Ameriška Domovina
NO. 126
ft, ti/cff ^ 5f//c Z&8
yy .. ANIN SPIRIT
LAMOUA«€ ONUT
HO/Wlg.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 26, 1968 |
SLOVCNIAN
MORNING N6WSPAPCB
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
NATO bo vzlrajal na straži pred rdečimi
Ameriški državni tajnik Dean Rusk je dejal, da bodo ZDA izpolnjevale svoje obveznosti do Evrope, dokler bo ta to Ihotela.
REYKJAVIK, Island. — Ta teden se tu posvetujejo predstavniki držav NATO o položaju v Evropi in po svetu, prav po-
sebno še o položaju Zahodnega Berlina, ki ga je začela Vzhodna Souls pokopališče pod vodstvom
Novi grobovi
Joseph Kozel
V ponedeljek je umrl v Euclid General bolnišnici 57 let stari Joseph Kozel z 20106 Shawnee Avenue, rojen v Collier, Pa., mož Rose, zaposlen pri Chase Brass, oče Josepha, brat Johna, Anthonyja, Franka, Catherine Streeter, Anne Mae Mypaver in Gertrude Roskovensky. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob osmih zjutraj, v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na AH
Nemčija zopet stiskati s tiho rusko podporo. V Pankovu prav nič ne taje, da so pripravljeni popustiti, če Zahodna Nemčija Vzhodno prizna za suvereno državo in se odreče svojemu stališču, da ima samo ona pravico govoriti v imenu Nemcev. Rdeči pritisk na Zahodni Berlin bi lahko sprožil novo krizo, vendar tega nočejo ne zahodne sile in »nemara tudi ne Sovjetska zveza.
Kljub temu je podpredsednik in zunanji minister vlade v Bonnu W. Brandt dejal, da zavezniki morajo varovati Zahodni Berlin, ker z ohranitvijo njegove svobode in možnosti življenja stoji in pade'svobodna Nemčija in tudi svobodna Evropa.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk je povedal jasno in odločno, da bodo zahodne sile Berlin branile, svaril je Sovjetsko zvezo, naj ne gre predaleč in naj ne poganja sveta nazaj v čas mrzle vojne. Opzoril je na ruske vojaške vaje v bližini Norveške in o povečavanju ruskih pomorskih sil v Sredozemskem morju. Povedal je, da bi NATO na vse to morala odgovoriti. Ameriški državni tajnik je izjavil, da bodo Združene države izpolnjevale svoje obveznosti v okviru NATO do Evrope, dokler bo ta to hotela, pa pri tem izrazil željo, da bi obe strani, NATO in Varšavska zveza omejili svoje napore in tako pripomogli k nadalj-nemu pomirjevanju v Evropi in svetu.	|
Na posvetu NATO so stavili Angleži predlog, naj bi bilo u-stanovljeno za Sredo zemsko morje kot protiutež sovjetske-mu brodovju posebno NATO brodovje, ki naj bi operiralo tam v sodelovanju z ameriško Šesto floto. Angleži mislijo vključiti v to brodovje svoje vojne ladje, ki jih bodo umaknili s prostora “vzhodno od Sue-
llilHE
-----o------
Primanjkljaj v zveznem preračunu 1967-1968 bo okoli 25 bilijonov
WASHINGTON, D.C. — Zvezno proračunsko leto 1967-1968 bo s tem mesecem zaključeno. Trdijo, da bo primanjkljaja za okoli 5 bilijonov več, kot so napovedovali v januarju. Računajo, da bo znašal okoli 25 bilijonov dolarjev.
Stroški za vietnamsko vojno so porastli, zvezni davki pa niso bili povišani lani, kot je predsednik L. B. Johnson predložil.
RAIN
Vremenski
prerok
pran:
Večinoma oblačno, hladno. Najvišja temperatura okoli 68.
pogrebnice Mary A. Svetek. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob 7.30.
Rose Malner
Včeraj je po kratki bolezni umrla 76 let stara Rose Malner s 7714 Donald Avenue, roj. Nick v Avstriji, od koder je prišla v ZDA pred 57 leti, žena Franka, mati Hermana, Josepha in Ed-warda, 6-krat stara mati, sestra Josepha (Brit. Col.) in Margaret Mediz (Evropa). Pogreb bo v petek iz Zakrajškovega pogreb. zavoda, kjer bo položena na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Cas pogreba še ni določen.
V švicarskem kantonu Basel ženske dosegle volivno pravico
BASEL, Šv. — Švica velja za najmodernejšo republiko v Evropi, toda še zmeraj ni tam uveljavljena splošna ženska volivna pravica za federalne volitve. Pač, pa jo pozna,,v, posamezni kantoni. Sedaj se je tem kantonom pridružil še Basel, vendar je pa še 20 kantonov, kjer ženska volivna pravica še ni uzakonjena.
Šele potem, ko bo uzakonjena v teh 20 kantonih, pride na vrsto predlog za volivno pravico v federaciji. Na žensko volivno pravico pri federalnih volitvah bo torej treba čakati še nekaj let. Boj zanjo pa teče že dolga desetletja. Švicarji se pač nočejo prehiteti v nobeni zadevi.
Pretekli teden doma ustreljenih: 176
NEW YORK, N.Y. — p0 podatkih AP je bilo pretekli teden v Združenih državah ustreljenih 176 oseb. Od teh je bilo 100 umorov in ubojev, 62 samomorov in 14 smrtnih nesreč.
Senat je za obrambo pred rdečimi raketami
Senat je kljub kritiki odobril sredstva za zgradbo obrambnega sistema pred sovražnimi raketami.
WASHINGTON, D.C. — Vojaški vodniki dežele priganjajo že nekaj let k graditvi obrambe pred sovražnimi raketami, predvsem pred medcelinskimi. Prejšnji obrambni tajnik McNamara je te predloge stalno zavračal kot nesmiselne, ker bi bila taka obramba komaj kaj uspešna. Trdil je, da je najboljša obramba močna ofenzivna sila naše dežele. Nihče nas ne bo napadel, če bo vedel, da napad na ZDA pomeni zanj popolno uničenje.
V Pentagonu s takim stališčem niso bili zadovoljni, vedno znova so predlagali gradnjo obrambe, četudi niso imeli dokazov, da bo ta res uspešna. Nekateri poskusi so kazali, da bi utegnila taka obramba prestreči vsaj manjši napad in morda tudi kako raketo, ki “bi po nesreči” letela proti naši deželi. Novi o-brambni tajnik C. Clifford se je odločil za tako “tenko” mrežo in je pred kongresnim odborom odločno nastopil za njeno odobritev.
Nekateri senatorji so proti njej precej odločno nastopili, pa niso uspeli. Predlog za črtanje sredstev za gradnjo take obrambne mreže je bil v ponedeljek v Senatu odklonjen z 52:34 glasovi. Oba senatorja iz Ohia, Lau-sche in Young sta glasovala za črtanje.
Obrambni tajnik in vojaški vodniki dežele so prepričani, da bo skromen obrambni sistem, ki ga imajo sedaj v načrtu in bo stal predvidoma 5 bilijonov dolarjev, sposoben prestreči kitajske medcelinske rakete, kadar bodo ti take imeli. Če se bo pokazala potreba, ga bo mogoče izboljšati, da bo postal učinkovit tudi proti ruskim. Sedanji sistem izboljšujejo z obsežnimi podzemnimi atomskimi preskusi.
Najprometnejše pristanišče
NEW YORK, N.Y. — Tukajšnje pristanišče sprejme in odpošlje na leto povprečno 24,000 ladij, več kot katerokoli na vsem svetu.
Okoli 10,000 povratnikov, nedržavljanov ZDA, zgubilo pokojnino Social Security
W A S H I N GTON, D.C. — V lanskem proračunskem zakonu je Kongres sprejel tudi paragraf, ki jemlje tujim državljanom, ki živijo zunaj dežele, pokojnino Social Security, ako se ne pokažejo vsakih 30 dni v naši deželi ali pa ne prebivajo stalno tu vsaj 30 dni vsakih 6 mesecev. Radi tega paragrafa bo v 40-50 tujih državah zgubilo okoli 10,000 upokojencev čeke Social Security, ker jim je večinoma sploh nemogoče, da bi se zopet pokazali v naši deželi ali pa tudi bivali 30 dni. Za julij ne bodo več prejeli čekov. To vedo in oblegajo naše konzulate s prošnjami, naj jim ameriške o-blasti pomagajo.
Nesreča v tej zadevi je v tem, da noben slučaj ni bil sodno obravnavan do naj višjega federalnega sodišča. Možno je namreč, da bi sodišče prišlo do sklepa, da gornji paragraf ne ustreza ne ustavi ne duhu zakona o federalnem pokojninskem zavarovanju.
Ni pa še vse izgubjeno. Tuje države se bodo morale pogajati z našo federacijo in urediti to zadevo. Nekatere, kot na primer Nizozemska in Mehika, so to že storile. Je namreč dosti slučajev, ko so tuji delcyci plačevali po 30 let v Social Security, se pa niso brigali za državljanstvo in kot tujci odšli stare kraje. Ti imajo pridobljeno in ne morda samo priznano pravico do pokojnine, ki jo jim tudi Kongres ne more vzeti. Na takem stališču je bilo Vrhovno federalno sodišče v nekaterih podobnih sporih.
TRUDEAU ODLIČNO ZMAGALI
Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Kanadi je liberalna stranka odlično zmagala pod vodstvom Pierra E. Trudeau-ja. Dobila je 154 poslancev od 264 v parlamentu in s tem trdno večino. Nova liberalna vlada bo prva od leta 1962 z večino v parlamentu.
