Leto V.	TRST, v sredo dne 2. decembra 1900.	štev. 37.
Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovaijii pisma se ue sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništv6~se liahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežlni',' Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Srečno novo leto
vošči Brivec vsem svojim cenj. naročnikom, dopisovalcem in prijateljem našega lista!!
udani ,,Brivec."
Srečno novo leto 1901!!
Po stari navadi Pretekel je čas;
Po stari navadi
Izklikneru na glas:
Slovenkam zahtevam Slovenske možč,
Ki imajo zvesto In vroče sreč!
Slovencem naj bode Jedinost in mir,
Ker gad nad vse gade Je v hiši prepir!
Naiodn želim pa Poštenih pravic,
In sebi — dva soda Srebrnih kronic!!
„Po Levztiku"
Volilci!
Ako se vsi Tržaški Slovenci udeležimo volilnega boja dne 3. janu-varja 1901 in damo glasove našemu kandidatu
Otokarju Rybafu pokažemo, da smo zreli z« vse pravice katere zahtevamo in ob enem preštejemo naše narodne čete! čim več nas bo, — tem večja Slava! —
Tolrej naš klic bodi enoglasen :
Živel dr. Otokar Ry bar. £
Slovani pogum!
Vek slovanske slave in moči se bliža! (Briveevo premišljevanje na pragu novega leta).
Zadnji udarec — stolpne ure nas slovesno upelje v novo leto — v dovo sto letje! —
Pred dve tisočleti ustal je bil Spa-sitelj in na razvalinah starodavnega suženjstva zaklical je vsem rodovom širne zemlje: — Bratje ljubite se!
Kako so posnemali narodi ta nebeški glas — nam je zapisala zgodovina ali ne z črnilom — temveč z človeško nedolžno krvjo. In ta kri še danes teče in sovražtvo med narodi se še danes goji mesto brato-ljublja.
Poglejmo samo našo državo — in razgrne se pred našimi očmi črno polje —
človeške nestrpljivosti. Nekateri narodi še danes usiljujejo drugim kakor da so gospodarji, da so postavni varuhi čez druge.
Pravica, ki bi morala varovati vsakega — velja le močnejšemu.
Ljubav, ki se kaže v humniteti — postala je zasmeh, — karikatura veka. — Pravičnost, ki bi morala svečano varovati vsakega, zgublja vero v narodu. Saj je res : da trpin — slabotni — brezdenarni — ponižni je navadno ne najde. — Pravice ni več — ona, ki jo prestavljajo z zavezanimi očmi, češ da je nepristranska — marveč, ona gleda in v nju očesih vidimo — krivico, ki z mečem ščiti močnejega nad sla-bejšim.
Zakone imamo tudi — še preveč jih
—	ali se pa isti pravično uporabljajo —
—	in ravno od njih, varuhov. —Nevem! komur se očitna krivica godi, — oni najbolje to zna.
Nekdanji privilegirani gospode vale i — se niso nič naučili: oni si še vedno mislijo, da so dobili moč in gospodstvo od Boga,
—	da zatirajo zdaj tega ker ni njih stanu, zdaj onega ker ni njih krvi in jezika.
Koncem stoletja — vse želi mir, — želč ga najbolj — tlačeni narodi, pozabljeni stanovi. Mi pa vemo, da gospoduj očim je mir — nesmisel. — Oni žanjejo vsled prepira drugih, vsled nevednosti ostalih plasti ljudstva, - žanjejo vsled nasilnih krivic.—
Mir zahteva spravo — sprava — predpostavlja pravičnost in uglajenje spora.
Mir in sprava pripoznavata enakopravnost in enakoveljavnost narodoov. —
Da, mir bi takoj tudi nastal tudi pri nas Slovanih, ali se za sluečaj, da se isti odpovedo vsem zahtevam; da pozabijo, da so bili rojeni Slovani, da so enakopravni del države; ako pozabijo da so celo v večini ; ako radovoljno prodajo svojo dušo, svoj jezik svoje ideale ter se mirno živi vležejo v grob — pozabljivati • — v grob politične smrti!! —
Na teh govorih naj bi potem orali in sejali naši dušmani ; Slovani pa naj bi jim seme gnojili.
Pred dvemi stoletji ni bilo miru ; danes ga tudi ni.
Iz tega se učimo, da na svetu ne bode nikdar zavladal tisti idealni nebeški mir, katerega je tako iskreno želel, in priporočal nebeški mir, katerega je tako iskreno želel in priporočal nebeški sin. —
Torej tudi nam Slovanom ostane boj, neizprosen boj za obstanek za življenje. — Mi sprejmemo in navdušeni hočemo nadaljevati ta boj do zmage. V boju potrebujemo orožja ; orožje je pa dvojno : orožje junaške pesti in orožje duha.
