it 25. Y Gorici, v soboto dne 2. marca 1907. Tečaj XXXVII. i/S ob" uri popoldne ter atane po poŠti prtjim««^ ^ ........J5 K -i:::::-::::'": posamifine številke stanejo 10 vin. SO CA" iwa naslednje izredne priloge ^.Ob no- , ro letu „Eaflpot po "Soriškem in' 6ra'dliCaii8Kžnl'r,in- "^ 'laitpot po Wob«ani in kranjskia mestih", dalje dva-|Vt ' ]etu „Vowi red ielezaic, parniko? in poštni* .«»" ter meseSno prilogo »Slovenski Tehnik". ' ' Naročnino sprejema apravniStvo v Gosposki ulici 7 I. nadstr- v »Goriški Tiskarni« A. GabrSfiek U oaročila bre* doposlane naročnine se' ne-ttrratno.-Ofllasi ID poslanice se računijo po Petit-vrstah če ^jtano 1-kiut Ifi v, 2-krat 14 \\ 3-krat 12 v vsaka . u Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -„ getiame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za '"bliko ia vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost t »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. Uredništvo ;haja v Gospoi-i ulioi St. 7 v Gorioi v I. nad tr '.' -uu. u°ax je mogoS? govoriti vsak dan od 8. do 12. ¦•' ' *s ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in .ihod9.dol2. dopoludne. Upravništvo se aa-¦;.. v Gosposki ulici St. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. NaroSnina, reklamacije in druge reči, katere ne *padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniitvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: Schwarzv Šolski nI., Jeltersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekališgu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovanski vKorenski ulici št.22; v Trstu v tobakarai tavrenSir na trga della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TaUfon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. FabČič) tiska in zal. \im na iti kolodvora v Gorici. j Vprašanje •poslanca Štr«kl]a in tovarišev na Njegovo Ekscelenco železniškega ministra radi potrebnih udobnostij uadržavnem kolodvoru v Gorici glede na izvoz. Nova železniška zveza s Trstom ima tesati jug s severjem po krajši poti nego | prejšnja železniška zveza. Umevno, da se je radi tega izvoz naših pridelkov obrnil na novo železnico. Ali tačas, ko se je otvorila nova proga, se je pokazalo, da se ii skrbelo nič za udobnosti, katere so neobhodno potrebne, tla pošiljatelj delikatnih pridelkov ne trpi Škode. Lani je bilo vse narobe na državnem kolodvoru gledč izvoza, in odpošiljatelji so trpeli škodo. Če so se pritoževali, so uradniki anigavali z rameni. Prav pridno pa je poselila tu vmes nemška predrznost. Namesto da M se gledalo na to, da se čimprej odpravi Mkodovanje domačinov, se jih je prav pridno nudlo z nemščino ter z izpraševanjem, če znajo nemški. Ljudje, ki ne pozuajo deželnih jezikov, ne tičejo na državni kolodvor v službo. Etksue neumnosti delajo, se vidi iz tega, da je tak uradnik napisal na slovensko spremnico Mkimi, ki je poslal led v Kanal, — pStuck Leder". Lani so špediterji predložili železniški spravi spomenico z zahtevami, katerim potreba neobhodno ugoditi. Ker pa vse kaže, da utegne ostati letos pri starem, ker Še ni poskrbljeno, da bi se mogel vršiti izvoz brez škode odpošiljateljev, rpražamo Njegovo Ekscelenco, železniškega ministra: 1. Ali mu je znano, da so se pokazali lani glede izvoza raznovrstni nedostatki, vsled katerih so imeli odpošiljala doiuačih pridelkov Škodo, nedostatki, katere treba takoj odpraviti ? 2. Ali hoče ukreniti vse potrebno glede" sUadiS*, vlakov, zadostnega in sposobnega Bslužbenbtva tako, da se bo mogel vršiti izvoz fe v bližnji spomladi hitro, brez ovir, v ko- rist in ne v škodo prizadetih razpošiljevalcev domačih pridelkov'/ V Gorici, dne" 27. febr. 1907. To vprašanje je bilo stavljeno v četrti seji deželnega zbora dne 27. febr. t. 1. Cestno omrežje v Predlog deželi. deželnega poslanca dr. Dragotina Treo, zadevajoč cestno omrežje v deželi. V letošnjem zasedanju se je predložil deželnemu zboru zakonski načrt, ki se tiče zgradbe in vzdrževanja javnih cest in poti. S tem zakonskim načrtom se odpira deželnemu odboru za bodočnost nov delokrog, kar se je pa zamudilo v preteklosti, moralo bi se popraviti drugim potom, paralelno s popravljenim zakonom. Cestno omrežje y naši deželi ni izdelano in urejeno pa enotnem načrtu, Erarične ceste se no vežejo s skladovnirai in občinskimi cestami v prometno enoto, nasprotno je na premnogih krajih opažati prereze in primanjkljaje, ki ne odgovarjajo sedanjim prometnim potrebam. Ni tukaj mesto, reševati vprašanje, ali bi se dalo tem nedostatkom odpomoči z nekdanjimi deželnimi cestami, ki so obstajale po zakonu z dne 29./4. 1864. Ne le, da je odgovor glede na druge deželne skušnje dvomljiv, temveč tudi položaj je tako aktualne važnosti, da se je treba lotiti rešitve na podlagi sedanje razvrstitve cestnega omrežja v deželi in to razvrstitev šele eventualno spremeniti, ako bi se pozneje izkazala za to neobhodna potreba. Za sedaj je nujno, podvreči sedanje cestno omrežj e v deželi strokovni reviziji in pridobiti si načrte za enotno popolnitev istega, načrte, ki bi služili v podlago na-dalnjemu delovanju, načrte, ki bi nam najbolje pokazali način in primerna sredstva za zaželjeno popolnitev naših zve*;. Revizija bi torej obsegala 1. splošen načrt obstoječih cest v deželi • 2. splošen načrt tistih javnih cest, k i so potrebne v dosego enotnosti cestnega omrežja in 3. podrobne načrte vsaj tistih javnih cest, katerih zgradba ali preureditev je postala z ozirom na sedanje prometne razmere neobhodno potrebna. Da je splošen in občekoristen pregled . po celi deželi in vsled tega tudi primerna di-I rektiva mogoča le iz središča dežele, ni treba posebej dokazovati. Kamor pogledamo, ! v okolico goriško in Brda, na Kras in v vi-I pavsko dolino, v gore in menda tudi v Fur-lanijo, povsod vidimo, da je za ceste v posameznih okrajih še kolikor toliko skrbljeno, da pa manjka pravilnih zvez med okraji in cel6 ( deželnimi deli, ker manjka enotnega splošnega načrta. Posamezni cestni odbori se trudijo in i žrtvujejo — kolikor je le mogoče — sredstva za načrte in izvršitev istih, ali dostikrat stoji stvar tako: en okraj dostikrat tudi velik del j okraja smatra za važno in splošno koristno prav tisto cestno zvezo, za katero se drugi | del.okraja ali sosednji okraj ne more navdu- Išiti in narobe. Ob spremembi prometnih razmer, nastalih vsled nove bohinjske železnice, ; postaja to zlo še toliko večje... | Z napravo splošnega načrta za de- želo se pride temu zlu v okom, s prireditvijo podrobnih načrtov za neobhodno potrebne cestne zveze pa se najdejo pota in sredstva za odstranitev tega zli. j Pred vsem naj bodo omenjeue erarične ceste! Erarične ceste v dež9li so nedostatne j toliko glede njihove dolžine kolikor glede njihove izpeljave. Cestni erar je Že v marsika- | teri kronovini pomnožil svoje omrežje ali je bistveno preuredil, tako v sosednji Kranjski, kjer je v teku zadnjih let predelal z ogromnimi troški vso svojo glavno progo po Dolenjskem : od Ljubljane do hrvatske meje. Na Goriškem pa kar ne pride dalje niti s preuredbo proge v tolminskem okraju in sprejem nekaterih cest, zadnjič tako važue cestne proge Gorica-Krmin med državne ceste je odklonil ~ z neznatno podporo. In vendar ima cestni erar na cestnem omrežju goriško-gradiščanske de* žele jako važen interes. Vsa trgovina in promet, vsa nova državna železnica kažejo na interes — in tudi — last non least — strate-gični oziri silijo vlado v to, da se ozira ne le platonično temveč z energičnim dejanjem na naše cestno omrežje. Cestni erar se bode prej ali slej odločil, prevzeti nekaj glavnih prog sedanjih skladovnih cest v omrežje eraričnih cest ali pa bode moral vsaj zgradbo in preureditev nekaterih naših cest podpreti z najizdatnejšimi državnimi sredstvi! V dosego tega namena pa ne more zadostovati sedanje neorganizovano stanje naših cest; za to neobhodno potrebujemo' splošnega načrta deželnega cestnega omrežja in s t i k a se. kr. v'ndo iz središča dežele na tej zadobljeni podlagi. Na tej podlagi bode tudi deželna uprava dosti ložje presodila, katere ceste so splošnega ali le bolj krajevnega pomena in temu primerno določila nujnost in visokost deželnih prispe v k o v. Vsekakor bode morala deželna uprava zapreti ali vsaj omejiti svoje vire za tiste podpore, ki so dane brez splošnega in stvarnega cilja sedaj tej sedaj onej vasi — temu ali onemu na ljubo — dostikrat v prikrajšanje splošnih deželnih koristi. KoneČno bode na tej podlagi mogoče našim zares prometen boj bojujočim okraj-rini cestnim odborom inpa občinam izvrševati svojo nalogo. Splošen načrt za deželo in pa krajevne potrebe y okrajih silijo namreč že samo ob sebi, da se izvrše podrobni načrti za posamezne cestne okraje in občine. Ako se pa breme posameznih za državo ali vso deželo važnih skladovnih cest odvzame okrajnim cestnim odborom od postnega erarja ali olajša potom večje deželne podpore, potem šele se bodo ti okrajni odbori lahko nekoliko oddahnili ter preuredili 8T0JC Okrajne ceste (v pravem pomenu besede) Dvajset let pozneje. Nadaljevanje "-»Treh mušketirjev". = Francoski spisal: *== ALEXANDRB DUMAS. = (Dalje.) VII. °'Aritmije ? zadregi, toda jeden naših starih znance? mi pride la pomoč. D' Artagnan se je torej vračal ves zamišljen do-j?!.0^ °il je še dosti zadovoljen z vrečo, ki mu jo je ¦ ' «al Mazarin, in sanjal je o tistem lepem dijamantu, bli* bU nekdaJ aJeg°v »n ki ga je videl za trenutek ^ati na prstu prvega ministra. .