Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 34.
Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi. dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Občinski Sosvet v M. Soboti.
II.
Té novoimenovani sosvet se je organizirao, ozir. svoje občinsko delo (recte ne — delo) je raztalao na sledeče odseke: predstojništvo: Antauer — Dobray; finančni odsek: Brumen -— Prelog; zdravstveni: Černe — Glančnik; pobijanje draginje (!): Černe — Horvath; stavbni: Hupka — Koder; policijski: Koder — Puš; socijalna skrb: Barbarič — Kološa— Koder; Koder tü, Koder tam, Koder vsepovsedi! Marschal! Der Feind überall!
Občina M. Sobota je čakala, da dá té obč. sosvet kakše znamenje o svojoj delazmožnosti. Ali na žalost, edno leto je že minolo, pa té obč. sosvet se nema s drügim hvaliti, kak s svojov delanezmožnostjov. Kaj je napravo té sosvet za Soboto? Prav nič! Niti eden novi lampaš ne je vužgao v toj kmičnoj Soboti:
Poglejmo si pobliže to v večini prišlečko-demokratsko občinsko gospodarstvo. Od občinskoga gerenta (ki je poznan po celoj Soboti kak človek brezgranične flegmatike i uradne komoditete, šteromi je vse prvo, samo nej briga za občino) pa do zadnjega cestara, so vsi občinski upravitelji i činitelji brez vsakše originalnosti i ambicije, kaj dobroga za Soboto napraviti. Vse teče po starom, vsakša dobra miseo je neplodovitna, vse je mrtvo i prekpüščeno svojoj usodi.
Pa kelko bi se dalo pa moralo narediti za Soboto! Občinski denar leži mrtvo v kasi, ne da bi ga obračali i in-vestirali za najpotrebnejše stvari. Pri lepih obč. dohodki niti na to ne mislijo tej gospodje, ka bi začnoli s kanalizacijov glavnoga trga, ka je sramota za občino. Jarki ob cesti in potaj so v takšem stani, dabi se ešče macedonski hajduki prebüdili proti takši upravi. Vsepovsedi nesnajga, smet t smrad. To kulminira pri bolnici, gde je prava ploaca maksima od vsej strani vküptečeče nesnajge, smeti. "
Kak se je organizirao té Sosvet, je Sploh v vsakšem pogledi odpovedao. Gostilne i krčme—zvün Benko-ja — grde, zamazane. Osobje (kelnerji) površno. Čistoča je jim nepoznata dežela. Pekarne níšče ne nadzoruje. Kvalitativno pa kvantitativno nindri po celoj Jugoslaviji ne vidiš to, ka lejko v Soboti opaziš. Pečejo kak ščejo, telko kak oni ščejo, pa odajok kak se njim vidi. Odbor za pobijanje draginje sploh ne eksistira pa ne funkcionira. Nej samo, da ne gledajo, da bi se po mogočnosti regu-lisale cene najpotrebnejšim življenskim potrebščinam, nego direkt tej gospodje napravijo draginje, kaj ti so vsi odvetniki, notarji trgovci i dobro plačani uradniki, šteri vsakšo ceno lejko plačajo, a v sosveti pa niti ednoga delavca ne, šteri bi kaj mogao napraviti proti ápekulantom.
Za občinske sirote se níšče ne briga. Mesečno dobijo 20—40 koron. Stanovanja nemajo, pa jih domačini morejo pri sebi držati, na mesto da bi'občina zozidala, ali pa preuredila drüge prostore za edno Občinsko sirotišče.
Ogengasilno drüštvo je nej organizi-rano. Pri tom drűštvi ne gledajo tej gospodje na svrho drűštvi, nego jim je Spaka madžarski napis na ogengasilnoj Zastav!, i direkt zaradi toga onemogočijo izvedbo vsakše domače tozadevne dobre inicijative.
Varnostna slüžba je slaba. Za delavski stan se níšče ne briga, cene skačejo gori, vekši špekulant požera manjšega, a kak de živo mali obrtnik, delavec, se níšče ne gene.
Da so prilike takše v Soboti, so vsi krivi, šteri majo gnesden rejč v občinski i civilni upravi. Ali nej čüdo! Eden arendaš ne de popravlao tvojo hišo. Ranč tak tej sobočki demokratski-arendaši nedo gledali za hasek Sobote, nego za svoj žep. I či so se oni obogatili, ka njim je briga, či ta lejpa Sobota propada. Tü trbej ljüdij, šteri majo smiseo za dobrobit Sobote, šteri z nami čütijo, šteri so naši sinovje, šteri gledajo za lepšo bodočnost, i se brigajo za občinske potrebe, pa zato prosimo pokr. upravo, naj se te falsificirani sosvet razpüsti, i se izvoli novi! Naj Sobočanci izvolijo svoj obč. sosvet pa naj ne predlaga to Koder. Naj püsti pokrajinska uprava Sobočance do reči pri tom važnom posli!
