Kupulmo
»olne
bonde
In
ZNAMKE

DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
{SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAFEl
k212
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 12, 1945
LETO XLVIII—VOL. XL7III
WacArthur je ukazal prijeti vojne zločince
ijlke vojne in druge vesti I
— Z današnjim dnem je odpravljeno vse -linije i'S/.ra- Tako naznanja OP A. Rdeče znamke bodo zdaj ahko rabile za nakup mesa.
^l^-T	. *	*	*
vl^'^ki vZ zavezniškega glavnega stana se poroča, da se vrši ""l	me<^ naroc'om propaganda glede bodočnosti
PllP(iitiarri.a Se na Italijane kot na Slovence s grožnjami, f\| 1 m drugimi pritiski, šest oseb je tjilo aretiranih.
Im^ * * *
Žffc finairGT°N ~ Senator Kilgore iz W. Va. je rekel, če ho"1 °dSek ne b° odobril $25 na teden bl'e2Poselne i,*e°<lš'lf. i °n zahteval, da se vseeno vpelje plačevanje brez-K0dnine 26 tednov.'
št 1iNEa *
IpINcev, j ■ V Gibraltarju se je vršilo javno zborovanje Hl^ proSj.Jer so bili izbrani trije delegatje in poslani v Lon-^	ar>gleško vlado, naj bo ta kolonija del Anglije s
Parlamentu.
'r ^teiu^T^^ "— Poslanska zbornica se pripravlja, da
' se razglasi uradni konec vojne. >> * * ■ *
b; u-, ^ — Odredba, ki je prepovedala konvencije, 4 ^ DHo 50 ali
več delegatov, bo odpravljena na 1.
J Jskuwli bodo zgraditi lokomotivo, W....."' bi jo gnala atomska sila
^Avuj —' Ralph polnjenih železniških voz med j ^ an !l2enir >U. S. New Yorkom in San Francisco I ft b^H (i. Development in sicer 45-krat. | P j' ?.gratla .')odo začeli v Konjska sila, ki jo bo izva-\ ?Ha]a lokomotivo> J'al atomski pritisk bo 350-krat [ Janjo ■ atoiriska sila. j večja, kot jo ima zdaj navad-i •iWe napravii a N na lokomotiva. Inženir pravi, ir*	bo vzelo 4 mesece, predno
k"4 žljCa pravi> da bo bo napravljena pogonska tur-^ <} domske sile bina, preskušnje z lokomotivo jjMtj ^ ^o gnala lo- bodo pa vzele od šestih mese-, ir^^j^Wal^o na- cev do enega leta.
Norice
mNC Nl ®e dolgo, ko J V* y New Yorku Wft' ^aj jopa
H 0	mesarji
C^ve l adar 3° Pri"
kNdiS Vzeti je vzrok C' da Ke nimajo rde" CSo meso kuPile-
V hC^i se racioni-Opravi.
^ De&unce
6;'V? bili izroče-fe' u Za slovenske
«d %je Jhm ,a Janesh iz
fll t? Slala W, Paula ASt tudi
k Ave \rd F°rtuna,
f Hvalraple Hei^hts
' ]> <W vaem skupaj
i,,] 'Ho* Za slovenske tuA>
ft Ss^	al1 PO SVO-
Postava za delo žensk in nedoletnih bo v Ohio do 15. dec.
Columbus, O. — Guverner Frank J. Lausche je povedal, da se je pogovoril z zastopniki industrije in deslavstva ter ž njimi prišel do zaključka, naj ostane postava, ki dovoljuje zaposlitev žensk v industriji neomejeno število ur in pa najemanje nedoletnih v veljavi do 15. decembra. Tozadevno proklamaci-jo bo guverner v kratkem razglasil.
Rekel je, če bi se postavo, ki je bila sprejeta za vojno dobo, takoj zdaj odpravilo, bi napravilo veliko zmedo v industriji. -o-
Sporočilo od brata
Mrs. Emma Janesh iz Ritt-man, O., je prejela iz Ljubljane j odgovor na svoje kabelsko vpra-j sanje. Odgovor se glasi: "Mati in sestra zdravi v Globeli, jaz sem zdravnik v ljubljanski bolnišnici. — Dr. Joe Janesh."
SihHNinT^	=
l So VEDELI ZA POT ADMIRA-
PA SO GA LEPO POČAKALI
% v anap°nci so na- sPazili s0 dva japonska bombni. j 1	/lu. ad- ka in 20 bojnih letal "zeros," ki
/ \ J Smrt v SO bila za varstvo. Amerikanci a \ j^bi] ta Salamonih. so skušali izvabiti bojna letala j	vrhovni proč, pa se ni dalo. Zato sta se
f s^'pff b°Jne mor- spustila dva "lightninga" nad j K^o s0 11580 Poveda- Japonce. Ker nista vedela, v ka-f	^^ ^eni igra- terem bombniku se ravno admi-
> H,%lig v	i ral nahaja, sta razstrelila oba in
l j^^eč J1011^ službi za dobro mero še nekaj Zeros M °srečil0. raz-, ter se srečno vrnila na bazo, si-£v'Mn°mUnikacije cer močno preluknjana. n \tQ' ^a s ° admiral ob Japonci so potem poročali, da -v6 mu dvi" -le storil admiral Yamomoto "ju-eriška letala.1 naško" smrt v službi domovine.
I Zed. države so za !or da Italija obdrži vse svoje kolonije
London. — Tukaj so se zbrali k posvetovanju zunanji ministri: Zed. držav, Anglije, Rusije, Francije in Kitajske, ki bodo nadaljevali zaključke velikih treh v Potsdamu in da pripravijo pot za mirovni ustroj sveta.
Govori se, da bo državni tajnik Byrnes zahteval, da naj si Italija obdrži večino predvojnih kolonij pod nadzorstvom združenih narodov. Edino Dodekanezi bi šli nazaj k Grški in otok Pan-telleria bi dobila Anglija ali pa! bi postal mednaroden.
Anglija bo morda zahtevala,! da se vzame Libijo Italiji in da Egiptu ali pa pod mednarodno kontrolo. Italijansko Eritrejo bo pa zahtevala Etijopija.
Pričakuje se, da bo komisar, Molotov zahteval v imenu Rusi-' je, da se prizna vlade Bolgarije, Romunije, Madžarske in Avstrije ter se jih sprejme v zvezo združenih narodov.
-o-
Licence za voznike
Od pondeljka naprej so v državi Ohio v prodaji licence | za avtne voznike in sicer v 719 registriranih uradih. Prošlo (leto so izdali 630,605 licenc manj kot v letu 1941, ko so jih' 'prodali 2,724,207. Letos jih' |pa pričakujejo prodati zopet I več, ker jih bodo vzeli veterani in drugi, ki zdaj lahko dobe 'gazolin. Licenca stane 40 cen-jtov in mora biti kupljena do 1. oktobra. Veterani, ki so imeli Iže prej avtne licence, dobe no-Ive, ne da bi jim bilo treba prestati skušnjo za voznika. To velja za 6 mesecev, ko se vrnejo v civil.
Od nevtralnih dežel bodo zahtevaji izročitev zloglasnih naeijev
Beri n. — Zavezniška kontrolna komisija, v kateri so general Eisenhower, feldmaršal Montgomery, general Koenig in maršal Žukov, je sklenila, da bo zahtevala od nevtralnih držav, da se jim izroče zloglasni naciji in njih idružine.
Sledeče nevtralne države bodo topogledno vprašane: Afganistan, Irska, Portugalska, Španija, švedska, Švica, Tangier in Vatikanska država.
V	to zahtevo spadajo vsi nemški državljani, ,ki so bili nemški vladni uradniki ob času brezpogojne vdaje, dalje vsi nemški agentje in vsi drugi Nemci, katerih bivanje v tujini ustvarja nevarnost za zopetno zgradbo nemškega vojnega napora.
-o—-
V Minnesota!
Danes odpotujeta na slavni kolegij sv. Terezije v Winona, Minnesota, dvojčici Rosemary in Veronica Mihelich, hčerki odlične družine John J. Mihelicha iz 1200 Addison Rd. Posvetili se bosta bolničarski vedi v tečajih, ki trajajo pet let. Tukaj sta do- j vršili z odliko Notre Dame višjo ; šolo in sicer sta bili prvi izmed 196 učenk. Pridnima dekletoma želimo vso srečo pri njih nadalj-nem učenju.
1 Prijazen obisk
Včeraj sta nas obiskala prijazna Barbertončana Mr. in Mrs. Jerry Zupec. Bila sta po opravkih v Clevelandu.
Maša zadušnica
V	četrtek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Brezmadež. Spočetja na Superior in 41. cesta maša za pokojnim Jožefom Markovič.
Razne vesli od nalili borcev v službi Sirka Sama
Cox, Joe Grdina U. S. S. Waukesha je zapeljala s polno paro na 30. avgusta ob 7:20 zjutraj, japonski čas, v Tokijski zaliv. Na krovu je imela 137 marinov in 1500 ton potrebščin. Ob njeni strani je plulo pet vojaških transportov, ki so vozili prve okupacijske čete za Japonsko. -
Bojna ladja Waukesha ima posadke 36 častnikov in 354 mož in se je v aprilu pridružila pa-cifični f lotili. Ta bojna ladja se
»je udeležila bojnih operacij na J Okinawi, nato je pa odplula na Guam, kjer je vzela na krov 4. polk marinov, namenjen za okupacijo Japonske.
In na tej ladji služi slovenski : mornar Joe Grdina, Coxswain, sin Mr. in Mrs. Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., ki zdaj torej pomaga pri okupaciji Japonske.
m
V New York in Boston so dospeli iz Evrope med drugimi sledeči naši fantje: Pfc. Frank Les-kovec, 13900 Deise Ave., Pfc. Edward Ludwig, 1108 E. 74. St., Pfc. Joe Virant, 1415 Nichols Rd., Pfc. John Zupančič, Pfc. Louis Zgonc, 15612 Saranac, Pfc. Joseph Sraj, 1042 E. 68. St.
ta M ta
Na 15-dnevni dopust je prišel
■	Petty Officer 2/c Miroslav
■	(Mickey) čepek, sin Mr. in Mrs. • Joe in Antonia čepek, 1022 E. i 70. St. Pri mornarici se nahaja : dve leti in pol ter je prišel iz
San Diego, Cal., baš za 50. rojst-i ni dan njegovega očeta. Na služ-5 beno mesto se vrne prihodnji te-- den. Prijatelji so vabljeni, da ga J obiščejo na omenjenem naslovu.
