t i I PRIMC DNEVNIK - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 66 (4840) TRST, sobota 18. marca 1961 Prvi dan diskusije o treh poročilih na 34. kongresu PSI v Milanu Stične točke vseh treh PSI v struj v jforajšnjem posegu R. Lombardija cchietti in Basso sta se o njegovih izvajanjih izrazila kar precej ugodno lokristjanski levičar Donat-Cattin pa jih je ocenil kot «korak nazaj», češ 0 Je Lombardi predlagal «socialistično hegemonijo v politiki levega centra» j7 __ J Oj* našega' dopisnika) -a današnjim dnem se je začela disku-. ®nnija in o tezah levice ter Bassove «iq s°dee b ^ernative«. Ze po današnjem tonu dis-v tavtonom;(,H»na kongresu še precej vroče. Predstav-1, "ŽUmenti j1® večine so v glavnem tudi z novi-ko ° Lral* sedanjo politično linijo stran- <%l' rujth so predstavniki levice razvijali argu- " t)1 HJihn Je že včeraj J , Voditeli Veo- laičnimi množicami, ki naj tem no _•«" privede do odločilnega pora- m! «Uga’ da Jasni on ntaci'ji bi' djjJa- tako da svo->e?a vo- v*iS. }tL>liko hninam je se' i*i*' ha? Sem niih -1 d°stopen J S^iti ?d°nV °dnos do 4»ti "J** PSI do Jje tla n razlifino V’‘Clin^WrS"ovno Poli- 1,11« V, strate?ffn s tem na Ho i0sn°vno lo P taktiko. ;£t 9 > «a Llberp^ 0 Podčrta-* A MJ0vorUami ln valori, J »J^m ij danes dopol- f^lovo?*. aagova^an“®iftič; W *VHi s katni- n^jr nujnost na „ Kn ln Perifer- " S* v',»nP°^T »odelo- m MS?*?- levica med p^eznost so- -.5,»®” KD "* v l>is°„ a.n°v ' >tiW front? zag°‘ ‘Nn JtO v 2a"talri? bor- mi in z 3 >1 iti'. L iS>'* | •iiCi C4RDc l°Mbardi za sedanjega vodilnega razre da, ki je udeležen v KD. Po mnenju levice politična linija avtonomistične večine ne nudi nobene perspektive, da se bo to zgodilo kdajkoli. Senatorji Jacometti, Tullia Carrettoni in Cattani pa so 'razvijali argumente avtonomistične večine. Tullia Carrettoni se je v glavnem zadržala na vprašanju odnosov med socialisti in katoličani ter na vprašanju žensk v socialističnem gibanju. V nadaljevanju diskusije na popoldanskem zasedanju kongresa je Balsamo razvijal argumente levice in med drugim postavil trditev, da se bo v naslednjem desetletju odločila bitka med italijanskim kapitalizmom in italijanskim socializmom. Riccardo Lombardi je ob navdušenem ploskanju skoraj vseh kongresistov, kar kaže na velik ugled, ki ga Lombardi uživa v stranki, precej u-činkovito kritiziral pozicije levice in med drugim podčrtal potrebo po ideološki oborožitvi članstva, predvsem kar zadeva vlogo, značaj in pomen moderne države, ker je po njegovem mnenju razlika v gledanju na politiko demokratične alternative med avtonomistično večino in levico v različni koncepciji, ki jo imajo avtonomisti in levica o moderni državi. Ob zaključku je Lombardi zagovarjal potrebo enotnega vodstva, ki pa mora biti tako, da bo omogočilo uveljavljenje enotne politične linije vse stranke, tudi kljub -azličnemu gledanju na vprašanje strategije in taktike PSI. Foa je zlasti podčrtal zastarelost PSI glede novih metod, ki so danes potrebne za učinkovito bortm v pogojih modernega kapitalizma. Giolitti je s stvarno argumentacijo pokazal predvsem na protislovje, ki obstaja med frontalno alternativo levice m demokratično alternativo avtonomistov, ki predstavlja dosledno posledico perspektive demokratičnega prehoda v socializem, ki ga vsaj formalno zagovarja tudi levica PSI. Kot zadnja je na popoldanskem zasedanju nastopila Ma-tera, ki je v glavnem podčrtala gospodarsko in socialno zaostalost italijanskega Juga, glede politične linije avtonomistične večine pa zagovarjala stališče levice; avtonomiste je označila za desnico, češ da bi bila celo pripravljena na vsa kršen kompromis z razrednim sovražnikom. Zaradi številnih prijavljenih govornikov se je zasedanje kongresa nadaljevalo še ob 22. uri ponoči. Predvideno je, da bo nastopilo najmanj pet govornikov. Nadvse značilno je dejstvo, da sta voditelja obeh ostalih struj PSI, Vecchietti in Basso, precej pozitivno ocenila Lom-bardijev poseg v diskusijo. Vecchietti je dejal, da so po njegovem mnenju v Lombardi-jevem govoru «točne in zanimive točke kljub temu, da najde v tem govoru tudi «razna protislovja)). «Lombardijev poseg — je dodal Vecchietti — zasluži resaio razmišljanje in njegove ocene ni moč povedati v enem stavku. To nameravam storiti v svojem prihodnjem odgovoru. Glede Lombardije-vega poziva na enotno vodstvo, je to vabilo v protislovju s trditvijo, da bi morale imeti manjšine v tem vodstvu omejeno predstavništvo. Mi smo zagovarjali kriterij proporcionalnosti in pri tem bomo ostali.)) Poslanec Lelio Basso pa je dejal: «Glede številnih točk seveda z Lombardijem nismo sporazumni. Vsekakor pa gre za podlago, na kateri je mogoče začeti poglobljeno razmišljanje. Cenim njegov poziv, da se v stranki prebrodi frakcionaštvo. Žal mj je le, da Lombardi ni jasno pokazal poti za dosego tega rezultata.)) Demokristjanski levičarski prvak, poslanec Donat-Cattin, član vodstva KD, ki je danes prisostvoval kongresu PSI, pa je izjavil novinarjem, da Lom-bardijev govor delno spreminja politično linijo, ki jo je začrtal Nenni. Rekel je, da je ((razlika od komunizma« ostala v celoti tudi v Lombardije- vem govoru, v katerem pa je zum možen. po drugi strani poudaril predvsem «nasprotja PSI s strankami laične demokracije m KD: nevtralizem — precej abstrakten — v odnosih in stikih s temi strankami (kot na primer glede občinskih odborov), kjer naj bi imeli ti odnosi izključno nalogo povečati nasprotja v Krščanski demokraciji.« Svojo izjavo je zaklju. čil takole: »je j« hotel Lombardi v svojem govoru ponovno predlagati socialistično hegemonijo v politiki levega centra in če bo to vključeno v linijo PSI, potem pomeni ta govor korak nazaj, ki bi postal kar precej velik.« Medtem pa se izven kongresa predstavniki Bassove in Vecchiettijeve struje pogovarjajo glede sporazuma o skupnem predlogu sklepne resolucije. Zastopniki obeh struj so ugotovili, da bi bil tak spora- D. H. Nehru zahteva sedež za Indijo v Varnostnem svetu LONDON. 17. -- Predsednik indijske vlade Nehru je na tiskovni konferenci izjavil, da Indija upa, da bo zasedla sedež v Varnostnem svetu OZN. Dalje je izjavil, da indijska vla-a pripisuje malo važnosti izjavi, ki so jo podali kongoški samozvani voditelji v Tananarive. O Laosu je izjavil, da ta drž. a nima pred seboj zanesljive prihodnosti, razen če ne bo ostala izven blokov. Nehru je poudaril, da je važno predstavništvo afriško-azijskih držav v Varnostnem svetu in je dodal, da je navzočnost Formoze v tem svetu nesmiselna. Poudaril je, da bi morala Indija imeti sedež v Varnostnem svetu, če se upošteva njeno prebivalstvo in njena važnost. Dalje je izjavil, da je dovolil odhod indijskih čet v Kongo šele po dolgem obotavljanju. Dodal je, da je postavil za pogoj, da se indijske čete ne smejo udeležiti bojev proti enotam držav, ki so zastopane v OZN. Zatem je Nehru izjavil, da se kriza v Kongu lahko reši samo z umikom belgijskih svetovalcev in vojaškin skupin. Nehru je sporočil, da je dobil od laoškega kralja pismo, v katerem pravi, da se Laos razkraja predvsem zaradi tujega vmešavanja. V pis. mu prosi Nehruja, naj posreduje, da omeji intervencijo. Glede izstopa Južnoafriške zveze iz Commonwealtha je Nehru izjavil, da je bil neizbežen. iiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiitmiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiaitiiitiifmimiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiitiiHiiiiimtiiiinitiiiiiiiiiiiitiimimniiiniiiiiiiiiiiititiiHmtmiiii Alžirska vlada je odredila vse potrebno za začetek uradnih pogajanj s Francijo Francoski ultrasi skušajo organizirati nove pogrome proti alžirskemu prebivalstvu - Izredni varnostni ukrepi v Alžiru in Oranu TUNIS, 17. — Alžirska vlada je objavila danes uradno poročilo, v katerem pravi, da je odredila vse potrebno za začetek uradnih pogajanj s Francijo. Uradno poročilo, ki ga je prebral minister za informacije Jazid, se glasi: «Na svoji seji od 16. marca 1961 je začasna vlada alžirske republike proučila zadnji razvoj vojaškega in političnega položaja. Sprejela je na znanje uradno poročilo francoskega ministrskega sveta od 15. marca 1961, ki izreka željo francoske vlade, da se s pomočjo uradne delegacije začnejo pogajanja o pogojih za samoodločbo. Začasna vlada alžirske republike vidi v tem poročilu pozitiven odziv na njeno izjavo od 16. januarja 1961, s katero je poudarila, da je začasna vlada alžirske republike, zavedajoč se svoje odgovornosti, pripravljena s svoje strani začeti pogajanja s francosko vlado o pogojih svobod-ncgci glasovanja alžirskega ljudstva. V ta namen je začasna vlada odredila, da pride do srečanja uradnih delegacij, ki bi predstavljali obe mr cHIetti >0 a*sSo vladi.« , Predsednik Burgiba je po-_ poldne sprejel predsednika al- ■■iimiiHiii('(|,|lll|,llll,lial,,ll,l>m,l,mlllmll> iiiiiniiiiiiimuiiinniiiiiiiiiniiiiiiniiiiiin žirske vlade Ferhata Abasa, ki sta ga spremljala ministra Ben Tobal in Mohamed Jazid. Izmenjali so si voščila ob prazniku «Aid es Seghir« (konec ramazana). Med razgovorom je Burgiba izjavil: «Vidim, da je razpoloženje dobro. To je razpoloženje zmage.« Zjutraj je Burgiba sprejel v svoji palači ministre in predstavnike najvišjih oblasti ter člane diplomatskega zbora, ki so mu prišli voščit. V vseh tuniških krogih so izjavo alžirske vlade sprejeli z velikim zadovoljstvom. Takoj po povratku iz Švice je Burgiba napovedoval, da bodo ob koncu ramazana velike novosti. Ob današnjem prazniku so alžirske oblasti pozvale prebivalstvo, naj bo mirno, in opozorile, da so prepovedana vsa javna zborovanja. V Alžiru in Oranu so okrepili varnostne ukrepe, da preprečijo incidente. V Tunisu je predstavnik alžirske vlade namreč izjavil, da številni francoski ultrasi v Alžiriji pripravljajo Od 6. do 20. aprila letos Gronchi in Segni obiščeta Peru, Argentino in Urugvaj Stavka nam ešeeaeor «Alltalla» ie podaljšana do so zasedli rudnik družbe «Montevecchio» na Sardiniji (Od našega dopisnika) RIM, 17. — Zunanje ministrstvo je danes uradno spo. ročilo, da bo predsednik republike Giovanni Gronchi obiskal Peru, Argentino in Urugvaj. Predsednik bo s soprogo v spremstvu zunanjega ministra Segnija odpotoval na obisk v te države 6. aprila zvečer z letališča Fiumicino pri Rimu, in sicer najprej v Limo, glavno mesto Peruja, kamor bo prispel 7. aprila zjutraj. Iz Lime bo odpotoval s svojim spremstvom 10. aPr'-la v Buenos Aires, kjer bo ostal do 17. aprila na obisku v Argentini in kjer bo navzoč pri položitvi temeljnega kamna italijanske bolnišnice v Mendozi ter otvoritvi razstave italijanskega slikarstva iz XIX. stoletja in novega sedeža združenja »Dante Alj* Rhieri« v Rosariu. Dne 17. aprila bo odpotoval v Montevideo, glavno mesto Urugvaja, kjer bo ostal do 19. aprila. V Rim se bo predsednik vrnil s svojim spremstvom popoldne 20. aprila. Zunanji minister Segni pa bo v maju obiskal Tokio. Jutri zvečer bo Gronchi odpotoval iz Rima v Verono, kjer bo v nedeljo obiskal 63. mednarodni poljedelski m živinorejski sejem. Pozno popoldne bo ponovno odpotoval v Rim. Danes pa je na Kvi-rinalu sprejel predsednika vlade Fanfanija. Medtem ko se bodo jutri pogajanja za ureditev mezdnega I spora v tovarni klobukov “Bo ‘ I salino« v Alessandrii nadalje-1 vala v Rimu na pobudo mini- stra za delo, prihajajo iz Ca-gliarija vesti, da so rudarji družbe «Montevecchw» zasedli danes rudnik, da bi tako protestirali, ker ravanteljstvo družbe ni sprejelo zahteve rudarjev za povišanje mezd in ker nasprotuje obnovi notra^ njih komisij. Sklep o zasedbi rudnika so sprejele vse tri sindikalne organizacije. Tudi nameščenci letalske družbe «Alitalia» še vedno stavkajo. Danes so na zboio-vanju sprejeli sklep. da ne bodo nehali stavkati ob 10. uri Ts t. m., kakor je bilo dolo-čeno ker je minister za delo sklical delavske sindikate sele za 22. t. m. ob Na zborovanju so ugotovili namreč, da dosiej m nobenih razlogov, na Pod'agl iVL terih bi kazalo, da bi »Alt talia« spremenila svoje stali šče in da bi se njem zastopniki hoteli sestati s ti za sporazumno rešitev spora v korist nameščencev, ki zahtevajo obnovo kol,e^"[^ delovne pogodbe ter dodatek v zvezi z letališčem ((Fiumicino«. Zato se bo stavka nadaljevala do 16.30 22. t. m. Kljub temu, da bo tedaj stavka prekinjena, se bo mezdno gibanje še vedno nadaljevalo, kajti če se 24 ur po končani stavki ne bodo začela pogajanja, bodo sindikati ponovno proglasili stavko. Od danes opolnoči pa. traja 43 urna stvaka pekovskih delavcev, ki jo je proglasila federacija CGIL, ker se zavlačuje obnovitev kolektivne de lovne pogodbe. .Stavka se bo končala jutri bo 24. uri. vrsto terorističnih akcij ob izjavil, da v Kongu ne bo mi- Danes je bilo v demokrist-janskem študijskem inštitutu • Alcide De Gasperi», v tako imenovani Camillucci, kar precej živahno. Politični tajnik KD Aldo Moro je namreč povabil tja poleg Saliz-zonija, D’Angela s Sicilije, Napolija, podtajnika KD Sca-glip, tudi tajnika PLI Mala-godija in liberalnega prvaka Bozzija ter načelnika demo-kristjanske skupine poslancev Guija, dalje prosvetnega ministra Bosca, liberalnega prvaka Badinija-Confalonierija ter socialdemokratskega poslanca Orlandija. Po sestanku je bilo izdano poročilo, v katerem je rečeno, da so prvaki vseh treh strank obravnavali »samo vprašanje šole, ker bo v kratkem prišel zadevni zakon v parlamentu ponovno v razpravo.. Oba liberalca in Gui so pred kosilom Camilluccio zapustili, vsi ostali pa so se udeležili tako imenovanega »delovnega kosila«. Po kosilu je bilo zopet izdano poročilo, da je deželni tajnik KD za Sicilijo D’Angelo izjavil novinarjem: »Izmenjali smo si mnenje glede političnega položaja na Siciliji«. Končno je bilo izdano še eno poročilo, v katerem se poudarja, da se je na sestanku govorilo »samo o vprašanjih šole, zlasti pa o desetletnem načrtu, ter da je šlo pri tem za prvo izmenjavo misli, da bi se dosegel sporazum glede spornih točk, tako, da bi se določila skupna linija, ki bi jo v parlamentu zastopale vse »konvergentne stianke«. A. P. zaključku ramazana. ((Ponovno poudarjamo ob zaključku ramazana, da je namen naše borbe narodna osvoboditev in ni naperjena proti evropski skupnosti v Alžiriji,« je poudaril predstavnik. Medtem je tudi francoska socialistična stranka poudarila potrebo pogajanj z Alžirci. Tajnik stranke Guy Mollet je sinoči izjavil, da socialisti o-dobravajo alžirsko politiko de Gaulla in želijo, da bi mogel de Gaulle računati na podporo vsega prebivalstva, zlasti pa ((predstavnikov levice« za rešitev alžirskega vprašanja. Politični urad KP Francije pa je objavil izjavo, s katero poudarja, da pomeni ponudba francoske vlade za pogajanja velik uspeh sil miru in korak nazaj za golistično oblast. Izjava dodaja, da je junaška borba alžirskega ljudstva prisilila de Gaullovo vlado na to ponudbo. Izjava poziva pristaše miru v Alžiriji, naj pritiskajo na vlado za takojšnji začetek pogajanj in za njih ugoden zaključek. «»------ Danes sestanek Gromiko-Rusk WASHINGTON, 17. — Ameriški državni departma javlja, da se bo državni tajnik Dean Rusk sestal jutri s sovjetskim zunanjim ministrom Gromi-kom. Državni departma je sporočil, da bosta oba ministra kosila skupaj in razpravljala o mednarodnih zadevah. Pred sestankom z Gromi-kom bo imel Rusk razgovor z jugoslovanskim državnim tajnikom za zunanje zadeve Popovičem. Uradno poročilo, ki so ga izločili tisku, pravi, da bosta Rusk in Gromiko govorila o mednarodnih zadevah, ki zanimajo obe državi. Gromika bosta spremljala sovjetski poslanik v Washingtonu Menši-kov in pomočnik zunanjega ministrstva Soboljev. Z ameriške strani bodo navzoči Šte-venson, državni podtajnik Bowles in posebni svetovalec za sovjetske zadeve Charles Bohlen. «»------ ♦Komunistični tisk« v ZDA WASHINGTON, 17. — Predsednik Kennedy je odredil, naj se v ZDA ne prestrezajo več ((komunistični« časopisi, periodična glasil* in druge publikacije. Znano je, da so od leta 194« ameriške oblasti izvajale strogo nadzorstvo nad vsem, kar je veljalo za »komunistično politično propagando«. Po računih departmaja za pošto so na' ta način vsako leto zaplenili okoli 15 milijonov publikacij. Današnje poročilo Bele hiše pravi da to nadzorstvo ni v sedanjih pogojih v ničemer koristno za protivohunstvo. Razen tega je ta dejavnost ovirala državni departma pri njegovih naporih za izboljšanje kulturne izmenjave s komunističnimi državami. «»------ Izjave Gizcnge ru vse dotlej, dokler se ne sestane parlament, da določa o usodi te države. Gizenga je brzojavno odgovoril na več vprašanj, ki mu jih je poslal omenjeni list. Razen tega pravi Gizenga, da se čete Kasa-vubuja in njegovih tovarišev sedaj pripravljajo na širšo o-fenzivo proti Vzhodni pokrajini, ter obtožuje Združene narode, da zapirajo oči pred to grožnjo in zavlačujejo izvajanje resolucij, ki jih je fe-biuarja sprejel Varnostni svet OZN. Dalje očita Združenim narodom in tajniku Hammar-skjoeldu, da priznavajo Kasa-vubujevo vlado v Leopoldvil-lu in trmasto ignorirajo zakoniti vlado v Stanleyvillu. Na koncu obsoja Gizenga sklepe v Tananarive ter obtožuje imperialiste, Belgijo in Zciružene narode, da priprav- D. Kunc o VII. zasedanju mešanega odbora Ponovno zagotovilo Italije o izvajanju ustave in vseh obveznosti do Slovencev VII. zasedanje ni bilo nekoristno, ker sta obe strani obširno obrazložili svoje stališče, ki bo predloženo v proučevanje obema vladama (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da na zasedanju jugoslovansko-itali-janskega odbora za manjšinska vprašanja v Rimu ni prišlo do konkretnih sporazumnih rezultatov. Po mnenju Kunca to ne pomeni, da je bilo zasedanje nekoristno, kajti obe strani sta v ozračju popolne odkritosti, kot to poudarja tudi u-radno sporočilo italijanskega zunanjega ministrstva, obširno obrazložili svoje stališče, ki bo predloženo v proučevanje obema vladama. «Na zasedanju in med neposrednimi diplomatskimi Stiki o tem vprašanju, je poudaril Kunc, so bila z italijanske strani ponovljena zagotovila glede namena, da se v skladu z italijansko u-stavo in posebnim statutom popolnoma izvršijo vse obveznosti do jugoslovanske manjšine. Mi smo, je poudaril Kunc, upravičeno pričakovali, da bodo nekatere od teh obljub izpolnjene, kot na primer zakonita pravica uporabe slovenskega jezika v odnosih do upravnih in sodnih oblasti, kar je sicer že uzakonjeno za ostale manjšine, ki žive v Italiji.