Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljfi: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veijti: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gi. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. veš na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkTat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne,
Štev. ITN.
V Ljubljani, V soboto 7. avgusta 1886.
Letnik XIV.
V Ljubljani, 7. avgusta.
Naš čas imenovali smo čas splošne nezaupljivosti; država državi, narod narodu, sosed sosedu, bogatin revežu in ta onemu ne zaupa. — Neza-upnost je bila sicer zmirom na svetu, ali tako obče in splošne ni bilo, kakor je sedaj. Kaj pak; dokler taka načela vladajo na svetu, dokler vsak gleda in vidi le samega sebe, ne more biti boljše. Dokler bode trdosrčen kapitalist mislil, da mora na tisoče ljudi trdo delati in stradati, da bode on razkošno živel, ne more biti drugače. Kaj pa pride za tem ? Na to vprašanje odgovarjajo anarhisti sedaj tii, sedaj tam, vendar dosti glasno. Na to vprašanje odgovarjali so letos delavci v Belgiji in Amsterdamu tako glasno, da se je razlegalo ne le po celi Belgiji ampak in Holandiji, tudi po sosednih deželah, da, po vsi Evropi. Skrajni čas je toraj, da to vprašanje začnejo rešetati in reševati tisti, ki so v to poklicani, namreč tisti, ki sodijo zemljo, to so knezi in njih vlade. Res, več ali maDj začele so tudi vlade to vprašanje pretresavati in izvijati iz rok zapeljivcev, ki delavcem pravijo: Nikdar ne bode bolje, pomagajte si sami. Kam to pripelje, vemo vsi. Dolgo časa so vlade odlašale kaj vkreniti v tej stvari, svet se je zaril v napačne teorije o državnem gospodarstvu, in je mislil, da je to vprašanje rešeno s tem, da le bogatina varuje v njegovih pravicah, a prišlo je drugače. — V Belgiji so jim letošnji dogodki oči odprli, in po vsi deželi sedaj pozvedujejo komisije o stauu delavcev. In kaj zvedo komisije? Delavci razločno pripovedujejo komisiji svoje pritožbe in besede podpirajo s številkami, ter stvar na drobno razlagajo. Komisija se je prepričala, da imajo delavci prav in da so njih pritožbe opravičene.
Delavci zahtevajo občno glasovalno pravico. Preiskovalna komisija je začasno vtešila delavce, obetajo jim pomoči . . . Poročila imenovanih komisij so podobna poročilom, kakor se je izjavil srednji stan pred veliko francosko revolucijo.
Belgijska vlada je toraj pravična, pozveduje in zahteva, da se ji resnica pove. In kaj pa resnica? Predsednik in članovi, pri komisiji spoznajo, da se je mnogo zgodilo, kar se težko ali celo ne da zagovarjati. Pred vsem nam gre to zapomniti, da komisija prizna, da tako ne sme iti naprej, stvar se
ne sme sama sebi prepustiti, in po sedanjem kopitu tudi ne bode zboljšanja.
Dosihmal je veljalo povsod pravilo kakor pri dražbah: Kdo da več, kdo dela ceneje? Država bi se ne imela tukaj nič vmes vtikati, k večemu, da bi delavce ukrotila, ako bi ne bili v vsem poslušni. Kako daleč je to prišlo v Belgiji, to so pokazale sedaj komisije. V srednjih stanovih so razmere take postale, kakor so bile nekdaj pred francosko revolucijo. To je menda dosti jasno in s tem je dosti povedano.
Kaj pa pravijo na to vsi, ki od teh razmer korist imajo? „Vse to nič ne pomaga". „Vse mora ostati pri starem". Zoper to ga ni pomočka. Kdor mi cenej6 dela, temu jaz dajem delat. Ali morda kdo drugače ravni?
Nespametno je tako govorjenje dan danes, ker s tem se najbolj podpira anarhija; po tem takem bi imeli anarhisti prav, ako pravijo, na svetu ne bode nikdar bolje. — Boljo se ve, da ne more biti, ako tisti, ki ima moč, tukaj denarno moč, brezobzirno ravni in gleda le na to, kako bi iz ljudi, iz delavcev več stlačil, in ko pa ob moč pridejo, jih odpravi, kakor izžeto limono.
Tudi na gospodarskem polji prodirajo druga načela. Pokazala je to Avstrija, ki je začela resno premišljevati, kako bi se dalo delavcem pomagati, da bi obrtfiost pri tem ne trpela škode in da bi delavci vendar mogli živeti, kakor gre pametnim stvarem. Ze gre, treba je le resne volje; države niso samo zarad bogatinov, da bi reveža strahevale, kedar skuša jarem otresti, marveč modra država ozira se tudi na stan, ki prav za prav vse vzdržuje z delom svojih rok ter je temelj države..
Naj vpeljejo v Belgiji to, kar že imamo v Avstriji : nadzornike v tovarnah, šolski red po tovarnah, določen čas dela, postavo za ponesrečene itd. Naj se vse to pošteno izpeljuje, bode gotovo pomagalo, potem bodo že spoznali, da že gre, ako je resna volja za to, delavci bodo zaupali v vlado in anarhistov ne bodo poslušali. Naj bi v Avstriji ne bilo teh nesrečnih narodnih prepirov, in bi zlatega časa po zborih ne potratili z neplodnimi debatami, bi se lahko mnogo več zgodilo za blagor stanu, ki se sedaj pred vsem oglaša in glasno trka na vrata.
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. avgusta. Notranje dežele.
O novem Tridenfinskem, Škofu, dr. Va-lussiju, sporoča se iz Rima nekaj, kar ga bo pri Avstrijcih še bolj povzdignilo v spoštovanji, ktero dr. Valussi že sedaj povsod v najvišji meri vživa, kjer se njegovo ime pozni; in kar mu bo pri ne-odrešenih Lahih nakopalo smrtno sovraštvo. Rimski list „Capitale" ima telegram, v kterem se bere, da se je Tridentinski škof dr. Valussi laškim duhovnikom svoje škofije s suspenzijo zagrozil, če se bodo vdeleževali »irredentovskih" poskušenj, kako bi se dali južni Tiroli avstrijskemu in tirolskemu orlu iz krempljev izptliti in nikdar siti Italiji v mavho vreči. Če je to res, reči moramo, da je škof dr. Valussi prav storil, kajti včinil je le to, kar mu je vest ve-ljevala storiti. Ni nas volja preiskavati, koliko da ima ondi med duhovščino »irredentarjev" ; če jih pa kaj ima, prime naj jih le ojstro in tedaj, ko bo prvega takega izdajalca avstrijske domovine v prepoved dejal ali odstavil od duhovske službe, zaslužil si bo zlato medalijo, naj jo že dobi ali ne dobi. Prav na laških Tirolih je treba na tem polji odločnega moža, kakor je dr. Valussi. Ljudstvo ondašnje je silno pobožno, zraven pa vražam vdano. Duhovščina ga vodi, kakor le hoče. Prav nič težko bi ji ne bilo, če bi, sama „irredentovska", hotela tudi priprosti narod za seboj spraviti. Da ga pa ne bo zapeljala, čuvati je dolžnost višjega pastirja, kajr ta tudi hoče.
