P. iv.. Zgodovinsko druotvo 4 Koroško, c. 10 Pwans« listu: Celo leto 80 diru, pol let» 40 «Mn», četrt eto 20 din., mesečno 7 dim. Seven rUgosavàie: Celo leto 160 dim. tose-ruti »1 oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upx«vništvo sprejema naročnino, toserete to reklamacije. Steodni$m patititeli tisfm stimemk* tfudstw Poštnina plačana » gotovini. »Naše Straža« izhaja v pondeljek, sredo In petek. Uredništvo to upravništvo je v Mariboru, Korošica cesta št 5. 2 uredništvom as more govoriti vsaki dan samo od II. do 12. me. — Rokopisi se ne vračajo. — New -prte reklamacije so poštnine proste. — Telefon toterurban št 113. 36. številka. MARIBOR, dne 31. marca 1926. Letnik II. „Slovenec“. Slovenski narod je že marsikdaj prav občutno nastopil kot enota. Bili so to prvi dnevi njegovega narodnega pro-foujenja. Bili so to dnevi njegovih narodnih borb, bili so to dnevi njegovega narodnega osvobojenja, katerega pa je le deloma dosegel. Ker je slovenski narod še tako razdeljen po državah, on ni enoten v enem domu, je potrebno, da še tudi nadalje čuti, da je dober njegov del — v tujini in zatiran, zasužnjen. A sedaj so dnevi, ko mora slovenski narod zopet eno-dušno stopiti na plan in v svoji enotnosti dobojevati novo zmago, zmago svoje lastne kulture. Slovenska kultura ni neka splošna vodenost, pač pa je kultura, ki ima svoje spomenike na vseh gričkih, na vseh poljih, še na gorah, cerkve in kapelice. Slovenska kultura je krščanska kultura. Tako je krščanstvo v duši slovenskega naroda, da mu je ravno krščanstvo vir in opora vsega njegovega kulturnega napredka. In kakor je smrt v ločitvi duše od telesa, tako bi bila smrt slovenskega naroda, če bi se šiloma ločilo od slovenske kulture krščanstvo. Kjer se ta ločitev izvrši na posamezniku, lahko takoj opazi vsakdo, da je tak človek mrtev ne le za krščanstvo, pač pa tudi za narod. Fraziranje takih o narodtoi kulturi je samo aparat za Vbrizgavanje vodenega svobodomiselstva, ki tudi narodno kulturo usmerja po računih svojega materializma. Zato tudi namesto svobode prinaša sužnost v tem ali drugem oziru. Slovenski narod je začutil bližino teh svojih nepri-jateljev, katerih nekateri so zrastli iz njegove lastne krvi. Začutil je njih strupen dih — iz njihovih časopisov. Ko je to* začutil, se je odločil. — Majhen je, a odločen je. In zdrži, da ga nihče ne ukloni in ne zlomi. Računali so in še računajo, da se bo dalo zrahljati te enotne vrste katoliškega slovenskega naroda. Ali se jim bo posrečilo? Katoliški slovenski narod si je začrtal enotne kulturne smernice na svojih katoliških shodih. V smislu teh načel naj se vrši vse kulturno delo katoliških Slovencev. Delavci pri enotnem delu morajo imeti enotno besedo, pri svojem posebnem delu pa svojo posebno besedo. Zato je očividna nujnost, da imamo en skupen katoliški dnevnik in posebne tednike po razmerah in pokrajinah. Vsled tega nam je razumljiv enoglasen sklep obeh tiskovnih društev v Ljubljani in v Mariboru. »Slovenec* je naše skupno dnevno glasilo vseh kat. Slovencev. »Slovenec« ni kranjski, ni štajerski, je last nas vseh. »Slovenec« ni le za razumnike, ali obrtnike, delavce ali kmete, je za vse in za vsakega. Vsakdo, ki priznava krščanstvo kot gibajočo silo v razvoju narodnega življenja, more kot dnevno glasilo izmed vseh slovenskih dnevnikov imeti le »Slovenca«. »Slovenec« je in bo ostal dnevni glasnik krščanske narodne kulture. »Slovenec« mora zato postati ona sila, da bo vedel vsak : Kar je govoril »Slovenec«, to je govoril katoliški slovenski narod!« Dnevi so tu, da slovenski narod to izvede. Bratje, na delo! Ilustrirani „Slovenec“. Mnogi so, ki ne morejo imeti dnevnika »Slovenec«, jim je predrag in tudi ni časa čitati vsak dan. Ti si pomagajo takole: Naroče si »Slovenskega Gospodarja«, da zvedo domača poročila. Poleg tega pa si naroče »Ilustrovanega Slovenca«. Tega dobivajo vsako nedeljo. Stane za celo leto 60 dinarjev! Naroči se v Mariboru pri upravi »Slovenca«, Koroška cesta 1, ali v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. »SLOVENSKI GOSPODAR«. Velikonočna številka »Slovenskega Gospodarja« je res jubilejna številka. Vsebinsko je bogata, ima dve lepi prilogi: 1. »Novice v slikah« in 2. »Gospodarske novice«. — »Slovenski Gospodar« je tudi za Maribor in ostala mesta v naših krajih zelo zanimiv list. Ima tudi iz mest poročila. Ko v desettisočih in desettisočih gre med narod, je najbolj priljubljen list, vsako nedeljo glavno razvedrilo štajerskih Slovencev. Marsikdo, ki je imel samo »Našo Stražo«, je naročil poleg »Slovenca« tudi »Slovenskega Gospodarja«, Tudi delavci. Kakor SLS ni samo kmetska in ni samo delavska stranka, ampak ljudska, tako je tudi »Slovenski Gospodar« ljudski list in bo še bolj. Upamo, da site vi, ki to berete, že naročniki »Slovenskega Gospodarja«. Ako še niste, Storite to še danes! »Slovenski Gospodar« stane celo leto 32 dinarjev, pol leta 16 dinarjev; četrt leta 8 dinarjev! »NAS DOM.