Lfubljaita, torek 23. julija 1946 Poštnina plačana v gotovini teto VIL, štev. 169 — Posamezna številka 2 din <2? iA» UREDNIŠTVO tN UPRAVA; LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ŠTEV, 5 TELEFON 31-22 do 31-2« ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA 1NSERATN1ODDELEK LJUBLJANA, SELENBURG O VA ULICA ST. 3 TELEFON 38-32. 38-33 POŠTNI ĆEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 11.739 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 45 DIN G S O N E N T E N E JUGOSLOVANSKI PREDLOG ZA STATUT TRSTA Mesto Trst s svojo okolico - svobodno ozemlje pod varstvom Varnostnega sveta Združenih narodov in v realni uniji z Jugoslavijo Izjava pomočnika zunanjega ministra dr. Aleša Beblerja pred posebno komisijo Sveta zunanjih ministrov Pariz, 21. julija. Dr. Aleš Bebler, pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ, je obrazložil 18. julija pred posebno komisijo Sveta ministrov za zunanje zadeve stališče Jugoslavije v zadevi statuta Trsta. Dr. Aleš Bebler je izjavil: Gospodje! Predvsem bi želel poudariti, da ne bi bilo nesporazuma, da intervencija .jugoslovanskega delegata pred Vašo komisijo ne pomeni, da sprejema Jugoslavija sklepe ministrov za' zunanje zadeve štirih velesil v vprašanju Trsta in meje med Jugoslavijo in Italijo v splošnem. Ponovil bom izjavo, ki jo je pred kratkim podal podpredsednik naše vlade Edvard Kardelj. »Konferenca štirih ministrov v Parizu je sprejela sklepe, ki jih narodi Jugoslavije ne morejo sprejeti. Sprejetih .jih ne morejo zato, ker delijo ti sklepi slično kakor oni iz leta 1919. v Versaillesu slovenski in hrvatski narod v dve različni državi, s čemer zadajajo težak udarec nacionalnim privicam naših narodov, Na drugi strani pa teh sklepov ne »norejo sprejeti naši narodi tudi za-radi tega, ker so dali naši narodi v zadnji vojni ogromne žrtve na strani naših zaveznikov in s’cer za svojo osvoboditev, predvsem pa za osvoboditev onega dela našega ljudstva, Id je bil prepuščen po prvi svetovni vojni jarmu tujih osvajalcev in zatiralcev. Pariški sklepi prepuščajo Italiji del ozemlja, ki je strnjeno naseljeno s slovenskim prebivalstvom. V tem predelu žiri 60.000 Slovencev in kakih * 16.000 Italijanov, ki jih živi 11.000 v Gorici. Ti sklepi prepuščajo Italiji Gorico, staro kulturno in gospodarsko središče Slovencev, pri rodno središče Vipavske in Soške doline, ne glede na to, da je v go-riški občini večina Slovencev očitna. Ti sklepi prepuščajo Italiji Tržič, ki je gospodarsko povezan z ostalo Julijsko krajino, posebno s Trstom, in čigar prebivalstvo je po ogromni večini izrazilo svojo voljo, da se priključi k Jugoslaviji. Ti sklepi prepuščajo Italiji Kanalsko dolino s Trbižem, kjer pred prvo svetovno vojno sploh ni bilo Italijanov. Na drugi strani pa naj bi bil Trst po teh sklepih ločen od Jugoslavije in priključen ozemlju, ki je v glav nem naseljeno z jugoslovanskim prebivalstvom. Od Jugoslavije je odtrgan tudi del Istre, ki je bil osvobo jen s tolikimi žrtvami samega istrskega prebivalstva in Jugoslovanske armade. Med Trstom in Italijo se ustvarja tako koridor, širok samo nekaj kilometrov in naseljen povsod s Slovenci, ker živi tam samo 5 % Italijanov. Slovenskemu narodu in LB Sloveniji je na ta način popolnoma zaprta pot do morja in sicer na 5 do 8 km od obale, ki je bila stoletja naseljena s slovenskim prebivalstvom. Tako ostaja izven mej Jugoslavije 1« % Slovencev in sicer zapadno od francoske linije, medtem ko ostane samo 0.6% Italijanov iz ven mej Italije vzhodno od francoske linije »n v mejah internacionaliziranega Trsta. Tako rešitev imenujejo naši zapadni zavezniki «pravično». Jasno je, da naši narodi vsega tega ne morejo sprejeti, ker pa tega ne morejo spre.jeti naši narodi, ne more sprejeti tudi naša vlada-« To je izjava, ki jo je podal podpredsednik Kardelj. Dejansko je Jugoslavija imela in ima vso pravico, da se ji priključi vsa Julijska krajina. Med državami pa ima največ pravice, da pove svoje mnenje o usodi tega pristanišča vsekakor ona država, ki ima v normalnih razmerah največ prometa s tem pristaniščem. Po statistikah o zadnjem normalnem prometu, ki so bile izdane za tržaško pristanišče za leto 1912., je zavzemala Jugoslavija (namreč področja, ki so danes v okviru Jugoslavije) prvo mesto v tržaškem pro-metu. Gospodarski razvoj daje torej Jugoslaviji pravico, da zahteva suverenost nad tem pristaniščem. Tak primer že imamo v zgodovini. Konferenca veleposlanikov v Parizu je v svojem poročilu dne 6. marca 1928. leta ugotovila, da pripada suverenost nad takim pristaniščem, s katerim ima več držav približno enak Trst ni nikoli pripadal Italiji Ozemlje, ki naj b! ga izročili Italiji, kakor tudi ozemlje, ki predstavlja avtonomno oblast, je geografsko del Jugoslavije. Poglejte samo zemljevid, pa boste videli, da je Trst na vzhodni obali Jadranskega morja in obenem točka v Sredozemlju, ki jc najbližja dol nam Donavi in Savi. Vi riimo pa tudi, da je Istra, ki jo deli tako zvana francoska linija, polotok te iste vzhodne obale Jadranskega morja. Kdor pa hoče poleg tega pogledati v zgodovino, bo videl, da ni Trst nikoli pripadal Italiji, niti Beneški republik', ampak je bil srednjeveška svobodna republika, od leta 1382. pa sestavni del držav svojega prirodnoga zaledja habsburškega cesarstva, Napoleonove Ilirije in Avstro-Ogr-ske. Italija je šele leta 1918. prvič dobila Trst in ves polotok Istro, del Koroške, Karantanije in Dalmacije, t. j. področja, o katerih nihče več ne dvomi, kakšen nacionalni sestav imajo. Tudi svobodno ozemlje Trsta, ki ga določa francoski predlog, je sestavni del jugoslovanskega etničnega ozemlja- Na tem ozemlju živijo vse do morja in Soče že 12 stoletij Slovenci in Hrvati in sicer strnjeno, medtem ko so Italijani, ki tukaj živijo, samo del prebivalstva primorskih mest, ki pa je različnega izvora, po večini jugoslovanskega, in ki je sprejelo italijanski jezik samo zato, ker je bil pod Benečijo trgovski jezik. Trst je tako kot mesto, pristanišče in industrijsko središče tvorba narodov njegovega zaledja, predvsem Slovencev in Hrvatov. Tržaška plovba — delo Jugoslovanov Navedel boni nekaj dejstev: Tržaško pristanišče je bilo po večini zgrajeno sred- 18. stoletja. Njegov sedanji severni del je bil zgrajen med letom 1868. in 1888., južni del pa med letom 1991. in 1913. Z vzpostavitvijo italijanske oblasti leta 1918. so bila dela .’a razširjenje pristanišča, ki so že bila v načrtu pred svetovno vojno, hitro ustavljena. Italija je komaj zgradila v enem četrtstoletju nekaj poslopij za skladišča. V Trstu je najvažnejše pristanišče. Po pomeni, da je za njegovo gospodarstvo najvažnejši pomorski promet. Tržaška plovba je v celoti delo Jugoslovanov, ali točneje Hrvatov. V potrdilo te ugotovitve služi lista paroplovnih družb, ki so bile ustanovljene leta 1918. v Trstu: »Kosu-lič«, »Polič« (nazvana Libera Trie-stina), »Tripkovič«, »Djerolimič«, R»aćić«, »Martinolič«, »Promuda«, »Kosovič« in nekaj drugih brez večjega pomena, ki pa imajo vse hrvatska imena. Poleg njih je samo ena družba avstrijska: »Lloyd Austri- aeo«, toda vse družbe so ustanovili in vodili Jugoslovani, ker so bili njihovi lastniki, solastniki in posadke h rvat skesa porekla. Pri tej priliki bi rad poudaril, da v letu 1918., ko je imel Trst trgovinsko mornarico "20.000 ton, ni bila niti ena družba Italijanska. Prav na temelju razvoja pomorske plovbe pa je postal Trst industrijsko mesto. Njegova glavna industrija sestoji iz ladjedelnic Industrije, naprav za trgovinsko in vojno mornarico. Vsa ostala industrija je imela leta 1918. značaj industrije, ki predeluje surovine za svoje prirodno zaledje. Tako so delali n. pr. plavži v skednju, ki jih je zgradila »Kranjska družba« z Jesenic, za podjetja iste družbe v Sloveniji. Prav tako so predelovali v tržaških tovarnah riž, tobak, kavčuk, juto, sodo, barve in olje; surovine so prihajale preko morja, proizvode pa so pošiljali po poti prirodnega mledja, Naravno je, da je bila delovna sila krajevna in da je njen priliv prihajal iz slovenskega in hrvat-skega zaledja. Zelo je prišla do izraza finančna moč Dunaja in precejšnji del kapitala je bil »avstrijski«, toda poleg avstrijskega kapitala je bil tudi ju. goslovanski, ki je bil v rokah samih Tržačanov, italijanskega kapi tala pa sploh ni bilo. Kako je nastal v Trstu italijanski kapital Italijan Nino Alberti, ki je v Ita. Dji strokovnjak za to vprašanje, se je zaradi tega bridko pritoževal. Poglejmo, kaj piše v svoji knjigi, ki jo je izdal v Rimu leta 1915. pod naslovom »Trst in njegova ekonomska f zionomija« na strani 14: »Slovensko-avstrijske banke so se vrgle na pravo osvajanje ozemlja. Kupujejo vse in sklepajo posle vseh vrst. Ker razpolagajo z ogromnimi kapitali in neizčrpnimi viri, se kažejo v očeh opazovalca kot velike sile.« Alberti se zato pritožuje zaradi položaja, lđ ga je zavzel jugoslovanski kapital v Trstu, ker gleda na Trst kot neobhodno potrebno postojanko za osvajanje Balkana s strani Italije. Zato zagovarja program finančnega osvajanja Trsta s strani italijanskega kapitala, program, ki je bil uresničen leta 1918., ko je Italija dobila v mestu politično ob- last po prvi svetovni vojni. Tako je nastal ta italijanski kapital, o katerem danes toliko govorijo v Trstu. Ta kapital je nastal z razlastitvijo jugoslovanskih in tržaških podjetij, Pravno ima Jugoslavija popolno pravico do Trsta ld je bila izvršena s pritiskom na lastnike in z metodami zatiranja, katerih žrtev je bilo ljudstvo Julijske krajine. Če gledamo stvar s pravniškega stališča, ima Jugoslavija polno pravico na Trst. Če upoštevamo, da more služiti neko mesto svojemu zaledju, mora biti tudi Trst pod isto suverenostjo kakor njegovo zaledje. Za zgled lahko služi sklep Vrhovnega sveta z dne 19. junija 1919, po katerem je prišlo nemško mesto Klajpeda (Memel) pod litovsko suverenost, ker je ozemlje Klajpede litovsko, se je moralo vključiti tudi vanj tudi njegovo mesto. Neko pristanišče ne more priti pod mednarodno suverenost, če služi istočasno potrebam več dežel, pač pa mora priti pod lokalno suverenost, če pristane na nekatere omejitve v zvezi z mednarodnim pravom glede njegovega izkoriščanja. Te pravice pa je mogoče zajamčiti z uvedbo mednarodnega režima, ki ga mora upoštevati tudi lokalna suverenost. Od takih pri stanišč imata koristi dva činitelja: lokalno suverena država in skupina držav, ki se poslužujejo po mednarodnem pravu takih pristanišč. V primeru Trsta bi imele take koristi po mednarodnem pravu one države, ki sestavljajo ekonomsko zaledje Trsta in za katere je Trst prirodno izhodišče na morje, medtem ko imajo ostale države samo posredne koristi. Neposredne koristi pa imajo samo države, tržaškega ekonomskega zaledja Srednje Evrope in Podunavja, Te države imajo tudi pravico dati po mednarodnem pravu nasvete mednarodni skupnosti za rešitev tržaškega vprašanja. Svet ministrov za zunanje zadeve je pravilno ravnal, ko je naravnost vprašal te dežele za mnenje o tržaškem vprašanju. Dežele, ki so najbolj neposredno zainteresirane na tem vprašanju kakor Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska, Ukrajina, Albanija in Romunija, namreč vse dežele tržaškega zaledja razen Avstrije, pa so izjavile, da bi bila z med. narodnega stališča najbolj pravična ona rešitev, po kateri bi prišel Trst pod jugoslovansko suverenost, s čemer bi bile tudi najbolj zavarovane koristi tržaškega prometa. Jugoslavija na prvem mestu v tržaškem prometu promet, teritorialni državi, ker združuje geografske in ekonomske razloge, pri čemer pa se odkrito zanika utemeljenost mednarodnega režima nad pristaniščem v korist drugih zainteresiranih držav. Področje, ki ekonomsko neki državi ni potrebno, naj se odcepi od te države in dodeli pod sureverenost one države, ki ga ekonomsko potrebuje. Jugoslaviji je Trst potreben, ker nima drugega pristanišča, ki bi bilo urejeno in pristopno za velike ladje. Tu gre za načelo nujnosti v mednarodnem pravu, ki je postalo s tem, da je bilo sprejeto v pakt Društva narodov (čl. 19.) iz doktrine formalni vir. Tudi to je razlog, da lahko zahteva Jugoslavija suverenost nad Trstom. Tržaško prebivalstvo jasno izraža svojo voljo, da hoče živeti v bratstvu In enotnosti z Jugoslovani v isti državi Tudi volja tržaškega prebivalstva, da hoče živeti skupno z jugoslovanskim zaledjem, je upravičena zahteva, da se Jugoslaviji prizna pravica suverenosti nad Trstom. Ta volja je bila očitna od srednjega veka do danes. Svobodno mesto Trst se je obupno upiralo napadom Italije in poizkusom Benečije, da ga podjarmi. Ta občina je prostovoljno vstopila v skupnost dežel habsburške krone leta 1382., da bi se zavarovala pred napadi od zapada. V času najmočnejšega gibanja za enotnost Italije se je Trst odločno upiral vsaki ideji za priključitev k Italiji, kar se je posebno pokazalo leta 1848., ko so bile v Trstu volitve za parlament. Leta 1907. in 1911. so imele večino glasov in poslancev one politične stranke, ki so bile proti priključitvi Trsta k Italiji. Večina tržaškega prebivalstva jas. no izraža svojo voljo, da hoče živeti v bratstvu in enotnosti z Jugoslovani v isti državi. Italijansko prebivalstvo Trsta je včlanjeno danes po ogromni večini skupno s Slovenci in Hrvati v organizaciji »Slovansko-italijanske antifašistične unije«, ki je dejanski predstavnik večine tržaškega prebivalstva, ki se odločno in vztrajno zavzema za priključitev Trsta k Jugoslaviji na temelju posebnega statuta in avtonomije Trsta. Kljub dušenja razpoloženja izraža tržaško prebivalstvo pri vsaki priliki svojo privrženost ideji skupnega življenja z Jugoslovani v okviru Jugoslavije. Tudi moralni razlogi zahtevalo priključitev Trsta k Jugoslaviji Jugoslovansko zahtevo po Trstu opravičuje tudi cela vrsta moralnih razlogov, ki opravičujejo jugoslovansko zahtevo po Trstu. Navedli jih bomo samo nekaj. 1. Jugoslavija je bila zvesta zaveznica Združenih narodov in je dala v zadnji vojni ogromne ljudske in gmotne žrtve, medtem ko bila Italija napadalka. 2. V drugi svetovni vojni je vodilo narodno osvobodilno gibanje Jugoslavije tudi borbo ljudstva vse Julijske krajine ii Trsta. 3. Z junaštvom svoje armade in žrtvami ljudstva Julijske krajine / je osvobodila Jugoslavija Trst iz nacistično fašističnega suženjstva. Ko se govori o Trstu, pa Jugoslavija ne sme nikoli pozabiti svoje varnosti, ki zahteva, da ima neposredno nadzorstvo nad Trstom. Jugoslovanske narode so stoletja na. padali in ogražali njeni zapadni sosedje. Italijanski pritisk ni popustil v obdobja med zadnjima vojnama. Ves ta čas je pripravljala Italija napad na Jugoslavijo. Ta pritisk, ki je prišel tolikokrat do izraza med letom 1918. in 1921., je dobil svojo končno obliko leta 1941. Danes po tolikih junaških bitkah in tolikih žrtvah se morajo jugoslovanski narodi znova zavarovati pred napadom od zapada, ker niso dobili poroštva, da ne bo več teh napadov. Jugoslavija se mora zavarovati pred možnostjo novega napada Ta budnost je tem bolj potrebna, ker se začrtava danes nenavadna sličnost med strateškim položajem Jugoslavije proti Italiji po mejah, ki jih je določila rapallska pogodba, in položazem, v katerega bi jo spravil sedanji predlog. 1. Pod pritiskom ultimaa iz Rima, ki sta ga podprla London in Pariz leta 1920., je morala Jugoslavija sprejeti vsiljeno ji rapallsko pogodbo. Ta pogodba je dajala Italiji vse strateške prednosti, ker je dobila Kanalsko dolino in manevrsko področje za strateški napad vzdolž dolin vseh rek, ki tečejo proti severno-zapadni Sloveniji. Ker pa je dobila Italija tromejo na Triglavu in posest Snežnika, je ogrozila jugoslovansko planinsko obalo. Oblast nad Reko je omogočila Italijanom dostop v Gorski Kotar. Z izročitvijo nekaterih dalmatinskih otokov in zadarske cone je bila Jugoslaviji preprečena sistematična obramba njene obale, Italiji pa je bil omogočen dostop v dalmatinsko ravnino. Danes je v načrta »francoska linija«, ki prav tako daje Italiji strateške prednosti, ne samo v Kanalski dolini, ampak tudi v vsej dolini reke Soče. Področje, ki je določeno za svobodno ozemlje Trsta, daje možnost napada na Jugoslavijo ne samo frontalno, ampak tudi s strani. Še več, Ratifikacija prijateljske pogodbe z Albanijo Ljudska skupščina FLRJ je 20. t. m. ratificirala pogodbo z LR Albanijo o prijateljstvu in medsebojni pomoči. (Glej poročilo na 2. strani!) nimnuiniuHtiiimniiiiiiiiiminifnniniminiiiitmm to področje bi lahko postalo, če bi bilo v rokah napadalca, oporišče na jugoslovanski zemlji za razvoj operacij proti Jugoslaviji. Francoska linija bi morala iti do morja in zvezati planine z ravnino, ne pa pustiti izv-en jugoslov. področja planinske položaje nad morjem in oblast, ki jc važno oporišče na jugoslovanski zemlji za razvoj prej omenjenih operacij. 2. Rapallska pogodba je sankcioni rana ustanovitev nevtralne svobodne države Reke, prisilila pa je Jugoslavijo, da je pristala na teritorialno kontinuiteto Reke z Italijo. Posledica je bila, .da je bila ta država naglo odstranjena in spremenjena v novo oporišče italijanske napadalnosti. Tudi danes ustvarjajo svobodno področje, s Trstom, ki naj bi ime lo teritorialno kontinuiteto z Italijo. In čeprav bi bilo to ozemlje pod zaščito Združenih narodov, ograža vendarle Jugoslavijo, ker bi nekega dne vendarle postalo oporišče za italijanski napad proti Jugoslaviji. 3. Kakor je po prvi svetovni vojni preprečevala zadrska cona organizacijo jugoslovanskega obrambnega sistema in ki je postala leta 1941. izhodišče za italijanski bočni napad, tako bi tudi te točke na jugoslovanskem ozemlju lahko služile za prihodnji napad. Kakor je to bilo z Zadrom, tako preti Jugoslaviji tudi danes nevarnost, da ne bo mogla povezati svoje pomorske in suhozem. ske obrambe proti Italiji, kar pomeni., da ne more zavarovati svojih bokov, ob katerih bi jutri lahko spet ogražali njeno frontalno obrambo. 4. V takih okoliščinah je Jugosla vi ja prisiljena zahtevati pravico, ki je priznana vsem združenim naro- dom, ld so bili žrtve napada v drugf svetovni vojni, namreč pravico do strateške meje proti včerajšnjemu napadalcu. Take meje pa ne more biti, če se Jugoslaviji ne prizna pravica suverenosti in nadzorstva nad Trstom. 5. Jugoslavija je prisiljena, da vztraja pri svojih zahtevah, ker ima za to dovolj upravičenih razlogov. Tako vidimo, da še vedno živi italijanski fašizem, ki po nekaterih znakih celo dviga glavo. Vidimo tudi, da izražajo voditelji današnje Italije jasno željo, da bi zavladali nad jugo. slovanskim primorjem ob Jadranu Obenem lahko vidimo, kako postaja Trst, ki je pod upravo zavezniških vojaških oblasti brez sodelovanja Jugoslavije, središče protijugoslovan. skih in protidemokratičnih akcij, izvor sumničenj in izzivanj predvsem italijanskih fašistov, ki so jih često poslali prav zato z druge strani Soče. Jugoslavija ima zato vse razloge, da ji prisodijo Julijsko krajino s Trstom, ki pa ji je istočasno tudi neobhodno potreben, kakor je Jugoslavija neobhodno potrebna Trstu. Trst in Jugoslavija sta enotno ekonomsko področje. Ali je sploh potrebno dokazovati tako očitno stvar ? Kaže se, da je. Dr. Bebler je navedel geografska ter gospodarske razloge in važnost, ki jo ima Trst za Jugoslavijo, kakor tudi, da je Jugoslavija glavno tržišče za njegove industrijske proizvode. Poudaril je, da je napredek Trsta odvisen od politike, ki bi se vodila glede železniškega prometa v njegovem jugoslovanskem zaledju in ki bi Trst favorizirala. Jugoslavija ima vse pravice do suverenosti nad Trstom Dr. Bebler je nadalje rekel: Verujemo, da morajo priti vsi, ki gledajo na Trst brez predsodkov, do naslednjih zaključkov: 1. Jugoslavija ima vse pravice do suverenosti nad Trstom. 2. Medtem, ko je Trst sestavni del jugoslovanskega ozemlja, pomeni za Italijo samo nacionalno manjšino na tuji zemlji. 3. Z ekonomskega stališča je Trst neobhodno potreben Jugoslaviji, Jugoslavija pa Trstu, medtem ko so ekonomske zveze med tem mestom in Italijo brez vsakršnega pomena od trenutka, ko Trst ne pomeni več orožarne italijanskega imperializma. 