Mubljona, četrtek, 28. aprila 1955 Leto XXI. Štev. 101 Gi*Avft| u\ JUOOVO±tW| ORtCDNIK IVAN SLNKOVEC UREJA UHKDNISKJ ODBOS Llxt 'zhals vsaj? dan razen Petka. // Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDH UŽITE SE' m M cGtlUSKCu PRAVICA J L IZDfiJfi .i.J (JOŠKA t* a A VICA« USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 « MfcJJ NAilODNOOSVO-BODIX.NO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNE1>N1K IN TEDNIK OD OSVOBODITVE DO l. JUU 1KS1 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK 'I OD U JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« VČERAJ SE JE ZAČEL TRETJI KONGRES ZVEZE BORCEV NOV JUGOSLAVIJE Zveza borcev je prispevala svoj delež h krepitvi moralne in politične enotnosti naših narodov v Atthovem boju za zgraditev socializma ter obrambo neodvisnosti in v razvijanju mednarodnega sodelovanja Rednik Tito je poslal kongresu pozdravno pismo — Kongres sta pozdravila častni predsednik Svetovne federacije bivših borcev Vincent Auriol seKretar Federacije Curtis Campaigne — Referat o delu in nalogah Zveze borcev je imel predsednik Centralnega odbora ZB Aleksander Rankovič liani sp j’ aprila. V veliki unionski dvorani v Ljub-vije. Za to nHW-S za,ce* kongres Zveze borcev Jugosla-strani vise 7»«* n°* so dvorano okusno okrasili. Na čelni borcev''m-i?« Skf-«e jugoslovanskih narodov, velik znak Zveze velik k’ip maršala6Tita* rU ** delovno Predsedstvo pa je tov il,ra* je bila dvorana že polna delega- so prišli v Jugoslavije. Nekaj minut po pol devetih so nričli xr L-~ iicKaj minul uu pui ucvem Moša Pl {a j ngresno dvorano tovariši Edvard Kardelj častni predserfniL-'1« I*a M®r,inko> malo za njimi pa Vincent A n -H Svetovne federacije bivših borcev gospod bivših borpf»r* r^n generalni sekretar Svetovne federacije ste pozdravili z^rlnV^** ,C.a m P a i g n e Delegati so vse go-V knn» z t*c**pOtrajnim ploskanjem. naizaslu7n^”Snu oran' smo opazili v prvih vrstah naše Petra Sta mSu .0.rce- znane politične in državne voditelje novi?« i® ol‘da< Vladimira Bakarica, Blažo Jova-KolišP’vc ifna ® ® * n j a k a, Djura Puca rja. Lazarja *>sevskega, Borisa Kraigherja in druge. ganjen? jnim plo, spomin vseh padlih borcev, j^ka Zve?e Ko 1 * t Pre<^sed- Predsednik Rankovič je nato '0variša RankoviC'aV , Ju Sos-la. vij e sporočil, da tovariš Tito ne more ^vorana netkolilf ’ .s® Je Pa priti na kongres, poslal pa je kon_ t0variš Ran ko vi' ° Je gresu naslednjo poslanico, ki so 111 najprej povah'1^ i kongres jo delegat pozdravili z dolgo-2 enominutnim delegate, naj trajnim ploskanjem in vzklika- moikom počaste njem: Predsednik Tito kongresu »Tovariši in t ]jer v Varišice, i velikanska večina človeštva zdaj osebno n?!. ne morem tokrat “dalje bolj odločno nasprotuje nike Zvp k°t predstav uP°rabi atomske energije v vojne •tih inva,i* borcev in naših voi- namene in zahteva, naj bi te naj- 2«*n na tl’ ^ da to želinj najbor-nae‘n '""da "vam nabili za srečnejše življenje ljudi. ' ”8r^aJ^_?ri. sPreJemu skleDov! i štva. proti nevarnosti atomske in boju Jirol; Vsega k'bo°in° WmcniliIvaže™lnrisneA^k’ vodikove vojne mora po mojem -- - . m^»UubniIn'-r’ ki ^ dan^ bS mne"'iu sodelovati mnogomilijon- ^ J^a Kra^aJ:^ho_Ma- Kongres je nato izbral v de- gledamo na statistike in dolge kaj ste pretrpeli in prav tako meznikom. Svetovna federacija lovno predsedstvo tovariše Vladi- sezname vaših mrtvih, Vaših in- poznamo tudi Vaše junaštvo, ko se bori proti vzrokom spopadov, mira Bakarica, Spasenijo Babovič, validov, ki obsegajo nad poldrug ste obnavljali in gradili vašo de-Nedo Božinovič, Sava Brko vica* milijon padlih, več kot 350.000 želo, in sicer brez vmešavanja od zunaj, docela neodvisno. To je bilo tem bolj težavno, ker ste vi hkrati morali zagotoviti tudi Vašo varnost z oborožitvijo, kolikor je pač to potrebno, a to je na žalst še vedno potrebno, da bi obnavljali in gradili, hkrati pa tudi zavarovali obstoj.« Gospod Auriol je zatem poudaril, da želi Svetovna federacija zagotoviti vsem tistim, ki so se borili v vojni, dostojno življenje i in prispevati k temu, da bi na svetu ustvarili slogo, ki je tako potrebna narodom kakor tudi posa- proti nepravičnosti, predsodkom, neznanju, nemoči, nezaupanju in mržnji. Pripomnil je, da bo generalni tajnik Svetovne federacije g. Campaigne seznanil kongres z uspehi Svetovne federacije na tem področju z namenom, da bi žrtvam vojne zagotovila življenjska sredstva in jim omogočila, da bi ponovno dobili svoje mesto v družbi. G. Auriol je zatem izrazil priznanje Zvezi borcev nove Jugoslavije in ostalim organizacijam, ki so opravile veliko delo, ko so ustanovile šole, centre za readaptacijo itd. (Nadaljevanje na 2. strani) napredni ltarife ska mednarodna organizacija, ka- |£‘nka’ Dušana Petroviča-Šaneta, sveta. PrCdni ,Jut,Je tere člani ste Vi. Povzdignite svoj Dj ^ miroljubno uredi-| Prv> del dopoldanskega ple- miru kltJ>0rcev važen tev raznih spornih vprašanj in za varnega zasedanja konpesa je ^ se eedaiie h«?—?a. K’as in sodelovanje med narodi, ne glede 1 vod.11 toLT- Vladimir Bakanc, ki ka?a bolj eeni£ v ,n ki ga na politične in ideološke razlike. ^ Je zahvalil delegatom v umenu alerim 'J0- Vem, da ne- » , predsedstva za zaupanje, potem mir»ljubn^ ,S,Vetu ni všeč vaša Pa dal besedo gospodu Vincentu ?°nosni n, VJ°?a- ^hko pa ste V p"dg human'!h ®“ katere Auriolu, častnemu predsedniki. ki Ste b-m- °‘ »»VSI bojevniki 1“ VaŠa Organi*«.* bori. Svetovna fed«r^.i,i« hivših hor- G. Vincent Auriol pozdravlja kongres Krsto Crvenkovskega, Ivana Goš- 1 invalidov in sirot, starcev brez n jaka, Fadila Hodžo, Avda Huma, družine. Treba je samo pogle-i Blaža Jovanoviča, Edvarda Ksfo-eSnc^° povzročiti ***> M« "" !« «- ^inka jn pr*ee strahovitega t‘6y. uPorah?f'eduC bojn'h sred- v°jni. Vi"f dru.Ki sv.e' r_______________________ ^ aove jn t j ndi sami nosite mi ga priredili, me je globoko stj‘«*a vse to i^i*i-Ce .v0. ganil. Dobro vem, da pozdrav-V n in poslp^i« i -0C. .od tistih ljate Svetovno federacijo bivših W°V’ svetovni v ’• • nastale borcev, ko pozdravljate mene. V . rabljaii nainn,!!?-1’ v ka.teri bl prijetno dolžnost mi je, ker Vam haj ^aniokle\pv se.orožje. Ka- 0(j Svetovne federacije bivših pir».—v. ^ev mec visi xd»i v, <.a S ve to vn e f ederacije cev, kd je dejal: Beograd, 27. aprila (Tanj ug). Predsednik republike Josip hivših bor- 1 Broz Tito je danes odgovoril na vprašanje, ki mu ga je poslal Radio Beograd v zvezi z azijsko-afriško konferenco v Bandungu. »Vi ste izpričali sijajen zgled solidarnosti« j fronta miru zdaj na svetu močan činitelj v boju proti novi vojni i in 20 mednarodno sodelovanje. ‘ Mi, Jugoslovani, se posebno veselimo teh sadov, ker je kon- »Dragi prijatelji, prisrčen in topel sprejem, ki ste da pozdrav- utesnu”Veštvom meč visi zdaj grožnja, da bi prijateljstva in zaupanja, ter borcev prinašam pozdrave, polne 4tn“”‘‘‘1 V novi ^ — — prijateljstva m uri tlr,nislte in vnri-i, “Porabiti prek Vas tu med nami prav tako ih atornskn ,, -V’c bombe ter pozdravljam plemenito jugoslo-celo !>K0 orozie. t«. . _ , __ r_u,_. ® te*ni voi«-16 • priPrave na vojno ^ejitve sredstvi rušijo vse » Unnrak v minulosti bloških « ! kemičnih in bakte-?r°žje redstev, kajti atomsko t8*4 s .v*-081333’ marveč pre-vse strahotnim učin- Sh ' ^ Ali orožje. Te grožnje ' k d»slCjlfovešM °r°Žja’ W vansko ljudstvo, ki se je toliko borilo in toliko pretrpelo za neodvisnost svoje domovine, a tudi za neodvisnost vseh narodov in za mir na svetu. To sijajno ljudstvo, ki s svojim junaštvom še nadalje utrjuje to neodvisnost, naj doživi svoj prerod in naj ustvari dobo blaginje in člove-um izumil.1 jke svobode! Dovolite mi, da to teni0 in Preprečiti? Mo- prijateljstvo in ta pozdrav na- oramo preprečiti, kajti slovim tudi na Vašega legendar- nega in sijajnega voditelja mar- nja miru, kakor tudi v presojanju pravice azijskih in afriških dežel, da same urejajo svoje za-1 deve.iaki v mnogih konferenci nevladnih orgamza- LbSS' ?bClževinL bomoneSo jugoslovanskih krajih'so franra- cij> ,na *ateri £mo "e ^,orm proti moralni razorožiti dosegU tu^li ^ka vojaška pokopališča poleg Predsodkom m diskriminacij gmotno razorožitev. Razorožitev Yas!h’ kakor *udi Franciji posve krepitev odnosov med temi orga- lahko nevladne organizacije po svetu pomemben vpliv. Se mnogo stvari je, o katerih bi lahko govoril v zvezi s Svetovno federacijo bivših borcev. Toda z mnogimi izmed njih ste vi že seznanjeni. Mnogo več pa boste tudi slišali v prihodnjih mora biti splošna, sočasna in kontrolirana. Ne smejo jo uporabiti samo za določeno kategorijo orožja, marveč mora obseči vse orožje, da bi tako olajšali strahovito breme, ki teži narode, ki jim preprečuje, da bi se razvijali v čeni spomeniki. Spominjajo nas držav teh načel ne izpolnjuje blaginji in’ da bi posvečali svoje vanja in z, županjem, da smo se tot* nanalnna /iioVvimmi+nvpVrt ... J no camA cVurmn Unnu »*»> Pod vodstvom našega častnega ^ _______________________ predsednika g. Auriola, ki je bil mesecih o bivših borcih, ki so na našo skupno ljubezen in naše izvoljen za predsednika konfe- . pokazali, da združeni v Svetov— skupne ideale neodvisnosti Vse 1 rence, hil sprejet kljub j ni federaciji, ustanovljeni na to nas zbližuje. Te skupne žrtve ogromnim težavam in velikim raz- | skupnih izkušnjah iz vojne in na in ideali ustvarjajo med nami likam v mnenjih in vzlic napo- žrtvah, lahko veliko bolje, ka-tovariško in neomajno solidar- vedim> da se konferenca ne bo kor kdorkoli drug pokažejo, po nost. Zato izjavljam brez omaho- Posrečila, skupen program za boj kateri poti je treba iti k miru in ter nadaljuje ukrepe.« diskriminatorske s;ie mjru_ Spričo nevarnosti, ne samo skupno borili v boju za neodvisnost naših dežel, marveč riol upanju in mržnji. v tem oziru ste , tivni samomor in se izognili pro vi, bivši jugoslovanski borci, dalijpadu naše civilizacije. Iz strahot Kongres je zatem pozdravil velik zgled, ko ste skupaj z ita- in nesmiselnosti te grožnje je generalni sekretar Svetovne fede- lijanskimi bivšimi borci prispevali k ureditvi tržaškega vprašanja. Ta sijajen primer človeške solidarnosti je hkrati zgled in; ših borcev. treba povzeti sklep, da je treba racije bivših borcev g. Campai opametovati ljudi in narode, in to gne, ki je orisal delo Svetovne je nenehna skrb federacije biv- federacije bivših borcev. Pri tem je dejal: Svetovna federacija bivših borcev kaže pot k miru in svobodi proti predsodkom in diskrimina- 1 svobodi.« Vi pv; 1 venili ---- JJU membe pravil Zveze b® o. 6. izvolitev Centralnega 1® zornega odbora. Po kratkem odmoru j« gres sprejel poslov^k, ^ prešel na dnevni red. fc-er • legati dobili že napisano P° ^ čilo o delu Zveze, je »kleniil, da tega poročila ne bradi Toplo pozdravljen J« pil na oder nato predsed® Zveze borcev Jugos.avije fj ksamder Rainlkovič, ki Je ^ naslednje poročilo: Govor Aleksandra Rankoviča »Gospod predsednik, dragi jugoslovanski prijatelji! Doletelo me je zadovoljstvo im čast, da se ponovno mudim v Jugoslaviji. Zadnjikrat sem bil v Jugoslaviji .1. 1951, ko je v Beogradu zasedala II. generalna skupščina Svetovne federacije bivših borcev. Takrat so imeli delegati, ki so zastopali organizacije iz 14 dežel, priložnost prepričati se o veliki gostoljubnosti Jugoslavije in o vdanosti jugoslovanskih bivših borcev načelom Svetovne federacije. Zdaj, po treh letih, jugoslovanske organizacije še nadalje dajejo velik prispevek k Svetovni federaciji. Z njihovo pomočjo so zdaj organizacije iz 29 dežel izgradile eno izmed najpomembnejših nevladnih organizacij na svetu, ki podpira Združene narode v boju za mir in svobodo. Eden izmed najpomembnejših prispevkov jugoslovanskih organizacij je bil v tem, da so si jugoslovanski voditelji prizadevali, da bi bili ne samo oni seznanjeni z delom Svetovne federacije, marveč tudi, da bi bilo vse članstvo njihovih organizacij obveščeno in da bi razumelo načela te svetovne organizacije. Ena izmed mojih glavnih nalog kot generalnega tajnika je bila prispevati k boljšemu razumevanju ciljev in uspehov Svetove federacije v vrstah organizacij včlanjenih držav- Pri tem delu me je hrabrila dejavnost jugoslovanskih organizacij, ki so se zavzele za dosego tega cilja. Na položaju generalnega tajnika sem razmeroma malo časa, toda od 1951. sem tesno in uspešno sodeloval kot ameriški delegat z voditelji vaše organizacije, kakor n. pr. z Velimirom Stojni-čem, ki je kot predstavnik jugoslovanskih borcev član našega Generalnega sveta, zatem z Marijanom Vivodo, Nedo Božinovi-čevo, Božom Pavlovičem, kakor tudi s člani jugoslovanske invalidske organizacije, katere ugledni voditelj general Miloje Milo-jevič je kot podpredsednik Sve- vanska delegacija v OZN našo' habilitacije, s katerim se je Sve-zahtevo podprla. | tovna federacija pridružila OZN, Kaže, da ni nobenega dvoma, je bil projekt o ustanovitvi moda bo tokrat glasovanje za nas demega centra za rehabilitacijo v Beogradu. Ko smo začeli uresničevati to zamisel, je bilo tre deželam v zgled. Vse to je bilo ustvarjeno, ker so pomagali Združeni narodi in Svetovna federacija. Iz tega projekta je zrasla tudi ideja o skupnih programih OZN, njenih specializiranih agencij in drugih nevladnih mednarodnih organizacij. Pri skupnem delu v zvezi z rehabilitacijo je zdaj najpomembnejši primer center za rehabilitacijo v Soloju v Indoneziji, ki so ga nedavno odprli. Za ta center je Svetovna federacija dala enega ortopedskega kirurga in eno bolničarko, kakor tudi opremo. OZN je dala enega administratorja. Mednarodni urad za delo pa je dal na razpolago strokovnjaka za strokovno usposabljanje, medtem ko so z načrtom Colombo zagotovili opremo in štipendije za strokovno usposabljanje. Pripomniti želim, da si je Svetovna federacija skupaj z OZN prizadevala, da bi izbolj- pozitivno. V tem primeru bomo Toviamiši in tovarišice! Danes postaja nedvomno čedalje očitneje, da dobiva vprašanje vojne in miru — temeljno vprašanje mednarodnega življenja — nove oblake in da stopa v novo fazo. Vzporedno s tem lahko vidimo tudi izredno živahno dejavnost, ki se kaže na vseh straneh v nazrvijanjiu in angažiram ju miroljubnih sil. Vse to je pravzaprav odsev globokih preosnov v mednarodnih stikih, (iskanja novih poti in novih izhodov. Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da zdaj malokdo verjame, da bi lahko z vojno uredili katerokoli vprašanje, pred katerim stoji človeštvo. Nasprotno, vojna, v sedianijiih razmerah, zlasti _________________> ____________glede na neslutene ruišiiilne mož- ba pogoje za rehabilitacijo še iz- no£ti razpoložljivega orožja, bi popoiniti. V treh letih je Jugo- močno ogrozila tudi sam obstoj slavija razvila moderen sistem civilizacije. Na drugi sirarni pa rehabilitacije, ki je lahko drugim razVl0,J mednarodnih stikov po - drugi svetovni vojmi, zlasti v ob- pod pr^ MoKovsutm sporov, ka» j- ;e, kor zmanjšailo njen P'0®1611 o . . „—-------- ne možnosti. Razen te®a . j-gena nemškim nairodom, p,a tudd poz- , uveljavlja, tudi dokaj o«' ,1___--------- . - L V u,- ^hravnavauj notranjega razvoja. V ^^tvai- nasprotjm z mednarodno » ^ nost jo, / težnjami malnh “ . „<> narodov, kakor tudi tezoj ^ splošnem raizvojn stiikov_m ^ rodi vidimo p riziaidievanje, v dobjiu hladne vojne, prepričljivo dokazuje, da sedanja smer tega razvoja nikakor ne gre po poti krepitve miru, marveč nasprotno, da ima v sebi elemente stalnega zaostrovanja v mednarodnih stikih, s tem pa tudi klioo vojne nevarnosti. Iz vseh teh okoliščin sledi nujna potreba, da se smer tega razvoja spremeni im da postavi svet mednarodne stike na nove in drugačne temelje. Naj se nikar nihče ne slepi, da je zdaj na svetu narod, ki bi želel vojno in novo vojno katastrofo. Kakor v minulosti tako bi bil lahko tudi v bodoči vojni narod samo potegnjen v vojni vrtinec. To nam dokazuje tudi prejšnja zgodovina z škim nairodom, p,a tudd poz- r nejša z nekaterimi drugimi na- j težnja, da bi pri obravm _ rodi. Spričo teh dejstev je zdaj važnejših mednarodnihLza ena izmed glavnih in najbolj hu- [ igrali to organizacij®- la sj/ u ' -- težnja po zaostrovanju me niih stiikov, ki se je zla^i P tudi gospodarske stike sji® ne. ta blokovski kaluip, s c ^jo dvomino otezkocajo im fe sVe- nadaljnji raz^Tfj dn napre 1 tovnega gospodarstva v Tudi sama organizaci ja ^a, -pn- narodov, ki je bila blo" oij, naravnost naisprotu1]1^ ^ kovskim, je pod blokovskih sporov, kar J® man ih dolžnosti miiiroljiubnih in naprednih siiil na svetu, zlasti pa bivših borcev iz druge svetovne vojne, da napno vse sile v boju za ohranitev mednarodnega miru. Blokovska politika ovira mimo in konstruktivno urejevanje mednarodnih odnosov Sekretar svetovne federacije bivših borcev Curtis Campaigne pozdravlja kongres ena Izmed desetih organizacij na svetu s posvetovalnim statusom Egiptu, Izraelu, Indiji, Burmi, na Ceylonu, v Pakistanu in na Fili- A v ekoMmsko-socialnem svetu ^ Z ci Nigerije in Zlate obale sestavljamo načrte za Zahodno Afriko. OZN. S statusom A bomo imeli pravico govoriti neposredno na sestankih Ekonomsko - socialnega sveta in predlagati vprašanja, ki naj bi jih vključili v dnevni red. Doslej smo spričo posvetovalnega statusa B imeli samo pravico razložiti naše gledišče ožjim odborom ekonomsko-socialnega sveta. S statusom A bo lahko Sve-; tovna federacija bivših borcev' okrepila svoj vpliv v OZN. Po drugi strani pa to povečanje vpliva pomeni za nas veliko večjo j odgovornost. ' ... ,, V svojih odnosih z OZN se tovne federacije veliko prispeval | Svetovna federacija ni opirala k njenemu delu. 1 zg0lj na deklaracije in resolu- Naš ugledni častni predsednik cije. Mi smo bili prvi pobudniki g. Auriol Vam je razložil glavne < za vzpostavitev novih oblik so-smemice programa Svetovne fe-: delovanja med OZN in nevlad-deracije. J nimi organizacijami. Kolikor Kot generalni tajnik moram vem, smo edina nevladna orga-skrbeti, da bi bile te splošne nizacija, ki je dala finančno po-smemice uresničene s konkret- j moč za uresničenje tehnične po-nim delom. Menim, da lahko re- moči OZN- Na področju rehabi-čemo, da se na področju prak- litacije delo Združenih narodov tične akcije Svetovna fede- nedvomno ne bi brez našega pri-racija lahko k6sa s katerokoli spevka toliko napredovalo. V tem drugo nevladno organizacijo, ki delu so jugoslovanski bivši borci ima v OZN posvetovalni status, odigrali pomembno vlogo. j Ekonomsko-socialni svet OZN Rehabilitacijski program Sve-je nedavno sprejel priporočilo tovne federacije je bil dejansko odbora za nevladne organizacije, zasnovan na njeni generalni skup-naj bi Svetovni federaciji pode- ščinl v Beogradu 1951. leta. Ome-lili status A. Dokončen sklep o niti želim, da je tudi Jugoslovan tem vprašanju bodo sprejeli na dr. Robert Neubauer eden izmed majskem zasedanju ekonomsko- strokovnjakov-svetovalcev Sve-socialnega sveta, na katerem bo, tovne federacije, kakor so mi povedali — jugoslo-l Prvi projekt na področju ra-1 V Evropi izpolnjujemo skrbno vsklajen program skupaj z OZN ' Dovolite, tovariši in tovarišice, da se kratko dotaknem nekaterih temeljnih obeležij povojnega razvoja, ki ga lahko v glavnem označimo kot politiko blokov. Ne da bi se spuščal v to, kako je prišlo do ustanovitve blokov, kakšne in kolikšne razlike so med njimi, ositane dejstvo, da je svet — za katerega tesnejše povezovanje so bili dani čedalje očitnejši objektivni pogoji — razdeljen na vojaške in ideološke bloke. Razkol med temi bloki je postajal sčasoma čedalje globlji oziroma čedalje bolj zaostren. Na eni in na drugi strani je imela premoč politika sile, kopičila se je sila, da bi nasprotni strani vsilila ureditev mednarodnih vprašan j, tako da bi drugo stran konec koncev prisilila h kapitulaciji. Tekmovanje v oboroževanju je postajalo čedalje bolj mrzlično, vštevši tudi najbolj rušilno orožje. Sem sodi tudi odkritje atomske energije v med t ako imenovano afcut® no vojno, je dosegla svoj korejskim spopadom. _ Toda zadnja leta, ^ v sklenitvi premirja na, ^ vojna Indokini, je začela “'ladjB pojemati in lahko .. v, „. , , , , splošna napetost v medna«K J11 ok>vcsh"a, postala sredstvo za ^ ndJ&0 popušoa. osvajanje jm proizvodnjo atom- pa dejstvo, da nevarnost skega orožja. ' ^-----! ne bo 005 - Na svetu, razdeljenem na bloke, se čedalje jasneje kaže tudi težnja, da bi samostojno vlogo manjših dežel v mednarodnem živlijenjiu omejili ali celo zanikali. Še več, z vmešavanjem v notranji? zadeve posameznih dežel' jim celo odrekajo pravico do samostojnega novno zaostritvijo ne njena, dokler so n.a, samo splošni okviri blok - ^bo litike, ker so ovira za :,u za un - mmoigih možnosti z® mednarodnih stikov p° ustvarjalni poti. (Nadaljevanje na 3. strani) tistem mirzliionem tekmovanjiu, ki je, namesto da bi koristila blagi- nih enot na Topčideru. Po ra- Predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil FLRJ maršal Josip Broz Tito je danes popoldne v spremstvu komandanta garde generalmajorja Milana Zežlja pregledal garnizijo gard Predsednik Tito je obiskal garnizijo gardnih enot Beograd, 27. aprila (Tanjug), portu komandanta četr e pranja ' divizije generalmajorja pre- H eri j e vica je maršal gledal častni gardni bawZnal & Maršal Tito se je življenje vojakov in voj gežU? jo. V spremstvu Sen^ , gardo1 in Herljevica si je °Sle^ vuiiinje' dom, učilnice, knjiznico,^^^^ jedilnice in spalnice P1,^ rneha' pehotnih, artilerijskih ot>h0' niziranih enot garde. .