Št. S98 Trst, v soboto 19. julija 1813. IZHAJA VSAK DAN vdč r,pcn»sh in prazniki*) bj 5., «£j pon-^aljšcih ob 3. zjutraj. ? --».»lic* h« prodajajo po 3 r.vž. (Gstot.}v mnogih w*4k»rnah v Trtt~ in okolici, GDrici, Kranju, Št. Pf-tna, *-">.-«v>jm. tSei&ni. Nahretini, Sv. Lticiji, Tolminu, Ajdov-Dornbisrr-n Zi^tarel« čter. p 5 nvć. (10 stot.) F{A6iJ?JAJO NA MSL1.VCTRS r širokosti 1 CclNJi: Trgovinski in obrtni oplasi po 3 st. m .;i-Hwtuice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 9*5 tifc. mm. Z* o^ia^e v tt-k-ita lista do 5 vrst 20 K, vsak. .Toiis^faa vrsta K l2. ilali o plaši po 4 stot. beseda, naj- Tečaj XXX Vm * pa 40 sr.ot. 0-»l»ce -rr^j- Tnn Itii<'»ratn! otMelei; uprav. — Piacuje se iikliućao c prh. vi PKdinosti". PJatijJvo in tczJjrvo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost1' -r a Primorsko. mt0if NAROČNINA ZNAŠA hi celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na roibe brez doposlaoe naročnine, se uprava ne ozix& lutialik m neAeg.k* ImAanj« „BDIHOSTZ" ataae: KIi Ml« l*t* Kron 5 SO, «» y»i Kron a «0. Y«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrattkc-vana pisma .. ne »prejemajo in rokopisi m ne »racaj.. Naročnino, oglase in reklamacije j« pošiljati n& upravo list*. UREDNIŠTVO: ultoa Giorglo Oalatti 20 (Narodni d.n) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODILA. konsoreij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, vpisana zadrugm z omejenim poroitvom v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti fttev. 20. PoStno-hranllnllnl račun Jtev. 841-652. TELEFON It 1157. msaam Pred intervencijo. Rusofubski kurz v Sofiji. - Pogajanja z Rumunijo. Velesile za mir. DUNAJ 18. (I iv.) Od iz vrtino informirane in odločno zanesljive strani smo izvedeli: Bolgarska vlada je bila danes potom ruskega kabineta obveščena o mirovnih pogojih Srbije in Grško. Čim bo Rusija bolgarski vladi te pogoje tudi oficijalnc naznanila, je ver jetno, da jih bo nova bolgarska vlada a Iimine odklonila. Za ta slučaj pa pripravljajo velesile pod vodstvom angleške vlade skupno intervencijo, v kateri hočejo vojskujočim se državam nujno nasvetovati takojšnjo sklenitev miru, sicer da bodo velesile sai&e prevzele likvidacijo druge balkansko vojne v s?oje roke. Zatrjuje se nam tudi, da so si velesile edine v tem, da Bolgarska politično nikakor ne sme biti uničena in smatrajo vsi kabineti grške mirovne pogoje za pretirane. Ostra demarša tripleentente pri Porti. CARIGRAD 18. (Izv.) Zastopniki tripleentente so napravili danes ostro demaršo pri Portl In zahtevali, da respektira londonske mirovne pogoie. Rusofobi na Bolgarskem na krmilu. Položaj na Balkanu. SOFIJA 18. (Uradno.) Novi kabinet je že sestavljen. Predsedstvo je prevzel Radoslavov, portfelj zunanjega ministrstva pa Genadijev. DUNAJ 18. (Iz 7.) Največ pozornosti vzbuja danes pclitič J „preobrat, ki se |e izvršii v Sofiji, k;er so prejšnje tpoziciio-nalne stranke, Radoslavovisti in Siambuic-vistf, ki »o znani kot veliki ruscfobl, prevzele novo vlado. V duna| klh političnih Krogih se zatrjuje, da je Avstrija obljubila Bolgarski svojo pomoč, a le pod pogojem, ie preneha v Sofiji rusofiiaki kurz, kar se je sedaj tudi zgodilo. Nova vlada si je postavila za devizo: sporazum z Rumunijo za vsako ceno fn mogeče -udi nadaljnl odpor proti Sibiji in Grški. Dejstvo je, da se med Rumunijo in Bolgarsko že vrše pogajanja, dočim Bolgarska še vedno ni odposlala svojih delegatov v svrho pogajanj s Srbijo in GtŠko. Novi kabinet hoče izigrati Rurcunijo proti Srbiji in Grški. V koliko se ta načrt posreči, seveda še ni mogoče govoriti. A zdi se, da R imun ja še vedno rJ pripravljena odnehaj i i bo še nadaljevala svoje operacije, cla si utrdi svoj položaj na Balkanu. Iz zV-nesijivega vira' se poroča, da je Rumunija predlagala kongres balkanskih državnikov v BVsarestu pod njenim vodstvom, kjer naj bi se rešila vsa sporna balkanska vprašanja. Navz ic der^eetijtra se Še vedno vzdržuje vest, da se je kralj Ferdinand obrnil na našega cesarja in ga naprosil za pomeč. Stalifče Avsirije napram razrešitvi balkanskih " ——————C——. PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. iz angleščine prevel Ivan Dolenec. Ta odgovor se je zdel čuden; toda Johnny je bil vedno tako čuden. Uro pozneje, ko Je njen sin opravljal svoje delo na irgu, je zopet videl Johnnyja, ki je prihajal po trgu, in ga je vprašal: „Aii greste domov?" Juhnny se je obrnil, ga pogledal in de.al: „Da, naravnost domov! Zbogom!" Pozneje ga nista videla več niti mati niti sin. Mr. Cataret se ni mogti otresti občutka, da se je moralo nekaj zlega pripetiti staremu možu. Izrazil je to svojo bojazen napram gledališkemu ravnatelju. — Mislim, da se motile, gospod — je rekel. — Johnoyju se najbrž ni zgodilo nič; toda, kakor hitro kaj izvemo, vam sporočimo. Cntaret je odšel in |e prebil dan pohajajoč oo raznih umetniških galerijah. Tekom popoldneva je štl mimo notre-damske cerkve, kar je sreč?! nek? majhen izprevod, sredi katerega je nosilo več mož neko pokiito stvar. sporov ]e tvorilo glavni predmet obeh i Berchtoldovih avdfjenc pri cesarju. V kate- j rera smislu je padla odločitev, že kažejo1 današnji oficijozni listi, ki so danes svoj protibolgarskl ton znatno omilili. Negotovo |e, kako se bo končala turška akcija. Nekatere vesti že poročajo, da je Porta vsled novih dogovorov z bolgarskim delegatom Načevlčem že ukazala svoji armadi, naj preneha z nadaljnim prodiranjem, kar fe pa maio verjetno. Vsekakor pa je v najkrajšem času pričakovati energičnih korakov velesil v Carigradu. V trenotku je še čisto negotovo, kako se bodo stvari dalje razvijale. Na vprašanje: vojna ali mir, še nikakor ni mogoče dati odgovora. PARIZ 18. (Izv.) V tukajšnjih diploma-tičnih krogih se govori, da so velesile že včeraj posredovale pri Porti radi prodiranja turške armade čez linijo Eaos—Midija. Za slučaj, če bi Turčija ne hotela ugoditi zahtevam velesil, pride najbrže do brodovne demonstrac je. Evropska intervencija na vidiku. LONDON 18. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Velesile nameravajo v kratkem intervenirati v Sofiji, Bakareštu in v Carigradu ; v Sofiji radi tega, da prisilijo Bolgarsko h pogajanjem s Srbijo in Grško; v Carigradu v svrho nujno potrebnega opomba, da naj turška armada ne prekorači linije Enos-Midija, v Bakareštu pa bodo velesile casvetovale, naj rumunska armada ne zasede Scflje. V dipiomatlčnih krog?h vlada radi ru-munskih in turških operacij popolnoma negotovost. Veliko začudenje vzbuja dejstvo, da hoče turška armada nadaljevati prodiranje, dočim je turška vlada obljubila velesilam, aa armada ne pojde čez linijo Eaos-Midija. — Vendar pa turiko prodiranje ne vzbuja nikakega vznemirjenja, ker Je gotovo, da so velesile odločno pripravljenje preprečiti uničenje^Bolgarske in bodo storile vse, da turška armada ne pride do Drinopolja. Diplomatični krogi smatrajo sicer položaj za kompliciran in neprijeten, a ne za nevaren. Pogajanja med Rumunijo In Bolgarsko. BUKAREŠT 18. (Kor.) Po poročilih lista „Universal" Je rumunski kralj Karel odgovoril na brzojavko kralja Ferdinanda; da naj Bolgarska natančno pove pogoje, pod katerimi je pripra9ljena skleniti mir ne samo z Rumunijo ampak z vsemi vojskujočimi se strankami. Mir Je mogoče skleniti le istočasno z vjerni strankami, nakar se takoj ustavijo nadaljne sovražnosti. Vest „Univer-sula" še ni uradno potrjena. BUKAREST 18. (Kor.) Oficijozna „Poli-t?que* piše: Danes Je prispel semkaj iz glavnega stana vejai minister, ki je prinesel kraljevo sporočilo za kraljico in ministrskega predsednika. Minist.i Majoreicu, Manghllo-man ia Take Jonescu so se takoj sestali h konferenci, nakar sta se dva odpeljala z avtomobilom v Korobljo. Kralj se v najkrajšem času vrče v Bukarešt. Bilo Je mrtvo truplo, ki ga je Seina vrgla na suho in so Je sedaj nosili v mrtvašnico. Ko je Malcoim Cataret srečal ta neprijetni izprevod in videl, kaj so nosili mimo njega, Je obstal in vprašal nosače, koga nosijo. — Ali Je moški ali ženska? — Je vprašal. — Moški, gospod! — Star ali mlad ? — O, star — gotovo se mu nI dalo več živeti; sivolas mož in po obleki sojeno, zelo ubožen. — Naj ga pogledam — je prosil mr. Cataret, ki ga Je naenkrat obšla neka misel, in nosači so odgrnili pogrinjalo ter mu pc-kaza'i obraz — angleškega )ohnnyja. Ni se mogel motiti; bil je prepričan, da |e to bilo lice ubogega starega štatista, za katerega se je tako zanimal. — AH ga poznate, gospod ? — Je vprašal mežak, ki Je imel očividno nekako nadzorstvo nad vso stvarjo. — Mislim, da ga poznam. Nisem popolnoma gotov, vem pa, kje se dobe ljudje, ki ga poznajo. V tem so prispeli 2e do vhoda v mrtvašnico in nosilci so truplo zanesli vanjo. Na mrliču ni bilo ničesar, kar bi moglo Izdati, odkod Je in kdo |e. Na nje- BUKAREST 18. (Kor.) Danes Je bil odposlan brzojavni odgovor kralja Karla na brzojavko kralja Ferdinand?. Kralj Karel se vrne danes v Bukarešt. BUKAREST 18. (Kor.) Po naziranju merodajnlh krogov tveri težkočo sedanjega položaja sledeče: Rumunska politika vstraja pri fi.m, da Je namen rum unskih operacij na Bolgarskem, dosega premirja. Dokler se to ne zgodi, se prodiranje ne more ustaviti. Rumuni 30 km pred Sofijo. BELGRAD 18. (Izv.) Zanesljiva poročila zatrjujejo, da se nahaja rumunska armada že 30 km pred Sofijo. Stališče Rumunije popolnoma pojasnjeno. LONDON 18 (Izv.) Reurerjev urad poroča : Nota Rumunije velesilam izvaja, da Rumunija zahteva črto Turtukaja—Dobrič— Balčik z 8 km črez na jugu in zapadu, kakor to zahtevajo topografične razmere. Rumunija nadalje ne more trpeti prizadevanj Bolgarije po hegemoniji na Balkanu in to takoj potem, ko se je že s svojimi zavezniki borila zoper Turčijo. Bolgarska je proti svojim bivšim zaveznikom agresivno nastopila. Rumunija si hoče zato pridobiti v svrho pravične rešitve balkanskega problema so-odločevanje pri definitivni razdelitvi Balkana. Njena akcija meri na to, da vojskujoče se države skienejo mir, in sicer tako, da se varujejo legitimni interesi vseh direktno interesiranih, s čemer morejo biti tudi velesile zadovoljne. Ruski nasvet Srbiji in Grški. LONDON 18. (Izv.) .Times- poročajo: Rusija svetuje Srbiji, naj se zadovolji z Ovčjim Poljem, vključivšl Stip in zapadno Makedonijo ob Vardarju do GevgeHja, Grika s teritorijem od Getgelija preko Seresa do Oifanskega zaliva, Rumunja pa s Tutrakan-BalčSkom. Ako se Srbija in Grška s tem zadovoljita, je ugodna likvidacija zaslgurana; če ne, Je pričakovati vmešavanja velevlasti. Srbija in Gca Eleonora. DUNAJ 18. (Kor.) Vest, da le prlbežala bolgarska kraljica Eleonora v Ernstbrunn, merodajci krogi odločno dementirajo. De-mentira se tudi vest, da Je pobegnil kralj Ferdinand na Ogrsko. Prodiranje turške armade. CARIGRAD 18. (Kor.) Včeraj sta se vršili dve izvanredni seji ministrskega sveta, na katerih se Je razpravljalo o vprašanju, ali naj armada prodira dalje ali ne. Prvi dragoman ruskega poslaništva Je včeraj dvakrat obiskal velikega vezirja, da natančno poizve, kje se nahaja sedaj turška armada. BERLIN 18 (Izv.) Bolgarski poslaniki so v imenu svoje vlade protest rali pri vele-vlastih radi prodiranja turške armade čez mejno linijo Enos-Midija. CARIGRAD 18. (Kor.) Mladoturško časopisje naglaša, da Ji cffcijalna vest, da se govem truplu Je bilo le eno pozornost vzbujajoče znamenje. Na gornji lakti leve roke je bila od rame pa do komolca globoka brazgotina, očividno posledica tež se poškodbe. — V najkrajšem Času vam pošljem nekoga, ki ga bo identificiral — je rekel Malcoim Cataret. Cataret Je dolgo časa motril ubogega mrtveca, potem pa se Je odstranil in se napotil proti operi. Johnnyja ni bilo tamkaj. Cataret je povedal dogodek z mrličem v notredamski mrtvašnici in je naprosil enega izmed keristov, da bi šel ž njim, da hi identif ciral mrliča. Počakaf je zunal pred mrtvašnico, korist pa je šel noter. Cataret nI bil čisto nič presenečen, ko Je vfdel potem prihajati korista s solzami v očeh iz mrtvašnice. — Mislim, da Je namenoma skočil v vodo — Je dejal Malcoim Cataret mirno. — Zdelo se mi je snoči, da fe metoda v njegovi blaznosti. — Je že mogoče, gospod. Bil Je zelo, zelo žalosten. Toda ni mi niti prišlo na misel, da bi ga bil še dalje čuval, ko sem ga spravil snoči v posteljo. — Seveda ne. Ali veste za njegovo pravo ime ? — Ne, gospod; klicali smo ga vedno je turška armada ustavila na liniji Enos-Midija, vzbudila splošno nezadovoljstvo v narodu. Zadnji dogodki na Balkanu so pokazali, da (e neobhodno p^trebna uvedba tutškcga gospodstva v vilajetu Drlncpclje. kjer je večina prebivalstva turške narodnosti Kljub neodločnosti vlade pa bodo Turki nadaljevali svoj pohod in zasedli vilajet Drinopolje. — „Tanln* izjavlja, da londonska pogodba nima sedaj nobene veljave, ker je Sila siclenjena z balkansko zvezo, ki ne eksistira več. CARIGRAD 18 (Kor ) Kakor se zatrjuje. Je včerajšn^ ministrski svet sklenil jako važne korake. CARIGRAD 18. (Kor.) Deputacija eku-men kega patrijarhata je Izročila danes tukajšnjim veleposlanikom pismen protest proti grozodejstvom BoigaroT, BERLIN 18. (Izv.) Berlinski diplonia-tični krogi so dobili obvestilo, da je turško prodiranje že ustavljeno. To Je baje posledica včerajšnje seje ministrskega sveta. Boji na bolgarski me]i. BELGRAD 18. (Uradno.) Oddelek srbske armade, ki !e prodrl 20 km daleč na bolgarsko ozemlje, je zavzel kraj Izvor in vrgel Bolgare nazaj proti Bazilovgradu. — Včeraj so Bolgari ta oddelek nenadoma napadli z veliko premočjo, ue da bi dosegli kak uspeh. Boj se te priče! včeraj ijutrai in je divjal ves dan. Srbske čete so se morale bojevati na tri st.anl. Ko so dobile ob 5 popoldne ojačenja, so vrgle sovražnika z bajonetnim naskokom na vsej črti nazaj. BELGRAD 18. (Kor.) Srbski ti? kovni urad prinaša sLdeče poreč lo o vojaŠsem položaju : Bolgari so poslali dve armadi v smeri proti ZajeČ^rju in Nišu, da udreta na srbsko ozemlje. P.va armada je obstojala iz 50 ba'aijonov s 120 topovi ped poveljstvom generala Kutinčeva, druga pod poveljstvom generala Petrova pa iz 56 bafaljonov s 120 topovi. Njen načrt se je posrečil ie v začetku, dočim so bile vse naše čete