Kdo da v Avstriji nemir seje, razvidi se zopet jako jasno iz sledečih vrstic. Severni Moravci trdijo, da do leta 1880 niti vedeli niso, kaj je narodni razpor. če tudi so ondi prav na gosto zmešani Nemci in Slovani, so vendar v najlepši slož-nosti skupno živeli, ter med seboj barantali po svoji potrebi. Omenjenega leta si je pa dvoje mest omislilo tovarne za izdelovanje sladkorja. Postavili so tovarne in kakor hitro so tiste stale, že so se pri bodočih volitvah nekteri oskosrčni Nemce, ki so bili od pruskih tovarnarjev v ondašnji okolici podkupljeni, začeli bati za nemštvo. Prusi so jim rekli: Vi, čuvajte se! S hudobnimi čehi imate skupaj tovarne na delnice. To ne gre, kajti vaše nemštvo je v nevarnosti. S čehi ni dobro češenj zobati! No, če Prusi to trdijo, mora že res biti, mislili so si ondašnji Nemci in — vrag narodnega prepira jih je obsedel. Od tedaj je zginil iz severo-inoravske okolice ljubi mir, kterega sedaj v hujskanji zastonj iščejo. Nihče ne ve, kam je šel. Pre-
LISTEK.
Tri dni med Nemci.
(Dalje.)
Poleg ceste, ki je jela voditi že navzdol, stalo je dosti zidanih križev, čedno ozaljšanih, v dokaz, da imajo tudi Nemci tukaj v veliki časti takšna kristijanska znamenja. Na enem seje napis glasil: „Wo ich bin und was ich thu', sieht mir Gott, mein Vater zu", z nemško pisavo. Najbrž so tukajšnji Nemci spoštovanje do znamenj od svojih slovenskih prednikov podedovali. Cerkve so kakor v Ivuiku in na Zelenem Travniku prostorne, so brez posebnega lepotičja in glas zvonov resen, globok. Ko se grič le bolj in bolj niža, čujemo na oni strani, kjer je trg Zeleni Travnik (Wies), že hrepenje lokomotive, ki veže trg z Nemškim Gradcom, a od Zelenega Travnika proti Dravburgu še ni dodelana.
Cesta nas pripelja iz gozda in doli pred nami stoji kolodvor, še nižje trg Zeleni Travnik, današnji naš cilj. — Zopet nov čarodejen pogled! Vsa okolica je polna prirodnih bogatij; vse, kar vgledaš, ti priča, da tukaj pomanjkanje nima prostora. — Trg Zeleni Travnik, po svoji nekdaj jako sloveči božji poti tudi »Božja martra" imenovan, leži na obeh straneh ceste, ki pelja čez železniško progo in ima sploh kaj prijazno lice. Nad trgom na griču stoji visok in prostoren grad, kjer domujejo neki knezi („firšti"), kakor je povedala mala deklina, ki je poleg lepe kapelice, pri kteri je te rodbine rakev, nogo-vice spletala. Tudi kolodvor je kaj prostoren, dasi tudi posebnih izvožnjih izdelkov ni bilo dosti opaziti. Ko mi moj sopotnik pove, da pojdemo jutri v procesiji mimo grada, hitiva po cesti navzdol proti cerkvi, v tem ko sta se najini sopotnici nekam drugam zgubili. Zavijeva jo k mesarju, kjer odloživa svojo pritlago; potem pa si greva ogledavat kramarje, ki so delali barake za tridnevni somenj, a vkreneva tudi naposled na pokopališče. Le malo
je na mirodvoru poleg stare cerkve (z letnico 1802) kamenitih spomenikov; a na vsakem lesenem je bila namesto razpela nabita lesena deska z napisom pokojnikovim. Karakteristični so pa kamenitih spomenikov napisi, kterih eden se n. pr. glasi: „Liebe Mutter, gute Nacht, der Wille Gottes ist vollbracht, ich muss jetzt in Hosengarten auf Eueli und die Geschwister \varten."
„Das theuerste \vas ich hab muss ich lassen in das Grab. Herzaller liebstcr Solin! Wo gehst du hin?
Denkst du nicht, dass ich deine Mutter bin ?"
Iz napisov na spomenikih sem spoznal, da je nekje tukaj bivala (ali še biva, ne vem) tudi neka rodbina iz Češkega, s priimkom Radinsky, ktere grobni spominek med dvema tisi podobnima drevesoma se glasi: »Zde odpočivaji mile ditky z ro-dinny I. Radinsky — Marie f 1861, Jaroslav t 1864, Anna t 1867. Jaroslav t 1871. Na shledanou!" Ogledavši si vse pokopališče, šla sva^>_
.-V-.-s'' j?
gnala ga je pruska sapa. Prusi so ondaŠDje mirno prebivalstvo tako dolgo hujskali, da so ga v resnici spravili navskriž; to pa zato, da sedaj sami pšenico žanjejo. Nemčija je preobljudena, zato pa svoje ljudi po svetu pošilja. Le-ti imajo dvojno nalogo. Prvič pijonirsko, da zabijajo kole aa bodoči nemški most od Balte do Adrije, drugič pa socijalno, da domačine spodjedajo. Naj nas kdo poskusi in tjekaj grd zaslužka iskat. Niti za natakarja bi ga ne vzeli, ker ni domačin.