OTTAWA, Can. — Prvič po letu 1962 je dobila ena od glavnih dveh kanadskih strank v parlamentu tako večino, da bo lahko mirno izvajala svoj program. Dober del zasluge za zmago ima Pierre E. Trudeau, novi predsednik liberalne vlade, ki se mu je posrečilo razgibati množice in potegniti za seboj zlasti mladi rod volivcev. Ta pričakuje od novega, mladega liberalnega vodnika, Trudeau je star 48 let in še neporočen, nove prijeme in poskuse novih reševanj za stara vprašanja. Trudeau je tekom volivne borbe potrebo po spremembi stalno naglašal. Vendar izgleda, da je k volivni zmagi liberalne stranke včeraj doprinesla več razgibana osebnost strankinega voditelja kot pa njegov program.
' Njegov nastop je trezen in stvaren, na volivnih shodih je razpravljal o vprašanjih, ki so pred zvezno vlado in vso deželo in razlagal rešitve za nje.
Liberalna zmaga v Quebecu je tem značilnejša, ker jg t a m podpirala konservativce Union Nationale, stranka, ki ima v rokah pokrajinsko vlado, in ker je Trudeau ponovno ostro nastopil proti zagovornikom neodvisnega Quebeca. Odločno je zagovarjal ves čas enotnost Kanade in se pri tem ni oziral na fanatične zagovornike “Quebec libre”, ki so priredili na sam večer pred volitvami v Montrealu veliko demonstracijo proti njemu. Tekom te so demonstranti metali proti njemu vse mogoče, toda Trudeau se ni umaknil, ampak ostal na mestu, dokler ni bilo slavje v čast Janezu Krstniku, tradicionalna prireditev v Montrealu, končano.
Papež obsodil nasilje kot sredstvo boja za socialno pravičnost
VATIKAN. — Sv. oče Pavel VI. je na dan Janeza Krstnika govoril kardinalskemu kolegiju in pri tem obsodil “teologijo nasilja”, ki izhaja iz “teologije revolucije”. Ta trdi, da je v določenih okoliščinah dovoljeno u-porabiti v boju za socialno pravico tudi nasilje.
Sv. oče je izrazil upanje, da bo prišlo do skorajšnjega končanja vojne v Vietnamu in v Ni-
Pierre Elliot Trudeau je dosegel to, kar je njegov prednik L. Pearson zastonj poskušal, dobil je trdo večino v novem parlamentu, 154 od 264 poslancev. On sam in vsi člani liberalne vlade so z lahkoto zmagali vsak v svojem volivnem okraju. Odločna je liberalna zmaga v Quebecu, kjer je Trudesu doma in kjer je sam tudi kandidiral, ter v Ontariu.
Trudeau je francoski Kanadčan, sina bogate rodbine v Montrealu. Govori gladbo tako francosko kot angleško, oba jezika sta njegova domača jezika in ju govori brez vsakega akcenta po potrebi izmenoma brez prehoda. Smatrajo ga za odličnega intelektualca, ki pa je nagnjen precej na levo. Prav nič ne taji, da ljudi dobro življenje, veselje in zabavo, da je prijatelj športa in da mu je pogled na mlada dekleta v veselje. Pierre E. Tru-denu je veliko potoval in si ogledal na lastne oči svet na obeh straneh železne zavese. Potoval je tudi po Jugoslaviji, kjer pa ga je policija prijela in ga postavila na mejo.
Vodnik konservativne stranke Robert Stanfield je tekom vo-livnega boja obšel vso Kanado in vneto prodajal svoj strankin program in se kazal množicam. Tudi on je še sorazmerno mlad, star je le 54 let, toda ni tako privlačna osebnost kot Trudeau.
geriji ter da bo odstranjena vojna nevarnost tudi na Srednjem vzhodu.
Po francoskih parlamentarnih volitvah prve stopnje
CLEVELAND, O. — Končane so francoske parlamentarne volitve prve stopnje, ki so do neke meje podobne a-meriškim primarnim; dajejo strankam možnost, da si priborijo mandate že pri prvem volivnem spopadu, seveda morajo njihovi kandidatje dobiti absolutno večino nad vsemi drugimi kandidati. To pa je v francoski politiki ravno tako postala redkost kot na primer pri ameriških mestnih primarnih volitvah. Zato so francoske primarne volitve dobile prav kmalu čisto drug pomen in namen, kot ga zakonodaja predvideva.
Postale se prilika, da vsaka francoska stranka ugotovi, koliko ima volivcev v posameznih volivnih okrajih. Ako pri tem še zmaga, toliko bolje! V tem duhu so se vršile v Franciji tudi volitve preteklo nedeljo.
Če s tega stališča presojamo rezultat volitev, moramo reči, da se je DeGaullova
stranka dobro odrezala. Saj se je le njej posrečilo, da je pri prvih volitvah zmagala v 148 okrajih, vse druge stranke skupaj pa le v 16 okrajih. Volitve so torej pokazale, dg ima general skoraj v vsakem tretjem okraju absolutno večino, to je nekaj izrednega. V Franciji se je po vojni pripetilo le 1. 1958, ko je De Gaulle šel prvikrat pod lastno zastavo v volivni boj. Seveda pa ta generalova zmaga ne pomeni, da se je njegova stranka za stalno zasidrala med francoskimi volivci. Za njegove kandidate je glasovalo tudi veliko nevtralcev, ki se ne brigajo za politiko, jim je pa za mir in red v deželi. V generalu pa vidijo politično silo, ki jim jamči za te dve dobroti, zato so volili njegove kandidate in ne morda radi politične filozofije generalove stranke.
Ni pa razveseljivo dejstvo, da v 315 volivnih okrajih nima nobena stranka absolutne večine. To pomeni, da je fran-
coski narod politično prav tako razcepljen, kot je bil pred DeGaullovim režimom. V tem pogledu so volitve rodile le razočaranje v francoskih političnih krogih.
Po strogo političnih vidikih se bodo volivci opredelili šele prihodnjo nedeljo. Takrat se bo videlo, kdo je za De Gaul-la in kdo za “levico”, že danes se lahko reče, da De Gaulle ne potrebuje preveč zaveznikov, da bi zmagal precejšen del njegovih pristašev. Proro-kujejo mu, da bo takrat zmagalo do 150 njegovih kandidatov. Za sigurno večino jih pa potrebuje komaj sto. Toliko jih bo po vsej verjetnosti zanesljivo dobil. V tem pogledu ne bodo za generala nedeljske volitve usodnega pomena.
Bodo pa usodne za razne levičarske tokove v francoski politiki. Kot pri prejšnjih volitvah, bo v večini okrajev merodajna politična taktika komunistične stranke. Za svo-
je kandidate bo lahko dobila zaveznike. Spretnejše bo morala taktizirati tam, kjer bo podprla druge levičarske kandidate. Kako bo to storila, je njena stvar.
Jasno je pa že sedaj, da bo podprla le tiste kandidate, ki jih bo smatrala za zanesljive zaveznike. Pri izbiri takih kandidatov ni imela pri prejšnjih volitvah zmeraj srečne roke. Tisti, ki jim je pomagala takrat do zmage, niso v parlamentu zmeraj podpirali komunistične politike.
O bodočnosti razvoja francoske politike bo možna sodba šele po nedeljskih volitvah. Sedanje napovedi ne bi bile zanesljive. Kot so zadnje nedeljske volitve le pokazale, koliko volivcev ima vsaka stranka in kako si jih je pridobila: ali večinoma z lastnimi silami ali ob podpori drugih strank.
Sele ti podatki bodo omogočali utemeljeno oceno političnega stanja v Franciji.
V Gvatemali so ukinili obsedno stanje
GVATEMALA CITY, Gv. — Ko so levičarji v začetku letošnjega leta umorili dva ameriška vojaška zastopnika, je vlada začasno ukinila državljanske pravice, zaščitene v ustavi. Ko je bil v marcu ugrabljen nadškof Mario Casariego, je predsednik republike Montenegro oklical obsedno stanje.
V zadnjih dveh mesecih se je položaj toliko umiril, da je predsednik republike obsedno stanje ukinil in vrnil državljanom u-stavne pravice. Začasno je gospodar položaja in upa, da bo lahko držal v ravnotežju levičarske in desničarske skrajneže ter varoval mir in red.
Iz Clevelanda
i
lik.
in okolice
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Zavezniška obveščevalna služba je odkrila, da sta se približala glavnemu mestu dva sveža sever-novietnamska pehotna polka, skupno okoli 6,000 mož v okviru načrta za nov napad na Saigon. Letala B-52 so napadla zbirališča rdečih sil.
PARIZ, Fr. — Danes sta se že desetič sestali tu zastopstvi ZDA in Sev. Vietnama k razgovorom o omejitvi vojskovanja v Vietnamu. Danes vodi ameriško zastopstvo C. Vance, ker je A. Harriman v Wash-ingtonu, D.C., kamor je odletel še pretekli teden.
CHICAGO, 111. — Tu je prišlo do sporazuma med predstavniki železniških družb in železničarskimi unijami, s čimer je odpadla nevarnost železniškega štrajka, napovedanega za danes.
Pogreb E. Terpina—
Pogreb znanega rojaka Ernesta Terpina bo v petek zjutraj ob osmih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo pod vodstvom pogrebnice Mary A. Svetek.
Na obisku—
Mr. in Mrs. Frank Žnidaršič iz Ft. Myers, Fla., so na obisku v Clevelandu in Thompsonu. Ostanejo do 4. julija. Dobrodošli in dosti prijetne družbe!
Pri materi—
Maj. Anthony Skur je prišel z ženo in otroci obiskat svojo mater Mrs. Anthony Skur, 18223 La Salle Ave. Ostal bo par tednov. Prijetno bivanje v domačem kraju!
Tajnik se je selil—
G. Jože Grdina, tajnik Društva presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ se je preselil na 1133 Addison Rd. Assessment bo pobiral kakor prej vsako 4. nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne na 1129 Addison Rd., ne več v Baragovem domu. Tel. 881-7670. Zadušnica—
V petek ob 6.30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Florijana Kuharja ob 14. obletnici smrti.
Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Matjašiča ob 12. obletnici smrti.