na jugu ob Bregalnici. Po prehodnih uspthih pa so djži^eie bolgarske čete popoln debacle in so bile pregnane iz srbskega ozemlja. Druga bolgarska armada, ki je prodirala v ckolfci Pirota proti Nišu, Je biia rog-nana čez mejo. Sovražni* je moral zapusti mesta Orlo?o, Kamin in Sv. Nikolaj pri Pi-rotu. Na begu je uničil most v Sakovu. Bolgari so se skušali utaboriti p. i Vrli G avl, a jih je tamkaj srbska artilerfia decim'rala. Srbi so v jeli pri tej priliki veliko število Bolgarov, k! so nosili srbske uniforme. Srbska armada je prodrU 20 km daleč na bolgarsko ozemlje in Je porazila sovražnika pri Bazilovgradu. Sovražnik se je moral umakniti do K'ustendila, kjer je napravil močne okope. Srbska armada se nahaja sedaj pri razvodju Dragovica. Bolgarske čete so se umaknile Iz K: ive Palanke. Srbi pred rajo uspešno proti južnemu izviru Dragovice v smeii proti Carjevemu Selu. Srbski oddelki so zavzeli Črni Kamen. Položaj brigatske armade se lahko karakterizira sledeče: Na jugu ob reki Bregalnici in na z?padu r b vzhodni srbski me!J so bl! Bolgari odbiti in se koncentrirajo sedaj v kotd Kjustecdil-Dupnica. Nov sestanek v Nišu SOFIIA 18. (Izv.) V tukašnjih dobro informiranih krogih se zatrjuje, da re bo le za J innyja. Morebiti ve za ime g^-pa Anteilova. Gorpa Anteilova je bila nlegova gospodinja In se nI malo začudila, ko je slišala, kaj «e Je zgodilo. Mr. Catareta je navdajalo živo zanimi-nje za vso stvar in je ostal zsto v sobi, ko so preiskovali Jonny|ev kovčeg, ki je vseboval vse Jonnyjevo fmelje, da bi našli kak sled njegovih sorodnikov. Ni bilo veliko, da bi bil! preiskovali; nekaj starih, z^rume čilih pisem, na katerih je črnilo že popolno ma pobledelo; skrbno shranjena slika njegove nezveste žene in druga „male Fay", pravzaprav neJeoega, črnolasega otroka z velikimi očmi, katerega presenetljiva podobnost z materjo je obetala veiiko bedočo lepotico. Našli so tudi natančen naslov nekega angleškega župnika, ki ga je mr. Cataret slučajno poznal. — Temu gospodu bom takoj pisal — (e rekel. Če Je njegov sorodnik, gotovo ždi, da bi bil revež dostojno pokopan. Če dovolite, prevzamem |az del stroškov. — Mi vsi dodamo vsak po svoji me či — je rekel gledališki ravnatelj, ki je tudi prišel tjakaj, da bi videl, ali je J:>hnny v resnici mrtev. — Vsi smo imeli radi ubogega človeka. (Dalje.) Stran II. „EDINOST" št 198 vršil v kratkem nov sestanek ministrskega predsednika Pašlča z Venizeloscm. Ttga sestanka se bosta baje udeležila tudi novi bolgarski ministerski predsednik Radoslavov ia odposlacik rumunske vlade. Kavala zopet odprta. SOLUN 18. (Izv) Luka Kavala |e zouet oiprta za promet. Grška vlada je naznanila Pcrti, da ne bo ovirala eventuelnih turšicih transportov po Egejskem morju. Volitve na Reki preložene. REKA 18. (Izv.) Guverner grof Wicken-burg je izdal razglas, v katerem naznanja, da komisarijat še ni mogel sestavili volilnega Imenika, vsled česar se ne morejo razpisati volitve v postavno določenem roku 4 tednov. Volitve so radi tega preložene za nedoločen čas. Vprašanje odpusta nadomestnih rezervistov. DUNAJ 18. (Izv.) Poslanec Iro je pred kratkim pisal vojnemu minhtru pismo, v katerem zahteva odpustitev onih nadomestnih rezervistov, katere |e smatrati po § 37 novega brambnega zakona za nadštevtine. Vojno ministrstvo je poslancu odgovorilo, da obžaluje, da teh nadštevilnih nadomestnih rezervistov, ki služijo mesto 10 tednov Že 10 mesecev, re more odpustiti, ker so potrebni za delno sroponitev armade na vojno stanje. Pejačevič — hrvaški minister. BUDIMPEŠTA 18. (Izv) Grof Teodor Pejačtvic je dospel semkaj in »e imel dolgotrajno konferenco s Tiszo. Rezultat konference je bli ta, da je Pejačevič sprejel ponuđeni mu portfelj hrvaškega ministra. Nasproti časnikarjem se je Pejačevič izrazil, fa bo smatral za svojo glavno nalogo, da vzpostavi na HrvaŠkem zopet normalne razmere. Paul Heyse nevarno zbolel. MONAKOVO 18, (Izv.) Znani nemški pisatelj Paul Heyse |e nevarno zbolel in je vsak čas pričakovati katastrofe. Heyse je star že 83 let. _ K volitvam na Goriškem Nekoliko številk. Ob priliki volitev v splošni kuriji na Goriškem se je z marsikatere strani poudarjalo, da Kras ni storil svoje dolžnosti, da le zaradi nemarnosti kraških volilcev ni prišlo do ugodnejšega izida za samostojne kandidate. Poudarjali smo sicer tudi mi, da se Kras ni posebno odlikoval, da bi bilo Uhko na Krasu oddauih veliko več glasov za samostojne kandidate, toliko, da bi bilo prišlo do ož|e volitve med dvema samostojnima kandidatoma, toda vzlic temu pa je vendar Kra* glede na glasove, oddane za samostojne kandidate, v veliko večji meri storil svojo dolžnost, kakor pa so jo storili ostaH okraji. Ne gre nam pri tej konsteclji morda za tof da bi poviševali Kras pred drugimi o-aviji, ali da bi morda dajali kraškim vo-Hlcem povod, da bi pri jutrišnji ožil volit vi ne sto.sl; v polni raeii svoje dolžnosti, temveč le z3 to, da pokažemo, koliko bi se bilo iahko storilo is koliko se mora storiti jutri, v nedeljo, dne 20. t. m, da bo zagotovljena samostojnemu kandidatu Ignacu Kovaču ne samo zmaga, temveč tudi Častna zmaga. V ta namen se ozrimo nekoliko na izide prejšnjih volitev, ki nam pokažejo, za koliko je zaostala udeležba volilcev pri letošnji velitvi za ono pri prejšnjih volitvah. Evo številk: Samostojni kandidati. Okraj Ožja vol. L 1908. Prva vol. L 1909. Ožja vol 1. 1909. Prva vol. 1. 1903. Tolminski Gonški Sežanski 2720 6517 3587 1765 5228 2358 2035 5312 2258 9S3 2780 I645 Skupaj 12824 9405 9605 5408 Klerikalni kandidati. Tolminski Goriški Sežanski 4024 6622 1811 2881 6039 1568 3307 6744 1629 2216 5770 1224 Skupaj 12457 10488 11680 92I0 Pred vsemi je tieba poudarjati, da se število volilcev za letošnje volitve n i zaižjlo, pač pa še nekoliko poskcčllo. Će sedaj primerjamo število pri letošnjih volitvah za samostojne in klerikalna kandidate oddanih glasov, moramo konstatirati splošen nazadek, splošno malomarnost. Tako je v tolminskem okraju padlo število glasov, oddanih za samostojne kandidate od !eta 1908, ko jih j? bilo 2720, že prihodnje leto za okroglo 700, a letos celo na 983, tore| skoraj na tretjino. V goriškem okraju je padlo to število cd leta 1908. do 1909. cd 6517 na 5312, torej za 1200 glasov, letos pa kar na 2780. torej daleč pod polovico. V sežanskem okraju je bilo leta 1908. oddanih za samostojne kandidate 3587 glasov, leto pozneje le še 2258, torej nad 1200 manj, letos pa na 1645, torej tudi za dobro polovico. Splošno je v vseh teh okrajih padlo Število za samostojne kandidate cddan.h glasov od 12824 v 1. 1908. na 4605 v letu 1909., a ca 5408 v letošnjem letu, torej daleč pod polovico. Padec pri Številu glasov klerikalnih kan didatov je sicer tudi znaten, vendar pa ne toiik, kakor pri onih samostojnih kandidatov. V tolminskem okraju |e najznatnejši cd 4024 v 1. 1908. na 3307 v 1. 