4: Rešitev tržaškega vprašanja je izredno važna za Jugoslavijo s stališča njene varnosti na za;>adni meji. Vlada FLRJ je predložila Svetu ministrov za zunanje zadeve predlog za rešitev vprašanja Trsta. To je dobro znani predlog, naj postane Trst sestavni del jugoslovanske federacije, čigar statut bi bil zajamčen z mirovno pogodbo. V zvezi s tem predlogom so razpravljali o elementih tega problema. Ta predlog je bil na pritisk predstavnikov vlad v Wa-shingtonu, Londonu in Parizu slabo sprejet, čeprav pomeni logično in pravično rešitev. Izdelan pa je bil nov načrt za Trst kot svobodni teritorij. NOVI JUGOSLOVANSKI PREDLOG ZA STATUT TRSTA Dr. Bebler je nato izjavil: Vlada FLRJ še nadalje vztraja pri svoji zahtevi, storila pa bo tudi tokrat vse, da bi se izognili neuspehu mirovne konference, čeprav menim, da pomeni to zahtevati preveč žrtev od dežele, ki je toliko pripomogla k zmagi zaveznikov. Zato si dovoljujem obrazložiti v glavnih potezah novi jugoslovanski predlog za statut Trsta. Svobodno mesto Trst s svojo okolico naj bi bil svobodni teritorij pod zaščito Varnostnega sveta in v realni uniji z Jugoslavijo. Ta svobodni teritorij, naj bi bil urejen po demokratičnih načelih. To bi prišlo do izraza pred-vsem glede pravic prebivalstva, ki naj bi izvrševalo samo po svojih izvoljenih predstavnikih zakonodajno, upravno in sodno oblast. Vlada svobodnega teritorija bi bila sestavljena izključno iz tržaških meščanov, določena od ljudskega predstavništva, kateremu bi bila odgovorna za svoje delo, uživati pa bi morala zaupanje parlamenta. Ljudsko predstavništvo naj ima zakonodajno oblast, ki ima predvsem nalogo proglasiti ustavo svobodnega teritorija, ki pa bi morala biti v sklada s predpisi statuta, določenega z mirovno pogodbo. Taka ustava bi služila kot vrhovni zakon svobodnega teritorija. Vsi zakoni bi bili v skladu z ustavo, tako po obliki kakor po vsebini. Razen tega ne sme biti omejitve zakonodajne obla sti. Na temelju ustave in zakona bi bilo organizirano na svobodnem teritoriju sodstvo, ki bi ga vodili tržaški meščani, ki bi morali soditi v skladu z ustavo in zakoni svobodnega teritorija. Realna unija med svobodnim teritorijem in Jugoslavijo bi bila v tem, da bi imenovala guvernerja svobodnega teritorija vlada FLRJ. Ta guverner bi moral paziti, da se izvaja mednarodni statut svobodnega teritorija. Vso oblast guvernerja bi obsegali dve točki: 1. Imel bi pravico iniciative pri pristojnih tržaških oblasteh. 2. Imel bi pravico veta na vse odločbe tržaških oblasti, ki bi kršile mednarodni statut svobodnega teritorija ali pa njegovo ustavo. Njegov veto je suspenziven. V primeru, če pristojne tržaške oblasti ne bi sprejele guvernerjevih prigovorov, ki jih mora podati v strogo omejenem roku, mora priti spor pred Varnostni svet. Mednarodni položaj svobodnega tržaškega ozemlja Mednarodni položaj svobodnega teritorija bi bil zajamčen z naslednjimi določbami: 1. Varnostni svet bi določal visokega komisarja, ki bi Imel pravico veta na vsako odločbo guvernerja. Će guverner ne bi sprejel prigovo rov visokega komisarja, : bi se morala spraviti stvar takoj pred Varnostni svet. 2. Deli tržaškega pristanišča, k> služijo mednarodnemu prometu, v kolikor niso namenjeni lokalnim po. trebam samega Trsta ali pa potrebam Jugoslavije, bi postali mednarodno svobodno pristanišče Trsta, ki bi bilo enako pristopno vsem ladjam ne glede na nacionalnost in ki bi se upravljalo po posebnem statutu. S. Svobodn teritorij In njegovo morje bi bilo nevtralno področje, ki bi bilo demilitarizirano, prebivalci pa prosti vojaške obveznosti. LokaL na rekrutacija policijske sile trt složila za vzdrževanje javnega reda, Med obiskom v Dubrovniku je maršal Uto sprejel zastopnike ljudstva iz mesta in okolice Dubrovnik, 21. jul. Včeraj popoldne je maršal Tito sprejel predstavnike ljudstva okraja in mesta Dubrovnika. Sprejemu so prisostvovali minister za notranje zadeve v zvezni vladi generallajtnant Aleksander Ranftovič, minister za delo v zvezni vladi Vicko Krstulovič, podpredsednik vlade LR Hrvatske Franjo Gazi in generalmajor Svetozar Vukmanovič-Tempo. V imenu članov delegacije ljudstva okraja in mesta Dubrovnika je maršala Tita pozdravil predsednik mestnega odbora Vašo Krile. Maršal Tito se je zahvalil za pozdrave in izrazil željo, naj mu prisotni predstavniki Dubrovnika in okolice opišejo težave in potrebe prebivalstva, kakor tudi uspehe in napake, v delu ljudskih oblasti. V daljšem razgovoru so člani de-delegacije maršalu Titu označili vsa aktualna vprašanja in življenja ljudstav. tega okraja. Kot eno izmed osnovnih vprašanj so omenili obnovo Dubrovnika, ki je bil med vojno delno poškodovan, ki pa ima kot turistično središče potrebe, ki presegajo meje njegovega sedanjega proračuna. V okviru obnove Du- hovnika je tudi razširjenje vodovoda. Stari vodovod, zgrajen pred kakimi 600 leti, ne more pokriti potreb po sveži in zdravi vodi. Marša! je pripomnil, da ima Dubrovnik v neposredni bližini odlično pitno vodo. ki bi jo mogli z majhno potrošnjo električne energije dovajati do mesta. Delegati so tudi poudarili, da je znižanje cen električnega toka prav tako eden izmed važnih in nujnih vprašanj. Sedanja elektrarna, katere motorji so na pogon z nafto, je zelo draga in zelo slaba. Maršal Tito je opozoril na možnost, da se postavijo daljnovodi in da se električna energija prenaša iz močnejših central -v Dalmaciji. Kako pa je ribarstvom v vašem okraju? je vprašal maršal. — Ribarstvo je precj dobro razvito, je odgovoril eden izmed članov delegacije. Letos je bil tako bogat lov plavih rib, da so bili vsi sodi za konzerviranje hitro napolnjeni. Delegati so izjavili, da je ribar-stvo, kakor v vsej Dalmaciji tudi pri njih težko prizadeto zaradi posledic vojne. Med okupacijo je bil uničen večji del ribiških ladij in Izjava dr. Aleša Beblerja pred posebno kcmfsljo Sveta zunanjih ministrov Nadrilrvanje s 1. strani. Na svobodnem teritoriju bi bila sa mo ena jugoslovanska vojaška posadka, katere število pa bi bilo tolikšno, kolikor je neobhodno potreb- no za zaščito carinskega pasa, na železniških progah in morski obali. Za vse združene narodi bf bil na tem teritoriju enak postopek. Klavzula o največjih prednostnih pravicah bi veljala za vse združene narode. Prednostne pravice Jugoslavije Riede na svoj posebni geografski položaj in posebno tesne ekonomske zveze s Trstom bi Jugoslavija uživala naslednje predpravice, ki bi bile zajamčene s statutom: 1. Svobodna jugoslovanska cona v pristan šču Trsta bi bila pod izkljtič no .jugoslovansko jurisdikcijo, neodvisno od mednarodne uprave svobodnega pristanišča. 2. Enotnost carinskega režima svobodnega teritorija in Jugoslavije, ki s pomočjo carinske unije zalaga Trst sorazmerno s carinskimi dohodki vse unije, uprava unije na bi bila jugoslovanska. -3. Denarna enotnost svobodnega tor torija z Jugoslavijo, ki naj bi se vzdrževala po sklepu same vlade svobodnega ter.torija v obliki skupne monetarne enote ali pa * pomočjo medsebojno denarno povezanimi si stemi. 4. Skupna železniška uprava, ki naj bi bila pod vodstvom jugosio-vansk h državnih železnic. 5. Svobodna obalna plovba med jugoslovanskimi in italijanskimi vodami za trgovinske in ribiške ladje. 6. Fravica prebivalcev svobodnega teritorija in Jugoslavije, da se lah. ko naselijo, zaposlijo in izvršujejo obrt na cbeh teritorijih. 7. Udeležba Jugoslavije na račun Teparaeij in v zvezi z likvidacijo ita-ljanskih in nemških placementov na svobodnem teritoriju. v istrskih in tržaških vodah in sicer ti,ko za Jugoslavijo, kakor za svobodni teritorij. 9. Prednostna pravica Jugoslavije do naročil in dela v velikih industrijskih podjetjih Trsta, predvsem v ladjedelnicah. 10. Recipročna pravica dopolnjevanja posadk trgovske mornarice za oba teritorija. Jugoslavija prevzema dolžnost, da zastopa svobodni teritorij v Inozemstvu, toda ljudsko predstavništvo svobodnega teritorija bi ratificiralo vse pogodbe in konvencije, ki bi jh sklenila Jugoslavija v imenu svobodnega teritorija. V pogledu teritorialnega sporazuma bi bila Jugoslavija obvezna spoštovati mednarodni statut'svobodnega teritorija^ visoki komisa? pa ‘-bWfiUMr preprečil s~»yo-jlm vetom vsako napako ali zlorabo. Čeprav zastopa Jugoslavija stališče, da je prebivalstvo svobodnega teritorija edino upravičeno in suvereno sprejeti svojo ustavo, bi moral Imeti statut svobodnega teritorija vendarle naketere določbe, ki bi obrežavale ustavodajno skupščino svobodnega teritorija, da se vnesejo v ustavo načela, ki pomenijo poroštvo demokratičnih svoboščin in demokratične ureditve vseh narodov. Glede na vse to, posebno pa zaradi posebnega sestava prebivalstva In zgodovinskih pogojev pa bi moral določati statut nekaj pravil, ki bi bila absolutno S. Mednarodna pravica ribarjenja I obvezna za ustavodajno skupščino. Glavtsa načela tržaškega statuta Navedli bomo samo nekaj zgledov: no naseljene v Trstu v začetku prve 1. Enakopravnost vseh prebivalcev ne glede na spol. narodnost, jezik, raso in vere. To bi moralo priti posebno do izraza v načelu, da bi bili ital jan-ski. slovenski in hrvatski jezik službeni in enakopravni jeziki ter da ima vsaka narodnost enake pravice za kulturni razvoj in da je enakopravna v političnem življenju. 2. Ta enakopravnost mora biti zajamčena v ustavi z dvodomnim sistemom, namreč s poslanskim domom, ki bi bil sestavljen sorazmerno iz narodnosti, ki prihajajo v poštev, In sicer b bilo enako število predstavnikov onih prebivalcev, ki govorijo italijanski jez'k, in onih, ki govorijo oba jugoslovanska jezika. 3. Pravice in osnovne svoboščine prebivalcev bi bile določene z ustavo. 4. Ugotoviti je treba, katere osebe se smatrajo za prebivalce svobodnega teritorija, ki imajo pravico glasovanja za sprejetje prve ustave. Vlada- FLRJ naj gleda, da bo ta pravica priznana samo starim Tržačanom, namreč osebam, ki so bile stal- svetovne vojne in njihovim potomcem. Kar se tiče tržaškega državljanstva ki pa ne daje pravice do glasovanja za prvo ustavo, bi se tako državljanstvo moglo priznati osebam, ki so stalno naseljene na teritoriju že najmanj pet let pred za četkom druge svetovne vojne, >z-vzemši one Italijane, ki jih je pri vedel tja fašistični režim zaradi denacionalizacije Julijske krajine in utrjevanja fašizma. Na drugi strani je treba priznati pravico, da se pa ta teritorij vrnejo Jugoslovani, ki so bili nasilno pregnani ali pa so se izselili. 5. Pravila za vollvne priprave in kontrolo pri volitvah v prvo ustavo, dajno skupščino bi morala bit: taka, da dajejo glavno vlogo domačinom in da omogočajo neposredno nadzorstvo nad volitvami, ki bi ga izvajale države, ki so najbolj zainteresirane na usodi Trsta — Jugoslavija, na katere ozemlju leži Trst, in Italija, v katere jeziku govori večina tržaškega prebivalstva. Končno stališče Jugoslavije Ko resumlram stališče Jugoslavije, bi rad poudaril: 1. Jugoslavija priznava posebni značaj tržaškega ozemlja, meni pa, da je ljudstvo Trsta zrelo in poklicano, da vodi samo svojo upravo. 2. Jugoslavija meni, da mora statut upoštevati demokratične ustanove Sn načela. 3. Po svojih pravicah in interes'h, kakor tudi po svojem geografskem položaju je Trst nerazdružno zvezan z Jugoslavijo in je zaradi tega potrebno, da zagotovi statut enotnost sodobnega teritorija in Jugoslavije. Ta enotnost bi morala priti do izraza v priznanju pravice Jugoslaviji, da imenuje guvernerja Trsta in ima v primeri z ostalimi narodi nekatere prednostne pravice, predvsem ekonomske, ki pa bi istočasno zadovoljevale tudi potrebe Trsta samega. Ta izjemni položaj Jugoslavije bi bil v popolnem skladu z načeli mednarodnega prava, ki prav sedaj pospešuje regionalne unije. 4. Ker bi Trst služil velikemu ‘ 1 ko« 'me pasete., u-ico—.o.-e.ii sestav, je Jugoslavija pripravljena pristati pod navedenimi pogoji na to, da bi prišlo to ozemlje pod zaščito Varnostnega sveta in da izvaja ta Svet nadzorstvo nad izvrševanjem mednarodnega statuta svobodnega teritorija m imenuje visokega komisarja, ki bi imel poleg kontrole tudi pravico su. spenzivnega veta za odločbe guvernerja. Jugoslovanska delegacija pred laga ta svoj formalni in podrobni predlog statuta za Trst, Id naj bi bil sestavljen na temelju zgoraj navedenih načel, in predlog za pravila začasnega statuta tega teritorija. Kar se tiče statuta svobodnega med' narodnega pristanišča Trsta, je po dala jugoslov. vlada meseca aprila t. I. formalni predlog. Vlada FLRJ meni, da lahko služi ta predlog kot osnova za razpravo o tem. Razume se, da meni Jugoslavija, ki je podala ta •»redlog in ki temelji na hipotezi njene suverenosti nad tem ozemljem, da je treba ta predlog spremeniti v nekaterih točkah. Naša delegacija si dovoljuje predložiti vam ta predlog, ki je izdelan v tem duhu. Ob koncu izražam prepričanje, da bo pozvala vaša komisija jugoslovansko delegacijo k tesnemu sodelovanju v velikem poslu, ki jo čaka, Dri čemer izjavljam, da je naša delegacija vedno pripravljena dati vam svojo pomoč. čolnov, orodje poškodovano In mreže raztrgane. Z orodjem, ki ga imajo, so v njihovem kraju to se-~ zono nalovili okrog 40 vagonov »plavih rib«. Cene rib so znatno znižane, vendar je pošiljanje svežih rib na daljna tržišča otežkočeno zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. Konzerviranje rib pa je prav takšno vprašanje, ker so že vsi sodi izkoriščeni. Poleg tega ribarska zveza ob prevzemanju rib ni dajala ribičem akontacij in so ostali brez sredstev. Zato bi bilo potrebno, da se ribarska zveza zanima tudi za nabavo ribiških vrvi in mrež, da bi moglo doseči ribarstvo predvojno zmogljivost. Marašl Tito je pozorno poslušal in poudaril, da je treba najti rešitev te težkoče, kakor tudi za popravila ribiških ladij, ki so jih potegnili iz morja in pri katerih so bila dela trenutno ustavljena zaradi pomanjkanja kredita v ladjedelnicah. Maršal Tito je obljubil, da bo proučil možnost nabave ali gradnje novih ribiških motorjev. Maršal Tito se je zanimal tudi za posevke, vinograde in oljčne nasade. V zvezi z obnovo vinogradov je maršalu dal potrebna pojasnila minister Vicko Krstulovič, ker je to vprašanje, ki se tiče vse Dalmacije. Imajo kmetje možnosti, da prodajo svoje pridelke? se je zanimal maršal Tito. Ko so mu delegati pritrdili, je maršal vprašal za preskrbo mestnega in vaškega prebivalstva 8 tekstilnimi proizvodi in drugimi potrebščinami. Delegati so poudarili, da je preskrba pravilna in redna. Med socialnimi problemi prebivalstva Dubrovnika je vprašanje pomoči upokojencem in vprašanje invalidnine in podpore družinam padlih v vojni. Maršal Tito je obsodil pojave birokratizma, žaradi katerih je prišlo do zastoja pri izplačevanju invalidnine in pomoči. Izjavil je ,da bo vprašanje pokojnin urejeno. Omenil je: »V zvezi z zastojem izplačevanja Invalidnine in pomoči družinam vojnih žrtev bi se morali obrniti neposredno na ministrstvo za narodno obrambo. Vsi invalidi pri nas so pod vojaško upravo in vsi so preskrbljeni. V Jugoslaviji ne sme biti nobenega invalida, Id ne bi bil preskrbljen, ker imamo sredstva za to, in ne samo za invalide, ampak tudi za njihove družine in družine žrtev vojne. To vprašanje je treba nujno urediti In takoj izplačati zaostale zneske.« Podpredsednik vlade LR Hrvatske Franjo Gaži se je zanimal za ohra-nietv starinskih poslopij in drugih zgodovinsko . umetniških objektov. Predsednik mestnega odbora je na vprašanja in na pripombo maršala Tita, da bi bilo treba stare zgodo, vinske zgradbe restavrirati, odgovoril, da je to prav tako pomembno kakor določitev regulacijskega načrta mesta Dubrovnika, brez katerega ni možna nobena resnejša gradbena delavnost. Določitev regulacijskega načrta za mesto Dubrovnik je važna prav tako tudi za omiljenje pomanjkanja stanovanj, ki se pojavlja v Dubrovniku kot pereče vprašanje. Marašl Tito se je zanimal tudi za druge socialne zadeve in je članom delegacije priporočil, naj vzdržujejo med mestom in vasjo trdno vez, naj organizirajo obiske delavcev (n meščanov na vasi in kmetov v mestu ter naj se krepijo enotnost delovnih množic. — Ali je v mestu kaj nezadovoljnih? je vprašal maršal Tito. — Majhno število nezadovoljnih, je odgovoril eden izmed članov delegacije, v glavnem so oni, ki jim današnji sistem naše državne ureditve ne dovoljuje delati, kar so delali v stari Jugoslaviji. Niso zadovoljni, ker jim danes ne dovoljujemo, da bi živeli na tuj računi — je rekel Tito. Mislil sem, da gre za kakšno posebno miselnost ali politične razloge, toda to, o čemer govorite, je mogoče najti povsod. Zanima me, ali je kaj nezadovoljnih zaradi naših napak, zaradi napak ljudske oblasti, za one, ki so naši sovražniki iz osebnih razlogov, nisem nikdar mislil, da bodo z nami. Navzoči predstavniki ljudske oblasti so priznali, da se se pojavile manjše napake do posameznikov, da pa so bile popravljene, čim so nanje opozorili. So pa tudi napake posameznikov do ljudskih oblasti in nepravilni odnosi do ljudstva. Tako je n. pr. z manjšim številom intelektualcev, ki nočejo oditi iz mesta v kraje, kjer so kot strokovnjaki nujno potrebni ljud. stvu. Maršal Tito je tudi ob tej priliki obsodil to zadržanje in rekel: Take žalostne primere se še vedno najde. Taki pojavi bodo povsem odstranjeni, ko bomo ustvarili nove kadre. Vzgajamo jih tako, da razumejo veliki ustvarjalni polet naših delovnih množic in vso globino naših novih stremljenj. Vzgajamo našo mla,-dino, ki bo, kakor je že sedaj, najvne-tejši sodelvec pri izvrševanju nalog, ki se pojavljajo pred nami. Te naloge v dvigu in Izgradnji naše dežele so ogromne, kajti nočemo graditi samo Beograda, Zagreba, Ljubljane, Splita ln drugih glavnih mest. Ne, oditi moramo tudi v najbolj zakotne kraje in jih dvigniti na čim višjo stopnjo.. SU bomo tjakaj, kamor človeška noga prej ni stopila in bomo postavljali električne centrale, kopah bomo prekope In opravili draga javna dela. Skratka, pred seboj Imamo ogromne Beograd, 20. jul. Ljudska skupščina FLRJ je na današnji skupnj seji Zvez nega sveta in Sveta narodov z vzklikom odobrila zakon o pogodbi o prijateljstvu in medsebojni pomoči med FLRJ in FR Albanijo, ki je bil 2 3 4a sklenjena v Tirani 9. julija. V diplomatski lcžj sta bila albanski poslanik gospod Hišni Kapo in češko-' slovaški veleposlanik dr. Korbel-Sejo Ljudske skupščine je vodil predsednik Sve'ta narodov Josip Vidmar. Ko je .sekretar Ninko Petrovič preč tal zapisnik prejšnje seje, kj ga je skupščina sprejela brez pripomb, je presta skupščina na dnevni red. Besedilo predloga zakor - pogodbi o prijateljstvu in med: e o pomoči med FLRJ in LR Albanijo je prečital sekretar Ninko Petrovič. Predsednik Vidmar je dal besedo ministru za zunrnje zadeve Stanuju Simiču, ki je imel naslednji govor: »Tovariši ljudski poslanci! To je že četrta pogodba o prijateljstvu in medsebojni pomoči, ki jo je v roku pičlega leta vlada FLRJ predložila Ljudski skupščini v odobritev. Po splošni zmagi nad nacifašizmom in nad Nmčijo, Italijo in Japonsko, so Združeni narodi v svoji Ustanovni listini pooblastili svoje člane, da lahko sklepajo regionalne pogodbe, s katerimi bi okrepili to novo organizacijo sveta, katere cilj je preprečevanje sporov in očuvanje miru. Vlada FLRJ je za izgradnjo miru in za obrambo proti napadalnosti, kakor tudi za prijateljsko sodelovanje med narodi dala prav tako velik doprinos, kot v pretekli vojni. Po pogodbah s Sovjetsko zvezo, Poljsko in Češkoslovaško, v katerih se odraza tudi zavest, da so napadi v obeh svetovnih vojnah bili naperjeni posebno proti slovanskim narodom, vam predlaga sedaj vlada FLRJ v ratifikacijo pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči z neslovansko državo, s svojo sosedo, z mlado LR Apnijo. Kakor jugoslovanski narodi, tako je imel tudi albanski narod zelo težko pot pri izgradnji svoje neodvisnosti na zunaj in demokratične in svobodne ureditve znotraj. Leta 1920. je goloroko albansko ljudstvo iz Valone in okolice razorožilo in pognalo v morje več italijanskih divizij, kj so oklevale, da bi sc po končanj vojni umaknile preko Jadrana v svojo domovino. Toda imperialistične težnje, ki so vladale v tej Ratifikacija pogodbe z Albanijo Ljudska skupščina FLRJ je na sobotni seji z vzklikom odobrila pogodbo o prijateljstva in medsebojni pomoči med Jugoslavijo in Albanijo dobj in ki so povzročile preteklo vojno, je spremljalo naglo uvajanje diktatorskih režimov hn s tem tudi od-narodovanje državnih uprav. Tako je mlada albanska republika doživela zaradi spletk in raznih »dvorskih pučev« preobrazbo od diktature Ahmeda Zoguja preko monarhije do italijanske kolonije in postala s tem odskočna desika italijanskega imperializma na Balkanu ter Vojno poprišče nadaljnjih napadov