»a V CELJU Studijska knjižnica Celje URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO IX. 29. april 1964 Št. 21 VSEBINA Skupščina občine Celje 195. Družbeni plan občine Celje za leto 1964 196. Odlok o proračunu občine Celje za leto 1964 Skupščina občine Laško 197. Odlok o dohodnini v stalnem znesku za leto 1964 IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina občine Šentjur pri Celju Skupščina občine Žalec 195. Skupščina občine Celje je po 29. členu statuta občine Celje na seji občinskega 'Zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. marca 1964 sprejela DRUŽBENI PLAN občine Celje ZA LETO 1964 Prvi del OCENA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1963 Gibanje gospodarstva v letu 1963 kaže, da je možno uspešno reševati pereče probleme le z visoko gospodarsko aktivnostjo, katera je bila dosežena v tem letu. Iz dosedanjih analiz izhaja, da so pozitivne tendence v razvoju gospodarstva, ki so v večji meri pričele delovati v drugi polovici leta 1962, delovale tudi v letu 1963. Zaradi tega je bila dosežena ugodnejša dinamika proizvodnje in zato lahko pričakujemo, da se bo ta razvoj nadaljeval, s čimer bo dosežen stabilnejši razvoj gospodarstva. . 1. Ugodna dinamika proizvodnje je vplivala, da so planska predvidevanja znatno prekoračena. Gibanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka je bilo naslednje: v milijonih din Plan Realizacija 1963 1?63 ^ 1963 1962 - 1363^ 1962 ig^L -------------------------------------:-------:---- *y Družbeni bruto proizvod 66.569 57.950 71.695 123,7 107,7 Družbeni proizvod 30.381 27.092 34.046 125,7 112,1 Narodni dohodek 28.127 25.210 31.612 125,4 112,4 V celotnem gospodarstvu pa je porastel družbeni bruto proizvod za 23,7 %, družbeni proizvod za 25,7 % in narodni dohodek za 25,4 % napram letu 1962. Planska predvidevanja pa so prekoračena: družbeni bruto proizvod za 7,7 %, družbeni proizvod za 12,1 % in narodni dohodek za 12,4 %. Po posameznih gospodarskih panogah je družbeni bruto proizvod dosežen takole: v milijonih din 1962 1963 Indeks Celotno gospodarstvo od tega: 57.950 71.695 123,7 — industrija 38.258 47.810 125,0 — kmetijstvo 1.415 1.561 110,3 — gozdarstvo 607 1.233 203,1 — gradbeništvo 4.246 4.850 114,2 — promet 2.281 . 3.149 138,0 — trgovina 4.657 5.350 114,9 — gostinstvo 1.175 1.492 127,0 — obrt 4.558 5.471 120,0 — komunala 753 779 103,4 Vi primerjavi z letom 1962 je družbeni bruto proizvod porastel v vseh panogah gospodarstva. Večii porast je dosežen pri industriji (25,0 %), prometu (38 %) in obrti (20 %). Povečanje družbenega bruto proizvoda, ki ga izkazujejo terčiarne panoge, odpade predvsem na račun višjih cen (gostinstvo, obrt, promet). 2. V industriji je fizični obseg proizvodnie v primerjavi z letom 1962 višji za 13,1 %, glede na planska predvidevanja pa je proizvodnja presežena za okoli 4°/o. Večji porast proizvodnje v primerjavi s preteklim letom je bil dosežen pri barvasti metalurgiji za 24 %, kovinski industriji za 14.9%, kemični industriji za 24,3%, lesni industriji za 16,2 % in grafični industriji za 33,4 %. V tem letu so bile zgrajene nove kapacitete: v Cinkarni nov obrat litopona in obrat za proizvodnjo modrega bakra, pri TOPRU pa je v gradnji nova proizvodna hala. Razvoj na področju industrije ie bil usmerjen v racionalnejše izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti, izboljšanje kvalitete proizvodov in v večje koriščenje domačih surovin. Poleg tega je opazno, da se razvoj industrije vedno bolj usmerja k specializaciji proizvodnje in da se postopno izboljšujejo tehnološki procesi in metoda dela v proizvodnji. Tak razvoj industrije je pospešil porast družbenega bruto proizvoda, saj je ta višji za 25,0 % glede na preteklo leto kot prehodnim obdobjem iz sistema fakturirane na sistem plačane realizacije. Boljši plasman proizvodov na domačem trgu, pa tudi na tujem tržišču ter izboljšano medsebojno plačevanje je dvignilo letošnjo plačano realizacijo na zadovoljiv nivo. Večji del porasta n se je pojavil v črni metalurgiji, kjer je Železarna Štore z boljšim plasmanom izdelkov in z zmanjšanjem terjatev Ndo odjemalcev dosegla zelo visok porast celotnega do-'5*Nodka. Ugodne rezultate izkazuje kemična industrija, saj je tovarna AERO znatno presegla planska predvidevanja. V'kovinski industriji je poleg Tovarne emajlirane posode dosegla največji uspeh Tovarna tehtnic (75 %). Večji del tega uspeha je pripisati boljšim tržnim razmeram ter uvedbi nove proizvodnje tehtnic, predvsem kuhinjskih iz plastične mase. 3. Kmetijska proizvodnja je v letu 1963 porasla za 9,7 % v primerjavi s preteklim letom. Močno povečanje kmetijske proizvodnje je izkazano v družbenem sektorju in to za 103 %. To izredno povečanje gre predvsem na račun pridobitve novih kmetijskih površin (314 ha) in 53 ha zemljišč iz zasebnega sektorja, nadalje zaradi večjih hektarskih donosov in aktiviranja kmetijskih investicij, predvsem v hmeljskih nasadih, 25 arov rastlinjakov v Medlogu in mlečne farme v Zalogu. Gibanje kmetijske proizvodnje po posameznih strokah je naslednje: 1962 = 100 — poljedelstvo 107,6 — travništvo 110,8 — sadjarstvo 457,2 — vinogradništvo 158,9 —: živinoreja 97,1 Poljedelska proizvodnja je večja za 7,6 % zaradi boljšega pridelka žitaric in povečanja proizvodnje hmelja v družbenem sektorju in krmskih rastlin. Pove- Čanje pridelka krme za 10,8 % bo pripomoglo k ponovnemu dvigu staleža živine, ki je močno padel v letu 1962 zaradi zmanjšanega pridelka osnovne krme, kar je imelo negativne posledice tudi za proizvodnjo mesa v letu 1963. Stalež osnovne živine se je sicer v drugi polovici leta 1963 pričel dvigati, ker so k temu pripomogli tudi poostreni ukrepi za zmanjšanje klanja telet. Ker se je stanje v živinoreji pričelo popravljati, lahko računamo, da se bo živinorejska proizvodnja v letu 1964 normalizirala. 4. Tudi v gozdarstvu so bila planska predvidevanja dosežena oziroma presežena. Celotna sečnja je bila v letu 1963 večja za 6,7 % v primerjavi z letom 1962. Planska predvidevanja so prekoračena zaradi snegoloma. Gibanje sečnje po posameznih vrstah je bilo naslednje: 1962 ' 1963 Indeks Celotna sečnja — m3 24.529 26.176 106,7 — iglavci 13.428 12.963 96,5 — listavci 11.101 13.213 119,0 Sečnja iglavcev je padla za 3,5 %, medtem ko se je sečnja listavcev povečala za 19 %.. Preskrba z iglavci se zmanjšuje, zato bo potrebna tudi preorientacija potrošnikov na tiste vrste lesa, iki jih ne primanjkuje, kot so listavci, odpadki ter plošče. 5. Gradbeništvo je doseglo za 14,2 % večjo vrednost gradbenih del v primerjavi s preteklim.letom. Upoštevati je treba, da je porast proizvodnje dosežen kljub temu da je prišlo v I. tromesečju do zastoja v gradbeni proizvodnji zaradi ostre zime. Ta zastoj pa vpliva na roke, do katerih naj bi bili posamezni objekti dograjeni. Veliko povpraševanje po gradbenih delih na našem območju je imelo za posledico, da so bile v celoti zasedene gradbene zmogljivosti. Pomanjkanje gradbenih kapacitet v letu 1963 je imelo tudi za posledico naglo naraščanje cen gradbenim storitvam, kar je nasproten pojav od gibanja cen v letu 1962, ko so gradbena podjetja prevzemala gradnjo objektov ob hudih konkurenčnih pogojih. Nadaljnja izpopolnitev sistema delitve dohodka in razvoja samoupravljanja na gradbiščih je prispevala k večji produktivnosti dela. Še naprej je treba razvijati vzgojo in strokovno raven delavcev v gradbeništvu in uvajati sodobne metode za priučevanje gradbenih delavcev za posamezne vrste del, kar bo pripomoglo k zmanjšanju fluktuacije odnosno večji ustalitvi delovne sile. 6. V prometu je porastel družbeni bruto proizvod za 38 %. Znaten porast je izkazan pri cestnem podjetju. Javni potniški promet je porastel za 37,4 %, tovorni pro-_, met pa za 20 %. Tudi v mestnem prometu je bil dosežen zadovoljiv uspeh, saj je bilo prepeljanih okoli 720 tisoč potnikov. 7. V gostinstvu je promet za 27 % višji kot v preteklem letu. Računalo se je, da bo glede na nove zgrajene kapacitete (hotel Celeia in Samopostrežna restavracija) v, znatno večjem obsegu porastel promet v gostinstvu. Število prenočitev je porastlo za 18%; od tega so porastle nočitve domačih gostov za 16,7 %, nočitve inozemskih gostov pa za 34,7 %. 8. Trgovina izkazuje večji promet za 25,7 %. Na tako visok porast vpliva predvsem trgovina na veliko, kjer je bil dosežen za 31 % višji promet, medtem ko izkazuje trgovina na drobno za 16 % večji porast v primerjavi z letom 1962. Uspeh je bil dosežen predvsem z razširitvijo in modernizacijo poslovnih prostorov in s povečanjem skladiščnih kapacitet. Reorganizacijo trgovske mreže, ki je bila v zadnjih letih izvršena, bo treba v bodoče še izpopolnjevati. Večja trgovska podjetja so pristopila k odpiranju prodajaln in skladišč tudi. izven naše občine kar je pozitivno vplivalo na povečan promet. Kljub velikim vlaganjem sredstev v razširitev zmogljivosti za boljše oskrbovanje naraščajočega prometa še ta ni zadovoljivo rešen. Nasprotja med povečanjem prometa in prodajnimi zmogljivostmi so se še povečala, s čimer se je problem prodaje povečane proizvodnje blaga za široko potrošnjo še zaostril. 9. Tudi v letu 1963 izkazuje obrt zadovoljiv uspeh. Po vrednosti se je povečala proizvodnja za 20 % in to v družbenem sektorju za 24 %, v zasebni obrti pa za 6 %• Kljub temu pa zmogljivosti niso mogle pokriti povečanega povpraševanja. Gradbene obrtne kapacitete niso mogle slediti povečani gradbeni dejavnosti, zato je bila ta obrtna dejavnost še vedno ena glavnih ovir za pravočasno dovršitev gradbenih objektov. Obrt dosega v zadnjih letih dobre uspehe in ti ugodni rezultati znova dokazujejo, da je obrt za družbo izredno pomembna dejavnost, katero je treba razvijati v skladu z ostalimi dejavnostmi in vlagati investicijske naložbe predvsem za razvoj deficitarnih obrtnih strok. 10. Po oceni se je izvoz povečal za 32 % v primerjavi z letom 1962. Planska predvidevanja so prekoračena za 15,6 %. Vrednostno bo izvoz dosežen v višini 2.371 milijonov deviznih din (| = 390 din), kar je za 575 milijonov več kot leta 1962 in za 321 milijonov več kot je bilo s planom predvideno. Glavne zasluge za tako povečan izvoz je imela predvsem Cinkarna, kjer se je v letu 1963 izvoz povečal več kot za polovico. Večje povečanje izvoza napram letu 1962 so dosegla še podjetja Tovarna tehtnic za 140,9%, LIK Savinja za 24,3% in Metka za 54,4 % ■ Manjše povečanje pa je zabeleženo v izvozu Tovarne emajlirane posode zaradi močne konkurence na tujih tržiščih, nestimulativnih izvoznih instrumentov pri emajlirani posodi in domačih potreb ter pri Železarni 'Štore, ki zaradi izpada tržišč Bolgarije in Indije iz blagovnih list ni dosegla predvideni izvoz za leto 1963. Prvič se je v izvoz vključila tudi Zlatarna, ki ima na tem področju še velike možnosti. 11. Gibanje zaposlenosti v družbenem sektorju kaže v letu 1963 v primeri z letom 1962 nekoliko hitrejšo dinamiko. V celotnem gospodarstvu je porastla delovna sila za 6,9 %, v industriji pa za 3,8 %. Politika zaposlovanja, ki so jo delovne organizacije izvajale, se je pozitivno odražala tudi v gibanju produktivnosti dela, saj je ta porastla za okoli 8,7 %. 