Politicen list za slovenski narod-
i o poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr Y administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., «a pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. S&ročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Oznanila (in9erati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta,: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmaniš»
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
^tev. 198.
V Ljubljani, v sredo 31.
avgusta
1892'
Letnik XX.
=3
Gabilo na naročbo.
S I. septembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja:
Vse leto Pol leta
Četrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo „Slovenca".
15 gld.
8 „
I. slovenski katoliški shod v Ljubljani.
Pozdrav predsednikov.
Predsednik pripravljalnemu odboru, sveti» prelat in stolni kanonik dr. Andrej Čebašek, je dne 29. avgusta zvečer pozdravil udeležence in otvoril zborovanje z naslednjim nagovorom:
Hvaljen bodi Jezus Kristus! Prevzvišena k n e z o š k o f a ! velečastita skupščina!
Našemu mestu, beli Ljubljani, je došlo izredno in veliko veselje, da ste se tukaj sošli in v tolikem številu zbrali vrli sinovi vsega našega milega na- j roda, različni otroci matere Slovenije iz raznih po- j krajin, da se združeni posvetujete in delujete v re- > šitev perečih vprašanj naše dobe, o potrebnih sred- : stvih za vsestranski duševni in gmotni blagor vesoljnega naroda našega.
Čast mi je kot predsedniku osnovalnega odbora, da Vas, slavni in odlični rojaki, prav toplo,
iskreno pozdravim ter prav iz sic» vskliknera: Dobro došli! (Burno odobravanje.) Bog Vas sprimi. Presrčno pozdravim vse, osobito došle iz daljnih krajev, bodisi od starodavnega Korotana, ali iz tužne Istre ali od deroče Soče. Akoravno iz raznih pokrajin, smo vsi sinovi iste matere Slovenije, otroci ene svete katoliške cerkve. Zato mi za vse bije gorko srce; slehernemu želim podati bratovsko roko v znamenje srčne ljubezni; naodušeno izrazim veselje, da ste se sošli v tako obilnem številu. (Na-udušena pohvala.)
Slava in hvala Vam, da ste bolj imeti za blagor naroda, kakor za svoj lastni prid, ker ste rado-voljno žrtvovali za narod trud in troške, kajti ni Vas pripeljala gmotna dobičkarija, ne prazna radovednost; višja blaga misel ali ideja Vas je privabila, istina I. slovenskega katoliškega shoda, katerega s tem otvorim in mu želim obilnega blagoslova božjega v izdaten vspeh! (Pohvala.)
Dovolite, da le kratko omenim, kako se je ta misel kat. shoda rodila, uresničila.
Glas sv. očeta Leona XIII, ki v svoji izredni modrosti dobro poznajo razne t?žnje in potrebe naše dobe; želja naših prevzvišenih kuezov in škofov, kateri so v svojih zborih poudarjali važnost in potrebo katoliških shodov; zgledi in skušnja druzih krajev in narodov; osobito pa lastne težnje in potrebe — vse to je pripomoglo, da je dozorela blaga misel, sklicati prvi slovenski katoliški shod, in sicer za vse slovenske pokrajine. Ta vzvišena misel, komaj razglašena, unela je, kakor iskra od zgoraj, vse verne Slovence. Od vseh krajev dohajali so naudu-šeni dopisi, kateri so mogli vneti slehernega, komur še gorko bije srce za blagor naroda, ki ni mnogo-brojen, ne premožen, tudi še razkosan v razne kro-novine, pa se pogumno bori za pravi napredek in blagostanje, za lastni obstanek med močnejšimi narodi, kateri nam dostikrat niso prijazni. (Burna pohvala.)
Vkljub vsem nezgodam in zaprekam ima naš
narod tri drage svetinje, prejete od blagih pradedov, svetinje, ki so mu ljubše in dražje od vidnih zakladov, ker so mu zastava prave sreče za čas in za večnost. Te drage svetinje kratko izraža staro slovensko geslo, zapisano nad vhodom, in se glasi: „Za vero, dom in cesarja!" (Burna pohvala.)
To slavno, trobojno slovensko zastavo danes naudušeno visoko povzdignemo došlim bratom v pogum in v zastavo zmage. „Za vero, dom in cesarja", to je trojna močna vez, ki trdno veže in zjedini, ki smo sicer različni po značaju in licu, enolični in edini pa po srcu in volji. To trojno vez okrepiti in utrditi si bo prizadeval prvi slovenski katoliški shod. Ako se mu to posreči, bode mu narod na veke hvaležen, kajti obče je priznano, da le v katoliški veri in v mogočni Avstriji ima slovenski narod srečno, boljšo bodočnost, sicer zgine med valovi narodov in v močvirju brezverstva.
Zato s poudarkom ponavljam, in slavni shod naj mi pritrdi, da je in ostane naše geslo: „Vse za vero, dom in cesarja!" Le v tem trojstvu je sreča in blagor za naš nsrod. To trojstvo naj nam bode vsem zvezda vodnica, ki kaže pravo pot, prava zlata valuta, ki velja povsod in vedno kot jamstvo blagra in sreče naroda. (Burno odobravanje.)
Zdaj nam bo jasen blagi namen prvega slovenskega katoliškega shoda,
Pred vsem ima shod obuditi in okrepiti katoliško zavednost, katera zahteva, da sveta vera človeka vsega prešinja, ne le po duhu in srcu, temveč tudi po vnanjem, da se razodeva v besedi in v dejanju, doma v družini in v javnosti. Vera je nebeška luč, ki jasno k&že naše dolžnosti do Boga in bližnjega, in je zato pogoj in podlaga vse pravice in uravnosti; zato je prva in mora biti in ostati prva na naši zastavi.
Zato bo katoliški shod terjal verski značaj vseh šol, od prve do zadnje. Priporočal bo sploh kato-
LISTEK
Kaznjenec.
(Spisal Jos. Podkdrenčan.)
(Konec.)
Neke poletne nedelje zvečer je bilo. Zunaj mesta sedeli smo s tovariši-delavci <\ kupicah piva. Med tednom je bil god imejitelja naše tovarne; zato nam je kupil gospod za ta popoldan nekaj sodcev piva. Dobro smo se imeli tistega dne; govorili smo, smejali se in peli, da nam je bliskoma potekal čas.	_
In zakaj bi tudi težak ne smel pozabiti za hip svojih skrbi j in težav? — Niti opazili nismo, kedaj se je pri sosedni mizi nastanilo nekaj gospodov na videz boljšega stanu. Bazdirali so v tujem jeziku dovtipe, pripovedovali si zanimivosti iz življenja in sveta in istinitost pripovedovanja podkrepljali s kletvi nam i.
Tedajci je zazvonilo „Zdrava Marija". Delavci smo vs ali ter glasno molili „augeljsko češčenje". Gospodje pri sosedni mizi pa so jeli — hoteč motiti našo molitev — popevati. To nas je razburilo, a rekli jim nismo žal besede. Ko so pa le glasneje jeli sramotno govoriti o Bogu in Mariji ter zlobno
1 grditi nas težake, tedaj sem jaz stopil k sosedni mizi ter gospode opomnil, da govori spodobneje in olikaneje. Moje besede razvnele so jih še bolj. Jeden gospodov drzne si celo toliko, da kolneč zlije svoje pivo po nas delavcih. To se nam je zdelo presu-rovo in presramotno. Vstali smo ter zapodili pre-širne gospodiče iz vrta. Jeder,, stoječ pred menoj, hotel se je nekaj ustavljati ter dvignil palico. Jaz primem z&njo, strgam mu jo iz rAk, gospodiču pa priložim v jezi nekaj gorkih od leve in desne ter ga zapodim za drugimi.
Tu pa se pričenja moja nesreča.
Drugo jutro prišedši v tovarno, stopi k meni vodja ter mi resno in kratko povč, da sem odpuščen iz tovarne. Kot bi mi bil potisnil bodalo v dno srcii, — tako me je zapekla ta vest. Jaz — odpuščen — iz tovarne! To so bile strašne besede! Povpraševal sem po vzroku, opravičeval se, prosil, jokal, — vse zam&n ! „To vam bodi v pouk", dejal mi je vodja, kako se morate kje drugje vesti proti nečaku svojega gospoda!" Te besede razjasnile so mi vse. Hotel sem dopovedati vodji, da so sinoči oni gospodje zasramovali Boga in Marijo, da so grdili nas težake, da je jeden gospodov celo pivo zlil po nas, — a vodja me ni poslušal. Še sem hotel nekaj reči, a že je stal za menoj sam gospod tovarne. Prinesel mi je z mesečno plačo odpustnico
; in spričalo, v katerem je bilo napisano, da sem podpihovalec, agitator, surov človek .... Kaj sem ' hotel s takim spričalom? — Na kolenih sem prosil gospoda, milosti. A ta mi je dejal brezsrčno: „Zapustite takoj moje prostore, če ne, vas pustim vreči ven." Omahovaje sem vstal, šel iz tovarne in potem — se ne domišljam več dobro, kako je bilo. Vrelo in kipelo je v meni, kakor bi mi bil hudobni duh zanetil peklenski ogenj v prsib. Bežal sem iz mesta, begal po gozdih, begal po polju . . . Tedaj sem prvič v življenju pozabil na Boga in njegove sv. postave ; tedaj sem dejanjsko prezrl imenitno resnico, da imetje bližnjega ni moje imetje; tedaj sem pozabil, da maščevalec krivice ni posameznik, marveč Bog in država. A jaz takrat nisem vedel in vedeti — nisem hotel.
Po noči tistega dne pogorel je večji del tovarne, v kateri sem delal. Zažgal — sem — jaz!
Nisem tajil sodišču zločina. Obsodili so me na 10 let ječe. Ko so me oblekli prvič v to obleko, videl sem svojo ženo, svojega otroka — zadnjič. In od tedaj — Bog ve, kje živita in kako živita. Bog ve, če me ne kolne v daljini žena, ker sem jo s svojim zločinom pahnil v sramoto in bedo; Bog ve, če se me ne sramuje v daljini moj otrok, ker je otrok — požigalčev? . . . Kdo mi reši zagonetki, kdo mi reši ta vprašanja?
liško življenje, bodi si zasebno ali javno; dokazal bo, da mora katoliški duh prešinjati tudi sploh vede in umetnosti. To zastavo katoliškega prepričanja mora katoliški shod tolikanj bolj pogumno dvigati, ker se bije dandanes odločilen boj med vero in brez-verstvom, med Kristom in Antikristom. Vse okoliščine to pričajo, da sta si tesno nasproti dva tabora, in glede na to pišejo sveti oče Leon XIII. prav resno in resnično: „Dandanes se ima odloČiti, ali ohrani svet še krščanski značaj ali bo zopet paganski. Boj je za življenje in smrt." Ravno tako se izrazi slavni državnik Caprivi: „Zdaj gre za to, ali velja krščanstvo ali brezbožtvo."
Krepka in odločna izjava katoliškega shoda bo pregnala marsikatero zmoto, zdrobila bo spone malomarnosti; ohrabrila bo boječe in uaudušila pogumne in bo pričala, da živi med nami še vedno katoliško prepričanje. Na shodu in po shodu pokažimo odločno, da smo zavedni katoličani, katerim je vera prva in prava luč, ki kaže pravo pot, luč, ki sveti in greje vse žive dni, od krstne do mrtvaške sveče, katera sveti iz doline solz v večno domovino.
Ko pa katoliški shod poudarja versko zavednost, ne prezira narodnosti. Prve besede in nauke smo čuli v materinem jeziku. Domači jezik trdno veže ves narod v eno družino ; je zlata posoda, v kateri se narodu oznanjujejo večne resnice v cerkvi in v šoli in je zato v tesni zvezi z vero samo. Zato so naši brezverski narodnjaki nedoslednji polovičarji. Jezik je pogoj in ključ vse vede in omike, in zato nam je skozi in skozi drag biser. Naj si bodo drugi jeziki lepše doneči in bolj opiljeni, domači jezik nam je ljubši, kakor je otroku lastna mati, ako tudi ne bogata, ljubša pred drugimi. „Dvoje uam je treba : Vera katoliška in materina beseda," piše naš Slomšek. Zato bo tudi katoliški shod poudarjal potrebo materinega jezika v šoli in v uradu, razvijal bo pravo narodno organizacijo.
Te dve svetinji, vera in narodnost, bomo pa le tedaj ohranili, ako smo združeni in edini v vsem potrebnem. V združenju je moč, kakor uči že stara pripovest o kralju Samu ; to tudi skušnja uči. Le z združeno močjo se izvršijo velike reči, kakor sicer, tako tudi narodno blagostanje in resnični napredek. To združenje je še bolj potrebno pri našem malem narodu, zato smo vabili na shod vse Slovence, da se še te male moči ne razcepijo. Z zjedinjeujem naj se uresniči pri nas znani pregovor: „Malo nas j e , pa smo možje (Burno odobravanje), združeni iu naudušeni za vse dobro premoremo mnogo.
