Po veè kot èetrt stoletja smo na Slovenskem ponovno doèa- kali izid enega od vrhunskih del svetovne biblicistike, Uvod v Novo zavezo ameriškega bib- licista Raymonda Browna (1928–1998). Zadnji primerljiv katoliški Uvod je leta 1960 iz- dal Alfred Wikenhauser, v slo- venšèini pa smo leta 1982 do- bili delo skupine francoskih bi- blicistov pod vodstvom A. Georga in P. Grelota. Brownov Uvod je enkraten v veè pogle- dih. Najprej `e v tem, da je de- lo enega samega avtorja, kar je nenavadno za takšno, skoraj le- ksikografsko delo. R. Brown, ki je spadal v sam vrhu kato- liških eksegetov, je bil skoraj trideset let profesor na eni naj- bolj znanih ameriških prote- stantskih teoloških fakultet Union Theological Seminary v New Yorku. S tem Uvodom, ki je izšel leto dni pred njegovo prezgodnjo smrtjo, je `elel Sve- to pismo in zgodnjekršèanska besedila èimbolj pribli`ati štu- dentom in vsem, ki so na za- èetku nekega sistematiènega poglabljanja v Sveto pismo. Knjiga je drugaèna od klasiènih Uvodov (str. 13) in `eli pred- vsem spodbuditi k anga`irane- mu branje Nove zaveze. Ni kompendij strokovnih teorij o izvorih svetopisemskih besedil, èeprav prikazuje znanstveno li- teraturo na impresivno izèrpen naèin, temveè (obse`en) pri- roènik za la`je razumevanje po- sameznih knjig Nove zaveze v kontekstu celotnega Svetega pi- sma in njenega zgodovinskega ozadja. Brown se tudi te`jih hermenevtiènih in teoloških vprašanj Nove zaveze loteva na dovolj poljuden naèin. Ob koncu skoraj vsakega poglav- ja je dodan razdelek “Vprašanja in problemi za razmislek”, v ka- terem je predstavljen pomen obravnavanega gradiva za seda- njost ter izèrpna bibliografija. Èeprav je bil Brown med katoliškimi biblicisti eden pr- vih, ki je v raziskovanje in in- terpretacijo Svetega pisma uva- jal zgodovinsko kritièno ana- lizo, zasleduje njegov Uvod uravnote`en pristop, nekakšno srednjo pot med klasiènimi Uvodi, kjer so izpostavljene predvsem razliène teorije stro- kovnjakov o obravnavanih be- sedilih, in med komentarji, ki razlagajo vsebino posameznih svetopisemskih knjig. Glavno pozornost posveèa besedilom Nove zaveze, kot jih imamo danes pred seboj, domneve o nastajanju in razliènih mo`nih oblikah tekstov pa podaja bolj ob robu. Izogniti se `eli kopi- èenju raznolikih teorij o virih besedila, ki niso ohranjeni. Knjiga je razdeljena na štiri glavne dele: I. Uvod v razume- vanje Nove zaveze (str. 41–124), II. Evangeliji in njim sorodna dela (str. 125–407), III. Pavlo- va pisma (str. 409–672), IV. Drugi spisi Nove zaveze (str. 673–798). V dveh dodatkih so predstavljene raziskave o zgo- dovinskem Jezusu (str. 801–813) ter judovski in kršèanski spisi, ki so povezani z Novo zavezo (str. 815–824). V prvem delu je treba posebej omeniti razdel- ka o “Naravi in izvoru Nove zaveze”, ter o tem “Kako bra- ti Novo zavezo”, ki podajata zgodovinski in metodološki okvir Nove zaveze in njene in- terpretacije. Predstavljene so razliène analize in pristopi, od tekstnih in zgodovinskih do re- toriènih in narativnih, od libe- ralnega do socialnega in femi- nistiènega pristopa. Vse to naj bi bralcu omogoèilo tudi ra- zumevanje sveta, ki je za be- sedilom, ter pomena besedila, kot so ga `eleli sporoèiti njego- vi avtorji, vkljuèno s “sensus plenior” — širšim pomenom be- sedila onstran dobesednega. Opis politiènega in dru`benega okolja Nove zaveze je natan- èen, a tudi nestrokovnemu bralcu dojemljiv, prav tako kot opis verstev in filozofij v èasu Nove zaveze, ki prinaša dokaze iz èasa pred l. 100 po Kr. Med- !  