« Velikonočna številka »Našega doma« je razposlana vsem naročnikom. Naj jim zradosti velikonočne praznike! Saj prav vesele praznike more obhajati le tisti, ki si je kot •naročnik »Našega doma« znal pripraviti poučno in zabavno ! čtivo. Zato naročite »Naš dom«, kdor ga še nima. »Naš j dom« se naroči: Maribor, Aleksandrova cesta 6-1. j »Delu slava —■ delu čast«. j Mala knjižica sicer, a prav važna, posebno za današnji j čas, ki nič ne časti dela. Delavci, katerekoli stroke, sezite | jx> tej knjigi! Širite jo in širila se bo časi in slava vašemu \ delu! — Knjiga se naroča: Prosvetna zveza, Maribor, Aleksandrova cesta 6-1. in stane 12 D, s poštnino 13 D. Naša zunanja . Zunanja politika brez vpliva skupščine. Dne 25. t. m. se je vršila v narodni skupščini debata o proračunu zunanjega ministrstva. Zunanji . minister dr, Ninčič je izrabil to priložnost ter podal obširen ekspoze o naši'zunanji politiki. Ninčičevo poročilo je razočaralo opozicijo bolj, nego je bilo mogoče pričakovati. Zato je bila tudi kritika opozicije ostra. Posebno pozornost je vzbud’1 govor poslanca dr. H o h n j e c a, ki je nastopil kot prvi govornik opozicije ter uničujoče kritiziral delovanje našega zunanjega ministra. Dr. Hohn j ec je. izvajal ob splošni pozornosti vse zbornice: Razprava o zunanji politiki je v našem parlamentu izjema in tako redka izjema; da povse potrjuje resničnost znanega pregovora: »Exceptio confirmat regulam«. Regula pa je, da naš parlament absolutno nič ne sodeluje pri tem, kako se vodi zunanja politika naše države. V tem tvori naš parlament veliko izjemo od neke druge regule, in ta je, da vsi parlamenti istinsko demokratičnih in parlamentarnih držav imajo prvenstvo in odločilno besedo pri določitvi glavnih smernic, po kojih se mora voditi zunanja politika, in pri kontroli dela po teh smernicah od strani nositeljev in činitcljev zunanje politike. Kako je naš parlament okrnjen in kako malo parlamentarna je naša država, se vidi iz tega, da še sedaj nimamo parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Naš gospod minister zunanjih zadev je v tem prijetnem položaju, v kojem se nahaja redko kateri izmed njegovih kolegov na svetu, da mu ni treba obveščati parlamenta niti o ciljih svoje politike, niti o sredstvih, ki jih misli upotrebiti, niti o korakih, ki jih namerava podvzeti. Ko je stvar izvršena, ima naš parlament to malo prijetno nalogo, da potrjuje fait accompli-je, ki so se ustvarili brez njegove vednosti. Poleg takih slučajev, v kojih mora parlament samo izraziti svojo a proba ci j o, se v naši narodni skupščini razpravlja o vprašanjih zunanje politike, kadar gospod minister izvoli odgovoriti na kak poslaniški upit ali pa, kadar je v razpravi državni proračun, kar se je od postanka države do sedaj zgodilo samo trikrat. Danes smo bili v tem izjemnem položaju, da smo slišali ekspoze gospoda ministra o zunanji politiki. Dovoljujem si z ozirom na ta ekspoze gospoda ministra raztolmačiti poglede naše stranke na aktualna vprašanja zunanje politike ter dodati kritične opombe k temu, kar je nosilec zunanje politike naše države storil, odnosno kar je opustil, čeprav bi bil moral storiti. Zveza narodov. V mednarodnih in meddržavnih odnosih dandanašnji dominira glavno stremljenje, da se ustvari in ohrani mir à perpétuité, trajni mir. Grozote svetovne vojne in težke njene posledice, ki bodo pritiskale človeštvo celo dolgo vrsto let, so med ljudmi in narodi vzbudile in utrdile željo po trajnem miru. Mir ne sme več biti samo želja, ki jo sporočamo mrtvim, marveč je zahteva, in to nujna in pereča zahteva živih. Da se ta zahteva realizira, se je ustvarila vseobča mednarodna in naddržavna organizacija, koje poglavitni namen je zajamčenje internacionalnega miru in ternacionalne varnosti: Zveza narodov. Ta ideja je stara, skoro tako stara kakor zlo, proti kateremu bi morala biti zdravilo, namreč vojna. Vojna je povzročiteljica toliko in tako velikih nesreč in izgub, da so razumni in plemeniti ljudje že rano mislili na to, kako bi bilo mogoče ustvariti trajno Stranje miru. Filozofi in državniki so predlagali zvezo evropskih držav, ki bi naj bila nositeljica svetovnega miru. Kakor poroča zgodovina, je francoski kralj Henrik IV. (1589 do 1610) zasnoval idejo Zedinjenih držav Evrope. Po njegovem načrtu bi se naj vse- evropske monarhije združile v »Krščansko republiko«, ki bi naj s pomočjo vrhovnega razsodišča preprečevala izbruh vojne. Znani veleumni škof Fenelon, ki se je upal kralju Ludviku XIV. izjaviti, da je vojna strahota za narode, je v svojem slavnem delu »Telemach« (1699) predložil ustanovitev razsodišča, ki naj razsodi vse spore med državami ter tako prepreči vojne spopade med njimi. V početku 18. stoletja (1730) je izdal francoski Abbé de Saint Pierre svoj »Projet de paix prepetuelle«, v kojem propagira idejo vseevropske republike. Za človeška dejanja, tako on argumentira, je odločilna želja po sreči in strah pred nesrečo. Jz teh razlogov je nastala človeška družba. Ako pa so iz teh nagibov poedini individui iz naravnega individualističnega stanja prešli v stanje človeške družbe, zakaj ne bi tudi narodni individui storili istega koraka? Potrebna je samo volja, ki je kristalizacijska točka za nadaljne družabne tvorbe. J. J, Rousseau, ki je Abbé-jevo delo nanovo izdal v skrajšanem izvlečku, je o težko-čah pri realizaciji te ideje izjavil: »Male potežkoče se dajo lahko odstraniti ter pri tako važnem podjetju niti ne smejo priti v poštev.« Na Nemškem je bil protagonist mirovne ideje filozof Ema nel Kant. V svojem delu »Idee zu einér allgemeinen Geschichte in weltbürgerlichee Ansicht« (1784) priporoča »Zvezo narodov, kjer sme vsaka, tudi najmanjša država pričakovati svojo varnost in svoje pravo, ne od svoje last« ne moči in razsodnosti, marveč od same velike Zveze narodov, od združene sile in od odločitve po zakonih združene Volje.