Ako je pa edinost sploh potrebna za vsako početje, je gotovo najpotrebnejša v sveti veri, ki je božje razodenje.
Sicer smo Slovenci do malega po imenu vsi katoličani, tudi taki, ki se za vero malo brigajo, se radi na to sklicujejo, da so katoličani, a v dejanju pa tega ne kažejo vedno, ker jim je le gola narodnost na dnevnem redu, vero in verske dolžnosti pa le prezirajo in so si za načelo izvolili neki poljuben napredek, ki se ne vjema s krščansko idejo. Toda ne bom odpiral te naše rane in rad bi vse pokril s plaščem l|ubezni, katera pokrije nasprotne slabosti,
in želi odstraniti vse, kar goji ta obžalovanja vredni razdvoj. Le toliko omenim, kolikor je ta razdvoj v dotiki z našim kat. shodom.
Iz raznih krajev se nam je pisalo, da naj katoliški shod poravna ta nesrečni razpor. Ud začetka smo to bolj želeli, kakor upali. Da bi shod sam k temu pripomogel, povabil je vse brez razločka, v prvi vrsti zastopnike slovenskega naroda, in katoliški shod bode prezrl vse osebnosti žaljive izraze, ako se le v uačelih zjedinimo.
To se bo pa zgodilo, ako se vsi povrnemo k naši stari zastavi. Sprejmite zopet staro slovensko geslo, in razpora ni več, vsi smo jedini v načelih in skupaj v enem taboru, v veselje vseh pravih Slovencev.
Ko bi katoliški shod dosegel edino le to zje-dinjeuje, neprecenljiv bi bil njegov vspeh. Vsi verni Slovenci bi ga navdušeno pozdravili. Zaslužena hvala bi mu donela od vseh stranij. Združeni bi delali vsi za vero in narodnost. Bog hotel, da bi bil ta osodepolni razpor pokopan na veke! Zato proč z razporom, na grob razpora pa postavimo sv. križ, znamenje vere in ljubezni, sprave in zmage. (Dolgotrajno odobravanje.)
Katoliški shod ima tudi nalogo, pospeševati pravi napredek v duševnem in gmotnem oziru. Napredek je znak našo dobe. Sicer je krščanstvo popolnoma dovršeno razodenje božje in se ne da popolniti ter zadostuje za vse čase in narode. Toda zasebno more in mora vsak napredovati v spoznanju svetih resnic in spoluovanju svojih dolžnostij ;* kdor je pravičen, naj bo še pravičnejši. Pravi napredek je pa le tisti, kateri ima trdni temelj, Kristusa, katerega namestniki kažejo pravo pot napredka in omike. Zato piše zuaui pater Roh: „Mi nimamo druge omike, razven krščanske; ako to zavržemo, nimamo celo nobene; torej: odločno nazaj h krščanstvu, ali pa naprej v propad brezverskega napredka. (Klici: Tako je!) Zato si bo katoliški shod prizadeval za pravi napredek, v tem zmislu naj Kristus kraljuje in zmaguje, njegova sv. vera naj se svobodno giblje in razvija. To je pot, ki pelje do sreče in blagra vsakega naroda, in torej tudi slovenskega.
Katoliški shod se bode tudi oziral na gmotne stvari in potrebe našega naroda. Saj ie blagostanje tudi potrebno za omiko iu napredek. „Primum vivere deinde philosophari!" Vse toži o hudih časih. Huda revščina tare kmeta, obrtnika in delavca. Od javnih zborov ubogi Lazar komaj drobtinice dobi. Nasprotno pa rastejo davki, množe se bremena, da kmet več shajati — dihati ne more. Katoliški shod bo tudi za to silno potrebo priporočal nekatera sredstva, da se ohranijo kmetski domovi, da se bremena polagoma zmanjšajo in polajšajo, tako, da vsaj pridni in zmerni kmet more pošteno živeti.
Ravno tako se bo potegnil za rokodelce in delavce, da se njihove razmere po postavnem potu vredijo iu se krščansko življenje bolj vkorenini. Saj velja še zmiraj resnica: „Boljši ljudje, — boljši časi!" (Živahno odobravanje.)
Zato mora katoliški shod stopiti na branik zoper mnogovrstne nasprotnike. Ob vseh časih je
imela vojskovalna cerkev sovražnike ter jih je zavračala z orožjem resnice in pravice. "V tem boju je rasla in se okrepila ter zmagovala.
Katoliškega shoda dolžnost je, predrzne in lažnjive napade nasprotnikov zavračevati in odkrivati njihove hinavske laži z orožjem sv. resnice in katoliške vede, katera ne prezira potreb in duha naše ddbe.
Za to vojsko nam daje srčnost in pogum naš Gospod sam, rekoč: „Zaupajte, jaz sem svet premagal!" On, naš vojvoda gre pred nami in visoko drži zastavo sv. križa in zagotovi: „V tem znamenju je zmaga!" Pod to znamenje zmage stopi tudi katoliški shod v boju za vero, in se nam bodo spol-nile besede: „To je zmaga, ki svet premaga, naša vera. (Burno odobravanje.)
Tako katoliški shod pogumno stopi na branik za svoje svetinje: vero, domovino in ceearja. Zmaga je gotova, ker gre za sveto reč. Gospod sam se bo z nami in za nas vojskoval in dal zmago.
To so le kratki obrisi nalog, katere ima rešiti katoliški shod, namreč: krepiti katoliško zavest, združiti in zjediniti se v vsem potrebnem za blage namene: pospeševati pravi duševni in gmotni napredek v krščanski omiki in blagostanju, in v to svrho braniti svoje drage svetinje zoper vse napade vidnih ali skritih nasprotnikov. Biti ima prvi katol. shod vsemu učenemu svetu prava in resnična manifestacija našega katoliškega življenja.
Gotovo je vzvišen namen katoliškega shoda, za katerega smo se dolgo pripravljali.
Da se je pa vse vršilo od začetka do sedaj tako srečno, imamo se za Bogom zahvaliti našemu pre-milostljivemu knezu in škofu, kateri je bil kot pokrovitelj shoda, odborom duša in desna roka, za to mu iskrena zahvala! (Živahno odobravanje.) Zahvaliti se imamo raznim zborom tu v mestu, ki so resno delali in srečno završili lepo, težavno nalogo. Zahvaliti se ima drugim odborom in pododborom po naši iu drugih deželah; zlasti tudi lokalnim shodom, ki so ljudstvo podučevali iu navduševali za prvi slov. katol. shod; bodi zato vsem prisrčna hvala in slava. V svesti smemo biti, da veliko delo ne bo brez vspeha; ako tudi ne dosežemo vsega in naenkrat, zadovoljni bodemo, ako se najpotrebniše in polagoma izvršuje. To smemo tolikanj bolj pričakovati, ker smo v to svrho dobili blagoslov od najvišjega oblastnika sv. očeta Leona XIII.
Sicer pa pri tem važnem delu nismo prezrli krščanske resnice, da vsak dobri dar pride od zgorej, od Očeta luči, in: ne ta, ki sadi, ne ta, ki priliva, je kaj, temveč Oni, ki dd rast. Blagoslov božji je živo potreben za naš shod. Zanj smo prosili ves čas priprave; tega smo prosili danes javno, ko smo klicali sv. Duha na pomoč; tega bomo prosili združeni jutri in pojutršnjem pri očitni službi božji, naj nam mili Bog blagovoli obilno podeliti duha prave modrosti, dobrega sveta, izdatne moči, sploh svojo milost v srečni vspeh, da se zvrši vse v blagor našega naroda, v večjo slavo gospoda Boga, kateremu bodi čast in hvala na vekov veke. (Dolgotrajno burno odobravanje.)_
(Dalje v prilogi.)
Upam, da mi je Bog odpustil moj greh; saj sem ga odkritosrčno priznal Njegovemu namestniku in obžaloval sem ga in kesam se ga prebridko. Osem let že nosim to obleko in kmalu bom zadostil tudi svetni pravici. In vse bi pretrpel rad, le da bi vedel, da mi odpušča moj greh tudi žena, da mi ga odpušča tudi moj otrok!
Gospod, sedaj vam je znano moje življenje. Dejal sem vam že: Mladi ste že; učite z mojo nesrečo sebe, učite druge, kako človek delati n e sme; učite jih, da je treba tudi v težkih trenotjih klicati k Bogu ter ga prositi pomoči, česar nisem storil. Moja nesreča pa bodi meni v pokoro, drugim v pouk.
In sedaj, dragi gospod, ne sodite me pretrdo, spominjajte se me v življenju, spominjajte se me v molitvi."
To mi je pripovedoval kaznjenec. Podal sem mu roko; ganila me je povest njegovega življenja. In kako bi tudi človek ne imel sočutja z onesre-čencem, katerega so burni valovi življenja vrgli na peščeno obrežje, kjer zaman zdihuje po domu in svojih dragih. In — vendar je bila prazna njegova bojazen, da so ga pozabili prijatelji v daljni domovini, in vendar se je bal zam&n, da ga kolne doma v bedi zapuščena žena, da se ga sramuje lastni
otrok! Niso ga pozabili prijatelji, ni ga pozabila
žeua, ni ga pozabil niti njegov nedorasli otrok.
*
* *
Bilo je koncu meseca junija. V Brnu praznovali so „cesarske dni". Obširno so poročali časopisi o navdušenju in sijaju, s katerim so Moravani sprejeli, pozdravljali in proslavljali ljubljenega vladarja. Rad sem bral ona poročila in z veseljem pripovedoval na večer tudi svojemu novemu znancu kaznjencu — Moravanu o cesarskih dneh, ki jih praznuje njegovo rojstno mesto. S kakim veseljem me je poslušal, kako navdušeno govoril o svojem domu, o svojih domačinih — Slovanih, o njih ljubezni in udanosti ljubljeni cesarski rodovini!
Nekega popoludne dojde mi nov časopis. Na naslovni strani nosil je podobo s podpisom : Otrokova prošnja. V sijajni sobani stal je naslikan naš presvetli vladar in pred njim je stalo s povešenimi očmi preprosto oblečeno dekletce. Na drugi strani mi je razjasnjeval sestavek pomen slike. Bral sem sledeče:
„Za časa šumnih in sijajnih brnskih cesarskih dnij, v katerih so prebivalci staro • zvestega mesta Brna in ž njimi vsi stanovniki prelepe kronovine Moravske proslavljali dohod in prisotnost ljubljenega vladarja, ta čas dogodil se je tudi ganljiv prizor, katerega pojasnuje današnja slika.
Otrok, nežna deklica enajstih let, stopila je pred obličje vladarjevo, s tresočim glasom in s solzami v očeh proseča za očeta, katerega je pravična obsodba sodnikova odtrgala od drage mu družine. Težka je pregreha, katero je obsojenec storil, iu strašna je pokora, ki ga je zadela, — deset let ječe! Omaho-hovaje je odšel nesrečni mož iz sodne hiše in sedaj je uprav osem let, odkar se je poslovil od žene in otroka delavec K., ki je bil obsojen zaradi požiga.
Bedno preživela se je od tedaj žena kazujen-čeva in odgajala deklico, ki je bila tedaj stara komaj tri leta, ko ji je oče pri težkemu odhodu poljubil zadnjikrat čelo. Od tedaj se oče in hčerka nista videla več in deklica pozna očeta le iz pripovedovanj materinih.
Ko je pa zazvenela po širni Moravski vest, da obišče Frančišek Jožef, oče domovine, stolno mesto Brn, da biva nekaj dnij med zvesto udanim mu narodom, — tedaj je posijal vesel up v dušo osamele žene. Sklenila je storiti vse, da le pošlje svojega otroka pred obličje vladarjevo, prosit milosti nesrečnemu očetu.
In tako je stala v resnici deklica dopoludne 28. junija pred obličjem cesarjevim. Gotovo je bil predobrotni vladar ginjen, ko so ga pozdravljali milijoni, a bolj še je bil izvestno ginjen, ko je čul jecljaje prositi enajstletnega otroka milosti svojemu
JPriloíra 198. štev. „Slovenca" dné 31. avgusta 1892.
Prvi slovesni shod.
Ob krasDem vremenu se je vršil sinoči na vrtu starega strelišča prvi slovesni shod, katerega se .je udeležilo na stotine in stotine izbrane družbe, cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov, odličnih dam in gospodov, zavednih meščanov, marljivih trgovcev, obrtnikov in poliedelcev. Števila te odlične družbe, ki je z največjim zanimanjem poslušala raznovrstne govore, ne moremo določiti, le toliko vemo, da se je izdalo do včeraj okrog 1700 vstopnic.