\_rnandsn}‘’ dom vojašnice so' Sf K staiUu in komandirji obveščali razvi' in vojaški vzgoji, ki ^ J na-jala po dnevnem delovn Črtu. trajaj^'11? Med poldrugo^ uro t 0jJjgfeal ogledom je maršal Ti o0iizi' tudi vojaški klub neke ^ereV rane pehotne enote, v ajVe£' so razen fotografij raZstav' jih gospodarskih obrato y ljena najboljša dela v J ^ en0' članov likovnega oddei vo}3* te. Ob tej priložnosti ^ vneinu Živko Kojčin zaželel vrt ^ poveljniku dobrodošlico granj' izročil v dar svojo_ sn^.^ ge je čarja na dar svojo o»ito sej-vuij« straži. Maršal zahvalil za dobrodošlico £[-age zatem pa si je ogledal se gardne enote. . _ TrieJ* . Po ogledu bolnišniee. ^ je je zanimal za zdravstv ^piJc obolelih vojakov, si je P ofj . kakor vemo, je to politika ak- T mednarodnih ’ L' u vpetost j tivne koeiksiisteri.ee, ki čedalje bolj Popustila na k,;. ! nekoliko j prodira v svet iin postaja čedalje močneje uveil-inVl.i^c50 i? ***• i 1*?^ znama. Najkrajše rečeno je Dovi momenti v j* n ,a j bistvo te politike v aktivnem so-šivljeojiu Vsekat™ P^n®,pod®«n 'Slovanju vseh dežel ne glede na govoriuH) ‘ » a,1<> zd,®i z<-'. razlike v družbeni i.n politični lavnotn-r. °i .UFX>®tayiitvi delr sam ki nekoliko vpl sirnega '‘Ske, Vzenva i i*a ,e Poetike pa od-^nie ° moraJno utemelje- nih . ^P,0l^iZU'ni'c yao ja v bistve-^ vpra^b od katerih sta tostran; •m'lir- Na c,rugi skih J® j,Jne n«.rascanj« neblokov-nej.gi voli v m! čedalje moč-jamje čedal; ur •ai”x,TI0 doga-nizaciif ^ £nttti v Orga-aed akutno1M l* n’a"x>d<>v> z'0sf,i delovale v tmid ki y<>J'no, k<> So Dosti i,n nv blažitve zaostre-gan.4adi/ Precevalc> da ta or- Di PVO ITI Sf4 nilTC-Tvl 1.«»,*:. •___ , Vsi je bolj vplivajo na katastrofo na' *v ,®e hujšo lacijo v deklaracijah, objavljenih menti čedalie Krvi; ! mo* j mod obiskom tovarriša Tita v Azi- kiepitev teženi^n^l vplivajo na1 ji v New Delhiju im Ramgunu. Ustvarjajo poffoif.-,T P°™.Iiri'tvi ':n Zdaj podpira to politiko ne samo drugačne naliti t*. veljavi jam je čedalje več dežel, marveč tudi aije vec čedalje širši krogi. storjen zek?ykžt l_dni I vprašanja. Normalizacija in zbolj ®®vanju avstriisk r v °l>rav- | šanje stikov s Sovjetsko zvezo in a.bi tako odxrr;>„efa vPrašanja, 1 ostalimi vzhodnoevropskimi deže- n®jbolj absurdnih 1 kmed ! lama je še en dokaz v istem smi nam “usiuiranih nok»ža,W i.V ®°i za mir je se vedno naša glavna in najbolj aktualna naloga Ni dvomi »avMiu^10 7Wn K<>r . — . — JJarn jih je zammfil Pi /'n1lje,v’„kaT i ^u- hkrati pa še en prispevek k , u?a svet<>\-n;, ,, a dediščino i urediitvi stikov v tem delu sveta, lerenca v Ba,ndi>Jna i? kon- , Potovanje predsednika Tita v In- Pravkar vršil« .kl, je I dijo in Burmo pa pomeni važen stence, pomeni ! prispevek k zbiranju tistih s»iil n«, flo potrdili^ polit;J f?e moč" svetu, ki so pripravljene aktivno Ca^ ^edalfe • ** zadnje delati zia zmago koeksistence, de- ar,,■! uspešnem klaraciji v New Delhiju im Ran- gunu pa sta prepričljivo potrdilo teh načel. >Zbiramje« teh sil miru in koeksistence seveda ne pomeni snovanja nekakšnega »tretjega lahko okraj v novih odnosih mnogo več prispeval k boljšemu funkcioniram ju občinskih ljudskih odborov ter razvil učinkovitejše nadzorstvo nad njihovim delom za ohranitev zakonitosti im zaščito pravic državljanov. To pa so pravzaprav prav tisti vsakda-nji posli, ki so za posameznike zlasti važni, s čimer bodo lahko ■ odstranili mnogo pomanjkljivosti, ka' jih še zmeraj čutimo. Krepitev samouprave v občinah in decentralizacija mnogih t poslov iz sedamje pristojnosti republike na okrajno skupnost občim bo potemtakem nedvomno zahtevala mnogo večjo in širšo dejavnost zborov volivcev, kakor tudi širše politično delovanje družbenopolitičnih organizacij na terenu. To vsekakor pomeni, da ' je treba komunalne, prosvetne, higienske, zdravstvene im diruge i zadevne v občini podrobneje im bolj vsestransko obravnavati na zborih volivcev, v organizacijah i Socialistične zveze, v sindikalnih | pod ružnicah in dragah za i n te res i-| rainih družbenih organizacijah. S l takšno dejavnostjo bomo ne le zainteresirali čedalje večje število državljanov za obravnavanje zadev z njihovega področja, marveč , se bodo lahko tudii mnogo bolj seznanili s perečimi zadevami im tako tudi z možnostmi glede nji- hove čim pravilnejše ureditve. Takšen način dela bo vplival na njihova gledišča im pripomogel, da bodo pravilno reagirali na vse tisto, kar ni dobro im ko-' ristno, kar ni v korist občine, okraja im družbene skupnosti na splošno. Tako bodo naši delovmi ljudje postali čedalje bolj, čedalje šiirše im učinkoviteje odločujoči nosilci ustvarjalnega dela v vsem našem družbenem življenju, j Tovariši in tovarišice, v splošnem sklopu zelo važnih ■ dogodkov pri nas in po svetu je > rasla im se razvijala naša organizacija ter cela štiri leta delo-j vala na torišču nalog, ki ji jih je začrtal II. kongres. S tem je pri-, spevala svoj delež h krepitvi mo-| ralme in politične enotnosti naših j narodov v njihovem bojiu za zgra-| diitev socializma, v boju za ob-! rambo neodvisnosti dežele in razvijanju ustvarjalnega mednarod-! nega sodelovanja. Prek takšne i svoje vloge je Zveza borcev NOV [ zrasla v močno organizacijo, ki, sestavljena iz člainov, dobro zavedajočih se svojega časa in zgodovinskih dogodkov v njem, zdaj živi polno življenje borbene patriot ične orgainizaoije. Pred nami je bilanca njenega štiriletnega dela, njenih uspehov, problemov in I pomanjkljivosti. Pri tem bi se rad I dotaknil nekaterih izkušenj iz 1 njenega dela, vprašanj in nalog. Skrb za otroke in družine padlih borcev aziJskem ’konfm^!P,.e\ta,ZTii'a na Pojavi, ki nas J!!7 ' Vse so Posojamo ^°Pušča*jo, prodnih stikov , Wl- ra,zv<>i med-P0®, kajti n« ^P+imiz- • »tajiti na snovan«ja ncKaKsnega 2>rreije^a ®. ZD)agujeij0 V.^■araščajo sile , bloka« ali »tretje sile«. To bi bilo ,eSa i,n ustvarriJfiln 'SCa ^'roljub- naumreč že po logiki stvairi ne le ter aktivne W ^^ovamja ' ' " ' ' ' ........... Iz vi" Eksistence. J tovairi_ _ H____L_______ takšnemu’ da Je i ževamja sveta, marveč bi zožilo ■ Iz vseh , nce- 15* toVBirišice IhiTu* gov’ tovariši 1 jakšnemu ™ da - — ednapodnem torišči ^VaT’1 *la ■<>1)sc?' potemt '• n®ša državi S PrilP°moff'a ' zmanjšalo pome v duhu blokovske politike in to ne bi privedlo samo do nadaljnjega razkola namesto do zdru- Aleksander Rankovič med govorom upravljanju družbene skupnosti, | nju kaiterih tudi sami sodelujejo, to pa je tudi temelj naše sociali- Organi uprave imajo samo pra-stične demokracije. | vico nadzirati in posredovati, če Proces samoupravljanja proiz- delajo gospodarska podjetja in vajatoih sredstev, ki se uveljavlja organizacije v nasprotju s tistim, že več let in ki je dobil stojo kar je določeno z zakonitimi in pravno podlago jumija 1950, ko drugimi predpisi. V zadnjih štirih letih je 600.000 delavcev in uslužbencev neposredno sodelovalo v upravljanju gospodarskih organizacij 1«! stališčem "v ^l^ti v ča f ’ sv°ie ?Wna vojna V’ ko je bik h|J« neodvisnrJ*3 vJsku in ko je javljena hude., naSe- dežele izpo-Soslavija s ,v_! Pritisku, je Ju- T ^ednairodnem Svail!?sf<>jno vlogo vu- v?-trajni(m ^Li jenJ'U' s svo-?ključila v^^P^rom, da bi sc kazala, delno t 'H' bIok. P<>-Kso jo ubrale ^ 1 utrla P«*. fle v svojem 1 -ruse mamjše de-? ne0fKi.sno«fi JU Za m^r> s^onec s*i držav -1’ na akem pa tudi pomen širokega aktivnega mednarodnega sodelovanja. S svojim stališčem aktivne koeksistence. ki pravzaprav pomeni samo logično nadaljevanje politike naše vlade v raznih fa-zah razvoja mednarodnih stikov, je Jugoslavija ne le prispevala k upo-stavitvi pogojev za uveljavljenje politike miru, marveč je tudi pokazala, da je taka politika zdaj realna možnost. H,.; ''nv nn ^Javnim jn njem • n Boj za mir mora biti potem-enakopravno- takem še zmeraj naša glavna in anjdov. S svojim najbolj aktualna naloga. Miro-Mioamm i linKnir* qi!i1o n« Krw^irv morale ■Jetn z deželan • 7''im .sodclova- 1 ljubne siile na svetu bodo f®, razlik,,jP:0 l katerih sistemi j prispevati še velike napore, da ~°ueIovanjenj n.°i ,1?a®eSa. zlasti ! l>omo lahko govorila o trajnejšem ju, ]jj • a “‘ilkamskem pod- ! miru. Imamo celo vrsto važnejših strežne or«»an •• 1 svoje 1 vprašanj, ki še zmeraj niso ure- jjasa država _lz?‘c!iske oblike, je jena, brez njihove ureditve pa ne j® jc možno i .ranji dokazala, moremo pričakovati trajnejše or- 7. različ - anje z deže- ganizacije mednarodnih stikov. Političniim rc?ITn družbenim in Da bi mogli urediti ta konkretna rzaškegn vpra^01'- ^ ureditvijo vprašanja, je treba vztrajmo de-.rtvanij z našpSa? — z velikimi lati za okrepitev Združenih naro-.ril; možnost6 5 .n' — smo po- dov in utrjevanje njihove vloge piranskim n m°e z obo- kot instrumenta mednarodnega *ako zanw1)US^a-I^cm urc^'t' sodelovanja in kot najpopolnej-a im zaostrena šega izraza načela koeksistence. Samoupravljanje — osnovni temelj našega T družbenega sistema drugega 'k *<>vaT,*'ce> proizvajalnah sil naše dežele v ?? 'vseh DJ^<>n?r.esa *° nastale obdobju neposredno po vojni in • 'vljenja na^ j1-1*1 družbenega do naših dni. Vse to je nedvomno •? Slobo^ c Mezele zelo velike tudi sad nesebične požrtvovalnosti r^ibp. Preobrazujoče spre- , naših delovnih ljudi, ki so se v J^ialjnji kre ^°w8eno smer zelo težavnih razmerah in oko- 2^'alisfifH P^vi graditve našega 1 liščinah zavedali naporov, potreb-hotel' v'!zhenegn reda. nih za to graditev... teS , Ta oblika upravljanja postaja *zWii 1 hhko rečemo. dn se zda'J en° l,zrn«! n««'1 v mehamz-uPrav| ahl n« področju samo- mu socialistične demokracije v 80 ProsveT’ Področjih, kakor Jugoslaviji, ali pravzaprav, socia- ?'avarovy ■ ’ zd|Tavstvo socialno listična demokracija je dobila z krajevnih njo s\x>j pravi smisel in vsebino. ^rn]jjv ll. 0 oblasti. Povsem Upravljati proizvajalna sredstva ^ **el da. se je ta pro- te ali one dežele, odločati o na- ^Pravljan; na,P.rei na področju čiinu razdelitve narodnega dohod-5* da ;e ^ Proizvajalnih sredstev ka, sodelovati aktivno in nepo-flosep]j '''o prav zato, ker smo sredno pri uveljavljanju družbe-na tem področju. 1 nega plana v razvoju in delu OrocM c ^ vzPored no raz- družbenih služb in neposredno d8 ostnlilS sarnoupravljania tudi upravljati vse posle v krajevnih ružhenpj1 omenienih pH ra^vor 1 tkitn oreohrskzbam. V tem Iax n®»v Kako globoke so že korenine našega sistema upravljanja v gospodarstvu, nam najbolje kaže število 600.000 delavcev in uslužbencev, ki so samo v teh štirih letih najbolj neposredno sodelovali v organih upravljanja gospodarskih organizacija. Samo na volitvah v delavske svete in upravne odbore leta 1954 je bilo izvoljenih 111.734 delavcev v tistih podjetjih, v kaiterih je zaposlenih nad 30 delavcev in uslužbencev, vtem ko v manjših, v katerih so bili konec leta 1954 zaposleni skupaj 74.904 delavci in uslužbenci, ves delovni kolektiv sodeluje v up ra vi jam ju in ima vse pravice delavskih svetov. To pomeni, da po teh volitvah najbolj neposredno sodeluje v upravljanju gospodarskih organizacij skupaj 186.638 delavcev im uslužbencev. Kako zelo so delovni ljudje zainteresirani na tem, da v vsakem oziru zagotove pravilno upravljanje podjetja, najbolje dokazuje to, da v mnogih podjetjih ob izvolitvi kamdidatov iz svojih vrst sestavijo dve ali več kandidatnih list. tako tistih, kii jih sestavijo sindikalne podružnice, kakor tudi drugih, ki jih sestavijo skupine delavcev im uslužbencev. Tako je bilo v zadnjem času izvoljeno v podjetjih z nad 30 delavci im uslužbenci 108.500 delavcev z liste sindikalne podružnice, 3234 pa z liste skupine delavcev. Možnost takšnega sestavljanja kandidatnih list, volilni sistem, široka dejavnost in veliko število izvoljen,ih nam najbolje potrjuje, da je delavsko samoupravljanje res postalo eden izmed temeljev naše socialistične demokracije. Ni dvoma, da so takšne temeljite spremembe na področju upravljanja proizvajalnih sredstev zahtevale in pripomogle, tudi k drugim spremembam, ki so nastale zadnja leta pri nas. Spremenjeni odnosi upravljanja proizvajalnih sredstev so zahtevali tudi spremembe v odnosih tako med samim i gospod arskim i organizacijami, kakor tudi med njimi im krajevnimi orgami ljudske oblasti. Vzporedno s tem razvojem je tekel tudi razvoj drugih področij družbenega življenja, kar je moralo nujno vplivati na drugačne odnose upravljanja tudi v družbenih službah. Vse te spremembe so v bistvu privedle do povsem i [r-i.č’ nJj, od»tiisioaf V »Miži timv- beni graditvi, te spremembe so položile zelo močne in zanesljive temelje nove družbene im državne ureditve. Ta proces se še zmeraj krepi im raizvija. V tem procesu je zlasti važen raizvoj komunalnega samoupravljanja, ki je že dolgo predmet proučevanja in razprav v vseh občinah, okrajih oziroma mestih, ljudskih republikah in zveznih organih. Posebne komisije Zvezne ljudske skupščine in Zveznega izvršnega sveta posvečajo sodelovanju z republiškimi in krajevnimi orgami oblasti posebno pozornost temu vprašanju, ki je prišlo malone že v takšno fazo, da ga bomo lahko v bližnji prihodnosti polagoma tudi uveljavili. Ni dvoma, da se bo v tem bistveno spremenila vsebina samoupravljanja v ustreznih enotah družbene skupnosti, to se pravi v občinah, s čimer bomo še bol j im mnogo širše omogočili državljanom, da bodo sodelovali v upravljanju poslov in zadev, na katerih so osebno zainteresirani. Ker velja okraj oziroma mesto v dosedanjem sistemu za temeljno enoto samouprave krajevnih organov oblasti, so bili mnogi za prebivalce tega ali onega naselja važni posli vendarle dalje od njih, če so sodili v pristojnost okraja. Res so imeli prebivalci teh naselij polne in široke možnosti, da so prek svojih izvoljenih predstavnikov-odbornikov in zborov volivcev sodelovala' v obravnavanju svojih krajevnih zadev. S krepitvijo občine kot osnovne enote kraijevne samouprave pa mnogo prispeva mo k širšemu in neposreanejšemu vključevanju zainteresiranih državljanov v obravnavanje komunalnih vprašanj, šolskih zadev, higienske im zdravstvene zaščite, graditvi potov in cest, boljšemu izkoriščanju gospodarskih možnosti na njihovem področju in podobno. Jasno je, da morajo imeti občine za uspešno izpolnjevanje svojih nalog tudi svoj gospodarski temelj, ki jim bo omogočil pravi'lt“n raizvoj. S takšno decentralizacijo poslov od okraja na občino se dokaj spremeni tudi vloga okraja oziroma okrajne skupnosti občin. Nastajajo namreč takšni odnosi, ki bodo oprostili okraj mnogih čisto krajevnih poslov in mu omogočili, da bo skrbel za mnogo večja in za razvoj svojega področja važ- Tovariši in tovarišice, j zkiščito otrok, delo im skrb za i ; otroke na splošno je v naši so- \ cialni politiki eno izmed vpra-' šamj, ki mu posveča naša družbena skupnost posebno pozornost. Takoj po osvoboditvi dežele smo dobili prve zakonite predpise za zaščito velikega števila otrok, ki so ostali med vojmo brez enega ali obeh roditeljev (zakon o skrbništvu, pozneje zakon o posvojitvi). S posebnima napori organov Ijud-j ske oblasti, Antifašistične fronte žena, Rdečega križa in ljudske oblasti smo nudili otrokom gmotno preskrbo in zdravstveno zaščito, omogočili smo jim red no šolanje, otrokom, ki se zaradi vojne niso mogli redno šolati, pa smo zagotovili skrajšano šolanje v pose,bnih šollah. Vsi ti ukrepi so zahtevali tudi velika gmotna sredstva, posebne napore zdravstvenih in prosvetnih delavcev', požrtvovalno in nesebično delo članov družbenih organizacij, ki so skrb za otroke padlih borcev’ in žrtev fašističnega terorja razumeli kot eno izmed svojih glavnih nalog. Priznanje invalidskih pravic otrokom padlih borcev, povečanje otroških doklad, prvenstvo za otroke padlih borcev pri sprejemanju v šole in v izučevamje obrti, jjomoč otrokom padlih borcev iin žrtev fašističnega terorja, kakor tudi drugi ukrepi za splošno zaščito otrok (šolske' kuhinje, dečje ustanove, letovišča, okrevališča itd.), vse to je pripomoglo, da smo vprašanje teh otrok ugodno in pravočasno uredili. Tem ukrepom, naporom družbenih organizacij, prizadevanju skrbnikov im preživelih staršev, kakor tudi delu 7. veze borcev od njene ustanovitve je treba pripisati, da smo malone dve tretjini otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja usposobili za samostojno življenje in preživljanje. Kakor pa je videti iz poročila, imamo razmeroma še mnogo otTok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja izpod 18. leta starosti. Za njihovo usposabljanje za samostojno življenje je razen skrbi njihovih skrbnikov in preživelih staršev ter splošne zaščite, ki jo uživajo v naši družbeni skupnosti, i nu jno potrebna tudii pomoč in ne-! nebna skrb naših organizacij. Ustanovni kongres Zveze bor- cev leta 1948 je pripomogel k uveljavljenju pravic, ki so z zakoni naše skupnosti priznane udeležencem narodnoosvobodilne vojne in njihovim družinam. V izpolnjevanju te naloge se je Zveza borcev lotila cele vrste vprašam j, ki so nastajala v zvezi s skrbjo za omenjene otroke. O teh vprašanjih smo razpravljali na I. kongresu ZB, pa tudi v resoluciji o tekočih nalogah ZB, pa tudi v pravilih Zveze je posebej poudarjena njena vloga v skrbi za otroke. Za delo naših organizacij v zvezi z vprašanji skrbi za te otroke od II. kongresa do danes je značilno dejstvo, da so naše organizacije od začasne skrbi in obravnajvainja posameznih primerov prešle na sistematično in stalno tlelo za obravnavanje raznih problemov. Kakor sem že rekel, je bila skrb za otroke padlih borcev im žrtevr fašističnega terorja prva leta stvar organov ljudske oblasti, družbenih organizacij, podjetij, socialnih, zdravstvenih im prosvetnih ustanov. Ker pa &e je že mnogo otrok postavilo na lastne noge, kar je treba pripisati prav tej skrbi, ker je splošna skrb za otroke široko razvita, ker so v glavnem vsi otroci padlih borcev ali njihovi preživeli roditelji uveljavili svoje pravice do invalidnine in zvišanja otroških doklad, so organi, ki se ukvarjajo z zaščito im vzgojo otrok, menili, da ni več pc-trebe po izločanju otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja od ostalih otrok, potrebnih družbene zaščite. Tudi v organizacijah ZB je bilo takšno mnen je do dragega plenuma Zveze dokaj raizširjeno. Polagoma izgubljamo tudi zadnjo evidenco teh otrok, za katero so skrbeli organa socialnega skrbstva. Mislili smo. da je število teh otrok izpod 18. leta majhno in da je neznatno število otrok, ki so ostali vzlic vsem možnostim nepreskrbljeni ali neizšolanii. Otroci so polagoma izgubili prednost, ki so jo imeli dotlej po nepisanih zakonih povsod. im njihovi starši in skrbniki so čedalie bolj zadevali na težave glede njihove nastanitve ali šolanja. Težave so bile tem večje, ker ie mnogo teh otrok zaradi raznih okoliščin zaostalo v šolanju. Velikemu številu otrok padlih borcev je še vedno potrebna pomoč, da se usposobijo za samostojno življenje Evidenca otrok, upostavljena po drugem im tretjem plenumu ZB, je pokazala, da je število otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja izpod 18. leta še zmeraj veliko. Pokazala je tudi, da je velikemu številu teh otrok še zmeraj potrebna posebna pomoč, da se usposobijo za samostojno življenje, O Ivseh teh vprašanjih kakor tudi 8 nosebj'niujojo tudi tiisti, ki jo pre-pomanjkljivostim v vzgoji,, ki se i jemaijo. nujno pojavijo, če so otroci nastanjeni v domovih in internatih. SkTb organizacije ZB za otroke zahteva organizirano, nenehno, Glede na vse te izkušnje bi bilo sistematično in vztrajno delo. potrebno, da bi tudi druge orga- , Tega dela niti za trenutek ne nizacije ZB v najtesnejšem sode- smemo zanemariti, če nočemo, da lovanju s socialnimi in prosvet- | se bodo zmanjšali sadovi, ki smo nimi organi, zlasti z društvi pri- | jih doslej želi in da bodo nastale jateljev otrok, proučite na svojem j motnje v ustaljenem odnosu do področju možnosti glede takšne! otrok padlih borcev in žirtev fa-nastanitve otrok. 