12. Naložbe v osnovna sredstva v letu 1963 so znašale okoli 7.022 milijonov dinarjev, kar je za 25,4 % več kot v letu 1962. Investicijske naložbe v osnovna sredstva so se gibale takole; v milijonih din S Struktura 1963 Struktura Indeks Investicije skupaj od tega: 5.599 100,0 7.022 100,0 125,4 — gospodarske 3.939 70,4 5.092 72,5 129,3 — negospodarske 1.660 29,6 1.930 27,5 116,3 V okviru skupne potrošnje naraščajo naložbe v gospodarstvo nekoliko hitreje od naložb za negospodarske dejavnosti. V primerjavi s prejšnjim letom so se povečala vlaganja v gospodarske investicije za 29,3 %, v negospodarske za 16,3 %. Po posameznih gospodarskih panogah so bila v letu 1963 dosežena naslednja investicijska vlaganja v osnovna sredstva: v milijonih din cn ro jjl m Struktura m Struktura ^ Gospodarstvo skupaj 3.939 100,0 — industrija 2.384 60,5 — kmetijstvo 464 11,8 — gozdarstvo 14 0,4 — gradbeništvo 138 3,5 — promet 285 7,2 — trgovina 175 4,4 — gostinstvo 334 8,5 — obrt 145 3,7 5.092 100,0 129,3 3.594 70,6 150,7 344 6,8 74,1 22 0,4 157,1 210 4,1 152,2 367 7,2 128,8 279 5,5 159,4 157 3,1 47,0 119 2,3 82,1 Iz dinamike vlaganj gospodarskih investicij je razvidno, da odpade pretežni del investicijskih naložb na industrijo — 70,6 %, na vse ostale panoge pa 29,4 %. Obsežnejša investicijska vlaganja v Cinkarni in Železarni Store vplivajo na tako visok porast investicij v industriji. Glede na nekoliko povečano intenzivnost investiranja v gospodarstvu se je delež negospodarskih investicij v letu 1963 v strukturi vlaganj znižal od 29,6 % na 27,5 % v primerjavi s prejšnjim letom. Pri negospodarskih investicijah so bila po posameznih dejavnostih naslednja vlaganja: 1962 Struktura 1963 Struktura Indeks Negospodarske investicije skupaj 1.660 100,0 1.930 100,0 116,3 — šolstvo 235 14,2 66 3,4 28,1 — prosv. in kultura 60 3,6 32 1,7 53,3 — zdravstvo in socialno skrbstvo 69 4,1 132 6,8 191,3 — telesna vzgoja 17 1,1 34 1,8 200,0 — komunalni objekti 187 11,3 366 19,0 195,7 — stanbv. izgradnja 1.092 65,7 1.300 67,3 119,0 Od skupne potrošnje za negospodarske investicije je bilo največ potrošeno za stanovanjsko izgradnjo — 67,3 %, za vse ostale dejavnosti pa 32,7 %. V šolstvu so bila izkoriščena sredstva v manjšem obsegu od predvidenih. To velja za gradnjo delavnic srednje tehniške šole in ekonomske šole, ker se je s pričetkom del zakasnilo. V kulturi in prosveti so se sredstva uporabila predvsem za gradnjo muzeja revolucije, medtem ko se s predvideno adaptacijo študijske knjižnice ni pričelo. V zdravstvu se je največ financiralo v bolnici za adaptacijo in opremo Gizelinega trakta, medtem ko je Zdravilišče Dobrna uporabilo sredstva za opremo in raziskovalno delo. Za telesno vzgojo so bila dana investicijska sredstva za gradnjo umetnega drsališča in za ljudsko kopališče. V okviru komunalne dejavnosti pa so se sredstva koristila: za vodovod Vitanje—Celje (140 milijonov), regulacijo Voglajne (72 milijonov), za komunalno urejanje v novih stanovanjskih naseljih (37 milijonov) ter za razne komunalne objekte. V letu 1963 je bilo v gradnji 782 stanovanj in 66 samskih sob (samski dom Cinkarne) s 47.907 m2 koristne stanovanjske površine. Do konca leta pa je bilo dograjenih 372 stanovanj in 66 samskih sob s 23.298 m2 koristne stanovanjske površine. Stanovanjska izgradnja je potekala v okviru planskih predvidevanj; v primerjavi z letom 1962 pa je ta višja za 19 %■ Doseženi ugodni rezultati v letu 1963 so ob nadaljnjem delovanju naštetih pogojev in vplivov trdna osnova za predvidevanje nadaljnjega dinamičnega in skladnega razvoja v letu 1964. K temu bo prispevala tudi predvidena odprava prispevka od izrednega dohodka ter uvedba funkcionalne oziroma pospešene amortizacije, kar bo omogočilo krepitev proizvajalnih sil in povečanje narodnega dohodka v vseh gospodarskih dejavnostih. našega gospodarstva. Zato je treba, da gospodarske organizacije usmerijo svojo aktivnost k intenzivnejši obdelavi zunanjih trgov. Predvsem velja to za tiste gospodarske organizacije, ki si premalo prizadevajo, da bi svojo proizvodnjo prilagodile tudi zahtevam inozemskega tržišča 3. Pospešen razvoj proizvodnje bo najbolj odvisen od skladnih odnosov med rastjo realnih osebnih dohodkov in rastjo produktivnosti dela. Zato je treba dosledno razvijati in uveljavljati principe delitve dohodka po delu Porast osebnih dohodkov mora biti v tesni zvezi z rezultati proizvodnje. Še nadalje je voditi račune o najnižjih osebnih dohodkih, ki jih je treba vsklajevati s povečanjem življenjskih stroškov in rezultati dela gospodarske organizacije in posameznika. 4. Investicijsko potrošnjo je treba predvsem usmerjati v dograditev začetih objektov in v rekonstrukcijo ter modernizacijo zastarelih naprav predvsem tam, kjer se pričakujejo veliki in hitri efekti. V izpolnjevanje teh poglavitnih nalog se bo morala vključevati celotna investicijska politika. Ta bo usmerjala naložbe predvsem v takšne namene, ki omogočajo hitro aktiviranje vloženih sredstev, večji devizni priliv in boljšo preskrbljenost tržišča. 5. Združevanje sredstev za osnovno vlaganje bo v letu 1964 in v naslednjih letih eno najvažnejših nalog gospodarstva. Potencial teh sredstev, zbranih pri banki se mora nenehno večati, kar bo zahtevalo določene napore gospodarstva, omogočalo pa bo nadaljnjo investicijsko izgradnjo na območju naše komune. 6. Posebno pozornost bo treba posvečati nadaljnjemu prilagajanju učnih_načrtov in programov perspektivnim potrebam gospodarskih organizacij ter določanju takšnega profila kadrov, ki ustreza sodobni organizaciji proizvodnje ter doseženi stopnji tehničnega napredka in družbenih odnosov. 7. Razvoj družbenih dejavnosti in služb je treba vskladiti z realnimi potrebami in finančnimi možnostmi. Družbene službe posredno ali neposredno močno vplivajo na vse družbeno življenje, med drugim tudi na samo gospodarstvo in so eden izmed pogojev za hitrejši in skladnejši splošni napredek. I. poglavje RAZVOJ CELOTNE PROIZVODNJE Osnovno obeležje družbenega plana za leto 1964 kaže, da temeljijo predvidevanja na področju gospodarskega razvoja na dosežkih in uspehih leta 1963, ko je bila dosežena visoka stopnja rasti proizvodnje, zato lahko pričakujemo, da se bo ta razvoj nadaljeval z isto dinamiko, s čimer bo dosežen stabilnejši razvoj gospodarstva. Glede na doseženo raven proizvodnje v letu 1963 in na temelju proizvajalnih zmogljivosti se predvideva v letu 1964 naslednje gibanje družbenega bruto proizvoda družbenega proizvoda in narodnega dohodka: v milijonih din 1962 1963 1964 1962 1963 1963 1964 Drugi del SMERNICE IN OSNOVNE NALOGE DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1964 Družbeni plan za leto 1964 upošteva gospodarska gibanja v preteklem letu ter temeljne cilje in naloge zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana, prav lako pa tudi posvetovanja z. gospodarsko zbornico ter z drugimi organi in organizacijami. Na podlagi tega se postavljajo naslednje osnovne naloge: 1. Osnova gospodarskega razvoja v letu 1964 bo še naprej hitro povečanje rasti proizvodnje ob vzporednem naraščanju produktivnosti dela ter nadaljnji intenzivni usmeritvi na mednarodno tržišče. 2. Povečanje proizvodnje naj pripomore tudi k povečanju izvoza, ker le-ta močno vpliva na razvojni tempo Družb, bruto proiz. 57.950 71.695 79.706 123,7 111,2 Družbeni proizvod 27.092 34.046 38.040 125,7 111,7 Narodni dohodek 25.210 31.612 35.337 125,4 111,8 V primerjavi z letom 1963 se bo povečal družbeni bruto proizvod za 11,2 %, družbeni proizvod za 11,7 % in narodni dohodek za 11,8 %• V okviru skupnega gibanja vrednosti proizvodnje bo hitreje naraščala proizvodnja družbenega sektorja, in sicer: v milijonih din 1963 1964 Indeks Družbeni bruto proizvod — skupaj 71.695 79.706 111,2 — družbeni sektor 70.145 78.086 111,3 — zasebni sektor 1.550 1.620 104,5 Na manjši porast proizvodnje v zasebnem sektorju vpliva nižja kmetijska proizvodnja, ki se vsako leto zmanjšuje v korist družbenega sektorja. Gibanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega slednje: dohodka na prebivalca v je na- 000 din 1963 1964 Indeks Družbeni bruto proizvod na prebivalca 1.334,8 1.459,3 109,3 Družbeni proizvod na prebivalca 633,9 696,4 109,8 Narodni dohodek na prebivalca 588,5 647,0 110,0 Narodni dohodek na prebivalca se bo zvišal od 588.500 dinarjev v letu 1963 na 647.000 dinarjev v letu 1964 ali za 10 %. Po posameznih panogah je predvideno naslednje gibanje družbenega bruto proizvoda: v milijonih din Indeks 1963 1964 1964 1963 1964 1963 114 — črna metalurgija 106,7 115 — barvasta metalurgija 111,4 117 — kovinska industrija 114,5 120 — kemična industrija 117,1 121 — industrija gradbenega materiala 107,5 122 — lesna industrija 109,8 124 — tekstilna industrija 120,6 128 — grafična industrija 103,5 138 — raznovrstna industrija 129,1 Industrija skupaj 112,7 Plan predvideva povečanje proizvodnje v vseh strokah industrije. Pomembnejše povečanje proizvodnje pa je predvideno v barvasti metalurgiji za 11,4 %, v kovinski za 14,5 %, v kemični za 17,1 % in v tekstilni industriji za 20,6%. V barvasti metalurgiji in tekstilni industriji bodo omogočile predvideno povečanje proizvodnje nove oziroma razširjene kapacitete. Posebno skrb je treba posvečati kovinski in kemični industriji, kjer obstojajo možnosti za hitrejše povečanje proizvodnje. 2. Na podlagi povečanega obsega proizvodnje v industriji se predvideva v letu 1964 takole povečanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka: v milijonih din Industrija 47.810 52.933 110,7 Kmetijstvo 1.561 1.675 107,3 Gozdarstvo 1.233 1.450 117,6 Gradbeništvo 4.850 5.450 112,4 Promet 3.149 3.411 108,3 Trgovina 5.350 6.152 115,0 Gostinstvo 1.492 1.648 110,4 Obrt 5.471 6.170 112,8 Komunala 779 817 104,9 Gospodarstvo skupaj 71.695 79.706 111,2 Povečanje proizvodnje je predvideno v vseh gospodarskih dejavnostih, večji vpliv na gospodarski razvoj pa bodo imele industrija, trgovina in obrt. Leto 1964 je prvo leto sedemletnega plana gospodarskega in družbenega razvoja, zaradi česar se v njem že uveljavljajo značilnosti gospodarskega razvoja in politike sedemletnega obdobja. Hiter in skladen razvoj naj bi se zagotovil s smotrnejšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet z nadaljevanjem rekonstrukcij in modernizacij, kakor tudi z novimi zmogljivostmi, ki bodo dajale hitre m velike efekte. Nadaljevati je treba s prizadevanjem za vključevanje v mednarodno menjavo, ki pospešuje trajno dinamično rast proizvodnje in potrošnje. Zaradi tega je treba še bolj kot doslej težiti k uveljavljanju ekonomskih principov na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. 