Štev. 41
l iin.
¥ IMfianl, ¥ soboto 1?. marca i92X
pmmm mmmmm*

Utöl
MIT

harmm	mmmm
]
jr	%ha|a vsak dan zjutraj, izvzemšf pondsüke.	| Uredništvo: WoSfova uiica žl. 1/1. — Telefon št 213
i	Mesečna naročnina:	I	Brzojavni naslov: „NovosiMJublJana“.
I v IfublJartf Din 10*—, po pošti Din 12»--, inozemstvo Din 20‘— I Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem č‘k. uradu št 13.238.
Prettiilost Stara]s je la, S!, Matas — Mont Idi naradneraililiolna!
Nalnoveiši klerikalni patent.
Trezen Slovek moderne dobe išče in toče videti v vsakem človeku predvsem — človeka. Zato vedno bolj jasno prihaja do zavesti resnica, da smo vseh narodnosti in vseh ver ljudje — v prvi Vrsti ljudje, sorodna bitja, z enakimi težavami in nadlogami.
To spoznanje je rodilo različne sadove. Na eni strani izvira iž njega rdeča internacijonala» na drugi po vojni rojeno Društvo narodov, ki je morda danes res še embrijonalno, vendar pa postane gotovo sčasoma važen mednarodni faktor in pospeševatelj mednarodnega sporazuma. V verskem oziru |e modernemu človeku vera čisto osebna zadeva razuma in čustva posameznega individuja. Zato današnji moderni človek nikogar ne sovraži zato, ker je sin drugega naroda ali pripadnik druge vere. Sovraštvo, ki bi izviralo zgolj iz teh dveh — ali enega teh dveh motivov, se nam zdi nizkotno. Moderni človek hoče in želi, da bi se uveljavljali vsi narodi, vsak po svojih močeh ua svojem teritoriju.
Da ta želja ni samo diplomatska fraza, nam priča težnja po osnavljanju narodnih držav, ki v novejšem času tako probraža lice Evropi. Nemčija in Italija sta dve narodni državni tvorbi nove dobe, po svetovni vojni pa jih je nastala cela vrsta, a med njimi tudi naša kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da je želja po sporazumu med narodi globoka, nam priča resno prizadevanje mnogih odličnih državnikov. Seveda to prizadevanje ni vselej popolnoma uspelo. Dva taka trpka neuspena sta posebno občutno udarila tudi nas Slovence. Korotan in Primorje, dva ži-V!» dela našega narodnega organizma, sta ostala zunaj naše državne tvorbe. To jc rana, ki boli ves narod, ne samo Slovence,^ ampak tudi Srbe in Hrvate. Zato bi človek pričakoval, da bo ves narod strnil svoje sile in v znamenju pravice deloval na to, da doseže pri-klopijenje delov, ki so za enkrat ostali zunaj, naši državni tvorbi, ali vsaj toliko, da bo naš.m rojakom onkraj naših državnih mej omogočno udejstvovanje in razvijanje lastnih sil na gospodarskem in prosvetnem polju.
To pričakovanje se je pri ogromnem delu našega naroda tudi obistinio, va-* rali pa so ga — slovenski klerikalci» Sreča nas Slovencev in vseh Jugoslo-venov je, da ti zagrizeni dvoličniki ne bodo imeii nikdar odločilnega upliva m razvoj našega narodnega in državnega žit ja! Zakaj?
Predno odgovorim, naj povem, di mi ni do osebnosti, zato se tudi kolikui mogoče ogibljem oseb v člankih. Tu n< sre za ideje, za različne svetove! it svet klerikalizma je strup, ki srka moi na*e«nu mednarodnemu in državnemi Kajti klerikalizmu ni smoter sre-cen narod r srečni državi, ampak absolutnem Rima v občestvu katolikov. M pravimo: ako nam je Rim škodljiv, na odstopi in naj se omeji na verske zadeve, klerikalci pravijo: Rim mora bit »aš absolutni gospodar, pa če nas tud «propasti, lo je sicer nekaj strašnega vendar bi mi tudi t0 naziranje spoštovali, ako bi bili klerikalci v njem — mutatis mutandis — vsaj dosledni. Toda niso; zato tudi nimajo pravice de spoštovanja, pač Pa zaslužijo, da njihovo nizkotnost razgalimo.
Kaj je v Italiji fašizem, to ve danes £e v zadnji zakotni vasi vsak Slovenec rašizem Is ekstremna nacijonalistična * .ui^ ki poleg vladajofcsa naroda ne *“l2«a narodnostnih manjšin. Fašizem focfrf Samo Italijane, Slovencem in Ju.
rh Sinorn v Ital«' P® Požiža domove’ uničuje njihovo kulturo in j;h
zatira* Kot tak 'Vi v dirIekt' nem nasprotstvu s Sp[0§njm duhom
našega časa, kakor sem ga očrtal uvo~ ,	1® ziasti nam, ki ga maramo
Občutiti na lastni koži. skrajno neprijeten.
Kaj pa klerikalci? 0ni dobrohotno odpuste fašistom vse niihove pregrehe, vse uboje, vse požige in vso ogromno škodo, ki so nam jo prizadejali in pišejo v svojem glasilu (»Slovenec« 15. t. m.) jako pohvalno o fašistih *S svojim ravnanjem se je fašizem pri. kupil katoličanom«, pravi »Slovenec«
Hsmdnl radikalisetts pohodu!
&a3&roJ deRiökral®v prad sadsif© nr©S — Si^varsslii ospredji kmetje sa [OT3. — Uradnašivo In delavstvo zo stojo feodomost. — lllarlkold v straifois m svoje pozldjol
Novomesto, 16. marca. Z raznih krajev Dolenjske poročajo, da so prevzeli napredni kmetje častno nalogo agitacije za največjo kmečko stranko v državi, za Narodno radikalno strank^, ker so prišli do prepričanja, da more pomagati s’ovenskcnu kmetu edinole največja in najmočnejša stranka, brez katere je izključena vsaka vlada v Jugoslaviji. Prglasilo se je že tudi večje število bivših pristašev SLS, ki so spoznali, da jo vsak glas, oddan za SLS, izgubljen. Isto se opaža med pristaši demokratske stranke. Ponekod so se izjavile ceh? skup’ne izključno le za Narodna radikalno stranko,
Bled, 16. marca. Član »Orjune«, ki je v zvezi z demokratskimi voditelji, in ki se je vrnil včeraj iz Ljubljane, je izjavd, da so narodnoradkaino mb’cčl demokrati silno nasprotni gonji ofic jel-nih demokratskih listov proti NRS, za katero naj bi stala v očig’ed klerikalnemu navalu, vsa Slovenja.
Maribor. 16. marca. V mestu je v zadnjik urah zavladalo bejevito razpoloženje. Splošno se zatrjuje, da še
nobene volitve n‘so vzbudile tolikega interesa najširših stoje v, kakor sedanje. Na vseh vogalih lep'jo raznovrstno in raznobarvne volilne plakate vseh strank. Na cestah že pridno derjo !o-I tako. Ljudstvo se zbira v velikih gručah pred plakati. Največ agilnosti pokazuje Narodna radikalna stranka. Razpoloženje v Narodni radikalni stranki je izborno. Stranka stoji prav dobro v Prekmurju. Sodeč po seđanj'h poročilih je pričakovati v Prekmurju rezultate, ki nadkrirJujejo prvotna pričakovanja. Ugodno se razv'ja razpoloženje delavstva na desnem bregu Drave. Tudi iz Korenovega revirja prlhajsjo ze'o ugodna poročila. — Med uredništvom prevladuje prepričanje, da je rešitev uradniškega vprašanja le v rokah NRS.
Maribor, 16. marca. Danes se izplačujejo delavstvu v delavnici in kurilnici ter progovni sekciji južne železnice po našem kand'datu NachF-galhi izposlovanih takozvanih »9 dni pasive«. Skupna vsota vseh izplačil znaša poldrugi milijon kron.
Murska Sobota, 16. marca.
Razpoloženje prekmurskih somišljenikov NRS je izvrstno. Kakor kažejo vsa znamenja, bo izid volitev za NRS nad-krilii dosedanja pričakovanja. Demokrati nazadujejo rapidno. Protestantski voliici obračajo, kakor sem izvedel ?z ust ug'ednega pastorja, demokratom hrbte. Kiihar in Kukovec nikakor ne bosta izvoljena. Voditelji demokratov so spričo zmagujočega napredovanja NRS slino poparjeni.
Ptuj, 16. marca. V tukajšnjih demokratskih in narodncsocljaiističn'h krogih vlada precejšnja konsternac’ji, ker se je desno krilo narodnih soc'ja-rstov pod vodstvom starejših naprednjakov izreklo v celoti za Narodna radikalno stranko. Kakor je zvedel vaš dopisnik iz zaupnih demokratskih sestankov, je pričakovati v zadnjih urah neprijetna iznenađenja za dr. Kukovca.
S I o v e n j e g r a d e c. 16. marca. Danes ob 6. uri zvečer se je vrš I v gostilni Eichhcizer ze'o števi'na obiskan shod Narodne radikalne stranke. Vsi lokali so bili nabito po'nh Neki župnik iz okolice in kap’an Golcgranc sta skušala s stalnimi medklici motiti go-
vornike, a morala sta med bučnim smehom navzočih zborovalcev oditi Ljudstvo je navdušeno za Ideje narodnega radikalizma. Po shodu Je sprejemal podžupan mariborske oblasti, dr. Vilko Pfeiler, razne deputacije. Slovenjegraški okraj bo s svojo strani podp'ral 18. marca Narodno radikalno stranko s svojim zaupanjem.
Celje, 16. marca. Odl čen odbornik demokratske stranke v Žalcu se jo izjavil napram svojim somlš’janlkom» da je najbolje, ako se demokrati v Slovenili odloč jo za Narodno radikalno s*ranko, ker je skoraj Izključeno, da bi megel dr. Kukovce v štajerski oblasti prodreti in da bi vs’eđ tega ostal napredni element na Štajerskem brez parlamentarnega zastopstva. Nadalje jo izjavil, da so istega mnenja večinoma vsi demokrati v gornji Savinjski dolittl
Slovenska Bistrica, 16.marca. Nepričakovano širjenja narodnog« rad kalizma dela demokratom in kferj-ka'cem silne skrbi. Kakor pripovedujejo klerika'ni zaupniki. Je računati « (etn, da bodo celo nEj'n'imnejši znanci dr. Pučnika glasovali za NRS.
Mal zunaftJeRoHt&ni položaj.
Pred kontnim sporazumom v Nišu.
Beograd, 16. marca. (B) Danes ob 6. uri pop. je sprejel minister zunanjih del g. dr. Ninčič novinarje v daljši avdijenci, ki je trajala do po! 8. ure. V tej avdijenci je minister pbraz-ložil položaj naše zunanje politike. Najprej se je bavil z vprašanjem Reke in z našimi pogajanji z Italijo ter je izjavil, da ni v tem pogledu od nobene strani ni-kakega pritiska. Pritoževal se je nad enim dciom hrvatskega časopisja, ki vedno trdi, da se izigravajo hrvatski interesi. Razen tega je govoril o vprašanju komitaških čet in o vprašanju akcije »prebujajočih se Madžarov«. V tem pogledu je rekel, da je pri pogajanjih v Nišu bilo dogovorjeno, da mera bolgarska vlada dokazati voljo, da se z vso energijo poprime vprašanja ko-mitašev in pa da nima s komitaškim gibanjem nikake zveze. Nastop makedonskih komitašev dela velike težkoče bolgarski vladi in zbiižanju med nami in Bolgarsko. Konfernca v Nišu stremi v prvi. vrsti za tem ciljem, da se doseže
sporazum med našo rn bolgarsko vlado. O vprašanju akcije »prebujajočih se Madžarov« je izjavil minister, da jc nevarnejša nego gibanje komitaških čet v Makedoniji, to pa vsled tega, ker jc akcija »prebujajočih se Madžarov« večalimanj v zvezi z madžarsko viado. Kar se tiče vprašanja obtožbe fJoži-darja Severja v Budimpešti, o kateri so te dni poročali beograjski listi, je izjavil g. dr. Ninčič, da nima o tem nl-kakih službenih poročil, da pa bo takoj, ko zve za to stvar, storil vse potrebne korake, pri madžarslci vladi, da se prepriča, dali je ta vest resnična. Končno je govoril g. dr. Ninčič tudi o vprašanju svobodne cone v solunskem pristanišču. Rekel jc, da v tem vprašanju po našem načrtu ne bo kršena suverenost Grčije, ker naša država zahteva samo toliko, da se zavaruje promet in svoboda trgovine, s čemer bi se mogli vzpostaviti dobri prijate’jsld odnošaji med Grčijo in našo državo.
Niš, 16. marca. (Z) Včeraj sta dopotovala semkaj naša delegata gg. Lazič in Ristič ter se je ob 10. uri nadaljevalo zasedanje konference v plenumu. G. Lazič je stavil bolgarskim delegatom predloge v zmlrlu navodil, katere je dobil od naše vlade. Bolgari so odgovrrjaii na te predloge, vsled česar se je razvila daljša diskusija. Do sporazuma pa ni došlo, ker so bolgarski delegati izjavili, da nimajo pooblastila za sprejem teh naših predlogov in zapro-
Sofija, 16. marca. (B) Doznava se, da se je na skupščini komitaških vodij v Kjustendilu govorilo o izdaji Radiča in črnogorskih emigrantov, ki so ba;e na svojih sestankih v inozemstvu Zagrebu in Zemunu obetali bolgarskih komitaškim emisarjem, med katerimi se nahaja kot vodja tudi Prota Gerov, da bi v ugodnem trenutku Započeli skupno akcijo proti naši dr-
si!i za rek. da dobijo nove instrukcije od svoje vlade v Sofiji. Naši delegati so n« to prošnjo pristali in o tem brzojavno obvestili dr. Ninč'ća. Instrukcija naših delegatov so definitivne. Včeraj opoldne se je konferenca nadaljevala, reševala pa so se edinole razna administrativna vprašanja. Delegati upajo, da sc konferenca konča v nedeljo. Obe delegaciji bi nato odpotovali v Beograd] kjer bi se konvencija podpisala.
žavi. Skupni načrt je bil baje ta, da se razvname vstaja in prevratno giban'e najprej v južni Srbiji, a nato bi imele slediti vstaje v drugih krajih od znotraj in od zunaj. Napad od zunaj bi imeli po tem načrtu izvesti predvsem madžarski fašisti in prebujajoči s« Madžari ter črnogorski emigrahti, s pomočjo arnavtskih kačakov.
Novo Tadičevo izdajstvo.
MItalstrsšd svet.
Za Izboljšanje dinarja.
Beograd, 16. 'marca. (B) Danes ob 10. uri dopoldne se je začela seja ministrskega sveta, na kateri so se reševali samo najnujnejši posli. Seji je prisostvovalo vsega skupaj le nekaj ministrov, namreč oni, ki se nahajajo v Beogradu. Na seji so bili gg.: Pašič, dr. Ninčič, general Pešič, dr. Stojadi-novič, Vukičevič in Vujičič. Dr. Ninčič je prečita! poročila naše delegacije v paritetni komisiji, katera Je včeraj ponovno pričela delovati. Istočasno je dr. Ninčič seznanil prisotne ministre s stališčem italijanske delegacije v komisiji
za evakuacijo Baroša in Delte. Minister Vujičič je poročal o notranjem stanju v državi sedaj pred volitvami, rekoč, da se v celi državi mirno pričakuje dan volitev. Vlada je storila vse potrebne korake, da se ogrožanje varnosti v južni Srbiji zatre. O nekem novem gibanju komitaških čet še ni dobila vlada nikakih poročil. Ministru Vujičiču je bil odobren kredit za volilni materijal in za dnevnice predsednikov volilnih odborov. Seja je bila končana ob L uri popoldne.
doslovno. Tako torej? Ako kak kol vodja fašistov napravi poklon temu ; onemu rimskemu kardinalu, tedaj Iju Ijanski »Slovenec« pade na kolena poje glorijo. Ali jo bo pelo ž njim tu slovensko ljudstvo? Vprašam zlesti ste Slovence, ki so občutili na sebi pc; fašizma, kaj poreko qa ta najnovc, Llrikalni patent?!
Fašisti so se torej slovenskim klei alcein prikupili, ker so slovtnsken ljudstvu prizadejali nepregeldno mat rija.no in moralno škodo. Na dru strani Pa — Srbi. Ti so slovcnskb Iju stvo rešili nemškega jarma, ti so s sv
krV1°i.^rM ,v.se slovenske greli Teh pa klerikalci ne maralo i sev
Pašič naj bi šel poljubljat papeže' šolne, pa bi bilo vse dobro. Dokler t ga nc stori, ne marajo slovenski klei kalci Srbov.
Nam je to končno vseeno. Kljub ki
rikalfirin molitvam ia blagoslavljal*
ja morala nekdanja Avstrija, najmočnejša za.ščitaica klerikalizma, propasti, ker je bila zgrajena na krivici, kljub rohnenju in preklinjanju klerikalcev bo Jugoslavija živela, ker temelji na pravici. Ako kdrj pride čas, da poravnamo račune z laškimi fašisti, slovenskih klerikalcev gotovo ne bo polog. Raz voj jih bo obsodil tja, kamor spadajo: v minulost! Slovensko ljudstvo, pazi, da ne poideš ž njimi! Zaradi njih si moralo preliti mnogo nedolžne krvi! Naj bi ti iz nje še o pravem času vzišlo spoznanje, da ne moreš imeti opravka s stranko, ki blagoslavlja one, ki te pobijajo.
Ako so ja klerikalizmu prikupil fašizem moramo mi tembolj povila,*jatl, se je nam narodni radikalizem, ki nas je rešil suženjstva in je pripravljen in sposoben, dovesti nas do popolne svobodo,	A. U.
Beograd, 16. marca. (B) Upravni odbor Narodne banke je imel danes dopoldne sejo, na kateri se je sklepalo o vprašanju aktivne trgovine Narodne banke z devizami in valutami na borzi, kakor jc to zahteval minister financ g. dr. Stojadinovič v svojem pismu, poslanem Narodni banki. Sklendo sc je, da se bo bavila Narodna banka s komisij-
skimi bančnimi posli, na račun države ta za račun svojih komitentov. Na račun države Narodna banka ne bo zahtevala nikake provizije, doč.m bo od svojih komitentov zahtevala plačilo gotovih provizij. To se jc storilo rad! tega, da se ustvari na borzi konkurenca za banke, ki so dosedaj mogle po svoji volji poviševati kurze.	,
Hovarleisle r.ailh tessMrnlstov.