NA PREDVOJNI | ČAS GREMO NA 30. SEPT.
Washington. — Voditelji v kongresu so odločili, da gremo nazaj na predvojni čas na 30. septembra. Odsek poslanske zbornice je sprejel predlog, da se pomakne ure nazaj za eno uro ob 2. zjutraj na 30. sept.
Senatna, zbornica pravi, da bo storila v kratkem isto. Na vojni čas je šla dežela na 20. januarja 1942 z namenom, da se prihrani na dnevni svetlobi, kurjavi in luči.
-o-
Amerikanci so pognali vse nacije iz bančnih služb
Frankfuirt, Nemčija. — V ameriški okupacijski zoni so skoraj že popolnoma počistili nacije iz bančnih institucij. V 21 največjih mestih so pognali skoro 12,000 naeijev iz služb in mnogo tisočev iz drugih služb po ostali deželi.
Ameriške vojaške oblasti javljajo, da radi tega ni nastal noben zastoj v bančnih poslih, kot so se nekateri bali, da bo. Na izpraznjena mesta nastavljajo zdaj zanesljive Nemce.
-o-
Brezposelna odškodnina bo na resni preskušnji
Cleveland, O. —• Na zborovanju delegatov katoliške konference v hotelu Statler je včeraj govoril vladni zastopnik iz urada socialne varnosti, Charles Nowacek. Ta je izjavil, da bo plačevanje brezposelne odškodnine v veliki in resni preskušnji, ko bo do 1. januarja brez dela kakih 4,000,000 oseb in ki bodo vse zahtevale brezposelno odškodnino.
Nowacek je izjavil, da ima v' Zed. državah brezposelno zava-1 rovalnino 30,000,000 oseb. Kakih 15 milijonov oseb, med temi so vladni uslužbenci, nima te zavarovalnine.
Zagotovil pa je, da stvar ni tako nevarna v državi Ohio, kjer J ni bilo odslovljenih toliko delavcev kot v državah: New York,| Illinois, New Jersey, Kaliforniji in Pennsylvaniji. To je vsled tega, je rekel Nowacek, ker je tukaj še druga industrija poleg vojne, ki obratuje naprej, čeprav je vojna končana.
-o--
Vodja razpečevalcev ponarejenih čekov prijet
Clevelandski policiji se je v nedeljo posrečilo, da je prijela nekega moškega, o katerem se sodi, da je vodja razpečevalcev ponarejenih čekov. Aretira/nih je bilo v soboto tudi pet deklet, ki so obtožene razpečevanja ponarejenih čekov. Vsaka izmed njih je dobila ponarejeno social security karto, rojstni list in šofersko licenco ter deset čekov, katere bi bile morale razpečati v petek. Za začetek je dobila vsaka deset dolarjev in ko razpeča-jo čeke pa še po $500, ko bo delo izvršeno. Policija je na lovu za nadaljnimi člani te ponareje. valske družbe.
Nov grob
: Sinoči je umrla Mary Bit-. tenc, stanujoča na 2004 Nela-. wood Rd. Pogreb ima v oskrbi - Svetkov pogrebni zavod. Cas i pogreba in drugo bomo nazna-. nili jutri.
Tojo je hole! izvršiti samomor, da se izogne aretaciji po ameriških častnikih na njegovi pristavi v bližini Tokia.
AMERIŠKI ZDRAVNIKI GA POSKUŠAJO OHRANITI PRI ŽIVLJENJU
Tokio, 11. sept. — General Douglas MacArthur je ukazal takoj poloviti glavne japonske vojne zločince, ko je prišel glas, da je hotel izvršiti bivši premier Tojo samomor, da se izogne'aretaciji. MacArthurjev glavni stan je izdal ukaz, da se takoj aretira 39 glavnih vojnih zločincev. Med temi je bivši zunanji minister Togo, devet njegovih so-ministrov in pa general Homma, ki je ukazal znani "pohod smrti" iz Bataana, tekom katerega je pomrlo na tisoče ameriških voj-
nih ujetnikov.
Med temi, ki so na listi aretiranih je tudi nekaj Nemcev, dva Avstralca, en Nizozemec in nek Amerikanec, ki so bili v japonski službi.
Nad 400 zavezniških častnikov zbira zdaj dokaze o japonskih brutalnostih nad vojnimi ujetniki. Kakih 20,000 vojnih ujetnikov še vedno ni osvobojenih, toda hrano in zdravniške potrebščine jim redno dovažajo v njih taborišča.
Z letališča Atsugi odpeljejo vsak dan do 1,200 bivših vojnih ujetnikov. Vsak poprej imenuje po imenu japonske stražnike in poveljnike, v ujetniškem taborišču, ki so slabo postopali ž njimi.
Ko so se danes ameriški častniki bižali pristavi bivšega pre-mierja Hidekija Tojo, ki je ukazal zahrbten napad na Pearl Harbor in ki je glavni krivec vojne na Pacifiku, da ga aretirajo, je pograbil samokres in si pognal kroglo v telo.
Japonski zdravniki, ki so bili takoj poklicani, so izjavili, da za Toja ni več rešitve. Tedaj so poklicali dva ameriška zdravnika, ki sta dala temu največjemu vojnemu zločincu prvo krvno plazmo in sta izjavila, da ima priliko ostati pri življenju, šest ur po nameravanem samomoru je bil še živ, čeprav je momljal, da ne mara več živeti.
Prepeljali so ga v ameriško vojaško bolnišnico, kjer so mu dali ponovno krvno plazmo. Ta krvna plazma je dar tistega ameriškega naroda, ki ga je hotel Tojo uničiti.
V bolnišnici je Tojo po tolmaču povedal, da se ni hotel ustreliti v glavo, da si je ne bi "izka-zil," zato je pomeril pištolo v srce, pa ni dobro zadel. Tojo je star 61 let.
Izjavil je tudi, da ni hotel stati pred zmagovalcem, da bi bil sojen kot navaden zločinec. Rekel je tudi, da je najprej nameraval izvršiti hara-kiri (japonski način samomora s tem, da si žrtev prereže trebuh in počasi umre), pa da se je bal, da bi se s tem ne končal dodobra.
Glavni zdravnik, ki skuša
ohraniti Toja pri življenju, da se ga bo lahko postavilo pred vojno sodišče, je ohijski stotnik James Johnson, zet bivšega guvernerja Donaheya. Slednji je izjavil, ko so mu povedali, da njegov zet zdravi Tojo: "Upam in želim, da Jimmie ohrani starega Tojo pri življenju, da se ga pozneje lahko obesi."
Ameriški častniki so zagledali Toja pri oknu in so mu povedali, kdo da so. Odgovoril jim je: "Da, jaz sem Tojo!" Potem so šli častniki k vratom, ko so zaslišali v "hiši strel. Vdrlj so hitro vrata in potem še ena, da so prišli do Toja, ki je slonel na mehkem stolu, držeč v desni roki samokres in ves v krvi.
V sobi so Amerikanci našli vse priprave ,ki so dokazovale, da je nameraval Tojo izvršiti hara-kiri, pa so Amerikanci prišli prehitro, da bi izvršil počasne obrede samomora. Zato je naglo prijel za pištolo in nameril na srce. Krogla mu je šla popolnoma skozi telo, tik mimo srca. -o-
Vlada naznanja letino
koruze in pšenice
Washington. — Poljedelski oddelek naznanja, ,da računa letošnjo letino kuruze na 3,069,-055,000 bušljev, pšenice pa na 1,152,270,000 bušljev. Admiral je zelo hvalil sinočno parado zmage
Admiral King, ki se je sinoči udeležil parade zmage v Clevelandu, je rekel, da take še ni videl. Več kot 20,000 oseb se je faktično udeležilo parade, dočim jo je gledalo po cestah najmanj 300,000 oseb. V posebnem avt;u so se vozili: admiral King, guverner Frank J. Lausche, senator Harold Burton in župan Tom Burke.
Vabilo na sejo
Novoj ob osmih bo seja podružnice št. 14 SMZ. Seja bo v Turkovi dvorani: ina Waterloo Rd. člani naj se udeleže v velikem številu.
Pobiranje kositra 14. okt.
Na zapadni strani Clevelandu bodo pobirali kositrene škatlje na 14. oktobra. S tem bodo nadaljevali, dokler ne dobi dežela več kositra iz inozemstva.
REKLI SO JI, DA JE MOŽ MRTEV, ------------
PA JE POROČILA NJEGOVEGA STRICA
Kansas City, Mo. — Iz Ma- je bil njen mož ujet pri Japon-nile je prišla beseda, da bo v|cih in te dni osvobojen. Ko nekaj dneh doma Sgt. Gene 'so mu povedali, kaj se je zgo-
Bidwell, star 22 let, da bo do- dilo doma, je rekel, da tega ni
ma vse zravnal s svojo ženo,	w- , , , , ,
,,. .	v., .	' nihče kriv kot zmešane oko -
ki je poročila njegovega stri-
ca, ko ji je vojni oddelek na- SCme in da bo hlteI zo»et do" znanil, da je bil njep.mož ubit mov k ^J1 ženi- kateri so zdaj na Pacifiku.	oblasti dovolile razporoko od
Toda zdaj se je zvedelo, da moževega strica.
«_•" AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 12, 1945
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AM ERIC AN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Bdi tor) •117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio.
____Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
"a Ameriko In Kanado na leto $6.60. Za Cleveland. Do Doitl. celo leto »7.60. Za Ameriko In Kanado, pol leta 13.60. Za Cleveland, po pošti, pol let« »4.00. Za Ameriko ln Kanado, detrt leta (2.00. Za Cleveland, po poitl Četrt leta »3.25.
Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto MS-50. pol leta HA).
Četrt leta $2.00 Posamezna Številk* 1 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. 96410 per rear. Cleveland, by mall. 07.80 per year. U. S. and Canada. 13.80 for 6 months. Cleveland, by mall. «4 00 far S months. U. s. and Canada. $2.00 for S months. Cleveland, by mail, $2.2B for » months.
Cleveland and Euclid by Carrier. $$JS0 per year: $3.SO for 6 months.
$2.00 for I months.
__Single copies t centa.	_i
Entered as second-class matter January Oth. l$0f. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Aot of March 3rd. 187$.
*fggS*>8S	No. 212 Wed., Sept. 12, 1945
O "malem" človeku
Ena izmed mnogih propagandnih laži, ki se neprestano ponavlja je: "Cerkev je proti malemu človeku." To vedno lahko berete po slovenskih takoimenovanih naprednih listih. Propagandisti vedo, da je treba laž tolikokrat ponoviti, da na zadnje ljudje nič več ne mislijo, ampak slepo sprejemajo kot resnico tudi največjo bedastočo. Če bi vi vprašali kakega takega dopisnika "naprednega" lista, ko se je razkoračil in krščanstvu očital, da je proti delavcem, kako more on to dokazati, bo tak možiček prišel v največjo zadrego in vas odpravil s kakim novim zmerjanjem. Dokaza to ne ve — ker ga ni.
V zadnjem času je papež dobro povedal takim demagogom, kako prazno je njihovo govorjenje. Sprejel je v avdi-jenco 6,000 italijanskih delavk ''krščanske zveze italijanskih delavcev." Tem je v daljšem govoru med drugim dejal sledeče: "Nobenega nesoglasja ni med katoliško Cerkvijo in delavstvom v nobeni deželi, kjer katoliška Cerkev živi in deluje svobodno. Cerkev je posredovalka, zaščitnica in mati delovnega ljudstva. Kdor bi hotel trditi nasprotno in postaviti steno med Cerkev in delovno' ljudstvo, bi moral zanikati jasna dejstva. Če se naj hvalimo, kot pravi sveti Pavel, naj se hvalimo s tem: Kdo more pokazati socialni program, postavljen tako trdno, tako bogat po vsebini, obenem pa tako primeren in pravičen, kakor je socialni program katoliške Cerkve?"
Tudi ameriški škofje so prav sedaj, ko je s sklepom miru prišlo spet na dan vprašanje nezaposlenosti z vso odločnostjo povedali, kaj je država dolžna delovnemu ali "malemu" človeku. Tako je škof Haas iz Grand Rapids slovesno povedal zahteve socialne ali ekonomske pravičnosti, ki se jih mora držati država in posamezen človek. Škof Sheil pa je v Chicagu citiral znano okrožnico Leona trinajstega, ki pravi: "Prva dolžnost vsake vlade je, da poskrbi za take zakone in ustanove, za tako javno upravo, da iz tega samo po sebi izvira javno blagostanje in zasebni gospodarski napredek."
Tisti tedaj, ki imajo razlagati krščanski nauk, odkrito govore, da je dolžnost države ustvariti s svojimi zakoni take razmere, da more vsakdo, tudi takoimenovani "mali" človek živeti v polni meri življenje vredno človeka.
Pred nedavnim časom je sedanji tajnik za trgovino Henri Wallace navajal okrožnico Pija enajstega o tem, kako mora država nastopiti proti tisti kapitalistični družbi, ki hoče z gospodstvom denarja komandirati državo in posamezne podjetnike ter svojo silno moč zlorabiti za osebne ali strankarske koristi. Wallace je izjavil, da take obsodbe mo-čiželjnih kapitalistov še ni slišal.
Cerkev ali krščanstvo tedaj nikjer in nikoli ne uči ničesar, kar bi bilo proti delovnemu človeku ali v korist njegovim zatiralcem, in kadar bi kdo govoril kaj drugega, bi klepetal tja v en dan brez dokaza.
Pa. že slišimo ugovor: Nauk krščanstva je že pravi, toda duhovniki se ne drže tega, ampak drže s kapitalisti. Najprej mirno priznajmo, da se najdejo v Cerkvi, kjer so ljudje, vedno tudi človeške napake. Gptovo so duhovniki, ki, recimo po človeško, preveč gledajo na svoj žep. Dobite jih, ki se jim zdi dobro in prijetno biti v družbi mogočnikov. Najdete jih, ki še preveč klanjajo kakemu mogotcu, da dobe denar za domačo cerkev,, šolo ali društvo. Povsod se dobe napake. Toda pameten človek se bo pri tem dvojnega varoval. Prvič je nespametno, če te človeške napake kdo pripisuje krščanstvu. Tukaj velja tisto: Poslušaj, kar duhovnik uči, ker uči v imenu Cerkve, ne pohujšuj se pa nad njegovimi napakami, ker so človeške pogreške njega samega in ne Cerkve. Drugič pa se moramo, varovati pred vsakim pretiravanjem in posploševanjem. Ne derimo za nasprotnikom, ki bo o duhovščini namenoma več slabega povedal kot pa je v resnici.
Škofje so tisti, ki so postavljeni, da vodijo krščansko ljudstvo v verskih in nravnih stvareh. Zato tudi zgoraj omenjeni škofje opozarjajo vse kristjane, tudi duhovnike, naj posvečajo vso mogočo pozornost socialni pravičnosti, kot pravi škof Haas. In škof Sheil svari in opominja, da je nevarnost komunizma temvečja, čimbolj se zanemarja nauk krščanstva o pravičnosti. To so njegove besede: "Komunizem ne prospeva in ni niti zaželjen, kjer zmagujeta pravica in ljubezen v družabnem redu." V kolikor so torej kje napake, jih voditelji krščanstva sami vidijo in jim ni treba čakati na. "naprednjake."
Ne pravimo tedaj, da niso mogoče napake in pogreške posameznikov ,toda krivico bi delal Cerkvi, kdor bi trdil, da je njen nauk ali ona sama proti delovnemu človeku. Pri vseh naukih krščanstva vidimo neprijetno dejstvo, da kristjani nauka Cerkve ne poslušajo in ne izpeljejo v življenju. Ne Cerkev, ampak take kristjane je treba obsoditi. In tukaj se ni treba ozirati ne na levo ne na desno. Če vidimo, da kdo, ki bi moral delati za delovno ljudstvo, tega ne vrši, če spoznamo, da kdo nima smisla za socialno pravičnost in ljubezen, takemu povejmo, kar mu gre.
Tudi to radi očitajo Cerkvi, da drži s političnimi režimi, ki so proti ljudstvu. Na to moramo zopet reči, da Cerkev uči poslušati vsako oblast, če je res oblast, v vseh stvareh, ki niso proti človeški vesti. In v svetem pismu je celo beseda, dr. je treba ubogati tudi sitne gospodarje. Zato Cerkev
sama ne govori, da je treba odpraviti ravno tale ali oni režim. Cerkev pove svoj nauk. Tako je povedala, da sta nacizem in komunizem obsodbe vredna. Tisti, ki naj slab režim odpravi, pa so ljudje, državljani sami. Če je tedaj v kaki deželi totalitarizem, ki se ne sklada z načeli papežkih okrožnic o človeški svobodi potem povejmo, da je to narobe, pa naj bo to v Španiji, v Mehiki ali Argentini ali pa v kaki deželi komunističnega totalitarizma, toda prazno bi bilo očitati Cerkvi kot taki, da drži s protiljudskimi režimi. Treba je pa tudi pri tej presoji paziti, da ne deremo slepo za propagando tistih levičarskih krogov, ki samo iščejo, da bi krščanstvu škodovali ali pa si predstavljajo napredek v tem, da se sme vreči čez plot vsak ozir na naravne in božje postave. Takim seveda ne bomo nikoli ustregli.
V "Amerikanskem Slovencu" smo brali pred nedavnim pesniško navdahnjen članek nekega benediktinca maloru-ske narodnosti. Pisec opisuje sužnjost ruskega kmeta pod carističnim režimom. Misli, da je te sužnosti bila sokriva tudi pravoslavna cerkev, ki je imela pod carji privilegije. Sedaj da je ruski kmet rešen teh spon. 'Kot nam je "Am. Slov." priporočal smo se ob tej pesmi zamislili. Dali smo čisto prav ruskemu konvertitu, ki je orisal žalostno stanje ruskega kmeta pod carizmom in njegovo naravno hrepenenje po svobodi. Začudili pa smo se, ko smo slišali o neki "svobodi" ruskega kmeta v sedanjih razmerah. Ali je že v tem svoboda, da se rešiš enega tirana, če ti pa drugi sede za vrat? Ali so tudi o svobodi različni pojmi? Nam se zdi, da smemo reči, da bo ostala želja ruskega kmeta po svobodi le želja, dokler ne bomo slišali, da je ta benediktinec šel domov razlagat svoboden svoje prepričanje. Ali ne mislijo pri "A. S*" ravno tako? Zato res ne vemo, zakaj naj bi ob tej lepi pesmi pozabili na grdo realnost, da v Rusiji danes ni svobode in je ne bo, dokler bo ruskega kmeta tiščal za vrat komunizem. Ko stere to tiranijo, potem bo šele Rus svobodno zadihal.
Če pa je katoliški "A. S." hotel s tem spisom povedati, da je tudi katoliška Cerkev kriva kake sužnosti narodov ali delovnega človeka, bi to lahko storil bolj naravnost, pa naj bi poskušal obenem ločiti med slabimi katoličani in krščanskim naukom pa Cerkvijo. Če nismo zadeli, kaj je hotel "A. SI." povedati in se nismo prav zamislili, naj nam pove in razloži. Vseh ugank nihče ne razreši.
Odpri srce, odpri roke.. .
Nihče ne bo odprl rok in pomagal, če ne bo prej odprl sr- j ca za sočutje, za usmiljenje,' za naklonjenost do trpečega bližnjega. Pa tudi srce se niko. mur ne bo odprlo, dokler človek na spoznaš, da tvoj bližnji ni lopov, ampak trpi brez svoje
očitne krivde.	•>
* * *
Vsa zapad'na Evropa je polna izgnancev in beguncev, ki nimajo domovine. Kjer so bili rojeni, tja se ne upajo vrniti. Da je med njimi mnogo Slovencev, že dolgo ni nobena novica.