~~ ^e Pride ta dijamant Se kdaj v moje roke, ravi sam pri sebi, naredim takoj denar iz njega, ^Pua si malo posestva v obližju gradu mojega očeta, L J? 2el° Prijetno bivališče, toda vse, kar pripada Se »mamil 4____« , ... ..... ' niflmu, je majhen vrt, komaj tako velik kot poko- 17 Nedolžnih. Tu bom potem čakal / svojem ve i»8tvu, da pride kaka bogata dedinja, ki jo zapelj L . p 0Draz, da me vzame za moža; potem dobim L Alt?ove: Prvega naredim za velikega gospoda, kot kie druše8a za lePe8a rojaka, kot je Porthos; L,8a ^a Prijaznega opata, kot je Aramis. Pri moji Lim t0 bi b»o mnogo bolje nego to življenje, ki ga La j.}toda **1. Mazarin, je stiskač, ki nikdar ne da P a,Ja*nanta iz rok meni na ljubo, Kaj bi bil rekd d' Artagnan, ko bi bil vedel, da I je dala kraljica ta dijamant Mazarinu, da bi ga izročil njemu? T j Ko je prišel v ulico Tiquetonne, mu je udaril na uho glasen Šum; krog njegova stanovanja se se zbirale številne gruče. — Oh! oh! je vskliknil, ali je ogenj v hotelu Ohevrette, ali se je morda resnično vrnil soprog lepe Magdalene ? Ni jedno ni drugo: Ko se je d' Artagnan približal, je zapazil, da se niso zbirale množice pred njegovim stanovanjem, temveč pred sosednjo hišo. Slišalo se je glasno vpitje, ljudje so tekali z bakljami gor in dol, in pri svitu teh bakelj je zapazil d' Artagnan uniforme. Vprašal je, kaj se godi. Odgovorili so mu, da je neki meščan z d vaj se te-rimi prijatelji napal voz, ki ga je spremljala kardina-lova eskorta, toda ta je dobila pomoč, in meščani so morali bežati; njihov vodja se je zatekel v sosednjo hišo, ki so jo sedaj preiskovali. V svoj mladosti bi bil d' Artagnan stekel tja, kjer je videl uniforme in pomagal bi bil vojakom proti meščanom, toda tista vročekrvnost ga je bila že minila ; sicer je pa imel v žepu kardinalovih sto pištol in se ni hotel podajati v nevarnost med te gruče. Odšel je v stanovanje, ne da bi bil še dalje kaj izpraševal. Nekdaj je hotel d'Artagnan vse vedeti; sedaj je vedel vedno dovolj. Lepa Magdalena ga ni pričakovala, ker je mislila, da prenoči d'Artagnan, kot jej je bil rekel, v Louvru; sprejela ga je torej z velikim veseljem vsled tega ne- pričakovanega prihoda, ki jej je bil tem ljubši, ker se je silno bala, kaj se zgodi na ulici in ker ni imela nobenega Švicarja, da bi jo bil varoval. Hotela je torej začeti ž njim pogovor ter mu pripovedovati, kaj se je bilo zgodilo; toda d'Artagnan jej je naročil, naj mu prinese Večerjo v njegovo sobo ter naj priloži tudi steklenico starega burgundca. Lepa Magdalena je bila navajena ubogati po vojaško, to se pravi na migljaj; to pot pa se je d*Artagnan toliko potrudil, da je govoril, postregla mu je torej s podvojeno točnostjo. D'Artagnan je vzel ključ in svečo ter Šel v svojo sobo. Da bi prihranil pri najemnini, se je bil zadovoljil s sobo v četrtem nadstropju. Ker spoštujemo resnico, povemo njej na ljubo, da se je nahajala njegova soba prav pod kapom in Čisto pod streho. To je bil tisti Ahilov šator, kjer je bival. D'Artagnan se je zapiral v to sobo, kadar je hotel kaznovati lepo Magdaleno s svojo odsotnostjo.. Prva skrb mu je bila, da je Šel zaklenit vrečico v staro pisalno mizo, ki je pa imola novo ključavnico ; še vsebine ni pregledal, da bi se prepričal, koliko je v vreči; potem, ko je bila večerja pripravljena in so mu prinesli vina, je odslovil strežaja, zaprl vrata ter sedel za mizo. Tega ni storil zato, da bi premišljeval, kot bi si kdo utegnil misliti, ker d*Artagnan je bil tega mnenja, da se mora vsaka stvar izvršiti o pravem času* Lačen je bil, in je večerjal, po večerji pa je legel v posteljo. D'Artagnan tudi ni bil izmed onih ljudij, ki mislijo, da pride ponoči pametna misel; d'Artagnan je ponoči spal. Nasprotno pa je imel zjutraj, ko je bil ves in olajšali lahko tudi nekatere občine s prevzetno važnejših občinskih cest v skladovne ceste! To bi bila zaželjena popolnitev in delna preureditev cestnega omrežja v deželi. V ta namen bode treba torej izdatno povišati državno in deželno pomoč, neobhodno potreben predpogoj pa je tudi tukaj tehničen načrt te popolnitve v splošnem in vsaj glede najvažnejših zgradb in preureditev vsakega okraja v podrobnem. Jasno je, da cestni odbori in obči n e teh stroškov ne ž m ar e* j o in da sploh niso v položaju kot manjše avtonomne korporacije lotiti se tega dela. To se da doseči le z združenimi močmi.__•_____ V to bi se morali zediniti: 1. Deželna sprava, katera bi morala potom deželnega nadinženerja, pritegnivši potrebno provizorično tehnično osobje, prevzeti vodstvo tega dela in pokritje troškov za "splošne in podrobne načrte v glavnem, ter stopiti radi sopomoči in prispevkov v potrebno zvezo s c. kr. vlado in okrajnimi cestnimi odbori; 2. c kr. vlada, katera bi prispevala z denarnimi sredstvi in podpirala izvršitev načrtov s sodelovanjem c. kr. inženerjev dotič-nega glavarstva, eventualno z odreditvijo enega ali dveh tehničnih moči v ta namen; 3. okrajni cestni odbori, kateri bi prispevali za posamezne podrobne načrte, ki so potrebni, z denarnimi sredstvi in sicer raz-merno po visokosti stroškov teh načrtov dogovorno z deželnim odborom in 4. posamezne občine v enakem razmerju, ako bi se potreba podrobnih načrtov za kako občino v teku dela izkazala. Ob skupnem sodelovanju bi bila v teku dveh, treh let naloga izvršena. Tehnično osobje, ki se dobi sedaj od c. kr. vlade ali zasebno gotovo na razpolago, bode našlo tudi pozneje v naši deželi, kjer nam tehnikov v tako občutljivi meri manjka, lahko dela in mesta, ako bi jih deželna uprava sama več ne potrebovala; saj bode to razširjenje dela že novi stavbinski red provzročil, ako naj ne ostane na papirju (regulacije, itd.). Z opravljenim delom bi deželna uprava cestno vprašanje enotno rešila in mnogoštevilne tozadevne nedostatke in večne pritožbe v deželi na jeden mah odstranila. Moj predlog se glasi: Visoki deželni odbor akleui: 1. Deželni odbor se pooblašča ukreniti vse potrebno, da se doseže popolnitev in preureditev cestnega omrežja v deželi ter se muvdosego splošnega in podrobnih načrtov cestnega omrežj a na-r o č a, s t o p it i v z ve z o s c. k r. v 1 a do in okrajnimi cestnimi zastopi ter pridobiti potrebno provizorično tehnično osobje pod vodstvom deželnega štavbinskega urada. 2. Deželni odbor se pooblašča v ta namen razpolagati s potreb- nimi deželnimi sredstvi iz tekočih računov za sedaj v najvišjem znesku tO.000 kron. V Gorici, dne 27. svečana 1907. prispevek za kraške pašnike. Predlog deželnega poslanca dr. Dragotina TrOO radi melijoracijskega prispevka za kraške pašnike. , V deželnozborskem zasedanju 1. 1905. se je sprožua misel, nplivati na hitrejšo me-lijoracijo krasovitega sveta potom spremembe kamenitih in pustih pašnikov v senožeti z deželnimi in državnimi prispevki. Deželni zbor se je odzval dotični moji inicijativi in dovolil v ta namen letne podpore 2000 K, ki se je stavil že v deželni proračun za leto 1905. To ni bilo dosti, ali vsaj začetek je bil. Deželni odbor je potem posredoval v dosego prispevka iz melijoracijskega zaloga pri c. kr. vladi, katera je po daljših zamudah konečno v letu 1906. dovolila iz tega zaloga istotako 2000 K, to pa šele za leto 1907. V tem času se je bil od deželnega odbora že stavil v proračun za leto 1900. drugoletni donesek 2000 K, vsled pozne vladne rešitve, omejene na leto 1907. pa je bil zapadel prvi donesek 2000 K iz leta 1905. Za tekoče leto 1907. je torej v označeni namen na razpolago vladui prispevek za leto 1907. v znesku.......2000 K in deželnozborska prispevka iz leta 1906. in 1907. a 2000 K . . . 