1909. in na 2216 v letošnjem tetu, torej malo manj nego za polovico. Goriški okraj izkazuje nekaj manj nego eno šestino, sežanski pa od 1811 v I. 1908 na 1224 v letoši|em letu, torej eno tret|ino padca. Skupno število kle-rlkalaih g'asov je padlo od 12 457 v letu 1908. na 11.680 v I. 1909. in na 9210 v letoSnjera letu, torej za približno eno četrtino, dočim pa je število glasov, oddanih za samostojne kandidate, padlo za več nego polovico. Ce sedaj še primerjamo razmerje med glasovi samostojnih kandidatov in onimi klerikalnih, vidimo, da so ieta 1908. bili prvi v večini za okregio 400 glasov, pri prvi voiitvi I. 1909. so klerikalci imeli že 1000 gtasov večine, pri ožji voiitvi 1. 1909. že nad 2000, letošnje leto pa 3800. Če se vprašamo, odkod ta nazadek v glasovih za samostojne kandidate, je odgovor popolnoma lahek: nezadostna udeležba, pomanjkanje agitacije! Število za obojne kandidate oddanih glasov je namreč od I. 1908 , ko jih |e bilo 25 281, padlo v letošnjem letu na 14610, torej za okroglo 10.700, ia če je med temi nekaj nad 3000 klerikalnih, kasor kažejo zgornje Številke, kje je potem ve* nego 7000 ne klerikalnih gtasov, ko je vendar ostalo število volilcev enako, o z i r o m a I e Š e n e k o l i k o višjeod o n e g a v letu 190 8.? Sij so vendar socijalni demokrati imeli le nefcaj nad 1700 glasov in če tudi te odštejemo od onih 7000, bi bili morali samostojni kandidatje sijajno zmagati, če bi bilo le nekoliko več zanimanja za volitve, in mora sedaj v ožji voiitvi se nahajajoči samostojni kandidat Ignac Kovač sijajno zmagati, Če store samostojni volile! svojo polno doižnost. Ker se je toiiko očitalo kraškim volflcem, da Je v prvi vrsti njihova nemarnost kriv*?, da ni bil izid prve volitve ugodnejši, naj ponovno poudarimo, da je bila udeležba v kraških okrajih primeroma najboljša in da je tudi nazadek glasov, oddanih za samostojne kandidate, kakor kažejo zgoraj D2vedene številke, v sežanskem okraju nzjman[ši, da-siravno je primeroma tudi še vedno velk Vsekakor |e Kras razmeroma dai samostoj nim Kandidatom največ glasov in te biio tu razmerje med obema stranema veliko ugod neje nego drugje. V sežanskem okraju so doblii klerikalci le 1224 glasov proti 1645, oddaalm za samostojne kandidate, pri čemer pa ie treba še računati 598 soc jalno-demokratskih glasov, in vse, kar bi še mogel dati Kras, bi bilo največ 2000 glasov, dočim pa je ostalo v goriškem okraju doma okrog 4000, vtoiminsfeem pa tudi malo manj nego 2000 necd/isnih volilcev. Če se nadalje oziramo tudi še na to, da je v ajdovskem sodnem okraju dobil samostojni kandidat Kovač 1098 glasov (!. 1909. 1139), klerikalec Fon pa 994, je torei tudi tu samostojni kandidat v veČini, dečim pa se kaže za goriški sodni okra] po odbitju ajdovskega naravnost sramotno razmerje : 2780—1098 : 5770—994 =18 82 : 47 76, kar znači, da tvorijo neodvisni glasovi komaj djbro tretjino klerikalnih gtasov. Z dru gimi besedami: Za nedeljsko ožjo volitev je povsod treba najres-nejšega dela, a največ ga je treba v goriškem sodnem okraju, kajti tu je najširše ic najmanj obdelano polje! Vsekakor pa se obračamo ponovno na zavedne kraške volilce, naj jutri store svojo polno dclžaost. M^ogo občin je, kjer je bila udeležba v resnici sramotno majhna. A v b e r ima 131 volilcev, volilo pa jih je 29, Bre-stovsca 198 volilcev, volilo pa 83, Brje 104-45, Dutovlje 243—133, Gabrovica 123—57, Gorjansko 194—123, Kobljagfata 138-28, Komen 560—249, Kopriva 99-34, Lokev 243—125, Mavhin'e 194—59, Nabrežina 476-329. Naklo 660-374, Piiskovica 184-95, P o v i r 269—73. Repno 244—164, Rodik 119—84, Sela 113-51, Sežana 411-132, S ko d o 122-42, Siivno 75-40, Šempclsj 116—79, Strbina 160—95, Štanjel 249—148, Storje 307— 53, Stjafc 208—138, Temnica 271-116 Tom a j 343-151, Veliki dol 167-87, Vojščica 103—72 Z g o n i k 352-102. Kraški volile!! Pokažite jutri, da vam je na tem, da zavlada v deželi mfr in red ter resno brezstrankarsko delo, storite svojo volilno dcižccst, izkažite se častno in oddajte svoje glasove edino pravemu kandidatu, ki je IGNAC KOVAČ, župan v Ajdovščini. Deželnozborske volitve na (Soriškem. Jutri torej se bo mršila ožja volitev med samostojnim kandidatom, ajdovskim županom Ignacem Kovačem in goriškim zdravnikom - novostrujarjem dr. Antonom Brecljem. Apelujemo na volilce, katerim pride danafrji list v roke, da volijo jutri pri ožji voiitvi samostojnega kandidata župana Kovača! Dr. Brecelj {e na Goriškem eksponent kranjske politike, ki ne pozn? nobene mere v svojem fanatizmu Dr. Brecelj zaničuje Goričane ia je rekel, d a so 50 let za Kranjci; on jih heče potisniti pa še za 50 let za Kranjce, ker priporoča, da se mora učna doba v ljudski Šoli skrčiti in se otroci morajo učiti Ie delati, znanje Čitanja in pisanja |e postranska reč po njegovi sodbi. Dr. Brecelj si!i le med laške klerikalce, če bi bil izvoljen, in je proti skupnemu složnemu delovanju slovenskih poslanoev v dežel nem zboru. Če pride tak človek v deželni zbor, bo delal tam samo škodo Slovencem ! Mari še ni dovolj velika škoda, ki so jo trpeli Slovenci na Goriškem iz deželnega zbora?! Ta uboga goriška dežela ima IO in pol milijona dolgov, sedaj pa se obeta še slsbše gospodarenje pod Brecljem, gospodarjenje take vr3te, ka-koršno vidimo na Kranjskem. Zato pa, volilci, volite razumnega, dobrega gospodarja Kovača! * * * Socijalni demokratje imajo v novo-strujarjih svoje najhujše sovražnike. Ce bi pri ožji voiitvi volili za dr. Breclja, bi pomagali na površje svojemu največjemu sovražniku med Slovenci. Za župana Kovača pa lahko glasujejo čisto z mirno vestjo, ker bo dobro zastopal tudi delavske koristi in je za razširjenje volilne pravice i n p r e m e m b o v o 1 i l n e g a reda za deželni zbor in občinske zastope. Če gredo socijalni demokratje na volišče, bodo volii; pač župana Kovača! * * * Ako so starost ruj arji S. L. S. dosledni možje ie jim je na srcu blagor goriške dežele — da jej prepir ae bo Se več škodoval — potem rnoraio voliti Jutri župana Kovača. Njihov hoj gre proti dr. Breclju, ki je napravil v S. L. S. iak ravs in kavs, da se zgraža uad njim vsak dostojen človek. * * * Voliloi, ki 13. t m. nista volili, Krašdvci, Tolminci, Cerkljani, rezerve, aa volišče jutri, 20. t. m. Le vsi na volišče in zmaga Kovačeva bo gotova! * Kandidat za trge in mesta, ki volijo dne 1. avgusta t. !., je g. dr. Karol Podgornik, odvetnik v Gorici. Mlad; simpatičen mož, delaven in v delu vstrajen — boljšega zastopnika si naši trgi ne moie[o želeti J Izvolile nJega ! Samostojni kandidati v kmetskih občinah so: v goriški okolici Fran Furlani, župan v Prva. ini, Josip K 1 a u j š č e k, posestnik v Oslavju in Fran Gorju p, župan v Kansl.1. Za Kras: dr. Gustav Gregoriu, odvetnik v Trstu in Fran D o m i n k o, sodni svetnik v Komnu. Za tolminski politični okraj: Anton Miku ž, oesestaik in gostilničar pri Sv. Luciji, in Fran M i k 1 a -v i č. žipan v Kobatidu. Vcliici v kmečkih občinah ! Voiite te n-iOŽe in dobro boste volili! ti „Grazer Tagblati naše šolstvo. in Ta znani zakotni Ust, kamor odlagajo nekateri tržaški Nemci svoje smeti, (e začel zopet z raznimi napadi na nas. V Trstu je namreč klika par nemških železniških uradnikov in nemških državnih učiteljev, ki jim bo treba že enkrat