« Kunc je dejal, da je — u-poštevajoč ugoden razvoj medsebojnih odnosov in odločnost obeh vlad, da nadaljujeta svoje napore v tej smeri — prepričan in da u-pa, da bodo še neizvršene obveznosti do jugoslovanske manjšine čimprej izpolnjene. V zvezi z ravnanjem francoske vojne mornarice v Sredozemlju je Kunc izjavil, da jugoslovanska vlada — poleg protesta, ki ga je vložila pri francoski vladi — proučuje tudi potrebne ukrepe, da se preneha nezakonito ravnanje francoske vojne mornarice. «Ko se napada Jugoslavija in njena konkretna notranja in zunanja politika, tedaj je to »(ideološka razprava«, ko pa se Jugoslavija brani proti tem napadom, tedaj je to gonja. proti socialističnim državam,« je poudaril Kunc v zve. zi z nedavno trditvijo pod- državam. Kunc je zavrnil Ka-laieva podtikanja o odgovornosti Jugoslavije za dogodke na Madžarskem leta 1956 in dodal, da taka izjava lahko škoduje samo njihovim avtorjem, madžarskemu narodu in odnosom med obema državama. V zvezi z dogodki v Afriki je Kunc ponovno poudaril potrebo točnega izvajanja resolucije Varnostnega sveta in sankcij, ki jih predvideva. Sklepi konference v Tanana-rivi so v nasprotju s pravi- cami kongoškega ljudstva do suverenosti, neodvisnosti in celovitosti Konga in v nasprotju z ustavo republike Konga. B. B. Tito obišče republiko Mali MONROVIJA, 17. — Dane* je bilo uradno sporočeno, da bo predsednik republike maršal Tito s soprogo 25. in 26. marca na vabilo predsednika republike Malija Mobida Kei-te uradno obiskal republiko Mali. Maršal Tito s soprogo in člani jugoslovanske delegacije se je vrnil danes v Monro-vijo iz Tototija, kjer je bil dva dni na farmi predsednika Tubmana. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuumiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimtiimif Napadi v Angoli na plantažne nasade Portugalska vlada «zaskrbljena» zaradi stališča ZDA v Varnostnem svetu VVASHINGTON, 17. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja White je tzjgvil, da so ZDA, ko so glasovale skupno s Sovjetsko zvezo ter z afriškimi in azijskimi državami v Varnostnem svetu za zahtevo za preiskavo v Angoli, »samo nadaljevale svojo akcijsko linijo, ki je bila že zdavnaj določena in o kateri so že prej obvestile tudi Portugalsko«. V Lizboni je predstavnik portugalskega zunanjega ministrstva izrazil »obžalovanje« Salazarjeve vlade in «veliko zaskrbljenost zaradi prihodnosti« zaradi stališča ZDA glede Angole. «Na ta način, je nadaljeval predstavnik, se bi zdelo, da Amerika sprejema za dobro vsako gibanje za o-samosvojitev ali dozdevno o-samosvojitev v Afriki Zdelo bi se celo, da Ame.rika podpira stališča nekaterih skupin držav v notranjosti Organizacije združenih narodov«. Medtem poročajo o incidentih na severni meji Angole. Po prvih vesteh se zdi, da je pri incidentih zgubilo živi j e- ljajo načrte za razkosanje Konga v majhne gospodarsko , ^ madžarske „lade šibke dežele, ki bi lahko ži- Predsednika madžarske vlade vele samo s pomočjo Zahoda , Kalaja, ces da Jugoslavija vo- in pod njegovim vladanjem. I dl gonjo proti socialističnim liiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHniiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiii Uradna izjava konference Commonwealtha Glavno pozornost je treba posvetiti naporom za sporazum o razorožitvi Resolucija o Kongu od 21. februarja se mora v celoti izvajati Potrebno je ohraniti smotre in načela listine OZN • Južna Afrika se omenja samo mimogrede LONDON, 17. — Davi se je v Londonu zaključila konferenca ministrskih predsednikov Commonvvealtha, popoldne pa so objavili uradno poročilo, ki posveča glavno pozornost razorožitvi. Poročilo pravi, da so ministrski predsedniki priznali, da gre za najvažnejše vprašanje, s katerim ima svet opravka, ter so izrekli mnenje, da je sedaj ugodna priložnost za novo pobudo za rešitev tega vprašanja. V poročilu omenjajo resolucijo Q splošni in popolni razorožitvi, ki jo je odobrilo 14. zasedanje skupščine OZN. Ministri se prav tako strinjajo v tem, da so potrebni vsi mogoči napori za izvajanje te resolucije sporazumno z velikimi državami in da so v ta namen potrebna nova pogajanja. Izrekajo upanje, da bodo pogajanja o prekinitvi jedrskih poizkusov, ki se bodo obnovila 21. marca v Ženevi, pripeljala do sporazuma. Tak sporazum, ki je sam na sebi važen, bo v veliko oporo pogajanjem za sporazum o celotni razorožitvi. Poročilo pravi dalje: »Ker se mir tiče vsega sveta, bi se morale še druge države pridružiti pogajanjem o razorožitvi, bodisi neposredno ali pa s pomočjo posebnega mehanizma, ki bi ga ustvarila OZN, ali pa tudi na oba načina«. Poročilo priporoča, naj vzporedno s političnimi pogajanji strokovnjaki pripravijo podrobnosti o inšpekcijah nad razorožitvenimi ukrepi v po- spoštoval. »Tak sporazum, pravi poročilo, je nujno potreben, ker bi v nasprotnem primeru v kratkem še druge države postale jedrske države, in to bi povečalo nevarnost vojne ter bi še bolj zapletlo vprašanje razorožitve«. »Razorožitev brez nadzorstva bi bila prav tako nesprejemljiva, kakor nadzorstvo brez razorožitve«, pravi poročilo, ki dodaja da sta razorožitev in nadzorstvo sestavni del tistega vprašanja, in bi bilo treba pogajati se o njeh skupno Izjava poudarja, da bi pri naporih za ukinitev oborožitve morale vse države eliminirati vzroke trenja in sumov. Poročilo našteva naslednja načela, ki bi morala biti podlaga za sporazum o razorožitvi: 1. Vse domače oborožene sile in vsa oborožitev se morajo znižati na raven, ki bi jo na podlagi sporazuma imeli za potrebno zaradi notranje varnosti. 2. Ko bi se razorožitev začela izvajati, bi se morala brez prekinitve nadaljevati do kraja, in biti v vseh fazah podvržena ugotovitvam, da so vse strani izpolnile svoje obveznosti. 3. Postopna odprava jedrske oborožitve in klasične oborožitve, tako da ne bo nobena skupina držav mogla i-meti vojaške prednosti. 4. U-stanovitev mehanizma inšpekcij, ki naj bi deloval istočasno z vsemi fazami razorožitve. 5. Razorožitev bi se morala izvesti v čim krajšem času v zaporednih fazah in v določenih razdobjih. 6. Ustanovitev mednarodne oborožene sile, ki bi bila podrejena sameznih fazah. Dalje pripo- , roča naglo sklenitev stalnega . ___ KAIRU, 17. — Predsednik (sporazuma o jedrski oboroži- mednarodni oblasti pod okri- kongoške vlade Gizenga je tvi in ukrepe za nadzorova- ljem OZN in bi imela nalo- depisniku lista »Al Ahram« i nje, da se bo ta sporazum I go nadzorovati izvajanje pro- grama razorožitve ter preprečiti sleherni napad. V zvezi s Kongom pravi poročilo: »Ministrski predsedniki so ponovno zagotovili podporo svojih vlad naporom OZN za vzpostavitev reda v Kongu in za zagotovitev neodvisnosti in celovitosti republike. Obsodili so tujo intervencijo v Kongu in ugotovili, da so številna vprašanja, ki so nastala, bila posledica te intervencije. Izrekli so mnenje, da bi bilo treba sile OZN v Kongu okrepiti in da bi se morala resolucija Varnostnega sveta od 21. februarja v celoti izvajati. Ministri so z zaskrbljenostjo razmotrili sedanje stanje v Laosu. Izrekli so upanje, da bodo posamezne skupine rešile svoje spore, da bo zunanja intervencija prenehala in da bo Laos lahko neodvisen, nevtralen in miroljuben O Združenih narodih pravi poročilo: «Ministrski predsedniki so razpravljali o raznih predlogih za spremembo v strukturi OZN, kakor na primer o sestavu njenih organizmov, o položaju glavnega tajnika in o organiziranju tajništva. Ugotovili so, da so te spremembe mogoče samo s splošno privolitvijo držav clanic ter so poudarili, da je ne glede na morebitne spremembe življenjske važnosti ohraniti smotre in načela listine OZN ter zavarovati med-narodni in neodvisni značaj tajništva. Prav tako so poudarili, da imajo člani Com-monwealtha z vsemi drugimi državami skupen interes, da se Združeni narodi ohranijo kot sila za urejen političep, gospodarski in socialni napredek na svetu«. Izjava samo mimogrede o-menja Južno Afriko. nje 16 ljudi. Ni mogoče dobiti jasne slike o teh dogodkih, ker prihajajo poročila samo po portugalski agenciji «Lusitania» iz Luande. Agencija pravi, da so «skupine teroristov« prekoračile severno mejo Angole ter da so prišle iz Konga. V zadnjih 24 urah so ubile ali ranile kolone, ki živijo na ločenih plantažah v severni Angoli. Agencija dodaja, da so «akcijo izvršili posamezniki ali pa skupine, ki so prišli čez mejo ter povzročili smrt tudi žensk in otrok«. Agencija dodaja, da gre za številne incidente, ki so «zelo resni«, ker dokazujejo obstoj načrta za teroristične napade, zato da se nudi znanim državam izgovor, da bodo lahko še dalje napadale Portugalsko pred javnim mnenjem«. Kakor piše lizbonski list »Diano Popular«, je med napadi zgubilo življenje večje Število Evropejcev. List dodaja, da je bilo večje število plantažnih nasadov in trgovskih podjetij Portugalcev napadenih in da so bili napadi izvršeni »na enak način kakor februarja v Luandi«. Mnogo Portugalcev je s tega področja pribežalo v Luando. Na tamkajšnje področje so poslali vojaštvo in padalce. V vsej Angoli so vojaške in policijske sile v pripravljenosti. Kakor običajno, govorijo u-radna portugalska poročila o terorističnih napadih«, čeprav je znano, da se v tej koloniji vedno bolj širi osvobodilno gibanje in akcije proti plantažam portugalskih kolo-nov spadajo v ta okvir. Jugoslovansko-skandinavska trgovinska zbornica BEOGRAD, 17. - Zastopni-jugoslovanskih zunanjetr-govinskih in proizvodnih podjetij, ki so zainteresirana za trgovinsko izmenjavo s podjetji Švedske, Norveške, Dan-ske in Finske, so ustanovili Beogradu odbor za napredek trgovinske izmenjave in gospodarsko sodelovanje s skandinavskimi državami m jugoslovansko-skandinavsko tr govinsko zbornico. pomoči upornikom WASHINGTON, 17. — Predstavnik državnega departmaja je sporočil, da so ZDA pospešile pošiljanje vojaške pomoči laoški uporniški vladi in so poslale vojaške svetovalce da pomagajo tej vladi. Dodal je, da se je ameriška pomoč upornikom povečala že decembra, ko je divjala bitka na planoti Giare. VVASHINGTON, 17. — Vlada Saudove Arabije je sporočila ameriški vladi, da bodo morale ZDA ob zapadlosti sporazuma aprila 1962 zapustiti letalsko oporišče Dharan. Ameriška vlada je zahtevo sprejela. To je sporočil dane* predstavnik ameriškega državnega departmaja, ki je dodal, da je vlada Saudove A-rabije sporočila, da ne misli obnoviti sporazuma o tem o« porišču. PRIMORSKI DNEVNIK 18. mar« Agrarni problemi Mehike v državi Morellos V mehikanski fedcaln! državi Morellos Je te dnj izbruhnil «kmečkj upor». Po poročilih iz Ciudad Mexica j« 3.000 kmetov brez zemlje začelo pod poveljstvom starega «upornika» Rubena Jamarilla obdelovati nad 40.000 ha zemlje, o kateri pravijo, da jo je agrarna reforma prezrla. To gibanje kmetov brez zemlje je postavilo federalne in agrarne oblasti pred kočljiv problem razčiščevanja ostrega spora med razumljivo željo po zemlji na eni strani in birokracijo krajevnih upraviteljev, ki skuša obdržati «status quo« na drugi strani. »Nočemo nikogar prositi, da bi nam podelil zemljo, ki smo jo že zavzeli. Ako bo potrebno, bomo končno prijeli tudi za orožje,n je opozoril vodja upornikov Ruben Jamarillo. K temu odločnemu stališču 3.000 svojih pristašev je dodal: »Predsednik Mateos je dejal, da se mora v Mehiki obdelati tudi zadnja ped zemlje. Prav to mi tudi delamo in treba se bo sprijazniti s tem, da je to naša zemlja.» Ruben Jamarillo je že prej stopil v zgodovino sodobne Mehike kot »agrarni upornikSedaj se je namreč že. drugič pripetilo, da je v dr-tavi Morellos začel »kmečko vstajo». Kakor spominjajo, je že leta 1954 sprožil oboroženo vstajo nezadovoljnih kmetov brez zemlje. To se je dogodilo pod upravo vlade malo popularnega Adolfa Ru-iza Cortinesa, ki je na ta u-por odgovoril z naglo premestitvijo več pehotnih bataljonov na savane Morellos a. Toda gibanje pod vodstvom Jamarilla se je kmalu sprevrglo v gverilsko bojevanje in Cortinesove čete so, kakor so takrat poročali, s precejšnjim številom mrtvih in ranjenih brž zapustile bojišče. Sedanji drugi «kmečki u-por» Jamarilla je planil komaj tri tedne po napovedi E-milia Zeravude, voditelja mehiške kmečke konfederacije, da je treba pričakovati velika kolonizacijska gibanja. Po njegovi izjavi je 20 tisoč izmed skupno 80 tisoč kmetov brez zemlje Duranga in Coaulije krenilo proti državam Chiaspas in Oahaka, da bi se naselili na zemlji, ki jim je bila dodeljena. Jama-rillova kolonizacija pa je na robovih vladne agrarne reforme, kar pa ne pomeni, da ne bi na poseben način ilustrirala socialnih sporov v mehiški vasi, ki tlijo tudi še sedaj, čeprav so bili prvi u-krepi v tej deželi sprejeti že pred 45 leti. Od leta 2915 dalje, ko je končno zmagala agrarna revolucija, so v Mehiki kmetom brez zemlje razdelili nad 41 milijonov hektarov zemlje. Po uradnih poročilih je tako dobilo možnost za preživljanje približno 2 milijona ljudi, najpogosteje zbranih v zadružnih naseljih, tako imenovanih »ejidosih». V Mehiki pa ne menijo, da je bil zemljiški problem s tem odstranjen z dnevnega reda. To je sicer razvidno tudi iz podatkov zadnjega popisa strukture zasebne posesti. Po tem popisu zavzemajo posestva z več kot 400 ha, ki jih je nekaj nad 1.500, 36 odstotkov obdelovalnih površin, medtem ko imajo na drugi strani majhna posestva s 5 ha zemlje, na katerih živi nad milijon kmečkih družin v svojih rokah samo 13 od- stotkov obdelovalne zemlje. Obseg tega nesorazmerja posebno označuje tretja skupina posestnikov. Naslednjih 190.672 gospodarstev, ki imajo od 6 do 50 ha zemlje, zajema 27,17 odstotka obdelovalnih površin v zasebni lasti. Svoj največji obseg je dosegla agrarna reforma v Mehiki, kakor kažejo uradni podatki v dobi 1934—1940 pod upravo generala Lazarja Car-denasa. V tem času so odvzeli latifundistom 20 milijonov hektarov zemlje in jo razdelili kmetom, zbranim v ejidosih. Ob koncu Cardeno-sovega vladanja so imeli eji-dosi 50 odstotkov vseh obdelovalnih površin. Sedaj imajo v svoji lasti 47 odstotkov oziroma 8.800.000 ha medtem ko so jih imeli pred dvajsetimi leti 9.800.000 ha. Veleposest je po vseh znakih še vedno eden izmed perečih problemov v mehikanski vasi. Tisk je v zadnjem času navajal primere povečevanja veleposestev, zlasti na severnih področjih dežele, ki so last državljanov ZDA kljub določbi zakonodaje, po kateri tujci ne morejo imeti veleposestev in podjetij na obmejnem ozemlju. V tem pogledu so bili vidni posebni napori predsednika Adolfa Lopeza Ma-teosa, da bi agrarno reformo razširili prav na te sektorje. Tu je bil nedavno razkosan po odredbi vlade kompleks latifundističnih posestev 150.000 ha in razdeljen ejidosom. Dejansko je predsednik Mateos prvikrat po Cardenasovi vladi dal večjo pobudo za «tiho» agrarno reformo. V dveh letih svojega upravljanja je kmetom razdelil 3,5 milijona hektarov zemlje, več kakor vlada A-dolfa Ruiza Cortinosa ves čas svoje šestletne uprave. Kljub temu se v vrstah kmečkih organizacij in med levičarskimi strankami še nadalje slišijo kritike tega, kar imenujejo «nekorektno» izvajanje agrarne reforme. Jamarillo je posebno ogorčen proti »kasikoms. Ti so za Jamarillo tisti, ki tudi po odhodu Cortinesa tiho, toda vztrajno postavljajo meje o-koli velikih kompleksov zem- V Genovi ladja trčila v valolom in se potopila GENOVA, 17. s- V hudi megli je trčila v valolom v genovskem pristaniiču 710-tonska ladja »Prima Tomei*. Voda je pričeta vdirati v premec in ker Je ladja prevažala težko sol, se je kaj kmalu potopila. Rešili so vso posadko. Nekaj časa so se bali za usodo posadke, saj Je radio na ladji utihnil in ni. so točno vedeli, kje je do nesreče prišlo tako, da so poslali vlačilce na pomoč v razne smeri. »Prima Tomeis Je bila zgrajena 1907 leta in je služila za prevoz soli. .................... n.....................m Ije, čeprav je nočejo obdelovati. Ta «nasprotni veter« na obzorju mehiške agrarne reforme je bil lani poleti predmet daljšega razgovora predsednika Mateosa z voditelji