Glasilo občine Gorišnica, št. 2/letnik XKI, september,2< vesti Vesti iz vasi je glasilo Občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja. Odgovorna oseba: Jože Kokot, župan občine Gorišnica Naslov uredništva: Občina Gorišnica Gorišnica 83a, 2272 Gorišnica, Telefonska št.: 02/743 11 10 E-mail: vestiizvasi@gorisnica.eu Računalniški prelom: Alinea tisk d.o.o. Tisk: Evrografis d.o.o. Po mnenju Urada vlade republike Slovenije se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 9,5%. Glasilo Vesti iz vasi je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Naslednja številka občinskega glasila Vesti iz vasi bo izšla v drugi polovici decembra 2018. Prispevke lahko pošljete na elektronski naslov: vestiizvasi@gorisnica.eu do 15. decembra 2018. Otroci ustvarjajo: razstava gasilske mladine ob dnevu gasilcev GZ Gorišnica Spoštovane občanke, cenjeni občani, v naši navadi je že, da ob koncu poletnih počitnic oz. v začetku »jesenskega« meseca septembra pripravimo novo številko naših Vesti iz vasi. V vrhuncu poletnih dni, meseca julija, naša občina praznuje svoj praznik, zato se v ta namen po naših krajih pripravijo številne športno-kulturne prireditve, ki združujejo in povezujejo občanke in občane vseh starosti. Tudi letos na vseh teh prireditvah dobre volje ni manjkalo - več o tem, kje in kaj se je dogajalo v sklopu občinskega praznika ter v času pred in po njem, boste izvedeli, če boste prelistali in prebrali časopis, ki ga držite v rokah. Poletni, vroči in za naše šolarje brezskrbni počitniški dnevi so se z mescem avgustom iztekli in spet je čas, da pripravijo šolske torbe in potrebščine, ki jih je potrebno pospraviti vanjo. Vsem šolarjem želim, da boste v letošnjem šolskem letu v vaše zvezke zabeležili veliko novih, zanimivih informacij, pridobili veliko novega znanja in da boste uspešno, pridno in vestno opravljali svoje šolske obveznosti. Po dolgem oddihu bo znova potrebno sesti v šolske klopi, zato vam vsem šolarjem želim obilo veselja in pozitivne energije v novem šolskem letu. Po dopustniških dneh se bodo ponovno v večjem številu napolnile tudi igralnice našega vrtca - upam, da bo solz ob ločitvi od domačega okolja in staršev čim manj, vsem vam, spoštovane občanke in občani, g pa želim veliko lepih jesenskih dni, § ki naj bodo obsijani s soncem in nasmejani. Jože Kokot, župan Občine Gorišnica PRAZNIK OBČINE 20 Jožef Kokot, župan Nagovor na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku 2018 Spoštovane občanke, občani, svetniki, dobitnik naziva častni občan, dobitnik občinske plakete, kolegi župani in podžupani, predstavniki občin in podjetij, sodelavci občinske uprave ter cenjeni gostje. V čast in zadovoljstvo si štejem, da vas lahko na današnji slovesnosti, 23. občinskem prazniku, ponovno pozdravim in vam zaželim prijetno počutje pri nas, v Gorišnici. Mesec julij je za večino ljudi čas dopusta in oddiha ter priložnost, ko svoje vsakodnevne skrbi ohladijo v prijetni senci, bodisi pod ro domačimi brajdami bodisi nekje ob morju. Za vse nas, ki pa z veseljem in ponosom pričakamo naš julijski občinski praznik kar doma, pa praznični dnevi tega meseca pomenijo priložnost za druženje in veselo proslavljanje praznika naše, sedaj že 24 let stare občine. Tako kot je pri nas že v navadi, naš občinski praznik slavimo v duhu ut športno-kulturnih prireditev, ki se jih iz leta v leto udeleži vedno več občank in občanov. Največja, vendar ne zadnja prireditev v sklopu občinskega praznika, je današnja osrednja prireditev, ki jo bodo tudi letos s kulturnim programom obogatili člani domačega Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, na njej pa bomo poleg plakete podelili še najžlahtnejšo občinsko priznanje, tj. naziv častnega občana Občine Gorišnica. V nadaljevanju nas čaka torej še veliko prijetnih melodij, pohvalnih in spodbudnih besed, preden pa se jim predamo, dovolite, da se na kratko ozrem na prehojeno pot, po kateri smo v minulem letu vodili našo Občino Gorišnica delavci občinske uprave ter svetniki naše občine. Če bi želel omeniti vsak cilj, ki smo ga na tej poti dosegli oz. omeniti vsako delo, ki smo ga opravili, bi bil moj spisek precej dolg, zato bom na kratko povzel samo najpomembnejše, največje oz. najvidnejše investicije tekočega leta. Večina investicij je že dokončanih, nekatere so še v izvedbi in bodo dokončane kmalu. Že dokončane investicije minulega leta so: • nivojski pločnik Muretinci, • fekalna kanalizacija in kanalizacija optike v Tibolcih in Zamušanih, • gasilska domova v Mali vasi in Zagojičih sta v zaključni fazi izgradnje, • parkirišče v Gorišnici, • igrišče v Gorišnici, • most v Tibolcih, • razna manjša dela, kot so jarki in prepusti ... Želim omeniti še tiste investicije, ki so v fazi razvoja: • cesta v Placerovcih, • vloga za