Vsaka reč ima svoj konec le madžarska 2>rev»etnost ga menda ne misli še imeti. Od kar je letošnji majnik minul in od kar je prišel general Janski na višje dostojanstvo, general Edelsheim pa v pokoj, mislijo svet prisiliti, da se jim bo klanjal ali kali. Vsaj vsi njihovi koraki so na to obrnjeni, kakor bi zahtevali, da naj se jim poleg stalne armade tudi še presvitla krona sama pokori, kajti predpisujejo ji, kako da naj se v bodoče proti njim obnaša, če hoče, da bodo dobri prijatelji ostali. Kaj ne, da to je drzno govorjenje in bo marsikdo rekel, da celo pretirano. Niti za las ne. Vsak sam naj sodi. Evo Vam resolucijo, ko so jo pred enim tednom v Budapeštu na ljudskem shodu sklenili. Resolucija se glasi: 1. „Najnovejši razglasi in dogodki v najvišjih voditeljskih krogih skupne vojske, (povišanje janskega, upokojenje Edelsheima, obsodba madjarskega šovinizma po nadvojvodu Albrehtu v Bosni in drugod v cesarskih krogih Vr.) žalili so silno dostojanstvo madjarskega naroda in njegove ustanovne pravice. Ljudski shod slovesno tem razglasom in dogodkom ugovarja. 2. Madjarji varujejo svojega venčanega kralja zvesto in kakor so že stoletja priče, tudi požrtovalno. Toda, da bodo mogli Madjari v skupni armadi, ktero vzdržujejo z velikimi stroški, videti poroštvo svojega dostojaustva, svoje ustave in svoje bodočnosti; da se napravi med meščanstvom in vojaštvom tolikanj potrebna sloga; in konečno, da bode Madjarom mogoče tudi druge pokrajine Nj. Veličanstva vspešno varovati in braniti: zdi se nam potrebno ter želimo, da se ustavna samostojnost naše države in zgodovinsko visoko dostojanstvo ogerskega kralja tudi v armadi odkritosrčno in javno pripozna, ter se ji z jasnimi določbami veljava dd". To se pravi: mi nismo nič več zadovoljni s kraljem in z vojsko, ki jo imamo vzajemno s Svabi. Ker pa kralji ne rastejo ravno po drevji, naj kralj še ostane, toda dati mu morate samostojno vojsko. Izločijo naj se toraj vsi polki ogerske krone iz stalne armade in naj se na lastne noge postavijo, kot kraljevo madjarska armada. To bi bila pa polovica sedanje skupne armade. Da iz tega ne bo nič, ni treba razlagati.
Vnanje držaTe.
Vsled sklepa bolgarskega sobranja prepovedal je knez Aleksander rabo ruskih rubljev v Bolgariji. To je sklenilo „sobranje" v tajni seji, v kteri se je vojnemu ministerstvu dovolilo tudi 36 milijonov za oroževanje. Na vprašanje turške vlade, kaj da vse to pomeni, odgovorila je bolgarska vlada, da ne misli začeti vojne; pač pa v slučaji napada se braniti, za kar se je treba že poprej pripraviti.
Odkar so Angleži Turčiji hrbet obrnili, jel je ruski car sultanu svojo ljubeznjivost skazovati. Dne 26. m. m. poslal mu je lastnoročno pisanje po svojem zastopniku Nelidovu. V tistem pisanji ga zagotovlja verne svoje udanosti, prijateljstva in naklonjenosti, ter ga prosi, da naj izvoli tudi besedno potrdilo prijateljstva iz ust poslanca Nelidova milostno sprejeti. Kar namreč mu bo ta povedal, je vse resnično in car srčno želi, da bi si sultan to v srce zapisal. Prvo tako ustno sporočilo iz Nelidovih ust je bilo to, da bi sultan podelil bolgarskim škofom „berat", za kterega ga bolgarski eksarh že toliko let zastonj prosi. Sultan naj le Grkom nikari ne veruje, da bi škofje tiste podeljene „berate" zlorabili za agitacijo po Macedoniji, kar je bil v resnici pravi vzrok, da ga jim sultan do sedaj še ni podelil. Ko je Nelidov to končal, šel je zopet po sapo in je začel sultanu nekaj na ušesa šepetati o knezu Aleksandru bolgarskemu, na kar je sultan tu pa tam z glavo zmajal, kar po turški toliko pomeni, kakor prikimovati po naše. Posebno to drugo spo-
ročilo bilo je tako, da je zadosti jasno, kako silno-car kneza Aleksandra sovraži.
Francozje v Carigradu bivajoči, so se nedavno prav dobro imeli. Prav tedaj je bilo, kedar so dom& imeli veliki narodni republikanski praznik. Da bi tudi turškim Francozom spomin in ljubezen do domovine popolnoma ne aaspala, spomnila se je republika tudi na nje, ter je svojemu poslancu v Carigradu, naročila, da naj ondašnjo francosko naselbino k«); se dd dobro pogosti. Da mu je za to tudi potrebi drobiž poslala, razume se že samo po sebi. Grof Montholon je res vso francosko naselbino od delavca pa do bogatega trgovca iu učenega inženirja povabil na francoski parnik, s kterim so se prepeljali na Terapijo, kjer je letovišče francoskega poslanca na Turškem. Sprejemal jih je prav po republikanski sam v gala-uniformi, — vse enako prijazno imenitnega gospoda in priprostega delavca. Po kosilu se jim je zahvalil, da so ga tako obilno počastili s tem, da so sledili njegovemu klicu. „Do-movina se raduje domsi, spominjajmo se je kot zvesti njeni sinovi na ptujem. Bog ji daj vstrajnost in moč premagati zapreke, kterih ima posebno v poslednjem času na vse kraje vse polno. Živela domovina, živel francoski narod!" Tako se je poslovil grof Montholon na večer od povabljenih gostov.
Angleži menda ne bodo nikdar miru imeli na tem svetu; če že ga imajo v inostranstvu, kjer so po celem božjem svetu raznešeni, se jim pa doma vse križem mota. Ravnokar je brati, da se je jela štrena prav hudo mešati na visokem severu škotskem, kjer ljudi angleški čevelj že toliko žuli, da so vpiti začeli in pa po orožju segati. Na otoku Tiree so se uprli. Tudi tii je agrarno vprašanje temelj uporu in toraj zopet dokaz več, da so Angleži pijavke v pravem pomenu besede, in prav nič na to ne gledajo, čegavo kri da pijo. Vsaka jim grd v slast, samo da je: Vroča črnih zamorcev se jim prav tako prilega, kakor hladna zatiranih prebivalcev zelene irske ali pa onih gorate Škocije. Angleška vlada je poslala tjekaj toliko svojih vojakov, da se je nadjati, da bo upor takoj zadušen. S tem pa agrarno vprašanje vendar še ne bo rešeno. Škotski kmetje imajo komaj toliko lastne zemlje, da se v dobrih letinah za silo prežive; vso drugo vzela jim je angleška gospoda za komercijalne namene pa tudi za lov. Posebno za to razveselevanje je še največ sveta zagrajenega kjer se zverina redi, za ktero potem malomarna in zapravljiva gospoda svoj dolgčas preganja, vbogi kmet pa niti tolikanj zemlje nima, da bi si potrebnega krompirja zadosti pridelal. Najlepše je pa še to, da o takem za lov zagrajenem prostoru, kakoršnega je na milje in milje na daleč, gospoda trdi, da za kmetijstvo tako ni kaj prida. Naj svet kmetom razdelč, se bo že videlo, če je za kmetijstvo ali ne.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 3. avgusta. Pretekli torek, je bilo 50 let, odkar so mil. gosp. stolni prošt J. Zupan bili posvčeni, namreč 3. avg. 1836. Morali bi bili ta dan imeti zlato svojo mašo, kar so posebno želeli njihovi rojaki in sicer, da bi se bilo zgodilo v Kropi. Zali, da se zarad hude bolezni visokega g. zlatomašnika to ni moglo zgoditi. Namesto tega so pa tisti dan v Kropi za svojega rojaka in posebnega dobrotnika imeli sv. mašo med izgostavljenim presv. Rešnjim Telesom in so še posebej zanje molili, kakor molijo tudi sicer v Kropi in v Radolici. Rojeni so bili gosp. prošt. 12. marca 1811 in imajo toraj čez 75 let. Bog jim pošlji svojo pomoč na prošnjo Marije D., ktero so vedno visoko častili.