kmečkih organizacij v več federalnih državah. Kakor je bilo objavljeno, je predsednik tedaj obljubil, da bo v Mehiki zemlja pripadla tistim, ki jo obdelujejo in jim je potrebna.» Po poročilih iz Ciudada Mexica je 3.000 «upornikov« zasedlo področje Tepekala, Michapas, Las Palmas, Co-tlalco, Guahitlan in še nekatera. To je ozemlje, na katerem so se leta 1954 pripetili spopadi s četarhi Adolfa Ruiza Cortinesa. Ruben Jamarillo je ostal na ozemlju vse do odhoda Cortinesa s krmila unije na postojankah «vojskujoče« se stranke. Predsednik Mateos je po prihodu na oblast razglasil amnestijo teh upornikov. Sedaj pa, ko je Ruben Jamarillo ponovno začel upor, bo treba počakati, kdo bo prevladal v tem spopadu, 3.000 kmetov brez zemlje ali sod-nijska akcija, za katero so se odločili trije »lastnikis pred petdesetimi leti zapuščene zemlje. JOVAN MIRIC > Na procesu Fenaroli ne zadostujejo škandali, ki prihajajo na dan zaradi kaj malo vzglednega življenja protagonistov in med spori med javnim pravdnikom ter raznimi odvetniki. V četrtek je prišlo do pravih manifestacij in končno do intervencije karabinjerjev, ker se rimski odvetnik Strina edini ni odzval vabilu na stavko. Številni odvetniki ter tudi ostalo občinstvo so ga zmerjali tako, da je moral v spremstvu karabinjerjev zapustiti sodno palačo Pogodba za proučevanje gradnj( petrolejske ladje na atomski pogo1 Pogodbo so podpisali: Odbor za jedrsko energijo, FIAT in Ansaldo in bo motor razvijat 23.000 konjskih sil * Vpliv privatnih monopolov RIM, 17. — Predsednik yse- ] družbo «Babcok and Wilcox» državnega odbora za jedrsko iz New Yorka, ki pa hkrati energijo poslanec Emilio Co-, predvideva, da bi gradili po- lombo, predsednik Fiat prof. Vittorio Valletta in predsednik ladjedelnice Ansaldo iz Genove dr. Ringldo Giannini, so podpisali na sedežu odbora za jedrsko energijo pogodbo za proučevanje gradnje petrolejske ladje na atomski pogon. Program skupnega dela predvideva proučevanje gradnje ladje, katero bo poganjal reaktor na vodo italijanske konstrukcije in nato gradnjo ladje same. Po okvirnih načrtih naj bi reaktor in turbina proizvajali 23.000 KS in bi polno naložena ladja vozila z brzino 17 milj na uro. Odbor za jedrsko energijo bo k skupnemu proučevanju prispeval s svojimi strokovnjaki in z elektronskim računskim strojem «IBM-74», ki je v Bologni, Fiat se je obvezala, da bo naredila potrebna raziskovanja v zvezi z motorjem, Ansaldo pa bo projektirala ladjo. To je prvi povsem italijanski načrt za gradnjo ladje na atomski pogon. Podoben načrt pa je bil že januarja lanskega leta sprejet med CR DA (Združenimi jadranskimi ladjedelnicami) iz Trsta in gonski stroj po ameriški cenci. Okrog teh načrtov se je vnela v italijanskem tisku dokaj živahna polemika in je bila v tej zvezi ostro kritizirana vladna politika, saj se na ta način predaja v privatne roke bodoči razvoj jedrske energije. Medtem ko zlasti levi krogi zahtevajo, da obdrži to področje v rokah država in naj ne služi jedrska energija v korist monopolov, temveč vsej skupnosti. Delnice «VoIkswagen» BONN, 17. — Pred kratkim so predali avtomobilsko podjetje «Volkswagen» v privatne roke, s tem da so razprodali delnice. Ta prodaja je presegla vsa najbolj optimistična pričakovanja, saj je delnice kupilo milijon štiri sto tisoč oseb, ki bodo prejele povprečno po štiri delnice v vrednosti po 100 mark vsaka. Nominalno vrednost podjetja so ocenili na 600 milijonov mark, od česar je 240 milijonov na razpolago zvezni in deželni vladi, ki imata na tak iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiuuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiuiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Po podatkih ministrstva za delo iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiimmimmimimmiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimi V Italiji ie bilo decembra 1.607.729 brezposelnih V primerjavi z novembrom se je brezposelnost povečala za 9.25 odstotka - Predvidevanja evropske skupnosti RIM, 17. — Po podatkih ministrstva za delo je bilo decembra meseca v vsej Italiji brezposelnih 1.607.729 delavcev in torej 136.170 delavcev ali 9,25 odstotka več kot novembra. Brezposelnost se je povečala predvsem za one, ki so bili že prej zaposleni. Zlasti se je povečalo število brezposelnih moških, medtem ko se je pri ženskah brezposelnost nekaj znižala. V vseh šestih deželah evropske gospodarske skupnosti pa se je januarja brezposelnost nekoliko znižala. Vendar to ne velja za vse države v enakem razmerju. Zlasti se predvideva občutno poveča- nje brezposelnosti v Belgiji, za Italijo pa predvidevajo, da se bo brezposelnost v letošnjem letu nekoliko omilila, taki meri, valo na splošno rekordno število brezposelnih, ki jih ima Italija v okviru držav OEEC. Četvoreki v Ameriki in Avstraliji MELBOURNE, 17. — Na dveh različnih kontinentih so se rodili četvorčki: v Avstraliji in v Ameriki. V Melbournu je 34-letna Em-ma Fella povila tri deklice in dečka. Družina Fella je že sedem let v Avstraliji, kamor je prišla iz Italije in ima že enega sedemletnega fanta. Tako mati kot otroci so v dobrem zdravstvenem stanju. V Ameriki in sicer v mestu Upper Darwy v Pennsyl- vendar pa ne v da bi lahko to bistveno vpli- ..................................... .mm.........m. .................................................... ...» Odkrito novo zdravilo za porod brez bolečin Zdravilo naj bi bilo učinkovito in brez škodljivih posledic za porodnico in novorojenčka GENOVA, 17. — Nov analgetik — zdravilo za lajšanje bolečin, ki naj bi v celoti rešilo vprašanje poroda brez bolečin, naj bi preizkusili z odličnimi uspehi na tri sto porodnicah v bolnišnici Sam-pierdarena. Porod naj bi bil povsem brez bolečin in brez kakršnih koli škodljivih posledic tako za porodnico kot za novorojenčka. Formulo za čudodelno zdravilo je sestavil 72-letni profesor Adriano Vaccari, ki je izjavil, da je o tem zdravilu prvič poročal na kongresu o ginekologiji v Turinu 1939. leta. Nato je nadaljeval s poskusi in izpolnil zdravilo. Več stotin žena je zdravilo že poskusilo. Ne gre za mamilo in je povsem neškodljivo. Deluje samo na bolečinske centre in ne vpliva na motorične centre, kar se ne dogaja pri drugih zdravilih. Porodnica ostane budna, ne občuti Čeh, da lahko pomaga k zaključku poroda, ki pa se skrajša, ker ne prihaja do krčev in slabljenja matere zaradi bolečin. Osnova za preparat je derivat morfija. Dajejo se tri injekcije. Prva takoj, ko se pojavijo hude bolečine in je ta analgetična, druga čez pol ure, da se ohrani delovanje, tretja pa ob pričetku poroda samega, da se porod u-činkovito zaključi. Dr. Vaccari je najprej doktoriral v kemiji, nato pa v medicini. Bil je učenec Ma-dame Curie v Parizu in se je kot kemik ukvarjal s proučevanji radioaktivnosti, nato z analgetiki in končno s človeškim metabolizmom zlasti pri diabetesu. Porodničar •> ginekolog asistent Felice Valle, ki je porodničar v bolnišnici Sampier-darena, pa je bil v svojih izjavah mnogo bolj previden. Dejal je, da je bila vest prehitro objavljena in na nepra- bolečin in je torej pri mo- .........»...»»».»..»».m............".......;mm ....... vilen način. (Prvo vest je namreč objavila neka ilustrirana revija.) Zanikal je tudi točnost objavljenih podatkov in dodal, da so po nalogu primarija prekinili poskuse. Kje bodo snemali film «Kleopatra»? Afriški velikan»v NEW YORK, 17. — Se vedno se niso odločili, kje bodo snemali film «Kleopatra» in ostaneta najresnejša kandidata Rim in Hollywood. Družba «Fox», ki snema ta film, pa je že mnogo izgubila, saj so jo veljale samo kulise, ki so jih postavili v Londonu v študijih «Pinewood» 600.000 dolarjev in ostali pripravljalni stroški pa znašajo preko milijon dolarjev. Družba je predložila zavarovalnici Lloyd račun za povračilo škode v znesku treh milijonov dolarjev. Je Pa kaj malo verjetno, da bo dosegla celotno izplačilo. Snemanje filma v Londonu so prekinili na zahtevo Elisa-beth Taylor, ki je odbila, da bi nadaljevala z delom v Londonu. To utemeljuje delno s vaniji pa je bivša «miss» povila v rekordnem času sedmih minut štiri deklice. No-vorojenke tehtajo od kile do kile in pol in je bil porod prezgoden, Obešeni Oskar BtARRITZ, 17. -- Oskarja so našli obešenega na lestencu hotela «Ambasad de Bour-gogne«, okrog kosti so mu obesili rožnati predpasnik in na noge dali tenjške copate. O-skar je okostnjak in to zlasti poznan saj služi prirodopisne-mu laboratoriju gimnazije. Neki pekovski pomočnik je kot običajno prinesel svež kruh v hotel in ves preplašen takoj zbežal. »Videl sem koščenega človeka«, je blebetal. Ob isti uri pa je gimnazijski ravnatelj ugotovil, da so tatovi vlomili v miznico in ukradli za 60.000 frankov znamk in 10.000 frankov v gotovini, kar so prejšnji večer zaslužili na tomboli. Nekaj minut kasneje pa je pritekel razburjen profesor prirodopisa, ki je povedal, da so izginili Oskar in bele miške. Laurence Oliver se je poročil va- NEW YORK, 17. — V sici Wilton, ki je nekaj stotin km od New Yorka, je bila skromna svečanost, ko se je poročil znani angleški igralec Laurence Oliver z mnogo mlajšo igralko Joan Plovvright. Vest sta tisku sporočila agenta obeh igralcev. Slavni angleški igralec se je ločil od Vivien Leigh 2. decembra. Sedaj igra Laurence Oliver na Broadwayu v delu «Becket», njegova nova žena pa tudi na Broadwayu v komediji «A taste of Ho-ney» («Okus po medu«). V Prištini v Kosmetu Štirje otroci živi zgoreli Skrivali so se na temnem seniku in prižgali vžigalico BEOGRAD, 17. — Štirje o-troci, trije dečki in deklica, so živi zgoreli med požarom, ki se je vnel v seniku v Prištini v Kosmetu. Otroci, ki so bili stari od štirih do šestih let, so se igrali skrivalnice v temnem seniku. Ko je šestletni Ratomir iskal svoje bratce, je prižgal vžigalico. Vžigalica ni povsem zgorela in jo je vrgel na tla ter s tem povzročil požar. Ogenj je bil tako hud, da so otroci takoj zgoreli in prisotni sorodniki ter sosedi niso mogli ničesar napraviti, da bi jih rešili. Gina jc prejela «z!ato kroglo» HOLLYWOOD, 17. — Gina Lollobrigida je prejela ((zlato kroglo« kot najbolj priljubljena igralka na svetu, med moškimi igralci pa sta prejela to nagrado Rock Hudson in Tony Curtis. To nagrado podelujejo na osnovi odgovorov približno milijon in pol oseb iz petdesetih držav. Posebno nagrado za najboljša dramatsko vlogo v filmu «E1-mer Gantry» je prejel Burt Lancaster, Green Garsor, pa za žensko vlogo, v kateri je igrala ženo Roosevelta. Za najboljšega igralca, ki ni igral glavne vloge, je prejel nagrado Sal Mineo za film «E-xodus», Janet Leigh pa za film «Psycho». Za najboljši lahki film je bil proglašen «Apartman», «Spartak» pa za najboljši dramatični film. Nagrajena sta bila tud; Jack Lemmon in Shirley Mac Laine za vlogi v filmu «Apartman». HOLLYWOOD, 17. — Igralka Ginger Rogers se je včeraj poročila s kinematograf- skim producentom tVilliamom Marshallom, ki ima 43 let in ki je peti mož igralke, ki je na poroki izjavila, da ima 49 let. Priča pri poroki je bil 16-letni sin Marshalla, ki ga je imel v enem izmed prejšnjih zakonov s francosko i-gralko Michel Morgan. način po vsej verjetnosti odločilno besedo v podjetju. Nezakonite oprostitve vojaške službe AOSTA, 17. — Zvečer se je zaključil proces proti 48 osebam, ki so bile obdolžene nezakonitih oprostitev vojaške službe. Nekateri so namreč ponarejali dokumente, odnosno uničili nekatere dokumente, tako da so se številni mladeniči brez upravičenega razloga izognili vojaški službi. Sodišče je obsodilo na zaporno kazen samo glavnega obtoženca Alfreda Zefilippa, ki je bil zaposlen na nabornem uradu v Aosti na dve leti zapora, za ostale pa je kazen zapadla zaradi amnestije. V VVashingtonu so črnci v večini okoli 80 odstotkov^ mestu Endemu. - ^ poročil o c ni tvah. Potresni j ali tri ure sunki I' Pogreb LOS ANG-ELBS, t. T.ee, - Igreb Belinde Lee, ^ ponedeljek sn^rtJJ jjo V, la z avtomobilo^^ nji .Ponedeljek.^, Qu; ta «pr za za Si bv°dHony>' ____________ Francoski && je ONDRA, 17- šampanjec jc z»a?al ^ ni bitki s špans^,,. ■ jem ((Costa brava ^>1 sodnega spora ker je to podjetj« ^ vino P°“ peneče WASHINGTON, 17. — Prestolnica Združenih držav je edino veliko ameriško mesto, v katerem prebiva večina črnskega prebivalstva. Po predhodni proučitvi v pripravi za popis' prebivalstva so namreč ugotovili, da je ob koncu 1960. leta v Washingtonu živelo 763.956 prebivalcev, od katerih je bilo črncev 411.837 ali 54 odstotkov. V absolutnem smislu živi največ črncev v New Yorku in sicer preko 1.000.000, vendar pa predstavljajo samo 14 odst. celotnega prebivalstva, ker ima New York skoro o-sem milijonov prebivalcev. Za New Yorkom sledi Chicago s preko 800.000 črnci, nato Detroit, Los Angeles in Baltimora. Najvišji odstotek pa je za New Yorkom v Atlanti, New Orleansu, Memphisu in Bal-timori, kjer je povsod približno tretjina prebivalstva črncev. Hud potres v Indoneziji DJAKARTA, 17. — Včeraj ponoči je hud potres porušil n, ..................................................................................................................... V prtljažnici postaje v Ljubljani 4 milijoni din v starem kovčku Tri mesece so bili v prtljažnici - Lastnik noče povedati, kje je dobil toliko denarja LJUBLJANA, 17. — V prtljažnici železniške postaje v Ljubljani so našli kovček s štirimi milijoni dinarjev. Kovček je majhen, star in povezan s kosom vrvice. V prtljažnici je bil že tri mesece, tako da ga je osebje po preteku tega roka izročilo policiji, kot predpisuje pravilnik. Kovček so odprli in našli denar. Organi Ljudske milice so odločili, da ga dajo ponovno v prtljažnico in čakajo, da se prijavi lastnik. Včeraj je kovček zahteval slabo oblečem človek, katerega so takoj aretirali. Identificirali so ga za Filipa Kopača, odločno pa je odbil, da bi povedal, kje je dobil toliko denarja. Film o Hcssu MUENCHEN, 17. — «Resnica o Rudolfu Hessu« bo naslov filma, ki ga bo neka angleška družba pričela snemati v sodelovanju z nemško filmsko družbo. Glavno vlogo Hitlerjevega pomočnika, ki je še vedno zaprt kot vojni zločinec v Spandauu, bo igral angleški igralec Alec Guiness. Kot je znano, je med drugo svetovno vojno vzbudil veliko pozornost Hessov nenadni beg z letalom iz Nemčije v Anglijo, kar je napravil zato, ker je skušal skleniti mir z zahodnimi zavezniki. Signali Zcmlja-Vcncra-Zcmlja iol«\ «Champagne mur pa so se. niki iz pokrajiae , -jajš Zbralo se jih ie titi e ju; . pt<« , so vložili tožbo ^ p; donskim sodišče111 jj# enjen° ...Č4 do dobili. i>! podjetje ima nrepo' da odstrani vse P etikete. p ’>i, tJS JOČ ib: hoj »k 1 , It, i«t( Sili S" illo “ati P bi »it s LAURA Komaj 12 let j,.j j* i Laura FrancesiOiino’’,0tl tek napravila j o da je skočila trtega nadstroPl^cl ma v Turinu. » h*j življala pubet upm, ji je šlo v tol'* M katere^ njerji so zaprh ca, o nejših podatk°d'a >e so obdolžil'- k>, pri ——mii -»la i prodaji nja mlečna % k reč ugotovila. L/, je v prodaj« h s j), kovosti v in z istim uporabljalai iU njerji so u*> »it KAIRO, 17. — Kip »Afriškega velikana« bo zamenjal spomenik Ferdinanda de Lessepp-sa v Port Saidu ob vhodu v Sueški prekop. Kip je izdelal egipčanski umetnik in predstavlja črnca, kako trga svoje verige ter stoji na zemeljski obli. Kip je visok šest metrov in naj priča o vsestranskem napredku ZAR. Turške trditve o odkritju Amerike ANKARA, 17. — Polkovnik generalnega štaba, ravnatelj geografske sekcije turške vojske in profesor na višji vojaški šoli Sabri Turner je u-gotovil, da so turški pomorščaki odkrili Ameriko. Svoje trditve utemeljuje predvsem z zemljepisnim atlasom sestavljenim iz enajstih zem- ljevidov, ki ga je narisal legendarni pomorščak Piri v šestnajstem stoletju. Na dokumentu je naznačena letni-1510 in so narisani točni obrisi ameriškega kontinenta Polkovnik pravi, da se je Krištof Kolumb, ki je priplul v Ameriko 1492. leta, poslužil uslug turškega pilota, ki je že prej priplul do Amerike. Polkovnik Turner ni povedal virov za to zadnjo trditev, poudarja pa velik pomen turškega pomorstva ob koncu petnajstega stoletja v Sredozemskem morju in odlične pomorščake, s katerimi je razpolagala Turčija in ki so bili med posadkami vseh znanih raziskovalcev. Goljufive nesreče PARIZ, 17. — Številni sku-teristi so si razbili lobanje v Nici v enem letu in zava- rovalne družbe so plačale o-koli 500 milijonov. Sedaj so ugotovili, da je šlo za golja five nesreče, katere sta ((iznašla« neki zdravnik in neki odvetnik. Do nesreč je prihajalo običajno v redkeje naseljenih mestih in pokrajinah. Motorist, katerega je podrl avtomobilist, je padel na tla in se udaril v glavo. Nato je zdravnik izdal potrdilo o zlomu lobanje in pretresu možga nov, odvetnik pa je napravil vse potrebno, da so zava rovalmce izplačale zavarovalnino. Stalno so se menjavale »žrtve« nesreč kot tudi oškodovane zavarovalnice, medlem ko sta bila zdravnik in odvetnik vedno ista. Kaže, da so v celotni škandal vplelene tudi vidne osebnosti. Policija je že zaslišala nekaj stotin ((ponesrečencev« in preiskala stanovanja zdravnika in odvetnika, kjer so našli razne obtožilne dokumente. klimatskimi, delno pa s psihološkimi razlogi. Istočasno je tudi angleška družba «Rank» sporočila, da sama potrebuje ateljeje in so že pričeli rušiti Aleksandrijo napravljeno iz papirja in lesa. Ne ve se še, kdaj bodo ponovno pričeli s snemanjem, vendar pa kaže, da že spomladi, ker so zdravniki Elisabeth Taylor Izjavili, da se njeno zdravstveno stanje znatno izboljšuje. Predujem dobitniku «To(ocalcia» RIM, 17. — Danes dopoldne so na Banca del Lavo-ro izplačali predujem deset milijonov lir Francu Ghidini-ju, ki je na «Totocalcio» zadel 157 milijonov lir. Ghidini je takoj zamenjal ček v gotovino. MEDNARODNI AVTOMOBILSKI SALON V ŽENEVI V četrtek popoldne je predsednik Švica Sske konfederacije F. T. Wahlen v spremstvu veleposlanikov držav, ki razstavljajo in številnih magnatov avtomobilske industrije, svečano otvoril v 2enevi 31, mednarodni avtomobilski salon. Na tej zelo znani in tradicionalni avtomobilski manifestaciji je razstavljenih več tisoč avtomobilov, kamionov, razne vrste motornih čolnov, in sodeluje več sto razstavljavcev iz sedemnajstih držav. (FOTO M. MAGAJNA) Na odprtem prostoru v bližini salona so razni paviljoni, v katerih je razstavljenih veliko število modernih prikolic, šotorov in ostala športna oprema. Na letošnjem avtomobilskem salonu ni nobene senzacionalne novosti, razen avtomobila angleške znamke «Jaguard E«, kateri je vzbudil med publiko največjo pozornost. Ta avtomobil — ki ga vidimo na sliki — Je prava novatorska sinteza športnih vzorcev in turizma na velike daljave, saj doseže hitrost 260 km na uro. prijave v* -'. v in • « V5em špeku-ut "Naciji ter orno- S Iti 7 Pr°Sram je obra- i ; »i ea n -----“ varčeva- ]e ajVečjo str*erava izvesti razvid?