izgradnjo namakalne- ga sistema III. faza Gorišni-ca-Moškanjci je bila oddana na Ministrstvo za kmetijstvo (dela se bodo izvajala v začetku leta 2019), • na Sokovem mlinu na Forminu so se dela že pričela, • v začetku meseca avgusta se bodo pričela dela na cesti in krožišču na Forminu ter na cestah v Tibolcih in Zamušanih, • v fazi projektiranja je križišče in izgradnja avtobusnih postaj pri Guma baru v Zamušanih, • v prihodnjem letu pa bo v Moškanjcih pri Žihru zgrajeno tudi krožišče - do sedaj smo že uspeli opraviti geodetske meritve in oceniti zemljišča, tako da sedaj sledi še odkup zemljišč in, kot že rečeno, pričetek gradnje v prihodnjem letu. Začeli smo tudi z izgradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta v Gorišnici, za katerega predvidevamo, da ga bomo uspeli dokončati v roku enega leta. Tako kot vselej smo tudi v minulem letu poskrbeli za nemoteno delovanje vaških odborov, podpirali delovanje vseh delujočih društev v naši občini (kulturnih, gasilskih, športnih), naše pomoči so bili deležni tudi nezaposleni, družinski pomočniki in domovi starejših občanov, pozabili pa nismo niti na najmlajše, ki vsakodnevno zahaja- Letošnjo osrednjo prireditev je obiskalo veliko število občanov in občank občine Gorišnica jo v vzgojno-izobraževalni zavod naše občine, v vrtec ali osnovno šolo Gorišnica. Kot ste opazili, investicij v preteklem letu ni bilo malo. Menim, da smo bili, tako po kvantiteti kot po kvaliteti, pri opravljanju svojega dela precej uspešni, in da nam vsem skupaj iz dneva v dan z marljivim in poštenim delom uspeva vzdrževati in graditi sodobno, toplo in prijetno domače okolje. Mesto vodilnega moža občine ste mi, spoštovane občanke in občani, zaupali pred 16 leti. Menim, da smo v tem času s skupnimi močmi uspeli postoriti ogromno. Poleg tega, da je bilo opravljenega veliko kvalitetnega dela, si še posebej štejem v čast, da ob vseh velikih in malih investicijah, ki smo jih skozi vsa ta leta uspeli realizirati, naša občina ni bila zadolžena niti v obdobju, ko je v naši državi pustošila gospodarska kriza in so bile razmere precej težke. V kolikor bomo preudarno in v skladu z našimi zastavljenimi cilji delali še naprej, ne vidim potrebe po zadolževanju niti v prihodnje. Zahvala za to, da tako uspešno stopamo po poti razvoja svoje lokalne skupnosti, gre vsekakor občinski upravi in še posebej direktorju občinske uprave, g. Matevžu Cestniku, vam spoštovani svetniki, ki ste podprli posamezne projekte, ter članom nadzornega in drugih odborov občinskega sveta, ki se vsak po svojih močeh trudite za dobrobit naše občine. oo Verjamem, da smo in bomo tudi v o bodoče vsi skupaj dobro delali še % naprej. m Preden zaključim svoj nagov- m or, izrekam čestitke dobitnikom £ občinskih priznanj, vsem zbranim, še posebej vam, spoštovane občanke in cenjeni občani, pa želim prijetno praznovanje našega občinskega praznika in vse dobro tudi v bodoče. Naj vam bo tu, kjer smo doma, v naši občini Gorišnica lepo, spoštujte in cenite to, kar imamo, predvsem pa z veliko mero optimizma zrite novim ciljem naproti. Želim vam lep in prijeten preostanek nocojšnjega prazničnega popoldneva oz. večera. Placerovci - Formin Parkirišče pri večnamenski dvorani v Gorišnici PRAZNIK OBČINE 20 Občinski svet Občine Gorišnica Nagrajenci Muhič Jože - živi leksikon o življenju na podeželju, ki z ustnim in materialnim izročilom bližnje preteklosti bogati mlajše in starejše rodove. Osnovna šola Gorišnica že več kot desetletje aktivno sodeluje z Grajskim Jožem pri različnih dejavnostih šole z etnološko tematiko. Z velikim veseljem in ljubeznijo do domače zemlje in vsega, kar so nam zapustili naši predniki, se je odločil za zbiranje starega kmečkega orodja, orodja podeželskih obrtnikov in drugih predmetov. Tako je pred 13 leti, leta 2005, ^ zgradil na dvorišču svoje kmetije muzej, v katerem je vse zbrano in obnovljeno uredil v etnološko zbirko. Muzej obišče veliko ljudi, največ pa učenci naše šole. V okviru zbirke je bilo skupaj z KTV Gorišnica posnetih več kratkih filmov o kmečkih delih in običajih (Žetev nekoč, Trgatev, Jesenska opravila ...). Z enournim filmov ES Tudi na kmetiji je lepo je Miran Petek sodeloval na mednarodnem festivalu etnografskih filmov v Ljubljani, v katerem je bila predstavljena kulturna dediščina domačega okolja, torej občine Gorišnica. G. Jože Muhič svoje izročilo prenaša na učence osnovnih šol v okolici, kjer s preprosto razlago navdušuje osnovnošolce in jim tudi na hudomušen način predstavi življenje nekoč. Vsako leto pripravi za naše šolarje delavnice, v katerih izdelujejo predmete iz preteklosti in opravljajo kmečka opravila s starimi orodji. Na njegovem dvorišču rastejo najrazličnejše, že skoraj izumrle rastline, predvsem zelišča, katerih semena in sadike predstavi