yamciwa iteviikm stane 20 vinarje?. tK HtpiffkJL Karibor, dne 24. ayrila 1919. 53. letnik. iMWl^MMMNMHWN •ti IT List ljudstvu v pouk in zabavo «o* . «wfe a*r¡s» fe» vafli 9 pa*«*» «W tel V «tontera k m $?m as «a!» taia ¿a pe? teta « K Cu un tota XX. i mi hk {mr puéí a» «tí» w» 5 31, — ^.ijmfi-.čtv» m petffa kri qamámf*» * «srsfc-m - ¿MflH" «W«»aí» 8w *n«FfttM. — P«**»«*®! fisg itom,jps Si sí®. - Vmásmws gatuña ixm Sta«, & — s stofefí ai fsstlwffile s» 4§ «ta, «i te» g* feft», ! cattaata» m®mm g® «ta. ¡Ot. '¿sSmkib* »«' eía, — «e «prag»*»^ «5» spatm, — gtfercpta ti | ------' Dvojko zvišanj«. fužna železnica je sporazuma« e tfeželno vlago zvišala ceno vožnje po železnicah v Sloveniji za 200%, to se pravi, Q£. mora od 18. aprila 1919 naprej popotnik plačati za vozni listek namesto 1 K — 3 K. Vožnja III, razreda v JLjublja.no stane n. pr. sedaj iz Maribora 88 K 40 v, dočim si plačal poprej samo 12 K 80.v. Gospodje, ki so zvišali cene voznim listkom na tako neprimerno višino, se izgovarjajo, da so t® morali storiti, ker so morali železničarjem radi njih glabega položaja zvišati plače. Ta izgovor pa ne drži Mi privoščimo pridnim železničarjem boljše, plače, ker g staro, nizko plačo res niso mogli živeti. A prav ni, da so se enakomerno zvišali tariii. Za III, razred, v katerem se vozi ubogo ljudstvo, naj bi ostali pri starih cenah, gosposko ljudstvo in bogataši, ki se večinoma za zabavo po „kšeitu" vozijo v II. in l, razredu, pa bi naj plačali magari za 800—500% več kot dosedaj. Saj so vojni dobičkarji, židje in milijonarji, spravljali mecl vojsko na račun ljudstva — mastne dobičke v svoje žepe. Zahteva kmečkega iB delavskega ljudstva je, da se takoj prekliče zvišanje t a r i i o v za III* razred, zvišanje za II. razr. ostane V-v eljavi, a za I. razred se naj tarif z v fš a vsaj z a 5 0 0 ali 6 0 0 %. Ce pa. so to ne zgodi, pa zahtevamo, da se dene krivee, to je gospo«.e od južne železnice in od deželne vlade, ki bo sodelovali pri tem krivičnem zvišanju, na zatožno klop. Ce so kmeta kaznovali, -ako»je prodal 1 liter mleka 1 v dražje, kakor je bila prej cena, se morajo fee bolj hudo kaznovati ljudje, ki hočejo v Jugoslaviji izžemati ubogo ljudstvo. Na shodih in po svojih poslancih bomo tako dolgo ugovarjali proti zvišanju tariia v III, razredu, da se mora ustreči naši upravičeni zahtevi. Obenem p^ z vso odločnostjo tudi zahtevamo , Ga se naj razmeram primerno zvišajo tudi plače železniškim delavcem, uslužbencem in nižjim. uradni kom. Vprašamo samo: Ali more delavec, ki dela na progi in ima temeljne plače (dnevnine) samo 2. K 50 v, z dOKladami vred skupaj samo 7 K plače na dan, preživljati sebe in svojo rodbino. 'Od zvišanja cen voznih listkov se naj zvišalo plače in dnevnine pred vsem ubogim nižjim uradnikom, uslužbencem in delavcem Nikakor pa se naj plače in dnevnine ne zvišajo nemškim, nemčurskim in socialdemokraškim hujskačem, ki rovarijo proti Jugoslaviji in hujskajo- LISTEK. na Steajk, Te sagrizence, ki jim diši sicer nag kruh in pečenka, a jim smrdi slovensko ime, mora vlada čimprej poslati brezplačno v Nemško Avstrijo. . Deželna vlada jo zvišala tudi cene v bolnišnicah. V III, razredu znaša zvišanje 75%, v II. samo 2 K, v I. 12 K, Torej je zopet najbolj obremenjeno ubogo ljudstvo. To pa je že od sile, Kaj takega si ne bomo dali dopasti. Bogati verižnik ali milijonar la* hko plača tudi 100 K na dan, & ubog. kočar ali obrtnik ne more plačati 7 K 50 v za bolno osebo. Nasledek bo, da bo našemu ubogemu ljudstvu odslej zaprta pot v bolnišnice. Ali je deželna vlada padla na glavo, ko je napravila tak sklep? Ko je bil dr. Ver-stovšek poročevalec o bolnišnicah, je varoval kmete in'obrtnike pred plačevanjem oskrbnine v bolnišnicah in jim žel na,roko. Kje pa je sedaj? Pozivamo ga, da se zavzama za svoje ljudstvo! 1 K preos&ovi Solakoga fcíTv. Velika večina našega naroda pripada kmečkemu stanu in prav temu stanu preti resna in nevarna kriza. Svetovna volna ie pokazala, da je kmečki stan že zato, ker nam dobavlja najpotrebnejše k življen -ju, vsakdaini kruh, brez vsega dvoma najvažnejši stan v državi. Tudi naši novi domovini, Jugoslaviji, bo ravno kmet najtrdneji steber, zakaj prihodnjost in procvit naše izrečno kmetijske države bo v prvi vrsti odvisen od tega, kako bo v njej podprt njen glavni steber — kmetski stan. Glede tega vprašanja pa smo mi Slovenci pač lahko ponosni. Naš kmet je razumen in delaven, naše kmetijstvo je in bo v Jugo -slaviji prav gotovo na prvem mestu, Toda to razveseljivo dejstvo nas ne sme zapeljati, tla bi postali slepi in gluhi za nevarnosti, ki groze izpodkopali to navidezno trdno stoječo oporo naša domovine. Je že res: naši kmetski domovi niso porušeni, naSa polja so še primerno obdelana in niso nam potegnili naši prejšnji gospodarji zadnjega repa iz hleva. Tudi ne „poje boben" po naših vaseh, marveč so kmečki dolgovi večinoma poravnani. Da pa smo še kljub vsej grozi, vsemu strahu in žalosti še toliko na dobrem, to je pač v prvi vrsti zasluga našega kmečkega Ženstva, naSe mladine in naših starčkov, saj zdravi možje in mladeniči so bili itak vsi v vojski/ , Res je tudi, da so se že in upajmo, da se Se bor1 povrnile mnoge delovn roke, ki bodo zopet podpiry le ljubi domači krov. Toda zavedati se moramo p: tudi, da prihajajo čisto novi časi, ki bodo nalagali-. kmetu še vačje dolžnosti, ter ga obložili še s težjimi bremeni, kakor je to bilo v predvojnem Časa povsem običajno. Plačila drSave naraščajo grozno. Zato je povsem jasno, da bo država zmagala svoja silna bremen na le na ta način, da bo strogo privijala davčni vi« jak. In ta vijak bo gotovo občutil tudi kmet, davki bodo torej rasli. Potrebščine, katere mora kmet na* kupovati, kakor snov za obleko, orodje, sladkor, pa« trolej, sol itd.,, bodo sicer cenejše, ali vendar bodo mnogo dražje, kakor, pred vojsko. Rokodelca bodo za« Ide v ali za svoja dela plačila, ki ne bodo v nobeni primeri s cenami v predvojnem času. Delavska in poselska mezda utegine istotako ostati na višini, a kakoršni se nam poprej- niti sanjalo ni. Seveda bodo nasprotno tudi kmetijski pridelki obdržali ceno, k| to primerna toliko večjim stroškom pridelovanja. višja