,.. .. D.D GLASILO VTO ZA BIOLOGIJO & IBU premišljevanje o bodoči zaposLitv i AP iesen 1982 12 Dvanajsto številko Antirepresorja so pripravili: Jure Piškur Meta Virant Dušan Murn (ilustracije) Marko Dolinar (uredni5) Srdan Dordevič Natisnjeno v 160 izvodih septembra 1982 ------------------------- - Antirepresor je glasilo VTO za biologijo BF UEK in Inštituta za biologij~ 12. številko j'e· 'izdala in finansirala 00 ZSMS Biologija ?faslov: "Antirepreaor 0 , VTO za biologijo, Aškerčeva l2 61000 Ljubljana Vsebina: BRUCOM IZ ZGODOVINE A NTIREPRESORJA NEKAKŠNO OBVESTILO IN NA.VODILO LETNIKOM · D MEMTORJIH IN SOMENTORJIH KA.J SE DOGAJA NA. NAŠEM FAKSU PROSIMO ZA. ODGOVOR S SEJE ŠTUDIJSKEGA ODBORA 14.9.1982 POVZETEK Z RAZPRAVE NA. OKROGLI MIZI: AK'I'UALNI ~, ::.:i:;; 1:.::;~~:::. ŠTUDIJA BIOLOGIJE 18. maja 1982 OB ROBU DOGA.JANJ POLOŽAJ BIOLOGIJE V NA.ŠI DRUŽBI BIORUDARSTVO PET MINU~ ZA STARO PESMICO & STIHI IZMED BOKSOV SMEH, TI SI KA.KOR ZDRA.VJE Basen o mačku in vrabcu Wrabrov kotiček IZ NASLEDNJIH ŠTEVILK NA KONCU KONCEV 3RUCOM Me ta Virant Dragi bruci! - 1 - 1 Tu s·te, naši ste, vendar boste mo1,ali sami poskrbeti zase c Mi vam lahko samo pomagamo, ne moremo pa delati namesto vas~ na ~o 00 ZSMS smo letos spomladi po nekajletnem zimskem spanju postavili na noge in sedaj bi nam prav prišle sveže moči, da. bi r~ i mp.rej čimveč naredili j; l~ajprej vas bomo seznanili z vašimt pravicami (in nekaterimi dolžnostmi), ki jih bruci v preveliki želji po znanju in učen..i--i,~ preradi zanemarjajo~ Čeprav vemo, da ste tudi vi strašno pridni in da boste večino časa porabili za učenje, vas vseeno vabimo k nam, y oo zs:::::;, kjer vas (in nas, stare bajte) čaka še veliko dela; organizi-• ranje ekskurzij v južne kraje Jugoslavije, obnovitev de la ?. športnem društvu Lipa, priprava razstav naš~ foto-sekci je „ i z~, dajanje naslednjih :Številk Antirepreaorja itd. itd. ~C'o:re,j, čaka va.,a (nas vse skupaj) delo; nikar ne obupajt e~ za•· · kopljite se v delo in ne premišljujte o tem, ali boste dobili službo ali je ne boste. ::;:z ZGODOVINE AUTIREPRESORJA (T'ovzeto po članku Andreja Podobnika: Horuk v novo deaetštevilč?'· :e iz lle številke Antirepresorja) I deja o Antirepresorju, skupnem glasilu 00 ZSMS Biologija ~ VTO za biologijo in IB, sega y leto 1976. Takrat je izšla tudi prva številka, do leta 1978 so izšle tri številket po tri pa so iz- šle v letih 1978 in 1979. Deveta številka je izšla decembra 19'!9$ nato pa smo vsi čakali, da asistent Tine Valentinčič iz ---· d.a deseto številko, k~kor je obljubil, Ker pa je asiste ~rb ·va-···, !JOl e kularne genetike. J. · D~ l. og;_J of the Gene takole : Watson • V' p1se v knjigi Molecul a.r- B~.<;• • repre s sor== The product of a regulatory g0ne, now thought to be a p.ro t ei.n and to be capable of combining both wi th an inducer (ox' o o.rep.:r·assor) and with a .n operator (or its mRNA. product). , Du tret j ega letnika tako ne boste razumeli, za kaj g1°e j potem r,e boste pa to takoalj_tako učili pri molekularni genetiki .., '✓ J.TEKA KSNO OBVESTILO IN Kt\.VODILO LETHIKOrfi V n a vadi je, pa tudi potrebno je, da vsak letnik izvoli svoj e - ga predsednika, · podpredsedni~a " blaga j nika in svoje dele ga te t - - odbore in komisije. Tako ima vsak letnik v odboru za štud i J, -,. ske zadeve enega delegata, dva pn v pedagoško-znanstvenem s vf< u , (:stali š tudentski delegati" s 0 skupni za vse študente .in j:l.h v e:,, J "trnu na zboru študentov oziro~na tajno na volitvah. Za. predstavo in na zna.nje je tu sp:isek organov na ~·VTO za bio"- :l c,gij u BF ~ s·rn t V'.rO/ PZS/poslovni odbor/. odbor za ka drovske zadeve4 odbo:r• za :; t ·-1dijske zadeve/odbor za samoupravno delavsko kontrolo/r1dbor sc1. znanstveno-raziskovalno de J. o,fkomi t~ · za SLO/komisija za sti-• :,:e 1::1 t ujino/komisija za nrnik/sta tutarna komisija/gradbena ko-• - -; n a š te tih komisijah imamo sv o jg pre dstavnike tudi štude ntj :"')" 3vcji.h de l egatov pa nimamo v nas lednjih k omisijah: kDmi s i ja. za tisk in založništv o/knjižnična komisija/odbor za , , 1 1 • vt d'j/ lilr k . ' .. ' ' , " j ' .. pou.