ter ponudi obiskovalcem. Naš zavod znanje Jožeta Muhiča neprestano vključuje v učno-vzgo-jni proces ob dnevih dejavnosti kot tudi festivalu, ki ga gosti naš zavod. Mladi filmarji so obiskova- li njegov muzej in sodelovali v delavnicah. Na Grajski domačiji so bile dvakrat uprizorjene Žive jaslice, na katerih so zraven sorodnikov versko dogajanje uprizarjali učenci naše šole in OŠ Markovci. Zadnjo uprizoritev si je ogledalo 500 obiskovalcev. Zbiratelj vestno vodi knjigo obiskovalcev in vseh dogodkov v muzeju. Jože Muhič je sodeloval v filmu RTV Slovenija Najdenček,kjer je igral vaškega gostilničarja in s svojim izrazitim prleškim narečjem širil jezikovno bogastvo naše občine ter vasi. Že več kot 40 let se ukvarja s staro kmečko obrtjo - vrvarstvom, ki se je sam izučil. Znani so njegovi rusi-ni biči, ki so najbolj aktualni v času pusta. Zanje pletenja različnih vrvi prenaša na mlajše rodove. Delo ga zelo veseli in navdušuje. Ob vsem navedenem torej ne smemo pozabiti, da je Jože z bogatim sodelovanjem z našo ustanovo pripomogel k nazivu NAJ KULTURNA ŠOLA MED SREDNJE VELIKIMI ŠOLAMI SLOVENIJE. Dejaven je tudi na drugih področjih družbenega življenja občine. Tako je leta 1974 organiziral pov- orko ob otvoritvi asfaltirane ceste skozi Malo vas. Malovaščani vsako leto v organizaciji Grajskega Joža izdelajo 8 m in več veliko butaro - presmec, ki ga na cvetno nedeljo peš nesejo v farno cerkev na blagoslov. Na njegovi kmetiji izdelajo tudi velik adventni venec, ki visi sredi vasi. V gasilskih vrstah je z 21 leti prevzel funkcijo poveljnika PGD Mala vas in jo upravljal 9 let. Uspešno je opravil več izobraževanj in izpitov na področju gasilstva. Odlikuje ga tudi krvodajalstvo, saj je življenjsko tekočino daroval že 76-krat in prejel plaketo RK Slovenije. G. Jože Muhič oz. Grajski Joža, kot ga kličejo domačini, se s svojo preprosto kmečko pametjo, preizkušenimi nasveti in neizmernim čutom do ohranjanja zgodovine na kmetih pomembno in uspešno nepoklicno udejstvuje na družbenem področju občine. Zato OŠ Gorišnica predlaga Joža Muhiča za prejemnika Plakete Občine Gorišnica. Župnijski svet župnije Sveta Marjeta niže Ptuja OBČINA GORIŠNICA predlaga občini Gorišnica, da naziv častni občan občine Gorišnica podeli dolgoletnemu župniku naše župnije gospodu Ivo Holobarju. Župnik Ivo Holobar je bil rojen leta 1935 v Megojnicah. Gimnazijo je končal v Celju, leta 1968 je stopil v ljubljansko bogoslovje in bil 22. julija 1973 v domači župnijski cerkvi v Grižah posvečen v duhovnika. 5. aprila 1978 je bil postavljen za upravitelja, 26. marca 1984 imenovan ter nato 10. aprila 1984 umeščen za župnika župnije Svete Marjete. V letošnjem letu je tako minilo že 40 let odkar je župnik Ivo Holobar med nami in v tem času seje v naši občini spremenilo marsikaj. Najprej se je že v jeseni leta 1978 obstoječe gospodarsko poslopje spremenilo v dve primerno urejeni učilnici. Po ureditvi učilnic se je župnik Ivo Holobar takoj naslednjega leta lotil obnove župnišča, ki je bilo takrat v slabem stanju in nujno potrebno obnove. Hkrati z obnovo župnišča so se začela tudi dela na obnovi župnijske cerkve, najprej na okolici, da je bil dostop do cerkve in veroučnih prostorov suh in čist, potem pa so sledila dela na strehi in kasneje tudi v notranjosti cerkve. V letu 1986 sta bila v zvonik obešena dva nova zvonova na električni pogon. Po osamosvojitvi Slovenije so se začela dela še na zunanjosti cerkve. Cerkev je dobila novo fasado in urejene sušilne jaške ob temeljih cerkve. S tem se je v zadnjem desetletju prejšnjega tisočletja končala obsežna obnova notranjosti in zunanjosti cerkve in njene okolice skupaj z veroučnimi učilnicami in župniščem. V vmesnem času je bila tudi na pokopališču obnovljena in preurejena pokopališka kapela. V vsem tem času zadnjih 40 let je gospod župnik Ivo Holobar vsako leto pripravil in vodil vsakoletna župnijska slavja in boguslužja, pripravljal prvoobhajance, vodil verouk, poročal naše mladoporočence v sveti zakon, obiskoval starejše, bolne in obnemogle ter pomagal vsakemu, ki gaje pro- sil za kakršnokoli pomoč. Na birmo je pripravil več kot 20 generacij naših birmmancev, v tem času pa smo v naši župniji opravili tudi dva sveta misijona. Za vse storjeno v zadnjih 40 letih delovanja v župniji Svete Marjete niže Ptuja bi se mu radi občani zahvalili z nazivom častni občan občine Gorišnica. Za vse vzpodbudne besede, za vso nesebično pomoč, za vse dobro, kar je storil za vse nas, smo mu neizmerno hvaležni in mu želimo še mnogo zdravih in čilih let. Ervin Horvat GZ Gorišnica Vreme nam je v letošnjem letu bilo naklonjeno, če seveda odmislimo neurja v mesecu juniju, ko so meteorne vode povzročale veliko težav. Izrazita suša letos ni bila prisotna, kar pomeni, da tudi gasilci v naši občini nismo imeli