« V svojem spisu »Zum ewigen Frieden* (1795) določuje Kant kot predpogoj večnega miru odpravo stalne vojske. Njegovo mišljenje je, da bodo narodi tekom zgodovinskega razvoja prisiljeni stopiti med seboj v federativne odnose, ki izključujejo vsako vojno. Mednarodno pravo sk mora utemeljiti na federacijo svobodnih držav. Iz teh kratkih potez o zgovodini mirovnega strem« ljenja med človeštvom se vidi, da je imel predsednik Zedinjenih držav Amerike Woodrov Wilson, ustanovitelj Zveze narodov, mnogo velikoumnih in človekoljubnih prednikov. Kar so veleumni in plemeniti možje tekom stoletij zasnovali v svojem duhu, po čegar realizacij5 so iskreno hrepeneli, to se je po končani svetovni vojni vsled inicijative velikega demokrata Wilsona uresničilo in ustanovilo. In najsi je Zveza narodov še tako nedostatna in nepopolna realizacija tekom stoletij gojene ideje, vendar je v sedanjem času najboljše sredstvo za poravnavo sporov med narodi in za stabilizacijo miru. Na tem polju si je Zveza narodov stekla že dosti zaslug. Četudi njen načrt za poravnavo sporov in preprečitev vojne, takozvani ženevski protokol iz leta 1924, ni našel aprobacije najkompetentnejših držav, vendar je njen duh stal ob zibelki onih varnostnih in razsodiščnih pogodb, ki so bile v jeseni 1925 sklenjene v Locarnu. Mi smo pristaši politike Zveze narodov, ker smo pristaši ideje o evropski in vsesvetni vzajemnosti narodov. Naše stališče je, da se spori med poedinimi narodi ne smejo rešiti z vojnimi sredstvi, ker z mečem ni vedno ne pravo, ne razum, marveč s sistemom mirovne, pravne in stvarne poravnave. Naše glavno načelo za sožitje ne samo poedinih oseb in stanov, marveč poedinih narodov in držav se glasi: solidarnost. V solidarnosti narodov, v pravnem redu in medsebojnem sodelovanju je spas Evrope in njenih držav. Ako bodo posamezne države se dale voditi vsaka izključno od neizprosnega zasledovanja lastnih koristi, brez ozira na pravice in interese drugih, ako bodo poedine države ali blokovi držav, ki se sedaj snujejo na vse strani, hotele proti drugim izvajati principe političnega in gospodarskega imperializma, ako ne bodo vse države povdarjale in v dejanjih pospeševale to, kar je vsem skupno, potem je Evropa na potu do prepada, iz kojega za njo in njene narode ni rešitve. Svetovna vojna je Evropo v gospodarskem oziru podjarmila Ameriki, od koje bo morala ostati odvisna celo dolgo vrsto let, dokler ne bo plačala svojih dolgov. Ako bi ne bilo drugih motivov, bi že solidarizem slabih moral poedine države povezati med seboj in združiti v višjo medin naddržavno celoto. Ne gre za to, kako se ta višja celota imenuje, ali Zedinjene države Evrope ali Panevropa ali kakorkoli že. Gre za to, da v vseh evropskih narodih prodre in zmaga ndeja solidarnosti evropskih držav kot me-sianska ideja, brez koje se ne da spasiti Evropa in supremacija njene kulture v svetu. (Klic: Tako je.) Za sedaj ni druge organizacijske oblike za Zedinjene države v Evropi in na svetu, nego Zveza narodov. Zato mora tej Zvezi veljati ne samo naša simpatija, marveč tudi vsa naša podpora. Naloga naše države in njene zunanje politike mora biti, da se Zveza narodov ojači, da se njena avtoriteta okrepi ter da se njene metode upotrebljujejo pri ureditvi odnošajev med državami in pri poravnavi sporov, ki se pojavljajo med narodi. Mi smo si v svesti, da Zveza narodov še ni dosegla onega stadija v razvoju, ki bi omo-gočeval večje uspehe na potu do njenih visokih ciljev. Baš na zadnjem zasedanju tega društva v mesecu marcu tekočega leta smo videli, da je izbila na dan v tem društvu nekaka kriza. Upamo, da temelji društva niso tangirani in da se kriza, ki je izbila na dan, tiče samo konstitu-acije Zveze, katero je treba reformirati v demokratičnem smislu. Branite v slovanskih interesov! Obžalovati moramo zlasti to, da vsled abstinencije Rusije od tega najvažnejšega mednarodnega foruma slovanski interesi na svetu niso tako zaščiteni, kakor bi bilo potrebno ter koristno za nas Slovane, pa tudi za mir v Evropi. Težko bo dalje prenašati ono anomalijo, da v svetu Zveze ni nobena slovanska država kot stalni član. Že iz tega razloga je treba nujno podpirati kandidaturo Poljske za mestu v svetu Zveze. Nemčija bi bila veliko boljše dokumentirala svoje miroljubje, ako bi se pri prijavi svojega vstopa v Zvezo ne bi bila protivila zahtevi Poljske. Tako je pa ne samo pri slovanskih, marveč tudi pri drugih državah ostal utis, da Nemčija s svojim vstopom v Zvezo nima toliko v mislih splošni evropski cilj pomirjenja, kolikor separatni svoj namen, ki se tiče verzajske in drugih mirovnih pogodb in njih eventueine revizije. Varnostne pogodbe. Nedostatki, na kojih še sedaj trpi Zveza narodov, so rodili pri nekaterih narodih tendenco izven okvirja Zveze rešiti vprašanje varnosti s posebnimi pogodbami. Tako so nastale varnostne in razsodiščne pogodbe v Locarnu. Ako bodo te pogodbe prošle v medsebojne razmere med država- Preizkušajte mirne duše najprej vsa mila!-Naposled sa boste odloeib vendar le z& Eisa-miia. tfa mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in močno se peneča toaletna rnšia, ampak imajo v sei»; tudi še medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se pet vrst Elsa mil. Elsa IMijino mlečno milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa bo- j ražcsno milo, Elsa milo za britje* Usa katransko ali šampon milo. Za preizkušnjo 5 kosov Efea mila že ob enem z zovojnino in poštnino za 52 din. proti v naprej poslanem denarju. Po .povzetju za 10 din. več (za poštnino). Naročila upraviti: lekarnarju Eugen V. Feler v Donjcjj Stubioi, Elsatrg 329, Hrvatska, sni, ki so jih zaključile, ter ne bodo ostale samo na papirju, bo v istini jamstvo miru v Evropi. Mi jih iz tega razloga iskreno pozdravljamo ter kličemo: Vivant sequentes! Naj sledijo drugi Locami, osobito v srednji in južno-vzhodni Evropi. Cehoslovaška si je zasigurala svoj mednarodni položaj z raznimi varnostnimi, arbitražnimi in prijateljskimi pogodbami z drugimi, zlasti s sosednimi državami. Dr. Be-neš je v svojem članku v londonskem listu -.Morn ing p ost« 12. februarja t. 1. izjavil, da je težnja Cehoslovaške, da tudi njeni odnosi do Ogrske dobijo značaj definitivnega mirovnega razmerja. Naš gospod minister zunanjih