1963 1964 Indeks Družbeni bruto proizvod 47.810 52.933 110,7 Družbeni proizvod 21.319 23.816 111,7 Narodni dohodek 19.727 22.055 111,8 Za leto 1964 se predvideva, da sc 3 bo v primerjavi z letom 1963 povečal v industriji: družbeni bruto proiz- vod za 10,7 %, družbeni proizvod za 11,7 % in narodni dohodek za 11,8 %. Družbeni bruto proizvod se bo po posameznih stro- k ah predvidoma gibal takole: v milijonih din 1963 1964 Indeks Razdeljevanje električne energije 1.998 2.080 104,1 Črna metalurgija 8.964 9.450 105,4 Barvasta metalurgija 10.000 11.200 112,0 Kovinska industrija 13.759 15.385 111,8 Kemična industrija 4.048 4.558 111,6 Industrija gradbenega materiala 506 548 108,3 Lesna industrija 2.250 2.650 117,8 Tekstilna industrija 5.021 5.731 114,1 Grafična industrija 504 500 99,2 Raznovrstna industrija 724 831 114,8 Industrija skupaj 47.810 52.933 110,7 II. poglavje GOSPODARSKI RAZVOJ PO PANOGAH I. Industrija 1. Na podlagi doseženega razvoja industrijske proizvodnje v letu 1963 in novih zmogljivosti, ki bodo začele obratovati v letu 1964, se predvideva povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 12,7 % v primerjavi s preteklim letom. Proizvodnja se bo po posameznih strokah predvidoma gibala takole: Povečanje družbenega bruto proizvoda se predvideva v vseh strokah industrije, razen grafične. Večje povečanje se predvideva v barvasti metalurgiji za 12 %, kovinski industriji za 11,8 %, kemični za 11,6 %, lesni za 17,8 % in tekstilni industriji za 14,1 %. 3. Računa se, da se bo v industriji v letu 1964 na novo zaposlilo 655 oseb ali za 5,6 % več kot v preteklem letu. Nekoliko večji porast delovne sile v industriji pričakujemo zaradi usposabljanja novih kadrov za bodoče potrebe novih proizvodnih kapacitet. 4. Predvideva se, da bodo znašale v letu 1964 investicije v industriji okoli 8.238 milijonov dinarjev ali 130,5 % več kot v letu 1963. Tak porast investicij se ra- čuna predvsem zaradi večjih investicijskih vlaganj v Cinkarni in Železarni Store, saj odpade na njih 71 % vseh investicijskih naložb, predvidenih v industriji. Po posameznih strokah se predvidevajo naslednja investicijska vlaganja: v milijonih din 1963 1964 Indeks črna metalurgija 923 3.060 331,5 barvasta metalurgija 1.780 2.790 156,7 kovinska industrija 249 982 394,4 kemična industrija 231 400 173,2 industrija gradbenega materiala 48 68 141,7 lesna industrija 140 867 619,3 tekstilna industrija 167 81 48,5 grafična industrija 48 25 52,1 ostala industrija 8 10 125,0 Industrija skupaj 3.594 8.283 230,5 Poleg nadaljevanja obsežnih rekonstrukcij Železarne in Cinkarne gre za večje naložbe v letu 1964 še v Tovarni emajlirane posode, za predvideno rekonstrukcijo obrata za radiatorje in za povečano proizvodnjo odpre-skov, nadalje pri tovarni AERO, ki bo pričela graditi nov obrat za proizvodnjo jasnit papirja in za nov obrat pohištva pri LIK »Savinja«. Financiranje investicij v industriji je predvideno iz naslednjih virov: v milijonih din 1963 Struktura % 1964 Struktura % —- zvezna sredstva 650 18,1 1.989 24,0 — republiška sredstva 833 23,2 — — — okrajna in občinska sredstva 110 3,1 — — — bančna sredstva 70 1,9 2.805 33,9 — sredstva gospodarskih organizacij 1.496 41,6 1.038 12,5 — ostalo (Jugobanka, dobavitelji) 435 12,1 2.451 29,6 .Skupaj 3.594 100,0 8.283 100,0 Zvezna sredstva iz splošnega investicijskega sklada so predvidena za rekonstrukcijo Železarne Štore, in sicer v višini 65 % investicij, medtem ko ostalo razliko krije republiška gospodarska banka, kjer mora podjetje vložiti razpoložljiva sredstva svojih skladov v obveznice. Ostala bančna sredstva so predvidena za nadaljevanje rekonstrukcije Cinkarne. Del bančnih sredstev je namenjen tudi za rekonstrukcijo v Tovarni emajlirane posode. Vse ostale investicije bodo financirala podjetja iz lastnih sredstev, za ostala sredstva gre le pri Cinkarni in LIK »Savinja«. 5. Glavne značilnosti in naloge, ki se predvidevajo v industriji v letu 1964, so sledeče: Železarna Štore za leto 1964 ne predvideva bistveno » večje količinske proizvodnje, ker se proizvodnja preusmerja na izdelavo bolj kvalitetnih proizvodov. Pričeta rekonstrukcija pa še ne bo dala večjih rezultatov, zato se računa s 6,7 % porastom proizvodnje, medtem ko se bo družbeni bruto proizvod povečal za 5,4 %. V letu 1964 bo Železarna nadaljevala s pričeto rekonstrukcijo v okviru programa in v sklopu splošnega razvoja črne metalurgije. Precej visoka investicijska vlaganja so predvidena v prihodnjem letu za rekonstrukcijo, in to 3.060 milijonov din. V barvasti metalurgiji — Cinkarni se zaradi novih zmogljivosti pričakuje za 11,4 % večji obseg proizvodnje. Novo zgrajena obrata za proizvodnjo modrega bakra in litopona bosta šla že letos v poizkusno proizvodnjo. Družbeni bruto proizvod bo porastel za 12 %. Cinkarna bo nadaljevala v letu 1964 z rekonstrukcijo, za katero bo vloženih 2.790 milijonov dinarjev. V kovinski industriji se predvideva povečanje proizvodnje za 14,5 %. TEP predvideva količinsko povečanje proizvodnje od 21.300 ton na 24.300 ton proizvodov ali za 14,1 %. To povečanje gre predvsem na račun povečanja proizvodnje odpreskov, sanitarnih izdelkov in naprav« za gretje, medtem ko se zmanjšuje proizvodnja emajlirane posode. Uvaja pa se nova proizvodnja emajl plošč za fasade montažnih stanovanjskih ter drugih javnih zgradb. Tovarna tehtnic predvideva povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 11,2 %, medtem ko se družbeni bruto proizvod povečuje za 33 %. Na takšen porast družbenega bruto proizvoda vplivajo bistvene spremembe v strukturi proizvodnje. V letu 1964 pristopa podjetje k masovnejši proizvodnji novih tipov tehtnic, od katerih je posebno uspela kuhinjska tehtnica iz plastične mase, ki je v precejšnji meri namenjena za izvoz. Tovarna žičnih izdelkov računa s povečanjem proizvodnje za 31 %, kolikor ne bo težav z nabavo reprodukcijskega materiala. Podjetje namerava uvesti v svoj proizvodni program nove artikle, in sicer fino žično tkanino, cik-cak vzmeti in vzmeti za pohištvo. IFA predvideva za 16 % višjo proizvodnjo. Glavni del proizvodnje še vedno zavzemajo risalne naprave, osvajajo pa tudi nove proizvode. Tako nameravajo izdelovati termoelektrične varnostne naprave, linijski seka-tor, napravo za lepljenje vrečk, vendar je ta proizvodnja še manjšega obsega. V kemični industriji se predvideva 17 % povečanje z ozirom na to, da so podjetja v tej stroki že leta 1963 znatno presegla planska predvidevanja. AERO povečuje proizvodnjo za 17,7 %, ETOL pa za 15 %. V industriji gradbenega materiala ni pričakovati bistvenega povečanja proizvodnje. Računajoč na ugodnejše vremenske prilike se predvideva za 7,5 % večjo proizvodnjo v prihodnjem letu. Lesna industrija LIK »Savinja« je leta 1963 planska predvidevanja znatno prekoračila. V letu 1964 se predvideva povečanje za 10 %. Proizvodnja se povečuje le pri finalnih proizvodih. V okviru razvojnega programa bo podjetje že v letu 1964 pristopilo k izgradnji glavnega objekta, to je obrata za izdelavo pohištva. Investicijska vlaganja bodo znašala 867 milijonov dinarjev. V tekstilni industriji se računa za 20,6 % povečanje proizvodnje. Zaradi novih kapacitet se predvideva večja proizvodnja v podjetju TOPER, in sicer od 2,7 milijonov na 3,7 milijonov m2 lahke konfekcije ali za 37 % več. Tovarna volnenih odej povečuje proizvodnjo za 14,2 %, Metka pa za 10,9 %. Zlatarna predvideva povečanje proizvodnje za 29 %. Poleg osnovne proizvodnje (predelave zlata) pa podjetje povečuje tudi predelavo srebra. Za dosego hitrejšega naraščanja proizvodnje in produktivnosti bo potrebno še nadalje v delovnih organizacijah izboljšati ter izpopolnjevati organizacijo dela, kar narekuje še zlasti predvideni 42-urni delovni teden, ki bo lahko temeljil le na povečani produktivnosti dela. V gospodarskih organizacijah bodo morali skrbeti za boljšo organizacijo dela, za uvedbo novih tehnoloških postopkov in rast produktivnosti tako, da bo možno v letu 1964 preiti na najnižji mesečni osebni dohodek 25.000 din, ki naj predstavlja minimum za normalni ob- stoj. Za naglo povečanje produktivnosti dela sta izredno pomembna razvito raziskovalno delo in hitro prenašanje tehnike v proizvodnjo, zato naj bi 'gospodarske organizacije ustanavljale in krepile svoje razvojne oddelke. Proces poslovne integracije med industrijskimi podjetji naj zavzame širši obseg z namenom večanja gospodarske moči. 2. Kmetijstvo V skladu s potrebami po hitrejšem povečanju kmetijske proizvodnje predvidevamo v letu 1964 povečanje za 7,6 %. Kmetijska proizvodnja je bila v letu 1963 ob povprečni letini in ob upoštevanju. sadne letine za 9,7 % večja kot leta 1962. V planu za leto 1964 je predvideno povečanje kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju za 27,4 %, medlem ko znaša realizacija 1963 nasproti 1962 za 103,2 % več. Izredno povečanje kmetijske proizvodnje družbenega sektorja v letu 1963 je odraz preliva 314 ha ravninskih kmetijskih površin in 53 ha hmeljne proizvodnje iz zasebnega sektorja, prav tako pa tudi zaradi večjih hektarskih donosov v družbenem sektorju in aktiviranja dovršenih kmetijskih investicij, predvsem v hmeljnih nasadih, 25 arov rastlinjaka v Medlogu in mlečne farme Medlog — Zalog. Povečanje kmetijske proizvodnje družbenega sektorja v letu 1964 bazira prav tako na nadaljnjem podružblja-nju kmetijske proizvodnje za 142 ha. V kooperacijski proizvodnji predvidevamo v letu 1964 povečanje za 4,3 °/o nasproti realizaciji 1963. To povečanje kooperacijske proizvodnje se namerava doseči s povečanimi hektarskimi pridelki v rastlinski proizvodnji, predvsem krmskih rastlin in pitanja živine tudi v hribovitih predelih. Realizacija kooperacijske proizvodnje v letu 1963 nasproti 1962 pa se je zmanjšala za 5,1 % zaradi odliva najboljših kmetijskih zemljišč in hmeljišč v družbeni sektor. V zasebnem sektorju kmetijske proizvodnje plan za leto 1964 predvideva povečanje samo za 2 %, v glavnem na račun povečane živinorejske proizvodnje. Tako majhno povečanje je posledica zmanjšanja kmetijskih površin zasebnega sektorja v korist družbenega sektorja. Prav iz istih razlogov pa je tudi realizacija leta 1963 manjša za 1,9 % v odnosu na leto 1962. Predvideno gibanje kmetijske proizvodnje po posameznih sektorjih lastništva prikazuje v indeksih naslednja tabela: Sektor lastništva 1963 1962 1964 1963 družbeni sektor 203,2 127,4 kooperacija 94,9 104,3 zasebni sektor 98,1 102,0 Kmetijstvo skupaj 109,7 107,6 V letu 1963 je videti močan porast kmetijske proizvodnje predvsem v družbenem sektorju zaradi priključitve 314 ha ravninskih zemljišč v družbeni sektor, ki uporablja večjo agrotehniko in dosega boljše hektarske donose. V letu 1964 pa se namerava pridobiti še 142 ha zemljišč iz zasebnega sektorja in zato ne more biti porast kmetijske proizvodnje'v letu 1964 dosti večji, kot je bil ta v letu 1963. Razen tega pa bo na to vplivala predvidoma manjša sadjarska proizvodnja, ki predstavlja eno močnejših panog v kmetijski proizvodnji naše občine. Gibanje kmetijske proizvodnje po posameznih kmetijskih strokah je naslednje: v indeksih 1963 1962 1964 1963 poljedelstvo 107,6 108,3 travništvo 110,8 104,7 sadjarstvo 457,2 82,3 vinogradništvo 158,9 136,6 živinoreja skupaj 97,1 111,4 Poljedelstvo Predvideno povečanje poljedelske