Iz Ložkega okraja, 6. avgusta. Zapustili so nas preč. g. Ivan Brence, tii več let delajoči kaplan ter se podali za župnika na Dolenjsko stran. V njih
je zgubila cela naša faro gorečega in skrbnega dušnega pastirja in velikega dobrotnika v telesnih zadevah. Njih milostna roka je bila vedno, pripravljena pomagati revežem v vsaki sili in nadlogi. Pridobili so si torej s tem, kakos tudi z vsem svojin* vedenjem srca vsih, bodisi malih ali velikih. Zate- pa zdaj vse žaluje in vsak milo gleda s solznim očesom za njimi. Posebno nežna mladina ne more peaabitfv kako iskrenega prijatelja j» imela mej seboj, t« ji bodo še pozno v letih v spominu! S temi mfcieami bodi izražena največa zahvala in spoštovanje g. župniku. Bog Vam povrni ter ohrani Vas zdrave in krepke še mnoga, mnoga leta!
L o ž k i farani.
Od Mure, 6. avgusta. (Pojasnilo k poročilu Ptujske gimnazije.) Pri naznanilu poročila Ptujske gimnazije se je v naših listih, in tudi v „Sl'ovencu" št. 171. z začudenjem omenjalo, da se je ondi tako majhno število Nemcev slovenščine učilo in da je število Nemcev izvanredno veliko proti številu Slovencev, dasiravno je okrožje, iz kterega se nabirajo učenci Ptujske gimnazije, popolnoma slovensko. Obedve te reči se vtegnete s sledečim dogodkom pojasniti. Vaš dopisatelj je dobil v roke spričalo Ptujskega dijaka prve šole ter z začudenjem videl, da v tem spričalu iz slovenščine ni nobenega razreda, dasiravno je dijak Slovenec, ker mati niti nemški ne ve, oče pa le za silo. Na vprašanje, kako je to, odgovoril je oče, ki je fanta v šolo spremljal bil, da fant slovenskih ur ni obiskoval, ker se mu je pri zapisovanji odgovarjalo, češ, s tem, da se slovenščine ne uči, pridobi na teden dve uri in ložej v drugih predmetih napreduje. Daljno poizvedovanje je pokazalo, da je g. ravnatelj fanta celo za „Nemca" vpisal, njegovo „Muttersprache" pa »deutsch". Govori se tudi, da je na Ptujski gimnaziji sploh fantom samim prepuščeno, pri vstopu na gimnazijo se za to ali ono narodnost odločiti, naj je resnica ali ne, iu večkrat se pripeti, da se kteri za Nemca odloči, da mu ni treba slovenskih ur obiskovati in morebiti tudi, da bi se gospodom prikupil. Ne glede na nepoštenost takega dejanja pridejo taki fantje poznej v velike zadrege.
Ker prestopivši na višjo gimnazijo se ne morejo začeti od kraja slovenščine učiti, in ker so, če tudi krivo, za Nemce vpisani, se ne morejo siliti, da bi se slovenski učili; ko bi se pa tudi hoteli učiti, ne dovoli se jim, vsaj na Mariborski gimnaziji ne, da bi se učili s Slovenci, ampak morajo se učiti z Nemci slovenščine. In postavimo, da taki, po krivem za Nemca vpisan otrok, se ne bi celo gimnazijo slovenščine učil, kaj hoče potem dovršivši gimnazijo početi, kakor zapustiti domačijo in iznaroditi se.
Ali se morebiti to namerava? Ptujska gimnazija je deželna šola, pri kteri ima največ deželni odbor in deželni zbor govoriti. Naši deželni poslanci morajo v tej zadevi svoj glas povzdigniti v deželnem zboru in ne dopuščati, da bi se naši otroci na naše stroške v Ptuju izneverjali svojemu rodu. Naše gg. poslance hočemo s tem dopisom na to reč opozoriti, in nadjamo se, da bodo oni svojo dolžnost storili.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
X. Gosp. zbor. svetnik K. Luckmann poroča, da se je kot delegiranec zbornice vdeležil enkete, ktero je c. k. trgovinsko ministerstvo sklicalo v interesu
zopet v krčmo pričakovat najinih rojakov, ki jih pa še dolgo ni bilo za nama.
Minula je ura in v cerkvenem stolpu z okroglo streho se je oglasil težak zvon, ter vabil k večer-nicam. Naši bi imeli vsaki čas priti. Pa minulo je dosti časa, predno je pripeljal vodja iz Marnberga svojo procesijo, ki je v cerkev gredoč glasno prepevala Mariji na čast, a drugi vodja iz Kaplje bil je še na potu. Prišlo je iz cerkve nekaj znancev, pa še več neznanih. Neka ženska je pri vstopu pokazala na poluizpraznjeno kupico vina, kakor bi hotela reči, da zahteva nekaj podobnega. Toda bližnji Nemec je menda mislil, da hoče izpiti to vino, ji je pokazal z roko vrata z gromovitim „Marsch hinaus!" Revica tudi plašno pobegne; Nemec pa je rekel preširno svojemu tovarišu: „Diese toll-kiipfischen Slovenen, diese kiinnen zvvar allo deutsch, aber sie sind nur so schlau; dass sie nicht sprechen vvollen." Mene je že jako mikalo, povprašati ga, koliko smo mu Slovenci dolžni, njemu, ki je bil
nam enako le gost, pa opustil sem, dasi tudi ta surovost jako kaže značaj nemške „bildunge"! Ko pride še druga procesija, gremo vsi vkup k večer-nicam in bilo nas je precej veliko, ki smo tudi položili svoj dar na žrtvenik, a naposled ostali navzoči pri večernicah brez litanij. Tii sem opazil čudno izrekanje Nemcev črke r, ki je v nemškem golcu kaj nenavadno donela, ter se skoraj komaj slišala. Slovenci pravimo takšnemu izrekanju: „pod'rzniti". Petje in vse drugo bilo je le nemško.
Po večerji se podamo raztrošeni vsak na svoje ležišče, ktero si je kedo izprosil kje na mehkem senu. Pa noč je bila nepokojna in mrzla. Kramarji so vozarili celo noč, in fantin, ki je bil domd iz Marnberga, pa služabnik pri tržanu, kjer smo spali, je ukai ter nas zagotovljal „ich bin a Bindischer". Zjutraj s svitom smo bili že na nogah ter se podali v cerkev k sv. maši.