zadev dr. Ninčič je v Ženevo potoval preko Rima, iz Ženeve pa se je vrnil preko Pariza. Ti dve mesti, Rim in Pariz zaznamujeta oni dve točki, okoli kojih se sedaj suče Locarnsko stremljenje g. Ninčiča. Mi smo pristaši locarnskega duha, zato se radujemo, da se od njega da voditi tudi naš gospod minister zunanjih zadev. Želeli pa bi, da bi se obe točki: Rim in Pariz spojili v eno ter da bi našo državo, Italijo in Francijo zvezala ena pogodba locarnskega stila. Želimo tudi, da se gospod Ninčič potrudi locarnskemu duhu pripraviti ter e« tudi na Balkanu ter tako ustvariti balkanski Locarno, ki bi bil za našo državo največje važnosti. Važen tlel govora gospoda poslanca o razorožitvi, ki je napravil na celo zbornico mogočen vtis, smo priobčili v zadnji številki »Naše Straže«. Za zaščito naših manjšin. Spregovoriti moram še o poglavju, ki tvori v bilanci dela in uspehov sedanje vlade in tudi prejšnjih vlad veliko manjko, velik negativum, in to je kapitel o zaščiti jugoslovanskih manjšin v tujih državah. Fašistična Italija izvaja proti Slovencem in Hrvatom tako brutalno politiko raznarodovanja, da je dosegla oni stadij, b kojem se sodi: non plus ultra. Dalje ne more več! Materni jezik naših bratov Slovencev in Hrvatov je vržen iz javnega življenja, iz vseh uradov, iz vseh šol. Italijanska društva, ki jim je glavni namen italijanizacija neitalijanske dece, zlasti »Lega nazionale« in »Dante Alighieri« pod protektoratom članov kraljevske hiše, so ustanovila po hrvatskih in slovenskih vaseh, trgih in mestih veliko število italijanskih otroških vrtcev, v koje silijo slovensko deco od 4. do 6. leta, da jo počnejo italijanizirati že v naj-nežnejših letih. Gentilijeva šolska reforma je slovenski in hrvatski 'jezik vrgla v nadomestne ure, najnovejša naredba vlade, ki je bila izdana 22. novembra 1925, pa ga popolnoma meče vun iz šol. Ali ni to kulturni barbarizem, ki je bil v dobi helofizma razumljiv? (Ogorčeni klici: Škandal, sramota.) Ali more kulturna Evropa dovoliti, da se smejo gotovi narodi tudi danes degradirati do uloge brezpravnih helotov? (Klici: Tega ne bi smela.) O asirskem kralju Tiglatpileserju II., ki je vladal pred 3000 leti, poroča zgodovina, da je izdal strogo naredbo, da morajo vsi narodi, ki so mu podložni, »imeti samo ena usta« to je, da smejo govoriti samo asirski jezik. Ta rešitev jezikovnega vprašanja je zabeležena in ovekovečena na posebnem klinopisnem spomeniku s podobo kraljevo. Čez 3000 let se je zopet pojavil Tiglatpileser v osebi gospoda Mussolinija, (Fr. Kremžar: Prijatelja našega zunanjega ministra!), ki je izdal dekret, da morajo vsi Slovenci in Hrvati, ki so podložni Italiji, imeti samo italijanska usta. Za to svojo politiko si Mussolini ni zaslužil klinopisnega spomenika, pač pa izvršitev načela: Klin s klinom, reci-procitetno postopanje z Italijani v naši državi. (Franc Kremžar: Ga ne smemo izvajali.) Ako fašistovska Italija ne dovoljuje našim bratom Slovencem in Hrvatom slovenskih šol, zakaj naj imajo Italijani v naši državi svoje šole? (Franc Kremžar: Tako veli sporazum!) Če naši bratje v Italiji nimajo svojih slovanskih šol, tudi Italijani v naši državi do njih nimajo nobene pravice. Ako pomislimo, da je italijanski živelj v naši državi v narodnem oziru ne samo najpopolnejše zaščiten in naravnost privilegiran, slovanski živelj v Italiji pa pritiskan in potlačen do popolne narodne brezpravnosti, potem vidimo velikansko razliko med energijo in efikasnostjo (učinkovitostjo) italijanske politike ter med slabotnostjo in totalno brezdspešnostjo zunanje politike naše države. (Klic: Tako je.) Gospod duce Mussolini je v proslulem svojem govoru v italijanskem parlamentu dne 6. februarja izjavil, da dela Italija v pokrajinah narodnih manjšin politiko italijani-tete ter da druge politike delati ne more, ker bi drugače imela na meji državo v državi. Ali ni Italija tega znala med svetovno vojsko, ko je Anglijo in Francijo prisilila k i londonskemu paktu ,in po svetovni vojni, ko je meje svoje države raztegnila preko pokrajin, kjer stanujejo Slovenci in Hrvatje! Takrat se ni bala, da s tem svojim anek-sionizmem ustvarja državo v državi, marveč so najvišji italijanski vojaški in civilni dostojanstveniki v imenu kralja Slovencem in Hrvatom obljubljali samostojnost in neokrnjene narodne pravice. Posledice italijanskega prijateljstva. Ne bi govorili o italijanski politiki, ako se ne bi tikala nas. Minister Tifoni je 27. septembra 1919 v imenu italijanske vlade izjavil: »Narodi drugih narodnosti, ki so z nami združeni, naj vedo, da nam je misel pritiska in raznarodovanja popolnoma tuja ter da se bodo njih jezik in njihove kulturne ustanove spoštovale.« Kralj Viktor Emanuel je v svojem prestolnem govoru 1. septembra 1919 k temu vprašanju zavzel stališče z izjavo: »Naše svobodoljubne tradicije nam morajo koza ti pot, po kateri najdemo rešitev z največjim spoštovanjem lokalni avtonomnih ustanov in običajev.« Deset dni potem je ministrski predsednik Bo-nomi dal isto obljubo s temi besedami: »Od naše strani priznamo Slovanom in Nemcem pravo na ohranitev njihovega jezika in njihove kulture.