Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 259. Izvcn Ljubljane 8 vin. v LloMlaoi, v ooDeifclft It oovemlira 1912. LetoXL <=3 velja po pošti: sa Za oelo leto napre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13 — ia četrt leta „ . „ 6-50 isa en meieo „ . „ 2*20 ia Nemčijo oeloletno „ 26'— ta ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leio naprej . K 21 — ia pol leta „ . „ 12'— ia četrt let« „ . „ 8-— n en meseo „ . „ 2 — f upravi prejemali netiini K 1*70 i Inseratl: i Enostolpna petitrrita (72 mm); sa enkrat , . . . po 15 * ia dvakrat . . . . „ 13 „ ia trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna potitvrata (72 mm) 30 vinarjev. : Izhaja: i vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri popoldne. tir Uredništvo te v Kopitarjevi nllol štev. 6/1U. Rokopisi ae ne vračalo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. "sa Avstr. poštne bran. račnn št. "4.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 108. Dana§n?a Številka obsega 6 strani Dr. Šuslerlo sedanjem položaju. V razgovoru z urednikom »Slovenca« se je dr. Šusteršič o politični situaciji tako-le izrazil: Zgodovinsko prehodno stanje. Položaj hrvaško - slovenskih poslancev je zelo težaven. Na njih leži večja odgovornost, kakor le kdaj. To velja za njihov položaj tako v domovini kakor v parlamentu. Avstrijski Jugoslovani sc nahajajo v zgodovinski prehodni dobi. V taki dobi je za zastopnike ljudstva jako težavno zadeti pravo stališče, lastni narod obvarovati škode in ga vesti nasproti boljši bodočnosti. »V tem, za monarhijo težkem času moramo« — je dejal dr. šusteršič — »posvečati posebno pozornost vzdrževanju dinastičnih čustev našega naroda, ne da bi se vsled momentannih žalostnih razmer v posameznih jugoslovanskih deželah dali zmotiti. To so oblaki, ki preidejo, kar ostane, pa je ljudstvo in realna tla, na katerih živi. Naravno oduševljenje za junaške čine naših balkanskih bratov ne sme alteri-rati razumevanja za to realno podlago in od očetov nam podedovanih posvečenih čustev.« Jugoslovansko vprašanje ▼ najakut-nejšem stadija. Vsled zmag balkanskih Slovanov se je namah vsem razodelo, kar so jasnejše videči že davno spoznali, da je jugoslovansko vprašanje najvažnejše vprašanje za monarhijo. To vprašanje je stopilo zdaj v naj-akutnejši stadij, in sicer tako, da pomeni aktivno poseganje monarhije v to vprašanje naravnost življenjski pogoj za monarhijo kot velevlast. Monarhija je bila s svojimi sedmimi milijoni Jugoslovanov dozdaj največja jugoslovanska vlast; zamudila je postati jugoslovanska predmoč in je to vlogo prepustila malim jugoslovanskim državam. Usodepolna historična napaka, pri kateri imajo svoj delež vsi, ki so ravnali usodo monarhije od Andrassyja dalje, in vse avstrijske in ogrske vlade od leta 1867. sem. Zavezniške slovanske balkanske države bodo po sklepu miru predstavljale jugoslovansko državo z najmanj desetimi milijoni prebivalcev. Posledice, ki se iz tega stvarnega stanja za monarhijo izvajajo, so jasno na dlani. Jugoslovanski državi na Balkanu sc mora postaviti nasproti moralično enako močan političen faktor v monarhiji: nacionalno zadovoljene Jugoslovane monarhije. Kaj je torej v našem interesu? To je edino uspešno sredstvo, da se varjejo oni »legitimni interesi« monarhije, o katerih se v teh dneh toliko govori in piše. Mogoče, da bi ta rešitev marsikaterim krogom v monarhiji ne bila simpatična, toda ne sme se prezreti, da je to samo ob sebi umevna posledica obstoja velike svobodne jugoslovanske države ob naših mejah in da ni, kakor stvari danes stojč, nihče vstanu nastanka velike bulgarsko-srbske jugoslovanske države preprečiti. Saj se jako dobro ve, da bi vsak tak poizkus dovedel do svetovne vojske, in vsak se mora vprašati, ali bi se za monarhijo izplačalo, da riskira nevarnosti svetovne vojske samo zato, da prepreči svobodni razvoj dvigajočega se jugoslovanskega ljudstva! Mirno se lahko reče, da javno mnenje monarhije v ogromni večini tako vojsko odklanja. Nacionalna zadovoljitev lastnih Jugoslovanov od strani monarhije pomeni naravno mirno rešitev jugoslovanskega vprašanja v interesu monarhije. Potem bo nujno prijateljsko razmerje do jugoslovanske balkanske zveze samo od sebe sledilo in bo monarhiji mirnim potom pripadlo ono prvenstvo v vprašnjih bližnjega Orien-ta, ki ji po njenem zgodovinskem poslanstvu gre. Albansko vprašanje. Albansko vprašanje se more raz-motrivati in rešiti le v zvezi s temeljnim, to je z jugoslovanskim. Ako hoče monarhija vršiti resnično pozitivno jugoslovansko politiko, potem ni mogoče uvideti, zakaj naj bi se dodelitvi jadranskega pristanišča Srbiji proli-vili. Taka politika bi bila pač v interesu Italije, nc pa v interesu monarhije. Žalibog je pri obravnavanju tega vprašanja že padla nesrečna beseda o »prestižu«. V Albaniji pa obstoja za monarhijo v resnici le eno prestižno vprašanje, namreč usode katoliških Albancev. To vprašanje pa je tudi, in v prvi vrsti, vprašanje pravičnosti. In prav to vprašanje sc da brezdvomno urediti potom mirnega sporazuma z balkanskimi državami. Najboljši dokaz temu ' je zadovoljiva situacija katoličanov v Črni gori. Garancije za cerkveno avtonomijo katoliških Albancev se bodo gotovo dale lahko doseči. To je zahteva, glede katere soglašajo vsi katoliški Avstrijci. Taktika hrvaško-slovenskega kluba. Kar se tiče stališča hrvaško-slo-venskega kluba v avstrijskem parla-! mentu, je clr. šusteršič opomnil, da je to vprašanje spričo velikih historičnih dejstev, ki se sedaj v jugoslovanskem svetu odigravajo, čisto sekundarnega pomena. Ali se v avstrijskem parlamentu obstruira, ali ne obstruira, to je zgolj taktično vprašanje, o katerem bo hrvaško-slovenski klub v torek odločil. K zadnjim dogodkom v budget-nem odseku poslanske zbornice je dr. Šusteršič le pripomnil, da ti dogodki niso neinteresantni. Bodočnosi naše države. Dr. I. Žitni k. V izrednih razmerah, v resnem in j zgodovinskem trenotku zborujeta avstrijska in ogrska delegacija. Podobne razmere so bile v sušcu leta 1878, ko je .ruska armada stala pred Carigradom in je grof Andrassy vznačil stališče naše države z ozirom na balkansko vprašanje. In vendar kolika razlika! Tedaj je še za vse zapadne države veljalo načelo kot »conditio sine qua non«, da je obstanek Turčije v ISvropi edino poroštvo miru in ravnotežja nasprotujočih si političnih in gospodarskih koristi na Balkanu. In grof Aehrenthal je še lani živel v trdnem prepričanju, da je turški muniji mogoče vdahniti novo življenje. In sedaj, ko zopet grome topovi zmagujočih armad pred pragom Carigrada, čujemo iz ust grofa Berchtolda besede največjega po-I mena za bodočnost naše države: »Mi smo pripravljeni v najvdSji meri računati z novo situacijo, ki so jo ustvarile zmage balkanskih držav, in tako ugotovili podlag > za tra no prijateljstvo ž njimi.« Ta blagovest, ki more razpršiti moreče dvome in ustaljene predsodke tudi onkraj Save, so temvečjega pomena za nadaljni razvoj balkanske krize, ker je grof Berchtold prejšnji dan v avdi-enei prestolonasledniku in isto jutro vladarju predložil svoj govor. Države imajo svoje tradicije in državniki svoja stalna navodila, ki se ne dajo čez noč prekreniti! Dolgo jc Avstrija, predolgo časa bila Herkules na razpotju in prepuščala svoji vzhodni sosedi, da se je venčala z lavorom osvoboditeljice krščanske raje na Balkanu in uspavala balkanske Slovane v mamljivo hipnozo. Z ozirom na to se nam je odvalil kamen od srca, ko smo čuli slovesno izjavo, cla avstrijski merodajni krogi računajo z danimi dejstvi in neizogibnimi posledicami. Grof Berchtold se je povspel iz ojnic stoletne tradicije na višje stališče, s katerega se odpira pogled i bodočnost balkanskih držav, med katerimi mora in moče tudi Avstrija zavzeti dostojno in varno pozicijo. Nova smer je začrtana avstrijski vnanji politiki, ki brez srda in gneva, pa tudi brez žaleče trme balkanskim državam nudi roko za vzajemno delo na gospodarskem in kulturnem polju. V kratkih in resnih besedah je groi Berchtold povedal vse, kar smo že davno želeli. In to je likvidacija tm-škega nasilstva v Evropi in prava ocenitev samozavesti, s katero so stopile na zgodovinska bojišča balkanske države. »Da nam ono ne pogine, što jc naše od starine.