S tem orožjem so si priborili drugi narodi gospodstvo iu predpravice na svetu-Ali se Slovan brani orožja duha in pesti ? Nikdar!! Slovan ga išče, on ga rad sprejme, ker ve da mu je potreben, da brez njega bi moral v suženstvo drugim. —
Poglej mo si samo češki narod: upognjeno glavo, reven in slaboten stopal je v devetnajsto stoletje ; povzdignjeno glavo, opravičenim samozavestjem in v posesti velikega duševnega kapitala stopajo danes Ceki v dvajseto stoletje. Še pred[50 leti so
PODLISTEK.
Zakaj je Žid Hilsiier umoril dve krščeni Mleti?!
.Hilsner se opravičuje
Sodnik mu napove naj dokaže kje je bil na dan umora dne 29. mai-ča po-poludne, —
Hilsner je trdil da se ob 3. popoldne od Katarinijevega hriba vračal v mesto in se do 7 ure zvečer sprehajal po Polni. — Na trgu je govoril z Celin-gerjem. Dvoračekom in Leikonerjem. Ob 7. zvečer je šel v sinagogo, ker so imeli judje praznik, ostal je pri celej molitvi, saj ga je videl tudi kantoi Ludvik Steiner in drugi židje. Navedeni možje so pa pred sodnikom izrekli da niso omenjeni večer videli Hilsnerja, in Celinger je celo izpovedal, da sta ga on in Dvoraček videla na hribu, ali ko je Hilsner od tam odšel
čuli po belej Ljubljani, kako so se srednje in visokošolci sami nazivali: Mi smo nemški fantje !
Kaj pa danes ? ! —
Slovanu se usiluje boj: on ga je že sprejel in z navdušenjem se naše čete pomikajo — da se pribore bore z umom in mečem, svobodni dom. —
Tako oboroženi Slovan bode stal na mejah svoje neizmirne zemlje, da si OVarje domače ognjišče, krasni jezik in vero v staroslovanskem svetem obredu. — Tako bodo zrastla slovanska v nezaslišano or-jaštvo, ki bode ščitila pravico sebi in drugimi. —
Slovan, tebe čaka v novem stoletju najlepši sad: luč in svoboda!
V,
Felice Venezian išče kandidata za prvo kurijo.
Naš gospod Fragola je najprej potrkal pri bivšemu županu Pitteriju ter mu ponudil v imenu »Katnorc« kandidaturo. Pravijo, da ga je Pitteri prijel za roko in mu pokazal vrata, — Znano je, da je leta 1807 Venezian samo na vse škripce delal, da bi zasedel županski stol njegov intimno pokojni dr. Guido Angeli — ker je tako priliko imel učiti moralo — tržaške Žerjale. — Piteri si je bil to dobro zapomnil. — Naš Effendi jo je nato pobral v Bane Burgstalerju — In zdi se, da je tam bolj srečen.
Burgstaler je bil že spravil knndida-turo v pavolo, — ravno tako kakor je bil
gospod Krista svojo vero spravil zadnjič v Skednju. —- Ko je pa sivi Bidiskjni slišan iz ust — laške kamore — ponudbo se je ves stresel. Kar naenkrat je padla avstriska suknja raz njega — in mož se je pokazal — v čisti —- italjanski — srajci. »M a si. caro Felice, no stia dubitar la mia -valigia e sempre pronta per andar a Viena. —
Umirajoča žena.
V cerkvenih linah zvon zvoni ;
V	odmev polehko pada;
Se smrtjo kruto se bori
Nezvesta žena mlada.
Po udih muka jo mori In greh nje dušo davi;
Upira na moža oči,
Zamolklim glasom pravi:
»Odpusti mi dobrotni Bog, Pr&d taboj sem grešila,
Oprosti, dragi mi soprog, Zvestost sem prelomila«.
»In ker resnico govoriš, Začuj resnico samo:
Od strupa mojega hitiš
Pred časom v večno jamo!«
Zvoni; glasi mrtvaški zvon S cerkvenega se doma,
Oproščena telesnih spon
V	vesoljnost duša roma.
Ve
,,-Ž."
ga niso več srečali istega dne. Pomembno je pa še posebno to, da je Hilsner dne 29. marca večkrat preoblekel. Kajti Ka-tinka Dvoržakova ga je srečala v zeleno rjavej obleki ko je šel iz Brežinskega gozda v mesto. Na Katerinijevem hribu je bil pa v temno modri obleki in o 5 zvečer sta ga Anton Mužikaž in Fran Cink videla v rjavi obleki. Hilsner je pa trdil, da je dne 29. marča imel na sebi samo boljšo obleko temno modre barve, in da rjavih hlač sploh tega dne nosil ni. —
Po umoru.