« (Franc Smodej: A zdaj? . . .) Kje je takrat bil strah pred državo v državi? Ta strah razsvetljuje notranje sedaj že podzavestno čustvo nacionalistične Italije, ki nekako instinktivno čuti, da bi politične meje Italije morale teči ne na Snežniku, pri Postojni in Reki, marveč čisto drugje. Nad tem čutom pa sedaj še dominira nasilnost, ki hoče domišljeno državo v državi s tem preprečiti, da hoče Slovencem in Hrvatom vzeti njihovo narodnost in njihovo zemljo poitalijančiti. Gentilijeva šolska reforma (kraljevi odlok od 22. januarja 1925) je vzela Slovencem in Hrvatom pravico, utemeljeno v naravnem zakonu, ki ga ne sme pogazjti nobena vlast, ako noče sama sebi izpodnesti temelj, na kojem sloni, da odgaja jo svoje otroke v materinem jeziku. (Ivan Vesenjak: To je prijateljstvo. — Franc Smodej: Žalostno!) Jezik domače slovenske in hrvatske družine je postal neobvezen predmet in njegov pouk se je omejil na dodatne’ ure. Pa tudi to je intolerantnemu fašizmu bilo preveč. S kraljevskim odlokom od 22. novembra 1925 se je slovenski in hrvatski jezik v ljudskih šolah zatrl tudi kot neobvezen predmet. (Klici: To je kulturna sramota!) Na svoji rodni zemlji, katero ima slovensko in hrvatsko ljudstvo v svoji posesti celo dolgo vrsto stoletij od dobe, ko italijanska na-; rodnost še ni bila formirana, v javnih šolah, ki jih samo ! vzdržuje in plačuje, ne sme več čuti niti besede slovenske in hrvatske govorice. Fašistovska Italija je nad Slovenci in Hrvati v italijanski državi izrekla smrtno obsodbo. I S temi barbarskimi dekreti je pogodila v srce ne samo italijanske Slovence in Hrvate, marveč tudi narod v naši državi. Mi se s Slovenci in Hrvati v Italiji čutimo eno, eno po krvi, eno po jeziku, eno po kulturi. Ni je moči na svetu in naj si bo gigantska sila, ki bi mogla raztrgati to no- ! tranjo duhovno vezo, ki gre preko vseh političnih državnih | mejnikov. In čimbolj so naši bratje v Julijski krajini pri- | tiskani, čimbolj se jim jemljejo pravice, čim brezpravnejši J so od dne do dne, tem bolj so naša srca pri njih in z njimi. [ To je oni pakt prijateljstva z našimi brati, ki ga nista za- I snovala gospoda Mussolini in Ninčič, ki pa je veliko is- j : krenejši in trajnejši, in sicer za to, ker ga je zasnovala ter ] ga vzdržuje narava sama in njeni zakoni. (Dolgotrajno i burno pritrjevanje in ploskanje na levici.) Pakt prijateljstva med našim in italijanskim mini- j strom zunanjih zadev, zaključen 27. januarja 1924, je za svojo dvoletnico prinesel lep dar našim bratom v Italiji: I šolski dekret, s katerim je slovenščina in hrvaščina total- j no vržena iz osnovnih šol. (Dr. Korošec: Sramota!) In ka- I kor ironija usode se nam dozdeva, da je ta prosluli šolski j j dekret začel funkcijonirati 1. marca, to je tiste dni, ko je j gospod Ninčič bil v Rimu, da potrdi in razširi pakt pri- ! jateljstva z gospodom Mussolinijem. Vprašam gospoda j Ninčiča, ali je pri tej priliki vsaj omenil Slovence in Hrva- ! te v Italiji? Jaz ga ne vprašam, ali se je za nje zavzel, ker ! bi to bilo preveč. Vprašam ga: Ali ste vsaj omenili naše brate? In če ste jih omenili, kaj vam je na to odgovoril j gospod Mussolini? Gospod minister, jaz vas radi vaše pa- j i sivnosti obtožujem. Bodite si v svesti, da vas bo obsodila j I zgodovina. Obsoja pa vas že sedaj srce ne samo slovenske- j ga in hrvatskega, marveč i srbskega naroda. Mi se ne pro- J tivimo zvezi z Italijo in tudi ne takozvanemu prijateljstvu \' z njo. Izjaviti pa moramo: Preko mrtvega trupla našega ■ naroda ne moremo Italiji podajati prijateljske roke. i Za. ko-roške Slovence. ! Isti protest moramo nasloviti na adreso našega se- s vero-zapadnega soseda. Slovenci na Koroškem so od svo- j jih nemških sodeželanov, pod patronanco koroške deželne j vlade in pod toleranco centralne dunajske vlade obsojeni i na narodno smrt. Pravice, katere jim zajamčuje senžer- ] menska mirovna pogodba, se jim kratijo na celi črti in v i polnem obsegu. Slovenski jezik na Koroškem nima mesta { v javnosti. Zaprta so mu vrata v urade in v šole — po- l vdarjam — v vse šole. Koroški Slovenci nimajo nobene ta- \ ke narodne šole, kakor jo sami zahtevajo. Nestrpnost j nemškega nacijonalizma ilustrira naslednji slučaj: Ko so | koncem lanskega leta zastopniki nemštva v Sloveniji se j obrnili na koroške Nemce in njihovo vlado z zeljo, naj bi j se Slovencem na Koroškem dale slovenske šole, naj bi se ! jim dovolila kulturna avtonomija, so zagrizeni nemški na- j cionalci preko svojih organov — navajam zlasti »Neues i Grazer Tagblatt« in »Frei Stimmen« v Celovcu, — posredovalno akcijo Nemcev v naši državi odločno odklonili. Posredovalna akcija Nemcev v Sloveniji za Slovence na Korckšem popolnoma potrjuje resnično naših trditev o narodnem zatiranju koroških Slovencev. Ako bi Slovenci na Koroškem imeli narodne šole in možnost kulturne samoodločbe, se Nemci iz naše države ne bi obrnili na koroško vlado z željo in prošnjo, naj se koroškim Slovencem dajo narodnp šole in kulturna avtonomija. Nemškonacionalni ! organi pa to odbijajo, ker ne dopuščajo paralele med Nemci v naši državi in med Slovenci na Koroškem. Za Nemce v naši državi zahtevajo popolno šolsko in vobče kulturno avtonomijo, Slovencem na Koroškem pa te atvonomije nočejo priznati pod pretvezo, da Slovenci sami slovenskih šol ne zahtevajo.. (Franc Smodej: To je stara fraza, starg laž. Koroški Slovenci so zahtevali slovenske šole, ko je še bila avstro-ogrska monarhija, oni jih zahtevajo tudi sedaj, ko so državljani avstrijske republike. Da pri nekem, in to pri majhnem delu slovenskega prebivalstva na Koroškem narodna zavest ne pride s tako silo na dan, je razlog v pre- plašenosti, ki je rezultat velikih nasilstev od strani Heim-' verovcev in drugih terorističnih elementov nad mirnim Ì slovenskim prebivalstvom na Koroškem. Nemški nacionalisti se niti ne zavedajo, kako kriva je dedukcija, ki jo izvajajo iz domišljene narodne mlačnosti nekaterih koroški to Slovencev. Iz te narodne nezavednosti kot premise dedu-! cirajo negacijo slovenskih šol kot zaključek. Pravilen silo-» gizem pa je ta: Ker koroški Slovenci nimajo svojih narod-! nih šol, zato pri nekaterih izmed njih ni dovolj jake narod-! ne zavesti; tu je pomanjkanje narodne šole premisa, slabost narodne zavesti pa