- Izjavil Pr‘teEniLZV.redu?tenje va- »a!” sto V 4^?avne bla- CL*.C, kru- i>jan l Ve bo Prepre-‘eea d^/n-gega papir- h —Jarja, ,J1. ii*e? Quad Šs9 b° razTroa ni prikrp C„ spočetka °ten-ie de‘ ^ in naw, P°vzročilo Mrt! Vab>'vu rt nove žrt' S ! tIlakomB Pa bodo ■tvj ?ed vse o?rP0 P°razde-<),. ^ndar sloje Prebival-kovn;"3 PodlaP _Ae mnenja, stro-ne sir*'.'? v cenš '“"»v st zvUaie ® .povPrečno *5Si.s?*toTkovec -kot-za dva- Prehr* ln žito Predvsem za pNsm° . Je, da k - ,t«ek?nik odločn ce novi *tiai.°stJo in aa° Pomesti s tak, da N?sfreje }r>sčih * Je vsaj za roko ^T4?»»j»rdkot‘pri Sa?^ih drža?lteV na M "i v času “javnega živ- sbednuV'na,]stlh le‘- 0rnnega ,Prebodil pot Mii1 Predsedn?kfa sve’to™°-S» • Vseh!,!i. ,reP u b' i V e, Jbisln s,lmbol _ °btvah Qua- '4 'ega , metla. In v UovemnaiartUVaja 0n načine n avade po- Slutijo enfh1 čemer iz‘ ?'erih odobm!,-_nevernost Quadros je po nekaj dnevih sprejel avtorje memoranduma in jim izjavil, da je sicer ((zastopnik privatne pobude«, da pa je za ((državno intervencijo v primerih, ki so povezani z nacionalno varnostjo in potrebami gospodarskega razvoja«. S* Pa mvanje tretjih, doslej prav SSe ir?Ucevdmih ** ka! in pol 5*1 tPara'e7VdaP°hSlUŠai0 • Va)aios d os°vih iist,- j^aPisanega 'OSOl . zgl - Javn I n?“adros vsak .k % 'Jržavg * Javno uprav- age0?9' državne fe* v ?ismenihJe ?bjaviJa sste. a..n,j“ vse aa Ča h 30 o« atki zrn S® prora' tol86 nurtdst0'kov ?“Paj° za H v tvlrt akor tudi. ^)iaj!lpk'rične p^voca.sno briškim !ečJa’p<>: r tudi, s7‘Ss“n narodom. «bi^ lotil , Janja 2 'h«niani5fZavne ia "s volivcem, inflacije, up(rave Js«a. cln«ovitosti. n; .-----v, &ki «“v-zeta Ulitki Ja .Politiki 'zuieie 5“>jV -uni. Jejo bilo niti navadi 1 v Južni 2 veliki-2namenju °dpoveaa- vauje v t?*edameM?K,ln pa' !‘‘au>lša-anainsK^klh__Ma' S -- '„,Sk^en0Pr' velepo- preito- stevilo C la' s^^hnoiti1 Potovanje \>vaVeda k v mozem-VMaa ' tud* za ostala racun 2a za vojno eno S>a P3 j bitki6 7,6 razp’am- p°slej,kraK vpra- povoj- urn iaSn\ontifutur,a*pvi: industriji,« !let.2!ltad!tinsUe'1 iIPdus.trijsKa nerešetmerike’ to-in,- Senega ------ S;Ut«v!hžv.°2a' zaradi Kave agrar- odvis- Kih55 tr ilh kredP°manj- ter 6dltov in žSijiie in rr-- - zaradi k š ^ -»Pr, ?t. \ % 3 d ?aPadIKanjžlh pro" t6 uojp^ ula v voi,«« Sove «e . v veliko in deficit, ostro posta- m pu^no .e« o n 'Je Je 'tJNi- V°diti vn°(.ms,k(? bi . meSecaraian,e v >'eLn‘ dara„sv?JOfia Politi- . . -o. v bodoče. dal . (J_ ta > “d* Iomega VQl’a, raz-smernice ^dročju"--m v0i U|ital UreSn- m, kjer «fe)e . Cel«. 'Pujein rs. Glede cene za ((ureditev lastne hiše« in za nadaljnji razvoj je (ce-uadros opozoril; ((Žrtve bodo morale biti enakomerno porazdeljene. Tisti, ki imajo večje možnosti se bodo morali bolj žrtvovati kot tisti, ki imajo manjše možnosti. V tej naši ogromni državi, v kateri je treba še toliko storiti, je treba valorizirali ročno in intelektualno delo«. Celotna dosedanja Quadro-sova politika je izzvala mrzlično delavnost med političnimi strankami in gibanji, ki razburjeno zahtevajo svoje novo mesto. Klasična desnica se razočarano sprašuje če se ni mar grenko prevarala, ko se je opredelila za Quadrosa in se že organizira proti njemu, medtem ko zavzema le- vica in tudi del nacionalistov proti njemu stališče v katerem se prepletajo opozicija, podpora in vzdrževanje, motivirano s ((konkurenčnimi« razlogi. Quadros se trenutno dviga nad ene in druge, kot narodni voditelj in reformator novega tipa. Izvoljen z največjo večino v zgodovini povojnih brazilskih predsedniških volitev, se oslanja predvsem na svoje volivce, katerih jedro predstavlja poleg srednjega razreda znaten del delavskih množic, izčrpanih zaradi revščine na podeželju in inflacije ter draginje v mestih. Računajoč z «ostro in u-porno opozicijo« pri tej svoji politiki, se je Quadros obrnil do svojih volivcev, katerim je na nekem svojem nedavnem zborovanju dejal: «Naj me ne zapustijo oni, ki delajo, oni ki se borijo, oni ki fantazirajo.« Pred nocojšnjo premiero Slovenskega gledališča v Avditoriju i * M. Sancin o posebnostih Nušičevih odrskih del Tipični srbski milje pred balkansko vojno - Nujne hibe prevodov - Osebe brez problemov, toda polne neposrednega humorja Prizor iz Nušičeve ko medije «Dr.», ki jo bomo vid eli nocoj v Avditoriju Tudi tokrat ostajam, dragi bralci, zvest svoji obljubi! Po. lagoma upam, da mi bo u-spelo približati Vam z raznimi intervjuji vse člane našega gledališča. Za Miro Sardočevo, glavno interpretkinjo Ane Frank in Jožkom Lukešem, režiserjem mladinske igre Sneguljčica, je tokrat na vrsti nosilec glavne vloge v Nušičevera «Dr.» Modest Sancin. Zaprosil sem ga naj mi ob tej priložnosti odgovori na nekaj vprašanj. Kaj nam lahko poveste kot režiser in izvajalec Nušičevih del? Lahko bi vam mnogo po- Spomin ob strahotni rudarski nesreči v Zagorju 11. t. m. Maletičevo žaiostinko «Cače moj. mmm » je rodila nesreča v Hrastnika (1932) Istrski skladatelj jo je posvetil trboveljskemu mladinskemu pevskemu zboru -^Trboveljskih slavčkov», ki jo je ponesel v širni svet Vsi smo še pod vtisom strahotne nesreče, ki se je primerila v soboto dne 11. marca v jutranjih urah v premogoko-pu Zagorje. Iz črnih sten je vdrl jamski plin metan, ki je povzročil eksplozijo in uničil življenje 13 zagorskih rudarjev. Ta nesreča je med naj'več-jimi rudniškimi nesrečami na Slovenskem po prvi svetovni vojni. Pogreba žrtev se je udeležilo dvajset tisoč ljudi, v ljubljanskem radiu pa so počastili spomin žrtev z znano knapovsko žaiostinko itimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiiiiiiimmiiiiiimitfiiniiimiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiituiiiitiiiiiiiii ALI VEŠ, DA — da je bila Elizabeth Gurleg Finn izvoljena za predsednico komunistične partije ZDA namesto pred časom umrlega predsednika Eugena Denisa. Elizabeta Finn ima 70 let m se je udeležila vseh najvažnejših akcij svojega gibanja za demokratizacijo države. Zaradi svoje pripadnosti komunistični partiji je bila obsojena na tri leta zapora; — da so zaradi protestov ameriških utalo-američanovit morali na ameriški televiziji prenehati s predvajanjem televizijskega programa «!Vedotakljivin, v katerem so vsi banditi imeli italijanska imena; — da so se življenski stroški v Zahodni Nemčiji povečali v zadnjem letu za 1,9 odstotka, od leta 1950 do danes pa kar za 24,2 odstotka; — da se je siavni 79-letni slikar Pablo Picasso 2. t. m. brez vsakega hrupa poročil s 25-letno jacgueline Roques, s katero je živel ze od l. 1954 m ki je bila njegov model za akte. t-rva Picasso jeva zena Olga Koklova, baletka iz znane st.upme Diughilev, kutero je spoznal v Kirnu in s katero se je poročil l. 19J.5, je umrla leia J9bb; — da je te dni zajel Avstrijo m Madžarsko izredno topel vat ki je povzročil znaten avig temperature. Tako so v DUdimpešti zabeležili kar 21 stopinj Celzija, jcar ne pomnijo v tem času ze laO let; *Cmora p°Utiko, raz. ne- po ss "atije «mini- zadeve kot p0sta?rk?e sta-na® IJS .......... dvigi s V' ^. — da je moral sit VVinston Churchill sam odpotovati ta križur jt n je s panfilorn «C nr istman, ker s ta ,se Onassts in k*ar<.a Catias tuK.o sprla, da nista hotela skupno na pot. Povod za spor naj 01 sprožilo ljubosumje Callasove, ki m mogla preboleti, da je šel Unassis ouis*at svojo prejšnjo ženo ki si je pri smučanju zlomila nogo; — da bodo v petih velikih mestih Zahodne Nemčije za bližnje volitve v aprilu prvič uvedli ustroje za voljenje)). Volivec bo sam j vrgel v odprtino v ta namen pripravljeni novčič, na vse ostalo, vključno s štetjem, pa bo mislil stroj sam; — da je v Parizu umrla v 62. letu starosti Rut Fischer, ki je v rnzdobju med obema vojnama bita na čelu komu-nistične partije Nemčije, medtem ko je njen brat rterhardt Eisler bil voditelj ameriških komunistov, sedaj pa živi v Vzhodni Nemčiji; — da sovjetski vojaki ne bodo več trpeli vročine ker so generali v Moskvi sklenili uvesti nove uniforme kolo-n.alnega tipu. Tako bodo vojaki v vročih predelih države poslej nosili odprte srajce s kratkimi rokavi, platnene hlače, nizke škornje iz navadnega usnja (oficirji iz telečjega usnja), tn tropske čelade z veliko rdečo zvezdo. Sliko nove uniforme je objavilo glasilo sovjetske armade «Hdeca zvezda«; — da je S portugalskih mornarjev v Lisboni zaprosilo za politični azil na brazilskem poslaništvu, ker so se bali, da bodo zaradi stavkanju aretirani. S težavo so jih prepričali, da nima politični azil s stavko nobene zveze, — da je Anglija v posebni noti Argentini sporočila, da vztruja na svoji suverenosti nad antarktičnim ozemljem, ki pripada " alkdandsk.m otokom m n zvezi s katerim je med obema državama že dolgoletno trenje; — da se je policiji n londonskem okraju Worcesler predstavil nek, miški m trdU, da je «on ti«, k, ga iščejo« dedi., pol milijarde šterlin po bratu, da pa ga »denar t. J ne zanima» in naj ga zato pustijo pri miru..., dc je sovjetski delavec Genadtj Ušepkov po nerod- um nosti padel iz helikopterja z višine 320 m v sneg m p i tem ostal ne samo živ, temveč sploh brez vs*udt najmanjših poškorfob. Ta srečna nesreča se Je pripetila v avtonomni republiki Komi v severovzhodni Sz,, ................................................................................................... n«............... «Cače moj!...« Se mi brne v ušesih zvoki te pretresljive Matetičeve žalo-stinke, ki s skromnimi besedami prikazujejo čustva in bol rudarske mladine, ob izgubi očetov in rednikov. To so akordi pretresa in obupa. Nastali so v Istri, tam, od koder je doma Matetič, ustvaritelj te veličastne mladinske jado-vanke. Takole je preprosto besedilo te nagrobnice; aCače moj, nemila je vaša sirota, dobri moj prijatelju, koga sam je sada zgubila.» Kako in kdaj je nastala ta, v srce segajoča mladinska popevka? Rodila jo je podobna nesreča, kakršna je bila zdaj na usodno soboto H. marca v Zagorju. Pesem je nastala po rudarski tragediji dne 2». novembra 1932 v sosednjem zasavskem rudniku Ojstro v hrastniški dolini. Hrastniški premogokop, deluje že 150 let in ima danes tri odkopna mesta: obrat Hrastnik, Ojstro in novega v Dolu pri Hrastniku. Prihodnje leto bo že 30 let od strašne nesreče v rovu Ojstro. Tedaj se je vnela bencinska motorka, ki je oskrbovala prevoz v rovu. Ob eksplo. ziji so nastali v podzemlju strupeni plini, ki so ugonobili življenje šestih rudarjev, trije pa so bili težko opaljeni. Na pokopališču v Dolu pri Hrastniku počivajo žrtve v skupnem grobu. Ce pristopiš k napisni plošči, razbereš njihova imena. Ped spomenikom, ki ga je izdelal ljubljanski kipar Stane Kolenc, so imena takratnih žrtev: Martin Dr- nozg, Ignacij Jazbinšek, Vinko Speiser, Blaž Ahac, Janko Babič in Franc Skorušek, V pogovoru s hrastniškimi domačini — še največ ve povedati o vsem upokojeni ravnatelj hrastniške gimnazije in krajevni zgodovinar Lojze Hof-bauer, pa boš zvedel, da so bili takrat najbolj ožgani, a so ostali živi trije rudarji, k; so bili ob usodnem trenutku v črnem podzemlju: Kra-maršek, Zajc in Višner. Prav v tistem času, ko je nastala v Hrastniku ta nesreča, je prišel v Trbovlje na obisk glasbenik Ivo Matetič — Ronj-gov. Obiskal je trboveljskega dirigenta učitelja Avgusta Šuligoja. Podrobnosti hrastniške nesreče so napravile na Matetiča ! — Ronjgova tako močan vtis, da je sklenil: #V počastitev rudarskih žrtev v Hrastniku bom napisal skladbo za mladinski pevski zbor!« Iskal je tekst in se je odločil za narodno istrsko besedilo: »Čače moj«, in ga je uglasbil. Biž ko je bila skladba gotova, jo je poklonil svojemu prijatelju pevovodji Avgustu Šuligoju in njegovemu pevskemu zboru Trboveljskim slavčkom. Ta elitna Suligojeva pevska četa je bila tedaj že znana doma in v tujini in so jo šteli za najboljši slovenski mladinski pevski zbor. Z leti je celo rasel in napredoval in je prišel na glas, da je med najboljšimi mladinskimi pevskimi zbori na svetu, saj je bil na vseh koncertih doma in v tujini deležen kar najbolj laskavih kritik in priznanj tudi mednarodnih muzikologov. S Počivati 20 5-> Poti', č!!'31', s£l>m*»ttl ?ta"Je alfV1-u" 'u dobr„ 1 Po8«- xm M« s- log “°or0 ^ Vi Zu hi1, i do JJubu. WsMn0a ln n«'.-’ ®tvarl t,f‘i»t«f0močjd6vd<> 1)01 dVgrb0 ose- be. Nevarnost prehlada. LEV (od 23.7 do 22.8.) Sprememba za katero ste se odločili, ni bila ugodna. Pozabite malo radostno preteklost. Nek dogodek vas bo razveselil. DEVICA (od 23.8, do 22.9.) Z lepimi manirami boste odprli srce osebi, ki vam lahko gmotno pomaga. Vesele ure v družini. Sentimentalna zaupljivost. TEHTNICA tod 23.9. do 23.10.) Nikar naj vam ne bo žal za storjene korake. Med maloštevilnimi prijatelji boste naSM mir In veselje. Odlična moralna kon- dlcija. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Preveč znancev vas obkroža In težko Je vedeti kateri so res iskreni. Neki osebi bo uspelo potolažiti vas. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nobena stvar vam danes ne bo šla od rok. Sledili bodo Intenzivni trenutki notranjega zadovoljstva. Prebavne motnje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1 ) Preveč ste togi: potrebna Je večja elastičnost. Sporu bo sledila zaželjena sprava. Posvetuje se z zdravnikom. VODNAR (b - •> l f: % • V V' * -k:. ■ 'k lil ’ • ' Š i:..;.-? vedal o tem. Omejil se bom le na nekaj dejstev o katerih niti ni potrebno — bi dejal — zgubljati besed: namreč, da je Nušič nenavadno hvaležen avtor, tako za igralca kot za režiserja. Nušič je bogat na komiki, satiri pa tudi burkaštvu. Like, ki jih v svojih komedijah podaja, je dodobra poznal. Orisal jih je tako plastično in neproblematično, da ne potrebujemo ni kake temeljitejše razlage ali morda celo analize. Nušičevi liki so preprosti — rekli bi — na dlani, vse je jasno in režiserju je treba vloge le pravilno zasesti in uspeh ne izostane. Tako je pri Nušiču med Srbi, .med Hrvati in Makedonci; stvar že ni več tako «jasna« pri Slovencih — posebno tržaških Slovencih — bi se upal trditi, da postaja Nušič že nekoliko zamotan. strinjam se z Vami. a bodite tako plrijazni ln razložite našim bralcem katere so tiste težave, katere jih moramo pri delu premostiti? Stvar je v tem, da je slo-vehskemu občinstvu — in spet, tržaškemu še posebej — le malo ali celo prav nič poznano življenje v Srbiji pred balkansko vojno; skoraj vse Nušičeve komedije, tudi tiste, ki jih je napisal v času med obema vojnama, pa Crna zastava nad novim Delavskim domom v Zagorju se nanašajo m opisujejo ra~-mere, ki so vladale v Srbiji pred petdesetimi leti. Srbi, ki te razmere poznajo, se jim prisrčno smejejo in se zabavajo nad «nerodnostjo» svojih prednikov, Pri nas je nekoliko drugače; mi se smejemo predvsem komičnim situacijam Ntišičeoih junakov, smejemo se tudi — lahko rečemo — napihnjenosti in zato največkrat nevednosti teh »junakou«, vsega onega, kar ža tem tiči pa ne poznamo in tako smo za ta Nušičev vse-odpuščajoči smeh prikrajšani. Pa še ena težava je pri nas z Nušičem, to je, da ga igramo — razumljivo — v prevodu. V originalnem Nušiču je toliko tipične domače svežosti in šarma, ki jih ne more noben, še tako izvežban prevajalec prenesti v naš jezik. Pa tudi njihov ebdgati», njihov ebrate», njihov ebože moj sladki» zveni iz njihovih t. j. srbskih ust vse drugače kakor iz naših. Kaj hočete, original je pač original. Res je, da je nekaj Nušičevih komedij, ki jih lahko presadimo v vsak ambient in gotovo bi tudi pridobile če bi bile bolj ponošene, pobarvane z dialektom, kakor p a prevedene (na pr. »Žalujoči ostali« pred nekaj sezonami) in «Dr.», ki ga zdaj pod vašim vodstvom postavljamo na o-der — bi po mojem na marsičem pridobil, če bi bil ponošen in ne preveden. Vidite zaradi teh težav pa nastane delo režiserja in tudi izvajalcev precej težje kot sem omenil v začetku tega Sobota, 18. ninrca 1JMSI Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: DoDrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.45: Mali ansambli; 15.30: «Zavarovanje», enode- janka; 16.10: Poje Chrls Con-nor; 16.30: Kavarniški koncert; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Sobotna novela; 18.15: Umet- nost, književnost in prireditve; 18.30: Telemann: «Die Schulmester«, kantata za basista, mali zbor, godala in čembalo; 19.20: Izbor domačih in Uljih popevk; 20.00: Šport; 20.40: Zbor Vinko Vodopivec; 21.00: «Poslednji klic«, radijska drama, nato V ritmu in melodiji. Trst 12.25: »Treija stran«; 14.20: Italnjanska povojna giasba; 15.10; Sprehodi med Akvilejo in Gradežem; 15.25: Carlo Pac-chiori in njegov orkester. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba za vas; 12.45: Glas za vas (II. del); 13.40: Popevke in ritmi od tu in tam; 14.30: Primorski tednik; 14.45: Trije valčki Petra lljiča Čajkovskega; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Domače popevke; 16.00: Dunajske melodije; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Severino Gazzelloni (flavta) in Mariollne De Ro-Dertis (klavičembal); 17.00: »Izbrali ste« — glasbeni program v sodelovanju s poslušalci; 17.40: Jazz cocktail; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Eddie Flsher; 19.30: Prenos RL: 22.15: Plesna glasba: 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na itai. morjih; 7.00: Jutranje melodije; 9.00: Operetna glasba; 9.30: Jutranji koncert; 11.30: Repertoarne pesmi; 12.00: Moderne napolitanske pesmi; 14.20: Vesti z dirke Milan-Sanremo; 15.15: Poje Caterina Valente; 16.45: Komorna glasba; 17.20: Pro- gram italijanske folklorne glasbe; 17.40: Jutrišnji športni dogodki; 18.25: Žrebanje loterije; 20.00: Vesele pesmi; 21 20: Radijska drama #Alarmi žvižg«. II. program 9.00: Stari motivi za nov dan; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00; Glasbeni program; 14.00: Sami z glasbo; 15.00: Baletna glasba; 15.40: Finalne dirke Milan-Sanremo; 16.45: Veliki orkestri — veliki uspehi; 17.30: Eno uro s pesmijo; 18.30: Plešite z nami; 20.30: Poročna menica (farsa-glasba Rossini); 21.45: Ari Tatum pri klavirju; 22.00: Festival evropske pesmi 1961 (prenos iz Cannesa), III. program 17.00: Koncert za klavir in orkester; 18.30: Francoska vokalna in instrumentalna glasba od začetkov do 19, stoletja; 19.30; Brahms: Zimsko potovanje na Harz, opus 53; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Simfonični koncert. Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.30: Tri ogrske rapsodije Franza Liszta; 9.25: Ali vam ugaja? (Spored zabavne glasbe); 10,15: Stanko Premrl: Simfonietta; 10.55: Hammond orgle; 11.00: Po svetu jazza —> Azteška suita; 11.50: Otroci izbirajo pesmico; 12 00: Napevi iz naših gora; 12.15; Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven opoldanski spo- red; 13.30: Poje Koroški akademski oktet; 13.50: Orkestralni odlomki iz Wagnerjevih o-per; 14.20: Spori in športniki; 14.35: Naši poslušalci čestitajo ih pozdravljajo; 15.40: S knjižnega trga; 16.00: Victor He-reri v glasbenih revijah; 16.40: Moški zbor »France Prešeren« iz Kranja; 17.45: Četrt ure z Markom Novoselom; 18.15: Leo Delibes: Coppelia — baletna suita; 18.30: V ritmu cha-cha; 20.00: Po domače, kot bi sami izbirali; 20.20: Henry Ce-cll: Obe plati postave; 20.45: Okno v svet; 21.00: Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.05: Do polnoči v plesnem ritmu. Ital. televizija 12.55: TV šola; 15.25: V ev-rovizlji: cilj kolesarske dirke Milan-Sanremo; 16.30: TV šola; 18.00: Nikoli ni prepozno; 18.30: Dnevnik; 18.50: Ljudje in knjige; 19.15: Zagonetke in tragedije zgodovine; 19.50: Te- den v svetu; 20.08: Sedem dni v parlamentu; 20.30: Dnevnik; 21.15: Glasbeni variete »Zimski vri«; 22.00: V evroviziji festival evropske pesmi 1961 iz Cannesa; 23.20: Dnevnik. Jug. televizija Evrov izija 15.20: Zaključek kOiesarske dirke Milano-Sanre-mo. Zagreb 19.00: Tekma med zajcem in ježem — Igrica v dveh slikali. Ljubljana 18.45: Nevarnost je moj poklic — Serijski film. Beograd 20.00: TV dnevnik; 20.15: Dokumentarni film, 20.30: Serafimov klub — Humoristično-zabavna oddaja. Italija približno ob 21.30: Zimski vrt. Evrovizija 22.00: Mednarodni festival popevk za veliko nagrado Evrovizije. Prenos iz Cannesa. V razgovora, posebno še če je ansambel tako pičel kot je naš. Se Vam mogoče zdi tvegano uprizarjanje Nušiča spričo takega ansambla? Spričo malega ansambla j* tvegano postavljati na o-der katerega koli avtorja, ki je eširoke in odprte roke» kar se tiče mnogoštevilčnosti oseb. To je lahko v gledališčih s številnim osebjem, v gledališču kakor je naše pa ste menda sam opazil, ko ste sestavljal zasedbo, kako nerodna je zadeva, če delo zahteva osem ženskih moči, ansambel pa jih ima le tri. Po. magal ste si z igralsko šolo in gostinjami, ki so slučajno dosegljive. Ce bi pa teh ne bilo, se vam ne zdi, da bi bila zadeva nerodna? Pa še kako nerodna! Se nekaj, ali mi lahko poveste še o kakih Nušičevih predstavah, ki ste jih mogoče videli v Jugoslaviji, ko ste bili še član ljubljanske Drame? Ze v začetku tega kramljanja sem Vam rekel, da bi lahko mnogo kaj povedal, je pu stvar taka, da si moram v vlogi Zivote, ki ste mi jo dali, ogledati še neko tako imenovano «težko mesto«, zato bom kratek in Vam povem le to, da sem se ob pred. stavi «Sumljive osebe» Osiješkega gledališča ob glavarju Pantiču in pisarju Ziki, ki sta ju igrala nadvse odlična igralca Aca Gabrilovič in Veselinovič. da sem se ob beograjskem Črnogorcu «Covie-ku s nogom» Dušana Raden-koviča v «Pot okoli sveta» in prav ob Zivoti v «Dr.« Miče Markoviča tako nasmejal, da me je — kakor pravimo — vse bolelo. In vseh teh štirih igralcev, mislim, da danes ni več. Po njih pa je ostal smeh — vseodpuščajoči Nušičev smeh. Modest Sancin je odstopil, najin razgovor se je tako zaključil. Pavza. Jaz urejam svoje beležke, on ponavlja svojo vlogo, ostali igralci se pripravljajo na naslednje dejanje. Navidezen mir vlada v dvorani... vsi nekaj razmišljajo... verjetno so vse misli posvečene našemu občinstvu, na njihov odziv, na trud, ki ga radevolje vlagamo v delo, samo zato, da bi jim lahko nudili nekaj brezskrbnih ur sproščujočega smeha. ADR l J AN RUSTJA Iz umetnostnih galerij Janine Masches v obč. galeriji V občinski galeriji imamo priliko videti dela francoske slikarke Janine Masches, soproge prof. Marcela Spade, ki kot član francoske univerzitetne misije že dalj časa deluje v Trstu. Janine je pričela razstavljati l. 1949 v Salon des Rae. lites Nouvelles skupno s slikarji abstraktne smeri, med katerimi je bil tudi Soula-ges, ki je na predlanski Mednarodni razstavi grafike v Ljubljani dobil najvišjo nagrado. Zato je zanimivo ogledati si njene slike, t> kolikor se pač v njih odraža del francoskega sodobnega slikarstva. Razstavljenih je 22 olj in 6 temper, ki se zasnovno in tehnično dokaj razlikujejo od prvih. Slikarka je namreč prešla že mimo mnogih ovinkov vijugastega to ka infor-malnega upodabljanja začenši od abstraktne geometrično-sti pa do sedanjih lirično prefinjenih oblik nekakega barvnega simbolizma. Nemirna prijetnost potez v temperah se v oljih umika razsežni in mirni ploskovni obdelavi čiste barvitosti, v katerih pa bi bilo zaman iskati kakršnokoli predmetnost ali nje subjektivno podoživljanje. Umetnica skuša podati v slikah, kot sama pravi, s pravilno izbiro oblike in barve, plastično istovetnost notranjih kakovosti sižeja, bodisi da je to riba, palma, oblak, ogenj ali celo le neki odsev. V koliko v tem uspe je pa tudi precej odvisno od naše lastne tenkočutnosti do igre barv in notranjih, duhovnih odnosov do navidezne predmetnosti o-pazovanih podob, ki so lahko sredotežne ali pa tudi sredo-bežne narave. Toda slika «Ob(akv nam gotovo posreduje občutek vlage, ePoldan-polnoč» prehod dnevne svetlobe v temo, «Akt» toploto rožaste kože, «Led» pa mrzlo gladkost, dočim «Nevihta» sprošča občutek širjenja prežeče nevarnosti. Vse to seveda, kot rečeno, le v kolikor uspemo vzkladiti drhtenje našega umetnosti žejnega duha z onim ustvarjalca umetnine in to brez pomoči literarnega ob j asnejeranja iste, kar je pač v nnsprotstvu z verižno reakcijo, ki jo povzroča srečanje s pravim genijem. MILKO BAMBIČ PRIMORSKI DNEVNIK _ 3 _ 18. na«*1 Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.5, najnižja 9.7, ob 19. u-ri 15, zračni tlak 1023.7 rahlo pada, veter 7 km severozahodnik, vlage 63 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 1»- ** Edvard * Sonce vzide ob 6.13 in2® ^ 18.14, Dolžina dneva vzide ob 7.18 in zatone Jutri, NEDELJA, !»• “ Jožef Pogajanja o CRDA v Rimu Tudi včerajšnji razgovori niso rodili noben Danes bo posredoval sam minister za delo, kar bo zadnji poskus za rešitev spora Tudi včeraj so se v Rimu brezuspešno nadaljevala na ministrstvu za delo pogajanja za rešitev spora v CRDA. Pod, tajnik za delo Calvi je zjutraj ločeno sprejel predstavnike sindikatov in Intersinda. Zatem pa so se sestali predstavniki delavcev in Intersinda. Sindikalne organizacije so izdale o tem sestanku pozno zvečer naslednje poročilo: Delegacije delavcev CGIL, CISL, UIL in Delavske zbornice CrSL, iz Trsta sporočajo, da niso privedla pogajanja o iporu CRDA v Trstu in Tržiču, ki so se pod predsedstvom podtajnika Calvija zavlekla ves dan, do nobenega pozitivnega rezultata, ker so vztrajali predstavniki nasprot. ne stranke na svojem stališču. Minister za delo Sullo, ki ga je podtajnik obvestil o resnem položaju, ki je nastal, je zaradi tega sklenil, da bo osebno interveniral ter sklical obe stranki za drevi ob 20. uri za zadnji poskus posredovanja. Iz tega poročila se vidi, da so zašla pogajanja v slepo uli. co. Vsekakor je zelo težko razumeti, zakaj vztraja vodstvo Intersinda na svojem negativnem stališču, saj gre za industrijo z državno udeležbo. sporazum v tovarni Fil-Snia so Na sedežu industrijcev sklenili predstavniki sindikatov in podjetja Fil-Snia sporazum o izboljšanju prejemkov. Delavcem, ki delajo v delavnicah, laboratorijih, skladišču, čistilkam, delavcem, ki prenašajo tovore in paznikom bodo zvišali osnovno plačo za 6 odstotkov, in sicer z veljavnostjo od 5. decembra 1960 dalje. Drugemu osebju s 3 do 5 mesecev službe bodo zvišali ptejemke za 2 odstotka, s 5 do 7 mesecev službe za 3 odstotke, s 7 do 9 mesecev službe za 4 odstotke, z 9 do 11 mesecev službe za 5 odstotkov. Za osebje, ki je zaposleno nad 11 mesecev, pa bo velja! 6-odstotni povišek. Ko bodo delavci dosegli daljši službeni čas, se jim bodo višali piejemki avtomatično, kot določa sporazum. Vzvratne poviške za dobo med 5. decembrom 1960 in 28. februarjem 1961 bodo izplačali delavcem po urah opravljenega dela. C e bodo kasneje priznali delavcem proizvodno nagrado, bedo odbili nove poviške od nje ____________ Jadranski praznik* na Holandskem Letos si turistične ustanove iz Trsta, Gorice, Vidma, Benetk in krajevna turistična društva iz raznih turističnih krajev precej prizadevajo, da bi privabila čim večje število turistov iz Holandije. Po razgovorih, ki jih je imel že decembra meseca ravnatelj tr-žail-e turistične ustanove z italijanskim veleposlanikom v Haagu, bo društvo Nederland-Italia organiziralo 7. aprila v Scheveningenu »Jadranski praznik«. Ob tej priliki bodo priredili revijo italijanske mode, na kateri bodo sodelovale manekenke iz Trsta na raznih krajih, zlasti pa v izlož- ------------------ PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GOHICA Ulica S. Pellico l-II. ~ Tel. 33-82 UPRAVA 1’RST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur FLKJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ- ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali uglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi f naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst V___________________________' benih oknih večjih trgovin in na sedežih potovalnih uradov v Haagu in Amsterdamu bodo razstavili lepe fotografske posnetke iz krajev od Benetk do Trsta. Predvajali bodo kratkometražne barvne filme o naravnih lepotah in zanimivostih teh krajev, udeležencem praznika pa bodo nudili tukajšnje morske sadeže ter jim postregli s tipičnimi vini, zlasti iz Brd. Razen tega bodo razstavili 40 panojev, ki prikazujejo najlepše obalne kraje med Trstom in Chioggio. Povsod pa bodo nalepili velike reklamne lepake in razdelili kup reklamnega materiala. Ta turistična reklama bo trajala od 10. do 25. aprila. Turistične ustanove in krajevna turistična društva računajo, da bodo na ta način vzbudila večje zanimanje holandskih turistov, ki zelo radi potujejo na počitnice v tujino, za tukajšnje obmorske turistične kraje. Pogajanja o mezdah v «Pettina(ura Triestina» Včeraj so bila na sedežu Zveze industrijcev pogajanja med predstavniki sindikatov in podjetja »Pettinatura Trie-stina« v sklopu Snia Viscosa. Sindikati so zahtevali 6 odstotkov poviška. Razpravljali so tudi o drugih nerešenih vprašanjih. Ker je bila razlika med zahtevami sindikatov in med ponudbami delodajalcev prevelika, so pogajanja še enkrat odložili. Ruski kvartet Borodin nastopi v Teatro Nuovo Člani kvarteta so sinoči prispeli v Trst iz Modene Sinoči so z brzim vlakom prispeli v Trst iz Modene člani ruskega instrumentalnega kvarteta Borodin, ki bodo nastopili s koncertom v ponedeljek ob 21. uri v gledališču sTeatro Nuovo». Na sporedu imajo skladbe Borodina, Sošta. koviča in Beethovna, s katerimi so že nastopili v Turinu in Modeni. Iz Trsta bodo odpotovali v Milan, kjer bodo imeli koncert že v torek, nato pa pojdejo še v Rim in A-quilo. Kvartet, ki ga sestavljajo Rostislav Dubinski (prva violina), Jaroslav Aleksandrov (druga violina), Dimitrij Se-baljin (viola) in Valentin Ber_ linski (čelo), se je ustanovil pred petnajstimi leti • in je imel že nad 1300 koncertov po Sovjetski zvezi in v inozemstvu od Daljnega vzhoda do Italije, kjer je nastopil že leI ta 1958. Člani kvarteta, ki so dovršili študij na državnem konservatoriju v Moskvi, svoj kvartet pa so ustanovili že ko so študirali. Kjerkoli so na svojih številnih turnejah nastopili, so nav. dušili tudi najbolj zahtevno občinstvo in želi laskavo kriti ko. Danes in jutri bodo imeli vaje in si ogledali mesto ter okolico. Ob prihodu so jih na tržaški postaji pozdravili in jim želeli dobrodošlico predstavniki združenja Italija . SZ, fotoreporterji in novinarji, s katerimi so se prijazno razgo-varjali. Sestanek odbora FIOM V ponedeljek ob 18.30 se sestane v Ul. Pondares na sedežu Delavske zbornice CGIL glavni odbor Zveze kovinar- Violinski recital Dejana Bravničarja Mladi slovenski violinist Dejan Bravničar, ki bo v ponedeljek zvečer nastopil na koncertu Glasbene Matice v Avditoriju, je sinoči na prošnjo vodstva Glasbene Matice priredil v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa violinski recital, namenjen v prvi vrsti gojencem šole GM in pa seveda vsem ljubiteljem komorne glasbe. Glas o svetovnem slovesu Dejana Bravničarja je že prej prišel do nas in pripravljeni smo bili na to, da bomo slišali na tem recitalu res kvalitetno izvajanje. Toda če bi ta kratek, glede na ambient poudarjeno intimni stik z mladim virtuozom, označili samo z besedico *kvalitetno» bi povedali premalo, mnogo premalo. Dejan Bravničar nam je namreč z ljubeznijo strast nega umetnika odgrnil samo nekaj lističev svojega obsežnega repertoarja, vendar dovolj, da nismo v njem samo zaslu- stari od 30 do 37 let, so tisi jev liiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiinininitnunmnnuniiininnntiiiiiniininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Manifestacija tržaških žensk za priznanje pokojnine gospodinjam Od 1. aprila do 30. junija Zenske so šle v povorki po mestnih ulicah na Trg Unita - Delegacija žensk je izročila na vladnem komisariatu pismo, v katerem zahteva posredovanje Palamare za čimprejšnjo rešitev tega važnega vprašanja Zenske pred prefekturo zahtevajo pokojnino za gospodinje Skupina tržaških žensk je včeraj dopoldne manifestirala za priznanje pokojnine gospodinjam. S transparenti so žen. ske šle izpred sedeža zveze demokratičnih žensk po mestnih ulicah na Trg Unitši, od koder je delegacija odšla na vladni generalni komisariat, kjer je izročila pismo, v katerem tržaške gospodinje zahtevajo, da se odobri zakon za pokojnino gospodinjam. Delegacijo je sprejel glavni tajnik vladnega generalnega komisarja dr. De Giorgi, ki je. obljubil, da bo pismo izročil dr. Palamari, ker je zadeva res važna. Nato so ženske spet odšle pred uredništva tržaških dnevnikov, katerim je delegacija izročila prepis pisma, ki so ga izročile na vladnem generalnem komisariatu. V svojem pismu delegacija poudarja, da je predsednik poslanske zbornice Leone, u-poštevajoč zahtevo poslank, ki pripadajo Zvezi italijanskih žena, naročil predsedniku komisije za socialno skrbstvo in delo, naj določi rok enega meseca za proučitev zakonskega osnutka v korist gospodinjam, ki že dve leti leži v uradih poslanske