4000 „ Skupaj . . 6000 K. To je sicer mala svota, ki daleč ne odgovarja intencijam sproženega predloga in ne more dovesti tako hitro kakor bi bilo želeti, k splošnemu predelovanju in zboljševanju razdeljenih pašnikov; vendar pa bode tudi ta svota neko merilo, v koliko so posestniki krasovitih tal za take melijoracije uneti. /glasilo se je že takoj prvo leto nekaj prosilcev; ako pa se akcija razglasi, bode jih vse polno in čim večje bode njih število, tem večji bode vspeh — s tem pa tudi potreba, povišati ta neznate! melijoracijski prispevek na primeren znesek, primeren namreč velikemu obsegu krasovitega sveta in nujni potrebi, pripomoči kraškemu prebivalstvu, ki se je pričelo že v tujino izseljevati, do večje gospodarske inicijative na domačih tleh. Povdarjati je treba tukaj še enkrat: Ta akcija, izvršena s primernimi sredstvi, privedla bi v doglednem času do tega, da bi goriški Kras takorekoč izginil pod zeleno rušo nove zemeljske plasti, živinoreja bi ss povzdignila z zboljšanjem krmil, za senožeti nerabni kosi pašnikov bi se zasadili z borovjem, in kar ni najzadnje — zaledje Trsta bi nudilo milijonom avstrijskih in neavstrijskih potujočih tujcev čisto drugo prijaznejše lice, kakor sedaj. V dosego tega cilja usojam si predlagati: Visoki zbor skleni: I. Visoki deželni zbor naj blagovoli povišati letni prispevek za melijoracije krasovitih pašui-kov v senožeti na letnih 3000 K. II. Deželni odbor se pooblašča, da v povišanje sedanjega fonda dvigne že v proračunu leta 1906. stavljenih 2000 K iz blagajniških preostankov terjihporabi v označeni namen v smislu melijoracijskega načrta. III. Deželnemu odboru se naroča storiti potrebne korake, da zagotovi tudi c. kr. vlada za nadalje svoj prispevek povišan na 3000 K. V Gorici, Hu5 27. februarja 1907 POROČibO o delouanju Soške podružnice S. P. D. i» ielu 1906. (Dalje.) Odbor je veliko občeval pismeno iu osebno s fotografom g. JerkiČem zaradi izgo-tovitve slik za reklamne omarice na kolodvorih. Ker pa društvo ni moglo prevzeti velikih stroškov, ki bi nastali, ako bi hodil fotograf cele tedne okoli, zmenili smo se, da sestavi polhoma, uporabljajo razne prilike, primerno zbirko slik najlepših naših krajev v planinah. Ko bo dovršena, napravijo se omarice, kakor je bilo že pri lanskem občnem zboru dovoljeno. Z veseljem moramo poročati, da m je pričelo buditi zanimanje za naše društvo tudi v Gorici in okolici. Prav je tako, da podpiramo drug drugega; v združenem delu je naša moč in zmaga. Hvala gospodom, ki so se žrtvovali za dobro stvar in pridobivali podružnici novih članov. Toda nikakor ne zadostujemo plemenitim namenom plan. društva, ako ga samo gmotno podpiramo, marveč naša dolžnost je tudi, da vnemamo v članih navdušenje za tu-ristiko, ki nam nudi v krasni prirodi duševnega in telesnega razvedrila iu krepčila. Žal, da se nam v preteklem letu ni nudila prilika, storiti kaj izdatnega v tem oziru. Glavna ovira je bilo neugodno vreme, ki nam je prekrižalo vse naše načrte. Le dne 211 junija smo šli skupno na Kobijno glavo, a tudi tedaj smo imeli smolo; vsled me&b nismo mogli zakuriti velikanske grmade, nalašč zato postavljene. Isto se je ponovilo na predvečer sv. Cirila in Metoda. Društvo se je vdeležilo otvoritve poti na Jalovec iu izleta na Črno prst. Vsled narodne slavnosti v Tolminu 8. sept. 1906. je odpadel izlet na Krn. Na slavnostnem prostoru je o tej priliki napravilo društvo krasen paviljon, kjer so se prodajale očnice, sleč, sir, maslo, skuta in razglednice. — Hvala gospicam, ki so se Žrtvovale pri prodajanju v paviljonu, in vsem, ki so pripomogli, da društvo ni imelo stroškov s prireditvijo. — Načelnik goriškega odseka g. dr. Tum je priposlal obširno in zelo lepo ter zanimiv* poročilo o svojem delovanju in o razmerah ° Gorici in okolici glede planinstva. N>K0, želje glede markacij poti iu raznih naprav * okolici goriški mora novi odbor vsekakor u,r števati. G. dr. Turna je -priredil veliko k[J\<. izletov in krasnih tur, žal da je imel ^ spremljevalcev, da včasih je bil na izletih 1 »im. Hvala mu, da se je tako vneto zanij; za našo društvo, pridobil mnogo članov; budil Goričane, da naj grede ven iz prugnea mesta v prelepo prirodo, krepit si duha j telo. Tudi mi jim kličemo za prihodnjo«» zono: Prid' vrh planin, nižave sin! — p^" čilo g. dr. Turne sledi tajnikovemu p0rc^y Pismeno poslovanje podružnice jg jjj kaj živahno.JPrejeU smo 85, odposlali jj :,'/ raznih dopisov, a mnogo zadev je opra^. bor ustmeno o raznih prilikah, da se j* . pisovanje omejilo. Vložili smo prošnjo za*.y poro na železniško direkcijo in na i]^. zbor goriški. Upamo, da te prošnje n* i j brezuspešne, posebno k« v nam pojdejo iva r. uplivne osebe, ki m ciraštvu — zelo kloujene! Glavnemu društvu podružnica ni n, odšteti V.: članarine za 1. 1906., a v prihofc* , hočemo ta prispevek točno plačevati, ker \ i drugače centralni odbor ne mogel pošiljati u ! šim članom »Planin. Vestnika". Zato uja-: , da nam osrednji odbor blagovoljno Oii;>, dolžni prispevek za 1. 1906. iKone.- |s;>> DOPISI. Il PiUM, - V »Gorici* z dne '_> m. se hoče mu, »nedolžni* podžupan Hnvl.-: ki sliši na ime »sveti Mikili", opravi-v,*-. : vsled »Sočinega" poročila o nedostojnem! v in pretepu, ki se j»i vršil na platni :¦.:¦ oziroma pepelnično oredo v njegovi kr' Vse, kar je ta »sveti mož, kuratov He*.j:k{<.L skvasnl v omenjeni številki »(iorire". n:; drugega kakor grda neresnica, česar *>• ; pa no šteje v greh, ker ju je ubelo-to:. ' »resnicoljubni" »Gorici". Da bi v>aj ilr.'.al. zik za zobmi iu se ; .trkal na pr.-;i: h:, da je na pustni torek navada, da se .:'...«:-! veseljaki ter hodijo okrog z godbn :.a pobirat klobase, potem pa gredo v .><. I pit. Morda je to navada v njegovi Ivivn;:,:. • god je ne poznamo, ker že več let >»» :.i. . potila kaj takega. Torej o kaki navadi ui-j govora. Govori dalje, da se na pu.-im !¦.'¦» prirejajo pri nas veselice brez ličen--'*. ; vemo vsaj, da je ou do sedaj ni plaCevj " so hoteli mladeniči prejšnja leta j.iiri.:::" 1 napredni krčmi na pustni torek kak ;>.•- • ; morali pošteno plačati določeno svoto, fcc:i-' ', bi jih bili razgrnili še preti Časom. S'Vt--.fi." ' »Mikilu" se pleše brez licence. T» .-i -V ¦ nimo za bodoče. Da se je plesalo d<» ;v.n ¦j. čez polnoč, pričajo plesalci .»asni ,Vu.' ; seveda ue ve, ker je bi! najbrAe \ i:".;¦".¦ stilničarkn .sama je prebila fante, :.« w-(Dalje u prloai.) svež, ves prerojen, najboljše misli. Dolgo ni že imel j prilike, da bi bil zjutraj premišljeval, toda ponoči j je vedno spal. O prvem svitu se je vzbudil, skočil s postelje z uprav vojaško odločnostjo ter začel hoditi premišlje-vaje po s.voji sobi gor in dol. — Leta 43., si je rekel, nenako šest mesecev pred smrtjo pokojnega kardinala, sem dobil pismo od Athosa. Kje je že bilo? čakajmo... Ah! bilo je pri obleganju Bezancova, spominjam se... jaz sem bil v prekopu. Kaj mi je poročal ? Da stanuje na malem posestvu; toda kje? Citati sem hotel ravno to mesto, ko mi je piš odnesel pismo. Nekdaj bi ga bil Sel iskat, in naj bi ga bil odnesel veter 5e na tako skrit prostor. Toda mladost je velika napaka — kadar človek n; več mlad. Pustil sem svoje pismo, da je neslo Atb >sov naslov Špancem, ki ga ne morejo prav nič rabiti in ki bi mi ga lahko poslali nazaj. Na Athosa torej nI več misliti. Kaj pa Porthos...? Dobil sem pismo od njega: vabil me je na velik lov na svoje posestvo, za mesec september 1646. Po nesreči sem bil tedaj v Bearnu vsled smrti svojega očeta, in pismo je šlo tja za mano; ko je prišlo tja, sem bil že odpotoval. Toda Šlo je še za mano ter dospelo v Montmedv nekaj dnij potem, ko sem jaz zapustil to mesto. Slednjič me je našlo to pismo meseca aprila; toda, ker se je zgodilo to šele aprila 1647, in ker se je glasilo povabilo za september 46., nisem mogel tega izkoristiti. Polščimo torej to pismo, shranjeno mora biti med vrednostnimi papirji. D'Artagnan je odprl zabojček, ki je ležal v kotu sobe, poln pergamentov, ki so se n,?našali na d'Ar-tagnanovo posestvo, katero pa že dvesto let ni bilo več last njegove družine. Ko se je pokrov odprl, je d'Artagnan veselo vsHiknil: spoznal je velikansko pisavo Porthosovo in pod njo nekaj spackanih vrst, kot bi jih bile muhe načečkale, katere je pa pisala suha roka njegove častitljive soproge. D'Artagnan ni imel