G8(1H #  : '()(; < </"  # tem ko je Brown skeptièen do Jezusove rabe gršèine ali njego- vega stika s helenistièno kultu- ro, moèno poudarja pomen te kulture za prve bralce novoza- veznih besedil. Brownova analiza evangeli- jev vkljuèuje koristno razliko- vanje med 1) gradivom o Jezusu (pripovedi o otroštvu in trplje- nju, zbirke izrekov in zgodbe o èude`ih) in 2) evangeliji (celotne pripovedi o Jezusovem javnem delovanju, njegovi smrti in vsta- jenju). Prav tako razlikuje med “dejanskim Jezusom” (1–33 po Kr.), o katerem informacije niso na razpolago, “zgodovinskim Jezusom” (33–66 po Kr.), ki je konstrukt strokovnjakov, in Je- zusom evangelijev (66–100 po Kr.), kot je predstavljen v zapi- sanih evangelijih. Zadnja podo- ba temelji na povstajenjskih pri- kazovanjih in je prilagojena ne- palestinskemu judovstvu in kulturi (str. 134–136). Zapisana je z namenom, da bi budila ve- ro. Razlike med evangeliji je potrebno spoštovati, ne pa za- megliti s harmonizacijo (str. 139). Brown sicer potrjuje ob- stoj vira Q in stalno vitalnost ustne tradicije izven Markove- ga evangelija, kljub temu pa je skeptièen glede konstruktov o t. i. Q-skupnosti, ali o dolo- èevanju razliènih stopenj raz- voja Q-tradicije. Na splošno je preprièan, da je potrebno bral- cem Svetega pisma najprej po- kazati, kako mikavne so te knji- ge in kako govorijo o èloveko- vem `ivljenju in skrbeh, pogo- sto sporna vprašanja virov, pis- cev, datacije itd. pa postaviti na konec razprav. Tako je Brow- nova analiza posameznih enot skoraj `e mali komentar, kar bo prispevalo k temu, da bo branje Nove zaveze z Uvodom razum- ljivo in prijetno. V tretjem delu Brown ob- ravnava Pavlova pisma, ki jih deli na pristna in devteropa- vlinska. V Uvodu prinaša 1) razširjeno in poglobljeno štu- dijo o “epistolarnih” znaèilno- sti novozaveznih besedil, 2) štu- dijo o Pavlovem `ivljenju in 3) o rekonstrukciji njegove teolo- gije (str. 411–453). Obdelana so vprašanja, kot so: Kako vzpo- rejati dokaze iz Pavlovih pisem in Apostolskih del? Je bil Pa- vel dosleden? Kakšen je bil nje- gov odnos do judovstva? Je bil enkraten? Je on ustvaril visoko kristologijo? Kaj je središèno njegovi teologiji? Brown po- ka`e, kako pomembno je za ra- zumevanje vsakega posamezne- ga Pavlovega pisma zavedanje ozadja, njegovega ukvarjanja s temi skupnostmi, kot na pri- mer liturgièni in vodstveni spo- ri s Korinèani. Z obèutljivostjo in izkušnjami obravnava kri- tiène teorije in kristološka vpra- šanja, kot na primer tista v Pi- smu Filipljanom 2–3. Izstopa tudi poglobljena razprava o vprašanju navdihnjenja Svetega pisma, ki temelji na 2 Tim 3,15– 16. Brown ne vidi prvotnega poudarka toliko na izpostavlja- nju navdihnjenosti vseh sveto- pisemskih odlomkov kakor na koristnosti navdihnjenega Sve- tega pisma za `ivljenje “Bo`jega èloveka” (3,17). Pri izbiri pisma za podrobnejše preuèevanje priporoèa posebej Prvo pismo Korinèanom, kjer lahko bral- ci hitro zaznajo tudi probleme svojega èasa in `ivljenja. Uvod zakljuèuje kritièno so- oèenje s še vedno aktualno raz- pravo o “zgodovinskem Jezu- su”, ki bi jo lahko vèasih para- frazirali kot “ustvarimo Jezu- sa po svoji podobi!”. Brown svari z ene strani pred nespa- metjo, da bi Jezusovo podobo, kot jo prika`e kak strokovnjak ali pa seminar strokovnjakov, razglasili za normo kršèanstva, z druge strani pa pred neupo- števanjem zgodovinskih razi- skovanj pri razlagi besedil (str. 811). Avtor nikoli ne poskuša prikriti, da je katolièan, in pri razlagi posameznih odlomkov ali vprašanj Nove zaveze po- ka`e tudi na specifiènost kato- liške tradicije. Njegovo preda- vateljsko delo med protestanti, episkopalci ali pravoslavnimi ga je naredilo obèutljivega za širo- ko podroèje kršèanskega `ivlje- nja, verovanja in tudi interpre- tacije Svetega pisma. Tudi za- radi tega je njegov monumen- talni Uvod `e deset let nepo- grešljiv pripomoèek študentom teologije in drugim izobra`en- cem, ki si `elijo pridobiti celo- vito podobo o vsebini in ozadju svetopisemskih besedil ter se kritièno sooèiti z vprašanji, ki jih pred teologa, kristjana in sle- hernega razmišljujoèega postav- lja sodobni èas. '%/"$""';