Na vzvišenem prostoru pred občinstvom so zavzeli prostore: Prevzvišeua knezo-škofa lavantinski dr. Mihael N a p o t u i k in ljubljanski dr. Jakob Missia, kranjski deželni predsednik gosp. baron W i n k 1 er, ljubljanski župan g. P. G r a s s e 11 i deželni odbornik gosp. dr. Papež kot namestnik obolelega deželnega glavarja g. Otona Detele, mil. gg. stolni prošt dr. K 1 o f u t a r , generalni vikari j dr. pl. P a u k e r , prošta P. U r h in dr. J a r c, prelata dr. Andr. Če b a že k in dr. K u 1 a v i c, kanoniki Urbas,Klun,Jeran,Plis,Maru, generalni vikanj vrhDosenski dr. Jeglič, monsig. dr. Gabrijevčič, knez Ernest Windiscb-graetz, državni poslanec dr. pl. Fuchs, baron W a m b o 1 d , dunajski poročevalec poliskega lista „Gazeta Lvovska" gosp. Glieukiewicz, blago-rodne gospe baroninja Winklerjeva, dr. Jos. Koslerjeva in Pogačerjeva, komtesi Auerspergovi, predsednik g. Fr. Povše, podpredsedniki gg.: dr. Josip Srnec, Gregor Einspieler, dr. Mahuič. Tajniki so bili gg.: dr. L i p o 1 d, A. Š e r v i e e I j , Fr. Robič, Jos. Kom pare; zapisnikarii gg.: dr. M a te k, J. Slavec, Fr. Treiber, Rid. Silvester.
Predsednik g. Fr. Povše otvori prvi slovesni shod z besedami: „Hvalien bodi Jezu3 Kristus!-, vsa skupščina glasno odgovori: »Na veke, amen!" Nato z navdušenimi besedami pozdravi prevzvišena knezoškofa in vse rojake, ki so se sošli iz slovenskih pokrajin v beli Liubljani, da se na I. slov. katol. shodu posvetujejo o sredstv.h v prospeh duševne in materijelne blaginje naroda slovenskega po načelih starega slovenskega gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Po besedah starega R mca Sjptimija: „Laboremus", delajmo vstrajno in odločno vsakteri v svojem krogu in poklicu, in zagotovljen nam je blagoslov iz nebes. (Burno odobravanje.)
Nato prečita došle telegrame, ki so bili vsi vsprejeti z burnim „živio", posebno pa odgovor presvetlega cesaría na brzojav, rzražujoč najponiž-nejši izraz globoke udanosti in neomahl|ive zvestobe katoličanov, zbranih iz vseh slovenskih pokrajin na prvem slovenskem katoliškem shodu.
Brzojavi sa glasé:
Njegovo Veličanstvo mi je ukazalo sporočiti Najvišjocesarsko zahvalo za izražena čutila neornajljive zvestobe in udanosti.
Parisini, c. in kr. dvomi tajnik.
Išl, 30. avgusta.
očeiu. Dobrotljiv in usmiljen, kakor je le naš presvetli vladar, tolažil je tistega dne sirotno dekletce. Potolažena in upapolna ostavila je deklica sijajne dvorane? ---
Strmé in začuden sem bral te vrstice. Bral sem jih dvakrat, trikrat ... in mislil na kaznjeuca-znanca. Kaka novica bode to zauj! Kdo bi bil še dvomil, da se ta vest tiče — niega? —
Nisem vstrpel dalje. — Ko sem zvedel, kje delajo danes kaznjenci, nesel sein list svojemu znancu. Da bi ga bili videli, kako mu je bledelo in žarelo lice, ko je bral to vest. Osupel me je vprašal, je-li to istina. je-li so sanje? Zatrdil sem mu, da je isti na Te^aj pa je pal na koleni, zajokal kot otrok in solzeč se poljubljal na podobi roke cesarju in obraz svojemu otroku. — Posmehovaje so zrli nanj drugi kaznjenci; morda so se čudili, kako mora jokati — kaznjenec! A njega to ni motilo; ihtel je
le: „Tedaj me vendar niso pozabili!"
* *
*
In sedaj, — kaj bi vam imel še povedati? — Ni dolgo tega, kar je zapustil kaznjenec našo vas. A zapustil je ni kot kaznjenec, zapustil jo je kot prost človek. Kako sva se poslovila, o tem mi ni treba praviti. Rečem le: Kdo bi si mislil, da more biti tudi pod kaznjenčevo obleko tako dobro srce? — Bog ve, če se vidiva na svetu še kedaj? . . . .
Solnograd, 30. avgusta. Christianus mili nomen, Catholicus cognomen. če tudi različni po jeziku, kot katoliki smo ¡edini. Najboljši vspeh katoliškemu shodu. Knezonadškof solnograški.
Bregenc, 30. avgusta. Nemogoče mi je priti. Pošiljam zbranim slovenskim katolikom najsrčnejše pozdrave. Bojujmo se vedno ramo o1 rami za skupno našo stvar.	Dr. Ebenhoch.
Dunaj, 30. avgusta. Spominjam se mladih dijaških let, katera sem preživel v lepi katoliški kranjski deželi, zato živo obžalujem, da se vsled poslov svojega poklica ne morem vdeležiti- obravnav. Želim srčno najboljši praktičen vspeh z obilnim blagoslovom.
Cesarski svetnik dr. Hans Marija Truxa.
Gradec, 30. avgusta. Slava katoliškemu shodu, ki naj pripomore, da se na duševnem polju zjedi-nijo in pomirijo vse narodnosti avstrijske.
Za uredništvo „Grazer Volksblatt-ad Zapletal.
Vitanje, Srčno pozdravljamo zbrane katoliške Slovence, odobravamo z veseljem predložene resolucije ter kličemo po starem našem geslu: „ Vse za vero, dom, cesarja!"
Josip Žičkar, župnik; Jurij Jeseničnik, načelnik cerkvenega skladnega odbora; Fran Jankovič, odbornik posojilnice-, Florijan Jeseničnik, občinski odbornik v Breznu.
Konščina, 30. avgusta. Slaveči svoju dvade-setpetgodišnjicu svoga misničtva molimo Boga, da bi izvolio blagosloviti sveti rad te prve slovenske ka-toličke skupštine sebi na slavu, svetoj crkvi na korist, a nam svima na spas. Dvadeset i tri misnika nadbiskupije zagrebačke u Konsčini.
Zagreb, 30. avgusta. Katehetski sastanak, držan 25. kolovoza u Zagrebu, ovlastio je mene, da katoličku skupštinu u njegovo ime srdačno pozdravim. Bobri Bog blagoslovio rad katoličke skupštine škof ljubljanski, dr. Jakob Missia, burno pozdrav-sebi na slavu i na spas sviju tias.
Cvjetko Bubitič.
Generalni Stol 30. avgusta. Dok svi kato
Kobarid, 30. avgusta. Pozdravljamo z navdušenjem vzvišeni, pravi namen katoliškega shoda, protestujemo pa svečano proti nameravanemu (?) vsakemu rasdvojenju naroda. Gromoviti živio dičnemu našemu voditelju Dr. A. Gregorčiču!
Starejšinstvo Kobarid.
Kobarid, 30. avgusta. Bog blagoslovi katoliški shod, Vsemogočni dal, da shod vsaj toliko doseže, da bi v našej milej Sloveniji le taki možje vodili usodo naroda, kakoršen je vzorni naš vodnik, duhovnik dr. A. Gregorčič. Slava vsem pravim katolikom! Slava našemu nenadomestnemu dr. Gregorčiču !
Duhovniki Koharidskega kota: Kranjec, Gregorčič, Vidmar, Sedej.
Kobarid, 30. avgusta. Dekanija kobaridska srčno pozdravlja prvi katoliški shod v Ljubljani ter vošči najboljši izkl. Bog naj blagoslovi delo.
Peternel, dekan.
Zagreb, 30. avgusta. Blagoslovi naj Vsemogočni delo današnjega sestanka na čast svete vere in na korist plemenitega slovenskega naroda.
Dr. Fran Vrbanič.
Zagreb, 30. avgusta. Radostno pozdravljamo skupščino katoliških Slovencev, želeč božji blagoslov delu njegovemu. Uredništvo „Katoličkog Lista1".
Iz Bovca je došlo naslednje pisanje: V svoji izredni seji dne 25. t. m. sprejel je odbor podpisanega društva sledeče: „Slovenska narodna čitalnica v Bovcu iskreno pozdravlja prvi slovenski katoliški shod na podlagi objavljenega načrta, želeč od tega shoda slovenskemu narodu v vsem sploštii božji blagoslov, mimo sporazumljenje in srečno bodočnost." „Narodna čitalnica v Bovcu, dne 28. avgusta 1892. Fran Pečenko, predsednik; Adolf Komac, tajnik.
Po prečitauih brzojavih stopi na govoruiŠKi oder pokrovitelj shoda, Nj. prevzvišenost g. kuezo-
lici blagoslavljaj u zlatni pokret, dok se veliko srdce sužnja vatilcanskoga napunja utjeliom i nudom, treba kole blagoslov radu i nastojanju vašem. Nežie, župnik; Juršie, kapelan-, Zmajlovie, bogoslovac u Basiljevu.
Gorica, 30. avgusta. V imenu svoje čast. farne duhovščine in cele Solkanske vsem p. n. zborovalcem srčen pozdrav z najiskrenejšini voščilom. Bog blagoslovi trud prvega slov. katol. shoda z najboljšim vspehom, da izginejo vse pogubne razlike ter se združimo vsi v jedinosti katoliških načel v borbi za pravi napredek in blagor ljubega nam katoliškega naroda. Janez Ev. Kolavčič, župnik v Solkanu.
Gorica, 30. avgusta. Blagoslovi večni Oče delo Vaše pridnosti na prošnjo.
Kojšijanskih faranov v Brdih.
Gorica, 30. avgusta. Bog blagoslovi vse plemenite napore! I. slovenskega katol. shoda. Posvetujte se, četudi morda viharno, vendar lconečno zje-dinjeni v duhu Kristusovem, v tolažbo toliko ponižanemu sv. očetu Leonu XIII. in v blagor vseh katoliških Slovencev, pod viteškim vladarjem Francem Jožefom I.
Pavletič, za „Katol. del. društvo v Mirni.
IVorisliofen, 30. avgusta. Tukaj pri Kneippu bivajoči Slovenci pozdravljamo slovenski katoliški shod ter se strinjamo z njegovimi sklepi. Živeli vsi zborovalci. Dr. Stanonik, Kurinčič, Orehek.
Celovec, 30. avgusta. Pozdravljajoč katoliški shod in vse na istem zbrane rodoljube, želimo, da bi to delo obrodilo v resnici tudi dobrega sadu v prid cerkve in zatiranega naroda našega, ter pri poročamo v to složnega delovanja vseh Slovencev, obžalujoč pogubonosni iti nestrpni narodni prepir mej kranjskimi rojaki
Odbor „Katoliškopolitičnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.
Dunaj, 30. avgusta. Zbranim Slovencem na katoliškem shodu želim najlepši vspeh! Bog blagoslovi Vaše delo za cerkev in narod.
Jančar, župnik.
Sevnica., 30. avgusta. Fara boštanjslca srčno pozdravlja prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani. V pravem katoliškem mišljenju in delovanju je prava sreča Slovencev. Živeli zborovalci! Župnik Lavrenčič, župan Drmelj, kapelan Cešarek, oskrbnik Bohutinski, Planinec, Papež, Marolt, Brce, občinski svetovalci.
ljen od cele skupščine. Po krščanskem pozdravu: „Hvaljen bodi Jezu» Kristus!" prevzvišeni knezo-škof v iibornem govoru, kateremu za danes povzamemo le vodilne misli, razpravlja narodnostno idejo. V Kristusu je zveličanje, v njem naša zaslomba, v njem imajo vir večne resnice in ideje. Kakor pa se ideje sploh med človeštvom morejo sprevreči, tako se tudi narodnostna, ako zapusti večno luč, ki sije s križa. Prvič se je ta ideja sprevrgla ob času zidanja babilonskega stolpa, a morala se je podvreči božji vsegamogočnosti. Drugič se je sprevrgla ob času Kristusovem, obsojen je bil Božji Sin na smrt vsled krive narodnostne ideje. Bog je absoluten, a ne ideja, ki brez večne luči, brez božje podpore zagazi v temo, na kriva pota. Rimska-ka-toliška vera pa uči pravo resnico, ona je voditeljica narodom na potu življenja v srečno večnost.