Odbor—
“Zelena dolina” ima sledeči adbor: predsed. Karl Fais, taj. Lojze Ferlinc, 915 E. 73 St., tel. 131-8447, blag. Rudi Kristavčnik, gosp. Jože Zelenik, odborniki: John Vinkler, Matija Kavas, Rozi Fais, Kristina Ferlinc, .vanka Kristavčnik, Ivanka Ze-enik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
Neurje nad mestom—
Sinoči je prišlo nad mesto neurje in ob 7:30 je bilo izdano svarilo pred tornadi. Hud veter je napravil sicer nekaj škode, dež je nekajkrat lil kot iz škafa, kake posebne škode pa ni bilo. Neurje je šlo dalje in ob 10. zvečer so sporočili, da je nevarnost tornadov prešla.
Konec štrajka—
Unija in vodstvo podjetja pri Addressograph & Multigraph Co. sta se sporazumela in pričakujejo, da bo štrajka konec. Delavstvo mora sporazum še odobriti.
Popravek—
Materi pok. Josepha Krovata, o katerega smrti smo poročali v ponedeljek, je bilo ime Anna ne Rose Krovat, kot nam je bilo prvotno napačno sporočeno. Pogreb pok. Josepha Krovata bo jutri, v četrtek, ob 8.30 iz Fer-folia pogreb, zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
V Londonu več pijancev
LONDON, Vel. Brit. — Po policijskem poročilu je bilo lani prijetih zaradi pijanosti 31,694 oseb, 10 odstotkov več kot v letu 1966. Največ pijanih ljudi je bilo prijavljenih v sredini mesta, kjer je finančno središče. Na 10,000 prebivalcev so tam prijavili tekom leta 476 slučajev pijanosti.
Težak vrh
WASHINGTON, D.C. — Vrh Washingtonovega spomenika sestavlja en sam kamen, ki tehta 3,000 funtov. Celoten spomenik je težak 81,000 ton.

8117 St. Clair Ave. — Hlndenon 1-062(1 — Claveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Punliihed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAKOCNTNA:
£* Združene države:
i |16.00 na leto; $8.00 za pol leu; $5.00 za S mesec«
Ka Kanado in deželo izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
).	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 fur one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83	No. 126 Weds., June 26, 1968
Premik na desno?
Nemirov na naših univerzah je bilo v zadnjem poldrugem letu nad 70. V začetku se zanje ni nihče dosti menil, ker so padli v dobo, ko je bila vsa naša javnost še pod vtisom rasnih izgredov in njihovih posledic. Šele pred dobrim letom so ti nemiri začeli interesirati zmeraj bolj naše življenje, dokler niso letošnjo pomlad dosegli svojega viška. Niso pa dosegli viška radi morebitnih novih idej, ki so jih vodile. Ideje so bile nespremenjene od začetka nemirov, le njihovo povdarjanje po voditeljih nemirov je bilo zmeraj intenzivnejše.
Vzporedno z zanimanjem za študentovske nemire je rastla tudi radovednost, kdo in kaj tiči za njimi. Lažje je bilo ugotoviti, kdo tiči za njimi, saj ljudi spoznamo hitrejše od idej. Nemire so sprožili zmeraj pripadniki skrajne levice in so pri tem uporabljali nespremenjene metode. Gledali so, kje bi prišli v spor z univerzitetnimi upravami. To ni bilo težko, kajti vse naše univerzitetne uprave po vrsti so zaostajale s časom in zanemarjale reforme. Začetne pritožbe študentovskih voditeljev so bile torej utemeljene, zato se javnost ni dosti brigala zanje. Počasi so voditelji dodajali še druge cilje svojim akcijam, ki so pa segali daleč preko dela in življenja na univerzah. Cilji so bili taki, ki so jih že v prejšnjem stoletju poznali anarhisti in nihilisti, v tem stoletju pa levičarji, ki gredo v še radikalnejše smeri kot komunisti. Tako so voditelji nemirov poveličevali kaos, anarhijo, oznanjali neko novo družbo, ki še sami niso imeli o njej pravega pojma in ga morda nimajo še danes.
Ravno take meglene ideje so imele svoj vpliv na nezadovoljne študente. Hitro so se priključevali levičarskim akcijam in vneto sodelovali pri izgredih vseh vrst, pri čemur jim ni bilo mar, da bi spoštovali zakone in predpise. Takrat je pa že velik del javnosti začel kritično gledati na študentovsko počenjanje. Žal tega niso storile posamezne univerzitetne uprave, ki so skušale s popuščanjem potolažiti demonstrante. Seveda niso tega dosegle. Čim bolj so popuščale, tem več sq študentovski voditelji zahtevali. Javnost se je radi tega začela vznemirjati, univerzitetne uprave so postale pogumnejše, s pomočjo policije so delale red v svojih uradih in ustanovah, kar je vsa javnost z redkimi izjemami odobravala.
Prišli so dnevi, ko je bilo treba tudi izravnati posledice štrajkov. demonstracij itd. Ti dnevi še niso končani. Univerzitetne uprave so namreč sklenile, — ne še vse, — da si hočejo ogledati, s kom bodo imeli opravka pri urejevanju spornih zadev s študenti. Tu je pa uprava univerze Columbia v New Yorku zadela žebelj na glavo. Rekla je, da se noče pogajati z organizacijo SFDS (Študentje za demokratično družbo), ki je bila povsod vodilna sila za štraj-ke in demonstracije in ki jo očitno vodijo zagrizenci, ki v dosego svojih prevratnih ciljev odrekajo spoštovanje zakonom. So torej navadni revolucijonarji, ki bi radi spremenili Ameriko v Rusijo še slabše vrste, ko je danes.
Odmev na korak univerzitetne uprave v New Yorku je bil nepričakovan. Levičarji niso proti stališču univerze mogli prirediti burnih demonstracij. Seveda se takim željam niso odrekli. Vse pa kaže, da študentje ne bodo več drli tako za njimi, kot so do sedaj. Nad sklepom uprave se tudi ni razburjala ameriška javnost. Od mnogih strani je bil korak njujorške univerze celo pozdravljen.
Pri tem so prišle na dan zanimive trditve, ki se jim ne da odrekati verjetnosti. Znani časnikar Drew Pearson trdi na primer, da se voditelji radikalnih struj na univerzah po vsem svetu dobro poznajo in da so se pred štrajki in nemiri celo sestajali. To bi pomenilo, da nekdo vsaj financira radikalno gibanje med študenti. To gotovo niso ne Amerikanci. pa tudi ne Rusi, kajti levičarji napadajo prav tako komunizem sedanje vrste kot kapitalizem. Ako se dokaže mednarodna povezanost levičarskega gibanja, mu je vsaj v Ameriki zadan hud udarec.
Nekateri razlagajo sedanje javno razpoloženje do študentovskih levičarjev kot začetek premika ameriškega razpoloženja na desno. Pojem desno je treba vzeti zelo široko. Vanj je treba n. r. vključiti tudi Ku K!ux Klan in brezarje. Obe organizaciji trdita, da sta dobro napredovali in da pripravljata nove “podvige”. Pojavljajo se tudi sorodne struje desničarskih zagrizencev, ki obetajo obračun z levičarji, ki jim niso všeč.
Seveda niso tudi politiki prespali vsega tega razvoja. Republikanci se naravno veselijo in upajo, da jim bo premik na desno pomagal do zmage v predsedniških volitvah Demokratje pa skušajo dokazati, da so republikanski up le sad domišljije. November bo pokazal, kdo ima prav.
V zagato utegnejo priti akcije naših črnskih organizacij. Ako se sedanji pohod črnske revščine ponesreči tudi v svojih ciljih ni izključeno, da se bodo odločili na udarnejše akcije. Ako bodo kršili predpise, bodo imeli opravka s
policijo. Ako bodo ostali v okviru zakonov, jih pa lahko napadajo oživljeni desničarski zagrizenci, ki že napovedujejo, da ne bodo mirovali, ako bodo črnske demonstracije po njihovem mnenju šle predaleč.
Premik proti desni še ni gotova stvar, je pa na vidiku in se lahko uresniči. Žal nam ne bo prinesel miru. Zagrizeni desničarji so za mir prav tako nevarni kot zagrizeni levičarji. To skušnjo smo napravili zadnjih par let.
Premik proti desni se čuti tudi v Evropi. V Franciji je De Gaulle hitro ukrotil svoje skrajne levičarje. Jim je dovolil, da šarijo dober mesec. Ko je pa prišel čas volivne dobe, so levičarji hitro spoznali, da general ne bo poznal šale. Postali so mirni. Tudi italijanski levičarji so se pomirili pod pritiskom vročine in policije. Bonnska vlada je pa hitro zatrla vse nemire, ki so jih levičarji hoteli organizirati, ko je parlament sprejel zakone o izjemnem stanju. Le Tito je skušal levičarje pomiriti z obljubami. Bomo videli, ali mu bodo študentje tudi verjeli.
Zdi se torej, da je prvi val skrajnega levičarstva za nami, vsaj v Ameriki, ako ne tudi po svetu, zamrlo pa to levičarstvo še ni. Tega ne smemo upati.
LA.
BESEDA IZ NARODA
Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu -na Slovenski pristavi
CLEVELAND, O. —- V nedeljo, 30. junija, bo svetovidska šola pripravila svoj vsakoletni piknik na veseliškem prostoru Slovenske pristave. To je zadnja šolska prireditev v letošnjem poslovnem letu.
V tem poletnem času je razumljivo, da so pikniki številni. Na Slovenski pristavi kakor tudi na drugih podobnih prostorih se vrstijo nedeljo za nedeljo in drug je drugemu podoben. Spreminjajo se samo prireditelji-
Odbor staršev Šole sv. Vida pripravlja šolski piknik, ki naj bi služil trem namenom. V prvi vrsti naj bi bil to prijazen sestanek učiteljev otrok in staršev v prosti naravi. Dalje naj tudi ta piknik v skromni meri doprinese k temu, kar je cilj vsake prireditve v naši sredi; družiti oamreč vse, kar je slovensko mislečega. Tretji namen pa mo-'■a seveda po potrebi biti denar-sega značaja.