-ip_ .. OLlSl.:J. H U J.. vo 16. OEl] .. Sl.Ja/ KOIDl S l, a za vars-i:;vo p:r:,_ de 1-u/k:'Jmi.sija za odločanj e o p osarne,znih pravicah/komis:ija z ;:1 oc enjevanj e delavcev· po delu/disciplinska komisija/ko.mi s i ja za i.zd.e l a v o osnov in me.ril za delitev OD/stanovanjska komi s i j n _ -vo mo j em mnenju bi bilo l e po in prav s da bi v naslednjih š t: c· ,-· - 4 - vilkah predstavili delo p~sameznih komisij, pokazali na pro- bleme, s katerimi se srečujejo in na tiste, ki so jih že r e - š ili. O MENTORJIH IN SOMENTORJIH V mladinski sm(,., se pogovarj a li, t ako in tako je na tem ::a>=:n.: .· mi bi radi kaj vedeli; mi se s čem ne strinjamo, nam n~~aj le - - ži na srcu na duši na palcu na nogi, kaj naj pa zd2 j? In, smo rekli, njega dni ali sploh, na faksu ima vsak l etnL-c svojega mentorja. Tako, na tiho (ker ima študentski boks t anke stene) smo rekli tudi, da je že tako, da profesor stoji nek je spodaj pod tabo in nekaj predava, na predavanju si ali nisi in tako ••• ali ne bi bilo bolje, da bi se lahko tudi z asistenti tako, bolj uradno kaj pogovoril. Ha študijski komisiji smo poveda li, ka j predlagamo, PZ S se je s trinjal, povedali smo, koga predlagamo za mentorje, koga za sor;:entorje in stvar je .:;e š ena. Me ntorji in somentorji po letnikih so tako odslej: l . letnik: Ličar/Valentinčič r-, l e tnik: Sket/Velikonja C.. e ~ letnik: Gogala M./Sojar . .• i ,;ta 4 „ l etnik: Tarman/Pohleven Za kaj sploh so mentorji in somentorji? Vprašanje na mes t u " 1.rsr tudi mentorji sami priznaj o , da kaj dosti dela s svoj i111 me:n tor - stvom nis o nikoli imeli. ]'ren t orji naj bi letniku posredovali aktualne informacije r- š t u- dentje bi lahko preko mentorja posredovali vprašanja, ki j i h zan imaj o , posvetovali bi s e lahko o usklajevanju kolokvijskih in izpitn ih rokov etc. Ko boste sklicevali zbore letnikov, povabite tudi mentorja in 5 - somentorja~ Ta bi sicer morala biti_ na sestanku. 7 toda ti naši as i s t ent i in profesorji s o pač tako sramežljivi, da s:L ne upa- jo pr i ti, če jih res posebej. ne povabite. ~;11. ,J SE DOGA JA NA NA.ŠEM ·FAKSU ·:_1 ~arko Dolinar Živel je hr•šč Bong, obžiral v sak dan hrastovo listje in pil jutra- njo r o~o , dokler ni neke ga l epei2 dne umrl. Ža lostna zgodba? Prece j ža l ostna. Takole boste začeli hoditi na fak s , kupili belo hal jo in cac1r - l1e škar je, prebrali Dvojno vijačnic o , začeli govoriti po le.tin-· sko . , . samo vse to je s::i.mo hrastovo lis t je. Razumete? Sp omnim se, ko _ je prof. Sušnik govoril o svojih študents r: i l1 J. P~-- tih . P:raktikumi so bili vedno odprti, v nji11_ so lahko študi11ali 1 uaj so s i kuhali na faks ue :Sepo j e moralo biti takrat š tudi~ r a ti, •• X~ j pod s oncem pa se danes dogaja n~ faksu? :t::i s l i te s 2veda, . da se prav nič ne ·doga ja. Pa se! :,I::,.š a mladin'ska organizaci ja je nekaj posebnega, Zat o , ker dela ~-onk:..1 e tne stvari. Pravzaprav se bori proti. hroščem Bongom , ~ro ti Kl ubu brezposelnih bi6 l ogov . A. ~otani6ria sekcija. je edina taka sekcija v slovenskem visokem šolstvu. Re s no . Prireja izlete in pr edavan ja na temo bo·cani~:a s, lat" Spor t no dru š t vo Lipa prireja šp ortne dneve in vsako l e t o v z~6etku januafja Poga5nikov memoria l , na ka terem se pomerimo š budenti med seboj in z de l avc i VTO in I BU v nogometu , ko f~r - ~i ~ namiznem tenisu, odbojki in vle 6enju vrvi. ':'o t o- selrn ija i ma enkrat na t@den pol dneva svoj la bor a t or i.