Beograd, 16. marca. (Z) Kakor sc poroča iz Subotice je včeraj cc! dan trajala preiskava proti ujetemu boljše-viškemu kurirju. Njegovo Ime se drži tajno. Pri njem so našli okoli pol milijona denarja v zlatu. On grozi, da bo
! sovjetska vlada izvajala represalije radi i postopanja z njim. On je zavzemal višje i mesto pri ruskem sovjetskem komisarju za Balkan. Preiskava se nadaljuje in spravlja v javnost nove podatke o I rovarskem delovanju naših komunistov.
Borzna poroda-
Z a e r e b . 16. marca. Devize. Pcvize. Drmaj 0.U77 50~0.!385, Berlin 0.48—0 50, Budimpešta 2 80—2 55, Italija 477—480, London, izplačilo 467—470. London, ček 465— 467, New Yo'k. ček 00—9U.75, Pariz 620— 630, Prača 297 50—200, Švica 1855—1860. Valute. Dolarji 06—07. češkoslovaške krone 290—29.3, francoski franki 608—612. madžarske krone 0—2.70, Ure 470—472.
Beograd, 16. marca. Devize. Bukarešta 47—48, Berlin 0.48—0 48.50, Dtmal • 0.1.385—0.139, Solun 105—10.3, Sofija 62— 63, raca 29!—296, Pariz 610—615, Ženeva 18.30—1845. Milan 470-^73, New York 98 —99. London 462—465.
Praga, 16. marca. Dunaj 4575. Berlin 16 50. Rim 165.14, avstniske krone 5.55, lire 167-25.^Budimpešta 97. Pariz 215.75. j London 160 723. New York 31.10, Curili j 638.75, Beograd .3.3.50.
C n r I h,	15, marca. Zaključek:
Berlin 258. Holandija 211.75, New York j &37J1, Lwidoa 23rit4, Parte 33.90. Molan
j 25.85. Praga 15.95, Budimpešta 16.125, Za-•I preb 5.50, Bukarešta 2.50, SofP.a 3.30, Var-I šava 1.18, Duuai 7475, avstrijske krone 75.
SMRT BIVŠE ČRNOGORSKE KRALJICE.
Rim. 16. marca. Črnogorska kn* IJica Milena je umrla.
Das^ašnle prereditve
v Ljubl’anl:
Drama: »Za pravdo In srce.« Red A» Opera: »Tosca.« Rgd C.
Kino Tlveli: »Galitejcc.«
Kino Ideal: »Baiacco.«
V Mariboru:
Narodno glcd’šCe:	»Prt treh mlad«»'
kah.« C In kuponi.
Nočna lekarniška služba v LfutFanl; Tekoči teden; lekarna Trnkocxy R» Mestnem trgu la Rataor pri glavnem to»
tod vorig
Vsi narodni §n napredni SBoveml na plan m NRI!
Naprednim kmetom S
Primorcem — zadnja beseda!
koliki upokojenci!
Več Sot gotovo Je, da Je razočaranje bivših pristašev SKS privedlo stranko na rob propada. Kakor pri zadnjih volitvah v ustavotvorno skupščino se nahajajo tudi danes slovenski kmetje na razpotju, ne vedoč, kani bi krenili Z dednimi sovražniki klerikalci, ne morejo, z gospodskim! demokrati nočejo glasovati Prve poznajo še iz starih avstrijskih časov, poslednje pa iz zadnje parlamentarne poslovne dobe. Tedaj in še bolj danes so komaj čakali, da bi se zboljšal njihov gospodarski položaj. Iz tega je izvirJo tudi njihovo stremljenje po lastni stranki. Toda tudi ta jih je pustila na cedilu in služila edinole Interesom par gospodov iz demokratske stranke.
Videli so, kako so se njihovi sedanji zastopniki udinjali demokratom in kako so poslednji klečeplazili pred najmočnejšo radikalsko stranko. Slovenski kmet pa je trdna korenina in možak, ki ga je narava obdarila z brihtnim razumom. Rekel sl je, čemu prosjačim po ovinkih, ko mnogo več in gotovo dosežem, ako se pridružim onemu, ki mi more naravnost pomagati. Ta misel je vodila pretežno večino slovenskih kmetov, da so se po razsulu Samostojne kmetske stranke pridružili narodnim radikalcem, ki so imeli že sedaj okoli 100 poslancev In ki jih bodo imeli v bodoče še več. Pri tem pa jih je vodila tudi zavest, da obstoja Narodna radikalna stranka iz 99 odstotkov kmetskega ljudstva, ki najbolje pozna svoje lastne potrebe. Vsi oni, ki so hoteli dobiti kmetske glasove, so se motili, ker so obljubljali in govorili o visoko letečih idealih, pa se niso zavedali, da je treba kmetu, ki od zgodnjega jutra do poznega večera gara na svojem polju, tudi gmotne podpore. Kakor ve srbski kmet že 40 let. kjer Ima iskati pomoči, tako so pričeli «videvati tudi slovenski kmetje.
Toda, te besede niso namenjene
onim, ki so pravočasno ispregTedali in se pridružili naši mogočni stranki — in teh je pretežna večina, ampak oni mali peščici, ki vsled besdičenja hujskačev in zapeljivcev še vedno omahuje. Tem naj velja naša beseda, tem hočemo po-slednjikrat pokazati pravo pot, ako jim leži njihov lastni blagor na srcu. To in edino to je naša želja in namen, ker jim hočemo prihraniti bridko razočaranje. Nar. radikalna stranka je vedno upoštevala želje in zahteve svojih pristašev, posebno pa kmetskega ljudstva, ki tvori njeno velikansko večino. Zelja radikalskih pristašev je njihovim zastopnikom zapoved, katero oni vedno natančno izpolnijo.
Slovenski kmetje, hočete li še vedno, da se bodo na vaš račun polnile bančne blagajne in debeüle farovške kuharice. Od polnih bančnih blagajn in od lepih pridig o srečnem življenju onstran sveta, nimate ničesar. Vi rabite podpore, kadar vam polje ne obrodi in kadar vas zadene kaka nesreča ali nezgoda. To podporo pa vam ne more dati nihče drugi, nego Narodna radikalna stranka, ki je dovolj močna, da se potegne za vsakega svojega pristaša. Nikake razburjenosti torej, ako se boste kdaj tolkli po glavi, rekoč: »Ah, jaz butica, zakaj nisem poslušal dobrih nasvetov!«
Naš nasvet gre torej za tem, da se priključite tudi vi vzgledu pretežne večine vaših bivših somišljenikov in da si potem s pomočjo svojih zastopnikov zboljšate svoj težki povojni gospodarski položaj.
Vi vsi pa, ki ste se nam pridružili, znajte, da bo naša stranka znala ščititi one, ki jo sedaj podpirajo, da bo znala pa tudi prezirati one, ki so njo prezrli. Pregovor pravi: »Zob za zob in kdor ni za nas, je proti nam!«
Kmet-radikalec.
Za staro pravdo!
(Dopis iz Belokranjske.)
Prejeli smo in priobčujemo: Gospod urednik! Prepričan sem, da mi ne odrečete prostora v Vašem listu, ki se j« pri vseh Belokranjcih tako pril;ubil, da ga vsakdo z veseljem in zanimanjem čita. Ravno radi tega pa bj želel, da povem vsem Belokranjcem to, kar mi teži srce.
Pred vsem moram povdariti, da sem kmet in ne prav premožen kmet-Belokranjec. Zato tudi gledam na vso sedanjo volilno borbo povsem iz stališča srednjega kmeta, iz stališča tistega trpina, ki daje državi vse potrebne šoke za življenje. In reči moram, da se mi ta volilna borba kar gnusi. Zakaj? Ker toliko laži in hinavščine ne dobite prav nikjer, kakor jo trosijo gotovi ljudje med kmetsko ljudstvo ravno sedaj, pred volitvami Če bi se ti ljudje vsaj večkrat pobrigali za nas, toda svojo »brigo« pokažejo samo tedaj, kadar rabijo naše kroglice.
Tald ljudje so zlasti demokratje. 'Vse mogoče sladke besede so poiskali v starih slovarjih, samo da bi primamili več kroglic v svoje skrinjice. Dobro čutijo ti ljudje, da ime Žerjav nikjer več ne vleče, ker to Ime že vsakdo prav dobro pozna kot Ime moža, ki veliko govori — Če ni bolan, drugače pa še to ne —• pa malo dela. Sedaj pa bi mu s praznim bobnanjem o obrtnikih in siromakih radi pridobili naše kroglice, glasove ljudi o katerih bedi se njemu klmb precej dolgemu ministrovanju niti ne sanja ne. In tacega človeka in stranko naj volimo?! Menim, da se bo tabo nesrečnih Belokranjcev tako malo našlo, da bo dr. Žerjav svoje kroglice lahko v žepu prinesel v Ljubljano.
Pa klerikalci? Tl nagnusni hinavci, si jim niti najsrčnejše čustvo, vera, ni sveta?! Ki smatrajo, da je kmet samo a to na svetu, da vpije za podivjanimi st PosHtovelimi klerikalnimi kolovodji: tako je!«? o teh noben pošten Belokranjec niti ne govori ne!
Radič s svojo republiko, kjer ne bo ne davkov, ne sodnikov, ne uradnikov, ne vojaštva, temveč samo slava Radičeva, kjer bodo živeli ljudje od zraka in luči in od slavnih zborovanj, in pred katero bodo trepetali Italijani in Nemci itd., o tem sanjalo samo duševno zaostali ljudje, ki pa jih mi kmetje v svoje vrste prištevati ne moremo in nočemo.
In končno »Samostojna kmetijska stranka«, ki ravno sedaj s svojim vpitjem dela tak dirindaj, kakor da bi bila Mia edina, najmočnejša in za življenje najsposobnejša stranka! Pač je precej zapeljancev, pravih kmetov, ki tišče »za staro pravdo«, katero jim pridiguje Puce!} in tovariši Ti kmetski pridigarji dobro vedo. da geslo »Stara pravda« fianes naj bob viece. Zato se ga v tako
izdatni mer! poslužujejo. Dasiravno kot samostojna frakcija v našem parlamentu ne morejo doseči prav ničesar, saj niti v poštev ne pridejo, vendar se trkajo na prsi, groze vsemu svetu in se bahajo, kaj da so storili za kmetsko ljudstvo. Govore, da so dosegli prost izvoz živine, da so dosegli ukinjenje maksimiranja, da so uredili izvoz našega vina na Češko. Toda o vseh teh dobrotah naš poljedelec ne bi niti vedel, ako bi se zanje borili res samo »samostojni« voditelji Ako se za nas ne bi zavzela kaka močna stranka, ako ne bi podpirali kmetskih interesov drugi ljudje, kakor par samostojnih voditeljev, se ne bi zgodilo prav ničesar v našo korist. Voditelji Samostojne kmetijske stranke so zasledovali svoje osebne interese, pa prav samo svoje osebne interese, in ničesar drugega. Sedaj se pa postavljajo v pozo ljudskih prvoboriteljev in farbajo ljudi s tem, kar so dosegli — drugi! Tako so delali doslej, in tako bodo delali tudi poslej. O tem ne dvomi nihče, kdor jih je spregledal. In spregledati take špekulante ni težko, zato tudi ni majhno število onih, ki so jih spoznali do kosti. In vsi ti bodo rekli 18. marca: »Za ljudi, ki se norčujejo iz nas kmetov-trpinov, ki nam obljubljajo več, kakor pa more pameten človek sploh pričakovati, za take ljudi nimamo ničesar drugega kakor preziranje. In tega so si v polni meri zaslužili
Zavedni Belokranjci so spoznali, da je njihova rešitev le v veliki, preizkušeni, državotvorni stranki. In to je edino Narodna radikalna stranka. Kje pa naj bi ta stranka vzela svojo sedanjo moč, če ne pri seljaku? Srbski seljak je s svojo prirojeno slovansko bistroumnostjo kmalu spoznal, kdo ga bo pripeljal do svobode in kdo mu bo dd zadovoljnost; zato so srbski seljaki tako številno zastopani v Narodni radikalni stranki. Tudi mi hočemo imeti svojo besedo pri vladanju naše države, države, ki jo tvorimo po veliki večini mi, kmetje. To pa bo mogoče samo, ako vstopimo in volimo edinole Narodno radikalno stranko, ki je bila, je in bo najmočnejša stranka v državi in ki bo odločevda o usodi države in nas. Zato bo vsak zaveden Belokranjec, pa ne samo Belokranjec, temveč tudi vsak drug zaveden kmet, obrtnik in sploh vsi stanovi po vsej državi volil le Narodno radikalno stranko. Ona nam je prinesla svobodo in edino ona nam bo prinesla tudi — blagostanje. Zato volimo dne 18. marca vsi ministra dr. Zupaniča, našega rojaka in preizkušenega narodnega boritelja, na Štajerskem pa dr. Stojadinoviča, finančnega ministra. — | Zmaga je naša — in Belokranjcem za- j sigurana — lepa prihodnjostf	1
Bil sm na shodu ministra dr. Stojadinoviča v Mariboru. Kar sem tam videl in slišal, me navdaja s skrbjo za naše izseljence in za nje, ki smo jih pustili tam doma. Prepričal sem se, da moji primorski rojaki capljajo razcepljeni za vsemi strankami Želim, da se naši Primorci nocoj sami med seboj prijateljski pogovorijo, kaj jih teži, kako temu odpomoči in kako pomagati ljubljenim rojakom tam doma. Pričakujem, da bodo naši Primorci na Štajerskem vsi do.zadnjega volili finančnega ministra dr. Stojadinoviča, kajti od njega pričalcujcmo v Jugoslaviji vso potrebno oporo, — za naše ljubljene svojce tam doma pa dovoljno pomoč za sedanjo prehodno dobo in krepkega zagovornika v onem kritičnem trenotku, ki ga pričakujemo kakor Izrael Mesijo! Kdor bo ravnal drugače, zavzame težko odgovornost morebitnih bodočih težav tukaj in tam! — Jaz sem po-
vzdignil svoj glas tudi v tej kritični dobi kakor se nisem nikdar v svojem življenju skril, ko je bilo treba odločne besede in krepkega dejanja! Ves čas vojne so bile moje misli pri Vas, dragi rojaki ko ste bili razkropljeni po svetu, in kakor hitro so me izpustili iz zapora, sem začel v Vašo korist res plodonosno delo! To veste vsi in mnogi med Vami ste uživali vspehe mojega dela za Vas. Tako prihajam tudi danes še enkrat do Vas s prijateljskim nasvetom in pozivom: Primorci na vkup, vsi za NRS! Drugod ni pomoči, ni rešitve! Ne zamerjajmo se nobeni stranki, vsi Slovenci, Srbi in Hrvatje brez razlike vere in stranke so naši mili bratje, — ali mi vidimo naš spas, vidimo boljšo bodočnost te države in naših neosvoboje-nih bratov — v zmagi NRS! Govoril seml Vi pa naredite po svoji vesti Blaž Zupanc, Laško:
A. G.
Volilni sestanek NRS v Kranju.
Krajni odbor NRS v Kranju — 10 odličnih meščanov, je sklical v petek zvečer zaupni sestanek somišljenikov. Udeležilo se je sestanka 35 meščanov iz vseh slojev prebivalstva.
Shod je pozdravil v imenu krajevnega odbora odvetnik g. dr. Tone Treo, odposlanec glavnega odbora iz Ljubljane A. G. pa je v obširnejšem govoru pojasnil zgodovino NRS, njeno sijajno preteklost v mali Srbiji njeno delo med vojno in njene zasluge za naše ujedinjenje. Razložil je današnji položaj v državi, sedanje razsulo našega političnega življenja v nešteto strančic, in odlično nalogo ravno našega razumništva in meščanstva, da pripomore do konsolidacije države na znotraj in s tem do ugleda in moči na zunaj.
Po njegovem obsežnem poročilu, ki se je bavilo z vsemi strankami, z dosedanjimi pogreški itd., se je vnela prav živahna razprava, v katero sta ponovno posegla tudi dva odlična uradnika, ki sta opisala obupni položaj tega stanu. Izrekla sta tudi nado, da česar niso
mogli doseči za uredništvo doslej, se posreči ta naloga bodoči vladi in skupščini ob krepki inicijativi NRS. — G«
P.	Majer je pojasnil, kako je prišlo do krajevnega odbora NRS v Kranju, ka-korŠen je položaj za stranko danes in kaj pričakujemo za bodočnost. V imenu obrtnikov je govoril g. Potočnik, g. lekarnar Šavnik pa je v obširnejšem govoru zahvalil odposlanca glavnega odbora in zagotovil da volilci mesta Kranj že v nedeljo pokažejo, da ie radikalna stranka zadobila tudi tu trdna tla. Živahno razpoloženje je zbudila konstatacija, da se danes ljuto bore proti srbski stranki (dasi je to danes narodna!) tisti ljudje, ki so pred časom v mestnem zastopu soglasno zahtevali naj se naša država imenuje kar naravnost — Velika Srbija.
Shod je trajal štiri ure v živahnih debatah in odposlanec NRS je dal na vsako vprašanje pojasnila, ki so volilce zadovoljila. V nedeljo pokaže tudi Kranj, da ima NRS na Gorenjskem že trdna tla in lepo bodočnost

NRS
Naša skrinjica na Kranjskem
(izven Ljubljane)
s j* preHip
i
URADNIKI,
pristopajte k Narodni radikalni stranki, ki je edina državotvorna stranka!
DEMOKRATSKE NADE NA PREKMURJE.
V »Taboru« poročajo iz Prekmurja, da nadaljuje bivši madžaron in sedanji demokratski kandidat Stefan Kiihar svoje točno po programu določene shode. Neverjeten je optimizem štajerskih demokratov, ki računajo na vso protestantsko prebivalstvo severnega Prekmurja. Kdo pa jim naj verjame bedasto trditev, da mora Kiihar braniti na shodih agitatorje drugih strank pred razjarjenimi množicami. Tako debelih laži more servirati edinole »Tabor«. Jutri se bodo »taboriti« lahko uverili, da je Prekmurje, v kolikor ni zvesto pleba-nošu Kleklu, v vseh taborih, samo v demokratskem ne. Tolažba je sicer dobra stvar, dokler ne pride prepozno. Demokrati nimajo v Prekmurju pričakovati ničesar.