Težko je ugotavljati, katera oostavka je večjega pomena. Vse je potrebno! Navajamo tri sato, da bi bilo vsakemu Slovenju lažje najti zadosten vzrok, da se v nedeljo napoti na Pristavo.
Pridite z enim ali pridite z več lameni! Odbor staršev vas vabi
—	Slovenska šola vas potrebuje
—	slovenska družba vas pričakuje.
Na svidenje!	Odbor
Dr. Jože Dole, profesor bogoslovja, srebrno-mašnik!
ARGYLE, Mo. — Bilo je v nrzlih božičnih dneh leta 1915. Z ruske fronte so se vračali domov na kratek dopust nekateri srečni vojaki, med njimi oče našega srebrnomašnika iz Zagorice pri Doberniču, rojstnemu kraju služabnika božjega škofa Barage. Septembra leta 1916 so vile rojenice pustile pri “Španč-mvih” v Zagorici korajžnega in ladarjenega fantička, ki so mu jri sv. krstu dali ime Jože. Ena zmed “vil rojenic” je Jožetovi rokojni mami naročila: “Glej,
pri oltarju in vodnik ljudstva božjega. Rečem Ti še enkrat, lepo pazi nanj!” Mama je naročilo vestno izpolnila.
Mali Jože je šel v šolo. Lepo je napredoval v pridobivanju potrebnega znanja, tako o božjih stvareh, kakor potrebnih zemskih rečeh. Rad se je učil in končno v nadarjenosti in znanju prekosil vse v svojem razredu. Šolskemu upravitelju se je zdelo, da fantu za pridobivanje znanja ni potrebno sedeti v razredu. Založil ga je z raznimi knjigami ter ga poslal v svoje stanovanje, naj tam varuje njegove nedoletne otroke!
Želja po večjem in temeljitejšem znanju se je bolj in bolj budila v fantu. Rad bi bil šel v višje šole. Toda, kako premagati na tem potu največjo oviro: revščino in očetovo nasprotovanje? Ata namreč ni bil nič kaj naklonjen “študiranim mestnim škricem”. Bal se je za sina, da se bo samo pokvaril in ko bo doštudiral, da bo enako odiral in goljuf gl neuke kmete in bajtarje, kakor to navadno delajo ljudje, ki so “učeni v postavah in mnogih drugih rečeh”. A nadebudni Jože je našel zaveznika v borbi proti ovirama. Pok. g. župnik Blaž Rebol je dognal, da je fant priden in nadarjen, vreden, da ga podpre v njegovem prizadevanju, da postane “gospod”, tak ali tak! Spustil se je v besedni dvofooj s fantovim o-četom in — zmagal. Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je na župnikovo priporočilo sprejel dobrega fanta. Hvaležni Jože pa je izpolnil upe dobrega, očetovskega župnika ter vstopil v bogoslovje po končani gimnaziji.
V času grozot druge svetovne vojne in revolucije dne 4. julija 1943 je naš srebrnomašnik daroval svojo prvo sv. mašo v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, ker doma v Doberniču zaradi razmer ni bilo mogoče praznovati novomašne slavnosti. Po končanih študijah je g. Gole prevzel službo vodje Socialnega urada na Grosupljem, ki je imel nalogo skrbeti za žrtve vojnih grozot ter lajšati duhovno in mate-rijalno bedo prizadetih v tej pokrajini. V tem delu za blagor bližnjega ga je zatekla “nova svoboda” in razpad nemške armade. Bežati je bilo treba, ker novi gospodarji niso poznali u-
ia boš pazila nanj! Ta fant je določen, da postane kaj višjega, smiljenja do svojih idejnih in norda celo Gospodov služabnik političnih nasprotnikov. Še celo
Amerifta Domovina v prvem iednu julija zaradi počitnic osebja ne bo izšla
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne ho izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in eitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osebja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nadomestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 1. do 8. julija.	AD
preko meje v Avstrijo in v Italijo je segala njihova roka ter neusmiljeno drobila —ubijala, kogar je dosegla, zlasti šolane ljudi! V teh tednih in mesecih je bilo treba tudi dr. Goletu veliko hudega prestati. Brez cvenka v žepu in takorekoč beraško o-blečen se je podal iz Koroške proti Grazu peš, da tam nadaljuje študije ter doseže doktorski naslov iz bogoslovja.
Le sam Bog ve, koliko ponižanja, strahu, pomanjkanja vsega in naporov vsake vrste je bilo treba prestati, predno je človek mogel dospeti v Graz, tam najti zasilno streho in košček kruha v razrvanih povojnih razmerah! Z njemu lastno energijo je trpin vkljub resni bolezni, ki ga je napadla med študijem, dosegel svoj postavljeni cilj ter dobil doktorski naslov iz vse teologije s “Summa cum laude”. Pot ga je nato vodila v Kalifornijo za. eno leto. Zopet bolezen,, operacija in mnoge druge težave, skozi katere je moral iti vsakdo, kdor je hotel doseči košček kruha kot duhovnik v blaženi Ameriki. Neznanje za nas čisto novfega, težkega jezika, hladnost in brezobzirnost, hlinjeno in resnično nezaupanje do novo došlecev, splošna negotovost, kaj utegne prinesti jutrišnji dan, povrh pa še bolezen! Redki so, ki v takem položaju ponosno ' jn pogumno držijo glavo pokoncu. Po enoletni negotovosti v Kaliforniji je končno le našel zase tako službo, ki mu je odgovarjala, mesto p r o f e s or j a bogoslovja pri oo. Presv. Srca Jezusovega na Hales Corners (Greater Milwaukee), Wisconsin, kjer je še sedaj. Medtem je pridno pomagal po župnijah in drugod s spovedovanjem, duhovnimi vajami — pridiganjem in kakorkoli je mogel. Veliko je storil dobrega zlati za slovenske vernike pri cerkvi Marije Pomočnice kristjanov na West Allisu in zadnja leta zlasti pri cerkvi sv. Janeza Evangelista v Milwaukeeju za svoje rojake. Težko je najti duhovnika, ki bi se toliko in tako nesebično žrtvoval za večni blagor in tudi časno korist svojega bližnjega ter pomagal na vse načine vsem potrebnim: bolnikom v njih težavah deliti tolažbo in jim vlivati pogum in moč, študentom in vsakomur, ki potrebuje nasveta v dušni ali duševni stiski, prav in vztrajno svetovati, svariti in potrpežljivo dopovedovati! Vprav, kakor pravi sv. apostol Pavel o sebi: “Kdo je slaboten in bi jaz ne bil slaboten? Kdo se pohujšuje in bi mene ne peklo?” Biti vsem vse, to ni lahek posel!
Dragi gospod Jože, duhovnik božji in delivec božjih skrivnosti! Ob Tvoji 25. obletnici, odkar si postal služabnik božji pri oltarju in poslanik Najvišjega, Ti Tvoji prijatelji in znanci širom stare domovine, Amerike in Kanade in kjerkoli je kdo v širnem svetu, ki Te pozna in ceni, vsi Ti želimo ob tej priliki in goreče prosimo Naj višjega, naj Ti nakloni v vsem obilju Svojih milosti in Svoje pomoči, zlasti pa zdravja ter varstva Svojega! Naj ljubi Bog obilno blagoslovi ve Tvoje delo, Tvoje napore in žrtve za večjo čast in slavo božjo ter časni in večni blagor vseh onih, kateri so izročeni Tvoji skrbi in ki so Ti dragi in ljubi kot dobremu pastirju in učeniku! Naj Ti dobri Bog okrepi zlasti šibko telesno zdravje, da boš mogel uspešno izvrševati svoje odgovornosti polno delo, da boš “zmogel težo in vročino dneva” v teh zmešanih današnjih časih! Naj Gospodar življenja pomnoži leta Tvojega življenja, okrepi Tvoje moči in Tvojo delovno sposobnost do skrajnih mej človekovih dni na zemlji! “Ad multos sanos, felices, fructuosus annos!” Še mnogo, mnogo zdravih, srečnih in plo-donosnih let!
*
Slovesna zahvalna sv. maša bo 4. julija ob 11. uri dopoldne v cerkvi sv. Janeza Evangelista na
8500 West COLD SPRING Road, Greenfield (Southwest Greater Milwaukee), Wisconsin. Takoj po maši banket in sprejem! Naslov srebrnomašnika je:
Rev. Joseph GOLE, S.T.D., Sacred Heart Seminary, HALES CORNERS, Wis. 53130.
N. B. S.
------o------
Spomini na praznik Presv. Rešnjega Telesa
(Nadaljevanje)
Ko se je ta ogromna cerkev napolnila do zadnjega kotička, je takratni župnik č. g. Košmerlj že preje naprosil g. dr. Kuharja Lojzeta, naj ob koncu slovesnosti pove s prižnice par besed. Mož se je res dobro pripravil in odlično podal misli o tem prazniku. Kot dober poznavalec svetovnih razmer je rekel tudi: “Morda ta praznik praznujemo danes zadnjič v svobodi. Morda Se zna zgoditi, da ta mladina, katera je danes tako lepo spremljala Jezusa ipo mestnih u-licah, bo nekatera dala v bodoče življenje zanj, druga pa zopet pobirala kamenje in ga metala vanj.” Pri teh besedah je možu zastal g^as v grlu in po cerkvi se je čulo tiho ihtenje. Da je imel mož prav, smo se prepričali pozneje. L. 1948 sem v Cambridgeu, kjer je stanoval g. dr. Kuhar, ga večkrat obiskal in mu o-menil tudi tisti govor. Malo se je nasmehnil in rekel: “Ko sem stopil na prižnico, sem se zagledal v oltar, v podobo Majniške kraljice, katera je vsa žarela v nebroj lučeh. Zelo me je stisnilo prišle te misli in besede na dan. pri srcu in same od sebe so mi — V štab divizije sem prišel 10 minut pred napovedano uro Službujoči častnik je bil zelo vesel, ker sem prišel trezen in pravočasno. Držal je besedo in mi preskrbel obilno, dobro kosilo. Par zamildnikdv se Je vrnile pol ure pozneje in precej napolnjenih s cvičkom, so pa namesto kosila romali za par ur v zapor, da so se streznili.