« To jc bila skozi stoletja ideja, ki je vodila in navduševala balkanske narode v krvavih barvah proti tuji invaziji. In la ideja je tudi ustvarila in okrepila žive organizme, ki se hočejo in morejo razvijati, naravnim potom. Kdor pa se s silo ustavlja temu naravnemu razvoju, dela. narodcun krivico, ker jih ponižuje in zapira blagodejno luč svobodnega solnce. Zato nismo mogli nikdar razumeti in odobravati od leta 1866 do najnovejših dni avstrijsko diplomacije, ki je bila zgrešila pravi poklic države, in hotela s silo vzdržati nemogoče postojanke. Od leta 1878 se more moč in bodočnost države kot velesile naslanjati le. na Adrijo in Balkan. Te moči pa Avstrija ne vzdrži in svoje bodočnosti ne zagotovi z vojaško silo in Napoleonovo trmo. Vojaška sila je sredstvo v skrajni sili, s katerim more država braniti svoje istinite življenjske pogoje. Tudi v tem je Berch-loldov govor za terco nižji. Pred tedni se je glasil, da hoče Avstrija v vsakem slučaju braniti svoje »važne življenjske koristi«; nova situacija pa zahteva, da država spravi svoje »legitimne koristi« v sklad z opravičenimi zahtevami bal- LISTEK. m sveta. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) IX. POGLAVJE. Konja Plam in Dim. Ko sta Godvin in Wulf stopila drugo jutro v obednico, nista bila več sama v hiši; več drugih gostov je sedelo za mizo in zajtrkovalo. Med njimi so bili trgovec iz Damaska, drugi iz Alc-ks:« idrije, tretji je bil videti kakor kak arabski poglavar, dalje neki žid iz Jeruzalema in angleški trgovec Tomaž iz Ipsvvicha, njun sopotnik, ki ju jc prisrčno pozdravil. Ko je Godvin opazoval, kako je stopa1«. mlada in postavna vdova Masuba od enega in drugega ,sc ž njimi raz-govarjala in jim stregla, mu je prišlo na misel, da utegnejo to biti sami ogle-duhi, ki so se sešli tam, da prinesejo ali sprejmejo sporočila od krčmarice, pri kateri so bili morda v službi. Vendar ni bil opazil nič sumljivega. Večinoma so se pogovarjali v francoskem jeziku, ki so ga vsi razumeli, in to o splošnih stvareh. Trgovec Tomaž je imel namen, od- riniti ono jutro s svojim blagom v Jeruzalem, a vseh najetih kamel še ni bilo iz gora, I ako da je bil primoran še nekaj dni čakati. In ponudil se je bratoma za spremljevalca po mestu. Čeprav nista imela zaupanja v tega človeka — menila sta namreč, cla je on cloznal njuno skrivnost in prava imena ter jih povedal Masudi — se jima je vseeno zdelo na.jmodrejše, ne odbiti njegove ponudbe. — In nista se varala. — Ta mož je bil v vseli razmerah na vzhodu dobro poučen. Tako jima je povedal, kako se je Guy iz Lusignana ravnokar proglasil jeruzalemskim kraljem po smrti Balduinovi, in kako se je Rajmund iz Tripolisa branil priznati ga ter mu pretil z obleganjem Tiberije. Zvedela sta. da tucli Saladin zbira veliko vojsko v Damasku zoper kristjane. Tretje jutro ju vpraša Masuda, ako nista izrazila želje, cla bi rada kupila konje; naročila da je nekemu človeku, cla pripelje dva konja na ogled, in da sta konja zdaj v hlevu za vrtom. Brala, zadovoljna s predlogom, sta šla takoj ž njo. in našla v hlevu Arabca, zavitega v oblačilo iz kamc-love dlake in s sulico v roki, ki je stal ob vratih. »Ako sta vama konja všeč,« reče Masuda, »prepustita kupčijo meni in se delaj ta, kakor da ne bi razumela mojega jezika.« Arabec se ni zmenil za njiju, marveč je pozdravil Masudo in jo nagovoril arabski: »Torej radi teh dveh Frankov mi je bilo naročeno pripeljati ta dva neprecenljiva konja?« »Kaj pa je to tebi mar, moj stric, sin peska?« mu reče. »Pripelji ju na prosto, da vidim, če sta to res ona konja.. po katera sem poslala.« Mož se obrne in zakliče v hlev: »Plam, pojdi ven « — Takoj pri-hiti skozi nizka vrata prekrasen konj. Bil je sive barve, z vihrajočo grivo in repom, na. glavi pa je imel črno zvezdo; ni bil previsok, a, umerjenega trupa, močan, z majhno glavo in velikimi očmi, širokih nosnic, krepkih kosti in okroglih kopit. Hrskajoč je priletel prednje; ko pa ugleda svojega gospodarja, Arabca: se ustavi mirno poleg njega, kakor da bi bil okamenel. »Pojdi ven, Dim,« Arabec vnovič zakliče, in prišel je drugi konj, ki se je postavil zraven Plama. Po velikosti in obliki sta bila enaka, samo barve je bil la črne kot oglje in zvezda na glavi mu je bila bela. Oči pa so mu bile še bolj ognjevite. »Evo konja,« reče Arabec, Masuda pa je že tolmačila, »Dvojčka sta. stara sedem let, od najhitrejše kobile v Siriji in iz rodu, ki sega. slo let nazaj; do šestega leta ju ni nikdo jahal.« »To sta konja!« je rekel Wulf. »To sta konja! Kakšna pa je. cena?« Masuda je ponavljala vprašanje v arabskem jeziku, na katero je Arabec narahlo zmajal z ramami in odgovoril v istem jeziku: »Nc bodi bedasta. Dobro ti je znano. da. to ni vprašanje cene, kajti onadva sin neprecenljiva. Reci, kar hočeš.« »On zahteva,« je rekla Masuda, »sto zlatov za dvojico. Ali lahko toliko plačata?« Brata sta se spogledala. Vsota je bila velika. »Taki konji so že večkrat rešili življenje ljudi,« je pristavila Masuda, »in po mojih mislih ne morem zahtevati ocl njega, cla bi vzel manj, ker vem, da bi ju prodal v Jeruzalemu za trikrat toliko ceno. Ako pa želita, vama posodim denarja, saj imata brez dvoma dragulje ali druge vrednostne stvari, ki bi mi jih lahko dala kot varščino — n. pr. tist i prstan v tvojem prsnem žepu, Peter.« »Zadovoljna sva s ceno in tudi denar imava,« odgovori Wulf, ki bi bil dal zadnji zlat za taka konja. »Brata sta kupca za konja,« reče Masuda. Pogled na Čataldžo. kansldh držav. Med temi pa ve? nc najdemo Turčije. V Berchtoldovem ckspozeju pa pogrešamo razjasnila, katere so le »legitimne« koristi in kako daleč segajo na političnem in gospodarskem polju. Trgovske koristi priznavajo Avstriji tudi balkanske države. Ako pa jih hoče Avstrija zavarovati, naj se ne zanaša na trodržavno zvezo in tudi ne na vabljive angleške glasove. V prvi vrsti je potrebna lojalna in jasna beseda z Rusijo glede Rumunije in Dardanel. Dira ne-cessitas. Nasproti balkanski zvezi pa se priporoča »officium boni viri«. V prvi vrsti pride v poštev Srbija. Ondi žive veljavni možje, katerim je še v spominu staro prijateljstvo z Avstrijo in ki bi bili pripravljeni obnoviti prijateljske odnošaje. Toda Avstrija se mora sprijazniti z mislijo, da večja Srbija ni nevarna za Avstrijo in da srbski trgovini odprta pot do morja, ne prestriže Avstriji življenjske žile. »Hoe volo, sic jubeo« je bil konj, ki so ga zadnja leta jahali gospodje v palači vnanjega ministrstva. Ker so Srbi v tujini naročili nekaj topov, so jim na Dunaju delali težave pri novi trgovinski pogodbi. Grof Golucho\vski jc nastopil proti Srbom kakor profos proti novincu, ker so brez njegove vednosti sklenili trgovsko zvezo z Bulgari. Nastal jc carinski boj, nastala vojska s papirnimi bombami; posledica je bila neprijaznost, katero so rusofili in avstrijski »šornali-sti« razpalili do sovraštva. Ali je moralo priti do tega? Ne! Ali je mogoče popraviti zmote in napake? Da! Avstrija naj se vzbudi iz nemške hipnoze. Trozveza more pa vzdrževati ravnotežje med državami v Evropi, toda le na Adriji in na Balkanu ima Avstrija svoje največje gospodarske koristi, svojo bodočnost, za katei'e pa Nemčija ne bode žrtvovala niti enega vojaka .in do tega spoznanja so balkanski narodi šele s svojim orožjem prisilili avstrijsko diplomacijo. Pozno sicer, toda boljše tudi pozno, ko nikoli. Upajmo, da ni bil samo glas, ampak da so tudi roke Jakobove. Srbi pa in sploh balkanski narodi naj so prepričani da Avstrija ne misli na nobeno novo aneksijo. Njene legitimne koristi so prosta pot njeni trgovini. In ta pot do Soluna mora voditi tudi po tuji zemlji. Do, ut des! Roka roko umiva, Obe pa obraz. Balkanske države bodo potrebovale več let, da na osvobojeni zemlji pometejo turško nesnago in izvrše primerne reforme. S temi se bode na Balkanu pričelo novo kulturno življenje, ki ojači moč konsu-mentov in razširi svetovni trg tucli v zadnjo gorsko vas. Toda z isto pravico smejo zahtevati naši sosedje na jugu, da jim Avstrija pred nosom ne zapira vrat. Srbija želi in potrebuje verzalno železnico od Donave do Adrije, Avstrija zopet železniško zvezo od Uvaca do Mitrovice in dalje do Soluna. Te in druge nameravane železnice bi se mogle zgraditi kot mednarodne pod mednarodno kontrolo. Treba je le dobre volje, manj predsodkov in več stika z ljudstvom. Tako bi se mirnim po- »Kupca? — Ali pa znata jezditi?« vpraša Arabec. »Konja nista za otroke ali romarje. Ako ne znata dobro jezditi, jih ne dobita — ne, niti ako bi i udi ti to zahtevala od mene.