Pariški časopis 9 NRS.
Pariški veliki dnevnik »Le Figaro« je priobčil 9. t m. daljši članek o volitvah v Jugoslaviji V podnaslovu pravi: Diplomatski uspehi g. Ninčiča zagotove radikalcem premoč v novi skupštini
Med drugim piše: Radikalci imajo program zmernih pristašev sedanjega centralizma. Nato govori o decentraliza-toričnih načrtih demokratov, hrvatskih seljakov in slovenskih klerikalcih in nadaljuje: Toda v deželi se utrjuje vsak dan bolj želja po enotnosti ki edina bo zagotovila Jugoslaviji silo in moč.
Ce je treba verjeti zunanjim okol-nostim, bo Narodna radikalna stranka najmočnejša v bodočem parlamentu. In tako je prav. Od leta 1912-, od začetka križevega pota, ki je bil tragičen in slaven, in ki se je končal šele s premirjem od 11. novembra 1918., je bila Narodna radikalna stranka pod vodstvom g. Pašiča in g. Ninčiča ona stranka, ki je prevzela nase odgovornost vlade, ne da bi klonila, ne da bi sklepala kompromisov.
Od premirja sem se je ta stranka brez oddiha borila in pogajala za razširjene meje Jugoslavije, ki Jih ima danes, in ona je vodila reorganizacijo vse javne uprave.
Pokloniti se je treba pr'ed mojstrom, priznanim od vseh, g. Pašičem, sedanjim ministrskim predsednikom, toda krivično bi bilo, če ne bi pripoznali tudi veliko delo, ki ga je izvršil gospod Ninčič, minister zunanjih zadev, v dveh letih, odkar jo na vladi.
Rešitev jadranskega vprašanja s pogodbo v Santi Margheriti, ki določa izvršitev rapallske pogodbe; upostavi-tev dobrih odnošajev z Albanijo; sestava trajne jugoslovensko-bolgarske komisije za ureditev perečih vprašanj med obema državama, to so prvi uspehi, ki jih je imel g. Ninčič.
Eno vprašanje pa obvladuje celo zunanjo politiko Jugoslavije, kakor tudi držav srednje Evrope: orijentacija Male antante. Nekatere teh držav, pred vsem Češkoslovaška, so videle v Mali antanti samo organizem, s katerim naj tri se premagane države obvladovale. G. Ninčič pa je podvzel in tudi dosegel, da je Mala antanta sredstvo odpora proti germanskemu pritisku v Orijenl Maia antanta je od sedaj naprej velikanski jez, ki je postavljen pred »Drang nach Osten«, ta ogelni kamen nemške zunanje poliüke.
G. Ninčič je nadaljeval uresničenje svojega načrta in podpisal trgovinsko pogodbo z Avstrijo in tako izpopolnil vrsto pogodb s češkoslovaško^ Rumu-nijo In Poljsko.
a Ninčič, Srb iz Beograda, je končal svoje študije v Parizu. Njegova politika ima za podlago tesno sodelovanje s Francijo in nespremenljivost mirovnih pogodb.
Dolžnost naše (to je: francoske) vlade pa je, da ga podpira v njegovem delovanju, posebno sedaj, ko nemška propaganda podvojuje opravljanje j Francije in kot po stari navadi zavija j dogodke naše akcije v ruhrskem ozem-‘j lju. — Louis Chevreuse. (Prevci I P. V. &)
Samo še nekaj ur in nastopil bo čas, ki vam daje redko priliko in dolžnost, da soodločate, kdo bo na merodajnem mestu zastopal in varoval splošno korist bednih upokojencev.
Opazovanje nenavadno hudega volilnega boja političnih strank, ki se bije večinoma iz egoističnih razlogov in nagibov v škodo državi in upokojencem, ter sirotam, vas kliče, da izpolnite svojo državljansko dolžnost in dne 18. t. m. pomagate, da dobijo v roke državno krmilo poštene, gospodarsko zmožne osebe, katere bodo delale v splošno državljansko, torej tudi v Vašo korist.
Naravno, da nekateri nezavedni Kranjci - volilci, pristaši različnih političnih strank, posbno v času volitve, v svoji politični zaslepljenosti drve s stranko čez drn in strn v volilni boi ne upoštevajoč, da s tem škodujejo sebi in svojim tovarišem, ki morajo potem dolga leta trpeti na zlih posledicah svojih dejanj.
Tovariši! Ako pomislite, da ste bih pri vsaki volitvi z obljubami prevarani — »ogoljufani«, potem gotovo več ne potrebujete opominov in poduka. Zavedali se bodete, da je vsaka politična stranka in njena politika, ne samo škodljiva, ampak tudi brez Vašega odločnega nastopa — neozdravljiva rak - rana, katera stopnjevale uničuje našo ljubljeno državo, t j. njene zvesto državljane.
Z ozirom na navedeno in na dosedanje žalostne izkušnje, svetujemo vsem služečim in upokojenim državljanom - volilcem, da v svojo splošno korist obrnejo hrbet vsem političnim strankam, odnosno njih kandidatom in volijo kandidatno listo gospodarsko - državotvorne NRS (Narodno radikalne stranke).
Izvolitev kandidatov NRS nam jamči, da bomo upokojenci imeli na merodajnem mestu svoje zastopnike, kateri bodo skrbeli, da dobimo tudi času primerne prejemke za naše prislužena pravice.
Kdor si voli kot zastopnika poslanca iz gospodarske, državotvorne večine, lahko upa in pričakuje v sili od države pomoči. Ko pa smo volili kandidate političnih strank in prosili pomoči, smo prejeli odgovor: »Saj vemo, da so upokojenci reveži ali mi jim ne moremo pomagati, ker smo v opoziciji Kako ste upokojenci sitni, ali n® veste, da imajo ministri važnejša opravila, kakor so upokojenci. Počakajte, počakajte! Ne trkajte vedno! Kako si upate pri nas prositi? ker pa »Upokojenec« čez ministre zabavlja in »šim-fa«.« itd. itd.
Tovariši na tak način so izpolnili svoje ob volitvah nam dane obljube tisti gospodje, kateri imajo zdaj pogum nas zopet vabiti da jih volimo. Tako ravnanje se more imenovati višek nesramnosti!!
Za navedeno imamo na razpolago pismene in ustmene dokaze.
Tovariši upokojenci! Prepričani smo, da ne bodete volili več tistih zastopnikov, ki so nas ne samo pustili stradati, ampak z »maksimiranjem* draginjskih doklad z izgovori:	»Ima
još vremena«, z zavlačevanjem naših prejemkov iti, nam napravili velikansko škodo, in s tem več lačnih za državo zaslužnih človeških bitij pokopali, ne računajoč tistih, ki še danes stradajo in glasno tarnajo: »Gospodje ministri imajo danes milijone, upokojenec pa strada ter nima jesti in kex nima niti krone.«
Kdor ima pošteno srce, se ne bo več oziral na politično stranko in nje kandidate. Tudi tisti, kateri so delali Propagando za različne stranke, naj Položijo, .dne 18. t. m. levico na srce, z desnico pa spustijo volilno kroglico, kakor na prvi strani označeno:	na
Kranjskem v predzadnjo, na Štajerskem pa v zadnjo skrinjico. Tudi svojim tovarišem in prijateljem - volilcem tako svetujte in iotovo ne bode nikomur žal, da je storil svojo dolžnost
Tovariši zdaj je pravi trenutek, da popravimo, preprečimo krivice, ki se dan za dnem množijo. Bodimo edini pri volitvah, da bo naš ključ, ki bo odprl tudi vrata državne uprave in dokazal merodajnim činiteljem, da se nismo trudili za korist države samo 30 do 40 let, ampak tudi dne 18. marca 1923, ker smo in ostanemo nje zvesti državljani!
Pojdite in storite svojo dolžnost ker edino le v »slogi je moč«.
— Pozor ijubijanski volilci! Na dan volitev dne IS. marca 1923 bo v mestnem popisovalnem uradu ves dan navzoč uradnik, ki bo dajal potrebna pojasnila, če bi se tu-intam pojavili dvomi, na katereme volišču ima voliti kak volilec. Ta odredba je važna zlasti za one volilne upravičence, ki so V , zadnjem času premeiiiU svoje stanovau.e.
Mai®© dni Ä0Iil@2£F£lfl
»i
|asiäe|© ža^Mai». padikalg© sfraiik©.

Dr. Niko ŽupanRL
.(Njegovo delovanje za svobodo slovenskega naroda.)
Med najmarkantnejše osebnosti, ki so delovale za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, spada brezdvotnno naš belokranjski rojak, sedanji minister dr. Niko Županič. Vse svoje sile je žrtvoval veliki narodni ideji že takrat, ko si mnogi današnjih patentiranih »Jugoslovanov« niso upali odkrito položiti svoj čredo v jugoslov. narodno misel.
Najboljši dokaz je govor, ki ga je imel dr. Županič pred Slovenci v Clevelandu dne 23. aprila 1916. V kako vznešenih in toplih besedah je dr. Županič prepričeval naše ameriške rojake, da je rešitev Slovencev izpod avstrijskega jarma mogoča edinole s pomočjo in pod vodstvom srbskega plemena! Avstrijakantsko in socijalistično časopisje je vstvarilo med ameriškimi rojaki nerazpoloženje, animoziteto proti Srbom. Po ameriških slovenskih listih So se razširjale gorostasne in preraču-njene laži o srbski lakomnosti po slovenskih deželah. Laž in podtikanje sta zastrupljevala javno mnenje. In dr. Zupanič je prevzel nehvaležno vlogo: bodril in navduševal je nezavedne ameriške rojake, utrjeval je njih nacijonalni odpor. Kako odločne in neizprosne so bile njegove takratne besede: »Vi moderni farizeji (s tem je mislil podkupljene duhovnike, žumaliste itd.), pismarji in cestninarji, ne zaslužite druzcga nego da se vas zbije v top in pošlje »»kajzerju«« v pozdrav. Naš zbor je javen in mogli so priti, če so hoteli, ali vidim, da ga ni Judeža Iškarijota med vami, čeprav je polna dvorana in vas je nad tisoč tukaj zbranih!« (Klici: Doli * izdajalci!) Kakor neizprosni udarci, tako so padale te besede na račun raznih Zottijev..,
Dr. Županič je odpiral ameriškim Slovencem oči. Trudapolno je bilo njegovo delo, ali krönali so ga lepi uspehi.
Dve leti pred clevelandskim govo-«wn — o Božiču 1. 1914 — je dr. Županič zapustil Srbijo, kjer je tako ne-nmorno deloval na znanstvenem in na Političnem polju. Njegova notranjost mu ni dala miru: delovati je moral za svoje slovenske rojake, ki so takrat vzdihovali pod jarmom habsburških trinogov. Iskal je stikov z jugosl. emigranti iz Avsfro-Ogrske, da bi tako pripravil veliko propagando ža idejo popolnega narodnega edinstva. Vstavil se ie za štirinajst dni v Atenah; tu je na-Pkal javno zahvalo bratom Srbom za njihovo požrtvovalnost in za viteški akt aeKlarac}je od 7. decembra. (7. decem-°£a ie takratna Srbska Narodna Skupščina sprejela na inicijativo dr. Zupaniča vladno deklaracijo, ki je prvič oticijeino omenjala osvobojenje Slovencev. Skupno s pesnikom Dnčičem.
. J® ™ ramik srbskega poslanika, sta izdelala malo spomenico o Slovencih in nflhovih željah. To spomenico je uporabil znani angleški žumalist A. Stead Atenski list »Efemeris« je tiste dni prvič Pisal o Slovencih. Pozneie se pojavi dr. Anpanič že v Rimu, kjer se snide z od-"Čnimi emigranti: dr. A. Trumbičem, £ Meštrovičem, N. Stojanovičem in franko Potočnjakom. V mesecu marcu Pojavi dr. Županič že v Vidmu, »da bi prišel v dotiko s Slovenci«, kakor je pred svojimi rojaki v Clevelandu. Aiasec pozneje (1. 1915) se je konstituiral »Jugoslovenski odbor« ter je iz Ribja preložil svoj sedež v Pariz. Prvi memoar, ki je omenjal Slovence, je bil •maja ob pol 5. uri slavnostno izročen Dne,bni deputaciji tedanjemu mini-_0 e^casse-ju na Quai d’ Orsay. Ti-_ .“„„j.™® So nas zavezniške velesile h n f dT*!Trt0rizirafe' četudi nismo ime-
pose^>Tl>omra£Sti'n“m!
S ^013,1^ r r^a je sprelel naše ^Poslance lord Crewe. Izhajati je za-
J;ela »Jugoslovenska biblioteka« (Tli e fouthem Slav Library) ter informacii-Ust »The Southern Slav Bulletin« w!«JPa bi angleški krogi dobili pop0l-3/: , sliko naših teženj, je dr. Županj fnniČ1 v Londonu zemljevid »Map 0f nr8r5 Slav Territory«, London, 1915. dnpvdi ZuDan^ je bil mož, ki tudi v Splošnesra0^®^® narodove žalosti in Sbd dr ž?>a ni klonil Nikdar ni iz-v bolS, bodo*, i« v tuflm . naroda. On je bil tisti, •ehe velikih ^nanjal merodajne čini-
tÄrSV"“*”
-htahtim pritiskom nemško
‘S i Ä:
topovi
*“* M&m naroda! m, 0i
Blaž Zupanc, Laško:
OärtrJkl SlOTeriiijel
Od raznih prijateljev in znancev sem dobil toliko vzpodbudnili in pozdravnih dopisov glede prevzema kandidature v Narodni radikalni stranki, da uvidim dolžnost, zahvaliti se in povedati vsem tik pred pristopom k volilni urni svoja čustva.
Nikogar nočem suniničiti, kakor delajo sedaj v volilnem času vse stranke, nikogar jne moreni povzdigovati, ker v petietnem zidanju še nihče ni sezidal prevzete stavbe in nikomur ne morem reči, naj bo tih in zadovoljen, ker slišim vsak dan klic: »Lačen sem in bos!«
Res je, da imate danes na izbero 10 strank in da slišite od 10-terih vabljivih zvonov toliko, obljub, da človek skoraj mora biti zadovoljen. Ovijemo se lahko vsi v papir, ki ga ponujajo plačani ali sfanatizirani kolporterji m tako bi lahko ostali v obljubah oviti do pogina.
Ker smo se naveličali poslušati ved-nih obljub, smo stopili v stranko pozitivnega dela in že danes smem zasigu-rati našo slovensko javnost, da bodemo dosegli več uspehov z enim samim poslancem, kakor vse druge stranke. Ali se spominjate mnogih zborovanj, sklepov in predlogov? Ali se spomnite krasnih načrtov za gospodarsko izboljšanje?? Koliko obljub jc izpolnjenih? Nobena!
Ker je treba iz,"... lemeljito obnovo naše gospodarske politike za kmetovalca, delavca, uradnika in obrtnika v najkrajšem času, bomo koj po volitvah začeli s potrebnim delom.
Prijatelji, bodite složni in neomahijl vi, ne dajte se izvabiti lepim obljubam in ne strašite se nobenih groženj.
Vsi na volišče, oddajte vsi svoje kroglice za Narodno radikalno stranko v zadnjo skrinjico!
Kočevski škandal“ ali demokratska zloba
»Jutro« še dalje goni lajno o razpustu kočevskega mestnega zastopa kljub demantiju od strani pokrajinske uprave. Danes moramo zopet izjaviti, da mestni zastop ni razpuščen, dasi je — zrel za razpust in bi ga mutatis mutandis demokratska vlada brez pomisleka razpustila. NRS bi imela od razpusta dobiček, brez najmanjše škode narodu. Zato naravnost obžalujemo, da se to res ni zgodilo. Demokrati, kadar so na krmilu, niso nikdar tako obzirni nasproti drugim političnim, strankam. Le čitajte »Uradni list« izza Žerjavove dobe na deželni vladi. Kako so čez noč razpuščali občinske zastope in postavljali po svoji mili volji svoje gerente!
Iz Kočevja so res prišle pritožbe proti slabemu gospodarstvu v mestni občini. Pritožniki so dobri Slovenci, ki zahtevajo razpust, Pa tudi način, kako je prišlo svojčas do tega mestnega zastopa, daje dovolj povoda, da moremo smatrati dobo njegovega životarenja za preživelo.
Med tem imamo nov občinski red, Id I že avtomatičnim potom odreja razpust in nove volitve prihodnjo spomlad. Ako bi bilo torej resnično, da grozi našemu po~
maramo ..
srka mozeg iz kosti*- Kf- r včerajšnji »Slovenec«. j ™e0 kontrole Beograda v Siovenjk k nemoteno ostrigli svoje slo vene na podlagi avtonomije. Ali sioven kazala, da ona ni molzna krava 2 Čevo gospodo- _________
— Tajništvo NRS v Mariboru j® v Frančiškanski ulici 14, tel. št 419. Somišljeniki mariborske oblasti, obračajte se y vseh sadevah na ta naslov!
sestnemu stanju kaka nevarnost, se to brezdvotnno zgodi prihodnjo spomlad. Ali niso tudi demokratje sodelovali pri sklepanju takega volilnega reda? Čemu torej zdaj nakrat tolika ogorčenost? Hinavci!
Sicer pa nevarnost ni ravno velika. V mestni občini Kočevje živi 2800 Slovencev in le 1400 Nemcev. Ako bodo Slovenci složni, kdo jim kaj more? Pojte se torej solit s tistim nemškim strašilom! Ali če ima to priti, pride na spomlad. V slučaju razpusta bi pa itak bil slovenski gerent in so- I 5vet’. , k' že Poskrbela še bolje nego se-dami kilavi nastop, da bi nemška drevesa ne zrastla v nebesa!
In kaj je s tistimhinavsklm vpitjem o koncesijah Nemcem? Čujte!