pokazati, da ima tudi slovensko potrpljenje nekje svoje meje. — Ti ljudje, ki so pred kratkim tičali na kolenih pred oblastmi in delali svojo skesano pokoro radi znanega oglasa i a shoda povodom zadnjih občinskih volitev, pošiljali uda-nostne deputacije in okrožnice, da bi oprali ia svoj čin in še marsikaj d r u z e g a, t! ljudje hočejo sedaj z raznimi lažnjivlml in nesramnimi dopisi odvračati cd sebe vsak sum in blatiti druge, mesto da bi bili srečni, da se jih pusti v miru, da na naši zemlji in v službah, ki jih odjedajo nam jedo s/oj kos kruha. Spravili so se sedaj v svojih »Štlmah* na državne železniške uradnike, na naše družbine otroške vrtce, Šele in ca pripravnico. A kaki hinavci so to ! Pred nedavnim je priobčilo glasilo tukajšnjih italijanskih učiteljev „La voce degli iastgasnU" neki lažajiv dopis, (ki ga fe ponatisnil tudi „Piccolo") o naših družblnih tržaških šolah in o pripravnici. V nJem kličejo na pomeč tudi Nemce kot sveje zaveznike. Kriva pa bi bila misel, da je ta dopis prišel v italijanske časopisje iz italijanskih krogov. Iz popolnoma zanesljivega vira smo doznali, da je bil oni dopis do-poslan v preje omenjeni Ust od nemške strani — reete: od nemških državnih učiteljev v Trstu Sedaj pa objavtjajo isti dopis v „G azer Tagblattu", lažejo, da so j»a pesneu iz lista »Voce degl! insegnanii* ia kličejo Italijane na pcmDČ! Tacega podlega ravnanj?, take brez-vestnosti v vzbiraniu sred ste* in poti so zmožni le ljudje najnlžfe vrsti. Zato je imel popolnoma prav nek nemški učitelj, ki se |e izrazil, da ga je že sram & e d e 11 v krogu takih sotovarišev, katerim ni nobeno sredstvo preslabo, ko J?m gre za to, da 3e oni splazijo navzgor, pa bilo tudi na račun svojega lastnega brata 1 V Trstu, dne 19 julija 1913. ♦ --- Ta kiika kriči sedaj in tuli, da država imenuje in plačuje učitelje na zavodih dr. sv. Cifila in Metoda v Trstu. Nič pa i.e govore o tem, da plačuje država Še enkrat toliko učitel|e? na pn-vatnih nemških „Šulferajn objestnostjo oni določevati, kake pravice Imamo tu kot domačni te primorske zemlje ! Če uživajo cj hovl otroci dobroto, da morejo iz ljudskih Šol prestopati na srednje in Jim ne treba izgubljati časa in .let n.i pripravnicah, tem večjo pravico dj lastnih srednjih šol imamo mi na lastni zemlji! To nam gre po zakonu — in to hciemo Dokler pa nam te upravičene zahteve nis^ izpolnjene — dotlej pa roko proč o^ naših zavodov! Ta kiika ima poguma govoriti o polit, delovanju našega drž. uradništva. Kaj bi se dogodilo z drž. uradnikom in učiteljem slovenske narodnosti, ako b! bil odbornik slov polit, društva, ali bi celo predsedoval političnem shodu, kar se je dogodilo pre: kratkim, kjer so imeli nekateri nemški drž. učitelji glavno besedo in so hoteli celo strmoglaviti tržaškega namestnika. — In to le zato, ker je mal^ pan^etneji Nemec, nego so onf. A če drž pravdnik, učitelj ali celo sluga mesto z? venec v počaščenje spomina kakega dragega umrlega daruje k?k dar družbi sv. Orlia i Metoda, že kriče isti Nemci, da Je to politična agitacija in kličejo celo vlado Da pomoč. A ravno pri tej točk! bi znali mi o njih poročati krj zanimivih stvar?. Ljudje, ki imajo dovolj masla na glavi, naj se brigajo za-se i.i naj ne hodijo ni solnce. Brigajte se rajše za s,oje zavode, da ne bodo možne stvari, kakor so se godile nedavno temu !n da si ne bo vsaki« poš'er.a rn^ti lipraševala 3vojo vest, more-li Izročiti svojo hčerko v pouk in vzgojo ljudem, ki nt vedo niti toliko, da predpisuje dižavni šolski zakon, da ima učite!} tuu izven šolskega okrožja paziti na vedenje spolih učencev in učerk — tembolj pa Še v obližiu šole. Girje, da so se slični slučaji dogodili na kaki slovenski Šoli. Z3prll bi |o lednostavno, a učltelistvo postavili kar na zatožno klop. Popolnoma prav Je imel oni nemški šolnik tu v Trstu, ki se ie izrazil s'edeče: „Pri nas velja le oni kaj, k* nosi na prsih sliko Bis-marcsa.vustih nemško smotk o v žepu nemške žveplenke i. t. d, ter moči svoje grlo pri sestankih v takozvani „feuchte Ecke" v nekem tukajšnjem lokalu, d cičim sta ni u služba in vestnost postranska stvar!" Tcllko v odgovor, ki ste ga izzvali. Uverjeni bodite, da nadaljnje izzivanje izzove na naši strani topove — še težega kalibra! ______ Domače Promocija. C. k. avskultani pri deželnem sodišču v LJubljani g. Tomo Tol-1 a z z i bo danes na Kario-Ferdinandovi češki univerzi v Prag: promoviran za doktorja prava. Intelektualno inferijornost nam očita „IndiDendente", k^r so Birkovljani Izjavili v našem lista, da ne bodo trpeli več, da b; Italijani rame tekme in športne igre izrabljali za italijanske n*cijo~a:htične provokacije in žaljenja dcmsčega okoliškega prebivalstva. Zato inte ektuaina inferijornost! Mi pa hočemo posedati „Indipendentu" nekaj drugega, kčr sicer ne Kaže toliko na intelektualko inferijomost, pač pa na zelo defektno moraiično k^nsti ucijo, ali po domače povedano: na pokvarjenost duše. Le moraSično pokvarjeni »judje izrekajo najprel težfce tožbe proti drugim, a se potem, ko treba dokazovati, po-lužujejo — laži! Ali si moremo ralsiitl huje laži. nego je trditev „Iidipendenta", da so se dos!ej italijanske prireditve v sloven ki okolici vsikdar vršile brez najmanjšega incidenta in da niso imele nikdar niti podobnosti kaki provokaciji. Železno čdo in nesramni prsti, ki so vodili to pero. Tako drzno potaje vanje no toričoe rescice šele prav opravičuje odpor Barkovljanov proti italijanskim prireditvam. Kajti, če se italijanskim gospodom vse to, ___žfžf a«; ^Ti-Jir iV"!» Turške srečke ■o najbolj zanesljiva loterija. kajti vsaka srečka mora zadeti! Prospekte razpošilja Češke indu>trijske banke glavao zastopstvo v Ljubljani. V Trstu, dne 19 julija 1913. „EDINOST" št. 198 Stran III. kar se ]e že godiio in o čemer je vsikdar .Edinost" prinašala konkretne podatke — če se jim vse to ne zdi provokacija, potem se mora naie ljudstvo opravičeno bati ob vsaki priliki — provokaci| I! Od onega, ki ne zna razlikovati med dobrim in slabim, moraš vedno pričakovati le s!abegav Ako bi gospoda govorili: Če se je kedaj kaj zgodilo, bodi pozabljeno in skrbeli bomo, da se ne zgodi več — potem bi se dalo govoriti tudi z nami, kakor smo tudi izjavili v notici, radi katere sedaj razsaja „Indlpendente", da nimamo namreč n!