Povedali smo že da je Hilsnerjev brat Icig učil se za čevljarja pri Franu 1 Šiču, da je prišel ravno tiste dneve ves razkuštran na delo, ker je moral ves čas moliti »na jermen« in ker ni mogel spati pri tujem ušivem rabinou. —
Na veliki četrtek ni nikdo še vedel o umoru Anežke, zato je žel Hilsner z
nekim neznanim človekom v Brežinski gozd Pozneje se je vrnil sam. Cemu je šel Hilsner v gozd ? Bilo je tudi one dni ko ni še šel sum na Hilsnerja in se o Aneški še sploh ni" nič vedelo — prišel je njegov brat Icig k gospodarju ter ga vprašal 100 gld. za brata Leopolda, ker je Hilsner namenjen potovati v Ameriko Gospod Šič ni dal denarja, samo premišljeval je čemu neki Hilsner potrebuje toliko denarja. — Malo časa prej bila je pri njemu Prhalova ter mu naznanila da se je Aneška zgubila ne vfe se kam. Instinktivno prašal je Iciga »Ali ni mar: tvoj brat umoril dekle ? —
Icig prestrašen reče na to: »Mogoče, hočem ga vprašati.«
Ko so na veliko soboti našli truplo umorjene, šla je tudi žena Šiceva na mi rodvor in si je ogledala umorjeno. Doma je pripovedovala vsej družini in tudi Icegu, o strašnej rani na vratu; nato je
Na ledu
I
„Čič ni za barko".
V kavarni »Splendid« sem se seznanil z mlado Rusko, medicinko Olgo Aleksan-drovuo. Bila sva vsak dan vkupe; oua mi je pripovedovala, kako je secirala gnj i la telesa, jaz pa sem jej tolmačil avstrijsko politiko, ktere niti sam ne razumem... Či-tala sva celo vkupe njegovo: »Skazko o carč Saltanč« ; vse mi je lepo raztolmačila, samo ono mesto, kjer govori:
„kaby ja byla carica, tret'ja molvila sestrica — jab-b' dlja batjuški carja rodila bogatynja". mi ni znala razlomačiti, če prav me je to mesto najbolj zanimalo...
In to najino prijateljstvo je trajalo in traje še danes 1
Jaz sem čital ravno »Piccolo«, ko je ona odložila »Novoje vremja« ;n me prašala :
Čuješ, amice, znaš li se drsati ?
Seveda, še kako !
Hočeš da greva danes na drsališče ?
Zakaj pa ne? drage volje!
Torej pojva !
In šla sva.
Mrzlo je bilo tako, da ne bi mogel se svojimi ledenimi rokami niti cekina pobrati, ko bi ga bil zagledal na tleh...
Prišedši ua drsališče, privezal nam je sluga drsala in kmalu nato letela sva po gladkej ledini ko veter...
Krasen in ugoden šport, sem si misilil!
Bumf!
O jej ! Čutil sem, da spreletava naj-
Ieigbrezdabi ga kedo prašal je sam rekel-. »To je gotovo moj ,^brat ubil, ker vsakokrat ko govorim o Anežki me pretepe in potem moli po židovski. Prej je ležal v postelji vedno k meni obrnjen: zdaj spi na drugej strani. Po noči ne more spatF; vedno ustaja in hodi po sobi.« —
Anežka Reismanova delavka je dne 28. marca — to je dan pred umorom Hruževe, šla z prijateljico Jozefo Vitla-cilovo na sprehod na mestni trg. Okolo 8 zvečer bližal se jim je Hilsner se svojim prijateljem. Dekleti ste govorile nemški — a on da je rekel, to se ne spodobi; — Reismanova ga vpraša — kaj dela njegova ljuba, nato odgovori Hilsner, da zdaj ima boljše dekle iz spod. Vežnic. — Ko je Hilsner spremil Reismanovo domu. ga je vprašala ali se on ne boji hoditi po noči okolu, ji Hilsner odvrne, da se nikogar ne boji ker ima. dobrega tovariša
solidnejši del mojega telesa ugoden mraz... ! Kaj seje zgodilo ? — Oprezno se potipljem... zdelo se mi je, da imam na sebi še tiste i hlače, ki sem jih dveletni' otrok nosil, ali ne samo to, ampak ustvarjal sem si tudi, da sem dobil v tem momentu tisto moderno bolezen, putiko ali revmatizem, ka-li, ker me je vse nekam bolelo, ko sem si hotel pomagati zopet na noge...
V	tem trenotku je priletela Olga k meni.
Kaj pa delaš ?
Sedim, kakor vidiš!
V	sta ni!