konkluzija. Ako nemški nacionalisti ne bi hoteli priznati pravilnosti tega zaključka, morajo sami svojim zahtevam o kulturni avtonomiji Nemcev na južnem Tirolskem izpodnesti trdno podlago. Saj je tudi na južnem Tirolskem gotovo precejšnje število takih Nemcev, ki vsled fašistovskega terorja in drugih ozirov svoje na-I rodne zavesti v javnosti ne upajo tako uveljaviti. Sovražno j stališče nemških nacionalcev je dokaz, da svetovna vojna j z vsemi svojilni bridkimi in težkimi posledicami ni zado-] štovala, da bi te kroge ozdravila od zloglasne Nietzsche-: jeve teorije o »Herrenmenschen« in »Herdenmenschen«, e j gosposkih in robskih narodih. Za nas pa je ter mora to od-f klonilno stališče biti podbuda, da odločno insistiramo na I izvrševanju reciprocitetnega načela, katero sem jaz že v ! začasnem narodnem predstavništvu meseca septembra leta 1920 takole formuliral: »česar Slovenci na Koroškem ne dobijo, do tega Nemci v naši državi nimajo prava.« Reci-procitetno načelo, katero sem takrat navedel, je treba upoštevati in izvrševati. Istotako je treba, da dobijo premur-ski Slovenci, ki so v Madžarski, ki stanujejo v okraju St. Golhard in ki jih je več tisoč, svoje pravice. Ti naši ubogi bratje nimajo nobene možnosti, da bi uveljavili svojo slovensko narodnost. Nimajo slovenskih šol, nimajo slovenskih knjig in ne slovenskih časopisov. Naših slovenskih časopisov jim ne moremo pošiljati, ker to zabranjuje madžarska vlada! (Klici: Tako je!) Gospodje, to ni pravica! (Josip Klekl: To je teror. — Svetozar Pribičevič: Ali t; ga je vodil z mojstrsko roko od leta 1919 do danes č. g. Ma- j Mija'Ljubša. ~Gbspod Ljubša ni bil samo upravnik »Straži«, ■ ampak tudi njen sotrudnik v raznih črticah in podlistkih ! zgodovinske vsebine. Ob priliki naj toplejše zahvale gospo- ! du upravniku in sotrudniku je tudi umestno, da se ozremo j v par stavkih v življenjepis gospoda upravnika, ki ima kot j raziskovalec štajerske zgodovine velike in na merodajnih j mestih priznane zasluge. Gospod Matija je rodom od Sv. j Antona v Slovenskih goricah. Gimnazijo je obiskoval v j i Celju ter Mariboru, bogoslovje v Grazu. Kot kaplan je j služboval v severnoobmejnih krajih sekovske škofije. Še ; kot mlad duhovnik je bil imenovan za kaznilniškega kurata j v Karlau pri Grazu. Po upokojitvi je ostal v Grazu, kjer se i j je pečal z raziskovanjem štajerske zgodovine in s sodelo- j ! vanjem pri raznih graških slovenskih društvih ter organi- i j zacijah. Priprostim pomočnikom, mojstrom ter deklam, ki \ j ki so služile v Grazu, je znan kot večletni, požrtovalni in de- I j lavni vodja društva »Kres«, našim akademikom in sedaj j j starešinam kot član »Zarje«. Po prevratu je zapustil Graz, j se preselil v Maribor in prevzel upravništvo našega lista, j V Mariboru je pridno sodeloval pri Muzejskem društvu, : j bil je sotrudnik »Časopisa za zgodovino« in predsednik j j Društva katoliških rokodelskih pomočnikov v Mariboru. ! j Prihodnji mesec bo zapustil naš gospod Matija Maribor j 1 in se preselil v Celje, kjer bo pomagal celjskemu gospođu j j opatu pri pisarniškem delu. Našemu zaslužnemu upravniku j in sotrudniku še enkrat, iskrena zahvala. Sreča, zadovolje j in zdravje ga naj spremljajo tudi v Celje, kjer bo našel do- i volj zgodovinskih zanimivosti, katere hoče zapustiti žabe- j ležene slovenskemu narqdu v raznih razpravah, ki bodo ; objavljene v »Časopisu za Zgodovino«. J ! Justifikaeija v Celju. V pondeljek zjutraj, ob pol 7. uri j j ije bil na dvorišču celjskega sodišča obešen roparski mo-j rilec Josip Hotko, trgovec in gostilničar v Mariji Gorici j pri Zaprešiču. Radi denarnih težkoč je umoril in oropal j mesarja Josipa Kraljiča v Dobovi. Ustrelil ga je z lovsko j puško, truplo pa je zavlekel na progo, kjer ga je prevozil I ibrzovlak. Orcžništvo je zločinca kmalu izsledilo in pred j celjsko poroto je bil obsojen na smrt. V ječi je pričel si- I umiliarti blaznost in posrečilo se mu je dospeti v blaznico v Ljubljano. Tu so pa kmalu spoznali, da je popolnoma normalen ter blaznost samo simulira. Prošnja za pomiloščenje •je bila odklonjena in v nedeljo opoldne je sodni dvor Hotku j naznanil, da bo naslednje jutro obešen. Hotko ni črhnil niti I besedice, celi dan in po noči je mirno jedel in pil, hodil po ; celici in zopet legel na posteljo. Ponoči ga je parkrat ob-j iskal gospod kaplan Cafuta, toda obsojenec ga je odklonil. , V pondeljek zjutraj je krvnik Mausner izvršil ob pol 7. uri juslifikarijo pred 150 gledalci. Smrt je nastopila po osmih minutah Zanimivo je to, da je bil na istem mestu baš pred 29 leti, dne 29. marca 1897 obešen roparski morilec Pavel Ferme. Občinske volitve v Trbovljah so minule brez kakih neredov. Zmagali so socialisti, ki imajo večino v občini. Liberalci so imeli dve listi; SLS je dobila tri mandate! Kozje. V »Jutru« z dne 25. marca št. 59 se nahaja po-I ročilo občnega zbora čitalnice v Kozjem! Med drugim pra- vi poročevalec, da je Čitalnico podpiralo vse, kar je narodno misleče. Nadalje se pritožuje, da ima čitalnica sovražnike. Čudimo se temu poročilu, ker še dosedaj ni bilo slišati, da bi kdo čitalnice ne podpiral. Saj se je ob prireditvah udeležila vsaka hiša V trgu. Pač pa se nam čudno zdi, kako da je to poročilo samo v »Jutru«. Kaj pa drugi časopisi? Kje pa je sedaj tista nestrankarska Čitalnica, kar se je pri ustanovitvi tako zatrjevalo? Gospodje, sedaj ste se sami popolnoma odkrili. Pa »Jutrovcem« ni zameriti: Saj ste tudi o zadnjem shodu bili zmožni napisati koš laži, da niti odgovora niso vredne. Zapomnite si — poznamo vas in vaše limanice! Razširjenje delokroga podružnice SPD v Sevnici. Podružnica SPD v Sevnici je na pobudo planincev iz sosednih okrajev sklicala za