1 šističnega terorja. Potrebno je sistematično delo na področju izvenarmadne vzgoje Tovariši in tovarišice, ostala ista? Mislim, da je odgo- drugi kongres ZB je zelo obširno vo nM — - - - 1 M * * 1 _ ' r. a! 1 f I - H , 1 _ i,** I n A cije, V takšnem položaju je kongres poudarili, da je izvenarmad-na vojaška vzgoja še zmeraj ena glavnih in najvažnejših nalog naše organizacije. Tretji kongres imamo v povsem drugačnih okoliščinah. Položaj na svetu se je zboljšal in mednarodna napetost je popustila. Kakor sem že rekel, je svet s pogajan ji uspešno uredil več mednarodnih problemov: konec spopada na Koreji, premirje v Indokini, tržaško vprašanje itd. nizacij. To je nedvomno trajna naloga tudi vseh drugih zaintere-sijranih družbenih in političnih organizacij. Temiu delu moranrio posvečati vso pozornost, dokler čutimo potrebo po krepitvi obrambne moči naše dežele, dokler moramo misliti na njeno neodvisnost in se aktivno boriti za ohranitev miru na svetu. Iz poročila ste videli, tovariši in tovarišice, da so organizacije ZB, rezervnih oficirjev, TVD V tem smislu si ^[pSe-. Ljudske tehnike Rde- Aleksander Rankovič priredil kosilo v počastitev g. Auriola Ljubljana, 27. aprila (Tanjug). Predsednik Zveze borcev in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je •danes priredil v vili »Podrožnik« v Ljubljani kosilo v počastitev častnega predsednika Svetovne federacije bivših bojevnikov g. j Vincenta Auriola in ostalih ude-1 ležencev III. kongresa Zveze borcev. Na kosilu so bili tudi: podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Rodoljub Čolakovič, predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, predsedniki ljudskih skupščin, predsedniki republiških organizacij Zveze borcev ter predstavniki političnega življenja in političnih organizacij. Navzoča sta bila tudi generalni tajnik Svetovne federacije nekdanjih bojevnikov g. Curtis Campaigne in delegat federacije g. Moriset. G. Vincent Auriol v Postojni Postojna, 27. aprila (Tanjug). Častni predsednik Svetovne federacije nekdanjih bojevnikov g. Vincent Auriol je danes popoldne obiskal Postojno ter si ogledal Postojnsko jamo. Skupno z njim sta prispela tudi generalni tajnik Svetovne federacije bivših bojevnikov g. Curtis Campaigne in generalni delegat federacije g. Kosciuszko Moriset. Goste so spremljali generalni podpolkovnik Miloje Milojevič, dr. Franc Hočevar in drugi. Ob prihodu v Postojno so g. Auriola pozdravili predsednik okrajnega odbora Zveze borcev NOB za Postojno Matevž Hace, predsednik okrajnega ljudskega odbora Miro Jelerčič in predsednik občinskega ljudskega odbora Postojne Jože Baša. G. Auriol je ostal s spremstvom eno uro v Postojni, zatem pa se je vrnil v Ljubljano. da bi tudi druga sporna vprašanja uredili s pogajanji, z večjim medsebojnim zaupanjem. Vse to dokaz u/je, da so pristojni krogi uvideli, da se z metodami hladne vojne mednarodni položaj ne le ne bi mogel zboljšati, marveč nasprotno, da bi nastala nova vojna ognjišča in da bi se spopad na svetu razširil. x Spremenil se je tudi položaj na mejah naše dežele im prenehaila je protijugoslio- čega križa, planincev, Letalske zveze, Strelske zveze in prostovoljnih gasilnih društev pravilno razumele svojo vlogo v delu za izvenarmadno vzgojo ljudstva. Tem organizacijam se je posrečilo, da so prešle od kampanjskega -na sistematično im vsebinsko bogatejše delo in da uspešno sodel ujejo pri tej sikupni pa trio-tični nalogi. V začetku se je iz-venarmadna vojaška dejavnost vanska gonja. Stiiloi med našo dr- vseh teh organizacij kazala večir žavo in Sovjetsko zvezo, pa tudi noina v pogostejših skupnih vež-vzhodneevropskimi deželami, so ali partizanskih pohodih, v po prestanem pritisku čedalje katerih so vse te organizacije so-boljši in zdaij so, če ne še povsem, vsaj znatno normalizirani V zvezi s temi dejstvi nastane vprašanje, ali ima delo za izvenarmadno vojaško vzgojo v teh delovale brez posebne priprave v svojih vrstah, med svojim članstvom. Zdaj je težišče dela za izvenarmadno vojaško vzgojo na teh spremenjenih okoliščinah takšen organizacijah samih, v njihovi značaj, kakor mu ga je dal vsakdanji dejavnosti, občasne sodelovanja vseh organizacij, ki delajo za izvenarmadno vojaško vzgojo. Zato so takšne vežbe ali partizanski pohodi zdaj bolje pripravljeni, vsebinsko bogatejši in, čeprav ne več tako pogosti kakor pre|, koristnejši in bolje ustrezajo svojemu namenu. Središča za iz-venarmadno vojaško vzgojo, ki jih po uredbi Zveznega izvršnega sveta ustanavljajo pri ljudskih ; bogatejšo vsebino in postalo nuj-odborih, bodo znatno pripomogla, na potreba vseh organizacij, da da bo delo za izvenarmadno vo- j izmenjajo izkušnje, da pomagajo jaško vzgojo vsebinsko bogatejše, pri delu središč in pri koordina-Izkušnje jz dosedanjega dela naj- csiiji v skupnih manifestacijah te-bolijših središč v deželi dokazuje- 1 ga dela. Za ovekovečenje spomina padlih borcev in ohranitev dokumentov naše borbene preteklosti jo, kako potrebna je takšna ustanova vsem tistim organizacijam in kako zelo ustreza našim ciljem glede krepitve obrambne moči dežele, kaikor tudi znatne in vsestranske pomoči Jugoslovanski ljudski armadi. Zato je sodelova-nje vseh teh ogamizaeij za izven-! armadno vojaško vzgojo prek ko-: ordiinacijskin teles dobilo mnogo Tovariši in tovarišice, v svoji stalni in častni dolž nosti, da čuvajo in negujejo svetle spomine na dneve bojev, na ureditev grobov manj pomembna. Nasprotno, mi smo enako zainte-sirani na vseh vrstah dejavnosti naših organizacij, izvirajočih W A V V k T , * *v' i — ~ U I---- — ■— J — padle tovariše, so dale organiza- | 'IZ. obveznosti do naše borbene cije ZB res mnogo pobud. Iz po- minulosti. Se več, delo za posta vitev spomenikov in ureditev muzejev je zelo važna in zamotana naloga. Iz poročila ste videli, da so bile naše organizacije v tem oziru zelo dejavne. Lahko rečemo, da smo po osvoboditvi postavili mnogo spomenikov in spominskih objektov, da smo vzidali mnogo spominskih plošč in odprli muzeje. V poročilu, ki vare je bilo pravočasno poslano, pa je vse to delo prikazano samo s številkami. Kakor ste lahko opazili, manjka v tem poročilu jasna in konkretna ocena te problematike. Poročilo namreč ne pove bolj konkretno, kakšni so ti spomeniki, ali so dostojen izraz dolžne pozornosti, ki jo hočemo izkazati padlim borcem in žrtvam, kakšni so ti naši muzeji, v kakšnem stanju so in ali ustrezajo svojemu namenu, kaj in kako je označeno s spominskimi ploščami, katera mesta in dogodki so označeni in s kakšnimi spominskimi objekti. V tem doslej opravljenem obsežnem delu so si naše organizacije pridobile bogate izkušnje in zdaj bi lahko govorili o zadevah s tega področja samo s pogojem, če bi to delo vsestransko analizirali, če bi si ogledali te objekte, če bi imeli podroben vpogled in če bi kritično presodili vsak zgrajen objekt, če bi izmenjali v tem delu pridobljene izkušnje. Cen- ročila ste lahko povzeli, kaj vse so storile naše organizacije za ureditev grobov padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, za postavitev spomenikov, za obele-ženje zgodovinskih mest, za odpiranje muzejev, zbiranje in obdelavo zgodovinskega gradiva iz obdobja naše ljudske revolucije in za objavljanje priložnostne in spominske literature o osvobodilni vojni. V obdobju med dvema kongresoma, v obdobju desetletnih jubilejev pomembnih dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe je bila zelo razvita pobuda za zbiranje udeležencev osvobodilne vojne kakor pripadnikov partizanskih odredov in brigad tako tudi udeležencev pomembnejših bojev. Pri tem so naše organizacije prirejale mitinge, partizanske večere in predavanja, organizirale priložnostne razstave itd. Vsa ta raznolika dejavnost, s katero so se oddolžile bojni minulosti, je izredno močno patriotično vplivala na prebivalstvo področij in krajev, kjer so prirejale takšne manifestacije. Predvsem so bile te manifest&cije znaten prispevek k utrditvi moralne in politične enotnosti naših narodov. Razen tega dokazujejo te manifestacije visoko razvito zavest našega članstva, ki je razumelo potrebo, da z vsem, kar je najdragocenejšega iz naše borbene minulosti, vpliva na vzgojo sedanjih in bodočih rodov. Mislim, da lahko že ugotovimo, da so organizacije ZB na tem' v nekaj takšnih spominskih ob- i žrtev na padle tovariše. Enako sklepamo, da se nekate ^ nizacijam to ni v cel . jji čilo, da imamo ^m<^ske niso trajen spomin, m sp do. plošče, ki ne označujejo točno godka ali mesta bojev i tem Zato moram reči, da je oziru često slišati °^ r ntrainem naših organizacij. V Stankih odboru smo na raznih toVit-obravnavali vprašanje 8 .. ve umetniške kakovosti kov, spominskih P1?® kravah je skih objektov. V teh ra P,loge, bilo slišati mnenja in P.-^oV da bi delo za presoje teh obj<* ( centralizirali. Jasno pa ■> ’to$ce tem ne bi mogli doseči vsalco kakovosti. Razen tega je centralizirano presojanje , Qr. škodljivo vplivalo na P°“^k0 ^ ganizacije, marveč bi cškodo-trdno upostavili kalup.. Voraša-vali umetniški kakovost. iti nje torej ni v central^c«i, ne v decentralizaciji na ročju dejavnosti n“*°gnaioga, cij. To je zelo za5"0^ganizacija ki naj se je vsaka org vsa. loti z vso odgovornostjo, pri drfi ki konkretni akciji pa naj ^ določenih načel, brez k ne moremo misliti nJen hotejo ha. Ne glede na to, au .. naše organizacije postavi^ti ^ ši ali večji spomenik, se j tega dela lotiti z vs z Ao opravljenimi PriP^^J-armi. 2 kraja prediekutiranimi s yj]en zrelo idejo, z vnaprej na pi ’ jn način zagotovljenimi srecT v0St-zagotovljeno umetniško ^nje jo. Enako nastaja tudi vp _ odpiranja muzejev NUJS- ^ pa se lotimo te akcije, J g0je, proučiti, ali imamo_ vs da bi odprli muzej ® ati gotovljeno strokovno v Kar se tiče dela za saniza-grobov, so napele naše org ^ cije v zadnjih dveh letih ^ ^ in dosegle lepe uspehe. ce- pa drži, da smo v tem ater;h loti šele na pol pota, v £etJcti. organizacijah pa šele n strez-Zlasti malo smo štoru! z so no ureditev grobov tam, v divjali boji. velikega _. y-katerih smo imeli ve ikansK^ jn gube, kakor so Sutjeska, »f kjer drugi kraji, pa tudi fa- so pokopane žrtve mn vaC itd' šističnih zločinov, Jasff „„^01$° so pokopane žrtve mnmi^Xr itd' šističnih zločinov, Jasen kojj]co . _____________________________ Ukrepi, ki jih je storil ^ *a tralni pa tudi glavni odbori se s I pozno lani Centralni o® ja-takšno analizo niso ukvarjali, j ureditev Sutjeske, Srem Zato ne moremo globlje oceniti senovca, so zelo vazm-tega dela. Po splošnem vpogledu1 je položaj tudi z he. Vsekakor pa jih čaka še mno go dela, ne zato, da bi bile sto rile v tem obdobju malo, marveč zaradi narave teh raznolikih nalog, zato, ker takšnih nalog ni moč v celoti izpolniti v določenem časovnem obdobju, v obdobju med dvema kongresoma. Čeprav so obveznosti naših organizacij glede izpolnitve teh raznolikih nalog dokaj različne, je povsem mo, oh so organizacije z,Jts na tem : v neKaj taKšnuh spominskih ob- 1 žrtev v tujini in v ^. ^bo-področju dosegle dokaj lepe uspe-' jektov lahko sklepamo, da se je niških in koncentracijsK . hp ii.V, AaV*, ča mnn- ^ TtlflAPim firffnni7nriinm ' riŠČih. Sele letOS SimO U __ mnogim organizacijam posrečilo,1 riščih. Sele letos smo pre^ da so s spomeniki in spominski- I potrebno, da bomo ne po- mi ploščami trajneje obeležile do- i naših predstavništev ,P°tr_„snoVaji godke iz bojev in na dostojen datke, da bomo lahko način ohranile spomin nanje in • načrt bodočega dela. II. kongres ZB ali je vlo- skupne vežbe ali partizanski po- j tev spomenikov in odpiranja Grobovi padlih borcev so ureieni treba pa jih je vzdrževati j —j v- Ce pomislimo, da je minilo od nega terorja monumentalni ^ upravičeno, da na pr. zahtevamo i konca vojne že deset let, bi zdaj I menikL Ze od začetka pa j od njih, naj na svojem področju'že morali ugotoviti, da so gro- pri tem premalo s ,Vornem0 v določenem času urede vpraša- | bovl padlih borcev in žrtev faši- ; organizirane akcije, enaK ^a. nja trajnejše ureditve grobov. | stičnega terorja v vsej deželi ure- uresničevane iz leta v sto- Lahko pa naložimo takšne obvez- j jeni in da je treba zdaj vso našo nosti vsem našim organizacijam i skrb posvetiti samo še njihovemu glede postavljanja spomenikov j vzdrževanju. S tem ne mislim ________________________ ali odpiranja muzejev tudi zato,, reči, da v izpolnjevanju teh na- število grobov na svojen^^rtfl® ker vsaka vas ali mesto ni da log ni bilo potrebne pozornosti ju, da bi spoznale vP°zad0' in pobude. Nasprotno, na pobudo ostanke in napravile na1čr mnogih naših organizacij in ljud- končno ureditev grobov, skih_ odborov smo uredili parti- lišč in skupnih grobni .■ rečemo, da nismo Prav^ATno ur čistili vprašanja, kako ^ e iz leta v ^"^ionizacije niso takoj v. zac^r,trebTl0, rile vsega, kar je nujno P? .e jo da bi dobile vpogled bi morala imeti spomenik ali odpreti muzej NOB, še manj pa, da bi to storila v določenem časovnem obdobju. To ne pomeni, da je pobuda organizacij za postavi- zanska pokopališča, prenesli posmrtne ostanke, določili posebne skup n _ _ _ ________ ________ ___________ _______ _________ ____________________ ga naše organizacije v tem delu hodi pa so zgolj manifestacija i muzejev v nasprotju s pobudo za 1 padlih borcev ali žrtev fašistič- bilo *razŠ!rjeno mnenje, '. x: ••šv ' . parcele, ponekod pa so grobovi dili pokopališča. Nekaj je bilo razširjeno treba pokopališča uredi bolj monumentalen na J® plenum Centralnega °® ^ol^:1 razčistil takšne nazore„_irtti vte' tr<*ha V cel0 -„ it' naloge, da je treba v diti grobove padlih vbor . tev na najskromnejsi n ’ ure-tudi takšna najskromn tuai taksna najsn-^"-- -ditev zahteva velikansK orga' sredstva, kar morajo n ^ iahk° nizacije upoštevati. Zdaj r-izadeva, da bi borcev. Menimo, da je naša de sodekma! vPrašanjih neposredno Javnosit v tej smeri potrebna tudi ših bo?cLZ orSanizacijami biv- v Prihodnje. Takšno sohLi V rugih deželah. . JRazen tega je Mednarodna sičeni elovanje pa je v mar- federacija pripadnikov gibanja nostmi tetJeno.z gmotnimi mož- ,odP°ra s sedežem na Dunaju g ih nase kakor tudi dru- i ni. da!a Pobudo, da bi naša or- Zato irm eresLranib organizacij Sanizacija aktivno sodelovala v °bdobh, ,!njeVe dele§acij v tem 1 mednarodnih manifestacijah pod seboj«- meril° tesne med- ! njen.im Pokroviteljstvom. Pozneje s°delovaii?VeZanosti želje po pa. Je. bila izražena tudi želja, T0 v J naJ bi se ZB pridružila Medna- česti seJTff • nekoliko zapolnijo rodni federaciji pripadnikov gi-ših dveh „ 1 Predstavnikov na- ; banJa odpora. Ta organizacija je niki orpur, ganLzacij s Predstav- : nastala iz mednarodne organiza-zasedaniih ^C1J druSlh dežel na ,CLje bivših Političnih pripomi-bivših hi. Svetovne federacije I v' v vrtincu in pod vplivom Kakor v <* m nJenih organov i Protijugoslovanske informbiroj- velik korak naprej v premagovanju kampanjske metode dela in da se je usmerila na enakomerno izpolnjevanje nalog, na posvečanje vse pozornosti vsem nalogam, ki jo čakajo. Ker pa so bile nekatere naloge v njenem delu dejansko zapostavljene, ne bi mogel reči, da je v vsakem oziru dosegla popoln uspeh. Tako n. pr. naša organizacija ni v celoti izpolnila naloge, ki jo je dobila od drugega kongresa, naj bi pritegnila v svoje vrste vse udeležence narodnoosvobodilnega gibanja. Mnoge organizacije še zdaj presojajo to vprašanje sektaško. Mislim, da ne bo odveč, če tudi tu omenim, da mnoge organizacije tudi ne pobirajo redno ; članarine, zlasti pa da ne izpolnjujejo svojih finančnih obvez- rnro- -____j . . . nosti do vodstev. Urediti ti dve šega druETPo J neposredno od na- njenega Generalnega sveta j vprašanji v vseh naših organiza- smo nHa n§resa, njen član v PraSi 30. aprila 1950. Vodje te ; cijah bi pomenilo mnogo, ker bi srno se vlr,. novembra 1951. Ko mednarodne federacije pa so v deraciin , . v Svetovno fe- sv°iem vabilu to dejstvo zamol-Pričakovfll' borcev, nismo čali‘ Ne g,cde na ta diskrirnina- Popolno rJ’ bomo našli v niei ’torski ukreP v minulosti proti nike v vf^Imevan'ie m somišlje- naši organizaciji pa se je Cen-to organi ■ ,vprašanjih. Toda v ?.raJn' odbor ZB postavil na sta- r ai23Clio .emn . šice _yeste, tovariši in tovari- I ske gonie so našo organizacijo v delu Svet vno sodelujemo v nasProtju s statutom izključili iz ja 195j t“Vne federacije od juli- : te organizacije, in sicer na zasežen-, j ’ rej neposredno n/i danju njenega Generalnega sveta | obdobju upostavila svoje praznine stike z njimi, kar je omogo-[ čilo, da izpolnjuje svoje naloge vsestransko in v polnem obsegu. In ko danes na tem kongresu govorimo o uspehih našega dela, moramo hkrati poudariti, da se moramo zanje zahvaliti prav temu plodnemu sodelovanju in skupnim naporom. Tovariši in tovarišice, ko stopamo pred kongres s takšnimi sadovi, stopamo hkrati — kakor ste videli iz poročila in tega pojasnila — z mnogimi problemi, pomanjkljivostmi in napakami v delu naše Zveze. Toda DELO LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE Razprava o predlogu zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del Odbora za gospodarstvo in zakonodajna odbora ob eh zborov so sprejeli več amandmanov Ljubljana, 27. aprila. — Odbori Ljudske skupščine LRS so te dni razpravljali o predlogu zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del. Ta predlog je predložil Izvršni svet LRS, ker je pomanjkanje predpisov s tega področja resna ovira, da bi se racionalno organiziralo gradbeno delo in da bi se ob večji storilnosti ta dela pocenila. Predloženi zakon obsega pravice in dolžnosti investitorjev in izvajalcev gradbenih del, medtem ko naj podrobnejše odločbe in tehnične predpise izda državni sekretar za gospodarstvo s pravilniki in navodili. Odbori Ljudske skupščine so vi, da mora investitor dostaviti ... , . | pokazali za ta zakonski predlog izvod pogodbe in pogojev za iz- za uspeh v delu nase orgamzaci-! veliko zanimanje. Prejšnji teden vajanje gradbenih del banki, pri je, za njen nadaljnji razvoj m i sta odbora za gospodarstvo obeh kateri bo črpal sredstva za fi-krepitev je nujno potrebno, da na zborov Ljudske skupščine spre- nansiiranje. Banka preizkusi, ali jela več amandmanov, ki jih je je gradbena pogodba v skladu z tem mestu spoznamo in proučimo Spolno razum nažIi v njej nike v vseh ^ r?Je 311 somišlje- to orSanizan" prasanjih. Toda v .... , - ,-----> — -------- zato, ker smo se vključili ! ce’ da ponovna vključitev v to j na jasnem glede vsebine svojega . ^ aktivn ° bojimo na nače- mednarodno organizacijo spričo dela, da se ne zaletavajo več od nesa ---------. , aktivnega sodelovanja naše or- se organizacija v celoti povečala in okrepila, in tako bi bilo njeno , .. , , notranje življenje plodnejše. Ce d,elef«.na k°n®resu Y *em f™.1: se mnoge naše organizacije niso - slu lotili problemov kakor tudi, povsem otresle kampanjskega , ^ bodo tako Presojali delo Zveze dela, pa moram reči, da so si že ’ borcev. enakopravneea Ustvarjalnega in delovanja ker mednarodnega £utUi potrebo ^ ,Smo tudi sami ®_lvšim borcem^- j nem obstoju. ganizacije v Svetovni federaciji bivših borcev ne bi pripomogla k razvijanju mednarodnega sodelo- ne vojneTp^K™ 12 dru§e svetov- vanJa bivših borcev na svetu. ‘ io aveiov- °r§anizacija Potrebna takšna ^ sodelovali v ’?atere bi Iah~ PodpLi „skuPnih vpra-de v niih^,,, . Združene u Po poročiloi predsedniilka Ram- naloge do naloge. Nasprotno, na- Joviča in iz^oLirtvi verifikacijske loge so jim enako jasne, kar ln ter komusije jim omogoča, da so samostojne. PJ., "? je kongres y smislu Osnovne organizacije, občinska in | določil poslov mika izbral vodstvo okrajna vodstva, ne čakajo več posame/Jiuh de ovnih komisij, na napotke, da bi lahko delale, I, a predsednika konmsije zia pro-in njihova dejavnost tudi ni več , eme r padlih borcev^ im te njene probleme, da ocenimo | osvojil Izvršni svet LRS, ta pa zakonitimi predpisi in opravlja napake m pomanjkljivosti, ker bo ; je tudi sam predložil nekatere namensko in dokumentarno kon-organizacija tem hitreje m odloč- dodatke. Včeraj pa je bila o tem trolo o tem, ali se dela izvajajo neje vsestransko zboljšala svoje zakonskem predlogu razprava v v skladu s pogodbo oziroma sred-j^j° ?beh zakonodajnih odborih, pri stva pravilno črpajo. Nekateri ~ ’ čemer je bilo sprejetih nekaj na- člani odbora Zbora proizvajalcev dalj ih sprememb in dodatkov. 