Nastop „Prekmurskih Orlov.“
Smo lejko ponosni na naše „Prekmurce vojake“, od vsej krajov države so jih vküper sprignali na „sokolski zlet“, v Ljubljani da tam nastopijo, kak prisiljeni sokoli. Iz Maribora so prišli Casar, Horvat itd. Prošlo nedelo na predpripravi za zlet so sokoli jako slabo delali svoje vaje, ka se vidlo že s toga, da njim je narod skoro nikaj nej ploskao. liki gda je nastopilo vojaštvo med šterimi so bili naših Prekmurski Orli, je bilo dugotrajno ploskanje. Žalostno je to,, da v vojski prisiljavajo naše Orle, da morejo postati sokoli, eden je nej šteo postati ,,soko!" pa je mogao hoditi neprestano na stražo, da je pa to tüdi spunjavao kak dober i vrli Prekmurski Orel," zdaj je vido gosp. kapetan, da njemi nikaj nemre napraviti, je začno z novov špeku-lacijov. Pride enkrat na pregled straže i pravi včasi .Prekmurci Orli* Boga ti, si spavao pa, hajda včasi ž njim v zapor na 24. vör. S ramo t a I Mislite, da Vi na takši način Spravite naše Prekmurce za Sokole? Povdarjamo i protesteramo, da bi se naše vojake na takši način prisiljavajo vstop v Sokole, ar so oni vsi .Orli". Prekmurec in Sokol! Ne poznamo ! Najvekša sramota je pa, da sokoli nemrejo napraviti niti svojega najvekšega »Sokolskoga zleta* brez .Prekmurski Orlov." Vsa čast i hvala, da postoji orlovstvo, ar bi inače nastop Sokolov jako nesijajen bio. Čüjejo se tüdi glasi, da naši vrli Orli zopet ne dobivajo naših katoličanskih časopisov do rok i se njim kráti nje čitati. Mi vam kličemo: Orli, prekmurski fanti, vstrajajte na-nadalje, ‘ostanke zvestni našoj domovini, nam i sebi ste ne spravili sramote, nego samo čast. Mi smo lehko ponosni na Vas. Vztrajajte, na dobroj poti ste, poteče vam rok vojaškoga slüibóvanja tüdi, pridete domo i bomo palik lehko sküpno delali!
Dolnja Lendava ostane pri Jugoslaviji.
Ne smo šteli od te sporne točke med našov i madjarskov vladov prle spregovorite, nego smo počakati šteli, kaj da odgovori zveza narodov, štera se sestala v Londoni, na predlog razmejitvene komisijo. Faktum je, da je razmejitvena komisija predlagala, da se D. Lendava z svojov okolicov okoli 20 vesnicami, štere so bole madjarskega značaja, priklopi nazaj k Madjarskoj. Ništerni časopisi, cilo hrvatski, so že znati šteli in tüdi pisali, da Lendava spadne s omenjenimi 20 vesnicami nazaj pod Vogrsko. To je pa bila netočna Informacija i povzročila v Prekmurji med prebivalstvom velko nevoló. Zvün tega so hodili po Prekmurji razni vogrski agitatorje, šteri so ljüdstvo ešče bolje vznemirjali, da pridejo Vogri za par dni v Prekmurje. LjOdstvo je ne znala ka bi včinilo. Vu najvekšem strahi so bili oni poR»t-niki, ki majo na lendavski bregah gorice kajti teh vinogradi bi tak prišli pod madjarske oblast, i jéh Posestniki ne bi mogli obdelavati, ali pa samo z velkimi težkočami. Ljüdstvo je ne znalo, kaj je pravzaprav istine, na teh ves-teh, štere so se od dneva do dneva bolje raz-širjavale po celom Prekmurji. Od merodajni krogov je ne bilo nikoga, ki bi prišao i pomiro ljüdstvo. Ali saj njim povedo, kaj je istina na teh vesteh, da se ne treba bojati za včijo Dolnje Lendave. Strah je povekšava^ še to, da so razni listi, med njimi tüdi »Slovenec, i hrvatski „Jutarnji list" pisarili, da Vogri pripravljajo vpad na Prekmurje, da je okoli Hodoša zbrani že 20 jezer vogrskih dobrovoljcov, da redna čete iz Velke Kaniže idejo proti meji. Vse to je pa bila velka reca. Ne bilo istine na tom nič. Moremo znati, da si je Vogrska že enkrat požgala roke z svojim napadom od kraja Rediča na D. Lendavo i mislimo, da njoj je to za enkrat i vselej vzelo voljo na takše vagancije. Sicer pa ima Vogrska dosta drügih i važnejših poslov za opraviti, kak bi mislila na kaj takšega. Mednarodni položaj je pa zdaj že tüdi ne takši, da bi edna držáva brez vsakšega vzroka samo začnola napad proti drügoj državi. Od te strani se nam teda ne treba bojati i ravnoč tak ne, da bi po diplomatičnoj poti zgübili Lendavo. Naša diplomacija je v tom oziri tüdi včinila potreone ko-rake. V Londoni so bili vlč. g. dr. Slavič kak ekspert za Prekmurje i oni so nam tam odnet prinesli pomirljiva glase gledoč na D. Lendavo. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar so tüdi izjavili v Ljubljani, da D. Lendava ostane pri Jugoslaviji. Istina je samo to, da razmejitvena komisija predlaga, da bi Lendava prišla nazaj pod Vogrsko, a njeni predlog je bio odbit. Razburjani dühovi se teda naj pomirijo, vsaki naj redno f mirno opravlja nadalje svoje delo i naj ne poslüša kakši čenč od stranih raznih agitatorov, nego je naj javi oblasti, od štere Pričaküjemo, da tem agentom i agitatorom stopi ostro najprste. Lendava je naša i naša bo ostala.
Uradna naznanila.
Što vloži kakšo reklamacijo, kakše pitanje pri amerikanskij oblastej zavoljo kakšij penez, zavarovanj ali drügij stvari, mora svojo reklamacijo s kolkovanimi prošnjami poslati po krajevnij oblastej (okr. glavarstvi) ministrstvi za zunanje posle v Beograd.
Ogledüvanje živine, štera se naklada na železniškij postajaj. Živino morajo pri nakladanji i razkladanji pregledüvati za to pooblaščeni državni živinozdravniki. Küpec mora to prle kak se naklada, živinozdravniki naznaniti. Či se pelja po vlaki samo za domačo rabo do 6 glav kakšešte živine, za ne trebe pogledüvanje prle kak pri razkladanji.
2
NOVINE
20. augusta 1922
Či se z drüge države pripelja k nam živina, se nforívsikdar pregledati pri razkládati. Či se najde med živinov kakši, beteg, se mora včasi to naznaniti, župani .tistoga kraja, Odked je betežna živina, i okrajnomi .političnomi oblastvi. Za, ogled se plača: za vsako kobilo ijgovedo (marho)
1 Din; Za jele, svinje, ovcé i koze 50 par. Za cecajočo živino se ne plačüje, či Zdravnik mora ešče potüvati na pregled, se\ njemi morajo potni stroški povrniti. (N. L. št. 70).