Križ nas uči dela, požrtovalnega dela za večni in časni blagor človeštva, nči nas moliti, ker brez srčne, ponižne molitve ni blagoslova iz nebes. Mnogo se kriči, a malo se dela, kajti vse delo brez nesebičnega truda je le polovičarsko, je brez-vspešno. Pravega dela nas uči Jezus Kristus, katerega celo življenje je bilo delo za rešitev človeštva. Ko bi takoj od začetka, ko so narodi dobili ustavne pravice, delali po katoliških načelih, potem bi že davao imeli versko šolo. In kar velja o šoli. to velja o drugih vprašanjih. Le polovičarstvo je krivo, da se bojimo naglašati prava katoliška načela, katera naj bi veljala kot vodilo vsem zastopnikom narodov. Treba je, da smo celi možje, in ne polovičarji, in sicer v zasebnem in javnem življenju, kajti Kristus je Bog tudi za javno življenje. LuČ se mora postaviti ba svetilnik, in ta luč pa so večne božje resnice, so nauki svete katoliške cerkve. Za te svete resnice moramo delati in trpeti, če treba, tudi umreti. Križ je znamenje trpljenja, pa zagotovilo zmage. (Dolgotrajno burno odobravanje.)
Predsednik g. Fr. Povše srčno zahvali pre-vzvišenega knezoškofa za naudušene in zlate besede, želeč, da bi vsi kot celi možje delovali po teh naukih v blagor ljudstva.
Drugi govornik je bil prevzvišeni gosp. knezo-škof lavantinski, dr. Mihael Napotnik, katerega je skupščina pozdravila z največiim naudušenjem.
S krščanskim pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" prične prevzvišeni gospod izborui svoj govor, v katerem prepričevalno dokazuje, da je bila in je katoliška cerkev najtrdnejša zaslomba slovenskega naroda. Katoliška vera v obče spaja vse narode v lepo družbo, tako pa tudi utrjuje mir in pravi na-
predele posameznega naroda. Slovence veže materinska beseda in zvestoba do cesarja, ta vez pa dobiva višjo moč v sveti veri. Skozi tisočletje je bil narod slovenski v nevarnih burnih časih, propadel bi bil, da ga ni varovala katoliška cerkev. Mnogo odličnih mož se je zbralo iz vseh slovenskih pokrajin, da bi se posvetovali ^er sklepali o resolucijah, katere naj bi bile slovenskemu ljudstvu vodilo pri delovanju za duševni in telesni blagor. Ljubimo torej sveto vero. Kakor ta ne propade, tako tudi ne bode propal narod, ki živi po njenih naukih. Ta shod ima namen, raz]asniti načela, omogočiti složno delovanje. Srca naj se približajo. Že pogled na1 mnogobrojno skupščioo daje nam to upanje. Ce združimo moči, potem bode ta shod jutranja za r i j a boljše bodočnosti, potem bode mir in trajna sprava. Tako se zgodi, tako bodi! (Viharno odobravanje je sledilo tem navdušenim, jasnim in prepričevalnim besedam.)
Predsednik g. Fr. Povše iskrenimi besedami zahvali visokega gospoda za te prekrasne besede, katere naj bi si vsak Slovenec zapisal globoko v srce ter uravnaval po njih svoje delovanje.
Mej tem je zazvouilo „Ave Marija". Preč. g. kanonik moli na glas in za njim vsa skupščina „Angeljsko češčenje".
Tretji govornik je bil monsig. dr. Gabri je v-čič, ki v imenu zadržanega kuezonadškof» goriškega iskreno pozdravi zborovalce ter v obširnem govoru razpravlja razmere na Goriškem. Govor, ki je bil vsprejet z velikim odobravanjem, objavimo o priliki.
Deželni odbornik g. dr. Papež pozdravi skupščino v imenu deželnega glavarja, gospoda Otona D e t e 1 e , ki je bil vsled nevarne bolezni zadržan, vdeležiti se shoda.
Gosp. župan Peter G r a s s e 11 i pozdravi skupščino v imenu občine liubljanske terzakliče: Dobro došli danes in vsikdar, zborujte srečno na slavo in blagor naroda. Vzemite seboj prijetne spomine in pozdrav vsem bratom in sestram po zemlji slovenski. (Odobravanje.)
Predsednik predstavi znanega državnega poslanca g. dr. pl. Fuchsa, ki ima vsled svoje naklonjenosti do slovenskega naroda med državnimi poslanci častni priimek „Ehrenslovene". Gospod dr. pl. Fuchs nato v nemškem jeziku, ker slovenskega ni zmožen, pozdravi skupščino v imenu „kat. političnega društva" v Solnogradu, želeč, da bi se vsi katoliško misleči državni poslanci združili v jedno skupino ter z združenimi močmi zagovarjali opravičene zahteve vseh narodov. Vspeh bi bil gotov. (Navdušeno odobravanje.)
Gospod Glienkievvicz pozdravi skupščino v poljskem jeziku v imenu Poljakov katere veže s Slovenci katoliška ideja. (Pohvala.)
Konečno govorita še veleč, gospod dr. Anton Jeglič iz Sarajeva o temeljih katoliškega življenja iu blag. gosp. dr. Srnec iz Celja o zaslugah slovenske duhovščine za narodni obstanek in napredek, iskreno želeč, da bi i v prihodnje delali složno duhovniki in posvetnjaki, kakor je to na Štajarskem. Oba govora sta bila z navdušenjem in mnogim odobravanjem vsprejeta.
Predsednik h koncu zahvali vso skupščino, posebno g. deželnemu predsedniku za udeležbo ter zaključi prvi slovesni shod ob 3/410. uro.
Priprave za prvi slovenski katoliški shod.
(Poročal dr. Ivan Šušteršič v imenu pripravljalnega odbora.)
„Slavni osnovalni shod!
Ideja današnjega shoda ni nova. Že pred par leti sprožila se je misel, sklicati v Ljubljano, v središče Slovenstva, katoliški shod, na katerem naj bi se zbrali pod senco katoliške zastave Slovenci iz vseh slovenskih pokrajin. Že takrat pozdravljali so Slovenci iz vseh pokrajin to idejo navdušeno in izrekali radostno svojo pripravljenost, pripomoči po svojih moč^h, da se shod izvrši tako sijajno, kakor je pri naših skromnih razmerah sploh mogoče.
Ko pa se je sedaj vnovič sprožila ta ideja, šla je kakor blisek mej narod slovenski in vžgala po vsem Slovenskem ogenj nepopisnega navdušenja.
Na posebnih pripravljalnih shodih, sklicanih v namen, da se širi in pojašnjuje ideja prvega slovenskega katoliškega shoda, zbirale so se neštete množice vrlih katoliških slovenskih mož, ki so z
navdušenjem pozdravljali nasvete in ukrepe pripravljalnega odbora.
Uzroki, iz katerih je vzbudila ideja slovenskega katoliškega shoda toliko navdušenja mej slovenskim ljudstvom, 60 jasni in prozorni.
Prvi in poglavitni uzrok je, da je ni zavesti, ki bi tako globoko in trdno tičala v srcih ogromne večine našega naroda, nego katoliška zavest, — zavest, da smo sinovi katoliške cerkve, da so nauki, sv. katoliške vere večne, po Bogu razodete resuice, in trdno prepričanje, da je živ» katoliška vera naj-, trdnejša zaslomba za duševni in gmotni blagor našega naroda.
Drugi in neposredni uzrok pa je živa zavest našega naroda, da smo v žalostnem položaju, braniti vero in materno govorico nasproti sovražnemu navalu, da nam je vsiljen hud boi za najdražie narodne svetinje, — iu trdno prepričanje, da se bode pod senco katoliške zastave, pod znamenjem svetega križa zbrani slovenski narod izuova utrdil iu pridobil jekleno moč za obrambo svojih verskih in narodnih pravic.
Osnovalni odbor zmatral je baš sedanii čas sposobnim in umestnim za prvi slovenski katoliški shod.
Ali zapadni omikani svet vidimo ločen v dva tabora, — na jedni strani tabor katoličanstva, na drugi strani tabor protiverskega liberalizma
Tudi naša širša avstrijska domovina ločena je v istem zmislu v dva tabora, tudi tukaj se bije boj mej katoličanstvom in liberalizmom, boj, ki se po-javlj a v zasebnem, družbinskem in javnem življenju in ki se v najnovejši dobi našega narodnega življenja, žahbog, pojavlja tudi v naši srediui.
V tem načelnem boju duhov kažejo se katoliški shodi kot izboroa bojna sredstva, ki zajedno utrjujejo bojno silo in navduše. je starih bojevnikov, in pridobivajo katoliški ideii novih bojevnikov. V tem zmislu obrodili so dosedaj avstrijski katoliški shodi obilo sadu iu pripomogli so velikansko k razširjanju iu vglobl|enju katoliškega prepričanja v Avstriji.
Predstoječe okoloosti vplivale so na to, da se je rodila ideja, sklicati katoliški shod za Slovence. Ce se pa posebno pomisli, da se pogubne liberalne ideje skušajo v najnovejšem času vrivati tudi našemu vernemu slovenskemu ljudstvu, in če se na- j dalie uvažujejo resna znamenja na slovenskem ob-nebju, ki nam obetajo zopet ddbo, sovražno naši veri in narodnosti, — potem je jasno, da je ravno ! v sedanjem trenotku nujno potreben slovenski katoliški shod, ki naj utrdi in poživi versko in narodno : zsvest slovenskega ljudstva in mu d& v neizogibnih ' bojih trdno moralno podlago združeno z veselo zavestjo, da z obrambo vere in narodnosti svoje hrani zajedno tudi svoje gmotno blagostanje.
Preidem k podrobnemu poročilu o delovanju pripravljalnega odbora.
Pred vsem pa mi je častna naloga in dolžnost, opozarjati na posebne zasluge preč. g. profesorja dr. Ivana Janežiča za oživotvorjeuje današnjega shoda.
Po njegovi inicijativi in njegovem neumornem prizadevanju sešli so se začetkom januvarja tek. leta katoliški rodoljubi ljubljanskega mesta, sklenili pod njegovim predsedstvom sklicati prvi slovenski katoliški shod in izvolili pripravljalni odbor desetih članov, s pristavkom, da se sme po potrebi slobodno pomnožiti.
Dne 31. januvarja zbral se je pripravljalni odbor prvikrat, ter se osnoval takole: Za predsednika izvolil je visokočastitega in prezaslužnega prelata g. dr. Andreja Cebašeka, o kojem naj takoj omenim, da je od tistega časa do zadujega trenotka z izredno in čudovito marljivostjo in temeljitostjo vodil vsa posvetovauja pripravljalnega odbora in sploh vse priprave za današnji shod in se razun tega še udeležil skoraj brez izjeme vseh odsekovih posvetovanj, — da mu gre tedaj brez dvoma glavna zasluga za današnji shod. Za podpredsednika izvolil je pripravljalni odbor gospoda Ljudevita Ravnikarja in dr. Vinka Gregoriča, za glavnega tajnika pa č. g. prof. dr. Ivana Janežiča, ki je takoj iz početka izjavil, da hoče prevzeti tisti posel, ki daje največ dela.
Pripravljalni odbor za prvi slovenski katoliški shod bil je tedaj osnovan in pričeti se je sedaj moglo meritorično delo, katero je izvršil v 39 sejah.
Prvi korak pripravljalnega odbora je bil, da se je s pismom z dne 20. fe.bruvarja obrnil do odličnih katoliških rodoljubov slovenskih, proseč jih
dobrih svetov in dejanjske podpore. Od vseh stranij so prišle pritrjevalne izjave, — nekatere bolj previdne in boječe, druge, in sicer ogromna večina, pogumne in odločne.
Te izjave podkrepile so nade in samozavest pripravljalnega odbora in sklenil je, stopiti s svojo idejo pred od Boga poklicane voditelje katoličanov, — škofe — pred vsem pa prevzvišenemu vladiki ljubljanskemu predložiti ponižno prošnjo, da bi milostno blagoizvolil sprejeti pokroviteljstvo prvega slovenskega katoliškega shoda. V to ime poklonila se je prevzvišenemu dteputacija pripravljalnega odbora pod vodstvom predsednika svetlega prelata g. dr. Andreja Cebašeka. Prevzvišeni knez in škof je vsprejel deputacijo premilostno, pozdravil z veseljem namene pripravljalnega odbora in izrekel, da vsprejme radostno pokroviteljstvo prvemu slovenskemu katoliškemu shodu, proseč obilo božjega blagoslova delovanju pripravljalnega odbora.