cena kmetijskih pridelkov bržčas ne bode tolia kšna, da bi se lahko pokrivali tudi višji stroški kme« tiiskih obratov, Treba bo pač vstrajnega dela, torej če večjega napora, kakor doslej, da se bo iz matere zemlje iztisnilo čim več dohodkov. Toda ravno pri tem pa nam grozi skrajno no« Farna ovira: našim kmetijam bo namreč prav zel« primanjkovalo delovnih moči, da niti ne bo lahko , obdelovati zemlje v taki meri, kakor doslej, nikar š* le v večji, kakor bo živa potreba. Pomislimo, koliko najboljših delovnih moči nam je vzela vojna 1 Koliko moških, ki so poprej služili kot kmetijski delavci, ja vojna odtujila njihovemu poklicu, da se bodo sedaj raje vrivali v tovarne, kakor da bi delali na kmetijah. Tudi ženske silijo v službe v mesto. Tam jih plačujejo drago, saj imajo denarja, kakor smeli. Na Jr.metijah -pa ostanejo marsikje le Še nedorasli otroci* žene in mož, če ga ni vzela vojna, Ako torej hoče kmet sebi in — bodimo odkritosrčni — tudi drugim zagotoviti obstanek, bo moral pritegovati h kmetijs* kemu delu celo svoje nedorasle, torej šolske otroke, in to Se v večji meri, kakor v predvojnem času. Ni drugegiS izhoda, Čeprav se pogosto ,in strogo povda-rja, kmetska mladina se ne sme v Šolski dobi toliko vporabljati za težka domača dela, da se ne ovira T duševnem in telesnem razvoju. Vojp^i novink Be/gijs&a povest Bpisai Franjo Kuns ais; preložil za „Slov. Gospo -Sarja" Al. B. (Dalje.) v \ y *Ti si bil tudi zraven, Janez, to si pač lahko misliš. Oh, kako je bilo lepo! Le poslušaj! Najemnica — dobra žena je, Bog ji poplačaj! — me je peljala v majhno kamrico spat. Ko sem bila sama, sem pokleknila in molila k Materi božji, ki jo stala tam ua omari. Ne vem. koliko časa sem molila, a ko sem rétala, se mi je vrtelo v glavi in skoro sem se onesvestila, vsaj zdelo se mi je tako. Med tem je bila lu' na izšla in tako janno svetila skozi okno, da To bdo mogoče razločiti v sobi vsako stvarco. Položil? s»m frtlo na steklo v oknu, da glavo malo ohladim, po* tPro pa se vlegia napol obitfena na posteljo, da h' tila davi takoj pri roki, Spati pa vendar nisem mofla, luna mi je svetila ravno v oči in vedno sem i-roela pred očmi kovača, ki je v njej* Ne vem, ali nazadnje venda;- zaspala; pa je že moralo biti tH'O, ker čuj, kai se mi je zgodilo. Naenkrat je luna «obila usta in lepe mocVe oči, pričela rdeti kot ja -"l' o ter se mi smehljati prijazno, da me je kar preneslo. Vso svoje žive dm nisem videla Žene tako pridnega obraza, kajti ako bi Kje bila Kaka takšna , bl Uudje poklekali pred njo. Polagoma eo luni zrast- le roke in noge in dolga obleka z velikimi, zlatimi cveticami; na glavi je imela «rebrno krono s sedmimi svetlimi zvezdami. In naenkrat je bila tu žena, ki je dete nosila v naročju, lepše nego angeli v nebesih. In, o Bog, Janez, bila je naša ljuba Gospa iz kamrice, ki je bila oživela, z nadim Tzvelifarjem na roki, ki se mi je nasminai La mi migal, fcdaj pride Pa Še tepše. Ne vem, kako je prišla v kamrico, a sedela je na stolu za oknom in tudi ti si videl Maten božjo s tvojimi slepimi očmi, kajti skupaj sva padla na kblena in dvignila roke, kot bi klicala na pomoč Mater božjo. In zdaj so io pričela prav počasi bližati skozi okno v kamrico. Rekla je nekaj detetu 3e-zuščku in dete se je s prstom dotaknilo tvojih oči in u, Janez, si zaklical z velikim veseljem: Vidim, vidim! Mene je to tako pretreslo, da sem iz spanja planila po koncu, pa ni bilo res. Samo sanjalo se mi je; kajti luna s kovačem je še plavala na nebu in svetila, podoba Matere božje pa je še mirno stala na omari. Ali te sanje pomenijo kaj dobrega?" Umolknila jo in čakala odgovora. Mladenifl pa pravi po kratkem premolku:. „Katrica, kako lepo znaš pripovedovati. Brce mi je od veselja utripalo, ko si govorila; zdelo se je ^tni. da vse vidim pred sabo in ko ei rekla, da se je Jezušček dotaknil mbiih oči, sem občutil nekaj, česar ne morem popisati. In Našo ljubo Gospo sem videl, tako jasno in razločno, da bi lahko v pesek narisal zlate cvetice, ki so se ji lesketale na obleki,* „Kakšne cvetice si vidol, 7anezP" „Velike rože." f „Jaz tudi; to je čudovito." JTn lilije, take, kakor jiH je lansko leto toliko ovetelo na pivovarnarjevem vrtu.H »Tudi jaz sem videla lilije in rože. Kako oeB ¡9 to mogoče? Kar pamet mi zastaja." „Draga moja!" vzdihne janež. „Ne varaj sa« ma sebe z napačnimi upi. Sanje so svarnje, pravi pregovor; to je samo tolažba, ki nama jo je poslal Bog na potovanje.* «Saj to je isto!" vzklikne deklica veselo, „Zdi se mi, da imam od srioči Marijo še mnogo rajši, Ka bova doma, poprosim cerkovnikovo Marijano za ma-> io srebrnega papir j da podobi pod lipo tudi narei dim tako krono s sedmimi zvezdami in ako bova Ša zmogla, podoba tudi dobi obleko z zlatimi cvetic amU Zdaj pa se požuriva, predno solnce ne prične žgati„ pa za palico primi, pot postaja ozka in robata» ZdS se ml, da sva zašla med pripovedovanjem." „Katrica, pazi na pot. V kolenih že Čutim no« ko utrujenost; Čutim, da danes ne bom mogel hoditi deset ur-* . „Nič ne skrbi, Janez!" odgovori ona ter zmanjša korak. „Na ravni pust ji, kakor je ta, se človolt ino spozna, in tam v daljavi vidim Že dva zvoni» ka, k( - ^ mi rekli davi " „Kako daleč sta pač. Katrica?" „Kako poldrugo uro. — Ali boš mogel še takt daleč hoditi?" „Da, ako bodeva včasih malo počila,** „Samo povej, kadar boš truden. Zdaj pa zopefl molčiva, sicer še prej opešaš." , »m« >— iDalla prihodnjič.) A a 10 ie nema 111 noca.smn nui«»uv ¡»uuuiu Wlr&u 2, SLOVENSKI GOSPODAR. CL aprila I01SU •asi so resni; tudi kmet ža to ceniti Šolsko izobrazbo. Ko vsi drugi stanovi zahtevajo več splošne izobrazbe, tudi kmet noče in ne sme zaostati! Toda opravičena pa je zahteva, da se šolske razmere ure-06 tako, da bodo kmečki otroci deležni kar največ duševnih dobrot So.!o, da se pa ne bodo zavoljo tega odtujevali svojemu kmetijskemu poklicu in da Jim bo mogočo biti svojim z delom preobloženim staršem v pomoč tuai t Času, ko pohajajo v šolo. Torej i otrok naj služi šoli in domu. Naj m prisvaja splošne izobrazbe t šoli in stanovske doma in bodi staršem krvavo potrebna opora! Oboje je nemogoče, bo ogovarjal marsikateri. Mi pa