nacifašističnega imperializma. Šele, ko so I. 1941 sile nsj napadle tudi Sovjetsko zvezo in se je v Jugoslaviji razširila narodno osvobodilna borba, je tudi v Albaniji znova oživel duh narodne vstaje proti nadmoćnomu osvajaicu, ki je našel svojega naravnega zaveznika in velikega prijatelja v narodno osvobodilnem gibanju Jugoslavije. Obe gibanji sta se borili istočasno proti mnogim zunanjim in notranjim zaveznikom sovražnika in' sta med borbo izgrajevali tudi svojo ljudsko oblast. A'banski partizanski odredi so osvobodili vse svoje državno ozem'je z lastnimi silami z moralno in gmotno pomočjo jugoslovanskih narodov. Tako je v končnih borbah mlada albanska vojska kot izraz štiriletne solidarnosti v borbi ponudila dve svoji diviziji, da bj pomagale dokončno potolči sovražne armade v Jugoslaviji. Albanski partizanski odredi so skupno s partizanskim; odredj in narodno osvobodilno vojsko Jugoslavije tolkli sovražnika, tier so ga srečali. Tako je postala Albanija s svojo borbo, čeprav formalno še ni priznana, dejansko najdostojnejša članica Združenih narodov v borbj proti fašizmu kot skupnemu sovražniku Združenih narodov in vsega svobodoljubnega človeštva. Albansko ljudstvo s popolno pravico pričakuje, da bo v najkrajšem času sprejeto kot enakopraven član te skupnosti. Albansko ljudstvo je po svoji štiriletni borbi brez kakršne koli pisane pogodbe pridobilo v Jugoslaviji močnega zaveznika, nesebičnega in zvestega prijatelja tudi v mirni izgradnji naših zaradi vojne in sovražnikovega divjaštva porušenih domov. Zares veliko in globoko je prijateljstvo, ki ga goje medsebojno naši narodi. Ginljivo je videti, kako ponosno m veselo nosi,jo mladi albanski borci naše spomenice in jugoslovanska odlikovanja, ki so jih dobili za boje v Sandžaku in pri Višegradu. Ganljivo je čutiti ljubezen in spoštovanje albanskega ljudstva do maršala Tita in nove Jugoslavije. Tam se čuti človek kot v gostih pri najbližnjemu sorodniku. Tam se vidi isti tip ljudske oblast; v izgradnji, isto tekmovanje v izgradnji dežele. Zato Je bilo ob nedavnem prijateljskem obisku predsednika albanske vlade generalnega polkovnika in narodnega heroja Enverja Hodže v Jugoslaviji sklenjeno, da se temu stvarnemu odnosu prijateljstva da vidna zunanja mednarodna oblika, da bi mogla služiti ta pridobitev vojne tud) Združenim narodom v nadaljnji izgradnji miru. Istočasno je želja, da nat služi ta pogodba kot temelj ne samo za more-btno bodočo skupno obrambo neodvisnosti ozemeljske nedotakljivosti naših dežel, temveč tudi kot osnova za vse bodoče gospodarsko in kulturno sodelovanje med našimi narodi. To pogodbo so svečano podpisali v Tirani 9. t. m. pooblaščenci obeh pogodbenic. Istočasno .le bila podpisana tudi pogodba o zračnem prometu, ki .jo je predsedstvo FLRJ že ratificiralo. Prosim tovariše ljudske poslance v imenu vlade FLRJ, naj odobre to pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomočj Prav tako soglasno, kakca- so naši narodi pozdravljali albansko delegacijo v naši deželi in kakor je junaško albansko Ljudstvo sprejelo in pozdravljalo jugoslovansko uradno delegacijo v Albaniji, ko je bila pogodba svečano podpisana.« Govor ministra Simiča je bB ponovno prekinjen s sponian:m odobravanjem ljudskih po-lancev. V nadaljevanju seje so v načelni razpravi o zakonskem predlog’! o prijateljstvu in medsebojni prmočj med Jugoslavijo in Albanijo govorili Ijud-skj poslanci: Miloš Rašovlč, dr. Miloš Moskovljevič. Bcgoja Fotev, Ante Sa-lačan, dr. Rade Prioičevič, Tone Fajfar, dr. Dragoljub Jovanovič. Dušan Vasiljevič, D joka Pakovič, Tihomir N&olajvič in predsednik vlade LR Srbije dr. Biagoje Neškovič. Ratifikacija pogodbe o civilnem letalstvu Beograd, 20. jul. Predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine FLRJ je ratificiralo pogodbo o civilnem letalstvu med FLRJ in LR Albanijo* sklenjeno v Tirani 11. julija 1946. Ljudska skupščina je sprejela zakon o socialnem zavarovanju Ljudska skupščina FLRJ je po odobritvi številnih zakonskih predlogov zaključila svoje sedanje zasedanje Beograd, 21. julija. Na današnji seji je Zvezni svet soglasno odobril poročilo upravnih odborov Zveznega sveta in Sveta narodov o vprašanjih iz računskega poslovanja Ljudske skupščine. Mandatno- i munitetni odbor Zveznega sveta je predložil v odobritev poročilo, da je prišel Hasan Mujatič za ljudskega poslanca na mesto Ilije Dosena in Stevan Kuzmnac na mesto Marka Peričina. Poročilo je Zvezni svet soglasno sprejel. Nadalje je predsednik Simič sporočil, da je Svet narodov dostavil Zveznemu svetu v rešitev predloga osnovnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih in osnovnega zakona o postopku z razlaščen m gozd. nimi posestvi. Zvezni svet je sprejel poročilo predsedstva, da sta oba zakonska predloga istovetna z oesediii tst h zakonskih predlogov, ki ju je sprejel Zvezni svet, s čimer sta bila ta dva zakona dokončno sprejeta in poslana Prezidiju Ljudske skupščine v razglasitev. Za tem je predsednik Simič sporočil, da je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ na seji 20. t. m. na temelju čl. 72. ustave sklenil predlagati Zveznemu svetu, naj se v čl. 136 ustave podaljša rok, da se spravijo v sklad z ustavo zakoni, odloki in uredbe. Prezidij Ljudske skupščine je obrazložil svojo odločitev s tem, da kljub naporom komiteja za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti ter obeh zakonodajnih odborov Ljudske skupščine, proučevanje vseh odlokov, uredb In zakonov, potrjenih e. odločitvami ustavodajne skupščine od 1. decembra 1945, da se sprav jo v sklad z ustavo,, ni moglo biti zaključeno v roku, ki ga določa čl. 136, odst. 3 ustave, po katerem poteče rok 31. julija 1946. Ker je na ta način preostalo še precej odlokov, zakonov in uredb, ki jih je treba proučiti in spraviti v sklad z ustavo, je nujno potrebno, da se rok v smislu odst. 3, člena 136 prehodnih odredb Ustave podaljša za 3 mesece. Zvezni svet je odločil, da postavi na dnevni red obravnavanje predloga Prezidija Ljudske skupščine o podaljšanju tega roka. Nato so prešli na dnevni red: na obravnavanje predloga zakona o socialnem zavarovanju delavcev, na meščencev in uslužbencev. Poročevalec je bil Djuro Salaj, v načelni razpravi pa so govorili Karlo Mra-zovič, Lazar Pia v.šič, dr. Dragoljub Jovanovič, Ivan Subotin, dr. Dragomir Karalov č, Miča Vujičič in Ivan Grandja, ki so vsi izjavili, da bodo glasovali za ta zakonski pred.og. Zvezni svet je sprejel najprej v načelu, nato pa v podrobnostih predlog zakona o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev In uslažben cev skupno z amendementi vlade. Zvezni svet je soglasno sprejel poročilo in predlog odbora za prošnje in pritožbe o dodeljevanju pomoči Milki Kočič, vdovi Petra Kočiča, in ostalim. Po obrazložitvi Moše Pija/ie je Zvezni svet sklenil, da se podaljša rok za vsklad;tev zakonov, odlokov in uredb z ustavo za 3 mesece. To odločitev sta potrdila oba sveta Ljudske skupščine na skupni seji, ki je bila takoj zatem. S tem je bilo delo Ljudske skup. šč ne v prvem zasedanju zaključeno. Seja Sveta narodov Beograd, 20. jul. Pod predsedstvom predsednika Josipa Vidmarja jc imel Svet narodov sejo, na kateri je bil sprejet predlog zakona o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev. Poročevalec je bil dr. Branko Cuibrilovič, za zakonski predlog pa sta govorila Srečko Žu- mer in dr. Miloš Popovič. Dr. Popovič je poleg tega priporočal, naj se sprejmejo zakonski predpisi, ki bodo določali tudi zavarovanje kmečkih delavcev. Po načelni razprav! so obravnavali v podrobnost', pri čemer je vladni poverjenik dr. Kijevski podal nekaj smendementov za lzpre-mernbo gotovih členov zakonskega osnutka, ki jih je svet sprejel. Za zakonski predlog so giasovaH vsi navzoči poslanci. Sledila sta poročilo odbora za prošnje in pritožbe in predlog o dosmrtni državni podpori Milki, vdovi Petra Kočiča, in določenemu številu oseb, kar je svet soglasno sprejel. Svet narodov je sprejel tudi predlog Prezidija Ljudske skupščine o podaljšanju roka z= spravljanje zakonov, odlokov in uredb v sklad z ustavo v sm slu čl. 136 ustave. S tem je bil dnevni red seje izčrpan in je predsednik Sveta narodov Josip Vidmar sejo zaključil. Albansko ljudstvo ima pravico, da sodeluje na mirovni konferenci Tirana, 21. ju!. (ATS). Predsednik albanske vlade generalni polkovnik Enver Bodža je v zvezi z bližnjo mirovno konferenco v Parizu naslovil na predsednika francoske vlade in ministra zunanjih zadev Georgesa Bida-ulta naslednjo brzojavko: »Ekselenca! Čast mi je, da Vas opozorim na naslednje: Ob razpošiljanju pozivov na bližnje zasedanje mirovne konference v Parizu, ki bo njena naloga sklenitev mirovnih pogodb z bivšimi satelitskimi državimi sil osi. ima riada Ljudske republike Albanije, ki je tolmač želj in globokih teženj albanskega ljudstva. čast, da opozori Vašo ekselenco na pravico Albanije do poziva k sodelovanju na tej konferenci, da bi lahko skupno z drugimi demokratičnimi narodi sodelovala pri delu za izgradnjo miru in kot zainteresirana stranka razložila vprašanja, ki se tičejo mirovne pogodbe z Albanijo. Albanija zahteva, da jo pozovejo k sodelovanju pri delu mirovne konference v istem svojstvu in z istimi pravicami, kakor druge zavezniške države. Ta zahteva je osnovana na pravici, ki jo je dosegla v junaški horbi svojega ljudstva proti fašističnim zavojevalcem, in njenih ogromnih žrtvah v borbi proti skupnemu sovražniku. Kakor je Vaši ekseienci znano, so ta prispevek albanskega naroda k skupni zavezniški stvari najmerodaj-nejši predstavniki velikih zaveznikov že večkrat priznali in pravilno ocenili. Zato je Tiada Ljudske republike Albanije predložila to svojo tako upravičeno zahtevo, ki odgovarja splošnim načelom, svečano proglašenim po velikih silah, in je prepričana, da bodo njeno zahtevo sprejeli z razumevanjem in nam dovolili, da zavzamemo svoje zasluženo mesto na mirovni konferenci ter tako prispevamo k mednarodnemu sodelovanju. Istočasno izrabljam priliko, da Vaši ekseienci naslovim izraze svojega visokega spoštovanja«. Generalni polkovnik Enver Hodža je brzojavko iste vsebine poslal tudi ministrom zunanjih zadev Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike in Velike Britanije, zaradi obvestila pa tudi ministrom cunanjih zadev Jugoslavije. Poljske in Češkoslovaške. naloge. Izvršitev teh nalog zahteva, da se vsak državljan te države zaveda svoje vloge pri njih izpolnjevanja. Po razgovoru so predstavniki ljudstva okraja in mesta Dubrovnika Izročili maršalu Titu kot dar lep model jadmioe iz 15. stoletja. MIROVNA KONFERENCA NAJ ZGRADI MIR, KI BO KLJUBOVAL VSEM NAPADOM Pariz, 21. jul. -Tjo Progres', tednik Gornje Savoje,. objavi ja članek, o nii. rovni konferenci, v katerem pravi, da pričakuje svetovna javnost od nje, da bo jasno razlikovala med napadalni . md državami in državami žrtvami napadov, in da bo poskrbela, da se v bodoče prepreč; vsak napad. V zvezi z divjo gonjo italijanskega šovinističnega tiska, v zvezi s korekturo francosko-italijanske meje in v zvezi z napadi na Jugoslavijo zaradi Julijske krajine piše: Italija, ki je že pred vojno napadla In priključila dve manjši državi, ki je po 1940. letu napadla Francijo, Jugoslavijo in Grčijo, odklanja danes vsako krivdo. Kaže. da se mnogi v Italiji nso ničesar naučili v tej vojni, toda svet he želi, da bi bil znova izigran, in zahteva zato od predstavnikov 21 držav, naj zgrade m r. ki bo mogel kljubovati vsem morebitnim napadom. Edino opravičilo italijanske suverenosti nad Kanalsko dolino je ustvarjanje ofenzivnih položajev proti Jugoslaviji in možnosti napada preko slovenske Koroške v Dravsko dolino. Iz izjave podpredsednika Zvezne vlade E. Kardelja v Ljudski skupščini FLRJ Beljak Vrba. 1 Roža*-! ^Srnohor^-,___^ ßorl je V. Nabori' ( Trb'Vy-feUä ) /: velml KranjsRa _____ OiinlaS S n L I 4 • Mangart %'] 9ora Du ja%o Rabel i Mojstrana Muža£ Jj,* _^?Predilfi Jesenice * Kanin^i«^ r<& JsiTnglav Bled. S Bovec - oBrdo ,JI» Ža9aq^>gU-novo $|. JlHumin ;» ©Bregini \ * A” '^'^Boh.Bistrica Tepanaft, ,—-gobari d ^772 Boh.Belal ŠSBJ stara jugosl meja I meja po predlogu francoske delegacije|—«-železnica «■••••stara avstrijsko-italijanska meja j.stara kranjsko-koroška meja Zemljevid Kanalske doline, katere vzhodni del — občina Bela peč — je bil zgodovinski sestavni del Kranjske, ostala Kanalska dolina pa sestavni del Koroške. Po svetovni vojni so Kanalsko dolino priključili Italiji, ki je zahtevala to ozemlje izključno iz napalnih — strateških — razlogov, ker se na narodnostne razloge Italija ni mogla opirati. V Kanalski dolini do konca svetovne vojne namreč sploh ni bilo Italijanov. Na pariški konferenci so spet prisodili vso Kanalsko dolino Italiji. Tako dovoljujejo državi napadalki, premagani Italiji, obdržati ofenzivne položaje proti napadeni državi, zmagoviti Jugoslaviji, ki je bila ena najzvestejših zaveznic v vojni Združenih narodov proti nemškemu in italijanskemu fašizmu. Jugoslavija zahteva Kanalsko dolino zato, ker na tem ozemlju prebivajo Slovenci, zato ker je to ozemlje gospodarsko navezano na ostale slovenske pokrajine in ker je to ozemlje važna in edino ugodna zveza s Slovenci v Beziji in s slovenskim ozemljem v dolini reke Žile med Šmohorjem in Beljakom na Kordoškem. Nemško prebivalstvo, kolikor se ga je v začetku novega veka naselilo v Kanalski dolini, se je leta 1940. začelo preseljevati v Nemčijo. V Kanalski dolini jih je ostalo še okoli 300. Ostali pa so tam skoro vsi Slovenci — okrog 3000 po številu, ki so edini naseljeni prebivalci doline. A si Italijani in Furlani v Kanalski dolini so se tja naselili po letu 1918. Edino opravičilo, da se Italiji prepusti nadoblast nad Kanalsko dolino, bi bilo v tem, da hočejo dati zavezniki državi napadalki ofenzivne položaje proti svoji najzvestejši zaveznici v tej vojni, ki jo je Itali ja napadla. Nobenega dvoma ni, da bi bil majav mir, ki bi temeljil na tako krivičnih sklepih. PRISRČEN! SPREJEM ČEŠKOSLOVAŠKIH TURISTOV Sušak, 20. jul. Pred dnevi je prispela na Reko prva skupina turistov iz češkoslovaške. Reško preb valstvo je češkesiovaške goste prisrčno sprejelo. Tega dne je bila železniška postaja v čast gostom svečano okrašena z zastavami, zelenjem in gesli. Poleg množice ljudstva so na že-leznišk postaji pričakoval in pozdravili turiste predstavniki ljudskih" oblasti in množ čnih organizacij. Predsednik mestnega ljudskega odbora za Reko dr. Finderle je gostom želel udobno bivanje v naši državi. Za pozdrav se je zahvalil eden izmed gostov, nato pa j h je v imenu ljudskega odbora za Hrvatsko Primorje pozdravil prof. Mezorona. Gostje so za- peli našo in češkoslovaško himno. Po sprejemu je prišlo do navdušenih manifestacij bratstva in solidarnosti slovanskih narodov. Britanske okupacijske oblasti zadržale vlak češkoslovaških turistov Praga, 21. jul. List »Rude Pravo« poroča, da so vlak s češkoslovaškimi uristi, ki so potovali v Jugoslavijo, turisti, ki so potovali v Jugoslavijo, sta v Avstriji 36 ur. Iz neznanih vzrokov niso pustili vlaka čez britansko okupacijsko cono; čeprav so same britanske oblasti za vsakega potnika posebej izdale predpisan: potni 1st. MSR’AJLOVIČEVA OBSODBA JE POTRDILA VISOKO AVTORITETO JUGOSLOVANSKEGA PRAVOSODJA Bern, 20. jul. švicarski listi še nadalje komentirajo Mihajlovičevo obsodbo. Lausanski »Servir« je objavil članek, v katerem je rečeno: Nedvomno je,' da je Mihajlovič izdal svojo državo in je odgovoren za številne zločine, ki so jih izvršili njegovi komandanti. Za njega — monarhista in predstavnika velesrbskega šovinizma in militarizma je bilo manjše zlo paktiranje z Nemci. kakor da bi se bil boril skupaj z državljani drugih političnih nazorov proti njim. Mihajlovič je smatral. da je gibanje za vzpostavitev Federativne republike nevarnejše kot nacizem okupatorja. Združil se je z zunanjim sovražnikom, da bi ^8= -----------------j " ■r gg C. Zagorski: uničil notranjega nasprotnika. Premagan v domovini, onemogočen v tujini, je bil Mihajlovič poklican pred sodišče, kjer so mu sodili zmagovalci, katerim pripada zasluga za osvoboditev države. List »Tribunal« Iz Berna poudarja, da je bila beograjska razprava ne glede na poskuse vmešavanja od zunaj, izvedena objektivno in da sta bila tako obtožnica, kakor dokazno postopanje pripravljena dovršeno točno. Ta razprava je potrdila visoko avtoriteto jugoslovanskega pravosodja. Na razpravi je bilo dokazano, da so Mihajlovič m njegovi pomočniki sodelovali v boju proti osvobodilne- Delegacija vlade FLR Jugoslavije, ki potuje na mirovno konferenco v Parizu, bo prispela v Ljubljano V ČETRTEK 25. JULIJA Naše delegate bo spremljal v Pariz močen glas vsega iiudstva Jugoslavije Nad 30.000 Novosadčanov manifestira za priključitev Trsta k Jugoslaviji Novi Sariložiti tudi tozadevni načrt. Poleg .ega morajo priložiti svoji prošnji »verjen prepis odloka o njihovi re-ristraciji, sklep skupščine o višini iopustne zadolžitve in en izvod prani. Prošnji je priložiti tudi spisek ilanov upravnega in nadzornega od-x>ra ter navesti število zadružnih članov in vpisanih deležev, višino posameznega deleža in višino dejansko vplačanih deležev. Končno je treba predložiti podatke o tem, kakšna je kolektivna odgovornost zadružnih članov napram zadrugi, ako ti podatki niso razvidni iz pravil — ter podatke o premoženjskem stanju zadruge z zaključnim obračunom za zadnje poslovno leto. Jamstvo za tak kredit obstaja načeloma v zavezi zadruge. Kolikor pa zadruga ne bi nudila zadostnega varstva, lahko zahteva banka še posebno jamstvo, n. pr. v obliki in-tabulacije. Vsako tako prošnjo bo proučilo ministrstvo za industrijo in podalo svoje strokovno mnenje glede njene upravičenosti in tehnične strani predvidenih elektrifikaeijskih del. Dovoljeni krediti se bodo morali vračati v obliki anuitet. boljšimi inozemskimi izdelki. Možno pa je celo, da bomo mogli sedaj mi izvažati muholovce v inozemstvo. Obnovitveni uspehi v tovarni papirja v Radečah V papirnici v Radečah vztrajno nadaljujejo obnovo tovarniških naprav. Nedavno jim jg uspelo obnoviti važen stroj, ki ga imenujejo kolodrob. Bil je hudo poškodovan, ker so ga zasule ruševine. Največ skrbi je povzročalo, da sta imela oba glavna kamna, ki sta naj važnejši sestavni del stroja, take razpoke, da nista bila več uporabna. Ker bi na granitne kamne morali predolgo čakati, so se odločili, da si bodo pomagali sami. Zmleli so oba razpokana stara kamna, zmlete drobce zmešali s cementom in mešanico vlili v kalupe. Po treh tednih sta bila kamna že uporabna. Pri obratovanju sta se kar dobro obnesla, čaprav sta mehkejša kot prejšnja. Kolodrob je začel obratovati v treh izmenah in uspeh je bil, da se je proizvodnja dvignila za 20«/o-V delu je tudi obnova papirnega stroja z dolgim sitom. V kratkem bo končana. Potrebni so še nekateri manjši deli, ki so jih naročili v drugih tovarnah. To bo važen uspeh. Poleg papirnega stroja bo kmalu obnovljen tudi črtalni stroj. Porušene stavbe bodo že letos vse obnovljene. Za to jamči »Gradis«. Bliža se tako dan, ko bo tudi ta papirnica v celoti obnovljena in bo mogla polnovredno vstopiti v tekmovanje z drugimi papirnicami. Uredba o Glavni upravi za medicinska proizvodnjo Že lani v juniju je bila z uredbo Gospodarskega sveta ustanovljena Glavna uprava za medicinsko proizvodnjo (GUMPRO) s sedežem v Beogradu. Na predlog komiteja za zaščito ljudskega zdravja je sedaj zvezna vlada izdala novo uredbo o glavni upravi za medicinsko proizvodnjo, ki je objavljena v zveznem Uradnem listu z dne 19. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo, ko je istočasno izgubila veljavo slara uredba. Po novi uredbi ima Glavna uprava za medicinsko proizvodnjo zgolj ad-ministrativno-operativno vodstvo v vseh podjetjih splošnega državnega pomena za proizvodnjo zdravil, sanitetnega materiala, higiensko-kosmetič-nih sredstev, medicinskih instrumentov in aparatov ter podjetij za proizvodnjo polizdelkov in drugih sredstev, ki so potrebni izključno za proizvodnjo zdravil. V področje glavne uprave s padaj o predvsem naslednji posli: izdajanje pravil za posamezna podjetja in skrb za njihovo organizacijo; sestavljanje in spreminjanje proizvajalnih načrtov, investicijskih in finančnih načrtov navedenih podjetij; določanje nalog tem podjetjem v okviru načrtov komiteja za zaščito ljudskega zdravja in kontrola nad uresničevanjem teh načrtov; dajanje nalog navedenim podjetjem za razdeljevanje proizvedenih zdravil in materiala med ljudske republike na podlagi načrta komiteja; skrb za čim pravilnejše upravljanje proizvodnje zdravil, za nabavo surovin, obratnih lehničnih in pomožnih sredstev, strojev in potrebnih naprav ter njih razdelitev med podjetja; skrb za pospeševanje in povečanje proizvodnje; sestavljanje predlogov za razširjenje, moderniziranje in preureditev obstoječih in za gradnjo novih podjetij, ter za morebitno združitev več podjetij v eno podjetje ali skupino podjetij pod skupno upravo; prenos obratnih sied-stev od enega podjetja na drugo po potrebi: pomoč podjetjem pri organizaciji dela, proizvodnje in pri razdeljevanju zdravil; razvid n proizvodnji in razdeljevanju zdravil in materiala; vskladenje dela in skrb za medsebojno izmenjavo pridobljenih izkušenj, za uvedbo novih tehničnih sredstev, metod in norm. kakor tudi ža razvijanje udarništva pri delu; sodelovanje pri sestavljanju kalkulacij in določanju cen; revizija finančnega poslovanja; sestavljanje predlogov komiteju za imenovanje ravnateljev in vodij računovodstva; razveljavljanje, spreminjanje ali zadrževanje odločb ravnateljev podjetij; skrb za vzgojo tehničnih in gospodarskih kadrov; organizacija in propaganda medicinske proizvodnje. sodelovanje s sindikalnimi organizacijami, državnimi organi in ustanovami za boljšo organizacijo dela, za ustvaritev delovnih pogojev in reševanje mezdnih vprašanj. Načelnika glavne uprave imenuje in odstavlja predsedstvo komiteja za zaščito ljudskega zdravja v sporazumu s predsednikom vlade FLRJ. Posvetovalni organ načelnika je strokovni svet, katerega člane imenuje predsedstvo komiteja. Glavna uprava sme sklepati splošne in neposredne pogodbe o prodaji in preskrbi, poleg tega ima lastna obratna sredstva ter sme izkoriščati bančni kredit v zvezi s prodajo in preskrbo. Ustanovitev zveznega podjetja za uvoz in izvoz zdravil Na predlog komiteja za zaščito ljudskega zdravja je zvezna vlada izdala še odločbo, s katero se ustanovi zvezno podjetje za uvoz in izvoz pod firmo: Podjetje za izve* in uvoz zdravil »Jugolek«. To zvezno podjetje je pod administrativno - operativnim vodstvom komiteja za zaščito ljudskega zdravja ter skrbi za uvoz zdravil, sanitetnega materiala, higiensko-kosme-tičnih sredstev, medicinskih instrumentov. surovin, polizdelkov in drugih sredstev, potrebnih izključno za proizvodnjo zdravil. Nadalje skrbi za izvoz zdravil, sanitetnega materiala i. t. d. po izrecnem nalogu komiteja in prodaja uvoženo blago podjetjem in upravam po razdelilnem načrtu komiteja. Potrebna osnovna in obratna sredstva da podjetju na razpolago zvezni finančni minister. Takoj ko stojn v veljavo ta odločba se izvrši likvida-vija Glavne uprave za nabavljanje in razdeljevanje zdravil GUNRAL. Imovino kakor tudi pravice in obveznosti GUNRAL-a preidejo na »Jugolek«. Začetek destilacije domače borove smole Poročali smo že, da je bilo letos po gozdovih državnega sektorja organizirano smolarjenje. Ta važna akcija je sedaj že tako napredovala, da se bo v soboto 27. t. m. v tovarni smoi-nih proizvodov »Pinus« v Račah pri Mariboru začela destilacija domače borove smole. Delavstvo je sklenilo, da bo ta važen dogodek združilo z lepo interno svečanostjo. V tovarni opravljajo sedaj poskuse z destilacijo in suho destilacijo. Podjete si je nabavilo poskusni kotel za destilacijo borovih korenin z zunanjim vretjem. S poskusi so našli možnost uporabe ostankov katrana pri destilaciji proizvodov suhe destilacije. Pri laboratorijskih poskusih z nečisto surovo smrekovo smolo so ugotovili .da je to v olju topljivo smolo/ mogoče uporabljati za izdelovanje dobre masti za transmisijsko jer-menje. Doslej so v ta namen uporabljali mnogo dražjo surovino. Novo mast so že praktično preizkusili in se je izvrstno obnesla. Podjetje izdeluje kolomaz, ki ga razpošilja po vsej Jugoslaviji. Tudi mast za usnje izdeluje. Vsi drugi proizvodi te tovarne pa so še pod načrtnim razdeljevanjem. V januarju je tovarna dvignila svojo proizvodnjo za 35 ton in je tako dosegla najvišjo proizvodnjo od osvoboditve. Naše gospodinje se zelo zanimajo za muholovke, ker so postale muhe v sedanji vročini zelo nadležne. Doslej smo lepilno maso za muholovke uvažali izključno iz inozemstva. Zaradi splošnega pomanjkanja muholovcev, se je tovarna zanimala za rešitev tega važnega higienskega vprašanja. Uspelo ji je izdelati gmoto velike lepljivosti. V kratkem bo muholovcev zopet dovolj na trgu. V ničemer ne bodo zaostajali za naj- Iz valilnice v št Vidu gredo zadnji piščanci v svet Letošnja valilna doba se polagoma zaključuje. Največja valilnica v Sloveniji, ki obratuje v Št. Vidu pri Ljubljani. je letos izvalila več desettiso-čev piščancev, rac, gosi in pur, kar bo mnogo pripomoglo, da se bo zopet dvignilo naše perutninarstvo, ki mora postati tudi pri nas upoštevan vir dohodkov, zlasti na podeželju, obenem pa pomemben činitelj zdrave prehrane našega ljudstva. Piščanci, ki se izvale v juliju do 15. avgusta, so primerni za rejo naslednje leto, ker zrastejo iz njih prav izvrstne nesnice. Pa tudi za zakol v letošnji kasni jeseni so ti piščanci zelo primerni. Da se omogoči prav vsem zaniman-cem, da si nabavijo piščance, bo šentviška valilnica v naslednjih tednih pošiljala v razne kraje na določene dni večje število enodnevnih piščancev. S tem bo slehernemu omogočeno, da si zredi kokoši ali pa pridobi piščance za kuhinjo. Valilnica bo dostavljala piščance ob tržnih dnevih, tako da bodo na razpolago v Kranju v ponedeljek 22. t. m. in v petek 26. t. m., v Kamniku v torek 23. t. m v Trbovljah v sredo - 24 t. m. in v Škofji Loki v soboto 25. t. m. Valilnica se pripravlja, da bo na enak način oddajala piščance na trgih tudi v drugih krajih, od koder bo sporočeno, da to žele. Največ bo piščancev štajerske pasme, na razpolago pa bodo tudi plimetke, leghomke in ro-dajlendke. Na enak način bo oddajala v raznih krajih tudi mlade gosi, stare okoli 2 in pol do 3 mesece, kakršne so najbolj primerne za rejo in za pitanje za zakol. Tudi v Ljubljani bodo, na, trgu na razpolago živali zlasti ob tržnih dneh. Nov kader tekstilnih tehnikov Iz letnega poročila državne tekstilne šole v Kranju Minulo je prvo leto delovanja Državne tekstilne role v Kranju. V tem času je šola obnovila redno poslovanje in poslala v življenje prve absolvente v novi Jugoslavij], k; bodo poprijeli za delo tam, kjer so se pred vojno trdovratno držali tuji »nenadomestljivi« strokovnjaki. Sola je priredila tekom leta tudi troje teoretskih tečajev za delavstvo tekstilnih tovarn v Kranju. in sicer pre-dilski, tkalski in epreterski tečaj, katerih se je skupno udeleževalo 146 oseh. Razen teh je bil v šoli tudi praktični tkalski tečaj, v katerem se je priučilo tkanja 39 oseb. — Dijak: dnevne šole so med letem prakticirali v šolskih in tovarniških delavnicah. Absolventi drugega letnika so se ob pričetku počitnic korporativno podali na delo na mladimko progo Brčko—Banovič;, absolventi prvega letnika pa so odšli v razne tekstilne tovarne opravit obvezno počitnško prakso. Tako tudi današnja generacija stopa po častni pot;, ki jo je začrtalo onih 41 tovarišev — bivš.h dijakov našega zavoda, bi so padi: v boju za svobodo našega ljudstva in za njegovo srečnejšo bodočnost. Tekem šolskega leta je bilo prirejenih več ekskurzij v slovenske ;n brasse tekstilne tovarne, dijaštvo se je vedno udeležavlo vseh delovnih ma- nifestacij, pomagalo nabavljati drva, obnavljati Dražgoše itd. V gosteh smo imeli Tehniško srednjo'šolo iz Idrije in ji pckazali tukajšnje tovarne in Gorenjsko. Z novim šolskim letem se bo šola razširila v dvoje odsekov: v pre-dil-skega in tkalskega. V vsakega od teh bo sprejetih 24 dijakov oziroma dijakinj. Kot pogoj za vstop se zahteva dovršena nižja srednja šola, nekaj prakse v tekstilnih p: diet jih. neetnh-deževana politična preteklost in trdno zdravje (dober vid in sluh). Š:-la traja tri leta in hoče vzgojiti naš: industriji kader dobrih strokovnjakov — tekstilnih tehnikov, ki ne bodo samo strckcvni ampak tudi politični in kulturni. vodniki tovarišem v tovarni. Zato vabimo k vpisu v šolo le one delavne, nadarjene mlade ljudi, ki se hočejo kot industri j .k: strokovnjaki udeležiti 'poslednje zmagovite bitke — bitke za našo gospodarsko obnovo in blagostanje. Sprejemni pogoj; so na vpogled pri vseh vodstvih tekstilnih tovarn kakor tudi na razglasni desk; v šoli. Sprejemni izpiti prično 2. septembra 1946 ob 8. uri zjutraj. Naknadni sprejemi ne bodo mogoči, ker je število dijakov točno določeno. Pismene prijave k izpitu sprejema ravnateljstvo šole že sedaj. Likvidacija f ilmskega podjetja FLRJ Na podlagi uredbe o registraciji državnih gospodarskih podjetij je zvezna vlada izdala na predlog komiteja za kinematografijo odločbo, s katero se odpravlja Filmsko podjetje FLRJ, ustanovljeno z uredbo 3. julija 1945. Podjetja za predvajanje filmov (kinematografi). ki so bili last filmskega podjetja FLRJ ali v njegovi upravi, se izročijo’ do 30. julija t. 1. v upravo tistim državnim organom v ljudskih republikah, ki jih določi prezidij ljudske skupščine dotične ljudske republike. Likvidacijo nedokončanih poslov Filmskega podjetja FLRJ opravi posebna komisija. Imovino kakor tudi pravice in obveznosti Filmskega podjetja FLRJ razdeli komisija na podjetja za proizvodnjo in razdeljevanje filmov, ki se ustanovijo s posebnimi odločbami. Osebje Filmskega podjetja FLRJ se daje na razpolago komiteju za kinematografijo in novo ustanovljenim podjetjem. »Vestnik urada za cene« bo izhajal kot samostojno glasilo Urad za cene pri predsedništvu vlade LRS bo svoj »Vestnik urada za cene«, ki izhaja sedaj kot priloga »Uradnega lista LRS«, odslej izdajal kot samostojno uradno glasilo. Preden pa pristopi urad k temu, mora zaradi pravilne naklade vsaj približno ugotoviti stalne naročnike novega glasil a. V »Vestniku urada za cene« bomo objavljali poleg enotnih in posameznih cen tudi odločbe splošnega značaja, komentarje k predpisom o cenah, s čimer bomo omogočili pravilno uporabo predpisov, ter kratke strokovne članke, ki so važni v današnji dobi obnove in zgraditve porušene domovine. Zaradi tega bo glasilo koristno in potrebno ne samo gospodarskim podjetjem in ustanovam, zadrugam, trgovcem in obrtnikom, marveč tudi širšim ljudskim množicam. Naročnina bo odvisna predvsem od števila naročnikov. Stremimo za tem, da bi bila čim nižja in zmogljiva za vsakogar. Naročila sprejema urad za cene pri predsedništvu vlade LRS (vladna palača). Urad za «ena Delavsko-uslužbenske menze so oproščene davka na poslovni promet z jedili Na vprašanje, ali plačajo delavsko u službenske zadruge od prometa z jedili v menzah splošni davek na poslovni promet, je zvezno finančno ministrstvo pojasnilo naslednje: Po predpisih zakona o splošnem davku na poslovni promet (člen 8, točka 14) so uradniške, dijaške, d sl a v. ke in ljudske menze oproščene plačevanja tega davka od prometa z jedili, ker se promet v teh menzah ne opravlja zaradi zaslužka, ampak z namenom, nuditi članom čim boljšo in cenejšo prehrano. Po tej obrazložitvi so de-lavsko-uslužben ke zadružne menze, ki nudijo svojim članom prehrano po čim zmernejših cenah in brez zaslužka oproščene plačevanja davka na poslovni promet od tega poslovanja. = Obvestilo o zamenjavi francoskih bankovcev. Po sporočilu Francoske banke se bodo počenši s 13. julijem t. 1. jemati iz prometa naslednji francoski bankovci: po 1000 frankov, tip angleške izdaje (bankovec je tiskan v zeleni barvi na roza podlagi), po 1000 frankov, tip ameriške izdaje, in bankovec za 500 frankov (tiskan v motnordeči barvi na modri in rumeni podlagi). Na teh bankovcih ni oznake »Banque de France«. Da bo mogla Narodna banica FLRJ podvzeti vse potrebno za zamenjavo, se pozivajo v:i imetniki opisanih bankovcev, da jih deponirajo pri Narodni banki v Beogradu ali pri njenih podružnicah (za Slovenijo v Ljubljani in Mariboru), m sicer najkasneje do 15. avgusta 1946. Deponenti morajo istočasno predložiti tudi spi-ek bankovcev v treh izvodih (kopijah) z naznačitvijo zneska, serij in številh bankovcev. Narodna banka FLRJ bo izplačala dinarsko protivrednost deponiranih bankovcev, čim bo prejela sporočilo od Francoske banke o izvršeni zamenjavi. Narodna banka FLRJ. Vprašanja in odgovori Vprašanje; Po likvidaciji 1. 1936 mi je bila stranka dolžna 5000 din. Letno mi je odplačevala po 490 din. Med italijansko okupacijo je plačala dva letna 'obroka po 1S6 lir. Zadnji' obrok bi mi morala plačati 15. novembra 1945. Stranka je mnenja, da ji bo treba sedaj manj plačati. Prosim pojasnila, koliko mi mora stranka še plačati? Odgovor: Dolg iz 1. 1936. je od-plačljiv v 12 letnih obrokih. Potemtakem zapade zadnji obrok v plačilo 15. novembra 1947. Vsoto, ki Vam jo mora dolžnik še plačati, izračunamo takole: Med okupacijo v lirah plačane ohroke preračunamo v predvojne dinarje (38 lir je 100 din). Tako dobljeno vsoto seštejemo z obroki, ki so bili plačani pred vojno, kar po odbitku obresti odraču-namo od glavnice. Na ta način v predvojnih dinarjih izračunani ostanek delimo z 10 ( 1 dinar DFJ je 10 predvojnih dinarjev), če prištejemo k temu še triodstotne obresti do konca tega meseca, dobimo vsoto. ki Vam jo mora dolžnik še plačati, t. j. 251 din, S tem je njegov dolg poravnan. KULTURNI PREGLED Trinkov zbornik Ob jubileju Ivana Trinka Zamejskega. o katerem smo že pred mesecem pisali, je izdala Gregorčičeva založba v Trstu lep, 135 strani obsegajoč zbornik, ki nam daje prerez Trinkovega dela, primere njegovega verza, leposlovne proze in znanstvene razprave, vrsto člankov o njem in spominov nanj. hkrati pa tudi nekaj tehtnega gradiva o Trinkovi Beneški Sloveniji. Zbornk sta uredila Josip Birsa in Andrej Budal in mu napisala spremne besede, Oton Župančič in F. S. Finžgar pa sta poslala Ivanu Trinku za njegov jubilej nekaj toplih pozdravov in čestitk. Po tem uvodnem delu je zbrano nekaj primerov Trinkovega razsežnega dela. Najprej so pesmi, preprosta, otožna lirika, polna hrepenenja in upov. da bodo prišli tudi za Beneško Slovenijo drugačni časi. Tu je izbor iz knjige pesmi, ki jo je izdal Trink že 1879. leta v Gorici in je izšla v Gebrščkovi Slovanski knjižnici. Kot primer Trinkove proze je natis-nen Paglavski popoldan vedra zgodba o vaških dečkih iz pisateljevega rojstnega kraja, odlomek iz daljše povesti Naši paglavci, ki je izšla 1929. Šota v Gorici. Kako raznostransko je bilo Trinkovo znanstveno delo, pa nam kaže že kratki, pa zgoščeni iz-razpravic in odlomkov, ki jih je uvrstil urednik v ta zbornik — o rezijanskem govoru, o narodnih napevih, o modroslovju, o monizmu itd. Tako nam kaež že ta kratek, pa zgoščen izbor njegovega dela Trinka kot pesnika in pripovednika, hkrati pa kot znanstvenika, ki se je ukvarjal z jezikoslovnimi, folklornimi, filozofskimi in religioznimi problemi. Pero-risbe, ki so vložene med besedilo, nam povedo, da ga je od časa do časa zamikala tudi upodabljajoča umetnost, iz naslednjih strani pa izvemo, da se je mnogo ukvarjal z glasbo in tudi sam komponiral. V tretji del knjige — čeprav zbornik na zunaj ni ločen po poglavjih — bi uvrstili obširen oris Trinkovega življenja in dela, ki ga je napisal za njegov jubilej Andrej Budal z naslovom >Po ravni poti«. Isti avtor je še v posebnem članku načel vprašanje Trinkovega odnosa do umetnosti, Ludvik Zorzut pa nam predstavlja Trinka kot glasbenika. Trinka človeka nam približujejo še spomini na srečanja z njim. ki so jih napisali Ivo Juvančič, Virgil Seek m Zoezot. 0t> kon- cu knjige je bibliografija Trinkovih spisov. Ta nam daje pregled njegovega publicističnega dela, vsega, kar je objavil samostojno, pa tudi v časopisih in revijah, slovenskih in italijanskih. Iz te bibliografije tudi izvemo. kdo je pri nas že kaj napisal o Trinku in kje. Trinkov jubilej pa so porabili izdajatelji nejgovega zbornika še za to, da nam povedo ob tej priložnosti nekaj o njegovi ožji domovini, Beneški Sloveniji, ki nam je prav v teh dneh pogosto v mislih. Univ. prof. Milko Kos je napisal zgodovinsko razpravo o tem najzapadnejšem delu slovenske zemlje, Milko Matičetov je objavil primere iz žive govorice beneških Slovencev, v kateri ločimo tri dialekte, France Bezlaj je prispeval studijo o Baudouinu Courtenayu, jezikoslovcu, ki je v Reziji sami temeljito proučil njeno govorico. Ta del zbor; nika dopolnjuje osnutek obsežne Be-neško-slovenske in Rezijanske bibliografije. ki jo je sestavil univ. asistent Zvonko A. Bizjak in zbral v njej podatke o vsem, kar smo pri nas in v svetu o tej deželi napisali. Ta zadnji del knjige daje Trinko-vemu zborniku še prav poseben pomen. Tako to ni samo lepa počastitev Zamejskega ob njegovem jubileju, knjiga, ki nam osvetljuje njegovo življenje in daje žive primere njegovega deta, amoak je tudi dober dokument o slovenskem poreklu Beneške Slovenije. tistega dela naše zemlje, ki naj bi še po veliki osvobodolni vojni, v kateri je ljudstvo Beneške Slovenije tudi samo sodelovalo in s tem neizpodbitno dokazalo svojo voljo in pra-•vico, ostal izven meja Slovenije in Jugoslavije. m ★ Desetletnica smrti španskega pesnika Tolpe generala Franka so pred desetimi leti, dne 22. julija 1936, ubile v Granadi enega največ jih'španskih modemih pesnikov. Frederigp Garcio Lorco. Pri nas je njegovo ime še dokaj neznano. Zmeda v Španiji in pa evropska vojna so preprečile, da bi zo-slovel, kakor bi zaslužil Sicer smo nekaj njegovih pesmi že pred vojno prevedli v slovenščino, toda samo nekaj in brez prave izbire. Njegovi zbrani spisi so izšli v Buenos Airesu in so pri nas seveda še nedostopni. Ponekod po svetu., tako v Pragi, so se spomnili obletnice z uprizoritvijo njegovih dram .ki sicer niso vzbudile svoj čas takšne pozornosti kakor njegove pesmi so pa vendar značilne in spadajo s svojo perečo tematiko med najboljše, kar jih premore moderna španska umetnost. Frederico Garcia Lorca je bil An-daluzijec napol ciganskega rodu. Ju? na Španija s svojo pestro mešanico ras in plemen je inspirirala njegovo krik» in romanca, Ke a» izšle »Ci- ganske pesmi«, njegova najboljša knjiga, so postali pozorni nanj tudi izven španskih meja. Čeprav se je nagibal k surrealizmu, je njegova strastna in vročekrvna elenmentar-nost daleč prerasla umetniško šolo, iz katere je izšel. Toda v fevdalni Španiji sredi borb za svobodo tudi ta nežni lirik ni mogel stati ob strani in se je postavil v prve vrste revolucionarjev. Bil je -umetniški glasnik španskega gibanja za svobodo in je bil med prvimi, ki so dali življenje zanjo. Med Slovenci je bilo vedno veliko zanimanja za špansko umetnost in prav bi bilo, ko bi kdo prevedel Lorco in Ljubljansko gledališče bi lahko poseglo po kateri njegovih dram, saj jih ni tako malo. Znana je »Neplodna«. katero ie napival še za časa monarhije in je vzbudila, tako oster odpor v cerkvenih in. državnih krogih, da ie bila prepovedana. Velik uspeh je doživela tudi »Krvava svatba« in še nekatere druge. F. B. Mladi slovenski umetniki so odšli v Brčko V soboto popoldne je odpotovala iz Ljubljane večja skupina naših mladih umetnikov, da dado svoj delež h gradnji »Mladinske proge«. Med njimi so člani Akademije za igralsko umetnost, Akademije za glasbo, nekaj članov ljubljanskega dramskega gledališča in jazz, »Veseli berači«. Ostali bodo aa progi Brčko—Baaashči dva tedna. Podnevi bodo delali kot vsi, zvečer pa bodo izvajali umetniške sporede. S seboj imajo lasten oder in bodo uprizorili med drugim tudi Gorbatova »Mladost očetov«. Nove knjige in revije Hlada Slovenija — Mladina 1941— 1943. Ponatis »Mlade Slovenije«, glasila mladinske osvobodilne fronte slovenskega naroda in ponatis I. letnika »Mladine«, glasila zveze slovenske mladine. Izdala »Mladinska knjiga«. Ljubljana 1946. 280 strani. Danilo Švara, Venec partizanskih pesmL Založba »Mladinska knjiga«. Ljubljana 1946. 20 strani. A. Kopilenko, Sonce. Prevedel dr. Vladimir Kralj. Izdala »Mladinska knjiga«. Ilustriral Vito Globočnik. Ljubljana 1946. 50 strani. Popotnik. List za vzgojo, prosveto in kulturo. Izdaja Zveza prosvetnih delavcev in nameščencev. Urejuje in odgovarja uredniški odbor. Letnik LXIII.. 1945—46, številka 6—8. Ljubljana 1946. Izkušnje agitacijskega dela v Sovjetski zvezi. »Mala biblioteka marksizma—leninizma« štev. 7. Izdaja Cankarjeva zaležba Liublian« '•946 Zakon o ljudskih odborih. »Mala politična'knjižnica« štev. 2. Slovenski knjižni zavod. 