Sedaj, ko je imel tako trdno zaslombo pri pre-vzvišenem vladiki v središču slovenstva, storil je pripravljalni odbor dalji korak iu obrnil se pismeno do vseh drugih škofov, v kojih škofije spadajo slovenske pokrajine, proseč jih podpore in višjepastir-skega blagoslova za svoje delo. Vsi višji pastirji blagoizvolili so odzvati premilostno, obetajoč svojo močno podporo in podelivši pričetemu delu svoj blagoslov.
Višjepastirski blagoslov, položen v zibelko prvega slovenskega katoliškega shoda, spremljal je vidno pripravljalni odbor pri vsem njegovem počstjn. Ko-nečni sijajni vspeh pričetega dela ni mogel biti dvomljiv!
Pričenši svoje meritorično delo, bavil se je pripravljalni odbor, ki se je mej tem bil primerno pomnožil, naj preje z določitvijo tvarine, ki naj bi bila predmet posvetovanjem katol. shoda. V tem oziru navdajalo je pripravljalni odbor mnenje, da se imajo razprave prvega sloveuskega katoliškega shoda, kot prvega svoje vrste, gibati v najširših mejah, ter bodi glavna naloga temu shodu, vstvariti nekaki katoliški slovenski program, na podlagi kojega naj bi se v prihodnie vršilo javno delovanja vseh katoliških Slovencev, ter se snovala naša narodna organizaciia, — in na kojega naj bi se naslanjali tudi prihodnji slovenski katoliški shodi, ki morajo, če Bog da, kmalu slediti današnjemu prvemu shodu v pravi blagor našemu narodu, naši ož)i slovenski in širši avstrijski domovini!
V tem zmislu določil je pripravljalni odbor kot tvarino razpravam prvega slovenskeg» katoliškega shoda nastopnih šest predmetov: Šol», krščanska veda in umetnost, socijalne zadeve, katoliško življenje, tisek in slednjič katoliška narodna organizacija. Zajedno izvolil je pripravlj»lni odbor z» vsaki uavedeuih šest predmetov posebni odsek, kojemu je bila izročena nalog», razpravljati dotično tvarino in -izdelati načrte resolucij, ki naj se predlože katoliškemu shodu.
Odseki pričeli so takoj svoje delo in se konstituirali nastopno :
1.	Odsek „Šola": Predsednik preč»st. gospod Karol KI un, kanonik, državni in deželni poslanec v Ljubljani; referenta prečastita gospoda dr. Josip Lesar, profesor bogoslovja, in Anton Kržič, c. kr. profesor v Ljubi ani.
2.	Odsek „Krščanska veda in umetnost": Predsednik preč. gospod Janez Flis, kanonik in stolni dekan v L|ubl|aui; referenta preč. gospod» Janez G n j e z d a , c. kr. profesor, in o. H u g o I i n S a 11 n e r , prof. glasbe v Ljubljani.
3.	Odsek „Socijalue zadeve": Predsednik g. vodja Fran Povše, državni in deželni
i poslanec v L ubljani: referenti g. Fran Povše za i agrarne zadeve; preč. g. Andrej K a 1 a n , stolni j vikar v Liubljani za rokodelske zadeve; prečastiti ] gospod Ignacii Žitnik, urednik „Slovenca" iu deželni poslanec v Ljubljani za delavsko vprašanje ; preč. o. Kalist Medic, mestni župnik v Ljubljani, za vprašanie o nedeljskem počitku.
4.	Odsek „Katoliško življenje": Predsednik svetli prelat dr. Andrej Cebašek v Liubljani; refereut preč. gusp. Josip Šiška, kuezo-
I škofijski tajnik v Liubljani.
' 5. Odseic „Tisek": Predsednik preč. g. Anton Zupančič, profesor bogoslovja in načelnik „Katoliškega tiskovnega društva" v Liubljani; referent preč. g. Anton Kržič, c. kr. profesor v Ljubljen'.
6 Odsek „Katoliška narodna organizacija": Predsednik g. Lndovik Ravuikar, c. kr. dež. sodnij« svetnik v pok. v Ljubljani; refdreut moja malenkost.
Ti odseki rešili so svojo nalogo v 37 sejah. Nač n posvetovanja in sklepanja pa je bil nastopen: Najpre e ¡»delali so rtferenti načrte resolucij, ter jih predložili s posebnm poročilom. O tem vršilo se je prvo posvetovanje in sklepanje. V zmislu teh sklepov urejeni načrti razposlali so se potem raznim pod- ! odborom, — o katerih bodem spodaj natančneje govoril— v pretres. Po sprejemu nasvetov p >dodborov sešli so se odseki v novič io, oziraie se na mnenja pododborov, tklenilt kouečno besedilo resolucijskih načrtov, koie je konečno še potrdil glavni priprav-lialni odbor. Reči se tedaj more, da so načrti resolucij v oni obliki, v kateri sej bodo jutri predložili odsekom, aad sodelovanja vseh pripravljalnih odborov.
Bazen navedenih šestero odsekov za raeritoričao tvarino, izvolil je pripravljalni odbor še posebni odsek za vnanje priprave za shod. Kot predsednik tega odseka deloval je vrlo g. dr. Vinko Gregorič v Ljubljani, a kot poročevalec g. Fran Petrič, trgovec v Ljubljani.
Tako odvalivši podrobno delo na posamezne odseke, zamogel se je pripravljalni odbor posvetiti v polni meri velikim organičnim pripravam za prvi slovenski katoliški shod.
Pred vsem morala je pozornost pripravljalnega odbora obrnjena biti na to, da se osnujejo po izvan-kranjskih slovenskih pokraiiuab posebni pripravljalni pododbori z nalogom, zanimati Sloveuce dotičnib pokrajin za katol ški shod in spioh — zlasti z ozi-rom na posebne deželne razmere — podpirati glavni pripravljalni odbor s svetom in dejanjem.
Taki deželni pripravljalni pododbori osnovali
so se :
Za Štajersko v Mariboru pod predsedstvom svetlega ie. prelata Fr. Kosarja.
Za Koroško v Celovcu pod predsedstvom preč. g. Gregorja Einspielerja, župnika v Podkloštru.
V	Gorici pod predsedstvom preč. g. Fr. Mer-cine, kanonika in dekana v Gorici.
V	Trstu pod pokroviteljstvom mil. g. stolnega prošta msgr. dr. J. Šusta, s predsednikom preč. g. J. J a n o m , stolnim dekanom in kanonikom v Trstu.
Vsi ti deželni pododbori podpirali so glavni pripravljalni odbor z največjo požrtovalnostjo in brez te podpore bi delo nikdar ne zamoglo tako sijajno uspevati. Častna naloga mi je tedaj izrekati v imenu pripravljalnega odbora vsem dotičnim zaslužnim katoliškim rodoljubom najodkritosrčnejo zahvalo.
Eazun deželnih pododborov, osnovali so se pa ■v raznih krajih tudi še posebni lokalni pododbori, kojih podpora bila je posebno glede posebnih krajevnih razmer prevelike važnosti za vspeh našega shoda.
Taki lokalni pododbori osnovali so se?
V	Moravčah pod predsedstvom preč. g. dekana T. Kajdiža.
V	Šmarijah pri Grosupljem pod predsedstvom g. dež. poslanca V. Ogorelca v Škofeljci.
V	Vipavi pod predsedstvom g. E. Silvestra posestnika in trgovca ondi.
Na Vrhniki pod predsedstvom preč. g. dekana J. Koprivnikarja.
V	Žužemberku pod predsedstvom preč. g. župnika M. Tavčarja.
V	Novem Mestu pod predsedstvom c. kr. prof. dr. J. Marinko-tu.
V	Radovljici pod predsedstvom preč. g. dekana J. Rezboršeka na Bledu.
V	Ribnici pod predsedstvom preč. g. dekana M. Povšeta.
V	Škofji Loki pod predsedstvom preč. g. dekana M. Kožuha.
V	Idriji pod predsedstvom g. V. Trevna, posestnika in trgovca ondi.
V	Kamniku pod predsedstvom preč. g. dekana J. Oblaka.
V	Leskovcu pod predsedstvom preč. g. župnika J. D o 1 i n a rja.
Na Pivki pod predsedstvom preč. g. župnika M. Torkarja v Košani.
V	Cirknici-Planini pod predsedstvom preč. g. ¿upnika J. Podboja.
Na podlagi te lokalne organizacije storil se je ■velik in važen korak dalje.
Posvetovanja v odsekih. I. Odsek: Šola.
Odsek je zboroval v dvorani „Rokodelskega doma" od >/,10. do 11. ure dopoludne in od 2. do Vj5. ure popoludne. Predsedoval je preč. gospod poslanec in kanonik K. Klun, podpredsednika sta bila veleč. gg. Fran Robič, profesor in državni poslanec, ter Gregor Einspieler, župnik in deželni poslanec. Zapisnikarja veleč. gg. poslanec F. Stegnar in prof. Iv. Komljanec. Udeležba je bila dopoludne kakor popoludne jako mnogo-brojna, razprave živahne, deloma tudi burne da preburne!
Prof. č. g. A nt. Kržič poroča o 1. točki na-svetovanih resolucij „Ljudska šola in učiteljišče", utemeljuje ter priporoča od pripravljalnega odbora nasvetovane resolucije. Razlaga, zakaj je posvetovanje o ljudski šoli in učiteljišču združeno v jedno točko; — ker se oboje v ozki zvezi, jedno odvisno od druzega. Povdarja, da je v šoli največ odvisno od dobrega ali slabega učitelja, kajti dober, katoliški učitelj znal bode pri slabih postavah doseči dober vspeh, nasprotno pa najboljše postave nič ne koristijo, če se ne izpolnjujejo. — Govornik omenja raznih potov, po katerih nam je hoditi, da dospemo do svojega cilja, dobre katoliške šole in do dobrih učiteljev. Jedna pot je, da volimo v postavodajalue zastope le take može, ki bodo zastavili vse svoje moči, da se uresniči naša želja. Druga pot je: pomagajmo si sami! Osnujmo sami, kato-( liške osnovne šole, katoliško učiteljišče. A to stane ! prevelike svote. Lažje pa nam je ustanoviti katoliško ' učiteljsko semenišče na katoliško-slovenski podlagi. —
Na to govornik razlaga podrobneje posamezne točke nasvetovane resolucije o ljudski šoli, pojasnjuje, da mora šola stati prvič na verski podlagi. V tem I oziru treba našim šolskim postavam prenaredbe. To 1 potrebo je pripoznala i državna oblast sama pred-loživši državnemu zboru načrt, kako prenarediti se-I danje šolske postave. — Šola mora dalje stati na podlagi materinega jezika, kajti jedi no le na tej podlagi je mogoč vspešen šolski pouk. — Kako se vsaj nekoliko doseže, kaže postopanje Ti-j rolcev, ki so si ustvarili z vstrajnim postopanjem nov šolski zakon. — Od šole se mora pa tudi zahtevati, da bodi pouk kolikor mogoče praktičen, da se mladina uči stvarij, ki so ji potrebne za vsakdanje življenje. Zahteva nravnosti je, da se ločijo otroci v šoli po spolih, in je tako omogočena tudi primernejša razdelitev učne tvarine. — K 5. točki i nasvetovane resolucije imenuje poročevalec redove, I ki so si stekli v šolskem pouku slovenske dece posebnih zaslug. Govornik konečno še povdarja, da treba, če hočemo kaj doseči, vstrajnega dela, — a ' vspeh bode dal Bog!	|
V	splošni debati se oglasi č. g. Ign. Kralj iz Gorice in v jedrnatem govoru povdarja potrebo verske in narodne šole, katero smemo zahtevati v imenu svobode, kajti le premnogokrat mora n. pr. krščanski oče proti svoji vesti in svojemu prepričanju pošiljati deco v takozvano medversko šolo. Dalje jo zahtevamo v imeuu jednakopravnosti; če nasprotniki naši imajo medyersko šolo, smemo i mi katoličani zahtevati, da bodi šola verska, katoliška, po načelu jednakopravnosti A mi zahtevamo ¡narodno šolo, koje potrebo utemeljuje govornik zlasti z ozirom na krščanski nauk. Omenja še, da so za učitelje naše dece sposobni zlasti redovniki. (Dobro-klici.) i
V	podrobni debati se k prvi točni ue oglasi nihče. 1
K 2. točki nasvetovane resolucije se oglasi g. pr>f. Komljanec iz Kočevja in z ozirom na slovenske manjšine nasvetuje sledeči do stavek:
„Ce pa število slovenskih otrok ne dosega po- ! stavnega števila za ustanovitev slovenske šole, in jih je najmanj deset, naj se otroci v skupni šoli ločijo po materinem jeziku v skupine ali v oddelke. Samo 1 po sebi ne razumeva, da ima dotični učitelj vešč biti obeh učnih jezikov. — Sploh pa naj se šolski otroci v vsakem številu, če je le mogoče, v krščanskem nauku podučujejo v svojem materinem jeziku."