Pa je v izgnanstvu tudi mnogo drugih, na primer Hrvatov in Slovakov.
Hrvatje so nekje na Koroškem pod zaščito Angležev pred kratkim dali v svet svojo izjavo. V celoti morda za nas ni zanimiva. Oglejmo si pai na tem mestu deseto in zadnjo točko. Glasi se:
"Na podlagi teh točk pozdravljamo skupni nasop slovanskih narodov in ga odobravamo. Ono vseslovanstvo, ki je bilo samo reakcija, neg|ativna reakcija zoper germanstvo, ali tisto vseslovanstvo, ki se je predstavljalo kot ruska zunanjepolitična karta, se mora zamenjati s konstruktivnim slovanskim gibanjem, ki bo vsem slovanskim narodom priznavalo njihove pravice. Bodoča na. cionalna Rusija bo radi svoje življenjske svežosti, kakoršne nimajo druge evropske sile, močan činitelj v evropski in svetovni politiki. To dejstvo mora hrvatska zunanja politika že danes uvaževali. Naravno je, da se od takega vseslovanskega sodelovanja ne smejo izključiti Srbi."
* # *
Med ameriškimi Hrvati je pa mnenje o dogodkih doma in o begunstvu razdeljeno kakor pri nas. Enako pri Slovakih in drugih . . . Nekateri Amerikan-ci vseh narodnostnih skupin so si vtepli v glavo, da se dajo resnične l'azme.re v stari domovini mnogo pravilneje razumeti in razložiti od' tu nego od tam. Kdor TAM kaj zine in reče, ali celo zapiše, je gotovo napačno, razen če potegne stoprocentno z ondotnim trenutnim totalitarnim režimom, pa naj bo Slovenec, Hrvat, Srb, Slovak, Poljak, Litvinec . . . ali karkoli. Tako sodijo neki vsevedni Amerikan. ei.
V nekem slovenskem pismu, ki ga je prejela in objavila Mrs. Roberts, če se ne motim, je sicer stalo črno na belem, da se resnične razmere tam ne morejo soditi iz Amerike, ako ni kdo do podrobnosti poučen o dogodkih, toda taki pomisleki mnogih tu nič ne motijo. Poslušajo samo eno stran in samo eni strani dajo prav. Totalitarci so zmagali, zato imajo prav, pa magari so komunisti. Tako gre sodba. Slaba sodba!
Ivan Butkovič poud'arja v Zajedničarju, da je Hrvat in katoličan. In kot tak zatrjuje da mu ni znano, da bi bili partizani kakega hrvatskega duhovnika po nedolžnem preganjali. Ne pomisli pa, da se ta reč ne da tako lahko ugotoviti iz Amerike, ki je slučajno precej daleč odmaknjena od Hrvatske.
Hrvatski škofje, ki razmere' tam zelo od blizu opazujejo in se zavedajo, da bo svet njihove besede malo bolj pretehtal kot bo Bukovičeve v Zajedničarju, pa izjavljajo v svojem pred nekaj meseci izdtanem manifestu:
"Zavoljo tega iz dna duše protestiramo pred' Bogom in celim svetom proti sistematičnemu ubijanju in mučenju nedolžnih hrvatskih duhovnikov in katoliških vernikov."
Pod manifestom je na prvem mestu podpisan zagrebški nadškof dr. Stepinac. Po padcu Nemcev in ustašev je ostal v Zagrebu. Pravijo, da je bil po Titovem prihodu vsaj dva tedna zaprt. O njegovi poznejši ! usodi ni točnih vesti. Partizanski tisk ga je videl celo na zborovanju nekakšnega hrvatskega sabora. Besed v manifestu pa Stepinac gotovo ni preklical.
Ivan Butkovič mora dr. Ste-pinaca smatrati vsaj za obreko-valca, ker njemu Butkoviču, še zdaj ni znano, da bi bili partizani kakega d'uhovnika po nedolžnem nadlegovali. Čudno, da titovci puste takega človeka pri življenju! Namreč Stepinaca,
ne Butkoviča!
* * *
Slovaki so naslovili svoj zelo obširen "memorandum" na j svoje ameriške rojake. Izdali so ga v begunstvu v Avstriji in ; sicer v tistem delu, ki ga drže i pod svojo okupacijo Amerikan-ci. Tudi tu izjava nas tukaj ne zanima v svoji celoti. Poglejmo samo v njen tretji del, kjer
poleg drugega čitamo naslednje:
"Po bridkih doživetjih zadnjega časa v domovini, ko so; naše ljudi na primer v Lupči, Sklabini, Kuneradu in drugod v tisočih zapirali, mučili, pobijali in zakopavali v množicah zaradi njihovega političnega in, kar je še več, zaradi narodnega mišljenja, smo primorani, da se obračamo na vas v prilog slovaških beguncev, ki so radi ravnokar omenjenih zverinstev zelo številni in se ne morejo povrniti domov pod sedanjimi političnimi razmerami."
* * *
Več ko ta memorandum pove o razmerah na Slovaškem neki Peter Pridavok iz Londona, ki zatrjuje, da odgovarja za vsako besedo, ki jo piše. On pravi, da današnji peke.1 (!) na Slovaškem presega vse, kar so Slovaki hudega doživeli v svoji zgodovini, in da je Dantejev "Pekel" v primeri ž njim pravi paradiž. Sledijo naslednje besede:
"Preteklo leto so partizani opustošili Slovaško med vstajo, ki ni imela ničesar opraviti s slovaškimi narodnimi interesi. Potem je prišla sovjetska okupacija, ki je bila zlasti v svojih prvih dneh nekaj groznega, zakaj nekatere dele Slovakije so okupirale divje mongolske divizije, ki so ropale, požigale in pobijale vse, kar je prišlo v njihove roke. Napram ženskemu spolu so se obnašale kakor zveri. Javno, kar na cestah, so ti ljudje posiljevali ne samo žene in dekleta, ampak tudi desetletne punčke^ ki so umirale v rokah teh azijatskih zverin. In danes je Slovaška pod oblastjo komunistične teroristične vlade, takozvanega Slovaškega Narodnega Sveta. Vse slovaške politikarje, pisatelje in druge javne delavce, z eno besedo: vse vodilne inteligente pobijajo in odvajajo v sovjetska koncentracijska taborišča. Komunistični banditi imajo svoja ljudska sodišča,' ki imajo o-stati v veljavi eno celo leto. Pod masko kolaboracije bodo spravili s poti vse narodne in krščanske, zlasti katoliške elemente. Slovaška je popolnoma odrezana od ostalega sveta. Pobrali so jim vse radio aparate in jim dali 'loudspeakerje,' da morejo poslušati sovjetsko in Beneševo propagando. Danes ni na Slovaškem nobenega dostojnega lista, samo komunistične flike in nekaj takozvanih 'demokratičnih' časnikov, ki seveda plešejo po komunistični
muziki." — In tako dalje. * * *
Ali je kakšna tolažba v tem, da je "pekla" več ko dosti še marsikje, ne samo na Slovenskem? Kjerkoli je zavladala komunistična diktatura, povsod je tega zla čez mero. Seveda ni v tem nobene tolažbe, je pa dokaz, da nismo samo Slovenci bridko prizadeti in da niso samo Slovenci, ki "cvilijo" in skušajo obrniti svetovno pozornost na svoj narodni in krščaski problem. "Cvileči" glasovi vseh teh pregajanih narodnostnih skupin pa morajo prej ali slej pre-vpiti drugo zanimaje sveta, drugače bo ves blagodoneči "Carter Združenih Narodov" ostal zgolj zaplata papirja, kakor že toliko dosedajnjih podobnih dokumentov. Toda mi le verjamemo tistim, ki zatrjujejo, da
se to ne bo zgodilo.
* * *
Neki krogi med nami' so naenkrat postali zaskrbljeni zavoljo tistih naših beguncev in izgnancev, ki nam v svojih pismih popisujejo svoja doživetja in svoja čustva, potem pa njihova pisma pridejo v časopise. Nevarno je to, opominjajo ti krogi, ker te ljudi v domovini potem postavljajo na "črno listo." Kaj bo ž njimi, ko se bo_ do hoteli vrniti domov . . .? Razni Adlešiči, Škrbci, Prešerni in toliko drugih . . .
Well, ali res kdo misli, da lahko pridejo na še bolj črno
listo, kakor so že? Saj je samo nasprotovanje Osvobodilni Fronti radi njenega komunizma že dokaz za "izdajstvo." Kaj bo torej s temi ljudmi, če se bodo hoteli vrniti domov? Odgovor je lahak: Isto, kakor bi bilo, če bi ostali doma . . .
Izgnanci in begunci vseh narodov vzhodne Evrope se drže v tujini ne le zato, 4'a bi rešili svoje glave, ampak tudi zato, da bi obvestili svet o dogodkih (Nadaljevanje na 3. strani) -o-
Beseda o banki
Delničarji slovenske The North American banke ste prejeli zadnji teden pisma in v njih pojasnila in "proxy" tej-vabila za izvanredno sejo, ki se bo vršila dne 18. t. m. v torek. Ta seja je določ(ena po bančnih postavah na način, da mora biti vsak delničar obveščen, kadar se gre pri važnih določilih ali spremembah in dodatkih.
Do tega je privedlo bančno vodstvo in državni department to, ker je v teh zadnjih letih banka narasla tako visoko v vlogah, bliža se zaključku 8 milijona.