proizvodnje po planu 1964 znaša 8,3 °/o ■ Na to povečanje vpliva predvsem povečanje hmeljne proizvodnje v družbenem sektorju, povečanje žitaric in krmskih rastlin. Čeprav proizvodnja vrtnin celokupno ne izkazuje bistvenega povečanja, se bo proizvodnja vrtnin v družbenem sektorju za tržišče povečala za 29 %. Realizacija poljedelske proizvodnje 1963 nasproti 1962 je večja za 7,6 % zaradi boljšega pridelka žitaric, ki so bile v letu 1962 prizadete po toči in kot posledica razmeroma dobre krompirjeve letine v letu 1963. Gibanje kmetijske proizvodnje po posameznih poljedelskih kulturah, izraženo z indeksi, je naslednje: Kultura 1963 1962 1964 1963 žitarice 126,5 107,0 industrijske rastline 118,2 120,5 vrtnine 107,2 98,8 krmske rastline 75,4 104,5 Travništvo V travništvu je prikazana vsa proizvodnja krme na travnikih, pašnikih in sadovnjakih. Realizacija v letu 1963 nasproti 1962 je večja za 10,8 % kot rezultat izboljšanja agrotehnike. Plan za leto 1964 pa predvideva še nadaljnje povečanje krmske baze za 5 %, predvsem v družbenem sektorju in v kooperaciji po izvajanju določil odloka o agrominimumu. To povečanje pridelka krme v letu 1963 in letu 1964 bo pripomoglo k ponovnemu dvigu staleža živine, ki je močno padel v letu 1962 zaradi pomanjkanja krme. Sadjarstvo V sadjarstvu je bila leta 1963 povprečna sadna letina in je njena realizacija nasproti 1962 porasla za 4,6-kratno, to pa zato, ker v letu 1962 ni bila sadna letina kot posledica izmenične rodnosti zasebnih sadovnjakov. Po planu predvidevamo, da bo tudi v letu 1964 nekoliko manjša sadjarska proizvodnja kot v letu 1963, to pa zaradi tega, ker sadje ni rodilo v nekaterih sadnih predelih (Šmartno, Vojnik). Zato se predvideva v teh krajih rodnost, ki bo nekoliko manjša, ker je po zimski pozebi 1962/63 propadlo ca. 15 % starejših sadnih dreves. Vinogradništvo Realizacija pridelka grozdja je bila v letu 1963 za 59 % boljša kot v letu 1962, ko je bila vinogradniška proizvodnja prizadeta po elementarnih nezgodah. Po planu v letu 1964 pričakujemo nadaljnji porast vinogradniške proizvodnje za 37 %. Živinoreja Od vseh kmetijskih panog daje živinoreja poleg hmelja največ pomembnih tržnih viškov, predvsem kot meso in mleko. Po planu predvidevamo povečanje živinoreje v letu 1964 za 11,4 %, in sicer prirast mesa za 9,5 % in povečanje živalskih proizvodov, predvsem mleka, za 13,8 %. Na ta dvig živinoreje v staležu in proizvodnji nedvomno vpliva povečan pridelek krme v letu 1963, prav tako pa poostreni ukrepi za zmanjšanje klanja telet Realizacija 1963 napram letu 1962 pa znaša 97,1 %, kar je kot posledica občutnega padca staleža živine v letu 1962 za 15 % zaradi pomanjkanja krme po elementarnih nezgodah. Na splošno lahko ugotovimo, da se je stanje v živinorejski proizvodnji pričelo popravljati že v drugi polovici leta 1963, vendar so podani vsi pogoji, da se bo stanje normaliziralo v letu 1964 kot tudi plan predvideva. Kmetijske investicije Pomembnejše kmetijske investicije, ki so bile izvršene v letu 1963 in bodo vplivale na povečan obseg kmetijske proizvodnje predvsem družbenega sektorja v letu 1964, so naslednje: pridobitev 313 ha kmetijskih zemljišč, od katerih je 52 ha odkupljenih, ostalo pa so dolgoročni zakupi, naprava 10 ha novih hmeljnih žičnih nasadov, izgradnja prve etape regulacije Dajnce od Šmarjete do Škofje vasi in dokončna izgradnja dveh hlevov za 200 krav-molznic na mlečni farmi Medlog — Zalog. Razen tega pa so brli nabavljeni razni kmetijski stroji in oprema za potrebe proizvodnje in v skladu s povečanjem zemljišč. Skupna vsota realiziranih kmetijskih investicij v okviru KZ Celje za k operacijsko in lastno proizvodnjo ter obratov KK Žalec v občini Celje znaša 386 milijonov dinarjev. V tem znesku so tudi zajeta sredstva za zgraditev in adaptacijo stanovanj, predvsem za delavce v lastni proizvodnji in sezonske delavce. Vendar s tem še zdaleč ni rešen stanovanjski problem stalnih kmetijskih delavcev. Po planu za leto 1964 se predvideva izvedba kmetijskih investicij v znesku 442 milijonov dinarjev, ali za 14 % več kot v letu 1963. Ta sredstva bodo v glavnem vložena za pridobitev 142 ha kmetijskih zemljišč, za napravo 25 ha hmeljnih žičnih nasadov, za nadaljevanje druge etape regulacije Dajnce od Škofje vasi do Arclina, za nabavo kmetijske mehanizacije in opreme za potrebe lastne in kooperacijske proizvodnje in nadaljnjo ureditev stanovanj. V cilju čim smotrnejše uporabe razpoložljivih investicijskih sredstev za izgradnjo specializiranih in rentabilnih kmetijskih obratov Vrtnarije Medlog, mlečne farme Zalog—Medlog, pitališča Zepina in hmeljarskega obrata Škofja vas—Vojnik, se je Kmetijska zadruga Celje pripojila h Kmetijskemu kombinatu Žalec, kar naj bi še bolj prispevalo k izvajanju enotne kmetijske investicijske politike, kakor tudi kmetijske proizvodnje. 3. Gozdarstvo Razvoj gozdarstva naj bi se usmerjal v racionalno izkoriščanje ter pospešeno nego gozdov. Za vskladitev proizvodne zmogljivosti gozdov s potrebami potrošnje bo potrebna večja skrb za boljše izkoriščanje lesne mase ter za večje prilagajanje proizvodnje gozdnih sortimentov za potrebe predelovalne industrije. Da bi se v letu 1964 in v naslednjih letih zagotovila izpolnitev planirane sečnje na eni strani in trajnost gozdne proizvodnje na drugi strani, se je pristopilo k izdelavi gozdno-gospodarskega načrta za zasebne gozdove saj ti zajemajo 85 % vseh gozdnih površin na našem območju. Z vključitvijo gozdne proizvodnje zasebnega sektorja v okvir gospodarjenja z gozdovi v Gozdno gospodarstvo Celje so podani temelji za kvalitetnejšo in racionalnejšo gozdno proizvodnjo, kakor tudi za intenzivnejša vlaganja v gozdove. Plan za leto 1964 predvideva za 8 % nižjo sečnjo v primerjavi z realizacijo v letu 1963. Upoštevati je treba, da so bila planska predvidevanja v letu 1963 prekoračena zaradi snegoloma. Sečnja v okviru gozdnih sortimentov pa je naslednja: v bruto m3 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 Sečnja — skupaj 24.529 26.176 24.064 106,7 92,0 — iglavci 13.428 12.963 11.703 96,5 90,3 — listavci 11.101 13:213 12.361 119,0 93,5 V primerjavi z letom 1963 se predvideva v letu 1964 znižanje sečnje pri iglavcih za 9,7 %, pri listavcih pa 6,5 %. Kljub znižanju sečnje pa se predvideva v prihodnjem letu povečanje blagovne gozdne- proizvodnje za 13 %. Predvideva se naslednje gibanje blagovne proizvodnje: v neto m3 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 Blagovna proizvodnja skupaj 15.335 12.520 14.160 81,6 11,30 od tega: — iglavci 11.179 7.520 8.110 67,3 107,8 — listavci 4.156 5.000 6.050 120,3 121,0 Plan blagovne proizvodnje je zvišan pri iglavcih za 7,8 %, pri listavcih pa za 21 %. Za leto 1964 se postavlja plan sečnje tako, da se predvideva večja akumulacija prirastka za izboljšanje gozdnega fonda, na drugi strani pa boljše izkoriščanje lesne mase. Prav tako bo potrebna tudi preorientacija potrošnikov na tiste vrste lesa, ki jih ne primanjkuje, kot so: listavci, odpadki ter plošče. Za ustvarjanje pogojev za perspektivno preskrbo z lesom in glede na naraščajoč pomen gozdov za splošni gospodarski razvoj pa je treba tudi v letu 1964 skrbeti za uspešno obnovo sedanjih in za saditev novih gozdov. 4. Gradbeništvo Na podlagi predvidenih investicij se računa v letu 1964 porast vseh gradbenih in montažnih del za 12,4 % in to: gradbenih del za 10,4 % in montažnih del za 16,7 %. Investicijska potrošnja bo zahtevala od gradbeništva hitro, racionalno in ekonomično graditev. Enakomernejši in ekonomičnejši potek gradbenih del pa ne bo odvisen samo od prizadevanj gradbenih podjetij, temveč tudi od samih investitorjev, ki naj prično z gradnjo šele, ko bodo imeli urejeno kompletno tehnično dokumentacijo in zagotovljena finančna sredstva. Gradbene organizacije naj prilagodijo svoje zmogljivosti planiranemu obsegu in planirani strukturi gradbenih investicij v letu 1964. Zaradi tega bo treba še naprej uvajati vse sodobne načine gradnje z uporabo polmon-tažnih in montažnih elementov, izboljševati organizacijo dela, predvsem pa smotrno izkoriščati razpoložljivo mehanizacijo. Pri stanovanjski izgradnji je treba hitreje in po-gumr.eje uvajati sistem gradnje stanovanj za tržišče, saj bi s tem pripomogli k pospešitvi stanovanjske izgradnje ter k večji mobilizaciji za to razpoložljivih sredstev. Gradbena podjetja naj bi prevzemala le tista dela, za katera je izvršena kompletna tehnična dokumentacija. S takšnim poslovanjem bodo podjetja gradbene operative lahko nemoteno in enakomerno gradila, dosegala realne cene gradbenih storitev in zagotavljala roke za dograditev objektov. Za nadaljnji razvoj gradbeništva se bodo uporabile investicijske naložbe predvsem'za povečanje mehanizacije in za povečanje zmogljivosti obratov za industrijsko izdelavo gradbenih elementov. 5. Promet V letu 1964 se bodo povečale prometne storitve v skladu s splošnim razvojem gospodarstva. Predviden porast proizvodnje, večji turistični promet in potrebe prebivalstva, vse to bo terjalo, da bodo prevozne kapacitete odgovarjale naraslim potrebam. V cestnem prometu se računa porast prometnih storitev za 9,8 %, od tega v potniškem prometu (p/km) za 11,1 % in v tovornem prometu (t/km) za 2,4 %. Obstoječi vozni park bo treba smotrno izkoriščati, istočasno pa skrbeti za zamenjavo dotrajanih in zastarelih vozil z novimi in s tem tipizirati vozni park. Podjetje Avtobusni promet bo v letu 1964 še poja-čalo medkrajevni in mestni promet. Število prepeljanih potnikov v mestnem prometu se bo povečalo za 15,2 %. Zaradi nabave novih avtobusov pa bo podjetje v večji, meri lahko izvrševalo tudi izletniške vožnje. Predvideva se, da bo celotni poštni, telegrafski in telefonski promet v letu 1964 napram letu 1963 porastel za 9,8 %, po vrednosti pa za 10,9 %. Gradnja medkrajevne telefonske centrale, povečanje priključkov, avtomatizacija naprav in ureditev mestnega omrežja; vse to bo terjalo v letu 1964 večja vlaganja. 