Čemu ?
Ni treba, pusti me, to je moja zabava !
Čakaj ti bom jaz pomagala...
In Olga se je začela smejati, in kmalu je bilo okolu mojega padca drugih radovednežev ! Vsi so se smejali, ta v baritonu, ta v basu, drugi v tenorju, nekdo cel6 »solo« in me gledali, ko sem si flegmatieno odvezaval drsala ter na ledu — potil!!
In potem sem se vzdignil jako oprezno, in majestetiono sem šel nazaj, da mi ne bi kedo opazil mojih raztrganih hlač! —
Drugega dne, ko sva zopet sedela v kavarni, prišel sem do prepričanja, da je bolj prijetno v kavarni čitati »Piccolo«, nego hladiti svojo športno vročekrvnost na — ledu!
In Olga?
Da, Olga! Ona še vedno hodi na drsališče, jaz pa sem ostal, kar sem tudi prej bil, počasni — »P o v ž«!

seboj, v tem potegne iz žepa dolgi nož. — Ko je ona hotela potegniti cel nož iz žepa jo je Hilsner tako močno za ramo da se je vsa stresla. —
Hilsnerjev prijatelj. Najbolji prijatelj morilčev bil je neki čevljarski pomočnik imenom Ivan Vesel. — Ta je potrdil izjavo Reismanovo in Vi-tlačilovo ter dostavil da je omenjeni nož videl pri Hisnerju že preteklo leto, ki je bil blizo 30 cm. dolg. —
Na veliko soboto povabil je Vesel Hilsnerja na sprehod. Ko ni hotel iti mu ta reče : Ako nisi ti jo ubil lehko greš z menoj. Pozneje sta vendar šla, na eesti sta srečala fante ki šli na mirodvor kjer je ležala "v mrtvašnici Anežka. Mladenči so gledali skozi ključavnico mrtvo ležečo na parah. Vesel je silil tudi Hilsnerja naj tudi on pokuka. Udal se je morilec pogledal jo, a zatrdil da ni ničesa videl.
Prepovedana ljubezen.
(S Heineja : „—ž") Star živel je vojvoda,
Mož sivolas, mož neveseli, Ubogi stari vojvoda Je mlado ženo imel.
Mlad živel je oproda
Fant plavokos, fant rajsko mil, Vojvodinje ta oproda Noše val je konec kril,
Znaš pesemco staro peti,
Ki milo doni, ki tužno zveni : Oba sta morala umreti S prevelike ljubavi !
o°o
Telepisi
(po privatnem „Brivčsvim" čukežni.)
Rojan 30. dec. Gospod župnik Jurizza je vložil prošnjo na namestništvo, da bi smel pisati svoje ime pravilno slovenski, i Koleke za to prošnjo poplača tržaški magistrat.
Trst 30.12. Na koncu leta 1900. smo vender dobili »Narodni dom« ; samo škoda je, da ne vemo, kaj bi z njim začeli.
Trst 30.12. Pojutršnjim bodo imeli ljudje drug drugega za norca: si bodo ' g r a t u 1 i r a 1 i.
Ljubljana 30.12. Slovenski Pegaz se ije predstavil 3. t. m. gospodu Prešernu in ga je prosil pomoči. Prešeren mu je dal naslov nemškega »Thierschutzvereina«.
Monakovo 30.12. Slavni Falb si je nabavil božjo žabico, da se ne bo v | prihodnjem letu tako grozno blamiral kakor j letos.
i j ~
Dva dni za tem vprašal je vesel
Hilsnerja kam je dal rjavo obleko, katero je navadno nosil Hilsner je na to odgovoril: »Kdo ve kje je že v svetu.« Pozneje je pa trdil da je mati prodala obleko neki Pomjanovi. — Vse to je pa gola laž. Hlače so ležale skrite — vse okrvavljene v neki stari sinagogi v velikem Mezeriču, kjer so jih tudi našli. Hilsner se je pred sodnikom opravičeval, da je hlače na železnici okrvavil, kar so pa njegovi tovariši na delu — zanikali. —
Dne 27. Aprila je komisija našla en ; »kofer« v stari sinagogi in v njem rjave hlače med drugimi ženskimi oblekami. Hlače so kazale na več mestih rjave zarjavele pege. Hlače so bile namreč oprane a vsekako se so še našli krvni sledovi na njih, posebno na notranji strani. — Hlače je opral Hilsner sam ali njegova mati, to se za gotovo ni še zvedelo. —
Hortiš v skerbeh!
»Čemu neki ta mož v tem mrazu hladi noge v vodi? Morda pa mu je vroča volilna borba razburila kri, da si zdaj hladi srce in premišljuje, ali bi na listek zapisal Hortiša — kandidata, katerega so kanoni »Avantija« tako razmesarili, da se komaj diha«.