Volitev občinskih agrarnih odborov v Prekmurji. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo, v Ljubljani razpisuje z odlokom z dne 19, julija 1922, št.17022 v smisli §. 13. ministerska naredbe z dne E februarja 1920 Štev. 1459 Ur. T. SL* 12Í. na dne 17. septembra 192,2 'volitve občinskih agrarnih odborov v vseh onih občinah v Prekmurji, ki so priglasi^ svojo interesiranost in imajo izvolili imenovane odbore. (Okr. glav. št. 89.)
Razglas. Direkcija za zgradbe novih železnic v ministerstvi saobračaja je z odlokom Štev. 1617 z dne 20. maja 1922 odredila revizijo trase in komisijo za postaje za projektirano železniško progo Murska Sobota—Ljutomer—OrmóŽ. Tozadevni operat (projekt) je razgrnjen na okrajnem glavarstvi v Murski Soboti tekom uradnih ur v sobi Štev. 2. Interesenti ga lehko vpogledajo in podajo svoje izjáve na Zapisnik ali v vlogi nagla-varstvo.(Okr. glav. Štev., 7318).
Razglas Komande Mariborskoga vojnoga okroga Štev. 13883 z dne 28. VÜ. 22. Oficirji V p o k o j i i n V o s t a r c i, šteri Živijo na teritorij mariborskoga vojnoga okroga, se naproša jo, da kenrprle predloži Mariborskom! vojnom! okrogi Sledeče podatke .čin, ime in priimek, dan mesec, leto in mesto rojstva, mesto stalnoga stanovanja, ulica in številka, sedanji poklic in fizična sposob-nost. Tüdi v bodoče naj se vsaka sprememba naznani omenjeno] Komandi.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Prekmurskim občinskim tajnikom v vednost. Bila je dne 12. t. m. deputacija Prekmurskih obč. tajnikov pri gosp. namestniki pokrajinske uprave v Ljubljani in se je informirala, zakaj ešče Vloga, štera je vložena bila dne 22/VI, 1922. potom okr. gláv« v M. Soboti nè réSelfalTlKto je nam. pokraj. uprave gosp. Dr. Baltič izjavo, da od vložene vloge sploh njemi nič ne znano. Obljübo jé, da jo bo kem prle urgiral in potem njihovo želo rešo.
Državna borza dela v M. Soboti da na znanje, vsem delavcom v Prekmurji, da se potrebüjejo delavci k nasipa-vanji železnice i odkrivao šteinkul, ki žele iti na to delo, naj se v tom tjedni zglasi pri goraj imenüvanoj pisarni.
Naši vojaki. Daleč od našega pre-ljübljenoga rojstnoga doma, iz visokih črnogorski planin pošiljamo prisrčne pozdrave
našim starišom, vsem prijatelom i poznancom. Na 2865 metrov visikom bregi smo poleg Cetinja, glavnoga mesto Črnegore, na šteroga smo komaj Svoje kuke gor-prínesli, ali nemremo se Bogi zahvaliti, da smo v tak dobro mesto prišli. Dozdaj smo ešče jako zadovoljni. Stefan Horvath, Ivan Čiček, Anton Litrop, Jožef Draškovič vsi z Renkovec, fare Törjanske.
M. Sobota. V naših uradah j® delo počivalo Preminoči tjeden, ár so skoro vsi uradniki odišli v Ljubljano na Sokolski Izlet na čeli njim z gosp. Dr. Lipovšekom.
Smrtna nesreča. Kmetje vozijo les na lendavski kolodvor iz kobiljanske gošče, kmet ImreNagy iz Dolnjega Lakoša se tüdi Spravo, naklao i pelo proti Lendavi. Poleg Hidvega, ar bilo če tmično, je vozo tak blüzi kre jarka, da se prevrgao celi voz, a tak nesrečno, da je teški hrast njega samoga dobo pod sebé, njemi zmužjo prsi na teliko, da je za par vör düšo püsto.
Ogenj. Dne 14. t. m. je v D. Lendavi pri pekarni g. Bačka vövdaro ogen. Ožaro se poleg peči nekši. tram. Sreča je bila, da so začasa vzeli vpamet i naznanje dali ljüdstvi, štero .je hitro vküp prikipilo. Prišlo je na pomoč tüdi vojaštvo i tak se je posrečilo že v začetki ogen pogasiti brez vsakše vekše škode. Ob tej priliki smatramo za svojo dužnost, da opozarjamo naše oblastvo, da v D. Lendavi še itak nemamo organi-ziranoga ognjegasilnoga drüštva. Staro drüštvo iz Vogrskoga časa toti obstoja, še člani bi bili, da je pa vse neorganizirano, nega pravi voditeljev. Nujno potrebno bi bilo, da bi merodajne oblastvo že enkrat vzelo v roke celo za devo i kaj ukrenilo v tom oziri, ar drügače se bo vsako zavla-čevanje i manjarnost, naj se še kakša nesreča pripeti, grdo maščevalo, a té de že vse prepozno.
Rekviracija kre Müre. Za austrijsko-vogrske vlade si je uprava za regulacijo Müre na bregah kre Müre nekaj metrov širine veje sekala i to veje nücala za reguliranje. Pri toj priliki si je uprava to zemljo tak daleč prisvojila, da je tű pa tam odávala tüdi' drva i krmo, Za toga volo je bilo med ljüdstvom velko ogorčenje. Jugoslovanska regulacijska uprava zdaj ravnoč tak dela. Prosimo zato, da bi se ta prisilna rekviracija kak najprle odpravila. One, ki nemajo kre Müre svojih talov, ne dosegne nikša Škoda, nam pa šterim je Müra Že duga leta, razkopavala tale, zdaj ešče s tem povzročajo občütne škode, ar smo vsi mali vertovje, šterim so krma i drva jako vželi i si to vse moremo küpüvati.