č proti prireditvam, ki v resnici varujejo mednaroden značaj I Zato naj sfgnori nikar ne j govore o kulturni inferijornostl, ko je na; njihovi strani moraiična kvaliteta na najnižji stopinji in vlada popolno pomanjkanje kul-j ture srca 11 Naj bodo gospoda brutalni kolikor hočejo, ali pošteno-odkrlti naj bodo. Mi se bomo sicer borili proti njim z vso srditostjo, j ali spoštovali bomo odkrite značaje. Kadar! p,i oni, ki so proti nam v resnici deroči volkovi, hočejo varati svet v hinavski pozi i užaljene nedolžnosti, ki nikomur ne kali vode, tedaj se nam gabijo. I Tudi v tem svojem članku je „ladipen- j dente" nastopil v utog! najogabnejšega fari-j žeja, ko zavija hinavski svoje oči, češ: j Saj Italijani ne kratilo Slovencem nobene j pravice. Saj morejo Slovenci svobodno pri- j re|sti svoje shode Ia sokolske sprevode — j tam zunaj v slovenskih deželah I! Ali Italijani, kje naj prirejajo svoje plavalne tekme, ako j ne ravno v Barkovljah ? ! Razumemo vas, signori, in vam sporočamo : grazie tante — furbi! Slovenci naj hodijo s svojimi prireditvami s svojih narodnih tal — kakorŠna sta Trst in Gorica —, Italijani pa naj le svobodno prirejajo svoje protislovenske provokacije v slovenskih Barkovljah. Ne, dragci, tako se nismo domenili in se ne domenimo nikdar. Odklanjali vas bomo, dokler se ne spametujete. Ne narekuje nam tega stališča po vas pripisovana nam „ intelektualna inferijornost", rmpak imponuje nam le dolžnost in zvestoba do lastne krvi in lastne grude, zahteva je od nas zdrava pamet, ki pravi: brani se pravočasno fn z zobmi in nohti, čim vidiš, da kdo sega po tvoji lasti in ti streže po življenju. In Trst je tudi naša last in imamo tu pravico do življenja. Tudi ml obžaljujemo, da razmerje med nami ni drugačno. Ali bili ste le vi, signori, ki ste zistematično ustvarili to razmerje, ki nas sili na branik, ker vas poznamo in ker vemo, da bi se nad nam?, ako ne bi biti taki, kakor smo, kruto uresničil klic: Vae victtel Gjrje preuaganim! Ml pa nočemo biti premagani! Societa alpina delle Giulie napoveduje za to nedeijo izlet v Tolminske hribe In sicer na „Monte Vou*. Vprašali bi radi inteligenco, ki ssdi v odboru tega zagriženo laškega društva, kje je našla, ali kako je prišla do tega lepega imena „Monte Vou". Naj le vpraša tamošnje gorjane, kje je to? Radi bi vedeli, ali jim kdo pogrunta, da menijo s to cpakedranko hrib Vogel v Tolminskem Razo'Ju. Sicer pa nahajamo v dotičnem obvestilu v wPiccoiu" že druge posebnosti: vas „Rauna*, casere (planina) „Rasor", „casere delia Rodlzza" itd. Krona vsemu pa je „Moate Vou" ! Diši pač tem gospodom v naš planinski raj, a da bi sooštovali lepa domača imena, tega ne! Treba bo pač tej gospodi enkrat posvetiti, da bo, če že hoče v naše hribe, tudi spoštovala slovenski značaj teh krajev! In to je planinsko društvo, ki o priliki naših prireditev v Trstu odpoveduje svoje izlete, da so njegovi člani na razpolagi za — napade na Slovence! He „Indi-pendente", s kako hinavščino se boš hotel zmuzati o.^oli tega sitnega ogla ? 1 Tržaški deželni zbor ima, kakor smo že naznanili, v sredo, dne 23. t. m. svojo prvo sejo in sicer točno opoldne. Na dnevnem Je ivolitev odsekov za verif kaclje vo-Sitev. Polom. „Poleer Tagblatt* piše: Zdi se, da r.e je bolgarski polom izvršil ob sopo-mcči Avstro Ogrske, in sicer — čudno — proti njeni volji. Na to kažejo sedaj izjave nekega princa, ki je v odnoŠajih z ruskim dvorom. Gladom teh izjav, ki so izšle v listu „Wies-badener Zeitung*, je Avstro- Ogrska vzbujala pri Bolgarih nade, ki se niso mogle uresničiti. Okret Romunije od nas, nje vpad v bolgarsko ozemlje, pome-n]a v resnici teško katastrofo za kraljestvo, aH tudi za nas je usoden I V«led nedoločene politike Italije, vsikdar modro računajoče s svojim posebnim pozitivnim ciljem, ki je vedno jasno gravitirala v Albanijo, ni trozveza nikdar razpolagala s svobodnimi sila-nt. To |e bila bolj zveza med Avsto-Ogrsko in Nemčijo, ovirana od Italije. Ta dvozveza, ki Je hotela zajeti vsa najvažuejša vpii/na območja na Balkanu, Je dobivala v brezpogojnem pripadništvu Romunije trdno 3poro. Vsled našega slabega in obotavljajočega se postopanja, je sedaj tudi Romunija pre-oxrealla na pot, ki vedi od nas. Danes, ko s- jačijo vsi, ki so nam sovražni, stojimo mi skoro sami! Le povejmo si odkritosrčno: Italija Je naš najmočnejši konkurent v Albaniji, ki Jo v trgovinsko-gospodarskem pogledu veliko bolj obvladuje nego pa ml. V Nemčiji so razočarani zbog naše slabosti. Z orjaškimi napori za večanje bram-bene sile Nemčije se ustvarja nje samostojnost. K temu se pridružuje še pesimizem, ki se Je namestil v nas. Ni več, kakor fe bilo za časa aneksije in vojne proti Turčiji, ko je v našem taboru vesela samozavest d?igala drzno glavo nad malenkostnimi pomisleki, zavratnostjo, izdajstvom Žn narodnimi posebnimi željami. Iz sv. |urja Je postal obupan stvor. Najbolji med nami ne vedo več, kaj hoče država. Moč in jaka samozavest pojma domovine, ki Je pri nas itak dovolj kompliciran, se tajata. Kam, zakaj — to sta mučni vprašanji — nič trdnega nas ne obdaja; zd'mo se ladja, ki jej hočejo .plenke" razpasti. Dalje citira „Polaer Tagblatt" neki članek v „Magdeburger Zeitung", kjer Je konstatiran-*, da sc bile razne izjave Berolin-ske „Norddeutsche Allg. Zeitung" o avstrijski politiki v takem nesoglasju z dunajskimi uaziranji, da so na Dunaju, ko so Jih ponatiskavali, moral.1 p o t a j i 11 razna mesta. .Magdeburger Zeitung" opozarja tudi, da so se konsularni zastop Nemčije na Balkanu skoro ostentativno izogibali vsaki skup-nostiz njihovimi avstrijskimi kolegi, da so si le pridobili koristi za nemško trgovino na škodo avstrijske. K te] konstataciji pripominja „Polaer Tagblatt": Kdo se ne spominja slike o potapljajoči se ladiji?! Ne treba naglaŠati, da se ne strinjamo z viem. Puljski list služi drugim faktorjem, piše z drugega stališča in ga vodijo drugi vidiki, nego pa vadijo pa nas, ki nam Je življensko vprašanje, da si kakor Slova n i i z vo j u j e m o svobodno narodno ekzistenco v tej državi. AU ravno stališče, ki Je zavzemlje, in cilji ki jih zasleduje puljski nemški lisf, daja|o njegovi trpki graji še posebno vrednost klasičnega dokumenta v djkaz, kam je dovela državo politika, urejevana edino !e po zahtevah nemškega in madjarskega imperijalizma. Razširjenje šol Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda je razširilo s pričeikom šolskega leta 1913/14 svoje šo'e v Trstu za štiri razrede in sicer: na deški šoli pri Sv. Jakobu se otvori še ena (tretja) vz?oredn!ca I. razreda, na Acqredottu pa se aktivira V. razred; na dekliški Šoli pri Sv. Jakobu se otvori tudi nova (tretja) vzporednica I. razreda, na dekliški šoli na Aquedottu se pa otvori sedmi razred; poleg tega se uvede na dekliški šoli pri Sv. Jakobu neobvezen pouk v italijanščini. S razširjenjem napravijo naše šole zopet lep korak naprej; na Acqjedotru bomo imeli popolno petrazredno deŠfco šolo. dekliška šola v mestu pa doseže predzadr J o stopnjo pred meščansko šolo. Ko se itta 1914/15 otvori osmi razred, je meščanska šola v bistvu dosežena, treba Je le formalnih izprememb. Srčno nas veseli, da moremo to veselo novico javiti In gotovi smo, da s tem vzbudimo v tržaških Slovencih še večje zanimanje za CMD, kateri smo dolžni iskreno hvalo, na drugi strani oa naj nam bo to v vzpodbudo za še živahne.e delovanje v prid družb?. Popravek. V včerajšnjem članku pod naslovom ,V usodnih frenotkih" sta se uti-nili dve tiskovni pomoti, ki Ju moramo popravit!, ker kvarita smisel. V drugem odstavku 3. kolone čitaj, da Je Albanija srčno dete avstrijske (in ne evropske) diplomacije. V tretjem odstavku iste kolone pa naj se čit? v Banovini mesta v Bukovini. C. kr. poštni in brzojavni urad Trst 9 (Rojan) bo imel počenši z 20. julijem 1.1. uradne ure za stranke ob nedel|ah in prazni kih od 9 30 