veliko težav s požari v naravi, imeli pa smo veliko drugih intervencij od poplav, tehničnega reševanja, požarov na objektih in vozilih, dimniških požarov, skupaj jih je bilo letos že 23. Poleg gašenja požarov in preventivnega delovanja smo gasilci organizirali tudi nekatere dogodke, ki so pomembni za delovanje gasilske organizacije. V maju smo redno trenirali ekipe za tekmovanje GZ Gorišnica. Tekmovanje je letos potekalo 16. junija v Moškanjcih, kjer se je med seboj pomerilo kar 48 enot. Udeležili smo se tudi Florjanove Sv. maše z okrog 100 gasilkami in gasilci iz naše GZ in ženskim gasilskim pevskim zborom GZ Gorišnica, ki je sodeloval pri sv. maši. Izvedli smo vajo evakuacije v OŠ Gorišnica, po vaji smo za osnov- ” nošolce pripravili prikaz gašenja s peno in postopek gašenja vročega olja. 8., 9. in 10. junija smo v Zamušanih organizirali tabor pionirjev gasilcev in z njim razveselili 80 naših mladih bodočih članic in članov. Za dobro voljo, počutje in odlično organizacijo so poskrbeli mentorji, komisija za mladino GZ Gorišnica in organizator PGD Zamušani. V programu tabora je bil med številnimi aktivnostmi letos prvič orientacijski pohod, ki je tekmovalna disciplina, v kateri do sedaj še nismo sodelovali. Tabor je PRAZNIK OBČINE 20 PRAZNIK OBČINE 20 Srečanje veteranov GZ Gorišnica co M CO LJJ letos praznoval 20. obletnico, zato so se v smislu praznovanja tega jubileja tabora udeležili tudi vsi predsedniki in poveljniki društev GZ, pomerili so se v pripravi hamburgerjev in na koncu proslavili še s torto. V mesecu juniju smo tudi uspešno dokončali tečaj za Gasilca po novem programu GZS, s čimer smo v operativne vrste pridobili 13 novih operativnih gasilcev. V sklopu praznovanja občinskega praznika je bila naša osrednja prereditev Dan gasilca GZ Gorišnica, ki se je bila združena z okroglim jubilejem 90 let PGD Gorišnica in predajo novega gasilskega vozila GVM-1. V okviru praznovanja smo organizirali srečanje gasilskih veteranov, ki se ga je udeležilo okrog 110 veterank in veteranov. Ob 18.30 uri istega dne smo izvedli še operativno vajo, ki so se je udeležila vsa društva v naši GZ z vso razpoložljivo tehniko. Vaja je potekala na območju stare kmetijske zadruge, ogledali so si jo občani in naši veterani. Osrednja prireditev ob dnevu gasilca GZ Gorišnica je bila v soboto 7. 7. 2018. Posebej smo bili počaščeni obiska predsednika GZS Janka Cerkvenika in podpoveljnika GZS Zvonka Glažarja. 1.9.2018 bo organizirano tekmovanje Fire-Combat za mladino v organizaciji PDG Moškanjci. Namen takšnega tekmovanja je predvsem približati gasilstvo mladini in pa medsebojno druženje. Ker se bliža čas trgatve in vrenja mošta, priporočamo, da kletarimo s posebno previdnostjo. Pri vrenju mošta se namreč ustvarja zelo nevaren plin ogljikov monoksid, ki je brez vonja, okusa in barve. Ogljikov monoksid je nevaren, ker ga zaradi svojih značilnosti ne zaznamo. Slavnostni govorniki ob 21. dnevu gasilcev GZ GOrišnica: Boštjan Kolar, predsednik PGD GOrišnica, Janko Cerkvenik, predsednik GZS in Jožef Kokot, župan občine Gorišnica Letošnja pridobitev PGD Gorišnica CO M CO LU Gasilski tabor GZ Gorišnica, 2018 Operativno taktična vaja GZ GOrišnica Frida Zorli Srečanje starejših občanov Zraven vseh aktivnosti, ki so bile posvečene občinskemu prazniku, nismo pozabili tudi na starejše občane - občane nad 70 let starosti. Teh je v občini prek 700. Natančno statistiko vodijo v projektu Starejši za starejše. Prav je, da se ob takšnem prazniku spomnimo tudi na starejše občane, saj so tudi ti v aktivnem času svojega življenja doprinesli svoj delež k razvoju občine. Srečanje je bilo v vaško- gasilskem domu v Gajevcih v nedeljo ob 16 uri. Vabila so po domovih raznašali vaški svetniki - predstavniki vaških odborov. Tudi za prevoz je bilo poskrbljeno z gasilskimi vozili, kjer ni bilo možno drugače. Kot vedno je bila dvorana tudi tokrat lepo pripravljena in se je kar hitro napolnila. Za začetek smo pričakovali vsaj krajši kulturni program, kjer bi lahko nastopili folkloristi, tamburaši ali pevci, saj se večina starejših ljudi ne more udeležiti osrednje občinske proslave. Navzoče je nagovoril župan občine Jože Kokot. Seznanil jih je, kaj vse se je postorilo po vaseh v tem letu in z načrti za naprej. Žal pa ni bilo nič rečeno o gradnji doma za stare- jše, o čemer se je v preteklosti že govorilo. Spregovoril je tudi farni župnik g. Ivan Holobar in položil navzočim na dušo nekaj lepih misli. Nato so člani gasilskega društva Gajevci-Placerovci postregli z dobrim kosilom. Tu je treba pohvaliti prijazno in prizadevno ekipo. Za veselo razpoloženje je poskrbel ansambel Upanje iz Zagojič, pravi naslov za nas starejše občane. Zelo so se potrudili in izbirali skladbe,ki so nam segale v dušo in srce. PRAZNIK OBČINE 20 KULTURA