Beltinci. Ništerni den pridem slučajno ■v tobačne trgovino g. Rešeka v Beltinci. Tam malo postoji«! in glédam, ka si ljüdje tobak küpüjejo. Pri toj priliki sam vido, da je g. Rešek tistim, šterim bi meo nazaj dati krone, posili rivao slabostojni .Kmetski list." Tüdi ednomi kmeti ga je posili rivao, kmet je pa pravo, mej si ti tvoje papera in dáj meni peneze nazaj, ka mi ide. Sramota in škandal za trgovca, šteri s svojimi strankarskimi nameni i listi ljüdstvo šče mamiti. G. Rešek je dozdáj bole na Skrivoma delao za svoje pristaše, a zdaj je pa začel s svojim listom i silov. Pa bi te mi takše ljüdi podpirali s svojimi penezi ? Nigdar ne, náj si to zapomnijo g. mladi Rešek.
Satahovci. Dne 10. t. m. se je pri-klato v občino Satahovci nekši mladenič i je tam pri kmetah začeo živino popisovati rekoč, da je poslani od vlade, da mora živino popisati, da držáva mobilizira i bode živino potrebovala. Zahtevao je od vsakšega kmeta za to delo po 3 dinare. Kda je gospod župan Franc Ružič to zvedo, je povabo mladeniča k sebi, ga je tam zgrabo i o dogodka orožnike obvesto, šteri so mladeniča, ar je bio to navaden slepar, stavili takoj v lüknjo. Gospod župan Ružič je v toj zadevi cilo korektno postopao, kaj je hvale vredno i priporočao, da bi v takših slučajih drügi gospodje župani enako nastopili, tak da si nebodo zlikovci vüpali v našoj lepoj krajin! kaj takšega delati.
Kde je istina? Na interpelacijo našega g. poslanca, zakaj se je naselilo vojaštvo v rim kat. školi, kak smo čteli, odgovarja g. minister, da je bila napačna Informacija. Što ma zdaj prav ali g. miništer in njegovi napačni informatorje ali pa tisti, šteri so očividni soldaki? Meni se zdi, da sam prav vido napis: ,,Róm. kath... iskola“ pa vojake v njenih prostorih in tű se trdi, da to ne istina pa če g. minister ne vörje, naj pride sam pogle-_ dal in "bo se prepriča©, da so njemi zlagali. Lepo je odpredsednika občine Dol. Lendave, da je šo vojakom na roko. To je gotovo dobro delo. Ali zakaj ravno dirigira vojaštvo v školo, gde se stem moti pouk in tüdi drügače trpijo deca škodo. Odgovora ministra nar. g. poslanec ne vzemejo na znanje.
  M. Sobota. Slišali smo zopet, da se šče izseliti iz Prekmurja znani Kukovcov protežiranec, gospod notar Koder. Nasprotno se pa čüje da šče zopet priti nazaj dr. Igo Janc iz Maribora. Ne čüda, da ma še zdaj stanovanje v M. Soboti, obstoječe iz 5 sob in v Maribori seveda tüdi. To je gotovo v smisli stanovanjskih naredb.
Podlistek.
Kmetijsko poučno potüvanje po Srbiji.
Piše: Bejek Štefan, Krog.
 Kmetijska drüžba za Slovenijo je priredila leta 1921. za Slovenske kmete poučne potüvanje po Srbiji. Jaz pa da sem bio prepričani, da so Srbi nej tak nisiki in barbarske ljüdje kak so je nemci i madjari pred nami sükali, nego tak ljübezniva ka si človek toga nanč sam nemre predstavljati, dokeč se sam ne prepriča, to vam ščem dokazati s sledečimi vrsticanvi, in s cejlim popisovanjom mojega potüvanji.
Drüžba sv. Mohora v Celovci je pred nekaj letami izdala lepo knigo, „Boigarija in Srbija". V toj knigi so naši bratje Bolgari in Srbi, vse njihove narodne šege in navade natačno popišane in tüdi vse njihove ljübeznivo gostoljübnosti so nej 'zamučane, štere oni ska-žüjejo ljüdem, ki je obiščejo. Tak je zgoraj omenjena kniga tüdi mene močno podžgala za zdrüženje Jugoslavije, zdaj pa da je bilo kmetijsko poučno potüvanje po Srbiji naznanjeno, sem to oznanilo s cejlim srcom in z napunjenov düšov gorprijao, ouločeni za to potüvanje sem pa že itak tištikrat bio, da sam to lepo knigo »Bolgarija in Srbija" prek prečteo, namreč tisto leto kak jo je Drüžba izdala.
Iz Kroga v Maribor.
Omenjenoga leta 1921. mejseca septembra sem vzeo pot pod noge, peški, prek po dišeči slovenski goricaj nad sv. Frojico, sem prišo eden den, deset vör, srečno v Maribor in tam
sam se v krasno lepoj Slovencom tak priljüb-Ijenoj cerkvi Matere' milosti, zahvalo Materi božoj, za srečno potüvanje, potom sam si vzeo blüzi kolodvora v enom hoteli prenočišča in po kratkoj večerji in po ,cejlo dnevnoj hodbi sam prav slatko zaspao.
Zajtra je pa vlak nameno iti ob pot šesti naprej, zato sam stano ob štiraj, bio prle pri sv. meši, da Človik nigdar naprej nevej za nevarnost, ki ga znabiti čaka, se Priporočo Bogi in Materi božoj za varno potüvanje.
V Zagreb smo se pripeljali okoli šeste vöre večer, vlak je pa ešče iz Zagreba v Belgrad nameno odhajatf ob desetih večer, zato smo meli zadosta časa in smo to lepo Hrvaško Stolno glavno mesto dobro sprehodili in pregledali, občüdovali lepe široke in snažne ulice preci velikoga mesta, ogledali Spomenik bana Jelačiča, ki sedi na velkom orjaškom konji' itd. potem smo šli na kolodvor čakat naš brzovlak, s šterim so se meli pripelati vsi naši potni tovaji iz Ljubljane, ki so bili zbrani iz cejle Slovenije.