trdimo, da je mogoče in hofiemo prihodnjič priobčiti jasne predloge, ki bo bodo na kvar ne duševnemu, niti telesno-mu rarvoju mladino, ti pa bodo primerni razmeram kmetskega stanu* Sest temeljnih zmot socijalne demokraeije. Kristjani imamo šest temeljnih resaic, ki so tudi temelj krščanskega življenja. Te se glasijo: ■ 1. da je Bog ; 2. da je B)g pravičen sodnik, ki dobro pla Soje in hudo kaznuje; 8. da so tri bolje «sebe: Oče, Sin in Svati Duh; 4. da se je Bog Sin, draga božja oseba, včlo-večil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal; 5. da je človeška duša necrarjoča; 6 da je milost bolj* k z*eličan-u potrebna S temi resnicami so tudi strinja zdrava pamet. Nasproti tem resnicam ima socijaldemokra-cija šest temeljnih zmot. Te šestere temeljne zmote in njihove posle dice so: 1. da ni Boga, ker ga ne vidirau z očmi. Dosledno se mora reči, da ni pameti, ker je ne vidimo, zato človek ni nič drugega kakor nespametna žival ali bolje nespametna zverina, ker se je človek pokazal v svetovni vojski tako kivoloč sega kakor ni nobena zverina; 2. da ni po smrti nobenega povračila. S imrt jo je vsega konec Dosledno se mora reči, člo vek crkne in ne umrje. Dosledno je tudi, da todi v Evropi pride afrikansko ljudožrstvo do veljave, £>aj če Človek ni nič drngega kakor žival, zakaj i e bi ljudi klali in žrli. Toraj v Afriko po črne človečke mesarje, da začnsjo tudi v Evropi izvr Sevati svojo obrt; 3. da ni presvete Trojice. Na zemlji pa ni po sv. Trojici posvečene družice, zato proč z zako nom, pa v čast vlačugarstvo. Zakon se mora do sledno odpraviti, proglas ti vlačugarstvo kot zako nito, zakonsko zvestobo in ljabezen se zasleduje in kaznuje; 4 da ni božjega Odrešenika, ki je naredil iž ljrdi otroke bolje. Ljudje smo vsi enaki. 2 vela erakost! Proč s stanovi, še posebno proč s kmečkim stanom I Delajo naj ,slabi in naj bodo sužnji močnih. Ko pa več niso za delo, se v vodo po-mečejo ali pa pcstrelijc; 5. da ni človeška dnša nenmrjoča Dosledno je tudi, da ni vesti da ni greha, da ni hudodel štev, d« ne sme biti nobena kasni, nobenega sod-cika, toraj livela prostost hudibnih jezikov, ropar jev, tatov; 6. da ni potrebna človeka višja pomoC, ki jo imenujejo kristjani milost božjo. To mora nadomestiti komunizem ali boljševizem. Qdpravijo se vie pravice, v?a zasebna last, vse, kar ima in da zemlj», vse ee lahko vzame, kdor boče, samo če je tako močen, če imq, tako trdo pest. Toraj trda pest vladaj, šipka pa delaj. Mož v senci puši, žena pa se muči v žarkem solncu. Močni lenuh ¿remiji pod drevesom na blazinah, šipki siromak ya ječi in vzdihuj pod krutim jarmom enako črni živini. Takšne zmote naj zavladajo, — človeški rod, tebe pa mora biti konec. t"--- Plačevanje zavarovalnin inozemskih zavarovalnic« Predsedstvo fleželno rlafle Slovenijo v, Ljubljani je glede ureditve plačevanja zavarovalnin ali zavarovalnih premij inozemskih »avarovalnih družb izdalo sledečo naredbo: Mnogi državljani kraljestvo BHS, ki živ» * Sloveniji in ki imajo zavarovalne pogodbe e inozemskimi zavarovalnicami, vsled ukinjanja promet« • poštnimi aakaznioami ali (rsled ukinjenja pofitnohiar nilni&neua prometa s poStnohranilni&uim uradom na Dunaju, ne morejo plačevati rftvartrralnin, bodisi, ker ne vedo, kje se nahajair olačilnice, kjer bi mo-g plačevati zavarovalnino, ¿«diši, ker jim ni sna -no, je-li so še stare plačilnioo veljavno ali no. Vsi tisti, ki so sklenili zavarovalno pogodbo a kako inozemsko zavarovalnioo ali zavarovalno družbo, in takih je v Sloveniji veliko Število, se poziv -Ijejo, 8a najpozneje do dne 5> maja 1919 napravijo pismeno nekolkovano vlogo n& predsedstvo deželno vlade v Ljubljani, v kateri mora biti označeno ime dotične inozemske zavarovalnice, s katero jo bila pogodba sklenjena, nadalje svojo imo in svoj naslov , Življenjsko zavarovanje ali zavarovanje proti požaru, številko zavarovalne police, zavarovalni znesek, zavarovalnino in rok, do katerega mora biti ravaro' valnina poravnana in končno j« Se v vlogi navesti, na kak način j« bila plačana zadnja aavarovalnin» Bli po Poštni naiaznioi in na kateri naslov, ali po po-fctni položnici poštnohranilnidnoga urada na Duna -iu. V zadnjem slučaju se mora navesti Število položnice poštno-hrandnifinega urada n« Dunaju. Deželna vlada aa Slovenijo v Ljubljani »p» preprečiti na ta način, Oa bo naša ljudstvo obvarovano Škode, ki bi jo sicer ategaila zadeti brez last-■e krivde. Rasne, polit! Sne vesti. Vprašanje slovenskih napisov. Z žalostjo mora mo konštatirati, da je daoea v Mariboru še pravzaprav zelo malo slovenskih napisov Se niti naš: ljudje nimajo izrazit h slovenskih napisov. In a po lebnim apetitem zahajajo nali narodnjaki iz mesta ter rodoljubi z deleie v trgoviae in gostilne, ki imajo prešerne nemške napise. Mnogim se zd vprašanje napisov premalenkostno. Ko pa prihajajo razne ententme komisije in odposlanstva droga zt drogo v Maribor in vidijo skoro same švabske aapisd, kaj si mislijo o Mjriboru. Odslej moramo z vso odločnostjo zahtevati vsaj od trgovcev, go stilničarjev in obrtnikov slovenske napise Kdor bc tej zahtevi kljuboval, se mn na) enostavno odvza me koncesija? v Uspeh bavarskih kmetov. Na Bavarskem sc priSli na krm lo nedavno boljševiki. Grozili so, d» bodo odvzeli kmetom vsa posestva, m jih bode razdelili. A rdečkarji so a« zaračunali. Bavarske kmet&ke zveze so preprečile uvoz živil v glavno mesto Moaakovo, kjer je sedež socijalnib demokratov in boljščvikov ter njih vlade, in glad je pri silil boijšev.ke, da so se udali. Boljševiška vlada se je zrušila. Slovenski kmetje tudi vi se organi zirajte v Slovenski Kmetski Zvezi. Tudi pri nat bo treba kmetskemu ljudstvu organizirano nastopiti. Kako je na mirovai konferenci. Prav težko se zve kaj točnega s konference. Časo piši pa pišejo vse skrižem. Posebno ital jansk in nemški listi si izmišljajo raznovrstne laži Toliko je sedaj glede določitve mej gotovo, da smo Slovenci na severu dosegli vse, kar smo zahtevali: Maribor, Š()ilje, Radgona, Lendava Št. Gothart) Velikovec in Celovec pripadajo k Jugoslaviji. Glede mej proti Itaiiii pa bo pad la odločitev v nekaterih dneh. : Vsiljivost socijal-demokratičnih