Milostnim potom so bile odpuščene kazni vsled znanih otročaiskih prizorov v Kočevju. Kaj je to hudega? Saj je isto po-miloščenje že davno predlagal minister Pucelj, ki je bil izvoljen ob sopomoči demokratov. AH pametno je predlagal! To je bila modra taktična poteza, kajti lepe besede lepo mesto najdejo; pravi pregovor, in milost o pravem času more roditi le dobre posledice za državo in mirno Sožitje obeh narodnosti. — Tak ziočin se je torej Izvršil! Pa še nekaj!
Vlada je potrdila kočevsko podružnico istega »Kuiturbunda«, kateremu je demokratski notranji minister potrdil pravila. —-Ali bi bilo mogoče in pametno, zabraniti podružnico po teli pravilih v Kočevju v dobi, ko bijemo boj za reclprociteto na Koroškem?! Kako bi mogli mi zahtevati, da se izpolnijo glavni postulati koroških Slovencev, med katerimi je ravno priznanje slovenskih kulturnih in gospodarskih organizacij na Koroškem? Ako bi sledile represalije na Koroškem, tedaj bi zopet »Jutro« upjlo kakor blazno proti nesposobni radl-kalski vladi!
um	ki imate še količkaj treznega
da umJ*3’ kako moramo vladati pri nas, naSflT0 opravičeno zahtevamo pravice za ko n J”2 manjšine, Presodite sami, ka-
— RaziinV ič0 ta “onSa kričavega »Jutra«.
Razumnikom dosti!	x. y.
Maše ijudstvo
in naša stranka.
Cenjeno uredništvo!
Imostovm — la narodni radikal!
novosti.
Po dolgem temeljitem premišljevanju in vsestranskem primerjanju sem se odločil pristopiti in glasovati za Narodno radikalno stranko. Ne samo radi tega, ker je največja državna stranka, ampak tudi ker vodi jasno in odločno politiko in kar je najlepše, vodi sedanji politični boj tako dostojno in resno, da se človek, ki opazuje druge stranke temu kar dovolj načuditi ne more! Kar počenjajajo sedaj demokrati in osobito klerikalci, to presega že vse meje! To je nekaj tako nesramnega in žalostnega, tako poniževalnega za naš slovenski živelj in ako pridejo ti ljudje zastopati nas v naš Beograd — potem ni Čuda, ako ni »vremena m pare« za nas! — SKS je tu propadla, JDS nima veljave in SLS pa z njenim ogabnim početjem odbija. Obenem prosim tudi za ček, da si naročim Vaš cenjeni list.
Z odličnim spoštovanjem
Q.	O.—k, mizarski mojster-Leskovec pri Krškem, 15. III. 19?3.
DEMOKRATSKA »SLOGA«.
Človek bi mislil, da vlada v demokratski stranki tako edinstvo, kakor ga Pridiguje v agitacijske svrhe običajni uvodničar »Jutra«. Temu pa ni tako. Beograjski »Novi list« št. 304 z dne 15. t. m.) je na uvodnem mestu objavil oster napad proti šefu DS, g. Davido-v Tu. Le-ta se je namreč spozabil in T demokratskemu dezerterju dr. mljenoviču pismo, v katerm se zavaljuje za pozdrave, ki mu jih je poslala skupina »nezavisnih Jugoslovena iz Hrvatskoga Primorja« (sami dezerterji demokratske stranke). Ker je g. Davidovič pisal tako, kakor da pomeni razkol primorskih demokratov »uspeh opšteg i narodnog interesa,« ga je »Novi list« ljuto napadel. Omenjeni list piše, da je delovanje g. Davidoviča škandal. On da v svoji lastnosti kot šef stranke
pansagaraKii
•s#':--
n
12
1 1
Hala skrinika m italenkefn
in y Prekmurju
o
je gaana

podpira demokratske dezerterje. Da bod naši čitatelji vsaj nekoliko videli »slogo« demokratov, še omenjamo, da imenuje »Novi list« gv Davidoviča »sprdnjom jednog političara. « Dobesedno: »Demokratska stranka je jedna sprdnja od partije, dok joj je ovaj maksim predsednik i vodja«. Tako si ležijo demokratski voditelji v laseh. In mnogo jih je, ki še danes verujejo v svoji zaslepljenosti, da bo ta needina in heterogena stranka 18. marca dobila pretežno zaupanje naroda. Demokrati bodo jutri doživeli tako hud poraz, da jim ne bo treba preveč misliti na reorganizacijo vodstva stranke, ki je v popolnem razkroju.
DR. NOVACANOVA DEMAGOGIJA.
Zadnja številka Novačanovega »Republikanca« je vzbudila veliko veselost. Tako »nazorno« pač najbrže nobena stranka ni označila posamezne tekmovalke, kakor glasilo predsednika slovenskih republikancev. Prva stran lista prikazuje velik križ (značilno, da se največji demagogi poslužujejo vzvišenega znamenja), v čegar sredini se nahaja edino zveličavna tretja skrinjica, ki bo prinesla štajerskim volilcem »Republiko Slovenijo po uzoru Amerike in Švice, kot del velike Federativne republike Jugoslavije«. O narodnih socialistih pravi, da so »mleko in jesih pomešano — torej neužitna sirotka. Za ostale stranke je izumil gospod Novačan definicij:	stranka maziljene od-
nosno nemaziljene gospode. Pesem, ki jo je priobčil na drugi strani neki se-liaški pesnik Po vzoru radićevskih seljake ironizira s trpko-naivno satiro klerik.’ o avtonomijo. Človek se spričo t. demagoških pisarij res sprašuje, ali mo še v »prosvitljeni Sloveniji«, ali v Tevskem Zagorju. Take stvari so	že morda med radičevskimi
kmeti, ne bi se pa smele dogajati pri nas, kjer toliko kričimo o neki vižji »politični kulturi«.
ZAUPNIKOM IN SOMIŠLjENIM V SLOVENJI!
Prosimo vse somišljenike in zaupnike, da nam v NEDELJO ZVEČER sporoče BRZOJAVNO ALI TELEEO-NIČNO izid volitev v vscM posamezni občini.
Brzojavni naslov: NOVOSTI-LJUB-LJANA.
za telefonska poročila: Interurban št. 213 (Ljubljana).
Telefonska poročila se lahko vršijo m naš račun, le brzojavke pa prosimo potom dopisnice naznanilo stroškov.
Prosimo za zanesljiva in točna poročila.
UREDNIŠTVO »JUTRANJIH NOVOSTI«.
— Iz akcijskega odbora Na rodno-radikalne stranke v L j u b 1 j a n i; Na včerajšnji seji akcijskega odbora Narodne radikalne stranke se je razpravljalo o taktiki stranke pri volitvah za mesto Ljubljana. Po daljši debati se je ugotovilo, da stranka težko glasuje za kandidata Demokratske stranke, ravnotako težko pa proti njegovemu namestniku, kandidatu Narodne napredne stranke. Končna odločitev še ni padla. Vrše se še pogajanja in razgovori, ter bo akcijski odbor tekom današnjega dne definitivno sklepal. V jutrišnjem listu bodo naši pristaši dobili navodilo, kako naj se zadrže pri volitvah za mesto Ljubljana. Raztovarjalo pa se je tud! o možnosti, đa se v zadnjem hipu združijo Gosarjeve! in Peričevci na skupnega kandidata. Za ta slučaj se je sklenilo, da se pridruži naša stranka akciij, da se vse druge stranke razen gori imenovanih združijo na skupnega kandidata, g. Ivana D e r-žiča.
— Razpust trgovskega podpornega in bolniškega društva v Ljubljani, ki ga Je diktira! Zagreb, je vse prizadete do skrajnosti razburil. Da je ta akt nepremišljenega nasilja, dokazuje dejstvo, da obstoja enako društvo »Merkur« v Zagrebu neovirano naprej. Razburjenju se ul čuditi, če se upošteva, kakšne koristi ima ta humanitarna institucija za člane. — Vsled tega je sklenil akcijski odbor »Narod, radikalne stranke« v Ljubljani ostro resolucijo proti razpustu tega društva ter jo poslal na pristojna mesta. — Akcijski odbor je to zadevo resno vzel v pretres, in je prepričan, da bo njegova resolucija popolnoma uspela.
— Minister Županič med svojimi rojaki. Včeraj je odšel minister dr. Županič iz Novega mesta in se je podal v Belo Krajino. Obiskal je Toplice, Poljanice, Čermošnjice, Semič, Gradac, Vra-novice, Črnomelj, Dragatuš, Kvasico, Nerajec, Staro Lipo in Vinico. V četrtek je minister nadaljeval pot v Sinji vrh, Spehare, Stari trg, Predgrad, Brezovico, Nemško Loko ter se je nato vrnil v Črnomelj. Istega dne zvečer je Imel v Metliki shod, v petek pa je obiskal Krašine, Griblje In Adlešiče. Na vsem njegovem potu je narod svojega rojaka nad vse prijazno sprejel in pozdravljal. Ljudstvo se je pač že zavedlo, kdo bo njegov pravi zastopnik in zagovornik v Beogradu.
Krajevni odbor NRS v Celju se nahaja v hotelu Unionu št 5, kjer se lahko vsi oni, ki želijo pristopiti k stranki vpišejo. Vpišejo pa se lahko tudi pri sledečih članih uravnega odbora gg.;
R.	Stermeckemu, trgovcu: K. Pertina-en. industrijalcu- K. Jezerniku, stavbeniku; J. Borlaku, lesnemu trgovcu; P-Putnikovlču, industrijalcu, ki se vsi nahajajo v Celju. Nadalje pri gg. J. Srete-noviču, posestniku v Rogaški Slatini; M. K. Todoroviču, posestniku v Gaber-niku; J. Kovačiču, županu v Vojniku; F. Turnšku, županu v Vranskem - Prekopu; R. Žeslinu, drž. uradniku v Šmarju pri Jelšah.
— Udruženje Koroških Slovencev ima v soboto 17. t. m. zvečer ob osmih prijateljski sestanek s predavanjem v gostilni Mrak na Rimski cesti v Ljubljani. Korošci izven Ljubljane in prijate- • Iji Korošcev srčno povabljeni. Pri za-dostnejši udeležbi in zanimanju se eventuelno pomenimo tudi o našem stališču, ki ga naj zavzemamo pri volitvah. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Še ena o »dokumentih«. Klerikalce je objava »dokumentov Iz Srne dobe de-nuncliantstva« tako zadela v živo, da so včeraj v »Slovencu« lansirali dolgo poH-tlčno beležko, v kateri se skušajo opravičevati Ln se omivati očitkov, katerih tudi z izmikanjem ne bodo odpravili. Seveda so sl tudi tokrat izbrali dr. Šušteršiča kot tarčo, kakor Je v 'zadnjem času postal sploh za vse napredne napade proti klerikalcem nekak strelovod. Šušteršiču predbacivalo, da ie bil absolutist in da sploh nikoli ni sklical nobenega predstavništva stranke. To je jako netočen izgovor. Klerikalci naj še toliko bruhajo proti dr. Šušteršiču, vendar pa je jasno, da so za vse, kar se je godilo v takratnih časih soodgovorni.
Debela laž je tudi trditev, da je mnogo klerikalcev vsled Šužteršičevega »terorja« pričakovalo internacijo in vislice. Naš Ust je obljubil še več tozadevnih dokumentov. Če objavljeni materijal še ne zadostuje, potem bomo poskrbeli, da Izve javnost nekoliko več o klerikalnih lumparijah za časa raznih Štefetov, Lampetov Itd. Tisto očitanje o absolutizmu dr. Šušteršiča nima že radi tega nobene podlage, ker je le preveč znano, da v današnji SLS vrši diktatorske posle g, Korošec. Najlepša je ta. da valijo klerikalci vso odgovornost na svojega bivšega voditelja. Najbolj nepošteno le, če krivec ne prizna svojega dejanja. Dokazov mrgoli toliko, da imajo prt »Slovencu« premalo črnila, da bi mogli to sramoto popraviti.
— Demokratski dezerter* Silno smo se začudili, ko smo čitali v »Taboru«, da se je v Slov. Bistrici udeležil sestanka nemških volilnih agentov med drugimi tudi kovač Anton Arzenšek. Kolikor se spominjamo, je bil ta mož svojčas pri demokratih kuhan in pečen, »naprednjak« od pet do glave. Presneto slab je lira, s katerim li-maio naši demokrati štajerske narodne site, ko jim uhajajo bivši somišljeniki celo med nemškutarje. Kar pa jih čisto nič ne bo oviralo, da so še v naprej proglašajo kot edini nosilci narodne Ideje...
— Osebne vesti s pošte* Imenovani so po naredbi: za inšpektorja L razr. inspektor III. razr. dr. A. Vagaja, za šefa odseka L razr. šef odseka IV. razr. dr. Jožko Lebar in kontr. I. rezr- Maks Svoboda; za kontrolorje I. razr. konstelatorji III. razr. Evgen Križaj, Albert Pučeiik in K. Urbančič; za kontrolorje III. razr. kontr. V. razr. Iv. Korun, Ant. Kogoj, Fr- Jurman pri Vinko Janežič; za činovnika TV. razr. kontrolor V. razr. Fr. Pirc; za činovnike IV. razr. po-štarice III. razr. Iva Završnik, Karla Modic in A. Petek pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani; za činovnika VI. razr. poštar V. razr. Konrad Dvorak v Mariboru; za upravnika I. razr. pošte I. reda, upravnik
I.	razr. Josip Kurent pri poštnem in brzojavnem uradu Ljubljani L; za upravnika H. razr. pošte II. reda upravnik IH. razr. K. Pšeničnik v Zidanem mostu; za upravnika
II.	razr. pošte III. razr. upravnik V. razr. Iv. Cof v Kranju; za činovnike II. razr. kontrolorji III. razr. M. Velepič, Mirko Tomažič in Hugon Len asi v Ljubljani; za <3-novnika II. razr. kontrolor III. razr. Fr. Čuš na glavni mariborski pošti; za činovnika IV. razr.' kontrolor V. razr. Fr. Zorec tu glavni pošli v Ljubljani.
— Iz državne službe. Na lastno prošnjo je bil upokojen Fran Cigoj, inspektor H. razreda uprave za zaščito industrijska svojine. — Za višjega davčnega upravitelja pri davčnem uradu v Višnji gori je imenovan Anton Zvan. — Za davčnega upravitelja pri davčnem uradu za ljubljansko okolico davčni upravitelj Ivan Stupar. — Sprejeta je bila ostavka, ki jo je podal na državno službo višji davčni upravitelj pri finančni delegaciji v Ljubljani Fran Žagar. — Za geometra v X. čin. razredu je postavljen Josip Sirk. — Računski revident pri finančni delegaciji v Ljubljani Ivan Metlika je izbrisan iz staleža računskih uradnikov, ker je bil postavljen upraviteljem invalidskega doma v Celju.
— Lukrecifa Borgia v kinu »Matica«. Te dni bi se moral? v kinu »Matica« predvajati Lukrecija Borgia, ki bi gotovo privabila številno občinstvo. Iz neznanih vzrokov pa je cenzura to prepovedala. Vsekakor'pomeni ta prepoved precejšnjo škodo, ki jo bo utrpelo društvo, ki ima edinole narodno-obrambni namen, škodo pa ima vsled plakatiranja že sedaj; želeti bi torej bilo, da se v bodoče drugače postopa
tlubžfsrsska porota.
Tat po poklicu.
Včeraj dopoldne je stal pred porotniki Alojzij Osojnik, krojaški pomočnik, tat po poklicu. Obtožen je, da je ukradel svojemu tovarišu, ko je ta spal izpod zglavja 4 tisoč lir in 3200 kron. Ko ga je predsednik vprašal, zakaj da jih je ukradel, mu je odgovoril: Jaz sem mislil, da jih je tudi on ukradel. Porotniki pa so mu dokazali, da je tako mnenje napačno, pa so naročil! sodnemu dvoru, da se mu prisodi dve leti težke ječe.
Carinska »beda«.
Kakor smo imeli lansko pomlad senzacijo z dolarskimi princi, tako imamo pri letošnjem zimskem zasedanju za zaključek senzacijo s carinskimi »princi«. To sta carinska uradnika France Svetec in pa Martin Cesar. Oba sta službovala pri carinarnici na Jesenicah. Ker pa sta po stari carinski navadi začela razsipno živeti, jima je seveda začelo primanjkovati denarja, četudi sta imela za njihove razmere lepo pla-čo do. 8000 kron mesečno. Treba je bilo najti virov za lepše dohodke. V to pa jima ie njihov službeni položaj ponudil prav lepo priliko, kar sta onadva tudi izrabila. Pri tem sta jima šla druga dva obtoženca Anton Okorn in Adolf Qörner iz Cehoslo-vaške, oba spedicilska uradnika na Jesenicah radevolje na roko. Domenili so se, da bodo začeli na svojo roko cariniti blago, ki je namenjeno v inozemstvo. V ta namen sta carinika Svetec In Cesar opremila deklaracije devetih vagonov jajc, ki jih je eks-portirala tvrdka Schenker & K. po carinskih predpisih in jih pravilno žigosala z uradnimi pečati, ne da bi za to vedeli revizor in upravnik carinarnice. Kot carino vplačano vsoto pa so si lepo po bratsko razdelili med seboj. Na ta način so oškodovali državo za 148.000 dinarjev, katere so potem v lahkoživi družbi zapravljali. Prvi državni pravdnlk Domenico je v temperamentnem govoru orisal, kam da lahko take razmere privedejo državo, ako se ne začne z vso silo pobijati korupcijo med državnimi uradniki in to zlasti med carinskimi, ki se je kakor znano začela precej resno razširjevati tudi med našimi sioven-sklmi uradniki, pri čemer pa ima seveda svoj precejšen delež bedno socijalno stanje našega uradnika.
Porotniki so glede obtožencev Franca pvetca in Antona Okorna soglasno potrdlU krivdo, glede Martina Gosarja in Adolfa Görnerja pa zanikali. Sodni dvor je natp odmeril Francu Svetcu 10 mesecev, Antotto Okornu pa 6 mesecev težke leča.

wovostt.«


r i'lev n»ed veins»,
(Humoreska.)