veselja, da bi čital pismo, vsebino je itak poznal; pogledal je samo naslov. Ta se je glasil; Na gradu Vallon. Porthos je bil pozabil na vsako drugo pojasnilo. V vsoji ošabnosti je mislil, da mora ves svet poznati grad, kateremu je on dal svoje ime. — Vrag vzemi tega domišljavca! je vskliknil jd'Artagnan; vedno isti t Meni bi pa hodilo prav, ko bi začel pri njem, zakaj on nima potrebe denarja, ker je podedoval kakih osemsto tisoč lir od gospoda Co-iquenarda. No, sedaj mi pa najboljši manjka. Atliosje postal gotovo že cel idijot vsled pijače. Aramis se je pa pač pogreznil v morje svoje pobožnosti. D'Artagnan je še enkrat pogledal v Porthosovo pismo. Ugledal je še neki »post-seriptum« ter čital v tem »post-seriptum-uc sledeči stavek: Z isto pošto pošljem pismo tudi našemu častitljivemu prijatelju Aramisu v njegov samostan. — V njegov samostan! da; toda kateri samostan? V Parizu jih je do dvesto, v Franciji tritisoč. In potem je morda še tretjič izpremenil ime, ko je stopil v samostan, Ah! ko bi bil teolog in ko bi se le mogel spomniti na tiste teze, o katerih je tako izborno razpravljal v Crčvecoueur-u z montdidierskim kuratom in s prednikom jezuitov, potem bi vedel, katero vedo posebno ljubi, in sklepal bi iz tega, katerega svetnika si je izbral za zaščitnika. Kaj pa ko bi šel h kardinalu ter ga prosil do-jvoljenja, da smem obiskati vse mogoče samostane, celo ženske? To bi bilo neka* in morda bi ga našel tu, kot so našli Ahila.., Da./toMi s tem priznam že v začetku svojo nemoč, in v očeh kardinalov«! sem pri tej priči izgubljen. Velikaši so samo tedaj pr,sv^:. hvaležni, če se stori zanje kaj nemogočega- »K bilo mogoče,« pravijo, >bi bil storil to jaz sam-- *: mogotri imajo prav. Toda čakajmo še malo. Ve sem tudi od njega pismo, od tega ljubega prijat*-.1 in sicer me je prosil v njem male usluge, k«w:v i# mu tudi storii. Ah, da! toda kam sem zame'?*-* pismo V D'Artagnan je trenutek pomislil ter *»H'» * %' šalu, kjer je visela njegova stara obleka; is'**-i' svojo suknjo od leta lt>48. in ker je zelo !jub;i "*: jo je res takoj našel na določenem klinu. Listah ;* ?-| žepu ter vzel iz njega papir: bilo je prav ArJ«-f"{ pismo. »Gospod d' Artagnan* mu je pisal prijat*v ^r ] veste, da sem se spri z nekim plemenita^*" * k ,, je pozval nocoj na trg Royal; ker sem p3 laV*1 cerkve in bi mi utegnila ta stvar škodovati, *: c i zaupal komu drugemu nego tako zanesljive;;,- j"-^ teiju kot ste Vi, Vas prosim s tem pismom ,,;i " pomagate v tej zadevi. »Pridite skozi ulico Neuve-Sainte*Cat!n;r;^-_t** drugo svetilko najdete svojega nasprotnika. **" .'-'* stal s svojim pod tretjo. Ves Vaš Aramis.* (, Tu torej ni bilo niti običajnih pozdravov- * ^ tagnan je skušal obnoviti te spomine: ukra: ,^ šel na rendez-vous, našel tam svojega nasp^-čegar imena ni nikdar zvedel, mu zadal >Lis*"1 udarec v roko ter so potem približal Araiu;*^*^ tudi že končal s svojim nasprotnikom ter mu iw-sedaj od druge »trani naproti. (Dalje pride.) Melijoracijslii Priloga Jote" št. 25. z dne Ž. marca 1907, stranjo, ker je že dve uri preč. Da bi šel popolnoči mimo Brezigerjeve krčme kak na-prednjak iz Gorice, je laž iz ust „ svetega Mikila"- »Majhen pretep je res bil", nadaljuje Breziger, »a provzročili so ga ravno napred-maki, ki so celo komedijo aranžirali". Resnica je, da je bil pretep velik in ne majhen in tega je povzročila,. edinole. ^Mikili-jeva žlahta", t. j. njegovi pr&fošf, katere^E! sedanj kaj rad prišteval naprednjakom. Aranžer cele komedije pa je bil, kakor dokazujejo fantje, on sam. Tudi vstopnina se je pobirala in vemo, da se je od nekega mladeniča zahtevalo celo 1 K vstopnine. Iz tega je rasv-idno,-koliko resnice vsebuje dopis v „Gorici". Dodatno še nekaj, česar nismo še omenili v „SočinemB dopisu. Ravno na večer, ko sft je vršilav Brezigerjevi krčmi omenjena uustna oziroma pepelnična komedija, so tudi krCniarja namreč Brezigerja zasrbele pete in začutil je veliko potrebo po starodavnem pri ojem še vedno priljubljenem »oberštajerišu". s()rka srajca", si je mislil, „če že vsi drugi, ^j bi se tudi jaz ne zavrtel. Se Mojzes je y\esal pred skrinjo zaveze in vendar je bil ta a$ zelo pobožen in nihče mu ni štel tega a greh". Ko je bila cela druhal že precej ocaailjena od „ sladkega" Brezigerjevega rijica, hotel je krčmar na slavnostni način pr^lavljati svojega boga. V sredo sobe si je dal {»ostavki »dopjo" vina, okoli katerega se je ,-ukal več časa z nekim mladim možem. Kaj ^pasno1* ga je bilo gledati, ko je tako ,otriKje - nedolžno" slavil svojega „BakaM. PKaj hočete, dragi moji, je večkrat vzdihnil u ^katoliški" mož; danes je (»ač sveti Kurent. Človek ni mora vendar .kaj privoščiti. Toda glejte, da ostanete v>i, kar vas je okoli mene, /.vesti katoličani!" Lep zs;ltru jim je dajal, zato so mu lahko hvaležni. Tudi na-temi uuucu moramo le častitati, da ima tako ive.-te malikovaice. IZ Y•!. Žlfefilj. 21. svečana l'.M)7. — V /iorici" št. Ifi. se je oj.jla.sil dopisnik iz Vel, Melj, kateri se je hkopal t vso silo na njemu tako neljubega I »umika. Ta dopisnik se pri asu imenuje Krkolet, kateri je že pred leti jrodajal pc (.Gorici" svoje neumnosti. Ta »vrtaik je tako unet za sv. katoliško stvar, da kar gori. Pa kaj bi ne bil, saj je sin cerkve-uejz* ključarja. Gotovo bode imenovan za svetnika. Se predno umrje, ako pojde tako naprej, \xt\i v obrekljivosti, škodoželjnosti in oprav-l;ivoM,i je ?.e napravil i/pit. Krkoletu moram po-^»Mi} [-o časnikih ravsati, kdo ima več, kdo -r-uj. Li lakih neumnosti ne zmanjkalo; ali ?a take bedarije je le bedasta „ Gorica", kije laka svet Ust kakor ti. Ponašati »e vendar pa Et-rs.š v javnosti, kajti celo kopo otrok imaš vt-č kot Durnik, drugega nič, kajti ljudje i-ravijo, da ti je hudič odrezal dno pri žepu, nakur pri tarški malhi. Kar pa pravi?, da bi ?»'• l>'::nikovi možgani zmešali zaradi ,tistega", ^'':*':u\ nji, da se mu ne bodo. kajti svobodo-u.i-««!ai:r. ljudem se tako hitro ne zmešajo. i***: m' nekaterim ženskam, le jim ljubček •¦>J;v'^v io popihajo \»i svetu s trebuhom L& •rur.c::; iti -.j izvoiiju samostansko življenje! Kar :e pa tiče društev kmetijskih, ti pa ««^.r*!;i. da prav molčiš, ker te nič ne bri-»i;>, ker &m v nikakem ud. Durnik pa je Se **i;;_i \ o-rednjem odboru vin. društva. Dru-*;'"¦ >e j a Lolj informiraj, da se ne bos smešil * javLOsii, kajti poveni ti, da Durniku se je ":^;,i fe pUjiau, ako bi hotel še naprej spre-& '-vni5tvo pri podružničnem odboru. Toraj **X d* si res obrekljiv, iažnjiv ter Skodožei- i ** is da ui tvoj namen drugega kako- vse- [ « ; repir v tako važna društva. Kar s* pa r\če izjave gospodarskega *5*^ * ,<»orid~ št. In., svetujem istemu, da *••*L* s* ue da voditi /a nos od tistiti, ka->fi *-> bili, so in bodo celej občini izrod. ""»^ers tudi, da drugič boljše pregledajo ''•;l>»1 v »^oCi- in .Gorici*, in šele potem **J dflajc izjavo. Ako to dobro premolite, L*-;:;; da s« morate sramovati pred drugimi t?*';t*r.* ?*aj menim, da se niste spremenili **•" '">¦¦*: t*or iz Pavlov v .Savle. Ako se je pa J-*rKa dogodila, ob/aljujem in povem vam, -* * /*!>;j*h ostane vsejedno \eč prvih. Resnicoljub. Deželni zbor. V. seja I>ta jM»j» deželnega zbora se je vršila ^ r*^ j«}--, o), ;,, mi, 5ivzoči vsi poslanci ¦**"*& dr. Turne. Beželni glavar je nazna-"" ** »ht^a iiMB*»tDi;iio za hidro-ralične študije v deželi znesek 970 K. Izroči se finančnemu odseku. Bombig stavi predlog za nov deželnozborski volilni red, ŠtrekBlJ je stavil predlog, naj poljedelsko mini-sterstvo deli primerna amerikan-ske trte kolikor bilie toliko kolči vsaj za dobo 5 let brezplačn o ali v najslabšem s lučaj u' premož noj-rtrTK-piS^-Krtrme po-f** 100O komadov, Štrekelj je potem stavil interpelacijo radi postaj enačelnika Wie-serja v Gorici. (Interpelacijo priobčimo prihodnjič.) - Bombig je utemeljeval na to svoj predlog: Deželni odbor naj izdela načrt za deželnozborski volilni red, ki naj obsega še novo kurijo, v kateri bodo volili oni, ki dosedaj niso mogli voliti. Indirektna volitev naj se odpravi. Nujnost predloga je bila sprejet« Dnevih red: Dr. Treo je utemeljeval svoj predlog glede" ureditve cestne mreže v deželi. Utemeljevanje in predlog priobčujemo na drugem mestu. Izročen je bil predlog pravnemu in potem finančnemu odseku. — Dr. Treo je utemeljeval svoj predlog glede' zvišanja prispevka za izboljšanje krasovitih travnikov. Predlog in utemeljevanje je na drugem mestu. Predlog se izroči tehnično-ekonomičnemu