agitatorjev. Na vse zadnje ne bo več človek nikjer varea pred social demokratičniaii agitatorji. Ce lo na stezi se človeka lotijo, pa mu vsiljujejo svojo lažnivo robo sladko drugi ostudno robato eni obetajo paradiž, kakor v deveti dežel) drogi odirajo duhovnike na meh s svojim strupenimi jeziki. Že celo nadležni pa so t ljudje, če se kateri pr klati na dom. Tukaj t» hoče pridobiti za največjega nevredueža v angel j a, nasproti pa ti ne pusti na možu polten / jaku niti enega lasa veS celega. Razae živali ce so bile vsiljive v strelskih jarkih, a vsilji vost social-demokratičnih agitatorjev jih dale» prekata1 Socialni demokratje popisujejo. Socialno de mokracija popisuje po hribih in dolinah, ka> leze in gre. Papir seve je potrpežljiv, a dru gaPe je človeško srce. To hoče pošteno ostati in se studom in gnevom obrača proč od oaih, ki ga bi ladi po vsej sili prišteli social demokratični gardi. Svojih imen ne damo socialdemokraciji, temuč edino le Slovenski ljudski stranki in Kmetski zvezi, katera stoji na večnoveljavni podlagi krščanske pravičnosti. Drugam razpisati svoja imena bi se reklo os kruniti poštena slovenska imena.j t f^ \ Socialni demokratje obljubljajo zlate čase. Social dunokratifioi govera ki »e široko-uitijo na shodih, da. bodo napočili tobri časi, če oni dobijo vse v svoje roke Toda Nemčija in Kusija nam kažejo dovolj, kakšni sc ti dobri zlati časi, ki jih da socisldemokracija, le povejte po rasnici o, strahotah in grozotah, ki se dogajajo v BerolinUj Monakoveim in Petro-grada ter d ugoJ» koder je zavladala soclal-d«mokracija. To je joj in gorje, kakoršnega še ni videl človeški rod. To nič ne d6, če jih nekaj pobijejo. Tako se dr ¿mejo govoriti »ocialdemokraške duše. Tako tjraj! Kam so priilii AL smo š« v Evropi ali pa že v Afriki, kjer «e ljudje ko-lejo in pobijajo pri divjakih kakor živina. — Kdo se ne bo rgražal nad takim' besedami? Slov. Kmečka Zveza j« priredila to dni % m» taborski okolioi veijo števildjfchodov. Prvi shod so i« rriil dno 22, aprila zvežer t krčevinsld Soli. Shoda se jo udeležilo nad 200 naših najboljših ljudi i» Ka-čovine in Leiteršberga. Shod je pozdravil naduBitelj PučeliK. ki jo povdarjaU da ga iskreno veseli, da jo SKZ priredila shod za nafce ljudstvo, Otvoril je zborovanj« o. Bernard. Za predsednika je bil izvoljen gerent Inkret, Govorili so: državni poslaneo dr. I* Hohnjeb, dr." Lesko v ar in urednik 2obot. Ustanovila so jo krajevna organizacija SKZ. V odboru sta ge» renta Inkret in Janžekovič ter možje: Babič, PoŽavi. ko, Kraner, Žižek, Vudler, Cvikl, Bauman, Blaževi^ Skof, Repina, Perk, Spindler, Vešner, Cesarsko, Ko« kol, Serp in o. Bernard. Odbor ima prihodnjo nede* Ijo, dne 27. aprila, točno ob 11. uri dopoldne v k*-čevinski šoli svojo prvo sejo. Pridejo naj vsi odborniki, Izvolilo se bo predsedstvo in določilo nadaljno delovanje odbora, Shod SKZ pri Sv, Marjeti niže Ptaja je Bil na pretekli pondeljek izredno dobro obiskan. Predsedoval je župan Rižnar. Poročilo prof, Vesenjaka je bi« *o soglasno odobreno;" njemu in Jugoslov. klubu se je izrekla zahvala in zaupanje. Sv, Marjeta je naga trdna trdnjava. Vsi naši možje in mladeniči stojijo' na krščanskem kmečkem etaližču, Krasno »spev« i naša kmetijska podružnica. Občni zbor Slovenske krSčansko-socijalne zve« ■o ee vrši dne 30. aprila ob 2. uri popoldne v dvo« rani katoliškega delavskega društva v Mariboru, Flosarjeva ulica. Vabimo vse naše rftdoljube, ki so zanimajo za našo izobraževalno in mladinsko orga« nizaoijo, da se gotovo udeležijo tega zborovanja, Zrlnski ln Frankopan» prva jugoslovanska mučenika, sta bila dne 30. aprila 1671 t Dunajskem Novem Mestu obglavljena, ker sta hotela združiti vse jugoslovanske pokrajine v skupno kraljestvo, neodr visno od habsburško-nemške nadvlade. Dolgo časa so si že Hrvati prizadevali, da bi pripeljali telesne ostank8 teh mučenikov v domovino, v Zagreb, a Se 1» sedaj, ko smo res dosegli ujedinjonje vseh Jugo» Slovanov v skupno kraljestvo, se jim je to posrečilo« V torer, dne '29. aprila» bodo pripeljali zemelj « ske ostanke Zrinskega in Frankopana iz Dunajske- | ga Novega Mesta v Maribor, kjer se vrše že velike priprave za slovesen sprejem. Kolodvor bo okrašen, zastopane bodo šolske oblasti, uradništvo in vojaštvo. Na kolodvoru bo igrala vojaška godba, pele se bodo slovanske himne, topovi oodo s streljanjem po* zdravili prihod ostankov jugoslovanskih mučeniko*. Posebno odposlanstvo bo v Spil ju sprejelo vlak in ga bo potem spremljalo iz Maribora do Zagreba, Pozivamo naiše ljudi ob drugih postajah od Spilja do Brežic, da se pripravx4ajo za slovesen^ sprejem. Na» tančnejža navodila bodo poslala pristojno politične oblasti, — Telesni ostanki bodo w. Zagrebu na obletnico smrti, 30, aprila, slovesno pokopani. Nemci zbirajo zlato ln srebro za Nemško strijo. Od vseh strani dobivamo poročila, da agentjfl nemških denarnih zavodov (bank, hranilnic in poso* jilnio) kupujejo po naših krajih zlat in srebrn denar. Plačujejo ga za vsako ceno. Zbrane zlatnike in srebrnike utihotapljajo potem v Nemško Avstrijo, Ju naši ljudje so tako nespametni, da ea slab nemški papii^ prodajo zlato in srebro, ki ima trajno vrednost Na ta način zmanjšujejo vrednost našega denarja, kajti ČimveČ je v državi zlata in Srebra, tem višji stoji vrednost našega, denarja. Ne dajajte torej nem škim agtentom za noben papirnati denar svojega zla ta. Ce ga pa že hočete oddati, pa ga ponudite v nai kun kakemu slovenskemu denarnemu zavodu, V Ma riboru zamenjalo stari zlati in srebrni denar slOven skl denarni zavodi: tSpoidnještajerska ljudska poso jilnica v Stolni ulici, Posojilnica v Narodnem domt in Ljubljariska kreditna banka v Gosposki ulici. Potna dovoljenja. Vsaka oseba, ki hoče poto vati izven svojo občine v katerikoli kral našega krjf ljestva, mora imeti potno izkaznico ali potno dovolj« nje. Potna dovoljenja za potovanja v okraju izdajaj županstva, za potovanja izven okraja, toda ne izvei kraljestva v inozemstvo, pa pristojna okrajna gla varstva, oziroma pob ci j ske oblasti Za potovanje i iuozem»tva v nafto kraijoatvo ta za potovanje iz ni ipgtk kraljestva t inozemstvo ja treba posebnega, 'varilnega