Štev. 29. Letnik LXVII (Šol. 1.1926 27.). Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Uiiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iomto. Telefon uredn. 312. V LJubljani, 24. februarja 1927. Poštnina plačana v gotovini. ITEUSKI TOVARIŠ Stanovsko polifiiko glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubllarsa Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste, lnseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Naš delovni program. Široko polje nacionalno - kulturnega in stanovskega dela Poverjeništva UJU Ljubljana na podlagi nove smeri. — Idejna baza in pokret slovenskega učiteljstva. — Z novo orientacijo je dvignjen tudi pozitiven pravec nacionalnega in kulturnega delovanja učiteljstva. — Nacionalni pravec organizacije se zrcali v naslonu njene smeri na interese večine naroda, t. j. v prvi vrsti na potrebe in zahteve podeželskega šolstva. [Poročilo Josipa Ribičiča za sejo širjega sosveta v Celju, 2. februarja 1927.] Na VI. pokrajinski skupščini v Celju v 1. 1926., je večina slovenskega učitelj* stva instinktivno čutila, da zahtevajo novi časi novih smeri in novih duhovnih sil. Instinktivno je spoznala, da je treba prelo* miti s tradicijo, ki je operirala z megle* nimi in nejasnimi, za življenske • interese stanu in šole kvarnimi cilji, ter idejno sprejela novo smer v organizaciji. Beograjski kongres pa je pokazal, da je bilo v tem našem instinktu zdravo je* dro; kajti nikdar še ni duhovna sila slo« venskega učiteljstva tako triumfirala kot v Beogradu. Če tudi v manjšini, se je naša teza nele uveljavljala, ko so se določevale skupne smeri jugoslovenskega učiteljstva, ampak je celo stala v centrumu vsega idej* nega utrjevanja. Za konštatacijo, da stoji temelj, ki smo si ga postavili letošnjega leta v Celju, na trdni in zdravi podlagi, je ta uspeh velik dovolj. Po beograjski skupščini se je vse naše delo koncentriralo v to, da ta zdrav in* stinkt slovenskega učiteljstva postavimo na realna tla, ga učvrstimo in mu damo žive vode. Trenutno navdušenje smo ho* teli izpremeniti v stalno in neomajno pre* pričanje. Zato so bile debate o novi smeri neobhodno potrebne, kajti mi nočemo vla* dati nerazsodne mase, ki jo vsaka nasprot« na masa preorientira v nasprotno smer in ki jo je treba držati z raznimi drobtinica« mi dvomljive vrednosti; mi nočemo biti poveljniki zafrontarskih junakov, ampak postati hočemo vsi enakovredni boritelji resnice in pravice v prvih bojnih vrstah. Žal so naše delo ovirale razne tožbe in spori, ki vzbujajo sumnjo, da so bili insce* nirani iz vzroka, da bi bilo. poverjeništvo prisiljeno pasti v brezdelje. In kakor smo zavrgli vse nejasne poj* me s svojega grba in s svojih zastav, tako moramo točno in vsebinsko precizirati no* vo idejno smer. Zastopanje skupnih stanovskih interesov. V središče vsega organizačnega dela postavlja nova smer z vsem povdarkom zastopanje stanovskih interesov. Z uspe* hom pa lahko zastopa svoje interese le oni, ki ima občepriznano moč in poveril* nico za to. Končni uspeh je zasiguran le onim, ki imajo nele številčno, ampak tudi duhovno enotno ter odločno maso za seboj. V tem zaznamuje naša organizacija že lepe uspehe: »Slomškova zveza« je li* kvidirala in njeni člani se učlanjajo v na* ših okrajnih društvih. In ne bo dolgo, ko bodo tudi tisti, ki se ne morejo otresti bra« tomornih tendenc, inficiranih po mentali« tetah dnevne strankarske politike, in ki so se v zadnjem času iz načelno meglenih vzrokov odcepili od nas — ne bo dolgo, ko bodo tudi ti spoznali svoje podrejeno sta* lišce v javnem življenju. Čas in bodoče prilike jih bodo prisilile, in naša poštenost jim bo uravnala pot, da jim bo lahko priti. In ko bodo prišli, bo to najlepši dan v zgo* dovini naše organizacije, posebno še za* radi tega, ker bodo s tem dnem pfenehala nepotrebna in za razvoj naše organizacije kvarna prerekanja, od katerih ima korist le tretji. Ko se bo to zgodilo, ne bo treba več tako pogostoma povdarjati, da nam je v organizaciji dobrodošel vsak stanovsko zaveden tovariš. Dokazano bo, da v praksi tudi izvajamo, kar trdimo v teoriji. In ma* dež neiskrenosti ne bo nikdar več oneča* ščal organizacije. Stanovska vzgoja za medsebojno stanovsko toleranco. S to formalno združitvijo pa naš cilj še ni dosežen! Tej naši zunanji obliki mo« ramo dati tudi notranjo poglobitev! Nele, da morajo okrajna društva pozvati vsako leto nevčlanjeno učiteljstvo v svoje vrste, treba bo najti sredstva, da se člani vzgoje za skupni boj ter navajajo k medsebojni stanovski toleranci. Ljubezen do stanu in šole nam mora biti vodnica, vera v lastno moč pa kit, ki nas bo vezal. Enotna fronta vseh kategorij učiteljstva. Enotna pa bo postala fronta vsega uči« teljstva šele takrat, ko se strnejo vse veje učiteljskega stanu v eno. Meščanskošolsko, srednješolsko in univerzitetno učiteljstvo ima v splošnem iste potrebe in ista strem« ljenja kot mi. Sile z istimi intoresi se mo« rajo združiti v prospeh stanu in šole, ki je povsod enako potrebna reorganizacije. V tem oziru so se že storili prvi koraki in simpatični sprejem našega stremljenja ka« že, da ni daleč čas, ko se bo tudi to