1 so bili mnenja, da se daje banki Po zakonskem predlogu bodo s kontrolo zakonitosti pogodb morali investitorji gradbenih del funkcija, ki pripada upravnim oddajati gradbena in gradbeno- organom, obrtniška dela v izvedbo pravi- loma z javno pismeno licitacijo,', Bistveno važna določba za-bodisi vsa dela v celoti ali pa konskega predloga je tudi ta, da posamezne vrste del- Brez ličita- ™5nf- Sradk°na cena v po-cije se bodo lahko oddajala dela fiksno določena Stranki za tekoča popravila in vzdrževa- Jabko spremenita gradbeno ceno nje, nadalje dela do 10 milijonov 1(r\če “ gradbenega mate- dinarjev gradbene vrednosti, s r a ? ^If08 oo/1Sa/‘,° zniz?A° . v njihovi iti .uluzene naro-^v°j delež k hn°Sl in Prispevali Sv^ na svetu m- 23 ohranitev Svetovn; u- Ml smo našli V tem smislu je predsedstvo Centralnega odbora tudi odgovo- Ul lij JJlV/Vd ucjav nua o LUUi iu Vt!C i ~ _ ~v. ... ' J’*-» »av.wiuowj, o , . en/ \ rilo Mednarodni federaciji pri- odvisna od njih. Ko samostojno ?rtev fašističnega terorja je bila . predhodnim dovoljenjem tajni- 8 • v-+ °u i i padnikov gibanja odpora na nje- obravnavajo mnoga vprašanja, izvoljena tovarišica Spasenija štva za gospvodarstvo ljudskega z, ^zvrsitev gradoenm r<-vrr,r»-n -,r> ™-o- su 2e] Je bila Ustanovljena - sem že rekel, za enakopravno ak- , Razumljivo je, da je bila naša sveti, naPetega nrvln” • V Ca' tivno sodelovanje‘z vsemi demo- , organizacija, ko se je z vso od- ■j™- “r--- si™si>o. ,, . . razdeljenoSZU ^svit3 kratienimi narodnimi organizaci- | govornostjo lotila svojih nalog, f»ar in naposled za predsednika Ce se oddajo z licitacijo predračunskih motnji cen^f Voir,B °ke m v vzdn«°f \.,lVJeta jami bivših borcev na svetu v neogibno navezana na sodelova- j komisije M mednarodne zveze ali brez iicitacije, se morata in- cer m treba^k^iti novo r^ vseh vprašanjih za skupne ko- nje z drugimi družbenimi organi- | Veljko Vlahovič. vestitor in izvajalec pismeno , podbo^Za dela ki iih ie treha risti. i zacijami, pa tudi z organi ljudske j S tem je ibid dopoldanski del j sporazumeti o splošnih pogojih j opraviti Isto' velia za orimer Tovariši in tovarišice, j oblasti, z državnimi ustanovami, plenarne seje kongresa 'končan, za izvajanje teh del, kar pa ne znižania gradbenih stroškov z do iz poročila in tega referata je'z Jugoslovansko ljudsko armado popoldne pa je kongres nadalje- velja za gradbena dela, ki jih datkom da ima izvaialec nravi” in z organizacijami borcev v tu- nail delo na ločenih sejat zgoraj odda zasebnik. Dolgotrajna raz- 1 co obračunati dejansko škodo za Sv^no M neugodnih za Svetov^ .lovanje, se je cev na i ©deracna J razvidno, da je storila naša or- ganizacija v minulem obdobju jini. Prek sodelovanja je v tem 1 omenjenih komisij. i prava je bila o 11. členu, ki pra- šim 0(3 leta do^^i3 bivših boršte^ Jv°ie vrsfpettT.raZVljala in delit hladni dvoma, da ^ltev svet^ vojne in raz- ^ mitrl0ke neu^no Cv,e,federac^ehtlCn° s^r Sve-rj? eI‘ tudi kor ste lahko ' n . Program . Toda Iz včerajšnjega popoldanskega dela kongresa DELO KOMISIJE ZA MEDNARODNE ZVEZE Delegat Kiro Georgijevski je dukciji, odklonili z motivacijo, _________________________________ . _____ ____ predlagal, naj bi muzeji NOB češ da žali nacionalna čustva I samo v primerih, za katere ni radi tega, ker bo opravil manj del. če izvajalec ne izvrši del v roku, mora plačati investitorju penale vsaj 1 promil od vrednosti neizvršenih del. Investitor sme z dovoljenjem gradbenega organa ljudskega odbora izvajati dela v lastni režiji je •V^sram ■L'-’ua V Klubu poslancev je včeraj | vanje v borbi za mir in za uve- Postali oddelki splošnih mestnih Nemcev. Tov. Rodoljub Col a ko-1 predpisana obvezna licitacija in ^ sv t Vseni biv ^ popoldne zasedala komisija III.i ljavljenje mirne koeksistence. rr’"^f-lotro4. —n i._j— — ------------------------- " staljj*6 ’ ^ njeno nlm .orcfm kongresa ZB za mednarodne zve-1 Nato so člani komisije raz tudi ^ nasProti aer eP?mir'-iivo | je, ki jo je vodil tovariš Veljko j pravijali, v kakšni obliki naj bi rnedu^^10 izražena^^gj-^^01" ^ Vlahovič. V razpravi o prizade- j izdelali zaključke, ki^ bi jih u^Piranju 2L sodelovanju in ^ ohS^nih narodov v Si?re^fe ^ bila bot-n vseh ^aga za zbi- ,,ev na svetu aniZaCij bivSih Svetovni vanju in borbi organizacije Zve-! predložili kongresu. Po daljši ze borcev za mir in o poglobitvi J razpravi so sklenili predlagati mednarodnih zvez ZB s Svetov- J kongresu posebno resolucijo v no federacijo bivših borcev in i zvezi z zahtevo po prepovedi ostalimi organizacijami, ki niso j nuklearnega orožja. Ostale za-včlanjene v Svetovni federaciji, j ključke, ki naj bi med drugim so sodelovali tovariši Vivoda, i vsebovali prikaz prizadevanj ZB .v-caaije ve”' i Ninko Petrovič, Vida Tomšič in j v borbi za mir, odnos in delo- '^enjave mnenl nekateri drugi člani komisije, j vanje ZB v Svetovni federaciji, em rpov Vivoda je med drugim pri- nadaljnjo poglobitev mednarod- kazal zlasti aktivnost Svetovne j nih zvez itd., pa bodo formulirali federacije in njeno pozitivno sta- posebej. lišče v vprašanjih, ki se tičejo Jutri dopoldne se bo komisija pomiritve mednarodnih napeto-j še enkrat sestala, da bo pregle-sti in naporov za ohranitev miru,1 dala in sprejela zaključke ter hkrati pa poudaril, da so se med- resolucijo, ki jo bo na osnovi narodne zveze organizacije Zve- včerajšnje razprave formuliralo g!edeV so čedalie0C,exac^i bivših izmeniavi Ve6je možnost c?3 Preck+ mn°nj in izku-dežel. sS °rgan1^- V^a »SJfr'I« Fe- nL sodelovanj začetne teža- sti^^li talini ^ P01380™3 50 skier’ aa jo jo1(lPr0v fedZad]je za sprejemanje s°Van°Cedure ^Porablja- le ^'a' V S^ode pregla- demokratični sprejemanje f>otoUilVaj° federaciji pripomoglo zlasti njeno prizade-' misija predložila kongresu. znaT^^nih roc.iv^pore osnutki ideoločw!° cij> ki imajo r®stn>nn-« “ske lzklL muzejev. Nekateri delegati so se vič je to motivacijo odločno kadar gre za specialna gradbena izrekli za to, da bi Centr. odbor spodbil. Poudaril je, da našim dela (melioracijska, regulacijska, Zveze borcev dal pobudo za širše narodom nihče ne more očitati, rudarska, komunalna in podobna), posvetovanje zgodovinarjev mu- da bi kdaj s svojim delom žalili i dela pa mora izvršiti z lastnimi zejskih in drugih delavcev za dostojanstvo kakega drugega na-strokovnimi uslužbenci in de-ureditev teh muzejev. Nekateri roda. Mi prikazujemo stvari i lavci. Z dovoljenjem tega organa delegati so poudarili pomen pi- takšne kot so, ne zaradi šoviniz-j lahko izvajajo gradbena dela v sanja kronik posameznih parti- ma, ampak zato, da bi vzpodbu-, lastni režiji družbene organiza-zanskih krajev. dili in mobilizirali vse napredno' — cije (prostovoljno delo), voditi pa jih mora strokovnjak, ki je po predpisih upravičen za vodstvo takih del. Da se omogoči zaseb- Ponu s? v skladu z na- ,,-%l:«»«»' mM”rodne S^Ce' 'naj bj0o čest0 Mrazile 9cua .. •* bi se Svetovna fede- or- izključenosti in Tov. Savo Josimovič je govo- človeštvo in tudi napredne sile ril o tem, da je spominsko gra- nemškega naroda v to, da se divo iz NOB pomembno tudi nikdar in v nobenem narodu ne,_____________________ ___________________________ glede vojaških izkušenj. Tovariš bi mogle več povampiriti reak-jnikom, zlasti delavcem in usluž-Dragi Milenkovič pa je med dru- cionarne sile preteklosti. Mi | bencem, gradnja v lastni režiji, gim omenil, naj bi bile organi- imamo to pravico, kajti čeprav, je bila na predlog Izvršnega sve-zacije ZB iniciator za izdajo smo po številu majhni, smo j ta sprejeta določba, po kateri dobrih učbenikov in za kvalitet- ogromno prispevali k temu, da | sme zasebni investitor graditi v nejši pouk zgodovine NOB v je bila fašistična zver premaga-' lastni režiji, če ima za to dovo-šolah. na. Sklep v Cannesu revoltira ljenje gradbenega organa ljud- Ob koncu razprave se je ogla- zato vse patriote v naši domo- skega odbora. Zakonski predlog _________________________ j„__ tudi tov. Rodoljub Colakovič. vini, še zlasti pa člane Zveze vsebuje tudi stroge kazenske doze borcev poglobile, k čemur je predsedstvo, da jih bo nato ko-!^Jei,a* Je drugim, da smo borcev, ki so ogromno pretrpeli ločbe. Tem določbam je bila še .......................... ' ” ” ' glede označevanja zgodovinskih zaradi nemškega nacizma. j dodana nova določba, po kateri krajev, odkrivanja spomenikov j Ta predlog tov. Rodoljuba Co- se kaznuje z denarno kaznijo do m spominskih plošč ter urejanja lakoviča so vsi delegati burno 10.000 din zasebni investitor, ki partizanskih grobov precej sto- pozdravili. gradi v lastni režiji brez dovo- Wev°inje5rnw EadJ‘b Poročilo komisije bodo danes ll,en-1a Sramnega ’ organa ljud_ borcev m žrtev fasisticnega te- nrecil0žili koneresu ' skega odbora. rorja, hkrati pa je to koristno Prealozm Kongresu. KOMISIJA ZA ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA JE PREDLAGALA NEKATERE SPREMEMBE PRAVIL BalT* razvilo svetovna fi ziščLVl°g0 na s^etu na Hilli- borcev u ^ rehabilitacije 5,' ^PorTVv ^akor ^di z nje- ^ Zato Za nhranitou s>v, tato r, ■ za ohranitev S*1. nirL ^evanje v tej 5aja. Propagandističnega V Klubu poslancev se je sestala tudi komisija za organizacijska vprašanja, ki je pregledala pravila organizacije ter razpravljala in sprejela nekatere manjše spremembe glede na teritorialno razdelitev in na nekatera druga organizacijska vprašanja. Zaključke bo komisija predlagala kongresu, hkrati pa so na komisiji tudi sklenili, naj bi organizacija ZB dobila lastno zastavo, opremljeno z emblemom organizacije ZB in z napisom »Smrt fašizmu — svobodo narodu« na eni strani ter >Za neodvisnost in socialistično domovino« na drugi strani zastave. F. S. bi Iede?actu61153 ricIa v Svetovne sodelm”10 •mi menili, da rist^nedr‘arodnean'ie V delu takš‘ še °> tako c * organizacije ko- ^nja^l^ije koristi na' S SEJE KOMISIJE ZA OZNAČEVANJE IN UREJANJE ZGODOVINSKIH KRAJEV IN OBJEKTOV v političnem, kulturnem in vzgojnem pomenu. Toda pri tem smo dopuščali tudi napake. Mnogi spominski objekti ne ustrezajo in bo treba tem stvarem posvečati več sistematične pozornosti. Nadalje je tov. Rodoljub Čo-lakovič sodil, da ne zbiramo dovolj skrbno in sistematično gra-I diva iz NOB, ki bo zlasti za naše j zanamce zelo dragoceno. V muzejih NOB delajo ponekod ljud-lje, ki imajo sicer dober namen, niso pa za delo usposobljeni. URADNI PROTEST zaradi odMonitve filma »Krvav* iot« Pariški tisk vidi v zavrnitvi filma resen diplomatski • incident 50 Svet‘ovneStf(!ŠČa koris^ ni s svr,;: federacije. Zato or!nem delu ^ • ?.odel°vanj em v Vfff^aciie težili po krepitvi te 8?** Po ^ razširitvi njenih in njenega stnog'sda .na svetu. V tem Sn. akcijc . PodPirali solidarnost-_ ^ borcev, aktivno ni?119 r6hahir+Se?tavl’an'1u pro' 1, Vanju * 'tacije in pri ures- s vseh tehJene P°^i^i^ne smeri. , ____r cr__,______________^ o_____,______________t_________ dol?- 2ainterU^raV-^en^ razlogov okrajih formirale komisije* za tudi za umetniško obdelavo. Ne-.j UKj5flra,ni na tem, da vzdrževanje spominskih objek- kateri drugi delegati pa so po- o,, e ne->še ih pomemb- tov in za zbiranje zgodovinskih udarili potrebo, da bi pri ure- mpH * • ■■ ■ 1 ............. 2 biv«?^i nienega Povezo-tudj c „A , o.rci na svetu, V dvorani Doma sindikatov je skih objektov ter se je zavzel bila včeraj popoldne seja Komi- za ureditev takih zgodovinskih sije za označevanje in urejanje krajev kot so otok Vis, partizan-zgodovinskih krajev in objektov, ska baza in grobišče v Bariju v ki jo je vodil tov. Rodoljub Co-i Italiji in El-Sat v Afriki. . . lakovič. Tovariš Oto Bihalji-Merin je ’ d'tyi muzejev. Centralni odbor Diskutanti so poudarili, da je predlagal, naj bi se pri Central- naj priredil konkurz za pribilo po osvoboditvi odkritih nem odboru uredila kartoteka " ' vrz-vn i mnogo spominskih plošč, sporne- fotografij vseh spominskih ob-nikov in drugih spominskih ob- jektov. Govoril je tudi o tem, _ njenega jektov in urejenih mnogo parti- da bi bilo treba ustvariti tesnej-[ zanimiv, ker tematika NOB to zanskih grobov, vendar številni še in plodovitejše stike med or- P?vsem omogoča. Komisija naj izmed njih ne ustrezajo v umet- ganizacijami Zveze borcev ter bi predlagala Centralnemu od-niškem, urbanističnem ali kakem likovnimi umetniki in pisatelji, boru tudi izdelavo albumov fo-drugem pogledu, nekateri pa niso Dejal je, da je treba bolj siste- togr8”! iz NOB. kulturno vzdrževani. Živa Djor- matično zbirati razno memoar-djevič je predlagal, naj bi se v sko gradivo, ki bi kasneje služilo Pariz, 27. apr. (Tanjug). ,goslovanski film bi rad prek hit- 7‘i • i • , Jugoslovanski predstavnik na lerjevskih žrtev opljuval ‘ čast nlknl sfV / V* k-e a Vin- mednarodnem fUmskem fe- vsega Wehrmachta.« Svetili S stivalu v Cannesu je izročil fe- Napredni »Liberation« piše, I Prirprlilf! ' V t J' !ll NOB. stivalskemu odboru uradni pro- da je že tradicija, da se začenjaio «5? ‘ predlagano test proti odklonitvi Jugoslovan- f.lmski festivali v Cannesu z di- I j ”® P '! • ^ " , .Js 1 “re‘ I sko-norveškega filma »Krvava plomatskimi incidenti. »Jugoslo- ročnik zgodovine NOB, ki naj bi bil kvaliteten po znanstveni in vzgojni plati ter hkrati za otroke 'iih. 123 cii med nevladnimi 6r-v Združenih naro- podatkov o pomembnih dogodkih \ janju spominskih objektov bolj iz NOB, pri čemer pa se pojavlja sodelovali tudi urbanisti in arhi-težava zaradi kadrov. Sodil je tekti. sodeli ■ V ^vet°vni fede- , tudi, da bi kazalo prirejati kon- Mnogo so delegati govorili o m- V dci, ,erno k°t opazovalci kurze za izdelavo spominskih muzejih NOB. Tov. Todor Vuja- i«)e bivi?iU ^narodne federa-.............................................. J.......................... ^i{lahiCa bojnih ujetnikov, ki h snrr, ‘,Ve1;ovne federacije, ii ti®10 dejavnost Med tede: racije internirancev objektov, da bi tako zagotovili | sinovič je poudaril, da se je delo njihovo boljšo kvaliteto. Tov. mnogih muzejev NOB ustavilo v Vicko Krstulovič je govoril o glavnem pri zbiranju gradiva, tem, da v mnogih zgodovinskih sicer pa muzeji niso urejeni, ker krajih še ni ustreznih spomin- nimajo dovolj strokovnih moči. ODLOČEN PROTEST ZOPER PREPOVED PREDVATAN1A FILMA >KRVAVA POT« NA FILMSKEM FESTIVALU V CANNESU Tov. Rodoljub Colakovič je nato^ predlagal, naj se pošlje odločen protest prirediteljem filmskega festivala v Cannesu, ki so prepovedali predvajanje; tega filma na festivalu. Prireditelji festivala so predvajanje tega filma, ki je bil izdelan v jugoslovansko-norveški kopro- pot«. V protestu je rečeno, da so vanska delegacija je po pravici vsi svobodoljubni ljudje v Jugo- protestirala proti prepovedi pri-slaviji presenečeni spričo tega kazovanja filma ,Krvava pot‘. ukrepa in da zahtevajo nemoteno Nemška vlada bi rada prikazala prikazovanje filma. to tako, da ta jugoslovansko- Sklep odbora je vzbudil veliko norveška koprodukcija, katere de-presenečenje v filmskih in novi- janje se godi v taborišču jugo-narskih krogih na filmskem festi- slovanskih vojnih ujetnikov in valu. Ti krogi vidijo v njem di- internirancev, istoveti Wehrmacht plomatski incident. V tem smislu s hitlerjanskimi četami, kar žali piše tudi del pariškega tiska. Z narodna čustva Nemcev.« naslovom »Prvi incident na festi- Generalni tajnik festivala v valu v Cannesu — ,Krvava pot‘ Cannesu Favre Lebret pa se v — jugoslovanski protinacistični odgovoru na proteste jugoslovan-film po protestu bonnske vlade skega tiska proti odklonitvi filma zavrnjen,« priobčuje pariški čas- strinja z obrazložitvijo in stali-niik »Aurore« vsebino filma in izraža presenečenje spričo takšnega odloka. Časnik piše, da je film »Krvava pot«, ki nazorno opisuje trpljenje jugoslovanskih internirancev v nekem nacističnem taborišču med drago svetovno vojno povzročil »odločne proteste ■ nemške delegacije, ki pravi: »Ju I ščem zahodnonemške vlade pravi: »Administrativni svet filmskega festivala, ki je že prejel uradni protest zahodnonemške vlade, je menil, da spada film pod čl. 5 pravilniki, ki določa, da ima svet pravico zavrniti film, bi utegnil žaliti narodna čustva«. PO E I s E N H O W E R J E V I OSEBNI INTERVENCIJI Kako si ZDA zamišljajo pogajanja s Kitajsko o Daljnem vzhodu Washington, 27. apr. (AFP).,voril je z Dullesom o tem pred- v Bandungu, v katerem je pred-Iz zanesljivih virov je prišla vest, j sinočnjim, ko se je vrnil iz New lagal neposredne razgovore med da je predsednik Eisenhower j Yorka. ZDA in Kitajsko o Formozi. osebno interveniral in dosegel j V diplomatskih krogih poudar- V prvem odzivu zunanjega taj-spremembo ameriškega stališča jajo, da je bistvo Dullesove izja- nišlva na Cu En Lajevo pobudo glede razgovorov s Kitajci, kakor j ve v tem, da je popravil ameri- je bil pogoj: sodelovanje kuomin-se kaže iz včerajšnje Dullesove j ški komunike, ki je bil objavljen tanške vlade na razgovorih. Zdaj izjave na sestanku z novinarji. Go- i nekaj ur po govoru Cu En Laja gre za to, da bi se ZDA in Kitaj-; ska pogajale o opustitvi sovražno- Sugestija o širši osnovi pogajanj o opustitvi sovražnosti v Formoški ožini in o sami Formozi OB 10. OBLETNICI DRUGE AVSTRIJSKE REPUBLIKE Raab napoveduje novo pobudo za čimprejšnjo sklenitev avstrijske državne pogodbe New York, 27. apr. (AFP). V nost je omenil tudi Dulles. Ameri- ška vlada je doslej v OZN sprožila samo vprašanje opustitve sovražnosti v K ormoški ožini. V zvezi s tem pa omenjajo še krogih OZN je včerajšnja Dulle-sova izjava o pogajanjih s Kitajsko zbudila živahno zanimanje. Pri tem izražajo zadovoljstvo, ker ! bosta izjavi kitajskega in ameri- j ne Pndruzila vojaškim o desetletni izgradnji nismo sklenili nikakih posebnih zvezam in da ne bo dovolila tujih | , HiiginiC pogodb in sporazumov. Razgovori i vojaških oporišč na svojem ozem- j VelepOSHmiK VUCUI« so potekali v obliki zelo iskrene 1JU’ m dejal: w RfiOCrddU To smo ponovili tudi v Moskvi, i v , pri čemer smo zagovarjali mne- J Rfto[rrad 27. aprila (TanJ?y. nje, da je treba takšno izjavo dati T,,n„..i.;uanški veleposlanik v a šele po sklenitvi državne pogodbe.! Snragomir VuSnič je pflgf Takšna politika in izjava o neod- 1^2«! m običajno T»rocanje; visnosti in o nevključevanju v ’ vojaške zveze bo tehtna samo, če a„e*riIeUi nOVinttt|> Pariz, 27. apr. (Tanjug). V skve v 'konferenco štirih velepo- jo bo dala popolnoma suverena HVauijsiii ...