Nehotd sem međ vojno prestregel v cerkvi polglasno molitev Hrenove Bare: — Ljubi moj gospod bug! Vse, kar ukreneš, dobro narediš. Tako si jo tudi s to vojno prav pogodil. — Ona nesnega me je vedno jezila, aiaj so ga vtaknili v vojake. Prav je! — Včasih, kadar se je napilo, me je hotelo celo pretepati — in ves denar je samo zažrlo. Bug mu prošti grehe, Zdej vsaj kakov krajcar vidim, ko mi pošljejo podporo. Prej ga nisem. Moj ljubi Miha je sproti vsakega nesel tam spravit, kjer bug roko ven kaže. Pa lega dobro skuriraj! 2e zdaj piše tako ljubeznivo kot jagenjček. Upam, da ga je že do dobra vkrotilo. Zdaj sem že »ljuba žena«, prej pa »mrha«. Kako je že zdaj krotak in ponižen!
Ljubi bug, le tobko časa vleci to voj-ino, da bo Iz same krotkosti iz roke zobal. — Pa tudi Mikičevega Jožeta ma'o pedkrpeli, da ne bo tako ošabno on'h nogic metal po trgu. Meni pa daj veliko »podpore« zavoljo mojega ljubega moža Mihe. Amen.
Zakfnalt! 9 iseli M Mili
JUTRANJE NOVOSTI!
Staroegipčanski
orkester.
V sedanjem času, ko toliko čitamo o dragocenih najdbah v grobnici faraona Tutankhamena, so vsekako zanimiva tudi poročila o drugih izkopninah, ki po» kazujejo visoko kulturo starega Egipta. Dr. P. Schliemann pripoveduje v »American Magazine«, da je pri raziskovanju ruševin starega svetišča v Salsi zasledil grobnico, v kateri so počivali slavni glasbeniki tretje dinastije. V velikem kamnitem sarkofagu grobnice je naše! zbirko običajnih staroegipčanskih godbenih inštrumentov. Na poleg ležečem papirusu so bili začrtani do sedaj še neraztolma-čeni hieroglifi: egiptovske note. Iz napisa na sarkofagu je doznal, da so inštrumenti last svetišča ter da so jih uporabljali pri svečanostih kronanja faraona Amenemhata I.
Orkester davne minolosti je obstoja! iz zelo raznovrstnih inštrumentov. Ugotovili so šestnajst različnih vrst. Nekateri so slični našim harfam, violinam, flavtam in trompetam, dočim so drugi ostali tamost staroegipčanskih glasbenikov. Mnogi inštrumenti so posnemali samo priročne glasove: tulenje vetra, šumenje valov, petje ptičev itd. Velika lesena tromba posnema glas besnega leva. Iz flavt je možno izvajati najnež-nejše melodije.
Inštrument! *© wSsoma lesen!, sa«* mo nekakšen reg je iz tvarine, slične našemu bakru. Strune na harfah so k vlaken rastlin, dasi so slične srebrnim žicam. Posamezne strune na dolgih vijo-iinah so tudi iz ženskih las. Najzanimi-vejiši inštrument je iz ubeljene lobanje človeka. Iz votline lobanje prihajajo zamolkli in grozo vzbujajoči glasovi. Na podlagi napisa vsebuje lobanja glasove vseh inštrumentov in poleg teh tudi glas človeka.
Skupni orkester le zavzemal 65 godbenikov; poleg teh pa je bilo tudi 80 pevcev in primerno število vdomačenih živali. V godbi so namreč za gotove himne in plese uporabljali tudi glasove izvežbanlh živali: slonov, psov, petelinov, sov, slavčkov in ibisov. Mumije ži-vali-pevcev so počivale v družbi glasbenikov.
Na nekatere Inštrumente so Igrale Izključno le osebe moškega spola, dočim so na harfe brenkale samo dekleta. Sta-roegiptčanska godba, katero Schliemann primerja kompozicijam Bacha in Beet-hovena, je v dviganju zvokov in v posnemanju glasov prirode dosegla višek popolnosti. Spremljevala je svečano ča-stenje soinea, oboževanje zvezd in plese svečenic tempeljev s silno fasrinujočimi sinfonijaim.
!z proeifin SbIMo.
— Kur* Sz zgodovine Hraetnos:!. V soboto, dne 17. marca ob 6 uri zv, se vrši v zbornici biv. deželnega dvorca zakijuč-»a predavanje o sodobnili nmetnosSnlh tež-Bjah. Predava univ. prof- «Ir. iz. Cankar, — Vstopnice po 5 Dm pri vhod».
— PrednsznanHo. V petek, dne 23. marca 1923 ob 8. uri zvečer se vrši v veliki dvorani hotela Union klavirski koncert maj-znamenlteiSe klavirske virtuoziuje, velike kega francoskega naroda Blanche Selva. Umetnica bo izvajala na svojem koncertu največja klavirska dela in to Izključno le svojih velikih rojakov. Umetnica nam pokaže francoska klavirska dela v naj lepši Izberi, obenem pa tudi v najidealnejšem izvajanju. Koncert se vrši pod protektoratom francoskega instituta ljubljanskega. Vstopnice bodo v predprodaj» v Matični knjigarn! od 17. marca dalje.
— Marljonetno gledališče v Ljubljani (Mestni dom). Nedelja 18. t- m. zaprto. PondeJJek 19. t. m. ob 18. un:	»Kraljevič
Rožencvet In princesa Lilijana« in »Gašper» ček slikar«.
Sokolski vestnik.
— Dramatični odsek sokolskega društva na Viču vprizori v pondeljek 19. t. m. ob 8. uri zvečer dr. Stolbovo veseloigro: »Stari grehi«. Razprodaja vstopnic pri br. Jeločn!ku v Rožni dolini in br- Uranu na Glincah.
— Sokolsko gledališče na Jesenicah uprizori v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer kot svojo 23 in 24. predstavo letošnje sezone Petrovičevo burko »Ploha«, ki je na Narodnem gledališču v Ljubljani dosegla letos velik uspeli.
Si dmltvanege l!vl!?r4ae
»= »Društvo Soča« obvešča svoje £la«s
In prijatelje, da v soboto 17. t m. ne be običajnega predavanja, ker bo radi pre* povedi točenja alkoohinih pijač, — salos »pri Levu« zaprt.
— Klub Slovencev v Beograda. Za predsednika kluba je izbran g. dr. Ribar« V odboru so poleg drugih gg. dr. Lotrič, dr» Jež,. Josip Miheli. — Slovencem, ki prihajajo v Beograd in potrebujejo informacij»!, je drage volje na razpolago tajnik kluba, vsak dan od 12. do 2. ure pop. in od 6. d» 8. are zvečer v hotelu »Triglav« na Zelenem Vencu.	<r.
— Klub p!esovod!j v Ljubljani namerava prirediti v četrtek, dne 12. aprila kooi kurenčnp piesno tekmo iz modernih plesov shimmy, onesteep, beston, tango. To pa samo tedaj, ako bo priglašenih dovolj plesnih parpv za tekmo. Pari naj se prijavljajo r trgovini juvelirja Černeta v VVolfovi ulici kot predsednika kluba najkasneje do 25. tn». Po številu došlih prijav se določi natančnejši program prireditve. Vsa natančnetš* pojasnila daje g. Černe. Prireditev ples«« konkurence po strogo estetskih načelih bo prva enaka prireditev v Ljubljani in se j* nadejati, da zavlada zanjo veliko zanimanje v plešočih in neplesočih krogih.
Sport in turstika.
— Turistevskl klub »Skala« priredi It, in 19. t. m. skupni izlet v Planico. Odhod dne IS. t. m- ob 7. uri zjutraj. — Smučarski odsek.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.-
Emil Oaboriau:
Akfi štev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
Nič več ni skuša! dospeti na drugi breg, hotel Je priti na suho kjer bi le mogel. Z veliko hladnokrvnostjo je porabil vse svoje sile in vso svojo spretnost, da je počasi plaval proti bregu ter pazi!, da ga tok ni prijel od strani, ker bi bil v tem slučaju izgubljen.
Svoje upanje je polagal na vrtinec ob kolenu xxi Clameranom, ki naj bi ga netel proti La Ver-berie. Ni se motil. Tok ga je s silo potegnil proti desnemu bregu, vendar ga val ni ponesel tako daleč, kakor je to mislil. Bil je še daleč c4 brega, ko ga Je neslo z vso hitrostjo mimo parka na La Ver-berie,
toda v tem trenutku je b!l zagledal pod drevesi belo postavo. Valentina ga je čakala.
Šele dolgo potem se mu je posrečilo približati se počasi bregu; sedaj je mogel poskusiti, ali bo mogel stopiti.
Dvakrat se je hotel postaviti, dvakrat so ga valovi vrgli nazaj in bi ga bili odnesli, če bi se ne bil držal za veje neke vrbe, ob katerih se je potegnil na breg.
Ni si dal časa za oddih. Pohitel je takoj proti La Verberie in kma'u je bil v parku.
Bi! je skraini čas da je prišel. Strah je bil vzel Valentini vso moč: kakor mrtva je ležala na tleh. Gastoncvi poljubi so jo zopet zdramili.
»Ti si!« je vzkliknila z vročo strastjo. »Bog se je.naju usmilil! Uslišal Je moje molitve!«
»Ne, Valentina, ne, bog nima usmiljenja z nama!«
»Kakšna nova nesreča! Zakaj si to stori’? Saj je vendar tvoje življenje tudi moje! Kaj se je zgodilo?«
»Najina tajnost je odkrita, Valentina, najina ljubezen je v zasmeh vs.cj okolici. To je usoda, katero je nama nakopalo sovraštvo najinih rodbin. 'Namesto da bi mogla stopiti s svojo ljubeznijo pred boga in svet, jo morava skrivati kakor kako kaznivo dejanje.
»Vsi vedo«, je vzdihnila Valentina, »vse...«
Sredi voda in vseh nevarnosti si je bil ohranil Gaston svoj mir. ko pa je slišal njen obup, mu je bilo tako hudo, da je mislil, da bo zblaznel.
»Nisem jih mogel podaviti teh lopovov, ki so zasmehovali tvoje ime. Zakaj sem umoril samo dva izmed nj'hls
»Ti si koga umoril, Gaston?«
Groza, ki je obvladala Valentino, mu je ko-llkcrtoliko zopet vrnila prevdarnost.
»Da usmrtil sem jih. Zato sem priplaval čez Phono. Čast mojega imena je bila v nevarnosti. Še pred malo trenutki so bili za menoj orožniki vre okolice ter so me zasledovali kakor zverino. Ušel sem jim in sedaj hočem zbežati in se skriti.«
Valent na je potrebovala Izredne energije, da da ni podlegla tako silnim udarcem usode.
»Kam upaš, da ti bo mogoče ubežati?«
»Ne vem, kam se bom obrnil, ne vem, kaj se bo zgodilo z menoj in kaka prihodnjo«! me čaka. Kako morem vedeti to v naprej? Bežal bom... skušal bom priti v inozemstvo, preoblečen — pod tujim imenom. In tako dolgo se bom potikal okrog, đa bom našel deželo, ki bo nudila morilcu zavetje«.
Gasten je umo’knil. Čakal je m upal na odgovor. Ker ga ui bilo, Je nadaljeval v silnem ginjen ju:
»Če sem te hotel, predno izginem, še enkrat videti, Valentina, se je to zgodilo, ker sem to uro, ko me vse zapušča, računal na tvojo ljubezen. Naju veže vez, ki je trdnejša, kakor vse svetne vezi; Ljubim fc. Pred bogom si moja žena, jaz rem tvoj in ti si moja za vse življenje, Ali hočeš, da bežim sam? Ali naj nosim poleg bolesti prn-gnanstva, po'cg očitkov zaradi zgrešenega življenja tudi še bridkosti in muko ločitve?«
»Gaston, rotim te...«
»Vedel sem«, jo je prekini! ker ni razumel njenega vzklika »Poznal sem tvoje srce in sem vedel, da boš vzela z menoj na sebe breme bede. Pridi, Valentina, sedaj se ne bojim ničesar več. braniti moram najino srečo in to mi da moči. Pojdi z menoj! Najina je bodočnost, bodočnost ljubezni In svobode, o kateri sva sanjala.«
Objel je Valentino in jo potegnil s seboj.
Čim ko'j pa se Je stopnjevala Gastonova razburjenost, da ni poznal nobene meje več, tem bolj

£ia=zcr.

Tvrdka
Jc Goreč
sta oznana trgovina z automobili, motocikli, kolesi in deli
Je otvorila
-tv*v*;? .*	**«r-
poies svoji!) dosedanjih prostorov
nove poslovne prostore
11 pid LjDbl]. kreditne Mi
m
O i
(Y/
m
Dunaiska cesta.
Najstas’ojia Sjsediciiska tvrdka v Sloveniji
12. RANZIN &ER, Li“bliana - ’5csenice
SpedlcIJsliu pisarna
Podjetja 1» pr«v«žaiva b’aga Južne želein'ce Brcovoini in tovorni nabiralni prano! U Avstrija in v Avstrijo Podjetja «a prevažanje pohištva. — Skladišče a poeebnUnl uprtim! kabinami sa pariitvo.
Brzojaviš RAKZINGER.	Intorurbon telefon CO.
Najcenrjše in najhvaležnejše darilo našim malim ja:
W[cj zucrinjal^
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, s pouk in kratek čas Dla 5‘ -
!V[cji ljubčki
živalske slike sa naša malčke na trdem močno vezanem kartonu Din D*—,
ruladi slikar
10 tiskanih predlog za po-barvanje s akvarel - barvam ali pastel-barvniki Dla J‘ -
V
Crnipctcr
starosnima, vesela družabno 'gra sa zimske večere. 1 igre Din S*—.
Vse se dobi v
•J* • •
•j» • t
IBEBiPI
IfliilllMl.
se jc posrečilo Valentini, da je obvladala svoja čustva. Nežno, toda z močjo, ki bi je ne bil slutil pri njej, se ga je oprostila ter odstopila od njega.
»Kar ti hočeš in upaš,« je rekla žalostno a trdno, »ni mogoče.*
»Ni mogoče?« je vprašal on.
»Dobro me poznaš, da bi mogel vedeti, da bi bila to za mene največja sreča, če bi mogla deliti s teboj tvojo usodo. Toda drug glas je v meni močnejši, kakor tvoj vatečl g’as, močnejši kakor glas mojega srca, in ta glas dolžnosti mi prepoveduje tebi slediti.«
«Kaj, ti hočeš ostati po vsem tem, kar se je danes zgodilo, po škandalu, o katerem se bo jutri javno govorilo?«
»Kaj hočeš reči s tem? Da sem padla in ob svojo čast? Ali sem danes bolj brez časti, kakor sem bila včeraj? Ali misliš, da me bosta zasmeh in zaničevanje ljudi bolj bolela, kal:or me boli očitanje moje vesti? Vedno sem se obsojala, Gaston, in če sem tudi v tvoji navzočnosti, če sem slišala tvoj glas, pozabila na vse, kadar tebe ni bilo, sem si bila vsega svesta in sem jokala sama nad seboj.«
Gaston jo je poslušal nepremičen in brez besedi. Mislil je, da ima drugo Va’entino pred seboj, v katere duši so se odpirale globine, katerih ni nikdar poznal.
»In tvoja mati?« je vprašal.
»Ravno ona me zadržuje tu. Kaka bi jo mogla zapustiti in iti s teboj, če ima ona, uboga in samotna samo še mene na svetu?«
»Toda ona ho vse izveJe'a.«
»Trda bo in brezsrčna proti meni; ali tega nisem zaslužila? Samo ponižno moram ukloniti glavo in mo’čati.«
»Ne govori tako!« je vzkliknil on. »Ali ne čutiš, da bi moral zblazneti že pri sami misli, da te zadene ponižanje?«
»?e mnogo hujšega moram pričakovati.«
»Ti! Kaj rr:s!iš s tem?«
»Poslušaj, Gaston...«
Prekinila se je in čez nekaj časa nadaljevala:
»Nič ni, n;č ... bila b! blaznost.«
Grof de Clameran je bil preveč zatopljen v svoj lastni obupni položaj, sicer bi bil moral zaslutiti v Valentininlh besedah novo nesrečo.
»Še ni izgubljeno vsako upanje,« je vzkliknit »Zdi se, da sta moja ljubezen, moj obup ganila mojega očeta. Morda ga pregovore moja pisma, če bom izven nevarnosti, morda pomagajo prošnje mojega brata Louisa, da zaprosi pri tvoji materi v mojem imenu za tvojo roko.«
»Beg ga obvaruj pred tem korakom!« je vzkliknila Valentina in groza jo je stresala.
»Zakaj?«
»Ker bi moja mati zavrnila njegovo prošnjo; ker je moja mati prisegla, da moram dobiti moža z ve'ikim premoženjem in ker tvoj oče ni bogat.«:
»In taki maleri se hočeš žrtvovati?«	~
»Ona je moja mati, to zadostuje. Jaz rtlmäitt pravice je roditi. Moja dolžnost je , da ostanem, in ostala bcm.«
Gaston je spoznal iz Valentininega nastopa, da je bil njen sklep neomajen in da bi bila vsaka prošnja zaman. Ves obupan je vil roke.
»Nikdar me nisi ljubila, če imaš v trenutka ločitve žalostni pogum, da se daš obvladati od razuma in preračunanja. Jaz ljubim drugače. Kaj mi je ves svet brez tebe? Ce tebe izgubim, je to toliko, kakor da sem umrl. Naj ima torej Rhona zopet moje življenje, katero mi je s čudežem podarila in ki mi je sedajle breme!«
Že se je bližal reki odločen, da umre, Valen» tina ga je zadržala.
»Ali je to ljubezen?«
»Zakaj bi še ljubil?« je rekel on; »kaj m! le ostane'’«
»Ostane nama Bog, Gaston, ki ima najino prihodnost v rokah.«
Beseda prihodnost mu je odprla upanje v brezupni duši.
»Ti zapovediueš, jaz ubogam. Zadosti slabosti. Da, živeti hočem, da se bom boril 'm zmagal. Gospa de la Verberie hoče zlata, dobro, v treh letih imam premoženje ali pa sem mrtev.«
Valentina je sklenila roke ter zahvalila nebo za ta nenavadni sklep, na katerega že n! več upala.