6. Trgovina V skladu s povečanjem proizvodnje, dvigom produktivnosti in družbenega standarda ter večjo potrošnjo se predvideva, da se bo v letu 1964 povečal blagovni promet za 17,7 %. V primerjavi z letom 1963 se bo promet trgovine gibal takole: v milijonih din Indeks Ocena 1963 Plan 1964 1964 1963 Promet trgovine skupaj 46.800 55.100 117,7 — prodaja na drobno 14.800 16.700 112,8 — prodaja na debelo 32.000 38.400 120,0 Takšno povečanje bo možno doseči z modernizacijo obstoječih trgovskih lokalov, kakor tudi s pridobitvijo novih prodajnih prostorov v detajlni trgovini. V grosistični trgovini pa bo predvideno povečanje prometa rezultat izvedene reorganizacije podjetij in širjenje grosistične mreže na širšem območju. Da bi lahko trgovina kot posrednik med proizvodnjo in potrošnjo čim uspešneje opravila svojo funkcijo, je potrebno tudi v letu 1964 nadalje razvijati integracijska gibanja tako, da bodo nastala večja trgovska podjetja ki bodo v stanju zagotoviti večjo materialno osnovo kot pogoj za nadaljnji razvoj trgovine. Poleg modernizacije trgovskih lokalov in izgradnje novih prodajnih kapacitet bo treba pristopiti tudi h gradnji skladišč. Povečati bo treba založenost trgovine in asortiman kar naj bi vplivalo na boljšo preskrbo potrošnikov in preprečilo odliv kupne moči v druga mesta. V letu 1964 so predvidene naslednje nove pridobitve prodajnih kapacitet: — podjetje »Mera« bo začelo z gradnjo samopostrežne trgovine na Dolgem polju s prodajno površino 200 m2 in preureditvijo samopostrežne trgovine »Zagrad« s prodajno površino 120 m2, ter sedanjih klasičnih trgovin »Lipa« Štore in »Soča«; — podjetje »Center« bo preuredilo sedanjo prodajalno »Logarska« v samopostrežno delikatesno trgovino, sedanjo prodajalno »Center« na Tomšičevem trgu pa v samopostrežno trgovino z živili; — podjetje »Mesnine« bo preuredilo prodajalno »Matica« v specializirano samopostrežno prodajalno mesa. istočasno pa uredilo predpakirnico, ki bo s svojimi kapacitetami zadoščala' za sedaj obstoječe samopostrežne živilske trgovine; — podjetje »Moda« bo dokončalo adaptacijo poslovalnice »Vesna« in uredilo prodajalno »Drogerija« v Prešernovi ulici; — podjetje Tkanina - galanterija bo pristopilo h gradnji novega skladišča za grosistično dejavnost, s čimer bi se sedanji prostori uporabili za razširitev veleblagovnice; — podjetje Tehnomercator bo uredilo sodobno prodajalno s steklom in barvami v Stanetovi ulici in trgovino s tehničnim blagom v bivših prostorih NB. Podjetje Kurivo mora v letu 1964 začeti z gradnjo novih skladišč na periferiji mesta, ker se bo na sedanjem prostoru pričelo z gradnjo Modne hiše s prodajno površino 4000 m2 in 2000 m2 skladiščnih prostorov. Gradnjo Modne hiše financira podjetje Kooperativa — Prehrana in Združenje tekstilne industrije v Ljubljani. Poleg navedenega so v letu 1964 predvidene še nekatere adaptacije manjših 'trgovskih lokalov. V letu 1964 predvidevamo prehod vseh poslovnih lokalov v upravljanje Zavoda za upravljanje- nepremičnin, ki bo glavno skrb posvečal preureditvi obstoječih in neprimernih prostorov, istočasno pa skrbel za povečanje fonda poslovnih lokalov. Da bi dosegli v letu 1964 večjo konsolidacijo tržišča in stabilizacijo cen, bo novoustanovljeni medobčinski zavod za cene moral skrbeti za pravilno izvajanje zakona o kontroli cen in za evidenco cen predvidenih nalog na tem področju, posebno cen prehrambenih artiklov in uslug za široko potrošnjo. Za nemoteno preskrbo potrošnikov s kmetijskimi živilskimi proizvodi bo treba s skladom rizika zagotoviti da bo lahko preskrbovalno podjetje tudi za leto 1964 pogodbeno zaključilo potrebne količine pridelkov po cenah, ki ne bodo podvržene prevelikim nihanjem. Boljšo založenost tržišča s kmetijskimi pridelki bo možno doseči tudi s poslovnim sodelovanjem med preskrbovalnimi in proizvajalnimi podjetji. Za predvideni povečani obseg blagovnega prometa in kvalitetno postrežbo, prilagojeno novim oblikam prodaje, morajo trgovska podjetja posvetiti vzgoji kadrov večjo pozornost. Obstoječe kadre je treba dopolnilno izobraževati, v večji meri pa vključevati tudi kader z višjo in visoko strokovno izobrazbo. 7. Turizem in gostinstvo V letu 1964 se računa, da se bo glede na sedanje kapacitete promet v gostinstvu povečal za 10,4 %. Po posameznih sektorjih bo to povečanje naslednje: v milijonih din Indeks Plan 1964 Ocen 1963 1964 1963 Gostinstvo skupaj 1.492 1.648 110,4 — družbeni sektor 1.362 1.508 110,7 — zasebni sektor 130 140 107,7 Gostinske kapacitete, ki so sedaj na razpolago, bi v letu 1964 zadoščale, treba pa bo predvsem nove objekte notranje utrditi tako, da bodo v celoti in rentabilno izkoriščene, kar velja predvsem za novi hotel in novo samopostrežno restavracijo. Razumljivo je, da prenos odplačevanja anuitet na ta dva novozgrajena gostinska objekta predstavlja v začetku poslovanja veliko breme, kar povzroča, da zaključujeta poslovanje z izgubo. Zmogljivosti samopostrežne restavracije zadoščajo za preskrbo industrije na območju Gaberja s toplimi obroki, treba je le doseči, da se bodo gospodarske organizacije v večji meri posluževale obrata družbene prehrane. Hotelske kapacitete bo treba še bolj usmeriti na turistično dejavnost s pritegnitvijo domačih in inozemskih gostov ter poslovnih ljudi. Računa se, da se za 6 %, in sicer: bodo v letu 1964 povečale nočitve 1963 1964 Indeks 1964 1963 Prenočitve skupaj od tega: 153.000 162.000 106,0 — domačih gostov 140.000 146.600 104,7 — tujih gostov 13.000 15.600 120,0 Zdraviliški turizem v Dobrni naj se v večji meri kot doslej preusmeri na inozemske goste. Zdravilišče naj v ta namen s sodobnimi reklamnimi sredstvi propagira svoje naprave, zdraviliške storitve itd. v tujini. Organizirati bo moralo solidno zdravstveno službo s potrebnimi specialisti, poleg tega pa poskrbeti za sodobno urejena ležišča, opremljena s kompletnimi sanitarijami in urediti družabne prostore ter organizirati razne prireditve. V letu 1964 naj zdravilišče na osnovi kaptažnih del pripravi načrte za razširitev in sodobno ureditev prostorov za nudenje zdravstvenih uslug in načrte za gradnjo novih kapacitet. Zdravilišče bo v letu 1964 pripravilo tudi načrte za gradnjo odprtega kopalnega bazena. Seveda je pa vsak večji razmah turizma v Dobrni odvisen od boljše povezave tega kraja. Tu je mišljena cesta Vojnik—Dobrna, ki jo bo v letu 1964 nujno dokončno urediti. V ta namen je zagotovljenih 50 milijonov din občinskih sredstev. Da bi nudili domačim kot tudi tujim turistom primerno razvedrilo in zabavo, je nujno, da Turistično društvo v sodelovanju z ostalimi organizacijami in gostinskimi podjetji pripravi potreben program kulturnih zabavnih in športnih prireditev. Turistična taksa bo še nadalje prepuščena turističnim društvom za opravljanje propagande in informativno službo ter organizacijo prireditev. V letu 1964 se ne predvideva večanje gostinskih kapacitet. Izvršile se bodo le nekatere nujno potrebne adaptacije gostinskih lokalov. Tako se predvideva preureditev gostišča pri Ribiču, gostišča »Bizeljčan« v Što- rah, gostilne »Turist« v Frankolovem, gostilne »Turška mačka«, gostilne »Gaberje« in gostinskega podjetja »Ma-jolka«. Gostinske gospodarske organizacije bodo v letu 1964 uporabile 50 milijonov dinarjev lastnih sredstev za investicije, iz investicijskih sredstev občine pa bo za turistične investicije namenjenih še 10 milijonov dinarjev Občinska skupščina bo v letu 1964 naročila izdelavo podrobnejšega elaborata, ki naj nakaže na katerih območjih in . v kakšni obliki naj se uredijo rekreacijski centri za poldnevno in celodnevno rekreacijo na teritoriju občine. Ker je zasebni sektor gostinstva potreben kot dopolnilo družbenemu sektorju, bo občina tudi v letu 1964 nudila davčne olajšave tistim zasebnim gostilničarjem, ki bodo z investicijskimi vlaganji izboljševali izgled in opremo v gostinskih prostorih. V letu 1964 je voditi politiko združevanja družbenih gostinskih gospodarskih organizacij, da se tako ustvarijo močna gostinska podjetja, ki bodo kreditno sposobna skrbeti za nadaljnji razvoj gostinstva. 8. Obrt Vzporedno z dvigom družbenega standarda in večanjem potrošnje se javljajo vse večje potrebe po dopolnilni proizvodnji in obrtnih storitvah. V letu 1964 predvidevamo povečanje vrednostnega obsega obrtnih storitev in proizvodnje za 12,8 %, od tega v družbenem sektorju za 13,1 %, v zasebni obrti pa za 9,8 %. Razvoju obrti, posebno še storitveni, je treba posvetiti več pozornosti. Potrebno je izdelati program razširitve deficitarnih strok tako, da bi bilo dovolj storitvenih kapacitet ter izvesti organizacijo obstoječih obratov tako, da bodo njihove usluge kvalitetne, hitro opravljene in cenene. V ta namen je potrebno zmanjšati režijske stroške, poleg tega pa zlasti organizirati delo po načelih sodobne organizacije dela in opremiti delavnice s sodobnimi stroji in orodji. Uvesti je treba tehnološke izboljšave, ki bodo zagotovile naraščanje delovne storilnosti in zmanjšale ročno delo na minimum. Za izboljšanje položaja na področju uslužnostne dejavnosti obrti je treba dati poudarek razvoju servisov v sklopu stanovanjskih oziroma krajevnih skupnosti. Pri teh naj bi veljal princip, da se razvijejo servisi za popravilo stanovanjskega fonda koncentrirano le pri eni kvečjemu pri dveh stanovanjskih skupnostih (Center, Dolgo polje), medtem ko bi naj vse stanovanjske skupnosti razvijale uslužnostne dejavnosti, ki služijo izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva in razbremenitvi zaposlene žene. V letu 1964 je potrebno s sredstvi, ki jih ima obrt in z delom sredstev iz družbenega investicijskega sklada občine pričeti z gradnjo obrtnega centra med Cankarjevo in Vrtno ulico, kjer je po urbanističnem načrtu predvidena lokacija za storitveno obrt. Vse začasne rešitve v mestu samo poslabšujejo stanje teh obrtnih obratov, ki delajo sedaj večinoma v neprimernih prostorih. Za gradnjo obrtnega centra je iz občinskih sredstev v letu 1964 predvidenih 30 milijonov dinarjev. V okviru tega centra bi bila možna ureditev kemične čistilnice in pralnice in nekaterih drugih obratov za storitvene obrti. Zaradi pomanjkanja kapacitet v avtomehanični stroki se je podjetje »Avto« odločilo, da zgradi nove objekte s potrebno opremo za popravila in remont motornih vozil Ker zahteva ta investicija znatna finančna sredstva, bo moralo podjetje svoj program izgradnje vršiti po etapah in to tako, da bo najprej gradilo delovne prostore v čim cenejši izvedbi. K financiranju teh investicij naj podjetje pritegne proizvajalce motornih vozil, za katere vrši servisno službo, poleg tega pa tudi večje koristnike uslug podjetja. V letu 1964 je predvideno, da bo podjetje investiralo 100 milijonov dinarjev, od tega 30 milijonov lastnih in 70 milijonov bančnih sredstev. Od ostalih investicij v obrti je v letu 1964 predvideno še dokončanje gradnje delovnih prostorov »Ele-gant«, gradnja prostorov »Steklarja«, preureditev pekarne in nekatere manjše adaptacije. Nivo današnjih cen obrtnih storitev, slaba opremljenost delavnic in sorazmerno nizka produktivnost dela ne dopuščajo večje akumulacije v obrti, zaradi tega obstoječi obrtni obrati, predvsem storitvene dejavnosti, niso sposobni financirati večjih adaptacij, nabavo sodobne opreme in še zlasti ne izgradnjo novih objektov. Zato je potrebno financiranje investicij v uslužnostni obrti vsestransko podpreti s posojili iz družbenega investicijskega sklada občine in bančnih sredstev. Skladno z zgraditvijo primernih prostorov za obrt j e potrebno zagotoviti tudi strokovni kader. Zaradi nižjih osebnih dohodkov, predvsem pa neurejenih delovnih pogojev in stanovanjskih razmer, je fluktuacija delovne sile v obrti precejšnja. Obrt je predvsem odvisna od vzgoje lastnega kadra, vendar zaradi pomanjkanja vajencev ne more zadostiti potrebam. V manjši meri krijejo podjetja svoje potrebe s priučevanjem delavcev. Redno šolanje obrtnih vajencev je treba tako glede časa učenja kot načina izobraževanja v večji meri prilagoditi potrebam podjetij. Občinska skupščina bo pri določanju pavšala storitvenim obrtnim podjetjem skrbela za napredek