Cerkev „Božje martre" je blizo 14—16 sežnjev dolga in 8—9 sežniev široka, ter nekako okrosla
brez ladije. V njej je 5 altarjev, na kterih dveh se nahajata le lesena križa. Orgije ima kaj velikanske, pa petje se ni prilegalo ušesom; človeku se je dozdevalo, da pojo same žalostinke. Brzo po sv. maši pa se vstopimo v vrste; razpelonosca se postavita pred nas in šli smo med petjem in molitvijo svetega rožnega venca skozi sejmišče v procesiji mimo grada proti zapadu, daleč, daleč. Pot nas je vodila zopet na priličen grič, obraščen z vinogradi. Po molitvi smo vgibali, koliko nas bo. Navada je namreč, da se naposled vsi romarji seštejejo; to se zgodi še le popoludne, ko so že blizo Ojstervice, s pomočjo krajcarja ali kamenčka, kterega mora vsak božjepotnik podati. Bilo je zanimivo potovanje, samo žejalo nas je. Krčem se je namreč dosti opustilo, a tam, kjer smo na ktero naleteli, zmanjkalo je kozarcev in steklenic — prekmalo tudi vina — in kdor ni bil dosti gibčen, šel je nepokrepčan dalje.
(Daljo prih.)
mliuarske industrije dne 23. in 24. februvarja 1886 na Dunaji. Tožbe, ktere so se čule od strani kranjske trgovine z žitom in kranjske mlinarske industrije so zbornici znane, toraj jih govornik neče ponavljati. Jednako tožili so tudi češki in moravski mlinarski obrtovalci. Ker so se te tožbe tudi v državnoželez-niškem svčtu v seji dne 26. oktobra 1886 izrazile in se je sklenil zbornici že naznanjen sklep, našel je Nj. ekscelenca gospod trgovinski minister povod, da je sklical gori omenjeno enketo, ktera se je vršila pod predsedstvom gospoda ministerijalnega svetnika viteza Pollanetza; vdeležili so se jo tudi delegiranci vis. c. kr. ministerstev za finance, poljedelstvo in trgovino, potem delegirauci državno - železniškega sveta, trgovinskih in obrtnih zbornic, drugih intere-sovanih korporacij in zavodov, železniških upravitelj-stev in osebno povabljeni strokovnjaki.
Kakor je predsednik v otvornem govoru omenjal, bila je naloga enkete, z ozirom na nasprotstvo interesov, o kterih se je imelo tu razpravljati, spoznati mnenje posamičnih gospodov enketnih članov, oziroma skupin članov. Glasovanja so imela samo namen zvedeti, kdo je temu ali onemu mnenju pritrdil. Preglasovanja so bila toraj že naprej izključena in oziralo se bode jednako na mnenje vsakega po-samičnika, brez razločka, je li ga je več ali manj enketnih članov podpiralo.
Pri enketi se je obširno razgovarjalo o pritožbah in željah mlinarske industrije; posebno je več dele-girancev povdarjalo, da visoki lokalni tarifi mlinarsko industrijo spravljajo v neprijetni položaj, da niti z lastnimi najbližjimi kraji konkurirati ne more, ker pri teh krajih konkurirajo tuji ogerski izdelki s ce-nimi zveznimi tarifi. Večkrat se je kazalo tudi na nejednako prednost posamičnih interesentov, in zahtevala se je jedna, komerna razdelitev prednostij, ktere dovoljujejo železnice. Gosp. poročevalec se je poganjal za nejednako tarifovanje pri žitu in moki, kar v istini dela južna železnica s tem, da priznava refakcije.
če bi se to ne godilo, bi bila konkurenca kranjske mlinarske industrije z drugimi deželami nemožna. Vendar ne glede na to, da je več dele-girancev govorilo za to načelo, se je večina izrekla proti nejednakemu tarifovanju. Proti nejednakemu tarifovanju so se izrekli delegiranci trgovinske in obrtne zbornice v Budejevicah, Celovci, Ljubljani, Plznu, Liberci, Trstu, delegiranec severo-feske zveze mlinarjev in osebno povabljena posestnika mlinov dr. Ržiha (Plzno) in dr. Slavik (Mlada Boleslava); večina, in sicer zastopniki trgovinske in obrtne zbornice v Brodyji, Brnu, Gradci, Krakovu, Lvovu, Lincu, Ljubnu, Olumucu, Pragi, Solnogradu, Opavi, na Dunaji, potem oni zveze avstrijskih mlinarjev in mlinarskih interesentov, Dunajske borze za moko in sadje, in založnice mesta Dunaja, konečno osebno povabljena posestnika mlinov Daubek (Bonlic) in "Wiedenthal (Dunaj). Potem so bili naslednji predlogi jednoglasno sprejeti:
1.	»Mi predlagamo ustanovitev jednostavnih kilometerskih tarifov. Dokler pa se ti ne izvedejo, naj visoka vlada uporabi svoj vpliv v to, da se hareme c. k. državnih železnic vpelje tudi pri zasebnih zeleznicah.
2.	Med tem naj visoka vlada z vso močjo pritiska na to, da se lokalni tarifi tako zmanjšajo, da ne bodo v živem nasprotji z direktnimi tarifi.
3.	Tudi naj se vsa prevožena proga brez ozira na prehod z jedne na drugo železnico po sprejetem merilu preračuni."
Za reekspedicijo žita in moke v notranjem prometu izrekli so se delegiranci trgovinske in obrtne zbornice v Brodyji, Brnu, Budejevicah, Gradci, Celovci, Krakovu, Ljubljani, Lvovu, Ljubnu, Lincu, Olumucu, Pragi, Solnogradu, Trstu in Opavi. Za dovolitev reekspedicijskih prednostij pri prometu z inozemstvom izrekli so se vsi navzočni delegiranci.
Dalje so se sprejeli naslednji predlogi, in sicer prvi z vsemi proti jednemu glasu, 2. in 3. pa jednoglasno.
Dokler se ne odpravijo refakcije in druge jed-nake tarifne prednosti, mora se:
1.	»Vsaka refakcija brezizjemno objaviti.
2.	Za vse avstrijske železnice ima obligatorno veljati načelo, da, če jedna postaja uživa refakcijo ali prednost proti jedni točki proge, morajo vse na tisti železniški progi ležeče med postaje dobiti na željo iste prednosti.
3.	Naj se tarifna prednost ne veže na odposlano poličino, naj bi nikakor ne znašalo več nego 50 naloženih vnz na leto,"
Gospod poročevalec je povdarjal tudi, da je stališče, ktero je glede tarifnih vprašanj že večkrat povdarjal, zastopal tudi v državno-železniškem svetu; izražal je tudi nadejo, da se napravijo novi tarifi. Konečno stavil je do zbornice prošnjo, naj izvoli to poročilo blagohotno v znanje vzeti.
Gospod zbornični predsednik se v imenu zbornice iskreno zahvali gospodu poročevalcu za zastopstvo pri enketi.
(Konec prih.)
Domače novice.
(Mili g. knezoškof dr. Missia) daroval je za Radetzkyjev spomenik 50 gold.