Na kolodvori smo najšli tüdi ednoga Slovenca, ki slüži v Zagrebi za detektiva, ki nam je Prijatelsko Spravo vozne lističe na kolodvori, da smo lehko pravočasno prišli na vlak.
Ob pol edenajsti je prišo brzovlak in naši potni-tovariš!' iz Slovenije so nas skoz okna pozdravljali s Slovenskimi zastavami, in za nekaj minut smo že bili vkupeji pri svoji potni tovariš!, se spozdravili sprijetnimi glasovi živeli Slovenci in Jugoslovani in malo počakali na odhod.
Iz Zagreba v Belgrad.
Od Zagreba do Belgrad ma brzovlak voziti cejli dvanajset vör.
Mejsec je svejto, da smo lejko cejlo noč skoz okna gledali lejpa polje, štero je skoro vse lübo zasajene s kukorcov, v srečni nadaj, da bomo vidli' Belgrad in Srbijo, namje čas hitro poteko, ar smo na toj poti poleg sreče meli tüdi nekaj mali nesreč, edni potni tovarši so začeli tüdi politizérati in voditelji kmetijske družbe, kix so bili zdaj naši potni voditelji, so pa politizeranje za to pot močno prepovedali, se je trbelo pokorni, to je Seveda bilo nekoliko teško, pa za voljo potnoga reda i mira, je moglo biti. Pred postajov Šiška se nam je pa v našem vagoni vužgala os, mogli smo eden naš vagon tam püstiti pa se vu drüge vagone na tlačiti. Eden tovaršev je že v Zagrebi pozabo klobuk, (krščak) ednomi drugomi je pálik süknja (kaput), štero imel na polici vküpzasükano, ven nad okno spadnola. In tak nekak zajtra po devetoj vöri smo srečni zagledali lepa kredonovska mesta, zmogobrojnimi ladjam! (hajovami) Zemun in Belgrad; krasno lejpi razgledi, ki človeka zdignejo, kak dabi nekaj nadnaravnoga vido, ar velka tekoča voda, ki ide po mesti, ali okrožuje mesto, dava mesti lepo lice in živost, po šteroj pame ladje (hajov) splavavajo posebno Či so malo na breščekaj kak te.
V Belgradi.
V Beogradi so nam pa poljedelski minister g. Pucelj prišli proti na kolodvor, gde jih je eden iz voditeljov naše potne drüžbe s prisrčen) govorom pozdravo, na to so nasjoni tüdi prav prisrčno sprejeli, i skoro vsakomi roko dali.
S kolodvora smo se paščili vsakši vu svoje hotelsko odmerjeno stanovanje, kje smo si malo oddehnoli, in potom šli v Poljeprivredno drűštvo.	(Dale)
20. augusta 1922.
NOVINE
3
Za Orla v Murski Soboti. Krajevni odbor SLS za Prekmurje v M. Soboti je dobo od gospodične Flegar Marije 170 dinarov 50 p, štere je nabrala za orlovsko drüštvo v Murskoj Soboti v iupniji Tišini. Vsem tišinskim farnikom in gosp. Flegar Mariji se odbor za požrtvovalno delo najiskreneje zahvaljuje. Bog živi tišinske farnike!
V D. Lendavi bode 28. aug. samo kramarsko senje. Živinsko je ešče prepovedano.
Država.
Keliko poslancov bomo meli po novom volilnom zakoni. Po novom volilnom zakoni, šteroga je skovala poli-cajdemokratska Vlada, bomo meli menje poslancov, kak smo jih meli dozdáj. Narodna skupščina bo štela vsevküper 313 poslancov. Zakonodajni odbor je za podlago vzeo štatistiko iz leta 1910. i ne štatistiko ljüdskoga štetja lanskoga leta. Se zna, da ka je staro, je bolje moderno i demokratične. Od teh poslancov na Slovenijo spadne 26, na Hrvatsko pa 68 poslancov. Mariborsko okrožje, pod štero spada tüdi naše Prekmurje, voli 15 poslancov, ljubljansko volilno okrožje pa voli 10 poslancov, Ljubljana sama ednoga.
Naši jugofašisti so pred par dnevi napadli v Spliti poslanca Jugoslovanskoga kluba kmeta Matija Milutinoviča. Zdaj že so niti narodni poslanci ne varni pred njihovimi napadi. Radovedni smo, ali da vlada kakšo zadovoljščino žaljenomi poslanci.
V Ljubljani se je vršo dne 12—15. aug. Vsesokolski zlet, na šterom so mogli nastopiti tüdi orli-vojaki, med njimi več Prekmurcov.
Povišanje izvozne carine. Ministerski svet je določo Povišanje carin za izvoz sledeči predmetov: za pšenico na 50 Din., za ječmen na 20 Din., za mást na 300 Din., na bilice (jajca) na 300 Din, na olje 1 razna semenja na 300 Din. za vsakih 100 kil.
Prekmurski misijonar v Rusiji. V delegaciji, štero so sv. oča Pij XI. poslali v Rusijo, je tüdi en Prekmurec: Peter Cigüt iz Nedelice, fare Törjanske. Delovaó je že 2 leti na Rakovnik!*, tam odnet so ga direkt pozvali v Rim, gde se je organizirala komisija za gladajočo Rusijo.

Svet.
V Brni, glavnom mesti Moravije, se je vršo dne 12., 13., in 14. veliki Slovanski Orlovski tábor. Tabora se vdeležilo blüzi 1400 jugoslovanov, Hrvatov i Slovencov, med njimi tüdi 8 Prekmurskih Orlov. Čehi so gostoljübno in z velkimi ovacijami sprejeli svoje brate jugoslovane. Prišlo je na tábor s posebnim vlakom tüdi 400 Francozov, 750 Belgijcov i 12 Švicarov. Z Franzosi so se pripeljali tüdi zastopniki ameriški!) katoličanskih Sokolov, šteri so tüdi v precejšnjem števili prišli.