G. Komljanec utemeljuje svoj predlog z ozirom na postave z raznimi skušnjami iz lastnega življenja.
Veleč. g. kurat Ant. 2 logar poudarja, da dokler pouk ni na pravi podlagi, ni upati ugodnih učnih uspehov. Opozarja na koroške šole in trpke borbe koroških Slovencev za slovensko šolo. Zlasti viaokočastiti ordinarijati naj se podajo v boj za versko
in narodno šolo, brez katere ni pričakovati uspeha. Treba vedno dregati, da pridemo do svojega smotra. Govornik podpira nasvete g. Komljanca.
Veleč. g. župnik S. M u d e n iz Železne Kaplje na Koroškem pravi, da se v Železni Kaplji bore že 21 let za slovensko šolo, — brez uspeha in pojasnjuje iz lastne dolge skušnje, da so razmere na Koroškem dosti hujše in žalostnejše, nego je v obče znano. V dolgih letih svojega pastirovanja je mnogo skušal po šolah, vedno bolj spoznal, da m o r a šolski nauk stati na podlagi materinščine, a da bi se v tem oziru obrnilo na bolje, — še ni doživel!
Preč. g. dež. poslanec Gregor Einspieler v tehtnem, izbornem govoru opisuje neznosne šolske razmere na Koroškem ter s številkami in raznimi fakti kaže tužne razmere starodavnega Korotana. Mnogo se je že pisalo o koroških razmerah in v istini so te razmere tako žalostne, da je neverojetno. 120.000 koroških Slovencev si je po dolgih trnjevih potih s pomočjo gg. slov. državnih poslancev priborilo celi dve ljudski šoli slovenski, od katerih je pa Št. Jakopska še sedaj le — na papirju! Govornik nadalje s konkretnimi dogodki kaže, kako po-manjkuje slovenskih učiteljev in kako se še majhnemu številu učiteljev, ki so slovenščine zmožni, delajo premnoge ovire. Kolika ovira je ta uredba za krščanski nauk, je umevno. Cehoče katehet učiti deco krščanskih resnic, učiti jo mora šele slovenski citati! Lani se je izdal sicer nov odlok, na videz ugoden, za Slovence, s katerim odlokom so se uvedle tri slovenske ure na teden. A kako se je od strani učiteljstva delalo zoper te tri ure, kaže govornik z mnogimi res drastičnimi izgledi. (Živahni „dobro"-klici!)
Govornik nasvetuje sledeči dostavek: „Prvi slov. katol. shod protestuje zoper dosedanjo uredbo ljudskih šol za koroške Sloveuce."
Gg. mestni kaplan Fr. Treiber iz Celovca pojasnjuje trnjevo pot prošenj in prizivov za slov. šolo na Koroškem in omenja sredstvo, katero so uporabljali nasprotniki zoper naše zahteve.
Vis. č. g. dekan J. K o m p a r e iz Ospega pri Trstu govori o žalostnih šolskih razmerah v Istri, to tudi s številkami in raznimi fakti dokazuje, kako treba nujne pomoči zapuščenemu tamošnjemu živi ju. Omenja i velikega pomanjkanja slovanskih učiteljev za Istro.
Nasvetuje, naj se dostavku g. Einspielerja di-dajo ša besede „in primorskih Slovencev."
Po končni besedi g. referenta A. K r ž i č a, ki se izreče za dostavek g. Komljanca, a proti dostavku g. Einspielerja, prične se glasovanje o 2. točki in obvelja dostavek Komljančev soglasno, dostavek Einspielerjev in g. Kompare-ta z ogromno večino-
(Konec sledi.)
4. Odsek: Katoliško življenje. _
Takoj, ko je nehal zborovati odsek za socijalne zadeve, otvoril je premil. g. opat Fran Ogradi kot predsednik zborovanje odseka za katoliško življenje. Podoredseduika sta bila prečast. gg.: Karol Hribovšek in Jurij Jan; zapisnikarja: Ivan M u r n i k in Jos. P i c h I e r. Gosp. predsednik pozdravi najprej navzoče odsekovce, in omenivši nt kratko, da. kakor človek sestoji iz nevidne duše ia vidnega telesa, tako Be mora njegovo notranje versko prepričanje tudi po zunanje, v življenju kazati, da besedo poročevalcu prečast. g. Jos. Šiški, knezo-škofijskemu tajniku, ki nato prečita skrbno in natančno sestavljeno utemeljevanje resolucij, katere so bile že objavljene in posebe t'skane pod sekcijo IV. : „Katoliško življenje" (str. 15. nsl.).
Po kratkem uvodu, v katerem se pove. da ja da je namen 1. slov. katoliškega shoda poživiti versko živlienje in vsestranski prebuditi in ukrepiti katoliško zavest v Slovencih, pričel ie poročevalec ute-melievati nasvetovane resolucije. Dokazoval je, kako se mora podlaga katoliškemu življenju postaviti že v domači hiši, v mladostnih letih, iz česar se razvidi potreba krščanske vzgoje, pa tudi dobrih krščanskih vzgojevalcev, katere pri nas Slovencih izborno podpira „Katoliško društvo detoljubov" z glasilom „Krščanski detoliub" in prilogo za mladin". Pa katoliško zavest moramo kazati tudi v javnosti, ker Kristus sam je rekel: „Kdor bo mene spoznal pml ljudmi, spoznal ga bom tudi jaz pred svojim Očetom, ki je v nebesih". Zato so vse hvale vredna družbe, kakor „Katoliška družba za Kranjsko" in druge enake, ki pospešujejo katoliško zavest.
Velikega pomena so tudi „katoliške družbe rokodelskih pomočnikov", osnovane po nekaterih krajih na Slovenskem, in uaj se le še dalje snujejo, kjer
so potrebne. Poročevalec je dalje omenil, kako so Sloveuci vedno posvečevali nedelje in praznike, naj r i torej tudi sedaj izleti in veselice nikdar ne ovirale te krščanske dolžnosti. Lepo je dalje razkladal, kako se usmiljenju do revežev najbolje kaže krščan- ; >ka vera iu zavest, in kako je sv. Cerkev od naj-staršib časov pa do danes skrbela za ubožce, in zato, da je obžalovanja vredno, da so se njej, najboljši materi siromakov, vzele iz rok farne ubožne naprave.	;
Dalje izreka zahvalo raznim redovom in kon-irregacijam za delovanje v dobrodelnih zavodih; priporoča, na| bi se hitro kaj storilo za gluhoneme deklice in dečke po Slovenskem, ker to je nujna i stvar; naj bi se tudi ustanovilo društvo v ohranitev j in spopolnitev „Jeranove dijaške kuhinje" za ubožne i učence. Najbolje sredstvo za ohranienje katoliške , zavesti pa so razne cerkvene družbe in bratovščine, j katere se tudi priporočajo, kakor: tretji red sv. | Frančiška, družba treznosti, ki je silno potrebna v naših časih, Slomškova bratovščina in sv. Cirila in Metoda za spreobrnjenje razkolnih Slovanov, pa tudi krivovercev Slovencev, katerih je na Ogerskem kakih 15 000—20.000. Neprecenljive važnosti so tudi ljudski misiioni in duhovne vaje, katere vodijo čč. očetie tovarištva Jezusovega in gg. misijonarji iz kongregacje sv. Vincencija Pavlianskega, katerim se izreka . tem potom srčna zahvala. In ker je omenil oo. jezuitov, spominjal se je poročevalec hvaležno tudi n|ih učenca, Tomaža Hrena, škofa ljubljanskega, ki je z božjo pomočjo rešil naš slo- ; venski narod strašnega krivoverstva.	i
Takrat, ko je Tomaž Hren nastopil svojo više-pastirsko službo, bilo je luteranstvo tako razširjeno pri nas, da je med 19 luteranci bil komaj en katoličani, a ob smrti Hrenovi bilo je naopak: med 19 katoličani komaj še en protestant. In tako smemo reči, da ako Tomaža Hrena ne bi bilo, tudi I. slovenskega katoliškega shoda nikdar ne bi bilo. Če pa vse to uvažujemo, je pač jasno, da, če se komu postavi spomenik, mora se postaviti Tomažu Hrenu. In ta predlog je poručevalec potem povzel kot 6. resolucijo, ki do tedaj še ni bila tiskana, in ki naj se j postavi za 5. resolucijo str. 18 in sicer tako gla- I seča se :	j
Prvi slovenski katoliški shodse spominja s hvaležnostjo do Boga zraven oo. jezuitov tudi njih učenca, škofa Tomaža Hrena, katerega je božja previdnost pred 300 leti poslala Slovencem, rešitjim vero katoliško. Z veseljem priznavamo, da je on, naš apostol, omogočil, da o b h ar jamo danes prvi slovenski katoliški shod, in v znak svoje iskrene hvaležnosti izraža shod ž e I j o r da bodi katoliškim Slovencem sveta dolžnost, da postavilo temu v e le z a s 1 u ž n e m u možu dostojen spomenik v ljubljanskem mestu.
Slednjič toplo priporoča, naj se Slovenci tesno oklenejo svojih od Boga j;m danih voditeljev, škofov in rimskega papeža, in naj povzdignejo tudi oni z drugimi narodi vred glas, da se vrne papežu teritorialna oblast, ki mu je bila tako krivično odvzeta.
Večkrat med čitanjem so izražali navzočni od-sekovci svoje odobravanje, na koncu z živahnim ploskanjem.
G. predsednik prosi na to poročevalca, naj prečita resolucije, da se o nj>b glasuje. Bile so sprejete vse enoglasno, brez debate, le poročevalec in l>reč. g. nadžupnik Voh sta še nekaj govorila. Poročevalec je namreč k točki 3. glede gluhonemnice omenjal, da bi se že zdaj lahko ustanovil zavod za gluhoneme dečke iz do sedaj nabranih deželnih zakladom ; v Lincu imajo domačih gluhonemcev preveč, vodstvo je pisalo, da naš h ne more več sprejemati. Ali bomo pustili te uboge otroke brez pomoči? To bi bilo prežalostno. Žito je že!|a I. slovenskega katoliškega shoda, da se hitro uredi zavod za gluhoneme dečke v Ljubljani. S*j ni treba misliti na vehkansk zavod z mnogimi profesorji, tudi skromniši je dober; vsaka zamuda je pa silno napačna, kajti če se nam tuji paganski otroci smilijo, da zbiramo 7a nje milodare in j>h pošiljamo misijonom, koliko bolj se nam morajo smiliti domači otroci-gluhonemci, ki so tudi liki divjaki) (Dobro!)
Za deklice gluhonemke je že zavod v Šmihelu na Dolenjskem pri čč. šolskih sestrah; ako bi deželni odbor odločil le 40.000 gl. od onih zakladov za ginhoneme, katerih je okoli 400.000, preskrbljene
bi bile vse gluhoneme deklice v onem zavodu. Čemu torej še pomišljati se? Želja I. slov.-katol. shoda je torej, da slavni deželni' odbor hitro vse potrebno ukrene ter izroči gluhoneme deklice čč. šolskim sestram v Smihel v poduk. Dečki pa naj bi se izročili redovuikom, kar mnogo manj stane, vrh tega bi bil pa tudi poduk ves drug, ker redovnikom bi ljubezen do Boga pomagala premagovati vse težave. Da je pa treba deklice izročiti ženskim učiteljicam, zahteva že sam načiu poduka. Slednjič tudi to govori, da ustanovimo domač zavod, ker je vzgoja v Lincu nemška, za slovenskega otroka torej brez pravega pomena. Vzgoja bodi domača. (Odobravanje.
(Konec sledi.)
Folitični preg-iecL
V Ljubljani, 31. avgusta. JJfotranJe dežele.
Deželni zbori. Gorenjeavstrijski deželni zbor v tem zasedanju ne bode imel dosti dela, ker je že pomladi rešil deželni proračun za 1893. leto. Najbrž se bode p-^.al z zdravstvenim, lovekun in ribiškim zakouom. Tirolci bi tudi radi, da bi deželnozborsko zborovanje se še odložilo in je zaradi tega bil že tirolski namestuik na Dunaju. Ker pa dopolnilne volitve v italijauskin volilnih okrajih še niso razpisane, se italijanski poslanci ne bodo mogli sprva vdeleževati zborovanja, ko bi tudi hoteli. Na|brž pa italijanskih poslancev letos ne bode prav nič v zbor. Ker bode tudi nekaj druzih poslancev raaujkalo, se lahko pripeti, da zbor ne bode sklepčen iu se bode potem zborovanie moralo odložiti.