teh dejavnosti. Z. ustrezno davčno politiko v zasebnem sektorju obrti bo treba zagotoviti tudi potreben razvoj predvsem v uslužnostni zasebni obrti. Za povečanje kapacitel uslužnostne obrti bo treba podpirati tudi tako imenovano obrt na domu. Tudi novi predpisi s področja zasebne obrti bodo omogočili večjo aktivnost v tej gospodarski dejavnosti. III. poglavje IZVOZ Za gospodarski razvoj v letu 1964 bo posebno pomembno nadaljnje povečanje izvoza, ki naj bi narastel za okoli 12 %• Naraščanje izvoza, ki je bilo v zadnjih dveh letih zelo veliko, saj je izvoz leta 1963 večji od izvoza leta 1961 za 105 %, se bo v letu 1964 nadaljevalo nekoliko počasneje. Za nadaljnje naraščanje izvoza bo nujno treba bolj prilagoditi proizvodnjo zahtevam tujih tržišč glede sortimenta, kvalitete in cen. Vse to bo sililo gospodarske organizacije še bolj v racionalnejše gospodarjenje, uvajanje novih tehnoloških postopkov in modernizacijo proizvodnje. Izvoz bi se po posameznih podjetjih predvidoma gibal takole: v 000 deviznih dinarjev _____ (1 j = 300 din) 1963 Ocena Plan 1964 Indeks Železarna Štore 300.000 330.000 110,0 Cinkarna 990.000 990.000 100,0 Tovarna emajlirane posode 279.150 300.000 107,5 Tovarna tehtnic 21.000 90.000 428,6 Žična 9.600 16.500 171,9 IFA 2.850 8.010 281,0 LIK »Savinja« 489.000 525.000 107,4 Metka 69.000 90.000 130,4 TOPER 195.000 270.000 138,5 TVO Škofja vas — 1.500 Zlatarna 15.000 34.200 228,0 Skupaj 2,370.600 2,655.210 112,0 Večji izvoz predvidevajo Tovarna tehtnic ža 328,6 %, Toper za 38,5 % in Zlatarna za 128 %. Težišče izvoza bo še vedno pri Cinkarni, LIK »Savinja«, Železarni Store in Tovarni emajlirane posode, saj odpade na njih 81 % celotnega izvoza. Pogoj za večji izvoz Železarne Štore, posebno še v pogledu kvalitete, je v dovršitvi rekonstrukcije zastarelih obratov in v izgradnji nekaterih novih proizvodnih in obdelovalnih obratov. Nezadostna tehnična opremljenost podjetja je namreč glavna ovira za uspešnejše nastopanje na tujih tržiščih. Še nadalje ostane glavni izvozni artikel vzmetno jeklo, ki tudi v letu 1964 predstavlja večji del izvoza podjetja, tako količinsko kot vrednostno. Izvoz Cinkarne se vse bolj preusmerja na proizvode višje stopnje predelave, predvsem valjane proizvode cinka, s katerimi se dosega večji devizni efekt. Od surovega cinka je predmet izvoza ostal le še cinkov prah, katerega na domačem tržišču ni mogoče plasirati v celoti. Z dograditvijo obrata litopona pa bo občutno po-rastel tudi izvoz kemičnih proizvodov. Cinkarna namerava obdržati izvoz izdelkov v konvertibilno območje, kamor proda 90 % svojega izvoza. Izvoz podjetja, ki se je v preteklem letu izredno povečal, bo v letu 1964 predvidoma ostal na isti višini. Tovarna emajlirane posode bo v letu 1964 povečala izvoz za 7,5 %. Težišče izvoza bo še vedno v emajlirani in ostali posodi, izvažali bodo tudi odpreske za kolesa. Z uvedbo proizvodnje novega tipa kuhinjske tehtnice pričakuje Tovarna tehtnic v letu 1964 več kot štirikratno vrednostno povečanje izvoza. Izvoz »Savinje« se bo v letu 1964 povečal za 7,4 %, Težišče izvoza bo v glavnem v finalnih izdelkih, in sicer pohištvu, kjer podjetje predstavlja enega večjih izvoznikov v Sloveniji. V »Metki« predvidevajo povečanje izvoza za ca. 30 % predvsem na račun boljšega oplemenitenja tkanin. Z izgradnjo nove šivalnice se bo v TOPRU izvoz v letu 1964 močno povečal, in sicer za 38,5 %. Izvoz moških srajc je namenjen v glavnem na zahodna tržišča. Računa se, da bo v letu 1964 delež izvoza znašal že 17 % vrednosti proizvodnje celotne industrije. Usmeritev izvoza bo predvidoma sledeča: — 70 % na območje konvertibilnih valut, — 7,5 % na klirinška območja, — 22,5 % v vzhodne države. Po vrednosti bo izvoz v letu 1964 za 44 % višji od pvoza reprodukcijskega materiala industrijskih podjetij. Izvoz je slejkoprej ena osnovnih nalog našega gospodarstva. Zato je treba z ustrezno investicijsko politiko vzpodbujati gospodarske organizacije, da se bodo v čim večji meri vključevale v mednarodno trgovino. IV. poglavje ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST DELA Pravilnejša politika zaposlovanja in razporejanja delovne sile. ki bo ustrezala gospodarskim potrebam, bo omogočena v letu 1964 tudi z nadaljnjim povečanjem proizvodnje, z izkoriščanjem rezerv v obstoječih zmogljivostih, z rekonstrukcijami in razširitvami proizvodnih kapacitet. Predvideva se, da se bo število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva povečalo za približno 997 oseb ali za 4,7 %• Po posameznih panogah gospodarstva se predvideva naslednje povečanje delovne sile: Indeks 1963 1964 1964 1963 Gospodarstvo skupaj 20.946 21.943 104,7 od tega: industrija 11.583 12.238 105,6 kmetijstvo 479 521 108,8 gozdarstvo 690 710 102,9 gradbeništvo 1.985 2.000 100,7 promet 1.594 1.624 101,9 trgovina 2.113 2.229 105,5 gostinstvo 555 586 105,6 obrt 1.562 1.635 104,7 komunala 385 400 103,9 Nekoliko večji porast delovne sile se predvideva v industriji (5,6 %). Večje povečanje delovne sile se predvideva v nekaterih industrijskih podjetjih, kjer se pričakuje v naslednjih letih večji porast proizvodnje zaradi vključitve novih proizvodnih kapacitet in pristopajo že sedaj k usposabljanju nove delovne sile. Poglavitni pogoj za hiter gospodarski razvoj, za večje vključevanje v mednarodno trgovino ter za večanje realnih osebnih dohodkov bo nadaljnje naraščanje produktivnosti dela. Predvideno povečanje proizvodnje temelji v prihodnjem letu predvsem na porastu produktivnosti dela saj se računa, da se bo produktivnost v celotnem gospodarstvu povečala za 7 do 8 %. Uveljavitev moderne tehnike in tehnologije v proizvodnji za povečanje produktivnosti dela je postala na današnji ravni proizvodnje nujen pogoj za njen uspešnejši in hitrejši razvoj. Zato morajo dati gospodarske organizacije, družbeni investicijski skladi in banke v investicijski politiki prednost modernizaciji in rekonstrukciji naprav ter uvajanju moderne tehnologije, kar naj pripomore .tudi k ustvaritvi pogojev za večjo produktivnost dela. Vzporedno z razvojem produktivnosti dela bo treba uveljavljati in naprej razvijati razne oblike strokovnega izobraževanja za usposobljanje kadrov s takšno strokovno izobrazbo, ki ustreza sodobni organizaciji proizvodnje ter doseženi stopnji tehničnega napredka. V. poglavje OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD 1. Osebna potrošnja V skladu s pričakovanim povečanjem proizvodnje in produktivnosti dela v letu 1964 so dani pogoji za nadaljnje povečanje realne osebne potrošnje in družbenega standarda. Na podlagi predvidenega porasta produktivnosti dela bi se realni osebni dohodki na zaposlenega mogli povečati za okoli 7 do 8 %. V okviru tega bo v letu 1964 mogoče povečati sklad osebnih dohodkov v družbenem sektorju gospodarstva za okoli 20 %• Pri tem predvidevanju se je upoštevalo povečanje števila zaposlenih za 4,7 %, porast delovne produktivnosti za 7,3 % ter porast povprečnih osebnih dohodkov za 8 % zaradi predvidenega povečanja življenjskih stroškov. Povprečni osebni dohodki zaposlenih v negospodarskih dejavnostih pa naj bi rastli v približno enakem razmerju kot v gospodarstvu Za skladnejšo rast realne osebne potrošnje je treba zagotoviti izboljšanje preskrbe tržišča s kmetijskimi pridelki ter povečati splošno založenost trgovin z industrijskim blagom, hkrati pa doseči večjo stabilizacijo cen. Izvajanje politike krepitve realne osebne potrošnje zadeva vse pristojne organe v komuni, ki lahko s svojimi ukrepi največ prispevajo k reševanju tega problema. Zato pa naj bi Zavod za cene spremljal gibanje cen predvsem tistih proizvodov in storitev, katerih primanjkovanje in konjunktura bi lahko povzročila zvišanje cen, saj bo treba tudi s primernimi ukrepi vplivati na njihovo stabilizacijo. 2. Družbeni standard 1. Dejavnosti družbenega standarda in družbenih služb je treba tudi v letu 1964 še nadalje razvijati skladno s celotnim gospodarskim razvojem. Največji del sredstev je tudi letos usmerjen na razvoj tistih dejavnosti družbenega standarda, pri katerih so problemi najbolj pereči: to je stanovanjsko-komunalna izgradnja, šolstvo in zdravstvo. Predvideva se, da bodo znašale investicijske naložbe v letu 1964 za objekte družbenega standarda okoli 3.275 milijonov dinarjev in se bodo koristile po posameznih dejavnostih takole: v milijonih struktura din v % — šolstvo 355 10,8 — kultura in. znanost 75 ■2,3 — zdravstvo in socialno varstvo 135 4,1 — telesna vzgoja 60 1,8 — komunalna izgradnja 1,050 32,1 • — stanovanjska izgradnja 1,600 48,9 Skupaj 3,275 100,0 Investicijske naložbe v objekte družbenega standarda bodo višje za 69,7 % napram letu 1963. 2. Na področju šolstva bo treba izobraževalni sistem bolj prilagoditi potrebam družbenega in ekonomskega razvoja. Uspešno izvajanje te naloge naj zagotove povečane naložbe ter pravilno usmerjanje in smotrno izkoriščanje sredstev. Da bi omogočili večjemu številu mladine možnost nadaljnjega šolanja, se daje v letu 1964 prednost razvoju izobraževalnih institucij druge stopnje in je treba doseči pri tem bolj vsestransko sodelovanje z delovnimi organizacijami. To je bistveni pogoj, da se zagotovijo potrebe in profil izobrazbe za posamezne vrste strokovnih kadrov in da se delovne organizacije v večji meri neposredno vključijo tudi v financiranje njihovega šolanja. Zaradi tega se ustanavlja medobčinski sklad za financiranje šol druge stopnje, ki bo lahko s koncentriranimi sredstvi vodil načrtnejšo politiko v pogledu investiranja in zagotovil dolgoročnejši razvoj šolstva druge stopnje. Za gradnjo delavnic srednje tehniške šole, razširitev srednje ekonomske šole in gimnazije bo v letu 1964 predvidoma na razpolago 225 milijonov dinarjev iz medobčinskega sklada za financiranje šol druge stopnje. Za investicije v osnovne šole Vojnik, Store, Frankolovo ih Črešnjice pa bo predvidoma na razpolago 130 milijonov dinarjev; 50 milijonov bo financirala občinska skupščina iz svojih sredstev, 80 milijonov pa naj bi prispevale gospodarske organizacije iz svojih sredstev za izobraževanje. O prioriteti vlaganj naj bi odločil Svet za šolstvo občinske skupščine. 3. Na področju kulture je treba nadalje razvijati dejavnost za množične potrebe. V kulturnih institucijah je treba nadalje izpopolnjevati sistem financiranja in merila za oblikovanje dohodka. Likovni salon je dobil svoje prostore in je organiziral v kratkem času že več razstav. Muzej NOB je dograjen tako, da bo lahko primerno prezentiral obdobje naše ljudske revolucije. Studijska knjižnica in Mestni muzej imata odobrene načrte in se računa, da se bo letos pristopilo k začetni fazi gradnje tega objekta. Za dela v letu 1964 bi bilo potrebno 70 milijonov dinarjev s tem, da okrajna skupščina prispeva 50 % sredstev iz svojih virov. V program se vključuje tudi Ljudsko gledališče za stroške popravila strehe v znesku 5 milijonov dinarjev, ker je zaradi odlašanja popravilo zelo nujno. 