Farno žegnanje pri Sv. Marjeti Praznovanje občinskega praznika sovpada s praznovanjem župnije Svete Marjete. Tudi letos je bilo slovesno. Še posebej pri pozni sveti maši, ki so jo, zraven številnih faranov, obiskali tudi predstavniki gasilskih društev, čebelarskega društva in lovskega društva Sv. Marjete s svojimi praporji. Po obeh mašah je potekalo druženje ob prigrizku in domači kapljici, ki ga, že tradicionalno, pri- pravi župan občine Gorišnica ob pomoči društva gospodinj. | Lea Žnidarič MePZ PD Ruda Sever Gorišnica MePZ PD Ruda Sever Gorišnica s septembrom pričenja novo pevsko sezono. Pevke in pevci MePZ pevsko sezono običajno zaključimo z nastopom na osrednji občinski proslavi v mesecu juliju. Čas do naslednje pevske sezone izkoristimo za počitek in za premislek o organizaciji nove pevske sezone. Poiščemo nove cilje, se pogovorimo o načrtu vaj in nastopov, pri čemer seveda ne pozabimo na družabni del. Ta je za ljubiteljski zbor, kot smo mi, ključnega pomena. V novi sezoni, ki se je začela septembra, se bomo v prvi tretjini še posebej posvetili že tradicionalnemu božičnemu koncertu, ki ga izvajamo v odličnem ambientu domače farne cerkve. Običajno k sodelovanju povabimo še kakšen zbor. Letos se nam bodo na koncertu pridružili pevci moškega pevskega zbora Talum Kidričevo. Druga tretjina sezone bo namenjena intenzivni pripravi na revijo odraslih pevskih zborov, ki ga vsako leto v prostorih Gimnazije Ptuj organizira ptujska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Na reviji je običajno prisoten ocenjevalec, zato je cilj vsakega zbora in njegovega zborovodje, da so pesmi celostno dodelane. Priprave na revijo so zato nekoliko drugačne kot priprave na ostale nastope. Zahtevajo veliko večjo dinamiko vaj, petje na vajah je intenzivnejše in zahteva popolno zbranost pevk in pevcev. Nastop na reviji pevskih zborov v maju 2018. Po reviji se prileže, če se lahko pevci malo sprostijo in zadihajo po napornih vajah in pripravah. Zato smo se odločili, da v tej sezoni ne bomo organizirali letnega koncerta v maju, kot je bilo to v navadi do sedaj, ampak bomo združili prijetno s koristnim in se podali na vseslovensko srečanje zborov v Šentvid pri Stični. To bo v naslednjem letu potekalo že 50. zapored in ponosni smo lahko, da bomo del prireditve, na kateri so pred leti prepevali že naši starši. Za primerno udeležbo na dogodku se je potrebno naučiti izbrane pesmi, ki jih na obveznem sem- inarju v oktobru pridobi zborovodja. Običajno gre za zelo lepe slovenske pesmi, ki jih zbori radi vključujejo v svoj repertoar. Delo zbora v novi pevski sezoni bo pestro, saj se bomo zraven izvedbe zgoraj omenjenih projektov udeleževali tudi nastopov v domači občini in izven nje. Ker se radi družimo in v prijetni družbi tudi z veseljem zapojemo, nam bo vsekakor prijetno in v zadovoljstvo. Bernarda Kolar Ženski gasilski pevski zbor Ženski gasilski pevski zbor Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica Zbor deluje že 19 let v njem pa prepeva 12 pevk. V leto 2018 smo stopile še polne vtisov z našega decembrskega koncerta. V januarju in februarju smo se udeležile dveh občnih zborov, zapele smo tudi na prireditvi pred Toplakovo domačijo. V marcu smo izvedle samostojni koncert v Domu upokojencev v Muretincih. V mesecu maju smo popestrile Florjanovo nedeljo, v juniju smo se udeležile Revije gasilskih pevskih zborov Slovenije v Staršah in Občinske proslave ob dnevu državnosti, kjer smo zapele v sodelovanju z vsemi sekcijami prosvetnega društva. V juliju smo sodelovale na prireditvah ob Dnevu gasilca in na Srečanju gasilskih veteranov GZ Gorišnica kot v sodelovanju z drugimi sek-ter na Občinskem prazniku, kjer cijami. smo nastopale tako samostojno KULTURA OŠ GORIŠI Tajda Horvat, 7.b Evakuacijska vaja V soboto, 12. 5. 2018, smo učenci od 1. do 9. razreda imeli pouk. Med drugo uro nas je zmotil alarm. Sprva nismo vedeli, kaj se dogaja, nato pa smo le ugotovili, da smo del evakuacijske vaje. Vsi smo stekli do zbirnega mesta, ki je na šolskem dvorišču. Kmalu za tem so se pripeljali tudi gasilci iz vseh gasilskih društev v Občini Gorišnica. Ko so gasilci opravili pregled šole in »pogasili požar«, so se zunaj pred šolo postavili v zbor in poveljniku podali poročilo o opravljeni vaji. Sledil je še prikaz gašenja s peno. Bilo je zanimivo, saj je bila pena vsepovsod. Pokazali so nam tudi, kaj se zgodi, če na vroče olje zlijemo vodo. Na dvorišču se je < razvil zelo velik plamen, ki pa so ga Lana Lindič Praznovali smo dan šole V petek, 6. 4. 