Češko-nemška sprava. Če tudi vlada ne predloži nobene predloge o razdelitvi okrajev češkemu deželnemu zboru, veudar se bode tudi v tem zasedanju o tej stvari razgovarialo. Mladočehi zahtevajo, da se takoj v prvih sejah deželui zbor posvetuje o peticijah, v katerin se prosi, do se ne dopusti razdeliti dežele. Če pride razgovor o peticijah na vrsto, vnel se bode hud politični boj. Vlada bo pa imela priliko, povedati svoje mnenje, kar pa najbrž ne bo storila. Pa tudi pri posvetovanju o deželnem proračunu se bode najbrž le o dunajskih punktacijab govorilo. Vse obravnave češkega deželnega zbora sukale se bodo torej zopet le o češko-nemški spravi.
Vitanje države.
Avstrija in Italija. Vsi itali lanski listi brez izjeme jako surovo pišejo proti Avstriji, ker ne pusti dovaževati italijanskega vina k nam tudi v posebnih vagon h brez sodov. Očitajo Avotriji, da se ne drži duha pogodbe. Ta italijanska jeza je pa pač neumestna. Italijani bi pač morali veseli biti, da so dobili novo trgovišče za svoje vino. Da pa Avstrija brani svoje koristi, je pač naravno. Pomisliti je tudi treba, da ni nobenega pravega jamstva za čednost vagonov, v katere bi se točilo vino. Zatorej že iz zdravstvenih ozirov ne kaže dopuščati uvažanja vina brez sodov. Zabavljanje italijanskih listov je pa le nov dokaz, kaki prijatelji so nam Italijani.
Srbija. Kakor se da posneti iz izjav proti nekemu madjarskemn časnikarskemu dopisniku, srbski ministerski predsednik sam spoznava, da sedanji položaj za vlado ni ugoden. Nadeja se pa vendar, da vlada zmaga pri volitvah, ker so radikalci razcepljeni | na več strank. Ko bi pa le radikalci zmagali, se bo i pa vlada udala volji narodovi. Nova vlada hoče narediti red v državuem gospodarstvu. Skrbela bode, da se pravičneje razdele davki in redueje plačujejo. Iz zadnjih let je še šest milijonov f.aokov davka na ! dolgu. L beralci bodo odpravili vse monopole, da zadovolijc srbske upnike. Zastran kraljice nova vlada še ni ničesar sklepala. Ko bi se kraljica obrnila do vlade, bode liberalna vlada se postavila na tisto sta-j lišče, kakor ga je liberalna stranka zavzemala, ko je ' biia še v opoziciji.
i Rusija in Bolgarija. Tajni držauii svetnik S;škin, ki sedaj vodi vnanje ministerstvo, je razposlal okrožnico zastopnikom v inozemstvu, v kateri trdi, da so pouareieui spis', katere je priobčila „Svoboda". Bodi temu kakor-koli, ali vsekako so Busi dolgo pripravljali to okrožnico. Ko je ob Panicevi pravdi državni pravdnik le malo ciku.l, da vse rovanje prihaja od Rusi|e, takoi je nemški generalni konzul, ki tudi zastopa Rusijo, dobil povehe, da temu odločno oporeka. Sedaj pa Rusija od Bolgarije, Kolikor nam znano, po nemškem zastop niku ni zahtevala nikakega zadoščenja. — Teh spisov baje dosedaj še ni videl noben drugi diplomat, kakor uemški generalni konzul, kateremu so jib pokazali. Ta pa o njih ni izrekel nikakega mneuia. Stambulov jih je pa baje kazal turškim višjim urad-uikom v Carigradu.
Rusija. „Novoje Vremja" piše, da je državna blagajnica že tako izpraznjena, da ne bode kazalo druzega, kakor uvesti dohodninski davek, da bodo hogataši več davka plačevali. Letos je zopet v šestih gubernijsh slaba letina io treba bode državne pomoM. Zaradi pomanjkanje krme kmetje že že sedaj prodajajo iiviuo.
Nemčija. Shod pruskih škofov v Puldi se baje posvetuje pred vsem o tem, da se vlada poprosi, da deželnem zboru znova predloži solsk i
zakon, ki bi ugajal zahtevam katolikov, in pa o pastirskem listu, ki se bode izdal na vernike iu pojasnil zahteve katoliške cerkve. — Stroški za nemško vojsko se mislijo na leto povekšati za 80 milijonov mark. Dveletna aktivna služba se pa baje zakonito ne vpelje, pač pa dejanstveno. Vojna uprava bode namreč v večji meri kakor sedaj vojake po dveletnem službovanju odpuščala na dopust. Svobod« -miselna strauka je odločno proti povišanju breiueu za vojaščino, posebno če se ne misli aktivno službovanje zakonito skrajšati.
Italija. 29letna učiteljica Irena Turca je v pisarni streljala na sekcijskeua načelnika minister-stva vnaniih zadev, Passero. Učiteljica je službovala na italijanski šoli na Ridu iu je sedaj vlado prosila za drugo mesto ali pa odškodnino, ker se je šola, na kateri je dosedaj službovala, odpravili. Sekcu-skega šefa je dolžila, da ovira, da se uiena prošnja ugodno ne reši. .Naoadovalka sekc jskega šefa ni zadela. Policna jo |e pa zaprla.
Anglija. G'adstone se ie sporazumel z irskimi poslauci o irski predlogi. Po tem sporazumlienju sedanji dež. zakoni ostanejo 5 let v veljavi. Policila in sodišča se podrede dublinskemu parlamentu, preostanek cerkvenih zakladov se bode prepustil irski zakonodaj'. Carinske zadeve se pridrže sedanjemu parlamentu. Irski parlament ne sme za Irsko vpeljati nobenih posebnih carin. Kraljica srn* na predlog angleških ministrov ugovarjati sklepom irskega parlamenta. Trideset irskih poslancev ostaue v irsk»m parlamentu.
Šp m j s ko. Volitve za zbornico in senat bodo dne 6. novembra.
Grško. Vojaška komisija Re je izrekla proti brezdimuemu smrdniku. Poskusi so pokazali, da brezdimni smodnik ni za pnške z velikim kalibrom. Grške finance pa ne dopuščajo, da bi si omislili nove nuške.
Argentinija. Razmere mei predsednikom in kongresom so tako napete, daje prvi že mislil takoj popustiti svoie mesto, če tudi mu je poslovati še samo tri mesece. Pelleerini bi se bil res že umaknil, da je novovolieni predsednik Pena hotel takoi prevzeti predsedništvo. Ta pa tega neče iz ustavnih pomislekov.
Kanada.. Angleži so dali zapreti nekaj francoskih in nemških šol. V tej deželi se sedaj Nemci in Francozi vzajemno poganjajo za svoje pravice. Kdo bi bil mislil, da si bodo kje na zemlji sinovi teh dveh narodov v politiki podali drug drugemu prijateljsko roko.
Maroko. Sultanovi vojaki so blizu Tangera premagali vstajnike. Več vstašev je zbežalo po morju. Vladine čete so priplenile ves nasprotni tabor, mnogo živine iu žita. ter požgale več vasi. V Tangeru so vojaki poprodali naplenjene reči. Vstaja je sedaj baje končana.
Izvirni dopisi.
Iz Zagorja ob Savi, dnč 30. avgusta. V prijaznih toplicah na Mediji pri Zagorju se je v nedeljo dne 28. avgusta vršila tombola, katero je priredila zagorska kmetijska podružnica. Udeležili 6o se je topličarji, med katerimi imenuiemo posebno blag. g. Fl. Hostnika, upravnika premoženja cerkva sv. Štefana na Dunaju in tajn ka deželnega odbora g. Pfeiferja. Prišlo je tudi nekaj gospodov iz Ljub-Ijaue, kateri so i-em spremili tajnika c. kr. kmetijske družbe g. G Pirca, bližnji duhovniki in učitelji in veliko ljudstva kmečkega stanu. Le-ti zadnji so se zbrali posebno zavolio govora, ki ga je imel g. tajnik P.rc. Povdarjal ie, da je kmečki stan steber države, da se pa tega država zaveda ter skuša kmetu na različne načine pomagati. Sicer se kmetu danes trda godi, toda v mnogem oziru je tega kmet sam kriv, ker je preveč potraten. Staro nošo iz dobrega in trpežnega blaga je izpodrinila noša nova, ki stane veliko denarja, pa je slaba. Opozarjal je gospod govornik kmete dalje, da naj se brigajo za pašnike in travnike, da boda imeli dosti krme in s tem dosti živine, kar kmetu največ nese, ter jim povedal. kako ravnajo v tem oziru v Šfici. Priporočal je branje gospodarskih listov, družbo sv. Mohorja, kater» prinaša vsako leto veliko o gospodarskih zadevah, in kmetijsko družbo. Poljudui pa temeljiti, govor je vsem ugajal.
V uedel.o so prišli v Zagorje tudi udje kranj-sko-primorske gozdarske družbe k zborovanju, ki se vrši danes, dne 30. avgusta. Včeraj so šli na sveto Plauino, katera je 873 metrov visoka, ogledat lepi rudniški gozd. Popoldne po banketu so šli v stek-larnico in tovarno za cink ter tudi tam vse pogledali.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. avgusta.
(Tiho sv. mašo ) s katero se je otvoril daues zjutraj tretji dan prvega slovenskega katoliškega shoda, je daroval ob 7a8. uri v etolni cerkvi Pre~
milostivi gosp. dr. Mihael Napotnik, knezo-škof lavantinski. Sv. maši je sledil cerkveni govor prevzvišenega tinezoškofa ljubljanskega dr. Jakoba Missije, ki je govoril o katoliški zavesti s posebnim ozirom na slovenske razmere. Cerkev je bila natlačeno polna in muogi pozneje došli verniki v cerkvi niti prostora niso našli.
(Dragi slovesni shod) I. slovenskega katoliškega shoda vršil se je danes dopoldne od polu 10 do 1 ure. Udeležba je bila kakor včeraj zvečer mnogo-brojna. Predsednik g. Pr. Povše je otvoril zborovanje s krščanskim pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Prebralo se je na to zopet več došlih brzojavnih pozdravov. — Preč. g. dr. Iv. K r i ž a n i č, stolni kanonik iz Maribora, govoril je jedrnato, skli-cevaje se večkrat na zlate besede Slomšekove o razmerju med vero in narodnostjo. — Prečast. g. kanonik KarolKlun, dež. in državni poslanec, govoril je o potrebi verske šo le, velečast. gosp. Gregor Ein sp i eler, župnik in deželni poslanec, o potrebi verske in narodne š o le s posebnim ozirom na res tužne razmere koroSkih Slovencev. Veleč. g. prof. dr. Lesar prečital je na to resolucije stavljene o šoli, ki so se jednoglasno sprejele. — K točki „Krščanska veda in umetnost" govoril je veleč. g. profesor dr. Anton Mahnič o razmerju med vero in vedo, preč. gospod kauonik in župnik Janez P lis o bistvu in nalogi krščanske umetnosti s posebnim ozirom na slovenske razmere. Na to sprejele so se tudi resolucije, stavljene glede vede in umetnosti. Pazljivo sledili so poslušalci izbornim in naudušenim govorom in burno nazdravljali posameznim gospodom govornikom za prelede besepe. — Poročilo o socijalnih zadevah odložilo se je, ker ie ura bila že posna, na tretji slovesni in sklepni shod, ki se prične ob 3. uri po-poludne. Obširneje poročamo jutri, a govore v celoti objavimo pozneje.
(Vravnava Save.) Dela za vravnanje Save od Sv. Jakoba do Dola pri Beričevem so proračunjena na 18.863 gld. 40 kr. Oddajna obravnava se vrši dnč 3. septembra t. I. ob 10 uri zjutraj pri c. kr. kranjski deželni vladi.
(Porotne obravnave v Ljubljani.) Predvčerajšnjim je bil obsojen 21Ietni L. Bezoik iz Kopriv-nika pri Radovljici zaradi hudodelstva uboja na poldrugo leto težke ječe. Zoper obtožbo vložil se bo priziv. — Pri drugi obravnavi spoznali so vrtnarja Vilj. Repe-ta, ki je bil obtožeu tudi hudodelstva uboja, nekrivim. — Zaradi uboja obsodili so 17let-nega kmetskega sina J. Jurgliča iz Vrbič na 3 leta težke ječe.
(Nenadoma umrl) je doe 29. t. m. popoldne vpokojeni c. in kr. vojaški zdravnik gosp. dr. Fr. Wall and v Liubljani za kapio. Bil je star 85 let.
(Utonil) je dne 27 t. m. zvečer 18letni kmetski sin J. Jakša na Vrtači.