potnega lista. Potovanje v neprijateljsk» jjržave vobSe ni dovoljeno. Le v posebno ozira vred-tih slučajih sme izdati tozadevno potno dovoljenj« jchovno vojno poveljstvo. Za potovanje iz Ogrskega ¿li na Ogrsko se ne izdaja nobeno potno dovoljenje. £dar želi potovati v inozemstvo, mora vložiti tozade-^o prožnjo nn pristojno občinsko, oziroma politično oblast- V profinji morajo biti navedeni razlogi potovanja ter tudi država, v katero se namerava potovati, DotiSna občinska, oziroma policijska oblast polije proSnjo svoji viSji oblasti ter so hkrati izjavi o potrebi potovanja in o zanesljivosti prositeijevi. Vi-lja oblast predloži proinjo ministru za notranja a» -da v«, ki končno odloČi o prošnji. Vsak potni list mora imeti sliko ali fotografijo. Ako ]• potovanje neodložljivo in nujno potrebno, se sma za izdajo potnega floaoljenja prositi tudi brzojavno. Izpreuaamba «asa. V Jugoslaviji s* as bo za imetje uvedel poletni fcns, kakor Jo bilo to med vpj- Ta izpromemba »asa jo bila nemškega izvora, tudi na Češkem s« ne uveda. Pai pa se bo pri nas fip floSlih poročilih skoraj gotovo uvedlo s 1, majem govo štetja ur, namreč od 1 do ti in sicer "od polno-|i Bo polnoči. Namesto 1 popoldne bomo rekli IS in aamosto 8, 8, 4 popoldno itd, bo 14, 13, 16 itd. Na plakatih aa gledališče bo n, pr. napisano: Prelistava so prične ob poldvajsetih in konča ob tričetrt na jriin dvajset — Skraja bo sicer to malo nerodno in fio vzbujalo smeh, sčasoma se bomo pa privadili in priznali, da Je praktidno, ker no bo treba vedno dostavljati:. dopoldne in popoldno, po ttnovu ali pa ao-g Ud, 1 Dar ameriških Slovencev dr. Korošca. Ameriški Slovenci in Slovenke su ministrskemu poepredsed aiku dr. Antonu Koroicu v znak priznanja za njegovo delo za ujedinjenje Jugoslovanov pok onili dragocen dar in ga po postbnem konrju poslali preko Pariza v Beograd. Dar obstoji iz zlate ure, verižice ia obeska. Ura ima napis »Ameriški Slo veoci in Slovenke svojemu voditelju«. Predprodaja vstopnic za sobotno in nedeljsko ljudsko igro »Graničarji« ali »ProšSeaje na sv. Elija dan« je v trgovini V. Wexla na Glavnem trga. Vstopnice se dobivajo od danes naprej vsak daa. Požar za pisanko. Iz Dramelj nam pišejo: • Na velikonočno nedeljo popo nočj( so zgoreli župnijski svinjaki, s fin je in kuretina. Škoda je velika, zlasti Se v tej draginji! Nove poštne znamke. Ministrstvo za pošto in brsojav bo izdalo nove poštne znamke, ki bodo nosil® sliko kralja Petra z narodnimi okrasi. Napisi na znamkah bodo v latinici in cirilici. Osepnice se v mariborskem okraju močno ši rijo. Pozivamo ljudi, saj vsak posamezni slučaj ! rbolenja takoj naznanijo okraj, glavarstvu, da ' dravniki, ki jih je aedaj dovolj na razpolago pre Iščejo obolele in odredijo vse potrebno, da se ne-varna bolezen ne razširi. Obisk ljudskih šol. Ponekod je vojska ljudi tako razvadtla, da otrok sploh r-e pošiljajo več v solo, ali pa le zelo neredno. V nekaterih krajih je poduk sploh nemogoč, ker skoro nobeden otrok ns pride v šolo. Tu zlo se mora na vsak način odpraviti. Naša sveta d linost je, da skrbimo za to, da se bo mladina kaj naučila, sicer borno imeli čez nekaj let v mnogih krajih same a n alfabete. Mariborski okrajni šolski svet je v svoji zadnji seji storil primerne sklepe v tem ozira. Ali se lahko pošilja vojnim vjetnikom v Italiji denar? Mnogi bi radi poslali svojim znancem de nar, a ne vedo, po kaieri poti in na kak način bi denar zanesljivo in hitro prišel na naslovljenca Posebno odposlanstvo se je obrnilo v tem ozira na mednarodno komisijo v Ljnbljaai, ki pa ni mogla dati natančnega odgovora. Pač pa je obljubil», da bo tekom 14 dni podala tozadevno pojasnilo. Zaradi tega svetujemo našim ljudem, naj «e za sedaj pofiakajo nekoliko s pošiljanjem de narja; kakor hitro dob mo natančnejša navodila, jih boni o objavili v našem listu. Kako se depisnje našim vojnim vjetnikom v Italiji. Od mnogih strani prihajajo vprašanja, na kak način je mogoče pisati vojnim vjetnikom v kalijo. Na vsa ta vprašanja odgovarjamo sledeče: Pismo, (oz. dopisnica), ki se hoče poslati vojnemu vjctniku r Italijo naj bo pisano razločao ter krat ko in mora imeti na prednji strani natančen na-»lov vojnega vjetnika, in sicer: ime in predimek, Baržo in kraj, kjer se vjetnik nahaja. To kuverti-'ano pismo (oz. dopisnico) naj se vloži v drug kuvert, na katero je napisati: DeIegazrone italiana, Ljubljana. Vse skopaj pa se zopet vloži še v eno j^verto, ki naj nosi naslov: »Slovenski Rdeči križ« Mabljana, Poljanska cesta št 4, II. nadstropje, *r»ta št 88. Na pismu (ozir. dopisnici), ki se po-?1J« ujetniku, kakor tudi na nctcanji kuverti, ki Q°si naslov: »Delegazione italiana, Ljubljana« mo-r* biti razločno napisano: »Pregioniere di gaerra«. Le, ako je pismo, (oz. dopisnica) tako opremljen >, bo prišlo ujetniku v roke, drugače pa ne. Skrb za obmejne kraje. Naša vlada je prevs» la upravo in prebrano ob uejnih občin ob dem: r kacij«ki črti, ki so poprej spadale pod Nemih.? Avstrijo Na veliki četrtek se je vršilo v Spiiji pod predsedstvom mariborskega okrainega gla?ar;,i dr. Lajošiča zborovanje zastopnikov teh obči i Mariborsko glavfrstvo je te dni poslalo sladkor moke, vžigalice in druge potrebščine prehranilci :n odborom v""§pi>ja in Sv. Ani v Slov gor. Slovenske župane dobijo obmejne občine Spil ? Rače pri Ernovža, Sladki Vrb, Dražen Vrh, Tra Rožen g uct, Na imenovani kot gerenti sami alavl možje. Za obmejne šole v št. IljU, na Sladkem Vrtu pri Cmureku, v Gor. In Spod. Sv. Kuagoti in nt vseh Šolah v mariborski okolici so imeaovani s mi slovenski učitelji za cadučitelje. S šolskim p > ukom se začne dne 1. maja (kjer se še ni za. čelo) Slovenske stariše prosimo, da pridno p j Siljaie svoie otroke v šolo. Zamujeno se me* popraviti. Kraljica cerkvenega leta — Šmarnice za leto 1919, spisal M. Volčič, župnik v Breznu, izda Cirilova tiskarna v Mariboru, so ravnokar izšle. V mični obliki razpravljajo razne Marijine praznike. Obsegajo lepe nauke za Marijine častilce. Ob ko v cu so pridejane madne, spovedne in obbajilne molitve in litanije Matere božje. Ceaa lični knjižici s pošt lino vred znaša K S 40. Naročajo se v Ciril ovi