»Predno pa pobegnem,« je nadaljeval Gaston, »ti hočem izročiti nekaj, kar mi je sveto,«
Potegnil je iz žepa svileno vrečico, v kateri so bile dragocenosti gospe de Clameran, ter Jo položil v roke svoje prijateljice.
at»
tenis, pes?, Willst in vsa dru- ji ga semena JjSjL najceneje in najbolje pri fr Sever & Monap, Uubhana. WoKova ulica 17.	
	fBg g	o	s dnevni u „DUTME NOVOST!“ m JPÜ 9	B	bodo dosegli na i večje uspehe. Ü S H E	fflHI	H	Upeljali bomo tudi takozvane Bjy lUlJI “ male OGLASE u po kol kor mogroče najnižji ceni, Mana asS$& emrmšMMMMiM da jih bode vsakdo lahko naročil.
Trgovska hiša na prodali Dvonadstropna na glavnem trgu V Liubljani. Dva lokata Sn ■ tanovan;e takoj na razpolago. Cena 2.000.000 Din. Ponudbe pod „Veliki promet“ požtno f taeftlillfaft t	
	
	
	
	
J M u «J «11 *» 4» Odda se tako) pod Jako ugodnimi pogoji dobro tdeča trgovina z mešanim blagom v mestu. Glavni trg v Slovenili z ve-iko okolico VpraSania ie doslati pod .št. 103“ na upravo 1 sta.	Hntiln 1 naifineie angleško in češko sukno v UuulU! e egantnlh vzorcih in no solidnih cenah MmaiuimmiMM,	za pom'.adno in .etno sezijo. ~TOI Specijalna zaloga DRAGO SCHWAB UUBUANA, DVORNI TRG 3 Vedno v zalog! vssh vrst obleke, rag!an1. površniki, pelerine, deini plašči, delovni plašči, usnjeni sako plašči tavtok razno perilo» čepice in drugo modno blago, sukno za modne hlače. — oadAia blaga na metre. Sprejemajo se tudi naročila za obleta* S Zajamčeno P vovrstna Izdelava po meri v lastnem modnem salonu.
Pirhe, kakor tudi druge različne kandite, bonbone, čokolado, kekse, dobite v veliki izbiri najceneje pri tvrdki Josip Vitek, Ljubljana, Mv trj St. 8. (Zraven Mestnega doma) Na debelol	
	

izdaj» la tista »Zmaa tiskarna la kajl&tM* v jUuMftnt,
Pokynientl
Si Crne dobe denunclian'titfa
, s-Der grösste Schuft trn ganzes. Land» das ist «ad biei&t der Deamziantl«
Veliko Sela |i povzročila nasied-»Jat ovadba:
JC k« Landesregierung
Lalbadi.
Die flöhe Landesregierung wird sauf das sehr geheimnisvolle Treiben des sehr serbenfreundüch gesinnten hiesigen Besitzers (uradna reka je öb strani napisala s plavim svinčnikom: wo?), liolzhändlers und Gastwirtes Josef Zupan aufmerksam ge-t^aeüt; der Mann wird bei Ankunft Von seinen Reisen von seinen treuen Hiesigen (podčrtano v izvirniku) im-hier mit Begeisterung erwartet. Ei-jje Hausdurchsuchung bet diesem Herrn müsste bei energischem Eingreifen grosse Ueberraschung zuta-te fördern»
L Ein stiller Beobachter und treuer ratriot,
C kr. deželna vlada
Ljubljana.
t Deželna vlada se opozarja na ta-«nstveno gonjo tukajšnjega, Srbom 2elo prijaznega posestnika, lesotržca hi gostilničarja Jožefa Zupana. Nje-SOvi »najzvestejši« pričakujejo tega hioža vsekdar, kadar se vrača s svojih potovanj, z velikim navdušenem. Energično izvedena hišna preiskava pri tem gospodu bi mogla Povzročiti veliko iznenađenje. .
Tih opazovalec in zvest patrijot.
Ta ovadba ni iz običajne kovačnice; pisana je z roko in je bila vrže-5* v poštno ambulanco Trbiž-Ljub-Iratia, 4. avg. 1914.
Najprej so preiskovali po vsem gorenjskem, kdo je ta Zupan, in kon-«no ugotovili, da je ta Zupan pocestnik, lesofržec in gostilničar v Dovjem št. 76.
. Orožniški stražmojster Judež in Potem glavar v Radovljici Fran Žup-Jiek sta zelo dipiomatično vso stvar potlačila in obenem izrekla, da Je bila podana ta ovadba iz maščevalnosti.
Toda preiskave so se vršile tudi »roti raznim Zupanovim prijateljem tcaKor n. pr> proti Josipu, Jereb in Gregorju Klančniku v Mojstrani. — vfaa je Zupnek lepo Izrezal- njegova Poročila so zelo previdno in preml-«Ijeno-modro sestavljena.
. Iz stare koračnice čitam zopet Sledeče »Poročilo z Ejeda*:
»Sokol je za Bled v moralnem, pe tudi v dinastičnem oziru prava *uSa. Sokoli so gojili samo srhofH« Lansko leto je en blejski Sokol Eobegnil kot dezerter v Belgrad, k ~rbom. Kdor čuti na Bledu lojalno.
Proti Sokolu. Vsi krščansko in !o-misleči Blejci so bili veseli, ko g} čuli, da bo delovanje Sokola na oledu ustavljeno. Denarno pomoč so pokoli dobivali od Rusa pl. Fischer, ritnika vile »Sosnovka«, moralno Pa od 5—6 Blejcev z Grada«.
.. .Takoj so bile odrejene »sehr 'htngend« (zelo nujne) preiskave na •*'aznih straneh. — Glavar Zupnek je .............. „„„n ...............
to stvar potlačil s precej obširnim poročilom, ki končuje: »Der Anonymus scheint die Anzeige aus dem Grunde erstattet zu haben, um die Auflösung des bei der slowenischen Volkspartei äusserst missliebigen Sokolvereines zu erwirken«. — Točno! Bolje Zupnek ni mogel pogoditi. Izrezal je pa tudi pl. Fischerja, češ, dal je sicer 70Ü K za glasbene instrumente, ali podpiral je tudi šolo na Bledu itd. Kako je cela stvar končala, se Iz aktov ne more izslediti.
Obsežno preiskavo je povzročilo naslednje »Poročilo iz Škofje Loke«:
»Zadnje dni je poizvedovalo orož-ništvo radi srbofilstva med Sokoli in zveze s srbskimi brati, ker je ženska, ki je v telovadnici prej pospravljala, a ji niso plačali, na-nanila, da so imeli Sokoli srbske knjige in liste. Koliko je prišlo na dan, mi ni znano. Bili so pa naši liberalci do zadnjega zelo vneti za Srbe in njihovega Petra, — pri prestolonaslednikovi smrti pa ni razen treh liberalcev nihče razobesil črne zastave navzlic pozivu županstva.«
Tudi to poročilo iz Škofje Loke je pisarna SLS izročila deželni vladi, na kar je pričela gonja po Škofji Loki in okolici za dokazi in pričami. (Št. 1042 z dne 5. sept. 1914),
Mesec pozneje je neki Kern dopolnil gornjo ovadbo tako-le:
»Sledeči hišni posestniki, kateri bi bili lahko sožalje izkazali s črnimi zastavami ob žalosti smrti prestolonaslednika in njegove soproge, in sicer:
Narodna čitalnica (druga roka je pripisala: Obmann Franz Suša, Notariatskandidat), Marija Janez št. 19. Katarina Dolenc št. 23. Jožef Deizin-ger 31, Slavko Flis 33, Gregor Režen 49. Andrei Jamnik 53. Ana Leskovec 66, Leon Lavrič 73, Anton Homan 114, Franc Benđičić 119, Marija Klo-bovs 122. Lovro Sušnik 123, Jakob Kolar 2, Janez Demšar U. Franc Ziherl 14, Gustav Mlenek 127«.
Po napovedi Ane Keše nine se je vršila hišna preiskava, ki je spravila na elan sledeče nevarne knjige: 2 številki »Napredne Misli«, 1 številko »Svobodne Misli*. 2 zvezka »Glas Juga«, »Zlata Praha a slovanske Sokolstvo 1. 1912«. Državno pravdni-štvo v Pragi je sporočilo, da te tiskovine niso zaplenjene. Glavarstvo v Kranju in orožništvo so imeli veliko pošla. Konec je bil ta. da sta Fran Primožič in Slavko Flis dobila vrnjene knjige. Ali strašno veliko papirja so pomazali in silno časa potratili!
Grda ovadba je bila podana proti okr. zdravniku dr. Viktorju Gregoriču v Ilirski Bistrici. Na Kriegsüberwachungsamt je došla ovadba, da na Notranjskem strašno divja panslavistična propaganda; vse razumništvo da je panslavistično. Eden glavnih
Med brati Srbi.
, Iz Vardišta do stare bosansko «tiske meje Je komaj pet minut...
Na meji...
- Obstali smo na skromnem mostički «toki Stanko Je odločno zaklicali »Pozor! Kape doli«
Tenorist Tone je intonira!,..
»Bože pravde«, je zaorila iz naši ,1; hi potem »Lepa naša domovina«, te Nat>rejc.
\ svetem navdušenju smo stali t ukrogu. Pet nas Je bilo, ali če bi ta „ ft Prihrumeli sovragi, bi se jih n strašili
,, Ltihniu »mo... Zamaknjeni sm
v nejasne obrise gričev pre
KLi:* tod *> divjali bolu Pfčic hrabrih Sumadijcev proti tisočem
0 tam pod tistimi gr, ct počiva marsikak srbski Leonid; ÄS° rÄkancev... O kolik samozatajevanja ža v h ^ T f!ži- Ali kri vsejan I brazde trpljenja in smrti, je dozorel ^svobod0 vsega jugoslovanskega n; ^ Vdovele stne so plakale... & JJhove solze so narasle v reko rež, 2L- otroci so trepetali od takute ... Boj juf ie viuel in ukaz Sei*0 žvepl° sa p^ano *e,nško so
Tako so begale misli...
Tam daleč na obzorju je žare jj^da-jutranjiea... Polagoma je ug; da se umaltne solncu... Zvezda mila je migljala ha mi rod vodik
Na srbsko zemljo smo stopili vsi naenkrat S svetim občudovanjem v srcu na bratski narod, ki je toliko trpel.
Nameravali smo pješačiti do mesta Ulice. Nekako 60 km. Gotovo lepa pot. a nismo se je ustrašili.
Bila je nedelja. Krasen dan je razgnal meglene pajčolane raz vrhov. Hodili smo ob poti po ozkih soteskah; gozdi na obeh straneh- Pot se je sedal dvigala, sedaj zopet padala.
Po načrtu, ki nam ga je narisal na papir postrežljivi g. Mažuranič, šef štacije v Vardištu in naš rojak iz Medvod, smo med petjem domačih pesmi korakali proti seiu Mokragora in dalje v Kremno, Biosko, Stopari...
Shkovita pot Na eni strani ceste grade novo železnico, na drugi strani automobilsko cesto. Delo napreduje počasi. Svet je hribovit. Neprestano is treba vrtati tunele, delati nasipe in mostove nad prepadi...
• i- del.ayskih barak so polagoma prihajali mišičasti delavci Prijazno so nam khcaii:
•— Kam, bračo?
■— \ Kremno i dalje v Užice...
— i o je daleko i sunce će peći kao vatra... _
Orjaški srbijanski mladeniči v krasnih, a preprostih narodnih oblekah s šajkačo na ponosni glavi... Samozavestno gredo s pozdravom prijaznim mimo nas.
Do Kremne je sla pot deloma navkreber, deloma navzdol. Eno uro pred vasjo se je pot odprla v P1-0* . stran» ooije. Lažje smo stopili, skrbno
agitatorjev da |e dr. Viktor Gregorič itd. Okrajni glavar v Postojni je odločno branil Gregoriča, v koliko ga on pozna, da jo ovadba popolnoma krivična. Glavar prosi, naj mu predložijo izvirnik anonimne ovadbe in morda se mu potem posreči, spraviti v stvar jasnost. Ponovno je zahteva! original, a mu niso ustregli. Deželna vlada je pisala potem na »K.-Ue.-A.«, da je ovadba neopravičena.
»K,-Ue.-A.« na Dunaju je dobil sporočila od verodostojnih strani, da vlada v slovenskih krogih v Ljubljani »illoyale Stimmung — und der gegenüber die behördlichen Organe nicht immer die nötige Energie aufbringen.« Celo klici »Živela Srbija« se pogo sloma čuiejo. Nalaga se deželni vladi, da kmalu pošlje točno poročilo.
Deželna vlada je sestavila dolgo poročilo, ki pripoveduje, da so Slovenci v obče med balkansko vojno zelo simpatizirali s Srb!, da pa so sedanje ovadbe neopravičene.
Klerikalci porečejo morda, da niso bili preganjani le naprednjaki, marveč tudi klerikalci. Na Štajerskem in Koroškem da. ali to se je godilo vsled nemškutarskih ovadb. Na Kranjskem je tudi prišlo do neznatnih preiskav proti klerikalcem, ali tudi to ima neke posebne vzroke, ki so izven mej našega naroda. Zakaj je prišlo tudi do nekaterih nastopov proti nekim duhovnikom ia klerikalcem, povemo ob priliki
MaCdoa breznačalnost j klerikalci.
Tu pa tam se očita klerikalcem, da nimajo načel, tega pa resen človek nikdar ne bo trdil, kajti tudi oni imajo svojo načelnost in sicer v breznačeinosb Tako je n. pr. napisal »Ilustrirani Glasnik«, z dne 30. novembra 1916 pokojnemu Jožetu sledeči nekrolog: »Habsburškemu prestolu zvesti slovenski narod piaka ob grobu cesarja (radovedni smo, kdo je zastopal SLS pri pogrebu), ki je Avstriji dal program: »Z združenimi močmi!« (Dosedaj ni še ugotovljeno ali je mislil samo fajmo-šire in mežnarje ali tudi Orle in tcrci-jalke). Ob pogrebu umrlega cesarja, Očeta avstrijskih narodov, ob grobu Njega, ki je dejal: »Mir hočem imeti med narodi, prisega slovenski narod zvestobo novemu cesarju. Večna bodi Avstrija!«
Sedaj pa posnemamo odstavek iz »Slovenca«, z dne 17. avgusta '.vil; »Nad grobom zvestega vojaki in vn>r-n n:,; vladarja (Nj. Vel. krađa Petra l) žalujejo danes vsi sinovi Jugoslavije, združeni v eni, državi, gotovi zanjo, če treba, postaviti na kocko vse, kakor je to storil on, prvi naš narodni kralj in osvoboditelj. Večna Slava kralju Petru!« Sedaj gre za to, dali so bile te besede te izraz globoke krščanske ljubezni, ali pa...
GLAVNO TAJNIŠTVO N RS ZA SLOVENIJO JE V LJUBLJANI, WOLFOVA
ULICA ŠT. !.. L NADSTROPJE.
- TAJNIŠTVO NRS ZA DOLENJSKO JE V NOVEM MESTU, HOTEL PRI JAKŠETU, I. NADSTROPJE.
sem pripravil priporočilno pismo dobrega g. Mažuraniča...
Eto! Tamo Je kuća popa Tokel
Seljak, ki nas je spremil do pred-hiše se je poslovil.
Od ceste vstran pod nizkim gričem sredi sadnega vrta Učna hišica, prijetne zunanjščine.
Bradat možak nam pride nasproti in nam odpre vrata na vrb
— Ali je pop Doka doma?.
— U svojoj sobi, jest!
Sprejela nas je gospa in črnooka hč .rka zunaj na verandi Tekom živahnega pogovora in medsebojnega upoznavanja je prišel iz hiše pop Doka. Rahla brada je dala milemu obrazu čudovito miren in dobrohoten izraz.. • Pop je bil kum našega kralja Aleksandra. Prisedel je.
— Odakle?
— Slovenci iz Ljubljane.
—- Iz Ljubljane?
Radosten usmev mu le Sini! pr^ko melankoničnih usten. Sklonil »e le bližje in pripovedoval:
— Nisam jošte bio kot vas, ali rado bi video prestolicu Slovenaca. Kada me služba ne će zadržavati, doći ču...
Prinesli so nam slaščice.
— Tko slatko jede i pile, također sladko govori — je pripomnila gospa.
V živahnem pogovoru je mineval čas ... Domači sin nam Je razlagal običaje prebivalcev, kako je bilo za časa okupacije, brhka hčerka nam ie stregla neprestano. Mi smo govorili slovensko, oni srbsko. Razumeli smo *• pre-
Pismo slovenskega duhovnika.
Odgovor „Slovencu“.
Ko' »im £;fai »Slovenčeve« kolone ' o časti slovenskega naroda me je kot sina slovenske kmetske matere, kot moža, ki je preživel polovico svojih dni med slovenskim ljudstvom, bridko presunilo. Priznati moram, da je višek po. Jitične in srčne propalosti» ako se izkorišča poštena slovenska ljudska duša in se jo pogreza v blato močvirja, mesto, da bi se jo vodilo k resnici. Vsak pošten človek mora obsojati n»* čin, s katerim seSLS poteguje za svoje mandate. Gospodje okoli »Slovenca« ali ne veste, da je Kristus rekel: »Mojo kraljestvo ni od tega sveta.« Morda se ne zavedate dalekosežnosti in globoke filozofije, ki je zapopadena v teh kratkih besedah. Ako ste res pravi kristjani, ne izkoriščajte zaupanja, ki ga ima ljudstvo v vero in cerkev, kajti bridko razočaranje, ki bi ga vtegnil slovenski narod, ki je srčno izobražen, doživeti bi mu vzelo vsak ugled do cerkvene avtoritete in bi ga pahnilo v duševno razdvojenost in z njo zvezano propa-iost.
Psujte me. da sem propalica in pod-kupljeuec, ki je zgubil poslednjo trohico poštenja — ker edino to morem od vas pričakovati — ali vendar bom kot slovenski sin in prijatelj poštenega slovenskega ljudstva reagiral na vaše — bodi milo izraženo — neresnice.