Najvekši zrakoplov (repülőgép) na sveti. V Ameriki v filadelfijskoj zrakoplovnoj fabriki se dela zrakoplov, šteri de najvekši na svejti. Dugi bode 270, široki po 30 metrov. Zgradjen bo iz samoga aluminija. Lehko de vozo sebov tüdi par topov i 30 ljüdi.
Nad Rusijov so se spunile vse grožnje svetoga-pisma. Najprle bojna, po bojni je prišla revoluciji, potem süšava i glad, na slednje pa konjički. Po vesti iz Carigrada na Komi ne bilo žetve niti peti tao onoga, ka je bila drüga leta, konjički, šteri so v ogromnoj množini stopili gor, so skoro vse silje vničili.
Silno velka vročina je vladala 15. t. m. skora vsepovsedi. V Spliti v Dalmaciji je bila vročiha v senci 40 stopinj cel-ziusa. Tak velke vročine že ne bilo tri Meta, lansko leto je bila samo 38 2, pred-anskim pa 36-8°.
Domača i svetovna politika.
V Ljubljani se je vršil dne 14. i 15. augusta kronski svet (koronatanáč) pod Predsedstvom kralja Aleksandra. Nazoči so bili vsi ministri. Razpravljalo, sé od jako važnih stvarih. Na dnevnom redi je bila afera princa Jurija, štero je vláda štela ugodno rešiti. Princ Jurij je zahtevao vekšo apanažo, to je, letno plačo; želo je, naj se njemi plačüje letno 1 milijon frankov i to ne z državne blagajne, nego iz kraljove civilne liste. Ministerski svet je določo Juriji 12 jezer frankov na mesec i zvün toga bi njemi ešče král)' Aleksander sam dao iz svoje plače na leto 600 jezer koron, ali pa Či bi se v kakšoj tüji državi zdržavao 365 jezer frankov. Kronski svet v Ljubljani, kak se vidi, je zadevo princa Jurija tüdi ne. rešo popolnoma, ar kak „Epoha“ piše z dne 15. t. m. je maršal dvora iz Bleda postao telegram v Belgrad, da je Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander zabrano kraljeve Juriji vstop v kraljevski dvor, porabo dvorni automobilov, konjov, vozov i benzina. Njegove konje so Stirali s štale. Kak vse kaže, princ Jurij de delao našoj vladi ešče dosta neprilik.
Londonska konferenca razišla brez uspeha. Na toj konferenci se je razpravljalo od moratorija Nemčije, to je da se hjoj da dugši čas za Plačüvanje vojne odškodnine Franciji. Angleški ministerski predsednik, Lloyd George je bio za to, dg se naj püsti Nemčiji rok 7—8 tjednov za Plačüvanje vojne odškodnine, na to je pristao zastopnik Italije tüdi, a francuzki ministerski predsednik, Poincare, je odbio vsa nakanenja do sporazuma. Francozi zahtevajo, naj Nemčija plača, Nemci pa trdijo, da ne morejo vse plačati, kaj njim mirovna pogodba nalaga. Anglija podpira nemško stališče, zato je prišlo do nesog-lásja med Anglijov i Francijov.
Orel.
Okrožni predsednik! Bogojanski Orlovski odsek zahteva od okrž. predsednika, da naj skliče okrožno sejo kem prej, dokler bodo še dijaki doma. Imamo važne reči za pogovoriti.
Gospodarstvo.
Nasüšimo si dosta sadja.
Kak se dozdaj kaže, letos bo zvűnredno dobra sadna tedna, kakše ne bilo že dugo let. Nikaj sadja lehko odamo, z drügoga si lehko mošt napravimo, nikaj si ga pa tüdi na-süšimo. Sad je dobra, Zdrava, človeška hrana, štera či se dobro posüši, tüdi dugo časa stoji. Süšlti sad, je najpreprostejši, naj-gotovejši I najfalejši način konserviranja sadja.
Süšenje stoji v tom, da sadji odvzememo teliko vode, da se ono ne more pokvariti. To pa dosegnemo s pomočjov naravne ali pa umetne toplote i s tem, da sad razrežemo na falate i ga razpoložimo na kakšoj primerno} podlagi na pr. na Širokoj deski. Ne prevelika toplina, na malo zrezao! falati, vse to pospešüje i iz-boljša izdelek.
Sad lehko süšimo v krüšnih pečih, i v raznih za to pripravlenih süšilnicah.
Či süšimo sad v pečih, moremo razpolo-žiti sad na široke deske, ali bogše je či je posodi dno spleteno z vrhovni Šibic. Prle kak denemo sadje v peč, ga nekaj časa süšimo na zraki ali na sunci, Najugodnejša toploča je v peči taki, kak Vzemeno ž nje krűh.
. Posebne süšünice za sad so skoro v vseh pokrajinah v navadi. Zvečine so to štirivoglate zidane peči, med šterimi je napravljen! leseni ali zidani süšilni prostor. Te prostor pa more biti popolnoma ločeni od peči, ár ovači sad dobi düh po din! ali se pa vožge. Süšilni prostor lehko ma tüdi več predalov, v šterih se naložijo süšiine deske enü nad drügov. Meti more tüdi več dveric, da more odhajali vlažen zrak i prihajali friški zvünešnji zrak v süšilnice. Dokazano je naimre, da se sad hitrej süši pri nizkoj toploči i močnom prepih?, nego pri visokoj toploči i v zaprtom Prostori.
V novejšem časi pa izdelavajo i se razširjavajo razne süšiine priprave ali mašini, šteri so v raznih velikoči i za razne potrebe primerno napravljen!. Dobro bi bilo, či bi si posamezne občine ali posamezni gospodarje nabavili takše za njihove razmere primerne mašine i vršili celo delo zadružnim potom.