2018, smo praznovali dan šole. Tokratno dogajanje je bilo povezano s športom, kar je nas, učence, zelo veselilo. Prvi dve šolski uri smo se učenci od 6. do 9. razreda udeležili različnih delavnic na temo športa. Medtem ko so se nekateri preizkusili v športnem kvizu, so drugi v multimedijski delavnici dogajanje snemali. Učitelj Bojan je imel kar veliko nasprotnikov, saj je z učenci igral simultanko (šah). Na koncu je učitelja premagala samo Nika, za vse ostale pa je bil pretrd oreh. V plesni produkciji so učenke vadile nastop za šolsko produkcijo, niso pa manjkali niti športni plakati in risanje na temo športa. Naš gost je bil tudi Jernej Brenholc, ki je s skupino plesalcev dodobra izpilil ples jive. V športno-literarni delavnici so nastajali zapisi o samem dogodku, učenci od 1. do 4. razreda pa so se med seboj pomerili v različnih hitro pogasili. Tako smo spoznali, da olja ne smemo gasiti z vodo, ampak moramo plamen pokriti z vlažno krpo ali pokrovko. športih. Po malici je sledila predstavitev športov v telovadnici. Predstavili so se nam judoisti, gimnastičarke, plezalci, med vsemi pa so bili najbolj atraktivni zabijalci na koš. Nato smo z velikim veseljem pričakali še predstavnika iz Nogometnega kluba Maribor Branik, ki nam je prinesel podpisan dres mariborskih nogometašev. Da pa ne bi bili lačni, so na nas v šolskem atriju pogostili še z odličnimi palačinkami. Vsi smo komaj čakali, da se začne tekma med učitelji in učenci 9. razreda. Učitelji in učenci so se najprej pomerili v košarki. Tekma je bila na začetku precej izenačena, potem pa so učitelji izkoristili kar nekaj priložnosti in na koncu zmagali. Tudi učiteljice so bile ta dan športno aktivne - v odbojki so se pomerile z učenkami 9. razreda in po zelo izenačeni tekmi na koncu zmagale. Upam, da jim bomo drugo leto lahko vrnili. Bila je res zanimiva izkušnja, saj nekateri niso vedeli, da je vse to le vaja. Praznovali smo dan šole Lidija Domanjko, Lara Šacer, Simona Žnidarič Tomažič in Marinka Belšak Od minimaturantov do prvošolčkov Mi smo minimaturanti, iz vrtca gremo vsi, saj že maksi smo postali, v šolo bomo šli... Tako je v sredo, 20. 6. 2018, odmevalo po vrtcu, ko so se minimaturanti poslavljali od otrok in vzgojiteljic. Otroci iz skupin Oblački in Balončki so se s plesom in petjem predstavili otrokom in vzgojiteljicam. V kratkem programu so zapeli tri pesmi: Minimaturantska, Cicibani in Iz vrtca v šolo. Zaplesali so tudi dva plesa: Despacito in Tu sem jaz, tu si ti. Z majhno pozornostjo so se vzgojiteljicam zahvalili za njihov trud. Po končanem programu smo se odpravili na občino, kjer smo z žvižganjem piščalk pozdravili župana. Župan je otrokom pripravil sladek sprejem. Otrokom je zaželel veliko uspehov v nadaljnjem izobraževanju ter veliko sreče ob premagovanju izzivov na njihovi poti. Po sprejemu pri županu smo se odpravili na pohod minmaturantov po Gorišnici. Otroci so z glasnim žvižganjem mimoidočim pokazali, da se poslavljajo od vrtca. Po kratkih počitnicah pa so, še ne dolgo nazaj, minimaturantom, na občini znova priredili sprejem. Tokrat so jih sprejeli kot prvošolčke. Prišli so skupaj s starši. V kulturni dvorani jih je nagovoril ravnatelj, g. Milan Silak. V imenu občine Gorišnica jih je pozdravil podžupan, g. Jože Petek in jim izročil torbice, v katerih so bile med drugim tudi varnostne rutice. Na pomen varnosti v cestnem prometu pa jih je opozoril g. Marjan Vrtič, predstavnik policijske postaje Gorišnica. OŠ GORIŠNIC, OBVE! Marjan Vrtič, vodja policijskega okoliša Povdarek na varnosti ob začetku novega šolskega leta Začelo se je novo šolsko leto in po dolgih počitnicah so se otroci vrnili v šole, še nekoliko razigrani in polni vtisov, pri tem pa pozabljajo na previdnost in upoštevanje prometnih pravil. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi odrasli udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Vozniki moramo biti nanje še posebej pozorni. V okolici šol policisti v prvih šolskih dneh izvajajo poost-, rene nadzore prometa, še posebej i= med prihodom učencev v šolo in odhodom domov. Preverjajo varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolčkov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles LU Frida Zorli V počitniškem času je bil na Dominkovi domačiji manjši vrvež kot običajno, saj so njeni glavni obiskovalci šolske skupine. Kljub temu pa domačija ni samevala. Tu so se ustavljali razni pohodniki in drugi mimoidoči, se usedli pod brajdami, se odpočili in naužili svežega zraka. Eden od obiskovalcev je zapisal v knjigo vtisov. »Je prostor na vasi, ki duša ga krasi, kjer oko spočije, miru si naužije.