odseku. - Dr. Faidutti je utemeljeval svoj predlog glede znanstvenega proučevanja pe-lagre. Hoče izvesti prof. Neusserja nasvet, naj se napravi mednaroden zavod za znanstveno proučevanje pelagre, in tak zavod naj bi stal v krajih pelagre; nalaga se deželnemu odboru, da stopi v dogovor z vlado, da se napravi tak mednaroden zavod v Fnrlaniji. — Kot 4. točko dene deželni glavar na dnevni red prošnjo komisije proti pelagri v Gradišču, da naj dovoli dež. zbor svoto 40.000 K za zgradbo zavoda za bolne na pelagri, in letni prispevek naj zvifUort 10.000 K na 14.000 K. Odda se tehuičnoekonomičiiemu odseku. — Predlog o zgradbi nove vojaike bolnišnice se izroči finančnemu odseku. Zahteva se bolnišnica za 140 bolnikov na južnem delu mesta s stroški največ ;)40.000 K; načrt ima napraviti deželni stavbeui urad. -- Statut deželne kmetijske šole. v Gorici se izroči teh-nično-ekouomičuemu in šolskemu odseku. — Itačunski zaključek deželnega hipotečnega kreditnega snvodn za leto iUOf). se izroči finančnemu odseku. - Sprejme se zakon zadevajoč ločitev davčne občine Staraucan od krajevne občine Tržič. Deželni stavbeni red se izroči pravnemu odseku. — Potrdi se imenovanje nekaterih deželnih uradnikov, izvršeno izrednim potom. Potrdi se povišanje deželnega podtajnika v VIII. plačilni razred. Na dnevnem redu je točka: Odborov sklep, s katerim se je ustanovilo pri dež. hipotečnem zavodu mesto pisarniškega vajenca. Pri tej točki se je unela zanimiva debata, štrekelj je rekel, da od naših ljudij se zahteva po .*> jezike, če gre prosit službe i» za vratarja. Roghella, ki je sprejet v deželno službo za uradnika, pa ne zna slovenski, zna samo laško. Glasoval bo proti. Mara n i pove, da je kuratorij soglasno predlagal Itogkello, in to pod predsedstvom Bllketl, ki sedi na slovenski strani. Pravi, da zna R. oba jezika ter da je rabljiv. Treo smatra za um-ljivo samo po sebi, da mora znati, kdor vstopi v deželno službo, oba jezika, odgovoren je kuratorij ter apeluje tozadevno na Bolkota in Lapanjo. Lapan j a pove takoj, da ko je bilo imenovanje na dnevnem redu, je predlagal, naj se Roghelle ne sprejme, ker ne zna slovensko. Na razpolago je bil drug prosilec, ki je bil usposobljen. Egger pravi, da tisti čas, ko je bil on predsednik v dež.-hipotečni banki, se mu je reklo, da odgovarja vajenec zahtevam ter da torej zna tudi slovensko. Na to <*e je oglasil P a j e r, rekoč, da ko se mu je predstavil Roghella, gajeonprašal, če zna slovensko. Roghella mu je rekel, da je Lah, slovensko pa zna le „un po .:oa. Štrekelj se tu oglasi k besedi ter vpraša glavarja, kaj bi bil rekel slovenskemu prosilcu, iko bil prišel k njemu pa bi mu bil rekel, da ne zna italijansko r Pajer pravi, da ne odgovarja na to, ker je oseben napad. Oglasi se... Bol k o. Pravi, da cene „fali", je Roghella Kraševec. Pravil je, da oče in mati znata slovensko, da se mu je zagotovilo, da zna tudi sin, sklicuje se nekaj na Eggerja — ali glavar začne hitro tolmačiti njegove besede laškim poslancem. Točka se potrdi. Proti glasuje Štrekelj. Potrdi se povračilo bolniških troškov za umobolno Karolino Klanjšček. — Šolskemu odseku se izroči prošnja učitelja na deželni gluhonemnici A. Rudeža za povišanje plače. — Ugodi se prošnji ravnatelja deželne gluhonem-nice Miroslava Lenardiča za ugotovitev nedokazljivih malih troškov za dobo od 1. marca 1894. do 31. decembra 1901. Prihodnja seja bo v torek 5. marca 1.1. popoldne ob 5. uri. Domače in razne nooice. Akademija v spomin Simona Gregorčiča. — Narodna prosveta in Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredita v nedeljo dne 3. marca 1907. Akademij Simona Gregorčiča v dvorani Doma«. v spomin Trgovskega Vspored: 1. Govor dr. Ivo Šorli. 2. a) Pirnat Stanko: »Naša zvezda", b) Jak. Aljaž: »Zaostali ptič«, polna zbora. 3. A. Forster: „Njega ni", oktet možkih glasov. 4. A. Ned-ved: a) „Srce" sirota", b) »Njega ni«, sopran šolo, poje gospica Klementina Hrovatin, spremlja na klavirju Ciril Eržen. 5. Dekla-macija: Gregorčičeve pesmi, deklamuje g. E. Klavžar. 6. a) Rlsto Savin: „Predsmrtnicaa, b) A. Nedved: »Pogled v nedolžno oko« tenor šolo, poje g. Viktor Črnko, spremlja na klavirju g. Ciril Eržen. 7. H. Volarič: a) »izgubljen cvet", možki zbor s kvartetom, b) »ČolniČku", možki zbor. 8. J. Michl: »Človeka nikar", bariton šolo, poje g. Ivan Bevk, spremlja na klavirju gosp. J. Michl. 9. A. Nedved: »Nazaj v pH.^ski raj", mešan zbor. Pevovodja gosp. ju^.p Michl. Začetek ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnice se prodajajo v prodajalnici gosp. A. Gabrščeka v »Trgovskem Domu« in gosp. A. Jeretiča, Semeniška ulica, na dan koncerta od 7. ure in pol naprej pri blagajni. Cena sedežev v parterju: l.-II. vrste 3 K, III.-V. vrste 2 K, Vi.-X. vrste 1 K 50 v, na galeriji I. vrste 3 K, II. vrste 2 K, UI. vrste 1 K 50 vin. Stojišča 1 K, dijaki, vo-jaki-nečastniki in Člani slov. pevskih društev 50 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za Gregorčičevo ustanovo, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Opazka: Dvorana bo med proizvajanjem zaprta. Dr. IlO Šorli je iz prijaznosti sprejel odlično prvo točko sporeda slovesne akademije, ki ima jutri počastiti spomin Simona Gregorčiča. Dr. Ivo Šorli je ne le eden najpri-Ijubljenejših slovenskih pripovednih pisateljev, nego sam tudi luski pesnik in sin ravno tistega jasnega gorskega sveta, ki je podal Simonu Gregorčiču najlepše motive njegovih večnolepih poezij. Jutrišnji slavnostni govornik je bil še priča onega živega ognja, ki je vsplamenel, ko so te poezije šle kakor svetla zarja v vse sloje slovenskega naroda ter ogrevale srca in mogočno probujale rodoljubje. Naše društvo Prosveta ni moglo povabiti koga drugega, ki bi bil enako poklican, da uvede slovensko občinstvo vseh stanov, vseh slojev, ki se zbere jutri v krasni dvorani Trgovskega doma, da počasti spomin umrlega pesnika, v pravo slovesno razpoloženje in nam še enkrat pred oči pozove pomen in odličnosti njegovih poezij. »ČlOflkl nikar!" jo naslov znamenite Gregorčičeve pesmi, ki je ena najlepših, kar jih premore lireka literatura vseh narodov in vseh časov. Ta pesem je iskrena molit«v pesnikova, ko zre v prirodo, to veliko delavnico stvar-jenja, kjer se snovi v večnem času in v neizmernem prostoru neprestano prenavljajo in premlajajo. V tem slovesnem čustvovanju zaskeli krvava rana, ki so jo pesnikovemu srcu zadele britkosti človeškega življenja, in izvije se mu z bolestnim glasom prošuja do Stvarnika: Človeka nikar! To molitev, to razpoloženje izraziti z glasbo, je smela, velika, dostojna naloga. Pevovodja našega Pevskega društva, gospod J. Michl, odlični učenec mojstra Dvorska, je uglasbil to pesem za ba-riton-solo s spremljevanjem glasovira ter svoje delo poklonil jutrišnjemu večeru, ki naj pokaže, kako goriški Slovenci znajo čislati slavnega svojega pesnika. Gospod skladatelj je že s svojimi dosedanjimi skladbami dokazal svojo odlično usposobljenost, in brez dvojbe bo naš priljubljeni baritonist gosp. Bevk s svojim krasnim glasom primerno prednašal ujemajoče se besede in čustva pesnika in skladatelja. Zl pot. knjižnico „AdrtI«a je darovalo slav. i županstvo v Mirnu 20 K in slav. mestno- žu- panstvo v vipavskem Sv. Križu 10 K. Srčna hvala! Krajfll Odbori po deželi se pridno snujejo. Veselje je gledati to novo živahno gibanje. Pričakujemo, da se osnujejo y kratkem času odbori še v onih občinah, kjer jih sedaj še ni, ali ako so se že osnovali, naj se to naznani nemudoma izvrševalnemu odboru. Brošura »Narodno-napredna stranka na Goriškem" se je danes razposlala. Kdor hoče imeti še kaj iztisov, naj se kar oglasi ter naznani število. BBikO J8 govotll. — Včeraj se je dogodil čudež v goriškem deželnem zboru — Bolko je govoril. Posegal je v debato. Dolgih 6 let je molčal, le tuintara je imel kako poročilce _o_ takemi zalogu._A?!