« Godvin odgovori, da znata — vsaj poskusiti hočeta. Arabec odide in prinese uzde in sedla, ki so bila docela drugačna od onih, ki sta jih brata doslej videla. Arabec konja osedla in jima namigne, da ju zajahata. Ko pa sta hotela to storiti, izpregovori gospodar neko besedo in ta dva krotka, mirna konja sta bila divja kakor zlodeja; vzpenjala sla se na zadnje noge, kazala svoje bele zobe, opletala s kopiti, ki so bila podkovana s tankimi podkvi-cami. Godvin obstane, Wulf pa, ki se je razsrdil radi zvijače, stopi za konja in čaka ugodne prilike; položi roko na Dima in skoči v sedlo. Masuda se je nasmejala in celo Arabec je zamrmral »dobro«, Dim pa je takoj obstal in bil krotak kot ovca, ko je začutil jezdeca na sebi. Zatem pokliče Arabec Plama in tucli Godvin skoči urno na sedlo. »Kam pa jahava?« vpraša. Masuda je rekla, cla jima že po-kažeta; z Arabcem jo vodila konja, dokler niso prišli iz mesta; na levi strani ceste se je valovilo morje, na desni pa ravna, nekoliko obdelana pokrajina, nad katero so se vzdigovali strmi in skaloviti obronki hribov. In na tej cesti sta vodila brata svoja konja semintja, dokler se nista malo privadila tujih jima sedel ip uzde. Masuda jima reče, da jima želi prodajalec pokazati, da sta konja močna in hitra, ako se ne bosta preveč bala. (Dalje.) tom tudi rešilo preporno vprašanje, če-gav je Sandžak. Tucli za male države so gospodarske koristi gonilo v politiki. Balkanski dogodki pa morajo vplivati tucli na politiko v monarhiji. Balkanska zveza ni od danes do jutri in Evropa bode morala računati ž njo kot novo velesilo na razvalinah turške države. In lo novo silo tvorijo v ogromni večini slovanski narodi, ki sc hočejo otresti raznih jerobov. Praktična politika pa računa z realnimi faktorji. Ali pa je mogoče odkrito in trajno prijateljstvo z balkanskimi Slovani, ako so njihovi krvni bratje v monarhiji »podlaga tujčevi peti?« Ali hočejo naši državniki s silo ustvariti novo iredento? Ali jih še nista izučili leti 1859 in 1866? Narodnostna ideja ima še toliko moč, cla je ne zapre tucli dva miljona bajonetov. Avstrijska armada se je proslavila na italijanskih bojiščih, in vendar ni mogla zabraniti zedinjene Italije. In naša kri tucli ni vodena. Ali smemo upati, da je končana tragedija na Balkanu in se prične nova doba tudi za Avstrijo? O tem prihodnjič. Bilko za mm iii položaj v csriorodu. Poročevalec »Reielisposte« poroča o bojih pred Čataldžo: O bitki za čataldžke utrdbe smem le poročati, da bulgarsko prodiranje uspešno napreduje. Bulgari so zavzeli važne pred-postojanke. Odločilni sunek nameravajo Bulgari izvesti s tako silo, da pridejo Bulgari istočasno s Turki pred Carigrad. Bulgari nameravajo Carigrad tako hitro zasesti, da preprečijo vsako diplomatično vmešavanje in klanje kristjanov. Bulgari pred Čataldžo. Iz Sofije se nam poroča, da je prijezdila 9. t. ni. kavalerija generala Di-mitrijeva pocl čataldžke utrdbe. Iz Peterburga se pa poroča, cla bodo v ponedeljek (torej danes) Bulgari svojo armado pred Čataldžo popolnoma razvili. Priprave za obrambo Čataldže. Iz Carigrada se poroča, da Turki zopet upajo na uspehe. K armadi pri Čataldži so odposlali 150 svečenikov. Na bojišče je odšlo nadalje 12.000 kurdskih težakov in dijakov. Turki sc hočejo v najslabšem slučaju utrditi pred San Štefanom. Tuji vojaški atašeji so mnenja, cla je uspešen odpor pri Ča- | aaMPMKr Ji' II— «' ■ AU-deutsches Volksblatt«, ki izhaja na Dunaju, piše: »Če bodo Nemci prisiljeni z mečem in železom sodelovati pri ustvaritvi novih političnih razmer, tedaj sme nemška kri teči samo za Vsenemčijo. Na ša dolžnost je, da to zavest spravimo med ljudstvo. Naše ljudstvo mora v teh časih spoznati, da sme žrtve doprinašati le samo sebi, spoznati mora, da ne sme drugega boleti, kot svoj lastni interes in da v Avstriji ni nobene druge moči, kateri hoče služiti tem interesom, kot nemško ljudstvo samo." To je pristen in odkritosrčen nemški glas, ki ga bodo gospodje Dobernig et consortes sicer skušali označiti kot neme-rodajen, ki pa izvrstno označujedejanjsko mišljenje Nemcev, ki se sicer bahajo s svojo požrtvovalno dinasličnostjo. + Iz seje deželnega odbora dne 9. novembra 1912: Določijo sc draginjske do-klade za ljudskošolsko učiteljstvo. — Ker v zadevi dveh od tržnega nadzornika Ribnikarja preganjanih zeljarjev ljubljanski magistrat ni izvršil odredbe deželnega odbora, se bodo proti mestni občini ljubljanski izvajale konsekvence. + Hrvaško-slovenska obstrukcija. V času, ko Čuvaj še gospodari, imenuje glasilo naših socialnih demokratov obstruk-cijo naših poslancev zločinsko obstrukcijo. No, pri socialnih demokratih ni itak nobena reč izključena. Noč in dan rohne zoper kapitalizem; vsako reč, ki socialnim demokratom ne pride prav, razkriče za kako kapitalistično spako. Čudno se nam zdi, da niso še naše obstrukcije. Danes smo na jasnem, zakaj ne. Socialni demo-kratje sami se boje izgube dijet in kakor pride ta reč na vrsto, takrat poslane tudi socialni demokrat - kapitalist« in ponižen kakor ovca. Od »Slov. Naroda« pa snio že navajeni, da o vsaki akciji s svojimi lažmi in arogancami pada našim poslancem v hrbet. Tako namreč liberalci razumejo narodni boj — v vojski morajo igrati hlapce nasprotnikov. Srbi in Bulgari bi s takimi domoljubi še dolgo ječali pod turškim kopitom. -j- O prizorih v burni seji proračunskega odseka poročajo še dunajski listi: Jugoslovani na ves glas zahtevajo besede, zahtevajo poimensko glasovanje, ker se predsedstvo na njihove zahteve nc ozira, zagrabijo težke stole, ki stoje okolu posvetovalne mize ter jih mečejo na tla. Pred vrata proračunske dvorane se čuje to kot dctonacije strelov. Poslanec Jarc zagrabi kup knjig in bije ž njimi ogorčen na mizo. Poslanec Gostinčar kliče: Za ta škandal se bodete morali pokoriti. Jugoslovansko ljudstvo se bo maščevalo. Poslanci Jarc, Gostinčar, Dulibič kličejo: To jc Čuvajev regiment! Razbili — te parlament!_ 4- »Lumparije« in >umazanosti« v liberalni stranki vzrok Ribnikaricve sece- sije! Res, na svojih" prsih' so si jih' vzredili, čestiti narodnonapredni starini, te ljubeznive mladine. Sicer te prsi niso posebno redilnc bile, zato pa tudi dojenček ni kaj zdravo dete, a materino mleko je bilo ven-dar-le. »Dan« sedaj razlaga razburjenim starinom, zakaj da morajo imeti mladini svoj list proti starinom. »Dan« pravi: »Glasilo stranke gotovo ne bo grajalo stvari, ki se dogajajo v stranki sami, v stranki, ki jo list zastopa. Če se v stranki dogajajo še take lumparije, jih glasilo dotične stranke gotovo ne bo razkrinkalo. In tako ostane umazanost prikrita v škodo narodu . . .Hvalijo samo svojo stranko, — in če je tudi najslabša — vse drugo pa na prav nepošten način napadajo . . , Najprej treba pomesti pred svojim pragom . . .« Tako »Dan« poje starinom, ki te ljubeznive mladine tako požrtvovalno negujejo. Oj pazi, pazi, dr. Tavčar, da se v Ljubljani ne ponovi tista igra, ki so jo zaigrali v Carigradu Mladoturki staremu Abdul Hamidu! -f- Simeon III. Največji. V teh resnih! časih skrbi za razvedrilo — Ivan Hribar. On brzojavlja kronanim glavam. Kakor starček Simeon v svetem pismu brzojavlja: Rad umrjem sedaj, ko vidim rajo rešeno. Ne gre se pa za Hribarjevo smrt —< Bog ne daj! Mnogo bolj poklican bi bil za take brzojavke ljubljanski resnični župan dr. Tavčar, kakor pa zastopnik zavarovalne družbe Ivan Hribar. Dr. Tavčar pa se muza, in mi ga imamo zelo na sumu, da si misli isto, kar mi: Svet naj ve, d alvan Hribar š eživi! Simeon I. Veliki je gospodoval Balkanu. Ko bodo patriarhi v Carigradu kronali Ferdinanda kot Simeona II., naj svet ne pozabi, da še živi Ivan Hribar —> Simeon III. Največji! -j- Čuvaj gre? »Gsterreichische Volks-zeitung« poroča, da po zasedanju delegacij Čuvaj gre in da se hrvaško vprašanje v Hrvatom ugodnem smislu reši. — Za župana v št. Vidu nad Ljubljano jc bil včeraj zopet izvoljen dosedanji župan g. A n t o n B e 1 e c. Za županovega namestnika pa gostilničar in mesar g. V a L C i r m a n. — »Zarja« v Gradcu si je na občnem zboru dne 8. novembra 1912 izvolila za zimski tečaj 1912:13 sledeči odbor: Predsednik Anton Kodre, iur.; podpredsednik Dominik Žvokelj, iur.; tajnik Avgust Ha-bermuth, iur.; blagajnik Josip Pavlin, med.; knjižničar Ign. Voštar, phil.; gospodar Iv, Drobnič, med.; odb. namestnik Zvirn Jošt, med. — Vrhnika za Črnogorce. Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Vrhniki, ki je ob svojem predava-, nju dne 27. oktobra nabralo za ranjence na Balkanu 40 K, se je še posebno spomnilo junaških Črnogorcev. Minule dni jc pričelo pri domačinih pobirati za črnogorske ranjence darove, in glejte, kar hipoma je bilo skupaj 363 kron, ki so se poslale »črnogorskemu rdečemu križu«. Dasi vedno rade. volje, so to pot Vrhničani še s prav posebnim veseljem skladali darove za črnogorske junaške ranjence. Prav tako. Plemenitost za plemenitost! — Poročil se je g. dr. Ernst R e k a r, odvetniški koncipijent, z gdčno. Mici Schrey na Jesenicah. — S pošte. Premeščeni so c. kr. poštni kontrolorji: Pavel Pogatschnig iz Trsta na Dunaj, Adolf Kreisel iz Pulja v Trst ter Jožef Bragatni iz Trsta v Pulj. — Alojzij Maggi, c. kr. poštni nadoficial v Trstu, je umirovljen. — Nova avstrijska križarica. Dne 23. t. m. izpuste na Reki v morje novo avstrijsko križarico »Helgoland :. — Nevzdignjen dobitek. Zadnji teden avgusta t. 1. stavil je nekdo v novomeški loteriji dve kroni, in sicer na številke: 16, 61, 47, 74, vzdignjene pa so bile tisti teden številke 47, 61, 72, 74, 87, na katere je sta-vitelj zadel temo v znesku 1819 K 68 h, katerih do danes še ni vzdignil. Čas za vz-dig poteče koncem tega meseca. — Pri gradnji belokranjske železnice so predrli dne 8. t. m. pri Lazih rov 420 m dolgega predora. Smer obeh strani so tudi natančno pogodili. Cesarjev zajtrk ukraden. Dne 8. t. m, je bil kuhar našega cesarja, ki, kakor znano, zelo zgodaj zajtrkuje, neprijetno presenečen. Cesar zajtrkuje čaj, gnjat in mrzlo pečenko. Dvorni kuhar je spravil v shrambo prejšnji večer pečenko, a ko jc prišel po njo, da jo cesarju servira, je ni bilo več. Seveda je takoj preskrbel drug zajtrk in uvedli so strogo preiskavo, ki je dognala, da je ukradel cesarjev zajtrk dimnikar, ki so ga prijeli, ko je pravkar cesarju namenjeno pečenko jedel. Cesar je 8. t, m. bival v Budimpešti. — Promocija. Abs. pravnik K a r 1 T e-kavčič bo promoviran dne 13. t. m. na dunajskem vseučilišču za doktorja prava. — Nesreča. Iz Zalegaloga se nam poroča: Dne 8. novembra, v petek, je peljal iz Zalegaloga Gregurjev hlapec, 24letni Andrej Veber, domačin, kakor po navadi druge dni žaganice na Škofjo Loko. Odšel je od doma okrog pol štirih. Ko pride do vasi Studeno, občine Selca, zavre voz na klancu in hoče iti ob vozu. A naenkrat se sicer dobra os pri vozu prelomi in voz fanta tako stisne, da je takoj mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Selce, kjer so ga ob-ducirali in je bil v nedeljo ob osmih pokopan. Bil je zelo miren mladenič. — Ponesrečil se je Jože Groznik, posestnikov sin iz Pungerta ob Temenici. Peljal je 7. t. m. poln voz žita v mlin. Med potjo se je pa voz zvrnil nanj, mu zlomil desno nogo v goleni in ga pritisnil čez prša. Peljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je pa že drug dan vsled poškodbe umrl. Telefonska in Drzojavno poročilo. Današnja poročila se nahajajo tudi že na straneh 2. in 3. TURŠKA GLAVNA ARMADA PRI PRODIRANJU ODBITA. Carigrad, 11. novembra. Turška armada je prodrla do Ltile-Burgasa, a je bila z velikimi izgubami vržena nazaj. KAJ JE S ČATALDŽO? Soiija, 11. novembra. Vlada k vsem vestem o zavzetju Čataldže molči, oziroma meni, da ji ni o tem še nič znanega. Mero-dajni krogi izjavljajo, da se more reči le to, da Bulgari napredujejo in bodo vojsko smatrali za odločeno šele, ko zavzamejo Carigrad. Soiija, 11. novembra. Vest o padcu Čataldže ne odgovarja baje resnici. Glasom neke vesti iz glavnega stana so Bulgari prišli Turkom za Čataldžo za hrbet in jo bodo zdaj napadli. Ker so Turki tu postavili svoje zadnje sile, bodo žrtve po vsej priliki jako velike. Vojne operacije so se začele baje že v nedeljo. CARIGRAJSKI VOJAŠKI GUVERNER USTRELJEN. Carigrad, 11. novembra. Tukajšnjega vojaškega guvernerja, ki je garnizijo ščuval k masakrom proti kristjanom in hotel okli-cati Abdul Hamida za sultana, so obsodili in ustrelili. SRBI SO RES ŽE OB ADRIJI! SRBI ZASEDEJO DRAč. Belgrad, 11. novembra. (Od našega poročevalca.) Iz Skoplja se poroča, da srbska tretja armada, ki operira v prištinskem ozemlju, zelo naglo deluje in Arnavte, ki so ondotnega terena vajeni, iznenadijo. Zavoljo tega sovražnik svoje postojanke hitro zapušča, ostavljajoč v njih polno zalog, municije, orožja in tudi gotovine v denarju. V Prizrenu so Srbi zaplenili 40.000 turškega denarja, ki se uporablja za vzdrževanje armade. Na crnopljevskem klancu pred Prizrenom je 300 dobro oboroženih Arnavtov čakalo na mal srbski oddelek, a so precej zbežali, ko so videli strojne puške, katerih se osobito boje. Belgrad, 11. novembra. (Oficielno.) Predčete 3. srbske armade so došle na Jadransko obal. En srbski oddelek se je pri izlivu Maka južno od Leša združil s črnogorskimi četami in koraka zdaj z njimi vred ob obali proti Draču. 2. kolona pa maršira proti Draču po dolini Drina. Kolona ne zadeva ob nobene težkoče. Albanci ali beže ali pa se udajajo. Pač pa ovira kolono meter visoki sneg. Pričakuje se, da ta kolona dospe pred Drač nekako v dveh dneh. SRBI ZAVZELI TUDI DORJAN (DOIRAN). Belgrad, 11. novembra. (Od našega poročevalca.) iz Skoplja javljajo, da se vsled oddaljenosti srbskih čet, ki na vse strani operirajo, in vsled opetovanih prekinjenj telegrafskih vesti poročila o uspehih srbske armade zakasnjujejo. Tako je danes došla vest, da je poveljnik donavskega polka, major Colovič, že 5. t. m. zavzel Dor-jan (Doiran ob istoimenskem jezeru), v katerem se je nahajalo 1000 vojakov z enim polkovnikom, ki se je pripravljal na odpor. Prebivalstvo se je, ko je doznalo, da so srbske čete v bližini, samo vzdignilo, turškega polkovnika vjelo in zvezalo, ter srbsko konjenico o tem obvestilo. Srbska konjenica je došla v mesto in posadko, ki je bila brez glave, vjela. Prebivalstvo je naše čete z velikim navdušenjem sprejelo, KAKO SO SRBI PRED SOLUN DOSPELI. Belgrad, 11. novembra. (Od našega poročevalca.) Prvi pehotni polk prvega poziva, kateri je operiral med Strumnico in Solunom, je zajel one turške čete, ki so bežale pred bulgarsko zapadno armado iz Strumnice proti Solunu. Turki so se udali brez odpora. Prvi pehotni polk je dospel pred Solun ravno, ko so se turške čete predale grškemu diadohu. Po padcu Soluna bodo srbske čete, ki so do sem dospele, brezdvomno krenile na drugo stran k nadaljnjim potrebnim operacijam. IZ SOLUNA. London, 11. novembra. »Daily Chroni-cle« poroča, da so od Turkov izpuščeni kaznjenci ter tudi turški vojaki pred predajo mesta v grške roke insultirali kristjane, jih mnogo pomorili, nekaj hiš zapalili in nekaj trgovin oplenili. Grk? so dali vse turške paše, častnike in uradnike zapreti. Atene, 11. novembra. V solunskem zalivu se nahaja grška križarica »Georgios Averov« in tri torpedovke. NA GRŠKEM ZAPADNEM BOJIŠČU. Carigrad, 11. novembra, Turki so vzeli Grkom na zapadnem bojišču 17 topov z m uničijo. Atene, 11. novembra. Nasproti turški vesti se tu javlja, da so boji na zapadu končali z umikom Turkov iz pozicij v Pentapi-gadiji. BRODOVNA AKCIJA VELESIL. Malta, 11. novembra. Angleške križar-ke »Hibernia«, »Britannia«, »Commoshoe« so dobile povelje odpluti proti Carigradu. Rim, 11. novembra. Razun »Amm. di Saint Bon«, ki je s »Coatitom« v Carigradu, odpošlje laška vlada proti vzhodu še »Re d'Italia«. Berolin, 11. novembra. »Berliner Ta-geblatt« poroča, da sta došli v Smyrno dve avstrijski križarici in ena torpedovka. v XXX SRBSKI DEMENTI GLEDE ARNAVTOV. Belgrad, 11. novembra. Uradno se vesti o masakriranju Albancev označujejo kot tendenciozne izmišljotine. Z Albanci se tako v vjetništvu kakor v bolnišnicah humano postopa. PROTI AVSTRIJSKEMU KONZULU V PRIZRENU. Belgrad, 11. novembra. Belgrajski listi pišejo, da avstrijski konzul v Prizrenu, Prohaska, še vedno ni napravil uradnega obiska pri srbskem poveljniku Jankoviču, kar je pa pač storil ruski konzul Emilija-nov. Sploh se je Prohaska zadnji čas tako kompromitiral — pišejo srbski listi — da je najbolje, da se čim preje izgubi iz Pri-zrena. TUJI AGENTI HUJSKAJO ARNAVTE? Belgrad, 11. novembra. Belgrajskim listom se poroča z Skoplja, da je med Ar-navti opaziti vpliv gotovih tujih agentov, ki jih varajo z zlaganimi vestmi o turških zmagah, jim zagotavljajo pomoč velesil in hujskajo proti novi srbski upravi. Arnavti so imeli baje že vse dogovorjeno za sestanek, ki so ga srbske oblasti preprečile. USODA V AVSTRIJI SE NAHAJAJOČIH TURŠKIH BEGUNCEV. Liberce, 11. novembra. Od tu nastanjenih turških beguncev je dvanajst vsled naporov umrlo. Nek 21 let stari poročnik se je iz strahu pred vojnim sodom ustrelil. XXX DIPLOMATSKI POLOŽAJ. VAŽNI DIPLOMATIČNI POGOVORI. Budimpešta, 11. novembra. V nedeljo so se cel dan vršile v kraljevem gradu konference med šefom generalnega štaba Schemuo, grofom Paarom in Bolfarsom. Mnoge konference so se brez dvoma vršile v navzočnosti