(Vabilo.) Udje in dobrotniki bratovščine presv. Rešnjega Telesa se uljudno vabijo k razstavi cerkvenih paramentov in oprav, ki jih bode brativšina letos razdelila. Razstava bo v navadnih sobanah Ljubljanskega uršulinskega samostana jutrošnjo nedeljo, ponedeljek in torek, t. j. 8., 9. in 10. t. m. Odprta bo pa .od 9. do 12. ure dopoludne in do 2. do 6. popoludne.
(»Sokol") ima nocoj »Jour fix" v čitalnici, kjer bo ob enem razgovor o izletu v Ptuj.
(»Slavec"), slov. del. pevsko društvo v Ljubljani ima v ponedeljek 9. t. m. ob 8. uri zvečer svoj občni zbor v steklenem salonu gostilne pri »Lozarji" s sledečim sporedom: 1. Nagovor pred-predsednika. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Nasveti in interpelacije. 4. Volitev odbora po § 19. b). Redni, kakor tudi podporni člani vabijo se priti v prav mnogobrojnemu številu k zborovanji. Odbor.
(Na Glincali) »pri Bobenčku" bode jutri slovesnost, kakoršne si vsaka poštena kmetska hiša iz celega srca najbolj želi. Domači sin č. g. Franjo Suštaršič pel bo novo mašo v tukajšnji frančiškanski cerkvi, na kar se svatje na novomaš-nikov dom popeljejo. Zvečer se bo zažigal umetalni ogenj. Pa je res ni lepše in veličastneje veselice med priprostim in pobožnim slovenskim narodom kakor je nova maša pri hiši. Škoda, da so tako redke I
(Čast. g. Janez Molj), kapelan Smledniški, postal je župnik na Fužinah (Weissenfels) na Gorenjskem.
(Letno poročilo dvorazredne dekliške šole v Kamniku) za šolsko leto 1885/6. Podučevali so na tej šoli: č. g. Blaž Muhovec, katehet; g. J. Čenčič, učitelj in voditelj in gpdč. Frančiška Verne, učiteljica. Šolsko leto pričelo se je 22. sept. 1885, zvršilo pa 27. julija t. 1. Razni dobrotniki darovali so šoli mnogo knjig, učil in obleke za revne učenke in tudi s hrano preskrbljeval je nek blag dobrotnik več učenk. Izmed 209 učenk bilo je za bližnji višji razred sposobnih 154, od kterih se je 40 učilo prav dobro, 11 pa jih ni bilo uvrstenih. Prihodnje šolsko leto prične se 17. sept. t. 1. s slovesno sv. mašo.
(Učiteljske spremembe.) Gosp. F. G o v e k a r, nadučitelj na Igu in g. Primož Ušeničnik, nadučitelj v Šiški premeščena sta vzajemno.
(Pisarja) išče c. kr. okrajna sodnija v Tržiči proti dnevni plači 1 gld. Prošnje v osmih dneh tjekaj.
(Štajarcem), ki nameravajo svoje sinove v srednje šole vpisati in sploh ondašnjim dijakom, ki morajo iz tega ali onega vzroka šolnino plačevati, priporočamo Ptujsko gimnazijo. Ondi šolnina znaša le 6 gld. na pol leta, v Celji in Mariboru pa po 15 gld.
(Trtna uš) zaredila se je tudi že na Štajarskem okoli Podčetrtka in Ptuja. V poslednjem okraji jeli so že trsje izsekavati. Vstregel bi nam, ako bi nam kdo naših gg. naročnikov od ondot kaj več o tej nad vse žalostni prikazni izvolil sporočiti.
(Svota za Radetzky-jev spomenik) od dne do dne čudovito hitro raste. Do sedaj je že nabranega 117.333 gold. 53 kr.
(Kolera). Danes teden v noči se je v mestu kon-štatiral le en slučaj kolere, v okolici pa tudi en slučaj pri Sv. Ivanu. V nedeljo so bili v mestu 3 slučaji, v okolici pa tudi eden in sicer v Rojanu. — V ponedeljek je zbolela za kolero v Škorklji neka 641etna okoličanka Ana Gomizelj, in v mestu ste zboleli dve ženski nižega stanu, umrli sti v ponedeljek v bolnici za kolorozne dve ženski. V torek je zbolel v okolici 61etni otrok in ena ženska, v mestu ie
zbolel nek fakin, ki je več časa ležal pijan v ulic Torrente, pa ga je v pijanosti prijela močna drizka in je začel tudi metati iz sebe. — Na stotine radovednih se je zbralo okolo nesrečneža, po kterega je prišel sanitetni voz ter ga odpeljal v bolnico za ko-lerozne. Najbrže niti pijanec ni imel kolere. Zbolela in precej umrla je včeraj tudi neka starejša ženska. Danes zjutraj se je slišalo o enem samem slučaju v mestu. — Imeli smo v noči močan dež, a danes je že zopet lepo vreme, vendar se je bati, da brza varijacija temperature pospeši bolezen. Opazuje se, da za kolero umrje veliko več ženskih, nego moških, in da tudi te ženske so skoro same take, ki se slabo hranijo. V obče pa dosedaj ni še taka reč. V 6 tednih, to je od prvega slučaja pa do danes zbolelo jih je v mestu in okolici 136, od kterih je umrlo le 77, kaj je to samo proti Ricmanjem! Nekateri čudni reporterji, prava strašila poročajo v dunajske liste, da so Ricmanje vse polno koleroznih, da je tam bolnikov na stotine, kar pa ni čisto nič res, kajti od začetka, t. j. 26. julija pa do 3. avg. je v Ricmanjih zbolelo le 24 ljudi, od kterih je umrlo 10; žalibog, da je med mrtvimi tudi č. g. Švet, župnik ricmanski in eden najneustrašljivejših narodnih borilcev v Istri, po kterem pa po pravici plaka vsak zaveden rodoljub. Kakor vojak v vojni, umrl je č. g. Švet, kakor žrtev svojega poklica. V Kortah je za kolero umrl jeden; v Sočergi jih je zbolelo do včeraj 20, umrlo pa 10, v Plominu je zbolelo kakih 12 — kterih polovica je umrlo. Sploh se je začela kolera po Istri širiti.	»Ed."
Telegrami.
Trst, 6. avgusta. Od včeraj pa do danes opoludne zbolelo je 5 oseb za kolero, umrlo jih je pa osem.
Petrograd, 7. avgusta. Avstrijski nadvojvoda Kari Ludovik je včeraj s soprogo obiskal Fregato „Donau", na kar je bilo veliko kosilo pri caru nadvojvodu in njegovi soprogi na čast. Na kosilo so bili povabljeni tudi zastopniki avstro-ogerski, angleški, grški in danski. Car in veliko-knezi prišli so v avstrijski, nadvojvoda pa ruski opravi.
Heidelberg, 7. avgusta. Sinoči je bil v slavnostni dvorani splošnji dijaški komers, kterega se je 8000 velikošolcev vdeležilo, Pozdravica velikega vojvode cesarju na čast, sprejela se je z navdušenjem.
Berolin, 7. avgusta. Profesor Viljem Sclierf je umrl.
Bad-Gastein, 7. avgusta. Princ Eeuss došel je zjutraj semkaj.
Hamburg, 6. avgusta. V neki gostilni zasačili so osem socijalistov pri tajni seji, ter so jih z gostilničarjem vred zaprli.
Florenca, 7. avgusta. Tukaj se je pokazala kolera. Magistrat je takoj 2000 lir med reveže razdelil.
Zahvala.
O priložnosti znanega poslavljanja so mi došla lepa in častilna voščila od toliko strani, da mi ni mogoče slehernemu gospodu posebej se zahvaliti. Zato s temi vrsticami izrekam vsim prečast. gospodom in blagim prijateljem svojo iskreno zahvalo in odkritosrčno zagotovilo, da me je njihovo prijateljsko sočutje in prisrčno častitanje v srce ginilo in razveselilo! -- Priporočam se tudi vsim p. n. gospodom še zanaprej v blagi spomin in v drago mi prijateljstvo.
*
Nikdar nisem iskal in ne pričakoval tako častnega odlikovanja od najviše osebe, sv. Očeta samega, vendar pa z veseljem spoznam, da sem bil od nekdaj ves vnet za poglavarja sv. Cerkve, ter sem ves čas svojega delovanja navdušeno povdarjal vzvišeni pomen in visoko oblast rimskega prvaštva. Z veseljem sem to delal čez trideset let pri dogmatičnem predavanji. Kot semeniški vodja sem imel vsako leto skrb za slovesno praznovanje papeževega godu; imeli smo slavnostni govor, primerno petje, tudi brzojavna voščila. Pri katoliški družbi mi je bil primat vsa leta poglavitni predmet in magnet za oživljevanje katoliške zavesti. V svojih spisih sem obdeloval ta tehtni predmet že v ,,Z 1 a t e m v e k u", še bolj v ..Zlatomašnikn Pijn IX.u
zlasti pa v „Papeževi nezmotljivosti", tudi v raznih stavkih naše „Danice" in posrednje v ,,Glasih". Tudi s „Petrovim penezem" že od mladih let nisem zaostajal, in sem tudi v svojih cerkvenih govorih živo pojasneval visoki pomen rimskega prvaštva in žalostni stan sv. Očeta. Vse to sem delal v živem prepričanji, da je papež pravi namestnik Kristusov in vidni poglavar in najviši pastir cerkve Kristusove, kteremu je izročil ključe svojega kraljestva in vso čedo vernih. Papeštvo je najbolj očitno znamnje za spoznanje prave Kristusove neveste, trdni temelj potrebne edinosti v veri in ljubezni, in zato tudi najočitniši razloček med katoličani in drugoverci vsake vrste in dobe; pa je tudi za te ločene najbolj naravna in bližnja pot, po kteri se morejo vrniti k pravi Kristusovi čedi, da bode en hlev in en pastir. Bog hotel, da bi bil moj mali trud, ako ne k temu zedinjenju, pa vsaj za oživljenje katoliške zavesti nekoliko pripomogel ! H koncu z veseljem in navdušeno izrazim svojo preponižno zahvalo in najglobo-kejše spoštovanje sv. Očetu, slavnemu Leonu XIII., ter predobrotljivemu posredovalcu, našemu milostljivemu gospodu knezu in škofu Jakobu. Bog ohrani in blagoslovi taka izvrstna prednika mnoga leta v vsestranski blagor cele sv. Cerkve, oziroma naše škofije!
V Ljubljani, B. avgusta 1886.
Dr. And. Čebašek.
Umrli »o:
5. avgusta. Rudolf Papež, paznikov sin, 2 leti, Poljanski trg it. 5, daviea.
V bolnišnici: 5. augusta. Prane Hribar, 56 let, otrpnjenje hrbtnega
mozga.
Vremensko sporočilo.
0 1 13	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
6.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	730-42 734 74 736-80	+8-2 +20-8 +12-6	brezvetra si. vzh. si. svzh.	megla del. jasno del. jasno	8-3 dež
Zjutraj megla, dopoludne jasno, popoludne oblačno, zvečer okoli 8 ure nekaj dežja, potem pa zopet jasno. Srednja temperatura 13-9° C., za 59° pod normalom.
I>unajska borza.
(Telegratično poročilo.) 7. avgusta
Papirna renta 5% po 100 gl. Sreberna „ 5$, „ 100 „	(s 16 lo davka)	85 gl.	85 kr.
	(s 16% davka)	86 „	60 „
4 lo avstr. zlata renta, davka	prosta	121 .	20 .
Papirna renta, davka prosta		102 .	30 r
Akcije avstr.-ogersl ® banke		871 „	— „
Kreditne akcije		281 „	80 „
London ....	• . .	126 „	20 „
Srebro ....			~~~ n
Francoski napoleond. .		10 l	15 „
Ces. cekini ....		5 „	94 „
Nemške marke		61 ,	85 „
ooooooooooooooooooo
a Turnske ure o
izdeluje nove ter popravlja stare, kolikor je mogoče, po nizki ceni.
Vsem prečast. gospodom cerkvenim predstojnikom se za obilna naročila vljudno priporoča in obeta pošteno delo
Matija Lenart,
ur ar na Mirni, Y (3)	Dolenjsko.
ooooooooooooooooo«
ravstvena vina.
1.	Burguudsko vino, staro, priporoča se kot po-mizno vino, kakor tudi za slabokrvne in okrevajoče bolnike; zarad svoje zdravilne lastnosti, ker ima v sebi obilo tanina, varuje sosebno proti griži (diarčji) ter je v istini najboljše poživljujoče, krepčeSe zdravstveno sredstvo. Steklenica po 60 kr.
2.	Maiaga-vino, staro, belo, pod imenom „Lacrima Christi" znano, priporoča se bolj nego črno malaga-vino, v steklenicah po •/» litra 1 gl. 20 kr. in po 1/1 litra 60 kr. a. v. izvrstno in poznato za oslabele bolnike ter okrevajoče.	(3)
3.	Miirsalu-llorio, najboljše Sicilijansko namizno vino; za oslabele,bolnike in okrevajoče izbornookrepčujoče sredstvo, za zdrave pa je boljše in prikladneje nego vsaka druga namizna vina. Steklenica 1 gl. a. v.
Vsa ta viita, v hladni, zračni in suhi kleti hranjena, dobivajo se vedno enako dobra v lekarni
I',Pioooli-j*vi
»pi*i Angelu"
v Ljubljani na Dunajski cesti. bss Prazne steklenico jemljemo po 5 kr. nazaj. —
Št. 4973.