preteklo nedeljo sestanek v svrfco pogovora o načrtih za intenzivnejši razvoj planinstva in tujskega prometa v Posavju. Sestanka so se udeležili v velikim številu Planinci iz Sevnice, Brežic, Zidanega mosta in Laškega. Po podpredsedniku sodniku dr. Oroženu stavljeni predlog za razširjenje podružnice na okraj Laško in prenos sedeža na Zidani most, kot centrum okrajev, je bil z odobravanjem sprejet. Podružnica bi imela tako dosti večji krajevni delokrog. Na sestanku se je opazilo^ da imamo v naših vrstah dokaj navdušenih, idealnih in dela-voljnili turistov. Omenjena širookvirna podružnica bi lahko postala predlaganim potom ena najmočnejših in naj-delavnejših v Sloveniji. Tako se je članstvo na primer z navdušenjem oprijelo misli, da se postavi na Lisci, ki jo poseča ob nedeljah na stotine izletnikov lep planinski dom. V sličen dom naj bi se razširila tudi koča na Mrzlici. Ti načrti odpirajo članstvu iz laškega okraja izglede na skupna delovna torišča in izletišča s Posavčani. Prijave novih članov sprejemajo — v Trbovljah učitelj; Anton Beg, v Hrastniku učitelj Miloš Roš, v Zidanem mostu učitelj Andrej Gostiša in v Laškem poštar Ivan Slavec. Novopristo-pivši člani plačajo: Vpisnine 10 D, letne članarine 25 D in za legitimacijo 10 D. Občni zbor podružnice se bode vršil dne 18. aprila t. 1. v Zidanem mostu in se planinci ter ljubitelji narave vabijo za vpis med člane, da bodo že na tem občnem zboru deležni vseh društvenih pravic. Planinstvo je za povzdigo tujskega prometa velikanske važnosti. Popust izletnikom, ki potujejo v Dalmacijo. Železniško ministrstvo je dovolilo 50 odstotkov popusta na železnicah potnikom, ki potujejo v Dalmacijo ter se pri povratku izkažejo s potrdilom, da so preživeli vsaj 15 dni v kakem morskem kopališču. Izletniki kupijo celo karto, ki velja zopet za potovanje nazaj, če imajo potrdilo o 15 dnevnem •bivanju v Dalmaciji. Nova določba stopi v veljavo 1. aprila iter bo brez dvoma mnogo koristila našim morskim kopališčem. Dobro bi bilo, če bi se nudila enaka ugodnost tudi onim, ki pridejo v slovenska letovišča in zdravilišča. Vlak povozil avto. V bližini Vukovara je naletel avto somborskega posestnika Beloševiča pri prehodu črez progo na vlak. Lokomotiva je avto popolnoma zdrobila, tri osebe, ki so se nahajale v vozu, pa je udarec vrgel kraj proge, tako da so ostali vsi nepoškodovani. Novi most med Sušakom in Reko so pričeli graditi ter bo že letos predan prometu. Svoj čas so D’Annunzijevi le-gijonarji porušili vse mostove med obema mestoma. Pozneje je bil eden zgrajen toda vsled živahnega prometa se je pokazala potreba še po drugem mostu. Enotno akcijo proti Kačakom sta sklenili naša država in Albanija. Zadnje čase je oživelo gibanje Kačakov na na šem in albanskem ozemlju. Izvršili so že več drznih vpadov v naše obmejne kraje ter oropali nekaj vasi. Naše in albanske obmejne čete bodo sedaj sporazumno nastopale proti Kačakom. Obenem se bo v trgovski pogodbi, katero sklene naša država z Albanijo še tekom aprila, ustavile posebne točke, ki bodo določale pogoje skupne akcije obeli držav napram obmejnim roparjem. Prerok v Hercegovini. V Mostarju vzbuja splošno pc zornost neki Stjepan Manigodič, ki ima čuden dar prerokovanja. Dosedaj so se namreč obistinile vse stvari, katere je Manigodič že pred daljšim časom prerokoval. Tako je prerokoval svojemu prijatelju —- uglednemu trgovcu — da se bo poročil in kmalu zopet ločil od žene. Prerokovanje se je uresničilo. Pozneje mu je rekel, da mu bodo tatovi pokradli ovce, kar se je v resnici zgodilo. Trgovec je prijavii tatvino orožnikom, ki so zaslišali tudi preroka. Tu je pokazal vnovič svoj nezmotljiv proroški dar. Povedal je orožnikom imena tatov, ne da bi te sploh poznal, ali kedaj O njih slišal. O čudnem preroku se sedaj govori po cel« [Hercegovini. Davčna prostost za nove hiše. Veljavnost Uredbe z dne 19. julija 1920, (U. 1., št. 291-91 ex 1920), ki dovoljuje za nove zgradbe daljšo davčno prostost, je potekla koncem koledarskega leta 1925. Gospodarski krogi v Sloveniji, na čelu jim zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, so. že tekom leta 1925 opozorili odločilne faktorje na naujno potrebo, da se navedena Uredba podaljša za dobo na-daljnih treh let, to ie do konca leta 1928. Ker je ta opozo-ritev ostala brezuspešna, je podpredsednik Centrale industrijskih korporacij, gospod dr. Windischer na zadnjem eetralnem zboru znova opozoril na potrebo podaljšanja navedene uredbe v interesu okrepitve stavbnega gibanja in «miljenja stanovanjske bede. Kakor čujemo, je generalne direkcija neposrednih davkov upoštevala ta predlog in ga sprejela v finančni zakon za leto 1926-27, ki stopi v veljavo dne 1. aprila t. 1. Borza (Avala), dne 30. marca 1926. Zürich zaključni: Beograd 9.14, Pariz 17.82, London 25.25, Newyork 519.25, Milano 20.88 in pol, Berlin 123.65, Madrid 73.175, Brüssel 20, Amsterdam 208.13 tri četrt, Prag 15.385, Wien 73.26 in četrt, Budapest 0.007278, Bukarest 2.15, Sofija 3.74. Zagreb, devize: Pariz 195—197, London 276.10 do 277.30, Newyork 56.68 do 56.98, Wien 8.0065 do 8.0456. Praga 168.183 do 169.183 Berlin 1352.42 do 1356.42, Milano 227.87 do 229.07, Zürich 1093.532 do 1097.532. Iz Maribora. CERKVENA OPRAVILA Postranski zaslužek, primerna za vsakogar. Pojasnila proti znamki 6 din: Propaganda reklamna dražba z. o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 II. se vrše v Velikem tednu v stolnici po sledečem redu. Sredo, četrtek in petek se pojejo ob 15. uri žalne jul-'Oranjice. Veliki četrtek začetek sv. opravila od pol 9. uri in si-scer: škofova pontifikalna sv. maša, blagoslovljenje sv. tolj, slovesno sv. obhajilo, prenošenje Najsvetejšega v Kri-tževo