L. 1941 sem preživel ta praznik že v času okupacije, v nič prijetnem položaju. Dva dni pred praznikom so se Nemci razjarjeni umaknili na Bučko in v Kostanjevico, kjer je bila stalna meja do razpada rajha. Nahujskani od domačih ovaduhov se niso preveč prijazno obnašali, pa vendar v Št. Petru in okolici so bili kar dobri. Na nje je močno vplival g. prof. Villavicemio-Margheri. Mož, čeprav navdušen Nemec, je imel le srce za o-kolico in je marsikaj gorja preprečil. Verjetno se mu je zdele le odveč oholost in ošabnost takratne oblasti in je bil kar vesel novih gospodar j ev-Lahov. V o-gromnih kolonah so se Italijan: pomikali proti meji kakor de hočejo zasesti vso Evropo. Ko se je na sam praznik pomikala procesija po cesti, smo srečali dve koloni. Kakšna razlika med obema. Nemci preje zelo čisti, elegantna in res vojaška uniforme in njih vojaško obnašanje — Italijani pa kakor izgubljene ovce, čeprav je bilo med njim: precej discipliniranih vojakov Nič preveč veseli smo se po končani procesiji vrnili na svoje domove, v strahu pred bodočnostjo in se še bolj zaupno obračal: k Bogu, naj nas varuje vsege-hudega.
L. 1942 sem preživel ta praznik v Ljubljani na okrožnem sodišču. V letni vročini, v natrpano polni celici med sotrpini različnih mnenj in nazorov nič kaj prijetno življenje. Hrana je bils kar zadostna in dobra, za čistočo je uprava jetnišnice kar dobro skrbela, tako da je kljub velikemu številu jetnikov odlično vršila nalogo. Vse je bilo pod vplivom razmer v deželi, sabb-taže, umorov poštenih ljudi, represalij o k u p a t orja, posebne nad umorom prof. dr. Ehrlicha v Ljubljani. Eni so se zgražaji nad takimi početji in upravičeno obsojali, drugi zopet prav satansko odobravali in tako, da se
še danes čudim, da so nam vsem stali živci na mestu. Polagoma se je vse umirilo. Na sam praznik so nas okrog lOh dopoldne opozorili zvonovi na slovesni dan in vse je bilo tiho in mirno, vsak je bil zavit v svoje misli — spomine na prejšnja leta ta dan. Pj’av lepo, ganljivo je moralo biti ta dan v ljubljanski stolnici; Škof Rožman je v nabito polni stolnici pred sv. mašo izmolil žalostni del rožnega venca, nato je bila sv. maša in procesija kar v : cerkvi. Kronisti tistih časov so poročali, da tako lepe, ganljive pobožnosti stolnica sv. Nikolaja do takrat še ni doživela.
Praznik Telovo 1943 sem dočakal v taborišču Rennicci v lepi; toscanski dolini pod Apenina-mi srednje Italije. Kako je bilo tam, sem že večkrat pisal. Proti oejletju se je hvala Bogu precej 'zboljšalo. Dobili smo nove zida-ip stanovanjske barake, gozdiček: uredili v pravi park, izboljšali hrano, pošta in pošiljke od loma so dosti hitro prihajale. To leto je bil praznik na dan sv. Janeza Krstnika. Na predvečer oraznika, na kresni večer, so iam Italijani dovolili, da smo :akurili kres in tudi sami pre-;krbeli gorivo. Priredili smo ■concert, v toplo poletno noč je epo odmevala Jerebova:
V dobravi šentjanževa se roža rumeni
in vetra dih šumi po travi.
Nocoj zavriskaj v lepi svet,
utrgaj kresni čarni cvet.
Talijani so bili zelo zadovoljni n kar nismo mogli k počitku v rpanju, da 1. 1944 bomo zopet /si doma. Drugi dan, na praznik cino imeli sv. mašo in v veselje talijanov lepo zapeli poleg na-;ih še Palestrinovo “Panis ange-icus”. Res lepa melodija!
L. 1944 sem zopet doživel v Sloveniji v Ilirski Bistrici, ka-nor sem prišel kot domobranec 'avno za Binkošti. Zelo lep, prijazen kraj. Vse ozemlje je bilo 25 let pod vlado Italijanov in se celo krčevito držalo slovenskih ravad. To leto sp se zelo lepo iripravili za ta praznik. Nemci ;o dovolili procesijo, zvonjenje, dovensko zastavo in petje in /es trg je bil zelo okrašen. Ko ■em pred praznikom okrog 4h /op. šel po opravkih v Trnovo, ;o ravno iz stolpa cerkve sv. Pe-ra na gričku v Trnovem razvili ;lovensko in papeško zastavo, šačeli so slovesno pritrkavati in /ri tem mi je prav prisrčno /rišla na misel domobranska:
Naj čuje nas presveti Bog in zemlje krog ...
Nam trobojnice svobodno vihrajo...
^epo poletno sonce je ožarjalo »kolico in vse je bilo veselo. Naslednje jutro je rahlo deževalo, oda procesija je vseeno šla. O-;romno naroda! Jaz sem bil tisti lan v službi in se procesije ničem mogel udeležiti. Vse sem o-/azoval iz vojašnice. Četa domo-/rancev je šla v procesijo in pri ilagoslovih oddajala strelne sal-;e. Tam so imeli krasen pevski ebor, pri katerem sem tudi jaz /ečkrat pel — je ta dan pel od-ično in vsi obredi so bili prvič v domačem slovenskem jeziku-dekan msgr. Karel Jamnik, ve-ikolaški rojak, velik, pošten na-•odnjak od ganotja ni mogel začeti z obredi in do solz je bila-udi ganjena množica vernega iaroda zaradi obredov v domačem jeziku.
L. 1945 me je usoda zopet pognala v Italijo z drugimi domo-/ranci v nič prijetno taborišč6 forli v severni Italiji. Bili sru6 celo natrpani in vendar po svoj6 /raznovali praznik sv. Rešnjeg3 Telesa. Kurata čč. gg. Kunstelj n Robljek sta kar iz zaboje^ konzerv sestavila mizo, jo pr6' grnila s čistimi odejami, nato predpisani oltarni prt, par mož ob meji-žici je natrgalo preproste rože, škatlje od konzerv s° bile vaze in vsa preprosta, a pri' srčna pobožnost se je vršila pod milim nebom. Lepo smo prep6" (Dalje na 3. strani)
BOGOMIR MAGAJNA:
GRANIČARJI
(On ne reče nič, toda velikokrat sem ga videla, kako se je zamaknil proti prazni mizi, ob kateri si se včasih učil. Jaz ne bom nikdar pozabila, kako smo bili vsi skupaj v hiši in je prihajala k nam tudi Milena. Takrat je bilo tisočkrat bolj veselo kot je danes. In kako smo hodili na polje in v vinograd. Milena, revica, sedaj že dolgo spi tam za vasjo, to dobro, dobro, neustrašeno dekle. Jaz okrasim vsak mesec njen grob z novimi rožami. Vselej pa ji pravim, da ji izročam naj lepši šopek namesto tebe, ki si daleč. Kadar se mati spomni nate in na Mileno, tedaj se velikokrat razjoka. Saj nam bi bilo lahko tako veselo, če bi ne bili taki časi. Veš, kako bi mama rada zibala tvojega otroka, ki bi ga imel z Mileno. Včasih pa mati zasanja, kakor da se vse to dogaja, in se tedaj blaženo smehlja, dokler se nenadoma ne spomni, kako je v resnici, in se razžalosti.
Zdi se mi, da je sedaj vse žalostno pri nas. Petja ne slišiš nikjer, ljudje stopajo zamišljeni po cestah; zdi se mi, da žaluje tudi polje in da noče več roditi, da žaluje vinograd, da žalujejo ograde, v katerih niti jerebic ni več videti, in da je borov gozd bolj teman kakor je bil teman kadarkoli. Saj veš, dragi Vid, kaj se pripravlja v Trstu. O tem ti ne bom pisala, toda ni ga sedaj našega človeka, niti otroka ne, ki bi ne živel neprestano v strašnem pričakovanju. Edino upanje je še Gorjan — pa se bojimo tudi zanj, saj je vendar nemogoče, da bi on nemogoče Uresničil. Če bi ga še kedaj srečal, stisni mu roko, kakor sem mu jo stisnila jaz. Tako plemenita duša se redko kdaj rodi na svetu. Dragi Vid, pričakujemo dni, ki bodo hujši od vseh dosedanjih. Prosila bom Boga, da bi šli kmalu mimo nas, kajti drugače bo bolje umreti, kakor pa životariti v tej strašni dobi. O, kako rada bi ti pisala kaj veselega, pa ne najdeš veselja v tem kraju niti za eno prgišče. Le takrat sem srečna, ko opazujem Zoro, kako se včasih nasmehne v sanjah, ali pa kadar se spomnim nate. Rada bi ti pisala še sto stvari — toda poslanec čaka. Njemu se mudi. Sprejmi pozdrave od očeta, matere, od Zore in od vedno te ljubeče Rože. Bog se usmili naših duš!”
To noč je Vid Volarič prebral to pismo gotovo desetkrat. Potem pa se je sprehajal po svoji sobi skoraj do jutra in sam ni vedel, ali se joka ali se smeje. Od časa do časa je zamahnil z rokami predse, kakor da se bori z nevidno bolečino. Sele proti jutru je sedel in spisal pismo, ki pa takrat ni prišlo na svoj naslov.