-j. - 6 - In r a z~tave in foto~safariji! Naš Antirepresor je odprta ustanova, željna novih sodelavcev i n idej. Vidi t e , t o se dogaja d2,nes na našem faksu. Čaja še ne kuhamo, ga pa š e bomo. ~o bos te t aval~ po faksu,~boste našli še nekaj. V tretjem na d• s trop ju na koncu hodnika . je s lcri ta čumnata, študentski boks po imenu . Tam notri si boste lahko odp očili od vsega tega· tavanja, . od vsega tega trpljenja, od v se te m5re kakšen dan. PROS I MO ZA. . ODGOVOR ::ame n te rubrilce ni omade ževati eminenc te ustanove, tem":e3 razkriti ne katere probleme ~ izzvati krivce in nai,ti r e·š i T;vu. Kp ,ii ~ničark~ : Začelo Se je novo študij s ko leto. Se b osi~c ~-: c·< - no zbudile in uredile izpos ojo knjig t er u r esni- čile sklep o š t ampiljki? .Y.s e 2 ki ~,8.ha jajo v študentsk~ b ~!gl (tudi delavce VTO in IBU): Koliko časa se boste ho~ili sem samo zap i j at i n pri.ložno~tnd š t u dira t, ne da bi ga . poma gali urediti* (pot r ebuje klopi, izoiacijo, .•• )? ,:>vudi _j__sl~o lf_omi s1::•i~ ( in p.rof. Ske t a ) : Kda j se boste P?trudili in izdali skrip t o, v ka t eri bo kratek opis vseh predmetov, njihov program in priporočljiva li t e- ratura (in bo t a skr i pta tudi na voljo š tudentom)? Posebno izbirn l predme t i s o problem s svoj o nen:a ~ povedano vsebino. ~ Priložnost, d~ se izkaže t e 9 bos t e dob i l i š e v oktobru , to 1 0- mo preurej a li študentski boks. Pr idi te in pokaži t e ~ ka ~ z:.~~.'. ·t :·; - - 7 - .;g_~~: Čestitamo za opravljeni doktorat in -nestrpno pričaku­ jemo deseto številko Antirepr esorja. ys e_J?_redavatelje: K~aj bodo izdelani približni urniki preda- ' . . . vanj {za vzgled je l a~ko prof~ Isteničeva) ~n bodo teme naslednj e ure ' napovedane _vnaprej, da bo sprot1:.emu učenju om0gočena prelevitev v sprotni študij? Vse komisij_e 2 oba sveta~ Prav bi bil0; da v svoje vrste povs-- bi t e tudi zun_anje pr edavatelje, da bodo končno m~g:. :i _ razpravljati o skupnih problemih! El~olo~.: Ko liko časa. bo še preteklo, da bo med predmete ~:ega bloka zašla tudi a na lizna kemija? 00 ZSMS Biologij a S .SEJE ŠTUD::::JSKEGA. ODBORA 14. 9 o 1982 Cd~ or za š tudijske zadeve je imel se j o 14.9.1982, Trajal a ~o tri ure ~ Pred sebo j ~mo i m~l i. okr og še stdeset prošenj , vsa j d·3set pa so jih prinesli š t ud,')nti še med samo sej o. Redni vpis je potekal l s do 1 5. 9. 1982 in na oglasni h deskah j e pis ~lo (p od razporedom izpitnih rokov za vse letnike ), da j e opravl janje izpitov, k i so pogoj za vpis v naslednji le t n i k, dov oljeno opravljati le io 15 .9.1982. Torej so vs i nn s le~nji 1 . v v • • • • 7 ·Vt d t . v .• b 7 t . ::co"~i, ce s o ze razpisani, namenJenJ _ _ e s u .en om Vl l::, Jl._~ _a .~_u ►- \:ov ozir oma pavzerjem. Veli ko prošenj je bilo v zvs:ii::. s pr e d.me t om biokemij a 9 le~. ;_: 2 pogoj za vpis v 3. letnik . Veliko študent ov je namerava l o o p- r e v :i. ja ti izpit šele v 6,. roku ( 23, 9. 1982), čeprav bi g;,1 1,10:n > - l i opr avi t i v enem od prejšnj i h t er minov. Takim prošnj am~\. . ' l na}:-nadni vpis nismo ugo dil i 'J saj je v tem primeru možen le po- novni vpis v 2 , letnik (v pri meru, da študen t pred t em še n i p·.:,nsvl ;j al le t n ika : ; ... ~zj em_a s o t ist i š tudenti ;"' ki i ma :i o novnr PC~lY' - 8 - oceno iz vseh opravljenih izpitov in vnf vsaj 8. Tem smo dovo- lili vpis v -višji letnik tudi brez opravljenega izpita iz ene- ga predmeta. Xa ka j pr ošenj za naknadni vpi's se je nanašalo na kolokvij iz tujega jezika. · Tega v počitniških mesecih ni bilo · mogoče oprav•~ l j a.ti zaradi odsotnos.ti prof. Križajeve. Vsem takšnim prošnjam smo ugodili (seveda pod pogojem, d a kolokvij opravijo še v s eptembru). Iz vsega povedanega sledi, da je treba vse izpite) ki s o pogoj za vpis v višji letnik opravi ti do 15. 9. 1982., ne gle de n :i, ·'-:°'1 •=:i, li so razpisani roki še po tem datumu. Za tak ukrep smo se ,1-.:: -• menili za to, da je končno število vpisanih študentov zn2.110 :::L:- . prej. Na podlag_i _ t?g~ : štyyi~'.3- ;šele: ;J.