ures* ničilo. Tedaj se bo pravi stanovski in šol« ski boj šele pričel. Zmaga v tem boju bo učiteljska, kajti pred tako mogočno falan« go se bodo morali ukloniti vsi, ki si domiš« ljujejo, da imajo pravico rezati nam kruh in določevati usodo našega šolstva, če so v to poklicani ali ne. Škarje in platno bo padlo iz rok na sto strani obzire jemajoče dnevne politike v roke strokovnjakov, ki bodo uživali naše zaupanje. Skupen boj z ostalim državnim uradni* štvom. Velevažna je tudi združitev vseh kate« gorij državnega uradništva v »Zvezi držav« nega uradništva«. Ta združitev, katere ide* ja že rodi lepe sadove, se bo najbrž še prej realizirala nego stanovska, ker ima le en konkreten cilj: izboljšanje in varovanje socialnih interesov državnega uradništva. Opredelitev do drugih organizacij. Kakor postavlja nova smer stanovske interese v ospredje vsega organizačnega de* la, tako se tudi jasno opredeljuje napram organizacijam kulturno*političnih, nacional* no*borbenih, pedagoško=strokovnih in dru« gih smeri. In ker smo kot stan integralen del narodove celote, je jasno, da imamo nele pravice, ampak tudi dolžnosti v sta« novski organizaciji zastopati občenarodne interese, ki so obenem tudi- naši ker vršimo važno in potrebno družabno funkcijo. Jasna opredelitev delokroga stanovske organizacije, točna ugotovitev, katere so njene sekundarne in katere naloge sploh ne sodijo v njen delokrog, smatramo kot važen pogoj uspešnega njenega udejstvo« vanja. Ta opredelitev nima namena klasifi* cirati razne naloge, ki se opravičeno ali ne nalagajo stanovski organizaciji, po njih ča« sovni ali trajni važnosti in pomembnosti. Uvaževati hoče le princip delitve dela, ki zahteva, da rešujemo v stanovski organiza« ciji predvsem one naloge, za katere je ta v prvi vrsti poklicana, in ki jih druga organi« zacija ne more vršiti. Nalog, ki le posredno zadevajo naš stanovski interes, se bomo dotaknili šele v drugi vrsti. Katere naloge spadajo v delokrog naše organizacije. Pri tem pa se dobro zavedamo, da je nemogoče ločiti obči šolsko«kulturni in na« rodni interes naših stanovskih interesov; kajti ravno v tej nerazdružnosti naših sta« novskih in občenarodnih interesov je mo« ralna sila naših zahtev. Mogoče pa je do« gnati, katere naloge so stanovski organiza« ciji bližje, katere dalje, katere naloge so skupne celemu stanu, katere ne, katerih nalog se stanovska organizacija lahko z uspehom loti, katerim pa ne more biti kos. Neekonomska delitev dela in nekaka pom« pozna natrpanost nalog, ki se vsled svoje ■ abstraktne vrednosti ne dado doseči, vpli« va kvarno še na druge stvarne naloge in jim daje vtis neresnosti. Pcdagoško«didaktična izobrazba učitelj« stva spada gotovo v delokrog stanovske organizacije, vendar ne kot prvenstvena naloga v tem smislu, kot si jo stavlja n. pr. »Slov. Šol. Matica« ali »Pedag. krožek v Mariboru.« V okvir njenega delokroga bo spadalo podpiranje vseh stremljenj v tem pravcu, radi njih pa ne bo smela zanemarjati bliž« njih svojih nalog in ciljev. Z vso vnemo pa se bo moralo zmožno članstvo lotiti reorganizacije naše »Šolske Matice«, ki bo morala postati ognjišče na« šega šolsko«kulturnega in pedagoškega udej« stvovanja. Sedež Matice bo treba prenesti tja, kjer je največ šolsko«kulturnih in pe« tlagoških delavcev. Vsi člani izvršnega od« bora pa bodo morali bivati v kraju, kjer se bo sedež Matice nahajal. } Velevažno šolsko«kulturno nalogo vrši »Pedagoški krožek« v Mariboru. Organiza« cija je dolžna podpreti ga, da se razširi njegov delokrog in vpliv. Postati mora ža« rišče našega udejstvovanja v tem pravcu.1" Šolski program. Poleg skrbi za pedagoško«praktično iz« obrazbo učiteljstva je dolžnost organizaci« je, da posveča največjo pozornost vsem vprašanjem šolsko=organizatoričnega zna« čaja, t. j. vprašanjem šolske zakonodaje in uprave. Tu odločujejo v veliki meri poli« tični vplivi, a kljub temu ne more nihče razrešiti organizacije njene naloge. Tu bo naš boj najbolj zadel v živo. Za pripravo tega boja pa je nujno po« trebno, da si ustvarimo svoj velikopotezni šolski program, ki bo dal našim stanovskim zahtevam šele moralni temelj in upraviče* nost. Ta naš šolski program zagovarjajmo povsod, in povsod stopimo zanj v boj! Tre* ba bo dovesti članstvo do tega, da bo po* litična stranka, kateri pripada, ta program akceptirala in ga zagovarjala na pristojnih mestih. Na mesto osebnih in za skupnost premnogokrat kvarnih nagrad našega poli* tično*strankarskega udejstvovanja naj sto* pijo splošne in skupne koristi. Tudi napram vzgojno*prosvetnemu de* lu učiteljstva med narodom je razmerje organizacije isto, kot napram njegovim pe-d?goško*didaktičnim stremljenjem. Docela zgrešena bi bila vsaka namera organizirati in voditi prosvetno izvenšolsko delo učiteljstva potom stanovske organi« zacije. Ne glede na to, da bi pri takih širokih nalogah trosila na vse strani svoje sile, je dostikrat tudi nemogoče v načelnih vpraša* njih, kakor so prosvetni, učiteljstvo zediniti za eno smer, bilo bi pa tudi neekonomsko, ako bi se učiteljstvo samostojno lotevalo nalog, za katerih reševanje je potrebno skupno delovanje vse inteligence in