Delničarji pozor,! Vas je nad 900 mož in dobrih gospodarjev, ki lastujete delnice. Na te delnice prejemate že več let redno po 5r/<. V teh časih so to lepe obresti, pri tem se pa še vkljub temu dviga sklad nerazdeljenega dobička, kar je vse lastnina delničarjev. Tega povišanja banki ne bi bilo treba, če bi tako ne napredovala, ker gre pa banka v take milijone, je bančni kapital $100,000 prava malenkost in zgleda tako malo, da nikakor ne odgovarja in je treba, da se razpeča še toliko delnic, da bo njena glavnica štela vsaj $200,-000. Iz bančnega ozira je to tudi potrebno zato namreč, ker ie po zakonu države banki dovoljeno delati posojila posameznim osebam ali kompani-jam samo do 10% na celoten kapital. Radi tega mora banka večkrat opustiti večja dobra posojila, ker nima večjega kapitala v delnicah.
Radi tega smo vsi, tako bančno vodstvo, kakor so tudi državni bančni uradnliki, ki so nam to nasvetovali.
Po bančnih zakonih zamore vsak sedanji delničar kupiti ravno toliko delnic, kot jih že lastuje, na tak način b'i se dvignil kapital v še enkrat toliko, kar bi odgovarjalo narastku banke in pripomoglo še do toliko večjega napredka v večjih posojilih.
Da se pa to doseže, mora biti za to dve tretjini vseh delničarjev ali navzočih na seji, ali pa po "proxy." Odbor vljudno vabi vse delničarje, da bi naredili ta korak, ker bo za bančno korist in tako njim samim.
Delnice so sicer sedaj narasle v vrednosti, ker imajo za seboj še nerazdeljen dobiček in druge lastnine banke. Kljub temu, da se danes v knjigah delnica ceni okrog $45 vsaka, bo dana delničarjem na razpolago za $27.50. Kdor ni delničar, bo moral zanjo plačati $30.00 in jo bo dobil šele potem, če jih delničarji ne bodo vseh pokupili. Prodati se jih sme samo za zgoraj omenjeno vsoto $100,000. Med 900 delničarjev to ne bo nič preveč za tako dobro investicijo. Kdor od delničarjev bi jo ne hotel sam kupiti, lahko to obrne v prid svojemu prijatelju kar njemu prjpada.
Bodite tako prijazni in takoj odgovorite v priloženi kuverti, kateri še niste, da bo stvar postavno dosežena. Gotovo pa pridite na sejo, četudi ste odposlali že proxy. Seja se bo ] vršila v spodnjih prostorih S. N. Doma v torek, 18. sept. točno ob 8. uri.
A,. G., predsednik.
"Po kaj sta pa P^jL naju je vprašal smo se dodobra PoZ
"Na vojsko greva vjT sem mu tolmačil, Pa/\joj "pa o vsem tem »e \Jjjj sneje pomenili. K . lobi zdaj glavno vprašal L imaš kaj mokrote 1 I ^ prodajaš samo P^'ittiy pet minut me Pus'{ jjčiis, pa bodo imeli |vQ: enega manj proti se 'A. zaleže za pet sredllf:|fes
"Takoj dobita, ta^t seli birt in zavpije tjl hinji: "Micka, eno »T nesi tam iz kota, saJ I mislim, že dolg« pred seboj pošten^L ga obraza in to bo"1. znovali. Torej ,ia . J!'> šla?" je poizvedoval
stilničar.
"To se pravi, tfe|X J jaz sem se pa uma1»1 v roke besedo P°dl'iUJ" ' "Meni je potoval8jI * dovolj in s prvitf/yJL' bom ubral na jo. Herblan tukaJ ,fla kesal, ki ne gre z "jT"
"Saj sem ti že 'I mene ne bodo tof po zobeh vlačile 1,1 l,1; Ijenje pikale, e»® zbal Meksikajna« J«a lo v zadregi Poj8v<J i. Zavlekel sem P°g, JL 1 stran in ga vpr*** l> prihaja.	JK:
"Tam s Pivke JI11«* go vodim tukaj °sl J'«, je pojasnjeval. J
"Pa da se va^i^J temi pestjaki tr*j£ 1 mnim jaz ter	s<
v vrata, skozi	*
Čas prikazala n»P° IJ«[x ka.	KO
"Vesta, jaz sejf °«r za svojo obrt in|n4jj,'' za gotov denar.' • i - 'afc mo pri nas in ti\ fc ** izhajam." ,, ,+f 5'
"Pa prihajaj.0 karonarji?" IL 11 dražev.	.gi^1
"I, kajpak, K LS tem okraju m8'0' J^ Hi "Nič se ne b* JgJ tolažim, "saj	^
če boš spet s •, vif bom žejaz sto |; »l saj bi še celo r»■ A /MSl malo spoprijem , L H0 kaj vzeti v roKVfih
"Kaj sta pt bi rad vedel S A (t dala svamuS^J^ica na vogalu in 'j^l, nih tolkel in sj:Jo f'i' da je imel Vs® \ fj^^e "Ena dodaj11' l'tti tisto zmago,' LflLH to mularijo lepi šegi in LN naroda." , J1« ^ "Prav za	D
mo napeljal n* ,. I H,j tati sem	*«
no tolmačil, 0il lt( »Jo. mote.	. j'iei^ bj
"No, saj rekelcu," me JV|}ifN čar. "Takega j|f. L,0. potreboval tu	\
se .lih ne ^ rjv^l pomnil, ne a<>. jm ti, ki sem , h,Sk
"Pri pij«c1' Andreje.	^Ij
že sem
pravdansko £,tif»,J%t
prikaže pn vJti-Nl šasta buteljk enega deklet \ vrglasv^Jjl^, v naju,
čudno pn f M S, ček, ne boš	^
"Kaj vatV|<V rad vedel, f irik^ h
poglede, da	^
j ali panajo. ^ Ik V j "Saj setf^ /§,%(! ne zastopal ^ konštatira	K
speljati s Pr
AHERIŠKA DOMOVINA. SEPTEMBER 12, 1945 _.___/ 8
Pisana mati
SPISAL J. F. MALOGRAJSKI
"student!" tako je sin pri vsaki ^ga moža pa je je-
11 <Jobil France Mla-svojih pisem veti odgovor, se je obr. a&e enkrat. Milo ga 'Omoči. Slikal mu je no stanje. Poudar-*Jrudi, kolikor mo-y kako službo, pa ne Posreči. Vsaj za Jaj se ga usmlii ter
Pride domov. : icakar je omahoval. : Je ljubil svojega i Jedno, četudi se je i vPrašal je z meh- < Sv°jega mlajšega i
j	I
,mu odgovorim?" ; e,Je in znate!"
i ; torej!"
i VzBl	.	1
, n Papir, pero in i ; priPravil.	;
^e nikdar ne piši, i
edL K da je 1 ^ dostikrat ja- <
st. ai- «H govori če- 1 A 2 njegovega mlaj- j la Je vzkipel ta- !
'' prehudo mu nikar i
lJ tat ' pa za-
aJ n ua' °Stra be" 1 d "e bila na mestu!
Lak°r je on, — še <
l0jmara! Zatorej le
Ubj lako-le mu bom
rtU]Hmoj si"! Pridi i
j m se, kajti težko i
ito! Plojubim in ob- s »j 1 Je doslej delal,
kamor hoče! -8 mogoče hi-e	zate se <
|«>8a! Porabil si j ' kar imam in ]
Alt'moral na sta- i 1 bo Prav tako?" ] Oe umolknil ob < vn?7 Anton Pa je i
vfis k;j pi-1
nil ' a tudi ni pre-1], * Je> del v zavi- i ifugj v Pismu so sta- , Hai , tucJi besede: ] >čii 6 Prideš nikdar ,
J . ')
slišal m 0 Francetu več.
* C* ^č dvoma, C' iakar svoje bilv, So mu pešale. Hs nU0Vec, so slonele ir mu in bilo je že % *Je bila umrla l<žifelel si je od-
?ljevan 6 Je P0 dalj" ' da izroči ^ • Imel je pose-Bilojevse-% 'njemu znano,
V	.JNovega mlaj-% t ,nska, ki ni bi-SoS Bal se je, ? 'ijul ' Večkrat
n^j ' da naj se je No , pretrga
svoje
l.^biu^an! Sinova h . 2e Preveč raz-!> t0;«a je hotel re-
vj nekega dne:
^ <.' e°spodarstvo D>v*bi moralo bi-
>Voaabi mu moral v>ti J oda ker me > bo' N se pa po-i Sj ^ vse, kar A* . ,lega izgovo-iSl ^eljo mi »JvPreden pre-in preden
H* H J' Se mi imaš
VX^j Povem: W'Seii m°j° streti^, p^l pečati še
\>, Timi P0jdi
i s\vujim
V	»ni ne blti vse eno,
!& VSs'udaril in od-<Vf>°' kakršne se ^rldna je- P°" udi. Razen
tega pa tudi ne pride prazna k hiši. S Štefinom sem govoril pred kratkim in ga vprašal, če bi ti hotel dati hčer za ženo. "Zakaj ne?" je odgovoril. Torej veš zdaj! Jaz mislim, da ti j nisem izbral slabo. Marijana I je ženska, ki jo čislajo vsi lju- i dje."
"če pa meni ni všeč!"