23 strani. Ljubljana 1946. Kako delajo obnovitvene zadruge v Beli Krajini Že od dalgč se sliši iz belokranjskih vasi vesela pesem žag, ki jo spremljajo mogočni udarci sekir in kladiv. Iz te pesmi zveni živalmi ri tem obnove v belokranjski deželici. Iznad zelenja, sliv in jablan se beli jo nova ostrešja, ki razodevajo uspehe belct-namjskih cfc-novitvenih zadrug pri delu za obnovo požganih vasi. V Beli krajini deluje zdaj 10 obnovitvenih zadrug, od teh jih je 8 na pndročju tehnične baze Črnomelj: v Gribljah, Adlešičih, Vinici, Dragatrj-ßu, Petrovi vasi, Zapudju, Crncmlju in Siarem trgu. Na področju tehnične baze Metlka pa sta dve: v Metliki in Semiču. V nekaterih zadrugah je združenih po več vasi, celo po dvajset, drugod pa se omejuje zadruga samo na eno vas n- pr. v gorski vasi Zapudje, kjer je zvezana obnova vasi s čisto posebnimi regulacijskimi problemi. Bela krajina je v letih osvobodilne vojne ogromno žrtvovala. Po osvoboditvi je bila čisto izčrpana. Nad 2000 zgradb je bilo požganih. Polovica prebivalstva po vaseh je bila b.ez strehe. Manjkalo je vsega, orodja, živeža, živine .in obleke. Najbolj Pa je manjkalo ljudi. Mnogo jih je padlo v vojni ali -pa jih je uničid okupator po taboriščih in zaporih. Pri marsikateri hiši so Ostale samo ženske ■* Vzajemna pomoč — v obliki obnovitvenih zadrug Jasno je bilo, da je možno misliti na obnovo samo, če si bodo ljudje kar najbolj med seboj pomagali To pa je bilo najlažje izvedljivo in najbolj uipešno v ablikj obnovitvenih zadrug. Zato je tehnična baza v Črnomlju takoj po ustanovitvi posvetila mnogo skrbi ustanavljanju obnovitvenih zadrug po vaseh. Tehniki z baze so prirejali sedmke in seznanjali ljudi z idejo obnovitvenih zadrug. Ponekod je šlo lahko, n. pr. v Gribljah ali v Adlešičih, drugod pa ljudje v začetku niso bili posebno navdušen-; za misel, da bi se združili v zadrugo, ker so se bali, da bodo zadruge zahtevale od njih preveč mater lain ih žrtev. Zlasti v Starem trgu in v Petrovi vasi so bili ljudje zelo nezaupljivi. Posebno so se hali podpisovanja jamstev. Ko pa so vso stvar premislili in razumeli pravi smisel obnovitvene zadruge, so si kar podajali kljuke na tehnični bazi v Crncmlju in sami prosili, naj jim organizirajo zadrugo. V zadruge se vključujejo tudi tisti, ki samj niso utrpeli škode na poslopjih. Trenutno je v Beli krajini v obnovitvenih zadrugah 1020 članov in njih število še vsak d:n raste. Premagati je treba kup težav Vsako obnovitveno zadrugo je že pri rojstvu čakal kup težav, ki pa jih zadružniki tsžje premagajo skupno kakor posamezno. To se je kmalu pokazalo. Lani je vladalo -veliko pomanjkanje gradbenega materiala, opeke, peska In lesa, pa tudi tesarjev in mizarjev je primanjkovalo. F- - Vlak je vozil samo do Novega mesta, od tam pa je bilo treba vse .pripeljati z volovskimi vpregami in s tovornimi avtomobili, če jih je bilo mogoče dobiti. Zato so vsepovsod iskali stroje, da. bi si sami izdelovali strešno opeko. Ko je začel voziti vlak do Sanica, je bilo bolje. Vendar zdaj skoraj že v vseh zadrugah tudi posebno ob sušnih letih, kakor ie letošnje. Zato je treba vbo vodo, tudi za gašenje apna, dovažati od daleč. Tako srečavaš na belokranjskih cestah počasi stopicajoče vole, kj prevažajo sode z vodo iz Kolpe. Vode primanjkuje zlasti vasem Zapudje, Dragatuš, Maverien, Griblje, Stari trg in Pretoka, pa tudi drugim. Zato Zadružniki so se pripeljali v Črnomelj po opeko sami izdelujejo cementne strešnike. Na poti skozi belokranjske vasi lahko na mnogih krajih vidiš lope, kjer suše dema narejeno opeko, v glavnem -strešnike. Belokranjske zadruge imajo že 16 strojev za izdelovanje cementnih strešnikov, ki so jih do zdaj izdelali nad 150.000. Poljske opekarne so štirii Izdelale se več kot 60.000 kosov dobre zidne opeke. Poljska opekama v Gribljah krije že eno četrtino potreb svoje zadruge. V Prilbincih pri Adlešičih je imel opekarski mojster Jankovič svojo lastno poljsko opekarno, pa jo je prepustil zadrugi, sam pa je šel za delovodjo na medzadružno opekarno v Kanižarico. Tudi v Dolu pri Starem trgu je dai nek d-o-roačin svojo peč za žganje apna in opeke na razpolago zadrugi. Tam imajo tudi. stroj za izdelovanje zidne opeke, pa ga bo treba še popraviti. Zadružniki v Dragatu-šu sj. zdaj delajo lastno opekarno, zažgali pa so že dve apnenici. Narejene imajo že 24.000 kosov zidne opeke. Pomanjkanju lesa je odpcmogla država s tem, da je že dyakrat, lani in letos, dala na razpolago belokranjskim obnovitvenim zadrugam po nekaj tisoč kubikov lesa kot brezobrestno posojilo. Ta les vozijo zadružniki na polnojarmenik na Suhorju. Zelo primanjkuje zadrugam vprežne živine, volov in vozov. Prej so imel; skoraj pr; vsaki hiš: par volov, ■danes pa premore ponekod cela vas samo tri pare volov- Pa še ti so zaradi velikega pomanjkanja krme čisto izčrpani. Toda zdaj se obetajo zadrugam kamioni, le denarnih sre-d-s!ev za nakup jim bo spet primanjker valo. Ce jih ne bodo mogli dobiti na obroke, si bosta po dve zadrug; skupno nabavili enega. Obnovo ovira tudi pomanjkanje vode, ker so višje ležeče vasi tudi po pol leta brez vode, obnovitvena zadruga in tehnična baza v Črnomlju sta prekrili ožgano zidovje bivše meščanske šole, da ga ne razmaka deževje varčujejo poleti v teh vaseh celo z vodo za pitje. Medzadružnj odbor je tesneje povezal med seboj obnovitvene zadruge Te dn-i bodo začeli delovati pri okrajnih ljudskih odborih posebn; referent; za obnovitvene zadruge, kar bo zlasti v Beli krajini zelo razbremenilo osebje tehničnih baz. Zelo bo razbremenil obe tehnični baz; v Beli krajini tudi medzadruž-n: odbor, kj so ga izvolile vse belokranjske zadruge na skupnem sestanku dne 6. marca t. 1. Sedež medea-družnega odbora je v Črnomlju. V njem zastopa po en zastopnik dve do tri zadruge, bolj oddaljene pa imajo vsaka svojega zastopnika. Medzadruž-ni odbor je tesneje povezal med seboj obnovitvene zadruge, da bodo lažje pomagale druga drugi. Nadziral in vodil bo delo posameznih zadrug. Nabavljal in razdeljeval bo med zadruge gradbeni material sporazumno s tehničnima bazama v Metliki in Črnomlju. Čeprav zaradi raznih začetnih organizacijskih težav še ne dela s po-lno paro, se je vendar že zelo obnesel- Izpolnil bo važno vrzel v sodelovanju med obnovitvenimi zadrugami in tehničnimi bazami ter okrajnimi ljudskimi odbori. Prevzel je že od tehnične baze v Črnomlju apnenico in opekarno v Kanižarici. Prevzel bo v svojo upravo tildi vse ostale obrate, ki so jih opravljale doslej tehnične baze. Vrednost obnovitvenih kreditov povečujejo s prostovoljnim delom Prvi obrok obnovitvenega kredita so izkoristile že vse zadruge, razen v Zapudju, kjer se je poraba kredita zaradi jzrednih težav pri obnovitvenem delu zavlekla. Prve dni tega meseca so na sestanku zadružnikov po posameznih zadrugah razdeljevali nove kredite, ki so jih ljudje sprejeli z velikim zadovoljstvom. Število tistih, ki se boje podpisati jamstva, je vedno manjše, ker razumejo, da so krediti namenjeni samo v njihovo korist in äa se za njimi ne skriva izkoriščanje. Vrednost obnovitvenih kreditov povećavalo s prostovoljnim delem. V Crncmlju so petkratno presegli kredit, enako v Adlešičih. Tudi v Vinici so z malo denarja veliko naredili. Pri prostovoljnem delu za obnovo se je izkazala zlasti mladina v Gribljah in Rozalnicah. Mladincj iz Gribelj so s prostovoljnim delem napravili vse izkope. V Rozalnicah preživlja 15 letna gimnazijka Marija Starc svoje počitnice tako da pomaga gTaditi novo domačijo, ker so jim prejšnjo požgali fašisti. »Ko je gorela, smo se jim smejali,* pripoveduje vsa znojna in prašna, toda vesela — kakor je veselo delo za obnovo, ko v družbi druge vaške mladine nalaga oipeko v Semiču »Vprašali so nas, zakaj se sme- jimo, pa ;mo dejali, da zato, ker se jih ne bojimo, hišo bemo pa že novo postavili, ko ne bo več fašistov, pri nas. In zdaj ni več fašistov, mi pa gradimo novo hišo.« »Kaj pa cigančki, adi tudi pomagajo pr; delu za obnovo?« — sem vprašal drugo, nekaj let starejšo Marijo Starc, ki jih trije črnolasi cigančki pcmagajo zlagati opeko na avtomobile. »Strašno- pridnj so, samo da se lahko peljejo z avtomobilom.« Skoro ves les, ki je bil nakazan zadrugam, so zadružniki posekali in zvozili na žago s prostovoljnim delom. Pri tem so se odl.kovale zadruge Adlešiči, Griblje, Črnomelj in Vinica. Adlešič: so sploh ves svoj les posekali in obdelali s prostovoljnim delom, le najele strokovne moči so plačali. Težko pa je Belokranjce pripraviti do tega, da bi si zapisovali vrednost svojega dela v zvezi s porabo kreditov. Tehnična baza mora ljudem tolmačiti to potrebo. »Kdaj pa naj pišemo?« pravijo Belokranjci. »Zjutraj se nsm m-ud; na delo, zvečer smo pa preveč zbiti.« Le v Dragatušu jih malo prihaja, na skupno prostovoljno delo. Preveč ljudi manjka tam. Tako je tudj v Zapudju. Dobro bi bilo, če bi odbori OF iz drugih, neprizadetih krajev organizirali prostovoljne delovne skupine v te opustošene vasi. Duh . zadružništva je med vsem: zadrugami v Beli krajini v adlešički zadrugi najboljši. Zadruga Adlešič: je zato najboljša obnovitvena zadruga v Beli krajin) in prednjači vsem ostalim v delu in iniciativi. Tu sta odbor in članstvo ena družina. Tudi zadruga v Vinici se odlikuje po svoji delavnosti. Obnovili so že 13 domov in 23 gospodarskih poslopij Zelo lepe uspehe je dosegla tudi obnovitvena zadruga v Črnomlju. Področje te zadruge je zelo razsežno in tukaj je največje število porušenih stavb/ Zadruga hoče na vsak način v uspehih prekositi celo Adlešiče, toda t; pravijo, da se ne bodo dali n da bodo še bolj pljunili v roka. Zadruga v Črnomlju se je udeležila letošnjega prvomajskega tekmovanja in je nekatere obveznosti prekosila za 100, za 150 in celo za 250 odstotkov, skoraj vse pa je izpolnila 100 odstotno. Tako je n. pr. obveznost 260 brezplačnih kvalificiranih ur pro-stovoljnega dela izpolnila stoodstotno, obveznost KnOO nekvalificiranih prostovoljnih ur dela pa je prekosila za 230 odstotkov. Znatno so prekoračili obveznosti tud; pri kopanju peska in lomljenju gradbenega kamna, prj sekanju in tesan ju lesa in 'zdeio-vanju cementnih strešnikov. V kul-turneprosvetnih točkah so nekoliko slabši, ker so se obvezali, da bodo objavili v dnevnem časopisju dva dopisa, dva pa' v »Novi zadrugi«. Tudi v številu odborovih sej se niso odlikovali. Toda oi dvoma, da je boljše za 250 odst. prekoračiti obveznost v lomljenju kamna kakor v- odborovih sejah. Tudi zadruge v Gribljah, Dragatušu, Petrovi vasi, Zapudju in Starem trgu sd zelo prizadevajo, da dosežejo ali da se vsaj čimbolj približajo vodilnim belokranjskim zadrugam. V nekaterih zadrugah bo treba še dvigniti zadružno zavest, zlasti v Petrovi vasi. Nekateri mislijo samo nase jn na svoje potrebe. Tako so se n. pr. nepogorelci branili podpisovati zadolžnice za obnovitveni kredit. v odboru so bil; prej povečini nepogorelci, ki niso imeli dovolj čuta za bolj odškodovane zadružnike. Tovarišu iz tehnične baze v Čmcmlju pa je vendarle uspelo, da je preplačal zadružnike, ki so končno sprejeli kredit in nabavili material. Ponekod so nekateri tudi samo čakali z rokami v žepih, da jim bo država zgradila hiše ter jim nato stisnila ključ v roko. Toda takšnih je vsak dan manj. Drugi so vsi sami zagrabili za delo, ne da bi čakali vzpodbude od drugod. Takšna miselnost in pasivnost je zdaj premagana,, ne glede na to, da se po mnogih vaseh sploh ni pojavila, n. pr. v Adlešičih, kjer so že prvi dan po osvebojeniu zapele sekire in lopate. Zato so danes tudi ha najboljšem. „Vaša kr! — naša svoboda“ V moravski dolini so odkrili štiri spomenike žrtvam za svobodo štirje spomeniki, ki so jih v nedeljo odkrili v moravskem okolišu, govore o velikem številu žrtev, ki jih je položila ta lepa slovenska po. krajina na oltar naše skupne svobode. Veliko razdejanje v Moravčah in ruševine po dolini in po "bližnjih pobočjih pa govore o silovitosti borbe, ki se je polna štiri leta razvijala v teh trpečih krajih. S pomočjo ljudske oblasti in požrtvovalnih rok si ta od prirode obdarjena pokrajina celi rane. A kakor da vojna še ni zadala dovolj hudih udarcev, je preteklo soboto zjutraj besnela nad najbolj prizadetimi kraji — tam nad moravškim Dunajem in Sv. Miklavžem, nad Zgornjim Prekerjem, Desenom in proti Vačam — silovita toča, ki je v pol ure oklestila sadje z bogato obloženih vej, zbila koruzo v tla, naliv pa je odplavil mnogo plodne zemlje. Kakor sneg je toča sredi poletja pobelila moravške planote. Moravče same tokrat niso bile prizadete, a v dolino se je čul jok prizadetih. Tudi v nedeljo zjutraj se je nad vso moravsko pokrajino sprostil silovit naliv. Kljub temu se je k vsem štirim žalnim svečanostim zbralo takoj potem, ko se je vreme zvedrilo in je posijalo sonce, mnogo ljudi Po-, leg domačinov so prišli gostje, znatna udeležba je bila iz Ljubljane, v posebno lepem številu so prišli z Kamnika, iz Duplice, iz Zagorja in iz drugih revirjev. Moravče so se okrasile s slavoloki, transparenti, z mlaji, venci in zastavami. Ko so zazvonili zvonovi moravskih cerkva, se je pričela žalna svečanost pred spominsko ploščo, vzidano v novo stavbo na kraju, kjer je bilo 22. marca 1943. ustreljenih 7 talcev iz raznih slovenskih krajev. Kamniška godba je zaigrala žalostinko, nato je prvi moravški partizan odkril spominsko ploščo. Izpregovorili so govorniki iz raznih krajev, poklonili so 'krasne vence. Posebno lepo je žrtve počastila sindikalna podružica rudarjev in nameščecev iz Zagorja, hi je v pomoč prizadetim družinam darovala 20 tisočakov. Zapeli so domači pevci, kamniška godba je zaigrala žalnico, sklonili so se prapori, potem pa so se spet pogumno vzravnale glave, ko je godba zaključila svečanost s himno »Hej Slovani«. Še ves dan so potem pristopali k spominski plošči domačini, okoličani in gostje, polagali so cvetje in si vtisnili v spomin besede, ki so vklesane v spominsko ploščo: »Vaša kri — naša svoboda«. Na Hrastniku, poldrugo uro od Moravč, na planoti- pod Limbarsko goro, so se isti dan zbrali domačini, okoličani in izletniki okrog spomenika sredi strašno prizadete vasi. Zastopane so bile množične organizacije iz bližnjih Peč, izpregovorjene so bile tople besede v počaščenje velike tragedije deveterih domačinov, ki so jih Nemci 20. julija 1942. segnali na neki pod in vse skupaj zažgali. Med žrtvami sta bila tudi 82-letni Anton Razoršek, ki je ob palici stopal v smrt složno s sosedi, rekoč: »Kamor drugi, tja jaz!«, ter Jakob Urankar, ki je bil na begu obstreljen in so ga nemške zverine napol živega vrgle v ogenj. Vse prisotne je globoko ganila svečanost, prav tako pa tudi pogled po razdejani vasi. Na desetih kmetijah je ostal en sam gospodar s sinom, drugod gospodarijo same vdove z otroki. Prebivajo v zasilnih bivališčih. Domžalska tehnična baza obnavlja pet gospodarskih poslopij; dve sta - že celi, tretje pravkar dopolnjujejo, za četrto so že zbrali material. V nedeljo je vsak udeleženec ponesel vsaj eno opeko iz Kosez ali Mošenika na Hrastnik. Patronat nad porušeno vasjo je prevzel ljubljanski kvart Ajdovščina, že pogostokrat so se Ajdovci mudili tukaj, prinesli so pomoč; to nedeljo so se pripeljali z dvema kamionoma ter obdarovali prizadete vaščane z orodjem, perilom in posodo. Položili so tudi lep venec k spomeniku, ki je narejen kot stožec z imeni požganih na eni in padlih žrtev na drugi strani. Pel je pevski zbor iz Peč. V Polsnikovem dolu, v samotnem kraju na hudem ovinku ceste, ki veže Moravče z Vačami, v grapi pod Pustnikom, so odkrili spomenik iz umetnega kamna z dvema prizmama na podstavku. Žalne svečanosti se je udeležilo kljub slabemu vremenu nad 250 ljudi. Po govorih so deputacije položile vence, pel pa je mešani in moški zbor iz Device Marije v Polju. Ta spomenik stoji na čast desetim talcem, ki so jih Nemci 18. julija 1943. pripeljali sem iz Begunj in jih ustrelili, ker je na tem kraju nekaj dni prej padel! neki švabski gradbeni nadzornik. K žalni svečanosti so prišli zlasti ljudje iz Drtije, iz Prekerja, iz Gnnač, od Sv. Florijana in štorovja, iz krajev, ki jih je prejšnji dan prizadela toča. Uboga kmetica je potožila: »Pričakovala sem sto mernikov sadja in 20 mernikov orehov, da bi z izkupičkom obnovila dom, zdaj pa je vse na tleh. Izprositi moram pol mernika ajde v dolini, da bo za otroke čez zimo.« Skromna svečanost je bila v samotnih švajvicah nad gradom Tu-stanjem, nedaleč od Moravč. Tam so belogardisti lani 20. aprila ujeli v bunkerju tri neoborožene partizane. Miho Pirnata iz Tustanja, Vida Černeta iz Zg. Tuhinja in Staneta Cerarja iz Kraše. Strahovito so jih mučili, jim polomili ude in jih nato naravnost prešivali s svojimi brzostrelkami. V spomin mučeništva stoji spominska plošča. Poleg spomenika plapola zastava svobode, v katere zarji so mučeniki omahnili v grob. Po žalnih svečanostih je bila popoldne še počastitev na moravskem pokopališču. Grobovi žrtev so brli v najlepšem poletnem okrasju. Ob grobu m spomeniku sežganih žrtev iz Hrastnika, stojita dve veliki agavj in na grobu je iz cvetja urejen žalostni datum 20. julij 1942. Nedavno je sestra enega izmed pokojnikov s Hrastnika prinesla prgišče posmrtnih ostankov. Ko so doma čistili pogorišče, so še našli zadnje ostanke. Tudi ostale žrtve narodno osvobodil-nenga boja počivajo v lepo urejenih grobovih na moravškem pokopališču. Soparno ozračje je bilo v nedeljo prenasičeno z vonjem obilnega cvetja. »Stara sta bila komaj šestnajst let — hotela sta svobodo imeti,« -— govori napis na spomeniku dveh mladih partizanov, ki sta padla 22. julija 1944. Kamniška mestna godba je zaigrala »Vigred«, ki je močno ganila svojce žrtev in vse, ki so se zbrali k žalnici na pokopališču. Popoldne je bila lepa kulturna prL reditev na prostem. Sodelovali so kamniška godba, domači pevci, mešani in moški zbor iz Device Marije v Polju, pionirji in mladina iz Moravč ter fizkulturniki iz Domžal. Vrstile so se pevske in godbene točke, deklamacije in skrbno pripravljeni nastopi s simboličnimi vajami. Domačini o skrbno in požrtvovalno pripravili prireditev, saj je bil ves dohodek nedelje namenjen olajšanju življenja prizadetih družin. Za svečanost so bili izdelani spominski znaki in spominska knjižica, ki jo krasi posvetilo in lik tragične žrtve. GOSTILNIČARJI! LJUTA RAKIJA jakost 45°. cena 78 din za liter sa plaćenom državnom trošarinom dobije se JAVNO SKLADIŠČE KLET U RH od 8. do 12. ure. IZKOPAVANJE PRAZGODOVINSKE GOMILE V STIČNI Letošnje poletne mesece so povsod po Jugoslaviji h po Sloveniji na delu pridne, mlade roke. Tam se gradi železnica, tem cesta, drugod bo zraste! nov dem. Na obnovi je danes vsak, kdor je resnično uvidel prave potrebe današnjega časa. Na sektorju kulturne obnove delo ni nič manj intenzivno. Ljudska vlada Slovenije je postavila v program veMkih javnih del kar dve gradnji, ki imata -izrazito nalogo kulturne obnove in sicer adaptacijo ljubljanskega Gradu za muzej narodno osvobodilne borbe in dograditev Moderne galerije v Ljubljani. V okviru manjših možnosti, toda velike kulturne pomembnosti je na pobudo ministrstva- prosvete Narodni muzej pričel z izkopavanjem prazgodovinskega grobišča v Stični. Muzej ima namen sistematično preiskati ena d rsko umilo — torej zadružni grob, k; -datira približno v teto 500 pred našim štetjem. Dosedaj je bilo na Slovenskem na roparski način prekopanih že mnogo gomi Hz tega časa- Iskalci zakladov so navrtali z vrha tak grič, napravili vanj razne rove in nato z dolgimi železnim; ostmi. iskali v smeri, odpora, da bi začutili kamen, ki je več ali manj gotov znak groba. Namesto pričakovanega zlatega teleta so dobili razne črepinje jn oglje, kar so potem pometali proč, ter bronaste predmete, ki »o jih potem prodali raznim starinarjem ali pa včasih celo muzeju. Tako se je tekem desetletij v- Narodnem muzeju nabralo-na- tisoče prazgodovinskih predmetov, ki so postali po svoji umetnosti in kulturnozgodovinski Pomembnosti znanj po vsem svetu. Prazgodovinskih predmetov je na pr. iz Vač v muzeju kakih tisoč. O vseh teh predmetih pa je redoma znan en sam podatek, .ki je v inventarju na kratko zapisan: »Vače«. Ne vemo, ali so bil predmeti najdeni v naselbini ■ ali pa v gcm^ah, ne vemo, kateri predmeti so bili najdeni skupaj v ieti gomili, kaj še, da bi vedeli za skupaj spadajoče predmete enega groba-. Seveda je znanstveno dete- s taks» mpterijMo«. pravzaprav