~hko ... začn~ ---svoj E/' cl.elc? ur~~s ·~-­ ka kod i.'s :Lj-di." ·(št~~iio· ~t;d~n t ov v posameznem letniku ozir iY"'', ~: 1.c' · kuje potrebno vedeti, da dolo č ijo š tevilo skupin za v2je ) n Domen j eno je bilo tudi, da študenti , ki hočejo obiskova ti v a j G i z pre dmeta, ki je v programu viš jega letnika, to lahko s t ori.j u9 če jim as istent,ki te vaje vodi, · t o dov oli (odvisno od pr os t :ih rre st v skupini oziroma od prej c~Jravlj enih izpitov). rogoj pa j 8 t o. ~ da va je, ki jih na,mer avaj o obis ~cova ti, naknadno vpišej o ' v indeks. To pa pomeni, da bodo te va je tudi v resnici obisko- vali in jih opravljali še v istem študijske~ letu, koi s o jih obiskovali (sicer ne bodo dobili frekvence). ra se ji je bilo tudi rečeno , da j e možno vpisati dva letnika hkr a ti 9 če obstojij6 realne možnostij da bo študent opravil v ene@ l e tu vse zahtevane izpite. ( Na primer: šttident ponovno vp i še 2. letnik, pri tem pa opravi že vse izpite, ki s o pogoj za vpis v 4. letnik). ' .: - 9 - ,•, POVZETEK Z RAZPRAVE NA OKROGLI MIZI: AKTUALNI PROBLEIE ŠTUDIJA BIOLOGIJE 18. maja 1 982 Okroglo mizo je organizirala' 00 ZSMS, . vodil jo je Jure ?~- ~::1.; :r . Prisotnih je bilo 17 študentov in 19 delavcev VTO · za biolo0 :Lj ,\ :· Inštituta za biologijo UEK, Inštituta za biologijo č loveka I,~t1, Inštituta Jož~f Štefan in VTO Kemija ~NT. Cilj okrogle mize je bil p-okazati ·stanje v slovenski biologiji 1 smeri njenega razvoja in možaosti za njcmo večjo afirmacijo v CLr u.Žbi. V razpravi se je pokazaio, da j e verj e tno družba tako malo ~a- jnteJ:>es irana za biološke kadre -za t o~ ker ni seznanjena z zna--• njem , ki Ji ga biolog sploh lahko ponudi. Razlog p~ je tudi v · t em:1 da str"..l.ktu:r'a znanja ne ustreza povsem. Možnost za r- e šitev stanja se je pokazala v tesnej šem s ode l ovanju z zdr"}Ž.::mirn. d 8 1.mio 7 uvedbi delovne prakse, organiziranju ekskurzij v delovne OJ:; skih pr ~ks s tujino. Izkazalo se je, da ni analiz~ družbenih .potreb po bi ologih i G tem pa ni os.nove za pl;niran·j e ~ · Kdo na~ bi takšno. am:l ::..;~._, . 'J :; - -,.. · • v il, ni j c:.sno: P .i je za to p:ristojnR VTO 1 Društvo tio:!..cJ ,S Č'r . Izobr2,ževalna sl-·"l._ nost ali kdo d.r•ug ~ Gpozorj eno je bJlo, da deli tev biologije na klasično in mc d e r nu ni povse1;1 umestn,1. , saj gre 1°azv o ~ naglo n a prej na vse h podr8č ... jj_h biologije. Pr:av tako so razpravljalc i menili, da družba še po -c.1."'ebuje dobre poznavalce r as tlin slcega in živalskega sistema i n da tudi potrebe po mikr8bioJ.ogih niso velike. Venda rle pa ;;r.::- .Jc.LL zaposlovanja v razvi t ih dr ~mtah kažejo, da ,je 11rt.oderna bio logija '' še kako perspektivno p odr o čje zaposlovanja~ Zvedeli t~ :o ~a primer Krke, ki zapos l uje biqtohno loge s Hrvaškega , kjer j0 ~e organi'Airan tovrsten študij . •. - S.1-r~iss· lno bi bile;, ~-;~to razmi šlje~ ti o n1edfal:ul tetnem štt~dij ·u bi o-- - 10 - tehnologije, pri čemer ne bi smeli opustiti naporov za izbolj- šanje študi.jskega · programa na sami biologiji. Vsa~a sprememba programa študija biologije pa bi zahteva·1a še več sredstev, ki jih Izobraževalna skupnost ni zmožna zagotoviti, zato bo nujno te snejše povezovanje .z zdJ'.'UŽenim delomt ki bo tudi narekovalo strukturo - znanj b'odočih _ diplomantov. Tendence razyoja v svetu kažejo . na probleme prehrane; energije, zdravstva, ekologije ••• Vsa ta področja so v tesni povezavi~ biologijo, vendar_ s~ovenska biologija na teh področjih ni n~r e- dila_ :dosti. Tudi ·vTO je prev:eč pasivna s nima izdelane s tr2,tegi- je razv,.~ja :in slabo. sodeluje z gospodarstvom. (Povzeto iz Poročila o okr ogli mizi; zapisal Marko .Dolinar ) OB ROBU POGA JA.Nj . Jure Piškur Po občutkih' · sodeč še razvo j biologije d_ivje odvija predvs em ns dveh · podro~jih: BIOTEHNOLOGIJI in MOLEKUIARNI BIOLOGIJI • . Po zgl edih onkraj meje bosta ti dve pošasti slej k0 prej začeli . ' ra zsa j a ti tudi pri nas. Na žalost pa sta hudo interdisciplinar- ni, kar pa nekako ne ustreza našemu "prožnemu" študijskemu r e - ži mu. Gle de podobnost~ z ostalo biol ogijo imata lepotn0 napako: ponujata za poslitve. n,a1 pred l ~ti modernizirani ( 11blokizirani") ' sistem študija te1:1 i:l merem ne daje· riobene teže. Tako vse kaže, da se bo ponovila 3torija, ko smo se obrisali pod nosom za dobršen del de l ovnih mest iz ekologije, biokemije in a plika tivne mikro~iologi je. Os t a ja vprašanje ali je v letu 1982 · za vse študente razmer je zoo l ogije nevretenčarjev proti _ mikr obiologiji 15 : 4 (pe t m,. ,j st p.roti štiri v urah), taksonomije r a stlin proti biokemij i 14 ·· : 10 pa primerjalne anatomije proti fizikalni biokemiji 9 ! 