^^^tovicn^Stlnia!trj^ deseti"... je bral včasih; na laški strani so se mu smejali. Včeraj je bil v škripcih. Šlo je za vajenca pri dež. hipotečnem zavodu, sina poštnega upravitelja v Gorici, kateremu je največ on pripomogel, da je sprejet v deželno službo. Bolko pač vozi pošto po Vipavskem. Zakaj se je potegoval zanj, je jaano. In potegoval se je zanj proti slovenskemu prosilcu. — Govor je bil žalosten. V škripcih je bil Bolko, sam ni vedel, kako in kaj — začel pa je vendar: „Če na falim, je Roghella Kraševec," in pri vsej sili je hotel, da zna Roghella slovenski; pa dobro ve, da ne zna, ker ga v dež. hipotečnem zavodu izprašuje, če se je že naučil kaj slovenščine ! Nastop Bolkotov je bil klavern, in da ne skonča skrajno klaverno, mu je pomagal Pajer, ki je kar prerezal besedovanje ter začel tolmačiti njegov „govor" laškim poslancem. Bolko je bil rešen, „f ali v" pa je močno, da se je oglasil. Kako je »faliv«, je čutil tudi njegov prijatelj Grča, ki je precej glasno vzdihnil: „0h, da bi vsaj molčal!" AH zna Rojtiella slovansko aH no? — t Poslanec Štrekelj je rekel v včerajšnji seji dež. zbora, da vajenec pri dež, hipotečnem zavodu lloghella ne zna slovenski. Marani, Egger in Bolko so se trudili dokazati, da zna. Da ne zna, je povedal tudi Lopanjn, ki je član kura-torija dež. hipotečnega zavoda, ter je bil proti njegovemu imenovanju, kakor je rekel (Marani je povedal, dagaje sprejel kuratorij soglasno!) Da ne bo nobenega dvoma, se je oglasil glavar ter povedal, da Roghella ne zna slovenski. »Un pocco" -nič! Mi vemo, da Roghella. še danes ne zna nič slovenski. In taki ljudje dobivajo z lahkoto deželne službe pri nas. In še celo Slovenci jih protežirajo. Pač skrajni čas, da izginejo klerikalci z važnih mest v dež. odboru in dež. hipotečni banki! Skrajno podel sestavek pod zaglavjem »Čemu se rabyo službeni dopusti v Gorici" — pri-občuje današnja »Gorica". Zaletava se v g. prof. Seidla na pobalinski način. Zakaj ima g. profesor dopust, tega ne ve »Gorica"; vsaj iz sestavka se mora to posneti. Radi tega ostane denuncijacija brezuspešna, kar naj vzame »Gorica" na znanje v svojo žalost S — Lažejo celo, da ga je postavil Gabršček za namestnika pri »Soči" za Časa svojega bivanja v Afriki. Gabršček ne potrebuje v uredništvu nobenega namestnika. Tako, kot je sedaj pri »Soči", je vedno, tudi kadar je Gabršček doma! G. profesor ne stoji prav v nobeni zvezi s političnimi članki v »Soči". Nesramni ovaduhi naj razmišljajo rajši, kako znajo zlorabljati klerikalni profesorji dopuste za podlo gonjo proti naprednjakom ter kako zlorabljajo klerikalni profesorji in učitelji še na drug način svoje službe. Preveč jim prizanašamo — bo treba zopet govoriti; če koga potem kaj zadene, naj se zahvali »Gorici". Tombola v Št. Petru v prid Gregorjevemu spomeniku. — Odbor pevsko-izobraževalnega društva »Prešeren" v Št. Petru pri Gorici je v svoji seji dne 24 ra. m. sklenil, da napravi javno tombolo, katere Čisti dohodek se odda za S. Gregorčičev spomenik. Po tomboli bo velika ljudska veselica s tekmovalnimi pevskimi zbori; pesmi bodo peli vsi zbori ene in iste, sodila pa jih bo strokovna Jurija, pesmi kbere odbor društva. Cenjena bratska društva dobe v kratkem povabila, v katerih bode vse natanko popisano; ako se zadostno število odzove, da napraviti društvo spominske kolajne in diplome. Tombola in veselica se bode vršila meseca julija. Toliko na znanje cenjenim bratskim društvom. — Odbor. Smrtna kosa.-- Dne 27. pr. m. je umrl g. Aleksander Mahorčič, posestnik v Mo-tovunu. Pogreb je bil včeraj. Sl0V6nSk0 uslužbence odslovljajo na državnem kolodvoru. Sedaj so jih zopet nekaj odslovili edino zato — ker so Slovpnci. Kakor smo že poročali, je rekel postaje-načelnik Wieser, da odstrani v par mesecih s kolodvora vse slovenske uslužbence, katere le more odstraniti. Pa že storimo korake, da bo konec tudi Wieserjevega sovraštva do Slovencev. Klerikalci to ns§a PslM Stranki. - Neusmiljeno jezi klerikalce to, da se je narodno-napredna stranka na Goriškem reorganizirala tako, da je postala prava ljudska stranka. Smešiti jo hočejo — pri tem pa kažejo le svojo jezico in svoje sovraštvo do ljudstva, katerega bi klerikalci nikdar ne pripustili do besede. V naši stranki pa prihaja do besede prav ljudstvo, pri nas velja prav ljudska volja. — Ljudstvo to prav dobro ume, zato pa še kaj pridno snujejcr po^deželi krajni odbori, in ljudstvo se z vedno večjo unemo oklepa obeh naprednih listov nŠoče« in »Primorca", ki sta pravi ljudski glasili. Tu se zrcali ljudska volja, tu se naštevajo ljudske težnje, po tej poti se opomore težavam, ki tarejo našega kmeta, le tako se more res uspešno delovati za ljudstvo. Klerikalci se zaganjajo v ljudsko stranko z vso silo, ker se je bojijo. Najbolj smešni pa so takrat, kadar grozijo, zmerjajo nas z »liberalci« ter „brezverci". To delajo, da bi koga odvrnili iz naših vrst, ali nikdo se ne da speljati na ta Mm. Mi nismo »liberalci" in nismo „brezverci", smo pa napred-njaki, in znano je, da so naprednjaki boljši kristjani od klerikalcev. Torej naj le kričijo, mi gremo naprej v vrstah prave ljudske stranke z zastavo, na kateri je zapisano: delo za ljudstvo! Državni kolodvor 1 SoriCl se razširi, in sicer proti Solkanski cesti pred kolodvorom; širši bo prostor za 25 m. Za preostale ponesrečence* na parniku „lmperatrixu bo v goriškem gledališču dne 10. t. m. dobrodelna predstava. S Cerkljanskega je danes v gorici" nesramen dopis o g. Bojcu glede razsodbe cerkljanske okrajne sodnije. — Zadnja beseda še ni izgovorjena. Ker so klerikac5 spravili to v javnost, bomo govorili tudi ari ot svojem času o tej reči. Kosmač naj se le pripravi. Pokaže se jasno, kdo je čist m kdo kosmat! HllSar|l V Mi. — Pred kratkim smo poročali po drugih listih tudi mi, da pridejo v Gorico husarji, baje še to pomlad. Ali to-je naravnost nemogoče, saj ni na razpolago nobene vojašnice za konjenike. Treba najprvo napraviti vojašnico, potem šele morejo priti novi vojaki v Gorico. Vojašnice pa se ne postavljajo kar čez noč. : PlSlffla rezIStenca na železnicah traje dalje. Pogajanja na Dunaju niso imela še ugodnega uspeha. Ministerstvo pravi, da tržaškim uslužbencem ne more dovoliti povišanja stanarine, ker se izvede baje kmalu pomožna akcija za skupno osobje; poleg dovoljenega povišanja plače bi se dala enkratna podpora tudi za Gorico in Jesenice. — Južna železnica obljublja 10% poviSka delavcem, zboljšanje da tudi uradnikom. Pogajanja se nadaljujejo. — Sestavek o Čitalnici v Dol. Vrtojbi iu znanem dopisu smo morali radi nujne j šega gradiva odložiti za prihodnjo številko. Splošna in Jednaka voiilia pravica pa klerikalci. — Klerikalci kričijo po svojih listih, kako da so bili naprednjaki proti uvedbi splošne in jednake volilne pravic? Sleparji! Naprednjaki so se oglašali le proti krivicam, katere so pretile z uredbo volilne reforme in katere so res tudi prodrle v veliko škodo Slovencev, za volilno reformo pa smo se mi že zdavnaj izrekli V goriškem deželnem zboru je bil napredni poslanec Štrekelj tisti, ki je T zadnjem zasedanju leta 1905. sprožil akcijo za volilno reformo. Potem še le se je zganila zbornica ter se izrekla za volilno reformo. In po takem dejstvu se drznejo klerikalci trditi , še vedno, kako da so bili naprednjaki proti splošni in jednaki volilni pravici. Klerikalci so pač lažnjivci, o katerih velja naroden rek: desetkrat zevne, enajstkrat se zlaže. Nova podzemeljska lama, — Pri Nabrežini so našli krasno podzemeljsko jamo. Jama leži na občinskem svetu. Županstvo je dalo jamo zapreti ter se obrnilo do tržaške podružnice Slov. plan. društva, da jamo preišče, kar se zgodi 10. t. m. Menazerlja. — V Gorico je dospela velika Bergova menažerija. Otvori se jutri na izvoznem trgu ter ostane v Gorici le 5 dnij. Nahaja se na potu iz Vidma v Trst. Sokol V ŽalCU razvije 2. rožnika t. 1. slovesno evoj prapor. Na to prireditev, ki bo spojena z veliko ljudsko veselico, se že danes slavna društva opozarja in jih prosi, naj se na to redko slavnost blagohotno ozirajo. Padel Je 6 m globoko Miha Žvokelj iz Ajdovščine ter si pretresel možgane, da se še sedaj ni zavedel. Leži v goriški bolnišnici. UBOJ. — Pr«d poroto v Ljubljani je bU obsojen 28-letni Ivan Pelhan s Kovka na 3'/! leta v ječo, ker je krčmarja A. Vidmarja, ki gaje stiral iz krčme, z nožem zabodel pod pazduho, da je kmalu na to umrl. Izpred SOdniJe. — Obtožena sta bila 27 letni. Karol LenardiČ iz Gorice in železniški delavec Er. Stanošček iz Poljčan, da se je LenardiČ zagnal s hudobnim namenom proti nekemu Smrekarju, ter da je padel Stanošček po Lenardicu. Razprava o tem se je že vršila v avgustu in je bil obsojen LenardiČ na 3, Stanošček pa na 2 meseca ječe. Vsled ničnostne pritožbe se je vršila sedaj nova razprava, pri kateri sta bila oba oproščena. SlabO |8 prišlo včeraj v ulici Municipio nekemu 18 letnemu A. Pipanu z Vipavskega. Padel je nezavesten na tla. Mestni stražnik, ki je to videl, ga je spravil v voz ter peljal k usmiljenim bratom po zdravniško pomač. Javni ples V VrtOVlnu priredi mladina dne 7. aprila t. 1. Svirala bo Sokolska godba iz Prvačine, broječa 13 mož. Odprti lokami. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. Ponočna služIl v lekarnah. — V času od 3. do 10. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Gliubich. UStfllca. — »Svobodni glasovi" — pridejo na vrsto. Pozdrav. Le pišite naprej t Opozarjalo na današnjo prilogo narodne tvrdke Žnidoršič & Valenčič. Opozarjamo na oglas narodne tvrdke Pregrad & Cernetič. Pnini*! Sam0 TemPtie* in Styria-vrelec JU cul I sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja ,/fempljev"-vrelec ali „Styria"-vrelee ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrbništvo Rogaških vrelcev. Trgovska - obrtne in gospodarske vesti, TrgOVSkO-ObrtnO društvo vabi gg. društvenike in prijatelje društva k prijateljskemu sestanku danes točno ob 8V8 uri zvečer v hotelu „pri Pošti" v reservirani dvorani. Predaval bo g. dr. Puc. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" v Ljubljani. — v službo se sprejme: 2 poslovodja, 1 knjigovodja in ko-respondent, 7 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki ma-nufakturne stroke, 1 pomočnik železninarske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 1 kontoristinja, 2 blagajničarki, 5 učencev. — Službe iščejo: 3 knjigovodje in ko-respondent, 2 kontorista, 12 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakt. stroke, 2 pomočnika žele. dinarske stroke, 10 kontoristinj, 4 bla-gajničiu-ke, 4 prodajalke. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Mednarodna zveza kmetijskih zadrug se je ustanovila s 1. januarjem 1907. K isti spadajo kmetijske zadruge v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Švici, skupno približno 24.000 zadrug. Prvo zborovanje te mednarodne zveze kmetijskih zadrug se bode vršilo v tekočem letu meseca majnika na Dunaju ob priliki mednarodnega kmetijskega kongresa. V načelstvu zveze so: generalni zastopnik tajni svetnik Haas v Darmstadtu (Nemčija), generalni zastopnik baron dr. Storck na Dunaju, poslanec profesor Faineri v Piačenci (Italija) in nacijo-nalni svetnik Jennjr v Brnu (Švica). Ker je bil izvoljen predsednikom zveze tajni svetnik Haas, je sedež iste v Darmstadtu. Razgled po svetu. Na dan volitvi v državni zbor. — Rudarji v Toplicah na Češkem so sklenili na dan volitve v državni zbor praznovati. Če podjetja ne dovolijo tega, zapustijo sami delo, da se morejo vsi udeležiti volitev. Zakon O VOlllnl dolžnosti. — Iz Brna poročajo, da je sprejetje zakona o volilni dolžnosti v moravskem deželnem zboru zagotovljeno. Napravljen je zakon po vzorcu onega iz ni-žjeavstrijskega deželnega zbora. Nujni predlog je sprejet. Shod zaupnikov v Kozini, — 28. pr. m. se je vršil v Kozini shod zaupnikov, da se posvetuje o kandidaturi za slovenski istrski okraj za prihodnje državnozborske volitve. G. Slavoj Jenko je predlagal prof. Mandiča ter omenjal zasluge, ki si jih je stekel za Slovence in Hrvate. Prof. Mandič je bil soglasno proglašen kandidatom. Sprejeta resolucija se glasi: „Na zaupnem, shodu dne 28. febr. 1907. v Kozini zbrani državnazborski volilci naglašajo, da je dosedanja lepa vzajemnost med Hrvati in Slovenci življenska potreba slovenskega in hrvatskega naroda, da treba to slogo tudi nadalje skrbno negovati, da je vsakega pravega rodoljuba dolžnost upreti se z vso odločnostjo kakoršneinu si bodi prizadevanju v protivnem smislu in da se naj to načelo izrazi posebno sedaj, ko je voliti državnozborskega poslanca po novem zakonu. V štajerskem deželnem zboru je utemeljeval posl. Robič predlog Slovencev, naj se uvede za deželni zbor splošna volilna pravica ter naj se osnuje narodno-jednotna volilna okrožja. Baron Rokitanskv je utemeljeval predlog za uvedbo volilne dolžnosti. Posl. Resel je zahteval odpravo virilnih glasov in kurije veleposestnikov. Zabavno, podporne In Izobraževalno društvo »Zvezda" na Dunaju vabi k zabavnemu večeru, katerega priredi v nedeljo dne 3. sušca 1907 v dvorani K. Sclnvarz (prej Matalloni) I. Auerspergstrasse O (oziroma I. Doblhofgasse štev. Ji). Poljaki In papež. — Pruski Poljaki izroče papežu peticijo za pouk veronauka v poljščini. Peticija ima 100.000 podpisov. — Ne verjamemo, da bo kaj pomagalo ! Nemška tiranija je Vatikanu najbrže ljubša od pravice Poljakov. Šfrajk * tržaški prosti luki. — Delavci za nakladanje in skladanje tovorov z ladij v Trstu so vstavili delo, ker so nastale diference glede* plače med nosilci premoga in gospodarji. Na smrt Je Obsojena v Banjaluki kmetica Janja Stojakovič, ki je zadavila svojo taščo. ***************** V najem === za dobo pet let = se odda takoj graščinski vrt s stanovanjem pri dolnjem gradu v Rihembergu. Vrt obsega približno 1 oral travnika s sadjem in njivami s trtami. Natančne pog-oje se izve p>i v g. Z. Furlani-ju v Rihembergu (Britot) S 15. marcem se odda v najem stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in podstrešja. Voda v hiši. Potrebna pojasnila daje lastnik gosp. P. Cotič, Raštelj. št. 32. Za notarijat v Sežani išče se izkušenega pisarja, Dopise no i kr. notarijat t Sežani." Božjast. Kdor trpi na božjasti. krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva ae zastonj in franko v priv. Schvannen - Apoteke, Frankfttrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. A. vi Berini Gorica, Šolska uliea št 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših tvdk iz .'sire, Dalmacije Molfette, Bari in Nie s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kros -'96. 112, 1*20, j 1-36,1*44,160,1*80, 2'-, za luči po 80 vin. ------ Ni debelo cene ugodne. ----- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo s? pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------mila in sveč.------------— Certe zmerne. Samo pet dni se mudi v Gorici na poti iz Vidma v Trst, od nedelje dnej. marca do vštetega četrtka dne 7. marcaja izvoznem trgu, tekate Josipa Verdi, M. Berg-ov *i znameniti gledališki zverinjak (menažerii'3) ! in karavana zveri. Specijaliteta: KBOTP'* ZVEHI. Največje uprizoritve krotenja rf«n na svetn, v svojem za to postavljenem m kanskem šotora, kjer je prostora za 3jw ljndij. - Lastna razsvetljava.—Lastna gM* Nastop 3 krotilk m 2 krotilcev zveri I ^ svojimi imenitno ukrotenimi lev'.\/*j!' volkovi, hijenami, medvedi, severnimi med«« • Raznovrstne zveri in živali iz vseh delov s*e»- Serpentinskl ples Y kletki 1»«°** „Pepi*. Zanimivo! Senzacijonelno BKP** Medvedja boritev z amerikanskim medvedom Prijatelji športa za boreoje so vabljeni, da se udeleže! Vsak dan 2 veliki predstavi kr tenja in krmljenja Ob 4. uri popoldne In ob 8Vi zvečer. D nedeljo 3 uelike predstave. Začetek ob 4., 6., in 81* zuečen fiW Zvečer ob 8VS velika gala — predstava, •"•jiji Serpentinski ples v kletki levov. - Medvedja boritev. — Nastop vseh krotilcev in krotil* zveri, in krmljenje zveri. Cene podnevi: stol K 1-45; I. prostor K 1-20; Ii. prostor 80 vin.; III. Tostor 40 vin Cene zvečer: stol K 1-75; I. prostor K loO; II. prostor K T- ; III. prostor o(M*-N. B. Zverinjak (menažarija) je bila v tu - in inozemstvu obiskana od visokih oseb t- jL tako od njegove c. kr. Visokosti vojvodov Toskanskih, Veličanstva kralja Saksonskega in lijanskega s spremstvom, Nj. kr. Visokosti princa Monfetti, kakor tudi Njih kr. Visokosu ^ varskih princev. Menažerija je priznana od sloveeili avtoritet, kot menažarija prve vrste vsakdo kdor jo poseti se izrazi laskovo o njej. Na mnogobroj ni obisk vabi « ravnateljstvo : M» BBR^1, Konji za klanje se kupujejo po najvišji dnevni ceni. **•!