Voli na volišču.
Možje-voli in razne črede, ki so prišle od vseh vasi in delov mesta — samo da bi srebali in jedli v »fraji« — gredo v procesiji tihi — jeden za drugim na volišče, kjer vložijo njih grešne listke. Mnogo je onih, ki stopajo pred »komisijon«—kakor ovce s povešenimi ušeši ; — a komisija se sramuje sama takih oslov in rudečica jo obliva, pred »škarjoti«.
Ta nese »škedo« v rokah, drugi se bliža v strahu, zobe stiskaje. Čreda, ta je vsa kupljena ; Lahi sami take volilee imenujejo »traditori«.
Hortis v volilni stiski.
Hortis se spoveduje: Zaklel sem se na grobu svoje majke, da ne bom več kandidiral. Kamora laške iredente ne da miru — moji trudni duši in grozeč mi pravi : sprejel boš kandidaturo ti — v peti kuriji — ker od nas dobivai plačilo v kronah.
Sramota je že res velika sramota za
ves italijanski Trst — da nimajo boljših mož — za Dunaj, kakor mene — revo !
Bojč se trieštini v parlament — med Nemce in Slovane, zato pa mene podijo tja med nepoznane. Kam - so prišli naši požidjeni trieštini —- da edino v meni —
še vidijo pristnega Italijana.
*
* *
Tako se zmaguje pri volitvah v Trstu:
Vsi glavarji raznih oddelkov magi-stratnega kraljestva v Trstu so se združili v volilne odseke — pravijo jim »mo-i retti elettorali«.
Na magistratu in po drugih komunalnih pisarnah se več ne piše, akti leže po mizah zaprašeni: »moretti« so vsi na nogah da tekajo, prigovarjajo in strašijo na desno in levo; kedor samo drobtince magistratove i pobira, mora prodati dušo — ali dobi »liceu-' ziamento«. Tako so nabrali število »svojih« | na tisoče. Na »zelenem hribu« je sedež in pisarna rudeče družbe —- tam se drsa in piše cele noči, vkazuje in*žuga komaj ko dan napoči. — »Zeleni h ri h«, kjer seje nekdaj slovenska pesem pela -- kjer smo
našo »Družbo« ustanovili — tam se zdaj odprla je laška kovačija — kjer se slovenskim s izdajalcem« okovi kujejo.
Mi Tržaški Slovenci — bežimo pa iz hiše v hišo: — »Ni še nebo rosilo rodoljuba, ki bi nam — pomogel do »Narodnega doma«.
*
* *
Kje je ta iialijanski Trst?
Naši skisani progresovci držali so pred kratkim volilni shod v gledišču Rossetti. — Navzočih je bilo okolo 1000 oseb, med temi polovica Istranov iz Kopra in Pirana. Shod je trajal samih 25 minut, govorili so pa v tem času štirje govorniki.
Zaključek: Hiteli so hiteli da končajo
čim prej, ker je bil termometer entuzijazma
padel že na 4. stopinjo pod ničlo. Pro-
gresso- vsemogočni kje je tvoja slava ? !
oo o
„BriYec" na Koncu leta 1900.
Vsem Slovencem srečo v vsakem letu Vedno želel sem, želim in bom ; Saj mi v zadnjih urah še na svetu Morda streho da — Narodni dom!
Po tržaških ulicah vidimo že precej Časa sprehajati se ljubi parček. On ni popolnoma neznan. Zato nas vznemirja vprašanje : da-li je to le_ gitimirana ali — slobodna ljubezen ?
Velika politična seja
na koncu leta 1900.
»Ani Bfth nemfiže všem vyhoveti«.
Minister Saracco: Buon giorno Ram-polla ! Nesrečno leto kaj ? Kralja so nam umorili.....
Kardinal Rampolla: O, ni tako nesrečno ne; saj imamo letos jubilejno leto....
Vittorio Emanuele: Zato so letos tudi Vatikan okrali, kaj ne, Rampolla ?
Don Gregorčič: Kaj Vatikan, tudi mene so »okrali« liberalci; v prihodnjem letu postanem soeijalist!
GabrŠČek: Potolaži se, don Antonio, tudi meni se ni godilo boljši; tebe so okrali jaz pa imam — deficit!
Dr. Pavlica '. Sedaj imam jaz besedo! Molči Gregorčič! V »Gorici« sem jaz gospodar!
Dr. Tuma '. V »Sočo« s teboj ; »kakor se jaz doslovno spominjam«, ti si kriv da...
Drž. pravd. g. Andreje: Kriv? kdo je kriv? Po §§§§ kaz. zak....