2 c •_•~• š e primerno, ali ~i ga bilo ir~ba vsaj za polovic o š t u - den t ov obrniti (direktno prizadetim s e ~redništvo bpro šča in " - 11 - i ma j o pravico zastonj zahteva ti na slednj o številko, v ka t eri pa bodo na jbrž tudi njihovi odgovori). Novi dve po šasti se nam bliža ta. Se bosta zaradi tuka j šnjega 1 poman j kanj a razumevanj a nastanili na drugi s.trani ceste a li k j e drug j e ? ~oliko š t udentov bo potem sploh še zašlo. s em?! .Kr a tkov i dno branjenj e f onda ur (a li ~ t o lčkov) ža l ne s luži na -• ) r e dkuo Da ne bo vse izpadlo ko t godr n j an je čez preobilje r ožic in črv ov: potrebujemo bot anike i n zoologe t a ko kot mikr obiologe , gene tike , b i otehnologe • • • • ~~ a v prav em .razmerju in ne v z2- postavlj an ju drug drugega. In na koncv s e obračamo še :::ia t e , lj ub i bog , če si kje ~ ,;Da;j n3.m človeka , ki bo dov olj močan , da s e bo spustil v l ab i rin t birokr a cij e i n izvrta l iz nje KOLIKO in KAKŠNE na s r abi n:1 č ~ dru žba i n naj nam priza nese s kruto rsnico ~ če nas ne r1.b i '2.C\.KŠNI H KOT SliIO". Pa še mor a l a na koncu besni br e z živa li: S2dil je s t a rec jablane pa pridej o mi mo· modreci. Povpra ša j o ga : :,za ka j sadiš , starec , ko pa ne boš dočakal 'Sadov? 11 i 10b i r 2li jih bodo moji ot r oc-i 11 , j im odvrne . I0LOŽAJ BI OLOGIJE V NA. ŠI DRU~BI ,_;:-d:=i..n Dor devic :1:s i ol ogi j n navdihuje in bo ve dno bolj navdihovala ce l o vrs t o p odro č ij, k0 t s o medicina , i.crne ti j s tvo a li ekologij a , h -. ·ceI1 i ~1 · c i l j j e poda lj ~evanje člove kovega ži v lj enj a in izbol jševa nj e njegove kva litete . Srednj er očno gl edan o bo prinesla nove vi?' C na p odročju energije in i ndus tr i j e ~ Povezana s humanist i ,:Sn:i_·· _:; ve d.ani nam bo še naprej pomaga l a , da se "bomo bolje spo zna~ra li ,. Skra t ka , me d naravoslovnimi v e dami l ahko r avno od bioloe ~jE pričakuj emo najpomembne j š e pr idobi t ve za družbo, kal::r šna je 12 naša 11 • Tb so bile besede Frartqoisa Jacoba, Nobelove ga nagraj en- - ca (medicina-molekularna biologija) in profesiJrja na_ Collegue de France, ki strnjeno povedo perspektive in s tem tud j_ p oF1<:E1 biologije v sodobni d·ružbi. In kakšna je situacija pri nas? Poskušal bom našteti ne ko.j zna -- čilnih primerov, ki naj osve tlijo t o problematiko. Študij bi o:lc- gije na ljubljanski univerzi je dober pokazatelj spl6šnih r Gz- mer na tem področju. Govoril bom konkretno o študiju _na VTO za biologijo BF~ VTO za biologijo nima svojih prostorov 9 predavanj a tečej o na različnih mes.tih, ki so tudi več kilometrov narazen, občutimo pomanjkanje domače li tera_ture, obenem pa so možnosti za upor abo t uje literature omejene. Učni načrt je kompilacija "ortodoksne biologije'' in sodobnih interdisciplinarnih bioloških ved, opre- mo. v laboratori.jih je večinoma zastare l a . Naslednji pr ob l e!ll, kj_ je tesno povezan s študijem, je problem zaposlovanj a diplomira - nih biologov. Tri četrtine ne dob i službe takoj po končanem študiju„ Ali to pomeni, do. so diplomirani biologi naši d-.r•užbi nepotrebni? Presenetljiv je tudi mačehovski odnos biologiji s or odnih ved (kot so farmacija, kemija, medicina •• ! do biologije ,,. 0č i c1w :; , tudi, da so finančna sreds tva , namenjena fakulteti, raziskov '. -~""°!