do 11*30 popoldne. Slovenske odvetniške pisarne bodo vsako soboto — počenši z današnjo, do vŠtevŠi 30. avgusta t. I. — nepretržno odprte od 8-30 predp. do 2 pop. ter ostanejo v dopoldanskih urah zaprte. Nocojšnje predavanje o konzerviranju sadja in povrtin v tržaškem Nar. domu se vsled nepričakovanih ovir prek.21 na poznejši čas. Iz Sv. Križa nam pišejo: Po vsej naši domovini so se že vršili cvetlični dnevi, nekateri kraji pa se pripravljajo, da tudi oni prirede v prid naši prekoristni družbi cvetlični praznik. Opozoriti pa moram ce:jene^a čitatelja, da ne bo mogoče mislil ca Sv. Križ pri Trstu — a, kaj še, tukajšnji odbor Je pripraz-!jen za vse, samo za delovan|e ne. Ker pa vidi narodna mladina, da slavni odbor podružnice CMD ni dosedaj Še cii ukrenil v prid tej prekoristni prireditvi, se Je mladina obvezala, da sama izvrši to nalogo kolikor mogoče častno. — Odboru pa klčemo: Le sp te še naprej spanje pravičaega, ter pazite deb o, da se ne vzdramite prezgodaj. Cvetlični dan se bo vršil jutri, v nedeljo 20. t. m. Zahvala. Odbor Si. Jakobsfce prdruž-nlce družbe sv. Cirila ia Metcda pri Sv. Jakobu v Trstu šteje si v prijetno dolžnost, da se tem potom najprisrčnejše zahvali pevskemu društvu „Ilirija" za prijazno sodelovanje, društvu Jadran" za brerp'sčro prepustitev vrta, godbi NDO za ne utrudljivo 2. Osrednji vodilec tantne črte. 3. Avtomatični izpremen pisca za 50%. Zakaj je VOSC nojboljii pisalni stroj? Ker ima. 3 znamenite prednosti, ki jih nima noben drug pisalni stroj in ki jih tudi ne l>o mogel imeti nobeden drug, ker so zavarovani s posebno določbo. i. Črnilni namakalec (blazinica namesto traku) na-pravlja pisavo čistejšo in vidnejšo, lepšo in pri branja denar, čas in nepripravnost, (namesto stalnih vzvodov) 'zajamčuje kon- (namesto ročnega) povečuje hitrost tw ww VOLTI DI CHIOZZA A a. Cl. Z O. Z. - Telefon 23-65. — Sprejemajo se kopiranja, naročbe in poprave vseh sistemov. r-7 - l -A ...1 J Oblikovana pek trat in slaščičarna Vinko SRerK - trst C s< 5. 5* O S © 3 fi> O* Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših ralinev po najnižji ceni. Fina inozemska viaa in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slašćiće se izdelujejo s higijeničaitn električnim strojem. JLovre Itulie priporoča 9vojo gostilno „Brioni", („Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deir lstria ?t 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo ,,Adrija", pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna : via del Rivo štev. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedi). Alojzij Poub slovenski urar in zlatar v TBITU ulica del Rivo It 28 (na trga pri Sv. Jakoba) a Vek.Terzo Trst, ulica Fonderia štev. 4. I. n. Priporoča »e c. občinstvu ?a vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih ceuah ii> najnovejšem kroja Botrata izbera najnovejših Rnglfškin vzorcev. SVOJI K SVOJIM! Dr. Pečnik Dr. PETSCHNIOO trst, vU S. Caleriia štev. 1. sa aotraaje (splošne) bo!tx®J ta 2—3 In Specijalist sa kdaa is (spolne) bolezni t U1'.—i i» 7— Zaleg* rs- f» Jpozem. vin špirita Hksrjsv h razprodaja na drobno In dsbol« JAKOB PERHAUC Trst, Via deli« Ar,que it. S, Trat (Nasproti Oafft Centra!«) Vallk tabor francoskega Šampanjca, pniflh đUMt nib lialijanekifc in avstro - ogrekih via. Borđeaat tinrgacdair. recKcih vin, Me?ella In Ohiaatt. Bom konjak, taana igauja tez posebni pristni tropinovae llivovec In brinjeveo. Tadelti I. vr^ta, dolli is 4» tičnlb krajfv. Vsaka narofba takoj isvriL Raspela franko M) KUja aa po povzetja. Ceniki na sahtevo Razprodala od pol litra otpro). UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez Z vsake bolečine Z Dr. J. Cermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik TRST ultoa delia Caserm& fct. >3, li. r.adat. Giflikov. mlini LOSONCZ & H4TVAN akc. družbe Bors. Misk. & Debrez. Istvan II Največja mlinska obrt Avstro-Ogrske. - Izdeluje vsak dan 70 vagonov. - Akcij, glavnica In reserve 10 mil. K. II Milni rekonstruirani in spopoinjeni po na mod*r. tehniki, izdelujejo najboljše vrst moke. m^m^m Glavna zaloga za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo —mm F. LENTIC, TRST, ULICA FELICE VEltEZIAN STU. 5. - TELEFON 26-42 ::: NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TfiSTU ::: registrovana zadruga z omejenim Jamstvom. r o NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE h o mtm^mm vloge na knjižice po 4V-4V-50!. Dajo posojila na menj ce in vrednote na mesečna ali tedenska odplačila. Eskomotuje irguvske menjice. Prodaja srečke na mesečna obroke. Stran IV. .EDINOST" št. 198. V Trstu, dne 19. julija 1913. sviranje in vsemu slavnemu občinstvu, ki |e pripomoglo do tako lepega uspeha veselice dne 13. t. m. Tržaška mala kronika. Trst 18. julija. Ukradena vreča kave. Policijski agent Jovič (e včeraj v prosti Iuki siečal nekega možaka, ki-je nesel na rami vrečo kave, težko 49 kg. Vpralal ga je, kam z vrečo, in oni mu Je odgovoril, da mu jo je ukazal nesti tržaški „kapo" Attilio Cappani, naj jo nese na parnik .Ravenna*, kjer |e pa kapitan ni hotel sprejeti. Ker je Šlo očividao za tatvino je bil oni možat. aretiran. Bil ie to 27ietni Caff.ero Luneda, iz Rimini/a v Italiji, stanujoč v Zg. Čarboli, aretiran Je bil tudi Cappani. Društvšn& vesti« Izredni občni zbor .Dramatičnega društva" se bo vršil v sredo, dne 23. t. m. ob 8 30 zvečer v gledališki dvorani „Narodnega doma". Dnevni red: Volitev predsednika in odbora ter slučajnosti. Vsi gg. člani, podporniki in prijatelji gledališča so vabljeni, da se izrednega cbčnega zbora polnoštevilno udeleže. Odbor. Pevsko društvo „Kolo*. Nccoj ob 9 pevska vaja. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu st ustanovi podružnico v Gorici. Ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. cb 3 20 popoldne „Pri zlatem jelenu- v Gorici. Na to zborovanje so vabljeni ne le Čiani društva, temveč tudi narodni zastopniki in drugi prijatelji društva. Št. Jakobski Sokol. Začasni društveni prostori se nahajajo v prostorih Šentjakobske Čitalnice (v hiši Delavskega konsum-nega društva — Campo S. Giaccmo 5. I.) kjer vsako soboto cd 8 do 10 zvečer in v nedeljo od 10 do 12 dop. eden pooblaščenih odbornikov vpisuje pristopajoče člane in Članice ter sprejema članarino. ________Odbor. Za kamnolomce in klesarje v Na-brežini priredi NDO zaupni sestanek daens v soboto ob 12 30 popold. v gostilni pri Ivanu Pertotu št. 221 v Nabrežini. Skupina delavcev v plavžih. Danes, v soboto, ob 7 zvečer društveni shod v prostorih „Gospodarskega društva* v Skednju. udeležbo*!' Agitira'te za mnogoštevilne O W Zi?