kopica bolj ali manj verjetnih hipotez, sklepanj, domnev. Predmeti so pomembni samo kot osamljene starine in umetnine. s Se veliko slabši je položaj, če hočemo vedeti, kakšen je bi1 tak prazgodovinski grob, kako je taka gomila nastajala, v kakšni smeri in legi so bili razvrščeni grobovi, kakrše.i je bil potek pokopavanja od sežiga trupla do postavitve spominskega kamna-Podatkov te vrste je v svetovni literaturi za dobo naših gomil bore malo, za slovenske gomile pa jih takbrekoč ni. Toda prav ti podatki so najvažnejši. Moderna napredna znanost se namreč zan-ima predvsem za način družbenega življenja minulih kultur in za tiste osnovne produkcijske silnice, ki so dajale družbi njen obraz in ki so bile gibalo družbenega razvoja. Gotovo je kultura starih Ilirov v procesu družbenega razvoja taka kultura, ki ni več prvotno občinska a se tudi še ne more imenovati suženjska kultura kot n. pr. v Atenah ali Rimu. To je prehodna, stoletja trajajoča razvojna oblika men enim produkcijskim sistemom in drugim produkcijskim sistemom. Nosilec druž -bgoega v tej dobi je oedvqnr no zadruga. Če hočemo arheološko zvedeti kaj trdnega o zadrugi starih Ilirov, pa moramo sistematično preiskati in si ogledati strukturo gomile, kajti gomila je ravno zadružni grob-Iz strukture gomile, iz odnosov posameznih grobov do celotne gomile, iz načina pokopavanja bomo mogli dognati značilnosti zadružne družbe starih Ilirov, katerih nismo mogli dognati samo jz umetnostnih predmetov, kj jih hranijo muzeji. Narodni muzej je z delovno četo ljudske študentske mladine pričel preiskovati eno izmed večjih ilirskih gomi1 v Slični ob državni cest; v dolini med Stično in St. Videm. Najprej je bil odkopan vrh 'gomile, tako imenovana kapa. Seveda-se je že pred začetkom kopanja vsa gomila natančno nivelirala z geodetskim nivelirnim instrumentom in merilno letvo. Ta priprava je sploh ves čas izkopavanja neprestano v rabi. S tem, da je bila odsekana kapa gomile, so bili že dani profili-prerezi v stenah ganile, in ena vodoravna ptoskev. Sedaj pa se vrši izkopavanje v rovu z dveh koncev gomile, ki imata namen priti do osrednjega groba zadružnega pogla- varja ter urezati dva celotna profila od vrha gomile do mrtvih tal. Dosedanji rezultat; izkopavanja .so znanstveno prav pomembni in tudi či-sto materialno govorjeno, dobri. V enem ženskem grobu so se našle lepe ovratnice 'iz jantarjevih jagod, ki so bile importirane od Severnega morja, ter iz steklenih jagod egiptovskega izvora. Ta grob je imel na dnu desko, k; je ge prav dobro vidna. Našel se je tudi bronast nožiček in gtevica bronaste okrasne igle. Važnejše kakor najdbe grobov so dosedaj stvari, ki- so bile najdene v posameznih izkopanih plasteh na vrhu gomile. V tej fazi izkopavanja ono bili že od prvega dne posebej pozorni na morebitne najdbe iz etevanske dobe. Kajti te najdbe bi nas že po svoji narodni pripadnosti zelo pritegnile, hkrati pa bi tudi dokazovale nepretrgano naseljenost stiske doline in 6 tem centralne Dolenjske. Uepeh je bil velik nad vse pričakovanje. Našla se je ©na slovanska zapestnica ,dve or-namentirami slovanski črepinji in nad tristo srednjeveških črepinj, ki so bile posebno številne na sredi gomile kakega pol metra jpd whom v plasti oglja. Pod tem ogljem. je v ilirsko plast zajedena poznejša zemeljska plast, z drugimi besedami; na tem mestu je bila ilirska gcmila v času slovanske kolonizacije stiske dohoe na vrhu kepana in je na njej morda stala tudi kaka lesena koča. V ist; skr vanski plasti e-ta se našla tudi dva kamenita nožička iz kamene dobe, ki sta služila najbrže tem naseljencem kot amulet. Pred nekaj dnev; se je na dnu gcmile na robu pokazala vrsta kamnov, ki so najbrže kamenita ograja okol; prvotnega idrskega zadružnega groba. Izkopavanje gomile v Stični je gotovo važno znanstveno delo m obljublja pomembne rezultate. Delovna četa je odlično razpoložena in svoj prost čas smotrno uporablja za politični in strokovni študij. Ta teden ji je predaval profesor dr. Klemenc o izkopavanjih v Vučedolu na Hrvat-skem, profesor dr. Brodar pa O svojih najdbah iz pateolitika in o nalogah paleolitske arheologije v Jugoslaviji, ravnatelj muzeja dr. Kastelic pa ji je govoril o Ilirih, in o problemih strnjene naselitve Dolenjske od orazgo-dovine do srednjega veka. Dr. Jože Kaste££> DNEVNE VESTI koledar Torek, 23. julija: Apollnarij, Liborij, Roroula, Brana. Sreda, 24. julija: Kristina, Ratimir. SPOMINSKI DNEVI 23. 7.1919. — Ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Prva državna lekarna, Marijin trg 5; lekarna Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. OKROŽNO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEDE Torek. 23. julija ob 20. uri Dom ljudske prosvete: Kraigher: »Školjka?, premiera, -Režija Mr. Fedor Gradišnik. Petek, 26. julija ob 20. uri, Dom ljudske prosvete: Kraigher: »školjka«, Repriza. Režija Mr. Fedor Gradišnik. KINEMATOGRAFI Ljubljana, Union: Ameriški film Jeklena armada«, tednik. - Ob 18.30 in 20.30. — Matica: Sovjet, film »Tahir in Zuhra«, tednik. Ob 18.30 in 20.30. — Sloga: Ameriški film »Kapitan Fury«, tednik. Ob 18.30 in 20.30. — Letni kino Tivoli: češki f.lm »Dobri Valentin-, tednik. Ob 20.30 in 22. — Kodeljevo: Ameriški film »Tihotapci«, tedn k. Maribor, E»planade: Ameriški film »Tukaj sem tujec«, tednik. — Grajski: Ameriški film »Vroče- krvno dekle«, tednik, — Letni kino: Sovjetski film »Četrta pod- mornica, tednik. Celje. Metropol: Ameriški film »Dogodek na kliniki«, tednik. — Dom: Ameriški film »čaj«, tednik. Ptnj: Ameriški film »Čarobni bar«, tednik. ★ SPOMINSKA SLOVESNOST NA VIŠKEM POKOPALIŠČU Nocoj ob pol osmih zvečer bo na «-iškem pokopališču spominska slo-esnost za 16 žrtvami italijanskega ašizma z Brda pri Ljubljani. Dne J4. julija 1942. popoldne so prihru-neli opijanjeni fašisti na Brdo, pridi požigati hiše in ropati. Vsakega roškega, ki so ga našli doma, so jstrelili. Ljudi so prisilili, da so gle-ali svoje skromne hiše, ki jih je po-irai ogenj. Poleg tega so še na dru-re načine terorizirali ljudi. To je bil den največjih pokoljev in požigov ako rekoč v sami Ljubljani. Popol-oma je bilo požganih enajst hiš, več a tako, da v njih ni bilo mogoče sta-lovati. Najbolj sta trpeli ulici Pre-alj in Kolajbova. Da bi napravili čim ec škode, fašisti z vso svojo opremo :so šli po cestah, temveč vdirali kar ez vrtove. Pritem so podrli vrtno grajo, ki jim je bila na poti, v trgo-ino Kolman pa so vrgli bombo ter o potem, popolnoma, oplenili. Prebi; alstvoBrda, viške četrti, in vse Ljilb-■ane bo danes počastilo spomin teh rtev fašizma, pod katerim morajo e danes trpeti naši rojaki v coni A. • LšM sekretariat poziva vse slušatelje tehnične fakultete, da se zbe-o na svojih oddelkih na tehniki v orek 23. julija ob 19.30, da izrazimo zahteve vseh ljudskih študentov tehnične fakultete po pravični rešitvi Primorja s Trstom in s tem podpre, mo delegacijo jugoslovanske vlade pod vodstvom tovariša podpredsednika Kardelja, pri njegovih pravičnih zvajanjih na mirovni konferenci. Vsi slušatelji pravne fakultete naj se zbero danes, v torek ob 20, uri predavalnici 90. Zaradi izredne važnosti dogodkov, ki stojijo pred nami. se udeležite sestanka vsi! Sekretariat LŠM, pravna fakulteta. Slušatelji gosp. fakultete imajo or> 19. uri dne 23. julija obvezni masov- ni sestanek v trgov, akademiji. Udeležba strogo obvezna. 1541-n Planinci pozor! Planinsko društvo Slovenije, podružnica Ljubljana, priredi v nedeljo 28. t. m. izlet na Ratitovec. Odhod ob 6. uri izpred Grafike do Češnjice. Povratek iz Zalega Loga ob 18. uri Cena za vožnjo 50 din. Za hrano skrbi vsak sam. Prijave do petka do 18. ure. 1039-n Gibanje v obmejnem pasu v planinah- Sporazumno med štsbcm II. divizije korpusa Narodne obrambe Jugoslavije ter ministrstvom za notranje zadeve je planincem, članom Planinskega društva Slovenije, dovoljeno gibanje v pet kilometrskem obmejnem pasu na podlagi nove članske izkaznice PDS, kj jih izdajajo posamezne podružnice PDS. — Izkaznica bo opremljena s fotografijo 5V2-fcrat 4 eni,-— Ža gibanje v obmejnem pasu mora biti članska izkaznica PDS potrjena od okrajnih odsekov za notranjo upravo. — Planinci dobe informacije in članske izkaznice pri podružnicah PDS. 1530-n Teren Vrtača! Tovariši — tovarišice! Trst in Gorico nam zapadni »zavezniki« krivično krate. Svoj gnev bomo izrazili na bločnih sestankih, ki bodo v torek dne 23. julija ob 20. uri in sicer: Blok Bleiweisova in blok Podrožniki, na tehnični fakulteti v sobi 83 in 84. Blok: Vrtača in Levstikova: v šoli na Vrtači v sobi 2 in 3. Naša narodna skupnost terja od nas, da se vsi brez izjeme udeležimo teh sestankov! 1537-n Sestanek dopisnikov vseh množičnih organizacij bo danes ob 18. uri v dvorani Doma sindikatov (bivš'a Delavska zbornica). IJcpolnilni tečaj za zobozdravmke. Razpisujemo vpis v I. dopolnilni tečaj, ki se bo vršil celodnevno od 5. do 17. avgusta. Prijave sprejema drž. zobotehnična srednja šola v Ljubi jari, Vegova 8. do 30. t. m. dnevno od 7. do 13. ure v šolskih p:ostorih. Prijavijo se lahko že izučeni zobotehniki in oni prakt kanti, katerim je redno šolanje onemogočeno pa bi se radi izpopolnil: v stroki. Za tiste, ki žele polagati privatni izpit čez 1. letnik, je pa tečaj obve-Prijavi je treba priložiti učno pogodbo, izkazilo o gmotnem stanju in zadnje šolsko izpričevalo. Medicinci, ki ste se prijavili za delo v mesecu avgustu v pionirskih kolonijah in delavnih brigadah v Sloveniji, se zglasite 30. julija- ob 8. uri Zjutraj v medicinskih menzi, Ujer bo-:ite prejeli nadaljna navodila. — Glavni odbor Ljudske mladine Slovenije. Člani oblačilne podružnice 7, Ljubljana! Danes, 23. julija ob pol 8 zvečer bo izredni občni zbor; sestanek v Prešernovi ulici 7, na dvorišču zadruge. 1244-n Za šivilje in šivilje belega perila bo v sredo, 24. t. m. ob pol 8 zvečer občni zbor v dvorani, Gajeva ul. 5. Udeležba točna in obvezna. 1344 n Vsem pevskim zborom. V Državni založbi jc izšla prva zbirka glasbenih edicij: »Naši zbori«. V tej zbirki so pesmi, ki si jih zbori lahko izberejo za nastop na Kongresu ljudske prosvete. Ostala dva snopiča, v katerih so še ostale pesmi pripravljene za Kongres, izideta v kratkem. Zbirka se dobi na Krajevnemu medstrokovnemu svetu, Bleiweisova cesta 42. Cena 28 din. Sejem na Teharju. V petek 26. t. m. bo na Teharju pri Celju živinski in kramarski Anin sejem. Mariborski sindikat; Svojim tovarišem v coni A- Za slavkujoče v coni A je darovalo delavstvo ki nameščen-stvo v Mariboru: Tovarna Hutter in drug — Maribor din 140.000.—, tovarna Jugosvila, Rotek-s, Jugotekstil din 33.648.50, tovarna Thoma — Pobrežje 18.000.—, Okrajni odbor OF 11.115.—, Avkr promet — Maribor 7-823.—, Mariborska livarna 7.427.—, Mestna uprava DES in Okrožna uprava DES 4.331.50, Mestna plinarna 2.795.—, Elektrarna Fala 2.422.—, Konfekcija Hutter Henrik 2100.—, Oblačilci 2.010.—. Zlatorog 2.000.—, KOZ gradbene industrije 2.000.—, Vindiš mlin 1.241.50, Opekarna Košaki 1.200.—, Podružnica Matosvila Radvanje 1-000.—, Tovarna Atama 1.000.—, Podruž. finančnih usl. mesto 800.—, Podružnica Triumf 125, Delavnica »Premoženska uprava« 260, Podružnica As torij a — Maribor 825, Podružnica Blatnik — Maribor 361, Padruž. Cač-Skerlevaj — Maribor 500, Uslužbenci Durjave — Maribor 315, Podružnica Pergler — Maribor 706, Podružnica Celigi — Maribor 462.50, Podružnica Tofra — Maribor 675, Podruž. tovarna blaganj — Maribor 818—, Pisarniško osofoje Premoženjske uprave 200.—, Mestno kopališče — Maribor 135.—, Pogrebni zavod — Maribor 300.—, KUNI — Maribor j 220.—, Delavska pekama — Maribor j 645.—•, Favorit — Maribor 443.—, Gradivo — Maribor 668.—, Podružnica kovinarjev (18) 355.—. S of ra — : Maribor 291—, Mestna klavnica — I Maribor 160.—, Podruž. štev. 3 Lnanč. usxuž. 250.—, Primorski pošini tečajniki 415.—, Tovarna letal — Tezno 124.350—. Skupaj din 374.393.—. Delavci in nameščenci pr i K Tl) darujejo enodnevni zaslužek za delavstvo v Trstu in Conj A! Delavci in nameščenci pri KID na Jesen'cah in Javorniku so soglasno sklenili izročiti delavcem v Trstu in coni A en°-dnevni zaslužek. Na račun so takoj nakazali Glavnemu odboru Enotn h sindikatov Slovenije 300.000 Din. Uprava kliniških bolnišnic , se Iskreno zahvaljuje uslužbencem tovarne »Kuverta« za znesek 3.498 din, ki so ji ga poklonili od mezd prostovoljnega dela. Strojepisni pouk za posameznike, dopoldne, popoldne ali zvečer nudijo »Instrukcije« Kongresni trg 2/lb tel. 23-91. 1538-n Strojepisni pouk — dopoldne popoldne ali zvečer za posameznike. Najuspešnejša učna metoda, zajamčen uspeh. — Praktično znanje potrebno za vsako javno ali zasebno službo. — Informacije, prijave: Zasebni individualni pouk. Domobranska 15. (Vodi ravnatelj Christof Drago.) 1247-n * OBVESTILO O USTANOVITVI VIŠJE STANOVANJSKE KOMISIJE V smislu novega zakona o stanovanjih in poslovnih prostorih z dne 29. junija t. 1. je bila ustanovaljena pri ministrstvu za notranje zadeve VLRS višja stanovanjska komisija, ki od 23. t. m. dalje posluje v Cigaletovi ul. št. 3. (pritličje). Ta komisija je drugostopno stanovanjsko oblastvo za stanovanjske zadeve na področju okrožnega mesta Ljubljana in rešuje tudi, pritožbe proti odločbam višjih stanovanjskih komisij pri okrožnih ljudskih odborih, kadar te nastopajo kot prvostopne. Pritožbe j o., treba vložiti pri stanovanjski komisiji pri MLO v Ljubljani ali okrožni stanovanjski komisiji, ki je odločbo izdala. Na višji stanovanjski komisiji pri ministrstvu za notranje zadeve bodo sprejemali stranke vsak torek in petek od 10. do 12. ure. Sprejemali pa bodo le tiste stranke, ki so že vložile pritožbe proti odlokom prvostopne stanovanjske komisije pri MLO okrožnega mesta Ljubljane ali pritožbe proti prvostopnim odlokom višjih stanovanjskih komisij y pri okrožnem LO. nadalje se bodo sprejemale tudi tiste stranke iz okrožnega mesta Ljubljane, ki so vložile prošnje za dodelitev poslovnih prostorov. V vseh drugih zadevah naj se stranke obračajo na prvostopne stanovanjske komisije oziroma na višje stanovanjske komisije pri okrožnih LO. Iz pisarne ministrstva za notranje zadeve. DAJALCI KRVI! Redni pregled dajalcev krvi in odvzem krvi sposobnim je v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani (Klinične bolnišnice, vhod za Ljubljanico) trikrat tedensko in s'cer vsak torek, sredo in četrtek. Javiti se morajo v zavodu že ob 8 zjutraj. Glede informacij se krvodajalci lahko zglase v zavoda tudi v drugih dneh. Dajalci kr*ri na dan pregleda - odvzema krvi ne smejo zajtrkovati rič mastnega. O omenjenih dneh ob 8 zjutraj naj se javijo tudi tisti, ki žele prv č dati kri. V dneh 23., 24. in 25. julija naj se javijo ob 8 v Zavodu sledeči krvodajalci: Grünfeld Marija, Celovška 20. Grom Rozalija. Kotnikova 23, Kržišn k Štefanija, Staničeva 22, Kešem Marija, Aljaževa 8, Kunc Jožica, Tyrševa 87 a, Laznik Ivan, Jegličeva 10, Marjasec Ana, Gosposvetska 63, Stoječ Rajko, Baragova 7, Skalja Marica, Kapusova 3, Volkar Renee, Jernejčeva 19, Zomer Lidja, Sredi-ška 2, Zupanc Angela, Kocenova 12, Grmič Antonija, Vrhovci 34, Cistar Albin, Predovičeva 42, Fllpič Darinka. Gerbičeva 21. Horvat Pavel ml., Rožna dolina VT-13, Jurčič Metka, Sattnerjeva 2, Modic Jjudmila, Domobranska 13, Novak Ivanka, Zvonarska 13. Rijavec Ida, Šlajmer-jeva 3, Rupnik Milica, Gregorčičeva, Vadnov Henrik, Gerbičeva 20a, 2e-bavec Mar ja, Janševa 10, Bernik Franc, Kozarje 89, Hlastan Francka, Tobačna ul. 6. Kristan Cvetko, Tavčarjeva 11, Novak Mara, Vil harjeva 35. Oražem Anton, Bohoričeva 26, Petrič Marija, Zaloška 6, Skalja Jožica, Kosovska 5, Tomažič Tina, šlajmerjeva 3, Trnovec Franc, Rožna dolina XVTI-2. Krvodajalci z dežele, ki Imajo kak opravek v Ljubljani, naj se istočasno prijavijo v zavodu zaradi pregleda in event, takojšnjega odvze ma krvi. Ponovno naprošamo tiste krvodajalce, ki ne žele več dajat krvi ali so menjali stanovanje, da to sporoče zavodu ustmeno ali z do-pisnico. PRESKRBA DELITEV SVEŽEGA SVINJSKEGA MESA V LJUBLJANI Zaradi obstoječih zalog prejmejo v torek 23. t. m. od 7. do 11. ure pri svojih stalnih mesarjih upravičeni potrošniki okrožnega mesta Ljubljana na rimsko štev. I glave osnovne živilske nakaznice za popolnega oskrbovanca, odnosno na rim. štev. III glave osnovne živilske nakaznica za samooskrbovanca z moko in zakuho za julij 1946 po 10 dkg svežega svinjskega mesa. Prodajna cena je 52 din za kg. Jugoslovanska mladinska delovna brigada v Varšavi Varšava, 18. julija. (PAP) Predvčerajšnjim je bjl v Varšavi prisrčen sprejem jugoslovanske mladinske delovne brigade, kj bo pomagala poljski mladini pri delu za obnovo glavnega mesta. Jugoslovanske mlad nce so sprejeli na postaji predstavniki poljskih mladinskih organizacij, člani jugoslovanskega veleposlaništva in Društva poljsko-jugoslovanskega prijateljstva. Dopolnitev zakona otisku Po členu 136. ustave ata zaskeno-dajna odbora obeh zbornic ljudske skupščine FLRJ izdala zakon o potrditvi in spremembah zakona o tisku. Po potrditvi in spremembi tega zakona objavlja zvezni Uradni list z dne 12. t. m. celolno spremenjeno in prečiščeno besedilo zakona. Členu 8. zakona, po katerem je tiskar dolžan poslati pristojnemu okrajnemu javnemu tožilcu po tri izvode tiskane strani, takoj ko so ti izvodi natisnjeni, je dodana naslednja določba: Ce je tiskarna v kraju sedeža okrožnega javnega tožilca, kakor tudi tam, kjer nj okrajnega javnega tožilca, je tiskar dolžan por-lati izvode okrožnemu javnemu tožilcu. Členu 11., ki navaja kaj je prepovedano razširjati v tisku, je dodana naslednja določba: Da se zavaruje v goja mladine je prepovedano razširjanje in prodajanje knjig, časnikov in drugih tiskanih stvari, namenjenih mladini, ki vsebujejo čtivo, sestavke, risbe ali slike, škodljive za vzgojo mladine. Po spremenjenem besedilu 15. člena izdaja posebna dovoljenja za pravico razširjati inozemski tisk pred-sedništvo vlade FLRJ (po dosedanjem besedilu ministrstva za informacije). Prihajanje in razširjanje časn.Uov, knzig in drugih spisov, ki -e tiskajo v inozemstvu v jezikih naših narodov ali so namenjeni našim narodom, je dopustno šele, ko da za to dovoljenje generalni sekretar vlade FLRJ (doslej minister za informacije). Po dopolnjenem in spremenjenem besedilu 16. člena morajo podjetja, pooblaščena za razširjanje inozemskega tiska v naši državi, poslati po tri izvode predsedništvu vlade FLRJ, in sicer takoj ko prejmejo čas n fee, knjige ali spise, tiskane v inozemstvu. Odločbe o prepovedi razširjanja takih tiskanih stvari izda generalni sekretar vlade FLRJ. UČITELJSKI POLITIČNI TEČAJ V učiteljski politični tečaj, ki bo v času od 29. julija 1946 do 10. avgusta 1946. so sprejeti naslednji učitelji: Kocbek Jože, Winkler Julijana Bezeljak Janez. Jelnikar Bronislava. Ušeničnik Jakob. Cotman Vida. Brane Emilija. Gole Josip. Mehle Milena. Fedran Marija. Makse Ana, Pardub-sky Rajko. Sedej Antonija, Ažman Anica, Kenk Jože. Višner Stana. Martelanc Elda, Turnšek Rela. Zaman Slavica. Oblak Julka. Batič Lojze. Valenčič Vlasta, Kus Marija. Misel.) Marija. Kuželj Alma, Žitko Marija. Košar Iva. Arrifeler Marija. Šircelj Dana. Kerenčič Mariia. Tomič Franc. Nanut Anton, Tomec Marija. Pokorn Danica, Vodnik Ignac. Ham Jožica. Korbar Vladimir. Urbančič Rozalija, Kovič Brigita. Pipp Anton. Majer Ivana. Demšar Danica. Reven Elizabeta, Podgoršek Pavla, Mihevc Olga. Müller Nada. Velikonja Marija. Blažič Doroteja. Novljan Stanko. Telban Jože. Bezeljak Marija. Umnik Alojzija. Vidic Dana. Rutar Ludvik, Oblak Marija. Ple-han Frančiška. Erbežnik Franja. Lunaček Slava. Penko Ela. Sešek Kristina. Kunc Margarita. Plemelj Matilda. Maček Marija, Brumat Marija, Tome Eleonora. Vodopivec Ivan. Vodopivec Silva, Manfredo Ivanka. Perenič Ana. Pavlica Andrejina, Klemenc Franc. Metelko Antonija. Zagorc Jožica, Plesničar Nuša. Jezeršek Ana, Šušteršič Stana, Potočnik Angela. Brumee Anica. Vilfan Katarina. Auguštin Vincencij. Medic Ana. Bavdek Antonija. Kušar Ana. Mazovec Antonija, Pesjak Branka. Eržen Antonija. Nagu Mira ln Dežman Pavla. Vsi navedeni naj ee zglasijo v ponedeljek dne 29. t. m. ob 8. uri v fizikalni dvorani ghnajaj« ha VlSa. FIZKULTU RA Motorne dirke za prvenstvo Jugoslavije V nedeljo so bile okoli Kalemsg-dana v Beogradu motorne dirke za državno prvenstvo, Uj jim je prisostvovalo okoli 30.000 ljudi, med njimi ministri zvezne vlade in vlade Ljudske republike Srbije; diplomatski zbor in generaliteta. Tekmovali so najboljši beograjski, zagrebški in ljubljanski motoristi. V v-eh skupinah so bile ostre borbe. Kljub številnim padcem so se dirke končale brez večje nesreče. Zvečer je FISAJ priredil tekmovalcem banket, kjer so bile zmagovalcem izročene nagrade in diplome. Rezultati dirk «o biti naslednji: Kategorija do 125 ccm (nastopilo je 13 dirkačev, na cilj jih je prišlo 8): 1. šurbek (Metalac, Zagreb) 9:12,5, povprečna hitrost 55,300 km na uro, 2. Širca, 3. Kršek (oba Metalac, Zagreb). Kategorija 250 ccm športni (nastopilo je 8, na cilj so prišli 4 dirkači): 1. major Glebov (JA) 15:04,0; povprečna hitrost 87,761 km na uro, 2. Jakšič, 3. Barbarič (oba Metalac, Zagreb). Kategorija 250 ccm turni (nastopilo 10, na cilj sd prišli 3 dirkači): T. Jakšič (Metalac, Zagreb) -9:54,4; povprečna hitrost 86,026 km na. uro; 2. Puhar Franc (žel., Ljublj); 3. <5a-braja (Met., Beograd). Kategorija do 000 ccm s prikolico (dolžina proge 22,400 km): 1. Stipetič s spremljevalcem Pavletičem (Met., Zagreb) 15:45,0; povprečna hitrost 85,363 km na uro; 2. Zemljak (Mladost, Zagreb), 3. Picek (Met., Beog.), ki je bil najmlajši udeleženec na dirkah. Kategorija 500 ccm športni (dolžina proge 42 km); startalo je 11, na cilj prišlo 5 dirkače!'