Čemu pišete o boju, ki ga je bila SLS še za časa ranjke Avstrhe, čemu predstavljate današnjo volilno borbo kot boj za biti in ne biti Slovenstva? Na dolgo in široko razlagate o nastanku naše države, kako so slovenski zastopniki po »prevratu« ponudili bratom Srbom in Hrvatom svojo roko, da bi si ustanovili skupno »sovladno« državo. Glejte že »sovlado« je beseda, ki ni bila nikdar zgovorjena in ki tudi ničesar ne pomeni. Povejte vendar enkrat jasno, kako si je slovenski narod predstavljal Jugoslavijo od leta 1*48 dalje? Ne natolcevati, ko vendar vsakdo ve, ako ne drugega vsaj to, kar je mislil pred mobilizacijo, ali celo međ svetovno vojno. Pustite na miru ženevski odgovor, kjer je »Narodno Veče* z dr. Korošcem na Čelu Igralo s svojimi dualističn'm! tendencami žalostno vlogo, kar Jo tudi povzročilo, da smo vsled spretne Ital janske diplomatske Igre, izgubili avstrijsko vojno brodovje. O kriškem aktu pa kar molčimo, ta ni bil sploh nobeden dogovor ampak neobvezen političen akt srbske vlade, ki je bil namenjen edinole njenim zaveznikom. Čemu torej vlačite te dve činjc-
niči na dan, kot nekak* bazo Sl* ustvarjanju naše ‘kraljevine. Bo dim*
pošteni ia odkriti in poglejmo tedanje časopisje SLS. Za vsakega poštene*» človeka je to dovoljen dokaz* da zasledujete edini namen, podajati narodu neresnična dejstva kot golo resnico ia s tem očrniti srbski narod kot zlobnega in nepoštenega sopogodbenika in ti» -rana, ki je Slovence zvijačno podjarmil. Narod, ki ga radi njegove hrabrosti in domoljubja občuduje ves svet, spo-rejate z Dunajem, ki je skozi stoletja sesal kri slovenskih žuljev. Vsakomur je tudi znano, da se je vršil ustavni boj brez nasilja in po svobodni volji judstva. Verjemite tudi, da bi so srbski narod, ki je kakor sami trdite pošten, že davno uprl radikalnim prv»-kom, ko bi res bili pijavke, ki so mu pile kri.
»S Srbi da, a pod Srbe nikdar 1« nadaljuje člankar, toda, kakor da bi ga bilo samega sebe sram, pravi, da ne moremo zameriti našemu ljudstvu, da ni zna,o in ne zna vedno ločiti srbskega naroda od Beograda, Vendar pa more kal, ne da bi v istem stavku pristavil, da je srbski narod politično nezrel, in da se ne more otresti političnega jerobstva. Pustite na miru srbski narod in njegove voditelje, ki so znali pridobiti narodno svobodo. Grdo je, ako se skušajo momenti, ki so zapisa» v zgodovinsko knjigo naše osvobojene domovine z zlatimi črkami, onesnažiti z nepoštenimi prikritimi kletvami, v momentano prekipevajočem volilnem razburjenju.
Slovenska poštena in odkrita đula je dovoli prosvetljena, da ne verjame vsake trditve, če pa sliši dan za dnem samo o korupciji, nadvladi in izmot-gavanju po srbskih bratih, bi lahko zabredla v dvome in pričela tem očivld» nim iažem verjeti. Posledice bi bile, d» bi se v narodu vnelo sovraštvo do nedolžnih ljudi, ki niso zakrivili ničesar drugega, kakor da so se boril! za svo| obstanek in za svobodo celoknpn j našega naroda. Ako bi naš narod spoznal naše južne brate bi gotovo vzkipel jeze do onih, ki mu polagajo v usto be-sede, ki jih ni nikdar izustil
Ako torej že nočete ali ne morete drugače agitirati boditl vsaj glasniki resnice ta samo gole resnice. Sodbo sl bo že vstvaril narod sam. Nikar pa ne kvarite z raznimi namtgavanü ljudske duše, ki je do sedaj še zdrava, odkrito ta poštena! Sacerdos Labaccnsis»
Hupijesia dol©.
Pod tem naslovom je prinesla »Straža« dolg članek, iz katerega izzveni edinole napad na radikalne pristaše in Narodno radikalno stranko. Članek je pisan v znanem klerikalnem stilu, polnem psovk in očitkov na poštene ljudi in vnete državljane, ki imajo edino ta greh, da ne trobijo v klerikalni rog. Klerikalna klika seveda ne more pozabiti onih zlatih časov, ko so se ljudje tresli kadar jim je rejeni župnik grozil s prokletstvom in peklom, kakor hitro bi se drznili dvigniti glavo in otresti farovškl jarem. Ozrite se nekoliko nazaj, oziroma poglejte
Solnce je vedno bolj pripekalo in nas opominjalo na odhod.
S težkim srcem smo s« poslovili od prijazne družine.
— Dođite opet, — so nam klicali.
— Pridemo!
— I mi ćemo doći k vama.
Pot je bila vedno lepša. Zeleni griči, na pobočji holmov bele hišice. Kot pri nas na Gorenjskem. Včasih se je razprostrla ozka pot Široko polje ie zelenelo pred nami Ob potu so sedeli fantie. Nekateri so metali debelo kamenje in tekmovali med seboj, drugi so poslušali slepega goslarja, ki je pe-val sredi med njimi pesem junaških kraljev.
Stanko in Miloš sta šla metat skalo, športsmana in urjena atleta pa&
Srbsko pleme našega naroda je prijazno in plemenito. Slovanska gostoljubnost in preprostost je še v navadi. In kaj je potniku prijetnejše kot da ga sprejmejo prijazni obrazi da se čuti vedno med svojci. Kot bi bili doma smo razigrane volje hodiU med prijaznim ljudstvom.
Ob 2. uri popoldne smo počivali Zaspali smo v senci košatega drevesa kraj peti. Ko smo se po enournem spanju zbudili, ie sedel poleg nas mlad Srb, črnih las in živahnih oči.
— Braćo! Ja putujem u Ulice — *
kamOVi?	'	,	V:.;.-'.-
— Tudi ml!
— Idimo zajedno!	'	,
Nikola le bil star 25 let Hodil fe pred nami v lahnih opankah * torbico preko rame*
Svoje prijatelje, pa boste videli na njihovem čelu kričeč žig, ki jim ga i« na vaš ukaz vtisnila mati že pri rojstvu. To niso več kupljene, ampak oropane duše, ki se ne morejo rešiti it mrež, v katere ste jih vjell predno so se zavedali da klerikalizem ni svet. Izmozgali ste Jim sok in iz njihovega človeškega dostojanstva ste napravili mehanične stroje. Najbolje storite, ako pustite na miru poštene ljudi, ki mislijo z lastnimi možgani kar vam bodo dokazali 18. marca.
Darujte tajiš* za tarošta mladino! fiabiralnij pred Prešernonini spomenitan.
Po govoru nas je takoj spoznal da smo Slovenci
— I ja sam bio kod vas, vidio sam Ljubljanu. Na koruškoj fronti bio sam tri mjeseca...
Vodil nas je, »prekim putem* v Užice. Pripovedoval nam je, da je na Koroškem ranjen ta so ga pred časom spustili domov. Nikola si je šel iskat dela. Mater ima in nevesto. Mati )e stara in skrbi za njo. Nevestica Mara mu je zvesta že več let. Ko zasluži dovolj, se vrne in takrat bo svatba.
Pozno zvečer, ko je prvi mrak polagoma objemal vrhove nad nami, se jt odprla dolinica pred našimi očmi
— Užice, je poskočil Nikola.
— Hvala Bogu, se Je izvilo iz naših prs. Menda niti Mojzes ni gledal * bolj veselim očesom v obljubljeno deželo, kot mi takrat v Užice. Saj smo pa bili tudi pošteno utrujeni in z želodci je šlo precej navzkriž... Kot M pajki plesali balet v njih... V Ulicah smo dobili odmorišče v vratišču F. S.
V malih posteljah smo pozabili na vse, prav vse. Milan nam je prinesel pečmga koštnma in burek-*. Smeh ta dobra volja, draga znanca mladosti, sta nam stregla. Ko smo določili stražno službo potom žreba, smo polegli, raze« stražarja vsi ia paspali kot medvedja v simi
Druge jutro smo odpotovali a vU-kom y Oaa^d’
Priloga „lyfranHm levostim" Sl #! s dne T7. mlrea 1923,
Kal imate proti NRS?
»Slovencu« žilica ne da miru. Včeraj je posvetil Narodni radikalni stranki dolg članek, ki j© prožet samega sovraštva proti Srbom- Ne zdi se nam .vredno vračati milo za drago, vsekakor pa je potrebno, da ovržemo nekatere zlobne trditve glavnega glasila klerikalne stranke.
»Slovenec« pravi, da vlada v Srbiji radikalna stranka, ki je slovenskemu ljudstvu popolnoma tuja. V svoji demagogiji gre klerikalni reptil celo tako daleč, da zatrjuje, da bi se taka stranka kakor je NRS mogla med Slovenci oko-reuiti le tedaj, če bi slekli pri nas svojo kožo ter najmanj pol stoletja živeli y; čisto drugačnih razmerah kakor doslej. O, saj vas poznamo, kam meri to hinavsko namigavanje.
Zanimiv je očitek, Id d ga je izmislil klerikalni organ s tem, da označuje NRS bot izrazito srbsko plemensko stranko. Vendar pa sramežljivo pritrjuje »Slovenec«, da je NRS razumljiva zgolj iz zgodovine srbskega plemena in njega ustavnih notranjih bojev. Mi smo Že parkrat poudarili, da je bila radikalna stranka svoj čas, v bivši kraljevini Srbiji res srbska stranka- Ali je bilo to kaj hudega? In vendar je bila ta vseskozi »velesrbska« stranka, po preobratu tako navdušena za resnično narodno edinstvo, da je spremenila plemensko afirmacijo in se pod nazivom Narodna radikalna stranka prilagodila novemu položaju, ki je nastal kot nujna posledica historičnega razvoja.
Sedaj vprašamo »Slovenca«; Kako daleč pa je segalo takozvano »jugoslo-venstvo« naših klerikalcev? SLS je po preobratu mirno obdržala svoj plemenski naziv. Kolikor vemo, je klerikalna stranka tiščala svoje tipabiice tudi daleč preko Sotle. Po receptu, ki ga je napisal »Slovenec«, bi tudi Hrvati lahko rekli, da je klerikalizem, importiran iz Slovenije, ravno tako tuj hrvatski miselnosti, kakor radikalizem Slovencem, Se več; če gledamo hrvatske razmere, jvidimo, da se ravno hrvatski seljak najbolj brani diktature župnišča. Zlobna in prozorna laž pa je, da Narodna radikalna stranka ni samo strogo plemenska, ampak tud. strogo razredna, stranka izvestnega dela srbske inteligence, da bodo dobili naši čitatelji vsaj malo kliko o razmerju, ki vlada med politično ‘Zrelim in veliko bolj samozavestno mislečim šumadinsMm seljakom iti njego« iviml voditelji v okvirju NRS, omenja-*no, da si kmetje postavijo kandidature po lastni volji- Ne da bi jih kdo zato ^podkupil« pridejo na domove svojih bodočih poslancev ter jih na okinčanih’ ^vozovih vozijo na zborovanja. Vidi se korej, da ima srbsko kmetsko ljudstvo do svojih izkušenih voditeljev zatipa-nje. če pa označbo »porodica« posplo-žimo I na naše razmere, lahko mimo re-jčemo, da je posvetna »porodica« desetkrat lažje prenašati, kakor ona, ki sc rekrutira iz dekanov, župnikov in kaplanov. Klerikalce boli, da se je v Sloveniji, katero smatrajo kot svojo izključno domeno, uveljavila NRS. Kaj pmftte ravno proti »radikaliji«? Proti tistim radikalom; v katerih družbi se je gospod Korošec po osvobojenju tako imenitno počutil? Takrat seveda ni pa-dlo ljubljanski klerikalni porodici na tun, diskreditirati ono stranko, ki je tudi po njihovemu mišljenju tvorila in Še danes tvori hrbtenico te države. Javna «tajnost je, da je gospod dr. Korošec nedavno — Mo je nekaj tednov pred zagrebškim kongresom — sam izjavljal na raznih shodih SLS, đa demolirati nimajo pričakovati pri bodočih volitvah porasta, pač pa da bo radi-
kalna stranka odločala kot glavna činjenica o nadaljnl usodi te države.
Reči moramo, da so klerikalci silno neprevidni, ker se borijo ravno proti NRS. Oni se sami niti ne zavedajo, kako si na ta način sežigajo nekdaj postavljene, v zadnjem času pa opuščene mostove... Ko je sedanji minister železnic g. dr. Velizar Jankovič govoril na velikem orlovskem taboru v Mariboru, so vsa glasila klerikalne stranke od Skrbave »Straže« do razboritega »Slovenca«, proslavljala brata iz Srbije, ki je kot predstavnik vlade in velike večine srbskega ljudstva prinesel pozdrave južnih bratov. Takrat je bilo prijetna Nikjer nismo čitali kako besedico o korupciji, partizanstvu itd. Nasprotno: klerikalni listi so kar tekmovali v povzdigovanju državniških modrosti g. Stojana Protiča drugega šeia Narodne radikalne stranke. Danes pišejo o »gnilobi«, takrat pa so se sami okuževali pri vladni mizi s to »gnilobo«.
Čudne so metamorfoze g. dr. Korošca in njegovih zvestih trabantov. Ko je bil še aktivni minister, je na shodih klerikalne stranke hvalevredno pobijal mržnjo, M je bila ukoreninjena med našim ljudstvom proti vsemu, kar je bilo srbskega. Danes pa njegova glasila zavestno razpihujejo plemensko mržnjo. Slepa strankarska strast fih vodi pri slehernem političnem dejanju. Ni je pomanjkljivosti v upravi, ki le ne bi zapisali na račun Srbov. Vse kar je slabega, in bilo v naših krajih večkrat po klerikalni krivdi poslabšano, očitajo sedaj v svoji onemoglosti Beogradu.
Tako se zrcali klerikalizem v svoji lastni hinavščini. V Avstriji je klerikalizem pozitiven faktor, ki je brez besedičenja ter v slogi z naprednimi strankami rešil državico pred bankerotom. Pri nas pa se ustijo razni Korošci in Gosarji, sestavljajo razne gospodarske in socijalne elaborate, poleg tega pa v besedi in dejanju uganjajo tako destruktivno politiko, da je naravnost nerazumljivo, kako še more slov. kmetsko ljudstvo slepo drveti za temi demagogi-Borba, ki jo vodijo klerikalci proti Vidovdanski ustavi je ie krinka, ki naj zakrije njihovo popolno nesposobnost. Kako prijetno je sedeti v opozicijskih klopeh, udrihati po pultih, sprejemati dijete^ doma pa vse nezgode in nedostatke pripisovati Srbom. Za tako »parlamentarno« delovanje, pač ni treba posebnih modrosti Bilo bi veliko bolje, če bi svoje socijalne in gospodarske teorije uveljavljali praktično, kakor delajo to na pr. češki klerikalci, katerim tudi ni ravno; po godu Centralistična ustava Češkoslovaške republike, kar pa jih čisto nič ne ovira, da z dvema ministroma podpirajo zakonodajno delo mlade republike. Prazen izgovor je, da je ustava za nič. Zakaj pa ni našel g. Korošec v konstltuanti večine za svoj ustavni načrt?, Na to vprašanje si naj odgovorijo klerikalci sami
»Slovenec« pravi, »da mora biti 18. marec sodni dan za vse protiljudske stranke.« NRS je prava ljudska stranka, pod katere praporom se zbira ogromna večina srbskega seljaštva, delavstva in srednjih slojev. Klerikalci ne bodo delili nobenih udarcev, zgodi se pa lahko obratno. Najboljši znak, da se na>-giblje klerikalizem svojemu zasluženemu koncu, je histerična borba klerikalnih glasil proti Srbom. Tragika klerikalizma obstoji v tem, da jo kljub uavl-dežni zinagovitostl zapisan brezpogojnemu poginu. Osovražena »radikalija«, ki se krepko razvija že cela štirldeset-letja, pa še bo mogočna in krepka takrat, ko o klerializmu že dolgo ne bo več nobenega sladu.
Ižčelo s@ kalifi. * •
Celjska »Nova Doba« se je še enkrat obrnila na volilce, da bi vendarle volili demokrate, ki bodo najbolj Zastopam v novem parlamentu. Mogoče bi jim ta ali oni Štajerc nasedel, ko bi ne poznal g. Kukovca in demokratske politike, ki pozna volilce samo za časa volitev. Gospod Kukovec, agitacija s katero se samo Mati svojega nasprotnika ni na mestni Ako hočete vloviti kakega kalina, se morate že poslužiti 'drugačnih sredstev. Zelo bi n. pr. učinkovalo, ako bi našteli svoje uspehe kot državni poslanec, še bolj pa zasluge, ki ste jih zadobili kot minister za socijalno politiko. Ce se jih ne morete spomniti, kar vprašajte svoje štajerske volilce, par, jih že bo, katerim ste kaj pomagali
„Jutrova" doslednost.
Presneti mladini, enkrat na dolgo in široko razkladajo, da niso mogli demokratski poslanci ničesar storiti, ker jih ni hotel uslišati demokratski minister, sedaj pa pravijo» đa so Mi tega krivi radikalci, Id med drugim že pet let — vsi so že zmedeni — zavlačujejo rešitev uradniškega vprašanja. Nadalje pa feko nespretno pravno, da zahtevajo radikalci zadnje dni pred volitvami, da morajo uradniki uradovati 24 m na daru »Jutro« tega ne smeš več napi-
pač še mladi. Se bodo že zbrihtali, ko bodo v prihodnjem parlamentarnem zasedanju sedeli na galeriji in poslušali številne radikalne poslance.
Državni uradnik.
II lllll■■lll]|lll II Wl lllllll^ll^llll| Hlinili m iiaaaBmaBiamMMi
»Sctmostojneži* zlorabljajo v volil-ne namene vse, kar je poštenim Jugoslovanom sveto.
Voditelji »Samostojnih« so postali megalomani, zato pravijo, da bo brez njih propadel svet.
»Samostojno-c-kmetska misel se ne igra s svetinjami, ker ji nič ni sveto;
ker misel »Samostojnežev« je dovolj močna, da na en mah pobije vola tn podre železna vrata, da si pribori vstop *-i v norišnico na Studencu.
(Prosto po »Kmetijskem listu«J
NAMEŠČENCI,
pristopajte k Narodni radikalni stranki,
ki je edina državotvorna stranka!
Gospodarstvo.
Demokrati im na' rodni soeilaiisti! GlasuKe za N RS2
Dinarieva pot navigor.