tiskarni v Maribora Častilci Marijini, sežiie takoj no tej najnovejši knjižici Gospode duhovnike opozarjamo na izišlo bro-šurico »Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbor«. Spisal jo je Matija Pirt?, profesor v M*ri bera Knjižica je pisana poljudno in jedrnato in je namenjena v prvi vrsti preprostema ljudstva, ki mu je tudi treba poznati našo zgodovino v glavnih pofezsh, zato naj bi si' jo nabavili po3t mezni člani društev. Cena K 1—, po pošti K 1 20 je v sedanjih časih naravnost neverjetno nizka. Razpošilja jo pisatelj sam ali pa knjigarne. Pri naročbi posameznih iztisov naj se vpošlje denar obenem z narečbo. Gospodarsko novice. Mariborsko okrajno glavarstvo ima seiaj, toliko špeha in masti na razpoiago, da lahko vsaka občina dobi kolikor hoče. Glavarstvo poziva občine, naj s» mu takoj naznani, koliko špeha rabijo. Tihotapstvo s konji. Nekemu mlademu konjskemu tihotapcu so naše straže ob meji odvzele že 89 konj, ki jih je hotel spraviti čez mejo v Nemško Avstrijo. V Gradca stane ko a jsko meso: od mladih konj 80 —40 K, od starih mrh 20—28 K 1 kg Za go vedino pa mo?ajo plačevati Gradčani 50—70 K, svhajetina pa sbne do § 0 K 1 kg. Deske, late in drag žagan les ima na razpolago marib. glavarstvo in sicer več vagonov. Deske se oddajo samo posestcikom mariborskega okr. glavarstva. Dobi se tudi bodeča žica za ograde, kovaško železo in tra verze. Modra galica je že dospela. Slovenska kmetijska družba v Ljubljani je dobila prve vagone modre galice. To galico so dobile že tiste Kmetijske podružnice, ki so jo prve naročile. Droga pošiljat» v kmalu sledi. Bojazen, da bodo vinogradniki letos brez galrce, ni upravičena Galice bo dovolj. Vojaške konje zs spomladansko delo na polju oddajajo mariborski vojaški oddelki. Prcšnje ¡e treba nasloviti na Obmejno poveljstvo v Maribora. Iz M*rib«ra se oldajajo konji samo za občine v bližini Maribora. Trtne škropilnice je treba naročiti pri Slo?, kmetijski družbi v Ljubljani. Kdor hoče praročas io dobiti škropilnico, naj jo takoj naroči. Kmečko zahteve. Iz Studenio nam poročajo a Po rani službi božji na velikonočni pondeljek Je priredil poslanec Pišek lep shod SKZ, katerega uspeh so bile sledeče resolucije: 1. Naši poslanci naj zastavijo vse moči, da bomo imeli Slovenci samoupravo v vseh zadevah, ki se tičejo naših dežel. 2, Ker je toliko perečih zadev, ki se pretresavajo med našim ljudstvom, čutimo nujno potrebo, da se skliče prej kot prej* deželni zbor, da bodo poslanci mogli tolmačiti naše težnjo. Dalje ko se s tem odlaga, volja bo nezadovoljnost» 3. Osupnilo nas je tako no -aadno in tako ogromno stopnjevanje Železniških ta-rifov. Protestiramo proti temu in terjamo od vlade , naj prisili južno železnico, da to naredbo prekliče, ali izdatno omili r prid manjpremožnoga ljudstva. 4. K»e aam vedno pretijo vremenske nezgodo in bolezni psi Sivini, naj pomHflja vlada v našo korist, ako so aa W klala prej «rpeljaU nova državna, oziroma deželna zavarovalnica. Tuj» zavarovalnico sedaj na bodo delovalo in zakaj bi javna uprava rajšo no i" mela Oobičta, ki so ga imele dosedaj judovske del« niške družbe. Je Se mnogo teženj, ki jim na kratkem shodu nismo mogli dati duška. Z zanimanjem pa prebiramo in odobravamo podobna resolucij« drugod prirejenih shodov» Vlagajte prlzlva proti cjiohctininsksmu davfull Komur je davčna oblast predpisala previsoko dohodnino, naj takoj vloži priziv in naj izrecno zahteva, da se ga osebno zasliši, na kateri podlagi se mu Ja predpisal dohodninski davek. Pri zaslišanju izpod« bijajte na podlagi svojih gosppdarsldh zapiskov, O flohodkih in izdatkih odmerjeni vam davek! Natančneje bomo o tem davku govorili prihodnjič ter dali pojasnila in navodila. - , ; Manj» telet. Kmečki hlev« so se tokom vojne izredno izpraznili. Kljub temu pa Se mesarji vedno koljejo mlada teleta, mesto da bi jih kmetje redili in pomnožili rajno živino,. Pozivamo vlado, da takoj a vso strogostjo prepov« klanje telet, ki so le količkaj sposobni sa roja. Za taka teleta naj bo dovoljena l«/ prodaja za rejo. Naj bi se odredilo, da mora javiti vsak. ki namerava tele prodati, namaravano prodaja pri Županstvu ali morda pri kmetijski podružnici* da ta opozori kmetovalce, ki bi radi kupili teleta m sojo. Zgane apno (20 vagonov) ima na razpolago » ra8 za pospeSevanje obrti, Ljubljana, Dusajska ee-\ sta B3. Naročit» takoj! • 5'-» >r 'd Shodi i» prireditve. % V četrtek, dne 24. aprila na Te^znu ob 6. uri zvečer v gostilni Leber (prej ligo) shod SKZ. Uleležite se shoda v obilnem števila posestniki, železničarji, delavci in delavke. Gi»omiki iz Maribora bodo poročali o raznih važnih in zanimifih vprašanjih V petek, dne 25. aprila v Radvanja ob 6. uri zvečer v šoli shod SKZ. Nastopijo govorniki iz Maribora, ki bodo razpravljali o raznih perečih gospodarskih in političnih vprašanjih Gospodarji in delavci, možje in žane vsi na shod! Agitirajte za številno udeležbo. V soboto, dne 26. aprila v Mariboru v Narodnem domu točno ob pol 8. uri zvečer prireditev ljudske igre s petjem in plesom v «reh delih »Graničaiji, ali Proščecje na sv E ja dant, Pri igri in med odmori igra mariborsi» vaiaška godba. Da je tudi okoličanom omogoč«d SKZ. Govori član »Narodnega predstavništva« prof. Ivan Vesenjak — Pri Sv. Janžu na Drar. polju popoldne po večernicah velik shod S Poroča Član »Narodnega predstavništva« prof. Iv. Vesenjak o raznih važnih političnih in gospodarskih vprašanjih ter o delovanju poslancev »Juio-slov. klnba« v Beogradu. — Pri Sv. An v Slov. goricah po rani službi božji v šoli predavanje potovalnega učitelja g. Jurančiča o t in loreji, popoldne- po večernicah pa v bi i njem čebelnjaku praktično razkazovanje naprednega t« >« larstva Obenrm se bo tudi ustanovila pedruž .ja čebelarskega društva. Čebelarji, udeležite se shoda v obilnem število! — Pri Sv. B o 11 * a -ku v Slov. goricah dopoldne po cerkvi s a opravilu shod SKZ. Govori član Narodnega p r -1-stavništva profesor dr Hohnjec. — Pri Sv, Andražn v Slovenskih goricah pc,»ol dne po večernicah shod SKZ. Govori član N* r 1. predstavništva prof, dr. Hohnjec. — Pri S v. T r o-j i c i v Halozan po rani sv. maši na prostem ¡>rtd cerkvijo javen političen shod SKZ. Poroča por otnik Brenčič o delovanju kot bitši pManec ju o sedanjem položaje. — V Rahenburgu popoldne po večernicah v dvorani »Slov. kat. izobrmo- žato je nema in počasnih RoraKov stopaia ua- 1 13 opazoval pocivruoco uvonco Iri mA r%/> t- r» A. Stenn I, ¿LOVE Ii SKI GOSPODAR. valnega druft'a« igra »Tri sestre«. Prijatelji po Sten« z»fcave pridite od biten is daleč! — V Kozjem ob 8. nri popoldne v prostorih okraj nega zastopa z&aoen shod pristašev S. K Z. v svrho osnovanja okrajne organizacije S K Z. za kozjanski okraj. Govor; Član Narodnega pradsta? ništva dr, Jankovič. Shoda se naj to pot udetžic le zhaiajni in zanesljivi pristaši SKZ pa * kolikor mcgoče velikem števiiu. J^vni ghoii bodo sledili in ee bodo pravočasno naznanili, — V M ari bora v Narodnem Jona ob pol 4 ari popoldne ljudska igra »Grsničarji ali Prslčecje na s*. Elije daa« — VPoljčanahpo rani sv. maši shod SKZ. Govorijo poslanec Pišek in drogi — Pri Sv Tomažu ob S uri pr.poldne v fcoli prireditev fialoigre v enem dejanj» »Tihotapci« in borke v dveh dejaujih »Kmet H?rod«. Igri priredi Mlade niška zveza. Med odmori sodeluje iomači pevski zbor. — V Celju ob 8. uri &jctraj v dvorani pri »Belem volu« velik shod SKZ za celjsko okolico Govori dr Ogrizek. — Popoldne po večernicth na istem prostoru političen shod krščansko m sle čega ženstva iz Celja in okolke. —- V Rušah ob 3, uri popoldne v šoli občni zbor ruškega pev akega društva. V sredo, dne 30. aprila v Msriboruvdvo rans hstol. delavskega dro&toa (Fiosarjeva ul. št. 4) ob 2 uH popoldne občni zbor Slov. k?šč socija' zveze. Uieležiie s« občnega zbora v obilnem Ste vilo! V \ nedeljo, dne 4 maja v V os eni c i in sicer pri Devici Marij« na Ka ncu ob 11 uri dopoldne na prostem velik ljudski shod Nastopi več govor nikov iz Msribora in druged Vsi ca shod! — Na Vranskem po ratnm opravila velik sbod PKZ Govori državni poslanec dr. Hohnjec. — V R» • 2 a h ob 2. uri popoldne v scorastnem prostore redni občni zbor Kn ttijske zadmge s navadnim dnevnim r<*d'»ra V nedeljo, ose 11. maja pri Sv. Andražu v Slo«', goricah po večeinicab v šoli veselic» »Izobraževalnega drašt*««. Na vspo-eou so dve igri (Dr Krek: »Tri scatie« in burke »V ječi«) ter petje. Sosedi pridite! — V Konjicah po veče • nic h v prostorih Kmetijske pidrcžnice občni zbor čebelarske podružnee. za konjiški okraj. IPredava g. Jurančič q čebeloreji in še dva druga govorti ka o kmetijstvu, da bo za vsakega nekaj. Kdor želi sladkorja za p taoje čebel, naj javi število in vrsto plemenjskov in pešije obenem na račua po 6 K za vsa t kg nsrečenega sladkorja nsjpozre|8 do 2. msjnua n& Časi Janka, nadučitelja v ŽšCab p. Loče S 9>f > ■ ' . Pobrežje pri Mariboru, Prenovili smo si staro Marijino kapelico na Zrkovški cesti v bližini županstva. Stalo je to dölo 226.4p K. Zbirka med občani v ta namen je vrgla 256 K, tako da se je celi račun ,epo poravnal. Županstvo jzreka tem potom vsem častilcem Marije in darovalce i teh prostovoljnih pri -soevkov prisrčno hvalo, Se pač vidi, da naše verno ljudstvo kljub viharnim čawom še ni izgubilo spoštovanja do Matere božje. So,spa vendar še izjeme. Ko je bila kapelica prenovljena, pride neko ženšč«, pogleda Mater božjo in so izrazi približno tako-le: „O je, jetzt hob'n "ma a bindiše Maria!" (Sedaj pa imamo slovensko Marijo.) Ta „strokovnjaška" sodba -9. prišla iz ust gospodično, ki prav gotovo ne ve , kako izgleda prava Marija. Bila Je prej natakarica v Mariboru in na razvpitem Ogrskem (seveda!) in gptovo nima in ni imela časa za cerkev, da bi spoznala pravo Marijo! Poboljšaj se! , Sv. Lenart v Slov. gor. Na velikonočni ponedeljek jo bil pri nas shod SKZ, ki je bil prav dobro obiskan. Govoril je državni poslanec dr, Hohnjec . Izvoljen je bil krajevni odbor naše slovenske kmečke stranke. Naše ljudstvo jo slej ko prej v taboru S KZ. Na zborovanju sta bili sprejeti ti dve resoluciji: 1. Zborovalci SKZ zahtevajo, da naj vlada stori vsö, karkoli more, da pride vsa slovenska zemlja z vse -mi slovenskimi prebivalci na Prekmurskem, Štajerskem, Koroškem, v Gorici, Trstu in Istri, kakor sploh vsa jugoslovansko ozemlje pod oblast in kot last države SHS. 2. Zborovalci odločno ugovarjajo zoper krivično odmoro dohodninskega davka kmečkim po -sestnikom ter zahtevajo, naj vlada pozove davčno u-radništvo, da g kmečkim ljudstvom ravna po načelu pravičnosti brez vsakega krivičnega pritiskanja. Rače. Shod SKZ, ki se je vršil velikonočni ponedeljek, je bil zelo dobro obiskan. Dr. Leskovar jo govoril o pomenu in nalogah kmečkepa stanu v nagi novi državi in razložil načele SKZ. Nadrevizor Pušenjak je razpravl;al o gospodarskih razmerah našega ljudstva. Ustanovil so je krajevni pododbor SKZ za s^vniško župnijo. Slov. Bistrica. Na belo nedeljo, dne 27. aprila, ob 11. uri dopoldne, bo v prostorih Okrajne hranilnice zelo važen razgovor, h kateremu so p.ovab -ljeni vsi župani in vsi občinski odborniki, kakor tu- di vsi Sragi eb&a*l Pr«3hji vfcftni fnafsar ftr> Kramer Ja podpisal m imena okraj» g « 14 a « a i milili» r o J n • g a p O s • j i I if iff « ton greets o efore- monil ©kraj. Ramo faJfo I« prejiiji nenifei ofbor 0-j kraja9 hranilni«« fridi podpig«! p • i d s u g i m i I i-! j o h vojnega p e s • ji 1 ». E« Okrajne hranil -! nieo pa jamS «eli olwaj. Tak® je naj| okraj flalžsn ;' t a i milijone li » o n, ki jih nošbri nikoli ne bo \ dobil nazaj. Kmetje, vi bi morali plačati I nailijone K! Tc bi bilo grozna.! Zato je treba, da s» raz govorimo o tej-stvari in se otresemo teh planil» ker drugače nam vzamejo nag» posestva Plačajo naj tisti« ki so to zakrivili, f. j.: nemžki odborniki Okrajne hranilnice! Torej župani, odborniki in sploih vsi ob» čani slovonjebistriSkega okraja, pridite polmoStevil » no na ta raegovor, da odvrnete od sebe nevarnost^, ki vam preti,. Takoj po tem raegovoru bo v istih prostorih okoli 12., ure shod Slovenske Kmečke Zveze s na katerem bode poročal nai državni poslanec Pišek in drugi govorniki: Pridite na ta shod vsi moSki in ženske, ki le morete, da izveste iz ust državnega poslanca, kako stoji vaša kmečka stvar sedaj in v bo* dočnosti. Kmetje, če vam je kaj za vaâ blagor, pri-hitite iz Ci-egnjeyca, Laporja, Polskave, Sv. Venče-sla, Tinja, šmartnar itd,, splohr iz colega okraja na ta velevažen shod v Slov, Bistrico, ki se vr2i tam na belo nedeljo ob 12. uri opoldne! PtUi. Praktični zdravnik dr, Oskar Zieglor or-ilinira od dne 1. maja 1919 zopet v Ptuju (v Vičovi' - Waidschach) hiš. št. S3. Ormož. Minulo nedeljo je imela obrtna zadruga za Ormož in okolico nekak občni zbor v bivši nemški šoli. Pozdravljamo napredek m stanovsko organizacijo obrtništva. Obžaljujemo pa, da se je občni zbor vršil po inicijativi gospodov neobrtnikov. Izvoljeni so bili večinoma pomočniki, dosedanji posa -mezni Člani žadruge pa niso bili obveščeni, da celo niti povabljeni. Ce se ljudje, ki niti nimajo obrtniške pravice, porivajo iz golega strankarstva y ospredje, pošteni slovenski mojstri pa se prezirajo in bojkotirajo, potem pa tudi prav. Le tako naprej! Uspeh ne izostane. Zapomniti si treba le eno, da na pesek postavljena zgradba ne drži dolgo, če tudi jo stavijo gospodje; ki hočejo obvladati vsa. Ormož. N«s meatoi n linar Wernigg, ki je vedno pridno študiral »Štajerca«, zraven pa uli, val dobrote poltenega slovenskega kmeta, je pred 'dnevi zmerjal ormoške Slovence, da so »prokleti Srti«. Vprašamo Wernig|a, kdo itn je vozil zrnji 7 mlin, Če ne slovenski kmetje Od koga je za-aluž i moko in denar, če ne od kmetov Vojska ga je leš la ogrom ib dolgov in nemškutarija pa da je ostal de ma in prdco molze! kmete in rev ne ljudi, katerim je prodajal za drag derar ano ko. Svetujemo mu, da postane lepo ponižen, si cer p* naj gre Čez mejo I Domova. Todi Domova naprednje. Imeli sme sccijifldeHi oirit čni shod, ki ni incel nobenega uspeba. Vendar pa se je nekaterim celo priljubite beseda »socsjal demokrat« in so začeli misliti, k2} I mora to b ti za ena pogača^ ker ni n eden* in i indi ne orehe va. Poklicali so J Belšaks naj on to pretubta. Zvečer gremo v gostilno k Hrgu ki i ¡e poštenjak od cog do glave Obrnemo se d< \ nit ga, naj nam pove, kuj je »BOciialdemokrat« ■■ Res g^ave si mučij) Bkoraj celo uro končno so \ prišli na dan, da to ni polica an pak drnštvo he zadovolnežtv, o katerem pa ti pametni moiiiki še dota nimajo. V besedo je posegel gostilničar ' in M«t;až Golob, češ, tuli mi moramo imeti t» ko ! dru?t o In pričel» se ie voltev. Določili so, ds bo H ga predsednik, Golob podpredsednik, sedlar sii c ojster, blagajnik, vsevedni BeUak in njegov I sin ordinanca; da njima s? ne zopergtik»teri tednik, na pr'mer »Slov. Gospodar« gre »adbo, srečen pot«! i* k' ki plsčsjr nartčnico. naj ^e tola arijo ster oa je lu'ti dobro, če drogi čitsjo novice. '— Doulavri oredniftva: če je r«8 t»ko pa se pritož te na po štno r^vnaUletvo v L ubija i. Radgona. Na cvetno nedeljo so ?e zbrali naši prekmurski fantje in klemli, da ai u»tenovijo »vot i orlovt-ki odfek Vodstvo je pre>zel br Šifrer. že ' bzniski o»»di ik ki me je z Vfbko vnemo pornjel 24* aprila Bjt9» dela in zbaja v nas pravega orlovskega duha ii prav« veselje do društva. Zat« pa vsi slovencki faatj« is Prekmarja in Gornja Radgon«, pristopajte poln ©številne v naie vrste, da pokažemo ljudem, da ie ne sramujemo priznati vsemu svetu, da na Slovenci, polteni Slovenci, Orli z dele in krvjaf Možica. Oskrbnik tukajšnjega rudnika gospod Glantscbnigg je dobil 48nrri nltimatum in je ral onkraj državne mej« SHS Zakaj? Vzrokov «jot olj, 2« ssmo to, da ga niti en delavec ni m* ral, bi bilo zadostno za njegovo odstranit«/. A pa glaviten varok je bil — h ko se govori — da jf ped krinko nradaefa dcpisovacja z ravoatellstvei» rudnika v Celovca izdajat našo stvar in delal pro pagando za Nemško Avstrijo. Gospoda so pustil črez mejo. Leta 1914 j« par klepetulj začinilo ro Skeg, g kaplana po aedolžnem, a njega niso po shli v Švico ali kam, ampak v arest v Gradte. Tako bi se spodobilo tudi v tem slučaja, osobite ko imajo dokaze v rokah. Mož, četudi oskrbnik miijcaskega rudnika, spada v are»t, ker bi delal sam pokoro za svoje grehe. Na negovo mesto je pri žel ž« Slovenec. Torej je tudi v tem ozira malo popravljeno Črna. Ko je umrl občinski tajaik, se j« službi razpisala. Priglasilo se je precej prosilcev, metv njimi $e prosil za službo tedi domačin Rudolf Haog, ki ima vse zmožnosti, da bi vodil in oprav Ijal posle občinskega tajnika. Ko je pri občinskem odboru prišlo do glasovanja, so domačina zavrgh edino zato, ker je krščanskega prepričanja in vnat delavec za svojo stvar. Če je to zadosten vzrok odreči kruh dtmačemu delavnemu l»nta je vpra Sanje, vendar se bo način moral zabeležiti, morda pride prav, — Novi tajnik je gospod Ermenc te Mozirja. Prič»kujemo od njega, da bo zvesto oprav ljal pvoje posle v korist občine. Zato pozdravljen! Črna. Bivše »Gospodarsko društvo za Mežiško dolino«, v katerem so včlmcjeni delavci obeh rtrank, je prišlo v roke socijalistov. V odboru ni niti ene §a naš b Da j« to L^ije in krivica, ki se je zgo dila mogočni naši manjšini, j« razvidno. Naii ljudje bodo priili d« prepričanju, d& si morajo iskati pomoči v lastnih konzun^ih društvih, tot Ljubljtna do sklepa, da bo ustanovitev kenzumov podpirala. Črna. Socialistični konzum je bil te dni ob čotn* okraden. Na dosedaj neumljiv način so vle milci odnesli nekaj tisočakov denarja in tudi živeža, tako da z^aša skupna škoda oko(i 16 000 K. Ker je žal tudi neksj naših/katol. kmetov tam učla nienib, zahtevamo da se stvar strogo preišče. Ka ko pride kmet do tega, da bo pl&čeval stroške za škodo, ki se je zgodila vsled prevelike nemarnosti. Navsezadnje je pa ropanje celo po delavskih skla-4 ščih imenitna kritika boljševiškeg» komunizma ;c samo dosledno zadnje dejanje lega osrečujočeg» ev-angel ja. Ali se bodo odprle o£i tem, ki so za biodli. Če se izpodkopuj« poštenje in (dgovornoat javno, kio bo zameril človeka, ki se ravna po tek naukih. Črna. Grof Thurn ima vnašam kraju obsežna posest* a na katerih ima svoje najemnike. Če sc veleposestva zasežena, p« tem bi bilo samoobsebi razumljivo, da se po&tavijj pod državno nadzor stvo todi oskrbniki teh veieposestev. Do sedaj » bhgodejen upliv te naredbe pri oaših zagrisenit r movinako delo. Zata je naravnoi neripi s'i'i»?a nem»rnost vseh odgovornih m»i ujoru»