--- ni m inštitutom in razvojnim oddelkom v industriji, nezsdoot n~ Človeška zavest z neodtujenos tjo biologije dobiva izho di š ča z~ pravilnejši odnos do narave, od katere je odvisen naš obstoj, Ob koncu tega stoletja se bo morala povečati zavest ~ medseboj- ni odvisnosti živega sveta in o biološki h ravnotežjih. Toda za- vesti o naravi, spoštovanju do živali i n rastlin, ni mogoče preprosto izumiti. Če ne bomo r avna li v duhu bioloških .spoznanj (ni:1 jprej jih moramo pozna ti)j obsta ja nevarnost, da se bo vse ;~ol j . spreminj a la ·biosfera~ ·od · ka tere smo očitno odvisni„ Spre- :Y1i n j anj e okolja', kar čl ovek počne ž. e od nekdaj, dobiva nove di- nenzije. Ekološka ravnotežja predstavljajo pogoj, da je naše zi v ljenje na ·zemlji sploh mogoče~ Drago bo treba plačati sleher- " - _13 ·- no nepravil~9st, ki se tiče zemeljske homeostaze. Poglejmo še nekaj aspektov aplika tivne biologije! Uiiv8~ je psihotropnih drqg, pa tudi zdrav~.l, doživlja danes ekspGn z:l j c, , Ra ziskav~ ha področju recept orjev in nevrotransiiterjev ~o~-- • 1 ganskih celic obetajo nove_ generacije drog, ki bi lahko :cr::e .:.:i :; .. to spremenile obnašanje, ne da bi pri t em ppvzročile ns va j 8noet 1 zasičen dst •in propad, kar je karakt eristično za morfij in nj eg~- v e agonistične derivate. Omenil bi še . znan primer fundamental- n ih r a ziskav na področju kateholaminskih transmiterjev 9 ki so d~le takore koč trenutna aplika cij o v klinični medicj_ni pri zdravljenju parkinsonizma in nekaterih oblik shizofrenije~ Zna- no pa je, da se pri nas zelo neradi odločamo za finans iranje f undamentalnih raziskav, č e š da so a priori nekoris tne in neupo- rn bne • Bi ologija je raz.š.~.rila obs eg no.šG moui ., Ponudila nam je r e s -- n ičnejš o pre~stavo o 6loveku in ~ivem svetu sploh. 6 l ovek~ j e omogo čila zdravje, dalj še življen je in a ktivnejš0 s t a r o~ t . Vpliv, ki ga _ima biolo~ko znanj e i n ap l ikacije na ~plo~n o g i banje . i4ej, se odraža v dru žben~ dinamiki. Dane~ post~ j ~ bio - logij a pomembna komponenta usmerj an j o. družbenega r a zvo j a . L2L!:o bi rekli, da je evolucija č love ške vrs t e odvisna od r :3, ·,wc , ,,_ biologije. Postavlj a se vprašanje~ kd o j e kr iv za svo jevrsten kontrapuni:t me d p omen om in m~stom biologije v naši· družbi. Ke ko je mogoče, da biologij a , ki je najbolj človeka S 8 dotika - j oča zna nost, :k onča na s tra nskem tiru? St a posr~di neznanje in ne::.·a zume vanje? Ne znanj ~ ~ na ko. ter ega prepogosto naletimo pri t~ s t ih, ki b i lahio spremenili se da njo s ituacijo na , ~odr očju r a zvoj a b~oloških v~d in razv oja znanos ti na sploh , j e samo po oc :) i Že obža l ovanja vre dro . Ra zen te ga j e to nezna nje krivo , ,-h ti ljudje ne bodo zna li oc eni t i dru žbenih sprememb, ki jih pr i na š a razv o j zhanosti z novimi s p ozna.rij i. Žal je t emu rne(L ·'.rugi m na jbrž kriv osnovn oš cls l{i j_n s re dnješolski sis tem pouč e -­ van j a bioloških predmet ov ~ ki je p omanj kljiv in nEza dos t en • . - 14 - ~a jti že v rani mladosti je treba otrokom privzgojiti Spošto- vanje do narave. Zelo poučen primer so nekatere tehnološko vi- soko razvite države, ki so pop0lnoma zanem~rile svo'je naravno , okolje. Tako je danes na primer v ZRN strogo prepovedano.pobi- janje dvoživk (celo poskusne živali uvažajo)., ki so jih .pre j leta in leta neusmiljeno tr'ebili. Tudi .,pri nas vse pogosteje beremo o katastrofalnih pomorih .'.: ib. Ravno biologi smo tis t l., k:i. moramo javnost informirati in vzga jati. To nalogo bi mor a l a prevzeti univerza, predvsem pa mi, novi rod biologov. S te"n. bo--- mo tudi dobili položaj v družbi, ki nam v resnici pripada . BIORUDARSTVO Jure Piškur Ses tavek ima namen seznani ti tudi biologe "tradicionalnih 13 meri II s trendi razvoja novih smeri v biologiji. ?reds tavlja uporabnost mikrobov (in biološkega znanja) v rudar- ~tvu nizkovsebnih rud. Sestavek je povzet po članku revije 2cientific American. 