Psi.
Gorjan ni nikdar trepetal, kadar je stopal mimo smrti. Neustrašeni lovec se je vedno smejal v trenotkih, v katerih bi kdo drugi ne mogel od strahu narediti niti stopinje več naprej V tej uri pa se ga je polastil nemir, ki ga ni mogel zatreti z Vso silo svoje volje. Kakor hitro se je poslovil od Mire, je začutil prečudno tesnobo, ki se je večala od trenotka do trenotka. Zaustavil se je za hip in se poln koprnenja ozri. Videl je Miro, ki je hitela mimo jezera proti hišam. V tem hipu sta se zazr-caiila v njegovih zenicah močna žalost in strah. Vztrepetal je pred odgovornostjo, ki si jo je naložil.
Vedel je dobro, kako strašno je že odmevala sodba, ki je z gotovostjo bila že izrečena nad mladimi ljudmi, v dušah vsega naroda in kako se ta odmev odbija pri vseh plemenitih ljudeh skoraj vse Evrope. On pa si je naložil dolžnost, da prepreči liepopisni greh, ki je imel bili
nad ljudmi njegove
Iz “Otoka”
storjen krvi.
Neprestani lov za njim, razpisi nagrad za njegovo glavo in obljubljena odlikovanja tistemu, ki bi ga ubil, niso strla njegove volje. Vedel je, kako narod pričakuje, da se bo prikazala njegova temna postava v zadnjem trcnotku, kakor da bi zrasla iz zemlje, kako bo zagrmel njegov strašni glas, ki bo zapropastil morivce, in kako bo črna železna hruška priletela iz njegove čoke v trumo, ki je že dvignila puške, da bi ubila mladeniče s svincem v hrbet. Potem bodo zbežali obsojenci nevidno in neslišno v široke gozdove, silni in nezmagljivi.
Gorjan je dobro vedel za to Upanje, ki ga je gojilo ljudstvo zasužnjenih pokrajin, toda vedel je tudi za skoraj nezmagljive nevarnosti, ki bi bile združene s takim dejanjem. V strahu, da bi ga ne izvršil, se ga je polastil nemir. Ni se imel za čudodelnika, kakor so ga imenovali, in je dobro poznal strašno silo, ki mu je stala nasproti. Sto načrtov je premislil in zavrgel vse razen enega, ki je bil prav tako nevaren kot vsi drugi.
Zato ni bil vesel kakor sicer, ko je na pohodih začutil nekaj radosti in sreči podobnega. Tudi je zaslutil, da se za vedno poslavlja od žene, ki jo je na tihem ljubil do neizmernosti, ne da bi kdaj našel časa, da bi se lahko posvetil tej ljubezni. Ljubil jo je od tistih dni, ko jo je srečal v tujini, ko je ona kakor on pripovedovala širokemu svetu o nasilju, ki se dogaja ob Adriji. Isti čas je vzljubila tudi ona njega. Toda oba sta vedno skrivala to mlado živo čuvstvo in živela skupno le za misel, ki je navdajala oba, in za delo, ki sta se mu posvetila. Nista dopustila, :la bi čuvstvo prevpilo misel in jo pomehkužilo. Klic vesti je prevpil vrisk ljubezni.
Vzgajala sta v svetu vrsto novih borcev, toda ko je postalo nasilje v domovini preveliko, sta se vrnila, da bi sama posegla med dogodke. On je deloval po Primorju, medtem ko je ona na skrivaj delovala v Ljubljani, dokler mu ni pohitela nasproti v same gozdove in potovala ne-kolikokrat celo do morja samega. Na tej zadnji poti pa ji ni pustil, da bi ga spremljala.
Tako je sedaj utonila pred njim kot sanje, v katere jo je poosebil, kot sanje o mladem, svobodnem življenju. Tako se je v tej duši, ki je hotela biti hladna ob slovesu, vzbudila na mah silna bolečina in neka strašna samota, ko se je znašel sedaj sam v mračni senci orjaških dreves. Zagrabil se je v tej bolečini z roko za temno čelo in skoraj bolj taval kakor hodil po bregu navzgor, proti vrhovom gore.
Toda ko je dospel na vrh, tedaj je zopet zaigral nasmeh na ustnicah, blag in radosten, kakor nasmeh otroka. V hipu je izginila vsa groza in navdalo ga je upanje, kakršno ga ni navdalo še nikdar. Začel se je igrati s podobami, ki so se mu prikazovale kakor takrat, ko je še pastir na domači gmajni sestavljal hišice iz belih kamnov. Kot zlata je gorela ta pokrajina sedaj pred njim v soncu, ki je tonilo onkraj Vrebščice in Nanosa v morje. To je bila pokrajina ob morju, v kateri je rasel, pokrajina, v kateri je gledal nekoč očeta in mater, ki ležita sedaj pokopana na tej strani, kjer se reka rodi in kjer izginja v podzemlje, kakor se rode, žive in izginjajo ti ljudje — njegovi bratje—še po smrti rije njihova misel zemlji po srcu, pokrajina mladosti, pokrajina, po kateri je drevil potem v boje k Soči, ki se je tedaj rdečila od krvi, pokrajina, na kateri leži sedaj šest
(Nadaljevanje z 2. strani)
Vali pri maši, a vseeno bili zaskrbljeni, kaj bo z nami. Tisti dan nas je obiskal vatikanski odposlanec č. g. Matija šaruga in je prišlo k nam iz Avstrije nekaj nad 30 štajerskih četnikov, kateri so prišli k edinki Zmagoslava, kateri so bili z nami tam. Prišlo je tudi okrog 20 domobrancev iz ljubljanske pokrajine, katere so Angleži po srečnem naključju iz Avstrije prepeljali v Italijo in tako ušli gotovi smrti. Čez par dni nato smo zvedeli za usodo Vetrinja, umor tisočev Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vse je bilo zelo razburjeno, a polagoma se vse Umirilo, ker Angleže je bilo sram nečedne izdaje. Po več kot 20 letih se je marsikaj spremenilo, kazen in maščevanje pa prepustimo Bogu.
Leta 1946 sem doživel ta dan kar v dobrih razmerah v taborišču Eboli na gričku oljčnega gaja pod toplim južnim soncem. Prav lepo smo se pripravili za ta praznik, saj časa je bilo dovolj. Pok. major Debeljak nas je pred kosilom dva dni pred praznikom prav po domače nagovoril: Glejte, fantje,, praznik py. Rešnjega Telesa bo. Le lepo počistite in uredite okrog šotorov pota, pomagajte postaviti in okrasiti kapelice, da bo res lepo in domače. Pa tudi sami se očistite, operite, zlikajte, da boste res lepi v procesiji ta dan. — In beseda je zalegla. Vse taborišče je bilo lepo urejeno. Pa zopet je prišla smola vmes. Angleški komandi je padlo v glavo, da mora v teku 24 uri biti 40 mož pripravljenih za na delo okrog 100 km proč v bivšo vojno ujetniško nemško taborišče Afragola, med Napoli-jem in Caserto. Nič kaj radi niso šli pred tem praznikom, a ni bilo pomoči. Morali so iti in dobro so naleteli tam. Po njih odhodu smo uredili ' še' prostore, kjer so oni bivali in bilo je vseeno lepo. Postavljene so bile 4 kapelice — 3 smo postavili Slovenci, 1 Hrvatje. Lepo so postavili štajerski četniki na dvorišču štaba in Marija Pomagaj je vsa žarela v lučkah in cvetju.
(Konec sledi)
ralni proračun. To seveda lajša nasprotnikom ideje boj proti ideji sami. V sedanjem proračunskem predlogu je za zbor predvidenih $112 bilijonov. U-prava upa, da ga Kongres ne bo priškarjal, ni pa o tem prepričana.
Ciprski Grki in Turki se začeli pogovarjali
NIKOSIA, Ciper. — V ponedeljek sta se tu prvič po 4 letih in pol sestala zastopnika otoških Grkov in otoških Turkov. Grke je zastopal Clafos Clerides, predsednik grške republiške poslanske zbornice, Turke pa Raul Denktash, vodnik turške ciprske komunalne Zbornice. Razgovor je tekel v sproščenem razpoloženju.
Do spopadov med Turki in Grki na Cipru je prišlo decembra 1963, ko je predsednik republike nadškof Makarios “odpovedal” staro ustavo in jo po svoje spremenil. Turški otočani so se temu uprli in branili svoje ustavne pravice. Prišlo je do bojev in položaj se je zategnil tako, da je bila nevarnost, da pride do vojne med Grčijo in Turčijo.
Razburjene duhove so šle na otok mirit čete Združenih narodov, ki so še vedno tam. Prav pred nekaj dnevi je Varnostni svet ZN sklenil, naj ostanejo tam še za nadaljne tri mesece. Med tem so otoški Grki in Turki prišli do spoznanja, da je za nje le najboljše, da spor končajo in poiščejo nek način mirnega sožitja na otoku. Pot do cilja je brez dvoma še dolga, toda vsaj prvi korak je bil storjen.
------o—	—
Moskva gleda še vedno na Prago z nezaupanjem
PRAGA, ČSR. — Parlamentarna delegacija ČSR, ki se je vrnila z obiska v Sovjetski zvezi, kjer je skušala miriti tamkajšnje vodnike in jih potolažiti, da Češkoslovaška ne misli zapustiti sovjetski blok in opustiti “socializem”. Ves njihov napor ni odstranil nezaupanja, s kate-
opazuje razvoj v
rim Moskva Pragi.
Nemir v državah sovjetskega bloka je ipripravil vodstvo Sovjetske zveze do tega, da je začelo malo trše zategovati vajeti tudi domači inteligenci, posebno mlajši, ki podobno oni po vsem svetu išče novih potov, o-ziroma bi jih rada iskala. Komunistična partija trdno čuva svoj vladajoči položaj v ZSSR in ji je neprijetno, ko sliši govoriti Čehe in Slovake o potrebi po večji sprostitvi ne le gospodarskega, ampak tudi političnega življenja.