Finančna politika sedanjega finančnega ministra dr. Stojadinoviča že rodi prve sadove. Znano je, da so v narodnem gospodarstvu umestne in koristne le take odredbe, äjih učinki nastopajo počasi, ki ne povzročajo hitrih sprememb, ki povzročajo samo zmedo in škodo. Zato je tudi umevna politika finančnega ‘ministra, ki hoče izboljšati dinar in na ta način vse naše gospodarstvo, ne s hitrimi in nevarnimi eksperimenti, ampak stopnjevaje in dosledno, dokler ni dosežen cilj,
V prvi vrsti se je finančni minister izjavil, da bo strogo izvajal deflacijsko politiko. Ta mora že po svojem bistvu zagotoviti naši valuti močno stalnost in večjo vrednost. Pač nihče v naši državi ne oporeka upravičenosti in potrebnosti deflacijske politike v našem gospodarstvu; najdejo se le nekateri, ki trdijo, da niso dani vsi predpogoji, da M se mogla in smela izvajati ta sama po sebi zelo koristna politika.
Ako pa pregledamo natančneje naše gospodarske razmere, moramo priznati, da so dani vsi predpogoji za deflacijsko politika Da pa ta politika povzroča krizo, to ni zapreka njenemu rigoroznermi izvajanju, temveč le nujna posledica.
Deflacijska politika je povzročila v bančnih in industrijskih krogih veliko pomanjkanje denarja. Pravzaprav ga ni povzročila, ampak samo poostrila. Kajti pomanjkanje denarja je vladalo že prej, radi tezavriranja ogromnih vrst, ki jih kmetovalci spravljajo v svoje skrinje. Ne glede na to tezavri-ranje pa se je naša industrija le preveč vrgla v investicije, ker je pričakovala. da ji bo dajala država z nadaljno inflacijo novih kreditov. Toda to je moralo prenehati — in pomanjkanje denarja j'e postalo tem občutnejše. Treba bo mnogo truda, tudi žrtev ne bo manjkalo, da se prebijemo skozi to zlo.
Ravno radi tega pa je potrebno, da se izvaja deflacijska politika povsem stopnjevaje. Iz raznih izjav finančnega ministra sledi, da se sedaj deflacijska politika v pravem pomenu besede še ne Izvaja, ampak da so vri dosedanji koraki le predpriprave. V prvi vrsti je potrebno, da povrne država svoj dolg Narodni banki in to je prvi korak finančnega ministra. Potem šele se bo začela izvajati prava deflacijska politika.
Ravno pri rigorozni izvedbi deflacijske politike obstoja velika nevarnost, da se onemogoči produkcija v naši državi. To M pomenilo katastrofo za naše gospodarstvo, radi tega so imeli naši industrijski krogi pomisleke proti tej politiki. G. dr. Stojađinović pa je dokazal, da je mož na svojem mestu. V razgovoru, ki ga je imel z nekim novinarjem, Je povdaril, da bo vedno deloval na to, da bo dovoljevala Narodna banka še v naprej vse upravičene sezonske kredite industriji. S tem je izključena vsaka utesnitev potrebne produkcije ter ovržena vsaka bojazen, da bo imelo izvajanje deflacijske politike morda usodne posledice za našo industrijo.
Odredbe in namere finančnega ministra so dinar zelo okrepile. Povpraševanje po naši valuti se Je povečalo in vsako pojačano Povpraševanje požene cene navzgor. Ravno tako tud! pri dinarju. Poleg tega sta industrija in trgovina vsled omejenih kreditov prisiljena, da vržeta svoje blago na trg, ker jima primanjkuje gotovine. Ta narasla ponudba blag» pa bo potisnila Cene navzdol, — draginja mora pojenjati.
Ako se posreči izvesti finančnemu ministru v zvezi z njegovimi tovariši tudi nameravano štedenje v državnem gospodarstvu, nam ie uspeh v kratkem zagotovljen. Dinar bo prišel na stabilno podlago, da bo odgovarjal svoji notranji vrednosti; draginja bo ponehala ter s tem tudi odstranila pomanjkanje denarja; naša trgovska bilanca bo Polagoma postala aktivna, kratko, naše gospodarstvo bo prišlo v urejen položaj. Do tega nimamo več daleč, to kažejo že vsa znamenja. Naenkrat se seveda to ne da storiti in M tudi ne bilo koristno in uspešno. Polagoma pa bomo prišli do tega, to nam jamči oseba in dosedanje nad vse uspešno delovanje našega finančnega ministra.
In njegovo delovanje bo tem uspešnejše, če bo stala po 18. marca z d njim še pojačena radikalna stranka, ki mu bo olajšala in pospešila izvedbo njegovega načrta. Vsak, kdor bo podpiral pri volitvah Narodno radikalno stranko, bo pridejal del k naši gospodarski konsolidaciji in k našemu napredka. In to je dolžnost vsakega poštenega, zavednega Jugoslovana!	ra,—
X Statistika borze dela. Pri državnih borzah dela v Beogradu. Zagrebli, Ljubljani, Sarajevu in Nišu se Je prijavilo dosedai 35.527 nezaposlenih delavcev. Delovnih ponudb Je bilo 34.136, posredovanje se Je posrečilo v 17,597 slučajih. 9049 delavcev le šlo iskat dela v tujino. Materljelno ie bilo pomagano 8.413 delavcem. Število nedelavnih dni bi znašalo 189.708. Ponudba dela je
£
INDUSTRIJ«.
X Industrijski trust nemškega državnega urada. Vsled nameravane ukinitve nemškega državnega zakladnega urada so se združile štiri velike družbe z izključno državnim kapitalom v družbo z glavnico 600 milijonov mark. Družba bo vodila obratovanje državnih industrijskih podjetij ter S bo načeloval nemški finančni minister.
X Popuščanje industrijske krize na Češkoslovaškem. V mesecu februarju ie bilo v Češkoslovaški prijavljenih 136 slučajev poravnalnega postopanja in 40 konkursov. V februarju je bilo 92 slučajev poravnalnega postopanja in 52 konkurzov manj, kalmi v januarju.
X Zakon o ureditvi dela v Romuniji ~ Novl zakon, ki urejuje delo v Romuniji, izreka principijelno pravico vsega delavstva v javnili, pa tudi privatnih obratih do udeležbe pa čistem dobičku.
TRGOVINA.
X Velika podražitev premoga na Madžarskem. Rudniški podjetniki in trgovci s premogom so uvedli akcijo, da zvišajo cene premogu. Cene bi se imele zvišati kon-em tega meseca in bi znašalo povišanje -90 odstotkov.
X Izvoz salame iz Madžarske. Madžarska vlada je dovolila izvoz 100 vagonov salame. Največ tega blaga se bo izvozilo v Avstrijo. Cene so sedaj precej višje vsled velike izvozne pristojbine, ki znaša za vsakih 100 kg salame 15 kg svinjske masti.
X Kanadska narodna razstava. Kakor vsako leto, se bo vršila tudi letos meseca septembra v Torontu kanadska narodna razstava. Naša država bo imela na razstavi poseben mali oddelek, kjer bodo razstavljeni naši domači izdelki, kakor: preproge, čipke, prstena posoda, slive itd. Naš konzulat v Montrealu vabi, da se vpošljeio na razstavo vzorci, slike, dopisi z natančnimi podatki v angleškem in francoskem jeziku, kar bi moglo opozoriti inostrance na našo produkcijo ter privabiti kupce.
PROMET.
X Materija! za zgradbo mostov. Ministrstvo javnih del je prejelo več šlepov materijala za konstrukcijo železnih mostov. Ta materija! je dobilo iz Nemčije na račun reparacij in ga bo uporabilo za zgradbo mostov čez Drino.
X Primanjkljaj švicarskih zveznih železnic je znašal za leto 1922 67.4 milijonov frankov. V proračunu je bil predviden primanjkljaj le 30.3 milijonov. To poslabšanje je posledica gospodarske krize v Švici in je povečalo švicarski primanjkljaj na 232.2 milijona frankov. Zvezne železnice so v stanu kriti Je eno tretjino obresti svojega dolga.
DAVKI, CARINE.
X Carinske olajšave za uvoz avstr, blaga v Francijo. Francoska vlada je dovolila za uvoz nekaterih vrst blaga, ki se izvaža iz Avstrije v Francijo, 50 odstotni popust med minimaino in generalno carinsko tarifo. Za žaganje, celulozo, testo, barvno kredo, se bo uporabljala minimalna tarifa, ža navadni les, magnezij, električne žarnice, volneno blago, gotove vrste tiskarskega papirja, usnje in izdelke, klobuke, svetilke in pomožne stroje pa že dovoljena omenjena diferenca med minimalno In generalno tarifo.
X Znižanje carin v Italiji. Italijanska vlada je znižala uvozno carino na petrolej od 24 zlatih Ur (97 papirnatih lir) na 10 zlatih lir. Znižana carida velja samo za oni petrolej, ki se bo uporabljal za pogon motornih plugov v poljedelstvu. — Za uvoz rotacijskega papirja je znižana uvozna carina na 2 zlati liri za cent.
X Romunske izvozne pristojbine pri Izvozu žita. Romunska vlada je odredila, da se mora plačati izvozna pristojbina za izvoz žita v valuti dotične države, v katero se žito izvozi, oziroma v francoskih frankih.
X Izvoz lesa iz Avstrije. Od prvega marca dalje je dovoljen izvoz rezanega Iglastega lesa brez ozira na množino. Izvoz okroglega lesa, lesa za kurjavo in listnatega lesa, okroglega in rezanega, se bo dovoljeval samo izjemoma iz posebno važnih razlogov. Izvozna pristojbina znaša za rezan les, dolgi les 6 zlatih kron, za stavbni les, pragove in jamski les ter za brzojavne droge 3.75 zlatih kron, za les za zaboje, za deske in kurjavo 3 zlate krone za vsakih 760 kg okroglega lesa ah’ 600 kg drugega lesa vseh vrst.
X Carinski nadavek v Nemčiji znaša za čas od 14. do 20. t. n». 525.9Ö0 od sto.
DENAR8TVO.
X Umaknitev obveznic predvojnih dolgov bivše Avstrije. Na podlagi poziva repa-facijske komisije, da naša država umakne iz prometa vse obveznice nebaziranega dolga bivše avstro-ogrske monarhije, katerega mora naša država prevzeti, je izdal minister financ odlok, da se z ozemlja Kraljevine Srbov, Hrvatov itt Slovencev umaknejo jz prometa vse obveznice predvojnih dolgov bivše avstro-ogrske monarhije In koncentrirajo v direkciji državnih dolgov. Na podlagi tega odloka še pozivajo lastniki teli obveznic, da izroče najdalje do zaključno 13. aprila t. 1. vse obveznice finančni im ustanovafn, ki so odrejene, da vrše
izplačevanje. Posebno se opozarjajo lastniki teh obveznic, da obveznice, ki se ne bi izročile, ne bi prišle v obračun pri razde-litvi dolgov ne glede na to, da so žigosane, tako da bi se Ustniki obveznic izpostavili nevarnosti, da se njih obveznice ne bi konvertirale v državne papirje. Nove obveznice morejo dobiti le oni lastniki, ki so Izročili svoje stare obveznice.
X Prevzem garantiranih dolgov avstro-ogrske države. Reparacijska komisija, ki je 23. januarja t. 1. določila razdelitev garantiranih avstrijskih in madžarskih dolgov na nasledstvene države, je sklenila, da se dan, ko imenovane države prevzamejo jamstvo *a te dolgove, preloži na 1. VII. 1919. Ker je ta odločba splošna, obsega tudi dolgove, ki odpadajo na obligacije avstrijsko-ogrskih državnih železniških družb. Porazdelitev teh dolgov je tvorila predmet posebne odločbe, Id je bila izdana 23. februarja t. 1.
X Pomanjkanje kredita v Madžarski. Z ozirom na večno kolebanje madžarske krone so sMenšii madžarski tekstilni In železni industrije!, da bodo prodajali blago odslej le proti gotovemu plačilu. Zastopstva trgovcev so proti temu sklepu protestirala.
X Posest deviz isl. bančnega urada je narastla v prvem tednu marca za 16 milijonov na 475 milijonov č. kron. Obtok bankovcev se ie zmanjšal za 160 milijonov na na 8788 milijonov kron, notna rezerva pa je narastla ga 214 milijonov na 1463 ajiU-joyaf.AJtaa.
X Obtok bankovcev v Avstriji JRl Ä zmanjšal od 13. do 23. februarja za &LS aß Ward na 4016 milijard a. kron.
X Obtok bankovcev v Neme© se te zvišal v prvi polovici meseca februari« za 419.7 milijard na 3123.5 milijard mark. Do konca februarja je narastel obtok ban-, kovcev za 389.2 milijarde ter je znašal dne 28. februarja 3512.7 milijard.
X Prof! ImobOiranju tujega kapitala Romuniji. Romunska vlada namerava izdati zakon, po katerem bo prepovedano prodajati hiše inozemcem. Vzrok tej odredbi je pojav, da prehaja v vseh državah h slabo valuto mnogo hiš v posest inozenfc cev, kar hoče romunska vlada preprečiti.
X Nova nemška banka za vzhodno Evrope. V Berlinu se je ustanovila »Nemška inozemska banka« z akcijskim kapitalom 600 milijonov mark. Banka si je postavila nalogo, da vzdržuje v živahnih zvezah Jugoslavijo. Rusijo, Bulgarijo, Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo in Avstri-40 z nemškim narodnim gospodarstvom.
lakaj bom glasoval za Narodno radikalno stranko
L Zato, ker le Narodna radikalna stroka bila vedno proti cepitvi naše ujedinjene
države.
2.	Zato, ker je mednarodni politični položaj naše kraljevine pod njenim vodstvom od dne do dne vedno boljši.
3.	Zato, ker NRS skrbi za blagostanje vseh slojev.
4 Zato, ker jo Unančna politika NRS vedno stremela za pomanjšanjem cirkulacije bankovcev, povečanjem izvoza in zmanjšanjem uvoza.
5. Zato, ker so radikalci vedno podpirali politiko narodne industrije, dobro vedoč. da se edino na ta način lahko zmanjša nvoz.
& Zato, ker je NRS največja in najpopularnejša stranka v naši kraljevini.
7.	Zato, ker je njen voditelj g. Nikola Pašič priznan svetovni politik, ne samo v naši domovini, temveč tudi daleč po sveta.
8.	Zato, ker je ona za metodično organizirano delo. NRS je s svojimi izkušenimi voditelji izkazala sposobnost in smisel v vsakem pogledu: kulturnem, gospodarskem in političnem.
9.	Zato, ker NRS zasleduje vsa rovarjenja preti ujedinjeni domovini, tako na znotraj, kakor tudi na zunaj.
10.	Zato, ker je NRS edina stranka, katere program vod) k jasni, določeni In praktični politiki, koristni za sedanjo dobo.
Dvobol med d?. Šušteršičem m klerikalci.
Klerikalci kričijo ob vsaki priliki, da je di-. Šušteršič politični pritlikavec, katerega se prav nič ne bojijo. Med tem nas pa »Slovenec« prepričuje, da vlada v klerikalnem taboru yzpriöo energičnih napadov »Ljudskega dnevnika« precejšnja konster-niranost. Nerazumljivo je, kako si drznejo klerikalci vedno in vedno zagotavljati, da so njihove vrste »nerazdružljivo skleni«* ne«, ko pa v isti sapi posvečajo bivšemu nekronanemu vojvodi nekdanje Kranjske kar ceie stolpce svojega glavnega glasila. To prerekanje, ki Je v zadnjih dneh postalo zelo zanimivo, je vidno znamenje klerikalne slabosti. »Ljudski dnevnik« piše n. pr. da Ljubljana ni še doživela toliko stav, kot te dui SLSarii mrzlično stavijo, da dr. 5a-steršič ne bo izvoljen. Preveč zmagoslavno pa povdarja v odgovoru na ta razmišljenja »Slovenec« dejstvo, da ga bodo klerikalci po svoji človeški slabosti Mi, pa še dr. Šušteršiča zraven povabili, da bo svojo žalost doli poplaknil. Te zafrkaclje so ravnotako dolgočasne, kot »Narodova* razmišljanja o volUnem izidu. Beležiti pa jih Je treba, da tuđi naši čitatelji vidijo, kako se utliBl* fronta vesoljnega klerikalizma.
RADIO IN VOLITVE.
Te đni je Stipica Radić govoril v Olimpkiuu v Zagrebu pred raaloätevil-fio publiko o izgledih voHltte borbe. Mi bomo dobili — je rekel g. Radič — v Hrvatski 400.000 glasov, v ostalih kraljih pa 200.000 glasov. Po Številu glasov. najbrže pa tudi po Številu poslancev. bomo najmobnejSa stranka v državi. Mi rte želimo daHnih sporov, Ker želimo miru, se nadejamo, da bodo v Srbiji zemljofadniki, Davldovič bi Pro-tie močni dovolj, da bi se s srbske strani mogla pokazati pripravljenost za npr. 25. marca se bodo sestali poslane» seljačke stranke ter bodo forntnUrali predloge za sporazum. Srbski politiki bodo povabljeni v Zagreb na dogovor. Ge pride do sporazuma, je dobrot če pa ne pride, potem bomo borbo nadaljevali z vso srditostjo. Mogoče v Beogradu še ne mislijo na sporazum. Nt izključeno, da razpišejo v jeseni voHtve. Potem se bo borba nadaljevala tudi v ostali1 in ne samo v hrvatskih pokrajinah. Z® danes nas kličejo v Vojvodino in v Macedonijo, a pri sledečih volitvah postavimo volilne skrinjice najbrže tudi v, Srbiji.« — G. Radič ie velik megalo®*”-Sedaj računa, da bo njegova str»®*” največja in da bo v zagrebškem ru sklepal s srbskimi politiki in d*“®?' niki mir s Srbijo. Na koncu K-ep bp preostalo nič druzega,	j**
edide v Beograd. G, Radič s® *,Krf vse preveč na Da Vidoviča- Mo™ oi P* vedeti, da jo g. DavidoVlčže PejKfS*
jasno povedal, kaj misli o Radičevi P»-litikl. Še bo Čakal Radić, predno gaw-do po Zagrebu iskati srbsld oržavnuti Vse drugo je hunto«# to 18. marš bp tudi Radiću enkrat «a .v-selej zn»*» račune