1-'ridobivanje bakra iz odtekajočih rudniških voda je bilo- znano že 1000 let pred našim štetjem ob Sred6zemlju. Kljub kontinui- t e ti in izpopolnjevanju tega postopka pa se je vloga mikroorgn - nizmov opazila šele pred dobrimi pe tind~asetimi leti. Dane8 se v ZDA. na bio način pridobi že 10 % vsega bakra. Prednosti vpeljave biotehnik v p odroč j e rudarstva so: zr.:.:JJ 1j !:'.: c . . vanje zalog visokokakovos tne · rude 1 l až je pridobivanj e v v E. Č jiLt g:)_obinah, zmanjšanje· pojava ekoloških nevarnosti, ki s o p o f,; :1 , __ ... dica smrdečih sulfidov in izgorevanj a f os ilnih e:;oriv z visoko v sebnostjo žvepla, višajoča cena energije 1 ki je potrebna za kio. sičn o pridobivanje. Slaba stran je še vedno počasnost bio , os t opka t nedore5enost biokemijskih procesov in slabo poznava - n j e navzočih mikrobov (uh, koliko dela je še , za biologe!). !~v1~1;}~ bom s~"'l p:r~ifit11.,vi ti mikrotw ,.t i ivljeuk& pcg·Qljtt. n.jih~v~ @koloik~ J!d.lti ~ ~.jil'\ovo ~uoi, biokelliliu r@i1.k~t\~~, ,1 k.a~®. t:t bo~.QČ ra5voj Up@::r~b@ • .B-nkt~~ij~ lA®.V&O" pr1 i !.SlUi@nju rud eJO D IIOTROPl. (tUl~l:'~1 ... 1( 9].:J,,d(,'tJ:.tV@.~ Q ~ ~k:,1clac:ljo ~11.?lOrPMkih ~ov1) in lahk~ 't\~.d-5: . . .1tli~OTROFI ( ogljii.; a o@li'~n~ ko:mpom,nt " dobijo 1s co2 = i tntJKit~•~eki fil.11 ~ eraloit) it .:i~"~ v 1~j~nmo kislih t)k@lj:lh (ob vu.lnD.ih, ge·3m~jih~ ~ ~JP(.'";, . . . ; \ t"'\t>tin,iM.h li od toe~i rudniški ~f'Ki • il ~)- • pK ·, ~ ! o.t f~mp~lN\<>'Z< . . . .:, '· ~'.~t~ i-~z~@l"~ ~~ okol :t )0° C . ll®I. Thiob~oUlu, a d 50 :b. 60° O i frSJ.lfQbul:u~ , ..• tu.41 d~ 100 (~ t@)@ C ~o 5- aktiVM Skirt r@m:a'1b· \l~1t11t0Ae bak1 ~r1.j~..,, ?i,v~ ~n&a@.. Yl"st~ j• bia !'.h:lc~~i'llu :.te~nx14aalf, ki j-~ ~tii.,,, .tof 11.~e. - {v~lib konc«u:rtr~oij@ iveplOT$ VI: U.l!M ),;, · Vij? OifJ i f it.@. ji 3~ i;:t~efersk1 002 f ~uMn:•~ijo p~ pridobift r; o~id~t~iJ"" ;&,.;::il~UJ~ in iw'~pl, ~ pr~V~mllill.ik ®l@kt~C.Ulff 3• Jr:1■ik r o~ikcij~ ._.-.,++ {:!'.,r r o) .~-,,,. ____ 7e+++ {t"""I; a_'. ( ~uliidi • S ( ele...,nt&rno) ~-~ SO 4 - ( +6) f eu~ '( (%--. o2 ~-\ · _. 11ae· Jf:•~~l~hj:1 · p~~..te'tavailt: j '® red ·sul:folob~ · (1• eut~f)ffl!'l~ s~pa~· :1 .·•~b11.~b~~t$!1'i a • . ki ~ f> ptJ t~k~@~~uki bt.pziiji tU~APTr~QJa k·•;q;:;b~ F~c~.ri on:t;a a Jm.~11tot~l:'t&) • Energijo· p.ridobiva30 p~ ·1ob:t1,e kot gornja vret ml,® v~ @glJ iki~ pa ~o Ufko t\ldi p~@p1~•o~t® ~\~š'i~l'U;;Jk~ ~ol@kule pol~g C02, Dtrkrat~l=:.l p~ •• fakt\l.ti.Tni ~~­ .. ,.,td. (pl.1'ev;t;~nomik . el~kt~tui~ v 4ihalni v~1-lp. lli l!,:Jn~ o2 ) a .,:.ii~f§r®Jj fl ~ P~•v~·~u~ 11;~ttl'OU~. ld ~ \ IIP•••te ~b onih ... .. \~ ;t. iv1®pl~!) :m" · i l>te?A ( ~~~i") ~li t~rri (:P•'*) ioa!I' -1, - s-_ @U • --''.:: .. · ... T .. -+·l . ., ®4- + • {h~pl,$ mt ... \::~• ,~ .. ali, ."9 '- ,•~• -ob o4~31 6 ~11~t,~=~.i,fJ~·:. ~. ati1iš• l < '~ · ~ .. · · . ~~=t.. ·. . ) ' m~Q~ ~ ~~~ _.\,__~ % J Ji.~,· .. ki .~• •,i~1ui't6iki upa4 aa koapoaeai• lid.Aena, t:.;_ ~ $ oui.,di.N~o *· Prt ,-. · k-,ouata odu elettro• 1 t$k!i1ii4ia, a,prola.,aa @»~~~- ~.. pnvele • Atr. elektrGD~ !~ti J~TN.1 preYilf,•, kiiiiU;: b $8 re4-1a1 Y Tod.o. Bi.~w~ ~~1t>. -~ ·~• pouftti bol~ @bi~ •~• kM'1Dald.h iom4,·w 11,. '\ ., .§,, 1;11'1),v.,J .veOJDa • .;;r, ~ JJ;1M 111 . front<ui •~d ~ ~ubetnt, aapt.k pNlf:r; f~~.!t1i~-i'.) 1ou, ki jlf moh.n euiclant· (re4ob p@t~nc1. r".I "i@)+ht@I+· l •, O ;TT) u ~bJi.db~ d.'fq~ kori.up ion$, kt ji.k lflliffl; pridobiti·:~ PoJavljeai Pe2+ · (~eu.) 1•t ti ;j,,~ ltr;}J,.~ 'it&bil•• y kisl@m llAHliju '(1,!1U.tbi.1Ška. Tota!) p tt i;;<•.'' -. ~~~t~ plea 1aaa1a. 'bak~ri;t,. ' . ~ . •-• . :'/,.,{_::,,'if . ~. li~t1 kuaiW · H&kt~J~tj ~~ •· ~ilfJ.J,\~k ~~ir~j®. tn,;3~ 4"1 l,~t ~· -. . . . "' . - ~ . . ·.. . ' . ·~ . . . '' ·,d~~-- ,JI) J't'idobi~~ ··~u i~ n4~,, ki •-'bu~~ 1,';\~ii.i ,tt;:'.:~i~ :,~ .• , ;i~~t:lr®bl$,~·~•tal1 ,~J+ ~bid~~ n~ @pai u4+ 4~ t~pir~{ti~) f/# ·, 1f:,¾ .~'1~ ~i~ia pr-i4ob-1~,0, ·pa s~~ v Z.DA. ko h ~:u-~~-i~ ·. , ' ·• ·.' . :(~•: .,,-;.;_, V"J~ .,i· · ':[ :•:•.~J• . " •, • · , .· • • ·-J~~ ft~'''i:Jr~,W1flt1 '6-Cf mili~~~d ·((.,J-'ii~n •. ·D ~ :1·~--"'"1. ~'"'':.'. V;r>!'-~la~t~t:r ~:t•i ' .. ·- . -,.j~ ·-foler·l~v ,.;·~:~ -,, •. . ·.'' \.,. : ·:· ... :· ·· .. ,-~_.;.,!"·~;.i.>. ~ !.l!:t.•.J-· = , 1 ~ • ~: ·,._, . • ... ;.~::.. ..• ,;) ?:d .. 4@ .~.t1iiw up~bm .11U.h ®@vov ~ tfl'hc~J.:mm. Hkoabu..