Dr. Koerber: Dragi moj Andreje, kdo se bo brigal za vse te §§§§, saj nam za dostuje vsemogočni § 14! Ne bodimo tako nazaj z kartami !
Ex-kralj Milan : Karte ? Vdarimo en »tre-sette« ! Kaj praviš k temu Goluhowski ?
G0luh0wski : Hvala, dragi Milan, saj sva celo leto igrala na karte ! Bolj pozno morda; sedaj pa grem pogledat, kaj je bilo letos novega v politiki...
Minister Szell: Dragi moj Goluhowski, ni treba se ti nič brigati ne! Vse je v redu ; vse je šlo, kakor po loju...
Banelli : Seveda je šlo vse kakor po loju ; jaz sem postal eel6 poslanec...
Wa!dersee : Jaz pa ne samo poslanec, ampak celft vrhovni genend v Kitaju !
Li-Čung-Čang: V Škednju bi te bolj rabili, nego v Pekingu ! Prosim te, dragi moj VValdersee, tvoj cesar Vilim menda ni že pozabil na Skedenj, kaj ?
ON : Kaj Skedenj ! ! ! Kdo se bo brigal za Škedenj! Kedar bo Kitaj moj, bo tudi Skedenj ! Ti Waldersee jutri se moraš poročiti se staro kitajsko cesarico, da bom imel vsaj enega zaupnika na kit. dvoru !
General Buller: Dober tek! Ko bi jaz moral poročiti staro Krugereo, kandidiram vender rajši v avstrijski parlament!
Poslanec dr. Angeli: Apropos, zakaj pa ste zapodili naše brate Hrvate iz Tran-swaala domov; kaj so tudi tam »žerjali«.
Lord Roberts: Da bi te vrag, kako moreš biti tako »zabit« ! — Jaz bi se tudi uže rad vrnol v Evropo, ko bi me ti presneti Buri ne dižali za vrat!
Grof Coronini: Ti, Roberts, ti si slab taktik ! Napravi tako z Burci, kakor jaz se Slovenci! Kandidiraj, pa se potem zahvali, pa zopet kandidiraj... potem te uže puste...
Kristan: Tako napravim tudi jaz, ako ne zmagam..
Rybar: To je pametna misel; človek bi res mislil, da je pelagra v Furlaniji uže nehala...
Venezian: Saj smo dovolili 1000 K ; mora nehati !
Podesta Sandrinelli : Seveda mora nehati, ker naša blagajna je uže prazna...
Dr. Campitelli: Če vam denarja zmanjka kar obrnite se na deželni istrski odbor; ta ima denarja ko blata...
Dr. Gregorin: Potem bi prosil kaj za »Narodni dom« v Trstu!
KrstiČ: V Istroj je beči sžtmo za naš partid ; zato i ja deržim za ta partid. Mane j oš ni nigde tako dobro bilo.
Prof. MandiČ: Vetujen, zač si avancal tako brzo za »mačjega« generala!
Edinost*. Tudi pomagal je naši stranki do marsikake »zmage«!
Piccolo : Ta pa je bosa! Slovenci iščejo vedno klobas v pasjem hlevu, kjer jih ni !!
Grof Gooss: Pr av ima »Piccolo« ! Jaz ne razumem, kaj imajo ti božji Slovenci zoper ta Piccolo! To je vender najpc šte-nejši list! Od kod naj bi pa jaz zvedel, kako treba v Primorju vladati, ako ne i/, »Piccola.«
dr. Tavčar: Ko bi hotel tudi na Kranjskem baron Hein tako vladati, kakor želi moj »Narod« !
dr. Šusteršič: »Slovenca« mora riva-ževati!! Tu je sv. Duh doma !
škof Jeglič : Mirno otroci! Oitajte moj partiski list! Vernite se k Kristusa!!
Pesnik Cankar: Gospod škof, koliko mi daste za drugo knjigo mojih »Erotika« ?
Pesnik Zupančič: Jaz mu pa ponudim še eno »čašo opojnosti.«
Pesnik Povž: Jaz pa k večemu kake moderne »poetične kozle«, ker moj Pegaz kašlja...
Pesnik Gangl: Tudi moj »sin« kašlja; najbrže zahaja premalo na sveži zrak!
Pavliha: Ravno včeraj sem jahal čez anotomijo znanosti in fabrilco poezije ; vsi Slovenci pišejo, zato ni čudo, da nimajo časa čititi kar vi, dragi moji literatje, spišete!
— V prednjej sobi se čuje ropot in kričanje. —
Jezična Polonca: Mnoj Buoh, muoj Buoh, sej sem rekla, sej sem rekla...
Vsi: Kaj pa je ? Kaj se je zgodilo ?