Po nájveč süšimo pri nas slive, grüške i jaboka.
Slive nabrane položimo cele na priprave. Dobro je či süšimo debele i drobnejše pozoseb.
S tem dosegnemo, da se ednako süšijo i priprave na ednok lehko spraznimo. V začetki sliv -ne smemo raigreti v mesti, gde je više 50—60° C, ár bi se razpokale. Sledkar Smej toploča skočiti na 80° C. Paziti se more pri sü-šenji sliv, da ž njih ne bö teko sok (župa), ár s tem zgübimo dragoceno tvarino. Da so se slive že kakši 6 vör süšile, je treba vö vzeti Iz süšilnice l dále se naj süšijo 6 vör na zraki. Potem je ešče 6 vör süšimo v süšilnici i so dovolj dobre. Slive so Sühe, če se ne razpočljo, ali ne dajo iz sebe župo, či je stisnemo z rokov.
Sühe slive razgrnemo kakših pet dni po sühi tleh pod strehov, da se na zraki presüšijo. Potem je spravimo vküper v kakše vreče i denemo na sühi prostor. Eno sto kil friški sliv da 30—35 kg. sühi.
Grüške Sühe so jako Zaželjeno blago i naj bi se Vsled toga süšile bolje gladke i debelejše. Zrele grüške denemo süšit brez vsake priprave. Nezrele grüške pa moremo prle v kakšem parilniki paritl, da se zmejčijo, potem je denemo ešče süšit. Parjene grüške se hitrej süšijo l dajo svetlo prvovrstno süho b|ago. Drobne grüške süšimo cele, debelejše pá razrežemo. Süšijo se ravno tak, kak slive. V 10—12 vörah so Sühe. 100 kg. friški grüšk há 18—20 kg. sühi.
Jaboka stiski je posebno priporočijivo. Navadno je razrežemo na 3—4 falate, naložimo na deske i süsimo kak grüške. Prle kak je denemo süsit, je lehko tűdi olüplemo ali Iztrebimo ž njih pečjé, na te način dobimo finejše blago, se posüšijo v 6—8 vörah, IGO kg. friški jabok da 12—15 kg. sühi.
Prav letos, pri obillci sada, delajmo na. to, da si nasüšimo kem več sada, ar sühi sad je dobra, Zdrava človeška hrana.
Vrednost penez. Dolar je valao zadnje dni 328—336 kron, 1 Češka krona Okoli 8—8-50 naših kron, 1 italijanska lira okoli 15—16 kron. nemška marka 0 48—0 50 filerov. Za dinar se dobi približno 400—416 austrijski kron, vogrskih pa Í4—15. Vogrska krona se je zadnje dni preveč vzdignola na cfiriškoj borzi. Prle je noti-rala v Cürihi 017, zdaj pa že 0*38 To pa zato, da je vogrski finančni minister prepovedao vsako trgovino s tüjimi valutami i devizami. Naš finančni minister Kumanudi pa nikak nemre vzdignoti vrednost naše korone, kljub tomi, da smo dobili iz Amerike IGO milijon dolarov posojila. Minister je s tem utemel-javao sprejetev toga posojila v parlamenti, da je nam je to posojilo potrebno, da se vzdigne vrednost dinara Posojilo je bilo sprejelo v parlamenti, prvo rato posojila 15 milijon dolarov smo že prej tüdi dobili, a vrednost našega dinara ne samo, da se ne vzdignola, nego ešče od dneva do dneva kaple.
Cena silja. Žetva je skoro vsešerom slabejše spadnola vö, ka smo pričakovali. Vsled toga pa cene silja vedno raztejo. Pšenica se küpüje v Prekmurji že meter za 2000—2100 koron, žito 1500—1600.
Cene mesa. Govedina 52, teletina 56, svinjsko meso 72 koron za kg.
Pozor kolesarji!
Ravnokar dospela nova
moška in ženska dvokolesa znamke Puch, Styria, in Dürrkopp po jako ugodnih cenah!
Imam vedno v zalogi plašče (Manteln), zračnice (Luftschläuche) in vse druge kolesne potrebščine.
Benjamin Dibelčar in drug
meh. delavnica v Gornji Radgoni.
Razproda
se lepo velko posestvo v okolici Lotmerka.
Več pove fabrikant ledra
IGNACIJ SINIGOJ prej Šteyer.
4
NOVINE
20. augusta 1922.
Ka je sokol?
Živlenje je njemi samo velko delo materije. Düša je po njegovom samo delo možganov i živcov. Zato, gda možgani več nemrejo delati, je tüdi düše konec; živlenja po smrti nega.
Kakša zabloda! Kakša norija! (Odpüstite nam, da rabimo (nücamo) te debele reči l Ali vsaka stvar se more imenüvati s pravim imenom. I toga je ne mogoče imenüvati inači.)
, To, ka Slobodomislec! včijo od Človeka, je najstrašnejše Ponižanje človeka. Sokol guči od nisokíj mislij i eilij. V istini so pa njegove misli i cili — zvün domovinske lübezni ravno nikaj ne visiki, nego jako, jako nisiki.
Pomislite: Kak lepe so v istini krščanske mislil Vera pravi človeki. Prijateo, ti si namenjeni za visike, nezmerno visike stvari. Tvoj dom je ne ta nizka dolina; tű se ne boš potikao dugo, tvoj dom je ober zvezd. Živo ne boš samo nekaj let. smrt boš premagao, ne bo je net, živo boš .na veke... Ne boš vsikdar tak sirmak kak si zdaj, — krao boš.,, kralüvao boš z Bogom na veke E..