. 1. Jazbec (Mladost, Zagreb) 27:46,3; povprečna hitrost 91,204 km na uro, kar je največja dosežena hitrost dneva; 2. Metz (Met., Zgb.), 3. Tanasijevič (Metalac, Beograd). Kategorija 350 ccm turni "(dolžina proge 22,400 km. V tej točki je bilo največ padcev ter sta od 10 dirkačev prišla na cilj samo 2): l.Mrak Vinko (žel., Ljubljana) 16:06,0; povprečna hitrost 83,468 km na uro; 2. Steva (Ajdovščina). Občinstvo je navdušeno pozdavilo nastop in uspeh dirkača Iz Julijske krajine. Kategorija 1000 ccm turni (dolžina, proge 42 km. Od 6 dirkačev sta na cilj prišla samo 2). Med dirko je nesrečno padel Kunaver (žel., Ljb.), ki je bil eden od kandidatov za prvo mesto. 1. Parič (JA) 22:27,0; povprečna hitrost 87,843 km na uro; 2. Pa-rajič (Milicionar Beograd). Kategorija 350 ccm športni (dolžina proge 33.600 km). To je bila najrazburljivejša borba med' Šnjaričem (Mlad., Zgb.) in Čabrajo (Met., Beograd), ki sta že od začetka vozila pred vsemi ostalimi dirkači, toda oba padla, tako da so na cilj'prišli: 1. Mi-linkovič (Met., Bgd.) 28:37,4; povprečna hitrost 85,315 km na riro; 2. Ivaniševič (Crvena zvezda, Bgd.), 3, Klemenčič (Met., Zgb.). - Kategorija nad 500 ccm s prikolico (dolžina ' proge 28 km). To je bila najbolj nevarna in najbolj neprevidna dirka v borbi za naslov državnega prvaka. Takoj od začetka sta padla dva dirkača. Na cilju so se zvrstili: 1. Nalovič' (Crv. zv. Bgd.); 2. Arsenovič (JA); 3. Markovič (Met. Zgb.). Kategorija 1000 ccm športni. Dolžina proge 42 km. Nastopilo je 6 vozačev. Vodstvo je takoj v začetku prevzel Vukelič (Met., Zgb.), toda prehitel ga je Bogosavljevič (Met. Bgd.), ki je sigurno vozil vseh 15 krogov in prišel prvi na cilj v času 28 : 19,0 s povprečno hitrostjo 88,993 km na uro. Drugi je bil Vukelič, tretji pa Jungflajš (Mlad., Zgb.). Proslava fizkulturnega dne v ZSSR V vsej Sovjetski zvezi so preteklo nedeljo svečano proslavili da-n fiz-kulture. Veličastne prireditve so bile v Moskvi in Leningradu in v vseh večjih središčih. Nastopili so slotisoči fizkulturnikov. V Mofevj je bila na stadionu »Dinama« vehk-a parada, pri kateri je sodelovalo več desettisoč športnikov iz Sovjetske zveze. Na častni tribuni so bili generalisim Stalin, zunanji minister Molotov in drugi člani vlade. Navzočih je bilo več inozemskih fizkul-tumih delegacij, med njimi odposlanstvo Jugoslavije. Ob 14. se je začela parada z raportom pm-e^jnika parade predsedniku Vsezveznega komiteja za fizkulluro in sport Romanovu. Posamezne skupine so potem nastopile s svojim programom. V Leningradu so bile na Kirovem otoku velike fkkuitume prireditve, ki se jih je udeležilo blizu 100.900 ljudi. Med drugim so bde odigrane zaključne tekme teniškega prvenstva Sovjetske zveze. Na sporedu so bile nadalje motorne iri veslaške tekme. V parku 6ta igra'a šahovsko simultanko mojster Toluš in prvakinja Bjelova. Prvenstvo Slovenije v odbojki V nedeljo so V celjskem mestnem parku tekmovali za prvenstvo Slovenije v odbojki. Za naslov prvaka se ie borilo 12 moških in 5 ženskih vrst. Finalno igro med ženskimi vrstami sta igrala FD Maribor ln FD Udarnik iz Ljubljane. Po odlični igri so zmagale Mariborčanke v dveh setih z rezultatom 15:2, 15:2. Sest moških vrst se je borilo za točke. Po končanem tekmovanju je bil vrstni red naslednji: 1. FD Udarnik. Ljubljana 5 točk; 2. FD Maribor; 3. FD Železničar, Maribor; 4. FD Svoboda, Ljubljana; 5. FD Peca iz Mežice; 6. FD Kranj, vsi z dvema točkama. Tekme je motil dež in je le malo ljudi gledalo igre. Rudar — Olimp l:o (o:©) V nedeljo je bila odigrana zadnja prvenstvena tekma med Rudarjem iz Trbovelj in celjskim Olimpom. Na blatnem in zelo razmočenem igrišču je zmagalo moštvo Rudarja. Prva polovica igre je minila v znamenju premoči Olimpa in tudi začetek drugega polčasa so Celjani imeli več od igre, potem pa so se začeli uveljavljati Trboveljčani in iniciativa je do konca igre ostala na njihovi strani. V 20. minuti drugega polčasa so po danem krilu dosegli vodilni gol in rezultat je ostal nespremenjen DO za Rudarja. Z včerajšnjo zaključno tekmo se vrstni red v tabeli ni nič spremenil. Sloboda — železničar 5:4 (1:2). V nedelo je imel ljubljanski Železničar v gostih Slobodo iz Zagreba. Tudi tokrat je slabo vreme preprečilo številnejši odziv občinstva in je prav zanimivo igro gledalo le okoli 400 ljudi. Dogodki na igrišču so v kratkem potekali takole: Železničarji so začeli takoj v začetku sistematično napadati in že v sedmi minuti so bili po Levstiku v vodstvu. Sredi polčasa so Zagrebčani po Pečniku izenačili, toda kmalu nato je Šebenik z ostrim strelom domačim spet pridobil vodstvo. Po-odmoru so se znašli gostje in so že takoj v začetku izenačili in prišli tudi v vodstvo Razbomik ie kmalu nato rezultat izenačil, toda gostje so spet prišli po Pečniku v vodstvo, nakar je Murodori povišal razliko na 5:3. Končni rezultata 5:4 je postavil Levstik nekaj minut pred koncem igre. Obe moštvi sta piredvedli hitro in živahno igro in so se akcije neprestano menjavale. Po odmoru se ie tempo še stopnjeval. Tekmo je vodil sodnik Doberlet . Ob 16.30 so v prvi igri igrali sub-iuniorji Železničarja proti svojim tovarišem iz FD Borca in jih premagali v razmerju 3 H (0‘-0). Reški nogometaši igrajo s „Svobodo“ V četrtek bo gostovalo v Ljubljani znano reško nogometno moštvo Ma-gazzini Generali in igralo s »Svobodo«. Nogometaši z Reke se odliku-jejo pp hitra «a ki pagojrto etjr§yi nasprotnika v nevaren položaj. Še prav posebno, dober je reški napad, kar je izkusilo že marsikatero moštvo. . »Svoboda« se ie resno pripravila na poletno sezono, kar je porok, da bo v četrtek lepa in zanimiva tekma. Plavalne tekme na Ljubljanici V nedeljo popoldne so bile na kopališču na Ljubljanici plavalne tekme. ki jih je organiziral FD Krim. Nastopilo je nekaj začetnikov, v glavnem pa so izpolnili spored iz-vežbanejši plavalci. Deževno vreme ni bilo naklonjeno prireditvi jn so se zato zbrali pri tekmah le maloštevilni konalci. Rezultati tekmovanja so bili: 50 m prsno: pionirji «lo 14. leta (nastopilo je 8 tekmovalcev): 1. Šušteršič 52 sek., 2. Šavs 52.4, 3. Logar 55, 4. Novine, 5. Markovič; pionirke do 14. leta (5 tekmovalk): 1. Ga- ljot 1:00.6, 2. Sulič 1:02, 3. Jakci 1:03,' 4. Polovšek 1:05, 5. čelešnik 1:07 min.; mladinci do 18. leta: 1. šavnik 45.5 sek., 2. Adamič 50.6, 3. Zaplatil 1,02,6, 4. Ogrinc 1.09; mladinke do 18. leta (8 tekmovalk): 1. Koželj 45.2, 2. Zupančič 49, 3. Rožič 50,2, 4. Marzidovšek 51,9, 5. Juvančič 52,2 sek.; člani (8 tekmovalcev): 1. Prešern 34,6, 2. Rabič 36, 3. in 4. Pčhan in Florjančič v enakem času 36,2, 5. Smerkolj 37,6 sek. 50 m hrbtno: pionirji in pionirke do 14. leta: 1. Šavs' 1.13, 2. Jaklova 1.27.2, 3. Galjotova 1-45 min.; mladin-^ ke do 18. leta 50 m hrbtno: 1. Pelan 47, 2. Kavšek 48.2, 3. Marzidovšek 51.9, 4. Vodišek 53. 2sek.; člani: 1. Pelhan'36, 2. Rotar 37.8, 3. Smerkolj, 40.1, 4. Pliverič 43.8. 50 m prosto: mladinci do 18. leta: 1. Jereb II 34A, 2. Jereb I 34.6, 3. Kobal 35, 4. Hafner 38.4 sek.; mladinke do 18. leta: 1. Marzidovšek 37.9, 2. Pelan 39, 3. Juvančič 40.3, 4. Kavšek 40.9 sek.; člani (12 tekmovalcevjL 1. Pelhan 27.9,'2. Rotar 30.4, 3.' Ska-berne 31,. 4. Smerkolj 31.4, 5. Pliverič 31.6 sek. V skokih s trimetrske deske so nastopili' trije tekmovalci in ena tekmovalka. Med moškimi je bil prvi Pribošek, ki je dosegel v treh skokih 22 točk, drugi pa Šurk .z 12 točkami. Gerbec Vida je dosegla 15 točk. Plavalni dvoboj Mladost — Slavlja 50: 44 V četrtek in petek, je bil v Zagrebu plavalni dvoboj med domačo Mladostjo in Slavijo iz Prage. Najboljši uspeh,' v posameznih disciplinah so bili: 1509 m prosto: 1. Bartušek (Slavija) 21,45 min. 2. Vidovič 21:46.6; 100 m prosto; 1. Milosiavič 1:01-4, 2. Rubnik (S) 1:03,9; 3X100 m mešano; 1. Slavija (Kovat, Hrabäk, Rubnih) 3:36.3, 2. Mladost (Milosiavič, Laškarin, Vidovič) 3:36.3; 400 m prosto: 1. Vidovič 5:14.2, 2-Bartušek (S) 5:18.8; 100 m hrbtno: 1. 1:12.0, 2. Kovat (S) 1:14.0; j ' 200 m prsno: 1. Hrabäk' (S) 3:05-6, 2. Stiegler (M) 3:06.5; 4X200 m prosto: 1. Mladost (Vidovič, B. Stipetič, M. Stipetič, Milosiavič) 10:02.0,, 2. Savija (Gratz, Fiata, Rupnik, Bartušek)- 10:37.0. Obe tekmi v vaterpolu so gostje izgubili in sicer prvi dan v razmerju 6:2, v petek pa 10:1. Košarkarji „Crvene Zvezde“ v Ljubljani V sredo bodo na Taboru gostovali košarkarji in košarkarice Crvene zvezde« iz Beograda in igrali nočno tekmo z ljubljansko Svobodo. Ob 20.30 se bosta pomerili ženski ekipi, ob 21.30 pa moški ekipi. Košarkarji Crvene zvezde spadajo nedvomno med najboljše v Evropi, kar velja posebno za žensko ekipo. Uspehi, ki jih je letos doi egla Crvena zvezda z domačimi ip tujimi moštvi, so odlični. Vsi igralci in igralke so mladi, hitri, dobro razviti in tehnično odlično izvežbani . Ljubljanska Svoboda je v svojih zadnjih tekmah pokazala, da ie vsakomur re nn nasprotnik. Moštvo pridno trenira in smo lahko prepričani. da nas bo dostojno zastopalo v tekmi z Beograjčani. Tekma bo v vsakem vremenu ip so vstopnice na razpolago v pisarni FD Svobode na Taboru. Prvenstvo ljubljanskega okrožja v lahki atletiki 27. in 28. julija na Stadionu 27. julija s pričetkom ob 17: moški -— tek na 400 m zapreke, tek na 100 m (predtek), tek na 400 m, tek na 1500 m, tek na 100 m (finale ), štafeta 800 x 400 x 200 x 100 m, met kladiva, met kopja, skok s palico, skok v daljino; ženske —-tek ma 800 m, tek na. 100 m, skok v višino, met kopja, met diska. 28. julija s pričetkom ob 7: moški — tek na 110 m zapreke, tek na 200 m tek na 5000 m. tek na 800 m. štafeta 4x100 m, skok v višino. troskok, met diska, met krogle; ženske — tek na 200 m, tek na 80 m zapreke, štafeta 4x100 m, skok v daljino, met krogle. DROBNE ZANIMIVOSTI Nov jugoslovanski rekord na 400 m prsno je postavila na dvoboju med Slavijo in Mladostjo v Zagrebu Mira Korpesova s časem 6:52.1 min. Na lahkoatletskih tekmah v Beogradu za prvenstvo Srbije so bili v soboto jn nedeljo doseženi naslednji najboljši rezultati: 100 m A ca Stefanovič li.l, 400m Jankovič 53.4, met diska Curčič 37.74 m, 1500 m Kere-ševič 4.23 min.. 110m čez ovire Žur-kovjč in Markovič oba 17.3, 200 m Stefanovič 23.5 tek.; ženske: 80m čez ovire Madjar 13,6, 100 m Varmu-ža 13,8 sek.. met kopja Radosavljevič 32.21 m, skok v višino Radosavljevič 135 cm, krogla Radcševjč 10-20. 8G0 m Canadi 2:42.8 min., daljina Varmuža 4.69 m. V hrvatski ligi je bite v nedeljo odigrano 10. kolo. TO me so se končale z naslednjimi rezullaii: V Zagrebu Dinamo-Metaiac rt:l (zaradi hudega dežja je bil odigran varno prvi polčas), - y Belišču Prcleter-Lokcmoti-va 2:2-(0:2), v Splitu Hajduk-Tekstiiac 6:0 (2:0), Split-Jedinstvo 3:2 (1:1) in Split-Tekstilac 3:2. V tabeli je na prvem mestu Hajduk s 15 točkam1, slede mu Lckcmotiva s 13, Dinamo z 12. Proleter z 11. Tekstjlac z 10. Metalac z 8, Split s 6 in Jedinstvo s 3 točkami. V kval fikaci,iških tekmah za vstop v zvezno ligo je včerai mariborski »Železničar« izgubil tekmo v Sisku z »Borcem« iz Banjaluke 2:1 in tako izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. V Nišu bi morala biti odigrana tekma med »Lovčenom« iz Cetinja in »Makedonije« iz Skoplja. Ker moštvo »Makedonije« ni nastopilo, je bila tekma verificirana v kori t »Lovčena« z rezultatom 3:0. Spartak nogometni prvak Vojvodine. V nedeljo je bila v Novem Sadu povratna tekma med »Spartakom« iz Subotice in »Vojvodino« iz Novega Sada. . Tudi v tei tekmi je zmagal »Spartak« z 2:0 in postal prvak Vojvodine. Punčec in Palada v Beogradu. Iz Stockholma sta Punčec in Palada z letalom odpotovala v Beograd in je šel na mednarodno prvenstvo Francije samo Mitič z vodnikom Blaži jem. Pri kolesarskih dirkah za prvenstvo Makedonije na 459 kip dolgi progi iz Skoplja preko Tetova. Gosti-vara, Ohrida, Bitolja. Prilepa in Velesa v Skoplje »o' poteg :lvo:esarjev iz Makedonije sodelovali tudi dirkači :z Zagreba ih Beograda. Prvih šest mest so zasedli gostje. Milan Poredški 'm Brank.o.Bat iz Zagreba, Drago- Davi-dovič Radoslav Kozlića, Boris Vdj-nov :n Duško Davidovih jz Beograda. Makedcncv je strtalo in. na cilj pa sta prispela samo Kosta Todorovič iz Bitolja jn Kosta Kumanilov iz Skop-Ija. * FD. PARTIZAN. Danes ob 20. uri seta uprave, jutri, v sredo .ob 20.30 uri seja odbora, nogometnega odse-ka. Obakrat na Stadionu. Točnost! SAH Prevalje - Dravograd 5:5. Povratna tekma med Prevaljem in Dravc-gra-dem je dala mnogo bolj izenačeno in ostro igro, pri tem pa Prevaljčani niso mogli postaviti dveh najboljših igralcev. Skupen izid je 1-2% : 7Vs. FD Celje-FD Lendava 6:2. Povratno šahovsko telimo so zopet dobili šahisti FD Celja s 6:2, medtem ko so prvo tekmo v Lehdavi odločili Celjanj z rezultatom 7:1. Prvenstvo šahovskih krožkov tekstilnih industrij v Mariboru. Agilni šah. krožki 4 tekstilnih tovarn v Mariboru so med seboj tekmovali za prvenstvo jn za prehodni pokal- Zmagala ie končno ofmorica tovarne Erlih v ponovni tekmi s krožkom tovarne Roteks (4V2 : 3 te). Tretja je tovarna Toma in zadnja Predilnica in tkalnica d. d. češkoslovaška: rza oktober se pripravlja velik internacionalni turnir v spomin mojstra Treybala in svetovne prvakinje Vere Menčlkove. ki sta hila oba žrtev vojne. Potrkal bo od 2.—30. oktobra- OBVESTILO Iz pisarne oddelka za notranje zadeve za mariborsko okrožje smo prejel. v objavo: Okrajni odseki za notranje zadeve v mariborskem okrožju bodo tekom tega tedna pričeli izdajati enotne orožne Ušle za posest jn nošenja orožja. Opozarjamo vse imetnike začasnih orožnih listov, da iste zamenjajo na okrajnih odsekih za notranje zadeve najkasneje do 15. avgusta t. 1. Po preteku tega roka bodo vsi dosedanji začasn orožnj listi neveljavni in se bo imetn ke orožja s takimi orožnimi listi smatralo kot neopravičene posestnike orožja. V takih primerih bodo pr zadeti kaznovani po navodilih, ki jih imajo notranji odseki Vsi oni, k: so vložili prošnjo za izstavitev orožnega lista na okrožni oddelek za notranje zadeve za mariborsko okrožje, naj dvignejo tozadevne rešitve na pristojnih okrajnih odsek h za notranje zadeve. Orožni listi se bodo izdajali za dobo enega leta ali do preklica. Opozarjamo vse imetnike novih orožnjh stcv, da so dovoljenja za posest in nošenje orožja (orožni list) neprenosljiva in jih, kakor tudi oros. je samo. ne sme nihče odstopiti al posodit: v uporabo komu drugemu. Novi orožni list. so veljavni za celoten teritor j FLR Jugoslavije. Opozarjamo pa vse imetnike »dovoljenja za posest in nošenja orožja« (orožnih listov), da morejo v primeru preselitve v cuugi kraj predložiti svoje dovoljenje pr stojnemu odseku za notranje zadeve novega bivališča najkasneje v roku 5 dni, v svrho evidence. OTVORITEV ČEŠKE KOČE (1543 m) V KAMNIŠKIH PLANINAH V nedeljo 28. julija t. 1. ob 11. dopoldne, bo izročiia podružnica Pianin-shega društva Slovenije javnemu prometu svojo drugo onovijeno planinsko postojanao — češko kočo pod Grintovcem. S pomočjo vrlih kranjskih planincev in delavstva tukajšnjih tovarn se je posrečilo v razmeroma kratkem času kočo v toliko popraviti in obnoviti, da bo lahko služila oddiha željnim planinskim izletnikom. Koča bo oskrbovana do pozne jeseni in bo skušala privabiti predvsem delavstvo iz kranjskih tekstilnih tovarn, ki je sonca in oddiha najbolj potrebno. Pianine naj se bodoče od-pro širokim množicam, ki naj najdejo zdravja, zabave in prirodnih lepot v planinah, daleč od plehkih gostilniških zabav. Vbimo tovariše in tovarišice iz Kranja kot od drugod, naj se zanesljivo udeleže otvoritvenega slavja 28. julija ob 11. dopoldne. S svojo prisotnostjo boste potrdili, da ste ljubitelji planin ter gmotno in moralno podprli delo Planinskega društva Slovenije v Kranju. V češki koči bodo urejena dobra prenočišča, tudi glede prehrane je dobro preskrbljeno. Presrasni in naporni izleti v bližnjo okolico ter lepe ture na Grmtavec in Kočno dajejo koči kot izhodiščni postojanki veliko vrednost. Dostop h Češki koč i je z Jezerskega, mimo Maketa in nato na Ravni in traja le pičli 2 uri zmerne hoje po udobni poti. se enkrat: vsi planinci in prijatelji planinstva, prisr čno dobrodošli. Radio Ljubljana SPORED ZA TOREK 6 Iz zlate Prage (vesel spured čeških pesmi — plošče). 6.15 Napoved časa, vesti in pregied sporeda. 6.3Ü Po Titovi Jugoslaviji (spored narodnih in partizanskih petni i — plošče). 7.15 Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 7.30—8 Znani plesi in baleti (plošče). 12.30 Nekaj Lisztovili skladb za velike orkestre (plošče). 12.40 Napoved časa. vesti, objave m pregled sporeda. 12.5o Baritonist Dušan Pertot poje pesmi A. Dvoraka, pri klavirju ga spuemlja Ciril Cvetko, vmes Dvorakove komorne skladbe na ploščah. 13.30 Napoved časa. pregled tiska, objave in pregled sporeda 13.45 Vedra operetna glasba na ploščah. 14.45—14.30 Napoved časa in poročila. 19 Vojaška oddaja — France Kosmač: »Titov oficir«. 19.20 Sovjetske koračnice na ploščah. 19.30 Dr. Vital Manohin: Pojav toče in vprašanje obrambe proti njej. 19.45 Rudi Stephan: Skladba za orkester v enem stavku (plošče). 20 Poročilo Komisije za ugotavljanje i*>inih zločinov: Zločini italijanskega okupatorja (nadaljevanje). 20.15 Partizanske 20.30 Simfonični koncert. Izvaja Radijski orkester pod vodstvom Uroša Prevorška (Prenos iz Dobrne). 22 Napoved časa. vesti objave in pregled sporeda. 22.15 Podoknice za male orkestre na ploščah. 22.30—23 Plesno glasbo izvaja Plesni orkester RL pod vodstvom Bojana Adamiča (Prenos z Bleda). RAVNATELJSTVO DR2. SREDNJE SOLE ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO, DRŽAVNE ŠOLE ZA GOSTINSKE GOSPODINJE IN DRŽ. GOSPODARSKE ŠOLE ZA VAJENCE GOSTINSKIH PODJETIJ J’avlja, da sprejema prošnje za sprejem v navedene šole za šolsko leto 1946/47 do 5. septembra t. L v Ljubljani, Privoz 11. Pogoj za sprejem v Državno srednjo šolo za turizem jn gostinstvo je dovršena nižja srednja šola ali do-višena vajeniška doba s pozitivno končano gospodarsko šolo za vajence gostinskih podjetij ali tej sorodno šolo. Strokovni pouk traja dve leti, posebno usposabljanje (praksa) pa eno leto. Pogoj za sprejem v Državno šolo za gostin ke gospodinje je dovršena nižja srednja šola, v izrednih primerih tudi manjša predizobrazba. Strokovni pouk traja eno leto, posebno usposabljanje (praksa) pa poti leta. Pogoj za sprejem v Državno gospodarsko šolo za vajence gostinskih podjetij je dovršena osnovna šola ali štiri razredi osnovne šole in dva razreda gimnazije. V to šolo se sprejemajo vajenci in vajenke gostinske ir, slaščičarske strcke. Strokovni pouk traja tri ieta, dva dnj tedensko. Šolnine hi, pač pa se učenci — učenke šole za gostinske gospodinje in šole za turizem in gostinstvo hranijo v šoli, za kar plačujejo prmerni znesek. Prošnje naj bodo napisane lastncr ročno in naj vsebujejo sledeče podatke: Priimek in ime, roistne podatke, državljanstvo, narodnost, splošna in eventueLna -strokovna -izobrazba ter praksa, sedanja zaposlitev oz. poklic in stanovanje, ime staršev, njih zaposlitev in stanovanje, v kakšni službi namerava ostati oz kakšnemu delu.se misli posvetiti. Vajenci gostinskih podjetij naj predlože svoje prijave potrjene od svojih službodajalcev. Prošnjam naj bo priložen overovljen prepis krstnega Usta in zadnjega šolskega izpričevala, potrdilo pristojno krajevnega oblastva o politični neoporečnosti ter zdravniško spričevalo. Prošnje morajo biti kolkov a ne s kolkom 10 din, priloge pa s kolkom 5 din. Ker je število gojencev oz. gojenk posameznih šol omejeno, se bo pravočasno pred pričetkom pouka objavil seznam sprejetih gojencev in gojenk. PREDSEDSTVO VLADE LRS DIREKCIJA ZA AVTQPKOMET SLOVENIJE daje sledečo odredbo, ki je bila objavljena v Sl. listu FLRJ št. 55 dne 9. julija 1946. javnosti v vednost. IZVANREDNA KOMISIJA ZA AVTO-PROMET Prodaja, nakup, zamenjava ali razdelitev motornih vozil, na kateri koli način, kakor tudi stavljenje vozil izven uporabe (razhodovanje) se sme vršiti samo na podlagi predhodne odobritve Direkcije za avtopromet tiste ljudske republike, na katere ozemlju se motorno vozilo nahaja. Vsaka kršitev te odredbe se kaznuje po Zakonu o pobijanju sabotaže in špekulacije in sicer, to velja tako za prodajalca kakor za kupca. Št. 1509. — Iz pisarne Izvanredne komisije za avtopromet pri Predsed-ništvu vlade FNRJ, 3 junija 1946. (H) t * * # * * t i t t * i m MIZARSKA ZADRUGA ILIRSKA BISTRICA (Slov. Primorje) ima na zalogi več spalnic iz bukovega lesa, politiranih, ä din 13.000. Nadalje sprejema naročila za vsa mizarska - kolarska dela. ►Išl * DR. Jlftl BENEŠ V nemškem suženjstvu »Vse svoje stvari s seboj in v pisarno!