vseh prosvetnih faktorjev. Imeli smo svoj centralni prosvetni od* sek in še imamo okrajno*društvene pro* svetne odseke. Prvi je ukinil svoje delovanje, drugi povečini životarijo. Znak, da nimajo v sebi življenske sile. Izvenšolsko delo učiteljstva ni prav nič odvisno od teh odsekov, se ne ravna po njegovih smereh in je kvečjemu po teh odsekih kontrolirano, kar bi pa ne smela biti njihova naloga. Prilike so pri nas take, da ni mogoče prijeti za nobeno p*rosvetno delo med na* rodom, ne da bi se kulturni delavec ob« enem politično ne opredelil. S tem je jasno izrečeno podrejeno mesto kulturnega de« lavca tam, kjer bi moralo biti vodilno. Tu* di tu bo treba še temeljite vzgoje. So pa gotove panoge prosvetnega dela, ki jih vsi drugi javni činitelji zanemarjajo in za katere je učiteljstvo v prvi vrsti po* klicano, n. pr. vzgoja šoliodrasle mladine, ki je prepuščena skoroda povsod sama sebi. Tu bo organizacija storila lahko koristno delo, v kolikor ji preostaja sil. V splošnem pa veljaj tu načelo, da se organizacija ome* juj v glavnem na vzgojo svojega članstva k podpiranju vseh akcij, težečih za tem, da usposobijo učiteljstvo za javen nastop in javno delo. Tista redka okrajna društva, ki v svo* jih prosvetnih odsekih vrše to nalogo, uspe* vajo, ona, ki so si zadala širji delokrog, stoje tam, kjer so začela.** Imenovani tečaji naj se ne uvajajo povsod hkratu, ampak najprej tam, kjer so preizkušeni delavci za to. Šele ko se bodo pokazali sadovi pri enem društvu, naj se v delo pritegnejo postopoma še druga dru« štvji. * * * Ko si torej gradimo svoj delovni pro« gram, smo si y svesti, da stanovska orga* nizacija ni nobeno pedagoško*strokovno ali prosvetno društvo, ampak politična borbe* na organizacija za uveljavljanje stanovskih ciljev in teženj, ki pa rešuje tudi gotove šolsko*organizatorične in v omejenem ob* segu tudi pedagoško«strokovne in prosvetne naloge, v kolikor s tem neposredno ali po« sredno služi skupnim stanovskim ciljem in zahtevam. * Na iniciativo poyerjeništva in pod vodstvom tega krožka se priredi letos prvič počitniški tečaj v Mariboru s pedagoško praktično smerjo. Vse članstvo mora s svo« jim vplivom poskrbeti, da se, posebno mlajše učiteljstvo, tečaja v čim večjem številu udeleži. Tako bo pognala iz našega debla nova veja, ki bo vzela vse nadaljnje delo v tem oziru v svoje roke in delo se bo praktično ekonomsko porazdelilo. ** Tudi posamezna društva se bodo za« naprej morala bolj brigati za vzgojo svo« jega članstva. Kazajo bi, da se v njih od« ločno otvarjajo tečaji, kjer bi se obravna« vali narodno«gospodarski, prosvetni in so« cialni problemi. GLAVNE TOČKE DELOVNEGA PRO* GRAMA ZA BLIŽNJO DOBO. Uvažujoč vse momente, ki so merodaj« ni za uspeh in vpliv naše organizacije v javnem življenju, prihajamo pri izgradnji svojega programa za bližnjo dobo do sle« dečih glavnih točk: Administracija. Aktivnost organizacije je v mnogi meri odvisna od elastičnega notranjega ustroja in brezhibnega delovanja admini« stracije, od čim tesnejših stikov društev s poverjeništvi in poverjeništev s centralo, toda brez kakega birokratičnega centraliz« ma, ki bi društvom in poverjeništvu jemal možnost lastnega iniciativnega dela. To je problem ekspeditivne administracije, prak« tičnega poslovnika in modernih, široko* grudnih, razmeram prilagodenih pravil. Predvsem je treba glavni poslovnik iz* premeniti z razvojem časa, izdelati k glav* nemu poslovniku pravilnike za nadzorni odbor, častni sod in druge pravilnike, ki jih predvideva glavni poslovnik. Poslovanje naših društev tudi ni brezhibno, zato je treba poslovnika tudi zanje, ki bo. uredil in odpravil nedostatke, ki so se doslej opažali. Gospodarske organizacije. Važen pogoj za uspešno delovanje organizacije in za realizacijo raznih njenih smotrov je trdna gmotna osnova. To je predvsem problem naših gospodarskih or* ganizacij, ki morajo postati najjačja opora stanovski organizaciji. Za dobro gospodarstvo je izpolniti or* ganizacijo z dobrim, v resnici poslujočim gospodarskim odsekom, poslovnikom po* verjeništva in dobrim poslovnim redom nadzornega odbora. Urediti je treba tudi dolžnosti in poslovanje blagajnikov okraj* nih učiteljskih društev in zaupnikov na šo* lah, kar naj uredi poslovnik okrajnih uči* teljskih društev.* Vzgoja k stanovski disciplini in zavesti društvene zavednosti. Notranja borbenost in zunanja udar* na sila organizacije sta v najtesnejši od* visnosti od trdne stanovske discipline in stanovske zavednosti članstva. V teh je moralna hrbtenica organizacije. Obstoja torej za nas nujno vprašanje, kako dvigniti pravo tovarištvo in stanovsko moralo v na* ših vrstah.