"Všeč ti ni? ... Pa zakaj ne? i Odpri oči in oglej si jo! Pa tu- j di če ne! Ko bo tvoja žena, jo j boš spoznaval in učil se jo boš \ spoštovati! Kaj hočeš z Vrtač-ko? Pravijo, da je tako strašansko lepa! Jaz ti pa rečem: tista lepota ni kdo ve kaj! Pa če bi bila tudi še desetkrat lepša, kaj hoče lepota, ko pa poglavitnega ni! Vserrtu svetu je J znano, da je razuzdana in ti sam lahko vidiš marsikaj, če nisi ( slep. 'Saj ne trdim, da je vsega ,
sama kriva. Razmere so storile ' i morda to iz nje, kar je. Že nje- y
na mati ni bila dosti prida. Pri-
šla je bila sem tam nekje od la-	,
ške strani. Ljudje so jo mrzeli,	^
ker je imela čudne navade. Že ■
ona je razvajala hčer. Potem,
ko je umrla, so pa storili še dru. j,
gi ljudje svoje, ki niso imeli u- t
smiljenja s tujim otrokom in j
jim je bilo vse eno, kaj postane	,
iz njega."	,
"Kaj pa je znano takega o >t
njej ?"	;
"Če bi ne bilo drugega, je do- \
volj, da je pijanka!	(
"Od kod veste to?"	,
"Od kod to vem? ... Ali je	<
nisi še nikoli videl v gostilni s	>
fanti? Morda je že poleg tebe	]
sedela kdaj! Kaj si zapazil ?"	>
"Vesela je rada, drugega nič j _i"
s
"Motiš se! Dekle se mora ve- 1 dno po dekliško vesti. Ta pa se s napije in prepeva, kakor . . . j Pa saj drugačna skoro biti lie c more! Že mati je pijančevala r in tudi hčeri je dajala pijače, t ko je bila še otrok. Na lastne t oči sem to videl! In potem ni \ živ dan imela nikogar, ki bi jo ( bil svaril, opominjal in učil. To ; je bila prav za prav nesreča zanjo in jaz ji za svojo osebo ni- \ česar ne oponašam, toda za si- c naho je vendar ne maram ime- ^ ti! Da bi se kdaj poboljšala, ni t upati. Kar je izprideno, je iz- t prideno! Izbij si torej misel ( nanjo iz glave. Verjemi, Tone, i da ne zahtevam tega samo zara- , di sebe, ampak še mnogo bolj | zaradi tebe, ker vem, da ne bi < bij s to žensko nikdar srečen! Gorje možu, ki gleda, kadar se , ženi, samo na lepoto, na vse drugo pa ne! Ubogaj me! Stori, kakor ti velim in ne boš se ke-sal!"
Sin se je grizel v ustne, ko je oče tako govoril, a svoje jeze ni pokazal. Poznal je dobro svojega očeta in njegovo trdno, neomajno voljo. Vedel je, da bi ne odstopil od svoje zahteve, pa naj bi si še bolj prizadeval, pripraviti ga do tega. Njegovi poskusi bi imeli k večjemu ta uspeh, da bi si oče zopet premislil. A on naj bi ne izrabil te lepe prilike, on naj bi si ne prilastil gospodarstva, po katerem je tako zelo hrepenel? Bolje je, potajiti se malo, enkrat! Kadar je poglavitno doseženo— kdo ve, kaj potem pride! . . . ! Zatrl je torej gnev ki so mu ga budile očetove besede v srcu in ' uklonil se njegovi volji. Šel
■	je snubit k Štefinu in ker so i ga sprejeli ondi prijazno, se je
■	kmalu vršila poroka.
11 Marijana, Antonova žena, je i imela vse lastnosti, ki jih mora : imeti ženska, da osreči moža. • Bila je tiha, potrpežljiva, pri-) dna in neskončno vdana svoje-i mu možu. Skrbela je noč in
■	dan za hišo in nikoli si in privo.
-	ščila miru.
,	(Dalje prihodnjič.)
!	-o-
— Pij XII. je bil izvoljen pa-} pežem 2. marca 1939, krono sv.
-	Petra pa je prejel 12, marca i istega leta.
| LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI
IZVRŠEVALNI ODBOR:
5	Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 N. Chicago St.. Jollet, 111.
|	1. podpreds.: Prank Tushek, Jollet, 111.
|	2. Podpreds.: Josephine Muster, Jollet, 111.
3	3. podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111.
|	Tajnik: Rev. Alojzil Madic, OFM, Box 608, Lemont, 111.
1	Blagajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Joliet, 111.
SVETOVALNI ODBOR:
i Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland. O. j Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja, Rev. Aleksander Uran- j kar, Rev. Prank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kassovic, John \ Germ, Prnk Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Rob- \ erts, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb.
NADZORNI ODBOR:	r
i Predsednik: George J. Brince, Eveleth. Minn. [ Člani: JJohn Terselich, John Denša, Prank Lokar, Jean Težak i :
ZA PUBLICITETO: ! Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Zupan, Rado Staut. |
'TOLIKO DOBRIH LJUDI!"
Znani ameriški tednik "Newsweek" je fmefl nedavno tukaj na slovensko prestavljeno zgodbo:
Bilo je v vasi Blytheville v državi Arkansas. Neki razna-šalec grocerije, ki mu je bilo i-me Nabers, je nesel iz štacune blago k vdovi, ki je imela osem otrok, pa zelo tesno in slabo stanovanje. Mož ji je bil padel v vojni. Videl je stisko teh ljudi in prišla mu je lepa misel:
Nabers je začel agitirati, da bi se nabralo dosti denarja za nakup nove, čedne in prostorne hiše za to ubogo družino. Sklenil je, da bo med dobromi ljudmi nabral $4,000 in kupil družini primerno hišo. Takoj je začel kolektati in šlo mu je dobro od rok. Stvar je prišla tu^ di v časopise in kmalu je celo vojaški časopis "Stars and Stripes" objavil nekaj zanimivega o Nabersovem delovanju. Darovi so pričeli prihajati od vseh strani Amerike, celo od vojakov v Evropi, Severni Afriki, s Pacifika in od drugod. Ni bilo dolgo, pa je imel Nabers skupaj $7,000. S tem denarjem je lahko kupil ubogi družini dosti lepšo hišo kot je sprva mislil. Prav ,za prav je jii kupil, ampak jo je dal pozidati. Arhitekt je delal zastonj, trgovine so darovale notranjo o-pravo, plumbarji so darovali svoje delo . . .
Dne 16. junija so se preselili v novo hišo vdova in njeni otroci. Mladi so bili vsi iz sebe od veselja in hvaležnosti in se niso mogli nagledati vseh teh lepih novih reči. Njihova mati je tudi gledala in gledala, pa ni mnogo rekla. Ko so ji izročili uradno potrjeni "deed," je bila tako prevzeta, da je samo vzkliknila:
"O, koliko dobrih ljudi je
ustvaril Gospod Bog!"
« * *
Liga Katoliških Slovencev i prav nič ne dvomi, d'a je Gospod Bog ustvaril mnogo dobrih ljudi tudi med našimi katoliškimi Slovenci. Trebia je samo, da jih nekdo združi za skupni cilj, kakor je storil oni dozdaj popolnoma neznani Nabers v državi Arkansas.
LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV vidi, koliko sloven-
skih ljudi in celih družin je danes v tujini, pa nimajo samo kakega tesnega in slabega stanovanja, ampak so sploh — brez doma. In »e brez sto drugih potrebnih reči, ki jih človek nujno potrebuje za dostojno življenje.
LIGA si ni postavila nobenega cilja, koliko bi bilo treba nabrati ali nakolektati. Šla je na delo z zavestjo, da nikoli ne more najbrati preveč, ker potrebe so naravnost ogromne. Toda z božjo pomočjo in s pomočjo dobrih src bo vsaj nekaj nabrala od rojakov, nekaj pa izposlovala od ameriških in drugih dobrodelnih organizacij.
Tudi v tem drugem smislu je že napravila primerne korake in jih bo še več. Ko bodo uspehi zagotovljeni, bo o tem poročala. Tebe, ki to čitaš, pa prosi LIGA kolikor najlepše more: Pojdi na delo in pomaj LIGI do uspeha!
Uboga vdova, izseljena Slovenija v izgnanstvu, naj doživi tak dan, kot ga je doživela ona uboga vdova s številno družino v mestecu Blytheville! Doživi naj tak dan, ko bo lahko iz srca vzkliknila:
"Koliko dobrih ljudi je Bog ustvaril med slovenskimi katoličani v Ameriki!"
LIGA pa že naprej vsem kliče: Bog povrni! In ne pozabite, da je naš blagajnik Mr. Joseph Zalar v Jolietu, (351 Chicago St.)
Rev. Alojzij Madic OFM., tajnik Lige.
ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . .
(Nadal.1evan.1e z 2 strani)
v svojih domovinah. Tako tudi Slovenci. Zato je njihova želja, da se poročila objavljajo. Saj [drugače zunanjega sveta ne morejo obveščati. Skrb za njihov osebni blagor je torej čisto odveč, kar se tega tiče. Kar od i nas Ž€*le, je moralna in gmotna podpora, ne pa prikrivanje njihovih misli in čustev, ali pa celo njihovih doživetij. Ne samo naši, tudi izgnanci drugih naro-, dov podpisujejo svoje izjave in . s tem prevzemajo sami vso od-■ govornost.
* * *
Ta kolonar ne pripoveduje - teh reči morda zato, da bi "huj-
' skal" k sovraštvu zoper komuniste ali celo zoper Sovjetijo. Res je, da tudi navdušenja za kako "osvoboditev" po sovjetah in njihovih hlapcih ta kolona ne goji. To kar odkrito poVe. Pripoveduje pa takele reči zato, da po svojih močeh pokaže, kako upravičeni so begunci, Slovenci in drugi, ki so se bali o-stati doma. Če kdo to spozna, jih ne bo obkladal z nelepimi imeni, ampak bo mislil na pomoč tem svojim nesrečnim bratom.
K temu pozivlje LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV. Ne uganja "politike," kakor je lepo poudaril Mr. Zalar v Glasilu, ampak jo nagiblje k temu krščansko sočutje do nesrečnih rojakov. Ali ste se že zavzeli
za delo LIGE?
* * *
"Podpis pozabil"? Pregovor pravi: V mlinu se dvakrat pove. Ker nismo v mlinu, je enkrat menda dovolj. Pač pa potrpežljivo čakamo na zaprošeni dokaz o — laži! Ali pride? -o-
Naši fantje vojaki
Dasi je vojna na obeh frontah končana, toda naši fantje in možje se prav počasi vračajo na svoje domove. Vsaj oženje-ne, ki imajo doma ženo in otroke, naj bi čim prej mogoče poslali domov. Saj vem, da tisti, ki imajo vse to v rokah gotovo ne bodo brali tega dopisa, da bi kaj pospešilo njih počasno delo. In, kateri so ostali še pri življenju, bodo pa tako ali tako • prišli domov prej ali slej, a tistih pa, ki so s svojim živi je- : njem pomagali pridobiti to zmago, pa ne bo nikdar več ' med nami.