cesarja samega. Dunaj, 11. novembra. Prestolonaslednik je bil danes od cesarja sprejet v avdijenci. Prestolonaslednik ostane več dni tu, potem pa se odpelja koncem tega tedna v Berolin, kjer se sestane z nemškim cesarjem Viljemom. Budimpešta, 11. novembra. Tu se mudi predsednik bulgarskega sobranja Danev ter je konferiral z grofom Berch-toldom in nemškim poslanikom Tschir-schkym. Nato je sprejel Daneva v avdijenci cesar. Danev ima posebno politično misijo. Baje je predložil nadaljnje namere Bulgarije in Srbije glede razmerja, ki je hočejo vzdrževati te dve državi do Avstro-Ogrske. — Pri cesarju sta bila v avdijenci tudi šef generalnega štaba Scheinua in vojni minister Auflenberg. Belgrad, 11. novembra. Avstro-ogr-ski poslanik Ugrcn je včeraj obiskal min. predsednika Pasiča in z njim konferiral. — Vest o atentatu na Ugrona je popolnoma izmišljena. Dunaj, 11. novembra. Dejstvo, da so Srbi že dospeli k Adriji, je politični položaj zelo poostrilo. (?) »N. Fr. Pres-se« domneva, da je že v bližnji prihod-n j osti pričakovati važnih političnih dogodkov. »N. Wr. Tagblatt« meni, da se je vršil v navzočnosti cesarja in prestolonaslednika vojni posvet. XXX London, 11. novembra. Ministrski predsednik A s q u i t h jc v Guild-hallu govoril o položaju in dejal, da je stvar evropskih državnikov, izvršena dejstva na Balkanu sprejeti. Zmagovalce se ne sme oropati tako dragoceno osvojenih sadov. Asquith je nato dejal, da so nekatere velevlasti, ki imajo na Balkanu posebne interese. Glede Anglije se more reči. da nima na končni izpremembi geografične karte na Balkanu nobenega direktnega interesa. O vprašanjih, ki sc imajo še rešiti (Avstrija-Srbija), pa sedaj ni oportunno govoriti. Felerburg, 11. novembra. Pogajanja med velevlastmi zaradi interven-j rije so prekinjena in se le še »izmen-I jujejo misli«. Med kabineti trinel- entente je dosežen v balkanskem vprašanja popoln sporazum. Zahteva Avstrijo in Italije, da ima Albanija postati neodvisna, se smatra od strani tripelentente za neopravičeno. Tripel-ententa stoji na stališču, da naj balkanske države Balkan med seboj raz-dele, kakor najboljše vejo. Dunaj, 11. novembra. V nekaterih krogih se govori, da se Avstrija zase-denju nekaterih pristanišč ob Jadranskem morju od strani Srbije nič več toliko ne upira, pač pa da se temu bolj protivi Italija. Berolin, 11. novembra. Avstro-ogr-ski poslanik grof Szogyenyi-Marich je izjavil uredniku »Morgenpošte«, da se Avstro-Ogrska ne bo zapletla v vojsko. Vsi glasovi o tem so pretirani. On je mnenja, da se bo mir po vsej priliki vzdržal. London, 11. novembra. »Times« meni, da je Avstrija izjavila, da se bo zahtevi Srbije po kosu jadranske obali na vsak način uprla in da jo bo v tem podpirala Nemčija in Italija. Dunaj, 11. novembra. Vest nemških listov, cla se namerava v Belgradu demarša poslanikov trozveze v prilog zahtevi, da mora Albanija postati samostojna, ne sloni na resnici. Peterburg, 11. novembra. »Novo Vreme« donaša jako energičen članek, v katerem zahteva, cla Srbija dobi kos jadranske obali ter temu nasprotnim krogom kliče, naj pomnijo, cla »razun Bulgarske, Srbije, Črnegore in Grške tucli še Rusija, Francija in Anglija niso izbrisane iz evropske mape«, cla bo treba tedaj z njimi zelo računati. Sicer se pa vsa ruska javnost za to srbsko zahtevo odločno zavzema. Zavzemanje avstrijskega časopisja za samostojno Albanijo se smatra za neprijazen čin nasproti Srbiji. Berolin, 11. novembra. »Vossische Zeitung« poroča, da polaga Rusija veliko važnost na to, cla Srbija dobi kos jadranske obali in da se je baje že z Anglijo in Francijo domenila, cla bi se Srbiji ne delale v tej zadevi težave. Dunaj, 11. novembra. Glede različnih vesti o interesnem konfliktu med Avstrijo, oziroma Nemčijo in Italijo ter Srbijo radi jadranskih pristanišč in Albanije, se na merodajnem mestu pripominja, da se definitivna pogajanja s Srbijo niso še začela. Tudi Nemčija in Italija dozdaj svojeca stališča oiicielno nista še označili. Vse vesti o tem v listih so le kombinacije. Belgrad, 11. novembra. »Stampa« poroča, da je Rusija Srbiji oficiclno naznanila, da bo zastavila ves svoj vpliv, da Srbija dobi jadransko pristanišče. Sofija, 11. novembra. Glasom tukajšnjih listov bo Bulgarija srbske težnje vseskozi podpirala. Berolin, 11. novembra. Francija namerava izdelati med Avstrijo in Srbijo posreclujočo formulo. Pariz, 11. novembra. »Journal des Debats« svetuje Srbiji, naj svoje načrte glede na Albanijo opusti. Najboljši prijatelji Srbiji ne žele albanskih podanikov. Pasič naj se omeji na dobro mejo povečane Srbije z neodvisno ali pa avtonomno Albanijo. Če gre naprej, bi nudil Avstro-Ogrski napadalno pretvezo. Energično ga pa bodo zapadne velevlasti podpirale, če bi kdo poizkusil Srbiji naprtiti kak skrit protektorat. Belgrad, 11. novembra. »Pravda« poroča, da je italijanski poslanik obiskal ministrskega predsednika Pasiča in zahteval, cla ima Albanija ostati neodvisna. Pasič je odgovoril, da Srbija tej zahtevi pod nobenim pogojem ne bo ugodila. XXX ALBANSKA DEPUTACIJA V EVROP-SKIH GLAVNIH MESTIH. Frankobrod, 11. novembra. »Frankfurter Zeitung« poroča, da odpošljejo Albanci deputacijo 3 treh mohamedan-skih, dveh pravoslavnih in dveh katoliških Albancev v vsa evropska glavna mesta. Deputacija hoče proragirati misel albanske avtonomije, če se status quo v Mcedoniji izpremeni. XXX BALKANSKA VOJSKA KONČANA? Spljit, 11. novembra. »Sloboda« poroča, cla se balkanska vojska lahko smatra za končano. Balkanske krščanske države so že baje s Turčijo sklenile mir pod sledečimi pogoji: 1. Turčija odstopi ozemlje, ki so ga zasedle balkanske zvezne države. 2. Zvezne balkanske države ne zasedejo Carigrada (?). 3. Turčija umakne iz Evrope prostovoljno svojo armado v Malo Azijo in ne brani čataldških utrdb. Baje Turčija svoje vojake že prevaža v Malo Azijo. NOV ZEMLJEVID BALKANA. Spl it, 11. novembra. »Sloboda« poroča: Balkanske zvezne države so sporazumno izdale nov zemljevid Balkana, ki se širi med Balkanci. Srbija in Črnagora dobita zuDadnih del evrop- ske Turčije. Meje proti vzhodu in jugu so: Črta ocl Kiistendila ob bulgarski meji levo do Kočane, čez Stiplje, Nego-tin, Prilep, Bitolj, Ohrid, Elbassan, skozi srednjo Albanijo ob reki Skum-bi do Jadranskega morja. Pristanišče Drač spada v srbsko - črnogorsko ozemlje. Grška meja teče tako: polutok Kalkidike z zahodnim obrežjem zaliva Rendina in Solun. Meja se nato potegne severno čez Janico (Jenidže-Var-dar), Mandalavo nad Vodeno in Pošar-sko do gorovja. Dobropolje ob srbski meji, nato pa čez Negotin, Bitolj in Ochrid. Ocl Ochrida gre nova grška meja proti jugozahodu med Ochriclskim in Prespa jezerom, prereže mališko jezero in gre čez Korico, Kilifasezi, Bacle-loni. Argyrokastron do Valone pod Chi-maro in se konča ob obrežju Jadranskega morja. Ozemlje med izlivom reke Skumbi, Oclmdo in Valono bi tvorilo Albanijo. Novo bulgarsko mejo bo tvorila na jugozahodu črta iz Kuru Bu-runa ob Črnem morju čez Vizo, Uršo v zaliv Saroš. Bulgarska dobi tudi mace-donsko obrežje Egejskega morja, od zaliva Rendin do zaliva Saros. Na jugozahodu meji Bulgarijo z Grško črta iz Jeni (Nove) Mahalle čez Kiliselž, Va-tilak, Ašiklar, Pogarsko proti severnemu delu Dobrega polja. Novo srbsko-bulgarsko mejo pa tvori črta severni del Dobrega polja čeze Negotin, Stiplje, Kočana v Krivo Palanko v smeri proti Kustendilu. Ozemlje južno od črte Gallipoli - Kurun - Buran ob severnem obrežju Marmarskega morja ostane turško. XXX ZBORNICA. Dunaj, 11. novembra. Poslanska zbor« niča je otvorila danes debato o odgovoru na interpelacijo glede Hochenburgerjevega jezikovnega odloka pri čeških sodiščih. Prihodnja seja se vrši šele 25, t. m. IZGREDI V ZAGREBU. Zagreb, 11. novembra. Pri footbalskl tekmi med »Akademskim športnim klubom« in »Concordio« za prvenstvo Hrvatske je prišlo do izgredov, v katerih je bilo mnogo oseb ranjenih. Policija je morala intervenirati in je 20 oseb zaprla. ANGLEŽI POMNOŽE ARMADO. London, 12. novembra. Na banketu v Guild Hallu je vojni tajnik polkovnik Seely napil armadi in izjavil, da je potrebno na Angleškem uvesti splošno vojaško dolžnost. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. Tomsk, 12. novembra. Na sibirski železnici je pri vrsti 2754 skočil iz tira de-lovski vlak. Ubiti so trije, ranjenih je pa 21 delavcev. MOŽA SVOJE HČERE ZADAVIL. Celovec, 11. novembra. V Beli Red-ji pri Volšperku se je posestnik Janez Ronecher spri z očetom svoje žene Jurijem Gradnicerjem, ki je Ronecherju položil krepko klofuto. Moža sta se stepi a, pri tem je pa Gradnicer Rona-cherja toliko časa davil, da ga je zadavil. TRAGEDIJA BULGARSKE ČASTNIŠKE SOPROGE. V Sofiji so ženo nekega višjega štabnega častnika bulgarske armade zalotili na vohunstvu v korist Turčije in jo ustrelili. Dama je bila iz najboljših krogov in je kot dekle slovela na sofijskih zabavnih prireditvah. Tu se je seznanila z mladim turškim častnikom, ki je bil pri-dcljen turškemu poslaništvu v Sofiji, in se silno zagledala vanj. Toda njeni starši so nasprotovali zvezi; turški častnik je bil odpoklican, njo so pa oženili z bulgarskim višjim častnikom. Čez nekaj let se je turški častnik s posebno nalogo vrnil v Sofijo in stara ljubezen se je znova vnela. Zaklinjal je svojo ljubimko, naj z njim pobegne. Odkril ji je, da ima nalog, cla na kak način dobi v roke bulgarske mobilizacijske načrte; ako se mu to ne posreči, bo prestavljen v kak izgubljen kot Male Azije, kjer ne bo nobene možnosti več za svidenje. Naslednji dan mu je ljubimka izjavila, da sla prerevna, da bi mogla pobegniti in da naj zaupa bodočnosti. In izročila mu je z a ž e -1 j e n e listine, ki jili je vzela iz pisalne mize svojega soproga, in mu velela, naj listine fotografira, potem ji pa orginale vrne. To se je zgodilo. Ta častnik pa je bil eden prvih med vjetimi Turki. Pri njem so našli kompromitu-joča pisma, ki so celo stvar izdala. Častnik je bil po vojnem pravu ustreljen in ravnotako tudi d o t i č -n a d a m a. Njenega moža jc vsa stvar strašno potrta in bil je eden prvih, ki so padli v bitki pri Lozengradu. Pismo s celima. Cetinje, 6. novembra. Turki na Cetinju. Sinoči so iz Podgorice privedli na "etinje krog 200 turških vjetnikov, da ih porabijo za pomoč pri čiščenju ulic n kidanju snega, ker ni drugih delavcev ._ domačini so vsi v vojni. Turški t-ojaki vsled mrazu stisnjeni in zaviti v svoje temnosive uniforme jako bedno izgledajo'. Drže se v gručah kakor preplašene ovce. Vsakemu se smilijo, ki jih vidi, in skoro ni mogoče verjeti, da so to praVi vojaki, ki so se še pred nekolikimi dnevi borili s svojimi sedanjimi pazniki. Izmed vseh 200 se niti dva ne pogovarjata med sabo; vsi so tihi in večina jih jc takoj zaspala, kakor hitro so se vsedli. Najprej so jih spravili v odprte tržne prostore na trgu, sedaj pa iščejo na Cetinju mesta, kjer bi jih mogli prenočiti. Dohod zavezne vojske v Peč. Srbski general in poveljnik ibar-ske divizije, Mihajlo Živkovič, je s svojimi četami dospel v Peč dne 3. t. m. V spremstvu generala Živkoviča se nahaja bivši raško - prizrenski metropolit Nikoforov in znani srbski učenjak in akademik Ljubo Stojanovič. Poveljnik vzhodnega oddelka črnogorske vojske brigadir Janko Vukotič je sprejel 2iv-koviča v patriarhiji. Medsebojni pozdrav dveh vojskovodij, dveh slavnih sinov srbskega naroda, je bil veličasten in ganljiv. Generala sta se objela in trikrat poljubila ter si nato medsebojno predstavila odličnejše člane svojih štabov.' Med tem so se na neprestano orili ura-klici in s patriarhijske in drugih cerkva so slovesno doneli zvonovi in poveličevali slogo zedinje-nih bratov. Poveljniki, častniki in vojaki in vse mnogobrojno ljudstvo kipi navdušenja in sreče; šc patriarhija j.e dobila danes veselejše lice, ko so ji olr-te grenke solze, ki jih jc dolgih pet vekov lila in hrepenela po dogodkih današnjega dne. Nasprotnik se ne more več upirati združeni sili dveh kraljev in se na celi črti umika ln udaja. General Vukotič je poslal nekoliko bataljonov hrabre naše črnogorske vojske na Djakovo in kakor se sliši, je Djakovo takoj, ko so črnogorski vojaki začeli operirati, ponudilo predajo. Znana arbanaška in turška voditelja Bajram Cura in Riza beg sta odtod pobegnila v Biliač in skušata še enkrat ustaviti hudournik, Ki se razliva čez najtemnejše kraje Evrope. Od dne, ko je črnogorska vojska osvojila Peč, pa do danes, je imel mestno in okrajno oblast v rokah vojvoda brigadir Lakie Vojvodič. Danes se mu je general Vukotič slovesno zahvalil za vzoren red in mir, ki ga je v mestu in na deželi vzdrževal; na njegovo mesto pa je imenoval bivšega oblastnega upravitelja v Andrijevici: Jovana Pla-rnenaca. Za predsednika vrhovnega sodišča je imenovan bivši turški oblastveni upravitelj Safferendin beg Mah-mutbegovič. Tudi ostala oblastvena mesta so se. takoj zasedla. Tako doslovno slove navdušena tiraclna brzojavka, ki smo jo danes dobili. Pa ne samo v Peči, v stari srbski patriarhiji, polni zgodovinskih srbskih spomenikov, marveč po celi deželi in zlasti tu na Cetinju vlada velikansko navdušenje »nad dogodki, ki se neprestano odigravajo v teh pomembnih in velikih dneh. Zavzetje Djakovice. Danes nam je došla brzojavka, ki nam je prinesla vest o novi črnogorski zmagi. , Iz Peči se namreč poroča, da sta kolečinska in vasojeviška brigada dne 4. t. m. zavzeli Djakovo. Velika večina Turkov se je udala, drugi pa, ki se nameravajo še boriti, so pobegnili v Ivra-stenič. Vukotičev podpoveljnik Vešovič je zavzel vse oblasti v deželi, napravil povsodi red in postavil močne straže. Ob istem času, ko je naša vojska zavzela Djakovo, je srbska vojska zavzela Prizren in zvečer jc en del srbske vojske iz Prizrena dospel v Djakovo. General Vukotič se je iz Peči podal v pjakovico, odkoder nadaljuje pot v Prizren, da vrne srsbki armadi njen obisk v Peči. Z osvobojenjem Prizrena in Djakovice je dovršena naloga črnogorske Vu-kotičeve m srbske Zivkovičeve armade. O nadaljnem gibanju teh dveh armad še niso znane podrobnosti, toliko je pa gotovo, tla bosta obe armadi rnar-širali proti jugu v eventualno pomoč črnogorski vojski pod Slcadrom in Ta-rabošom in v svrho zavzetja Primorja, v kolikor ga žc ni zavzela črnogorska armada (Lješ - Alessio, San Giovanni di Medua). Krog Skadra. Turška p rfidnost. Skadrski inozemski konzuli so, kakor ste že poročali, prestolonasledniku Danilu poslali pismo, v katerem ga prosijo varstva za nevtralna poslopja v skadrskem mestu. Prestolanaslednik je v odgovor napisal pismo, v katerem zatrjuje, da se bo pri bombardiranju kolikor le mogoče pazilo, a vsake nezgode za mirno prebivalstvo bi seveda tudi najboljša artiljerija sveta ne mogla izključiti. Konzuli naj na dotičnih zgradbah dado izobesiti bele zastave. To pismo sta imela oddati v Skadru črnogorski pooblaščenec Jovan Mata-novič in avstrijski vojni ataše stotnik Hupka. Ob tej priliki se je zopet pokazala vsa turška perfidnost. Ko se je namreč parobrod, s katerim sta se črnogorska odposlanca vozila in na katerem sta bili razobešeeni bela in avstrijska zastava, približal Skadru, so Turki na parobrod ustrelili iz topa; strel pa k sreči ni zadel, marveč, je padel par metrov proč v vodo. Turki so nato proti parobrodu oddali še več strelov, tako cla je ladja med največjo nevarnostjo dospela v skadrsko luko. Tu je odposlanca čakal mestni poveljnik Ilasan Riza beg in prevzel pismo za konzule. Skaclrski poveljnik ni še ničesar vedel o dogodkih na drugih bojiščih, in ko sta mu odposlanca pripovedovala o bulgarskih zmagah, o srbskem zavzetju Skoplja, ni hotel verjeti. Ko mu je avstrijski vojni ataše nato pokazal inozemske časopise, je rekel, da časopisje laže in da je kaj takega sploh izključeno. Ta dogodek najlepše označuje postopanje turške vlade. ki s prikrivanjem resnice skuša rešiti armado in državo. Zvečer sta se odposlanca vrnila nazaj v črnogorski tabor. Obleganj o in obstrelj vanj Skadra in Taraboša se nadaljuje, a podrobnosti o bojih niso znane. Včeraj popoldne se je vršil ljut boj krog Bušata blizo Brdice. Uspeh neznan. XXX Cetinje, 7. novembra 1912. Novod iSli Črnogorci. Sinoči je prispelo semkaj kakih 300 črnogorskih delavcev iz Amerike. Prišli so iz Ivotorja peš, ker jc bil vsled snega in viharja vsak promet s Koto roni ustavljen. Prišli so pozno zvečer — pojoč in vriskajoč, nekaj zato, ker so zopet ugledali svoje domove, nekaj pa iz vojnega navdušenja. Danes jih je mesto polno, preskrbujejo si obleko in orožje. Nekateri so že odšli dalje na svoje domove. Večinoma so to visoki, krepki fantje, lepega obnašanja in lepo opravljeni. Vsi so nekako izmučeni, bledih lic in kljub temu, da neprestano pojo. izgledajo nekam žalostni. Temu se ni čuditi, saj njihova dolga pot v nobenem oziru ni bila šala. Ako človek pomisli, koliko ti ljudje žrtvujejo domovini — dober zaslužek in službe in prihajajo iz take dalje umret za domovino, potem jih občuduje, obenem pa mu je tako žal zanje! Toda oni ne mislijo na to in zatrjujejo, da niti en Črnogorec ni ostal v Ameriki, pa naj je imel še tako dobro službo. Sneg in dež. Današnji dan je potekel brez vsakršne vesti z bojišča. Od včeraj je padlo toliko snega — in še vedno sneži, — da je od včeraj prekinjen poštni promet, s Kotorom; na mnogih mestih so vsled snega popokale brzojavne žice in onemogočile zvezo. Nič se ne ve, kako je na bojišču, a se velikih dogodkov tudi ne pričakuje; vsled neprestanega dežja bodo uspešnejše akcije na Taraboš in Skader tudi v bodoče zelo otežkočene. 