(mi francoskih političnih krogih iz- slanikov v Avstriji, ki so jo država. Tudi to naše pojmovanje j pjj KOČI POpOVlj« javljajo, da sta Dullesova izjava predlagale zahodne velesile, dva J je naletelo v Moskvi na popolno j nrila (TanjvSi o možnosti razgovorov s Kitajsko zelo ponnemibma dogodka za orni- soglasje. Če se bo avstrijsko ljud-! Beograd, 27. aP _ n;e zadevi glede Formoze ter privolitev Mo- ljnnje napetosti na svetu. sko predstavništvo odločilo za Državni tajnik za z 5Tn.ejei daneS v tol, hrr>tHh nonda.riaio Ha i takšno izjavo o nevtralnosti, bi Koča Popovič je sp j ^ je Washington prvikrat sprejel bUo koristno, ko bi štiri velesile dopoldne slmpm^ av^ ristič- idejo o pogajanjih s Kitajsko o javile, da so pripravljene pri- vinarjev, kj se kot g ^ v ^ opustitvi sovražnosti v Formoški poznati nevtralnost Avstrije m ne zveze Jugoslavije s sovjetskim podpredsednikom vlade in obrambnim ministrom generalom Žukovom Washington, 27. apr. (AFP) Na čeno, da mora kuomintanška vla-običajnem sestanku z novinarji je i da sodelovati v sleherni razpravi, danes predsednik Eisenhower v ki se tiče Formoze. celoti odobril izjavo, ki jo je včeraj dal zunanji minister Dulles, ko je dejal, da so ZDA pri- ozinl. V tem vidijo francoski krogi velilk uspeh britanske diplomacije, ki se je še posebej zavzemala za takšna pogajanja. V zvezd s tem pa izražajo tudi upanje, da ZDA v tem vprašanju ne bodo uveljavljale posebne politike, marveč da bodo zajamčiti nedotakljivost njenega državi Stavkovno gibanje se v Trstu zdržema nadaljuje Eisenh°wer je sporočil da je k le v ^kla s katerim se ZDA zave janski parlament bo jutri volil rajo socialni demokrati in libe- vlada skoroda zmeraj odvisna od Pariz, 27. aprila (Tanjug). — V tukajšnjih političnih krogih se še nadalje vztrajno širijo govorice, da želi ministrski predsednik Faure, da. bi bile splošne volitve v Franciji jeseni, čeprav bo potekel mandat sedanjega parlamenta šele sredi prihodnjega leta. Edgar Faure je imel te dni o tem več razgovorov s predstavniki vladne parlamentarne večine in z zunanjim ministrom Pinagem. Domnevajo, da želi Faure, da j predvsem iz naslednjih razlogov: bi bile splošne volitve že jeseni zbornica v predvolilnem razpoloženju, ki bi trajalo domala celo Predsedniške volitve v Italiji jenih sindikalnih pi° orekl>c bolj vztrajno zahtevaj protidelavskih ukrepo . ^ Uspeh ljubljanski glasbenikov v Trsi« Trst, 27. apr. SiTioči Avditoriju koncert d Rert e-je bil tudi JugosW-yV railni konzul v trstu šnjak. Diplomatski pri predsedniku tep^ Beograd, 27. apr- sprejl1 Predsednik republike J jo' danes dopoldne v Jlelem ^ pjriAJ ..' Slavko Zore naš poslanik sedanjega veleposlanik^ J preVf, Ob prihodu kitajskih diplomatov v Beograd novega predsednika republike v vzdušju skrajne negotovosti, kajti vladne stranke se niso mogle sporazumeti o kandidatih, katerim bi bila že vnaprej zagotovljena potrebna večina. Predsednik vlade Scelba se je izrekel za kandidata, ki bi ga sporazumno izbrale vse vladne koalicijske stranke. Za to prideta v poštev dosedanji predsednik republike Einaudi in predsednik senata Merzagora. To stališče je izraz Scelbovih prizadevanj, da zujeio. da bodo dale 25 miliio- tudi v Jordaniji Srdjana Pričo, ki je s jni]ca dolžnost državnega P° t strank razpoloženja političnih ralci. Naposled vlada nov dolarjev za organizacijo fili- zunanje svoje koalicije. Beograd, 27. aprila (Tanjug). Tajništvu za w ' ' : v <* 1111 iiicruaioivžviiiiiii juia z*'-' _ . ... _ i CUčtTUKU lil pODlčLSCe. zahtevajo imenovanje drugih kan- tranjih problemih, ki jih bo treba vlade m zunanji minister Carlos v Jordainii31 izredni in poobiašče-didatov, ki bi ustrezali njihovim kmalu obravnavati (Garcia ter ameriški veleposlanik ;n minister v Siriji dr. Slavko političnim kombinacijam. Večina Vprašanje je, na kakšen odziv, v Manili Ommer Hergusson. 1 Zore. demokrščanske stranke pod Fan- ; bo naletel takšen predlog med po-fanijevim vodstvom sodi, da bi j sameznnimi političnimi stranka- vejvoao, ki reV^*lt v Beogradu. Predse 111 dalj*en' držal z njuna se je za razgovoru, morala funkcija državnega pogla- 1 mi. Kar se tiče strank vladne ve-varja pripasti enemu izmed de- čine, sodijo, da bi zmerni in Ijud-mokrščanskih kandidatov. Ti ski republikanci sprejeli jesenske predlagajo zato predsednika de- 1 volitve, medtem ko bi bili dego-mokrščanske stranke Zolija, ozi- lovci proti, ker je večina njih bi utrdil koalicijo štirih strank roma kmetijskega ministra Se- prepričana, da mandatov ne bodo gnija. Po drugi strani pa predla- ’ ponovno dobili. Radikalni socia-gajo skupine v demokrščanski listi so večinoma za takšen pred stranki, ki sodijo, da se je treba log. Toda njihovo dokončno sta - Z VSEH STRANI SVETA ALZIR VOJAŠKI UKREPI Čudni primerjavi Tisti dan, ko bi moral Cu En Laj govoriti, je bilo v Bandungu hudo neurje. V časopisnih poročilih, v katerih so ugibali o tem, kakšno bo Cu En Lajevo izvajanje, so nekateri novinarji zapisali, da bo Cu En Lajev govor podoben grmenju v Bandungu. Toda Cu En Laj je imel po splošnem mnenju zelo pomirljiv govor Vreme v Bandungu je bilo te dni toplejše kakor običajno. Neki časnik, ki izhaja v Dja-karti v angleščini, »Indonesian Observer«, je poročal, da je v Bandungu zdaj toplejše zaradi azijsko-afriške konference, oziroma zaradi zaostrenega, torej vročega političnega vzdušja na konferenci. Čudna primerjava, kajti vzdušje na azijsko-afriški konferenci res ni bilo vroče. J. S. uvažala pa bo opremo za električne centrale, stroje, vozila, telekomunikacijske naprave, kovine Iti valjano jeklo, kemikalije, petrolejske ln farmacevtske proizvode. HAVAJI OGNJENIKI Vče r; Honolulu, 27. apr- page sednik Avedsk« vll?^?OTOelaciJ<> vlnil>> h ; Ja ■ v graditvi grške industrije. Papea- Švedsko. varnosti d Juras se bo sestal tudi z ministrom t Iin , prot' z za gospodarstvo Erhardom in bosta ^matske sVoCle gh>anj* P . govorila o uporabi kredita 200 mili- anko*1-* jonov mark, ki ga je Zahodna Nem- , . , «^r/vhno«td čija obetala Grčiji že pred dvema letoma. Navedel je tdh sredstvih, s L „roti t-aku ločal tudi na seji zunanjepolitičnih odborov senata in predstav- sz SE ENA RADIJSKA POSTAJA V POLARNIH KRAJIH Moskva, 27. apr. (AFP). Moskovski radio je objavil, da so danes za- ________________________________ — čeli postavljati peto sovjetsko radij- nje, da Diemu ne bo uspelo ure- džarsko-kitajski trgovinski sporazum ! sko postajo na severnem tečaju. Poditi spore V deželi in da morajo O menjavt huga ln o plačilih v tem staja je na ledenem otoku, dolgem - letu. Kitajska bo izvažala na Ma- 2,5 km in debelim povprečno 3 m. džarsko rude, živinske proizvode in Med oporiščem in otokom bodo vzdr- druge življenjske jaotrebščlne ter čaj,! ževali promet s helikopterji. švedske oblasti za boj P3*0 Javnosti . “f0,,.- Ko je zunanje ®“rJ^stavn®‘ javilo, da so nekatera■ P.0 svobod® jih držav zlorabili sv J ž re»S: banja na Švedskem. naj zaPu tako, da jih .ie pozvai". švedsko ozemlje- . pri^'°„nr Do takšnih ukropo^^ jih_srijaLa Nla,cion« v Saiirtda-gu poroča ! od intlm»>lh predsednikovih doživetij ' i'”". ... j. Jazs-tava sodobne jugoslovanske pa do nazornega, širokega prikaza rodl-‘ Zanimajo Jih tudi naši druz & * ^> dni v Santiagni, Ifon^rl ^Tja> • Pečajo razstav-f ll7-re(ln<1 prečiščenem, m izrazu ter da nam V- univerzalnem umet-den r? yJ - 1° je neposre-ierni n™ *ln, iskren govor. Sle-, uimetnilk je izrabil tisto. treh;, ;«!0!"101. ftuti’ ™ ni nam inotiL Skatl. njegov* značilnih dogajanj \ življenju obeh beni problemi, dežel. F Vse priznanje gre snemalcema Ste-vanu Labudoviču in Draganu Mitro- i vicu, ki pri snemanju nista imela lahkih pogojev, ter spretnemu režiserju Boži daru Mratinkoviču, kakor tudi redakciji »Filmskih novosti«, ki je film izdala. Skj. A. Pirogov je pel v Zagrebu Iz Beograda je prispe! v Zagreb prvak moskovskega Velikega gledališča operni pevec Aleksander Pirogov i.. je pel v zagrebški Operi. motivov “J'"61^V1U namer in ^•5, ~ tu “ Jih lahko prostost in i "i ec' S svoj° Pre" Anatnl i?’ l or te nekoč dejal sto, kar ranc®’. Predstavljajo ti- Ufnetn^Sta'a ^e^^^^afičnOi Zvezni festival rudarskih ” .1® zbudila med števil- »ulturnoumetniških društev Iz albumov slovenskih oartizanov-slikarjev Slika prikazuje risbo Doreta Kle-menčiča-Maja: Španski borec, ki jo je narisal leta 1944 na osvobojenem ozemlju Silvom Tredno pozor- Violinist Arthur Grumiaux Tuzla, 27. apr. Prvega in 2. maja bo v Delavskem domu rudnika Kreka zvezni festival rudarskih kul-tumoumetniških društev. Nastopile bodo dramske glasbene in folklorne sekcije ter pevski zbori teh društev r z najboljšimi točkami. Sodelovalo j bo okrog 480 izvajalcev (iz Hrvat-ske okrog 150, Srbije kakih 120, Slovenije okrog 160 ter Bosne in Hercegovine okrog 50). I Festival bo 30. aprila svečano otvoril član Centralnega odbora sin-čijiata rudarskih delavcev Jugoslavije Stevo Serdar. Posebno razsodišče bo ocenjevalo nastopajoče. B. M. Dirigenti in solisti v sezoni 1955-56 Z razstave Lojzeta Lavriča v Mali galeriji Z gostovanjem inozemskih diirigeoi- j šo povečalo, ptritegnjeni pa bodo tudi | Danila Švaro, Cirila Cvetka, Zlvojlna tov im solistov v seaiji 1954-55 se je | najbolj prominemtm domači umetniki. Zdravkoviča, Igorja Gjadrova in dr. j povečalo število piri Filharmoniji na- 1 Okvirni načrt za sesajo 1955-56 je že 1 Milana Horvata. Znamenita tuja ime-‘ stopajočih umetnikov, dvignila se je izdelan. Iz njega posnemamo, da bo na so: Juan Jos6 Castro, Eleazar de | kvaliteta izvedb na mednarodno ra-I van in pove6alo zafniimamje občinstva I za simfonične koncerte sploh. Od treh » abonmajev sta bila dva popolnoma i zasedena, tretji pa se je v teku sezije i tako dopolnil, da je za večino kon- -------________________________________________ certov ostala komaj peščica vstopnic koncerta. Vsi ostali dirigenti bodo Mladen Jagušt in Ubald Vrabec, v prosti prodaji. j imeli t*> en koncert, razen čudežnega ,___x. . . Programska politika Slovenske otroka, 13-3 etn e Italijanke Gianelle Med domačima m uj »harmonije, ki se je v seziii 1954-55 de Mareo, kibo dirigirala V^Uev , naJ^mo^im^jimeta _b obnesla, ostane v novem letu bi- >Bequiem« predvidoma v vseh breh stveno nespremenjena, le da se bo * abonmajih. Med imeni domačih di-število tujih dirigentov in solistov riigentov najdemo Sama Hubada, dr. 13 diirigentov vodilo 20 simfoničnih , Čarvalho (Beethovnova 9. simfonija), koncertov. Novi šef-dirigent SF Mario Rossi, Džemal Rešid, Andr6 Lovro Matačič bo imel v vsaikem Cluytens in John Hopkins. Na kon-abonmaju en koncert, Stalina dirigenta certih pevskega zbora SF, ki bodo SF Jakov Cipci in Bogo Leskovic pa tu-di vključeni v abonma, bodo diri-bosta prevzela vsak po 2 simfonična girali Rado Simoniti, Slavko Zlatic, Srečanja z umetniki-partizani DRAGOTIN CVETKO »Proučujem našo glasbeno preteklost« v svoj »nforf1*6110'^ Slovenije cJla koncert v F' abonma« vklju- tuega violinske^611*1681 belgii' th«irja GrumSo m<»3stra Ar- ^es Slasbeni svet9’ k’ sa danes aJvečjih violini^06"1 kot enega Grum:, lstov sPloh. ? ne*nanoUXno°i -me.je »ri nas toncerta ti , s “salci njegovega Lhovia, Brahl Uie de,a Bee' ^.^ofjeva Dhamf'K De»>ussyja in Bricali 0 ’.®a se bodo lahkopre-n,iaUx j” vrlinah. Gru- r°Pi in Arni*-! k°ncertiral v Ev' ”rkestri z znamenitimi ?*■. lJvernn„,ymphony °rch«-.er,inska fiiha Philharmonic, u C°nse rmonija, Orehestre •tre le la s? e V izu, Orehe-rt* P0[t vodst, 'SSP R°n>ande itd.) ®lri8entov m ?* prvih svetovnih . nsermet,’j50 P,. !iaterimi so bili j ns' Dobrni ®a*‘biroIH. Cluy-drugi ’ Klecki, Munch R. C. i°*OriZaa,:*ni umetniki n v Cannesu ja3!5 v Cannes^k- ^rami«ni raz-do 1- avn,f., ,kl bo °d 21. juni-,8 lUfli Zvefa letos> bo sodelova-^^'slavije 7 UP°rabnih umetnikov kateri' bori razstavo v Ca nnesu, * Urnetnju- .° ^azstavljali keramič-S»kk*ran'ik um O|0 ■t,ržav’ so Obrili ie in Slov e!n|k°v iz Hrvatske, Slovenije. Nekje v »strogem centru« pozvonim. Trenutek nato že sedim v delovni sobi dr. Dragotina Cvetka, rednega profesorja ljubljanske Akademije za glasbo, »In potem?« »Nikdar ne bom pozabil baze posebej zanimalo muzikalno »S tem namenom sem zdaj gradivo iz narodnoosvobodilne deset let proučeval slovensko J?-?? n/jri Knlrn v ksirpuških vojne, tako pesmarice in drugi glasbeno preteklost. Rad bi, da hribih kjer sem bil v Znan- notni teksti, ki so jih izdajale bi bila res enkrat pravilno stvenem inštitutu predsedstva partizanske vojaške enote in osvetljena, saj je neprimerno SNOS v dobri tovarišiji. Tam skladatelja, pisatelja glasbenih so bili dr. Fran Zwitter, dr. Fran-monografij in drugih del itd. S ce Avčin, dr. Darko Cemej, sten gledajo name portreti njegovih otrok in družine, Jakčeva grafika pa Hlavatyjev akvarel. Na eni od knjižnih omar se Jože Zemljak, Lojze Ude. Pesem nas je mnogokrat dvigala in navduševala. Peli smo pogosto, v dobrih in hudih tre- razcvetajo vrbove mačice, na nutkih. Nekaj časa je bil pri klavirju je odprta knjiga »Acta nas poleg pesnika Jožeta Udo-musicologica«, na pisalni mizi je viča tudi Karel Pahor. Skoraj porumenela partitura sloven- t,i bil pozabil na Mateja Bora, skega skladatelja Ivančiča iz zgodovinarja prof. Janka Jar- sredine 18. stoletja »Missa pa-storitia«. ca in Eda Turnherja. Tu sem komponiral Partizansko roman- »Kaj boš povedal dobrega?« co na Borov tekst in več zbo- se ozre k meni in vstane izza pisalne mize. Za Državno založbo namreč pripravlja knjigo »Odmevi glasbene klasike na Slovenskem«. rov na aktualna besedila. Naše delo je bilo predvsem usmerjeno v proučevanje problemov bodočih zahodnih meja, vendar smo našli še vedno dovolj časa »Povej mi kaj o partizanih!« Za družabno življenje. Pri nas »Tega bi bilo mnogo — za je t>ila četa zaščitnica. Ti fantje ~ 1 " so prelepo in ubrano peli par- tizanske in narodne pesmi. Kako čudovito je bilo, ko je za- debele in zanimive knjige. Če odštejem, da sem najprej delal v agitpropu Izvršnega odbora, imam zelo močne spomine na orila pesem sredi tihih gozdov!« XIII. slovensko narodnoosvobo- dilno udarno brigado. Tam je bilo mnogo marša, zlasti v nemški ofenzivi v oktobru 1943 »Kako pa si tedaj imel stik bogatejša, kot to mislimo in vemo! Ta svoja prizadevanja uveljavljam v zgodovinskem oddelku Akademije za glasbo, pa tudi v svojem publicističnem delu. Kot veš, sem napisal monografiji o Ristu Savinu in o Davorinu Jenku. Jenkova monografija je najprej izšla pri Srbski akademiji znanosti, zdaj pa — precej predelana — izide še v slovenščini. Napisal sem tudi več razprav iz slovenske glasbene preteklosti ter imel več predavanj v inozemstvu. Moja globoka želja je, da bi prišli čimprej do slovenske glasbene zgodovine in da bi — po njej — stopili na ustrezno mesto tudi v zgodovini svetovnega glasbenega razvoja, ki smo mu tudi mi prispevali svoj delež.« Posrebala sva turško kavo, tedaj pa se je iz sosednje sobe zaslišal otroški glas: »Očka, pridi no malo k meni!« Dr. Cvetko se je nasmehnil z glasbo in njenimi problemi?« tehnike. Pri tem sem imel cilj, ter mi pojasnil: »Glasba mi pomeni življenje ki ga imam še danes. Mislim, »Naša Varja je bolna in ji je Z njo sem prehodil vso No- in zato sem bil pravzaprav ved- da bo treba zgodovino narodno- doig (as v postelji. Zdaj hodi tranjsko in Primorsko, in vmes no sredi nje. Dejansko smo na osvobodilne vojne obdelati čim- %e v §0i0 pogreša družbo.« doživel mnogo svetlih trenut- bazi 80 na Rogu začeli s pri- prej, v tem okviru pa tudi p0dajajoč mi roko, je zaklical kov, posebno na mitingih. Tam pravljalnim delom za organiza- glasbo v vseh oblikah, kot se ti otro$ki s05i; smo bili v živem stiku z ljud- cijo bodočega glasbenega živ- je manifestirala v letih 1941 do ** »Ta^oj pridem, Varja!« I jen ja skupaj z odsekom za 1945.« prosveto pri SNOS. Mene je stvom in pesem, pesem nas je spremljala.« »In zdaj — po desetih letih?« FRANCE NOVSAK _ 6vojimi dosedanjimi koncerti že afirmirali kot »solista Slovenske filharmonije«. Se®i jo bo 8. oktobra 1955 začel simfonični koncert, pri katerem bo nastopil 6lovmti iitallijanski pianist Aldo Ciccolini v tretjem, pri nas še neznanem koncertu Sergeja Rahmaninova. Sledili bodo inozemski umetniki, ki jih še ne poznamo: večkratna prvonagrajemka in imetnica duplom Jacquesa Thibauda in Ginette Ne-veu, mlada sovjetska violinistka Nelly Holnikova ter pianist Juri Bukov, danes eden najvidnejših mladih mednarodnih umetnikov, po rodu Bolgar, ki bo izvedel kot novost za naše občinstvo koncert ameriškega skladatelja Gian-Carla Menottija ter znameniti avstrijski pianist Badura-Skoda. Med znanci iz prejšnjih 'let srečujemo pia^ nistko Monique Haas, pianista Ken-dalla Taylora, enega prvih pobomi-kov naše glasbe v tujina, pianistko Edith Farnadi, ki je s svojdm letošnjim nastopom na mah zavzela občinstvo, violončelista Antonia Janlgra, čigar za preteklo sezijo napovedani koncert je žal odpadel zaradi umetnikovih turnej v tujini. Ljubljano bodo prvič obiskali sloviti španski violončelist Juan Navarra ter pianistka lise von Alpenbeim in Tatjana Orloff. Od domačih solistov so obljubili sodelovanje pianist Anton Trost (ki bo turnejo po Turčiji e Škerjančevim klavirskim koncertom uvedel z gostovanjem v Jugoslaviji)), Marijan Lipovšek. Anton Soler, Jelka Suhadol-nik-Znlokarjeva in Pavel Mvic, violinisti Igor Ozim, Karlo Rupel in Jelka Stanič-Krekova, harfist Jože Pl k el J in zagrebški pianist Stjcpan Radie. Slovenska filharmonija predvideva uvedbo dveh komornnh koncertov, pri katerih bi stalni abonenti imeli prednost pri nabavi in rezervaciji vstopnic. Na teh koncertih, ki bi bili o-b ugodnih prilikah v letnem gledališču ob Trgu francoske revolucije (Križanke), bi prišla do izvedbe dela v komorni zasedbi — skladbe za godalni orkester ter koncerti za pihala in druge, redkeje koncertantno nastopajoče instrumente. Kot solisti teh koncertov so predvidenii: klarinetista Miha Gunzek in Ernest Ačkun, flavtist Boris Čampa in violinist Srečko Dražil. Mladinske koncerte, ki so se doslej močno uveljavili kot priprava in pridobitev bodoče stalne koncertne publike, bodo dirigirali Jakov Cipe!, Bogo Leskovic, Zvonimir Clglič, Ciril vorgek. K mladinskim koncertom bo do: Albert Dermelj in Srečko Zalokar (Mozartova koncertanta a simfonija z^ tista pošta do Ljub j Kdo bi čakal celo leto in povrhu še s^rbe^dje če morda ni tiste kak vihar na dvoje ^rja, tam na daljnem siv kdo bi čakal — br?