zbornice. Ze novembra 1959 je takratna vlada izjavila, da bo v- kratkem predložila v odobritev zadevni vladni osnutek zakona. Delegacija pripominja, da namerava izraziti vladnemu generalnemu komisarju želje in zahteve tržaških gospodinj, ki že več lot čakajo skupno z italijanskimi gospodinjami (približno 13 milijonov) pravično priznanje za svoje delo v korist skupnosti, in sicer zasluženo pokojnino. Delegacija se v zaključku svojega pisma zahvaljuje vladnemu generalnemu komisarju v imenu 87.000 tržaških gospodinj za vse, kar bo ukrenil in posredoval, da bodo gospodinjam priznali pokojnino. Ta manifestacija žensk se je razvila mirno in brez vsa kih motenj. Zenske so nosile transparente s parolami za priznanje pokojnine. Na večjem transparentu pa je bilo napisano, da je na Tržaškem 87.000 gospodinj ,ki zahtevajo pokojnino. Tudi Portugalska na tržaškem velesejmu Število držav, ki se bodo udeležile tržaškega velesejma, se je zopet razširilo. Te dni je prišla vest, da se bo tudi Portugalska uradno udeležila velesejma, in sicer prvič, odkar obstaja. V glavnem bo razstavila kavo, les in živilske konserve. Razstavo priredi por. tugalsko ministrstvo za zunanjo trgovino v Palači narodov. Posvetovanje trgovcev o zakonu o olju Na sedežu Zveze trgovcev sta se sestala vodstvena odbora trgovcev na drobno z živili in grosistov z živilskim oljem. Proučili so položaj, ki je nasfal z uveljavljenjem zakona št. 1407, ki določa norme za izboljšanje trgovine z oljem. Sklenili so, da bodo dali pregledati vzorce vseh pošiljk olja, ki pridejo v mesto, pokrajinskemu kemičnemu laboratoriju. Sporazumeli so se tudi glede vprašanja posode. Trgovci so tudi sklenili, da bodo intervenirali pri pristojnih oblasteh, da bi dosegli znižanje trošarine na olje. «»-------- Opozorilo lastnikom javnih lokalov Županstvo poziva vse lastnike javnih lokalov, ki nameravajo tudi v letošnjem letu postaviti mize in stole na javni prostor pred lokale, naj do 31. t.m. predložijo prošnjo za obnovitev dovoljenja. Zato naj s» zglasijo na magistratu, II. nadstr., soba 246, in naj prinesejo s seboj lansko dovoljenje skupno s kolkovanim papirjem za 100 lir. Lastniki lokalov, ki bi hoteli doseči kako spremembo v zvezi z lanskoletno koncesijo, bodo morali predložiti omenjenemu uradu posebno prošnjo na kolkovanem papirju za 200 lir. Tej prošnji bodo morali priložiti lansko dovoljenje ter bodo morali ob predložitvi prošnje plačati takoj 120 lir. Obvezno cepljenje otrok proti kozam in daviei Županstvo sporoča, da bo od 1. aprila do 31. maja 1961 javno in brezplačno cepljenje o-trok proti kozam in davici. Prebivalstvo se obvešča, da bodo morali biti v tem razdobju cepljeni vsi otroci, ki so bili rojeni med 1. januarjem 1959 in 30. junijem 1959. ter otroci, ki so bili rojeni pred tem datumom in ki niso še bili cepljeni. Cepljenje otrok se bo vršilo v vseh delovnih dneh v občinskih ambulantah sektorjev, katerim otroci pripadajo, in sicer v urah, ki bodo označene na pozivnici, ki jo bodo interesenti dobili. Vsi tisti, ki iz kakršnegakoli razloga ne bodo dobili pozivnice, so obvezani, da prinesejo svoje o-troke cepit v občinske ambulante od 1. aprila do 30. junija letos. Osebe, ki želijo cepiti svoje otroke pri zasebnih zdravnikih, bodo morale predložiti občinskemu higienskemu uradu v Ulici Cavana 18 zadevno potrdilo zdravnika, ki je cepil otroka, na obrazcih, ki jih dobijo na občinskem higienskem uradu. Ta potrdila bodo morala biti predložena najkasneje do 10. julija letos. Županstvo opozarja da bodo vsi starši, ki ne bodo cepili svojih otrok do omenjenega roka, prijavljeni sodnim oblastem. ««------- Samomor s plinom Pri 86 letih starosti se je Emilia Sircelli vd. Pontelli na. veličala življenja. V kuhinji svojega stanovanja v Ulici Kandler 6 je odprla plinsko pipo ter legla na divan, kjer je stoično počakala na smrt. Okoli 10, ure zjutraj je neka njena soseda pozvonila pri vhodu, da bi ji izročila nakup, ljene potrebščine, kot je tu delala vsak dan. Ker ni dobila nobenega odgovora, je ženska pritisnila na kljuko ter odprla vrata, ki niso bila zaklenjena. Takoj je začutila močan vonj po plinu. Tekla je v kuhinjo, kjer je našla Sircellijevo na divanu. Iz pi- llllllllltlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIlUIlltlfllllllllltMUililMI pe pa je še vedno uhajal smrtonosni plin. Soseda je zaprla pipo ter takoj poklicala rešilni avto RK ter leteči oddelek kvesture. Sircellijevi pa ni bilo več pomoči. Sodni zdravnik dr. Nicolini je ugoto. vil, da je ženska izdihnila že kake tri ure prej. Na mizi »o našli kratko pismo, s katerim Sircellijeva obvešča, da si je vzela življenje, ker je bila bolna. Verjetno jo je k samomoru napotila tudi okoliščina, da je živela popolnoma sama. Kolesar podrl priletno žensko Nekaj pred poldnevom včeraj je 81-letna Bartola Pitac-co vd. Bartole iz Ul. Mon-fort 1 hotela prečkati cesto v bližini križišča ulic III. Ar-mata in Monfort. V tistem trenutku je privozil mimo s kolesom 16-letni Giuseppe Romani, ki je prihajal iz Ul. Ciamician ter bil namenjen v Ul. Monfort. Kolesar je podrl priletno žensko na tla, ki se je pobila po levi nogi, desnem stegnu in desni ličnici. Pitaccovo so prepeljali v bolnišnico s policijskim avtom. Zdravniki so jo sprejeli na opazovalni oddelek, kjer se bo morala zdraviti kakih 10 dni. Po sedmih dneh so našli ukraden motor V prvih dneh tega meseca je 17-letni dijak Mauro Bensi iz Rocola 111 prijavil komisariatu v Ul. dell’Universita, da mu je neki neznanec ukradel motor znamke NSU v vrednosti 80.000 lir. Mladenič je pripomnil, da je bil pustil motor na Trgu Hortis. 7 dni ni bilo ne duha ne sluha po motorju. Pred nekaj dnevi pa so ga karabinjerji našli na cesti v Zavljah. Karabinjerji so nato nadaljevali preiskavo ter ugotovili, da je motor ukradel neki Goffredo L. star 17 let. V kopalnici se je ponesrečila Iz sodnih dvoran Malopridnež je dobro vedel Rje je ženska hranila denar Na kazenskem sodišču, ki mu predseduje dr. Edel, se je moral zagovarjati včeraj 22-letni Armando Antoni iz Ul. Tor S. Lorenzo. Antoni, ki je bil v priporu od 9. februarja letos, je bil obtožen, da je u-kradel 27. avgusta lanskega leta 70.000 lir, 17 dolarjev, 35 tisoč dinarjev. 290 zahodno-nemških mark ter 2.500 francoskih frankov 42-letni Nives Guzzoni por. Varagnolo, in sicer v njenem stanovanju v Ul. Crispi 42. Sodniki so spoznali Antonija za krivega ter ga obsodili na 1 leto zapora in 9.000 Ur globe. Poleg tega bo moral prestati delno tudi neko kazen, ki mu je bila svoj čas pomiloščena. 29. januarja lanskega .leta je sodišče obsodilo Antonija na 1 leto zapora in 16 000 lir globe zaradi raznih prekrškov. Antoni je dobro poznal razmere v Guzzonini hiši ter je vedel kje ženska hrani denar. Nekaj dni prej kot je zagrešil omenjeno tatvino, je bil pri Guzzonijevi ter jo je zaprosil za posojilo. Se prej pa ji je prodal majhen radio-aparat. 27. avgusta lanskega leta je Guzzomjeva odšla z doma. V stanovanju je pustila 5-letno hčerko ter neko njeno 3-let-no prijateljico. Nenadoma je zazvonil zvonec pri vhodu. Guzzonina hčerka je nič hudega sluteč odprla vrata in v stanovanje je vstopil Antoni. Sel je naravnost do omare, kjer je izpod svežnja perila potegnil denar. Takoj nato se je urno oddaljil. Nezgoda na delu Guzzonijeva Je hitro spoznala kdo je bil tat. Zato je poklicala policijo ter zatožila Antonija. Mladeniča pa niso mogli prijeti, ker jo je medtem že popihal v Avstrijo, kjer se je zadržal vse dokler ni zapravil vsega denarja. Ko pa se je vrnil, so ga takoj aretirali. Na včerajšnji razpravi je obtoženec priznal svojo krivdo Guzzonijeva pa je povedala, da se ji je na hodniku sodne palače približala malo prej Antonijeva mati, ki jo je prosila naj reče sodnikom, da je obtoženec poravnal vso škodo. V zameno pa bi jo Antoni ne zatožil zaradi nakupa ukradenega blaga. Zdi se, da gre pri tem za omenjeni aparat, ki ga je obtoženec piodal ženski. Z rešilnim avtom RK so ne. kaj Čez 14. uro prepeljali v bolnišnico 35-letnega težaka Vittoria Ventrina iz Ul. Giulia 43, ki se je ponesrečil pri delu v novi prosti luki. Ponesrečenca so sprejeli na opazovalni oddelek. Zdravniki menijo, da bo ozdravel v 3 ali 4 dneh. Ventrin je uslužben pri tVrd. ki SAIMA, ki ima svoj sedež v Ul. Galatti 22. V trenutku nesreče je delal v bližini hangarja 72. Pri razkladanju nekega tovora ga je močno sunil voziček ter mu povzročil podplutbe na desnem kolku. «» Okradli so pekarno Neznani tatovi so prejšnje r.oči vdrli v pekarno v Ul. Giolitti 1, katere lastnik je 56-letni Giacomo Gherbin iz Ul. Orlandini 19. Iz nekega piedala so odnesli 16.000 lir v gotovini ter radioaparat tranzistor, ki je vreden 20.000 lir. Ko je včeraj zjutraj Gherbini stopil v lokal in ugotovil tatvino mu ni preostalo drugega kot prijaviti zadevo policiji. V kopalnici je postalo slabo 15-letni dijakinji Roselli Coen iz Ul. Piccardi 55 ter je padla nezavestna na tla. Sprejeli so jo na drugem kirurškem oddelku in je njeno zdravstveno stanje zelo resno, tako da so si zdravniki pridržali prognozo. Starši so povedali, da se je dekle kopalo in da je nenadoma niso več čuli. Zaifo so potrkali na vrata in končno vdrli v kopalnico. tili, temveč tudi spoznali zrelega umetnika, tehnično in in-terpretacijsko dognanega virtuoza, ki se z istim trenutkom, ko objame svoj inštrument, zraste z njim in z izvajano skladbo v eno samo bit, v tisto idealno homogenost, iz katere edino se lahko poraja čista umetnost. Bravničar obvlada tehniko posli do take mere, da se lahko ves preda samo notranjemu podoživljanju izvajane muzike. Zato dobi poslušalec vtis, da zanj ni sploh nobene tehnične težave več in da je ves njegov izrazni napor osredotočen izključno na iskanje tistega muzikalnega izraza, ki ga je skladbi vdahnil avtor, to se pravi, da se hoče spojiti ne samo s skladbo v njeni notni formulaciji, temveč zaživeti s skladateljem v vseh odtenkih njegovega ustvarjalnega drhtenja. In prav zato ume vsaki izvajani skladbi dat’ njen pristni izraz, zato je pri njem Bach tako monumentalen, Mozart tako prefinjen, Brahms in Granadas tako ognjena, Szgmanovski tako impresionistično razčlenjen, Ravel in Hačaturjan tako notranje kipeča. Bravničar tako in nič drugače domiseln kot mora biti, kot je zapisano s tistimi nevidnimi zakoni, ki jih zna čitati samo res velik umetnik. Violinist Dejan Bravničar, ki je bil za svoje izvajanje deležen hvaležnega priznanja občinstva, je izvajal naslednji program: Bach, Adagio in Fuga iz Sonate št. 1 ti g-mo-lu; Mozart - Kreisler, Rondo; Brahms, Dva madžarska plesa; Matija Bravničar, Fantazija; Szymanovsky, Aretuzni vrelec; Ravel, Tzigane; Gra-nadas, Španski ples in Hačaturjan, Ples. Pri klavirju ga je spremljal njegov stalni spremljevalec Leo Engelman, umetnik, ki zna s prefinjenim smislom in občutkom uskladiti svoj delež s solistovim, da pride skladba do polnega muzikalnega ličinka. Oba gosta je predstavil, komentiral izvajanje skladbe m se jima na koncu v imenu Matice in občinstva tudi zahvalil ravnatelj GM prof. dr. Gojmir Demšar. V ponedeljek bo njunemu izvajanju lahko prisostvovala širša množica ljubiteljev glasbe, kateri se bo predstavil tudi komorni godalni orkester GAJ pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra, v katerega spremljavi bo virtuoz Bravničar izvajal Bachov koncert (ostale njegove točke bo spremljal pianist Engelman), in pa naš tržaški pianist prof. šole GM Aleksander Vodopivec. Opozarjamo vse oboževalce glasbe in umetnosti, da ne zamudijo te edinstvene priložnosti, saj so taki gosti kot je Dejan Bravničar zelo redki J. t Slovensko gledališče v Trstu Danes 18. t. m. ob 20.30 v AVDITORIJTJ v Trstu premiera BRANISLAV NUSIC Obvestilo kmetom iz Ricmanj in Loga Kmečka zveza in Zveza ma. lih posestnikov obveščata vse kmetovalce iz Ricmanj in Loga, da se bo vršil sestanek v sredo 22. t. m. ob 20. uri v prostorih Ljudskega doma v Ricmanjih, na katerem bodo razpravljali o socialnem zavarovanju v kmetijstvu (pokojnine, bolniško zavarovanje in zavarovanje proti nezgodam) ter o kmetijskih proble mih na vasi. «Dr.» Komedija v štirih dejanjih Režiser: ADRIJAN RUSTJA Prevedel: PAVEL DROBTINA Scenograf: JOŽE CESAR Osebe: života Cvijovič - Mo-dest Sancin; Mara, njegova žena - Leli Nakrstova; Milorad in Slavka, njuna otroka - Edvard Martinuzzi in Miranda Caharija (Igr. šola); Striček Blagoje, Marin brat - Jožko Lukeš; Ga. Spasojevičeva in ga.. Protičeva, članici uprave zavetišča št. 9 - Angelca Caharija, kot gost in Nora Jankovič (Igr. šola); Ga. Draga - Justina Vugova, kot gost, Velimir Pavlovič - Stane Starešinič; Dr. Reisser-Stane Raztresen; Soj-ka - Zlata Rodoškova; Sojkin mož-Silvij Kobal; Klara - Mira Sardočeva; Marija - Silva Raztresen; Pepček - Esina David. V nedeljo 19. t. m. ob 17. uri v AVDITORIJU ponovitev «Dr.» Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20 tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Mo-scolin (nasproti Avditorija) V sredo 22. t. m. ob 20.30 uri na OPČINAH BRANISLAV NUSIC «Dr.» GLASBENA TRS V ponedeljek, 20. . £ ob 20.30 uri V AV^B koncert komorne $ • # Sodelujejo K°®prjjali*.' orkester Glasb^.^dert t, rigent Oskar K) «'>■ e..ks> Prodaja vstopni« j d"«?- V Ul. sv. M (UCDSHA^ Prosvetno društvo 8* ^ Opozarjamo vse n . p\% in njihove starsc, fr 18. februarja ob »• ^ fF v društvenih Pr°*‘|tlfj». t predvajanje O*3® . sedo bo spremil« prof. Tone Penk®- nRl'5" PROSVETNO u 0 v SKEDNJU sporo«, j,t rek 21. marca o® tvenih prostorih’ kja" Ma 124-l v, ;-! TRAZNIH vah o razil«11*!1 Sju mah. 0O Obenem 2* da deluje spet ®®» (i knjižnica in *° 29.30 do 22. zu.ju ao j \ .Jpr' A ISCEM VAJENKO %id cirano delavko. e; lanc Roman, Kon«" GE.EP Jutri ob 16- aJ!e\eit^> li abonma za predstava ^a®1* «Francesca da BAZNA O H VENTILA PLEZALNI TEČAJ SPDT Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi letos večtedenski plezalni tečaj pod dobrim strokovnim vodstvom v Glinščici. Začetek v nedeljo 26. t.m. Prijave in obvestila na sestanku SPDT v Ulici R. Manna 29-11. v torek 21. trn. od 21. do 22.30, za zamudnike pa najkasneje do vključno petka 24. t.m. v Ulici Geppa 9-11. Drevi ob 21- 'irls}cUP va goldonijevsk sca Baseggia s * daroi ,»| dejanjih «Sior t lon» Carla Gotf uri. novitev ob 1 pP ’ Prodaja vstop111« ški blagajni. Fenice 15.30 «*’e foti Tečajniki morajo Imeti najmanj 17 let. IZLETI Excelsior 16.00 gj < , Filodrammatico .eCi»r»i«° : Turistični izlet SPDT na Dolenjsko SPDT priredi na navečer 1. maja, v nedeljo dne 30. aprila, izlet skozi Postojno mimo Cerkniškega jezera v Otočec pri Novem mestu. Po avtocesti Zagreb-Ljubljana na povratku obisk Polževega in zvečer Ljubljane. Obvestila ‘n vpisovanje v Ul. Geppa 9-11. v dnevnih urah. Arcobaleno 16-®® va je vedno nra111'., t Planinski izlet na Vremščico V nedeljo, na Jožefovo, dne 19. t m . priredi SPDT pomladanski izlet na Vremščico z ljubljanskim avtobusom z avtobusne postaje pri kolodvoru. Zbiranje ob 6.45 zaradi pravočasnega nakupa vozovnic do Senožeč. Potrebne so seveda propustnice. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OD VČERAJ DO DANES Porotniki 4. zasedanja Na prizivnem porotnem sodišču so izžrebali imena po; rotnikov, ki bodo sestavljali sodišče na 4. zasedanju, začenši od 15. aprila. Izžrebane so bile naslednje osebe: Gio-vanni Battista Duca (Tržič), Piagio Grimaldi (Videm), Car-lo Predolin (Tržič), Angela Zideri-Spatola (Gradiška) in Danilo Bledič (Šempeter Slo-venov). Poleg teh so izžrebali tud; njihove namestnike: Maria Vienna (Videm), Raffaela Spirro vd. Dalla Mura, Renato Cerrittelli (Videm), Guer-rino De Carli (Mariano), Egi-dio Braida (Trst) in Giove Negrello (Latisana). ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. marca 1961 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 7 oseb. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO RODILI SO SE: Loredana Rebula, Gianfranco Ferri, Massimi-liano Goth, Emanuela Capilli, Marco Zamboni, Roberto Lubia-na, Paolo Lubiana, VVaiter Can-toni, Ezio Miraz, Tiziana Russi-gnan, Roberto Guldi, Paolo Sal-vini, Corrado Lorenzi, Fabio An-dreini, Roberto Besenghi. O Včeraj sta potovala skozi Trst v Pariz, bolgarski zunanji minister in predsednik bolgarskega statističnega centra UMRLI SO: 76-lctna Maria Bo-nifacio vd. Tamaro, 67-letni O-dorico Ruzzie r, 78-letna Lucia Degrassi por. Ugo, 63-letna Giu-seppina Zimmermann por Fore-stan, 67-letni Mario Prelz, 82-etna Maria Bartolomei, 76-letni Valentino Salvador. Valute Trst dolar švicarski frank funt Sterling francoski frank marka šiling dunar marengo zlato 624.— 144.45 1744,— 126.40 156.90 23.94 — .70 4725 — 707,— (V prvem stolpcu so naj-nižje cene. v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) 53 12 65 59 77 65 83 94 47 83 pomaranče........... 83 206 94 limone ............. 71 141 94 jabolka I........... 71 159 118 jabolka II......... 29 94 53 hruške 1...........118 165 141 pesa............... 70 140 120 artičoke........... ; 13 80 20 zelje ....... cvetača »!..» ohrovt........... cikorija ..... čebula koromač ............. 59 83 razna solata .... 50 138 100 prva solata..... 200 400 300 krompir.............. 28 71 rdeči radič..... 313 325 319 zeleni radič I . . . 