« Tudi člani DU - sekcije za ohranjajn-je kulturne dediščine na Dominkovi domačiji radi prihajamo sem, postorimo, kar je potrebno, da sta domačija in okolica vedno urejeni. Posebno pozornost posvečamo zeliščnemu vrtu, kjer gojimo preko 30 vrst zdravilnih zelišč. Zadnja prebivalka Dominkove domačije, Dominkova Kata, je bila namreč znana zeliščarka v vasi, ki je s svojimi nasveti in čaji pomagala s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Ob začetku šolskega leta policisti za starše prvošolčkov pripravljajo tudi predavanja o prometni varnosti. Učencem predavajo o prometni vzgoji in jih spremljajo na šolskih poteh, jim svetujejo in jih učijo o pravilni udeležbi v prometu, ob tem pa opozarjajo na potencialne nevarnosti. Učencem prvih razredov v okviru projekta razdelijo tudi pobarvanke Varno na poti v šolo in domov, s katero je mnogim materam. V spomin nanjo smo se člani sekcije odločili, da bomo urejali zeliščni vrt in gojili zdravilna zelišča. Pri tem se učimo opazovati naravo, pridno nabirati zdravilna zelišča in jih pravilno uporabljati. Spoznali smo, da najbolj zdravijo tiste rastline,ki rastejo okrog našega doma, npr. velika pekoča kopriva, rman, tr- spoznavanje prometnih pravil in učenje pravilnega ravnanja v prometu zanimivejše, predvsem pa bolj učinkovito. Za večjo varnost otrok policija svetuje: Starši! Čim več časa namenite prometni varnostni vzgoji otrok! Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom. Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Pri vožnji s kolesom pa ne pozabite na kolesarske čelade. Starši, tudi sami se vedno pripnite in bodite vzor svojemu otroku! Vozniki! Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se otroci morda igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...). poteč ... Modreci pravijo, da so prišle k nam, da nam pomagajo. Nas člane sekcije že samo pogovori in druženje pod brajdami in še kakšna kupica klinike pozdravijo in odpravijo vsakodnevni stres. Letos je na njivici pred Dominkovo domačijo zacvetela tudi ajda, ki je bila prečudovita paša ne samo za čebele ampak tudi za oči. Ob pogledu na cvetočo ajdo smo se nehote spomnili na pesem Modrijanov Ko ajda na polju zacveti, pesem ki je napisana na dušo nam upokojencem. Ajda na Dominkovi domačiji Jelka Sužnik, univ. dipl. soc. del. Skupaj proti demenci Dom upokojencev Ptuj skupaj s partnerji izvaja program Skupaj proti demenci. Pripravljen je na podlagi javnega razpisa Ministrstva za zdravje, potekal bo za razpisano obdobje dveh let in sicer do novembra 2018. Trajnostno naravnan program je namenjen: • izboljšanju nabora storitev in kompetenc delavcev v verigi oskrbe za osebe z demenco v različnih okoljih, • osveščanju ter izobraževanju oseb z demenco, njihovih svojcev, skrbnikov, prostovoljcev in drugih deležnikov, • zmanjšanju regionalnih razlik. Povezuje različne izvajalce storitev v regiji in sicer Dom upokojencev Ptuj (DUP), ki je nosilec programa, in sedem partnerjev: Zdravstveni Dom Ptuj, Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnje Podravje (PZDU), Spominčico -Alzheimer Slovenija, Slovensko združenje za pomoč pri demenci, Center za socialno delo Ptuj (CSD), Inštitut za socialno psihiatrijo in psihotravmatologijo (ISPP), Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj in Društvo Optimisti Ptuj. V okviru programa potekajo izobraževanja, delavnice in usposabljanja strokovnih delavcev in sodelavcev, prostovoljcev v verigi zdravstvene oskrbe za osebe z demenco pri izvajalcih zdravstvenih, socialnovarstvenih in drugih storitev za starejše, z namenom oblikovanja demenci prijaznega lokalnega okolja. Širšo in strokovno javnost osveščamo o demenci, jo skušamo dodobra spoznati in se naučiti z njo tudi živeti. Izobraževanja in delavnice organiziramo skupaj s partnerji v 19 občinah spodnjega Podravja, kjer živi 86.722 prebivalcev. Od tega je po podatkih PZDU Spodnje Podravje 11.200 starejših nad 69 let. Na svetu je več kot 49 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, v Sloveniji pa več kot 32 tisoč. Registra obolelih ali točno zbranih podatkov žal nimamo. Osebe z demenco so posebej ranljiva skupina, ki se zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva hitro povečuje. Predvideva se, da se bo do leta 2050 število oseb obolelih za demenco potrojilo. Osredotočamo se na posameznika in njegove potrebe, kar zahteva usklajeno in odzivno delovanje vpletenih in multi-disciplinaren pristop obravnave. Poseben poudarek namenjamo pridobivanju in usposabljanju prostovoljcev, ki bodo na podlagi družabništva na razpolago osebam z demenco in njihovim svojcem, kadar bodo izrazili potrebo po tovrstni obliki pomoči. Obravnavo oseb z demenco in njihovih svojcev bomo na podlagi programa dvignili na višjo raven. Program Skupaj proti demenci je namenjen vsem prebivalcem spodnjepodravske regije s ciljem medsebojnega povezovanja različnih akterjev z namenom boriti se z in proti demenci. Skupaj stopamo na pot k vzpostavitvi kakovostnejšega življenja oseb z demenco, tistih, ki zanje skrbijo v domačem okolju in insti- tucijah ter vseh ljudi, ki želijo vedeti več o tej zahrbtni bolezni. Vsak slušatelj na dogodku in/ali osebno pri nosilcu in/ali