¦ 5 Stanovanje v najem. SVETOVNO ZNANI== ERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILANU jedini lastniki načina za izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna grenčica svat« i Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni. Naznanilo. j Božidar Božič Podpisani nljndno naznanja gg. odjemalcem ledu in si. občinstm, da je oddal zalogo za prodajo kristalnega leda za Gorico in okolico gosp. Josipu Bovan v Gorici, Stolni trg št 9., kjer se oddaja led celo leto v poljubnih množinah j in po zmernih cenah. Cenjene gg. odjemalce in si. občinstvo uljndno j prosim, da se vsa naročila, kojih ne izvršujem direktno I it svoje tovarne, gori navedeni zalogi blagovolila poveriti l uročila. Z odličnim spoštovanjem iTiut Tanner - Gorica »Prva goriika Ivornica kristalnega ledu", Podpisani uljndno naznanjam gg. odjemalcem ledu in slav. -občinstvu, da mu je poveril gospod Avgust Tanner, lastnik „Prve goriške tvornice kristalnega: ledu" prodajo in zalogo istega za Gorico in okolico. Led se oddaja iz moje ledenice v Gorici na Stolnem trgu št. 9 v poljubnih množinah in zmernih cenah. Bedna naročila izvršijo se prosto na dom gg. odjemalcev. Gg. mesarjem, kavarnarjem, gostilničarjem in konsumentom ledu sploh, se za cenj. naročila priporočam s zatrdilom najtočneje in skrbne postrežbe. Z odličnim spoštovanjem 3os. Rouan Agencijsko & komisijsko podjetje Gorica, Stolni trg. št. 9. i pek in sladčlčar Sv. Lucija_ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v' _s t e k 1 e n i c a Ji itd, itd., Bar* Zdaj pa vem! Pozor! Pozor! Ako po eeni nakupimo blago, se nam denar prihranil bo! Zatorej pojdimo vsi v novo trgovino Anton-a Bohinski lv Gorici, Corso G. Verdi 35. nasproti hotela „Central", ton dobimo najnovejše volneno blago za ženske obleke, zelo močne cefirje in kambrik, najlepši batist in satin v krasnih vzorcih, sukno za moške obleke itd. Po zares zelo nizkih cenah! POTNIKI V AMERIKO Pozor Pozor! Kdor koda dobro in hitro potovati ¦ francoskimi parobrodi cei Havra ˇ Ameriko, naj pifie pred odhodom od doma sa pojasnila na nafto •""¦¦' najstarejBo firmo , Zwllchenbart, Basel (Švica) Ceitralkalapbb S. Za dobro In hitro ekspedlcljo se garantira. Adolf Fey urar in optiker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni V GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------ in optičnih predmetov. ------ Za vsako uro se jamči 1 leto'. Kolesa v najvišji i/.1)i'ri /. enoletnim jamstvom oil K {)()•— naprej. Kolesarske potieliSMue ; izvrstne mene cevi po K 31 Fini pla^i od K i\"»0 naprej. ¦ • Acetilen-svetilko od K 'J(»0 naprej, ¦ Konusi m ,.1'Veilauf" z hreni ko od K l-i-- - naprej. — Masivne puinpe na imifo. iz litemu železa, od K liil) naprej. • • zvonci od .'<() vin. naprej. držaji od :10 v. naprej. ' - Htrešiee proti blatu i/, kovine ali lesa po K 210 za fiarnituro. Jeklena prevrtana plutiSCa po K 1*80. • • KiiiujMnk po TiO vin., hupe od K l'7l) naprej. Osi, konusi, okovi za osi različne velikosti so vedno v zalogi. - Vse potrebsfine za motorje in avtomobile, poplavila, poniklovanje. emajlirunje wc v lastni ilelaluici liajtofnejsc! in po nizki ceni izvršuje. Zahtevajte naš ubsimi cenik! kateri so vsak dan razpošilja. BazpoŠiljalna tvrdkaza kolesarsko industrijo: Dunaj, I, Stubenrindg1 6. Mlin na vodo, žaga, ali drugo vodno moč z visokim slapom želi vkupiti proti gotovini ali s 5# obresti. Ponudbo naj se blagovolijo nasloviti na: Ante Pirnat; kancelist, — trst — Veliki Trg. - Hotel Garni. Zalogo vina in žganja I ima T. pl. MA0EVSK1 v Solkanu št. 326 pri mitnici blizu novega kolodvora g V zalogi Ima v veliki Izberi domača, vipavska, briška, furlanska, |j| istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žganje zanesljivo r*^ pristno. — Na zahtevo pošiljam uzorce vina in žganja. — Naročila pošiljar ^ tudi i>o železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim ve svojim voznikom. Postrežba točna in cene zmerne. Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. Spoštovanjem T. pl. Madeyski. Telefon štv. 831 Via del Torrente štv. 25? ===== v Trstu. —— Kirurgični predmeti, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapeviicne priprave aparati za umetno dihanje. Zaloga p*ip*a$ za ob\teze, izdelkov? m Lutf)fja it) nept^toočIjiA^a salona. > dobiva v vseh lekarnah. Negboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. ¦ REVMATIZMU m PROTINU IP flibon Onriina zdelan t Trstu v lekarnah Rafaat Godina, lakarna »Ali« Madonna dali« Saluta' pri Sv. Jakobu; Joaip Godina, je 11*01 DUUIIIi Ukaraa „AII' lgaa'% Via dal Faraato 4. QMH iMklmlti I HI. Ii Tritt •¦ ¦¦ riiaolUJt manj nego * itoklralot proti po?ttt]« «11 naprti poilanim intikom K 7- Dro«to poštnina. Reklamne cene brez konkurence! I * y«ui i fO ZOr J Ugodna spomladanska prilika! | Julij Reddersen Naslov pismom: T. pl. Madeyskl, Gorica IV. .Najcenejša trgovin a! priporoča svoje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg steklenicah. šfeu. 13. izliorno |iivo v soilcili in v Zaloga u Gorici na Komu POZOF, GOSPODJE IN GOSPODIČNE l V svoji lekarniSki preksi, ki Jo izvršujem Ze več nego 30 let, se mi je posrečilo i/najti uajholjSe sredstvo ki' rast las in proti njih izpadanju. - KAPILOR štev. 2. povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, od tratrja prahaj in vsako-kožno bolezen na glavi. Nimifrlii naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvaltuu in priznalnie. Stane posrnire piosto na vsako pošto lonček 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. NaroCa naj se samo od mene poA naslovom: = Peter Jurišič, = lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji. Postavno zavarovano! POZOR, GOSPODJE IN MLADENIČI! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mu je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to je KAPUOR It 1. Omogo.i, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnie in zahvalnic. Stane franke na vsako pošto 1 lonJek 3 K 60 vin., 2- lonCka 5 K. NaroCajte samo pri meni pod aaslovom: PETER JURIŠIČ, lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji. m Vsako posnemanje se kaznuje! fdino pristen je samo Thierry-jev balzam z zeleno nuno. 12 malih ali 6 dvoj mitih steklenic ali 1 velika speeijalna steklenica s patento- vanini zamaškom K 5"—• Thierry-jevo Centifolijno mazilo proti vsem, 5e tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 3 60 pošilja le proti predplačilu zneska ali povzetju. Obe domači sredstvi sti naj. o ji, povsod znani in starodavni. Naročila naj se naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisočerim, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prostio AliemechterBalsam in i* MvtMtil-iptMi A.Thierry in Prijrada za usakoršnokoll rabo SINGER se vdobe izključno le pri nas; isti ne služijo samo v obrtniške svrhe, pač pa za vsako ===== domače šivanje. ¦¦......-........- — Pazi naj se, da se vkupuje le v naših trgovinah. Vse naše trgovine je spoznati po tem-le znamenju. —¦ Družba Singer Anonimno društvo šivalnih strojev — v Gorici na Travniku štev. 5. Cepiči vinort; ke šde Št. Pelo pri Tržiču Priporočam krepke in jako korenite, v rumeno ribolo, glero gargauijo in kraški teran cepljene 50—150 cm dolge mladike. Adolf Gemmrig. [Mnočutnim in uestnini materam! Dandanes se rabi pri otrocih le otročje mazilo 66 „Babymira - Creme mesto trosilnega praška. Učinek presenetljiv. Priporoča se tudi odraslim pri razpokanih, prejahanih mestih ali od potu obdrgujeni koži. Dobiva se t ?seh lekarnah. Cena jedne škatlje 60 Tin Pošilja po pošti 5 škatelj za K 3-20 poštnine prosto izdelovalec: H. Brodjovin, lekarnar y Zagrebu štev. 87. i a*"1 Mizarska zadruga ^ v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnlm obratom na parno in vodn« silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou *""T"~ —~ ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ——-¦¦ : ¦ — Podmžnloa v Trstu Via dl Plazza vseriila 1. Poriraž- nloa v Spljots. Zastopstvo Y Orijantu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Sel« [-0V0 MILO je najboljše! Tmrani aenari „„ t_„a ril i maram sin, Cas in delo, HWe trAa Perila.]—|trad ia zdravje< Po vasi, po mestu je šia govorica, da čaram, jaz, brhka in pridna perica. Ej, res je, da čara Schichtovo milo, Zato imam belo in celo perilo. Električna žepna svetilka. Najboljši fabrikat 3-delna baterija, 4V, volt K 250, z reflektorjem S 350 proti povzetju. Heinrich VVeiss, Dinaj XIV |3. StctjlHBStrsIr. 5|5. Zaščitna znamka: „SWro" | Linfment. Capsici comp. Anker-Pain-Expeller je splošno priznano kot iZTrstno bol blaŽajOČe mazilo in so dobro uporablja pri prehlajenjenih; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanja tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaStitno znamko „SIDB0" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek. — RICHTERJEVA LEKARNA Venflar enkrat zastonj, I Zabeležite si | našo tvrdU*] razpošilja turdka Pregrad & | / j Černetiči v Gorici uzorce vsakovrstnega blaga | sukno za gospode, zelo po ceni. | Lepo novomorino volneno blaga I za ženske obleke $\ t največji izta Krasni uzorci za letne blu so ravnokar razstaulj^ J t Jtprita ioi". Razpošilja se blago po pošti Mi m ysb Kraje. KICHTEKJSVA LS&ARNA k ,. tlatem lflfB " t Pragi Elibabethgasse štev. 5 novi Dnevno raipoliljan]«.