~~1.. I ~hi "iotoa kallil~ v -~ilmi-._ -~ ~;t ''ft. ·:: -;; . . ' . ,. r~r ~ -M SBJ!O PBSJtt~O ~;r ..t 56?1,l . , ,:~" 19$1 ~~ F!~l•~~ /r.J• ·ttlli v·'·f;ino•,i„ p;3u. ·.- - .·. ~~\~~ j~ ~t- je, ··m4•~ · 3e r•ta1 v ;1~v. .. \ .f~ ~'f'~ J~lJ,, -•· i• J• 4-1; .,i~.u-~~-•- n ..-1a1. ~tt~~~ iU.w~4~~ -~ .. -~tJ~ ~~ -~-tti g~tre ~,._-w~l. ;; STIHI IZ,MED BOKSOV '. ·: ;'. . Marko, No. 474 Gozd se je naselil v mo.j~' sobi iri zdaj diši - 19 - . čutiš -to vlago pod . dreve~i . . ~-.:.~ . ' . ;_ . : .'? -- . ~,)· .- > ·• in ali slišiš veter v vejah odkod prihaja areča v stare hleve zdaj je tu ·vidi.š ·kak(Yd!i.e,le.ne :so pukve:· kako sem čakal na to noč ko so nehali šteti dneve ;ii1 'začeli iŠ;teti:- ::kapipe\ <- i::·'. 0 .: ;;::: • v . • · lr v saJ se vse zacne .till: ·. n;onea ,-. za temi stenami: , .. ,. ;-,,_;, ., ._ še gozd še· dai:L'. . ;_.-,,; -.. ~~-q-fli-'i~t,;: - '\<. ,tt ~< ;-; Sr-ilEH, TI SI KAKOR ZDRAVJE ·. ,· ... : , ._ ' 1"' ·· •. - . ~ : ' .:·' " ' .; ~ ·' • - .• F in bre z I\'Iačka: premišljuje: "Presneto je lepo tem ptičem-ma~o zamal:uj :.o - j o s SVOJJ.ffil. širokimi šapami-so že v zraku, in pre den ti utegnila pohrusta ti miško, jih. :le. ni v~č/ · so ž-e za sose - dovo streho. Res bi bilo lepo b;ti ptica •. Medtem: od nekod pr±leti_•,:v:rrab~.c. Vrabec: čivka. Mačka: plane nadenj in ga požre. ·· Potem se zamisii in pravi: - · 20 - 1. a ) Lep o bi bilo bi ti ptica, če ne bi bilo· mačk '~hf'F s.ve '.tii ; , b) Apetit pomeni zdravje. c ) Nič ne rečem, ampak tq s o tako p_einteli.g.entna bJ tja.:.r ·· č) Čudna so pota evolucije. d) Ne morem se rttti upreti • ko : je p~ tako pl'isl'Čnaž:iva l c c1 . e) Kdor to bere je vosu. Wrabrov kotiček v Antirepresor seveda.) ·'"· r . Nastopajoči ali sodelujoči na zgodnje,B-_?ml_~d9:ns,kem J r ,a:\r~ik,u: Primula acaulis - trobent.ica . .. .. . . .. ,. [ ' ,' ... , _, ~ . : : . . . . -~ .. ~ . ,; , : ·-: -;- .~·- '' Crccus na poli tanue· ~- ž'afran . -~ ._,_ :r :: ;- ., . , . .. Galanthus nivalis - zvonček , . . · , : '· -~ .. ~ Zv onče k p ogleduje po trobentici in končno pristop1-:'- 11Trobentica., a pokličem čebelico? "Ne! n 11 Pa res nočeš?" "Ne in ne! 11 · 11 Pa zakaj . ne, trobentic~? n . ~'Je bil . P,F~jšnji t~den žafra? pr:i . me:Jl:1- J)a · š e · sedaj nimam fot osinteze." .. . IZ NA. S:LEDNJIH ŠTEVILK: 1· : ... . Rezultati ankete o šiudiju na 'i3io_iogiji . Študentske-hranarine za terenske vaje Poročilo o obnovi študentskega bo-ksa- ' · · Kritično o matematiki in ffzi-ki·: . : ... '· i - 21 ...1 • ' Izmenjave študentskih praks 00 ZSMS o ~ef6rmi visokošolskega študija biologije '.Kakšna ·je- ttaša ekologija Ekoncmija 12. številke Antirepresorja . Odgovori na vprašanja iz 12. števi~ke Zaposldv~rtJ~ biologov in nezaposlenost Pogačnikov memorial NA. KONCU KONCEV •• • ....... hvala tt,v. .Virant za pretipkavanje ekonomije Dušanu Murnu za ilustraciji. Hvala tudi vsem tistim d·eklicam, ki so list dobil končno obliko • . na matrice poskrbele, in študentu da je t e. Hvala za prihodnje prispevke vsem bodoč_im sodelavcem (iz zv:L1i:~; neizzvanim, študentom in delavcem) in ne pozabite: odda j te j ih čimprej. Upamo tudi, da bo v uredništvo za šel še kdo od študentov> pa tudi kakšen delavec VTO in lB. Prispevke oddajte članom uredništva ali pa jih priložite pošti 00 ZSMS v tajništvu Inštituta. Uredništvo Antirepresorja / ./' ~ - ~~~~·· .· . ~~ ~ . ~~- ZNANSTVENI P -R IS To. P (po nekem asistentu fiziologije) 11 Žaba skoči! 11 i 8 ba 1 skoči s štirimi nogami 50 cm. <.Jasekam ji eno nogo : 11 Zaba,l.skoči! 11 s kok v cm 50 40 30 20 10 ~aba skoči s tremi nogami 4ucm. . Qrlsekarn ji še drugo: "~aba,sk8 č i! 11 Zaba skoči z dvema nogam~ 30 cm . Odsekam ji še . tretjo : "L'.iaba,skoči!" Zaba skoči z eno nogo 20 cm •.. Qdsekam ji ie zijdnjo nogo : ~~aba ska~i!u Zaba ne skoči. Be enkrat: "Zaba skoči!" .. \ 3 L'.Jaba ne skoči. Zaključek (r8 zultat) vaje: Glede na pričakoiani in -dobljeni rezultat poskusa sklepam, da ko žabi odrežem vse štiri noge, ne slif;i več~ 2 1 o število no g;