Češkoslovaško parlamentarno zastopstvo pod vodstvom predsednika narodne skupščine Smrkovskega je povedalo v Moskvi naravnost, da hoče Češkoslovaška dovoliti vsemu prebivalstvu, ne le članom Komuni-tične partije polno sodelovanje v političnem življenju dežele.
Haitski diktator obračunava z nasprotniki
WASHINGTON, D.C. — Dne 20. maja sta dve transportni letali B-25 iprepeljali na severno
obalo haitske republike 35 haitskih beguncev z namenom, da vderejo v deželo in preženejo diktatorja dr. Duvaliera z oblasti. Poskus se ni obnesel, 25 beguncev se je razbežalo, 10 jih je padlo v roke Duvalierovi policiji. Diktator jih je izročil vojnemu sodišču, kjer jim grozi smrtna kazen.
V istem procesu bo sodišče obravnavalo tudi sodelovanje peterih bogatih Haitčanov, ki so baje podpirali begunsko akcijo z velikimi denarnimi sredstvi. Dokazano pa to še ni. Režim se bo seveda potrudil za dokaze, zato je usoda gornjih pomagačev negotova. Režim pa prizna, da sta obtožena le dva med njimi, dočim je druge sodnija pridržala za “pričevanje”.
Za proces vlada v Port-au-Prince veliko zanimanje.
Naše univerze prosijo
za federalno pomoč
NEW YORK, N.Y. — Inflacija je tako podražila prosvetne stroške tudi na naših univerzah, da jim sedanji viri financiranja ne zadostujejo več. Zato je Dru-
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone r 946-8436
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
Mirovnemu zboru ZDA primanjkuje sodelavcev
WASHINGTON, D.C. — Med prvimi načrti, ki jih je uresničil pokojni predsednik Kennedy, brž ko je prišel v Belo hišo, je bil mirovni zbor, ki naj njegovi mladi sodelavci po vsem svetu ■širijo, posebno med mladino, prosveto, kulturo, strokovno znanje itd. Ideja sama je pa imela vseh 8 let, kar zbor obstoja, hude nasprotnike med našimi konservativci, v glavnem republikanci.
Očitali so ji, da denar investiran v to idejo, ne nosi “dohodkov”, ki so jih avtorji te organizacije napovedovali. Vendar delovanje mirovnega zbora ni nikoli stalo pred nevarnostjo, da bo začelo propadati. Ta nevarnost se je sedaj pojavila tam kjer je niso pričakovali. Od leta do leta se namreč oglaša manj kandidatov, ki bi bili sposobni za sodelovanje. Tako je prišlo do tega, da sedaj dela v okviru mirovnega zbora zunaj naše dežele le nekaj nad 10,000 sodelavcev, 1. 1963 jih je pa bilo nad
ic? r\r\r\
Tako mirovni zbor ni mogel niti potrošiti denarja, ki g,a je zanj predvidel vsakoletni fede-
sto tisoč ljudi pritisnjenih od smrti k tlom in na katere je povedel Miro, da ji pokaže strašno propast, ki jo doživlja pokrajina sedaj, na katero je povedel Miro, kakor da bi pripeljal upanje s seboj in ljubezen, ne zase, ampak za to sveto zemljo, za te široke in visoke bregove sinjega morja. Sedaj pa potuje in, da osvobodi najboljše otroke te pre--čudhe devete dežele.
(Dalje prihodnjič
ZOOM
Zoom, se bo dvignila Vaša hranilna vloga, če boste vložili denar do 10. julija. Vam bomo računali obresti od 1. julija dalje.
Cleveland
Mtiiubcr F.If.I.C.
štvo ameriških univerz, kjer je včlanjenih 42 naj večjih vseučilišč, naslovilo na federalno administracijo poziv za redno podpiranje naših univerz.
Poziv trdi, da so prišle finance univerzitetnih uprav v tako o-bupno stanje, da bo pod težo o-krnjenih dohodkov začela trpeti kakovost ameriškega prosvetnega sistema. Poziv misli, da bi morala federalna uprava takoj začeti dajati podpore in da bi te morale znašati 1. 1975 že o-koli $8 bilijonov na leto.
Rockefellerju se ne mudi z imenovanjem naslednika sen. Robertu F. Kennedyju
ALBANY, N.Y. — Okolica guv. N. Rockefellerja trdi, da ni izgledov, da bi guverner imenoval naslednika sen. Robertu F. Kennedyju pred republikansko k o n v encijo. Guverner potrebuje trenutno vsako podporo svojih političnih sodelavcev in vseh Ostalih politično važnih in vplivnih oseb. Če nekoga od njih imenuje za senatorja, ga bo ta res podpiral, toda vsi oni, ki upajo na imenovanje, pa ga ne bi dosegli, bi se obrnili proti guvenerju ali pa se vsaj ohladili zanj.
2enske dobijo deio
Help Wanted — Female
STENOGRAPHER
Full time or part time
Experienced. Unusual opportunity with growing company. Good starting salary. Near E. 55th St., and St. Clair Ave.
432-1600
(128)
MALI OGLASI
V najem
6-sobno neopremljeno stanovanje, 2 spalnici, vse sobe velike, na drugem nadstropju, $63, na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. McCrady ali kličite 843-8033.
(126)
Naprodaj
Leseni bungalow, 4% sob, sprednji in zadnji porč zaprta. Lastnik prodaja zaradi bolezni. Blizu Grovewood. Kličite 486-5396.	—(126)
Hiša naprodaj
Willowick, ranch hiša, 3 spalnice preproge, l^ garaža, primerno za starejšo dvojico ali novoza-konce. Kličite 944-1543. _______________________-(128)
V	najem
Oddamo 4 sobe, na novo dekorirane, dvojici ali samski osebi. Kličite po 5. uri pop. 731-9431.	(128)
V	najem
Oddamo stanovanje 3 sob in kopalnica, vse prenovoljeno, samski osebi ali paru brez otrok na 1068 E. 68 St. zgoraj. Tel. EN 1-6106. (128)
Pozor!
Barvamo hiše in ograje. Kličite 432-0219.
-(128)
Sostanovalec
Išče se starejši par kot sostanovalec z vpokojencem. Kličite 481-8318.	(127)
Naprodaj
V Euclidu blizu Recher in 210 St. se proda enodružinska hiša, 3 spalnice, moderna kuhinja, garaža, brez posrednika. Naslov: 874 E. 210 St.	—(128)
Lastnik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno ali kličite 391-3720.
—(5,6,7,13,14,19,20,21,26,28 V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, zgoraj, odraslim, na Lockyear Ave. Kličite 391-3895.


D. RAUL JEN:
Mrtvi ognjenik

Razšli so se k počitku.
V novi hiši, ki pa je tudi že imela svoja leta, je Mirt še dolgo slonel na oknu in gledal v noč. Lajež je odmeval, v hlevu je zdaj pa zdaj zaropotalo, vol je drgnil rog ob jasli, topotajo so se prestopali konji. Blizu gozda so se oglašale nočne ujede. Pod hodnikom na oglu gostinske hiše, je Marka klical nekoga:
‘‘Kump... ali si ti? Le s e m pojdi!”
“Si sam?” je šepeaala velika senca, ki se je približala hiši. Košat bradač se je vzpel čez leso, z nahrbtnikom otovorjen.
“Si prinesel?” je vprašal Marka komaj slišno.
“Prinesel. Pa ti? Imaš?”
“Imam. Ce je premalo, bom jutri še dodal.”
Marka je segel v žep in izročil Kumpu droben zavitek.
“Natančno pa mora biti, Marka, pa če samemu staremu izmakneš; saj se mu ne bo poznalo!” se je zahehetal Kump.
“Oh!” je neprijetno zadet vzdihnil Marka. “Kje pa so drugi?”
“Pod staro smreko, kakor po navadi.”
“Naj nocoj ne hodijo blizu.”
“Marka, kdo je pa danes prijezdil s starim?”
“Kaj vem! Dolinec, negode. Bleda postava. Pst... tu zgoraj spi.”
“Naj le! Če bo kaj oprezoval, Marka... oglej si ga, pogleduj za njim, potem mi boš pa povedal.”
Odšla sta onkraj lese po ravni
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
HILLSIDE — BY OWNER Brk. bi-level, 5 rms. Air cond. W-W crptg. Closed-in. patio. Gar. Low taxes. Many extras. 90 ft. lot. Close to shpg. center. $25,500.
Ph. LI 4-5661
_____________________________(126)
INCOME PROPERTY—BY OWNER Conveniently located to everything. 2 bldgs, on lot. and 3 apts. and 6 rm. residence. $18,000.
342-5317
(128)
kolobiti, zarezani v travniško pobočje. V mesečini jima je Mirt sledil z očmi. Pogled mu je segel tja do košate smreke. Tam se je gibala večja družba, ki se ni tajila. Zdaj tiše, zdaj spet glasneje se je oglašala pesem, takšne včasih prepevajo planinci na sejmih in veselih žegnanjih. Ali so se zbrali krivolove! ? Tihotapci? Kar koli, takega je poln planinski svet. Nadzorovali ga bodo. Njega, Mirta. Izprva mu je bilo nevšečno. Ko pa je poslušal njih pesem, ki je tenko ubrano zvenela, kakor da je ulita iz mesečine, mu je rasel pogum. Doživel bo prav gotovo nekaj na planini, da bo doživeto pomnil svoj živi dan.
Nazadnje je zaspal, ves gol.
Zbudil ga je jutranji hlad.