*r8ka zkuplna NDO. Jutri ob 9 dopoldne odberova seja v društvenih prostorih. u NDO v Mavhinjah. Jutri, ob 10-30 dopoldne (takoj po maši) priredi NDO Javen shod na Sokolskem trgu v Mav-hinjsh. Na shodu se bo govorilo o potrebi in vazDcsti narodne stanovske organizacije Delavci v Mavhinjah 1 Udeležite se shoda č;m lepšem številu 1 Pokažite, da ste zavedni n da umevate bo|, ki ga vodi NDO na korist slovenskega delavstva. Vsi na shod 1 Podružnica NDO v AjdovSčinf pri-Tid'Ju[r » ^deljc, ob 5 popoldne Javen shod pri Bratrni v Ajdovščini. Govorijo : dr. Sosič, strok, tajnik Mrak in Dekleva. Čitalnica NDO. Nekateri ljudje imajo tako dojge prste, da niti časopisov v Čitalnici ne morejo pustili v mi,u. Dognalo se je, da so to nečlani NDO, kateri organizacije ne peznajo. Za tatove je najprimernejši vanj. ZapCr' Na| pail,P' da ne skoč*i° darovi. — Podružnici CMD v Kolonji so za veseiico darovali še nastopni: Ku-n pecivo, G. Stolfa pecivo, Orel potico, Jošt pecivo Ukmar pecivo in likerjs, Rihtar, Kmšč, rina, Cevnn, Biažič vsi pecivo, trgovec Kr-žič 4 dobitke, g.a dr. Slavlkova 2 K, g s Brimšek blŠkotinov in Skalijo sardel, gostilničar „pri starem Matevžu" 6 K. Vek. Vrabec 2 K. Srčna hvala darovalcem in daro-vaikam ! — Na dan godu naših blagovestnikcv sv. CM se je vršila domača zabava in cvetlični večer v DruStveni krčmi v ulici Lazaretto vecchio Št. 31 v prid podružnice CMD št. 5 za prvi mestni okraj sv. Vid. Ob tej priliki se je nabralo K 61. Denar se odpošlje glavnemu vodstvu v Ljubl;ano. Hvala presrčna vsem darovateljem in darova teljicam. Vesti iz Istre. Iz Materije. Povodom domačega opa-sla priredi „Prostovoljno gg silno društvo" v Materiji „Piesni venček" dne 20. julija 1.1 v prostorih g. Božidarja Kastelca, župana v Materiji. Mnogo už.tka in zabave je zagotovljeno. Cisti dobiček je namenjen za nabavo potrebaega gasilnega oredja. Listnica uredništva. G. I. E., Milje : Žal Vam ne moremo ustreči, kajti ono Je plačan oglas, na katerega morete Vi odgovoriti kvečjemu v plačanem „Poslanem" s čemer pa nima uredništvo nič opraviti. Dogovorite se tozadevno z Jnteratnim oddelkom* našega lista. ■ Mali oglasi Čevljarski pomočnik £ ™;5r:jZd - Cologna in Monte 51. 310 v Trutu, Blaži č. 1567 Vnarlolin dne 20 julija priredijo fantje na lltSUUlJU Prošeku javen p 1 e a. 1566 HiČiPS) 8 ^ prostori, hlevom in vodnjakom se niOlba proda v Skednju. — Monte di Serrcla gtv. 674._1565 Qnho me bi i ran a se odda takoi v najem. - Ulica OUUd Farneto 43. II.. vrata 16. 1568 Javno tombolo 'JSSTJ^SST, Sv. Križu pri Trstu v nedeljo, dne 20. julija. Dobitka: činkvina K 100, tombola K 209. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor._1555 PrinnrflO«* 8e» Pod novim vodstvom, na novo ■ I ipuruue uiejeni hotel „Pri zlatem Jelenn" v Gorici. Gene zmerne. 1252 PrnHa CD p° cen* na motor z vozič- ■ I UUd Oo kom. Menjava hitrosti, 3 in pol do 4 HP. — Pojasnila daje Ferfolja — Kavarna Lon-dra. 1562 Pridna in P0-tena ženska se ponuja za po rl lUlia spravljanje v kaki odvetniški pisarni Pojasnila : Ferfolja, Kavarna Londra. 1562 Mlsrlpntf priden za pomagati pri mlekarstvu, nUCUCIllU se sprejme takoj z mesečno plačo K 40. Hrana, stanovarje in perilo proBto. Mlesarna B r a t o ž v Puli 1525 Mladih lepih prešičkov d™° Sffi v Tomaju štv. 40. 1552 Brivska dvorana. SS^fi?* Roj a na in okolice, se priporoča brivska dvorana v ol/ci Montorsino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanorič, brivec Pnhičtun in t*petarije po že mnano ni*-I UIIIOIVU jtjli cenah, k»tere se ne dobi drugje. Spalne sebe im vsakovrstnega lesa, rezano od 380 kron naprej. Jedilne sobe od 440 kron naprej. Nova zaloga S. EROD, nI. Sqnero nn0T0 7, I. nadstr. na strani poitre palače. Po dogovora olajšanje plačevanja. 1468 Urarna in zlatarna iSS^ffe, najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati predmeti Popravljajo se budilniti z garancijo po K 1'—. Caio Sguadrani.__90i Čevljarnica „Alla Sartorella" Tre f u'iea Areata štv. 5. — Velika izbera obu-1191 obuvala za gospe in gospode. Sprejemajo Be naročila ter poprave. Cene zmerne. 1447 Anton Novak, brivec vJ^"' ved ere St. 57, se toplo priporoča cenj slovenskemuob činstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM i 2660 Qtnlfs mizarski mojster, Trst, ulic O lUlia Relvedere ŠL 10. _ Iz JOSip UlUlia Belvedere 5l 10. vsakokratna mizaiska dela. IzvrSuj i Riccardo Baldassi, sumnega družtva") priporoča svojo mesnico. Incin Mop^rnl Trst> ulica Gonti Stev. 38 JUOI|| nidUCItla Prodajalna Čevljev. Izdeluje čevlje po meri in sprejema popravila. Cene zmerne. Pk*innE*npQVtl cenjenemu občinstvu svoj buffei ■ I l|IUa UUaill Točim prvovr=>tno Dreberjevc pivo na pipi-, brez aparata, in vuakovrstneea vina Jrst, ulica Žranlik štev. 24 (saaproti mi:žeja Revol-teili.). Lastnik: JOSIP TOMAŽlC. Trst -- kopelj Grljan-Miramar Salonski psrnifc JOLOSCA" (za 400 oseb). Vozni red veljaven od 20. julija 1913 do preklica Odhodi od pomola Sv. Karla v Trstu. V tednu: Ob 9 V4 zj, 2 s/4 in 6 */4 pop. Povratek iz Grijana: Ob 12 l/4, 5 Va in 9% pop. — Ob nedeljah in praznikih: (Od pomola Sv. Karla): Ob 91/«, .11 zj., 2 s/4, 4 V4, 6 V4 in 8*) pop. - Iz Grijana : Ob 10, 12 V4 zjut., 3 V2, 5 V2, 7 V4*) in 10 popoldne. ĆENE: EEEE^=E *) Eventualna vožnja Vožnja tja in nazaj . . , „ n s kopelj o vred ... K 1—. . . . „ 1*30. r » * » » „ za otroke „ 1*—, Samo ena vožnja......„ —'60. » „ „ za otroke . . . „ — 30. Za naročnike znižane cene. Me] Rojit, Trst ULICA ACQUEDOTTO št. 20 priporoča cenj. občinstvu svojo higijenično brivnico. Damam se priporoča za pranje glave in lasna dela Salon Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuijcrskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča sc p. n. gospeni A. ŠEBEK, asuljar, Trst, ulic« G. Carducci Stev. 9. SPARKLET" za takojšnjo prirejanje v»eh mrzlih šumečih pijač, kakor sodovke, limonade, šumečih belih in rdečih vin. kakor tudi umetnih mineralnih vod z dodatkom mineralnih ploščic trgovina in industrija železa deln. društvo Greinitz TRST Gospodarska zadruga pri Sv. Antonu registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi na redni občni zbor ki se vrši v soboto, 26. julija 1913 ob 8 lf2 zvečer ▼ zadružnih prostorih pri Tnrklh. Dnevni red: 1. Poroč lo na<5el9tva iu nadzorstva. 2 Odobritev rtčunov za leto 1912. 3. Odobritev računov za l€to 1913 do 29. junija t. 1. 4. Sklepanje o razpustu zadruge potom likvidacije. 5. Slučajnosti. SV. ANTON, 21. juDija 1913. Na polnoštevilno udeližbo uljudno vabi NaČelstvo in nadzorstvo Restavracij a „BONVECCHIATI" Trst, ulica Carlo Ghega št. 17. Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina ic Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti na kosilo in večerjo po ugodnih cenah. Priporoča se za obilen obisk in j.'.aiči za vse udobnosti in dobro postrežbo J. VAUPOTIČ, SOMI Prva tržaška tcvarna „Cicli Trieste" G. Murer, ulica Chiozza št. 18. Zaloga vseh novosti. Gumijevi plašči in cevi, pripadki in komadi za izmeno. Absolutno konkurenčne cene. Olajšanja pri plačevanja. Kolesa „Racer" od K 130*— naprej, najboljša ljudska kolesa. Popravila se izvršujejo pod garancijo točno in po nizkih cenah. f^CHT! poiitniR \i finmllG stavlja y ozadje ise druge. - Bolj trpežiio nego usnje - Prožno. - Varuje živce in hrbtni mozeg Bersonvverke, Dunaj VI. sa am ■■ ■■ ■c Aristiđe ©nalsa - Tist t!« S. Servolo 2. — Telefon «7-38 Odlikovan!! točama ( svetinjo ) ceu! In cementnih pio& tencoo In ometneso ksmna. 1 • • * ▼nkamtio del« t esmtntn. Ce%9 mene, i el« U