(Vabilo) k ustanovni veselici „tamburaškeg* zbora" v Smartiuu pri Litiji, katera bode v nedeljo dne 4. septembra t. 1. na vrtu g. J. Wakonigga s prijaznim sodelovanjem pevskega društva „Zvon" in g. L. Potrebina.— Začetek ob 4. uri popoludne.— Vstopnina za osebo 40 kr. — Vspored: 1. Ipavec : „Dumovini", udarjajo tamburaši. 2. J. Bacil: „Mi vstajamo", moški zbor. 3 A. Nedved: „Na goro", mešani zbor. 4. * ;f. * „Venec vojaških narodnih pesmi", udarjajo tamburaši. 5. A. Nudved: „Kranjska dežela", moški zbor z baritou-solo, poje gospod L. Potrebin. 6. Baril J.: „Oj planine", mešani zbor. 7. K. Mašek: „Pri zibeli", udarjajo tamburaši. 8. A. Nedved : „Moja rožica", čveterospe». 9. A. Nedved: „Naša zvezda", mešani zbor. 10. M. * * „Venec slovenskih pesmi", udarjajo tamburaši. 11. Dfirer: „Domovini", moški zbor. 12. H. Volarie: ,L>ihko noč", mešani zbor. 13. Koiijančič: „D.ines tukai, jutri tam", udarjaio tamburaši.
Telegrami.
Dunaj, 31. avgusta. Cesar je podelil ravnatelju polnočnih uradov pri deželni vladi v Ljubljani Paschaliju povodom umirovljenja naslov ces. svetnika-
Pariz, 31. avgusta. V bolnišnicah je vsled kužne bolezni bilo včeraj 274 oseb, predvčeraj 21 umrlo.
Monakovo, 31. avgusta. S Helgolanda došli duhovnik zbolel za kolero.
LTmrlâ ho;
26. avgusta, Frane Kadunc, delavčev sin, 61/« leta, Frančiškanske ulice 6, dysenterie.
28. avgusta. Marija Zierer, gostilničarka, 47 let, Židovske ulice 5, otrpnjenje pluč.
Tujci.
26. avgusta.
Pri Maliču: Burkert, zasebnik; Kanobelj; Killiches, uradnik, s soprogo; Herling, Schlosser, Glück, Triben, trgovci, I z Uunaja. — Robitschek, potovalec; l!.;yrodt, uradnik; DiMak i/, Prage. — Koroschitz, trgovec; Dubelman, zasebnik; Eber-hardt; Calojani z rodbino; Bilda, nadkomisar, z rodbino, in Verenda s soprogo, iz Trsta. — Bonedig, kapelan, iz Brezovice. — Komljaneu, profesor, z Dolenjskega. — Szumlanski, železniški uradnik, s soprogo, iz Lvova. — Murschetz, posestnik, s soprogo iz Ptuja.
Pri Južnem, kolodvoru: Premru. Mislej in Demšar iz St. Vida. — Weiss, potovalee, in pl. Nehein, inžcner, z rodbino, z Dunaja — Jereb, župnik, iz Javorja. — Nemanit iz Idrije.
Vrem«HHko «¡»«»rodilo.
SrHrtni» wmperaMira 18-3", za 0'9° nad aormaloin
i
397 1
Bog vsemogočni sklenil je v svoji neskončni modrosti uašo iskreno ljubljen'', nepozabno hčerko, oziioma sestro, svakinjo in teto, gospodičino
MIL
po dolgotrainei mučuej bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, danes v tc-rek, dne 30. t. in., v 241etni dobi poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb bode v četrtek, dne 1. septembra popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 31, na pokopališče k sv. Krištofu, kjer bode truplo blage pokojnice položeno v družbinsko rakev k začasnemu počitku.
Sv. maše zadušn ce brale se bodo v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 30. avgusta 1892.
Franc Peterca, hišni in zemljiščni posestnik, oče. — Agneza Peterca, mati. — Ivan, Franc in Pavel Pcterca, bratje. — Frančiška omož. Pollak, Rezlka, Josipina in Ana Peterca, sestre. — Karol Pollak, trgovec in hišni posestnik, svak. — Karol Janko, Joško in Francck Pollak, nečaki. — Marijani ca
Pollak, nečakinja.
&
^	krojaški mojster,	^
Kongresni trg v Ljubljani, Nunsko poslopje, &
Josip Petauer,

priporoča se velečastiti duhovščini v naročila na natančno izvrševanje
K
K
I
398 1	slavnemu občinstvu pa v mročila na razne
* civilne obleke in uniforme $
W izdelane po najnovejših uzoroih iz trpežnega raznovrstnega blaga za nizko ceno.
Velika 50 krajcerska loterija.
Grlsivni «lol)it<îli
1
Žrebanje
že 15. oktobra.
75.000 gd
Srečke it 50 kr. priporoča: J. C. Majev v Ljubljani.	(177 2)
Dva ali tri dijake
spodnje gimnazije vzame v stanovanje upokojen učitelj proti zmerni plači z dobro hrano in krščansko vzgojo.
Več o tem se zve v Škofovih ulicah (Pfalzgasse) št. 2, nasproti šentpeterski vojašnici ali pa pri upravništvu tega lista	386 3-3
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Medjntovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Oarnlture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pnlte za maine knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	392 (24—3)
: ag JK J 3>faji»t»Je cene g at 3K » I
,AVSTRIJA',
vzajemno zavarovalno društvo na življenje in rente
na Dunaju. Schottenring št. 8 v lastnej hiši. — Ustanovljeno meseca avgusta 1860.
Zavaruje na človeško življenje v vseh kombinacijah po najnižjih premijah
in pod najugodnejšimi pogoji. Zavarovane svote se točno izplačujejo. 'V0
Pri „Avstriji" zavarovanih je že čez 34.000 oseb za 20,501 milijon goldinarjev. Poroštveni zaklad iznaša 2,918 milijonov goldinarjev.
Izplačala je „Avstrija" dozdaj že 7,444 milijonov goldinarjev.
Vsi načini zavarovanja za slučaj smrti veljavni so za one, ki spadajo še pod vojaško dolžnost tudi za slučaj smrti v vojski ali njenih posledic, ne da bi bilo treba za to kaj doplačati.
Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so:
I.	Zavarovanje za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača so, kadarkoli se smrt pripeti.
II.	Nasprotno zavarovanje pri zakonskih.
III.	Zavarovanje na doživetje in ob enem za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se zivarovancu pri poprej določeni starosti njemu samemu ali pa njegovim dedičem, kadarkoli bi zavarovanec poprej umrl.
IV. Zavarovanje z dvakratnim izplačilom zavarovane svote: Prvič izplača se, kadar zavarovance določeno starost doseže njemu samemu in drugič po njegovi smrti njegovim dedičem.
Y. Zavarovanje rent (penzije).
VI.	Zavarovanje z izplačilom zavarovane svote o naprej določenem času.
VII.	Zavarovanje na dožltje: Zavarovana svota izplača se o naprej določenem času; ako bi pa zavarovanec poprej umrl, povrnejo se vplačila s 5° „ obrestnimi obresti.
VIII.	Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svota izplača se, kadar zavarovaneo določeno starost doseže. Ko bi plačnik poprej umrl, odpade daljno vplačevanje, in ko bi zavarovaneo pred določeno starostjo umrl, povrne se vplačani znesek.
Oglasila k zavarovanju sprejema ter pojasnila in tarif j brezplačno daje;	(82) 12-9
Nadzornlštvo ,Avstrije' v Ljubljani: Ig.
Pisarna: Sv. Petra cesta štev. 73.
It i i t t M lltlliilitHiilillltlH HM
IOOOOOOOOOOOOOOOOOI
Luskina voda in ,EsprL-Bérénice4.
Ima svojstev, ki zabranjujejo, da ne izpadejo lasje, ko bi se po vnanje na to vplivalo. To se doseže s tem, da se lasišče čisti, varuje bolezni, zabranjuje napravo
luskin, lasem odpravlja tolščo in	Q
odpravlja kisline, ki nastajajo s	A
potom. — Vsak večer predno se	V
gré spat, pomoči se lasišče s to	Q
luskino vodo in zjutraj, ko se j.}	Â
lasišče skrbno izčesalo, udrgne se	T
„Esprit-Bérénice", ki krepča lasne	Q
korenine. — Enkrat na mesec naj	A
se pa lasje in lasišče z mlačno vodo,	T
v kateri je boraks raztopljen, nmi-	Q
jejo in potem večkrat s toplo vodo splaknejo. — Raz-	A
topi naj 50 gramov boraksa v litru tople vode.	T
D Steklenica luskine vode 60 kr. Steklenica „Esprit-	Q
A Bérénice 40 kr.	A
0 Picoolijeva lekarna „Pri angelju" 0
Q	v IJnbljimt, Dunajska cesta.	Q
Q Vnanja naročila se proti povzetju svote À 0	točno izvršujejo. (266) 7 q
BOOOOOOOOOOOOOOOOOH
««I
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(12) 64 zobozdravnik {7)
pri Hradeckega mostu I. nadstr.
Ivan Kregar,
-¡Gpasares-
in
izdelovatelj cekvenega orodja
LJUBLJANA,
Poljanska
cesta št. 8,
poleg „Alojzije-višča",
l
opozaija in toplo priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno
pasasete© delalai©©,,
v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot. moštrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno in poštnine prosto.	1592 52—36
stavbeni in galanterijski klepar,
v J,jul»ljnii, Kongresni trgr ¿it. IT (Nunsko poslopje).
se priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu v izvršitev vseh v njegovo obrt vštevajočih se del.
Posebej izvršuje zanesljivo in točno	396 2—2
pokrivanje cerkvenih in žiipniških streli in zvonikov
močnim železnim kositarjem ter napeljuje žlebove na novih zgradbah ter iste tudi prenavlja po nizki ceni.
V zalogi ima tudi raznovrstne kleparske galanterijske proizvode.
*»
M
W III. zvezek:
"OVESTI
AID&EJ KALAI
izšel je ravnokar ter se dobiva komad po 20 kr., po |p|t
pošti 23 kr. v „Katol. Bukvami" in „Katol. Tiskarni"	&
v Ljubljani.	§i
JT Tudi II. zvereh je še v zalogi.
Ponudimo po najnižjih cenah:
zarezano vštricno ostrešno opeko
najboljše vrste,
(speoijaliteta),
majolika peči ^m
lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljaoe (Isolirplatten).
Dalje prevzamemo po najnižjih cenah
tlakanjc z asfaltom, s chaiiiiiiottniini in cementnimi ploščami.
Odličnim spoštovanjem
J. P. VIDIC & Comp.
Ljubljana, Slonove ulice.
318 9

X I I X X 1 X X X
H : Hj.HJ M • H - M'M - M
Ï0MM1
IMT Prevzet je trgovine.
Usojava si uljudno javljati, da prevzameva z dnem 1. septembra letos vže nad osemnajst let pod tvrdko M. Xcumaitii v KI ono vi h ulicah št. 11 obstoječo
trgovino z izgotovljeno obleko za gospode in dame
ter se ob jednem priporočava velečastitej duhovščini, visokemu plemstvu ter slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele v prav
obilna naročila.	„ ...v .
L odličnim spoštovanjem
384 5-5
Dné 31. avgusta
X> vi h a j s k a borz a.


Dne 30. avgusta.
OgersKa zlata renta 41. .	. .
Ogerska papirna renta	....
4> državne srečke 1. 1S54., 250 gld. . o% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna mama .. . . . „4',«, Cr.'Hime Mečk«. to-> cM Si <Jt!it''is ir- k«. 40 >'!'!
111	gld.
100	„
140	„
150	.
183	„
96	r
100	.
191	. 63
20
35
kr.
20 „ 50 „
1* n
15 .
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„
Rudolfom srečke, 10 gld.......24	,
Salmove srečke, 40 gld................62	„
VVindischgraezove srečke, 20 gld. ...	b8	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	iDl	.
Akcije Ferdinandove eev. želez. 1000 gl. st. v.	2820	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	]00
Hapirni ruMj ............i
Laških lir 100 ...	—
kr.
5 O
25 „ 20 .

imenjarnična delniška družba na Dunaju,
j------- w l t Wollzeile števT 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v karanem listu navedeni vrednostni p&plrjl, sreôke, valnte
in devize.
W Razna naročila IzvrSé se iiajtoéueje.
Za nalaganje hapitaloc priporočamo:
4% bolzansko-meranske prioritete.
4', % gališkega zemljiškega kreditnega društva zastavna pisma.
4t dnhovsko-podmokelske (Dux-Bcdenbacher)
srebrne prioritete.	•
litgoldinarjev
dobi se z jedno
kreditno promeso
a 4', gld. in 50 kr. kolek. Žrebanje dne 1. septembra! 1»H
....... —■
T
Izdajatelj f Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tisk .Katoliike Tiakarna" t Liubliani.