** Kooperacija stanovskih organizacij. Brez kooperacije s stanovskimi organi* zacijami drugih kategorij učit. in ostalega uradništva smo prešibki, da bi trajno in z uspehom odbijali napade na naše pribor* jene pravice in uveljavljali svoje zahteve. Morda je trenutno naše najbolj pereče vprašanje, kako organizirati skupen nastop v obrambo naših pravic. Vzgoja članstva k politični zrelosti. Vzgoji članstva k politični zrelosti, samostojnemu mišljenju, k stvarnemu delu in realnemu pojmovanju njegovih nalog, kakor tudi k pravi svobodomiselnosti in duhovni strpljivosti bo treba posvečati več pozornosti kot doslej. Vsa ta prizadevanja bo treba spraviti v sistem. A še prej je tre* ba, da je članstvo na jasnem o nalogah, programu in idejni bsnovi. organizacije same. Potrebno je, da razmišlja o vseh aktu* alnih političnih, kulturnih, nacionalnih in socialnih problemih in stremljenjih in si ustvarja o njih svojo lastno sodbo. Učitelju kot vzgojitelju je vzgoja najvažnejših last« nosti svobodomiselnega državljana bolj po« trebna nego komurkoli. Ker organizacija ne sme usiljevati član« stvu gotovih nazorov, je obravnava teh pro* blemov svobodna in neobvezna — zato pa nič manj potrebna. Zato bi bilo priporoč« ljivo, da bi poverjeništvo izdajalo ceno »Politično knjižnico« s poljudnimi kratkimi razpravami, ki bi lahko služili kot osnova in pripomoček za referate in debate pri društvih in njihovih tečajih. Zelo občutni potrebi bi tudi ustregla knjižnica za prosvetne delavce, ki bi v po« ljudni obliki dajala navodila za vse panoge vzgojnega in prosvetnega dela na kmetih. Nimamo za enkrat nobene organizacije, ki bi nas hotela razrešiti te naloge. Šolskospolitični program. Najobsežnejše poglavje našega stanov« skega programa je naš šolski, odnosno * Da se to doseže, naj se čimprej sesta* nejo blagajniki okrajnih društev v dveh ali treh centrumih obeh oblasti, kjer prejmejo natančna navodila od glavnega blagajnika poverjeništva v Ljubljani in se porazgovo* re o poslovniku. ** Z uvedbo prisotnosti članov poverje* ništva pri društvenih zborovanjih se je v tem oziru že napravil korak naprej. Treba bo pa še vztrajnega vzgajanja in novih pozitivnih ukrepov. šolsko«politični program. V tem programu mora najti svoj izraz idejno stremljenje učiteljstva, v njem se mora zrcaliti naše razumevanje teženj in potreb naroda, nje* govih kulturnih, gospodarskih in socialnih prilik ter naše razumevanje velikih vpra« šanj narodove bodočnosti. Takega programa z veliko koncepcijo in globljo idejno utemeljitvijo danes nimamo, nima ga nihče pri nas v državi, nobena uči« teljska ali kulturna organizacija, nobena politična stranka. Diletantski in reakciona« ren je sedanji način reševanja naših šolsko« organizatoričnih nalog, ko se kujejo zako« ni in izdajajo naredbe za posamezne kate« gorije šol, ne da bi se bil zgradil prej kak skupen temelj in se ugotovili medsebojni odnosi teh šol in brez ozira na socialne potrebe in na razmere v posameznih delih države. Pri ustvarjanju svojega šolskega pro« grama moramo imeti v vidiku celotno šob stvo, izhajati pa moramo iz domačih po« treb in ne slepo posnemati in prenašati k nam tuj^ forme in uredbe. Načelni vidiki za izgradnjo našega šol« skega programa, kateri so skupni vsemu učiteljstvu, pa so: a) Pri šolski zakonodaji se mora poleg pedagoškega v čim večji meri upoštevati socialni moment. V ustroju šolstva mora priti do izraza princip, da morajo vse šole biti čim bolj dostopne ukaželjni mladini iz vseh slojev naroda. Treba bo n. pr. olaj« šati učencem prehod iz ene vrste šol na drugo in ustvariti take tipe šol, kjer bo na« darjena in zrelejša podeželska mladina v krajši dobi dosegla cilj sedanjih srednjih šol. b) Naloga šole je. da dvigne splošni kulturni nivo naroda, da izenačuje preve« like razlike v izobrazbi posameznih slojev, da zbuja latentne sile v narodu in jih usmerja v produktivno smer in tako narod usposablja za reševanje velikih svojih zgo« dovinskih nalog. Ne more pa biti njegova naloga, da ustvarja na eni strani inteligenc« ni proletarijat brez sposobnosti za samo« stojno produktivno delo — tedaj parazite na državnem telesu — na drugi strani pa zanemarja vzgojo širokih slojev kmetijske« ga naroda in tako duhovni prepad med po« sameznimi sloji naroda poglablja in širi. c) Uveljaviti se mora vsaj do neke mere demokratično načelo, da ie država dolžna skrbeti v enaki meri za izobrazbo kmetske kot mestne mladine, da se pola« goma mora državni izdatek za šolanje po« sameznega mestnega in kmetskega otroka izenačiti in da mora prenehati sedanje sta« nje, ko izdaja država v nekaterih pokraji« nah za šolanje poedinega mestnega otroka do 50«krat toliko kot za poedinega podežel» skega. č) Organizacija mora obrniti svojo glavno pozornost podeželski šoli, ki služi 90% naroda kot edino izobraževališče. Ob« mejno šolstvo naj bo pri tem še v posebni meri deležno njene skrbi. d) Težišče izobrazbe kmetske mladine se mora prenesti na zrelejšo dobo. Dokler prepuščamo kmetsko mladino po dovrše« nem 14. starostnem letu njeni usodi, ostane vprašanje izobrazbe kmetskega naroda ne« rešeno, odprto. Vprašanje nadaljevalnega šolstva in splošne in strokovne izobrazbe zrelejše kmetske mladine mora biti pred« met najrespejšega proučevanja v naši or« ganizaciji. Naša podeželska šola mora po« stati žarišče vsega kulturnega življenja na deželi in učitelj centralna osebnost v kmet« skem narodu. Učitelj na deželi mora po* stati iz osnovnošolskega učitelja pravi na« rodni učitelj. Usoda našega stanu je naj« tesnejše združena z vprašanjem podežel« skega šolstva in je ravno podeželski učitelj poklican, da