14 leten junaček. V bolnišnici imamo med ranjenci malega 14 letnega dečka, ki je gnal in stražil ovce, ki so bile namenjene za hrano armadi. Tu ga jc menda bolj slučajno našla sovražnikova kroglja in ga zadela v nogo. Malček se popravlja in danes se je veselo pogovarjal z nami, zraven pa se shladil s sladkorčki, ki mu jih je podarila neka gospa. Niti čaše mleka . . . Aprovizacijske razmere na Cetinju so jako težavne; to se čuti zlasti po bolnišnicah, kjer mnogokrat niti nujno potrebne hrane za bolnike nc morejo v zadostni meri preskrbeti. Ravno danes sc jc vsled tega odigral v bolnišnici pretresljiv prizor. Nekemu mlajšemu ranjencu, kakih 25 let, so ravnokar povedali, da mu bodo jutri odrezali nogo. Zganil je z rameni in rekel: »Hvala Bogu!« Čez nekaj hipov zaprosi strežnico, da mu prinese čašo mleka. Strežnica je odšla, a se kmalu vrnila z vestjo, da mu zdravnik ni predpisal mleka, ki ga imajo sploh tako malo, da ga niti tistim no morejo vsem dati, katerim je predpisano. Ko je ranjenec to slišal, je skoro zajokal: »Ni mi bilo žal življenja,« tako je rekel, »zapustil sem domače in šel v vojno; jutri mi odrežejo I nogo, da ostanem pohabljen vse svoje življenje, — tu pa ne morem dobiti niti čaše mleka! . . .« Takih žalostnih prizorov ni malo na dan! Res je, da so bolniki včasih nepotrpežljivi in zahtevajo več, kakor se jim more dati — toda vseeno te zaboli v dno srca, da se onemu, ki je tvegal življenje za domovino, ne izpolni skromna želja po čaši mleka ali kaki drugi malenkosti. Ljubljanske novice. lj Umrl je danes v deželni bolnici mizarski mojster g. Alojzij Pet rin. lj Balkanski odsek ljubljanskih Marijinih družb ima jutri, v torek ob pol 8. uri zvečer posvetovanje v Aloj-zijevišču, I. nadstropje. Povabljeni so voditelji Marijinih družb in člani odseka. lj Govorniški tečaj S. K. S. Z. sc začne v sredo ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«. Opozarjamo vse one, ki se ga mislijo udeleževati, da se zbero točno ob pol 8. uri v tajništvu S. K. S. Z. lj Odborova seja S. K. S. Z. se vrši danes točno ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«. lj Nemščina se začne poučevati v torek ob 8. uri v poučnem tečaju S. K. S. Z. Kdor se želi še prijaviti, naj pride točno ob 8. uri v Slovensko trgovsko šolo na Kongresnem- trgu, da se tam vpiše. Pouk je namenjen začetnikom. Prvi oddelek je že prenapolnjen. lj Državni uradniki so imeli v soboto v »Mestnem domu« shod, na katerem so govorili gg. občinski svetnik Lilleg ter poslanca Reisner in dr. Ravnihar ter je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: V »Mestnem domu« zbrani državni uradniki in učitelji opozarjajo visoko vlado, da so se po dosedanjem tolmačenju zakona z dne 19. februarja 1907 uvrščala deželna stolna mesta v prihodnji višji razred aktivitetnih doklad, nego bi jim pripadal po številu prebivalcev, da je danes Ljubljana edino stolno mesto, ki stoji v tistem razredu, ki ji pripada po številu prebivalcev in da je Ljubljana od vseh 52 mest, ki stoje v drugem razredu edino mesto, ki spada v ta razred po številu prebivalcev. ljDiplomo častnega članstva je izročila včeraj deputacija društva davčnih uradnikov g. finančnemu ravnatelju dvornemu svetniku K 1 i m e n t u. lj Umrli so v Ljubljani: Jera Klemenčič, zascbnica, 75 let. — Tomaž Štendler, posestnik, 40 let. — Jera Pečnik, kuharica, 75 let. — Mirko Roje, prevoznikov sin, 3 leta. — Martin Oven, poljski dninar, 46 let. — Mihael Petrovič, delavec, 23 let. lj Draginja v Ljubljani. Na shodu državnih uradnikov je deželni poslanec ljubljanskih gospodov liberalnih mesarjev Reisner pravil o draginji v Ljubljani: Cene govejega mesa v Ljubljani po kvaliteti I. in II. vrste po 200 vin., III. vrste 160 vin. Povprečne cene v Gradcu so v mesnicah I. vrste 19G vin., II. vrste 181 vin., III. vrste 168 vin., na stojnicah I. vrste 187 vin., II. vrsto 171 vin., III. vrste 155 vin.; torej je v Ljubljani vsake vrste meso dražje in meso druge vrste jo na stojnicah dražje za 29 Vin. Celo na Dunaju je meso I. vrste na stojnicah 15 vin. ceneje nogo pri nas. Telečje meso I. vrste (s priklado) je v Ljubljani za 60 vin. dražje. (V Ljubljani 160 do 300! v Gradcu 160 do 240.) Najnižja cona masla v Ljubljani 280, v Gradcu 240, torej v Ljubljani dražje za 40 vin. Svinjska mast. v Ljubljani 210 do 220, v Gradcu 192 do 200, torej pri nas za 20 vin. dražje. Jajca v Ljubljani 12 do 13, v Gradcu 7 do 11. Premog v Ljubljani 336 v Gradcu povprečno 260, pri nas dražje za 76 vin. Pivo v Ljubljani 48 v., v Gradcu 40 do 44 vin. — Da, da, liberalna večina na magistratu res sijajno skrbi za aprovizacijo Ljubljane. Govori se, da morajo uradniki zato tako dolgo čakati za uvrstitev v I. razred akt. doklad, ker so prve vloge hilo opremljene s tržnimi cenami, kakršne jo imel zabeležene magistrat, ki pa niso bile v skladu z dejanskim tržnim položajem. lj Usmiljeni brat iz Kandije pobira za ondotno bolnico po Ljubljani milih darov. Priporočamo ga toplo. lj Slov nsko gledališče. Opereta »Boccaccio« se ponovi jutri v torek, dne 12. t. m. Za drugo dijaško-kronsko predstavo v slovenskem gledališču v Ljubljani v sredo dne 1. t. m., pri kateri se bo pela velika Wagnerjeva opera »Večni mornar«, so že sedaj domalega vsi prostori predabonirani. Ij Delavske kronske predstave v slovenskem d žalnem gledališču. Kakor za dijaštvo, tako uvede naše gledališče tudi za delavske sloje predstave, pri katerih bodo najvišja vstopnina znašala samo eno krono. Vršile se bodo vsako tretjo in četrto sredo v mesecu zvečer od osme ure nadalje. Prva delavska predstava bo v sredo dne 27. t. meseca. Ij Truplo v Ljubljanici. V Ljubljanici so rine 5. t. m. dobili truplo 50 do 60 let starega moškega ter ga prepeljali v mrtvašnico v Štefanjo vas. Utopljenec je ležal kakih šest tednov v vodi. t j Nezgoda na dolenjskem kolodvoru. Ko jc v soboto zjutraj na dolenjskem kolodvoru hotela iti v vlak 501et-na posestnica Jerica Zoretova iz Ru-dolfovoga, je padla z druge stopnice ter obležala na tleh nezavestna. Prenesli so jo v čakalnico, kjer je čez nekaj časa spet prišla k sebi. lj Dijak pobegnil. V soboto dopoldne je od roditeljev pobegnil 131etni Stanko Bajec, dijak II. gimnazijskega razreda in se dosedaj še ni povrnil. Dečko ima kratke hlače, sivo čepico in temno pelerino. lj Še en dijak pobegnil. Pobegnil je dijak 11. gimnazije Jožef Zupančič. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 11.novembra 1912. Pšenica za april 1913.....12-04 Rž za april 1913.......10'64 Oves za april 1913......11-14 Koruza za maj 1913.....8-02 Zahvala. Povodom prebridke izgube nagega ljubljenega soproga oziroma očeta, brata, strica, gospoda Josipa Miillerja c. kr. sodnega sluga v pokoju se tem potom naj i skrene j še zahvaljujemo za sožalje, ter vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in drugim, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku. Ljubljana, dno 10. novembra 1912. Žalujoči ostali. Dobro izurjen 3493 samski 26 1. star vešč mlenja na štule. išče službe za 1.decembcr. Ponudbe pod »Mlinar 3495« na upravo tega lista. Išče se na deželo 3553 ki se razume na samostojno gospodinjstvo. Sprejme se takoj v službo ali v teku treh mesecev. Plačilo po dogovoru. — Pismene ponudbe naj so vpošljejo na upravo „Slovenca" pod številko 3553. Št. 36.984. 3551 Razpis li« u liiii ni reveže. Mestni magistrat ljubljanski ima za tekoče leto podeliti „Cesarja Franca Jožefa jubilejske ustanove za reveže", in sicer dve po 50 K, deset pa po 40 K. Do teh ustanov imajo pravico oni mestni (v Ljubljano pristojni) reveži, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada. Prošnje za podelitev jedne teh ustanov je oddajati na vložnem zapisniku mestnega magistrata do všietega 30. novembra 1.1. Prosilci imajo v prošnji natanko navesti, o čem da živo, ali imajo kak reden dohodek in kakšne so rodbinske razmere (število nepreskrbljenih otrok, zdravstveno stanje). Mestni inpgistrat ljubljanski, dne 9. novembra 1912. Zupan: Dr. Ivan Tavčar I. r. Z JUDU. Srbi in Avstrija. Belgrajska »Straža« z dne 8. novembra prinaša sliki cesarja Franca Jožefa I. in prestolonaslednika Franca Ferdinanda in piše z ozirom na miroljubne izjave merodajnih faktorjev v delegacijah v Budimpešti: »Tudi mi težimo za prijateljskimi razmerami med nami in našim močnim sosedom in v znak te želje prinašamo danes sliki avstrijskoga cesarja in prestolonaslednika; prepričani smo, da nas ne bosta ovirala, da si pridržimo tisto, kar smo si na meču pridobili.