* m tete, jaz že ne - saj nimam ki v Ameriki živi. Kdo bi hodil v sonca je dovolj dom . pesmi pisanih m in pa jasnega neDao Na visoko ?oložem kraj vozu pelje jih v 'astavah ves v zelenju, ves v naš veseli prvi maj- Kajetan K° iz kuhinje, že ju je prevzelo novo opravilo. Poklicala sta otroke-»partizane« in vsa vojska je začela krasiti hišo, potem so šli k sosedu in še naprej. Preteklo leto sta sin in hčerka z mamo gledala prvomajsko parado. Mati ju je stiskala k sebi, da je bilo Tončku kar nerodno. Dragi tovariši letalci Prijateljski pomenek PRVOMAJSKA V MESTU NAŠEM NA DAN PRVEGA MAJA BO VELIKA PARADA OD KONCA DO KRAJA. GODCI ŠE ZADNJE PESMI VADIJO, URNE ROKE ZASTAVE GLADIJO. NAJ VSE, PRAV VSE BO V BOHOTNEM CVETU, KOT DELO JE NAŠE V SILNEM POLETU. A. RIJAVEC KRESNIČKE Joj, kako srebrne lučke čudno se iskrijo v travi! Mar so zvezdice to drobne? Je to rosa še od davi? Mar so palčki s temne šume skrili lučke v speče trave, da blestijo in gorijo v tiho noč svetld dobrave?! Ej, to niso zvezde drobne, niti lučke, ki blestijo! To kresničke so, ki v travi v topli noči v mrak žarijo. Prav do jutra z lučicami v cvetju rajajo kresnice, dokler sonce ne poljubi polja, šume in gorice. IN ROŽE NA OKNIH BOHOTNO CVETIJO, ZA PRVI MAJ SE LEPOTIJO, KER. KO PARADA PRVEGA MAJA BO ŠLA PO MESTU OD KONCA DO KRAJA PISMO SINU Dragi sinko! Mama piše, da falotek si strašan, da podiš se okrog hiše, da nagajaš dan na dan, da po drevju vedno plezaš, (kdo ti hlače krpal bo?), in da žabe v mlaki drezaš, kaj če padel bi v vodo? V njej velika je krastača, ki te, cmoka, zmok, poje, v njej je kača klopotača, ki strupene ima zobe. To sem rekel le za šalo. Vem: krastač se ne bojiš, vem, da manjka le prav malo, da se mi ne zasmejiš. Toda pazi. Ce boš še mami svoji kdaj nagajal, te prijel bom za lase, in če boš še kdaj razgrajal, v grmu leskovka cvete, ta iz sitnih pridne dela, ta iz hlač prežene vse tvoje muhe in čebele. Dane Zajc CRNI OBLAČKI Preko nčba dir oblačkov dir oblačkov — črnih mačkov, kaj se le vznemirjajo, kam tako le dirjajo? Mačkov kup vse bolj se veča, glej, na nebu ternna gneča — črni mački se tepč, da kar bliski švigajo. To krvave so butice, to debele so solzice, črni mački jokajo — dežek pada na zeml jo .. Danilo Gorinšek Ko smo prišli v ponedeljek v šolo, so nas sošolci in sošolke, ki niso bili v nedeljo z nami, izpraševali, kako je bilo na letalskem mitingu. Z veseljem smo odgovarjali na njihova vprašanja, saj smo včeraj videli res dosti zanimivega. Vsem je bilo žal, da niso šli z nami. Med razgovorom smo sklenili, da se vam moramo zahvaliti za včerajšnjo prireditev Pokazali in medili ste nam toliko, da si lepšega Dneva pomladi ne bi mogli želeti. Spoznali srno, ne m izvežbane ,jetal^Sna^ ' domovina. Marsikdo je zaželel postati letate ■ fl. Iz vsega srca se va za ljujemo za tako usp za v* nas prirejen uniUng vaše gostoljubje. , aVOm'- vas s pionirskim P®- ___ »Za domovino, s Trto prej!* pionirji odreda Franca Vrhnika popita’ Nagradna križani 1. delavski P.da: °reZedV>f 1°- Z8 kratic* t-naSpIi!<; nt» Vodoravno: aik; 7. del voza: > ') na tak način; 11. osebni zaimek, lf-starejši; 13. pogojnaik. . jtev11 no od minus; 16. g1 ese!m 18. vzvišena lirska P svinčev sijajnik. ^ ?ora ^ Navpično: 1. znoh '. 3 stc Julijskih alpah <25^ odb°r' let Ja: 4. kratica pr^ 5. čeprav: (znak Sl: 12 begnitev; 15 za aluminij. Rešitve pošljite velika žival' del satovja: i'- jo? H.sirievS prvomajska križanka"- Lju^keJpravlce^Kopit^^j^ ca 6/1II z oznako litve Fsrf Jništva. pregledala komisi ja. ^ iz članov našega ure • Nagrade so na^rdr ^ 10 lepih mladinci- ^ Rešitve sprem®-1 m 2rajf no 8. maja 1055 1^-" cev pa bodo obioV ' 1955 na mladinsk strarn- Proslava ob 1. maju in deseti obletnici osvoboditve V Spodnjem Posavju bodo praznovali v znamenju gospodarskega napredka Priprave za kar najbolj slovesno praznovanje 1. maja, ki je letos združeno z začetkom proslavljanja desete obletnice osvoboditve, so povsod v polnem teku. Posamezni delovni kolektivi pripravljajo Utevilnc interne prireditve. Ponekod bodo najboljše aelavce in nameščence tudi nagradili. •• KrSkem se bodo delovni ljud- V Brežicah bo v soboU zvečer v j? ? * v. soboto 30. aprila pred veliki dvorani Prosvetnega doma , ocf'^rJev'm spomenikom, od ko- slavnostna akademija s kulturnim .?r, z gasilsko godbo v povor- sporedom, združena z desetletnico Vid ren*'‘.Prerir6ditev Svobod 17. aprila. stvom to ^ <5SO vod- velov 'Koso. slo;enskih in vojvodinskih telovad- Svet za kulturo in prosveto ; spominske partizanske proslave ” ™*tn.a akademija ki jopri- cev. Priredili bodo tudi dva lcon- pri mestni občini Novo mesto je | in manifestacije, športniki bodo Kinmtailski Za, ?• ma’ pripravlja Certa in slavnostno akademijo. Ta- skupaj z zastopniki društev m pripravili športne prireditve m J®-. ,®aia bodoV'»noTO^lsk^ofrn^i Dorniki Družine treh smrek bodo organizacij pripravil okvirni spo- nastope, Turistično in Planinsko -vofe11 n ob!ik‘ ■ repSSže *Potdo 1. maja dopoldne na fizkulturnem red prireditev in proslav za 10- društvo pa bosta poskrbela pred 14- maia ir«rkl£*a pr'lred^'ev Pa stadionu odprli dvodnevni, propa- letnico osvoboditve. KD Dušan delovala’ Svobodi i^PartUaa"^'par- *andni tabor. 1. maja zvečer pa bo- Jereb, Svoboda v Bršljinu, L]ud- verra v počastitev Tito- do razvili družinsko zastavo. 2. ma- ' ska prosveta xn šene bodo skrbeli ' J- ' ■ ja bodo taborniki iz Zagorja, Tr- za kulturne sporede Zveza bor- bovelj, Hrastnika in Sevnice usta- cev, UROJ m predvojaska za dne telovadno aka- UeSijo™381116”11 ^jS^n*Ce prazniku T «e*ovnega ljudstva Proslav1 oh S0* J6- Prevzol prireditev Rvot. Sort(.1,.5' 1,1 u Mestni sindikalni "ružb^T »a. ‘udi ostale mestne >>o na vrtu 1Je- v soboto zvefter Ja pihala iJPD Svoh^ k sodelujeta pa še SZDL in ° rajanje s srečelovom. DPD »Svoboda«. V Slovenskih Konjicah in drugod ?lov: aKon]?iESndiikaf9?? Podružnic v . proslavo 1. maja. V dvorani knltur- 26 dalj 6a&a r»„ln bližnji okolici se 1 nega doma bo slavnostna, akademija, ■ ipravlja na letošnjo na praznik pa bodo šli na i&l&t v Špitalič, kjer bodo konjiški pevci. godba izvedli kratek program. Kaze, I da bodo do takrat v Špitaliču uredili dvorano. Krajše proslave ob prazniku j bodo imele tudi nekatero večje simi i-| kalne podružnice. Podobno kot v Slov. Konjicah se na proslavo pripravljajo tudi v vseli sosednih večjih krajih. Taiko pričakujejo v Oplotnici, da jih bodo obiskali pripadniki JLA iz Slov. Bistrice, ki bodo sodelovali pri programu. V Zrečah pa imajo v načrtu igro, na praznik pa povorko ter širši program, v katerem bodo sodelovali člami zreške Svobode in »Parti®ana«. Samostojne prireditve bodo imeli še v Ijočah in v Vitanju. L. Akcija na Kozjanskem zaključena na Koz^anskem^ui • ~ Danes so akcij0 aa .^ključili obsežno in sploh živiWnie kmetijstva di’ ki žive ' ™ razmer Je Priredila ni? a^ih- Akcijo Zyeza v ,raina zadružna skimi inženirk S paj s kmetij-stvenimi ripli ln tehniki, zdrav- r>ekaterimi 0+VCl’ veterinarji ter Dvanai^+ ^„ ,okovnimi učitelji. balo občine, en del za Mokronog, drugi del pa za Novo mesto. Glede Dolenjskih Toplic in Straže še ni povsem urejeno: politični razlogi narekujejo, naj bi bila bodoča nova občina v Toplicah, gospodarski pa, da bi bila v Straži, kot industrijsko močnej- v Velenju Prvega maja dopoldne pa bo na Eenovem promenadni koncert »Svobode«, popoldne pa bo v prijaznem gozdiču sredi Senovega proslava, pri kateri bodo sodelovali godba na pihala in pevci. Razen tega pa se že sedaj pripravljajo razne skupine, ki bodo ta praznik proslavile z izleti na Bohor in bližnje vrhove. Pa bo v počastitev jubileja izdal melj. Navzoča sta bila tudi za- zbornik s članki o naprednem stopnika občin Kostanjevica in _ .... _ cl_ - __ .j političnem delu v Novem mestu Pobočje iz okraja Krško (obe ob- šem središču. Sicea pa, bodo_ od pred vojno, o vojaških akcijah čini se bosta priključili novo- 1. do 10. maja v obeh' »krajih partizanov v novomeškem okra- meški zvezi občin). zbori volivcev, ki bodo dokončno ju med NOB, o gospodarskem ; Sestanek je vodil predsednik pretehtali ustonovitev b^^ razvoju po vojni in podobno. . okrajnega iniciativnega odbora komun. Vsi občinski ljudski od-Zbomik bo izšel v redakciji prof. | Franc Pirkovič. Komisije so v • bori so ze imeli seje glede tega Janka Jarca Mestna občina bo : glavnem že opravile svoje delo. in tudi izvplili člane iniciativnih uredila Glavni trg^n postavila ! Kot so poročali, v Škocjanu (no- odborov kat vse Jaze, bo nova njem lep kamnit vodnjak vomeški okraj) ne bo obč.ne,_ker teritonalna^ razdehtev^bčm ( v črnomeljskem to) načrtu "arh. ‘Mušiča) -“spo- je Bučka za priključitev v trbo- novomeškem in ; minski vodnjak ob 10-letnici veljsko zvezo komun; Smarjeta okraju urejena ze -redi letosnje-osvoboditve. S. pa, za primer, da bi pri njih ne ga leta. ^vanais+ v\/~. , . vinmi uciteiji. • kovnjakov ^ skupin str°-J6 tri dni dpi„ i sodelavcev, k°zjanskesa °x v 12 ob5mah nem stmif^ bmocJa. p0 konča-I Vseh sodelni^?tm Posvetovanju i danes dopoid^ ekip> ki Je bil° ^Poldne pravV + Zjem’ je bUo zborovanip o m zaključno1 °Lo so ^-azen predstavnikov kliučku ,il..zborovanja ob za-udeležiii . 113 Kozjanskem 2redstavniki strokovnjaki. crug in mkmetijskih za-Prejeli so „ ?lcnih organizacij. ec pomembnih skle-______________F. K. °9!asujte v našem listu! učitelji, i Bogat program prireditev Pov v Zgornji Ščavnici v Slovenskih goricah Za letošnji 1. maj je poseben pripravljalni odbo-r pri tukajšnjem Krajevnem odboru SZDL pripravil bogat program. Dan pred praz-nikom bodo 61ani državnega posestva z gasilci postavili sredi Zg. Ščavnice visok mlaj, nakar bo proslava, zvečer pa bodo zakurili kres. Na 1. maj bo budnica godbe iz Gradišča, nato bo v šoli otvoritev prve lovske razstave, ki jo pripravlja domača lovska družina ob svoji ustanovitvi. V dvorani pa bodo vrteli razne poučne filme. Popoldne bodo igralci domačega KUD z gasilci razveselili prebivalstvo s kmečko ve-I seloigro. C £ p 0 B T IN TELESNA V Z G 0 I A OD VSEPOVSOD MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA Gostje so bili boljši CDNA (Sofija) — Crvena zvezda 2:1 (2:0) V si^r?v VENJAK 2e m GORICAH SpiH.^mune k! *zv°lUi mladinski ko-ki « takoj mCoI bn ' klavna 80 skl‘cali i*rvi ple- I*)tnrazirovi>r dnevnega reda je K?aSala tlri ” ten>. kako bo mladina s t bo uti^i*8^'^'larskem razvoju i.n ki i? v *v<£i i? 8v°j« organiaacije. temK b»do sVm? f}>r6-l(‘li vpfi sklopov, »mbra. ° s“iSali uresničiti do «ep- y StREIIOVCI v Strehovcih v v i’ Kljuh it na,i 20« let stara v„m"K<>6nih .IJ1",1' ni bilo opaziti Kr" je rx1p,f;'iOV1 nobene razpoke. Sk^lnja insi^T •*“?“ bila v nje.i (ro-i« , °ft,a'u 8t-a pa oha živa. bilo rnnn °''ka, kajti uničenega w?r.i- LjSli^eo Pohištva in drugih feUeila 'zar»rHOWr,;io- da s<‘ 5e morria potreb vrtanJa nafie, ali pa A. I. n Rečica Na*. SAVINJI !l?'1'6rava,^!OV?!?n<1 družtvo Partizan »i01?- Teo-, , lž- .junija zgraditi stali,!’,'! Praimr . R,ovesno razvilo i10'-) ohiijb i priložnosti bodo nn .atprim: „a, sosedna druStva. Ji Pomeril? domači fizkultur- v raznih športnih disci-* 7h\ n„?:?®ernvala društvo Parti- m Qoan T društvo 1'a.rti- : vinar prezivei uuiii HUSko druitvo graditi svoja počitniških domovih domova Vendar so ljudje sprašujejo, čemu bodo v Bečdci kar trije domovi. Kdo bo uporabljal sedanji prosvetni dom! Ali ni škoda mnogih prostorov, ki bodo ostali neizkoriščeni? Kdo bo popravil ostrešje na sedanjem domu, da se prostori ne bodo kvarilil Mar ne bi mogli obe društvi zgraditi skupen dom? Partizan potrebuje telovadnico, gasilci n-a orodjarno in večjo sejno sobo. Dvorana v sedanjem domu pa zadostuje za raz.ne prireditve, ki so zadnje čase bolj redke. Treh do«iov pa Bečica res ne potrebuje. Ali ni škoda denarja, ki so ga pomagali občani z lesom zbrati. Na trgu pred cerkvijo so odstranili griček, ki je oviral promet. S tom so pa tudi pridobili lep prostor, kjer bodo postavili spomenik padlim borcem. Pa tudi sicer so trg nekoliko uredili. Turistično društvo je napravilo lep park. Skoda le, da nekateri zlagajo les na tem prostoru in s tem kvarijo okolico K. JESENICE Centralni delavski svet Železarni-je odobril tri in pol milijona dinarjev kredita za letovanja članov delovnega kolektiva in njih svojcev v počitni-k-ih domovih v Crikvenici, na Me-?aklji in v Opatiji. Pred sezono bodo kovinarji olačevall dnevno le 150 din, V glavni sezoni pa le nekaj nad 20<) dinarjev za celodnevno oskrbo. Vse drugo bodo krili iz odobrenega kredita. Tako bo letos lahko vsak kovinar preživel dopust v kovinarskih 2. Crvono zvezdo, ki je igrala okrepljena z Boškovom iz »Vojvodine« in Ljubenovičem (Radnički) z rezultatom 2:1 (2:0). . . j Bolgarsko moštvo si je danes z boljšo igro zlasti v prvem polčasu izbojevalo nad Crveno zvezdo zmago, o kateri ne moremo reča, da je nezaslužena. Bolgari so bili v prvem polčasu v znatni premoči in jih je občinstvo nagradilo za njihovo lepo igro z dolgotrajnim ploskanjem. Igrali so zelo premišljeno in hitro in rniso dovolili, da bi Crvena zvezda uredila svoje vrs-te in se uveljavila- i Njihovi igralci so tehnično zelo do-. bri im so tudi v tem oziru napravili I dober vtis. ... Igralci Crvene zvezde so imeli pred koncem tekme še vsaj tri lepe ' priložnosti za. dosego gola, kar jim pa zaradi nespretnosti napadalcev, | nekolitko pa tudi zaradi smole ni uspelo. Skoda, da je to tekmo nekoliko V rajonu Tabor v Mariboru dela V društvu gojijo tudi smučanje, ^va,ri). tud‘„^nčetkn tek-»Partizan« Železničar, ki je bil takoj odbojko, košarko, namizni tenis in ]im slabim sojenjem, v začetku po osvoboditvi vključen v fizkultur- plavanje. Tudi v teh panogah člani nem društvu 2elezničar, leta 1940 pa društva redno tekmujejo. Tako so TKN1S je postal samostojno društvo. Kot na- n. pr. na okrajnem tekmovanju v p„„„ flnrrlini in slednik bivšega »Sokola I« praznuje smučarskem patrolnem teku dosegli * IVO ineSlO VicirailUJU letos 25-letnico obstoja. Beograd, '27. aprila. Večkratni no- me je delal napake v škodo gostov, gometnf prvak Bolgarije CDNA iz na koncu pa v škodo domačega mo. Sofije je danes premagajbeogra^o žtva^ ^ BolgaJ-i dosegli po napakah beograjskih branilcev. Pr- »PARTIZAN« ZELEZNICAR — MARIBOR LETOS PRAZNUJE 25-ietnico obstoja Dve vrsti društva bosta nastopili pri maršalu Titu vikrat je Boško v pustil samega Dimitrova, drugikrat pa je Zekovič dovolil, da je taisti igralec prišel v položaj, da je lahko dosegel gol. ATLETSKO TEKMOVANJE Pred nogometno tekmo in med odmorom je bilo atletsko tekmovanje Or vene zvezde v počastitev desete obletnice tega društva. Boljši rezultati: 100 m: Jovančič 11,1; 110 ra: zapreke; Rukavina 16,0; 200 m: Jovančič 22,4; krogla: Gavri-lovift 14,48; višina: Marjanovič 1W>; 100 m članice: Grubič 12,8; 100 m mla-dined; Kapetanovič 11,6. »Partizan« je zelo delavno društvo, ki vzgaja v svojih vrstah pretežno delavsko mladino. Svoj prvi nastop je priredilo že leta 1945, februarja 1946 pa prvo telovadno akademijo. Od tedaj dalje so društveni nastopi in akademije vsako leto na programu. Zlasti akademije pa postajajo vsako leto bolj kvalitetne. »Partizan« Železničar zelo mnogo tekmuje. Društvene tekmovalne vrste so med najboljšimi v okraju, pa tudi v republiškem merilu dosegajo vidna mesta. Pri tekmovanjih so uspešne zlasti mladinke. 2e leta 1947 so dosegle prvo mesto v državi, leta 1948, 1953 in 1954 pa prvo mesto v republiki in bodo tudi letos branile prehodno darilo »Partizana« Slovenile — kip, k; so ga že trikrat osvojile. Posa- praznuje smučarskem patrolnem teku dosegli prvo mesto. Genova, 27. apr. (AP). Na medna: Proslava 10-letnice osvoboditve ln rodnem teniškem turnirju v Genovi 25-letnice obstoja društva bo 5. junija, si je priboril prvo mesto italijanski Na njej bodo sodelovala vsa društva teniski igralec Fansto Gardini, ki je in terenske organizacije SZDL rajona v finalu premagal Arta Larsena Tabor kakor tudi vse šole. C. V. (ZDA1) v štirih niza h 6:4, 6:8, 6:2, 6:-. MEDNARODNI 5AHOVSKI TURNIR Sligorič je dobi! prekinjeni partiji in dohitel Ivkova ter Pilnika Buenos Aires, 27. »pr. Velemojster Svetoval Gligorii je dobil obe preki- mezni člani in članice sodelujejo njeni partiji na mednarodnem ša-tudi v republiški reprezentanci Za hovskem turnirju v Buenos Airesu letošnje republiško tekmovanje pa in je sedaj skupaj z Ivkovom in se pripravlja spet osem vrst. Pilnikom na čelu lestvice, ludi^dru- Na j večji ■ • Vn M nrt poniimicif i n tijo mo val e kar fitirt vrste ter dosegle trt , . prva in eno drugo mesto. Vse štiri na vrste so tekmovale tudi na državnem prvenstvu v Slavonskem Brodu in osvojile tri prva mesta. Dve od zmagovalnih vrst sta se tako izkazali, da sta bili izbrani za nastop pred maršalom Titom za njego*' rojstni dan. To sta sestava mladink — vaje na obroču in sestava mladincev — vaje s poleni. Obe izvirni točki je sestavil Jože Zadnik. velemojster Petar V. kolo: Benco — Guimard 0:1 (51 pote®), Reinhardt — Sanguinetti remi (54 potez) Rossetto — Esposito remi (58 potez,). VI. kolo: Panno — Rossetto 0:1 (54 potez). Pachman — Toran 1:0 I (42 potezi), Martin — Reinhardt remi n«;rvf»h 1^ društvo do- i1 jugoslovanski _ _ seglo letos, ko so pri republiških Trifunovič je dobil prefaojeno ipar- j jjj potez)! Sanguraetti — Donner 1:0 tekmah v akademijskih .esta^.h tek- ^ ‘ Gligorič je prenuig-al Toran a v 54. potezi prekinjene partije iz petega kola, Argentinca Benca pa v prekinjeni partiji iz šestega kol« v 41. potezi. Trifunovič je premagal Argentinca Esppsita v 50. potezi iz VI. kola. V ostalih prekinjenih partijah 60 bili doseženi tale rezultati: IV. kolo: I Esiposdto — Blsguier remi (51 potez), (42 potea), VII. kolo: Bisguier — Gui-I mard remi (72 potez), Benco — Pach-man 0:1 (41 potea), Esposito — Panno 1 ponovno prekinjeno. 1 Danes je prost dan. Osmo kolo bo jutri. j Vrstni red: Gligorič. Ivkov, Pil-niik 5,5. Pachman. Rossetto 5, Szabo, 4,5, Donner 4, Martin 3,5, Panno 3 (1), Trifunovič, Guimard, Toran 3, Esposito 2,5 (1), Bisguier, Lipinix 2,5, San-guinett.i, Reinhardt 2, Betneo 0. Vesti in donndki NAMIZNI TENIS Po dolgem odmoru spet turnir v Mostah V počastitev desete obletnice osvoboditve je kolektiv »Vojne bolnice« priredil dvodnevni namiznoteniški turnir. Na turnirju je nastopilo 7 članov sindikalne podružnice, 5 članov JLA in 15 članov SD Slovana. Za turnir je bilo precejšnje zanimanje. Zmagal je major dr. Peter Ziža (Vojna bolnica) pred Jožetom Verb-korri, Božom Frecetom (oba SD Slovan) itd. Uspet te prireditve je tudi v tem, da je namizni tenis s tem turnirjem pridobil v Mostah več novih pristašev, ki se bodo kmalu vključili v namiznoteniško sekcijo SD Slovana. Poraz svetovnega prvaka Leads (Anglija). 