(3)
Naznanilo.
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov in zaradi druzih potrebnih poprav, ostane deželna blagajnica Kranjska za čas od 9. do vštetega 14. avgusta t. 1. strankinemu prometu zaprta.
Od deželnega odbora vojvodinje Kranjske.
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1886.
Vsled carinske vojske med Avstrijo in Rumunijo zaprta je pot našemu blagu v Rumunijo. Zarad tega prisiljena je trgovina Waarenlians „Zur Monareliie" na l>nnaji vse svoje za Rnnmnijo nakopičeno blago za polovico cene razprodati, samo da ga s poti spravi. Kar bi komu ne ugajalo, brez ugovora nazaj vzamemo, toraj pri naročitvi nihče nič ne tvega.
Velik ostanek suknenih koncev
olblelio
v najlepših vzorih
zadosti veliki za celo gosposko
po 3 gld. 75 kr.
Fini kosovi iz predene Brnske ovčje volne po 8 gld. 25 kr., za suknjo, hlače in oprsnik za
največjega moža.
Kar ne ugaja, vzamemo brez ugovora nazaj.
Moške srajce
iz najfinejega angleškega sifona, čveter-natimi prsi, vsakovrstne širjave po 1 gld. 50 kr.. tucat 16 gl. 50 kr. Ravno tiste iz najfinejega šrolšifona izdelane jako fino a la France po 1 gld. 70 kr., tucat za 18 gld. 80 kr. Še fineje po 2 gld., tucat po 22 gld. 50 kr.
Ženske srajce
iz finega šifona in švicarskim vezljanjem I. vrste po gl. 1.70, II. vrste po gl. 1.50, tucat po gl. 16.50.
Ženski nočni korzeti
iz najfinejega angleškega šifona, jako dolgi in po celi daljavi vezljani po švicarski, jako elegantni po gl. 1.50, tucat po gl. 16.50, najfineji po gl. 1.70.
Spodnja krila
iz najfinejega sivega platna z vezljano borduro in plisejem po 90 kr., ravno tista iz rudecega kretona po gl. 1.40.
Spodnja krila
iz najfinejega angleškega šifona s švicarskim vezljanjem in plisejem I. vrste po gl. 1.70, II. vrste po gl. 1.40.
Ženski predpasniki
iz eefirja z naprsniki in obramnicami, jako lepi po 90 kr.
Štefanijski predpasniki
Otroška obleka
iz sivega platna, jako fino po turški olepšana, z elegantnimi volanti, od 1 do 5 let trpežna po 1 gld.
Rjuhe
iz dobrega gostega velikega platna brez šive zadosti velike za vsako posteljo, 9/i Široke po gl. 1.50, tucat le gl. 16.50.
Domače platno
v kosovih po 29 vatlov jako dobro in gosto ter za domačo rabo kakor nalašč, 6/4 široko, ko po gl. 7.50, *lt široko po gl. 5.80.
Najfineji šifon
30 vatlov, °/fi široko, jako dobro blago po 7 gl., kar še ni nikdar tu bilo 1
Sternberška posteljnina
po 1 vatlu široka na vse mogoče načine pisana, kos (30 vatlov) gl. 6.50.
Garnitura iz ripsa
v najlepših barvah obstoječ iz 2 posteljnih pregrinjal in namiznega prta okoli in okoli vrvica in cofi 6 gl., jako fina gl. 8.50.
Juta-garnitura.
obstoječa iz namiznega pogrinjala in dveh posteljnih pregrinjal popolnoma velikih po gld. 4.25.
iz pravega svilnega atlasa z volanti in vezljani z raznobarveno svilo, jako elegantni, poprej po 3 gld. sedaj le po gld. 1.70.
Razpošilja se vse le proti predatju denarja ali proti poštnem povzetji. Naročila sprejema:
^'13,%©, B ssagsia&falek
jako fin in dober izdelek, najtežje vrste, temne ali svitle barve in indiških vzorov, po tri in pol metrov dolga z draperijo in franžami vred I. vrste 4 gld., II. vrste gl. 3.70, III. vrste gl. 2.90.
s podobami levov in cvetličja, jako fina, svilnemu plišu podobna, in okoli in okoli z borduro, silno elegantna. 100 cm. dolga za dva komada gl. 3.— 120 „ „ „ „ „ gl. 3.40.
Predsofna pregrinjala
v raznih perzijskih in orijentalskih vzorih z rudečo borduro in bogatimi franžami, prav debela in nepokončljiva. I. vrste 200 cm. dolga, 160 cm. široka gld. 6.50, II. vrste 260 cm. dolga, 170 cm. široka gl. 7.85, III. vrste 300 cm. dolga, 220 cm. široka gl. 9.25.
Hodniška pregrinjala
(Laufteppiche) v ostankih po 10 do 20 in. dolgih, jako vstrajna, 65 cm. široka, jako fino pisana, imajo prav elegantno borduro dobre za najfineji salon le gl. 3.90.
Popotni plodi
angleški iz čiste volne po 3 50 metrov dolgi, 160 metrov široki, z debelimi franžami I. vrste 5 gl., II. vrste po gl 3.50.
Jermenje za potni pled
75 kr.
iz jako finega daiuasta, s pretkanim cvetličjem, obstoječ iz velikega namiznega prta za 12 oseb in 12 prtičev, vse jako fino lo za gl. 5.60. — Modna namizna garnitura obstoječ iz 1 velikega prta in 6 prtičev z raznim cvetličjem in dolgimi franžami, gl. 2.20.
Brise iz vafelna
že gotove, vsak komad za se zložen, z rudečo borduro in dolgimi franžami, krasno pisane, tucat za gl. 3.50.
Svilni žepni robci
iz najtežje Lijonske svile, vsakojakih barv, iz falirane francoske tovarne za svilo skupinoma prevzete, vsak druge barve, tucat gld. 3.50.
v
Zej>ni robci
za gospe in gospode, jako lepi, tucat po 2 gl.
Platneni finski robci za v žep
v elegantnih škatlah. Vsaka škatla ima po 12 angleških robcev, raznobarvanih in že zarobljenih. Škatla z robci vred velja gl. 1.20.
Konjske plahte
drapaste in sive, z barvano krajevino 190 cm. dolge, 130 cm. široke po gl. 1.75.
Fijakarske plahte
rumenodlačne z šestero krajevino 195 em. dolge, 155 em. široko po gl. 2.80.
Novoiznajdene konjske plahte, ki ne prepuščajo vode.
Te plahte so strokovnjaki skusili in so se-prav pohvalno izrekli o njih, kako da so praktične. Dolge po 190 cm., široke 130 cm. veljajo po gl. 2.25. Rumenodlačne z šestero krajevino po 195 cm. dolge in 130 cm. široke so pa po 3 gld.
(1)
Waarenhaus „zur Monarchie',
WIEN,
III. Hintere Zollamtsstrasse 9.