350 600 450 zeleni radič II . . . 31 300 63 zelena............. 88 160 106 špinača.............. 36 160 53 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). 83 129 100 71 NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored 20 septembra 4; Godina, Trg sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-to-sino 9 (Rojan); Vernarl, Trg Valmaura 10; Vielmettl, Borzni trg 12. gajni. TEATRO NU° K Ijl cnicc l J • ce» technicol® ■ DeDoie Reyh°ia L,ia Excelsiur 16.00 ■ * ki Alcatraza«, ^ f do 1945. va je vedno “^ra1 mcoloi, Gary cjin>tf,Mji, Mitohum, Ji^ oo Super-inema 1(!' po Garibaldi l5-30lhprto 50 linda Lee, A16- ><| Mnda Lee, 0, dini prepovedale ^ Capitoi 16.30 „ apitoi 16.JV -Katherine SPa mladini. ,nV n» j. Tmpero 16.00 « _v pl t#0 e' us .V ) * u ItaUa 16.00 technicolor, je. Robert Robert ivu'-'-" Massimo 16.00 Kartagine#, Palance. nah*5,, i> J Moderno 16.3® na re „ 1 If: ode mo lb na rc’ ‘ nedeljo g*aS*j pHU, V-f balončki#. ™ in sta». Cene 3®°r^»eC Astra 16 30 iji». Astoria 16-00 icol«rj/ «ion<-ein». lc neC- i soncem#, 'etl'pee- ' J -Egan, Sandra (t® no mladini- m.»- . Vittorio Venel® 0na® (A- Kansfi?«of Marconi 16-00 eje , tajsko#, JameS ftfA color, Mir ,poTlteLtt‘j Savona 16-00 ^ avona 16-00 technicolor. ony technicoiu., dra Dee, A®^un>il Odeon 1600 pher Lee. KJOPROSE^ jutri 19- Cf1.. jutri - , ob 16- U® INDUSTRIJA POLJEDELSKIH STROJEV razstavlja na veronskem velesejmu do 20. t. m. - paviljon štev. 27 -NOVOSTI SVOJIH PROIZVODOV - POBIRALCE ZA KORUZO In drugo (Upadron® v glavnth ZElf_ JUGOSLAV^ OBIŠČITE numorski dnevnik 18. marca 1961 ^ai bodo napravili konec fašističnemu izzivanju ? •unč, in n,??- a ?e dva tedna dobro vidna dva fašistična katn1S. Ju vidimo na obeh slikah. Zato se naDK”r°tifašisti7:„ da P°licija, ki je tako vestno in hitro bri-»ih j?X in tih „ napise, ne vidi teh fašističnih znakov in ifjo lv*čev (jai Postrani. Takšna dobrohotnost do fašistič-Veaslrii,SVt>Jinii oili-afistom Pogum, da lahko nemoteno maki11 šolali ln znaki po mestnih hišah in celo v slo- ■ Kdaj’ bo *?- ‘° Pripetilo v slovenski šoli pri Sv. Policija napravila konec temu fašističnemu •niii ""m "iiiiu izzivanju? """'"'"'"""mmmniimn "uuiaiiiiiiiini m, m || || iiiiiiiiiiiiiiiiiiih || mn, || umili im, imimii Vraščanje avtom Pometa Lan; iz pristani pj ° s tovornimi avtomobili pripeljali in pristanišča 1.410.000 ton blaga la itista5%,^ga Di-;P*roni.e‘ blaga I skoraj polovico manj kot lani ion a!¥e je ,_st?B‘šča in v Največji delež imajo pri tem ,J »ri^ ti,nasal lani mi- ' ‘ di^liinr °® in ie ................ Sl !riavi‘“n° 240 ono T narasel letom v pri‘ tna1. Promet m • Avt°-K m njeeiv,,- blaga n>ed na* nat,rašat9 s» Obra pokrabnske- K > o k aVnavali S’ ‘Udi aerih že *°v. Pobril;rUga vPraša-'P, 1 nekai skle- nil,'''‘nik p. .. h ‘S’ da se I6 je spo' t *dih pl j Pokraji- 6 Uiedogr ^ m°žnosti * kalJed^ko f 0dnega insti-tNsk ,ega so v Trstu, K Poleg drugih * <>eS‘eP0‘eguje tudi ,W8JSl v sP°ročil, da X.1'. pal. sp°ru CRDA K ^ in ^,mari’ vodstvu ftUnist rstvu za 1C°lenp0Vpi',ašar'ie hca, ali ne bi tu- d8U , — v °jiin , dneva aoslutžba»k-tln f- h drUgih ,° s‘or'll čts.6lise o.,p?kraj>nah da , dejal, C ai°*i0 Prosti;’ ki ‘°č- . 'n,, klon., ste dni ter da S ®ol!e 'roste dr SS1’ ^diti •kr" bil. Je izreki, ProSni‘' hih-6htar, . Prav« u besede, CSruip4i t ‘mna — Vni stV0 Val' H da ni N > be Ja bodo ta- ■“> " SS“ «»* 2n9 le Pok •’ Dolise v n thiliin ajlna Pri-Vi'ion „°V »r za v»]„ ‘etliv,- °b st„, razstavi vePia ltahtnici pro' *hi Je- s l»k; da \Ni , skrhr,*'Ilerver''ral l,tii,if*lja stn -StVu 7-ar"-% * šni'lavtičnin nal0žila «i Ni;*01* dif;6 ‘P indu. vko °m' ki n- ’ da v -.O ’50Cl s;°ud,s,v«o tn"N in3e* Svet°-hi ", P11 je so se tu- >4?'oVotavku s °8oč sta C U Vn4l,a2liko v ki s' S 's* 1'iso°PuSi!»laS°,v!nistif-em odgovorom niso zadovoljile, ker so prepričane, da se je proizvodnja v teh podjetjih močno povečala. Zahteva s:ndikalnih organizacij je toliko bolj upravičena, ker so mezde v lesnih podjetjih nai-nižje v goriški pokrajini in ker še delavcem ne priznava akordno delo. «»------- Fltiorografiranjc otrok v Obe trgovski podjetji sta prejeli v letu 1960 okoli 45 odst, vseh kontingentov Trgovinska zbornica je včeraj objavila seznam 19 grosističnih podjetij z jestvinami v Gorici in kontingente semenskega olja, kave, kavnih nadomestkov, sladkorja in popra, ki so jih prejela v letu 1960 v okviru proste cone. Iz razpredelnice je razvidno, da je bilo v tem letu nakazanih skoraj 13.000 stotov olja, 3.690 stotov kave, 1.474 stotov kavnih nadomestkov, 10.500 stotov sladkorja in 70 stotov popra. «Isontina Alimentari« je prejela največ semenskega olja, in sicer 5.700 stotov (43 odst. celotnega kontingenta), Mattioni je prejel levji delež kave, in sicer 1.683 siotov (45 odst. celotnega kontingenta), ulsontina Alimentari« je prejela 666 stotov kavnih nadomestkov (45 odst.), 4.115 stotov sladkorja (39 odst.) in 36 stotov popra (51 odst. celotnega kontingenta). Pri razdeljevanju kontingentov omenjenih vrst blaga so prišla v poštev naslednja trgovska podjetja; ((Alimentari Giovanni Bigot«, Augusto Bressan, Giuseppe Carlotto, Pokrajinski a-grarni konzorcij, «Cooperativa del lavoro«, Goriška nabavno-prodajna zadruga, Delavske zadruge, Hausbrandt, »Isonti-na alimentari«, «La Provvida«, Tullio Luzzatto, Mattioni, Gio. vanni Orlando, Maria Pecile. Luigi Plet, «Torrefazione caf-fč San Giusto« in Silvio Ve-ronesi. Danes pogreb dr. Rakuščka V četrtek v zgodnjih jutranjih urah je v goriški mestni bolnišnici po dolgi in mučni bolezni umrl dr. Alfonz Ra-kušček, višji sodni svetnik prizivnega sodišča v pokoju in honorarni svrtnik kasačij-skega sodišča. Pogreb bo danes, v soboto, dopoldne ob 10. uri iz bolnišnice v Ul. Vit-torio Veneto. Od tod bodo pokojnikovo truplo pripeljali v cerkev sv. Ignacija na Travniku, kjer bo cerkveni obred in nato na glavno mestno pokopališče ob Tržaški cesti. Pokojni dr. Rakušček je bil inana osebnost, ki so jo cenili ne samo slovenski rojaki v Gorici in na Goriškem, ampak tudi Italijani, zlasti tam, kjer so ga imeli priliko spo- 2upanstvo iz Sovodenj opozarja vse prizadete, da bodo v ponedeljek 20. t. m. z začetkom ob 9. uri dopoldne pregledali in fiuorografirali v prostorih osnOvne šole v Sp-vodnjah . otroke s področja te občine. S te?n v zveži tfabi starše da poskrbijo, da bodo ob navedeni uri zbrani tam tisti njihovi otroci, ki pridejo za to v poštev. IIIIHIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIHIIIHHIHIIHHIIIHIIIIHHHIIHHHIHHHIIIIIIIHIHHHIHHHIIIIIHIIIIIIIIIII Jutri Juventina proti Itali Odločilna teKma za naslov prvaka Resen kandidat za prvo mesto je tudi Podgora Jutri bo gost Juventine na štandreškem igrišču Itala iz sam ga je odpeljal v goriško j‘7rad'žke; Ek'pa tvori z Ju-bolnišnico kjer so mu obve- ventino in Podgoro trojico vo. decih v tej skupini. Srečanje dveh najbolj konkurenčnih moštev v. tej skupini za. končni naslov prvaka, bo zelo zanimivo. Obeta se tudi, da bo tekma nudila lep zali rane in ga poslali domov. Okreval bo v šestih dneh. Nezgoda dijaka pri telovadbi Ob 14. uri so pripeljali 14- j nogomet, ker so gostje precej letnega Edija Pegana iz Re- j disciplinirano moštvo. Ce bo dipuglie zaradi zloma desne roke in šoka v tržiško bolnišnico, kjer bo ostal okoli 40 dni. Pegan je kot vsak petek imel uro telovadbe na šoli in je nerodno padel, tako da bo za nekaj časa nosil posledice. Juventina zaigrala tako, kot' v začetnem kolu, ko je v Gra. diški premagala Italo s 4:2, ni težko soditi, kdo bo jutrišnji zmagovalec. Od takrat sem se je Itala precej popravila in ni izključeno, da bo poskr- Solkanski most v cvetju Malokdaj je pomlad tako zgodaj potrkala na vrata kot letos. Sele 'polovica marca je za nami, pa je v cvetju skoraj vse sadno drevje. Marelice cvetejo že kakšen teden, te dni pa so se razcvetele tudi prve češnje, ki so nekoliko počasnejše kot drugo drevje. Živimo torej sredi prave pomladi, čeprav bo koledarska šele čez nekaj dni. Ljudje so za nekaj tednov razdelili deželo na dva dela, toda pomlad se ni ozirala na to, kot se ne ozira sonce, ki greje vsevprek kot poleti. O tem so se lahko včeraj prepričali mnogi Goričani, ki so se po treh tednih spet odpeljali čez mejo v Soško dolino, ko so motrili solkanski most skozi cvetoče češnjeve veje. bela za presenečenje. Povabljeni so sledeči igralci: Devetak, Paškulin, Mozetič, Puia, Furlan, Costelli, Pe-tejan, Pischi, Ferfolja, Haufer in Comelli. V. N. —^-«»----- Huda nesreča pri Villessah 59-letni Mihael Gerin iz ViL lesse se je danes opoldne peljal s svojim mikromotorjem v Gradiško, ko je nenadoma in iz neznanih vzrokov priletel z vso silo v neki mali tovorni motocikel. Mimoidoči so nesrečnemu Gerinu takoj priskočili na pomoč in ko so videli, da je mož. zelo slab so ga naložili na neki osebni avtomobil in ga nemudoma prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima globoke rane in udarce po glavi in pretres možganov, tako da je mož v resni nevarnosti. O zadevi se zanima policija iz Gradiške. Preprečen požar v Krminu Včeraj okrog 16. ure so poklicali goriške gasilce v Bra-čan pri Krminu, kjer je začelo goreti v stanovanju Ales-sandra Romanuta v Ul. Zorut-ti št. 7. Ogenj se je razširil od dimnika, v katerem so se vnele saje, na bližnje tramovje ostrešja. Po enournem delu se je gasilcem posrečilo pogasiti požar in preprečiti večjo škodo. Vkljub temu pa je ogenj povzročil na tramov-ju okrog 30.000 lir škode, za katero lastnik hiše ni krit z zavarovalnino. Na pokopališču v Tržiču so odkrili veliko granato iz prve svetovne vojne Na pokopališču v Tržiču so grobarji pri kopanju grobov našli veliko granato težko o-krog dva stota, ki je ležala dva metra in pol pod zemljo. Grobarji so takoj obvestili vo. jašfko poveljstvo, ki je poskrbelo za odstranitev granate. Ugotovili so, da je bila granata še iz prve svetovne vojne in da je bila še učinkovita. znati med njegovim službovanjem. Rodil se je 19. marca 1877 v Kobaridu in bi torej jutri dopolnil 74 let. Njegov oče je bil občinski tajnik v Kobaridu in je imel precej otrok, ter skoro vse izšolal. Pokojnik je dovršil osnovno šolo v Kobaridu, srednje šole v Gorici, doktoriral pa je v Gradcu, ter stopil n ato v sodno službo. Služboval je najprej dve leti v rodnem Kobaridu, nato pa je bil precej let preiskovalni sodnik v Trstu. Pod fašizmom je bil kot Slovenec tudi on prestavljen v notranjost države ter služboval dolgo v Vercelliju. Pozneje je bil imenovan za predsednika goričkega tribunala, kjer je ostal do leta 1948, ko je napredoval za svetnika prizivnega sodišča t) Benetkah. Pred nekaj leti je stopil v pokoj, malo prej pa je postal še honorarni soetnifc kasacijskega sodišča. Po upokojitvi se je naselil v Gorici, Ul. Seminario št. 3, toda ni mu bilo dano dolgo uživati zasluženega pokoja. Kot sposobnega in nepristranskega sodnika so ga, kot rečeno, cenili povsod in tako tudi v Vercelliju in v Benetkah, kjer so ga poznali kot «il tedescon, ker pač Slovencev niso poznali. Soprogi in sorodnikom izrekamo ob tej težki izgubi naše sožalje. Z vespo se je zaletel v avto V četrtek okrog 13. ure je prišlo sredi Ronk do hude prometne nesreče, ki je skoraj stala življenje 18-letnega tekstilnega delavca Giorgia Clementeja iz Ronk. Ta se je peljal s svojo vespo po Ul. Serenissima proti tekstilni tovarni. Pri Largo Petrarca pa mu je prečkal cesto gradbeni podjetnik At-tilio di Varmo iz Tržiča, ki je hotel s svojo lancio ardeo na levo stran ceste, elemente je z vespo precej močno treščil v stranico avtomobila in padel na tla. Z nekim zasebnim avtomobilom so ga takoj odpeljali v bolnišnico v Tržiču, kjer so mu ugotovili več poškodb na glavi, zaradi katerih se bo moral zdraviti v bolnišnici 30 dni. V PROSVETNI DVORANI V GORICI Korzo Verdi št. 13 v nedeljo 19, t. m. ob 16. uri Proslava praznika žena Po govoru o pomenu tega mednarodnega praznika naprednih žena za našo narod-no manjšino v Italiji, predvsem pa za naše žene in matere, bo sledil kulturni program, pri katerem sodelujejo: 1. Tamburaši s Proseka-Kontovela 2. Folklorna skupina z Opčin 3. vmes deklamacije in recitacije Napredne goriške žene vabijo tudi može in fante k čim večji udeležbi. iiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii OD VČERAJ DO DANES KINO J v GORICI CORSO. 17.15: «Venera v vizo-nu», Elizabeth Taylor, Eddie Fisher. Cinemascope V barvah; ameriški film. VERDI. 17.30: «Ester in kralj«, J. Collins in R. Egan. Cin& mascope v barvah ameriški film. VITTORIA. 17.00: «Smeh radosti«, A. Magnani in Toto. Italijanski film. CENTRALE. 17.00: živi in mrtvi«, V. Priče in M. Da-mon. Technicolor. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. MODERNO. 17.00: ((Svet brez konca«, H. Marlowe in N. Gates. Cinemascope v barvah. v TRŽIČU AZZURRO: »Resnica«, Brigitte Bardot in režija Clauzot. PRINCIPE: ((Francozinje in ljubezen«. EXCELSIOR: ((Neapeljski zaliv«, Clark Gable in Sofia Loren. NAZIONALE: »Londonska pošast«. DEŽURNA**LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna D’Udine, Ul. Rabatta št. 18, tel .21-24. »n — TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici r.ajvišjo temperaturo 21,4 stopinje nad ničlo ob 14. uri in najnižjo 2 stopinji nad ničlo ob 7 50. Povprečna dnevna vlaga je bila 65-odstotha« PRIMORSKI DNEVNIK 18. mar« Ob zaključku drugega dela namiznoteniškega turnirja za pokal Istranov Sedmo povratno kolo nogometnega prvenstva Alige Milan si bo skušal utrditi položaj na račun Videmčanov In ter in Juventus na domačih tleh * Nedelja derbyjev Tudi če zveni čudno, pa ni mogoče mimo dejstva, da se nogometno prvenstvo, vsaj za favorite, začenja šele sedaj. In to v VII. povratnem kolu. Še prejšnjo nedeljo bi marsikdo stavil, da bosta Inter in verjetno tudi Juventus povečali razdaljo med njima in zasledovalci in da je Milan že odrezan iz borbe za naslov. Danes pa je treba napra- viti korak nazaj in priznati, da prvi stolček še ni tako gotov v rokah Herrerovih i-gralcev in da je tudi drugo Juventusovci mesto v resni nevarnosti. Za ta nov položaj na vrhu lestvice A lige imata največ zaslug Milan in Lecco. Ce je bilo mogoče tudi pričakovati zmago Milana nad Ju-ventusom, predvsem tudi za- Nedeljske nogometne tekme A — LIGA Bart-Atalanta Fiorentina-NapoH Ioter-Padova Juventus-Torino L R. Vicenza-Catania Roma-Lazio Sampdoria-Lecco Spal-Boiogna Udinese-Milan B — LIGA ALESSANDRIA-.TRIESTINA Brescia-Verona Catanzaro-Messina Como-Heggiana Novara-Prato Ozo Mantova-Genoa Palermo-Marzotto parma-simmentnal Monza SambenedetteseFoggia Venezia-Pro Patria radi ugodnosti lastnega igrišča, pa skoraj ni bilo človeka v Italiji, razen morda v Lec-cu, kjer optimisti verjetno niso manjkali, ki bi pripisal celoten uspeh domačinov. Lecco je bil torej glavni junak dneva in zastonj se Herrera tolaži, da je to moštvo na robu izpada. Priznati je treba, da so igralci Lec-ca spravili na kolena trenutno najbolj tehnično enajsto-rico Italije, kar jih bo seveda spodbudilo k poskusu, da se rešijo iz dna. Sicer uspehi na njihovem igrišču niso tako redki: samo Fiorentini se je posrečilo zmagati v drugje kot na domačem igrišču. Pa čeprav v borbi z Milanom. Drugi derby tega kola bo v Rimu med Romo in La-ziom. Razlika med nedeljskima nasprotnikoma je precejšnja in bi jo lahko primerjali dnevu in noči. Roma je na vrhu lestvice, Lazio pa prav na dnu in je že praktično obsojen na izpad. Toda v der-byju ne gre samo za točke, pač pa tudi za prestiž in kampa-nilizem je včasih boljša pogonska sila kot nagrada dveh točk. Ta tekma bo brez dvoma v središču zanimanja, ne morda toliko zaradi Rome pač pa zaradi Lazia, ki je v tekmi za italijanski pokal odpravil z izdatno serijo golov Como. Sicer je res, da so imeli domačini pred seboj drugo-ligaško moštvo, a je tudi res, da je pomlajena rimska ekipa pokazala več življenjske sile in živahnosti v napadu. Oči ljubiteljev nogometa bodo uprte tudi v Genovi, kjer bo spopad med Sampdorio in nedeljskim junakom Leccom. In med revnimi nasprotniki ne bo ta edina zanimiva tekma. Zanimanje bo vzbudilo prijavila pod imenom Tischer, pa čeprav so odgovorne osebe dobro vedele, da je Paur italijanski državljan z italijanskim potnim listom. Sicer je Paur že zaprosil za avstrijsko državljanstvo, vendar to ne spremeni kritičnega položaja, v katerem so se znašli avstrijski hokejski krogi. Sedaj pričakujejo odgovor avstrijske in predvsem tudi mednarodne zveze. Totocalcio Barl-Atalanta Fiorenttna-iNapoli Inter-Padova Juventos-Torino L. H. Vicenza-Catania Roma-Lazio Sampnoria-Lecco Spal-Boiogna Udinese-MUan Catanzaro-Messina Parma-Simmenthal Pesaro-Cagliari Aquila-Marsala Como-Heggiana 1 X Savona-Fanfulia 1 V Zagrebu konec šahovskega prvenstva FLRJ Trifunovič pred na prvem mestu Pucem lestvice Mihaljčišin, Minič in Marovič novi šahovski mojstri ZAGREB, 17. — Danes se je v hrvatski prestolnici zaključilo XVI. šahovsko prvenstvo Jugoslavije. Zmagal je dr. Trifunovič, ki je v zadnjih kolih ušel najnevarnejšemu tekmecu, ki se mu je kot senca držal, Pucu. Med njima je bila najhujša borba, ki pa se je končala v korist Trifunoviča za razliko 1 same točke. To prvenstvo je proglasilo nove mojstre in sicer Mihalj-č’šina, Miniča