« Za jesenska dela na polju. Ker je vse, kar more puško nositi, odšlo v vojno, preti tudi v Srbiji kmetovalcem velika škoda, ker ni nikogar, ki bi opravil jesenska dela na polju. Ženske, ki sicer pridno pomagajo pri poljskem delu, starčki in otroci tega niso v stanu sami storiti. Zato se je narodno gospodarski minister obrnil na občinske odbore, da preskrbe za vzajemno pomoč pri jesenskih poljskih delih, da se ista pravočasno in povsodi izvrše. Zveza kmečkih zadrug v Belgradu je nato tudi izdala okrožnico svojim zadrugam, v kateri jih poziva, naj zadrugarji v dejanju pokažejo, da prav razumejo zadružno idejo, ki je srbskemu - poljedelstvu in kmetovalcem prinesla že toliko blagoslova, in naj bodo desna roka občinskim oblastem pri izvajanju medsebojne pomoči pri jesenskih poljskih delih. Zadrugarji naj bodo pri tem zgled vsem drugim, in sicer v prvi vrsti z dejanjem. Najlepše se bodo oddolžili onim, ki so odšli, da tvegajo kri in življenje za čast in koristi domovine, ako jih bodo ob povratku pozdravljala lepo obdelana polja. Za okrevajoče srbske častnike. ki so bili ranjeni v vojni, je doslej v Dalmaciji in ina naši rivieri pripravljenih brezplačnih mest z vso oskrbo: V Splitu in v ostali dalmatinski rivieri 40, v Reki, Vo-loskem, Opatiji 40; v Novem je dr. Mažu-ranič ponudil hotel Lišanj z 20 sobami, vso oskrbo in zdravniško pomoč. Jnnaška Črnogorka. Mohamedanski Malisori streljajo na Črnogorke, ko one opravljajo dela usmiljenja pri ranjencih na bojišču. Neka Črnogorka je naložila na ramena svojega ranjenega moža, nakar so pričeli Malisori nanjo streljati. Zadeta je bila od štirih krogelj, a še ni odložila bremena. Ker pa so zadele kroglje tudi moža, ji je umrl na hrbtu. Odložila je mrtvo truplo, zgrabila za puško in se hotela maščevati nad sovragom, ki je bil skrit za neko skalo, a moči so jo zapustile in padla je umirajoča na tla. Kaonite srečke ..Slov. S raže"! :: Žrebanje že 18. novembra!:: DAROVI ZA SLOVANSKE RANJENCE NA BALKANU. □. izkaz. Smleški župljani 40 K. — Poslanec Fr. Dem-lar 20 K. — Jos. Hartman, župnik, Blagovica, 10 kron. — Marija Hlebš, Ljubljana, 10 K. — Fran Penca, Mokronog, 5 K. — Dr. Vinko Gregorič, primarij, Ljubljana, 20 K. — Ivan Sušnik, stolni kanonik, Ljubljana, 20 K. — Fran Novak, Ljubljana, 2 K. — J. Miki v Kamnigorici nabral v veseli družbi pri g. pl. Kappunu 11 K. — Fantje iz Sore z geslom: Za krst častni in svobodo zlato, 117 K 22 vin. — Dr. Fr. Detela, vladni svetnik, Ljubljana, 10 K. — Mih. Čič, Via Lloyd 5, Trst, 3 krone. — Jož. Shejbal, vikar, Borjana pri Kob., 10 K. — Občinski odborniki. Loški potok, 20 K. — Članice »Dekliške Zveze«, Loški potok, 20 K. — Dom. Janež, župnik, Studeno. 8 K 30 vin. — Fran Korošcc, nadžupnik. Sv. Križ, Rog. Slatina, 20 K. Ivan Hutter, katebet, Celovec, 20 K. — Duhovnija Obloke-Hudajužna 55 K. — Žuni urad Javorje nad Škofjo Loko 30 K. — Emilija Gašperin, c. kr. po-štarica, Višnjagora, 5 K. — P. Gorjup, kaplan, Sevnica, 10 K. — S. Zupan, župnik, Ježica, 10 K. — Inž. Jan. Rataj, Ljubljana, 15 K 30 vin. — Neimenovan, Ljubljana, 5 K. — Josip Košmerlj, drožarna, Ljubljana, 2 K. — Karel Supin, vikar, Novo mesto, zbirka 30 K, — Jos. Knavs, duhovnik, Barkovlje p. Trstu, 10 K. — Župni urad Kamnik 20 K. — Franc Krek, župnik, Vranjapeč, 5 K. — Zbirka škofjeloških župljanov 83 K. — Nekdo iz Kamnika 6 K. Župnik Jos. Potokar iz Tržiča zbirko 194 K, in sicer: Po 10 kron: župnik Potokar, trški župan Ahačič, tovarnar Klofutar, tovarna Peter Kozina, trgovka Vidmar; gospa Sitar in Golmajer 8 K; po 5 K; zdravnik dr. Mayr, trgovec Lavš; po 4 K: trgovec Gregorec, izdelovalec črevljev Iv. Papov; po 3 K: župnik Ogrizek, kaplana Gole in Čadež, trgovec Ruech, trgovka Kokalj, posestnica Ana Dornig, posestnik K. Dobrin, gostilničarka Zurl, trgovec N. Theuerschuh; tovarnar Mirko Ahačič; družina Pire 3 K 50 vin.; po 2 K: učitelja Repovš in Vider, posestniki Salberger, Grasmayer, Globočnik, Schvvei-ger, Iv. Perko, Brešar, Štefan Srečnik, Zofija Bahun, M. Urh, Anton Jeglič, Ivana Mally, občinski taiaik Veber, tov. uradnik Hinko Kaučič, delovodja Anton Zupan; družina Premru 2 K 31 vin.; po 1 K: tov. uradniki P. Bohm, Pavšič, Paternost, gdč. Meršolj, Pcternelj, Frida in Mirni Schvveiger, neimenovan, Prust, Demšar, Hešel, Albin Perne, V. Thcuerschuh, M. Rožič, J. Ude, M, Golmayer, H. Luzar, Žepič, M. Kogoj, J. Kramaršek, Ošabnik, Fr. Dovžan, Lassnig, L. Pogačar, Bocak, A. Primožič, Marenk, Jos. Dornig, Valjavec, Mokorel, M. Vidlc, Dečman Fr., Končar, Nemec, Lopota, L. Zaletel, Fr. Pretnar, Jos. Ahačič, Ig. Čadež, Kavar, Javornik, A. Mikič, J. Rožič, družina Šolar, Iv. Mehlč, M. Pole, A. Kralj; družina Perko 1 K 20 vin.; L. Kurnik 1 K 10 vin.; Cvek, Fr. Ovsenek, Slatnar, Rogelj, Toma-zin, Dovžan, Kavčič J., Pavlič skupaj 2 K. — Dalje po veleč. g. dekanu Andr. Lavriču v Vipavi 1010 K, in sicer: Zbirka v Vipavi: občina Vipava za črno-črnogorski Rdeči križ 60 K, Hran. in pos. za Rdeči križ 50 K, zbirka župljanov za ranjence 123 K 89 vin., zbirka župljanov za buigarske sestre 6 K 82 vin., zbirka župljanov za črnogor. ranjence 13 K 50 vin, skupaj 253 K 32 vin.; za slovanske ranjence: zbirka v Šturiji 100 K; zbirka na Ustju 23 K; zbirka na Planini pri Vipavi 140 K; zbirka v Budanjah 100 K; zbirka v Št. Vidu pri Vipavi 145 K; zbirka na Slapu 57 K; zbirka v Maučah 50 K; zbirka v Ložak 40 K 70 vin., zbirka v Vrhpolju 100 K. — Vsota II izkaza 1856 K 82 vin., k temu I. izkaz 957 K 92 vin; skupaj 2814 K 74 vin. Krojaški pomočnik se sprejme takoj pri JOSIP JORC. Radovljici, Gorenjsko. 3494 3526 se sprejme takoj v špecerij'sko trgovino. Kje, rove uprava lista. Sufr MM O -G f a cj U ofcfefte it upi-vtaj&ofje. -pri ofl. c)1lif? Pauc •u Siu&fianu „„„„ d i 2933 1 ttiSa ii&Ua, - ž?awe^jit>e cevte. -tafiteoo »e tudi iidcCocaujc oSfct pte»6tf>i. Proda se več zelo pripravnih kompletnih stelaž posebno za pekarlje in malih razstavnih o»en. Mes ni trg št. 24. 8530 DUNAJ LONDON PARIŠ RIM 3380 MASTIN ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Trnk6czyja kranjski redilni in varstveni piašek za živino Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošli, najmanj pet zavojev za 3 K 30 v. niimn.i!! LTPIfia brez mašCobe> lepotno prve vrste, je najboljše in najuspešnejše Uiim^jja «ibli,a sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak,»kakor so pege izpuščaji, lišaji. mnzoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2—. niilt »'ilJi mu PV roi,'nati bel '«> cretne, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno V»H* {/-J' ['"Vid polt, in je popolnoma neškodljiv. Škafulja 1 K 50 v. r10,T'.H.U»' 91 rafct IŠS kreP' lasišče ln zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. JSipSUl pra#ek za otroke in odrasle, vojake turiste. - Karton ;0 vin. lazilo apet ozeb ine. --red8tvo zoper ozebline-Otroiko iimilu so vin., tucat 8 K. je za otroke z ožuljenimi mesti, tucat 4 K. Lonček z navodom o rabi Lonček z navodilom 40 vinarjev, Le» 'idna p o strežb h i Nizke cene! Pozor trgovci! Od sobote, dne 9. novembra, dalje se prodaja galanterijsko blago ln pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dollenza v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. 3520 Priporoča se domača najnovejša konfekcijska trgovina Maček&Komp. Franca Jožefa cesta štev. 3. ■ ■■ Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. 1183 ■ ■■ Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■ ■■ Solidna postrežba. Najnižje cene. S)o6ro izdelane o6le£e, zims£o suknje za mcšfie in deč£e v veliRi izderi po sfzlniR cena/t v znano dcSri manufaRiurni trgovini ifcsr "T5Š31 „&ri Sfiofu" £ju6ljana, d?red šRcfijo 3, %JKe6ars$a ulica (zraven šRofije ali nasproti gostilne „3ri SoRclu". cTam najdete tudi lepo Blago za žensfie in mošfte o 6te/t o f ta po perilne parRoiue, volnene rute,ogrinjal/te, ierpe, pletene Blago, srajce, Rlace m nogavice, ftafior tudi odeje, RonjsRe plaRto in Roce. 6sne so zanesljive, posfrežGa prijazna. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Mika Moškerc,