Brivec : (stopi v sobo) Kaj se je zgodilo? Nič Nekoliko profesorjev sejesteplo radi slovenskega pravopisa !
Zapisnikar: ,.Povž.,,
Vam se meša dragi boter!
(Kuplet).
Nono moj je rad pil viuce, Nekdaj pa koje zbolel, Vina nič, le samo vode, Dohtar pit' mu je velel. Nono moj se je začudil: Vina nič, samo vode !
Vam se meša, dragi boter Obžalujemo, al' ne gre.
Tam za »šalterjem« na pošti, Luštna frajliea sedi ; Nekdaj ko jo nekaj prašam se slovenski, zareži : »Nix kapišo, tajč pohrušten!« Sem zapel ji, se smeje :
Vam se meša draga botra, Obžalujem, al' ne gre.
Bilo je devetindvajst'ga Ko ima prazne žepe vsak, Tu tovariš k meni pride In me pumpa desetak. Kar prijel sem se za glavo : »Desetak in tega dne!«
Teb' se meša, dragi boter Obžalujem, al' ne gre
Mi Slovenci pač smo majhni. Vendar strank nas polno je. Liberalci, klerikalci Socijalisti in kaj še vse. Da, celo mi imamo tudi Ženske — emancipirane ! Nam se meša, dragi botri Obžalujem, al' ne gre.
Mož ponižen ima ženko, Ženko hudo in žlehtno ! Nekdaj rad bi šel pokrokcat Prosi ključ od hiše jo : Kaj s' govoru, ključ, kaj še! Teb' se meša dragi boter, Obžalujem al' ne gre.
Za slovensko šolo v Trstu Že prosimo 16 let. Prošnje pišemo, rekurze, Na deželni šolski svet. Vlada nam in magistratu Pa v tolažbo govorč :
Vam se meša dragi, botri, Obžalujem, al' ne gre.
Dopisi.
Staritrg pri Ložu Narodna vojska na klerikalni zemlji.
Dragi Brivec ne misli, da smo se bili kakor Angleži proti Burom z dun-dum krogljami, ampak naša vojska je popolnoma postavno postopala. To je bilo leta 1900. 8. decembra, ko se je nam zjutraj shod naznanil da se bode vršil v konsumnih prostorih. Ker smo mi volilci tega okraja imeli pravico tudi nastopati v javni shod, smo se ga tudi vdeležili. O polu treh nastopi naša armada na sovražnikovo zemljo. Na vrtu je stala še prej nasprotnikova straža ki si pa ni | upala nas prijeti zaradi ogromnega števila.
Tako smo prišli do trdnjave kon-sumnega društva, Tam nas je vstavila glavna straža češ, da nimamo pravice iti v trdnjavo: na levem in na desnem krilu. Pred vratmi niso naši dosti trpeli, več ste trpeli levo in desno krilo, ker jih je napadala kikel reserva in z vodo polivala. Bolj občutno so naši trpeli na sredi, ker je iz gornjega nastropja na naše dež pa-| dal iz škafov. To je dalo povod, da so j se naši do tisti čas mirni, razburili. Ker sta generala iz Ljubljane in domači častniki klerikalnega kalibrca izprevideli, da | se njih vojska z vso kikel rezervo, nemore vstavljati so jo pri stranskih vratih popihali in trdnjavo našim popolnoma prepu-^ stili. V eno urnem boju je trdnjava padla, in smo bili mi tolko časa gospodarji v nji
dokler ni so dobili pomoči pri § 2. zbo-rovalnega zakona, da hočejo tajno zborovati. Zvečer smo napravili obhodnico. Tako se je končala liberalno-klerikalna vojska leta 1900. po Mesijevern rojstvu.
Eden lz med pedeseterlh,
Najnovejše iz Sv. Petra na Krasu.
Dosedanji glavni »pivški agitator gre radi oslabelosti v pokoj. K priznanju so mudali »grčov križ;« »diplomo z lilijo« že ima. Novi agitator pa zelo napreduje, zna priti sam za poslanca, če ne na Dunaj pa vsaj na deželni »Studenec« ?
Pridlprav.
Nove srajce.
Skopuh grajščak imel je pažev sto,
ki stregli so ga vedno pridno;
al' reveži so skoro na pol nagi
okrog hodili.
Nek dan pokazali so mu
vse srajce svoje stare;
na mestih sto in sto
raztrgane so bile.
Začudil se skopuh je stari:
vi slabi gospodarji ste !
še na beraško palico
me spravite ta k 6.
A kaj pomaga, vendar morate imeti novih srajc!
Tedaj se hitro k oskrbniku svojemu obrnol je:
spomladi, Janez, mi nasejte na štirih njivah dolgi lan, da srajce paži bodo imeli, da bodo zopet vsi veseli — prej nego prijde — leto dan!