in Maroviča. Rezultati zaključnega kola prvenstva so naslednji: Matulovič-Djantar 1:0, Kara-klajič-Damjanovič remi. Mi-haljčišin-Stupica 1:0, Puc-So-frevski remi, Trifunovič-Udov-čič remi, Šuvaljič-Sokolov 0:1. Cirič-Minič remi, Marovič-Cu-derman remi, Vošpernik-Rabar 0:1, Bertok-Krstev 1:0. KONČNA LESTVICA TRIFUNOVIČ 13.5, Puc, Ma-tulovič in Udovčič 12.5, Čirič 11.5, Mihaljčišin, Marovič, Minič, Rabar 11, Bertok 10.5, Ka-raklajič 10, Sokolov 9.5, Cuderman 9, Sofrevski in Damjanovič 8, Stupica in Vospernik 7.5, Djantar 6.5, Krstev, Suva-Ijič 3.5 itd. Danes na pobočju Abetona Smučarke v borbi za «Pokal Foemina» ABETONE, 17. — Jutri ir. pojutrišnjem bo na_zasneženih pobočjih Abetona že tradicionalno tekmovanje žensk v smuku in slalomu za ((Pokal Foe-mina». Tekmovanja se bodo udeležile številne smučarke 'z Italije, Avstrije, Francije, Belgije in Švice. Italijo bodo zastopale Jerta Schir, Pia Riva, Jole Poloni in Lidia Pedroncelli. da imenujemo samo najbolj znane, medtem ko bo od Avstrijk gotovo prisotna lanskoletna zmagovalka Haasova. Medtem ko Belgija in Švica še nista poslaii svojih tekmovalk, so Francozinje že na kraju s Tetaillono-vo, Mermoudovo, Moyrandovo ih s sestrama Goitschel. S pridobitvijo novih točk Bor še bližji končni zmagi Tudi igralci so odnesli večji del kolajn in drugih nagrad S tekmovanjem dvojic se je v sredo zaključil drugi del namiznoteniškega turnirja za pokal Istranov. Na tem delu turnirja je nastopilo manjše število igralcev kot v januarskem otvoritvenem tekmovanju. Tudi tekme so bile manj zanimive z izjemo turnirja posameznikov C-skupine, kjer je bila konkurenca mnogo večja in raven iger znatno višji. Igralci ŠZ BOR so tudi tokrat pobrali levji delež točk Od ostalih udeležencev si je RAS precej izboljšal položaj v lestvici, predvsem po zaslugi odličnih igralcev, ki so zasedli vsa prva mesta v prvi in drugi skupini posameznikov in v prvi skupini dvojic. S tem uspehom je RAS začel ogrožati drugo mesto Istranom. Igralci istrske mladinske sekcije so želi največje uspehe v B-skuptni dvojic, kjer so nabrali 130 točk, medtem ko so razočarali v tekmah posameznikov. BOR je imej najbolj številno reprezentanco s 15 posamezniki in z 9 pari. Mnogi igralci so bili izločeni že po prvih kolih, večina pa je prebredla začetne težave in dosegla vidne uspehe. Najbolj važni so prvo in drugo mesto Tomšiča :n Ukmarja v C-skupini, vsa tri prva masta Merlaka, Tomšiča in Ukmarja v B-skupini ter zmaga Edija in Borisa Košute v B-skupini dvojic. Poleg teh so precej prišli do izraza tudi drugi igralci Bora kot Stanisa, Ku-ferzin, Vitez in predvsem mladi Milič. Ob koncu tega dela prvenstva lahko potegnemo vsoto uspehov, katero najbolj zgovorno prikažemo z navedeno razpredelnico. Društvo BOR RAS ISTRIA SOFFITTA CG ŠTUDENTI MONTUZZA Skupine posameznikov C 245 0 60 5 . 25 40 B 95 15 35 0 15 10 A 15 135 0 40 0 0 Dvojice Skupno B A tretjo ekipo. Praktično si je Bor že dokončno zagotovil zmago, ker nihče ne bo mogel nadoknaditi v zadnjem delu turnirja tolikšne razlike. Z nedeljskim deželnem prvenstvom se bo zaključilo to plodno delovanje namiznoteniškega odseka, ki bo odslej skoraj mesec dni miroval. V tem času bo treba premisliti na hibe, a tudi na uspehe in nagrade, ki so jih posameznik, odnesli na tekmovanju za pokal Istranov. Najbolj uspešen je bil do sedaj Tomšič, ki si je osvojil štiri kolajne: tri za prva mesta med posamezniki in eno v doublu. Edi Košuta je bil dvakrat uspešen v igri parov, prvič s Tomšičem, drugič z bratom Borisom, ki je tudi prišel do nagrade. Do kolajne je prišel tudi Merlak in sploh so Borovi igralci odnesli večji del postranskih nagrad, čimer so potrdili moč tega športnega združenja. P—zio 300 0 130 0 90 0 30 110 30 40 0 0 685 250 255 85 130 50 VOZNI RED VLAKO! tudi srečanje med Barijem in Atalanto ter med enajstori-co iz Vicenze ter Catanio. Spored nedeljskih tekem pa obsega tudi toskanski derby med Spalom in Bologno. Tudi v tem primeru bo šlo več kot za točke za prestiž. niuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiliuiiiil Najboljši smučarji na svetu Mednarodni juniorski nogometni turnir UEFA Guy Perillat med moškimi Heidi Biebl med ženskami Tudi v smuku Francoz najboljši, medtem ko je častno mesto v slalomu pripadlo Avstrijcu Stieglerju DUNAJ, 17. — Avstrijski dnevnik »Arbeiter Zeitungs je sestavil lestvico najboljših smučarjev na svetu na podlagi letošnjih rezultatov tekmovanj. Dnevnik je objavil ne samo splošno lestvico, temveč tudi razpredelnice najboljših v smuku, slalomu, veleslalomu in v alpski kombinaciji. Naslov najboljšega smučarja je pripadel Francozu Guyu Pe- Leccu, medtem ko so igralci slednjega moštva prisilili Inter v srečanju prvega dela prvenstva na neodločen izid. Sicer je ta rezultat že skoraj pozabljen, si misli Herrera, kateremu je žal, da se mu ni posrečilo napraviti 13. Ne na totocalciu, pač pa na seznamu pozitivnih zmagovitih nastopov Interja. Nedeljsko sedmo kolo prvenstva bo nudilo precej materiala za razglabljanje. Predvsem bomo videli česa bodo zmožni velikani. Inter bo sprejel v goste Padovo, in njegovi napadalci bodo našli v Roc-covem sistemu obrambe trdo kost. Ce jo bodo oglodali ali ne je vprašanje, na katerega danes ni mogoče odgovoriti, pa čeprav je to v možnostih milanskih igralcev. Tudi Juventus bo po nedeljskem porazu zaigral pred domačim občinstvom in bo sprejel v goste someščane. Derby bo verjetno precej vroč in če se ne bo vmešala kaka smola, ki zadnje čase zasleduje turinske prvake, bi moral- Juventus obogateti za novi dve točki. Precej slabše bo za Milan, ki se bo moral preseliti v Videm. Brez dvoma bo našel domačine pripravljene, da drago prodajo kožo. Videmča-ni so se v zadnjem času precej opomogli in so se z u-spešnimi nastopi nekoliko dvignili više v lestvici, pa čeprav se še niso mogli izmazati izven nevarne cone. Voda jim je že prišla do grla in ker je treba najti poti za rešitev, je ni mogoče iskati Škandal v hokejskih krogih Italijanski državljan nastopil za Avstrijo? DUNAJ, 17. — Iz Innsbrucka je prišla precej zanimiva vest o škandalu, ki je nastal v avstrijskih hokejskih krogih. Tamkajšnji list «Kurier» je objavil vest, da je med svetovnim prvenstvom v hokeju na ledu nastopil za Avstrijo pod lažnim imenom italijanski državljan Paur doma iz Južne Tirolske. Avstrija je igralca imiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiuiimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiH rillatu, ki vodi tudi v lestvici smuka, medtem ko je v slalomu prvo mesto zasedel Avstrijec Stiegler pred Perillatom in Burgerjem (Avstrija). V ženski konkurenci je prvo mesto v splošni lestvici pripadlo Nemki Heidi Bieblovi. Deželno žensko prvenstvo v odbojki V Gorici prvi nastop Borovih odbojkaric Tekma bo v nedeljo ob 10.30 na igrišču AGI na Trgu Medaglie d’oro V nedeljo se bo začela prva runda deželnega prvenstva v odbojki za ženske ekipe. Na tem turnirju, za katerega so se prijavile najmočnejše tržaške in goriške ekipe, 'bodo sodelovale tudi igralke športnega združenja Bor, ki so se zanj tudi vestno pripravile. borbo Dekleta gredo v najboljšo voljo, da se izkažejo in če jim bo tudi sreča mila, smemo pričakovati od njih prijetna presenečenja. Dovolj je, da znanje, do katerega so prišle z resnim treningom in s številnimi nastopi, do skrajnosti izrabijo in da se iznebijo razumljive živčnosti, ki jim je že na lanskem turnirju precej škodila. Ce bodo vztrajne in borbene, lastnosti, ki dekletom Bora ne manjkata, tedaj upamo, da bodo imele igralke od turnirja in od posameznih i-ger precej zadoščenj. Odbojkarska zveza je že pripravila razpored tekmovanja, ki se bo začelo za Borova dekleta v Gorici. Slovenska tržaška ekipa bo morala odigrati tekmo prvega kola v goriški telovadnici na Trgu Medaglie d’oro, kjer bo v gosteh tamkajšnje AGI. Tekma se bo začela ob 10.30. Danes ni mogoče predvidevati zmage tržaške ali goriške ekipe, ker moči slednje malo ali nič ne poznamo. Brez dvoma bodo imela goriška dekleta za seboj precejšnje število navijačev, ki jih bodo spodbujali. In podoben zbor bi morale imeti tudi Borove igralke, ki si zaslužijo spodbujanja goriške slovenske mladine. Upamo, da b odo i-gralke Bora prijetno presenečene če bodo imele na igrišču v Ul. Diaz za seboj gledalce, ki jim bodo v moralno pomoč. Dekletom, ki bodo zastopale barve športnega združenja pa želimo obilo u-spehov na tem prvenstvu. Njej sledijo same Avstrijke in sicer Netzerjeva, Heeherjeva. Jahnova in Haasova. Splošna svetovna lestvica najboljših smučarjev je naslednja: 1. Perillat (Fr.) 268 točk 2. Stiegler (Av.) 169 3. Alberti (It.) 148 4. Nenning (Av.) 123,5 5. Schranz (Av.) 177 6. Duvillard (Fr.) 116,59 itd. GUY PERILLAT TENIS Sovjetski igralci povabljeni v ZDA CHICAGO, 17. -- Ameriška teniška zveza je povabila sovjetsko naj pošlje v ZDA nekaj igralcev, da bi se udele- V nedeljo2. Italija -Jugoslavija Prve tekme bodo 30. t. m., zadnje pa v soboto 8. aprila RIM, 17. — Prireditveni odbor mednarodnega juniorske-ga nogometnega turnirja, ki bo v organizaciji UEFA na Portugalskem, je sestavil dokončni razpored tekem, ki bodo po naslednjem vrstnem redu (v oklepaju navedene črke pomenijo pripadnost eni od skupin, v katere so razdeljeni udeleženci): I. kolo— četrtek 30. marca Porto 14.30: Jugoslavija - An- glija (A) 16: Italija - Portugalska (A) Lizbona 14.30: Turčija-Av stri j a (C) Nem- 16: Španija-Vzhodna čija (C) Braga 14.30: Belgija - Zahodna Nemčija (B) 16: Holandska - Romunija (B) Leira 14.30: Francija - Polj- ska (D) 16: Madžarska - Grčija (D) II. kolo — nedelja 2. aprila Lizbona 15: Italija-Jugosla- SMUCANJE ZERMATT, 17. — V prvem dnevu mednarodnega smučarskega tekmovanja «Blauherd» sta v smuku med moškimi zmagala Italijan Bruno Alberti in Francoz Viollat, ki sta dosegla nov rekord proge. V ženski konkurenci je prvo mesto pripadlo ravnotako z rekordnim časom Švicarki Gertschevi. Bor je, kot je razvidno iz razpredelnice, v vodstvu s 430 točkami razlike, kar pomeni, da si je nabral v poldrugem tednu tekmovanj skoraj 48 odst. vseh možnih točk. Če te prištejemo k točkam, ki so jih igralci Bora nabrali na januarskem turnirju, pridemo do 1030 točk prednosti nad drugopla-sirano Istrio in celo 1200 nad V nedeljo se bo ob 8.45 začelo na stadionu »Prvi maja deželno namiznoteniško prvenstvo. Od Borovih igralcev imajo pravico do nastopa GRBEC, TOMSIC, UKMAR, KOŠUTA EDI, MILIC in MERLAK. V ženski konkurenci bodo lahko nastopile vse Borove igralke, ki so se udeležile pokrajinskega prvenstva. Tekmovanje deklet se bo začelo ob 15. uri. V Jutranjih urah pa naj se zglasijo na stadionu samo tiste, ki nastopajo v mešanih dvojicah. V juniorskem prvenstvu bo Bor zastopal samo MILIC. iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii vija 16.30: Portugalska - Anglija Porto 15: Zah. Nemčija-Romunija 16.30: Vzh. Nemčija - Avstrija Evora 15: Madžarska - Polj- 16.30: Francija-Grčija III. kolo — torek 4. aprila Lizbona 15: Grčija - Poljska 16.30: Zah. Nemčija-Holandska Porto 15: Madžarska - Fran- cija 16.30: Turčija-Vzh. Nemčija Coimbra 15: Belgija - Romunija 16.30: Avstrija - Španija Braga 15: Italija - Anglija 16.30: Portugalska-Jugosla- vija V četrtek 6. aprila bosta v Lizboni in v Portu z začetkom ob 16.30 polfinalni tekmi. Finalno srečanje in tekma za kvalifikacijo za tretje in četrto mesto bosta v Lizboni v soboto 8. aprila in sicer ob 15. uri kvalifikacijska in ob 16.30 finale. žili ameriškega prvenstva, ki bo od 17. do 23. julija v Chicagu. Verjetno bodo sovjetske teniške igralce povabili tudi na prvenstvo posameznikov, ki bo septembra v Forest Hillu. KOLESARSTVO Danes 25. dirka Milan-Sanremo MILAN, 17. — Jutri v soboto bo v Milanu start kolesarske dirke Milan-Sanremo, za katero so se prijavili vsi najboljši kolesarji od Anquetila pa do Van Looya. Vsega skupaj se je prijavilo 211 kolesarjev in kot so javili, se bo jutri prijavilo še pet z Anquetilom na čelu. Proga bo dolga 288 km in bo precej valovita z najvišjim vzponom na prehod Turchina. Potek dirke bodo oddajali tako po radiu kot po Evroviziji z začetkom ob 15.15. Maletičeva žalostinka «Cače moj,,.« (Nadaljevanje s 3. strani) med tistimi kompozicijami, ki je najbolj segla po svoji tematiki in izvajanju v srce kritikom in publiki iz vseh delov sveta. «Cačka» so peli Trboveljski slavčki potem še na Dunaju, v Sofiji in drugod. Tudi Tržačani so čuli to Ma-tetičevo žalostinko pod Suli-gojevim vodstvom leta 1951. Tedaj je bil pevovodja elitnega slovenskega mladinskega pevskega zbora ljubljanske Filharmonije in je popeljal svoje mlade pevce na obisk tudi k tržaškim Slovencem. Ivo Matetič se je rodil dne 10. aprila 1880 v mali istrski vasici Ronjge, zato si je po svojem rojstnem kraju prevzel umetniško ime Ronjgov. Po poreklu iz siromašne družine se je odločil za učiteljski stan. Učiteljišče je obiskoval v Kopru, a je moral že kot dijak mnogo pretrpeti od tujerodnih nasilnih italijanskih šovinistov. Zanj se je zavzel takratni profesor glasbe, ki je napovedoval, da bo ta mladi, skromni istrski dijak postal še kdaj plodovit in slaven skladatelj. In res! Matetič je ustvaril pozneje vrsto skladb, ki so ga povzdignile med mnoge vrstnike. Najbolj znana je njegova pesnitev kantata Roženice, kar pomenja neke vrste preprostega istrskega pastirskega pihalnega instrumenta, sopil, ker vanje sopeš t. j. pihaš. Ta skladba je izredno zahtevna, saj traja 25 minut, kar je za mladinski zbor res svojevrstna in veličastna ustvaritev. Matetič je | niku leta 1932. v času, ko je zahajal v Trbovlje, napisal nekaj solospevov nalašč za solistko Trboveljskega slavčka Reziko Koritniko-vo, med drugim solospev »Rodila loza grozda dva» in mlada pevka je nastopila s to skladbo na mnogih koncertih Trboveljskega slavčka doma in v tujini. Znana je tudi Konj-gova skladba »Pjesma slobo-di,» ki jo je napisal na besedilo istrskega pesnika Draga Gervaisa. Na Matetiča hranim mnogo spominkov. Zmeraj mi bo v spominu nenavadno srečanje z njim v Beogradu sredi vojne. Jaz sem bil preseljen ; družino v Srbijo, on pa je živel pri svoji hčerki Ivici, harfistki beograjske Opere. V ča-su pomanjkanja v letih lakote 1941—1945 je imel Matetič dragoceno žival, kokoško, ki jo je čuval v kopalnici, v popoldanskih urah pa jo je prenašal v park na Kalemegda nu, da se je tam napasla travice in je zato staremu skladatelju znesla jajce, dragoce-nost v takratnih hudih časih Nekoč sem ga srečal s putko na Kalemegdanu in tedaj sva srečna obujala spomine na prelepe dneve v Zasavju in kovala načrte za čas po osvoboditvi. Stari skladatelj mi je poslednjič pisal — tedaj je ležal bolan — iz postelje, preminil pa je lani 27. junija 1960 v bolnišnici v Lovranu star osemdeset let. Spomin nanj bo živel v skladbi «Ca-ček» in mnogih drugih. Zmeraj pa se bomo spominjali, da je to kompozicijo rodila usod na knapovska nesreča v Hrast- Prvenstvo Bora Nocoj zakljuce* s finalno tekne bci>s! „ aklju®0' Danes zvečer s* ^B*i nu «Prvi maj* z® ^ tianje prvenstvo ki. Nastopili bodo t ekipa Jadrana, m° niiiitf perle A in gojenci doma. jJM V nasprotju 1 ^ vestjo, dijaki ne -J v polfinalu, ker so ** četrtkovim tekmov*®^ ^ vrstili v finale. Zato ^ na sporedu najprej j ,med Gorico in vak1 nato nastop zmagova^^j po Škamperle A. tega srečanja se DO rije1 nalni tekm; spopi mesto z ekipo Dijas 1,0 Nocoj je tudi na sf°Jm Čanje ženskih ekip in tabornic. TO TIP 1. — prvi — drugi 2. — prvi — drugi 3. — prvi — drugi 4. — prvi — drugi 5. — prvi — drugi 6. — prvi — drugi ij !i 1 2 li i H 2- % v 1 5ovn jokal tej Nt Nli S »i stflai % murnu«*«* UT 6.12 R 6.40 D 7.14 A 8.45 R 10.24 A 12.55 R 13.32 A BENETKE-M1LAN -PARIZ-RIM-BARI ODHODI Bologna - Milan (*) Benetke - Turin -Rim Tržič (#*#) Benetke • Rim 10.14 DD Benetke - Milan • Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano - Benetke Cervignano - Benetke Benetke - Milan -Pariz Tržič - Benetke -Bari Tržič - Portogruaro 17.53 DD Benetke - Pariz (x) 18.38 A Tržič - Portogruaro 19.25 A Tržič - Cervignano 20.50 R Benetke 22.17 DD Benetke - Milan -Turin - Genova -Ventimiglia - Marseille - Mestre - Bologna - Rim 14.52 D 5.16 A 6.18 D 6.24 A 7.45 D 9.45 A 12.20 D 12.30 A Vid*® „ Videm • * Videm rtjjgij1 Videm ' * , Muencheo burg Videm jftii1 Videm * Dunaj Videm «8 13.55 DD Calalzo 14.26 A Videm («) 16.17 A 17.37 A 19.10 D 20.16 D 16.40 D 17.03 A (#) samo I. razred: (**) II. razred samo do Benetk; (#*#) ne vozi ob nedeljah; (x) od 1.10.60 do 20.5.61; (xx) od 3.10. 60 do 28.5.1961 VIDEM-DUNAJ -SALZBURG -MUENCHEN ODHODI 3.45 A Videm - Trbiž 20.27 A 21.37 A Videm Videm Videm Videm Muenche° Videm Videm Be»e 1960 do 26-21 OPČIN E-LJUB -BEOGRAD ODHODI jjjSi 0.19 D Opčine Zagreb * Opčine ir Na M h % >Ili' S t$t- 13.37 A 16.04 D 17.58 A 2C.00 A K - 'aPid°l>; A zec; O potniški N, 7.28 A . 8.32 D Opčine • „e|i> , 11.57 DD Opčine * . Ljubija" , ■ grad ’ r stanbul Opčine , V Ljubija"* grad Opčine Opčine ■.vK N predvaja danes 18., jutri 19. in v ponedeljek ‘ Metro Cinemascope Metrccolor i|lm leta so bila z* „j a. la. Delo v J JA težkega — , RO je postal n* vec — tod® ,.„tj , P Mil i*J .J N morala opr*vl$eiK>'f dela. V) -r"5 -,fi je gospodar u jdel* še ni nikoli