Že so se čuli glasovi pastirjev. Sunkovito se je dvignil, se razkoračil in se pretegnil, pljuča so polno zajela. Ko je stopil k oknu, da pogleda po meglenem morju, iz katerega je pod njim štrlel samo Sveti Križ, je ostrmel. Previdno se je odmaknil od okna. V podstrešni sobi sosedne hiše je padla zavesa in k oknu je stopila Lenka. Bela kakor iz marmorja, samo v lice in roke zagorela je obstala pri oknu, se razgibala in si tiho pela. Oprijela je grudi, potem spet sklenila roke, se obrnila od okna in začela v omari izbirati oblačilo. Ko je izbrala, je iz velikega vrča nalila vode, postavila umivalnik na tla in plahutala kakor labod, zamišljen
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Mature woman. Able to care for 2 children. Live in; own room & board. $35 wk. Call bet. 9-2 p.m. 643-2427.
(126)
BUSINESS OPPORTUNITY
DRY CLEANING plant — Small operation but excel, income. Estab. 5yrs. S.W. loc. Mr. Tyner 247-9802. 8 a.m. to 8 p.m. except Sun.
ZION, ILL. — BY OWNER
(126)
1 hr. North of Chicago. Year round Lake Mich. Home. Good for retirement. 6 rms. 3 bdrms. 2 baths, gar. Repairian rights. Ph. 872-2508
(128)
TAVERN — Lakes Area.
Year round business Elderly couple retiring Ph. 312-587-8901
(126)
MALE HELP
Excellent Openings With A Future!
FOLDER OPERATORS INSERTER OPERATORS GATHERING MACHINE OPERATORS AND GENERAL WORKERS
Steady Jobs; Good Pay; Excellent Benefits Call Or Write:
James Perry, Bindery Supt., (603) 224-5311 BLANCHARD PRESS INC.
(Rumford Press Division)
10 Ferry Street, Concord, New Hampshire
______________________________________(128)
IF YOU'RE A SET-UP MAN FOR AUTOMATIC SCREW MACHINES
... there’s a wonderful opportunity awaiting you in the picturesque, recreational area of North Alabama — good living conditions — good schools. Good working conditions in modern, air conditioned plant. Profit sharing program and other benefits. Ability to set-up and maintain 6 and 8 Spindle Cone, Acme-Gridley etc. Salary commensurate with ability and experience.
For further information, send resume or inquiry to:
MR. NORRIS
P. O. BOX 1609 East Gadsden, Alabama 35903
(127)
v svojo lepoto. Ko je bila napravljena in si je pri oknu privezovala svež predpasnik, se je zdrznila kakor srna. Od nekod se je oglasil pozdrav: “Dobro jutro!” Zagledala se je tja čez v gostinsko hišo. Pri oknu je stal Mirt, še vedno do pasu gol, z dvignjenima rokama, kakor da se pripravlja k veliki hvalnici. Lenka se ni zmedla. Narahlo rožnato so se ji zalila lica, zasmejala se je:
“Le pokonci! Najprej na delo, potem bo zajtrk. Danes poženeva konje v planino.”
Obrnila se je in hitela dol, v kuhinjo.
Lepšega si Mirt ni mogel želeti. Sama pojdeta v planino. Brž se je opravil. Prvo jutro na planini, tako lepo, kakor da je bilo zanj naročeno, ga ne sme prikrajšati za nove doživljaje. Tolikanj vneto je pohitel po stopnicah na dvorišče, da se je splašila koklja s tropom čivkajočih piščancev in ga je oblajal stari Dlaka, ki se je ponoči menda spet potepal in se šele proti jutru zleknil pod stopniščem. Komaj se je Mirt znašel na dvorišču, ga je prestregel stari Rok. Razkoračen, v raševino opravljen si je spet gladil brado, ki se mu je bila čez noč razmršila. Rahli jutranji veter pa mu je razkuštral še tisto redko pove-semce predivastih las, ki si jih je bil skrbno položil čez plešo. Rok se je bil pravkar napil pri hladnem curku.
“Že pokonci, to mi je pa všeč!” je jel hvaliti gosta. “Nisi tak meglenjak, kakor drugi, ki pridejo iz doline. Če sem prav čul, gresta danes z Lenko v planino! E, treba je vedeti, kaj se pravi taka pot. Sole ne povedo vsega. Pri nas malo beremo, labravi pa nismo. Preveč meketavih ovc ne maramo. Naša učenost ni taka, da bi bila v knjigah zapisana, pa jo vendar imamo, svojo učenost. Kaj veste dolinci, kaj je planina! Vsa ta pogorja poznam. Tja do Pohorja in do Gologranskih hribov. Vse to sem prehodil, ne desetkrat, stokrat! Tod sem doma, jaz ti vem, kaj je planina. To ni mrtva sila, Mirt! To so ti sami mrtvi ognjeniki. Nekdaj je ogenj udarjal iz njih, zdaj je vse spokojno. Ali se bo kedaj spet zbudil ta svet? Morebiti, morebiti... In kakršna je planina, taki smo tudi ljudje. Mirni, toda polni ognja. Le varuj se, Mirt, da ne zbudiš ognjenika!... Vidiš, to ti je naša planinska učenost in ta se ne da priučiti ne pri belovojskem faj-moštru, ne v dolinskih šolah. Prirojena mora biti, vidiš. Pa ni vsakomur dana enaka mera. Planinska kri, bi dejal, je enaka, duše so pa različne.”
“Kri enaka, duše različne!” je prikimal Mirt. Čez čas je rekel: “To bi se lahko zapisalo tudi v pesmi.”
“E, to je, sam si uganil, kar sem ti hotel povedati. Lej, meni ni dano, da bi sedel na gruntu, na zemlji, na svojem. Vidiš, jaz sem ti tkalec, pa sem tudi topo-riščar, doma sem ob statvi, pa sem doma tudi ob Stružnici. Izrezljam ti, kar koli treba. Toda najbolj mi je prirojeno, da zlagam pesmi.”
“Kakor Vodovnikov Jurij, kaj? Mar ga tod še pomnite?”
“Se. Ta pa ne bo pozabljen. Tudi v te kraje je zahajal. Ne moremo brez njegovih pesmi, saj takih po njem tudi nikdo ne zmore. Jaz ti pač pojem po svoje. Zvečer, Mirt, ko posedimo pred hišo, ali kadar bova sama, jih boš čul.”
“O, rajši bi jih sam prebral. Tako na tihem, kje na samem.”
“Ne bo nič. Niso zapisane. Pa če bi tudi bile zapisane, — ni prava pesem, ki se bere; sam jo moram povedati. Toda delo me kliče, Mirt. Samo še nekaj! Tole povej Lenki, ko bosta na planini:
Ljubezen je na planini le ena,
ljubezen je na planini doma,
čeprav nista mož in žena,
se ljubita, le da sta dva.”
Skromni vzorec Rokove poezije je izvabil Mirtu zadovoljen nasmeh. Rok je spet gladil bra-, do, ki mu jo je sproti mrščil
veter, in se še sam široko zasmejal. Potem je trdo stopal po stopnicah, da započne delo v gornji sobi. Kmalu so zaropotale njegove statve.
Kosci so se oglašali. Kosili so na dolgem travniku pod hišo. Pričeli so bili s svitom daleč tam na severni strani, zdaj so se bližali domačiji. Robata planinska trava, ki dokaj pozneje
dozori kakor dolinska, je padala v gostih redeh, ob zamahih koscev so klepetali udirji za pasom. Nenehno klepanje in brušenje kos se je oglašalo, delo je bilo trudapolno, toda kosili so z vnetimi zamahi, saj se je obetal velik, sončen dan, ko se bo seno naglo sušilo. Mirt se je bil spravil k ogradi, v skicirko je lovil kosce in pokrajino, roka mu ni
bila zvesta, tolikšna paša očem ga je dražila do drgeta. In ko je padla poslednja red in je zau-kal najgorši kosec na gornjem kraju, tisti, ki ga je bil Mirt pravkar lovil v mapo, so prihajali mimo njega drug za drugim, molčeči, toda zadovoljni, brišoči z rokami pot s čela. Mimogrede so pogledovali tja v Mirtovo risarijo, potem so po-
stali pred hišo in čakali, da jih gospodinja povabi k zajtrku. Gospodar je prišel mednje, za vsakega je imel besedo. Domače opravljen, v hodnati srajci, v irhastih dokolenkah in cokljah je postopal, spazil Mirta in ga povabil v gostinsko izbo. Bil je zajtrk, da bi se ga razveselil tudi razvajen meščan.
(Dalje prihodnjič)

INI (IIUMINATINO CO.
PM. MR MM - OIMMI«, OMO 441M
| 1234? 67699 22
BeterHutton
JUT
] 3354 Yz
I
_______i
- WWH I AMOUNT
4 03 04770 | | 4oo J iojig
FIRSTMAJI
a s. PosTAce
PAIO it PfRMIT NO. 409
is
Peter Hutton 18031 Elliott Dr.
Chagrin,Palls, Ohio
44022
j
Večina javnih ugodnosti — od parkov do policije in od pristanišč do javnih poslopij — se koristijo z Vašimi mesečnimi računi, ki jih plačujete za elektriko. Istotako tudi javne šole.
To pa zato, ker je Illuminating Company last vlagateljev oziroma plačnikov. Mi plačujemo davke kot Vi. Lansko leto smo plačali približno 49 milijonov dolarjev na davkih:
federalnih, državnih in lokalnih. 15 milijonov dolarjev je ostalo kar tukaj v Cleveland-Northeast Ohio, da bi postal “Najboljši kraj v državi” še boljši. Od tega je bilo približno 9 milijonov dolarjev porabljenih za upravljanje in izboljšanje naših javnih šol.
Zato je Vaš račun za elektriko več kot samo navaden račun. Je investicija.
Investicija je prihodnost Vašega kraja.
Zte ILLU MINATIN G
Aa ia««*to'-*»»*R CaMM"P	Tka Rail Laaatiaa la Ika Naliaa
PASJA VPREGA V PARIZU — Pasja vprega na poti skozi Pariz pod Eiffelovim stolpom, ko se vrača z alpske vožnje, kjer je bila zanimivost za domače in tuje zimske goste.