27. apr. (APJ. Japonska namisonoteniška v reprezentanca je premagala angleško reprezentanco z rezultatom 6:3. Dvoboj je bil v angleškem mestu Leedsu. Edino presenečenje je poraz novega svetovnega prvaka Jošide Tanake (Japonska!). katerega je premagal Richard Bergman z 2:0 (21:18, 21:9). Uspeh kolesarjev Partizana \ Kolesarsko moštvo Partizana v : postavi Veselin Petrovič, Ahmed Coli , Bruno Della Petro in Aleksander 1 Krebelj je sodelovalo na kriteriju v ■ Manheimu. Dirkafti so vozili BO kro-: gov — skupaj 48 km. Zmagovalec kriterija JC veselili Petrovič, ki je vozil povprečno 30 km na uro. Ostali na&i vozači so se uvrstili takole: Krebelj na peto, Della | Pe>ro na sedmo in Colič na enajsto : mesto. *•«» ........................... tnie BOROVNIČEV biser k! je bogat na aromatičnih sadnih kislinah, železu, barvilu in redilnih soleh Proizvod CELEIA- SAD Turistično društvo Ljubljana priredi skupno s Turist-biirojem dvodnevni izlet v Ankaran (Koper) z odhodom 1. maja ob 7 zjutraj in povratkom 2. maja zvečer. Stroški prevoza, prenočišča in prehrane samo 1650 din. Prijave sprejemata Turistično društvo in Turistbiro v Ljubljani do sobote, 30. aprila opoldne. Za 10. obletnico I. pedagoškega tečaja v Ljubljani naj pošljejo vsi absolventi svoje prijave in naslove na naslov: Niko Lukež, dijaški dom »I. Cankarja«, Ljubljana, Poljanska cesta 28 do 25. maja 1955. III. Ljubljanski festival v okviru proslav ob 10-letnici osvoboditve Ljubljane 11. junija do 14. julija 1955. Skupno 28 prireditev. Možna sta dva abonmaja z 20% popusta, plačljiva v treh obrokih od 1. maja dalje. Podrobnosti izveste lahko v festivalni i pisarni Hotel »Turist«, Dalmatinova št. 15, tel. 30-873. — Študentje glasbenih šol imajo pri koncertih 50 °/o popusta. Dijaki vseh šol imajo pri ostalih prireditvah 30 %> popusta proti predložitvi dijaške legitimacije pri blagajni. Na vseh jugoslovanskih železniških progah velja 25 % popust. I Članom baze 80! Ob 10. obletnici ’ osvoboditve je želja tovarišev in tovarišic »Baze 80«, da se zopet enkrat snidemo. To bi bilo istočasno prvo snidenje vseh bivših članov baze. Zato nameravamo prirediti skupno proslavo našega velikega praznika in družabni večer, ki bi bil združen s kulturnim programom. Zato pozivamo vse člane baze 80, da javijo ne-1 mudoma svojo udeležbo na naslov: i »Baza 80«, hotel Turist. — Priprav- \ ljalni odbor. Upokojenci podružnice Ljubljana-center! Pozivamo vas, da se ob teh prazniki udeležite prireditev na svojih terenih in da po svojih močeh sodelujete. — Odbor. MAJSKO KRESOVANJE Na predvečer 1. maja, v soboto, 30. aprila, ob 19.30 bo na Ljubljanskem gradu obnovitev tradicije prvomajskih izletov, ki jih je organiziral SKOJ z delavsko, kmečko in šolsko mladino. Mladini se bodo pridružili vidni politični voditelji. Spored: Kratek nagovor: Mavricij Bore, predsednik zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS. V kulturnem programu sodelujejo pevski zbor primorskih študentov, dijaki Glasbene srednje šole ter železničarska in litostrojska godba na pihala. Po programu bo kresovanje na »Sancah«, ^ Vabljeni. TEINT BELL kozmetična maska da tvojemu obrazu mladost in svežino. Torej, preden greš v družbo, na ples, v gledališče — ne pozabi na lepotilno masko TEINT BELL. PREDAVANJA Slovenska akademija znanosti in 1 umetnosti vabi na javno znanstveno ' predavanje, ki je namenjeno širšim zainteresiranim krogom. Dne 28. aprila ob 18 bo predaval v dvorani SAZU doc. dr. Dušan Hadži. Tema: O nekaterih strukturnih problemih organske kemije. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI Danes, v četrtek, 28. aprila ob | 19.30 bo v predavalnici na učiteljišču predaval tov. Stane Terčak o temi: »Celjsko območje v borbi za svobodo«. Vljudno vabljeni. Umrli so v Ljubljani Smerkolj Franc, dojenček. Pogreb bo danes ob 11 na Zalah. Perkal Franc, upokojenec. Pogreb bo danes ob 15 na Zalah. Vidmar Marija, gospodinja. Pogreb bo danes ob 15.30 na Zalah. KONCERTI Na klavirskem večeru, ki ga pribredi Akademija za glasbo v petek, 29. aprila 1955 ob 20 v veliki dvorani Slov. filharmonije, bo izvajala diplomantka III. oddelka iz razreda red. prof. Janka Ravnika tovarišica Nada Oman-Verbičeva dela Bacha, Beethovna, Schumanna, Brahmsa, Cipre, Škerjanca, Chopina in Prokofjeva. Koncertantka, ki je bila lansko leto nagrajena na tefonovanju jugoslovanskih glasbenih umetnikov v Zagrebu, si je pridobila priznanje tudi že med ljubljansko koncertno publiko. Zato na ta večer posebej opozarjamo. Vstopnice v Koncertni direkciji, Trg revolucije. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 28. aprila ob 20: Ustinov: »Trobi, kakor hočeš«. Abonma H. (Caletti — Anton Homar.) Petek, 29. aprila ob 15.30: Ustinov: »Trobi, kakor hočeš«. Abonma Petek 11. popoldanski. (Caletti — J. Souček); ob 20: Hellman: »Dekliška ura«. Abonma D. Sobota, 30. aprila ob 20: Hellman: »Dekliška ura«. Izven in za podež. Nedelja, 1. maja: Zaprto. Ponedeljek, 2. aprila: Zaprto. Torek, 3. aprila ob 20: Hellman: »Dekliška ura«, izven in za podež. OPERA Četrtek, 28. aprila ob 20: B. Smetana: »Prodana nevesta«. Premiera. Petek, 29. aprila: Zaprto. Sobota, 30. aprila ob 19.30: Strauss: »Kavalir z rožo«. Abonma red K. Nedelja, 1 maja: Zaprto Ponedeljek, 2. maja: Zaprto. Torek, 3. maja: Zaprto. V okviru kongresa ZB bo danes v Operi slavnostna premiera Smetanove »Prodane neveste«, ki se s tem kot najpriljubljenejše delo slovanske operne literature po nekajletnem premoru ponovno vključuje v naš redni repertoar. Novo uprizoritev so pripravili dirigent Rado Simoniti, režiser Ciril Debevec, osnutke za sceno ing. arh Boris Kobe, tehnično realizacijo akadr. slikar Marijan Pliberšek, osnutke za kostume Nada Souvanova, zbor je naštudiral Jože Hanc, koreografijo pa Anton Hodek. Pri premieri bodo peli: Marinka — Vilma Bukovčeva, Janko — Brajnik, Kecal — Ladko Korošec, Vašek — I Janez Lipušček, Krušina — Vekoslavi Janko, Ljudmila — Cvetka Součkova, ! Miha — Miro Dolničar, Hata — Elzal Karlovčeva, cirkuški ravnatelj — Sl. Štrukelj in Esmeralda — Patikova. [ - ‘ ' r ■ ■ - . - j Srce in ožilje (krvni pritisk, sklerozo, trombozo), ledvice (vnetja, kamne, pesek), notranje žleze (pro-. tin, basedow), živce (nev-' rastenijo, nervoze, nevralgije) zdravi uspešno RADENSKO ZDRAVILIŠČE, SLATINA RADENCI. — Odprto od 1. maja dalje. V predsezoni znižane cene. Zahtevajte prospekte! Zdravje je prvo! , I MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 28. aprila ob 20: C. Odets: . »Srečni fant«. Abonma red Cetr- j tek. Vstopnice so tudi v prodaji. (Loma Judita Hahnova.) Nedelja, 1. maja ob 20: I. Cankar-dr. F. Smerdu: »Martin Kačur«. Izven. Zadnjič. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 30. aprila ob 20: Dobričanin: »Skupno stanovanje«, komedija. — Izven. I Nedelja, 1. maja ob 16: Spicar-Pišl: »Nai bo stara al’ pa mlada«, spe- ■ voigra. 35. predstava. Zadnjič, ob 20: Dobričanin: »Skupno sta- novanje«, komedija. Večerna predstava. Izven. V nedeljo popoldne ob 16. uri bo • 35 in zadnjič uprizorjena Spicarjeva j spevoigra »Naj bo stara al* pa mlada«, ' zvečer ob' 20 pa Dobričaninova kome- Nenadoma nas je zapustil naš najstarejši član delovnega kolektiva JOŽE ČOLNAR delavec Pogreb bo 28. aprila 1955 ob 17. uri. Zvestega člana kolektiva bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv in sindikalna podružnica Splošnega gradbenega podjetja »Zidar«, Kočevje dija »Skupno stanovanje«. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke Četrtek, 28. aprila ob 13: Gostovanje v Bovcu; ob 18: Gostovanje v Logu pod Mangartom. Marionete Levstikov trg Petek, 29. aprila ob 17: Kuret: »Obuti maček«. Predprodaja vstopnic za marionetne predstave od 11—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. — Vstopnice se lahko rezervirajo vsak dan od 8—10 na tel. št. 32-020. RADIO LJUB L JUN.5 Dnevni spored za četrtek, 28. aprila Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 15.00, 17.00 in 22.00. 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Prenos zaključka III. kongresa Zveze borcev Jugoslavije — 13.30 Opoldanski koncert — 14.30 Ljudskoprosvetni obzornik: Muzej Narodne osvoboditve — 14.40 Priredbe slovenskih narodnih pesmi poje Akademski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca — 15.15 Chansoni in ritmi — vmes ob 15.30—15.45 Tečaj francoskega jezika — 32. lekcija — 16.00 Utrinki iz literature — Ivan Potrč: Komisarka — 16.20 Iz baletov in oper — 17.15 Zabavna glasba po svetu — 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.10 »Pesem skozi stoletja« — 18.30 Iz kolektivov za kolektive — Srečko Pratnemer: O gradnji šoštanjske termoelektrarne — 18.45 Skladbe; hrvatskih avtorjev poje Mariborski' komorni zbor pod vodstvom Rajka Sikoška — 19.00 Radijski dnevnik — * 20.00 Večer partizanskih skladateljev < — 21.05 Literarna oddaja: Ivan Goran Kovačič: Jama — 21.35 Spored popularnih orkestralnih skladb — 22.15 \ Domača zabavna in plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). UKV program: 17.15—18.00 Koncert komornega ansambla Radia Beograd' — 22.15—23.00 Domača zabavna in1! plesna glasba. VESTI IZ MARIBORA Dežurna lekarna v četrtek, dnei 28. aprila 1955: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. Dežurna lekarna v petek, dne 29. aprila 1955: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. KINO Spored za četrtek, 28. aprila PARTIZAN: Francoski film: »Sužnji j mamil«. UDARNIK: Ital. film: »Na ostrini meča«. POBREŽJE: Angleški film: »Hobson v škripcih«. STUDENCI: Angleški film: »Povest z naslovne strani«. Spored za petek, 29. aprila PARTIZAN: Francoski film: »Sužnji mamil«. UDARNIK: Ital. barvni film: »Na ostrini meča«. POBREŽJE: Zaprto. STUDENCI: Zaprto. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 28. aprila ob 15: Hofman: »Življenje zmaguje« Red Šola TAM, Petek, 29. aprila ob 10: Twain-Blaž: j »Kraljevič in berač«. Zaključena predstava za šole Rače in Fram. j Umetnostna galerija — Maribor. Razstava japonskega barvnega lesoreza 18. in 19. stoletja. Razstavljenih je 99 lesorezov. Sindikalne podružnice, prirejajte skupinske obiske razstave. Prijave na telefon 25-45. CELJSKE VESTI Razpored nedeljske zdravniške dežurne službe mesta Celja za mesec maj 1955: Dne 1. majd: dr. Čerin Jože, Celje, Cankarjeva ul. 9. — Dne 2. maja: dr. Čerin Jože, Celje, Cankarjeva ul. 9. — Dne 3. maja: dr. Ceriin Jože, Celje, Cankarjeva ul. 9. — Dne 8. maja: dr. Čerin Jože, Celje, Cankarjeva ul. 9. — Dne 15. maja: dr. Bitenc Maks, Celje. Cankarjeva ulica 11. — Dne 22. maja: dr. Sevšek Maksim, Celje. Ljubljanska 36 — Dne 29. maja: dr. Fišer Jože, Celje, Gregorčičeva 7. Nedeljska zdravniška dežur. služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 30. aprila ob 19.30: Herbert. »Vsakih sto let«. Komedija v treh dejanjih. Letni obratovalni čas Opozarjamo vse obrtne obrate, da stopi s 1. majem v veljavo letni obra-1 tovalni čas, ki traja do 30. septembra 1955. j Obrtne delavnice, ki poslujejo s J strankami, morajo biti odprte poleti | od ponedeljka do petka od 7—12 in ! od 16—19, ob sobotah pa od 6—14. Brivske, frizerske in manikerske delavnice morajo biiti odprte v letnem obratovalnem času od 7.30—12 in od 15.30—19. Ob delavnikih so neprekinjeno odprte od 6—21 naslednje brivsko-I frizerske in manikerske delavnice: I Kidričeva ul. 6, Kardeljeva ulica 2, Gradišče 4, Dalmatinova 13, Polian-I ska cesta 1, Pražakova 15, Trubarjeva j cesta 5, Gosposvetska cesta 3, brivnica na kolodvoru (peron). Ob nedeljah in dela prostih dnevih je odprta v času od 6—12 brivnica na glavnem kolodvoru (peron). Neprekinjeno, to je podnevi in ponoči so odprte naslednje obrtne delavnice: a) »Avtoservis«, Prešernova c. 52, tel. 30-950 — avtomeh. del.; b) »Mestni vodovod«, Krekov trg št. 10. tel. 30-554 — vodovodno-inst. delavnica; c) »Mestna plinarna«, Resljeva cesta 28, tel. 30-555 — plinsko-inst. del.; d) »Elektro«, Ljubljana mesto, Mestni trg 2, tel. 22-121 — elektro-instal. delavnica. Vse avtomehanične, vodovodne, plinsko in elektro instalacijske delavnice morajo imeti vidno objavljeno, katere delavnice oziroma prodajalne vršijo neprekinjeno oziroma dežurno službo (tudi ob nedeljah in dela prostih dnevih). Prodajalne svežega mesa imajo urejeno dežurno službo takole: a) ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih so odprte v poletnem času od 6—10 naslednje prodajalne svežega mesa: 1 Gosposvetska cesta 6 (bivši Sla- i mič), Titova cesta 53 (pri Mrklim), na j trgu na Celovški cesti (bivši Brecelj- j nik), Tržaška cesta 58, Zaloška c. 28 i (bivši Rode); j b) v poletnem času so odprte ob delavnikih popoldne, to je od 17—19, le tiste prodajalne svežega mesa, ki imajo hladilne naprave, vse ostale prodajalne svežega mesa poslujejo ob delavnikih samo dopoldne od 6—11. Vsi obrtni obrat* morajo imeti obratovalni čas vidno označen. Obrtna zbornica glavnega mesta Ljubljana. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Jugoslovansko-norveškl film »KRVAVA POT« Tednik: »Norveška«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. kino »s o č a« Angleški barvni fi® »Doktor v hiši« Tednik: Filmske novosti^ žt Predstavi ob 16 in 18. } paV- vlogi Dirk Bogarde m Muri d0 low. - Prodaja vstopnic o« 11 :m od 15 dalje. KINO »UNION«: Zaprto. I V soboto, 30. aprila ob 22: premiera ital. fiilma: »Na konici meča«. j KINO »SLOGA«: Jugosl. film: »Pot j miru«. Potovanje maršala Tita v I Indijo in Burmo. Tednik: Filmske novosti št. 17. Predstave ob 15, 17, i 19 in 21. — Ob 10 matineja istega! filma. Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »LITOSTROJ«: Francoski film: »Ljubimca iz Toleda«. Predstavi ob 18 in 20. .«•***•♦•♦•♦♦♦♦♦♦♦♦ JESENICE: »KADIO«: ItaHjan^gV« »Neprijetnosti mIad®p°o^ je pred' predstavi ob 18 in 20. Ob f stava beograjske kin£*?$rajske »PLAVŽ«: Program ^ograj^ noteke. Predstavi ob 18 m v CE,S5 -srs«” - postaji« Predstavi ob 18.1» letni” kino ’pART*z^NpVee’ vstopnic od 15 dalje- D Jutri jugosl.-norv. fi™. »KRVAVA POi KEMIČNA INDUSTRIJA »Z 0 R K A« ELEKTROLIZA CINKA S AB AC Za delo v elektrolizi cinka potrebujemo: DVA INZENIRJA-TEHNOLOGA ali METALURGA s prakso za obrat DVA INZENIRJA-TEHNOLOGA ali KEMIKA s prakso za laboratorij elektrolize VEC TEHNIKOV-TEHNOLOGOV ali METALURGOV za proces VEC KVALIFICIRANIH DELAVCEV s prakso v kemični industriji za proces VEC TEHNIKOV in LABORAN-TOV-KEMIKOV ali TEHNOLOGOV za laboratorij elektrolize Nadaljnja pojasnila zahtevajte in pošljite ponudbe preko sekretariata podjetja na gornji naslov. 8670 TOVARNA AVTOMOBILOV, MARIBOR 0 sprejme samastoitte^a referenta < j za zunanjetrgovinske posle s potrebnimi ; cijami v smislu pravilnika, objavljenega v listu FLRJ št. 39-54 Nastop službe takoj Pismene vloge sprejema Tovarna avtomobilov Maribor , PODJETJE »PRVA ISKRA« - BARIČ razpisuje LICITACIJO za izdelavo 10.000 zabojev dimenzij 625 X 400 X 350. Zaboji bodo izdelani iz smrekovega lesa II- razre Ponudbe je treba dostaviti najpozneje do 10. maj Za vsa pojasnila vprašajte na gornji naslov ali telefon 86-26, interno 39. 1955. Naročite se še danes na našo novo ljudsko knjižno zbirko KNJIŽNA POLICA Za mal denar dobite Se letos šest kvalitetnih leposlovnih del. vsako z več kot 250 strani obsega. Celotna naročnina za vseb šest knjig znaša v kartonirant mehki vezavi samo 1200 dinarjev, Za knjige vezane v platno pa. 1800 dinarjev, Naročnino lahko plačate v zaporednih mesečnih obrokih po 200 dinarjev. Naročilnico pošljite na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE — LJUBLJANA Mestni trg 26 V letošnjem letu prejmejo naročniki naslednje knjige: L Ignazio Silone: PRGIŠČE ROBIDNIC 2. Branko Čopič: OGNJENO LETO L knjiga 3. Branko Čopič: OGNJENO LETO IL knjiga 4. Lev Tolstoj: KOZAKI — HADŽI MIJRAT 5. Giuseppe Marotta: ZLATO NEAPLJA 6. Nagrajeni Izvirni roman Prvi dve knjigi prejmejo oaročniki takoj, ko nakažejo prvi obrok, ostale pa bodo Izhajale v presledkih po dva meseca. Posamezne knjige bodo v knjigamiškl prodaji mnogo dražje. NAROriT MICA Podpisani naročam zbirko KNJIŽNA POLICA 6 knjig Naročnino v znesku din _______—— 1X110 plačal v celoti takoj, v zaporednih mesečnih obrokih po din počenš) z mesecem naročila. Moj naslov: poklic __________ pri ------------- tiraj ______ uslužbenec Lastnoročni podpis Opomba: Nezaželeno črtajte' ,.ui .idaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III., telefon št 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulV,VT0či ra6ufl telefon št. 21-887, Nazorjeva ulica 10/11. — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telef6n za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din pri NB 601-T-632, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo PUTNIK SLOVENIJA in MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA sta uvedla ♦"ristično hranilno službo Vsakomur, ki varčuje za svoj letni dopust ali za izlet m potovanje ter vlaga pri PUTNIKU SLOVENIJA ali pri MESTNI HRANILNIC) LJUBLJANSKI, se bodo ti prihranki obrestovali z 10 %. — Vsa pojasnila dobite pri MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI ali Pri vseh poslovalnicah PUTNIKA SLOVENIJA kjer zahtevajte prospekte! Industrija pletenin, rokavic in konfekcije, Kranj išče za takojšen obratnega knjigovodjo (obolista) inodelirja za trikotažno stroko in trgovskega potnika vladati'' kn j povodja mora delo popolnoma ob- okus , samostojen. Modelir mora imeti smisel mora biti „„„,r vo m°delov vrhnjih pletenin. Potnik pa Posredni bližini™" djetja51'1”1 str°ki “ s staiY>vanjem v ne- ^ K 138 \\\\\v\\\\\\\xv^xvvvxv^^^^ IIIIDIIIIII kmg »trudbenik« Beograd _ Gospodara Vučiča ulica 223 3 tone«, »Ford«, Poštni predal 905 proda mehanizacijo: ^Kj*TatKU - 8 »Chevrolet« _ BAGRF / t-v 10 ton’ »Renaul« — 3 tone) pItek' VAGONCKE 7aZ^?JE opeke vagon »gL ^ 23 0,76 m dvigat a ’ “Prt. za tir 0,76 m MOTORmt ^ dr?no »Plato 6-TONSt^v VLAČILEC »NEVEN« TRAJ7 vo AVTOMOBILSKO PRIKOLICO 2ELE7tvto r celwtno opremo S^n!?RITO a Čoln JARKOV »Eskavator« *nten!oT8laciie vPraSaite na telefon 41-637 ali 44-289, o>!in|,||nniiiniiiiiiiiHiiiiiii(flHni||,H||,„|n|,|,„|,|,in|]n,|„||,||HIII,|„||,|,||l,l|||inm„l„|U,|nHH|„||,l„„I„l,|„„mily|liUltulj|,in„IIHni|U)U ZAGREB — ILIČA 28 mš°lski SERVIS« — RAZPISUJE . natečaj 7mifJeIavo učil s področja fizike po načrtih “voda za šolsko opremo, Zagreb: elektrostatika magnetizem ELEKTRODINAMIKA mehanika kalorika OPTIKA v nauk o VALOVANJU: RORACUNSKI VREDNOSTI 300,000.000 DIN • 2ct izdelavo »Episkopa« p. PR0RACUNSKI VREDNOSTI 200,000.000 DIN Iliča 28/ijXe P°nudbe pošljite »Školskom. servisu«, Zagreb, Zavod ’ 20 te^m^ne pogoje in vzorce pa se obrnite na 24 školsku opremu — Zagreb — Bleiweisova 24 ................................. 781 OBRTNO PODJETJE »AVTOSERVIS« Jesenice Naj živi Prvi maj! Naj živi 10-letnica osvoboditve! Naš delovni kolektiv iskreno čestita k dvojnemu praznovanju našega ljudstva. V naših delavnicah boste tudi v bodoče najsolidneje postreženi, naša prevozna sredstva pa vam bodo tudi med prazniki na razpolago za vožnje v pomlajeno naravo. taine _____ " g \c«' re*oriv^k »»mA#*** de\ovo' DELOVNI KOLEKTIV »Slikoplesk« Maribor ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K NAJ VEČJEMU PRAZNIKU VSEH NAPREDNIH SIL — PRVEMU MAJU! IZVRŠUJE VSA CRKO- IN SOBOSLIKARSKA TER PLESKARSKA DELA SOLIDNO IN POD KONKURENČNIMI CENAMI ZA VSE NAROČNIKE SIROM PO JUGOSLAVIJI M 273 ZABBUŽnO- TBGOVSŽO POMET« MAgSBOg OBRTNO PODJETJE »C O K L Ra BLEJSKA DOBRAVA čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem k prazniku dela 1. MAJU in 10. OBLETNICI OSVOBODITVE Naš delovni kolektiv bo s svojo požrtvovalnostjo tudi v bodoče odločno podpiral napore delavskega razreda za varnost in lepše življenje. MHB Vsem delovnim ljudem naše domovine in svojim poslovnim odjemalcem čestitamo k Prazniku dela 1. MAJU! »SVILA«-Maribor 1 »22. DECEMBAR« Podjetje za izdelovanje oficirskih in civilnih oblek in obutve BEOGRAD, Masarykova 4 ČESTITA VSEM SVOJIM PO- SLOVNIM PRIJATELJEM IN ž POTROŠNIKOM K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA 1. MAJU čestita vsem delovnim ljudem k prazniku — 1. maju! Trguje na veliko s kmetijskimi pridelki, sadjem in zelenjavo ter njihovimi izdelki. It DELOVNI KOLiKivTIV TOVARNE UtMi&Ldia LJUBLJANA ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU DELA Delovni kolektiv OPEKARNE RAČE PRI MARIBORU čestita vsem odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku 1. maju '.n 10-letnici svobodne in neodvisne Jugoslavije! 