pribori vsled svojega izred« nega položaja celemu stanu boljšo socialno in gmotno pozicijo. e) Da pa bo učitelj sposoben za izvr« ševanje svoje prosvetne m isije na deželi, mora dobiti popolnoma drugačno in teme« ljitejšo izobrazbo kot je sedanja. Bodoče učiteljsko izobraževališče mora postati oni idealni zavod, kjer se bodo najresneje pro« učevala vsa eksistenčna vprašanja narodo« va; postati bo moralo prava narodna uni« verza, kjer bo dobival naš učiteljski nara« ščaj po dovršeni srednji šoli in po pred« hodni strokovni praksi na vzorni osnovni šoli vso izobrazbo, ki ga bo usposabljala, da bo vodil vse izobraževanje, splošno in stro« kovno naše podeželske mladine tudi po dovršeni osnovni šoli Potrebno bi bilo ustanoviti odbor ali krožek za proučevanje problemov podežel« skega šolstva, ki bi stal v tesnem stiku s podeželskimi učiteljskimi društvi. Vsa po« deželska učiteljska društva naj se pečajo s tem vprašanjem. Naš šolski program mora biti uspeh skupnega dela vsega učiteljstva, zasnovan mora biti na praktičnih izkušnjah in na globokem pojmovanju narodovih potreb in naših velikih nacionalnih nalog. A nele šolski program, ampak ves naš delovni program sploh mora sloneti na ba« zi skupnega dela vsega učiteljstva. Ne ini« ciativa, ne nje izvršba se ne sme prepu ščati par osebam, ki so slučajno na čelu preorientirane organizacije. Treba bo te« meljitega skupnega dela vseh in vsakega, ako nočemo, da ostanejo vsi programi ie kos papirja. Zaradi tega je nujno potrebno, da sch delujemo vsi že pri izgradbi našega pro« grama. Pozvati je vse članstvo (glej sklep seje širjega sosveta spodaj!), da pove svoje mne= nje o posameznih točkah tega programa, da sc spopolni in precizira. Takim potom iz« delanemu in do potankosti izluščenemu programu, usmerjaj potem poverjeništvo svoje delo! Zborovanje predstavnikov slovenskega učiteljstva v Celju. (Seja širjega sosveta poverjeništva UJU Ljubljana, dne 2.februarja 1927 v Celju.) (Konec.) Proračun za dobo od 1. januarja do 30. junija 1927. Blagajnik pov. UJU tov. G r u m je po« ročal o proračunu poverjeništva, ki ga je sprejela pokrajinska skupščina v Celju. Utemeljeval je posamezne postavke, za katere je nujno potrebna izprememba. v okvirju dovoljenega kredita in brez z vi« šanja članarine. Širji sosvet je predlog odo« bril proti naknadni odobritvi skupščine. Pri posameznih postavkah se je vnela večja debata v personalnem in stvarnem oziru glede dela, ki spada v področje, za katero so se odobrili krediti. Predlogi. 1. Okrajno učiteljsko društvo za Ljub« ljansko okolico je stavilo dva predloga, ki zadevata Učiteljsko tiskarno in »Edinstvo«. — Oba predloga sta bila sprejeta in je bilo dano zadevno pooblastilo ožjemu sosvetu in poverjeništvu. 2. Kočevsko učiteljsko društvo je sta« vilo predlog, da se priredi v glavnih počit« nicah socialno izobraževalni tečaj po mož« nosti v Ljubljani in v Mariboru. Obravna» vajo naj se vse panoge socialnih in narod« ro«gospodarskih ved. — Predlog je bil so« glasno sprejet z dostavkom, da naj pover« jeništvo takoj naprosi v tem oziru Pedago« ški krožek v Mariboru za sodelovanje in se da tečaju tudi socialno pedagoški značaj. Predlog istega društva glede »Edin« stva« se stavi z dnevnega reda z ozirom na predpoldanski sklep o sanaciji gospodar« skega stanja. 3. Laško učiteljsko društvo je stavilo protestni predlog glede premeščenja tov. Moderndorferja, o čemer se je pojasnil po« ložaj. Drugi predlog tega društva ,se je tikal Učiteljskega konvikta, da naj člani pover« jeništva prirede v svojih službenih krajih zbirke v prid Učit. konviktu, oziroma pri« reditve. Doneski naj se izroče društvenemu blagajniku. Društvo pa naj pozove pomož« no akcijo in odbor konviktov, da sc zdru« žita, na kar se bo nabrana vsota nakazala. Tretji predlog poziva poverjeništvo, da naj poskrbi za novo izdajo staleža za leto 1927. 4. Kamniško učiteljsko društvo je pred« lagalo, da pošlje vsako okrožje pov. UJU samo po enega delegata na državno skup« ščino UJU zaradi stroškov. — O tem se je razvila daljša debata, na kar je pred« sednik po stvarnih pojasnilih začasno predlog umaknil. 5. Marenberško društvo je predlagalo ustanovitev obrambnega fonda s podrob« no utemeljitvijo in formulacijo glede upravljanja tega fonda. — Povdarjalo sc je, da so žal vse take institucije zelo diskri« ditirane in bo treba mnogo sil, da se zaupanje članstva zopet dvigne. — Sklene sc predlog izročiti okrajnim društvom v raz« pravo. 7. Logaško društvo je stavilo sledeči predlog, ki je bil v celoti sprejet: Ministerialna naredba za izvolitev pri« sednikov v ocenjevalno komisijo pri src« skem poglavarju in pri velikem županu do« loča, da' volijo prisednika v ocenjevalno in namestilno komisijo pri velikem županu prisedniki v srezih iz vrst učiteljstva, ki je nameščeno na sedežu oblasti: Učiteljstvo sicer pozdravlja tozadevno naredbo, vendar pa se z omejitvijo, da mo« ra voliti za prisednika po svojih zaupni« kih tovariša, ki je na sedežu oblasti, nc strinja, ker se s to naredbo krši načelo de« mokracije in ker so učitelji«volilci prikraj« šani v svoji pasivni volilni pravici. Zahtevamo, da se naredba izpremeni v tem zmislu, da voli tudi prisednika v oblastno ocenjevalno komisijo celokupno uči« teljstvo iz svojih vrst svobodno kakor spo« zna samo potom svoje organizacije za do« bro brez omejitve z ozirom na sedež. Prav v istem smislu naj se izpremeni sedaj veljavna naredba glede zastopnika učiteljstva v komisijo za nameščanje ter v disciplinsko komisijo. Delovni program pov. UJU. O delovnem programu je na kratko poročal tov. Ribičič, ker ni bilo več ča« sa iznesti celotno poročilo. Širji sosvet je sklenil objaviti celotno poročilo v »Učit. Tovarišu«, da o njem raz« pravljajo okrajna učiteljska društva, ki naj takoj sestavijo ankete za proučitev delov« nega programa. Te ankete imajo potom svojih društev predložiti do 15. marca t. 1. poverjeništvu predloge glede izpopolnitve delovnega programa. Ozirajo naj se pa le na izvedljive točke za bližnjo bodočnost Šolski zakon. Tudi referat o temeljnih načelnih stali« ščih k vprašanjem šolskega zakona je za« radi pičlega časa moral izostati. Tovariš M e n c i n je predlagal, naj poverjeništvo takoj skliče anketo, ki bo proučila zadnji projekt zakona, ki je predložen Narodni skupščini. Anketa naj izdela izpreminje« valne predloge in utemeljitve, ki naj se pošljejo vsem zastopnikom parlamentarnih skupin v šolskem odboru in izvršnemu od« boru UJU. V anketo so bili predlagani tovariši: Vauda, Mencin, Dimnik, Hočevar, Polak in Dolgan. (Anketa je delovala od 12. do 16. t. m. in je dovršila svoje delo. Poverjeništvo je že izvršilo ta sklep in razposlalo predloge poslancem in Izvršnemu odboru UJU.) Skupno delo učiteljstva z ostalim državnim uradništvom. Tov. Dimnik je le na kratko poro« čal o nalogah učiteljstva napram Zvezi državnih nameščencev. Širji sosvet je sklenil, naj referent ce« loten referat objavi v »Učit. Tovarišu«. Društva naj izvedejo svoje sklepe ter naj izvrše pristop k Zvezi državnih name« ščencev s tem, da redno pobirajo 10«me« sečno članarino a 120 Din od člana, ki naj jo nakažejo pov. UJU, da jo odkaže Zvezi državnih nameščencev. Prihodnja pokrajinska skupščina. Glede kraja, časa in dnevnega reda za prihodnjo pokrajinsko skupščino je dal širji sosvet pooblastilo ožjemu sosvetu, da sam sklepa o tem in odredi potrebno. Sklep. Poverjenik Andrej S k u t j je za« ključil sejo širjega sosveta, ker so člani morali oditi na vlak. Njegove iskrene be« sede so našle buren odmev in odobravanje med člani. Tako je končala prva seja širjega so« sveta novega poverjeništva v največji stvarnosti in v najlepšem tovarištvu ter v pozitivnem delu za blagor šolstva in uči« teljstva. Č. V.: Finančni zakon za leto 1927:28. in visoke pedagoške šole. V avstrijski šolski zakonodaji se je že od leta 1869. jasno videla borba različ« nih kulturnih naziranj za oblast nad šolo. Prva doba nam je dala za tedanje čase visoko učiteljsko izobrazbo in nas rešila cerkvene hierarhije. Z rastočo močjo reakcije je prišlo noveliziranje šolskega zakona leta 1905.. ki je poslabšalo naš položaj. V teku zad« njih osem let vidimo podobno sliko v raz« voju našega šolstva. Nacionalna osvoboditev je tudi slo« vensko učiteljstvo dvignila k novem po« letu v borbi za osamosvojitev šole in nje« ne odvisnosti od raznih režimov. V tej borbi sta prišli do izraza dve glavni za« htevi. Prvič, dajte učiteljstvu večje stro« kovne izobrazbe, da s tem dobi potrebno podlago in ugled za svojo visoko misijo med narodom, drugič osvobodite šolstvo političnih vplivov, ker ono mora služiti vsemu narodu in državi, nc pa posamez« nim strankam! Delo za dosego teh ciljev bi bilo ve« liko lažje, če bi imela riaša centralna šol« ska uprava kak stalen prosvetni program. a vse kaže, da takega programa ni in se dela vse od slučaja do slučaja po trenot« nih potrebah in željah, vladajočih političnih strank. K uresničenju prve gornje točke naj bi pripomogla ravno Višja pedagoška šo« la, opremljena z vsemi pomožnimi sredstvi kakor knjižnicami, instituti za eksoerimen« talno pedagogiko, poskusnimi šolami itd. V prvi vrsti se je res ustanovila iz praktične potrebe, da nam daje sposobne učitelje za meščanske šole, a v drugi vrsti riaj bi bil to zavod, kjer bi se novejša me= todiška načela in pedagoška stremljenja praktično preizkusila in kot preizkušena razširila po državi. Ima pa pedagoška šola še drugo važno nalogo. Vse naše šolstvo se je razvilo počasi iz gospodarskih in kul« turnih potreb ter se vedno bolj diferenci« ralo. Vsaka vrsta šol ima tudi svojo za« konsko osnovo, ki nimajo med seboj no« bene organične zveze. Žal, da se pri seda« njih šolskih zakonskih projektih ta pogre« ška ponavlja in se predlagajo osnutki za« kona za razne kategorije šol popolnoma ločeno, kakor bi ne imeli eden in isti ua« men. urediti vzgojo mladine. Ravno Višja pedagoška šola s svojim profesorskim zborom in svojimi slušatelji«učitelji naj postane vez med vsemi vrstami šol od ljudske do vseučilišča. Vsa naša prosveta bi morala sloneti na točno in za daljšo dobo izdelanem progra« mu. Toda pri nas se menjajo prosvetni mi« nistri kakor vreme in z njimi tudi prosvet« ni programi. To se najbolje vidi na raz« voju naših Višjih pedagoških šol. Leta 1919., v času ko je bil g. Roje prosvetni poverjenik za Hrvatsko, se je v Zagrebu osnovala Višja pedagoška šola na podlagi dobro premišljenega prosvetnega programa, kakor je to zahtevala tedanja zgradba celega našega šolskega sistema. Leta 1920. sc je ustanovila Višja peda« goška šola v Beogradu in so bili že tedaj nastavljeni profesorji in rektor ter so prejemali plače, a odprla se je šele leta 1924., ko je bil g. Korošec prosvetni minister. Kaj je bilo vzrok, da se ni prej odprla, nc moremo tu razpravljati. Leta 1923. v je« seni je prišel ukaz, da se obe Višji peda« goški šoli zapreta, čeravno beograjska še odprta ni bila; vendar se je ta ukaz kmalu preklical in je v šolskem letu 1923./24. za« grebška Višja pedagoška šola mirno delo« vala dalje. Samo iz Slovenije ni bilo v tem šolskem letu nobenega slušatelja, čeravno je bilo več prosilcev. S čl. 96. finančnega zakona za leto 1925./26. je bil pooblaščen prosvetni mini« ster, da se višja pedagoška šola razširi na štiri leta ter se je na podlagi tega zakona odprl s tekočim šolskim letom tretji letnik v Zagrebu in v Beogradu. Interesantna pa je zgodba o tekstu gori imenovanega člena v finančnem zako« nu. G. Radič, tedanji prosvetni minister, je predlagal v finančnem odboru in v plenu« mu skupščine je bil tudi sprejet sledeči tekst: »Minister prosvete se pooblašča, da sme razširiti skladno s čl. 94. ustave z del« no izpremembo uzakonjene uredbe o Višji pedagoški šoli z dne 30. avgusta 1920 Višji pedagoški šoli v Zagrebu in Beogradu (v visoke pedagoške šole s činom univerzitet» ne fakultete) na štiri letnike namesto treh Jetnikov, doslej predpisanih s členom .3 omenjene uredbe in da sme odrediti do poznejše posebne zakonske ureditve za ti visoki šoli na predlog njiju učiteljskih zborov in z odobritvijo ministrskega sveta vse, česar je treba.« V »Službenih Novinah« od 31. marca 1926, štev. 72 pa je bil tiskan finančni za« kon za leto 1926./27. in člen 96 s tekstom, v katerem so bile izpuščene besede, Ki so zgoraj v oklepaju. Po tej stilizaciji se te šole razširijo na štiri letnike kot visoke šole, ali niso obenem postavljene v čin fa« kultete. Tu se je napravila tiskovna na« paka, ali pa se je izpremenil tekst brez vednosti ministra prosvete. Pri tem je tudi ostalo, ker g. Radič je med tem odstopi! in ni imel več časa urgirati izpremembo te napake. Tako smo imeli učitelji vsaj enkrat črno na belem pravico in celo uzakonjeno, da nam je odprta visoka šola pod približ« no istimi pogoji kakor tovarišem v Nem« ški Avstriji in Nemčiji. Žal, da smo pre« več zaupali na stalnost in svetost zakonov, ker te dni je finančni odbor razpravljal o proračunu za leto 1927./28. in tu je pred« lagal g. Smodej v imenu vladne večine, da se tretji in četrti letnik visokih pedagoških šol zopet zapre. Sedanji slušatelji tretjega letnika naj še končajo oba višja letnika, novih pa se več ne sprejema. Tako bo šola zopet imela samo dva letnika. To se vse dela brez kakega načrta z največjo lahkomiselnostjo, brez utemeljit« ve po kakem prosvetnem programu. Pač, utemeljuje se s — štednjo! Da, res, šted« nja, to je ona krinka, s katero se hoče /.a« kriti napad konservatizma na osnovno šol« stvo in pravice učiteljstva, ker kot takega ga moramo smatrati vsi brez ozira na po« litična naziranja posameznikov. Za vse učiteljstvo je to načelno vprašanje in ga moramo s tega stališča tudi obravnavati. Za dosego priznanja študija na visokih šo« lah se je slovensko učiteljstvo borilo čez četrt stoletja, zato si te pravice, ki se nam je enkrat dala, ne damo vzeti. So pa še drugi momenti, ki jih je treba upoštevati; tu je vendar večje število slušateljev in profesorjev, ki ne znaio, nri čem so. Kak« šno stališče bodo imeli ti edini absolventi visoke pedagoške šole, ker samo zanje ni mogoče ustvariti posebnih zakonskih do« ločb! Tudi argument štednje ni tako tehten, da bi upravičil tako ravnanje napram uči« teljstvu, ker za vzdrževanje tretjega in če« trtega letnika niso tako veliki stroški; pro« fesorji so isti kakor za drugi in tretji let« nik ter jim je vseeno, ali predavajo tride« setim ali šestdesetim slušateljem. Večji izdatek je samo za nekaj honorarnih ur in plače učiteljem«slušateljem, ali tudi to ne znaša niti par milijonov za obe Višji peda« goški šoli v Zagrebu in Beogradu. Vprašanje reelnega narodnega gospo« darstva je v tem, ali nam ne prinese več teh par milijonov izdanih v korist narodne prosvete, kakor milijarde vložene v nepro« duktivne svrhe. Vsi nacionalni ekonomi so si edini v tem, da so se najbolje rentirale vsote vložene za narodno prosveto, čerav« no ni efekt takoj viden, kakor v kakem špekulacijskem podjetju. Mi pa moramo računati na uspehe šele v desetletjih — za take uspehe pa naši odločujoči faktorji ni« majo smisla, ker se love za trenotnimi uspehi. Da opravičimo očitek lahkomiselnosti, omenimo še to: Če je res za državo vzdrže« vanje dveh popolnih Višjih pedagoških šol v sedanji gospodarski krizi preveliko bre« me, torej naj se samo ena reducira in naj ostane vsaj ena popolna v Zagrebu ali Beogradu. Odločitev je težka, ker pridejo tu v poštev politični momenti; ali v tako važnih zadevah prosvetnega programa ne smejo biti odločilni. Upamo, da bo vsaj v plenumu narodne skupščine prevladalo pravilnejše mnenje In da se sklep finančnega odbora izpremeni kakor to zahtevajo splošne potrebe naše šole in kakor to zahteva vse učiteljstvo. Slušatelji visokih pedagoških šol so na* pravili potrebne korake, da se krivica po* pravi. Pozivamo pa tudi vodstvo naše'sta* novske organizacije, naj napravi hitro po* trebne korake, da obvaruje pravice uči* teljstva. Splošne vesti. — Anketa za projekt šolskega zakona. ki je bila določena na seji širjega sosveta v Celju dne 2. t. m., je že v soboto kon« čala svoje delo in je izvršila tudi končno redakcijo z utemeljitvami posameznih pred logov. Poverjeništvo UJU je že razposlalo predloge vsem parlamentarnim klubom, oziroma poslancem, ki so v šolskem od» boru Narodne skupščine in Izvršnemu od^ boru UJU. Sedaj izdeluje še srbohrvatski izvod. Anketa se je ozirala predvsem na podeželske razmere in potrebe šolstva, ki je najširše in tvori večino našega šolstva. — Po iniciativi in na podlagi pred* stavke predsedstva UJU je g. minister pro» svete poslal za finančni zakon amandman, da naj se učiteljem šteje pri 32 letih 15% v penzijo, ker jim ta pravica pritiče po spe» cialnem zajconu. — Redukcija nadzornikov. Kakor smo že zadnjič poročali, je v novem proračunu predvideno znatno znižano število nadzor» nikov za cclo državo. Tudi v mariborski in ljubljanski oblasti bo izvršena delna re» dukcija. — Porastek članstva pri okrajnih dru= štvih UJU. Celjsko učiteljsko društvo je narastlo glede članstva v poslednjem času od 135 na 152, ljubljansko učiteljsko dru* štvo je narastlo od 165 na 207, Ljubljanska okolica je narastla od 206 na 223. — Pri prosvetnem ministru. Predsed« nik UJU tov. Vlada Petrovič je bil pri no» vem prosvetnem ministru in ga naprosil, da mu pojasni stališče k šolskemu zakonu, 15% dodatku za upokojence z 32 službe» nimi leti in o nekih še nerešenih zadevah preganjanih hrvatskih učiteljev; dobil je na vsa vprašanja povoljen odgovor. Za» kon pride pred parlament takoj po prora» čunski debati, 15% dodatek je vnesen v amandmane prosvetnega ministrstva, zade» ve hrvatskega učiteljstva pa pridejo v krat» kem na vrsto. Glede čl. 104. finančnega za» kona radi ukinitve višje pedagoške šole, je g. predsednik skupno z g. Zivojinom D»r* devičem obrazložil g. ministru velik pomen iste in ga naprosil za popravo te odredbe. Definitivno rešenje tega vprašanja je od» visno po izjavi g. ministra, od dveh mož» nosti: postaviti šolo na cenejšo bazo, in da se na državne stroške ne šola nikdo, ki bi se ga ne moglo takoj koristno uporabiti. 0 stvari sami se bode še razpravljalo, a čl. 104. finančnega zakona ostane, po iz» javi g. ministra, zaenkrat še v veljavi. — V proslavo jubileja. Kot smo že po» ročali v zadnji številki »Učit. Tov.« je pra» znova! 42»letnico prosvetnega delovanja urednik »Narodne Prosvete« Staniša Sta» nišič. V proslavo tega jubileja je slavljenec priredil v Učiteljskem domu s svojimi to» variši skromen sestanek, ki se ga je udele* žil Izvršni odbor UJU, pov. Beograd in nekaj beograjskih tovarišev. Vsi so slavljen» cu iskreno čestitali. — Ne iznašajte internih stanovskih za* dev v politične dnevnike, ker s tem dobijo stanovske zadeve .strankarski značaj. V tej zadevi je izdalo poverjeništvo na društva posebno okrožnico. — Zbiranje pirhov i. dr. za Jugoslo* vensko Matico po šolah je ministrstvo pro» svete odobrilo z odlokom O. N. br. 11.511 od 19. februarja 1927. .— »Slovenska krajina«, list za vzgojo in izobrazbo. Prejeli smo tretjo številko gornjega lista s sledečo vsebino: Srb, Hr» vat Slovenec se klanja kralju Aleksandru, Srečni in nesrečni doživljaji Vladka, Zna» menje Sirota, Iz preteklosti Slovenske kra» Jme' V*'mn,lkar' Kako sadimo sadna dre» vesa, Meteličnost, Dva sovražnika in Za» bavni kotiček. 1 u"^ končni izpiti na zasebnih meščan» skih šolah so zopet dovoljeni. Spraševalni komisiji privatne meščanske šole predse» duje pooblaščenec prosvetnega ministr* stva, ki mora biti najmanje kvalificiran mescanskošolski učitelj. Dnevnico, potne stroške m honorar za predsedovanje mora odposlancu prosvetnega (ministrstva izpla» cati zavod sam. „ P°gozdovanje in šolska mladina. Na poziv ministrstva za šume in rude je iz» dalo prosvetno ministrstvo odlok, v kate» rem poziva učiteljstvo, naj deluje na to, da se po možnosti osnujejo šolske drevesnice in solski gaji, da se s tem otroci uče saditi gozdno drevje in spoznavajo korist go» zdov ter sporazumno z gozdno upravo po» magajo pri pogozdovanju goličav — Praktičen pouk v kmetijstvu in go» spodarstvu. Ker nimamo v naši državi še šol za gospodarje, je sklenilo prosvetno ministrstvo razmestiti gotovo število mla* deničev iz uglednih kmetskih rodbin pri na; prednjaških gospodarskih rodbinah v naši državi, a po želji staršev tudi na Češkem in Moravskem. Mladeniči, ki morajo biti najmanj 15 let stari in zdravi, bi ostali na teh mestih po eno leto, da bi se privadili vsemu gospodarskemu delu na večjih kme» tijah. Prehrano in stanovanje bi jmeli brez» plačno, a ponekod tudi nagrado.. Veliki žu» P