Za nas kot katoličane je prav : in lepo, da se tistih spominja- 1 mo v molitvi. Da bo pa v naši j fari tudi časten spomin na te i vojake, zato pri fari sv. Lov- : renca skrbijo naša skupna dru. i štva. Zastopniki prav pridno 1 obiskujejo družine po naselbini. ] Saj pa tudi družine kakor po- ( samezniki prav radi prispevajo i v ta plemeniti in dobrodelni i sklad.	i
Prav razveselile pa so nas na- , še dobre in požrtvovalne zastopnice Mrs. Mirtel in Mrs. Silbit- , zer, katere so si zadale težko nalogo in šle od' hiše do hiše in prosile v ta namen. Same so povedale, da je bila pot res težka, a kamor pa so prišle, so bile prav prijazno sprejete od naših ' rojakov. Vsak je rekel, da za vojake res rad nekaj prispeva. PraV lepa hvala Mrs. Mirtel in Mrs. Silbitzer za njiju požrtvovalno delo in t.rud.
Posebno lepo zahvalo pa naj sprejmejo rojaki na 92. cesti | in okolici, ki so zbrali tako lepo |vsoto $150.50 in jo izročili našima zastopnicama. Prav lepa 'vam hvala, rojaki, na Reno, Prince in okolica. Vašo požrtvovalnost bomo znali vedno ceniti.
! Tudi rojaki v Maple Heights
i so se prav lepo odzvali. Zastop-(nici Mrs. Stavec Jr. in Mrs. Lip-nos sta prinesli lepo vsoto $40.50. Prav lepa hvala obema za vajin trud. Vam dobri rojaki in rojakinje pa v imenu naših vojakov najlepša hvala.
Je pa še dosti domov naših rojakov, kateri še niso bili obiskani od naših zastopnikov. Vas se ponovno prosi, da prispevate malo vsotico $1.00 v sklad za naše vojake. Spominska plošča nas bo. spominjala na grozote vojne, obenem pa nas bo spominjala tudi naših fatov-voja-kov, ki so prerano umrli, katerih imena bodo vpisana na spominski plošči. Kdaj bo ta spominska plošča odkrita pa še ne vemo, ampak pričakujemo, da enkrat prihodnje leto.
Vsem, ki ste že prispevali in tudi vsem tistim, ki še boste, prav lepa hvala.
J. Resnik.
MALI OGLASI "
Hiša za dve družini
Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob; vse v najboljšem stanju; 2 furneza, 2 garaži. Lot 10x110, se lahko takoj vselite. Cena $10,000. Vprašajte na 1259 E. 169 St., blizu Waterloo Rd., ali pokličite IV 6954. _(213)
Lepa pristava naprodaj
Na River Rd. v bližnjem Perry, Ohio, 30 milj vzhodno od Clevelanda, je naprodaj krasna pristava, obsegajoča 30 akrov zemlje. Zasajenih je do 120 jablan in mnogo drugega sadnega drevja. Na pristavi je krasna .hiša, novo prebarvana, z novo streho, notri sta dve spalnici, parlor, krasna kuhinja, toilet s kopalnico, v kleti nov furnez ter toilet in pršna kopel. Ker je to najvišja točka, se vidi prav na jezero in daleč na okrog. Proda se za gotov denar, ali se zamenja za dobro hišo v Collin- -woodu ali Eucl'idu. Lastnik prodaja, ker ima tam blizu še drugo pristavo in obeh ne more obdelovati. Kdor hoče uživati leta v mirni in krasni oko-lici, naj si gotovo ta prostor 0 ogleda in gotovo se mu bo do- ^ padel. Naslov izveste v ura- I du tega lista. '	(214) c
Stanovanje v najem
V najem se odda stanova- " nje 5 sob, spodaj, furnez; odrasla družina ima prednost. 'Vprašajte na 7703 Lockyear Ave.	(213)
Piano naprodaj
Naprodaj je player piano, poceni. Vprašajte na 1110 E. 63 St., spodaj.	(213)
V najem stanovanje
Odda se v najem stanovanje s 4 opremljene sobe s kopalnico; . pripravno za zakonski par z enim otrokom. Zglasite se na 1057 E. 72 St.	(214)
v Rodney Adams Heating-Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze.
Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200
550 E. 200. St.
_(x)
ženitna ponudba
Želim se seznaniti s žensko v j starosti od 40 do 48 let in ki zna govoriti slovensko ali hrvatsko. Ker nameravam pričeti s trgovino, zato želim žensko, ki bi jo trgovina zanimala. Ponudbe pošljite na: Box 947, c/o Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
_(212)
Išče stanovanje
Zakonski par z 11 letno hčerko želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob s furnezom. V okolici od E. 55 St. do E. 79 St. ,Kdor ima kaj, naj pokliče HE 1748. (215)
Nobenega "hara-kiri" med njimi. — Med tem, ko si štejejo japonski vojaki v drugih delih sveta za sramoto, če se podajo sovražniku in raje kot biti ujetnik izvrše samomor (hara-kiri), pa. je videti, da so ti japonski ujetniki na Angelskem otoku, San Francisco, prav zadovoljni z vsem. Vsi so z veseljem sprejeli vest o predaji Japonske.
DELO P0BIJ0
moški za livarno
Jako lepa prilika pri
The National Malleable Steel & Casting Co.
Nič problema spremembe
Civilna produkcija v polnem
razmahu
/
Služimo že 77 let prevozni industriji
The National Malleable Steel & Casting Co.
10590 QUINCY AVE.
(217)
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu
Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tčdnu od 5:10 zv. do 1:40 z j.
Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
DOBRA POZICIJA
Na 1. oktobra bo odprta pozicija za graduirano bolničarko v zdravniškem uradu. Za podrobnosti naj pokliče od 3 do 5 ali od 7:30 do 9:30 zvečer razen v sredo in nedeljo - KEnmore 6850.
_(214)
Za likanje se takoj potrebuje operatorice
Odprto mesto za več izkušenih žensk, ki bi popravljale moško obleko. Zaposlitev poln čas in stalno delo s plačo.
Halle Bros. Co.
1228 E. 12. St.
(213)
Službo dobi
Dobro službo dobi natakar ali natakarica, ki ne sme biti nad 40 leta starosti. Stalno delo in dobra plača. Zglasite se na 3244 St. Clair Ave. med 12 in 1 uro popoldne in vprašajte za Matt Križmana.	(213)
pivo v zabojih
Leisy . . . Schlitz Dortmunder . . . Standard in
dobro vino na galone
EMERY'S
961 Addison Road
(x)
Furnezi!
Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. ENdicott 0487
|___AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 12 1945
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
Toda nekaj časa sem o njem : ni bilo niti slišati. Ilzza mišen-j skih dogodkov je bilo, kakor da ga je požrla zemlja. Kdo ve, če ni poginil.
Prijezdili so Slavek Hrabi-š'ic, Mešek s Peruce, Kren s Kresina, Oldrih iz rodu Buzi-cev, Borita z Redhošta, Oldrih z Dmholca, Herman z Letovic, Arnošt sin Sezinov in Robida s Smečna.
Takoj so odprli brano, in nepričakovanim gostom sta prišla nasproti kastelan Peter in njegov brat Milgost.
"Ah, lepo ves pozdravljam, dragi gospodje! — Da ste našli pot semkaj,! — Le dalje — dalje!"
Župan Peter je prekipeval vljudnosti in drugemu za drugim stresel desnico kar najprijaznejše je mogel.
"In kaj jetnik, gospod Peter?"
"Živ in zdrav je! — Sile mu tukaj ni trpeti!"
"In kaj mi prinašate?"
"Le trpljenje — samo kratek trenotek, gospod Peter!"
"Morebiti ni Premisl pred Prago?"
"Kakor tla je padel v vodo, gospod župan!"
"Prosim te, pelji nas k jetniku . . ."
"Morebiti . . ."
Gospod Peter se je pomenljivo zganil in v duhu se je obiska tolikih gostov že zbal. Bilo bi
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite ae z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St.
HE 27.W.
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI PREDRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA BRATRANCA
Tom Hamer
ROJEN KRAIC
ki je mirno zaspal večno spanje dne IZ. septembra 1942.
Tri leta so že potekla, odkar si ločil se od nas na Tvoj grob toplo solnce sije, med nami ostal je Tvoj spomin.
Žalujoči ostali:
TOM KRAIC in DRUŽINA. Cleveland. O. 12. sept. 1945.
mu res neljubo, če bi v njegovi 1 prisotnosti mlademu knezu storil kdo kaj hudega. In skoro mu je bilo žal ,da jim je kar tako odprl brano in jih ni vprašal po vzroku njihovega prihoda. Na Češkem je bilo tedaj vse mogoče. Premislovci so sovražili drug drugega, kakor da se v žilah vsakega pretaka druga kri.
Knežič Vladislav ni tukajšnjega jetništva skoro niti čutil.
Hodil je celo v gozdove na lov, kadarkoli se mu je zahotelo. In še sam je mnogokrat spomnil župana ali njegovega brata, da je čas iti domov in da bi lahko tudi zašli.
Gospod Peter je nekdanjemu vojvodi na skrivnem iz dna duše privoščil srečo.
In če sta se pričela s kneži-čem pogovarjati o Zdicki nezvestobi, je tukajšnji župan vselej rekel: "Le jaz in Cernin bi morala biti tam. Vse bi bilo izpadlo drugače. Le jaz, moj meč in Černini! Pravim : ta moj meč!"
Meč župana Petra je bil za dve roki in nenavaden; nihče drugi bi ne bil ž njim kaj opr'a-vil in če bi bil še močnejši.
Ti gostje so bili sicer vsi njegov dobri znanci, njihova zvestoba do Henrika Bretislava je bila lažja kakor golobje pero, toda kdo more vse vedeti naprej !
Gospod Peter se je nehote | spomnil svojega meča, ozrl se po grajski družini ,če bi se mogla meriti s temi gospodi, in se nato postavil gostom na pot.
"Pravim vam, dragi gospodje — jetnik je moj varovanec —."
"Bodi zanj brez skrbi . . ."
"Pravim vam, dragi gospodje — pri Zdicah prav tako ste rekli njegovemu bratu . . ."
Mešek s Peruce je nehote segel po meču . . .