1 zdelujemo: zidake - polne, votlake, obočno opeko, strešno zarezno, strešno bobrovec itd. izvrstne kvalitete! »Angrokoža« BEOGRAD — Narodnog Fronta 30 telefon 29-377 čestita svojim poslovnim prijateljem in vsem našim delovnim ljudem ob največjem prazniku delovnega ljudstva 1. MAJU! Oskrbuje: trgovska podjetja in poslovalnice na drobno, obrtne nabavno-prodajne zadruge, vojne pošte, industrijo obutve in druge velike potrošnike. Z vsemi vrstami predelanega gornjega in spodnjega usnja in priborom za čevljarje, sedlarje, opankar-je, torbarje, copatarje in druge. »ODRA« TV0RNICA GLINENIH PROIZVODA — SISAK ČESTITA SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN POTROŠNIKOM OB PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA 1. MAJU IN 10-LETNICI OSVOBODITVE ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■! »iVEVA« TOVARNA HIGIENSKO- KOZMETICNIH POTREBŠČIN I ! ZAGREB, Vrbaničeva št. 28 ČESTITA VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN TRGOVSKEMU OMREŽJU PO NASI DOMOVINI FLRJ OB 1. MAJU PRAZNIKU VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA 9$iw& 'ES ES M! Svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem naše domovine čestitamo k mednarodnemu prazniku dela 1. MAJU DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA MAGNEZITA »SUMADIJA«, Brdjani DELOVNI KOLEKTIV VSEM NAŠIM CENJENIM POTROŠNIKOM IN KUPCEM ČESTITAMO 03 PRAZNIKU 1. MAJU Tovarne likerjev in rafinerije »MARIJAN BADEL« Obrati: Zagreb - Sesreie 141 ■ ■■■■■■■■■■■Minam pEUAVSK/ Pl Delovni kolektiv ! ZADRUŽNEGA S LESNEGA S TRGOVSKEGA ! PODJETJA OZZ Maribor Maribor, Partizanska c. S čestita S ki. maju S prazniku delovnega ■ ljudstva in želi ■ obilo S uspeha S pri izgradnji socializma! ■HNUIHHinilHmHIIIIIIIIIIIIIIi l OllllimiHIMinUHIIHHUMiaUllIMllHHHimn maj Delovni kolektiv Obrtnega podjetja AVTOREMONT Masarykova ul. 17 Čestita vsem svojim strankam in v9e® delovnim kolektivom k 1. n?aju' Šujemo vsa srednja in generalna pop‘ vila, kakor tudi avtoelektnčarska, garska in ličarska dela. c« Imamo servis »Zastava - F«*** priporoča kolektiv! K prazniku dela 1. maju in k 10. obletnici osvoboditve iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem združenega okrai> Maribor. Mestni ljudski odbor Okrajni odbor SZDL Okrajni komite ZKS Delovni kolektiv Tovorne olcovfa in D Bistrica pri Mariboru K največjemu prazniku delovnega ljudstva — 1. maju čestita in želi v nadaljni socialistični graditvi obilo uspeha vsem delovnim kolektivom! izdelkov Tovarna volnenih in vigogne izdelkov Maribor liiLmeni nizke nonai Vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem čestita k mednarodnemu prazniku delavskega razreda — 1. maju Delovni kolektiv INDUSTRIJE KOVINSKIH IZDELKOV MARIBOR pošilja borbene poadw*ve vsem delovnim kolektivom k prazniku dela 1. maja m jan ždi novih zmag pri izgradnji socializma! IZDELUJEMO: železne ognjavarne blagajne in omare, ročne kasete, omare za načrte, garderobe in orodne omarice, orodne kovčke in transportne zaboje, kontne omarice, pregledne aparate s predali, aparate za knjiženje in jahače. Kuhinjske in mesarske nože, nože za salamo in sir, kuhinjske m mesarske sekire, obrtniške in vrtnarske nože, vse vrste Škarij, žepne in lovske nože ter jedilni pribor. Razno okovje in galanteriiske izdelke, ščitnike za Čevlje m podložne ploščice. Kuhinjske in decimalne tehnice in uteži. v m. -l ŽIVEL "o*? * DELAVSKI PRAZN»k STRI JA Delovni kolektiv \r5) Vsemu delovnemu ljudstvu čestita k naj večjemu prazniku vseh naprednih sil — 1. maju Nudimo cenjenim odjemalcem razne vrste karirastega blaga za perilo, flanelo, brisače, namizne prte, kanafas itd. Cene in ostali pogoji ugodni. Se priporoča kolektiv RTI. VELEŽGANJARNA ŠENTILJ Slovenskih goricah Želežniška postaja: Šentilj — Telefon: medkraj. 3 Izdeluje: slivovko, sadno žganje, brinjevec, Thea Rum, Jamaika rum, Brandy medicinal, jajčni konjak, creme — likerje, merkantilne likerje, vermut, pelinkovec in malinovec. Zagotavljamo cenj. odjemalcem realno jn solidno postrežbo. Priporočamo se za cenjena naročila! Čestitamo vsem cenjenim odjemalcem in delovnim kolektivom k prazniku dela — 1. maju! Delovni kolektiv .iMI»ll!HII!l!lllll!iltt!ll!l!lllll!UIIII!IMIIHIIII!«!lllll!»ffllll!l!IM!lllil!!l!lll!li!!!WH !■■■■■■ «■■■■■■■■■■■■■■■■■» ftvei 1.maoI Delovni kolektiv Obrtnega mizarstva Maribor, Smetanova ulica 1, tel. 23-73 čestita, vsem svojim strankam in vsemu delovnemu ljudstvu k Prazniku dela — 1. majut Izvršujemo vsa pohištvena in stavbena dela. — Sprejemamo tudi individualna naročila. — Izdelava prvovrstna, cene konkurenčne. Se priporoča kolektivi TEHNIČ NA VELETR GOVINA Delovni kolektiv OBRTNEGA PODJETJA »SLIKA R« MARIBOR - PREŠERNOVA UL. 26 češita svojim cenj. strankam in delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije k delavskemu prazniku 1. maju! Vsem delovnim ljudem želimo mnogo uspehov v izgradnji socializma in jim čestitamo k 1. maju! Okrajna zveza društev za telesno vzgojo »Partizan« — Maribor \\\\\\\\\\\\\\\\\VV\\\\\\\\\\\\\\\X\\\\\XWVVXXXXVNWAWXXWXXVWX\\\\\VV‘XX' Delovni kolektiv Gradbenega podjetja OBNOVA Maribor, Tržaška c. 99 čestita vsem delovnim vom k prazniku dala »• Izvršujemo vsa v gradbcnišk stroko spadajoča de a ŽELEZOGRADNJE MARIBOR Partizanska e. 70 želi vsem kolektivom m delovnim ljudem ob Prazniku dela mnogo uspehov pri graditvi naše boljše bodočnosti! -ctalacij ^ ' Nudimo železnino vseh vrst, . |ektiv gradbeni material. Se priporoča ZMA1 TOVARNA BATERIJ, LJUBLJANA !!»llll!!!ll!ll!!»l!!!lllllll!IMMM[OTini IHIIU!lililIllllill!illllllll!!!!lilllli1lll!Uililli1i[Hiliri!lltllDinilllRIItlfnilK!li]tl)iniRininRlini Delovni kolektiv podjetja fi&kah, fia Zg.oXh.ja čestita vsem svojim odjemalcem k prazniku delovnega ljudstva 1. maju llll!l!lll!l!lllllllll!rillllllll!l!llli:!llll!ll!llllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllll!lllllllllllli!llllllllllllllllll!ll!lllllll!lll!l!l!llilllllllllllllllll!llllli!lllllll|||||!!//^. te čestita k prazniku dela 1. maju in deseti obletnici osvoboditve vsem sorodnim kolektivom in jim želi mnogo uspeha pri delu TOBAČNA TOVARNA V LJUBLJANI Kolektiv MESTNE vrtnarije v LJUBLJANI Delovni kolektiv podjetja AVTOMEHANIKA LJUBLJANA, Titova 36 čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob Prazniku dela in 10. obletnici osvoboditve ‘ Kolektiv čestita vsem delovnim ljudem k prazniku 1. maju, socialističnemu prazniku dela! Deset let dela v svobodi nam je omogočilo, da vam danes lahko nudimo izdelke v standardni kvaliteti, okusne in aromatične. Priporočamo vam naše cigarete Morava in Planica «Ke8SNg, ^\\\\\\\> ^\\\\\\\\\\\\\\XVvVvXXVkVXVvVkXXXVXXXVVvVvVVXXVwVV^^^^ ŽIČNICA Vsem delovnim ljudem čestitamo k Prazniku dela in 10. obletnici osvoboditve LJUBLJANA A '%a ^\\\\\\\\V\\XXXXXXXXXXVXVXVXVXXXVXXXXVX^^^^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Delovni kolektiv podjetja USNJENI IZDELKI LJUBLJANA, Celovška c. 14 čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob prazniku 1. maju in deseti obletnici osvoboditve !•••••••••••••••••••••••••••••••••••••<•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Kolektiv gradbenega podjetja SEOdtleli Ljubljana čestita vsem delovnim ljudem in sorodnim kolektivom k Prazniku dela in jim ob 10. obletnici osvoboditve želi čimveč uspehov pri nadaljnjem delu a Vsem delovnim ljudem čestita k Prazniku dela in 10. obletnici osvoboditve PROJEKTIRANJE IZGRADNJA INDUSTRIJE INDUSTRIJSKI BIRO Ljubljana, Parmova 33 Telefon 39-141, 30-102, 31-205 IMPORT EXPORT Oprema, stroji, konstrukcije, elektromaterial, orodje Kolektiv Mizarske zadruge • Ljubljana-Vič čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dela 1. maju in 10. obletnici osvoboditve 111............. Zavod za socialno zavarovanje za mesto in okraj Ljubljana čestita vsemu delovnemu ljudstvu k 1. maju — delavskemu prazniku iiniliuuuMiiiuiuiiiiiiiuuuuuiuumuuiiuiuuuiiuuiuuiUiJJuuiiuuiuiiutuuiiiuuiinimuiiMiiiiitiiuiiigiiinmiimjutmjmtttraniiniitimniuuimunitiiiuiunmnninuiuuiuiiuuiiiuuiuuu Kolektiv Električne cestne železnice čestita vsemu delovnemu ljudstvu k 1. maju in deseti obletnici osvoboditve PODJETJE ZA PROIZVODNJO FILMOV TRIGLAV FILM LJUBLJANA čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku 1. maju luuiiiMiinDiuiii — — ^ ^ V ■ v y ■ /j 'f m Vi • i.i : * V. Naj živi voditelj svobodoljubnih jugoslovanskih narodov Maršal Tito! 5 V Vi Vi ii Vi V/ Vi Vi Vi Vi ii VXXVXXXX''''\\xxv^^^^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV'xxxxxxxxxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\x\xxx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxx:£ ij XXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXrXXX\XV*X*.XXy "—".■■H,—__________________________________________________ TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN GRADBENIM MATERIALOM ŽELEZNIM JESENICE čestita vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijate* Ijem in vsem delovnim ljudem k mednarodnemu / prazniku dela — 1. maju in 10. obletnici osvoboditve 1 Obrtniki, gradbeniki, kmetovalci in gospodinje! Poslužujte se še naprej našega sodobnega lokala, 4 . ' kjer boste vedno najceneje in solidno postreženi! •v, , • tvssr Občinski ljudski odbor KROPA čestita vsem delovnim ljudem in vsem ostalim občinam k 1. maju in 10. obletnici osvoboditve. Posebej pa ie delovnemu kolektivu tovarne »PLAMEN« Kropa k 60. obletnici obstoja podjetja. KINEMATOGRAFSKO podjetje in PLAVŽ JESENICE Radio čestita vsem svojim cenjenim obiskovalcem, poslovnim prijateljem 1,1 vsemu delovnemu ljudstvu k Praznovanju 1. maja in 10. obletnice osvoboditve. m tovarna pletenin IN NOGAVIC LESCE PRI BLEDU estita y.vem svojim poslovnim prijateljem '.orodnim podle tj cm in vsem delovnim ljudem k l. maiu in 10. obletnici osvoboditve. Vl’udno se priporoča kolektiv tovarne. ^Sumili ^WplllWIMl|||||H|t||||||j* ^Prava komunalne službe LOMO Jesenice &oeC IJstannJ?~n,Skernu Prebivalstvu, .-.orodnim I m !n vsemu delovnemu -ljudstvu k Naš 10 °bi bi jih vzel s seboj. I„ »Da, pralni stroj je kar dober, vprašanje je samo, kako bom pogrešila pomenke z našo perico.« čera. V tem času se je Uran pre- ' ko se je profesor Charles v novera-makniil za malenkosten kot, kii bi bru istega leta pripravljal na prvi ga a. ko prikazali z obsegom j polet z balonom, napolnjenim z vo- Jacques Garnerin s svojo 22 let starte3 f™*’ ce, bl„ S« drxa,h diko™. gar hotela žena nekega r0 ženo v balonu z Marsovega po poldirugi meter pred očmi. | pariškega fizika po vsej sili sprem- , lja pri Parizu in se čez 23 minut ge pariške gospe podkupiti, da bi bila ženskam prepovedala letati z se lahko potem pobahale, da so se : baloni, češ da je »letenje dveh oseb različnega spola nespodobno in nemoralno, ker ni dognano, ali vpliva zračni pritisk na mlade žene nevarno ali ne.« Zato so Garnerina in njegovo ženo žandarji takoj po pristanku aretirali in zaprli, češ da sta se spustila na tla »brez potnih listov in da je bila morala v nevarnosti«. Posredovati je morala uprava pariške policije, da so ju izpustili. Prva ženska, ki se je poklicno ukvarjala z letenjem, je bila žena prvega poklicnega letalca Blanchar-da. Večkrat se je dvignila z balonom, leta 1812 pa je padla nad Parizom in se ubila. Prva Nemka, ki se je dvignila z balonom v zračne višave, je bila VVilhelmina Rei-kot prve ženske na svetu dvignile chardt. Dvignila se je 1. 1810 z vrta v zračne višave. živinozdravniške šole v Berlinu. Po- Prvi dve ženski, ki sta se res zneje je potovala z balonom od me dvignili z balonom, sta bili gospa Thibie in gospodična Sage. Prva se je kot Fleurantova spremljevalka dvignila z balonom 4. junija 1784 iz Lyona, druga pa istega leta z Italijanom Lunardijem v Angliji. Fle-urant in njegova spremljevalka sta se dvignila 2700 m visoko in se čez tri četrt ure mirno spustila na tla. Odtlej so bili baloni za ženske posebna privlačnost. V letih 1784 do 1840 je letalo z baloni že 49 žensk. Dne 25. julija 1798, ko se je Pariz zvijal v zadnjih krčih francoske revolucije, se je dvignil francoski »aeronavtik« in padalec Andre V Švedi grade pod zemljo velika zaklonišča V njih bodo imeli zaloge živil in drugih potrebščin za leto dni Tudi na Švedskem so baje naleteli na ležišče urama. To vest je objavila švedska vlada uradno. Morda gre samo za propagando. Švedska vlada je hkrati sklenila ukreniti vse potrebno za'obrambo proti morebitnemu vdoru sovražnih čet na švedsko ozemlje. Švedski vojaški krogi menijo, da bi se lahko švedska vojska branila največ mesec dni im da bi bile žrtve zelo velike. Nikjer na svetu ljudstvo ne podipira obrambnih ukrepov vlade s tolikšnim navdušenjem in požrtvovalnostjo, kakor na Švedskem. Ljudje že v mirnem času radi prenašajo razne žrtve, samo da se poveča njihov občutek varnosti, Švedi so namreč spo-zrnaiM, kaj pomeni živeti im delati v mara. Zato že četrto leto grade Uspeh indijskega kolesarja razne obrambne naprave, velika 1 paitorju. Vsd švedski uradniki se zaklonišča, bunkerje in cela me- uče streljati. Cetlo bolničarke Rde- noge so že prenesli pod zemljo. Halsinborgm im drugih mestih se’ Na tem področju so že tako brhke prodajalke im strojepiske v daleč, da bt bombardiranje nji- poznih popoldnevih pridmo vež-hove dežele ne pomenilo kata- bajo v rabi lestev, gasilskih briz-strofe. Važnj stroji in naprave so galn in raznega orodja, ki bi pri-že globoko v granitu, dobro za- ! šlo v poštev v primeru vojne, varovani tudi pred najtežjimi le- Vsako nedeljo zbero aktivni ofi-talskimi bombami. Švedi imajo citji rezervne ter srednje in višje pod zemljo tudi velika skladišča uradnike, da jih uče uporabljati živiil in surovim. Glede prehrane vse. vrste modernega orožja. Dobi bili lahko odrezani od zuna- s%j tako. idillično švedsko življe-njega sveta nad leto dni. Ne le nJe Je dobilo vojaški pečat, posebni čolni, marveč tudi velike vojne ladje imajo na zahodni in vzhodni obali pod zemljo varna pristanišča. Šofer brez rok j Anglež Patrick Harris, star 26 [ let, se je rodil brez rok. Vzlic te-V Stockholmu bodo speljane mm pa ga je veselil šoferski po-tudi važnejše proge cestne želez- klic. Vpisal se je v šofersko šolo niče pod zemljo. Zgradili so že j im napravil izpiit. Na volamu im več velikih zaklonišč. Eno naj- ročaju za prestave njegovega av-večjih je pod mestnim okrajem | tomobila so pritrdili posebne na-Seder. V njem je prostora za 30 prave, ki točno ustrezajo njiego-tisoč liudi. Švedom, ki jim je bilo viim umetnim rokam. Po izpitu v obeh svetovnih vojnah pritza- mu je dal predsednik komisije izneseno, se zdi zelo zanimivo pre- ; pričevalo, da je izvrsten šofer. Z biti nekaj ur v udobno urejenem umetnimi rokami ravna Harris Indijec- Anadrao Halyalkar, star 22 let, je dosegel v Bombayu nov svetovni rekord v vztrajnostnem kolesarjenju. Na kolesu je sedel nepretrgoma 125 ur. Dose-______________ _ _____________________________________ ltBylia iitt dan ji svetovni rekord je prekosil zaklonišču. Švedska civilna ob- j tako spretno, da opravlja celo za 10 ur. Celo preoblačil se je na 1 raimba je pozvala vse starce, motama tehnična dela v tovarni), kolesu kar med vožnjo. i otroke im žene na boj proti oku-1 kjer izdelujejo letalske propelerje. ________________________ M. MOYDIN u Katastrofa na morju Posadka neke holandske vorne ladje je sporočila, qa pripetila v nedeljo teden P zalivom Hang Cou Neka kitajska vojna ladja je vozila na morske čeri in se igr topila. Njena posadka je 1300 mož. Na holandski ž ladji so sprejeli klice na P°^ in ladja je hitro odplula P že zalivu Hang Cou, toda bdo J ^ prepozno. Posadka je vi mo dimnik kitajske vojne ki je molel iz vode. Kmalu J^ prihitelo več kitajskih ’ega pa niso mogle rešiti n člana potopljene vojne laaj • preparat proti nevarnim žarkom Neki zdravnik ka.roiiiiske b^' mišnice v Stockholmu je . gjjj da so na Švedskem . P „ r(n)arat nov nemški sintetični periston, ki ščiti clovAaP^ atomskim in vodikovMn bomb. Podoben je P1«®^1an,ah, Preizkusili so ga na Porini izpostavljenih žarkom. ms]je nastanejo ob eksplozij ^jje bombe. Vse podgane, ki ^tale še injekcijo penstana, so žive. Cepivo proti davici Nedavno umrli sir Fleming, ki je odkril p, jon. je delal zadnje case v ^j^jl donski bolnišnici, kj^ .J „ cep. novo cep i vo proti davici. . Qe. 1 jen ju postanejo otroci^ ■ ^ pivo sloni na istem anatoksim, ki &a. je Ramon., njegov uorneK pa no večji »Civilizacija« na Grenlandiji Danske zdravstvene je objavile poročilo, &ka^ Qron-videti, da pobere jetika n Jet. landiji od 22.000 no 200. Jetičnih je na ti tuber- kakih 1500. Umrljivost za ^ kulozo je najbrž tu D ^ ^ svetu. Tudi spolne bog** V i«w. ‘-.J3S sta do mesta in leta 1820 se je mudila tudi na Dunaju. Tam se je zbrala velikanska množica, da bi videla njeno »petnajsto zračno potovanje«. Najdrznejša nemška letalka z balonom pa je bila Kiithchen Pau-lus, ki je prvotno skakala iz balonov s padalom. Leta 1890 pa se je naučila balon tudi upravljati. Izumila je za takratne čase še kar za- _ .________________ r, ... . nesljivo padalo, s katerim si je med Grenlandiji močno ra n škartnih osi, nato nanj. Nje goslovan ne razume. Holandčeva 1 —— „ L^~ roka mrzlično govori dalje: nič ker je preveč i^rusaf ra2-hrane; nato še enkrat pokaže po -- - • rla- prehodu. ,Nič hrane?* Jugoslovan se zgane, zbudi, ,Ne, za boga, ne. Kruha!* Holandec roti: še štirideset metrov med preglednikom in tvojimi osmi. Oni strmi čez prehod: »Kaj ne obroč na prt, naj storim?« Tjolan<3' gova roka govori: sto udarcev tef Oni obupano odkima. stane to, brce, klofute, smrt. Ju-1 čeva roka miri, hlastno^, pleše, sosilAVflin no ra7nmo i »Na škartiraTii osi od je preveč izbrusenz-- ^ ^ meš? Ce jo vržeš r« ^ Za-širi, obroč ne gre več gjo- kaj je tako? Ne vem. ^ <#.<> tinka milimetra. Zda, z3 prevelika. Potisnes jo Tj0iandeC sekundo, dve, Pf i* potisne konzervo k ® « -Lji. Ba' ne obroč na prt, »obroč sea zumeš?« . . oS, 3° Jugoslovan P°^ra ,.%troj, spusti na tla, porine Jrud®11' vrti na levo, ves J« n. glad^® Ven, obroč nanjo, obr ^go teče. Oči se *u zasvetijo, na tla. . . metr°* Uniforma je dvajfl delayc‘ daleč, preklinja, zme J jj0jande£ so potuhnjeni za stroj ' 0 vidi in ta se smehlja, ena.« .. »Gut!« pravi umfof^ 'ška^' Bolje kot vi, Nemci- ^ yef' bombniki, sestreljeni A Holandec dvigne roko v zrak in zamahne navzdol. Oni zmaje z glavo: »Ne razumem.« Holandec vtakne komad v stroj in grdo zakolne. Uniforma besni, umazani suknjiči delavcev se brezčutno sklanjajo nad stroji. ,Bo pač manj plače. Odtegljaj za škart. Hudič naj vzame nočne šihte!* Pogled z one strani roti: »Kaj naj storim?« ,Kaj Jugoslovan ne pozna starega trika? Kako je to mogoče? Dve minuti še, tri morda.* Holandec se zbere, odloči. Zgrabi drugo konzervo, jo vzdigne z roko v! geltung. Gut Jugoslave.« se 7ralf rwlro7Q ni .-»*« t t _: r ^ —rAflS* zrak, pokaže na škartirane osi, nato na konzervo. »Tole je škartirana os, razumeš? Za stotinko preveč obru-šena.« Jugoslovan pokima. Holandec jo vrže na tla, pograbi merilni obroč, ga poskusi natakniti, ne more. »Geht nicht:! Razumeš? Zdaj ne gre več!« Uniforma odide umiri, zadiha sprosčen > je mimo, še nekaj minut o dela. . na drug0 Holandec pogleda n stran, Jugoslovan dvig ^ ra »S temi bombniki se vozil.« . uoland6^ »Jaz tudi ne,« Pra , ^ gl32, nato se oba zasmejem proti predpisom.