,,-ž."
01.a' kričita",Proč od Rima!" ska pravica!
oba si pa, mislita ; Pro6, Slovan-
xxxxxxxxxxxxxxx
Kflor išče, ali ima za oddali !
stanovanja, magazine, hiše, dvorce j (viline) vrte itd.
naj se potrudi do
Taler-ja
ulica Chiozza štev. 12.
xxxxxxxxxxxxxxx
L V1ČIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
Gostilna
pri Zlatem Križu
ali
pri „LIZI", v Gorici.
Podpisani priporočuje svojo staro na-! rodno gostilno vsakemu Slovencu ki j obiskuje Gorico.
Dobi se vedno dobra in snažna po-! strežba o poludne in na večer. — Vozniki imajo na razpolago hleve za konje. — Popotniki dobe vsak čas čisto in ceno pre-' nočišče. —
Za obilni obisk se priporočuje
Ivan Katnik,
gostilničar.
Pozor!!
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri Marillu Lllkšil na Proseku.
Cene ugodne.
ZALOGA POHIŠTVA
Rafaela Italia
TRST - Via Maleanton št 1 - TSJiT Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
^Stetatefcsfcsfc:

*T izšel je -^f
Brivčev koledar
* * * za leto 1901. * * *
,.Brivčev Koledar" ki letos velja semo 25. nov. (50 sšot.) prinaša, razno gradivo šaljive in podučne vsebine
M* tudi je bogat lepih slik.
„BrivČev Koledar" dobiš povsod kjer se Brivec prodaja; torej po tobakarnah v Trstu, Ljubljani, Gorici, Celju, Kranju in Pulju, — pa tudi/ na železniških postajah v St. Andreju, Nabrežini, St. Petru, Pragerskem, Zidanem mostu in v Ljubljani. —	\/
Naročiš se ga lehko tudi pri vpravništu „Brivca" v Trstu. — Pošilja se samo proti poštnem povzetju.
Vpravništvo „Brivca."
^^^PPPF^^PP^^PP^^^PPP^^V^^^H (HHKNHH)^
pohištva vsake vrste
Alessandro Levi Minzi v Trstu \
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapetarijah, zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko
vsakemu na zahtevo.	J
Cene brez konkurence, b
Predmeti stavijo se na brod ali žele- / znico brez da bi se za to kaj zaračunao. ^
"	MARTIN MARC	£
priporoča našim domačinom svojo T
gostilno
opri stari perici6
„ALL' AKTICA LAVANDAIA"
v ulici Industria št. 39. mr pi*i sv. Jakobu, -me
Toči dobro istrsko po 40 nov. dalmatinsko » 36 » belo vipavsko » 40 » Za družine ne manj od 5 lit. 4 nov. manj.
Dobi se. vedno gorka in mrzla kuhinja, priskrbljena z dobri jedili.
.Ljiijanslta kreditna Ma1
LJUBLJANI
Špitalske ulice št. 12.
7*--=\
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev,.zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. za najkulantnejših pogojev.
Posojila
na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavarovanje
proti kurzni izgubi.
Promese
k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižiče, na tekoči račun in na gira-conto s 4»/.//„ obrestova-njem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najku I a n t n ej e. Borzna naročila.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. -Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 t. alož. kapitala.
Asikuracije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld'
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg. - ljubljana - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. —* Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
JJ
{{ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v me-
secu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri povest i, pesmi in razne j) o d učne nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov:
Upravništvo „Slov6nke" — Trst.
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
OOOOOOOS
trgovec.
ooooooo
„Slavisches Eclio" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
iMT Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli. kar ne bi smel biti brez tega lista.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - mioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Porvorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica s. Francesco št. 2. prejema hranilne uloge in obrestuje i°/0. Toliko ne plačuje v Trstu nobeu denarni zavod.
Bentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelj6 Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese
Vloženega je bilo leta 1892 gld.	17.663.7fi
1893 „	38.245.13
1894 „	49.741.66
1895 „	«.644.52
1896 „	125.448.27
1897 „	164.907.79
1898 „	261.424.45
Prva slovenska trgovina z želežjein
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico ? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedieu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095.10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 4krat prej kakor pri drugih hranilnicah
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno peltarijo. — Postreže vsaki čas s /.veži m kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
i
i
<
Generalna agencija „E. H o ve"
ustanovljena 1 878.
Pni Mi veloftrom
v ulici Fabbri
FRAN BEDNAR
TRST
Ulica Ponte rosso štv. 2
Velika zaloga šivalnih strojev zadnjega sistema in biciklov Cleveland Humber, Adler, Nauman in Styria.
Svetovne marke.
i
► )