4. Prav tako je treba doseči skladen razvoj zdravstvene službe in zdravstvenega varstva prebivalstva z gospodarskim in družbenim razvojem. Zato se bo v letu 1964 vlagalo največ sredstev za razširitve, obnovo in modernizacijo bolnišnice v Celju (104 milijone dinarjev), Zdra-' vilišče Dobrna bo nadaljevalo z modernizacijo svojih prostorov in raziskovalnimi deli (18 milijonov dinarjev), Zdravstveni dom pa predvideva nabavo opreme. 5. Telesna vzgoja je za gospodarskim razvojem in stanjem v drugih družbenih službah zaostajala. Zato bi bilo treba pogoje za njen razmah v bodoče bolj načrtno razvijati. Skrbeti je treba zlasti za načrtno izvajanje telesne vzgoje v šolah ter telesnovzgojnih in delovnih or- ganizacijah. V ta namen bi bilo treba intenzivneje skrbeti tudi za razvoj materialnih osnov množične telesne vzgoje. V letu 1964 bomo nadaljevali s pričetim delom na umetnem drsališču ter predvidevamo dovršitev del. Nadaljevali bomo že v letu 1963 odobreno gradnjo športne dvorane in tribune na stadionu AD Kladivarja, ki bo služila tudi ostalim koristnikom za zimsko vadbo. Za drsališče in športno dvorano je namenjenih v letu 1964 skupaj 55 milijonov dinarjev, poleg tega pa še 5 milijonov dinarjev za ureditev šolskih športnih igrišč. 6. Računa se, da bodo v letu 1964 investicijske naložbe v komunalno dejavnost porastle za 186,9 %. Povečanje investicijskih naložb v komunalno dejavnost je nujno z ozirom na to, da razvoj komunalnih objektov čedalje bolj zaostaja za stanovanjsko izgradnjo, kakor tudi za rastjo splošne gospodarske aktivnosti. Še vedno je na prvem mestu vprašanje vodovoda, ker je preskrba vsak dan bolj kritična ter bi s 470 milijoni dinarjev lahko napeljali cevi do Škofje vasi, tako da bi lahko že v letu 1965 izboljšali sedanjo situacijo glede preskrbe z vodo. Ker smo že več let odlašali z ureditvijo kanalizacije, je postalo stanje na Dolgem polju z dograditvijo blokov nemogoče. Zato predvidevamo v letošnjem letu polaganje cevi v strugo Sušnice, s tem, da izdelamo pri Dečkovi cesti kolektor, ki bi naj razbremenil območje severno od Dečkove ceste. Za ta dela predvidevamo 50 milijonov dinarjev. Stanje mostov na našem območju je zelo pereče. Za ta dela predvidevamo 50 milijonov dinarjev. V letu 1963 smo pričeli z gradnjo ceste Višnja vas— Ddbrna ter moramo s temi deli nadaljevati, kajti zelo veliko zanimanje za zdravilišče odbija goste zaradi slabe ceste. V ta namen smo predvideli 100 milijonov dinarjev sredstev s 50 % udeležbo Cestnega podjetja. Vodna skupnost nadaljuje z regulacijo Voglajne ter predvideva za ta dela vložiti v letu 1964 200 milijonov dinarjev. Komunalno bomo morali urediti nova naselja ter predvidevamo 100 milijonov dinarjev naložb. Industrijska podjetja bodo pričela z gradnjo industrijskega vodovoda ter bodo vložila iz svojih sredstev 50 milijonov dinarjev. Elektro Celje bo elektrificiralo posamezna območja ter namerava v te svrhe vložiti 30 milijonov dinarjev. 7. Da bi pospešili stanovanjsko graditev, je treba podpirati graditev stanovanj za tržišče, s čemer bomo dosegli večjo ekonomičnost graditve in skrajšan čas zidave. V letu 1964 bo v gradnji 845 stanovanj s 46.352 m2 koristne stanovanjske površine. Na novo bi se pričelo graditi 436 stanovanj, dočim je 410 stanovanj v gradnji še od preteklega leta. Od skupnega števila stanovanj, ki bodo v letošnjem letu v gradnji, se računa, da bo do konca letošnjega leta dograjenih 716 stanovanj s 40.129 m2 koristne stanovanjske površine, oziroma odpade povprečno 56 m2 na stanovanje. Predvideva se, da bo v stanovanjsko izgradnjo v letu 1964 vloženih 1600 milijonov dinarjev, oziroma 23 % več kot v preteklem letu. Financiranje stanovanjske izgradnje se bo vršilo preko stanovanjskega sklada v višini 872 milijonov dinarjev, ostalo pa kot soudeležba stanovanjskih investitorjev. VI. poglavje INVESTICIJE 1. Plan za leto 1964 predvideva, da se mora celotna investicijska politika usmerjati k hitri rasti proizvodnje in produktivnosti dela, k znatnemu povečanju izvoza in nadaljnjemu zboljševanju življenjskih razmer. Skupne investicijske naložbe v osnovna sredstva bodo v letu 1964 predvidoma znašale 13.717 milijonov dinarjev. Od predvidenih investicijskih naložb v osnovna sredstva bo vloženih v gospodarske investicije 10.442 milijonov dinarjev ali 76,1 %, v negospodarske investicije pa 3.275 milijonov dinarjev ali 23,9%. Glede na osnovne cilje se bodo investicijske naložbe v osnovna sredstva v letu 1964 gibala takole: v milijonih dinarjev 1963 Struk- tura 1964 Struk- tura Indeks Investicije skupaj 7.022 100,0 13.717 100,0 195,3 od tega: gospodarske 5.092 72,5 10.442 76,1 205,1 negospodarske 1.930 27,5 3.275 23,9 169,7 Skupne investicije v osnovna sredstva naj bi se povečale za 6.695 milijonov dinarjev ali za 95,3 % naprav letu 1963. Pri tem bi bil porast gospodarskih investicij za 105,1 %, negospodarskih investicij pa za 69,7 %. Struktura med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami kaže, da je delež gospodarskih investicij znatno višji v primerjavi s preteklim letom. Financiranje investicij v osnovna sredstva se predvideva iz naslednjih virov: v milijonih dinarjev 1963 Struktura v % 1964 Struktura v % Zvezna sredstva 943 13,4 2.475 18,0 Republiška sredstva 956 13,6 54 0,4 Okr. in obč. sredstva 1.421 20,2 1.902 13,9 Bančna sredstva 236 3,4 3.117 22,7 Sredstva organizacij ' 3.019 43,0 3.518 25,7 Ostala sredstva 447 6,4 2.651 19,3 Skupne investicije 7.022 100,0 13.717 100,0 Povečana udeležba bančnih i sredstev je odraz spre- menjenega načina financiranja investicij, ki se z decentralizacijo investicijskih sredstev in z združevanjem sredstev gospodarskih organizacij vse bolj odvija preko poslovnih bank. 2. Po posameznih gospodarskih panogah so predvidena naslednja investicijska vlaganja: v milijonih dinarjev 1963 Struktura v % 1964 Struktura v % Indeks Industrija 3.594 70,6 8.283 79,3 230,5 Kmetijstvo 344 6,8 397 3,8 115,4 Gozdarstvo 22 0,4 20 0,2 90,9 Gradbeništvo 210 4,1 145 1,4 69,0 Promet 367 7,2 310 3,0 84,5 Trgovina 279 5,5 948 9,0 339,8 Gostinstvo 157 3,1 60 0,6 38t2 Obrt 119 2,3 279 2,7 234,4 Gospod, skup. 5.092 100,0 10.442 100,0 205,1 Pretežni del gospodarskih investicij odpade na industrijo 79,3 %, na vse ostale panoge pa 20,7 %. Po posameznih gospodarskih področjih se bodo razpoložljiva sredstva v letu 1964 uporabila predvsem za tele namene: V industriji se daje prednost tistim naložbam, s katerimi naj se dokončuje že začete rekonstrukcije (Železarna Štore, Cinkarna), da bi se prišlo čim hitreje k povečanju proizvodnje ter za ekonomično izkoriščanje vloženih sredstev. Skladno z nalogami za hitro povečanje proizvodnje je treba, da se investicijska sredstva koristijo predvsem za takšno uvajanje nove proizvodnje in novih tehnoloških postopkov, ki bodo omogočili hitro modernizacijo in specializacijo proizvodnje, kar bo vplivalo obenem tudi na večjo ekonomičnost naložb. Poleg nadaljevanja obsežnih rekonstrukcij Železarne in Cinkarne se predvideva pri tovarni AERO gradnja novega obrata za proizvodnjo jasnit papirja in novega obrata za pohištvo pri LIK Savinja. Tovarna emajlirane posode ima poleg razširitve kapacitet za radiatorje v svojem programu še investicije za povečano proizvodnjo od-preskov. Gradnja orodjarne pa je odvisna od sofinanciranja kooperantov. V kmetijstvu se bodo vlagala sredstva v mehanizacijo, za ureditev hmeljskih žičnih nasadov (25 ha), za naku-' kmetijskih zemljišč (142 ha) in za dograditev mlečne farme. V gozdarstvu se bodo sredstva uporabila za nego in gojitev gozdov. V gradbeništvu se bodo investicijska sredstva vlagala za obnovo in nabavo nove mehanizacije. V prometu za nabavo novih prevoznih kapacitet ter za avtomatizacijo PTT uslug. V trgovini se bodo vlagala sredstva predvsem za modernizacijo in povečanje prodajnih kapacitet: nova samopostrežna trgovina na Dečkovi cesti, v Zagradu ureditev v samopostrežno trgovino pri »Lipa« Štore, »Soča«, »Logarska«. Poleg tega se predvideva pričetek gradnje Modne, hiše, gradnje skladišča za Tkanino in galanterijo in gradnja silosa podjetja Veležitar. V gostinstvu-se bodo vlagala sredstva predvsem za modernizacijo in ureditev obstoječih gostinskih objektov: predvideva se preureditev gostišča »Pri Ribiču«, gostišča »Bizeljčan« v Štorah, gostilne »Turist« v Frankolovem, »Turške mačke« in gostilne »Gaberje« ter za ureditev rekreacijskega središča. V obrti se bodo sredstva uporabila za povečanje obrtnih kapacitet: za gradnjo obrtnega centra, gradnjo novih servisnih delavnic podjetja »Avto« Celje in za preureditev pekarne; prav tako se bodo preuredili tudi nekateri obstoječi poslovni lokali ter nabavila sodobna tehnična oprema. 3. Računa se,, da bodo znašale investicijske naložbe v letu 1964 za objekte družbenega standarda okoli 3.275 milijonov dinarjev in se bodo koristile po posameznih dejavnostih takole: v milijonih dinarjev 1963 Struktura v % 1964 Struktura v °/o Indeks 1963 1964 Negospodarske investicije skupaj od tega: 1.930 100,0 3.275 100,0 169,7 šolstvo 66 3,4 355 10,8 537,9 kultura in znanost 32 1,7 75 2,3 234,4 zdravstvo in socialno varstvo 132 6,8 135 4,1 102,3 telesna vzgoja 34 1,8 60 1,8 176,5 komunalna izgradnja 366 19,0 1.050 32,1 286,9 stan. izgradnja 1.300 67,3 1.600 48,9 123,1 Tudi v letu 1964 se daje največji povdarek stanovanjski graditvi, saj odpade 48,9 % vseh investicijskih naložb predvidenih za negospodarske investicije za gradnjo stanovanj. Močno pa se bodo povečala investicijska vlaganja tudi za komunalno izgradnjo in šolstvo. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV PLANA VIL poglavje UKREPI ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA PLANA Za uspešno izvajanje družbenega plana občine Celje v letu 1964 je potrebno naslednje: 1. Formiranje in razporeditev skladov občinske skupščine bo določeno s posebnimi odloki, ki so sestavni del družbenega plana za leto 1964. 2. Smernice in cilji, ki jih postavlja družbeni plan za gospodarski razvoj v letu 1964, se bodo v skladu z enotnim družbeno-ekonomskim sistemom uresničevali z odloki in predpisi, ki jih bodo v okviru svojih pristojnosti sprejemale občinska skupščina in delovne organizacije. 3. Pristojni organi občinske skupščine morajo stalno spremljati gospodarski in splošni družbeni razvoj, ga proučevati ter občasno poročati občinski skupščini o morebitnih neskladnostih. Predlagati morajo pravočasno ukrepe in rešitve za izpolnitev postavljenih planskih nalog. • 4. Za uspešen in skladen gospodarski razvoj mora biti v letu 1964 osnovna naloga nadaljnje izpopolnjevanje in uveljavljanje gospodarskega sistema ob odločni usmeritvi k hitremu povečanju proizvodnje v skladu s potrebami tržišča, zlasti pa še k intenzivnejšemu povečanju izvoza. 5. Turistična taksa se nabira preko proračuna občine in se dodeljuje za potrebe turističnih društev, ki odstopajo del ustvarjenih sredstev Celjski turistični zvezi po posebni pogodbi. 