Nekaterim nepričakovanih gostov se je razlila po obrazih rdečica. Tudi glave so povesili v tla.
"Pri svoji časti se ti zakli-njam, župan . . ."
Gospod Peter se je samo smehljal; ob boku mu je že visel na močnem, širokem jermenu dvoročni meč.
Zupan se je oziral na stran, kakor da išče najpripravnejša mesta, če bi se moral morebiti braniti.
"Prej mi povejte, kaj hočete jetniku!—Sicer vam ne odprem ; in če me razsekate na kosce — ne odprem."
Župan se je postavil naravnost na stopnice, vodeče k du-rim, skozi katere je bilo mogoče priti v knežičevo bivališče." i "Ravnal sem napačno — in pokorita se hočem za to, čeprav is svojim življenjem . . ."
"Tega ni treba, gospod Peter!" '
Borita ,z Redhošta je stopil tesno k županu.
V tem trenotku se je v Petrovih rokah posvetilo jeklo, in njegov brat Milgost je tudi potegnil meč.
"Bodi pameten, župan, mi smo Bretislavove vlade siti že do grla . . ."
Borita z Redhošta je zopet pričel govoriti. Toda Peter je še vedno z obema rokama stiskal svoj meč in Milgostovo orožje se je tudi že lesketalo v sol-čnih žarkih.
"Mi hočemo knežiča odvesti iz ječe!"
"Knežiča — odvesti — iz — ječe "
"Tako je! — In zdaj veš vzrok našega prihoda!"
"In morem se domisliti še marsičesa!"
"Da si hotel, bi bil že davno ( lahko sam storil tako!"	]
"Dal sem vojvodi besedo, da ga bom čuval. In negoval sem j ga kakor lastnega sina . . . Knežič Vladislav je na Dreviči go- 5 spod — ali razumete? — In v zraku tukajšnjih gozdov mu je < bilo boljše, kakor bi mu bilo ] kjerkoli drugje."
"Naj bo že dovolj tega besedičenja!" je mrzko zamrmral ; Kren s Kresina.
"In kaj vojvoda, moji dragi i gospodje?"	;
"Na smrt je bolan —. Naj živi vojvoda Vladislav!"	:
To klicanje je zagrmelo po i gradu, kakor da je pridivjala burja iz gozdov.
"Naj živi vojvoda Vladislav!" : so vnovič zaklicali češki gospo- 1 dje, toda še burneje kakor pr- : vič.
Le župan Peter ni spregovoril niti besedice. Njegov brat Milgost se tudi ni 'pridružil kli-čočim.
"Če ga imaš tako rad, zakaj molčiš?" je rekel skoro s posmehom Oldrih z Drnholca. "A-li nam boš morebiti tudi še zdaj hotel kljubovati? — Najino prijateljstvo, župan Peter, je resnično, toda če bi se nam stavil na pot — bi se morala u. dariti — ti si star, izkušen, u-ren borilec, toda mene tudi nekoliko poznaš . . ."
Oldrih z Drnholca je držal desno roko na ročaju ne sicer tako dolgega in širokega, a vendar precej težkega meča . . .
"Ničesar nimam proti vaši volji . . . Toda za edinega, pravega kneza priznavam Premi-sla, ki mu pravijo Otokar. Vedite to in pri tem me pustite!"
In da si tedaj služil Bretisla-vu?"
Na to vprašanje bi mogel tebi zastaviti drugo . . . Toda saj ste že sami rekli: "Naj bo že skoro dovolj tega govoričenja! — Torej vam zdaj nočem dalje braniti."
"Na dolga Iti sffečM leta!"
"Naj živi vojvoda Vladislav!
Med visokimi, hrastovimi vrati, za katerimi je bila ena naj-krasnejših sob na Dreviču, se je prikazal vitek mladenič rumenih las, cvetočega lica in silno prikupljivega izraza . . .
"Naravnost v Prago te popeljemo, gospod . . . Ali hočeš biti naš knez? — Za nami je cela češka dežela."
Borita z Redhošta se je pred mladeničem globoko priklonil.
"Kaj je z mojim stricem?"
"V Hebu počasi umira . . . In mi hočemo imeti vojvodo preje, kakor on zapre oči, da nam ne vsili zopet Nemec človeka, katerega bi morali sovražiti . . . Gospod, mi poznamo tvoje srce in ti zaupamo."
"Naj umrje stric kot vojvo-
da .. . Ne maram mu greniti posldnjih trenotkov . . ."
"Moj plemeniti, velikodušni gospod!"
Zupanu Petru so stopile solze v oči . . .
"Če, se spomnite 11a me, kadar bo prestol prazen — sem pripravljen vstreči vaši želji."
"Želji cele češke dežele!"
"Za enkrat le vaši, samo če je moj brat . . ."
"Iz duše mi govoriš, plemeniti gospod! — Pravico do knežjega prestola ima samo gospod brat! — Toda v nobeni stvari ti nočem svetovati ali te morebiti od česa odvračati."
"Po gospodu bratu ni niti duha, niti sluha. Mogoče že troh-ni v črni zemlji. Od Mišenske bitke sem nihče izmed nas ni kaj slišal o njem . . . In mi moramo imeti v Pragi vojvodo, ker napočijo zmede, katerih obsega si ni mogoče predstavljati . . . Naša domovina je skoro na robu pogube, treba ji je hitre pomoči, in mi stavimo vse svoje upanje v te, gospod ... Za razmišljanje ni časa ... V Prago pridemo v najugodnejšem času _i"
"Zaprisegamo te pri tvojih slavnih prednikih, v imenu rod-. ne zemlje!"
"Jasni gospod, ne obotavljaj ■ se niti trenotek . . ."
"Ce ne bode ene glave, se razcepi Češka z Moravsko v nešte-• vilne kneževine!"
"Pojdem . . ."
"Pojdi, gospod; če ni o tvo-i__
jem knežjem bratu niti duha, niti sluha, se seveda ne smeš 0-botavljati!"' je spregovoril župan Peter in se tudi globoko priklonil pred dosedanjim svojim varovancem.
"Tvoje ud'anosti, tvoje ljubezni in naklonjenosti ne pozabim celo svoje življenje!"
Knežič Vladislav je svojega ječarja objel in ga poljubil na obe lici; tudi njegovemu bratu je stisnil desnico . . . Močno so se čudili temu češki gospodje, ki nikakor niso mogli razumeti, da je med ječarjem in jetnikom mogoča taka ljubezen. In tudi je malokateri knežič, kateregakoli rodu, zapuščal kraj jetništva z resnično ljubeznijo do svojega ječarja v srcu.
Kmalu potem se je vsa ta junaška četa spustila v najhitrejšem diru proti zlati Pragi . . . Vendar ta dan niso prijezdili 'do glavnega mesa. In ko so se I drugo uro' bližali Strahovski brani, jim je donelo v pozdrav |zvonenje mrtvemu Henriku Bretislavu. In komaj so vtihni-li žalostni glasovi, so se vnovič zazibali zvonovi, tod'a to pot slavnostnejše in slvanostnejše, da so takorekoč oznanjali velik praznik, s Hradčan pa se je razlegal radostni spev: "Gospodi pomiluj ny" in Te Boha hvalime," in vojvoda Vladi-• slav, odet s škrlatnim plaščem,
■	na glavi s hermelinovo čepico s okraskom, katero je pred poldrugim stoletjem poslal papež
■	Nikolaj II. knezu Spitignjevu
Lt. Gol. Paul W. Tibbets Jr. iz Miavii, Fla., -pilot bombnika, ki je vozil prvo otomsko bombo in jo odvrgel na bazo Hiroshima, podaja poročilo o svojih izkušnjah na tem poletu. Slika je bila posneta na bazi na otoku Guam. Poleg njega sedi general Carl Spaatz.
Iz urada North American banke
Delničarji in društva, pozor!
Direktorij slovenske banke opozarja vse delničarje, posameznike in društva, ki lastujejo delnice, da zagotovo vrnejo Proxy, podpisane, ali jih prinesite seboj na sejo dne 18. t. m. v SND.
Da bo seja veljavna mora biti vrnjenih nad dve tretjini ali biti toliko navzočih delničarjev.
Direktorij je v sporazumu državnih uradnikov sprevidel, da je potreba povišati kapital, da bo banka imela še večjo priliko za hitrejšo narast.
Uradniki, katerih društva imajo delnice, potrudite se, da pošljete do tega časa Proxy, ali pa zagotovo pošljite zastopnike, da tam glasujejo.
Ni dovolj da kdo reče: "Brez mene bodo lahko naredili!" Vsaka delnica naj bi bila zastopana. Kdor na sejo ne more, naj vpošle Proxy.
Mnogi delničarji so se med časom že tudi preselili. Kdor ni dobil pisma s Proxy, ta nima novega naslova. Sedaj je čas, da se vse to uravna.
DIREKTORIJ SLOVENSKE BANKE.
ANTON GRDINA, predsednik.
mesto kraljevske krone — je še.
vriskajočemu ljudstvu s polno	(Dalje prihoQ■
pestjo razsipaval srebrne gro-	-0--^
Ker francoska obala še vedno ni počiščena , streljivih objektov, so se morali Parižani 2° ^ letos še s počitnicami v domačem■ mestu ter ^ kopališča ob reki Seine. Eno teh kopališč nam t
gornja slika.	rjj
________ _________—
£w6;m e'ni1'! n
i $0V a
MS A 0**$ li"; SPY FOZWli i ko
WOMEN CAN HE IP THfSP. rOiVW
0&?y	coom$. FAV.
msTRiAL fats Am oriš 'prži-vtčvciv THE SOUTH PACIFIC - fit LPS AAA.KE	: >f s
FA0ČK5 P/VNTS.'SaW, /£tt$ V-tOXA^S
SERVICE all type °f wiring
Omislite se na "j
zVai RADIO -- PRAlj in CISTILEC ZA POPW
MODERNA OPREMA ft
' v	14 LET IZKUŠNJE W
£ i Vse delo garantirano
MALZ ELECTRK
6902 St. Clair Ave.	*
9:30 dop.^—.