kapelo, umivanje nog. Ob 18. uri litanije trpljenja Gospodovega v Križevi kapeli. Veliki petek začetek ob 8. uri: branje trpljenja našega '«Gospoda Jezusa Kristusa po sv. evangelistu Janezu, ob po) '9. uri počeščenje sv. Križa, prenešenje Najsvetejšega v božji grob. Ob 17. uri zadnja postna pridiga, sv. križev pot in litanije trpljenja Gospodovega pri božjem grobu. Veliko soboto začetek ob pol 8. uri: blagoslovljenje ognja pred cerkvijo, blagoslovljenje krstne vode, okoli 9. ure sv. opravilo. Ob 18. uri slovesno vstajenje s procesijo okoli cerkve, zahvalnica »Te Deum«. Veljko noč ob 6. uri mesto pridige tiha sv. maša, nato 'blagoslovljenje velikonočnega jagnjeta, ob pol 7. uri peta 'SV. maša. Ob pol 10. uri slovesna pridiga, ob 10. uri škofo-*va pontifikalna sv. maša, ob koncu apostolski blagoslov. Popoldne ob 17. uri pridiga, slovesne večernice in darovanje za farne uboge. Potne kovčeko, kasete damske torbice, gamaše, nahrbtnike in razne torbar-ske izdelke v veliki izbiri priporoča IVAM KRAVOS, Maribor, Aleksandrova cesta IB, 116 Slovenske pesmi za citre sestavil Ivan Eiferte, prodaja po originalnih cenah: Jos. Höfer, Maribor, Ulica 10. oktobra 2. Načelstvo strokovne obrtne zadruge brivcev, lasni-čarjev in sorodnih strok v Mariboru, javi tem potom vsemu p. n. občinstvu in vsem svojim članom, da so biivnice in damski česalni saloni v celi mariborski oblasti v vseh krajih na velikonočno nedeljo, dne 4. aprila 1926 celi dan zaprte, na velikonočni pondeljek, dne 5. aprila pa odprte od 7. do 12. ure dopoldne! Štirje tički so se zbrali in za vince so kvartali. Kaj bi šel se Vam lagat, »BUDDHAs čaj je bil pagat! Hiše na srečkah, cenena stanovanja v novih zgradbah preskrbi novo organizirani gradbeni oddelek »Mar st aru v Mariboru. 118 Polnomastno sveže mlelrc v vsaki količini, liter din. 2.75, čajno maslo prima kg din. 60, prvovrsten polemendolsiki sir kg din. 54, pri večjem odjemu znaten popust, nudi: Prva slovenska mlekarna, Maribor, Jenkova ulica 6. 101 KOMACA ŽARNICA VOVftRJIA VOLTA** ÄÄRIBOW Priporoča so Tiskarna si. Cirila i Mariboru ARGUS je naš najboljši domači obveščevalni___________ ARGUES ima v vseh ‘mestih zanesljive poverjeni« ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o sl»« m denarnih zavodov, trgovskcnindustri’l« skih podvzetjih in zasebnih oseb ÀRGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpm in Hitre ARGUS se nahaja v Vrčka Koradžič® «ita n3 Beograd ARGUS-ot telefon: *5-31, brzojavni: naslov: Arg®?L ‘Bučno olje najboljše vrste priporoča p. n. trgovcem J. Hochmülleer, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom št. 7 (južna stran Drave.) Preša in menja se tudi za kmete. 113 V vinotoču v Peklu za lajtersberško opekarno se toči prvovrstno novo in staro vino po 8 do 14 D. Ob velikonočnih praznikih pri lepem vremenu vrtni koncert. Za obilni obisk se priporoča Andrej Janžekovič. • 112 Trgovski dom v Mariboru asso FEÀIJO zidarski mojster Dušanovaulicaž MARIBOR Betoska cesta ®e priporoča za vsa v stavbno stroko spadajoča dela v mestu in na deželi, katera izvršuje dobro, solidno in po najnižjih cenah. Načrti in proračuni brezplačno, če se mu delo poveri »1 fiaSiSn pmae») [awiffiìmj {TjaarnTj frei jpoijnls:« «S «wogt lelijo Kristusov® podobi» (korpu®*)? ustreže ljudem» jih je oskrbel* Tiitaim« »v. Cirila v Mariboru» kjer se dobijo po «ledbn fiifc ««nah: 61 cm veliki po iSO dim» 75 c» vrfikl po 600 din., 80 «rat» veliki po 700 far ®@0 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 « po OSO din. in po 1280 dim, ISO oso veliki po 1700 dia. stel Scartasi e teaman podobo (korpnaotm) stanejo: ¥«Épa®4 i® «m po 42 in 77 din., 2$ «rm po SS in ©C «M®», SO ®m po 77i n 100 din.» 51 ma po M ta Ili diru, 40 «m po 140 din,, Stemels:! podobo stanejo v remis po 4* 1% 18 i» m àie.. St»©J©ei Jkj?isŽi podobo strnejo v rszniK i» izpeljavah po 29. 24, 18» 50 Im 56 disi., izpeljav« je zelo okusna In solidne ter m topte pikoroča» d® si vsak; kdor islä® potrebuj** kupi v Tiskarni sv. Orile v Mariboru, §e Tiajlepsa in največja modno-marmfakturna trgovina v Sloveniji. ZA POMLAD k Velika prodaja pomladanskega blaga se prične od od i. marca 1926 naJboljS« im nstJvfUPneJSoi fS. aprila reklamna prodaja j Vse blago je znižano. Oglejte si velikansko razstavo! KARO čevljev vseh vrst z 10°/o popusta Spodnještajerski ljudski posojilnic! ? Mariboru, Stilai«äJ mu, Stilagli«it« tBsüfrÜl i Likvidacijska prodaja r t (radi zmanjšanja trgovine in delne oddaje lokalov v najem): različne opreme, posteljnine, preprog, liho-0 leja, zaves, namiznih, posteljnih in divamskih pre-( grinjal, blaga za pohištvo in gradla za žimnice, otoman, divanov, foteljev, slik itd., kakor tudi vseh pred 5 metov za opremo stanovanj. Samo kratek čas! Cene so za 20—50% znižane. Vsakdo si lahko ogleda vse, Q ne da bi bilo treba kaj kupiti. Razpošiljanje na de-, želo. Ceniki zastonj. — Trgovina s pohištvom Karol Preis* Maribor, Gosposka ulica 20. garantirano neizpremenjena priznano najboljša kvaliteta ,KARO‘ MABIMR Koroška cesta 19 0*0*0 edino najboljši Telefon 91S ilvslRl stroll in- kolesa » i* Josip. P«fe(lnc-! (bH*u »Dimke iiifznir, za rodbinsko, obrtno Isvotam najboljši švicarski Podk o vezenju Večletna garancija» vodi) Phönix rabo. »Dubini,* na razp olago. P Obrestuje hranilne vloge bra odpovedi po SJS, na trimesečno odpoved po 8Ä. Zadružna gospodarska banka d. d. nnncccjiTirsTnfT'TTnra.si.jä.Ä.JLE.* &xju.ajijftjuuuuuüUUi Podrnaaiica Maribor* V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računa. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije. Ti-I—»v* « ra-n- - »«(.rOvrnu ncedstwvrvlkr Leo Eroi®, poskmjdja v Mariboru. — Urednik: Januš Galee, norim» v 'Rl.'