6. Občinska skupščina priporoča gospodarskim organizacijam, samoupravnim organom in drugim organizacijam, da na svojem delovnem področju pripomorejo k uresničitvi smernic in ciljev gospodarskega razvoja in razvoja družbenega standarda ter osebne potrošnje, ki jih vsebuje ta plan. VIII. poglavje KONČNE DOLOČBE 1. Dokumentacija k družbenemu planu občine Celje za leto 1964 je sestavni del tega plana. 2. Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 30-3/1964-8 Celje, dne 20. marca 1964 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 196. Skupščina občine Celje je po 14. in 39. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61. 28-358/62, 53-716/62, 13-185/63 in 7-100/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. marca 1964 sprejela ODLOK o proračunu občine Celje za leto 1964 1. člen Proračun občine Celje za leto 1964 obsega: — dohodke v znesku 1.722,000.000 din ■ — izdatke v znesku 1.661,620.000 din — posebno proračunsko rezervo v znesku 60,380.000 din 2. člen Od skupnih dohodkov (872,500.000 din) se izloči v korist: * — občinske uprave 24 % — občinskega sodišča 4,16 % — občinskega sklada 35,51 % 3. člen Od posebnih dohodkov (738,800.000 din) se izloči v korist: — sklada za znanost in kulturo 17,40 °/o -— socialnega sklada 22,55 % — sklada za telesno vzgojo 2,95 % ■— sklada za invalide in borce 1,35 % 4. člen 9. člen Izdatki iz 10. dela se uporabljajo za plačilo zapadlih anuitet v letu 1964 v skladu s sklenjenimi pogodbami. 10. člen S sredstvi proračunske rezerve iz 11. dela razpolaga do 50 % komisija za programiranje in financiranje, z ostalim delom pa občinska skupščina. 11. člen Sredstva šolskega sklada za dejavnost osnovnega šolstva uporablja upravni odbor sklada po smernicah sveta pristojnega za šolstvo. 12. člen S sredstvi sklada za znanost in kulturo iz 3. člena tega odloka razpolaga svet, pristojen za to dejavnost. Izdatki proračuna občine Celje za leto 1964 se delijo po njihovem namenu na 6 delov in to: 5. del — izdatke za dejavnost državne uprave, ki znašajo 65,600.000 din 6. del—■ izdatke za komunalno dejavnost, ki- znašajo 8. del — izdatke za intervencijo v gospodarstvu, ki znašajo 9. del — izdatke za sofinanciranje sa- mostojnih zavodov, krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev, ki znašajo 10. del — izdatke za obveznosti po posojilih, ki znašajo 11. del — izdatke za obveznosti po proračunu in proračunske rezerve, ki znašajo 145.000. 000 din 26,000.000 din 335,171.000 din 157.000. 000 din 49,353.000 din 5. člen Odredbodajalec za izdatke dejavnosti državne uprave iz 5. dela je tajnik občinske skupščine. 6. člen Svet pristojen za področje urbanizma, gradbenih in komunalnih zadev uporablja sredstva iz 6. dela, lahko pa sporazumno s svetom krajevne skupnosti del teh sredstev namensko prenese nanjo za vzdrževanje občinskih cest. 7. člen Izdatki iz 8. dela se uporabljajo skladno s pogoji, ki jih s posebnimi predpisi določi občinska skupščina. 13. člen S sredstvi socialnega sklada iz 3. člena tega odloka razpolaga svet, pristojen za to področje. 14. člen S sredstvi sklada za telesno vzgojo razpolaga svet, ki je pristojen za to dejavnost. Svet lahko ta sredstva prenese po posebni pogodbi na Občinsko zvezo za telesno vzgojo v Celju, če le-ta zagotovi uporabo sredstev po programu, ki ga je potrdil svet, pristojen za to področje. 15. člen S sredstvi sklada za, invalide in borce iz 3. člena tega odloka razpolaga komisija pristojna za to dejavnost. 16. člen Sredstva iz 2. člena tega odloka namenjena za sofinanciranje dejavnosti občinskega sodišča uporablja občinsko sodišče v skladu s programom njegove dejavnosti. Iz celotnih v letu 1964 sprejetih sredstev pa mora uporabiti namensko za stanovanjsko izgradnjo znesek 3,500.000 din. 17. člen Sredstva za občinsko upravo iz 2. člena tega odloka uporablja predsednik skupščine v mejah osnov in meni, ki jih za oblikovanje dohodka občinske uprave predpiše Skupščina občine Celje in po posebni pogodbi, ki jo na tej osnovi za skupščino sklene njen predsednik, za občinsko upravo pa tajnik Skupščine občine Celje. 18. člen • 8. člen Izdatke iz 9. dela uporabljajo: 1. Svet pristojen za področje šolstva in telesne vzgoje za sredstva namenjena financiranju štipendij in kreditiranju šolanja, sofinanciranju Zavoda za prosvetno pedagoško službo in sofinanciranju osnovne dejavnosti šol II. stopnje; 2. Svet pristojen za področje urbanizma, gradbenih in komunalnih zadev za sredstva namenjena financiranju krajevnih skupnosti; 3. Komisija za družbene organizacije in društva pri občinskem odboru SZDL Celje za sredstva namenjena financiranju društev; 4. Komisija za programiranje in financiranje uporablja ostala sredstva iz 9. dela. Če postane posamezen organ občinske uprave med letom zavod, določi komisija za programiranje in financiranje, kolikšna predračunska sredstva se uporabijo za dejavnost, za katero je zavod ustanovljen. 19. člen Namen in višino sredstev v mejah posameznega dela proračuna sme spreminjati svet, pristojen za finance. 20. člen Komisija za programiranje in financiranje lahko izvrši ukrepe, ki so potrebni za varčevanje s proračunskimi sredstvi. Komisija lahko predlaga občinski skupščini spremembe višine sredstev za posamezne namene s tem, da predlaga omejitev potrošnje. 21. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 400-17/1964-1 Celje, dne 20. marca 1964 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 197. Skupščina občine Laško je po 4. točki odloka o stopnjah dohodnine za leto 1963 (Uradni list FLRJ, št. 5-63/63) in 1. točki odloka o stopnjah dohodnine za leto 1964 (Uradni list SFRJ, št. 51-693/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1964 sprejela ODLOK o dohodnini v stalnem znesku za leto 1964 1. člen Veljavnost odloka o dohodnini v stalnem znesku za leto 1963 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 11-94/63) se podaljša in stopnje dohodnine predpisane s tem odlokom veljajo tudi za leto 1964. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje in se uporablja za predpis dohodnine v stalnem znesku za leto 1964. St. 422-8/64 Laško, dne 2. marca 1964 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič 1. r PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE CELJE ZA LETO 1964 (po delih) Obč. sodišča Solsk. sklada 4,16 % 35,51 % 36,300.000 309,861.000 Del Dohodki Skupaj din Del Izdatki Skupaj din I. Skupni dohodki 872,500.000 5. Državna uprava 65,600.000 II. Dohodki po posebnih predpisih 2,750.000 6. Komunalna dejavnost 145,000.000 IV. Posebni dohodki 738,800.000 8. Intervencije v gospodarstvu 26,000.000 VI. Ostali dohodki 42,950.000 9. Dotacije: VIL Prenesena sredstva 65,000.000 — samostojnim zavodom — skladom 26,100.000 181,379.000 Skupaj dohodki: 1.722,000.000 — družbenim organizacijam društvom 68,900.000 — ostalo 58,792.000 Od skupnih doh. (872,500.000) se izloči v korist: 10. Obveznosti po posojilih 157,000.000 — Upr. org. občine 24 % 11. Proračunska rezerva 49,353.000 210,240.000 Od posebnih dohod. (738,800.000) se izloči v korist: — Sklada za znanost in kulturo 17,40 % 128,600.000 — Social, sklada 22,55 % 166,695.000 — Skl. za tel. vzg. 2,95 21,800.000 — Skl. za invalide in borce 1,35 % 10,000.000 Ostane pror. dohodkov 838,504.000 883,496.000 Manj 10 % pos. pr. rez 60,380.000 Ostane za kritje pror. izdatkov 778,124.000 Skupaj izdatki 778,124.000 IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina občine Šentjur pri Celju Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 30. členu statuta občine Šentjur pri Celju na skupni seji obeh zborov dne 17. marcu 1964 sprejela nalednje II Članstva v komisiji za statute delovnih organizacij se razrešijo Vi tune Karel, Kasaze, predsednik komisije; Bavdek Vida, Žalec in Blagotinšek Miloš, Žalec. SKLEPE I Imenuje se davčna komisija za obrt v naslednjem sestavu: Ivanuša Ciril, šef odseka za finance — predsednik komisije; Krašek Ivan, Gorica pri Slivnici; Levec Silvo, gostilničar, Planina pri Sevnici; Branče Folrjan, upravnik gostišča »Zarja«, Slivnica pri Cfeljn in Žmaher Franc, mlinar, 11 ruševec. Namestniki so: Pospeh Jože, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance ObS Šentjur pri Celju; Jančič Ivan. mlinar. Osredek; Štancer Slavko, gostilničar, Loka pri Žusmu; Podkrižnik Hinko, kipar, Šentjur pri Celju in Pevec Andrej, gostilničar, Šentjur pri Celju. Davčna komisija za odmero davka zavezancem samostojnih poklicev, gostinstva in premoženja pa je sestavljena takole: Ivanuša Ciril, šef odseka za finance — predsednik komisije; Modic Anton, kovač, Primož; Šalej Miloš, direktor Obrtno-komunalnega podjetja Šentjur pri Celju; Pisanec Jakob, mizar, Hotunje in Lesjak Jože, šofer, Lažiše. Namestniki so: Pospeh Jože. načelnik oddelka za gospodarstvo in finance; Šešerko Jernej, poslovodja »Mizarstva«, H ruševec; Cera j Karel, kovač, Stopče pri Grobelnem; Gobec Avgust, mizar, Nova vas in Šeliga Karel, sedlar, Šentjur pri Celju. II Juzbinšek Franc iz Šmarja pri Jelšah se na' lastno željo razreši funkcije občinskega sodnika za prekrške. ITT Ozir Jernej, uslužbenec ObS Laško, se izvoli za občinskega sodnika za prekrške. Skupščina občine Žalec Skupščina občine Žalec je po 30. členu statuta občine Žalec na skupni seji obeh zborov dne IH. februarja 1964 sprejela naslednje III Y komisijo za statute delovnih organizacij se imenujejo: Gorišek Vlado, podpredsednik ObS Žalec — kot predsednik komisije; Miklič Mojca, uslužbenka ObS Žalec in Kač Karel, uslužbenec Kmetijskega kombinata Žalec. IV Razreši se komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov v občini Žalec in se imenuje nova komisija v naslednjem sestavu: Gorišek Vlado, pod-predsednik ObS Žalec - kot predsednik komisije; Miklič Mojca, uslužbenka ObS Žalce — kot tajnik komisije; Zakonjšek Jože, načelnik oddelka za analitične in organizacijske zadeve ObS Žalec; Ramšak Erni, Rudnik Zabukovca in Ostruh Tončka, Osnovna solu Petrovče. Enega člana imenuje v komisijo občinski sindikalni svet V Ukine se koordinacijska komisija za vsklajevanje finančnega poslovanja med gospodarskimi organizacijami iu samostojnimi zavodi in se razrešijo funkcije članov ti- komisije: Plaskan Vlado, Žalec - predsednik komisije.; T?ehar Albin, Petrovče; C ve n k Zofka, Šempeter in Kač Ivan, Prebold. Skupščina občine Žalec je po 3(). členu statuta občine Žalec na skupin seji obeh zborov dne 3. marca 1964 sprejela naslednje SKLEPE I V komisijo za pregled davčnega računa za leto 1963 se imenujejo: Pečar Marjanca, uslužbenka OS Celje kot predsednik komisije: Centrih Marija, uslužbenka Narodne, banke podružnice Žalec in Lenarčič Breda, uslužbenka ObS Žalec. II SKLEPE I Dolžnosti članstva v komisiji za kadrovske zadeve sc razrešita Vitanc Karel, Kasaze in Jakše Stane, Žalec. Špeglič Angela se razreši dolžnosti šefa krajevnega urada v Preboldu. x III Za v. d. šefa krajevnega urada v Preboldu se imenuje Lavrin Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk Celje Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 - Telefon 39-11, interna uredništva 16. uprave 82 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena poiamezni številki 50 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10.