« Razburjeni Havliček si je upal vprašati: »Pomeni to, prosim, transport?« »Ke«, je dejal esesovec. »Tu je opazka: Takoj odpustiti!« Izpustiti takoj! Havliček pojde domov! Torej se vendar da priti tudi od tod! Tako sem bil srečen zaradi tega, kakor da bi izpuščali mene. Bil je zelo dober človek in njegov samozavestni mir je meni mnogo pomenil, ko sem bil prvič zaprt. Sedaj gre domov! Ko so me kasneje izpustili, sem mu pisal. Nisem dobil odgovora. Štiri leta kasneje mi je v ujetniškem taborišču Dora v Nordhausenu v Turinškem lesu nekdo povedal, da je včeraj spraševal po meni neki go$pod Havliček. Takoj sem se spomnil na Frančiška. Vprašal sem, kje je, pa je bil nekje pri delu. Jaz pa sem vse dni delal v podzemeljski tovarni Nisva se srečala. Toda govoril sem z njegovimi tovariši in najmanjšega dvoma ni, da je bil Cn. Takšne šale so Nemci zelo radi uganjali. Videl sem na primer v ujeniškem taborišču Dora, kako so iz bolnišnice pripeljali mladega jetnika, ki so mu rekli, da ga je prišel obiskat oče, toda ko so ga privedli na zbirališče za jetnike, vsega veselega in smejočega. so mu zvezali roke na hrbtu, mu vtaknili v usta poleno namesto zamaška in ga pritrdili z žico, nato so ga postavili pod vislice in ga obesili. Nepopisno so bili veseli, ko so videli, kako je Strah razbil upanje in se je veselje spremenilo v grozo. ROGAŠKA SLATINA svetovno znano zdravilišče za presnovne organe itd. DOBRNA PRI CELJU, zdravilišče za ženske bolezni itd. SLATINA RADENCI, zdravilišče za srce in ožilje itd. ČATEŠKE TOPLICE za sklepni in mišični revmatizem itd. DOLENJSKE TOPLICE za sklepni in mišični revmatizem itd. ŠMARJEŠKE TOPLICE za ženske bolezni itd. so v upravi „TURIST HOTELA“V LJUBLJANU Vsi zdravja potrebni pomnite: Sedaj je čas zdravljenja — zima bo dolga. ■—- Zahtevajte prospekt! Pojasnila: Uprave zdravilišč, »Putnik«, »Turist-hotel«, Ljubljana, Gledališka ul. 8 in njegove izpostave na Bledu, v Mariboru in Celju. SLUŽBO IŠČEJO POZOR PRAZARNE! Dolgoletni strokovnjak (bivši lastnik velepražarne in uvoznik koloniale) v vseh panogah iz-vežban (tudi v izdelavi sladne kave), dober organizator, z odličnim inqzem-nim poznanstvom, želi prevzeti vodstvo večje pražarne ali bi vzel isto v najem. Cen j. ponudbe na Rado Meznarič. Zagreb. Bogišičeva 24. 16.113-1 GOSPODINJSKA POMOČNICA išče službo pri manjši družini. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 16.587-1 TRGOVSKA POMOČNICA. poštena In vestna, želi zaposlitve v zadrugi v katerem koli kraju Slovenije. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«. 16.576-1 ZENA SREDNJIH LET. miroljubna, zdrava. bi šla za gospodinjo k samostojnemu tovarišu. Ima lahko tudi 2 manjša otroka. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Značaj«. 16.085t1 SLUŽBO DOBE TRGOVSKO POMOČNICO, starejšo moč. ki se razume tudi v gospodinjstvu, sprejmemo. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja poslati na ogl. oddelek »Sl. poroč.« pod »Na deželi«. 16.162-2 SLUŽKINJO za vsa hišna m vrtna dela v mestu iščem za takoj. Stanko Likozar. Kranj. Jenkova ulica 4. 16.308.2 SLUŽBO DOBI IZUČEN URAR IN OPTIK, ki je sposoben za samostojno vodstvo urarne in prodajalne optičnih predmetov. Tozadevne ponudbe z navedbo prakse in s priloženo politično karakteristiko je treba poslati najpozneje do 1. avgusta t. 1. na mestni L. O. Murska Sobota 16.507-2 SLUŽKINJO, pridno in pošteno, sprejmem takoj proti dobri plači, v trgovsko hišo na deželi. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.« 16.581-2 KUHARICE sprejme v službo zdravilišče Golnik. 16.578-2 IZVEŽBANO BLAGAJNIČARKO za restavracijo iščejo čateške toplice, nastop 1. avgusta. 16.362-2 ZASLUŽEK ZENSKA SREDNJIH LET se išče za par ur dnevno k eni bolni ženski. Poizve se: Lombar. Dolenjska 26. 16.397-4 DOBRO DOMAČO HRANO oddam v centru mesta. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.« 16.573-4 ŠIVILJA, šivam obleke žensko in moško perilo. Grem tudi na dom šivat. Obrtniška ul. 8. Vič. 16.599-4 ŠIVALNI STROJ vam očistim, popravim. Pošljite svoj naslov na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Poceni«, pa vas obiščem. 16.612-4 PRODAM RADIO APARATE najboljših svetovnih tvomic Blaupunkt, Telefunken, Minerva. Lorenz, Philips itd. prodaja »Nova Tehnika«, Zagreb, ulica Crvene Armije lla (bivša Zvonimirova). 15.386-5 ZELEN JADNE SADIKE, cvetlice, paradižnike. papriko itd. ceneje prodaja vrtnar šiška. Pod hribom 40. 16.561-5 ZA MOTORNO KOLO NSU prodam razne dele in kompletno zadnje kolo. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.« 16.484-5 PRODAJAM POCENI VSAKOVRSTNE pisalne, računske, šivalne, konfekcijske, električne, pletilne in druge obrtniške stroje, razno orodje4 elektromotorje, diname; raznovrstne tehtnice, blagajne, bicikle, tehnična merila, nivelije. teodo-lite. mikroskope, radio ln fotoaparate, glasbila, kalupe, za cementno opeko, itd. j>Starina« Novakovič. Zagreb, Vlaška ul. 101. tel. 24-589. 16211-5 45 m* NOVE JEKLENE MREŽE. 8 delov, za žvepljanje ali za sušenje sadja. 1 težji voz v dobrem stanju, 1 veliko stiskalnico (prešo) za sadje • prodam. Ana Piki. Žalec 162. 16.215-5 CANKARJA. KOMPLETNO ZBIRKO, v polusnju. prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Cankar«. 16.313-5 SMIRNA PREPROGO, krasno, velikost 250X160 cm ter originalno perzijsko pre. progo prodam. Ambrožev trg 3/1.. levo. Cukrama. 16.314-5 VELIKO TRGOVSKO WERTHEIM BLAGAJNO prodam. Naslov v upravi »Slov. poročevalca« Maribor. 16.515-5 ELEKTROMOTOR 5.5 konj. 1400 obratov. 380 voltov ugodno prodam. Štefanova ulica 37/1., šiška. Ljubljana. 16.545-5 KONJSKO SEDLO in škornje št. 42. prodam. Ogled: trgovina Zakrajšek. Miklošičeva. 16.440-5 DVE TRIDELNI in dve veliki kredenci, vse nepleskano prodam. Mizarstvo Erjavec Alojz. Žabar jeva 4. Vič — pri Gasilskem domu. 16.442-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 16.443-5 POSNEMALNIK prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 16.457-5 FRIZERJI. POZOR! Naprodaj je damski inventar, aparat za trajno kodranje, čelada, fen. ogledala in stoli. Poizve se: Brivnica Mavsar Franc. Črnuče 132. . pri Ljubljani 16.585-5 ZENSKO KOLO znamke »Aiglon« z dobro ali novo pnevmatko. z ogličnimi zračnicami dobro ohranjeno ugodno prodam. Vodovodna 28. Ljubljana. 16.584-5 PIANINO, zelo dober instrument, je naprodaj. Ponudbe na podr. »Slov. por.« v Celju pod »Pianino«. 16.582-5 POLNOMASTNI VLASIČKI SIR izvrstne kakovosti vam lahko dobavi v vseh količinah po zelo ugodni ceni: Sreski zadružni savez v Vitezu. Bosna. 16.5779-5 ŠIVALNI STROJ »Diirkopp« za 3200 din, potreben popravila (furnir) prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 16.575-5 POHIŠTVO od preprostega do naj finejšega po naj nižji mogoči ceni Vam izdela tovarna pohištva Zbelovo pri Poljčanah. Prevzamem tudi vsa večja stavbna dela. Oglejte si naše izdelke ali nam javite svoj naslov in želje, da se oglasi pri Vas naš zastopnik. 16.574-5 ZLAT PRSTAN s pristnim topasom prodam. Med 11 in 12 uro Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 16.571-5 SPALNICO hrastovo vezano dobro ohranjeno poceni prodam. Kapiteljska ulica št. 7. 16.570-5 KUHINJSKO OPRAVO, novo, moderno, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 16.569-5 NOV SINGER šivalni stroj, pogrezljiv, naprodaj. Tržna 8/1. šiška. 16.568-5 ZENSKO KOLO dobro ohranjeno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 16.567-5 AVTO TOPOLINO v prav dobrem stanju skoraj nov prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 16.565-5 ELEKTRIČNI KUHALNIK 1400 W z medeno ploščo 25 cm prodam. Trebežnik, Florjanska 6. 16.564-5 RADIO 5cevni 4 valovne dolžine z magičnim očesom odličnega glasu moderne oblike ugodno prodam. Sv. Petra cesta št. 78/n. 16.562-5 S Poljakom sva ostala sama. Lakota je bila vedno večja in me je priganjala, da sem si iskal kakšno rešitev. Sklenil sem, da bi se lahko javil bolnega in dosegel dietno hrano. Ne vem, kaj mi je padlo v glavo, toda zares sem bil prepričan, da bo potem bolje. Ko so kmalu zatem odvedli še Poljaka in šem ostal sam v celic5 sem uresničil svoj načrt. Napotil pa me je k temu sam esesovec. Po Poljakovem odhodu me je prišel preiskovat možak v esesovsk; uniformi, pijan, z oteklimi ustnicami in z značilnim sadističnim izrazom v obrazu. Strašno je bil nezadovoljen z mojim raportom. »Zakaj nisi rekel Pozor!?« me je vprašat Menil sem, da me skuša, zato sem dejal: »Sam sem tu«. »Gospod komandant!« je zarjovel. »Sam sem tu, gospod komandant«. »Tepec sem in nesnaga, gospod komandant«, me je posmehljivo oponašal esesovec. Nisem mu oporekal. To ga je razjezilo. Rjovel je kot bik: »Ponovi: Tepec sem in nesnaga!« Nisem ponovil. O sebi tega nisem hotel reči, o njem si pa nisem upal. »Udaril me je, da mi je zbil očala in rjovel je še bolj. »Ti bandit, ti svinjski pes, boš ponovil ali ne!?« Nič nisem rekel, on pa je še nekaj časa skakal okrog mene, ves zaripel v obraz, končno pa mi je zagotovil, da mi bo še žal in je odšel. Gez pet minut je bil že nazaj. Postavil sem se v pozor in zavpil v prazno celico: »Pozor!« in javil: »Celica 142, en mož, vse v redu!« KOLO »STEYER«, štrapacno nove gume. ugodno predam. Poizvedbe med 1. — 3. uro: Stari trg 11/1. desno. 16.494-5 NOVI, ELEGANTNI, ČRNI ČEVLJI št. 38. in semiš so naprodaj ali pa zamenjam za športne št. 39. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 16.496-5 VEČ KOMADOV FRIZERSKE OPRAVE in brivske potrebščine je naprodaj. Naslov v podružnici »Slov. poročevaica« v Trbovljah. N 16.512-5 NOVO TRIVRSTNO HARMONIKO in ženski krznen plašč prodam.. Kranjc, Maribor — Pobrežje. Tovarniško naselje št. 29b. 16.517-5 APARAT ( ZA SUŠENJE LAS (Fön) ln električni polni likalnik, predvojni izdelek. prodam.'Naslov v ogl. odd. >Slov_. poročevalca«. 16.532-5 MOŠKO uro »Omega« in zapestno uro, par moških oblek, predvojno blago in črno suknjo prodam. Malgajeva ulica št. 8. Erjavec. 16.550-5 SPALNICO, kuhinjo, slike, lepo svetilko prodam. Blago za žensko obleko prodam ali zamenjam za kolo ali ogrodje. Dalmatinova 13/1. levo. 16.558-5 MOTOR, pogonski 5—6 ks. cinling. bencinski, novejši tip. malo rabljen, prodam. Naslov: štrukelj. Sp. Loke. Krašnja. 16.438-5 ANGORSKO JOPO. belo. dolgo, ugodno prodam. Jevšček, Aljaževa 53. (šiška). 16.607-5 ZENSKO IN MOŠKO* KOLO »Mars« predvojni. popolnoma novi. enaki prodam. Iz prjaznosti. pri Porenti, Gradaška št. 8. 16.606-5 DVE ZRAČNICI IN DVA PLAŠČA »Ballon« 28—1.75 z žico za kolo prodam. Ogled Resljeva št. 28. pri vratarju. 16604-5 GLOBOK VOZIČEK nov. kroman, lep. zajamčen, prodam za 3200 din. športni nov pa za 2400 din Jernejeva cesta št. 7. šiška. 16.603-5 ROLLEICORD 6X6 fotoaparat s torbico prodam za 4500 din. Ogled: drogerija »Hermes«. 16.602-5 ZARADI SELITVE prodam malo rabljeno moško kolo, moderen otroški športni voziček, nov električni likalnik, majhen električni kuhalnik in razne druge praktične predmete. Vprašati v Ho timi-rovi 14. visoko pritličje, šiška 16.601-5 DVA ANGORSKA BOLERA prodam. Izdelujem ročno pletenje iz angorske volne, volno dam sama. Zabjak 3III. ravno. _ 16.600-5 SINGERJEV šivalni stroj, pogrezljiv je naprodaj. Bezenškova ulica št. 24. prit. Zelena jama. 16.597-5 GLOBOK VOZIČEK nov. rumen, ugodno prodam. Bolgarska 17/TH. Trontelj.. Poizve se od 14. dalje. 16.594-5 POZOR! Krasna spalnica naprodaj. Ogled v trgovini s čevlji. Stari trg štev. 26. Kozin. 16.593-5 NOVO MOŠKO KOLO znamke »Triumph«, otroško stajico ter gugalni stolček prodam. Breg 14/1. nad. 16.592-5 ŠIVALNI STROJ SINGER, kabinet, šiva naprej in nazaj, v zelo dobrem stanju, prodam. Kocjančič. Stari trg št. 6/II. vhod Vodna steza 1. 16.591-5 MOTORNO KOLO DKW 100 ccm prodam ali zamenjam za protivrednost. Zg. šiška. Pod hribom št. 36. 16.590-5 MOŠKO KOLO. skoraj novo. predvojno, zelo malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 16.589-5 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO (500 litrov) z deflegmatorjem prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poročevalca« pod »Ugodna .prilika«. 16.608-5 KOTEL PREDGREVALEC (Vorwärmer) za tekočine prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Ugodna prilika«. 16.609-5 Likvidacija Z odločbo VLRS ministrstva za industrijo in rudarstvo št. 2078/46, je tvrdka Josip Penca predilnica in tkalnica za volno in bombaž v Novem mestu prešla v likvidacijo. Pozivajo se osebe, ki imajo terjatve pri tvrdki, da te prijavijo najpozneje do 31. avgusta 1946 na naslov likvi-matorja Alfonza Ferjančiča, delegata MIR-a pri tvrdki Josip Penca, predilnica in tkalnica, Novo mesto. + Mimo v Gospodu je preminila moja najdražja in nepozabna mama Ivana Bartol bivša trgovka in gostilničarka Njene zemeljske ostanke smo položili k večnemu počitku dne 22. julija 1946. na farnem pokopališču na Tabru. Loški potok - Hrib dne 22. julija 1946. Žalujoča PAVLA, hči LEP ŠPORTNI VOZIČEK in črne čevlje št. 39. iz semiša prodam. Naslov: Mariborska 17- 16.611-3 APARAT ZA TRAJNO KODRANJE. skoraj nov. poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«'. 16.613-3 KRAVO, plemensko, brejo, prodam. I. Knez. Gosposvetska 1. dvorišče. 16.614-5 OTROŠKO POSTELJICO, leseno, belo, dobro ohranjeno, z mrežo in žimnico prodam. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«. 16.530-5 KUPIM KUPUJEM IN NAJBOLJE PLAČAM: vsakovrstne pisalne, računske, pletilne in druge obrtniike stroje, razno težko orodje, stružnice, amerikanerje, bencinske. Dieslove in električne motorje, črp-alke za vse pogone, navadne in mostne tehtnice, žerjave in dvigala, avtomobilske dele ter vse drugo boljše rabljeno blago. Ponudbe poslati na naslov: »Starina«. Novakovič. Zagreb. Vlaška 101. tel. 24-589. 16.210-6 SMREKOVE HLODE kupim. Lavrenčič Ljubljana. Vošnjakova 16. 16.411-6 V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjen» oblačila. Josip Rojina. Ljubljana Ale-ksandova št. 3. S. P. 90'6 KUPIMO MALO MIZARSKO KLOP (do 150 cm). Podružnica državne tovarne glasbil Celje, Stanetova ulica 12 (prej šram. 16.482-6 MOTOR Diesel ali na bencin, od 4—6, konjskih sil. kupim. Biti mora v dobrem stanju. Punudbe poslati na naslov: Kovačič Jože, Podgorje 58. p. Pišece pri Brežicah. 16.577-6 BLAGO ZA ZDRAVNIŠKE HALJE kupim Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Belo blago.« 16.560-6 MALOSLIKOVNT FOTOAPARAT. dobra optika in plašč za motorista kupim. Malovrh. Vič, Ločnikarjeva 14.c. 16.605-6 ZAMENJAM TRICIKEL z dobrimi plašči, dober, skoraj nov. zamenjam za diatonično tri-vrstno harmoniko ali prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.« 16.444-7 LEPA UDOBNA ENODRUŽINSKA VILA Z lepim vrtom' v naj lepši četrti mesta Celja se zamenja za istotako v Ljubljani ali za udobno stanovanje. Obojestranski pogoj: prosto stanovanje. Ponudbe pod »Mimi dom«, podružnici »Slov. poroč«. v Celju. 16.481-7 POSEST HIŠO S TRGOVSKIM LOKALOM in dvema stanovanjema v večjem mestu Slovenije, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 16.287 3 PRODAM HIŠO. trgovsko, stanovanjsko, obrtno v sredini Ljubljane, po ugodni ceni. donos velik. Naslov v ogl. cdd. »Slov. poročevalca«. 16.588 3 PRODAM HIŠO. Grahi. Suhadol št. 1, Zidani most. 16.598 3 V NAJEM GOSTILNO ALI MLEKARNO vzamem na račun ali v najem. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Vzajemnost«. 16.55^-9 TOVARIŠICA SREDNJIH LET. samostojna išče gostilno ali biffe. kjerkoli tudi na deželi v najem ali na račun. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Samostojna«. 16.557-9 IŠČEM PRAZEN LOKAL za sadje in ze, len javo. Najrajši v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalec« pod »Lokal«. 16.595-9 V NAJEM ODDAM HIŠO z velikimi prostori in stanovanjem tik železniške proge na štajerskem. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Ugodna prilika*. 16.610-9 RAZNO KDOR JE V POSESTI mojega kolesa »Elite Diplomat« evid. št. 187647. tov. št. 49364 naj ga vrne proti nagradi na naslov: Vrečko Mihael, Ljubljana Jarnl-kova 3/1. 16586-14 PREKLICUJEM, da organizacija AFZ v Zagorju ni izdala tovarišici Marnovi posode in denarja! — Kasteiic Tilka. 16.506-14 ZGUBIL SEM LEGITIMACIJO OF in službeno legitimacijo ter izkaznico kolesa št. 1254576, katere proglašam za neveljavne. Ivan Mivec, Bevško št. 104. Trbovlje. 16.513-14 DIJAKINJA je izgubila rdečo torbico od kolodvora do Bleiweisove št. 50 in z njo 2 železniški turistični karti za povratek v Beograd. 2 dijaški knjižici, pismo na njen naslov ter 500 din. Pošteni najditelj je naprošen naj denar obdrži, ostalo pa vrne. 16.526-14 TRICIKEL, evidenčna številka 194709 B je bil prejšnji teden ukraden z dvorišča pri »Leonu«. Kdor ga izsledi, dobi nagrado. »Metalia«, Gosposvetska št. 16 telefon 32-88. 16 596-14 CENJENE STRANKR prosim, da dvignejo popravljene punčke, tei se priporočam ; za nadaljnje popravilo. Salon -Fanci-u Kongresni trg.3. 16.407-14 POIZVEDBE POZOR. TOVARIŠI PARTIZANI! Kdo ve kaj o usodi Draga Spitalerja roj. 9. decembra 1929? Odšel je k partizanom 11. julija 1944. iz Trbovelj na Planino. Služil je v 3. četi I. bat. 10 brig. 13. divlz. 7 korpus. Od takrat ni nobenega obvestila o njem. Prosim, sporočite najmanjše vesti o njem na naslov: Neža Divjak, Retje 98. Trbovlje. 16.511-15 »Glasneje!« mi je ukazal. Ponovil sem isto bolj glasno. »Glasneje!« je zarjovel. Ravnal sem se po njem in zarjovel. Pa še ni bil zadovoljen. »Glasneje, sem rekel!« Zbral sem vse moč: in zarjul, kolikor se je dalo. Zadovoljil se je s tem, vstopil v celico in začel s preiskavo. Našel ni iiič, odhajal je že in je kar tako mimogrede vprašal: »Si zdrav?« Tako se je zgodilo; ne da bi pomislil, sem mu odvrnil: »Ne!« »Kaj?« Zavpil je, kakor da bi mu priznal kak zločin. Začel sem mu pripovedovati pravljico, da imam tvore v želodcu, da imam hude bolečine in da krvavim. Poslušal me je že brez rjovenja, si nekaj zapisal na listek in odšel. Drugi dan popoldne je prišel drug esesmanovec v celico in ko sem zarjul: »Pozor!«, me je debelo pogledal in vprašal, če sem znorel. Zagotavljal sem mu, da mi je tako naročil gospod komandant, ki je imel službo včeraj. Ni se menil več za to, temveč je vprašal, če sem bolan. Ponovil sem mu včerajšnjo pravljico. Poslušal me je še kar pazljivo, nato pa mi je dejal: »Pojdi!« Šel sem z njim v drug trakt. Tam me je pustil nekaj časa stati z nosom ob zidu, nato pa me je porini! v ordinacijo jetniškega zdravnika. Tedaj je bil jetniški zdravnik na Pankraci dr. Novara, ruski legionar. »Angel v peklu«, so govorili jetniki o njem. »No, kaj pa je z vami?« me je vprašal in to je bila po dolgem času prva vljudna beseda, ki sem jo slišal, ražen od sojetnikov. Začel sem mu pripovedovati včerajšnjo pravljico. »To morate povedati nemški«, me je prekinil dr. Novara, »da vas bo nazumel gospod kolega tu!« Rokopise sprejema uredništvo **lovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št 5/H. Telefon uredništva in uprave št 31.-22 do 31-26. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. + Glavni urednik Lev Modic.