Ka pravite: Ali so tone lepe ideje (misli)? Nad zvezde bomo posteli, na veke mo živeli, kralüvali bomo... Ali si morete kaj lepšega misliti ? O kak Veličastna jé krščanske vera! Kakše stvari nam obeta! Oko je ne vidilo, vüho je ne Čülo, srce je ne čütilo, ka je Bog pripravo tistim, šteri njega lübijo to je vsklikno sv. Paveo, gda je gledao s svojim bistrim i razsvetlenim dü-hom v nebeske višave. I — Pomnite dobro I — tej obed, to vüpanje, ta vöra je ne prazna! To sode" samo svetle pene, Stere se na nikaj spravijo. Tisti sv. Paveo, velki misleč — malo vekši kak naši Slobodomislec!, šteri od tej stvarci kaj' mislijo ali pa nikaj — je pa pravo na drügom mesti: »Znam, komi vörjem! I gvüšen sem, da je Bog zadosta mogočen, da mi bo spuno moje vüpanje tisti den — Pravični Sodnik.,,
Zdaj ti pa pride Slobodomislec i pravi: Človek, tvoj dom je ta skuzna dolina, zemla; kaj božega nemaš pričakavati. Večnoga življenja itak nega, hodo! krožo boš nekaj let, mogoče 80 po toj dolini; v tej letaj boš dosta pretrpo, i potem, gda si se nakašlao i najokao, te bodo vrgli v jamo, tam boš zagnilo i konec bo vsega...
Primerjajte to s tem, ka nam Obeča vera!.. 1 to bi se imenüvale vzviSeno, lepo? I te misli imenüjejo večne! Ali poznate vekšo norijo?!
Ti Slobodomislec kakši je tüdi Sokol, poderejo v človeki lepe misli, štere nas vči vöra i njemi dajo* vekše laži. Tej lüdje vgasnejo sunce na nebi, vužgejo lampico na mesto sunca i pravijo, da lampica bole sveti kak sunce! Oni poznajo samo to zemlo od sevra do juga; mi pa poznamo neskončnost, večnost. I itak nam pravijo, da mi vervajoči krščeniki nikaj ne Znamo. Ali poznate bole grdo laž?
Ali je mogoče človeka bole ponižali ? Ali ga je mogoče bole oropati, kak či ga tej "lüdje oroplejo večne, nebeske svetlobe, oroplejo ga düše, oroplejo najvekšij misli, Bogai nebes?!..
Či bi človeki oči skopan, bi njemi napravili najvekši jaj; či njemi pa vzemejo düševni pogled, njemi napravijo ešče vekši jaj...
Š tak lepimi mislimi i navuki, s takšimi cili osrečüjejo Slobodomislec! svoje šolare.
Či človek ne nikaj drügoga, kak lepo nap-ravlen falat mesa, te je dosta stvari dosta bole Srečnejši}) od njega. Či je lepota našega tela naš najvekši cio, so tüdi drüge stvari lepe; konj, srna, jelen, pava i vnoge drüge ptice. Či je moč tela najvekša pelda, so drüge živali dosta bole močne kak Človik. Či Sokoli mislijo, da je nájveč vredno, či je naše telo prilično, so drüge stvari ešče bole prilične kak človek. Nikša telo-vadba ne zdigne človeka i ga ne napravi tak priličnoga, da bi mogeo več kak živali. Vsaka ptica je na boljšem. Šteri telovadce more zleteti v sive višave i plavati -po zraki kak plava ptiček i si spevle ? Vsaka veverica je na boljšem, ar skače z lehkoto i brez nevarnosti od veke do veke, z dreva na drevo.'
Dale.
„Trgovina lesa in trüg.“
V zalogi imam vsefelé blanje, štoke in late kak tüdi trüge (škrinje) za mrtve in vse coj spadajoče se dobi po najfalej ceni pri Albin Sagadin v Beltincih.
Seno in slamo
küpüje in plačüje po najvišjoj ceni Gospodarska zadruga v G. Radgoni.
Staro zlejano železo v vseh množinah küpüjejo
Strojne tovarne in livarne d.d.
v Ljubljani.
Licitacija lagvov.
Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni bo v pondejlek, dne 21. avgusta na prostovolnoj licitaciji odavala vinske lagve v velikosti od 50 do 300 l, lagve od masti, olja i veliko množino kišt raznih velikosti. Začetek ob 8. vöri zjutraj.
Nova bauta.
Gospodarska zadruga v Gornjoj Radgoni na znanje da, ka je dne 1. avgustuša
novo bauto v Veržeji št. 11. odprla i s friško novim blagom založila. Tam dobite najbolše blago za moške i ženske obleke, špecerijsko i kolonijalno blago, cement, vapno, traverze, blanje lopate, in vse drüge potrebščine. Cene nizke, postrežba dobra. Prle kak kjer indri küpite Vaše potrebščine, pitajte za cene v novi bauti Gospodarske zadruge v Veržeji.
„CROATIA“
SEKULACIJSKA ZADRUGA v ZAGREBI podrüžnica za Slovenijo v Ljubljani sprejema zavarovanje (sekulacijo) proti OGNJI, STEKLI, TOČI, NESREČI, ŽIVLJENJE, TRANSPORT i VLOM.
Vse potrebne informacije, cenike i drüga pojasnila dá vedno drage volje podrüžnica Croatia v Ljubljani, Stati trg 11. ali pa glavno zastopstvo v Maribori, Cafova ul. 2.
Prekmurski Slovenci podpirajte našo domačo zavarovalnico. 
Zastopstva Croatiae se nahajajo v vseh vekših krajih v Prekmurji. V Dolnji Lendavi zastopnik g. IVAN KOKOT trgovec.
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaje Andrej Oset Maribor,
Aleksandrova cesta 57.	Telefon štev. 88
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, teko kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.;
puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—34	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo še 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker. je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	 „	   „   8	   „	    „	   .  .  .   560 K
36     „	   „  12   „	    „	   .  .  .   800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—29      donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Vaša želja
meti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si
preskrbite uro in znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.	20—17
DOLARJE PLAČUJE NAJBOLJE
SLOVENSKA BANKA,
podružnica LJUTOMER,
katera obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun po
Podpirajte „Novine!“
Delniška glavnica
  K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Kupuje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava