14. SEPTEMBRA 1978 — ŠTEVILKA 36 - LETO xxxtî - CENA 4 î)tn glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE z veseljem in radostjo smo preteklo soboto sprejeli najljubši obisk — predsednika Tita. Za nas, novnarje, je vsako srečanje s tovarišem Titom izjemen dogodek. Tako je bilo tudi tokrat. Skušali smo čimbolje zajeti nje- govo pot na celjskem območju. Upamo, da nam je uspelo. MILAN SENIČAR TITOV OBISK NA CELJSKEM OBMOČJU „ZVESTOBA TVOJI POTI-TO JE NAŠA OBLJUBA" TOVARiŠ TITO SE JE NA POTI IZ BRDA USTAVIL V ŽALCU, CELJU, ŠENTJURJU IN PODČETRTKU v soboto smo lahko na nekaterih krajih celjskega območja pozdravili tovariša Tita, ki se je z Brda pri Kranju peljal v Kumrovec - in potem naprej proti Zagrebu. Ob vsej poti, kjer se je tisto lepo pozno poletno soboto dopoldne peljal tovariš Tito, so se zbrali vsi, ki ga imajo radi in ki obljubljajo stalno hojo po njegovi poti in delo po njegovih zamislih. Črni cestni trak se je spremenil v rožnato preprogo! Ob cesti so zavihrale zastave, v rokah so se pojavili transparenti z gesli o Titu, miru, socializmu ... Vse se je spremenilo v en sam iskren pozdrav in željo, da bi tovariš Tito spet kmalu prišel med nas, vendar takrat za daljši čas. Na celjskem območju je prvi večji postanek imel v Žalcu, kjer sta ga pozdravila predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek in sekretar Občinske konference ZKS Žalec Franc Jelen. Tovarišu Titu sta poleg spominskega darila izročila plaketo Šmiglove zidanice. V Celju se je okoli 20 tisoč občanov zbralo v neposredni bližini cestninske postaje, kjer sta ga pozdravila predsednik občinske skupščine Jože Marolt in sekretar Občinske konference ZKS Celje Stane Seničar. Darilo za Tita: slika Avgusta Lavrenčiča, monografija Celja in šopek rož. V Šentjurju je bil postanek pred občinsko skupščino, pozdrav pa sta izrekla predsednik skupščine Stanko Lesnika In sekretar občinske konference ZKS Šentjur Franc Ogrizek. Občani šmarske občine so tovariša Tita pozdravili pred novim hotelom v Podčetrtku, kjer sta mu izrekla dobrodošlico predsednik skupščine Darko Bizjak in sekretar občinske konference ZKS Šmarje Milan Pugelj. Tovariša Tita so do Podčetrtka spremljali predsednik predsedstva republike Slovenije Sergej Kraigher, predsednik slovenskih komunistov France Popit in sekretar Medobčinskega sveta ZKS Janez Zahrastnik, v Podčetrtku pa sta se pridružila še tovariša iz SR Hrvatske Milka Planine in Jakov Blaževič. Bil je to kratek, vendar zato nič manj prisrčen obisk tovariša Tita. Zato kličemo: SREČNO in spet kmalu pozdravljen med nami! TONE VRABL 2. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 14. september ig^j MOZIRJE PRIZNANJE DOMAČINOM ZA POMOČ BORCEM Veličastno in delovno, v obujanju spominov na parti- Eanska teta, zlasti pa naboje pffve štajerske in šeste sloven- ske udarne brigade Slavka filandra ter veselje ob novih delovnih zmagah ... To so mačilnosti letošnjega prazno- vanja dvanajstega septembra, pa-azmika delovnih ljudi in ob- čanov mozirske občine. Praz- nika v spomin na septembr- Bkl dan 1944. leta, ko je šland- ГОТВ brigada osvobodila zad- njo postojanko, ki so jo drža- li T rokah neanški okupatorji — Mozirje. letošnji praznik mozirske občine je imel še posebej üavnostno obeležje, saj je bil ixyvezan s iK)častitvijo 35-let- nlce ustanovitve Slandrove brigade, ki ima v Mozirju ■»oj domicil in ki je v resni- ci In po vsej pravici brigada Gamje Savinjske doline in Koroške. V njeno počastitev BO v ljid)enski osnovni šoli odprli raestavo, ki bo kmalu postala stalna razstava in tako živa pripoved mladim o letih narodnoosvobodilnega boja in o deležu šlandrovcev T boju za svobodo. Praznik dvanajstega sep- tembra so združili tudi z ■borom borcev Slandrove bri- gade, na katerem je govoril njen prvi komisar in zdajšnji predsednik Republiške konfe- rence SZDL, Mitja Ribičil-Ci- IÍL Govoril je pred nekaj ti- eoč ljudmi ne samo o briga- di, njenih bojih, marveč tudi o ljudeh, brez katerih bi tudi ta brigada ne mogla biti zma- govitih bojev. O ljudeh ob gornjem toku Saivinje in v Za- drečki dolini, o kmetijah, ki so raztresene po planinskem Bvetu, o neštetih aktivistih in drugih, ki so pomagali bor- cem tudi v najtežjih časih. Zato tudi tokrat ni izostala beseda zahvale vsem tem, ki so omogočili, da je tudi ßlandrova brigada beležila na tem širokem in planinskem območju pomembne zmage. Praznik pa je minil tudi v delovnem vzdušju. Velikem in I»nosnem. Tako so prav na »četku praznovanja in pri- reditev, ki so jih pripravili T ta namen vgradili temeljni катш xa gradnjo nove os- novne šole v Smihelu nad Mo- órjem. Domačini in zlasti starši ter otroci v tej prijaz- ni vasld so se oddahnili. Sola jim pomeni več kot hram učenosti za nrüade, tudi sredi- šče družbenopolitičnega in kulturnega življenja. Temelje pa je dobila 1wdi nova proizvodnja halaElkro- ja. Gre za nov proizvodni pro- stor v izmeri 1.800 kv. met- rov in v vrednosti 26 milijo- nov dinarjev, ki bo odprl bolj- še in lepše pogoje za proiz- vodnjo v tej ugledni tovarni konfekcije. Pričakujejo, da bodo nove prostore izročili namenu že maja prihodnje leto, v starih prostorih pa bodo uredili skladišče in uve- ljavili pripravljalne faze dela. In potem na novo asfalti- rane ceste, ki so jih odprli minule dni v počastitev praz- nika tako v Mozirju, kot še posebej na Ljubnem. Samo na Ljubnem je šlo za več kot štiri kilometre cest na treh odsekih. Po predračunu bi morali zanje odšteti blizu dva milijona dinarjev, toda v resnici in po zaslugi krajevne skupnosti, delovnih organizacij in predvsem domačinov, so bila dela cenejša. Ljudje so prispevali v denarju in delu. Zato ob koncu del in prvih vožnjah риз črnem asfaltnem traku toliko večje veselje, šlo je za cesto v Razbor, zatem za cesto Kolovrat — Fluder- ski most ter za odsek proti Teru. In ne nazadnje slaiTiostna seja mozirske občinske skup- ščine. Bila je v središču le- tošnjega praznovanja na Ljubnem ob Savinji. Na njej je o dosežkih delovnih ljudi in občanov v dolini govoril predsednik občinske konfe- rence SZDL, Jože Kumer. »S ponosom gledamo na prehojeno pot. To je zdaj vi- soko razvita dolina. V njej smo odprli štiri tisoč delov- nih mest, od tega samo v in- dustriji dva tisoč ...« Da, toda napori za odpicra- nje novih delovnih mest se nadaljujejo, saj se še vedno okoli osem sto ljudi te doline vozi na delo v Kamnik, v Ve- lenje in drugam. Zato ni na- ključje, če v občini načrtuje- jo visoke rasti gospodarske- ga razvoja. Ne gre za eksten- zivno zaposlovanje, marveč za tisto, ki mu pravimo ekono- mično, gospodarno. Zdaj so napori usmerjeni v gostinst- vo, turizem in trgovino. Prob- lem zase je lesna industrija, zlasti proizvodnja ivecmih plošč, ki tudi zaradi sistem- skih predpisov posluje z izgu- bo. Rešitev za ta problem mo- rajo najti takoj! In potem stanovanja, malo gospodarst- vo in še kaj. Pa družbene de- javnosti. Ljudje v dolini so potrdili svoj posluh za ust- varjalno dogovarjanje tudi s sprejemom podaljšanega ob- činskega samoprispevka. O velikem zagonu v dolini govorijo tudi zadnji uspehi. Dograditev hale pri tovarni za proizvodnjo malih gospo- dinjskih aparatov Gorenja v Nazarju. Na poti novih uspe- hov je ljubensko Kovinarstvo, prav tako Elkroj, ki bo začel graditi novo proizvodno halo. Nova trgovska objekta bosta dobila Могагје in Solčava. V Solčavi gre za kombiniran ob- jekt. In potem je tu kanaliza- cija, ki prihaja na vrsto. Zgra- dili so avtomatsko kegljišče v Mozirju, dom ribičev na Ljub- nem, bivak na Travniku, novo planinsko postojanko v Loki pod Raduho ... Zdaj čaka kulturni dom v Mozirju in še in še. Da, v dolini se je marsikaj spremenilo. Po zaslugi novih družbenih odnosov, po zaslu- gi delovnih ljudi in občanov. Prebivalci mozirske občine pa v minulih prazničnih dneh niso bili sami. Z njimi so ve- selje delili mnogi gostje. Naj- prej šlandrovci, pa mnogi slavni partizanski komandan- ti in heroji, kot Ivan Delni- čar, Franc Poglajen, Janko Sekimik, Mirko Jerman. Na osrednji proslavi sta bila tudi podpredsednik zveznega iz- vršnega sveta Andrej Marine in član predsedstva SR Slove- nije Tone Bole. Veliko prisrč- nosti je s seboj prinesla tudi delegacija pobratimske obči- ne Čajetina iz Srbije, in se- veda vsi, ki so te dni doživ- ljali z njimi veselje in radost. M. BOŽIČ Spomin na zbor borcev èlandrove brigade na Ljubnem. V prvi vrsti od desne proti levi: Mirko Jerman, Mitja Ribičič, četrti je Prane Poglajen, šesti Janko Sekimik .,. Pogled na celjsko prizorišče je bfl enkraten. Avto, т katerem se je peljal tovariš Tüo, se je tako kot i>ovsod drugje, naenkrat znašei v сл-etju ... FRANC TERBOVŠEK Ve iomo kot poslovod- ja zadružne trgovine v Radmirju, tudi kot pred. sedmk sveta skupščine Krajevne skupnosti Ljub- no ob Savinji ima гте- raj polne roke dela. »In kaj pravijo doma?* »Družina je seveda za- radi tega prizadeta, žena in otroka me večkrat po- grešajo, toda, moram re. či, da zaradi tega ni ne- sporazumov. Razumejo da moram delati tudi drvr god, kot zdaj v krajev- ni skupnosti...« Franc Terbovšek je že tri leta predsednik sveta skupščine Krajevne skup- nosti na Ljubnem ob Sa. vinji. Na to mesto je pri- šel z bogatimi izkušnjami, saj je že pred tem delal v gasilskem društvu, zla- sti pa kot predsednik va. škega odbora SZDL v Radmirju. In najbrž ni naključ- je, da je delo v Krajevni skupnosti močno zaživelo zlasti v zadnjih dveh, treh letih. In ne samo to, zdaj je v tej zibelki sa- vinjskega splavarstva ču. tili večjo enotnost vseh. Tudi večjo zavzetost in aktivnost vseh organiza- cij. »Ni bilo lahko spravi- ti vse skupaj na eno pot. Bilo je dosti dela, prav tako razgovorov... Zdaj delamo z roko v roki O vsem se pogovorimo sku- paj. Skupaj sprejemamo delovne obveznosti. Zato tudi tolikšni uspehi ...« Da, uspehi. V vrsti številnih pro- blemov in nalog so po- stavili na prvo mesto ce- sto. Samo lani so jih modernizirali v skupni dolžini osem kilometrov, letos štiri, preostali trije, cesta v Rastke, pa bo urejena prav kmalu. »Odločili smo se za as- faltiranje ceste, ker so bili tudi naši ljudje za ta de. la najbolj zavzeti. Zato ni bilo težko zbrati pre- cej denarja, veliko mili- jonov starih dinarjev in tu- di prostovoljcev ni manj- kalo na nobenem odse- ku. Zadovoljstvo nad de- lom se je pokazalo tudi te dni ob otvoritvi vseh treh cestnih odsekov. Tam, pri Fluderskem mo- stu pa so domačini na otvoritveni svečanosti obu- dili tudi nekaj starih ljudskih običajev. In z njimi vred ter seveda z drugimi, kjer smo prav tako odpirali urejeni ce. sti, smo bili veseli in po- nosni vsi ostali. Skupaj smo praznovali. »čakajo nas pa še dru- ge naloge. Na prvem me- stu bo zdaj vsekakor ka- nalizacija, potem avtobu- sna postaja na Ljubnem ter ureditev avtobusnih postajališč v drugih va. seh naše skupnosti. In potem pokopališča, mrli- ške vežice in še kaj. Na Ljubnem smo že odku- pili hišo, v kateri bomo uredili mrliško vežo. Skra- tka, dela nam ne bo zmanjkalo, saj je odprtih rmlog še veliko. Toda, če jih bomo reševali tako, kot smo se lotili moder- nizacije cest, potem bo. mo sedanjim dodali še nove uspehe ...« Da, ljudje v Krajevni skupnosti Ljubno ob Sa- vinji se v resnici lahko postavijo s svojim zavze- tim delom. Skupnost, v kateri živi okoli 2800 Iju- di, je lahko za zgled, ka- ko se je treba lotiti in reševati posamezne nalo- ge. In v tem skupnem mozaiku ima Franc Ter- bovšek tudi svoj kamen- ček. M. BOŽIČ тшмзш ¥ SV£ PIŠE IVAN SENIČAR ZATIKANJE V TRSTU z našo sosedo Italijo razvijamo že leta dobre stiice Po napetostih okx)li cone A in cone B, po naši strp! nosti in pripravljenosti za sodelovanje se je razviij med obema državama meja, ki je bila in je med naj. bolj odprtimi na svetu. Po temeljitih razgovorih z ita. lijansko vlado, ki ima seveda svoje obveze v zahod, nih političnih in gospodarskih grupacijah, so bili 10. novembra 1975. leta podpisani tako imenovanj osimski sporazumi. Ti sporazumi so trije: Ерогагшђ o meji, o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med državama in protokol o svobodni coni. S tem je naša meja z Italijo postala tudi pravno dokončna, čeprav je bila za nas praktično definitivna že ves čas] Sporazum o coni i>a predvideva izgradnjo donosi* industrije na meji med obema de2eiama, zaposlov». nje več deset tisoč delavcev in občutne koristi ^ obe državi, posebno pa še za predele ob meji, vkljuj. no Trst. V času priprav osimskih sporazumov pa v Italij in v samem Trstu niso bili prav vsi navdušeni naj tiikim sodelovanjem z Jugoslavijo. Odpor proti ten» Je zrasel iz ostankov italijanskega šovinizma proti Slovencem in Hn'atom ter iz lupin protikoniunizna iz hladne vojne. Taka Italiji in našemu sodelovanju nasprotna mnenja so i2a-ažali poeamezmki in skuji nice, ki so zbirale svoje pristaše. In pred tremi leb so zbrali celo okoli 65.000 podpisov proti osimskim sporazumom. (Trst ima okoli 270.000 prebivalcev, «i t^ okoli lOO.OOO upokojencev.) Vodstvo te skupine je tako ustvarilo tako imenovano listo za Trst, ki jo označuje antijugoslovanska in antikomunistična usmer- jenost. In ta lista za Trst je postala te dni še pose- bej aktualna. Ozadje te liste je sicer lokalno, ima pa se\'eda tui širše politične korenine. Za Italijo zadnjih let je zni- čUna kriza političnega sistema, katerega eden krčevi- tih izrazov je bila ugrabitev in umor Alda Mora. Po prevzemu oblasti s strani krščanske demokracije ш kopičenju problemov po vojni se je nenehno krepila politična vloga levice. Izraz tega so bile številne itali- janske vlade levega centra, to je vlade demokristja- nov in socialistov. Takrat so italijanski komunisti to sodelovanje v oblasti obsodili. Toda že leta 1975 so do- bili komunisti na volitvah vse več možnosti, da odlo- čilneje vplivajo na usodo dežele. Izrazili so svojo pripravljenost, da sodelujejo pod določenimi pogoji v oblasti, kar pa so demokrsitjani doslej odklanjali To prerivanje med vodstvi italijanskih političnih strank pa precej počasneje dosega množice članstva. Zato je sestavni del krize tamkajšnjega političnega sistema tudi razočaranje ljudi nad strankami. In ko se je v Trstu ob osimskih sporazumih pojavila domala и- venstrankarska skupina raaličnih nezadovoljnežev, je na presenečenje političnih strank dobila širšo pod- poro, kot so pričakovali. Ob taki nebudnosti strad je lista za Trst uspela, da je dobila večino za sesta* »vlade« in je tako ustoličila novega župana Ceci» vina. Z-a zdaj lahko pričakujemo, da lista za Trst ш trajnejši pojav. To je zatikanje, ki ga bo odpravilo osveščenje političnih strank, ki so v Italiji podprle ù z italijanske strani omogočile osimske sporaztane. VISOKO PRIZNANJE Dvanajsto mednarodno zlatarsko razstavo v lapi1 STOPAMO PO TVOJI POTI. Tako je pisato na eoi izmed ta-bel. In ' je pra\-za.prav po\edaöo vse. Titov« pot je naša p«4. âkfrfEa, ker m posnetek v barvah, kajti poietn bi pirLšel do potne veljave pisan speđcler rasdičnih oMača od noš do de- k>vnlh kombinezonov, cvetja, transparentov, zastav,.. V Celju se je na prostoru pri cestninski postaji zbralo kakšnih 20 tisioč občanov, med njimi tudi (na sliki od leve protd desni) predsednik skupščine občine Celje Jože Marolt, sekretar Občinskega komiteja ZKS Celje Stane Seničar, predsednik Občinske konferenc« SZDL Jože Volfand in osatali ter seveda pionirja Aleš Krajne iz OS Slavka Slandra in Anic» Plemeni taš iz OŠ Franja Vrunča. Vsak za sebe sta stiskala pisan šopek poljskega cvetja, ki sta ga potem vrgla » pozdrav njunemu in našemu Titul Titovo pot na celjskem območju so spremljali: JANEZ VEDENIK, TO- NE TAVČAR, EDI MA- SNEC, TONE VRABL, MITJA UMNIK in MI- LENKO STRAŠEK 4. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 14. september ig^j CELJE ZANIMANJE ZA ZLATI NAKIT PRVI KORAKI SEJMA PLEMENITIH KOVIN Sinoči so zaiprli vrata prve- mu sejmu plemenitih kovin in dvanajsto mednarodni zla- tarski razstavi, prireditvama, ki sta napovedali začetek ra2sgibane celjske sejemske jeseni. Četudi je preuranjeno za ocene, lahko že zdaj, brez zadržkov in tveganja zapiše- mo, da sta uspeli. Uspeli predvsem v vsebinski usme- ritvi, uspeli po programski zasnovi, specializaciji itd. Morda bi se lahko v tej zve- и vprašali le, kako to, da zlasti sejem plemenitih kovin ni imel več obiskovailcev. Je morda zatajila propaganda? Težko je reči, toda ma dlani je dejstvo, da bi si zaslužil večjo pozornost, saj je bil zlarsti sejem tisti, ki bi naj privabil večje število ljudi. To ni bil sejem za ozek krog Ijoidi, za strokovnjake, mar- več za vsé cròi in vsak okus. Bil je tisti, ki je po svoja ureditvi presenetil. Daleč od kramarskih sejmov. Niti sle- du o tem. Zato pa na izred- ni višini, na visokem med- narodnem nivoju. Sprehod skozi lepo ureje- no dvorano Golovca, tudi za- radi okusnih aranžmajev po- sameznih razstavnih delov, je bil užitek zase. Ni naključje, da so vzbujali dosti večjo pozornost zlasti dragi kamni, nakit, rogaški kristal in še posebej ure. Bile so vseh svetovnih znamk in firm. Z izredno kolekcijo različnih ur se je piredstavil tudi kolektiv celjskih Zlatarn. Koraki so se ustavljali pied razstavnimi prostoiri za- grebškega IKOMA, celjske Auree itd. Znaki, medalje, pokali so vselej privlačni. Zbiralci znakov so prisili na s\roj račun. Prodajni del sejma je t>il urejen tako, da bi si ga že- leli takšne'ga videti vselej in na vsakem koraku. Predstavitev Sarajeva, kJ-t organizatorja zimskih olim- pijskih iger 1984. leta je usipe- la. Prav tako druga turistič- na razstava severne Slovenije. Njeni organizatorji jo bodo lahko brez sramu postavili v Novi Sad, Maribor, Zagreb, Ljuibiljaino, Gradec in dru- gam. Mednarodna zlatarska raz- stava je spet našla svoje sta- ro okolje.- V pravem pome- nu besede. Med kamni. V la- pidariju. Tam, kjer pridejo izvirna zamisel oblikovalcem in spretne roke izvajalce^' zlatega nakita še bolj do iz- raza. Zdaj je izstopal nakit. Zasluženo. Pa tudi razvese- ljivo, saj so zlasti domači oblikovalci in izvajalci znova dokazali, da pogumno stopa- jo v korak s svetovnimi ime- ni. Tn tako je tudi ta raz- stava dokazala, da je Celje že po svoji več kot tristo- letni tradiciji v zlatarski umetnosti pravšntje mesto za mednarodna srečanja obliko- valcev in izdelovalcev zlatega nakita. Poudarek je bil na oblikovanju in v tem je po- sebnost in pomembnost celj- ske zlatarske razstave. Za udeležence zlatarske razstave je predsednik Izvrš- nega sveta celjske občinske skupščine Venčetelav Zaleaina priredil tudi sprejem, na ka- terem so podelili ne le tra- dicionalna odličja Celja, mar- več tudi plakete, ki jih je priznala mednarodna žirija. Zlato plaketo Celja je spre- jela celjska temeljna organi- zacija Zlatarn Celje oziroma Milena Kavčič kot oblikoval- ka in Branko Koš€fc kot iz- vajalec ovratnice iz belega zlata in modrega moranskega steikla. Tudi srebrna plaketa Celja je ostala doma. Dobila sta jo o/blikovalec Vinko Vi- potnik ter izvajalec Stanko Mimik za ovratnico, zapest- nico in prstan iz belega zla- ta s cirkonom. Bronasto pla- keto Celja pa je dobil zlatar Ivan Kragi iz Žalca za kom- plet zapestnice in prstana iz belega zlata z briljanti. Mednarodna žirija je pode- lila eno zlato, tri srebrne i« pet bronastih plaket. Od bro- nastih so kar tri ostale v Ce- lju, četrta je romala v Bel- gijo, peta pa na Poljsko. Med Celjani so bronasto odličje dobili: Ivo Hanžič in Vlado Travner ter dvakrat Vinko Vipofcnik in Vlado Prosenc. Od treh srebrnih plaket so eno dobili člani Ateljeja za zlatarstvo v Ljubljani (TOZD Zlatara Celje), dve pa sta ostali v Celju. In spet je bil oblikovalec Vinko Viipotnik tisti, ki je sprejel kar dvoj- no priznanje. Pri enem je so- deloval kot izvajalec Edi Tajnšek, piri drugem pa Stan- ko Mimik. Najvišje prizna- nje mednarodne žirije pa sta dobila dobitnika zlate plake- te Celja, Milena Kavčič in Branko Košec. M. BOŽIČ Tako, kot sejem plemenitih kovin, je tudi mednarodno zlatarsko razstavo odprl član zveznega iziršnega sveta, inž. Radoje Kontić (na sliki na desni), M si je takoj po slove- snosti skupaj s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta, inž. Andrejem Marincem (v sredini) in direktorjem 2алчм1а SRC Golovec, Nacom Krumpakom, ogledál sejemske pro- store in se zanimal tudi za turistično razstavo. Foto: Edi Masnec MANJ RAZVITI NAPREJ LE S POmOCJO Ugodni dosežki gospodarstva na celjskem območju po letošnjih prvih šestih mesecih so vzpodbudni, kljub temu, da je nevarnosti za nemoten in hiter razvoj na območju še precej. Ob še vedno dokaj visokih izgubah še šibka ekonomičnost in prepočasna rast produktiv- nosti. Ob vseh teh ne\'amostih pa zlasti manj razvite občine na območju vse bolj skrbi še eno — prevelika obremenjenost delovnih organizacij z anuitetami ozi- roma odplačiU kreditov. V preteklih letih so namreč v teh občinah mnogo investirali, da bi svoje gospodarstvo postavili na trd- nejše temelje in premostili razkorak do bolj razvitih občin. Sedaj vsaj večjih in pomembnejših naložb go- spodarstva teh občin ne zmorejo več. In prav v tem se skriva preteča nevarnost predvsem za občine Šent- jur, Šmarje, Mozirje in Laško Tudi letošnji ugodni rezultati, ki so v teh občinah izredno razveseljivi, skrbi ne morejo odpraviti. Res je sicer, da je celotni prihodek v vseh štirih občinah narasel za več kot 28 odstotkov, v Šentjurju celo na 42 in da je za več kot 40 odstotkov več dohodka kot leto poprej, zato pa je še vedno znatno premalo sred- stev za reprodukcijo in še zlasti za razširjeno repro- dukcijo. Le nekaj nad 30 milijonov dinarjev je ostalo teh sredstev v vsaki od štirih občin in ti zneski so mnogo nižji kot v ostalih občinah območja. Očitno torej postaja, da brez pomoči iz drugih ob- čin gospodarski razvoj v teh štirih občinah ne bo mo- gel nemoteno naprej. Stanje, kakršno je, tao mogoče premostiti le z novimi naložbami na tem območju, še predvsem pa v občinah Šmarje, Šentjur in deloma Laško, ki tudi sicer sodijo med manj razmrite v Slove- niji in zanje veljajo vse olajšave pri naložbah, od ugodnejših bančnih posojü naprej. K pisanju teh misU spodbuja predvsem dejstvo, da se razvitejše občine na območju le redko in, kaže, ne- rade odločajo za naložbe izven občinskih meja. Vsem ugodnostim navkljub. Takšno stanje pa bo treba pre- seči in s tem preseči tudi lokalistično miselnost in od- pore, ki mnogokje izvirajo iz bojazni, da se bo na ta način iz občine odlival del dohodka, ki naj bi sicer, če bd naložbe izpeljali »doma«, v občini ostal. Ti odpori so tembolj nerazumljivi še zaradi dejstva, ker v razvi- tejših občinah ni več ne pravega prostora za nove ob- jekte in še manj dovolj delavcev, medtem ko prav na manj razvitih območjih stremijo za tem, da bi z odpi- ranjem novih delovnih mest svojim občanom i>onudin boljši kos kruha. Izgovori, da ni primernih programov, so bolj kot ne iz trte izviti, kot tudi izgovori, da je za novo proizvod- njo potrebna tradicija in delovne izkušnje, kar naj bi delovne organizacije lahko našle le pod lastnimi stre- hami. Slej ko prej so pred gospodarsko zbomico na ob- močju in seveda pred člani političnih m družbenih vodstev pomembne naloge, ki bodo ob uspešni rešitvi le zagotovile tako zaželen skladnejši razvoj območja in zmanjšale razkorak med bolj in manj razvitimi. Po stopinjah Gorenja, Metke, Topra, Aera in še nekaterih, ki so z manjšimi naložbami na Kozjanskem dokazali korist podobnih akcij, bodo morali kreniti tudi drugi kolektivi iz celjskega območja. In to z naložbami, ki bodo produktivne in bodo zagotovile manj razvitim hitrejši razvoj. Zakon o združenem delu ne le odpira za takšne akcije vse možnosti, ampak nosilce družbene proizvodnje k takšnim naložbam tudi obvezuje. BRANKO STAMEJČIČ CINKARNA ODGOVORNO ISKANJE NAJBOLJŠIH REŠITEV V tem tednu je, kot smo napovedali že v prejšnji šte- vilki tednika, stekla javna raz. prava o dveh pomembnih gra- divih, v katerih je zajeto raz- mišljanje celjske dnižbene skupnosti o ekonomski in ekološki sanaciji Cinkame in pogpjOi, pod katerimi bi v Celju pristali na gradnjo nove tovarne žveplene kisline v Cin- karni. Pred dnevi je javna razprava o graditvi stekla na sestanku s predsedniki svetov skupščin krajevnih skupnosti in s sekretarji osnovnih orga- nizacij ZK. Le nekaj dni za tem so ista gradiva obravna- vali člani komiteja in orga- nov pri občinski konferenci ZK, prav danes pa bo o gra- ditvi razpravljalo še frontno predsedstvo občinske konffr renče SZDL. Nato se bodo zfr čele sestajati osnovne organi- zacije ZK, zveze sindikato» mladine in borcöv. Poleg te& bodo najvažnejše povzetW gradiva objavili v INDOK formacijah, sočasno pa ^ tečejo priprave na sejo o^ činske skupščine, ki bo tud obravnavala poti za reševanj« ekoloških in ekonomskih žav v Cinkarni. Prav na del«' gatüi občinske skupščine ^ tudi dokončna odločitev. ' tako zasnovano razpra^ v občini izpolnjujejo obljub- da odločitev o družbenopoji' tično in ekonomsko občutij'' vem problemu, kakršen vp^^ šanje sanacije Cinkarne dvomno je, ne more mimo àf legatske in politične baze. Ponovimo še že znana del" stva, ki pomenijo velik ^ predek pri obravnavi lema ekološke in ekonom»^ ozdravitve cinkarne. Pred№^ ni ukrepi so jasni in odlo^''^ V njih ni meglenih obljub pak natančni roki in opredeljena odgovornost. J kar je še pomembnejše — lika javnost razmišljanja, pravljanja in iskanja ših reštev je porok, da bor najširši javni razpravi ^еј^ sko prišlo do taksnih reßi^ OBMOČJE SIMPOZIJ z MEDNARODNO UDELEŽBO v okviru programa Komisi- je za znanstveno delo Zveze geografskih društev Jugosla- vije prireja Inštitut za geog- rafijo Univerze v Ljubljani od 25. do 29. septembra v Celju, Velenju in Kopru jugoslovan- ski simpozij z mednarodno udeležbo na temo »Geograf- ski problemi življenjskega okolja.« Simpozij bo začel svoje delo v Celju, kjer bo zasedal dva dni. Medtem, ko bodo njego- vi udeBeženci v sredo, 27. sep- tembra razpravljali o aktual- nih problemih življenjskega okolja v Velenju, bodo delo sklenili v Kopru. Samo na sestanku v Celju se bo zvrstilo dvaintrideset predavateljev, med njimi kar štirinajst iz tujine. Že zače- tek dela bo zanimiv in aktu- alen še ix>seböj za Celje, saj je v načrtu tudi be'seda o de- gradaciji okolja na primem Celja. Pa tudi sicer bodo pre- davatelji vse osrednje teme posredovali praw v Celju, kaj- ti tako v Velenju kot Kopru bosta predvsem predstavitvi rezultatov raziskav Velenja oziroma koprskega Primorja. Razen tega bo tudi v Velenju podobna tema kot v Celju: Degradacija okolja na prime- ru Šoštanja. Möd domačimi predavatelji bo tudi Celjanka, Darka Ura- njek-Domitrovič s temo: Vpliy urbanizacije in deagrarizacije na oblikovanje omrežja cent- ralnih naselij in kvaliteto živ- ljenjskega okolja.« MB §t. 36 — 14. september 1978 NOVI TEDNIK —stran 5 pß^QLDSKI JAMARJI NA DELU RADUHA SKRIVA LEPOTE... DVE NOVI JAMI — NOVI PRESENEČENJI «Yenutek, ko bodo v Jiižno ^eriî-o odpotovali člani pr- jugoslovanske jamarske !!prave, ki jo bodo v pre- meri sestavljali člani grškega kluba Crni galeb ^ Prebolda, se hitro bliža. tudi vnete priprave. V И okvir je sodil tudi tri- ^vni tabor na Raduhi. Bil jg več kot uspešen. Poleg te- ^^ da so osvojdli dve že zma- globoki brezni s pomočjo j^ve vrvne tehnike, so od- bili še dve novi jami, ki ysaka zase pomenita pravo poslasticx) za jamarje. jîa poti proti Raduhi smo te ustavili na nekakšni terasi pj^ lo'/ski koči. Izbrali smo si lep prostor in postavili tri šotore ter baldahin. Pn-a noč je hitro minila I јд zjutraj so nas predramile ! prijetne vonjave iz »kuhinje«. ' Ju je svoj izpit opravil Fran- ci Zupane, ki bo za naše že- lodce skrbel tudi v Argentini. Očitno ne bomo nikoli lačni. Kmalu smo se zagrizli v stnnino proti vrhu Raduhe. Tu smo se sestali z Amtonom Funtkom, katerega smo na- prosili, da nam pokaže vhod T jamo, ki jo že pet let za- man iščemo. Na nebu so se zbirali zlo- vešči oblaki. Kmaau so sî>re. govorili po svoje in na nas se je vsula pravcata ploha neprijetne mokrote. Vhod v jamo smo našli že po eni uri. Jamo je med prvin:i obiskal že 1919. leta Alfred Perko. Toda, zaradi težke dostopnosti je skrita pred očmi obiskovalcev. Na hitro smo si pripravili hiči in se podali v nov svet. Ogromen hodndk je vodil vse dalj v temo. Skorajda vodo- ravni podzemeljski prostori spominjajo na nekakšen kan- jon, po katerem teče mogo- fen veletok. Ob koncu pa smo Tideli še nekaj izredno lepih in dokaj nenavadno oblikova- nih kapniških tvorb. Več kot tri sto metrov dol- га jama pa še ni razkrila vseh svojih skrivnosti in bo 5e večkrat deležna našega obiska. Ne glede na to so v jami ostali trije naši člani in jo Pnčeli strokovno obdelovati in dokumentirati z vseh spe- leoloških vidikov. Drugi smo se podali naprej. Proti Loki pod Raduho. Za trening smo Se spustili v 176 m globoko Snežnico. Zatem smo se od- P'^vili proü jami, ki smo jo odhili pred enim tednom. Je ena sama velika dvorana z ogromnim vhodom in nekaj kratkimi rovi. Z vso vnemo smo se zapodili v raziska\'a- nje vsakega deHa dvorane in raapok. 2e je kazalo, da bodo naša prizadevanja zaman, ko se nenadoma oglasita Darko Koželinik in Tone Vedenik, češ, da je čutiti na skrajnem konou dvorane skozi ozek prehod močan prepih. To pa je lahko tudi znak, da so na drugi strani večji podzemelj- ski prostori. Ta čas, ko sem se sam ukvarjal s skiciranjem dvo- rane, sta Darko in Tone z veliko muko uspela prodreti skozi ožino. Dolgo ju ni bilo nazaj. Ko pa sta nazadnje le prilezla, sta vriskala od ve- selja. Govorila sta o kapniš- kem bogastvu, ki ga je na drugi strani toliko, da ga do- slej še nismo videli v no- beni raziskani jami. Pravi, pravcati jamski raj, ki mu za nameček sledi še globoko breano. Kje se konča? Toda, zdaj ni bilo več ča- sa, da bi si tudi sami napa- sli radovedne oči. Morali smo proti taboru. Tu smo se sre- čali s tovariši, ki so zaklju- čili delo v jami Sevnatici, v katero smo se spustili zju- traj po zaslugi Antona Punt- ka. Pa smo sklenáli. da še ta dan poskušamo dognati glo- bino novega brezna in ugoto- viti možnosti za nadaljnje prodiranje. Ura se je že krepko na- gnila proti večeru in v gozd je kradoma lezla temna sen- ca noči, ki je bila zaradi go- ste m^le še temnejša. Na hi- tro smo se oblekli v neko- Lko premočene kombinezone in drug za drugim počasi iz- ginjali skozi ožino. Imel sem precej težav. Zaradi širokih ramen. Nazadnje sem uspel. Po prihodu skozi manjši pre- hod, me je čakalo resnično presenečenji. Tovariši, ki so pred menoj zlezli do vhoda v brezno, so ga s karbidovkami osvetlili in pred menoj se je takoj, ko sem se priplazil skozi ožino, pojavilo resnič- no presenečenje. Enkratna kapniška dvorana. Stalaktiti, stalagmiti, najrazličnejših dolžin in oblik, kapniški ste- bri, baldahini ... skratka vse, kar lahko človek vidi v Po- stojnski jami. Toda, to je bi- la slika v osrčju Raduhö. Morda še lepša, popolnejša. Resnično, v desetletnem delu preboldski jamarji še nismo videli kaj lepšega. Stal sem in strmel. Potem sta se Darko in Marjan spu- stila s pomočjo vrvne tehnike v brezno, Silvo in Tone pa sta kot za stavo fotografirala. Silvo je celo iz transportne vreče privlekel filmsko ka- mero. Cas je hitiK) mineval in kmalu smo iz globine zasli- šali komaj zaznavni znak. Darko in Marijan sta se vra- čala. Franci in Ludvik sta prevzela varovanje. In ko je tudi Marjan pogledal iz brez. na, je povedal, da je brezno ena sarna vertikala, globoka okoli 80 metrov in široka tu- di po več metrov, da pa se še nadaljuje, vendar je zara- di ožine dostop nemogoč. Potem smo v brezaio sto- pili še nekateri. Gnala nas je radovednost. Toda, ne za dolgo, kaj-ti morali smo se že vrniti. Ura se je že nagi- bala pohioči, ko smo prispe- li v tabor. Kljub napornemu dnevu, še nismo smuknili v spalne vreče. Pripravili in spekli smo si ražnjiče m jih tudi primemo zalili. Drugo jutro smo bili sipet na delu. V novem, 160 me- trov globokem breznu. In potem pot domov, kaj-ti že zvečer smo morali odpo- tovati v Beograd na argen- tinsko ambasado, kjer smo morali urediti vse potrebno za vizume. Raduha, simbol naših pla- nincev, je zdaj postala boga- tejša. Pokazala je, da skriva v sebi še druge lepote ... DARKO NARAGLAV iiimitiiiiimimHimtmiiimmiHiiiiiiiiiiKiiii v taboru še zadnje priprave pred odhodom na raziskovalni pohod jamarjev ... CELJE TURIZEM V SEVERNI SLOVENIJI ^ Okviru prvega sejma Plemenitih kovin v dvora- ? Golovec je bila tudi ^ба turistična razstava J^verne Slovenije, šlo je ^ uresničitev lanskolet- o^a dogovora turističnih ^lavcev severne Sloveni- ^ so se ob prvi raz- ^^ v Celju dogovorili öel medsebojno so sta ■ za nujno pred- sS^tev celotnega turi- Slo območja severne g^venije, za skupne na- jej^ na domačem in tu- ђ^^ tržišču, tudi za enot- ¿g j^Prograjjjske akcije in rezultat leto dni cei-ij odnosov je bila zdaj Pfii^ • r^^stava, ki je v (Jo^.^^'javi s prvo uspela bolj. Bila je tudi Ijivi'^^orna, bolj preprič- sj; Uspešna. pa, severna Slove- nija ima v resnici bogato in pestro turistično ponud- bo. Po podatkih, ki so bi- 11 na voljo, razpolaga s 14.140 ležišči, z več kot 90.000 sedeži v hotelih in gostinskih obratih, s sed- mimi zdravilišči, štiridese- timi hoteli, s 1235 družbe- nimi in zasebnimi gosti- šči, z enajstimi pokritimi bazeni, z 32 avtomatski- mi kegljišči, z dvema gon- dolskima žičnicama, tremi sedežnicami, 62 vlečnica- mi in seveda med drugim s prelepimi smučarskimi tereni, z možnostmi za zimski in letni oddih, spre- hodi, izleti itd. Na tem območju so pra- vi turistični biseri. Vsak po svoje vrednota zase. Pomurje z zdravilišči in lovskim turizmom, mari- borsko, slovenj egraško in zreško Pohorje z mnogimi hoteli in planinskimi do- movi ter idealnimi smu- čarskimi progami pa tudi možnosti za letni oddih. Tu je nadalje celjsko ob- močje. Zelo pisano po po- nudbi od zdravilišč do zimskega kmečkega turi- zma. In še in še. Skratka, gre za območ- je, ki ga kaže predstaviti v celoti. Zato je odločitev, da bo ta razstava postala potujoča, da jo bodo ure- dili v mnogih mestih pri nas in v tujini, več kot umestna. In vendar se ob tem skupnem turističnem nastopu severne Sloveni- je vsiljuje vprašanje, za- kaj so iz teh skupnih pri- zadevanj izostali Velenjča- ni. Lahko zapišemo, da je to le škoda. VeUka ško- da. M. B02IC Med turističnimi biseri severne Slovenije je prav gotovo tudi Logarska dolina. Toda, aU ravi svoje рга\ч) turistično življenje, tisto, ki si zasluži? Naš motiv na fotografiji pa je pri Plesnikovi domačiji. Foto: MB LJUBNO ciani Planinske^ društva Ljubno ob Savinji so pred kratkim na Travniku odprli bivak, za katerega so žrtvo- vali okoli tri tisoč prostovolj- nih delovnih ur. V akciji so pomagali tudi člani planinske- ga krožka na ljubenski os- novni šoli. Planinsiki bivak je v bistvu postojanka zaprtega tipa, nar vzlic temu pa bo dostopen vsem, ki se bodo podajali ali vračali po tej poti z Raduhe ali Smrekovca. Za vse planin- ce bo namreč odprt le zgor- nji del Antejevega bivaka, medtem, ko bodo v spodpje- ga lahko stopili le tisti, ki bodo imeli kljonč. REZULTATI TEKMOVANJA ZA NAJBOLJŠA LIKOVNA IN LITERARNA DELA Na razpis LB — Splošaae banke Celje za najboljša likovna dela v išol- skeJm letu 1977/78 se je prijavilo 26 PiOŒïirsikih hranilnic. Komisija je â- med priapelih del izbrala najboljše in podelila 5 nagrad v vredaiosti od 50 — 250 din. 1. nagrado je podelila likovnemu krožku na osnovni Soli Nade Cileiv šek Griže, 2. nagrado 5. a razredu — osnovna šola Franjo Vrunč v Celju, 3. nagrado Damjani Logar, učenki 7. c rkzreda — osnovna Soia Veljko Vlaho- Vič Celje, 4. nagrado Mileni Pavlič, učenki 6. b razreda — osnovna šola Rogatec, 5. nerado Slavid Gaber, učenki 3. razreda — osnovna šola Po- horski odreki Slovenske Konjice. Na razpis za najboljše literarne iz- delke v šolskem letu 1977/78 se je prijavño 27 šol. Ljubljanska banka — Splošna banka Celje je izbirala med 273 deli in podelila 5 nagrad v vred- nosti od 50 — 250 din, ki jih bodo prejeU: 1. Jožica Vinkler, 8. a razred — osnovna šola Rogatec, 2. Tanja Medved, 8. b razred Žalec, 3. Mateja Rautner, 4. razred Bistrica ob Soüi, 4. Zinka Aindrinelk, 7. razred Ponikva — Grobelno in 5. Marina Tadina, učenka 1. razreda na osnovni šoOl Kostrivnica pri Rogaški Slatini. Podelitev nagrad bo meseca oflcto- bra, na srečanjih hranilničarjev. Na razpis, ki ga je ra2ç>isala LB — Splošna banka Celje » vzgojnovar- stvene zavode na temo »Kako varea- je jo živali«, je prispelo 217 üíkarati ded najmlajših. Komisija je izbrala • najboljših skupin, od katerih bo 'vea- ka prejela praktično nagrado т -vred. nosti 1.000 din. Pri ifabšri nagrad pa bo I^jubljanska banka upo6tevaia Ije nagrajenih ^upin. Nagrade prejmejo: 1. WZ »Zarja«, enota Larva — Em- pina ŽOGE — srednja, 2. WZ Tončke Ceóewe, enota Ho- dinja — kolektivno delo oitorok te nje skupine, 3. VVZ Janko Hemuifi Zale«, eooÉa Petrovče, koilekitivno sHkatnJe, WZ Anice Cemejeve, enota Čopo- va 2, MEDVEDKI — aredixja starej- ša skupina, 5. WZ Slovenske Косфое — а1ва- pina 5—6 let, 6. WZ Sentjvir — skupina МОСЖ. Toliko za danes, prihodnJK bomo objavili äe rezultate telanovaivJ т uspešnosti poslovaixja med pionianslcl. mi hranilnicami т preteMem doteteem letu. Ob koncu še hvala vsem za trud — tako učencem kot tudi uftitAjem li- kovnega pouka in sloveskskega jesOca ter seveda mentorjem pionirekih hra- nilnic. Pričaikujemo, de bo ▼ prihodnjem šolskem letu de većji odzinr. slasti лЛо. k»r bo rok razpása ugodnejâi, ead bo zak^jiičU ie т mesecu februarju. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 14. september ig^j MOZIRJE LETOS SO PODELILI TUDI PRIZNANJA Kot vselej za občinski pra- znik, tako je Skupščina obči- ne Mozirje tudi za letošnje slavje podelila tradicionalne občinske nagrade. Na pred- le^ posebne komisije, so se odiočili za tri priznanja, in to Planinskemu društvu Lu- če, Društvu vrtnarjev Slove- nije in Jožetu Deberšku. Planinsko društvo Luče je bilo ustainovlj^o 1953. leta. Sprva je delovalo s sosednjo Solčavo, sicer pa pomeni nje- govo delo tudi zametek orga- niziranega in plodnega delo- vanja planincev v Gornji Sa- vinj^i dolini. Planinci iz Luč so takoj рк) ustanovitvi društva _ uredili star planinski stan na Kle- menči jami in kočo pod Olše- vo. Leta 1955. pa so prevzeli v upravljanje tudi kočo na Loki pod Raduho. Ta posto- janka je 10. julija 1976. leta F4>gorela. In tedaj so se Lu- čani lotili izre^dno široke akci- je za zgraditev nove. I>elo je uspelo in na dan slovenskih planincev, 10. septembra le tos, so jo tudi odprli. Sicer pa je Planinsko društvo Lu- če sprejelo občinsko nagrado tudi za drugo dejavnost, predvsem vzgojno, za uspele smučarske tabore in tečaje itd. Seveda pa je ob tem treba povedati še to, da ima največ zaslug za to akti\Tiost neumorni planinski delavec, domačin, Peter Jež. Društvo slovenskih vrtnar- jev je sprejelo nagrado v za- hvalo za delež pri ureditvi Savinjskega gaja v Mozirju. Ne gre samo za ureditev ga- ja, za načrte za ta dela, za številne nasade itd., marveč tudi za okoli 1.400 udarniš- kih ur, ki so jih opravili nje- govi člani v tem novem par- ku, ki je postal simbol Gor- nje Savinjske doline in zrca- lo skrbi za urejeno okolje. Občinsko priznanje je do- bil tudi Jože Deberšek, diplo- mirani politolog iz Gornjega grada za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo v mo- zirski občini. Zlasti se je uvëljavil v času, ko je bil predsednik občinske skupšči- ne, saj je to obdobje prine- slo nov elan v delo in raz- voj industrije v dolmi. In če- prav zdaj dela na republiški izobraževalni skupnosti, še vedno sodeluje in pomaga pri reševanju problemov mozir- ske občine. MB KONJICE V TEM OBDOBJU 55 MILIJONOV ZA NALOŽBE Celodnevna šola se je v ko- njiški občini že precej uve- ljavila. Veliko oporo ima tako med prosvetnimi delavci kot pri starših. Doslej so delale po celodnevnem programu predvsem podružnične šole Stranice, Resnik, Tepanje in I>osebna šola. Z letošnjim šol- skim letom je prešla na celo- dnevno delo osnovna šola »Dušana Jereba« v Slov. Ko- njicah, ki je tudi prva cen- tralna šola, ki je uvedla pro- gram celodnevne šole. V i>ri- hodnjem šolskem letu pa naj bi na to pot stopila tudi os- novna šola v Zrečah. Med delovnimi ljudmi ko- njiške občine prevladuje mne- nje, da mora osnovna šola da- jati učencem temeljito sploš- no izobrazbo ter usmeriti in dobro pripraviti otroke za življenje. Prav zaradi tega so lahko v pretekli srednjeročni program planirali za negospo- darska področja 280 milijonov dinarjev investicij, od tega za vzgojo in izobraževanje 55 mi- lijonov. Ta načrt v celoti ures- ničujejo. Poleg dograditve osnovne šole »Dušana Jereba«, so v maju letos izročili namenu moderno opremljeno delavni- co pri oddelku poklicne kovi- narske šole v Zrečah. Tu rase tudi zametek usmerjenega iz- obraževanja v občini. Letos so pričeli z dozidavo osno-vne šole v Zrečah. Dela bodo kon- čana do pričetka prihodnjega šolskega leta. Tečejo pa tudi priprave za gradnjo telovad- nice pri osnovni šoli Vitanje. Seveda pa je v programu še nekaj drugih manjših del, kot tudi adaptacija glasbene šole v Slovenskih Kojicah. Za vse to so v konjiški ob- čini namenili 55 milijonov di- narjev. To so velika sredstva, ki jih v ta namen dajejo de- lovni ljudje v občini zato, ker se zavedajo, kako velike so potrebe po znanju in izobra- ževanju. .Takšen odnos delovnih lju- di in občanov v občini Slo- venske Konjice pa daje na tem področju konkretne re- zultate. Vzgojno-izobraževalni rezultati v osnovnih šolah so že vrsto let na zgornji meji in med najboljšimi med ob- činami v regiji. Tudi osip je zelo nizek in je še vedno v upadanju. Na šolah so zelo razvite interesne dejavnosti, samoupravjlanje v razrednih in šolskih skupnostih, že več let vodstva šol skrbijo za brezplačne učbenike, za pre- hrano, prevoze itd. Vse navedeno pa kaže tudi na nekatere rezultate svobod- ne menjave dela, ki se v ko- njiški občini uspešno uveljav- lja. FRANJO MAROŠEK Nizozemci na ogledu proizvodnih obratov v EMO Celje. NIZOZEMSKA ŠTUDIJSKA SKUPINA STROKOVNJAKI NIVE V CELJU Ves prejšnji teden so se v Celju kot gostje obcinsííé skuptščine. Razvojnega centra in nekaterih organizacij zdru- ženega dela mudili pri nas vo- dilni strokovnjaki in sodelav- ci ene največjih svetovnih or- ganizacij za gospodarsko sve- tovanje NIVE iz Nizozemske. Dogovorili so se za bodoče tesnejše sodelo\'anje zlasti na področju poslovnega svetova- nja in usposabljanja, za kar je še posebej zainteresiran celjski Raz\'ojni center, ki se je pri nas dokaj uveljavil s svojo šolo za gospodarstve- nike. Zato so mu še posebej dobrodošle nizozemske izkuš- nje. Nizozemci pa so se pri nas seznanili z organizacijo, po- slovno in samoupravno ) proizvodnjo v EMO, ТОИ ZLATARNI, AERU. Prav ti so se seznanili z razvojem usmeritvijo celjske občine, je bila torej priložnost i za naše združeno delo, projicira v zahte\'no evi sko tržišče nekatere svoe vozne poslovne ambicije možnosti. MITJA UMÍ SLO NEPOSREDNEGA NOSILCA ZAŠČITE IN OBRAMBE Prihodnosti se ne bojimo, ker je v rokah naših delov- nih ljudi. Koncept SLO se je že potrdil kot edina pravilna usmeritev. Razvijamo politič- ni sistem socialistične samo- upravne demokracije m ust- varjamo takšne družbeno- ekonomske in politične odno- se, ki omogočajo delovnemu človeku, da nep>osredno odlo- ča o rezultatih svojega dela. Zato je razumljivo, da je de- lovni človek hkrati tudi nepo- sredni nosilec zaščite in ob- rambe ter svojih in družbe- nih pridobitev. Na teh teme- ljih moramo tudi v prihodnje brezkompromisno graditi našo stabilnost in obrambno sposobnost. Največjega ркжпепа so ob- rambntì priprave in organizi- rana družbena samozaščita, ki raste iz neposredne pobude delovnih ljudi v temeljih sa- moupravnih skupnostih in ki temeljijo na zavesti ter poli- tični aktivnosti vseh deja\Tii- kov. Tam, kjer ni široke po- litične aktivnosti se tudi ne morejo pohvaliti, da je njiho- va odgovornost za SLO po- hvale vredna. Kajti na prvem mestu je neposredna odgovor- nost, pravice in dolžnosti, da samoiniciativno In prek vseh oblik povezovanja v okviru krajevnih skupnosti in TOZD organizirajo svojo zaščito m obrambo. Pri tem so nam lahko v veliko pomoč drago- cene izkušnje tradicij NOB, ko je bila pod vodstvom ko- mimistične partije in odbe OF organizirana množična, moobramba in samoz^ prebivalstva. Poudariti pa potrebno, da imamo že t danes, še v procesu podni Ijanja in uveljavljanja-1 nostne kulture, mnogo prđ rov, da delovni Ijudjé sa iniciativno poskrbijo za i mozaščito svoj^ in druzM pridobitev ter vrednot i» tem povezujejo v enotni « rambnozaščitni sistem. ! stem LO in družbene sao zEiščite predstavlja tako ft? obliko zaupanja v ljudsn človeka, proizvajalca in < čana, ki pomeni njegovo i Ijavitev kot subjekta be in samozaščite. VTKI KRAJ FRANC ŽUŽEJ PREMALO DENARJA! REFERENDUMSKI PROGRAM NI BIL NAREJEN v Žalcu se i>očasi že pri- pravljajo na nov referendum. Res je, da se vse bolj pogo- sto slišijo očitki o neizpolnje- vanju zadnjega programa, ki bo trajal še prihodnji) leto in če smo čisto odkriti, marsi- kdaj so očitki utemeljeni. Ljudje pač pričakujejo, da bodo dobili tisto, za kar so glasovali in za kar plačujejo. Ko pa pomislimo, da je cela vrsta zares utemeljenih vzro- kov, zakaj ne F>oteka vse po načrtih, potem tudi kritika ni več tako ostra. Vs« kar lahko rečemo pa je, da je referen- dumski program premalo na tleii, premalo realen. Bil je preveč iiroko »astavljen, da bi lahko v času, ko se vse draži, bil izvedljiv v celoti. Za kratek razgovor o delu od- bora za uresničevanje progra- ma izgradnje določenih ob- jektov družbenih dejavnos+i, čigar delo prav gotovo ni pri- jetno, kritike pa večinoma le lete nanj, smo zaprosili predsednika Franca Zužeja. NT: Kako skušate reševati probleme, ki nastajajo zaradi izpada dotoka sredstev? F. Zužej: »V petih letih bi morali po programu zbrati iz vseh virov 190 milijonov di- narjev. V treh letih smo zbra- li komaj okrog sedemdeset milijonov. Letos računamo na petdeset milijonov, kar pome- ni, da smo v štirih letih zbra- li 110 milijonov. Dotok denar- ja v sklad ni takšen kot smo načrtovali. Združervo delo ne plačuje svojih obveznosti po dc^ovoru. Le malo je prav- zaprav iftkenih, ki otoveznoeri pravočasno poravnavajo. Pr- ecej pa je takšnih, ki jih sploh ne. K temu je treba dodati fee hitro rast cen in gradbe- nih storitev ter nekatere stva- ri, za katere prej še nismo vedeli. Tu je gradnja zaklo- nišč, tu so nove dražje teh- nične rešitve in še bi lahko našteval. Zaradi izpada sred- stev in vsakoletnih podražitev ter /želje, da čim prej izpol- nimo glavni del programa, je sklad najel 37 milijonov di- narjev kreditov, ki jih mora vrniti do konca referendum- skega obdobja.« NT: »Kako se ob proble- mih, ki ste jih našteli drži- te vrstnega reda vlaganj? F. 2užej: »Trudimo se, da bi čim bolj dosledno upošte- vali osno^vni program m da bi se držali vrst.nega reda vla- ganj. Prioritetno pa rešujemo dejavnosti najširšega pomena kot so šolstvo, otroéko varwU vo in zdravstvo, ob tem ^ ne pozabljamo na odvaj^ načrtovanega denarja nim skupnostim.« NT: »Ste zadovoljni ^ lom in prizadevanji č-'^ odbora? F. Zužej: »Delo ni ^ predvsem zaradi nei'eal'* programa, ki smo si ga li in tudi na referendü" sprejeli. Mislim pa, da ^ vsakdo izmed nas v delo . žil kar največ naporov. pa nas čaka še precej Treba bo zgraditi vrtec . boldu in to čim prej. stanje tam zares obupno, širiti bomo morali o^no šolo v Petrovčah, zg'® zdravstveni postaii v Li'^; in na Vranskem ter P'^'^j ti za otrošiki vrtec v Za'^' vici.« Besedilo: JANEZ VEO^Î Foto: TONE ТА^ ' §t. 36 — 14. september 1978 NOVI TEDNIK —stran 7 prostor pred zgradbo občinske skupščine so šentjurčani napolnili dosti pred p>rihodom ljubljenega predsednika. YzneniirjeiiM>st zaradi pričakovanja se je odražala na vseh obrazih. Folklorne sikupone so si kar podajale prostor na cesti... Bilo je veselo in sproščeno, vel skupaj smo na ta način dobro preganjali napetost. Tovariš Tito, koliko tebe je v na«ih srcih! TITOV OBISK NA CELJSKEM OBMOČJU TITO - NASE SONCE, Sobotni obisk tovariša Tita med nami je izzvenel v eni sami želji: čimprej nas spet ponovno obišči, a tokrat za dalj časa, kot sedaj. Saj veš, da poznamo tvoje naporno in obsežno delo, ki je nenehen in tvoren prispevek k hitrejšemu razvoju in napredku naše domovine, a vendarle si želimo, da bi ostal med nami več kot le za hip. Obisk dragega gosta je za nami, obisk človeka, ki ga spoštuje ves svet, človeka, čigar delo cenijo na vseh kontinentih. Sprejem, kakršnega je doživel na svoji poti po celjski regiji pa tudi na vseh poteh, je le odraz in skromno priznanje delu tega velikega moža naše domovine. Prav zaradi tega ni čudno, da je bil možakar v Obsotelju močno razočaran, ker mu predsednik ni mogel seči v roko, četudi je prepešačil zaradi tega skorajda deset kilometrov. Ostala je le tiha ugotovitev: »Ljudi, ki delajo, preganja čas!« Na vsakem koraku so dragega gosta, ljubljenega predsed- ofta, obkrožili pionirčki, občani, skratka vsi, ki so v soboto prišli od blizu in daleč. y ^^riš Tito se je dobro razpoložen nekaj trenutkov zadržal j^^ffovoru s kuharicami hotela v Atomskih Toplicah, po- 1 "fu pa se je pridružU tudi narodni heroj, komandant "*»xlariH; XIV. udarne divizije. Tone Vidmar-Luka. Obkrožen % občani, M so že od zgodn,tih ur čakaM na nje- gov prihod, je predsednik okoM štirinajste ure zapustil ob viharnem vzkMkanju množice novi hotoL Predsednika je prišla v hotel Atomske Toplice pozdravit tudi sestrična .toa Kostanjšek. Na slfld Jo vidimo v tre- nutku, ko Je kolona avtomobilov z Josli>oni Brozom-Titom že odpotovala proti Kumrovcu, v prijetnem razgovoru • predsedoikom p>redsedstva SRS, Sergejem Kraiçherjem, 8. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 14. september ig^j SLG CELJE NOVA OPRAVA, ABONMAJI VABIJO ZA ZAČETEK SEZONE ČEHOV. ŠELIGO IN BITEF Sèoveeisko ljudsko gledali- šče spreminja podobo. Tisto namreč, ki >0 viidimo na prvi pogled, ôeprav se streha naj- manj vidi s ceste, je v inve- sticijskem znesku najav2iit)ča mnoge teh- nične ptrobleme. Načrtujejo turedstave Maraton- ci tečejo častni krog. Sledila bo Pindarova Oda celjskega dramatika Janeza Zmavca v režiji Francija Kri- žaj a. Premiera bo predvido- ma v novembru, že koncem oktobra pa Rainerja Hach- felda Zmurkovi otroci, po Maksu žvižgaču spet tako- imenovana mladinska pred- stava. Sledile bodo uprizori- tve, "kot so bMe objavljene v razpisu abonmaja: v decem- bru Gogoljeva Ženitev v re- žiji Dušana Mlakarja, Kamen za pod glavo Milice Novko- vic (uspeh letošnjega Steriji- nega pozorja) v režiji Franci- ja Križaja, Arden iz Fevers- hama anonimnega avtorja v režiiji zagrebškega režisesrja Dina Radojeviča. Spomnimo se njegovega Hamleta v Ce- lju 1954. leta m pozneje še Ojdipa. Koft poslednja bo Le- pa Vida Ivana Cankarja, se- veda v režiji Mileta Koruna. Iz dopolnilnega programa pa: Edvard Allbee: Zgodba iz ži- valskega vrta, Arnold We- sker: štii'je letni časi, Go- gol'j: Zapiski blazneža, Zu- pančič: Meh za smeh. Vpisovanje v abonmaje (premiera, sobota, torek. Koz- jansko, Šentjur, sreda, mla- dinski in šolski) poteka zelo dobro in tako številnega vpi- sa kot je letos, že dolgo ni bilo. To je pač posledica re- pertoame ponudbe, nenazad- nje tudi zunanjih vizualnih sprememb v celjskem gleda- lišču, ki je te dni dobilo tudi svoj nov znak, v znamenju sodoìMiosti in pronicljive estet- ske poenostavitve. DRAGO MEDVED 10 KSG: SE BOLJ ZIVAHUO BO Danes popoldne se bodo sestali na 4. redni seji člani izvršilnega odbora celjske kulturne skupnosti. Dnevni red, vključno s tisto odrešilno »razno«, jih šteje kar 15. Zajeten sveženj gradiva. Sicer pa je že od nekdaj tako. Kulturrm dejavnost, njeno utrijmnje se v precejšnji meri zrcaU v de- lovnih sejah 10, na žalost še vse preveč- krat skozi prizmo finančnega preverjanja, razsojevanja, odločanja, manj v obliki vse- binskega plemenitenja, pa tudi strokov- nega s pomočjo posameznih odborov in ko- misij. Na začetku novega mandata so dele- gati v skupščini in novi člani IO zavzeto obljubili, da bo odslej malo drugače. 2e dobra volja nekaj velja. Med številnimi točkami dnevnega reda velja pozornost že drugi, ki govori o pol- letnem poročilu. Gre za p>oročUa izvajalcev, kaj vse so napravili v polletju, prav gotovo pa bo zanimivo tudi obravnavanje gibanja osebnih dohodkov kulturnih delavcev v celjsld občini. že pri sedmi točki dnevnega reda bodo govorili o osnutku programa Zveze kultur- nih organizacij za leto 78/79, podali pa bodo txMii predlog za imenovanje odbora za izvedbo programa prrireditev v času kultur- nega tedna v prihodnjem letu. Trinajsta točka (vraževerni pozor!) bo tudi dovolj zanimiva, terjala pa bo najbrž nekaj dragocenega časa za razpravo. Govo- ri nan^reč o začasni uporabi obvezne rezer- ve kulturne skupnosti v letošnjem letu, šti- rinijsta točka pa govori o predlogu za po- rabo sredstev iz operativne rezerve. Kot vse kaže, čaka člane IO KSC precej dela. 2e na začetku svojega dela so se lotili poglavitne naloge: poglabljanje samouprav- nih odnosov in še večja strokovnost dela, da bi s tem olajšali in oplemenitili tudi de- lo skuipščdne. Nelahko, a prepotrebno op- ravilo za zagotovitev najbolj bistvenih rea- lizacij iz srednjeročnega načrta razvoja kul- ture v celjski občim, da o sprotnih nalogah ne govorimo. D. M. Р1ШаК0 GLEOÜLISDE V CELJU: IZREDNA PONUDBA Skromno, s kar premalo reklame, da bi naletel na zaslužen odziv, je lani na platno kina Uniion priromalo prvo Filmsko gle- dališče za odrasle. Ustanovljeno z name- nom, da celjskemu filmskemu občinstvu ponudi enkrat mesečno res izjemna in ka- kovostna fUmska dela, ki se vse prera- da izmuznejo naši siceršnji pvozornosti, je ta abonma prinesel osem dobrih filmov različnih žanrov, dežel izvora in sporočil. Letošnje filmsko gledališče za odrasle je še bogatejše. Prinaša 12 filmov. Zelo raz- ličnih po vsebini, žanrsko pestrih in zani- mivih. Med njimi so drame, psihološke drame, kriminalke, komedije, tudi glasbe- ni film in western. Pa vendar ima vseh 12 izbranih filmov nekaj skupnega. Stična točka jim nesporno je kakovost. Najsi gre za Bergmanove mojstrovine ali pa za we- stern, vsi izbrani filmi so odlično režira- ni, igralci so njihovo raven z interpretacijo le še -dvgn^ in kar je najpomembnejše, prav vsi nosijo v sebi humano, toplo, bo- leče, globoko s¿K>ro0ilo. Najsi so zaviti v plašč preteklosti, zemljepisne odmaknjeno- sti, ali pa sodobnosti, vsi imajo namen nekaj povedati današnjemu človeku. Tudi če so ob tem zabavni, kot ČRNO-BELI V BARVAH, ali grozljivi kot POSLEDNJI KRIK IZ SAVANE, ali še bolj PRIPETILO SE JE V MARUSJI, sproščujoči kot ČA- ROBNA PIŠCAL ali razmišljajoči kot IZ OBRAZA V OBZRAZ. Skratka, gre za izbor filmov, kakršnih so lahko veseli vsi ljubitelji sedme umet- nosti. V tem smislu je Filmsko gledališče za odrasle pravi kulturni dogodek. BRANKO STAMEJČIČ STEFAN HAUKO V CELJSKEM LIKOVNEM SALONU Danes bo v celjskem likovnem salonu odprta raz- stava slovensk^a akademskega slikarja Štefana Hauka. To je njegova prva predstavitev pred celjskim likovnim občinstvom, doslej pa je razstavljal v mnogih krajih Slovenije in tudi izven njendh meja. Po rodu je iz So- dišincev, akademijo je končal v Ljubljani, tudi special- ko za restavratorstvo. Sodeloval je v kolonijah v Len- davi in na Ravnah, prejel je dve nagradi za plakat, na- grado Intart 4 v Celovcu in prejel odkujmo nagrado na II. razstavi jugoslovansk^a portreta v Tuzli 1971, Kaj pravi o slikarjevem delu prof. Franc Zalar v uvodni besedi razstavnega kataloga, ki je izšel ob ome- njeni razstavi: »Slikarstvo štesana Hauka bi lahko razvTStüi v dvoje tematsko zaokroženih ciklusov: prvi nosi oznake širše meditaüAme sporočilnosti, premišlja- nja na relaciji življenje—smrt, gibanje—statičnost, mi- rovanje, se približuje tako imenovanemu magičnemu realizmu, je nekakšna svojevrstna transmutacija objek- tivnih podatkov, ki v finalni fazi dobijo nepričako'/an videz sublimirane tragične izpovedi, polne mtonzi /ne ga notranjega dogajanja, prepletenega s travmatični- mi, halucinatoričnimi trenutki... .,. Drugi ciklus slik Štefana Hauka obsega portre- te, oziroma individualizirane človeške like, v podob- nem aranžmanu kot so siike iz prej opisanega cikla. Znova igra pomeml»io vlogo halucinatorična krajina v neštetih odt«ikih in modro sive barve, oblački se igrivo dvigajo v vertikalni smeri in so nasičeni s cve- točo svetlobo. Tokrat vse te Haukove likovne domisli- ce pomagajo odkrivati duševno podstat upodobljenih oseb, ki so v prvi vrsti otroci. SHkarstvo Štefana Ha- uka je vznemirljivo tolmačenje bivanjskega sveta, je trpka in samosvoja govorica likovnika, ki je trdno vsidran v realnost današnjega trenutka.« Tako o slikarju prof. Francu Zalarju, ki bo :mel na nocojšnji otvoritvi razstave tudi uvodni govor. D. M. PRENOVLJENI PROSTORI KRAJEVNE KNJIŽNICE V ROGAŠKI SLATINI Skrb za dobro knjigo, predvsem pa skrb za čim- krajšo pot od knjige do bralca, je poudarjena v marsi- kateri resoluciji razvoja prenekatere slovenske kultur- ne sfciqjnosti. šmarska občina ni v tem nobena izjema. Novo zmago beležijo te dni v Rogaški Slatini, kjer bodo danes popoldne odprli prenovljene prostore kra- jevne knjižnice v stari direkcoji Zdravilišča. Nova krajevna knjižnica bo imela naslednje pro- store: izposojevalnico, leposlovni oddelek, oddelek za družboslovno in mladinsko literaturo ter čitalnico. Smiselno bodo uporabili tudi hodnik, ki bo služil za ob- časne razstave slik in fotodokumentacijskega materiala. Na policah nove krajevne knjižnice je zaenkrat nekaj več kot 3000 knjig, od tega okoU 1000 povsem novih, ki ^ je kulturna skupnost v zadnjem času sproti kupo- vala, ostale pa so še iz prejšnjega knjižnega fonda. Tako se je krajevna knjižnica v Rogaški Slatini s svo- jimi sodobnimi prostori pridružila boljšim pogojem kulturne iXÄiudbe. Naj omenim na tem mestu, da ima šmarska občina še krajevne knjižnice v Šmarju, Ro- gatcu, Bistrici ob Sotli, Kozjem in PUštanju, kjer pa se porajajo v zadnjem času določeni prostorski problemi. Na današnji svečani otvoritvi nove knjižnice bo go- voaila Ančka Korže iz repubUSke matične službe pri Narodni in univerzitetnd knjižnici v Ljubljani, recital pa so pripravili mladinci iz Rogaške Slatine. Otvoritev nove knjižnice sodi v krajevni praznik Rogaške Slatine, pomeni pa bistven prispevek h kulturnemu razvoju kraja, ki s svojim turističnim utripom zavzema po- membno mesto ne samo v občini, ampak sega na širše področje. d. m. POPOTNI ZAPIS LE ŠE MALO ZUNANJIH ZNAKOV SLOVENSTVA Komu je dotlej, to se pra- vi do nedavne, poznopoletne sobote, ime trga in samosta- na. St. Lambrect na avstrij- skem štajerskem kaj pome- nilo? Takrat pa je celjsko tu- ristično društvo domiselno tja usmerilo enega svojih izletov, in sicer med zidove ber^dik- tinsk^a samostana, kjer je ta čas (do 8. oktobra) razsta- va štajerske avstrijske gotike. In vendar ne bi bilo to sre- čanje tako zanimivo, taka paša za oči in srce, ko ne bi bila že poprej med vožnjo pri- pravljala nanj beseda umet- nostne zgodovinarke prof. Brede Mišja. Pot do vseh teh Marij z mrtvim Jezusom v naročju (a celjska Izleta v opatijski cerk- vi ni nič manj pretresljiva v svojem trpljenju), do kipov milih svetnic v elegantnih S linijah, do čudovitih krilnih oltarjev je vodila čez Koro- ško, čez njen južni del, kjer še žive naši rojaki, in čez ti- stega severno od Gospe Sve- te, kjer je samo še v krajev- nih imenih dokaz, da so ne- koč tudi tu prebivali Sloven- cL In zato se popotniku ne- hote vsili vprašanje: kje je za turista, ki deželo bolj prele- ti, kak viden znak slovenstva ob glavni cesti proti Velikov- cu in dalje Celovcu? Veliko- vec je danes pač nemško in nemškutarsko gnezdo (sicer pa to velja za vsa mesta) in nič ne spominja na to, da so v njem 1919. leta, ko so to področje zasedli slovenski prostovoljci, izhajali trije slo- venski listi. Mladi FranRoš je sodeloval pri njih. V pred- mestju šent Rupertu opaziš redovnico na traktorju. More- biti je iz tamkajšnje sloven- ske gospodinjske šole. A tre- ba je že vedeti, da je tu taka šola, zakaj napisa ni videti. Prav tako lahko le misel po- roma na pokopališče ob cerk- vi, kjer je skupna grobnica slovenskih partizanov. Zato pa se vse bolj vsiljivo košati tik za cesto ob mostu čez Krko spomenik »domovini zvestim Korošcem«, po kateri zaslugi so ti kraji avstrijski. Pri povratku se spet ob Krki, a bolj severno i)eljemomimo podobnega spomenika. In kaj v Celovcu na zimaj priča o slovenstvu, morebiti o tem, da je to mesto büo pred dobrimi sto leti po- membnejše slovensko kultur- no središče kot Ljubljana? Stavba slovenske gimnazije že, a ta ni v središču. Pač pa sta tu dve slo- venski knjigami. V eni od njih (Paulitschgasse) je sredi i^ožbe ena zadnjih celovških slovenskih publikacij — Du- naj in njegovi Slovenci. Knji- ga, ki bi bila dobrodošla spremljevalka vsakega Slo- venca v tem mestu, i)a je v naših knjigarnah še ni. (!) In še nekje bo turist zaznal sled slovenstva kot povsod na Ko- roškem — v cerkvi. V stolni- ci sta med verskimi listi v nemščini dva izvoda sloven- ske Nedelje. Drugače pa v Ce- lovcu težko težko izpolnjuješ željo koroških Slovencev — govorite na Koroškem v trgo- vinah slovensko. Gosposvetsko polje — sre- dišče slovenske državnosti — je danes samo Zollfeld. Ne vojvodski prestol med drev- jem ob cesti ne niogočna Go- spa Sveta turistu ne govorita o zgodovinski resnici. Cesta pelje skozi šent ^ ob Glini, do 16. stoletja gl^ no mesto Koroške. TakratI so meščani morali to časti ročiti Celovcu, menda zaH simpatij s puntar ji. še W na severu je mestece P" sach, slovenske Breže, | zgodovini povezano s celjs® okolišem. Tu je namreč W središče grofov Breže-S^ ških, ki so imeli obsežno ? sest tudi v Savinjski dolin^^ na Kozjanskem. V 11. st^ ju je tu živela sv. Hema da po rodu iz Pilštgnja). ta je po smrti moža in ^ stopila v samostan, svojo i sest, tudi tisto na naših pa prepustila cerkvi. A tega je že 900 let in več-^ pa je realnost južne Kor^g In ta povzroča, da se člo"' modemi romar, vrača z stave gotike prežarjen z to, a hkrati razbolel in ^^ zdi, da je v velikem Ki^ žanega iz 15. stoletja su^^ — siina človeška bolečin»-v tere delček je tudi sloveli^ bolečina zaradi razmer n» roškem. BOZEN-A. ORO^ §t. 36 — 14. september 1978 NOVI TEDNIK —stran 9 PODČETRTEK PODELILI PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM OBČANOM Vsakoletno praznovanje ob- činskega praznika v Smar- gini občini je — kot tudi v ¿rugih občinah — prilika 23 zahvalo vsem, ki so s gvojim nesebičnim in boga- tini delovanjem pripomogli }£ hitrejšemu razvoju občine ju skupnosti nasploh. Tako so se svojim najza- služnejšim občanom oddol- žili v nedeljo na svečani se- ji skupščine, kjer je o raz- voju občine spregovoril pred. sednik Izvršnega sveta Fran- 5ek Mlakar, tudi v Podče. trtku. Priznanja so dobili starešine in vojaki maribor. ske garnizije, ki so p>omaga- li šmarskim občanom pri gradnji komimalnih ob jek. tov, občinsko sodišče iz Šmarja pri Jelšah, krajevna skupnost Rogaška Slatina, Zdravilišče Rogaška Slatina, Kari Andrenšek, Franc Boka- lič. Metod Cernoša, Miloš Klanjšek, Miha Kovačič, Slavko Podojsteršek, Franc Renier, Ivan Rebmak, An- ton Jevšnik, Melita Teskera, denarne nagrade pa sta do- biU OO ZSMS Rogatec in Podsreda ter Gasilsko dru- štvo Zibika. Na svečani seji so za čast- nega občana imenovali na- rodnega heroja Antona Vra- tanarja-Antoneska, znanega in priljubljenega partizanske- ga voditelja in borca Ko- zjanskega odreda. Antonesko se je za počastitev prisrčno zahvalil, nato pa je orisal narodnoosvobodilno borbo na Kozjanskem in dogodke, ki se jih je udeležil tudi sam. mst Kulturni dom na Vranskem bo v teh dneh dobil tudi urejeno okolico. Foto: T.Tavčar VRANSKO KULTURNI DOM, CESTE, SPOMENIK,.. Krajevna skupnost Vransko prazaiuje svoj krajevni praz- nik 22. septembra v Sipomin na prve žrtve v letu 1941. Praznik proslaviljajo vsako le- to. Posebej slovesno pa bo 6e letos, saj je krajevna skupnost dosegla v tem letu nove i>omembne uspehe. Asfaltirali so tri krajevne odseke cest in to Vransko— Podrigi, Praproče—iMerinica in Vransko—^Podgrad v skup- ni dolžini 3 km. Pri teh de- lih so se izkaaali tudi občani. Med naovažnetjše pridobitve nedvomno sodi nov kulturni dom, ki ga bodo predali na- menu zadnji dan praznova- поЗј, 23. septembra. V njem bodo velika dvorana, knj-iž- nica, dva oddelka glasbene šole, krajevni miizej ter osta- le pritiWine. Izgradnja doma je veljala 7 milijonov dinar- jev, sredstva zanj pa so pri- spevali Republiška in Občin- ska kulturna skupnost ter delovne organizacije Vranske- ga in občani. Pripravljajo več kulturnih prireditev kot premiero slovenskega filma Sreča na vrvici, revijo fol- klornih skupin žalske občine, razstavo slikarjev amaterjev, nastop pevskih zborov, pro- menadni koncert, odkritje spomenika Franu Levstiku in drugo. Poleg tega bo tudi. več športnih tekmovanj za prva- ka kraja. T. TAVČAR CRETA NA DOBROVLJAH v okviru praamovanja kra- jevnega praanika na Vran- skem so v soboto popoldne Creti na Dobrovljah od. 'o'ild spomenik nezaianemu Partizanskemu kurirju ter pripravili srečajruje neikdanjih partizanskih kurirjev postaj Tv 26, 22 in 23 ter drugih ^cev. Srečanija se je ude- ležilo več sto občarDov, kurir- prvoborcev ter predstav- nikov družibenopolitičnega ^■vljenda žalske občine. V Uvodnem govoru je predsed- nik sveta KS Vransko Ivan ^fišnik dejal: »Z današnjo prireditvijo srečanja kurirjev ^ borcev NOB in otvoritvijo spomenika пегаоапети kurir- ja tu na Creti pričenijamo le- ^^je praznovanje krajevne- ^ pra23nika KS Vransko, ki ^ trajalo vse do 23. septem- ko bomo izročili name- nu nov kulturni dom. Odlo- ^fli smo se, da v spomin in opomin obdržimo Creto ^l^o kot je bila in da imamo ikavico do nje vsi. Proglasi- mo jo za spominski park NOB, кцег se naj zbirajo tu- di naád pozneijši rodovi in pa doživljajo slavne dni tega kraja in ixjegove zgodovi- ne...« Nato je govoril še prvoibo- rec Ivo-Ludvik Zupane, ki je poudaril voltk pomen Dobro- veij in tudi same órete med NOB, nato pa je komandant relejnih kurirskih postaj med NOB Edi Gole odîcril spo- menik neznanemu padlemu kurirju. T. T. S slovesnosti ob odki-itju spomenika. ŠMARJE PRI JELŠAH-PODČETRTEK ŠE VEČ SODELOVANJA MED OBČINAMI Nekaj tisoč ljudi se je v nedeljo zbralo na prostra- nem travniku nad zgradbo novega zdravstvenega doma v Podčetrtku na praznova- nju občinskega praznika ob- čine Šmarje pri Jelšah. Med občani so bili tudi pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij domače ter sosed- njih občin, na praznovanje pa so prišli tudi iz pobrate- nih občin Arilje in Čazma. Med gosti sta bila še na- rodni heroj Anton Vratanar. Antonesko, nekdanji borec Kozjanskega odreda in ča- stni občan šmarske občine in slavnostna govornica, Sil- va Jereb, predsednica zbora občin skupščine SRS, ki je v svojem govoru omenila predvsem razvoj in sodelo- vanje slovenskih občin. Sil- va Jereb je med drugim po- udarila, da bi občine pri sodelovanju morale biti bolj odprte in da bi se morale bolj povezovati. Tudi ne sme biti nikomur vseeno, kako se razvija ta ali ona obči- na, še manj pa, kako se raz- vijajo in s kakšnim tempom, nerazvite oziroma manj raz- vite. Omenimo še, da so se pra- znovanju pridružile poleg po- bratenih občin tudi pobra- tene krajevne skupnosti iz Prevalj na Koroškem in Ma- ribora, V drugem delu programa, obsegal je kulturni spored, so bili zborovalci, ki so bi- li še vedno pod vtisom obi- ska predsednika Tita prej- šnji dan — z zborovanja so mu poslali pozdravno pismo — še posebej navdušeni nad folklornimi plesi, ki so jih za šmarske občane naštudi- rali člani folklorne skupine iz Arija, nič manj pa jih niso navdušili mladi recita- torji in pevci iz osnovne šo- le Podčetrtek. V dopoldanskih urah je bila svečana seja skupščine, na kateri so podelili številna priznanja in denarne nagra- de najzaslužnejšim občanom. Slavje ob šmarskem občin- skem prazniku — obisk to- variša Tita pa je pripomogel, da je bil letošnji občinski praznik gotovo najlepša in najprisrčnejši — se je na- daljevalo v pozno popoldne. Zavest, da je praznik mi- nil tudi v znamenju števil- nih delovnih uspehov, saj so v teh dneh predali na- menu ali pa začeli z grad- njo vrste objektov, in da jih je obiskal ljubljeni pred- sednik, je dala praznovanju še posebno obeležje. MILENKO STRAŠEK 10. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 14. september ig^j Tako je detlavec Franc Samec vgnra^ temeljni kamen za novo zdravstveno postajo т etorah. Foto: E. Masnec ŠTORE TEMELJNI KAMEN ZA ZDRAVSTVENO POSTAJO v preteklem tednu so v Storah položili temeljni ka- men za novo zdravstveno po- stajo. Svečanost je opravil de- lavec železarne FRANC SA- MEC, znan družbenopolitični delavec v štorah in predsed- nik komisije za komunalna vprašanja pri krajevni skup- nosti. Slavnostna govornika stabi- la predsednik krajevne skup- nosti Store ing. Jože Gaber- Sček ter Alojz Potočnik, pred- sednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Celje. P'roelave so se udeležili tudi vidni predstavniki družbeno- političnega življenja iz Celja. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šo- le štore in godba na pihala železarne štore. Nova zdravstvena postaja v štorah bo drugi zdravstveni objekt (prvi je v Vojniku, ki bo letos odprt), ki bo zgra- jen iz samoprispevka v celj- ski občini. Zelja in potreba po njej je trajala petnajst let, zdaj pa se bo končno in to v prihodnjem letu uresničila. Zajemala bo območje štor, Teharij in Svetine, do leta 1980 pa bo imela deset tisoč zavarovancev, od tega 3.5(X) zaposlenih. Imela bo 2-237 kv. m brutto površin. Gradbena dela je prevzel Ingrad in obljubil, da jo bo zgradil v štirinajstih mesecih, zato lahko pričakujemo otvo- ritev 29. novembra v prihod- njem letu. Sredstva za novo zdravstveno postajo v štorah se bodo natekala iz samopri- spevka, občinske zdravstvene skupnosti, delež pa bo prispe- vala tudi železarna Štore, predvidevajo i>a, da bo stala 4S milijonov dinarjev. ZDENKA STOPAR ŽALSKA KADROVSKA POLITIKA IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH SE DVIGA Tudi v žalski občini se izo- brazbena struktura zaposle- nih počasi dviga. Združeno delo v občini bi trenutno po- trebovalo 281 delavcev za opravljanje del in nalog z vi- soko strokovno izobrazbo, tre- nutno pa je v občini le 146 takšnih delavcev. Delavcev z višjo šolsko izobrazbo bi po- trebovali 621, sedaj pa jih je le 311, delavcev s srednje- šolsko izobrazbo bi potrebo- vali 1320 od tega pa jih ima predpisano izobrazbo 1182. Da bi čdm prej zapolnili vrzel med zahtevano izobrazbeno kadrovsko strukturo in dejan- skim stanjem, usmerjajo šti- pendiste po kadrovski del šti- F>endija v OZD. Za letošnje šolsko leto so v Žalcu razpi- sali 405 kadrovskih štipendij, medtem ko je lani prejemalo iz združenih sredstev štipen- dije 384 učencev. Novih pri- jav za dodelitev štipendije iz združenih sredstev za to šol- sko leto je 210. Kot nam je povedala Vera Orešnik, referent za kadrov- ske zadeve, so morale pripra- viti strokovne službe v orga- nizacijah združenega dela ana- lize, iz katerih bi bil viden odmik med dejansko in za- htevano kadrovsko zasedbo. To so storili povsod, razen v šempetrskem Avtoprevozu, To- varni nogavic na Polzeli, Ko- teks-tobusu TOZD Inde Vran- sko in še v nekaj manjših OZD s področja družbenih de- javnosti. Sicer pa imajo v vseh večjih OZD v občini ustanovljene kadrovske služ- be, ki še vedno nimajo ustrez- nega statusa. Vsaj ponekod. V Savinjskem magazinu, li- bojski keramični indiistriji, Avtoprevozu Miku v Prebol- du in Inde na Vranskem opravljajo naloge s področja kadrovskih zadev le vodje splošno kadrovskih sektorjev. V Žalcu ugotavljajo, da v zadnjih dwh letih predstavlja planiranje potreb po kadrih v OZD, predvsem s področja gospodarstva, precejšnji prob- lem. Marsikje, pravzaprav večini primerov, plani potr^ kadrov niso sestavni del raj vojnih programov, še posebçi se pomembnosti tega premau zavedajo v temeljnih orga, nizacijah. Posebno pozornost nainç, nj ajo v občini izobraževanj^ ob delu. V šolskem let^ 1976/77 se je vpisalo v sred nje, višje in visoke šole 5i¡ delavcev, torej 221 več ko( leto рк>ргеј. 117 izmed njit se izobražuje na lastno želje in ne v skladu s potreban^ združenega dela. Lani je šola nje zaključilo 77 delavcev: tri je na visokih šolah, petindva} set na višjih in 49 na sred njih šolah. Vsi so se izobra ževaU v skladu s kadrovski mi potrebami organizad' združenega dela. Ob koncu zapisa ne gre po, zabiti na družbenoiKJiitično à družbenoekonomsko izobraž& vanje delavcev. O tem pa smo v Novem tedniku že obšin» pisali. JANEZ VEDENIS PLANINCI AERA ZA HRIBE NAVDUŠENI TUDI V ZDRUŽENEM DELU o razmahu planinstva v Sloveniji dovolj nazorno govore številke o obisku naših planinskih postojank. V zadnjih le- tih -je postalo zares množično. Tudi na našem območju. Samo Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev, ki združuje planince celjskega območja, združuje več kot deset tisoč članov, številka pa venomer raste. Med zelo aktivne sodijo tudi člani PD Aero. Pred kratkim smo obiskali člane PD v TOZD Kemija v Šempetru. M.\TIJA KAJTNA: »V naši TOZD je sedaj kakšnih pet- deset delavcev, ki redno ob- iskujejo naše gore m hnbe. Ko planine erucrat zvabijo človeka, se jim ne more kar tako odpwvedatd. Sam redno hodim v gore, kjer se zares sprostim ter näherem novih moči zsa delo. Prav je, da se je planinstvo tako razširilo. Se- veda ni edini namen, da osva- jamo vrhove. Krepd se obču- tek za čistočo in ni ga pra- vega ljubitelja planin, ki bi onesnaževal okolje.« VL.\DO JURJEVEC: »Vhri- be sem začel hoditi pred kak- šnimi petimi leti. če le uteg- nem, se konec tedna odpra- vim na kakšen vrh. Tudi če nimam družbe. Konec kon- cev smo planinci odprti ljud- je in če prej ne, srečaš druž- bo, znance in prijatelje na kakšm postojanki aU pa na hribovski stezi. S skupino čla- nov PD Aero sem pred krat- kim odšel tudi na Mont Blanc.« MIJLAN KLAJNŠCEK: »Tu- di jaz sem bil na Mont Blan- ou. Seveda smo se na vzpon pred tem temeljito priprav- ljali, saj si je osvajanje naj- višjega evropskega vrha težko zamisUti, če nimaš dovolj kondicije. Sem tudi član PD Prebold in vodnik, če le uteg- nem, se odpravim v hribe, ker se mi zdi, da je tam vse bolj preprosto, naravno in sproščeno kot v dolini v vsak- danjem utripu in boju s ča- som ter denarjem.« IVAN ŽOH.AR: »Z osvaji njem različnih vrhov se krepi tudi človekova volja. Veliko krat sem že mislil odnehaü prav pod vrhom, toda tegs nisem storil. Enkraten je ob- čutek, ko človeku poten uspe. Takrat pozabiš na znoj, marsikdaj ožuljene rame preliti pot. Tudi z ženo grevi marsikdaj skupaj, ko pa bo malce odrasel še sin, bomo hodili skupaj, žal je v našli gorah vedno več .nesreč. Celo med izkušenimi planinci. ^ večini primerov gre iskati vzrok v človeškem faktorju, neustressnd opremi, predvs^ pa lahkomiselnosti.« Ob koncu zapišimo še to- da so Aerovi planinci let« bili na spominskem pohodu na Stolu, Okrešlju, Turski go ri. Savinjskem sedlu, Pakl» nicd, spominskem pohodu n« Storžiču, nekajkrat na Trt glavu ter sodelovali na delov- nih akcijah pod Raduho, grade novi planinski dom ^ kjer bo 10. avgusta Dan slo venskih planincev. Besediji^ JANEZ VEDENJ Foto: EDI MASNS" VELENJE: PRIPRAVE NA OBČINSKI PRAZNIK Tudi letošnji občinski pra- znik bodo občani velenjske občine slavili s številnimi de- lovnimi zmagami. Med najpo- membnejšimi bo vsekakor ot- voritev sodobnih dijaških do- mov, ki bodo med najlepšimi v Sloveniji. Pri osnovni šoH Gustava šiliha bodo odkrili doprsni kip učitelja, po kate- rem se šola imenuje. V po- sebni šoli pripravljajo odkri- tje iz lesa narejenega kipa po. horskega partizanskega jima- ka Alfonza šarha. Kip poma- gajo delati otroci. Gorenje bo v Rdeča dvorani pnpr»>' vzorčni sejem. Pripravljal" tudi več drugih prireditev P" posameznih krajevnih nostih. Tako bodo med gim v Zavodnjah dobili vodo- vod, v Pesjem pa novo fgo vino, otroško igrišče in jevni vodovod. Seveda ^d^ tudi ob letošnjem prazni^ ki ga bodo slavili v prvem dnu oktobra, pripravili §1® nostno sejo občinske skuP^ ne, kjer bodo podelili tradii» onalne Kajuhove nagrade. , t, vra^ §t. 36 — 14. september 1978 NOVI TEDNIK —stran 11 FRIDERIK STRNAD (POIZKUS PORTRETA) Pota ing. Bukčevića iz Zagreba in ¿uhovnika Friderika Strnada iz Pod- ćetrtka, ki je kot kaplan prišel v Obsotelje 1935. leta, gredo nekako vštric od tistega leta, če spomin krep- kega 88-letnika ne vara, ko je Bukče- vič naredil prvo analizo »atomske vode« iz Harinili zlak onkraj Sotle. To je bilo, ugotavlja podčetrteški faj- mošter, 1952. leta. V Obsotelju so in- ženirji iskali železovo rudo, geologija pa je že od nekdaj bala konjiček PYi- derika Stmada, konjiček, ki se mu je posvetil z ljubeznijo znanstvenika, z ljubeznijo, ki ji' je drugoval himiani- иет, želja, da pomaga tistihdob kot cerkvena miš revnemu Obsotelju. A pomagati je bilo kaj. Obsotelje ni imelo ničesar, na kar bi se v svoji revščini oprlo. Viničarji, bajtarji, re- veži, so si podajali kljuke v boju za vsakdanji kruhek. Stmadu je prišlo na misel, da bi lahko zaslužili z sadjarstvom. Toda, kam s sadjem? Ceste so bile slabe. 2e kar v začetku svojega službovanja v Podčetrtku se je spoznal z zdravilno »atomsko vodo«. V njej je zaslutil re- šitev za uboge obsoteljske pare. Tedel je, da so tod kopali njega dni železovo rudo. Vedel, da so v davnioi že izkoriščali zdravilno vodo. In sedaj je bil tukaj ing. Biikče- vič s svojo analizo. Zdravilnost je bila potrjena in Stmadu je zaplalo po ži- lah: rešitev za uboge pare. Z Geiger j evim števcem je dneve in dner/e prepešačil obsoteljske ravnine in grebene, ki se spogledujejo z Bohor- jem in olimsko goro. Števec je ve- selo peJ, a riajbolj natanko sredi ku- hinje p>od0eitrteškega župnišča. V Stmadovih mislih se je risala krivulja radioaktivne žile, razraščala se je že- lja, da bi kraj vendarle dobdl nekaj, s čimer bi mogel računati. A ne za teto, dve, največ tri. Vodo je bik) treba spraviti v svet. Spregovoriiti o njeni zdravilnosti. Pove- dati, kako si je z njo Slavko Furšt ii Desenic za osemnajst let podaljšal živ- ljenje, pa ni umrl od raka, ki mu je grozil skrajšati živijetije, pač pa zaradi astme. Vse to je premišljevai pod- 0etrteški fajmošter. DesenišM dekan Vinko Komerički, kiženir Bukčević in geološki zanese- njak Friderik Stmad so strnili glave in aldenih, da je treba pomagati ljudem. Vsi so pomaJi »dravilno blagodejoost podčetrteške vode. Takratni viirštanjski učitelj Rudi Lešnik je prisluhnil Stmadovem klicu. Napdsal je vse, kar je v nočeh gnja- vilo fajmoštra. V Celjskem tedniku. 10. septembra 1956. leta se je pri Stmadu oglasü iKyvinar Slovenskega poročevalca, Boris Kuhar. Kuhar je prvi zapisai med svojimi ▼rsticana o podčetrteški vodi pojem »îMx)mska voda«. To je vžgalo. Zdaj Stmad ni mogel , več nazaj. Napisal je prvo knjigo o vrelcih, še Vedno pa je drugovaJ z Geiger j evim Števcem. CudašM fajmošter, tako so iiiu rekli nekateri, pa se ni zadovoljil le s tem. Na svojih popotovanjih je '^Jirail kamenine in si naredil lepo 'feirko, ki danes krasi novo podče- ^ško šolo. Ni ga kamna т Obsotelju in na Kozjanskem, ki bi ga ne роимЈ. V 'Njegovi skromni sotoioi v župnašdu lahko najdete angleške, nemške pa francoske knjige o geologiji. Vseh teh jezikov župnik seveda ne zna, knjige pa so vendarle dobro pomagalo pri njegovem delu. če bi vse to, kar je našel, tudi ustrezno opisal, bi nastalo obsežno znanstveno delo. Toda Stmada znanstvena slava ne zanima. Vinku Komeričkemu, inženirju Bukče- viču in Stmadu so se leta 1957 pa'i- družili še Renier in Strahovnik. ZačeH so raziskovati vodo na slovenski strani. Zagnanoi in zanesenjaki. Stmad je z možmi dobro korakal. Atomsko vodo so poslali inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Odgovor je bil več kot za- dovoljiv. Našli pa so se tudi takšni, ki so govorili, da je vse skupaj zgolj su- gestija. In vendarle je svoje zdravje s pomočjo vode našeJ tiKli nek pes in Stmad je nasprotnikom vmñ z pre- prosto ugotovitvijo: Mar ima tudi i>es sugestijo? Ljudje so trumoma vreli v Oixso. telje in možje so začeli iskati investi- torja, ki bi bil pripravljen pomagati in zgraditi toplice. Fajmošter je bü ves v ognju. Prihajale so ponudbe iz tujine, le pri nas ni niiiče hotel za- gristi v vabljivo, a še vedno jeieza- nesljivo« priiaco. Stmada je že postak) strah, da iz vseh njegovih naprezanj ne bo nič, ko se je klobčič vendarle začel odvijati. Duhovni oče Atomskih toplic, na- prednjak in zaveden Slovenec, Friderik Stmad, je srečen, da se je vse tako končalo. Srečen kljub temu, da ga niso povabili na otvoritev novega ho- tela, čepraiv je v župnišču le upal in čakal, da se ga bodo sp>omnili. čakal natanko tam, kjer je Geigerjefv števec najbolj razgrajal. Srečen tudi zaradi tega, ker je skozi vsa leta nenehno bodril može, s katerimi je delal in delil upe in. nemalokrat skorajda sam klonil. In vendarle »atomska voda« m edi- ni veliki boj podčetrteškega fajmo- štra. Tistega najhujšega je i2±>ojeval, ko so mu prepovedali govoriti sloven- sko, ko so rmi vsiljevali tujo misel in ga vabili v njemu t«jo bratovščino. 8. maja 1941 so ga zaradi napredne- ga mišljenja pregnali na Hrvatsko. Nemoi so vedeli, da je Stmad prire- jal doana koncerte, zbiral slovenske knjige, skupaj s svojimi pripravljal igrice in mlade učil ljubiti in spošto- vati materin jezik. Vse to so vedeli in zato je moral oditi. * Ustaško nastrojeni orehoa'ački go- spod župmik je klenega Slovenca iz Slovaiskih goric nagovarjal, naj bo prijatelj Nemcem, ustašem. Kako bi mogel biti, je tipko in na glas premi- šljeval pregnani kaplan in orehovačke- mu preroško odvrnil: Tudi vi boste prišli na vrsto. Odrinili so ga v Orehováci. Odiraj- žal je v Novi grad podravski in bil dober z ljudmi. Se sedaj ga prihajajo obiskovat. Že vedo zakaj. Ko so Nemci in ustaši odhajali, so vzeü na piko most. Toda Stmad je vedel, da ga bodo par- tiîzani še kako potrebovali na svojem pohodu proti severu, za premaganci. S pomočjo domačinov je prerezal zaži- galno vrvico in most je bü rešen. Vojska je odšla neovirano proti Ko- privnica, za ustaši in Nönoi, duhov- niku Frideriku Stmadu pa se je krad oddolžil ZA to veliko in nesebično delo: pred nedavnim je dobil prizna- nje družbenopolitičnih organizacáj. Kmalu za narodnoosvobodilno voj- sko je odromal iz pregnanstva ti*H priljubljeni kaplan, ki je pred leti prišel iz kraja na Slovenskem, za kate- rega tam doli na Hrvatskem še -slišali niso. Odšel je natanko v — Podče- trtek, k svojim zdravilnim vrelcem, ^jirat kamenje, iskat, nenehno iskat. 2idaj nastaja že druga geološka zbir- ka in tudi ta bo romala v šolo, govori navdušeno fajmošter, Id ne pozna miru. • Nekaj je našel, nekaij pomemimega. _ Morda bo to, kar ve zaenkrat le še i on, spet nekaj za njegove obsoteljske ljudi. Da bi boljše živeli. Se boljše. JasiK» je, da je tisto »nekaj« kamen, ki skriva v sebi rudo. Kakšen kamen? Tega Friderik Stmad ne iada. To je šele začetek. MILENKO STRASEK kemična, grafična in papirna industrija CELJE Razpisna komisija DS TOZD KEMIJA CEUE razpisuj e dela in naloge delavca s posebnimi pooblastUi in odgovornostmi VODJE SLUŽBE PRIPRAVE DELA Pogoji: — državljanstvo SFRJ in izpolnjevanje splošnih po- gojev, določenih z veljavnimi zakonskimi predpisi in samoupravnimi sporazumi, — visoka izobrazba, dipl. ing. kemijske tehnologije in najmanj 5 let ustreznih dfelovnih izkušenj ter zna- nje enega tujega jezika aktivno in enega pasivno, — potrebne organizacijske sposobnosti, — ustrezna ocena kreativnosti in uveljavljanje na- čela samoupravljanja in socialistične morale po 44. čl. družbenega dogovora o temeljih kadro'/ske poli- tike občine Celje, — predložitev obrazložitve svojih stališč do organi- zacije dela, glavne smeri vodstvenega delovanja in do razvijanja samoupravljanja. Dela in naloge so razpisane za 4 leta. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb razpisuj e dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovomostmi VODJE SPLOŠNEGA IN KADROV£tXEGA SEKTORJA Pogoji; — državljanstvo SFRJ in iqx)lnjevanje splošnih po- gojev, določenih z veljavnimi zakonskimi predpisi in samoupravnimi sporazumi, — visoka ah višja izobrazba ustrezne smeri in 5 delovnih izkušCTij, — potrebna organizacijska sposobnost, — ustrezna ocena lo-eativnosti in uveljavljanje nače- la samoupravljanja in socialistične morale po 44. čL družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike občine Celje, — predložitev obrazložitve svojih stališč do orçani- zacije dela, glavne smeri vodstvenega delovanja in do razvijanja samoupravljanja. Dela in naloge so razpisane za 4 leta. Komisija za delovna razmerja TOZD Kemija Celje objavlja naslednja prosta dela in naloge: STRUGAR I Pogoji: VK strugar in 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. KLJUČAVNIČAR I Pogoji: VK ključaraičar in 36 mesecev ustreznih de- lovnih izkušenj. STROJNI REZALEC Pogoji: KV kovinske stroke in 6 mesecev ustrezne delovne prakse. POMOČNIK VODJE PREČNEGA REZALCA AC Pogoji: K V kovinske, papime ali elektro stroke ali KV procesničar in 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. PLANER AC — 2 X Pogoji: višja šola kemijske, etoonomske smeri oe. ki- ženir organizacije dela in 48 mesecev ustreznih de- lovnüi izkušenj. TEHNOLOG II Pogoji: STS kemijske, papime aü strojne smeri tn 24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj; tečaj RE3'A in MTM, pasivno znanje angleškega jezika. Kandidati naj pošljejo ponudbe kadrovsko socialni službi Aera, Cuprijska 10, т 15 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v petnajstih dneh p>o sprejemu sklepa o i2±>ÌTi. ATLETIKA ROK ZMAGAL v Svici je bil troboj držav- nih reprezentanc ZRN B, Svi- ce in Jugoslavije med moški- mi ter Švice, Francije in Ju- goslavije med ženskami. Med jugoslovanskimi reprezentafi. ti je ponovno najbolj presene- til mladi Rok Kopitar, ki je dobil tek na 400 m ovire z novim državnim rekordom 50,10 in pri tem premagal če- trtega z zadnjega evropskega prvenstva ▼ Pragi domačina Meierja. To j« bila senzacija, ki jo redko doživimo. S tem reeultatom Rok trenutno aa- vzema deveto mesto v Evro- pi! Zanimiv je tudi podatek, da je letos štirikrat izboljšal državni rekord in t» vsak mesec enkrat! Brez dvoma ni treba ponovno poudariti, da gre za izyemen atletski talent, od katerega v prihodnjih le- tih upravičeno še veliko pri- čakujemo. Rok pa je zlasti z letošnjimi rezultati dokaeal, da bo igral pomembno violi- no prihodnje leto na MIS т Splitu in dve leti kasneje na olimpiadi т Moskvi. T. VRABL SE ENKRAT »NEIZPOLNJENE OBLJUBE« Na äanek »Neizpolnjene oloLjTJibe« je in ni moč odgo- voriftii, kajti pisec vprašuje, kako dolgo bomo še^ čakali na obljubljeni dolg. Kot obča. na me zanima, pa tudi nas v Krajevni skupnosti, ali so odgovorni pri trgovskem pod- jetju »MERX« Celje priprav- ljeni jasno spregovoriti v na- šem glasilu Novi tednik, kaj ozàroema kako je z pogodbeno obvezo in obljubo, ki je bila podpisana ob združitvi tr- govskega podjetja »Fužinar« s celjskim Merxom prvega ja- nuarja 1970. leta, o gradnji trgovskega lokala v Vitanju. Zavedamo se, da bi bila taka ti^vina za potrebe Vitanj- čanov nujna, vemo pa tudi, da pri prometu, ki ga ustvar- jajo zdajšnje štiri trgovske p>oölovalnice v Vitanju, tudi niso brez akumulacije. Prepričani smo, kot smo iz članka razbrali, da je vpra- šanje o neizpolnjeni obljubi namenjeno delovni organiza- ciji Merx Celje, oziroma te- mu kolektivu. Ta je namreč sprejel samoupravni sklep, da se trgovina v Vitanju pri- čne graditi, oziroma, da bo- rr» kupovali v novi trgovini naj(pozneje v letu 1971. Ta Merxova obljuba je zna- na ne samo občanom v kra- jevni skupnosti Vitanje, mar- več vsem ljudem v konjiški občini in še dlje naokrog. In naš odgovor, ker je bilo na ta račim iKrečenih že do- volj pikriJi, je tak: Moramo odkrito povedati, da ima Kra- jevna skupnost na voljo tista sredstva, ki jih zbira s po- močjo samoprispevka in da si nismo mogU privoščiti graditi že drugemu trgovske, mu podjetju lokal (primer bencinska črpalka). Ni nam- reč sprejemljivo, da bi ob velikih potrebah po objektih družbenega standarda, kot so šolski, vodovodi, elektrika, vrtec, kuiltumi dom, mrliška veža in še kaj namenili še sredstva za gradnjo trgov- skega lokala. Občani in delovne organi- zacije v našem kraju so za- vestno že v tretje izglasovali podaljšanje samoprispevka do leta 1982. Torej, smelo de. lamo in gradimo s samo- odipovedovanjem. In vemo, da bomo morali še veliko žrtvovati, da bomo prišli v korak z drugimi krajevnimi skuxMTOstmi. Zelena Itič aa Vitanje je zasvetila ob združitvi UNIOR iz Zreč s TKI Vitanje. Zdaj pričakujemo začetek gradnje nove tovarne v našem kra- ju. Tako bo tudi zagotovljen boljši kos kruha še dvesto- tim Vitanjčanom, ki so adaj na kmetijah po slabo donos- nih hribovitih predelih ali pa se morajo voziti na delo v Velenje ali C^lje. Za vse te se seveda delavnik podaljša za dobri dve uri. Kot se tega veselimo, tako s skrbjo gledamo na bodoči razvoj trgovine pri nas. Ni nam razimiljiv — morda mi s hribov nismo dorasli, da bi razumeli — način izvaja- nja dogovorov in samouprav- nih sklepov, ki jih spreje- majo samoupravni organi v delovnih organizacijah, kot tudi pri delovni organizaciji Merx Celje. In ne nazadnje, kako se je moglo zgoditi, da so odgo- vorni v delovni organizaciji Merx Celje celo pred občin- sko skupščino lani zagoto- vili, da je gradnja trgovske- ga objekta v Vitanju na pr- vem mestu, ko pa človek išče resnico zve, da je naša trgo- vina na listi za gradnjo na desetem a.li celo na enajstem mestu. Da je to res, da od teh obljub dalje rasejo Mer- xovi lokali, smo priče. Morda bodo adaj odgovorni tovariši pri Merx (ЗеЈје z do- kazano resnico in z več druž- bene odgovornosti le odgovo- rih na vprašanje pisca zapi- sa »Neizpolnjene obljube« in hkrati vsem občanom naše krajevne skupnosti, kako je z gradnjo nove trgovine v Vi- tanju. I*ri osebnih intervenci- jah predstavnikov Krajevne skupnosti so bile dane vedno najlepše obljube in prav vsak izgovor jim je prišel prav, tudi tisti, ki ga nekdo na repu prinese . .. Predsednik sveta KS Vitanje EDO FIJAVŽ UREDNIŠTVO: Pr%i odgo- vor na zastavljeno vprašanje je zdaj tu. Seveda odgovor, ki nič ali pa tudi nekaj jm)- ve. Da pa bi dobili zlasti ti- sti, ki v Vitanju čakajo na novo trgovino že nekaj let, le pojasnilo, kako je s to za- devo, prosimo odgovorno te- meljno organizacijo združene- ga dela pri Merxu, da po- jasni, kako je s to gnidnio. Že vnaprej hvala za sode- lovanje in seveda za odgovor. VEC VLJUDNOSTI Že večkrat sem vam name- ravala pisati. Toda, zdaj mo- ram, saj to, kar sem dožive- la pred kratkim, presega vse meje. Dne 21. avgusta sem ob 12.10 v Celju stopila v avto- bus za Mozirje. V službi sprevodnika je bil mlajši mo- ški z brki. Ne vem, kako se piše. Sicer pa to ni važno, pomembnejše je to, da se je obnašal kot lastnik avtobusa. Že v Celju ni bilo nekaj prav. Dan prej so se avto- busne vozne karte podražile. In tako sem slišala, da je neko dekle, bržčas dijakinja, pripomnilo, da bo zdaj težje plačevati mesečno vozovnico. Sprevodnik jo je ostro za- vrnil, češ, da ji četrtino ta- ko plačajo drugi, sama pa 'bo že nekaj primaknila. Mor- da je povedal prav, toda ton, ki ga je uporabljal, ni bil primeren za človeka, ki bi moral biti do ljudi vedno prijazen, vljuden. Pripeljali smo se do Šem- petra. Nekateri potniki, ki so sedeli zadaj so hoteli izsto- piti pri zadnjih vratih, kot je navada. Pa jih je sprevod- nik ostro zavrnil, da so iz- stopna vrata spredaj. Ker je nekaj ljudi stalo na sredini avtobusa, so se ti z zadnje- ga dela morali preriniti mi- mo njih. To ni biLo tako hu- do. Huje je bilo to, da so že pri naslednji postaji pot- niki lahko izstopaU tudi za- daj in tako je šlo vso pot, ki sem jo opravila. če hoče sprevodnik uvelja- viti red, mora biti dosleden. Za vse enako. Zakaj niso vsi potniki izstopali pri spred- njih vratih? Poznam ljudi, ki se rajši vozijo z drugimi av- tobusi, samo da se izognejo temu sprevodniku. Zakaj Iz- letnik zaradi tega nič ne ukrene? M. K. UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno. Pisala ga je pot- nica in na koncu pripisala: Prosim, če me podpišete sa- mo z začetnicami, ne bi rada sitnosti zaradi resnice! Prepričani smo, da zaradi te resnice ne boste imeli te- žav. Nasprotno, kolektiv Iz- letnika bi vam lahko bil hva- ležen za to opozorilo, saj se v poti jet ju zares trudijo, da bi bilo na vseh алЧоћи81ћ vse tako, kot bi moralo biti. SLABA CESTA Prebivalci vasice Kale, na hribu nad kraško jarno Pe- kel, nedaleč od Šempetra v Savinjski dolini, si ne želijo samo asfaltirane ceste, mar- več tudi vodovoda. Ko nasta- ne suho obdobje, jim zmanj- ka vode. Tedaj jo morajo v cástemah voziti od drugod. Kale je prijetna vasica nad jamo Pekel. Marsikaterega obiskovalca jame zanese pot, da krene naprej po hribu. Ko pa nekateri ugotovijo, da oesta naprej ni več asfaltira- na, se razočarani obrnejo na- zaj. Nekateri pa kljub luk- njam Ш kljub premetavanju avtomobila vztrajajo do kon- ca. Ni jim žal. Tu, po tej ce- sti, si pač voda ob vsakem nalivu išče ix>t navzdol. Te dni urejajo cesto, ki po- vezuje Kale s Ponikvo. Kaj pa naša cesta, v našo vas? Ne zdi se mi prav, da se kra- jevna skupnost tako malo za- nima za to vprašanje. Delo bd morali začeti čimprej, da bd bilo končano do zime. M. Š. UREDNIŠTVO: Resnica je prav gotovo na vaši strani. Tudi želja, da bi čimprej do- bili asfalt in vodovod. Ta za- hteva je več kot upravičena. Toda, na nekaj bi vas radi opozorili. Jezite se na krajev- no skupnost. Toda, kaj je kra,jevna skupnost in kdo je sestavlja? Ali ste morda v vasi sprožili akcijo za uredi- ter cestnega in vodovodnega vprašanja? Ste bili vaščani za to akcijo enotni? Ste se od- ločili tudi za samoprispevek, skratka za lasten delež pri ureditvi teh dveh vprašanj? če ste ravnali tako, potem bi najbrž tudi kra,)evna skupnost ne mogla ostati ra\Tiodušna, seveda v kolikor ste ta dela tudi pravočasno narčtovali in jim zagotovili sredstva tudi s te strani. Samo od sebe ne pride nič. Tudi rešitev tega problema ne. Zato vam pred- lagamo najprej akcijo v vasi in potem start na krajevno skupnost. NA A¥TOIiySN! PROGI CELJE-SVETINA že dlje časa prebiram No- vi tednik, čeprav nisem na- ročnica, komaj čakam četrt- ka, da pohitim h kiosku in ga kupim. V Novem tedniku najdem veliko zanimivega. Najbolj všeč pa mi je rubrika Pisma. Nikoli nisem mislila, da bom tudi jaz kdaj pisala v to rubriko, a vendar ne mo- rem mimo nekulturnega ob- našanja sprevodnika Izletni- kovega avtobusa na progi Ce- lje—Svetina—Celjska koča. Večkrat se vozim s tem avto- busom in opažam, kako spre- vodnik neprimerno ogovarja potnike. Dogodilo se je, da se je postavil med sedeže in za- čel rigati, kot bi hotel bru- hati. Ko vstopajo in izstopajo starejši potniki, mu ne pride na misel, da bi jim pomagal. Zato pa večkrat padajo pri- pombe na račim tistih, ki iz- stopajo. Pogosto se tudi dogaja, da zjutraj ob 6.20 voznik ustavi vozilo pri gostilni Pungart in jo oba mahneta v lokal. Tega bi sd med delOTOim časom ne srñela privoščiti. Na Svetino in do Celjske koče se vozi veliko ljudi, do- sti turistov in vsi ti opazu- jejo nemogoče sprevodriikovo vedenje. ESTRA HITRA POMOČ Sem rudarski upokojenec. Zbolel sem in dobil visoko temperaturo. V rani jutranji uri sem iskal zdravnikovo po- moč. In sem jo dobil. Tako rekoč iz spanja sem pyoklical zdravnico v Kozjem, Branko Bilič. Prihitela je in mi se- veda pomagala. S tem pismom bi se ji rad zahvalil za izredno pozornost in hitro pomoč, saj me je morda rešila najhujšega. IVAN MLINARIC Vrenska gorca. Kozje 110 LET ŽALSKEGA TABORA 10.000 1. OSREDNJA PROSLAVA BO NA 2 Pretekli teden so v Žalcu sklicali tiskovno konfemco, na kateri so novinarji sezna- nili s potekom priprav na praznovanje 110-letnice žal- skega tabora, ki je bil drugi po vrsti v Sloveniji, mesec dni po tistem v Ljutomeru. V mnogočem je tabor pri- speval h krepitvi narodne za- vesti in boju proti nemšku- tarstvu, zahteval pa je tudi spremembe v kulturi in šol- stvu, da nekaterih ekonom- skih zahtev niti ne omenja- mo. Pred 110 leti se je v Žal- cu zbralo kakšnih petnajst tisoč ljudi, precej tudi iz industrijskih središč oziro- ma velikih mest, kjer je bilo najhujše nemškutarstvo. Ni naključje torej, da je bilo takrat med udeleženci tudi precej Celjanov, Trboveljča- nov, pa tudi delavcev iz ta- kratnih tovarn v Preboldu in Libojah. Med njimi je bilo tudi kakšnih tisoč predstav- nikov napredne slovenske in- teligence. Sicer pa je razum- ljivo, da je bilo največ kme- tov. Kot nam je povedal pred- sednik žalske občinske skup- ščine Vlado Gorišek, so pri- prave na praznovanje dobro potekale. Pri OK SZDL so ustanovili posebn odbor, ki je zadolžen za izvedbo pro- slave, za posamezna področja pa poskrbe pododbori. Naj- več bo v tem mesecu seveda kulturnih prireditev. V let- nem gledališču Limberk se bodo z Desetim bratom prav jutri predstavili člani SNG iz Maribora, jutri pa bodo odprli v novi osnovni šoli razstavo slovenskega tabora ter razstavo posvečeno le- tošnjim planinskim jubile- jem. V naslednjih dneh se bodo v več krajih Savinjske doline zvrstile še druge pri- reditve. Omeniti velja koncer- te Slovenskega okteta in Uči- teljskega pevskega zbora Slo- venije, godb na pihala ter pevskih zborov. Manjkalo ne bo športnih prireditev, še posebej pa velja omeniti ot- voritev osnovnošolskega cen- tra v Žalcu ter kulturnega doma na Vranskem. Osrednja proslaav bo v ne- deljo, 24. tega meseca, kjer bo imel osrednji govor izvr- šni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Roje. V kultm programu bodo nastopili citatorji, združeni pevski ri ter godbe na pihala. V vorki bo sodelovalo kai 1500 pionirjev, mladincem bornikov, planincev, špo kov, lovcev... Organizatorji рг1бакц da se bo na stadionu zli okrog 10.000 ljudi. Sicet popoldne pripravljajo še MONI KOVAČli NAST o mladi pevki Moni S čič se za.dnje čase kar I cej govori. Nekateri jo ' nujejo kot osvežitev s!« ske zabavne glasbe, ^ spet ji očitajo pomanjï pevskih kvalitet. Preteže čina pa je z njenim P^i vendarle zadovoljna. V kratkem klepetu m natrosila kup zanimiv'osć več pa njena zgovorna Moni bo nastopila na S' ski popevki s Hrušov^ in Velkaverhovo pesrtif^ prepeva o mavrici, na ^ skem festivalu bo oi^'- skušala osvojiti z Osn^^. koji nešto znači. Tu ј^ -j sta drugih nastopov ii^^j koli se pojavi Moni prevzame svoje poslJ- SPORED ODU. DO 20. 9.1978 Četrtek, 14. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni coctail, 9Л0 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, l'J,30 V če- trtek z vami (vmes ob 17.00 kronika), 17.45 Zabavni globvis, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 15. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 17.30 Turistična oddaja, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaklju- ček sporeda. Sobota, 16. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni coctail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17,30 Filmski sprehodi, 17.45 Vrtiljak melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 17. 9.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Onkraj srebrne črte, 10.45 Kekčevi prijatelji, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni glo- bus, 12.00 čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 18. 9.: 8.10: Poročila, 8.15 Poletni coctail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17,00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 19. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni coctail, 9.00 Zaključek dopoldan^ega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in po2)dravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.(W Za- ključek sporeda. Sreda, 20. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni coctail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Žabami glo- bus, 17.00 Kronika. 17.15 Vrtiljak melodij, 17.30 Aktu- alno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek spo- reda. mo glasbeno prireditev s esom in sodelovanjem ne- ij ansamblov, pevcev in imoristov. Seveda si vsega tega ne bi logli predstavljati brez de- irja, ki ga je prispevalo Iruženo delo iz vse občine, katere samoupravne inte- rne skupnosti (TKS, KS) I tudi sama žalska krajev- I skupnost. J. V. CELJU 'Jlavnem moške). Sicer pa ' pogovor v glavnem tekel '»jemo mamo, ki je brez rojen manager. Razka- mi albume z Moniktnih ^topov po Nemčiji, Avstri- ji celo Ameriki. Moni se je ^pogovor le tu in tam vple- ^ot bi trenil sta mi\iili dve fi in pol in posloviti smo se "^rali. Naslednjega dne je J®^ nastop v Avstriji v Še predno sem odšel, ' pozabila omeniti, naj v nje- imenu pozdravim bral- Novega ednika. In še njen Jov: MONI KOVACIC, «^ijska 23, Ljubljana. F. G. STRELJANJE: pTRELCI NA PLAN letos bo strelska dru- ^ Celje organizirala odpr- C prvenstvo Celja v strelja- P z malokalibrsko in zrač- ^ Puško. To bo že zdaj četr. tekmovanje, ki jj^o leto privabi več strel- Ij^ ® to tistih, ki se s stre- j. jem sicer ne ukvarjajo re- Ij^in sistematično. Letošnje Rovanje bo od danes (če- do nedelje in to vsako íltj^'^ne na strelišču na Gri- najboljše ie organi- ^^tudi tokrat pripravil na- T. V. NAŠ KRAJ GORNJI GRAD: OBNOVA STARE SOLE Učenci gomjegrajske osnovne šole so dek) v novem šolskem letu pričeli v novih prostorih, v prizidku aLi kar novi šoli, ki so jo zgradili s sredstvi občinskega samoprispevka. V doseda- njem hramu učenosti pa so pričeli s temeljito adaptacijo. Račimajo, da bo- do ta dela končali v januarju prihod- njega leta in tako bodo novi prizidek ter obnovljeno staro šolsko poslopje izročili namenu ob koncu prireditev kulturnega tedna Gornje Savinjske do- line, se pravi na začetku februarja. MB CELJE - GIMNAZIJA: PEVCI V MAKARSKO Nocoj bodo pevci Mladinskega me- šanega pevskega zbora ce'ijske Gimna- zije zložili svojo kramo v potovalke in ha-jd proti morju. Vae ima, da bi šH zraven? Morje je res morje, toda tokrat bo vzdušje v avtokampu v Ma- karski precej delovno. Pevci gredo na petdnevne priprave. Zato vaje dopoldne in popoldne niso mačji kašelj in mor- je bo prišlo kar prav. Morda se bo kdo vprašal, zakaj ri- nejo ravno na morje. Ali ne bi raje ostali doma in hodili v šolo, vaje pa imeli po pouku? Res, da bodo zamu- dili nekaj ur pouka, toda, napravili bodo gotovo veliko več, kot bi se to dalo v šoli. Njihov cilj je namreč ja- sen — ubraniti je treba drugo mesto na lanskem mladinskem pevskem fe- stivalu. Prihodnje leto bo v Celju spet velika pevska manifestacija mladih. In pevski zbor celjskö gimnazije ima do te prireditve svojo obveznost. Poleg tega so tu novi pevci, ki se morajo v delo vživeti. Zaželimo jim srečno pot in čim večji uspeh na mladinskem pevskem festivalu prihodnje leto! TATJANA PODGORŠEK SiüARTNO OB PAKI: TRI NOVICE OBISK IZ SRBIJE — Zadnjo sobo- to so nas obiskali borci NOB iz No- vega sela pri Vmjački Banji, ki so tako vrnili predlanski obisik našim predstavnikom krajevne skupnosti. Pri- šlo je več kot štirideset borcev, katere so šmarčani sprejeli pred spornönikom padlih junakov. Zatem so jih odpeljali v lovsko kočo v Skomem, kjer je büa večerja. Gostje iz Srbije so se v našem kraju dobro počutili. Prespali so pri domačinili, članih Zveze borcev in zjutraj srečni zapuščali Šmartno v želji, da bi bilo takšnih srečanj še več. KLUBSKI PROSTORI — Naši upo- kojenci so zadnjo nedeljo odprli nove klubske prostore, kjetr se bodo odslej lahko zbirali in gojili različne oblike družbenega življenja. Večji prostor je namenjen bifeju, ki je odprt ob sre- dah od 7. do 22. ure, ob sobotah od 14. do 22. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Otvoritev so povezali s kul- turnim programom, pri katerem so sodelovali pevci, folklorna skupina in mladi recitatorji. Ko so si navzoči po otvoritvi ogledali prostore, so biLi nad- vse zadovoljni, kajti vso oprömo in obnovo prostorov so krili z lastnimi sredstvi. Čestitamo! VELIKO R02 — Zadnja leta opa- žamo v šmartnem ob Paki lep паррз- dek v olepšan j u hiš in kraja samega. Le malo je hiš, ki nimajo nobene rože na oknih, zato pa je dosti več tistih, ki imajo polno cvetic. Ce bi izbirali med posameznimi hišami v vasi, bi brez dvoma zaslužila priznanje hiša in vrt naše frizerke. ZORKO KOTNIK ŠENTVID PRI GROBELNEM: SREČANJE ABRAHAMOVCEV Krajevna skupnost Šentvid pri Gro- belnem je organizirala slavnostni spre- jem vseh abrahamov'cev, občanov ro- jenih 1928. leta. Od 47 s« jih je spre- jema udeležilo 36. Vse petdesetletnike je v imenu kra- jevne samouprave pozdravil Vanek Žo- gam. S solznimi očmi je poudaril, da so takšna srečanja nujna in prijetna, saj se mnogi po končani osnovni šoli niso več videli. Zato ni naključje, da so se tudi težko spoznali. Toda, po- tem je bilo veselje toliko večje. Za srečanje je mladinska organiza- cija pripravila kulturni program o pre- hojeni poti petdesetih let, lovski kvin- tet »Log« pa je poskrbel za prijetno razpoloženje. Srečanje je potekalo v dobrem oo- čutju, zato ni naključje, če so predla- gali, da naj bi se ta tradicija v Šent- vidu ohranila tudi za naslednje abra- hamovce. Sicer pa so za spomin pn,'ega sre- čanja petdesetletnikov pripravili poseb- na odličja, ki bodo lep in trajen spo- min. I. 2. LJUBECNA: PLAN 00 KONCA LETA V krajevni skupnosti Ljubečna ee je po nekajmesečnem mrtvilu znova premaknilo. Na zadnjem sestanku sve- ta krajevne skupnosti so se dogovorili, da bodo skušali do konca leta urediti še nekatere pomembne stvari. Tako so imenovali režijski odbor za vodo- vod proti Začretu in za priključitev na vodovod, ki pelje proti šoli. Skušali pa bodo urediti tudi problem prosto- rov za mlade in ši>ortnike. Razpravljali so tudi o gradnji referendum skega vitca v Ljubečni in seveda o onesna- ženju okolja. V tem perečem proble- mu so ugotovili, da na njihovem po- dročju ni glavni onesnaževalec »Liu- bečna« ampak tudi druga celjska indu- strija, saj vetrovi v glavnem vedno pihajo v smeri jugozahod-severovzhod. Zadovoljni pa so s prizadevanjem DO Ljubečna, ki si že dalj časa prizadeva, da bi čimmanj onesnaževala okolje. Vse kaže, da se v Ljubečni stvari le premikajo. Ce smo pred meseci za- pisali, da ni v Ljubečni nič nov^, lahko sedaj zabeležimo, da so uvodni koraki v nekatere novosti napravljeni. Med te sodijo tudi stalne uradne ure vsak torek od 18.—20. ure in vsako ne- deljo od &—11 ure. V teh dneh so v novih prostorih krajevne skupnosti nad gasilskim domom pi-edstavndki, ki sku- šajo tako približati delo krajevne skup- nosti krajanom. M. BRECL NAZARJE: LEP USPEH Letošnje republiško tekmovanje gozdnih delavcev je büo ob koncu prejšnjega tedna v Novem mestu. So- delovalo je štirinajst ekip Gozdnih go- spodarstev z blizu osemdesetimi tek- movalci, gozdnimi delavci. Ekipa Gozdnega gospodarstva Na- zarje je zasedla odlično drugo mesto za Tolminom in pred Bledom ter dru- gimi. Med ix)samezniki pa se je na zmagovalni ode'r povzpel Slavko Volar, član kolektiva GG Nazarje. MB VELENJE: »EVROPA PLESE 78« Velenje je doslej organizirao že osem plefenih turnirjev. V soboto, 16. t. m. bo na vrsti deveti. Tokrat prvič v Rdeči dvorani, ki je tudi pri- reditelj velike plesne prireditve. Na turnirju »Evropa pleše 78« se bodo zbrali plesni pari iz desetih evropskih držav: Anglije, Škotske, Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, Nemške de- mokratične republike, Italije, Avstralije in seveda Jugoslavije. Turnir bo samo en dan in to v latinsko-ameriških in standardnih plesih. Prireditelj velike plesne prireditve je Rdeča dvorana, izvedbo pva je pre- vzela Plesna zveza Slovenije. Letošnji turnir organizira stari zna- nec Velenja, dolgoletni plesaleč Fredi Novak, ki kot predsednik Plesne zve- ze Slovenije skupaj s turističnim dru- štvom Velenje želi, da sdcer tradicio- nalna velenjska prireditev »Evropa pleše« znova oživi. Tembolj, ker so zdaj z veliko pokrito dvorano tudi vsi pogoji za najboljšo izvedbo takšnega tekmovanja. Plesne pare na turnirju bo ocenje- val mednarodni sodniški zbor, igral pa bo Privškov ansambel, ki bo popestril plesno prireditev z nastopom znanih pevcev zabavne glasbe. KAJ POGREŠAJO POLZELANI Polzela je prav gotovo eden izmed na.iboIj ureje- nih krajev v žalski občnii. Vseeno pa je še mnogo stvari, ki bi jih takšen kraj potreboval. iVapoiili smo se med Polzelane, ter jih pred dnevi povprašali, kaj l>ogrešajo. EDI ŠUSTER: »škoda je, da kraj kot je Polze- la, ki šteje več kot tri ti- soč prebivalcev in je eno izmed najmočnejših indu- strijskih središč v žalski občini, nima kakšnega tr- govsko-gostinskega centra. Potrebovali bi sodobno blagovnico, kjer bi človek lahko na enem mestu-do- bil vse, pa tudi restavra- cijo, oziroma gostinski obrat, kjer bi se dala do- biti topla hrana. Zaenkrat je na Polzeli kaj takega skorajda mogoče.« SLAVKO RESNIK: »Že leta govorimo na Polzeli, da bomo dobili nov šport- tio-rekreacijski center. Zad- nje čase je s tem v zvezi vse utihnilo. Delavec je danes rekreacije zares po- treben, na Polzeli pa je s tem bolj klavrno. Imam pa občutek, da bi lahko marsikaj naredili tudi na krajevni skupnosti. Zdi se mi, da se tam preveč ukvarjajo le z gradnjami cestnih odsekov. So še druge stvari!« HEDVIKA PODLESNIK: »Na Polzeli se že vrsto let srečujemo s proble- mom pitne vode. Vsako le- to je slabše s tem, pa če- prav se tu, kjer stanujem jaz, nad tem se ne smem ne vem kako pritoževati. Je pa včasih pritisk vode tako slab, da je treba kar precej časa čakati, da se napolni dvolitrski lonec. Pa tudi kakšno novo bla- govnico bi potrebovali.« STANKO NOVAK: »Mla- di pravzaprav ničesar ne pogrešamo. Lepo pa bi bi- lo, če bi ustanovili v kra- ju mladinski pevski zbor. Na Polzeli res obstoja več pevskih zborov, toda le za starejše. Prepričan sem, da bi bilo dosti zanimanja tu- di, če bi se pri Svobodi odločili za mladinski pev- ski zbor. Kar precej pri- jateljev imam, ki bi z ve- seljem prepevali. STANKO EMERŠIC: »Na Polzeli nas moti, da v za- zidalnih okoliših ne dobi- mo cest. Ne vem zakaj, saj vendar plačujemo pri- spevek za mestno zemlji- šče. Sicer pa nam še mar- sikaj manjka. Mislim na nekatere trgovske objekte, prav bi bilo, ko bi dobili primeren gostinski obrat in urediti bi morali vpra- šanje v zvezi s preskrbo pitne vode.« Polzelanii se torej nad marsičem pritožujejo. Mar- sikaj upravičeno pogrešajo. Vseeno pa si je treba priznati, da kraj ne bi bil tako urejen, tako razvit, če tu ne bi bilo industrije. Še zlasti mislimo tu na tovarno nogavic, ki s krajem dobesedno živi in prav sodelovanje s TNP in кгајетоо skupnostjo bi lahko marsikomu služilo za vzgled, še zlasti tam, kjer lju- dje žive v dvojni vlogi. V združenem delu pozabljajo na potrebe v kraju, ko pa mso v službi, želijo imeti marsikaj. Sicer pa — prepričani smo, da bodo tudi Polzelani kmalu dobili tisto, kar pvogrešajo. Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR 14. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 14. september ig^j KMEČKI TURIZEM PRIVABLJA TUJCE JE OB PRIHODU V JUGOSLAVIJO REKEL MR. RALPH KILBY Na svoje zadnje delovno re- portažno potepanje v avgustu sem povabil še kolego Tonija Skerbca, ki je vešč anglešči- ne. Pa sva jo mahnila tja, kjer sva se nadejala, da bova v mirnem okoiju in domač- nostnem vzdušju kmečkega turizma v novinarskem smi- slu »našla kaj za pod zob«. Družino Ralpha Kilbyja iz mesta Bedford, ki je kakšnih 80 kilometrov severno od Lon- dona, sva našla v tipično an- gleškem času za zajtrkovanje pri Trkljih v Gornjem gradu. Potem, ko sva se opravičila za motenje miru, po katerega so prišli tako od daleč, je stekel prav prisrčen in dolg pogovor o vsem mogočem. Verjetno že tako dolg an- gleški zajtrk sva midva še po- daljšala. No, pomembno je bilo predvsem to, da smo sd bili drug drugemu všeč in no- beden ni pogledoval na uro. Res je, da je Ralph Kilby že dobrih dvajset let poročen z naišo rojakinjo. Njegova so- proga Danica je profesorica matematike in fizike na bed- fordski gimnaziji. Pred mno- gimi leti se je šla študij slio izpopolnjevati v Anglijo in na- šli sta se sorodni duši. Da je ta zveza dobro uspevala, pri- čajo tri hčere, od katerih naj- starejša je ostala v Angliji za- radi študijskih obveznosti, pač pa sta naše kraje in l.'u- di z odprtimi očmi prišla spo- znavati 16-letna Lesley in 14-ltítna Alisone. »Mir, lepo okolje, narava in nekomplicirana skupnast — to so stvari, ki me privlačijo pri vas,« je nadaljeval Ralpn Kilby, sicer visok uradnik so cialnega varstva. Morda sTo- nijem njegovih zadnjih besed nisva najbolje dojela, saj nama na primer obvtôôanje v delegatskem sistemu ne nudi dovolj spoznanj o ne- kompliciranosti naše skupno- sti. Pa o tem seveda nis\'a razmišljala glasno! Glasno pa je povedala svo- je misU Danica Kilby: »Po- mislite, po tolikih letih pri- hajanja v Jugoslavijo je moj rnož letos prvič vzkliknil — pa smo spet doma, ko smo prevozili avstrijsko-jugoslo- vansko mejo«. Ne morem reči zagotovo, če se ji je tisti hip kaj vlage našlo v očeh. Ne- kaj, kot bi pomenilo rahel trepet v besedah, pa je le bilo. V to sem prepričan še danes. Se midva sva sklenila pogo- vor v drugo smer — na Kil- byjev mlajši rod. »S sovrstniki naši dekleti še nista našli stikov. In če- prav je tukaj bolj mirno, jima ni dolgčas. Saj vsak dan naredimo kakšen izlet in za- nimivosti ter lepot je vsepov- sod dovolj«, je nadaljevala kar mama in dodala: »Sicer pa v disko tako ne zahajata niti v Angliji, bolj sta usmer- jeni v šport in obema z mo- žem je kar prav. Morda üo Alisone celo telovadna učite- ljica In smo navrgli besed še o šolskih sistemih, socialnih službah, — pxolitike tudi ni- smo obšli, o čudoiiti tradici- ji naših kmečkih gospodinj, da nadvse lepo poskrbijo za rože okrog doma. Pa še fo- ':ogr^irali smo se nekaj časa in se prijateljsko poslovili. »Do vidženja«, se je poslo- vil Ralîrfî Kilby. To je pome- nilo, da se drugo leto spet vidimo in še nekaj pravih An- gležev bo zraven. »So long«, sva ј1гх'д vrnila še midva sko- zi okno avtomobila in se od- peljala v sončni opoldan. MITJA UMNIK Kilbyjevi s sorodnicama in gospodinjo Tončko v Gornjem gradu. Vili Spat — predsednik ob- činske gasilske zveze Celje Anton Sentojnik — poveljnik občinske gasilske z>eze Celje Franc Stingi — poveljnik GD Ljubečna POVEDALI SO BREZ PRESENEČENJ VEDNO PRIPRAVLJENI V LJUBEČNI Na vaji gasilcev in pre- vzemu gasilskega avtomobi- la v Ljubečni se je zbralo več desetin gasilcev. Med drugimi smo srečali pod- predsednika gasilske zveze Slovenije in predsednika ob- činske zveze Celje Vihja Spata, poveljnika celjske ob- činske gasilske zveze in se- kretarja SIS za požarno var- nost Celje Antona Sentočni- ka in poveljnika domačih gasilcev Franca štiglica. Za- prosili smo jih za nekaj be- sed o gasilstvu, o uspešnosti vaje v I^jubečni in o novi pridobitvi za gasilce v Lju- bečni. Povedali so nam: VILI ŠPAT: .>Sprejem no- vega zakona o gasilstvu in ustanovitev SIS za varstvo pred požari je že obrodil prve sadove. Sedaj lahko tu- di boljše planiramo, saj ima- mo zagotovljena sredstva za •ialjnji razvoj. 2e prvo le- to smo naredili ogromno. Kupili smo sedem novih av- tomobilov, eden med njimi je tudi ta v Ljubečni. Zakr- pali smo najnujnejšo opre- mo. Pripravljamo pa se še na nakup gasilske lestve in posebnega vozila. S podob- no skrbjo bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Se- veda pa bomo še večjo skrb namenili strokovnemu uspo- sabljanju gasilcev in delav- cev v vseh celjskih delovnih organizacijah. Se posebej pa se moramo opremiti za ke- mijska gašenja saj je ta in- dustrija med pomembnejši- mi T Celju in okolici.« ANTON SENTOČNIK:y)Ya.- ja v Ljubečni je dobro us- pela. Posebej še zato ker je bila nenapovedana. Gasilci niso vedeli na kakšnem ob- jektu je »izbruhnil« ogenj. Znova se je pokazala gasil- ska izdajdljivost. S takimi vajami se zares dobro uspo- sabljamo. Opaziti je, da so gasilci preveč »vneti« za ga- šenje in veliko preveč dela- jo po lastni zamisli, pozab- ljajo pa na komando poža- rišča. Ko bomo odpravili še to pomanjkljivost, bomo v posredovanju še hitrejši in kvalitetnejši. Pomembno pa je dobro sodelovanje med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci.« frac šTINGL: »Gasüci v Ljubečni smo doživeli še en lep trenutek. V garažo smo dobih avto. za katerega upa- mo, da ga ne bo treba ve- likokrat uporabiti v nesre- čah. želimo si še, da bi do- bili še avtocisterno. öe nam bo to ob pomoči SIS, de- lovne organizacije Ljubečna, krajevne skupnosti in naših članov uspelo, potem bomo zares dobro pripravljeni za pomoč v morebitnih nesre- čah.« Vsi trije so v svojih be- sedah podčrtali vedno več- je razumevanje za gasilce. To je tudi prav, saj so šte^ vilni prostovoljni gasilci ob poklicnih gasilcih vedno pri- pravljeni priskočiti na po- moč v nesreči. Da pa je nji- hova pomoč uspešna, mora- jo biti tudi dobro in primer- no opremljeni. Korak k te- mu je tudi nov avto v Lju- bečni, m. brecl NNSva PI.âE: JOŽE PETEK Pred tedni smo lahko prebrali v slovenskem časni- ku, kako države evropske gospodarske skupnosti že načrtujejo oskrbo z mesom za prihodnje leto. Kec njihovi kmetovalci imajo manj plemenskih svinj ki krav kot prejšnje leto, bodo v prihodnjem priredili manj pitancev. Pripraviti je treba vse potrebno, da bo manjkajoče meso pravočasno dotekalo iz uvoza in preprečilo navijanje cen. V jugoslovanskih časopisih smo pred kratkim tudi lahko prebrali, da so nekatere kmeiüjske organizacije ponudile klavnicam več 1000 pujskov iz kooperacijske reje, ker jih nihče ni hotel prevzeti za pitanje. Zaradi nizke cene pujskov so že poklali vehko plemenskih svinj. Tudi pri nas se pujski slabo prodajajo, saj jih mnogi kmetovalci nameravajo pitati le za lastne po- trebe. Medtem, ko večina še meni, da je pitanih prašičev preveč, prva znamenja že napovedujejo, da bo kmaiu lahko začelo zmanjkovati tudi svinine. Zmanjšan dotok turistov v jesenskih mesecih bo pomanjkanje lahko nekoUko odložil, a ne povsem odpravil. Omejitve pri pitanju so šle že predaleč, da bi se izognili pomanj- kanju v bližnji prihodnosti. Podatki klavnic v Vojvodini kažejo, da so kmeto- valci začeli močno omejevati pitanje prašičev takoj, ko ni bilo kupcev za vse pitance, torej že v аргДи. Po štirih mesecih se je v avgustu odkup že zmanjšal za okrog 20 odstotkov od povprečja prejšnjih me- secev. šele ob tem zmanjšanju so se klavnice lotile na- črtnejše oskrbe s pitanimi prašiči za prihodnje me- sece. Odkupno ceno ro zvišale za okrog 2 din pri kilo- gramu žive teže. Nekatere so s pogodbo pripravljene jamčiti rejcem 22,50 do 22,80 din za 1 kg mesnega pd- t anega prašiča. Dnevna odkupna cena bo verjetno še višja. Bo to dovolj? Koruza je draga, so pa pujski še zelo poceni. Iz tega bi se lahko kaj naučili. Prvič, da brez do- govarjanja — pogodbenega sodelovanja — nd načrtne proizvodnje, ne trdnih cen. Drugič, da so posamezni ciklusi — krogi, ko se razvoj vrne na izhodiščno točko in se izmenoma ponavljata pirevelika ponudba in po- manjkanje — prašičereja krajši kot pred leti. Celo zelo kratki. Kdor bi takrat, ko so živinorejci začeJi biti plat zvona, ker nd bilo kupcev za pitane prašiče, * odkupna cena р>а je začela p«.dati, napolniti svoje pi- tališče s pujski, bi zdaj pitance dobro prodal. Tudi pujski se bodo kmalu bolje prodajali kot zdaj. Seveda, če bi vsi rejci prašičev storili tako, ne bi bilo prav. Pitanih prašičev in plemenskih svinj bi bilo še vedno preveč. Ni pa bilo prav niti to, da je preveč živinorejcev omejilo pitanje in rejo plemenskih svinj. Tako se zgodi vedno, kadar odloča vsak po svoje, ne da bi vedeli drug za drugega, kaj kdo po- čenja. Sicer pa, aU kdo sploh ve, koliko pujskov in plemenskih svinj je v vseh hlevih jugoslovanskih kmetovalcev? Trg je prepozen kazalec za dobro na- črtovanje. CELJE OBISK ZDRAVSTVENIH DELAVCEV IZ ĆUPRIJE v preteklem tednu je pri- spela na obisk v Ceije 45- članska delegacija zdravstve- nih delavcev iz pobratene Ćuprije. Sprejem pred vhodom v celjsko bolnišnico je bil pri- srčen, sprejeli so jih s pet- jem otrocd Prve celjske čete. V imenu zdravstvenih delav- cev iz Celja jih je pozdravil dr. Matjaž Lovšin, v imenu občinskega sindikalnega sve- ta pa predsednik Stane Mele, ki je poudaril izredno pozi- tivno menjavo izkušenj. Ge- neralni direktor Bemi Strm- čnik pa je zdravstvenim de- lavcem iz ćuprije orisal or- ganizacijo in delo zdravstve- nega centra v Celju. Gostje iz Ćuprije so se pri nas zadržali tri dni. Ta čas so izkoristi'lá za izmenjavo medsebojnih izkušenj in za oglede naših najbližjih turi- stičnih krajev. Ogledali so si tudi železarno štore. Roga- ško Slatino, Kidričevo rojst- no hišo, Kumrovec in zdrav- stveno postajo v Podčetrtku. »To, že tretje srečanje med zdravstvenimi delavci teh dveh centrov, je vsekakor srečanje, ki bo znova pripo- moglo k izmenjavi izkušenj in ne nazadnje bo znova obu- dilo prijateljske in bratske odnose. Nikoli ne smemo ob takih trenutkih pK)zabiti na nesebično pomoč, ki so jo ravno Celjanom in prebival- cem iz okolice Celja kakor tudi vsem drugim izseljen- cem, nesebično ponudili v ve- liki meri krajani ćuprije v najtežjih dneh naše zgodovi- ne. Vsi, ki so te trenutke do- živeli, jih ne bodo in jih ne smejo nikoli pozabiti. Ravno zato ni naključje, da je pri- šlo do srečanja med ćuprijo in Celjem, srečanja, ki ni samo to, t^nveč n^aj gloJv Ijega, nekaj, kar je premalo, da izrazimo samo z beseda- mi, so poudarili zdravstveni delavci sami. Z3>ENKA STOPAB SREČANJE INVALIDOV: NA POTEZI V soboto, v preteklem te- dnu je bdlo v domu železar- jev na Teharjih družabno srečanje delovnih invalidov, ki so zaposleni v slovenskih železarnah: Jesenice, Ravne, štore. Na to srečanje so bi- li povabljeni tudi invalidi iz ostalih delovnih organizacij, ki so združene v slovenskih železarnah: iz Plamena v Kro- pd. Verige v Lescah, Tovile v Ljubljani in Žične v Ceiju. Srečanja se je udeležilo 320 invalidov, ki so se pome- rili v streljanju, kaljanju in šahiranju. Zbrane udeležence sta poadravila predsednik ko- lektivnega poslovodnega od- bora ing. Dušan Bumik in predsednik društva invalidov Celje Ludvik Pregelj. Sestal se je tudi koordinacijski od- bor, s ciljem, da se aktivi us- tano\'ijo tam, kjer jih še ni. Potrdili so tudi še poslovnik slovenskih železarn. Organizator letošnjega sre- čanja je bil aktiv delovnih in- validov železarne štore, do- čini so bih lani Jeseničani. Aktiv invalidov v Storah je mlad aktiv in šteje 170 čla- nov, zaposluje pa preko 280 invalidov. V svoje članstvo že- lijo pritegniti čim več IjudL Ukvarjajo se z reševanjem problematike zaposlenih inva- lidov, poskrbijo pa tudi za sprostitev svojih članov. Z. S. §t. 36 — 14. september 1978 NOVI TEDNIK —stran 15 Več kot pet tisoč naл^dušeшh pn'vržencev planinskega sveta in lepe narave je v nedeljo preživelo lep dan. Potem ko so ljudje odšU, je nanje spominjala le poteptana planinska trata. Nikakršnih smeti in odpadkov m büo videti, tako kot drugod ob podobnih slove- snostih. Slavnostni govor je imel član predsedstva SRS Tone Bole in med drugim poudaril, da je planinska naša najbolj množična, humanitarna telesnokultuma organizacija. MED UDELEŽENCI POD RADUHO TUDI ANDREJ MARING IN TONE BOLE DAN SLOVENSKIH PLANINCEV Organizatorja desetega dneva slovenskih planincev Meddruštveni odbor savinjskih pla- ninskih društev in PD Luče sta se tokrat uštela. Na proslavi sta namreč pričakovala tri tisoč ljubiteljev planin. Prišlo jih je, po naši oceni več kot pet tisoč. Naj pa takoj zapišemo, da organizacija zato ni bila nič slabša. Planinci iz Luč so se tokrat prav go- tovo spet dobro izkazali. Odlično je bilo poskrbljeno za prehrano in pijačo in za vse drugo. Res je bilo treba malce čakati, da je človek prišel na vrsto, toda nikdar dalj kot dve minutki. Ampak, vse to ni po- membno! VEČ KOT 5000 UDELEŽENCEV že od pol sedme ure zjutraj so se iz Sentruperta naprej proti Gtomji Savinjski dolini vile kolone avtomobilov, kombijev in avtobusov. Na Loko pod Raduho so se napo- tili planinci s Primorske, Glorenjske, Dolenj- ske, Prekmurja ... Samo iz Preboda so se planinci odpeljali do Luč z devetimi, kombi ji. Res je, malce je k zares množični udeležbi pripomoglo tudi lepo, sončno vreme, če pa pomislimo na to, da je večina planinskih društev v Sloveniji predhodno zbirala pri- jave za udeležbo na tej proslavi, pK>tem lah- ko mimo trdimo, da smo Slovenci še enkrat dokazali svojo veliko ljubezen do planin, do naših prelepih gora. To tudi pomeni, da bi se jih večina proslave udeležila, tudi če bi ne bilo takšno vreme kot je bilo v nedeljo. Na poti proti Loki pod Raduho srečujemo kolone ljudi. Moških, žensk, starejših, mla- dih, cicibančkov ... Prepričan sem, da bi bilo težko prešteti vse tiste, ki so bih v ne- deljo v kraljestvu Raduhe, pa so jih šteli krepko čez sedemdeset. In vsi so prišli do iK>vega doma peš. čeprav se zdi neverjetno, toda proti vrhu sta se vzpenjala tudi dva možakarja — invalida. E}den izmed njiju je bil brez noge. TUDI JAKA ČOP JE PRIŠEL Ena sama kolona ljudi hodi proti vrhu. Ne vidiš ji ne začetka ne konca. Potem se nam tik pod nami razpre pogled na Zadreč- ko dolino, zasavsko hribovje. V dolini se še preganjajo jutranje meglice, rosne kapljice na planinskih tratah se leskečejo v soncu In kot v pravljici so pod Raduho raztresene višinske kmetije. Potem smo spet v gozdu, »redi orjaških smrek. Tišino podraduških ?073dov prekinjajo veseli klici planincev, sku- pina kdo ve od kod počiva na trati, ter poje Triglav moj dom... Ob poti zagleda- mo pivovsko steklenico, v njej smrekovo vejico, pod njo pa na karton napisano: Jože, ob devetih se dobimo pri koči. čakamo te! (Pet tisoč in še več ljudi je šlo tod mimo, toda steklenica z obvestilom je bila na svo- jem mestu tudi potem, ko smo se vračali). Kljub temu, da vsenaokrog vlada živžav, ka- kršnega narava tod ni vajena, pa je treba zapisati, da ni motil. Potem tik pred ciljem srečamo nikogar drugega kot Jako Copa. Mojstra fotografij našega očaka. Naj bo tako ali drugače, toda Jaka je edini, ki je uspel s fotografijami pričarati vsaj približ- no vse lepote našega Triglava, simbola Slo- vencev, simbola upornosti ter hrepenenja po svobodi. Drži pa, da Jakove fotografije ne bi imele v sebi toliko lepote in toHko življenja, če ne bi z vsem srcem ljubil pla- nine, narave ... Njegovo ime je povezano z našim planinstvom in o tem nikdar ne bi mogli govoriti, če ne bi omenjali njegovega imena. Tudi tokrat je bil Jaka pripravljen za razgovor, dobre volje in nasmejan, KOČO ODPRL TONE BOLE Osrednja proslava naj bi se pričela ob pol enajstih. Se vedno pa so se proti novi koči valile množice ljudi z nahrbtniki, z znamenitimi klobuki, v pumparicah in goj- aerjüi. Prihajale so ženice, očaki, družine z najmlajšimi družinskitni člani v nahrb1> nikih. Vsenaokrog veseli obrazi, stiski rok piar nincev, ki so se spet srečah, poljubljanje, obujanje spominov. Kot da bi se vsi poznali med seboj. In večina se je zares. V hribih je dovolj le enkratno srečanje, pa znanca potem nikdar več ne pozabita drug na dru- gega. Osrednjo proslavo je pričel predsednik Meddruštvenega odbora savinjskih planin- skih društev Adi Vidmajer, ki ima prav go- tovo ogromno zaslug za razvoj planinstva na našem območju. Pozdravil je nekajtisoč- glavo množico in med njo še prav posebej FKXipredsednika Zveznega izvršnega sveta Andreja Marinea, člana predsedstva SR Slo- venije Toneta Boleta in predsednika PZS dr. Miho Potočnika (kdo le bi mu prisodil, da jih šteje že čez osemdeset!) Osrednji go- vor je imel veliki ljubitelj planin Tone Bole. Planinska zgodovina, kot jo pišemo Slovenci, je med drugim dejal Tone Bole, je del boja za svobodno življenje našega naroda. Odra- ža naš boj za pvohtični, socialni in gospo- darski razvoj, zato je prav, da se pri odpi- ranju nove koče na Loki spomnimo tudi na dogodke v življenju ljudi,, ki so živeli in živijo pod mogočno goro Raduho. Tu, je pred skoraj 130 leti nastala »solčavska re- publika«, upor proti avstrijskim žandarjem in soldateski. Tu je zaživela želja po tem, da se ta dežela poveže s Spodnjo Savinjsko dolino in Celjem, ne pa s Celovcem, kakor je hotela avstrijska raznarodovalna politika. V drugi sveto^'ni vojni, je dejal Tone Bole, je CJomja Savinjska dolina od Logarske na- vzdol do Mozirja in še pod njim, prispevala svoj delež v vseh letih narodnoosvobodilne- ga boja. Ima pa svoj veliki delež tudi kot svobodno ozemlje. Do Mozirskih planin je segla legendama bojna pot XIV, divizije, na grebenih med Coltemi, Travnikom in Radu- ho 90 tekle pyartizanske poti, ki so povezo- vale Savinjsko in Mežiško dolino, čez Dob- rovlje se je povezovala dolina z zasavskim in kamniškim področjem. Z vrha Raduhe zajame naše oko brez težave pomembni geo. grafski in s tem politični ter nacionalni po- men te prelepe savinjske deželice. Imejmo ga vselej pred očmi in se poklonimo spomi- nu vseh, ki so nam jo ohranili slovensko, ki so se žrtvovali za njeno svobodo, delali za njen kulturni napredek in politično zavest. Tone Bole je potem dejal, da imamo v obdobju, v katerega stopamo, tudi planinci in planinske organizacije posebno odgovor- nost v razvoju naše družbe. Poudaril je, da je planinska organizacija naša najbolj mno- žična, humana in telesnokultuma organiza, cija, ki ima pomembno vlogo v splošnem ljudskem odporu, še posebno vrednost pa ji daje to, da svoje delo opravlja prosto- voljno in amatersko, dejal pa je še, da je skrajni čas, da naša družba odločneje po- stavi na dnevni red vprašanja čistosti gor. skega sveta ter izpostavi odgovornost za ohranitev vseh slovenskih naravnih lepot. PETER JEŽ V ZRAKU Tone Bole je potem odprl novi planinski dom pod Loko. Stoji natanko tam, kjer je pred dvema letoiha zgorel stari dom. Novi lepotec, ki je v tem trenutku morda naj- lepši pri nas, je nastal iz solidarnosti pla- nincev vse Slovenije in še posebej savinj- skih planinskih društev. 10.000 prostovoljnih delovnih ur so planinci opravili pri gradnji, denar so prispevala skoraj vsa planinska društva, tu pa je še delež združenega dela z našega območja ter občinskih skupščin Mozirje, Velenje, Žalec in Celje. 110 ležišč je v novem domu, prav toliko sedežev. Lep je ta dom. Lep zato, ker so planinci še en- krat dokazali, da so solidarni v pravem po- menu besede. In tako kot je bilo v nedeljo v Loki pod Raduho, ni bilo še nikdar. Prav je, da je bilo tako v letu planinskih jubd- lejev, še dolgo nam bo ostalo v spominu ne- deljsko slavje. Spominjali se bomo, kako so navdušeni planinci zgrabili gospodarja luč- kih planincev Petra Ježa ter ga nekajkrat vrgli v zrak in mu tako na najlepši način povedali, kako hvaležni so mu za ves njegov trud, ki ga je vložil pri gradnji doma, spo- minjali se bomo množice na Loki, veselih obrazov, pesmi, otrok, ženic, očakov ... Pla- ninskega stadiona, kot je dejal Franci Pav- šer, ni mogoče opisati z besedami. Pa srečno lučki planinci, ki letos ргаз- nujete tudi 25-letmcor Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: EDI MASNEC ^ dve uri pred pričetkom so se pod Loko zgrinjale množice planincev iz vse Slovenije. V novi koči, k! je ena najlepših pri nas, so uredili tudi spominsko sobo, opremljeno s mnogimi slikami z gradnje te postojanke. ^б. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 14. september la. OD 15. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA DOBRINA BO PRODAJALA SEDEM VRST BLAGA Kot že dve leti poprej, bo- do tudi letos organizirale članice sestavljene organiza- cije združenega dela Dobrina Celje prodajo tistih pre- hrambenih proizvodov, ki jih potrošniki kupujejo za ozim- nico. Sedem vrst blaga bo- do prodajali po cenah, ki bodo nižje od maloprodaj- nih, proizvodi pa bodo — kot zatrjujejo delavci v Dobrini — domala vsi iz najvišjega kakovostnega razreda. S tem bodo zagotovili predvsem dvoje: nakup ozimnega blaga na enem mestu po nižjih ce- nah in dalje, zadovoljstvo potrošnikov zaradi kvalitet- nih proizvodov. Žal pa v Do- brini tudi letos niso mogli organizirati osrednjega pro- dajnega centra za nakup ozimnice v Celju, za kar si prizadevajo že dve leti. še doslej namreč niso mogli najti ustreznega prostora za takšen center, posebej veliki problemi pa so nastali zara- di prometnega režima v sa- mem središču Celja, ki ne dovoljuje kar tako dostave blaga. Kljub temu pa bodo lahko potrošniki vseeno ku- pili ozimno blago, saj bodo članice Dobrine organizirale res veliko prodajnih mest za ozimnico kar v obstoječih trgovskih lokalih. Toda o tem obširneje pozneje. ČAS PRODAJE OZIMNICE Potrošniki širšega celjske- ga območja bodo lahko ku- pili ozimnico, ki jim jo bo preskrbela Dobrina, od 15. septembra, to je od jutri, pa vse do 5. oktobra. Neko- liko drugačni roki akcijske prodaje pa bodo veljali za papriko in jabolka. Papriko potrošniki že lahko kupijo na prodajnih mestih, saj so jo pričeli prodajati 13. sep- tembra, z njeno prodajo pa bodo zaključili 21. septem- bra. Da velja tako kratek rok za prodajo paprike je razum- ljivo zato, ker je po njej letos izredno veliko zanima- nje tako na domačem, kot tudi na tujem trgu. Jabolka pa bodo predvidoma prodaja- li od 25. 9. do 5. 10. OZIMNO BLAGO Dobrina bo tudi letos po- nudila potrošnikom sedem vrst ozimnega blaga. Najprej seveda krompir, ki bo letos vrste Igor, Urgenta in Bintje. Ves krompir bo iz prvega kakovostnega razreda. Jabol- ka bodo vrste Delišes in Jo- natan, domala vsa pa bodo prišla iz plantaž Mirosan. Za jabolka naj ob tem povemo še to, da jih bodo potrošniki lahko kupili tako na prodaj- nih mestih v trgovinah, kot tudi na plantažah samih. Pa- priko bodo pripeljali iz Voj- vodine, bo zelo mesnata in sploh iz najvišjega kakovost- nega razreda. Fižol bodo v Dobrini priskrbeli iz uvoza, ker savinjski sivček še ni dozorel. V okviru organizi- ranog ozimne prodaje pa bo- do članice Dobrine ponudile še sveže zelje, čebulo in ETA pakete, v katerili bo 12 ali 24 kozarcev različne vlože- ne zelenjave. IN KAKŠNE BODO CENE? Pa poglejmo še cene ožim- nega blaga, ki ga bomo že od jutri naprej lahko kupili na določenih prodajnih me- stih. Za kilogram ozimnega krompirja bo predvidoma treba odšteti 4,10 dinarjev, (pri tem velja povedati, da do zaključka naše redakcije poslovna skupnost za sadje in zelenjavo še ni določila dokončne cene krompirju, za- to smo zapisali, da je to le predvidena cena. Za ceno ki- lograma jabolk se do za- ključka redakcije še niso dogovorili, kilogram fižola bo 21 dinarjev, čebule 6,80 jev. Potrošniki bodo kupovali krompir v vrečah, težkih po 25 do 30 kilogramov, jabolka bo- do v zabojih, katrih bruto teža bo približno 20 kilogra- mov, sveže zelje bo v vrečah od 20 do 30 kilogramov, čebula bo v vrečah težkih približno 10 kilogramov, podobno kot čebula bo embalirana papri- ka, fižol pa bodo potrošniki lahko kupili v vrečah po 5 kilogramov. MOŽNI SO KREDITI Blago za ozimnico bodo članice Dobrine prodajale tako za gotovino, kot tudi na potrošniški kredit. Pri pro- daji na potrošniški kredit bo trgovina napravila predračun, ki ga bo kupec ■ nato potrdil v banki. Pogoji za pridobi- tev kredita za nakup ozim- nice >pa so: znesek nakupa mora biti večji kot 3000 di- narjev, potrebno je obraču- nati 6 odst. obresti brez po- loga in rok vračanja kredita je 10 mescev. KJE BOMO KUPOVALI Najprej naj še enkrat po- udarimo, da bodo potrošniki lahko kupovali jabolka tako v trgovinah, kot tudi na plantažah. In sicer bodo jabolka prodajali na planta- žah Mirosan v Petrovčah, Bob j i dvor v Slovenskih Ko- njicah, Slom v Ponikvi in Skrbnik v Šmarjah pri Jel- šah. Vse ozimno blago pa bodo ponujale naslednje pro- dajalne: Celje: »Merx«: Market Dolgo po- lje, Market Ljubljanska, Mar- ket Lipa štore. Market Voj- nik, SP Gaberje, SP Podgrad, SP Teharje, SP Soča, češnja Celje, Zelenjaav Celje »Center«: SP Solidarnost Lava, SP Otok — Trubarje- va, SP Center — Cankarjeva, SP Vogjajna — Teharska, SP Center — Tomšičev trg, SP Sedmica — Kersnikova. Žalec »Savinjski magazin«: SP Ža- lec, Poslovalnica št. 2 »Hmezad«: Tržnica Prebold »Savinjski magazin«: SP Pre- bold Polzela »Savinjski magazin«: SP Pol- zela Šempeter »Savinjski magazin«: SP šem- p>eter Šoštanj »Merx«: Blagovnica Šoštanj, Skladišče zelenjave in sadja Šoštanj Velenje »Merx«: Kiosk 1 — Velenje, Kiosk 3 — Velenje, Kiosk 6 — Velenje, Kiosk 7 — Pesje, Poslovalnica Stari trg Vele- nje Šmartno ob Paki »Merx«: Market Mozirje »Savinja«: Poslovalnica Sadje in zelenjava Nazarje »Savinja«: Trgo\^M dom Rečica »Savinja«: Market, SP Niska Slovenj Gradec »Merx«: Prodajalna Koloniale, SP Slovenj Gradec, Market MislLnja Ravne na Koroškem »Merx«: Market čečovje Rav- ne, Prodajalna špecerija Rav- ne Prevalje »Merx«: SP Prevalje, Prodajal- na špecerija perzonali Mežica »Merx«: SP Mežica Crna na Koroškem »Merx«: SP Preskrba Slovenske Konjice »Dravinjski dom«: Poslovalni- ca Zelenjava Partizanska ce- sta Šentjur pri Celju »KK Šentjur«: SP Šentjur Gorica pri Slivnici »Merx«: SP Slivnica Planina pri Sevnici »Merx«: SP Planina Ponikva »Merx«: SP Ponikva Dramlje »Merx«: SP Dramlje Šmarje pri Jelšah »Jelša«: SP Živila Rogaška Slatina »Jelša«: Poslovalnica Prehaa- na. Market Rotanska vas Rogatec »Jelša«: SP Rogatec Laško »Merx«: Market, SP Jagoda, SP Izbira »KZ Laško«: Poslovalnica št 2 Rimske TopUce »Merx«: Market »KZ Laško«: Poslovalnica KZ Laško Radeče »TP Radeče«: Sadje — Zele- njava, Poslovalnica Zidani most Trbovlje »Merx«: SP Trbovlje Zagorje ob Savi »Tkanina —TOZD Potrošnja«: Market Cesta zmage. Proda- jalna Cankarjev trg, SP To- pUce Zagorje, Market Potoška vas Sevnica »Merx«: Market »TP Sevnica«: SP 9 Sevnica, SP 12 Sevnica, SP Krmelj PODČETRTEK PO POTEH MILOŠEVE ČETE Enainštirideset mladih iz šmarske občine se je na predvečer občinskega prazni- ka šmarske občine podalo na ркЛ spominov in borb. Po- hodniki, pohod so poimenova- li Po poteh Miloševe čete, so v manj kot dveh dneh — iz Pods rede so odšli v soboto — obšli večino krajev, kjer so se odvijaili pomenibra do- godki te Kozjancem dobro znane partizanske enote. Potem ko so krenili iz Podsrede', so najprej obiskali Kunejev hram, kjer je padla Brežiška četa, nato pa gi-ad Podsredo, kjer so si ogleda- li priložnostno razstavo NOB na Kozjanskem, ki so jo pri- pravili podsreški mladinci sami. Mladi so obiskali še p^j, zanski zaselek Osredek Preskerjev mlin, prizorij zadnega boja večine član, Miloševe čete. O tragičnih ^ godkih so mladincem spre« voriU preživeli borci te et¡ te, nato pa so mladi кгеђ proti Trebčam, kjer so si c ledali Titov muzej. Po prec naporni poti so prespali Polju ob Sotli, zjutraj pa j vsezgodaj nadaljevali pot i cilja, prizorišča osrednge praznovanja šanarskega ( činskega praznika, do Poti* trtka, kjer so se sestali s bomiki šmarske občine | z drugimi občani. LIBOJE S0DELOVANÌE Prihodnji teden bodo pri- šli na obisk v Keramično in- dustrijo Liboje keramiki iz madžarskega lesta Zaleger- zeg. Prvi stiki med obema keramičnima tovarnama so bili vzpostavljeni letos pole- ti, ko se je na Madžarskem mudila libojska sindikalna or- ganizacija. Ob tem obisku so se dogovorili za dolgoročnej- še sodelovanje. Madžarska ke- ramična tovarna ima pravza- prav dva dela: starega, kjer vse keramične izdelke delajo »na roke« in imajo zato iz- jemno vrednost kot unikati in originali ter novega, so- dobnega, kjer v glavnem iz- delujejo keramične ploščice. Madžarski gostje bodo pri- šli 21. septembra, ko jih bo- do sprejeli predstavniki Med- občinskega sindikatoega sveta in Občinskega sindikalnega sveta občine Žalec. Ogleda si bodo tudi Stari grad. Ni slednji dan, v petek, bod dopoldne pogovori v keran čni v Libojah in ogled pp izvodnje, popoldne pa ogle Podčetrtka, Kimirovca i Trebč. Zadnji dan obiska b( do izrabili za ogled izkopi nin v Šempetru, jame Peke Savinjskega gaja v Mozirj in Logarske doline. Obisk p bodo izrabili tudi za ostai dogovore okoli sodelovanji Tako naj bilibojski delavci I tovali ob Blatnem jezeru n Madžarskem, madžarski p pri nas na morju. Možno j tudi sodelovanje na kuiltui nem področju in po vsej 7« jetnosti bo že letos na Ubo; ski reviji narodnih M samblov nastopil tudi mad žarski narodni ansambel. T. VRABl ŠPORTNE IGRE ITC PRODOR KLIME IN LIBELE v soboto so se na športnih te- renih Tehniškega centra v Celju, na kegljišču IiigTada in strelišču na Gričilcu zbrali športniki sestav- ljene organizacije združenega dela ITC na četrtih letnih športnih ig- rah, ki jih je letos odlično pripra- vila celjska Libela. Preko 150 športnikov iz Ferralita iz Žalca, Kiga iz Iga pri Ljubljani in celjskih delovnih organizacij Libele, Kovinotehne, Klime in Hektrosignala se je borilo v še- stih panogah. Letos so presenetili športniki Kovinotehne. Lansko leto so i^^i- bili naslov najboljše ekiije in letos jim je uspelo ponovno osvojiti РП.Х) mesto, čeravno je büa Klima zelo nevarna pri moških in Libe- la pri ženskah. Toda rutina šport- nikov Kovinotehne je le odločila koočn^a zmagovalca. Zelo kvalitetne igre smo videli pri rokometu, tu so nastopili za Kovinotehno Vvikoje, za Libelo Tomič, Hribemik, Sedovnik in Sir- ca, in za KIG znani ljubljanski icralci Puoihar in Smole. Nič sla- bši niso bidi odbojkarji in keglja- ä. Skratka videli smo zanimive in kvalitetne i^e. Končni vrstni red pa je bil na- slednji: Moški — ekipe: Kovinotehna 31, Klima 29, Libela 23, Kig 18, Fer- ralit 14, Elektrosignal 10. Žpnsivc — Kovinotehna 13, Lfbe- la Ш, Klima 7, Ferralit 6 in ITC X Rezultati: , Moški — šah: Kovinotehna K' Klima 13,5, Libela 12,5, Ferrai 11,5, Kig 6, Elektrosignal 2. Streljanje — Klima 678, ^ 6oO, Libela 645, Ferralit Ш, notehna 631, Elekbrosiignal * Posamezniki: Kovačevič 180, Jager (Libela) 178, Uai^ (Klima) 175. J, Odbojka: Klima 10, Kovia«^ na 8, Libela 6, Kig 4, Elelctl» gnal 2, Ferralit O točk. , Mali nogomet: Kovinotehn» , Klima 7, Ubela 7, Ferralit 6, ^ 2, Elektoedgnal O točk. ^ Kegljanje: Kovinotehna 1676, ^ ralit 1670, Klima 1615, Libela Elektrosignal 1462, Kig 5 samezniki: Kranjc (Ferralit) glez (Kovinotehna) 423, SeH"" (Kovinotehna) 423. ^ Rokomet: Kovinotehna 10. j 8, Libela 6, Klima 3, FerraUt Elektroeipnal 1., Najboljši str»^ Vukoje 30, Smole 20 in P"®" 18. « Zen.ske, kegljanje: Libela vinotehna 543, Ferralit 473, L 426, Klima ЗОТ. Posanne^.i Starič (Libela) 213, Veber (K*" 201, Mernik (Libela) 183. Odbojka: Kovinotehna 6, 4, r,ibela 2. Ferralit brei ^ Streljanje: Kovinotehna 442- ^ bela 433, KJima 369, Ferrai^ in ITC 176 krogov. Posadi TTdovič (I.'bela) 155, Vrunc vnt) 161, Sarlah (Kovit) $t. 36 — 14. september 1 NOVI TEDNIK — stran 17 TOVARNA NOGAVIC POLZELA OSREDNJI GOVORNIK ALBERT GATER v soboto je organizacija ^¿ruženega dela »Polzela« to- varna nogavic praznovala svoj dan. Prav na 9. septem- l5er praznujejo v tem kolek- tivu zato, ker so na ta dan J952. leta izvolili prvi delav- ski Slovesnost je potekala v даатепоч novih delovnih ^lag, saj je bila v veliki no- skladiščni hali. Poleg te- ga pa se iztekajo dela v novi barvami, v kratkem pa se bo tovarna prikljtiičila kot prva T Savinjski dolini na zemelj- ski plin. Skupna vredriost teh investidij je preko 30 milijo- oOT djnarjev. Osrednji govor je imel predsednik centralnega delav- skega sveta Albert Cater, ki je med drugim poudaril, da so letošnje prvo polletje za- ključili z uspehCMn, kar je spodbuda za še boljše delov- ne uspehe. Ob tej priložnosti so članom kolektiva, ki ima jo 30, 20 ali 10 let delovne dobe, podeüili jubilejne na- grade. V kratkem kulturnem programu je nastopil mešani upokojenski pevski zbor DPD Svobode Polzela, nato pa je sledilo tovarniško srečanje. T. T. ALBERT CATER, predsed- nik Centralnega delavskega sveta: »Zahvaljujemo se vsem tovarišicam in tovarišem za njihovo požrtvovalno delo, ko je bilo včasih treba tudi kre- pko zasukati rokave in pri- sluhniti smelim sklepom de- lavskega sveta, da smo sledi- li izvrševanju planskih nalog in s tem obdržali na solid- nem nivoju naše delovne us- pehe«. CELJE — POD GRADOM NOVO IGRIŠČE ZA PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI Delovni ljudje in občani Krajevne skupnosti Pod gra- dom v Celju praznujejo šest. najsti september kot svoj praznik. Ta dan 1944. leta je namreč takoj po dopoldan- ski izmeni v rudniku odšlo v partizane nekaj več kot sto rudarjev. Odhod tolikšne sku- pine rudarjev,, med partizane je büo delo rudniške partij- ske organizacije. Iz nje je prišel tudi Tone Grčar, po- znejši sekretar Okrožnega ko- miteja KPS. Njegovo delo se je nadaljevalo tudi po tem, ko je zapustil kolektiv in od- šel v ilegalo. Za njim je osta- la partijska celica, ki je te- daj štela okoli deset članov. Ko so zapustili delovno me- sto, so se lotili rudniškega skladišča, ga izpraznili in jo potem mahnili čez Bojanski graben proti Svetini. Tam jih je že čakala partizanska eno- ta. Mlade rudarje so razpo- redili v borbene enote, ne- kateri starejši pa so ostali v ozadju, tudi pri kmetih in po potrebi opravljali razne ak- cije in podobno. Za letošnjo počastitev še- stnajstega septembra so Pod gradom pripravili bogat pro- gram prireditev in proslav. Začeli bodo že danes, v če- trtek, 14. septembra, ko se bodo na tovariškem srečanju zbrali občani, starejši od 75 let. V krajevni skupnosti jüi je okoli 150, in upajo, da jih veliko ne bo izostalo. Osrednja proslava krajev- nega praznika bo jutri ob petih popoldne v Domu upo- kojencev v Zagradu, v sobo- to, 16. t. m. pa bodo izročili namenu nekatere nove ko- mimalne objekte, med njimi tudi del asfaltirane ceste v Pečovniku, štiri hišice na av- tobusnih postajališčih, igri- šče v Pečovniku itd. Pri gradnji in ureditvi ig- rišča so se izkazali zlasti mla- di prebivalci te skupnosti, z denarnimi deleži pa sta po- magali tudi Občinska telesno- kultuma skupnost ter Kra- jevna skupnost. Računajo, da je igrišče vredno okoli 400.000 dinarjev. Igrišče ima asfaltirane po- vršine za odbojko, košarko, mali rokomet pa tudi za ba- linanje, travnati del pa bo namenjen za razvedrilo ot- rok. Pomembna je büa tudi re- gulacija potoka ob igrišču, kar je opravila In financirala Območna vodna skupnost. Sicer pa pravijo, da je ško- da, da v spwared prazničnih prireditev niso mógli vklju- čiti otvoritve nove trgovine Merxa na Polulah. Na vsak način pa njen začetek dela ni več daleč. MB CELJE Kljub še vedno veliki pro- storski stiski v zdravstvenem dcenu v Celju je le prišlo do Oianjše sprostitve. Tu miisli- mo predvsem na dispanzer diabetike, ki je v pret^- tedmi na novo zaživel v preurejenih prostorih trakta, ^ ga je nekoč zasedal Novi ^nik in Radio Ceije. Kljub temu, da imajo diar ^tilči končno sivoje prostore, se srečujejo še z manjšo Nevšečnostjo. Na laboratorij- ^ire preglede morajo hoditi še v staro stawbo 2xiravstve- nega doma in jih opraviti do devete ure jnjutraij. Kot pa smo izvedeli, bodo skušali odpraviti tudi to. V novUi prostorih za odvzem krvi. V novem prostoru preure- jenega trakta pa je našla svoje mesto tudi Ic^pedska ambublanta, ki je že dokaza- la smiselnost svojega obstoja. Sistematski pregledi šolskih otrok so namreč pokazali, da je zdaj, ko uspešno deluje logopedska ambulanta, veliko manj otrok z govornimi mot- njami. Poleg teh dveh ambulant je v novem traktu našla prostor tudi ambulanta za splošne preglede, kar je tudi velika pridobitev glede na zatrpa- nost prostorov v zdravstve- nem domu. Z. S. Krajevna skupnost Fram, družbeno-politične organizacije in odbor borcev XIII. SNOUB Mirka Bračiča VABIJO na slavnostno proslavo 35-letnice ustanovitve Xlll. SNOUB Mirka Bračiča in krajevnega praznika FRAM v soboto 23. septembra 1978 v Framu 8.30 slavnostna seja zbora delegatov KS Fram in družbeno-političnih organizacij v Domu družbe- no-pohtičnih organizacij lO.OO otvoritev spominskega kotička XIII. SNOUB Mirka Bračiča v šoli »Bračičeva brigada« 10.30 zbor borcev XIII. SNOUB Mirka Bračiča pred osnovno šolo 11.00 osrednja svečanost pred domom družbeno po- litičnih organizacij govoril bo nekdanji politkomisar XIII. SNOUB Mirka Bračiča, pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpoUcovnik Ivan Dol- ničar-Janošik; recital »Legende o XIII. brigadi« bodo izvajali učenci osnovne šole Bračičeva brigada, združe- na pevska zbora KUD »Pavel Tumer« Fram, Slivnica in godba na pihala iz Slovenskih Ko- njic. Po sporedu bo tovariško srečanje. MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA TOZD TRGOVINA POSLOVNA ENOTA CEUE KNJIGARNA CELJE — Stanetova 3 Ce imate veselje do knjig in žeUte delati na terenu, lahko postanete naš sodelavec. K sodelovanju vabimo VEČ POVERJENIKOV — AKVIZITERJEV s srednješolsko izobrazbo za celjsko regijo Od vas pričakujemo splošno razgledanost, kulturen hastop, urejeno zunanjost in sposobnost komunici- ranja s kupci. Pohitite s prijavo in jo pošljite na naslov: MLADINSKA KNJIGA TOZD TRGOVINA CELJE — Stanetova 3. Zadnji rok za predložitev pismenih ponudb je 15 dni po objavi. CELJE PROGRAM DELA MLADINSKIH ORGANIZACIJ v programih vseh štirih osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Slove- nije na gimnaziji je lepo re- čeno, da mora pritegniti v svoje delo kar največ mla- dincev in to z raznimi akci- jami. Tako nameravata organiza- ciji prvih in drugih razredov dopoldancev in popoldancev organizirati športna srečanja z ostalimi mladinskimi orga- nizacijami na šoli in eno- dnevne delovne akcije. Pe- ster je predvsem kulturni program, kjer so v načrtu glasbeni večeri, na katerih bi predstavili glasbeno sku- pino ali zvrst glasbe. Likov- no razstavo bodo popestrili s tekmovanjem za najboljšo risbo, pa tudi poezija bo na- šla svoje mesto v recitalih. Posebno množična bo goto- vo udeležba na plesih. Nalo- ga obeh organizacij takoj na začetku šolskega leta pa je, da sprejmeta v svoje vrste prvošolce. Tudi mladinski organizaciji tretjih in črtrtih razredov dopoldancev in popoldancev nimata lahkega dela. V na- črtu imajo očiščevanje oko- lja, pripravo tabornih ognjev ob spominskih dnevih, okrog- le mize o oddelčnih konferen- cali in o usmerjenem izobra- ževanju. K boljšemu delu naj bi pripomogla politična predavanja, zlasti politična šola za člane predsedstva, predsednike aktivov in oddel- čnih skupnosti. Tudi na in- formiranje niso pozabili. Vsa- ko četrtletje naj bi izšla šte- vilka Informatorja, pa tudi šolski radio ne sme ostati nem. Nad vsem tem bdi pred- sedstvo koordinacijske kon- ference Zveze socialistične mladine Slovenije, ki poma- ga vs«n štirim organizacijam pri reševanju njihovih pro- blemov in koordinira njihovo delo. Nalog je torej veliko. Kako jim bo uspelo, bomo kmalu videli. Upam le, da bom lahko zapisala p>ohvalno besedo ob kateri izmed ak- cij. TATJANA PODGORŠEK OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST CELJE razpisuje: za šolsko leto 1978/79 kadrovske štipendije za študij na pedagoški akademiji naslednjih smeri: — matematika-fizika 2štipCTJdiji — tehnična vzgoja 2 štipendiji Prijavi za štipendiranje (obrazec DZS 1,65) je treba prUožiti: — overjen prepis ali fotokopijo letnega spričevala šol. leta 1977/78 in spričevalo o zaključnem izpitu, — potrdilo skupščine občine o premoženjskem sta- nju in številu družinskih članov, — mnenje šole oz. organizacije ZSMS ali ZKS. Rok za prijavo je 1. 10. 1978. 18. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 14. september ig^j GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE OBNOVA. CELJE ИШКО PODJETJE LETOS 30LETNICA USPEŠNEGA DELA Ce za kateri celjski de- lovni kolektiv velja dej- stvo, da se je razvil iz po- vsem majhne enote v ve- llico delovno organizacijo, potem to prav gotovo dr- ži za Gradbeno obrtno podjetje OBNOVA. Delovna organizacija, ki šteje danes okoli 450 čla- nov in ima poleg delovne skupnosti skupnih služb tri temeljne organizacije združenega dela: Gradbe- na operativa, Obrtne de- lavnice in Montaža, ima svoje predhodnike in za- metke v Upravi stano- vanjskih zgradb Mestne- ga ljudskega odbora Celje. Rojstni datum sega v no- vember leta 1947. Obseg poslovanja pa je zajemal upravljanje in gradnjo državnih stanovanjskih zgradb, če je uprava za- živela v polnem obsegu, pa je bilo treba na grad- njo čakati trinajst let in še več, kajti maloštevilni kolektiv je tedaj, na za- četku svoje poti, skrbel le za vzdrževanje stano- vanjskih zgradb v družbe- ni lastnini. In to z maj- hnimi ekipami delavcev. Sicer pa se je ukvarjal s pobiranjem stanarine, najemnine za poslovne prostore in podobno. Opravljal je dela, ki da- nes sodijo v okvir stano- vanjske skupnosti. čas je seveda terjal svoje in talco se je vse do aprila leta 1960, ko je bilo s sklepom Občinske- ga ljudskega odbora Celje ustanovljeno Komunalno podjetje OBNOVA za vzdrževanje in popravilo stanovanjskih zgradb, na- ziv večkrat menjal. Prava OBNOVA je zaži- vela leta 1960, in vendar je tudi nekajkrat menjala svoj naslov, četudi je OB- NOVA vedno ostala. Iz Komunalnega podjetja je leta 1953 postalo Sploš- no obrtno podjetje OB- NOVA, sedanje ime Grad- beno in obrtno podjetje pa je dobila leta 1966. Seveda pa je to tudi obdobje, ki je prineslo še vrsto drugih sprememb, četudi so že v okviru Upra- ve stanovanjskih zgradb delale nekatere delavnice za vzdrževanje stanovanj- skih hiš, so se prej samo- stojne obrtne delavnice za- čele priključevati OBNO- VI zlasti po letu 1960. Ta- ko se je leta 1963 priklju- čil OBNOVI samostojni Ingradov obrat »Kamnose- štvo in pečarstvo«, leto dni pozneje Lesno podjet- je Celje, leta 1965 Slikar- stvo Dom in še istega le- ta Obrtno gradbeno pod- jetje Dolomit v Frankolo- vem. Nazadnje se je OB- NOVI priključil še servis Stanovanjske skupnosti Dolgo polje. Takšna je bila torej pot, ki je skrivala in ime- la v sebi veliko težav. Tu- di zaradi razdrobljenosti posameznih enot. Tudi strokovnih kadrov ni bi- lo, saj je značilno, da рк)- ročilo o poslovanju OB- NOVE v letu 1960 opozar- ja na kadrovske težave, skratka na slabo priprav- ljenost kolektiva za pre- vzem in izvrševanje od- govornih nalog. In vendar je ta kolektiv vseskozi ostal zvest svoji osnovni dejavnosti, tisti, ki je nastala že s formi- ranjem Uprave stanovanj- skih zgradb. Torej obno- vi stanovanjskih zgradb, delu, ki je bilo tako zna- čilno za prva leta po voj- ni In ki tudi danes nI Iz- gubilo na svojem pomenu. Zato tudi odločitev, da je kolektiv leta 1960 spre- jel Ime OBNOVA. Pred- log za takšno ime je dal tedanji tehnični vodja po- djetja, Franc Bebar, zdaj- šnji direktor Remonta. V Imenu podjetja je torej glavi opis osnovne dejav- nosti. V začetni dejavnosti Upra- ve stanovanjskih zgradb je zavzemala pomembno mesto obnova pročelij. Za- nimivo — to delo je tudi danes več kot aktualno. Torej po tridesetih letih! In tudi zdaj ga z velikim uspehom upravlja taisti kolektiv! Zaradi občutnega po- manjkanja stanovanj je prav ta kolektiv pričel tudi z akcijo za adaptaci- jo podstrešnih stanovanj. Z razširitvijo in veča- njem obsega poslovanja se je stalno večalo tudi šte- vilo zaposlenih. Medtem, ko je Imela OBNOVA leta 1960 102 člana, jih je ime- la leta 1966 že 382, leta 1973 — 410 in lani 430. Iz majhnega je torej zraslo veliko podjetje. Tu- di po finančni realizaciji. Medtem ko je znašala leta 1960 nekaj več kot 730.000 dinarjev, je bila' leta 1973 48,7 milijona in lani že 132 milijonov dinarjev. Skok, ki veliko pove. v njem je delo pridnih rok, tistih, ki v vseh teh in poznejših letih niso ni- koli zatajile pri Izpolnje- vanju pogodbenih obvez- nosti. Vse ob pravem In dogovorjenem času. To je bilo geslo, kl se ga ta ko- lektiv drži tudi danes. Za- to ugled, zato dobro ime. četudi je podjetje pod imenom OBNOVA zažive- lo leta 1960, je dobilo svo- jo končno obliko približ- no štiri leta pozneje. To je tudi čas, ko je stopilo korak naprej v svoji os- novni dejavnosti. Od vzdr- ževalnih del tudi h grad- nji stanovanj in stanovanj- skih hiš. V zgodovini OBNOVE bo prav gotovo z velikimi črkami zapisano leto 1960, ko je kolektiv zgradil pr- vo hišo. Bilo je to uprav- no poslopje Apnenika v Pečovniku. Tej odločitvi so sledile montažne hišice v Selcah. že tudi zgodovi- na, in vendar dokaz o de- lu in hotenjih za osvoji- tev nekaj novega. Kmalu zatem pa se je pričelo na širši fronti. Kot prvo večje gradbišče za stanovanja je pod okri- ljem OBNOVE zraslo na Hudlnjl, severno od os- novne šole. Sedem stane- vanjskih stolpičev. In po- tem nova vas, kjer je ko- lektiv v nekaj letih zgra- dil več kot 400 stanovanj. Sicer pa vsako leto zgrsr di povprečno okoli 80 star novanj. Na vsak način le- pa In pomembna delovna bilanca. Tudi zavoljo te- ga, ker so vzporedno ra- sle obrtne delavnice, kajti delavci OBNOVE so ne samo zgradili stanovanj- sko hišo, blok ali stolpič, marveč ga tudi obrtniško dokončali. V tem pogledu so opravili vsa dela razen elektroinstalacijskih ia steklarskih. Tako je rasel in se raz- vijal kolektiv, ki je leta 1973 sprejel novo notra- njo organizacijo. Ustanov- ljene so bile temeljne or- ganizacije, okrepilo se je délo v obrtnih delavnicah, v gradbeni enoti... In končno je napočil čas, ko je kolektiv OBNOVE spre- jel tudi svoj razvojni pro- gram do leta 1982. O tem in nadaljnji usmeritvi po- djetja pa več prihodnjih V Novi vasi je kolektiv Obnove j^radil več kot 400 stano- vanj Tu je sedež podjetja na Lavi LEPI SPOMINI »Prav imate, tudi zdajšnja otaMni- ca našega podjetja daje priložnost za obujanje spominov. Lepi so, saj je bi- lo zlasti začetno delo polno velike za- vesti po premagovanju ovir, iskrenega tovarištva. Seveda, to ne pomeni, da vsega tega zdaj ni. V to delovno sredino stím prišla 1948. leta in sem edina s tridesetlet- nim delovnim stažem v Obnovi. Tako sem bila priča nenehnemu razvoju podjetja. In ko me sprašujete, kakšne so raz- like med tedanjimi začetki pred tri- desetimi leti in zdajšnjim časom, lah- ko rečem, da ve'ìikanske. To ne velja samo za pridobitve v mehanizaciji, teh- nologiji ... Zdaj je vse drugače. Po- stali smo veliki. Veliki iz malega ...« »In kakšna dela ste največ oprav- ljali?« >:Moja stroka je finančna. Zdaj sem finančni knjigovodja ...«, je kra'-ek po- menek sklenila Jožica Gajšek. DOVOLJ CEMENTA Med najstarejšimi delavci v Obnovi, po stažu, je Jože Cefbular. »V kolektiv sem prišel 1954. leta. Tedaj sem bil hišni upravitelj. Tretoa je namreč povedati, da smo kot Upra- va stanovanjskih zgradb skrbeli tudi za ix>biranje stanarin, najemnin, da smo z lastnimi ekipami vzdrževali sta- novanja in objekte v družbeni lastnini in podobno. No, spomini na to obdobje so lepi. Takrat nismo imeli avtomobilov. Vse prevoze so opravljali vozniki z vprež- nimi vozovi. 2e prej in tudi zxiaj skrbim za na- bavo materiala, ki ga potrebujejo vse naše enote, vse naše temeljne organi- zacije. Moram reči, da sem se v tej funkciji vedno dobro znašel in da na- šemu podjetju ni nikoli zmanjkalo ce- menta. Toda, navalic temu so veliki problemi z gradbenim materialom ...« §t. 36 — 14. september 1978 NOVI TEDNIK —stran 19 PD ROGATEC: GRADIJO KODO Člani Planinskega društva Rogatec gradijo planinsko ko- 50 na Donački gori, na me- stu, kjer je pred leti že stala manjša koča, pa je pogorela, prizadevni planinci gradijo Icočo več ali manj s prosto- voljnim delom, s prispevki različnih delovnih organizacij, svojo pomoč pa jim je oblju- bila tudi steklarna Straža v Humu na Sotli. Prošnjo za denarno pomoč so naslovili tudi na Skupščino občine Šmarje pri Jelšah, ki pa jim zaželenih sredstev ne bo mo- gla dati, pač pa jim je ob- ljubila moralno podporo, s tem da bo sprožila ustrezno akcijo. Rogaški planinci bi svoj dom radi spravili pod streho, seveda če jim bo to zaradi težav sploh uspelo. MILENKO STRAŠEK PD VELENJE: FOTOGRAFIJE Kulturni center Velenje in Planinsko društvo Velenje sta prvega septembra odprla v knjižnici razstavo fotografij Jake Copa Raj pod Trigla- vom. Posvečena je bila 200-let- ndoi prvega pristopa na Tri- glav. Razstavo so zaprli 10, septembra. ŽALEC: PLANINSKA RAZSTAVA V Žalcu bodo jutri odprli razstavo fotografij članov pla- ninskih društev Savinjskega meddruštvenega odbora. Se- veda gre za planinske foto- grafije, razstava pa bo v žal- skem osnovnošolskem centru. Posvečena je letošnjim pla- ninskim jubilejem. DOM POD RESKO PLANINO Planinci iz Prebolda imajo svoj dom pod Reško planino. Preuredili so ga iz stare os- novne šole. Dom je odprt vsako soboto in nedeljo, ob praznikih in dan pred njimi. V domu je na voljo sto le- žišč ter prehrana. Dom pod Reško planino je tudi ena izmed točk Savinjske planin- ske poti. Dostopi: Savinjska planinska pot, cesta Prebold —Trbovlje in po štirih kilo- metrih iz Prebolda odcep de- sno (opozorilna tabla), mo- žen dostop z avtomobili, ven- dar tega ne priporočamo, lahko pa gremo tudi iz Pre- bolda na Zvajgo in po lepo markirani poti, doma ne bo težko najti. J. V. Tudi tale posnetek smo napravili v nedel.jo na Loki pod Raduho. Mladega planinca je sredi poti presenetila nepri- čakovana ovira ... Foto: EDI MASNEC NA IZKUŠNJAH SE UČIMO Svet potrošnikov v celj- ski krajevni skupnosti Slavka šlandra je eden ti- stih, ki je v kratkem času svojega delovanja opravil že vrsto nalog. In ne samo to. Je tudi eden od svetov potrošnikov, ki so si za- stavUi zelo konkreten in jasen program dela za bo- doče. Seveda so pri načr- tovanju nalog izhajali iz potreb in interesov prebi- valcev, ki živijo v tej kra- jevni skupnosti, tiste pred- loge, ki pa se nanašajo na širše okolje, pa so posre- dovali v obravnavo izvrš- nemu odboru občinske konference svetov potroš- nikov v Celju. Pa nai kar nfšto'emo naloge, ki so si jih zasta- л^И člani sveta potrošnikov krajevne skupnosti Slavka šlandra v program dela za letošnje leto. V prvi vr- sti so sprejeli zadolžitev, da bodo izdelali nekakšen pregled trgovskih in stori, tvenih dejavnosti v njihovi krajevni skupnosti in ga doix)lnili s podatki o nji- ,hovi ponudbi. Takšen pre- gled bi bil namreč dobra osnova poznejšemu reše- vanju morebitnih proble. mov. Nadalje bodo izdelali oceno o tem, kako so z blagom vseh \'Tst založeni trgovski lokali v njihovi krajeTOi skupnosti in na podlagi njenih ugotovitev izdelali predlog, kako oskrbo še izboljšati. Svet potrošnikov bo navezal stike s predstavniki vseh trgovskih in storitvenih de- javnosti v krajevni skup- nosti, da bi lahko skupaj oblikovali stališča o nji- hovem nadaljnjem razvo- ju. Posebej bodo izdelali še oceno storitvenih de- jaTOOsti ter oblikovali predloge za izboljšanje sta- nja. V okviru sveta po- trošnikov bodo oblikovali tudi merila za izbiro bla- ga v trgovskih lokalih in se dogovorili, kako bi čim- bolje informirali vse pre- bivalce krajevne skupnosti tako o dejavnosti sveta po- trošnikov samega, kot tu- di o prizadevanjih za čim- bolj šo oskrbo v trgovskih lokalih. Predsednik sveta potroš- nikov v krajevni skupno- sti Slavko Šlander Ivan Ravnikar je v razgovoru povedal, da njihov svet do. bro dela predvsem zaradi tega, ker se sproti dogo- varjajo o vseh problemih s trgovci. Tako so se se- daj, ko delovna organiza- cija Merx obnavlja samo. postrežno trgovino v nji- hovi krajevni skupnosti, z njenimi predstavniki teme- ljito pogovorili o potrebah in željah potrošnikov in jih uskladili s cilji trgov- cev. »Sicer pa se trudimo, da bi v svetu resnično zastopaU interese potroš- nikov,« je med drugim de- jal Ivan Ravnikar. »Me- nim, da nam to zenkrat uspeva, čeprav nam še manjka izkušenj. Toda prav na izkušnjah se uči- mo, zato potrošniki upra- vičeno pričakujejo, da bo naše delo iz leta v leto boljš.-.« O prizadevanjih sveta potrošnikov v krajevni skupnosti Slavka šlandra v Celju priča tudi velika aktivnost vseh članov sve- ta. Kljub letnim dopustom so se tudi v poletnih me- secih redno sestajali in obravnavali vso tekočo problematiko. Med drugim so na eni od sej spregovo- rili o oblikovanju meril za izbiro blaga v trgovskih lokalih. Zdi se namreč, da v njih namenjajo preveč prodajnih površin alkohoL nim pijačam, vse premalo pa ostalim prehrambenim proizvodom. Tako so čla- ni sveta potrošnikov me- nili, da bi se morali tr- govci in pK>trošniki dogo- voriti o velikosti prodajne površine za proizvode vsa- kodnevne potrošnje in več- je površine nameniti pro- izvodom , po katerih je največje povpraše\'anje. IZ ZGODOVINE NOV V CELJU (8) PISE: FRANJO FIJAV2 Franci Vedenik Zveza med celjsko organi, racijo in pvokrajinskim poli- ♦^im vodstvom je tekla naj- več pK>tom člana okrožnega komiteja Francija Sorčana, '«daj še redno zaposlenega pošti v Celju. Stike je tudi sekretar komiteja Mirko Gorenjak, ki je bU i^^v tako kot Sorčan zap>o- slen na pošti, kjer je bila 'ђоспа postojanka OF. Za Zadrževanje članov PK v tem ^ktorju je bilo znano članu okrožnega komiteja KP Sve- ^ Copordi in članu mestne- ga odbora OF, avtorju opi- sovanja teh dogodCcov. Cop>or- je deloval v osvobodilnem ^^njiu vse od samega za- ^■ka in je bil tedaj zaposlen * finančnem uradu т Celju. ^^Iko se j« rozii T Koeje, Anton Križan-Zvonko od koder je bil v poletju 1941. leta službeno prestav- ljen v Celje. Spomladi 1941 je bila njegova naloga sno- vati mrežo OF v kozjanskem predelu, katerega je zelo do- bro poznal, saj je bU v Koz- jem že od 1939. leta v službi. Tam ga je učitelj Martin Mencej sprejel v članstvo KPS. Za prehrano ilegalcev je bil zadolžen član mestnega od- bora OF, zaposlen v prehra- njevalnem uradiu občine Ce- lue. V 1942. letu mu je pri tem veliko koristila p>okojna (umrla 1977. 1.) Ana Dolenc. Pomoč je stekla preko sina trgovca, gostilničarja in me- sarja na Ostrožnem. To je bil Franci Vedenik, ki je bil pockubno eodeiovanj« pridob- ljen že v prvüi mesecih osvo- | bodilnega gibanja. V sodelo- vanje in pomoč je büa pri- tegnjena ob tej priliki tudi trgovka Štefka Antloga iz Arclina. 2e v p>oletju prejš- njega leta je prejemala za podobne primere večje koli- čine živil v mestnem prehra- njevalnem uradu, kot bi ji po obračunu z živilskimi kartnimi odrezki pripadalo. Po meso in morda tudi ži- vila na Ostrožno se je vozil s kolesom Križanov Zvonko, najbrž tudi k Štefki Antloga, a včasih je od Antlogove dio- bila živila Milada Križanova. Bivanja pri Križanovih v Zadobrovi se še danes spo- minjata Sergej Kraigher in Cveta Mlakar, enako kakor na ves tisti čas v poletnih in jesenskih mesecih 1942. 1. na Štajerskem, zelo dobro. To je bila najtežja doba narod- noosvobodilnega boja na šta- jerskem za vso frontino ile- galno mrežo, za ljudi, ki so delovali prikrito, a še vedno na delovnih mestih v okupa- torjevem aparatu, za vse bor- ce v razredčenih partizanskih četah in bataljonih, kakor tudi za tiste poštene ljudi, ki bi želeli pK>magati partiza- nom in aktivistom, a so bili ustrahovani in terorizirani. Posebno težko je bilo za dru- žine ustreljenih in zaprtih, ki so v strahu pnčako\'ale, kdaj bodo prišli orožniki ali policisti in jdh odvedai ▼ ne- Nekdanja hiša Vedenikovih na Ostrožnem. Slikana po osvoboditvi, ko je tamkajšnji odbor ZB vsradil na njo ploščo v spomin na medvojne dogodke v tej hiši in žrtve Vedenikove družine znano. »Ljudje so nam v svo- ji preprostosti in poštenosti, bodisi revni, bogatejši ali tu- di zelo premožni, več ali manj pobožni, nekateri celo zelo pobožni, hoteli vsak čas pomagati in so nam po da- nih prilikah in okolnostüi tudi pomagali, čeprav so ve- deli, da smo tisti, ki vodimo osvobodilno gibanje, komuni- sti,« pravi Sergej Kraigher in ima v mislih številne dobre znance v raznih predelih šta- jerske. Trpeli so naši ljudje v mestih, veliko so I>a pretr- peli tudi ljudje po vaseh in hribovitejših predelih, kjer so bili prepuščeni na milost in nemilost okupatorjevim vo- jakom, domačim pomagačem, proti koncu vojne tudi vla- sovcem, četnikom, domobran- cem, ustašem in drugi nem- ški vojaški drhali. Vodstvo pokrajinskega po- litičnega aktiva je spoznalo odločno voljo in zavzetost Križanovih za njihovo dobro pK)čutje. Tudi Križanova ma- ti iai Milada ste jim napra- vili marsikatero uslugo. Za- vedali so se pa tudi, da je potrebna v takšni bližini Ce- lja se večja pozornost in ču- ječnost. Nevarnost je tedaj pretila z vseh strani. Toda nihče ni mislil, da bo v ti- stih dneh prišlo do vdora v frontovsko organizacijo in da se bo val aretacij, zaradi sla- bega zadržanja nekaterih v gestapovsküi zaporih pri za- sliševanjih, tako močno raz- širil. V tistih mesecih je bilo osvobodilno gibanje na šta- jerskem povsod, razen na mariborskem p>odročju, v na- raščanju. Posebno še v Zg. Savinjski dolini in na Koz- janskem, kjer so pričele par- tizanske čete napadati sovraž. nikove patrulje in se priprav- ljati tudi na napade orožni- šk'h in policijskih postaj, a tudi manjših vojaških posto- jank. Zaradi aretacije Ivana Okor- na v Šmarjeti v drugi polo- vici aprila 1942. je postalo področje okoli Škofje vasi in seveda tudi Zadobrova ogro- ženo. Člani PK so se poslo- vili od Križanovih. Seliretar Sergej je šei po vseg verjeti nosti v smer Revirjev preko Rečice v Laškem, zatem v Maribor na razgovor s Tone- tom Grčarjem, prišel nato po opravkih in na. sestanek v Celje, šel potem preko Šent- jurja na Planino ali Šentvid v tamkajšnje zaselke. Mese- ca maja je šel na poročanje v Ljubljani in se preko Do- lenjskega in Save prebil z Rislovo partizansko skupino na Moravško, zatem do okrožnega komiteja KP za Savinjsko dolino, kjer so ta- krat zavladale izredno težke razmere zaradi aretacije čla- na okrožnega komiteja Fran- ca Grila. Provala, vdor se jc razširU. Veliko frontinih so- delavcev med Mrzlico in Do- brovljami, v številnih vaseh Savinjske doline, vse preko šaleške in Mislinjske doline je šel val izdajstev, je tedaj padel v zapore in bil prive- den pred okup>atorjeve puške. Nekaj zatem je prišlo do močnih aretacij v Zg. Savinj- ski dolini. V zapore so padli sodelavci OF v Gornjem gr»- du, Radmirju, v Ljtuboeea, T Moeirjii in še drv4pod. 20. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 14. september ig^j KDO PA JE TA MLADA VOJSKA... Kdor je v petek šel ob pol sedmih zyu- traj mimo celjskega gledaJišča, je 1а1жо videl veliko mladih ljudi v močeradastih umiormah. To smo bih mladi pripadniki prostovoljnih teritorialnih enot. Čakal nas je pohod po poteh štirinajste divizije. 7.15 smo se naložib na dva avtobusa in se odpeljali proti Šoštanju. Z nami so bih tudi starejši teritorialci. Peš smo se üdpravüi k pol ure oddaljenemu Zlebniku, kjer je postavljen spomenik Karlu Destov- niku-Kajuhu. Tu nam je predsednik Kra- jevne skupnosti tovariš Svetina spregovoril nekaj besed o 14. diviziji. Na Kajuhov spo- menik smo položih venec, nato pa nadalje- vah pot na Sleme. Tu smo imeh malico. Pot pa še ni bila končana. Kmalu smo nadaljevali naš pohod na enajst kilometrov oddaljen Smrekovec. Verjemite, da se je kosilo pred koćo pošteno prileglo. Popol- dan smo imeli »voljno«, nato pa smo se proti večeru zbrali ob tabornem ognju. Kljub ponovnim dežnim kapljam so par- tizanske pesmi še nekaj časa odmevale v noč... Drugo jutro so nas ob petih zbudih iz prijetnega spanca, še vojaški zajtrk na prostem in mlada vojska se je odpravila naprej. Ta dan nas je čakala hoja do 15 kilometrov oddaljenega Ljubnega. Večino časa smo hodili po cesti in zato se je pot kar nekoliko vlekla. Toda ta dan smo se že poznali med seboj. Sicer klejjet med Ix)hodom ni bil dovoljen, a komandanti so tQ in tam malo zamižali in je kar šlo. V Ljubnem smo se pridružili proslavi krajevnega praanika. »Zdaj zaori pesem o svobodi...,« je odmevalo, ko smo kora- kali proti prireditvenemu prostoru. Ljudje, zastave... Nehote mi je pred očmi zrasla slika, kako je bilo takrat, ko so osvobo- dilne čete vkorakale v Ljubno. Mnoge nas je prevzela svečanost trenutka. Po proslavi smo spet po vojaško pruži- li zasluženo kosilo. Potem smo položih še venec na spomenik padlim v Ljubnem. Še zadnji »mimo« za tokrat in komandan- tova pohvala. Rekel je, da je zadovoljen z nami. Te besede so nam bile lep>o plači- lo za naš trud. Sicer pravi rek, da je lasma hvala cena mala. Pa vendar naj pK>vem, da smo si mladi teritorialci osvojili nekaj zna- nja že na štiridnevnih voyakcih vajah v Medlogu junija letos. Ta p)ohod pa je dokazal, da današnja mladina kljub udob- ju le ni tako razvajena. No, nekaj je bilo žuljev, kar p» še malo ni vpUvalo na našo dobro voljo. In tako smo se poslovili nasmejanih obrazov. Zdravo, zdravo, zdravo!!! MAGDA TRATNIK Delavski svet DO ZDRAVILIŠČE DOBRNA razpisuje opravila s pK)sebnimi p>ooblastili in odgovornostmi VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji: — da je diplomirani pravnik ali uprav- ni delavec in 3 leta delovnih izkušenj aU — da je pravnik ali višji upravni dela- vec m 5 let delovnih izkušenj, — da predloži program dela ter način realizacije programa, — da ima organizacijske in komunika- tivne sposotHiosti vodenja službe. Razpis velja 15 dni po objavi. Vloge p>ošljite na naslov Zdravihšče Dobrna z oznako »Razpisna komisija«. ŽALSKO GOSPODARSTVO JOŽE CEROVŠEK: »rJAJTEŽJE JE Z INVESTICIJAMI« v 2alcu so pred kratkim napravili analizo o uresniče- vanju srednjeročnega načrta ražvoja občine v letih 1976, 1977 in 1978 v prvem polletju letošnjega leta. Za pogovor o tem smo naprosih načelnika oddelka za gospodarstvo pri SO Žalec Jožeta Cerovška. NT: »Tovariš Cerovšek, morda najprej nekaj besed o trendih rasti osnovnih go- spodarskih kategorij. J. Cerovšek: »Osnovna na- loga združenega dela v obči- ni v tem srednjeročnem ob- dobju je doseči 10,2 odstot- no realno rast družbenega proizvoda. Na to dinamiko rasti je vezano povečanje za- poslenih (2,2 odst. letno) ter produktivnost dela (8 odst. letno). Povprečno se je v zadnjih dveh letih povečal celotni prihodek za 20,3 odst. nominalno, vendar ob upo- števanju 10 do 15 odstotnih letnih stopnjah rasti cen ne dosega načrtovane 12,3 od- stotne realne stopnje rasti celotnega prihodka. Ugodnej- ši je kazalec rasti bruto do- hodka in dohodka, ki sta se nominalno povečala letno za 26,7 in 27odstotke. To pa kaže na izpolnitev osnove srednjeročne naloge. Izred- no neugoden je kazalec rasti sklada skupne p>orabe, sred- stev rezerv ter poslovnega sklada kot osnove razširjene reprodukcije, saj dosega le pet odstotno nominalno rast. To pa pomeni padec realne vrednosti, saj smo načrtova- li kar 16,2 odstotno realno rast te kategorije. Rast za- poslenih je dvakrat višja od planirane m dosega povpreč- no 5,7 odst. Produktivnost dela se je povečala letno za 23,8 odst., ob upoštevanju letne rasti cen pa lahko re- čem, da dosegamo načrtova- no visoko realno letno stop- njo te kategorije (7—8 od- stotkov).« NT: »Kako je z družbenim proizvodom gospodarstva po sektorjih?« J. Cerovšek: »Gospodarstvo je lani doseglo milijardo 698 milijonov 180 tisoč dinarjev družbenega proizvoda. Ta znesek zagotavlja le dosega- nje realne letne rasti 10,4 odst. V mejah načrtovanega razmerja je naraščal družbe, ni proizvod v družbenem in zasebnem sektorju. V zaseb- nem sektorju in kmetijstvu ugotavljamo mnogo nižjo rast družbenega proizvoda, viso- ke rasti pa v obrti, gostin- stvu in avtoprevozništvu.« NT: »In DP družbenega sektorja?« J. Cerovšek: »Razvoj indu- strije ni dosegel planirane stopnje rasti. Njegova udelež- ba v gospodarstvu se je celo zmanjšala od 69,7 odst. na 66,6 odst. Udeležba kmetijstva se je povečala na 8,8 odst., čeprav smo računali, da bo leta 1980 znašala le 7,4 odst. Hitrejši je tudi indeks rasti v gradbeništvu in trgovini ter gostinstvu. Produktivnost de- la dosega visoko planirano 7,8 odst. letno stopnjo rasti. Najvišja je v prometu, trgo- vini in gostinstvu ter gozdar- stvu, najnižja pa v industriji, gradbeništvu in obrti. Odsto- panja so povsod, razen v kmetijstvu. Zaposleni po pa- nogah gospodarstva ne kaže- jo istega razmerja kot struk- tura DP in produktivnosti de- la. Kljub padcu industrije v DP gospodarstva se je števi- lo zaposlenih v tej panogi precej povečalo. V kmetijstvu se je število zaposlenih zmanjšalo, v grad- beništvu, trgovini in gostin- stvu pa se je vzporedno z visokim porastom DP pove- čalo tudi število zaposlenih.« NT: Investicij je najbrž premalo.,. J. Cerovšek: »V industriji so bile investicije precej ni- žje kot smo predvideli, višje pa v kmetijstvu, gradbeništvu in zlasti trgovini in gostin- stvu. To se odraža tudi v rasti DP in produktivnosti dela v posameznih panogah. Investicije so predlani in la- ni skupaj znašale 706 milijo- nov 90 tisoč dinarjev, ta zne- sek pa predstavlja le 30 od- stotkov realne vrednosti na- črtovanih naložb do leta 1980. To je precj pod planom. Ma- lo investicij in zelo visok po- rast zaposlenih nas opozarja, da moramo tudi oceno real- ne rasti DP in produktivno- sti dela sprejeti zelo previd- no.« JANEZ VEDENIK Ml IN ZDRAVJE PISE: DOC. DR. MGR. JANEZ KRAŠEVEC (2) O trajarvju dopusta so ve- liko razpravljali tako zdrav- niki, kot psihologi. 2e 50 let se praktično bavijo z medi- cinskimi in bioklimatskimi raziskavami. Trdijo, da ima najboljši učinek tisti dopust, ki je vezan na zamenjavo kraja in klime. To povzroči v organizmu občutek ugodja. Ugotavljali so tudi fiziološke učinike s pomočjo pokaaate- Ija, ki ga poznajo pod poj- mom pulzno-düialni količnik. Naj navedem, da je normal- na vrednost te preiskave pri arterielnem pulzu 72 na mi- nuto in 18 vdihljajih oziroma izdüuh na minuto 4. Lahko pa je ta količnik med 3,7 do 4,5. Zaradi možnosti vpliva- nja vegetativnega živčnega si- stema na te meritve, ga raje računajo potem, ko dotični naredi 10 p>očepov. Za priča- kovanje in veselje, ki sprem- lja odhod na dopust, ima na organizem določen učinek, ponavadi rahlo in prijetno vzburljivega. Ob prihodu v drugo okolje je človek takoj izpostavljen hitrim reakcijam in odgxDvorom s strani posa- meznih organskih sistemov. Ponavadi je prve noči гагаШ adaptacije, ki je še ni, tudi spanje rahlo moteno. Drug ritem, druga postelja mnoge motijo. To naj bo opomin ti- stim, ki se že naslednji dan ukvarjajo z nadaljevanjem vožnje, smučanjem na vodi in snegu. Gre za fazo adap- tacije in novih dražljajev bioklime, ki so sproženi. Po tej prvi labilni fazi pride kratka normalizacija in zače- tek pravega dopustniškega počutja. Včasih pa že po tretjem dnevu p>onovno pride do druge labilne faze. Takrat vsaj planinci in pešci na dol- ge proge menijo, da se mo- rajo privaditi na klimo. Ta akltmatizacijska težava je se- veda individualno pogojena. Gre za neko krizo, kjer če- sto nastopijo težave s srcem in obtokom, pa celo srčni in- farkti so omenjeni. Pri smu- čarjih pa često srečamo zlome. Nato sledi faza umiritve organizma tja do tretjega tedna dopusta. Tu in tam se seifej p>onove težave s spa- njem, prebavo, občutkom vzdražljivoeti in napetosti. Po treh tednih dopusta nasploh, če je bü primeren in prije- ten, sledi stabilizacija orga- nizma, ki lahko traja doma do F>ol leta. Zato naj velja praviüo za dopust, kot tudi zdraviliško zdravljenje: traja naij vsao tri tedne, da nam da željene učmke. Izleti ob koncu tedna, praznični izleti so lahko le prijetne prekinit- ve vsakdanjega pritiska in stisk, nimajo pa kakšnih do- pustniških učinkov. Medicin- sko je priporoči TÏVO poleg tritedenskega dopusta tudi menjava okolja in klime. V tem času pride torej do no- vih regenerativnih vplivov na človeški organizem. Cilj ne- kega, tudi dopustniškega po- tovanja je, da dajo določeni zunanji dražljaji človekove- mu telesu možnost izboljša- nja kondicije in njemu last- nih notranjih moči. S to ne- specifično terapijo, ki naj bo dražilna, če jo tako imenu- jem, izklopimo prenapetost vegetativnega živčnega siste- ma. S takimi cilji in mod)er- nimi raziskovalnimi metoda- mi lahko prikličemo v življe- nje prastara navodila in zna- nja o zdravju in dobrem ркз- čutju v nam ugodnem bio- klimatskem okolju. V zdrraviliškem turizmu, ob- morskem bivanju in zdravlje- nju, v višinslki klimi, prosti naravi najdemo čedalje širše indikacije, saj s» dober in čtet zrak, sonce, voda in ve- ter znani zdravilni in diražilni činitelji. Na žalost pri nas ni razvita, čeprav ne tako mla- da medicinska veja tako zva- na medicinska meteorologi- ja in bioklimatologija. Zdrav- niki, kot tudi bolniki predo- bro vemo, kakšen neugoden vpliv je pusto, prekomerno vlažno, nevihtno vreme, nizek zračni pritisk, burja, fen in podobno na bolnika z revmo, rano na želodcu in dvanajst- niku, pri bolnikih z vazo- motornimi in migrenoznimi težavami, krvavitve po opera- cijah, astma, duševne bolez- ni, da o prometnih nesrečah ne govorim. Prav nasprotno pa je lepo vreme, visok zrač- ni pritisik, suh zrak, primeren veter in pod. še zavedaano se ne, kako smo vplivam т svojem življenju in ravnandu od narave. In kaj je Wime? Opredeljorjemo jo s sončnim žarčenjem, temperaturo zra- ka, vlažnostjo v zraku, ра<Ла- vinami, zračnim pritiskom in vetrovi. S temi najawùmi činitelji se torej srečujejo naši vegetativni reguiacijisšd mehani2Hni. Ne moremo pa mimo dejstva, da tudi dolgo časa trajajoče lepo vreme ima svoje senčne strani. Ozračje se s padavinami oči- sti, ohladi, celo nasiči z ozo- nom in posredno kisikom. V lepem vremenu obstoja mož- nost toplotnih udarov, ni pi- hljanja vetrov, možnost ohla- jevanja telesa je zmanjšana, v vročini je tudi prekomerno znojenje. Ravno z znojenjem izgubljamo iz telesa dragoce- ne soli, ki jih moramo s pit- jem nadoknaditi itd. Ni na- ključje, da območja brez pa- davin, na sončnem jiugu, fci nimajo vseh teh meteorolo- ških diražljajev ne nudijo to- liko dopustniške regeneracije in rekreacijske možnosti. Na- slednjič pa o medicinisfeiih klimatskih problemih dopust- ništva. PRIPOROČA Ko ste v veleblagovnici »T«, ne рог^ te med drugim obiskati tudi oddelka p^ pirnice v pritličju na desni strani vhod^ v veleblagovnico. Poleg šolskih potreb, ščin in učbenikov imajo veliko izbiro sij, kovnih reprodukcij, slikanic za najmlajše, fotoalbumov in ostalih izdelkov papirne galanterije. §t. 36 — 14. september 1978 NOVI TEDNIK —stran 21 NA MIS 79 V Jugoslaviji smo že yeckrat zelo uspešno orga- nizirali največja tekmova- oja, še nikoli pa nismo bili organizatorji Medite- ranskih iger in olimpij. skih iger. Oboje pa bo- jao v prihodnjih letih pri- pravili. Tako bomo orga- nizacijo Mediteranskih iger v Splitu in okoliških lo'ajih izpeljaU prihodnje leto, zimske olimpijske igre pa leta 1984. Obeh prireditev se bo udeležil tudi predstavnik ledakcije Novega tednika in Radia Celje. Prijavo za Split smo poslali in je ie bila sprejeta ter potr- Vili, mediteranske igre Split 1979 jena, zdaj pa se bomo prijavili še za zimske olimpijske igre. Tako bo. mo sproti dobivali sveže informacije o pripravah na obe pomembni tekmo- vanji in jih seveda posre- dovali bralcem preko NT in poslušalcem preko RC. Ix Silita bo poročalo več kot tisoč novinarjev, ki bodo nastanjeni v »press hotelu« Marjan. N» Mediteranskih igrah bo ▼ številni jugoslovan- ^ ekipi nastopilo tudi precej celjskih športni- kOT, med njimi brez dvo- ma tudi potencialni kan- didati za kakšno izmed medalj: Kopitar v atleti- ki, Fabjan v judu. Vlado Bojovič in še kdo v ro- kometni ekipi itd. Do srečanja v Sarajevu oziroma na terenih nad njim je še šest let, ven- dar je organizator že pri- šel tudi v Celje, pripravil tiskovno konferenco in seznanil vse o pripravah na doslej največjo šport- no prireditev pri nas. Priprave za VIII. MIS v Splitu in XIV. zimske OI v 8агајелп1 so v pol- nem tekuî Obe prireditvi bosta tako ali drugače nov dokaz naše moči in pravilne poti! Veseli smo, da bomo laliko obe prireditvi spremljali in vas »direkt- no« seznanjali e vsem, kar se bo tam pomemb- nega dogajalo! Naj velja tudi naš SREČNO za MIS 79 in OI 84! TONE VRABL TISKOVNA KONFERENCA RZS UGODNA OCENA CELJSKEGA ROKOMETA Ob koncu prejšnjega tedna je bila v Ljubljani v prosto- rih zimskega kopališča v Ti- voliju tiskovna konferenca, katero so sklicali delavci Re- publiške rokometne zveze v želji, da seznanijo podrobne- je o svojem delu javnost in navežejo še boljše stike s predstavniki tiska, radia in televizije. Zelo izčrpno uvod. no informacijo o sedanjem trenutku v slovenskem roko metnem prostoru je podal predsednik RZS Tine Brilej in med drugim omenil, da so prav zaradi dobre organizira- nosti dosegU tudi nekatere solidne rezultate: »Dve ekipi nastopata v I. zvezni ligi, štiri moške in šti- ri ženske v II. zvezni ligi, RK Aero Cëlje je bil finalist jugoslovanskega pokala, tu so še uspehi mladinskih ekip itd. štirje člani so nastopili v državni reprezentanci, štir- je mladinci pa v mladinski, medtem ko so trije kandida- ti. Takšni uspehi nas obvezu- jejo, da je treba tudi v bo- doče samo delati in spet de- lati.« Kakšne novosti se obdajo v slovenskem rokometu? »Predvsem želimo dvigniti kvaliteto ženskega rokometa in čez čas »pripeljati« eno ekipo v I. zvezno ligo. Pri- pravljamo dogovor o selek- cioniranju oziroma prehodu perspektivnih igralcev v kva- litetne rokometne sredine. Gre za sistemske prehode, ne pa stihijske. Spremljati mo- ramo razvojno pot mladih perspektivnih igralcev. l'ri- praviti moramo takšne tek- movalne sisteme, ki bodo motivacijski. S tem naj bi začeli v prihodnji sezoni, vse pa v želji, da rokomet še bolj približamo ljudem. Tre- nutno imamo v Sloveniji re- gistriranih 2000 igralcev v 105 ekipah. Prihodnje leto bomo imeli enotno žensko in moško rokometno ligo z de- setimi ali dvanajstimi ekipa- mi in dve drugi ligi — vzhod- no in zahodno s po verjet- no osmimi ekipami. Skratka pripraviti moramo takšen tekmovalni sistem, ki bo rno- tiviral igralce in ki bo omo- gočal izvajanje zstavljenih programov. Gre za množič- nost rekreacije in množič- nost selekcioniranja, zlasti v osnovnih šolah.« Tine Brilej je omenil še več zanimivih podatkov, med katerimi ne gre prezreti na- slednjih: da danes igra v Sloveniji rokomet okoli 10 tisoč igralcev (ločiti je tre- ba, koliko jih je registrira- nih!), da obstoja 1300 roko- metnih klubov, da obstoja problem območnih rokomet- nih zvez (do konca leta naj bi jih bilo štirinajst!) itd. Tu so še problemi kadrov pa čeprav je kar 80 odstot- kov trenerjev ekip, ki nasto- pajo v republiških ligah, ustrezno kvalificiranih. S šo- lanjem kadrov pri RZS niso zadovoljni in sistem pridobi vanja kadrov ni dober. Ver- jetno je pred 10 do 15 leti bil boljši. Pričakujejo izbolj- šanje, ker so pri visoki šoli za telesno vzgojo odprli od- delek za rokomet, kjer je trenutno štirinajst slušateljev. Letos so končno formirali trenersko organizacijo, ki bo tudi pomenila premik na bo- lje. O sodnikih je govoril Ni- kiča Božinović: »Pri sodnikih smo dosegli precejšen kvaliteten vzpon. Trenutno imamo šestnajst sod. nikov, ki sodijo v II. zvez- nih ligah in dva, ki sodita v I. zvezni ligi. To sta Jug iz Celja in Jeglič iz Ljubljane. Ta par je izredno kvaliteten in perspektiven, zato ni čud- no, da je najresnejši kandi- dat za bodoča mednarodna sodnika. Nismo pa zadovolj- ni z vzgajanjem novih, mla- dih kadrov.« Oceno trenutnega položaja v slovenskem rokometu je podal tudi bivši trener zvez- nega Ugaša Slovana — Kolin- ska In zdaj strokovni dela. vec RZS Antun BaTiič: »Celjski rokometašd se bo- do v prihodnji sezoni vklju- čili v borbo za sam vrh v I. zvezni ligi. Prihodnje leto, ko bodo kompletni (oba Bo- jeviča m ostali), se bodo bo- rili za sam vrh, ki bi ga lahko osvojili že letos, če ne bi bilo »čudnih« težav. To je kvalitetna ekipa, ki z mladin- ci, vzgojenimi doma, izredno dobro napreduje. Pozitiven je tudi odnos med Aerom in Slovan Kolinska, kar bo omogočilo še kvalitetnejši razvoj slovenskega rokometa. Dogovorili smo se, da bi ▼ bodoče obe ekipi pripravljali občasne tekme v posameznih krajih in tako širile zanima- nje za ta šport.« Poskus Rokometne zveze Slovenije, da svoje delo pre- ko informacijskih sredstev še bolj približa ljudem, je po- polnoma uspel. Verjetno bi ga kazalo obdržati in razši- riti tudi na ostale panoge, če bi to počenjali vsi bi bi- li bolje seznanjeni z delom in bilo bi manj negodovanja. TONE VRABL STRELJANJE Celjski strelci so se ude- ležili tradicionalnega turnirja tuest v Postojni. Zanimivo je fc, da je to tekmovanje na Çoredu ie 17 let. Streljali •o z malokalibrsko puško •Arijske izdeüave od 300 mož- iz trojnega položaja. Ce- liaiù so tudi to pot dokazali, ^ so letos v izvrstni formi, •^ј so prepričljivo zmagali in W tem dosegli nov ekipni rekord strelišča. Nastopilo je 8 ekip iz raznih krajev Slo- venije. Ekipno: CELJE, KA. MNIK, POSTOJNA, KRANJ in ostali. Tudi v konkurenci posameznikov so se Celjani odlično izkazali, dosegli so prva tri mesta. Zmagal je Ervin Seršen z odličnim re- zultatom 261 krogov, drugi je bil Tone Ja^er s 257 in tret- ja Alenka Jager s 252 krc^. kar je bolje od slovenskega rekorda za mladinke. V eki- pi Celja je nastopil tiidi Branko Malee, ki je s 239 krogi dokaj dobro opravil zaupano vlc^. Celjani so že drugo leto zapored, osvojili lep pokal, katerega je daro- vala Skupščina občine Po- stojna. T. J. JUDO v ODLOČILNEM DVOBOJU PREMAGALI OLIMPIJO Celjani imamo novega prvo- ligaša. Poleg rokometašev, košarkarjev, hokejistov na ledu, atletov in kegljačev so si v soboto priborili vstop v prvo zvezno judo ligo tudi judoisü IVA REYE. V dramatičnem troboju, med najboljšimi slovenskimi ekipami Impolom iz Sloven- ske Bistrice, Olimpije iz Lju- bljane in domačo ekipo, so Celjani osvojili drugo mesto in s tem zasedli prazno me- sto, ki je vsako leto rezervi- rano za dva slovenska kluba. Impol iz Slovenske Bistrice, pokalni prvak Jugoslavije, se ni dal presenetiti. Premagal je Olimpijo 8:6 in Celjane 10:4. Tu sta točki priborila Fabjan in Grosek. Odločil pa je dvoboj med Oljani in Olimpijo, (jostje, ki so vedno do sedaj bih med boljšimi v Jugoslaviji so pri- šli v Celje s popolno posta- vo. Toda meljska deseterka se je dobro pripravila. Fabjan je osvojil prve toč- ke in to lahko. Preisenetil je Pristovšek z zmago nad Plu- tom, medtem ko je Grosek le remiziral. Toda odločilno sedmo točko je pri'borü IVU Reyi izredni borec Maruša, ki je premagal 2aianega Pe- triča kar z 10:0, To pa je tudi odločilo zmagovalca, kaj- ti pri rezultatu 7:7 so odl-D- čile tehniške točke, te pa so bile v korist Celjanov 25:22, Gostje so polagali vsö upe v zadnji dvoboj, ko je Kun- čič premagal Imanoviča, toda celjski borec je izgubil mi- nimalno in pri tem pokazal izredno borbenost in dobro borbo. (Deljski uspeh so priborili Piškur, Grosek, Založnik, Imanovič, Maruša, PlLberšek, Fabjan, Pristovšek in špiljak. Zato vsem skupaj naše če. stitke, kakor tudi trenerju Dušanu Tanku. Rezultat in uspeh celjskih judoistov je dejansko plod načrtnega déla z mladimi. Poleg izvrstnega Fabjana, imajo sedaj Celjani prilož- nost, da tudi med ekipami pokažejo svojo pravo vred- nost. In to tudi želimo. J. K. ZAKAJ SLABA UDELEŽBA NA TRIM TEKU? 2Jòor delegatov га športno rekreacijo Celje je pred Petími leti, na pobudo prof. Toneta Goršiča, kot prvi e Sloveniji začel г organizacijo tako imenovanih TRIM okcij. Namen teh je hü, da se čimveč občanov začne ^tkvarjati z redno rekreacijsko vadbo. Skoraj vse akcije (kolesarjenje, hoja, plavanje, smučanje), kjer je obve- гпо smo sodelovanje, ne glede na rezultat in čas, •o takoj naletele na velik odziv. Ze v začetku pa se je nataknilo pri teku, kjer je treba v določenem času (po ^^perjevem testu) preteči 2400 m. Število udeležencev k bilo na teku prva leta daleč pod povprečjem ostalih f^cij. šele leta 1975, ko se je teka udeležilo 1896 občanov, ^ bilo vzpostavljeno nekakšno ravnotežje. Takoj nasled- ^ leto pa je število udeležencev zopet močno padlo, »a; je bilo leta 1976 samo 725 tekačev. Na letošnji prvi i pa je bilo celo samo 216 udeležencev, čeprav je Upadlo tudi število udeležencev na ostalih akcijah, je Podatek s trim akcije teka zares zaskrbljujoč. Samo cd ®ebe se vsiljuje vprašanje, kje so vzroki za tako slabo ^eležbo in kaj bi morali ukreniti, da bi se stanje ^boljšalo. Vsekakor bo treba posvetiti več pozornosti organiza- ^ji te trim akcije in še posebej popularizaciji teka ^pioh. Tek, pa čeprav kot rekreacijska vadba, ni tako Pfivlačen kot naprimer plavanje, smučanje itd. Prav 'tío bo treba vložiti več naporov in ne nazadnje tudi *f^tev za prUjubljenost teka. F. PUNGERCIC DVIGANJE UTEŽI USPEH CELJANOV PREMAGALI RIJEČINU 16:14 Celjski divigalci uteži pri Partizanu Celje, ki letos so- delujejo v zahodni zvezni li- gi so v tretjem kolu prema- gali Riječinu iz Dražice pri Reki. V zanimivem dvoboju so Celjani zmagali 16:4. Se- daj imajo tri točke in se bo- do v četrtem kolu pomerili proti Metalcu v Zagrebu. V zadnjem dvoboju mora- mo pohvaliti celotno ekipo, še najbolj pa nas je prese- netil mladi Kranjc, ki je dvi- gnil 210 kg in veteran Slav- ko Urankar, ki je še vedno uspešen z 215 kilogrami. Za Celjane pa so tokrat pri- borili točke: Cuček, ki je dvignil 165 kg, Molnar 160, Papotnik 207, M. Kranjc 210, Raivnak 202,5, Urankar 215, Lichteneger 120, anidax 147^. Izgubila pa sta minimalno Simonič 100 in B. Kranjc 122,5 kilogramov. NOGOMET SKROMNA BERA Nadaljevanje nogometnega prvenstva v drugi zvezni ligi in republiški ligi ni prineslo najboljšega uspeha našim predstavnikom. Velenjčani so šele v zadnjih minutah v go- steh izgubili proti Kikindi 0:1. V republiški ligi pa smo na Glaziji videli tehnično do- ber nogomet na srečanju med nogometaši Kladivarja in Dravo. Toda moči ni bilo do- volj in ob zaključnih akcijah so ostale lepo zamišljene ak- cije brez realizatorja. Zlasti (Deljeni lahko žalujejo za pro- puste. Končni rezultat 0:0 pa je tudi dokaj realen. Po sre- čanju nam je trener Vlado Glinšek dejal: »Drava je letos eno od boljših moštev. Zato doseženi rezultat ni neuspeh za našo ekipo. Težje bo v nedeljo, ko moramo v goste Muri. V ig- ri našega moštva so zadovo- ljili Knežević, Zukič, Kases. nik in Sariah.« Šmartno je doma zmaga- galo nad Litijo 2:1. Nogome- taši Uniorja pa so v Maribo- ru izgubili proti Železničarju 0:4. In še mladinski rezultat: Kladivar—Litija 5:1 (2:1). S prvenstvom pa so pričeli tudi v občinski ligi malega nogometa. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezuU tati: Pigal—Azuri 6:4, Žele- zar—Skavti 3:3, Gaber je—Ga- lebi 7:3, Grofija—Penal 1:7, Podgorje—Aškerčeva 2:6 ia Celeiar—Privatniki 2:1. V prihodnjem kolu igra Rtv dar iz Velenja doma proti Se- gesti iz Siska. V republiški ligi pa se bo Kladivar pome- ril proti Muri v gosteh, т Slov. Konjicah pa bo sreča- nje Unior—Šmartno. Tre'nutno stanje na lestvici je naslednje: Kladivar je tret- ji s tremi točkami, Šmartno peto z dvema točkama ia Unior deveti brez točk- J. KUZMA ROKOMET DEKLETA PRESENEČAJO v vzhodni republiški moški in ženski rokometni ligi naši predstavniki nadaljujejo z uspehi. V preteklem kolu so bili doseženi naseldnji rezultati: Moški: Celje — Minerva 19:20, šoštanj — Polet 20:19. Na lestvici vodijo rokometaši Šoštanja pred Minervo. Celjani so sedmi. Dekleta: Šmartno — Vuzenica 21:8, Radgona — Ža- lec 19:18, Ptuj — Velenje 11:27. Na lestvici vodijo igral- ke Velenja pred Šmartnim, medtem ko je Žalec četrti. V prihodnjem kolu pa igrajo takole: Velika Nedelja — šoštanj, Minerva — Fužinar in Maribor — Celje. Ženske: Žalec — Šmartno in Velenje — Radgona, Jk 22. stran NOVI TEDNIK St. 36 — 14. september ig^ ét. 36 — september 1978 NOVI TEDNIK — stran 23 ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETII S POTI PO KITAJSKI (4) 12-MILIJONSKI ŠANGHAJ Pri j ami šanghajski vodiči so nas pričakali in naai za- želeli dobrodošlico, nas po skupinah vkrcali v priprav- ljene avtobuse ter vsakemu takoj v začetku poklonili n-e- stni načrt, točen program na- šega 4 dnevnega bivanja v mestu ter zavojček z deseti- mi barvnimi razglednlnarn: Sanghaja. Na peronih in izhodu iz postaje smo videli prekrasno ovetoče azeleje vseh bar/, ki jiih mi poznamo kot lončni- ce, oni jdh pa gojijo kot močno razrasle grme. Nasta- nili so nas v hotelu Ho-ping- fan-dien ali hotelu »Шг«, íi je mogočna 10 nadstropna stavba, zgrajena v bahavem kolonialnem slogu z veukimi sobanami, restavraoijami in vsem, kar k takemu hotelu sodi. Sang'jaj p>omeni mesto ob morju, vendar ni ob morju, temveč ob obalah reke Hoangpu, ki se izliva v del- to Jang-tse-kjanga. Na dolži- ni skoraj 30 km je na obeh bregovüi reke največje kitaj, sko pristanišče Ker je reka globoka nad 9 m, plovejo po njej tudi največje preko- oceanske ladje. Promet je iz^ redno živahen in smo si ga iz velike motome ladje s ka- tero smo se popeljali do del- te Jangtseja, ogledali. VideU smo na tisoče zasidranih la- dij, na katerih so plapv>lale skoraj vse zastave držav sve- ta. Ko so nam povedal:, da smo v delti Jangtseja, vsled širjave nismo imeli občutka, da smo na reki, temveč na morju. Zgodovina Sanghaja je pe- stra in dolga, saj je bilo me- sto že v srednjem veku zna- no trgovsko središče. V djrugi polovici 19. stoletja ркз Konča- ni >K>pijski vojni«, so moraJi Kitajoi prepustiti koloaiijai- nim velesilam p>osebne ugod- nosti ali korcesije. Zgradili so si tako imenovano evrop- sko četrt, v kateri so usta- navljali banke, gradili stavbe, industrijo, prevzeli pravico nad pobiranjem carine, osvo- jili pK>što itd. Z močjo orožja «o si prilastili niz pravic, strahovito izkoriščali Kitajce in ob tem nepojmljivo boga- teli. Predrevoluciijski šangiiaj je bdi svetovno znan po velH- trgovini z mamili, igralnicah, beznicah, zvodništvu, prosti- tuciji in kriminalu vseh vrst. Po zmagi socialistične revo- lucije leta 1949. je vsa ta mednarodna sodrga pobrala šila in kopita in se preselila v razvpiti Hong-Kong, ki je trenutno samostojno mesto pod upravo Britancev. Pove- dali so nam, da po letu 1980. poteče Britancem mandat ali pooblastilo opravljati ob- last nad tem mestom, ki se bo potem nujno priključdlo k matični LR Kitajski. Veli- kan z 900 milijoni prebival- stva bo pač ta »tvor« na la- stnem telesu odstranil. Od- prto je še tudi vprašanje Tajvana aU Formoze, kjer so še na' oblasti čang-kaj-šekovi nasledniki. Nujno smo se тотаИ sez- naniti s kitajskim denarjem, saj v njihovih trgovinah in tr- govinah, ki so namenjene izključno tujcem in restavra- cijah velja za edino plačilno sredstvo njihova valuta. Spo- minjam se, da so v Egiptu in Indiji trgovci in natakarji prav radi jemali dolarje — imajo kar svoje privatne me- njalnice — tega na Kitajskem ni. Osnovna denarna enota je 1 juan, ki ima 10 djau ali 100 fenov. Menjalnice so v vseh hotelih in blagovnicah za tujce, tako da ni treba menjavati denarja v bankah. Prve dni maja smo dobili za 1 ameriški dolar 1,7 juam. če to preračunamo na naš dinar, je 1 juan vreden nekaj manj kot 11 din. Menjavali so vso konvertibilno valuto, preračunavali pa so vse na računalu s kroglicami ali abaku, prav tako kot v Sov- jetski zvezi. PIŠE: ERNEST REČNIK Tipična kitajska džunka — čoln Elizabeta II., britanska kraljica, je navdušena 1јц. biteljica konj in konjskih dirk. Nedavno tega jo je fotograf ujel v objektiv, ko se je na znanem der- biju »Epsom« obnašala kot kak vročekrvni nogo- metni navijač. Njeno kri- čanje in spodbujanje pa ni dosti pomagalo, kajti njen konj, ki je bil vklju- čen v dirko, je prispel na cilj šele osemnajsti. Raz- log več za razburjanje, ali ne? ZDRAVJE OBSOJEN NA SMRT DEVETLETNEMU JE SOJENO ŠE ŠTiRI LETA Medicina napreduje z or- jaškimi koraki, toda v tem vzponu dela tudi nepoprav- ljive napake, ki že mejijo na zločin. Farmacevtska industrija je pri izdelova- nju raznih zdravil, prepa- ratov, poživil in podobnih izdelkov pogosto zelo pre- nagljena. Brez temeljitih raziskav vrže na tržišče zdravila, oziroma pripo- močke, ki se kasneje izka- žejo kot škodljive, neka- tere z nepopravljivimi po- sledicami. Pri uporabi teli novotanij so pogost-o pre- hitro zagreti tudi zdravni- ki, pacienti pa se tudi ra- di zatekajo k novemu, pravkar izdelanemu zdra- vilu ali pripomočku. V zadnjem času je spet veliko govora o tabletah, s pomočjo katerih zdravni- ki ugotavljajo nosečnost žensk. Ta metoda se je razpasla po zahodnih dr- žavah, zlasti v ZDA. Posle- dica teh tablet je, da vpli- vajo na plod in otroci se rojevajo s hudimi srčnimi napakami. Ena takih žrtev je Sean Hayes (na sliki) iz ZDA, ki mu tudi najboljši kirur- gi ne morejo več poma- gati. Devetletnemu fantku so zdravniki prisodili sa- mo še štiri leta življenja. Mnogi otroci, katerih ma- tere so jemale to sredstvo za ugotavljanje nosečnosti, se rodijo tudi pohabljeni, največ pa se jih rodi s srčno napako. To je ena izmed slabih strani v deželah neomeje- nih možnosti, kjer gre predvsem za dobiček, zdravje ljudi je šele na drugem mestu. Podobno se je zgodilo s tabletami, ki jih matere jemljejo za boljše počutje med nose6 nostjo in podobnimi »zdi» vili«. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Si. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavni in odgo- vorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redalîcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopi- sov ne vračamo — Cena ek>s. štev. 4 din — Celol. naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inoz. je cena dvojna, štev. žiro rač.: 50700-603-31193 — CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik (.;elje. — Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-100.