partnerjih prejme brezplačno in v trajno last 5 priročnik in zloženko o programu in bolezni. Informacije o planiranih dogodkih najdete na spodnji povezavi g in preko obvestil različnih društev, partnerjev - organizatorjev izo- L3 braževanj, delavnic oz. usposabljanj. spletna stran: www.skupajprotide-menci.si, e-naslov: infoOskupajprotidemen-ci.si SVETOVALNI TELEFON 041 726 424 obve: 00 LU > to LU > I rFiflKHl Et m KATERI SO PRVI ZNAKI DEMENCE? Deset jih je in so tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. • Postopna izguba spomina • Težave pri govoru (iskanje pravih besed) • Osebnostne in vedenjske spremembe • Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoj e in organizacije • Težave pri vsakodnevnih opravilih • Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari • Težave pri časovni in krajevni orientaciji • Neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj • Spremembe čustvovanja in razpoloženja • Zapiranje vase in izogibanje družbi Bodimo pozorni nanje, da bomo sebe ali obolele razumeli, si pravočasno priskrbeli ustrezno zdravstveno in drugo pomoč ter jim kot najbližji prijazno stali ob strani, da ne pridejo v še večjo stisko kot jo doživlja vsak posameznik, ko opazi prve znake bolezni in se jih tudi zaveda. KAKO ZMANJŠATI TVEGANJE? Genski zapis je dejavnik, na katerega ne moremo vplivati, lahko pa izberemo zdrav način življenja, s katerim vplivamo na zdravje telesa in možganov: redna vadba - fizična aktivnost, zdrava prehrana, umska aktivnost, kakovostno spanje in aktivno družabno življenje. Izguba samostojnosti, nadzora in zasebnosti je za vsakega izmed nas neprijetna in jo doživljamo kot ponižujočo in ogrožajočo. Pri človeku z demenco mnogi pretekli dogodki znova postanejo aktualni. Oboleli živijo v nekem drugem, svojem času. Naša naloga je, da jih spremljamo na njihovih izletih v preteklost, jih razumemo in ne spreminjamo, temveč sprejemamo, da so doživljali povsem druge čase. Prihodnje generacije tako velikega skoka ne bodo doživele več, je v svoji knjigi Zid molka zapisala Astrid van Hulsen. Toplo jo priporočam v branje vsem, »Bodite radi, da sem živa.« V ponedeljek, 13. avgusta zvečer je naša stanovalka Nežika, ki je obolela za demenco, po večerji neopaženo odšla iz enote ptujskega doma upokojencev Muretin-ci. Zaposlene, ki jih je v popoldanski izmeni manj, tako zapovedujejo »zelo stari« standardi in normativi, so našo Nežiko takoj, ko so ugotovile, da je ni, odšle iskat v okolico enote. Natakarica v sosednjem lokalu ji m je povedala, da je videla starejšo gospo z malo muco, ki je šla po cesti proti Borlu in ni niti pomislila, da bi lahko bilo kaj narobe. Ob tej priložnosti zato želim nagovoriti vse vaščane vasi Muretinci in širše, da v primeru, ko opazijo ki vas tematika zanima. Osebe z demenco so pogosto dvojno stigmatizirane, najprej zaradi starosti in drugič zaradi demence. Zavedati se moramo, da so to najprej naši sorodniki, prijatelji, sosedi, in člani družbe, šele nato pa osebe z boleznijo. Oboleli sami pogosto rečejo: »Dovolite mi, da delam kar še zmorem! Ne opravljajte dela namesto mene, naj sodelujem v tistem, kar še zmorem. Vzpodbujajte me. Pomagajte mi le tam, kjer je zares potrebno. Pomembno je, da so ljudje okoli tebe PRIJAZNI. Potem je vse mogoče.« starejšo osebo, ki gre po cesti ali izven nje, primerno ali neprimerno oblečeno in obuto, da nemudoma pokličejo v Dom na telefonsko številko 02 7807 300 ali 051 366 281, da preverimo, če so vsi stanovalci doma in/ali je morda kdo pogrešan. Ker je zaposlene niso našle, so obvestile svojce in policijo. Po pogovoru direktorice Doma upokojencev Ptuj s policijsko postajo so sprožili veliko iskalno akcijo, v kateri so sodelovali zaposleni enote Muretinci, svojca, gasilci iz GD Gorišnica, GD Gajevci - Placerovci, GD Mala vas, GD Muretinci, GD Zago-jiči in GD Formin ter policisti Policijske postaje Gorišnica pod vodstvom komandirja Milka Panikvarja in vodja policijskega okoliša Mar- Jelka Sužnik, vodja enote Bodite radi, da sem živa jana Vrtiča, pridružili pa so se tudi člani Lovske družine Sveta Marjeta. Gospo Nežiko smo pričeli organizirano iskati pod vodstvom poveljnika GZ Gorišnica Davorina Kelenca ob 23.00 uri, ko je bila že trda tema in je bilo malo možnosti, da bomo stanovalko našli. Ker je priskočilo na pomoč veliko ljudi, smo stanovalko po dveh urah našli zdravo in nepoškodovano, skupaj z malo muco, ki jo je vzela sama s seboj na nočni potep. Šla je proti svojemu domu, ne vemo pa, če se je tega sploh zavedala. Našla sta jo gasilca Zdravko Erhatič in Janez Kukovec. Stanovalka je ob prihodu v dom, kamor so jo pripeljali gasilci rekla: »Bodite radi, da sem živa.« In res smo bili veseli, da je živa in nepoškodovana. Po objemu s hčerko se je odpravila k nočnemu počitku, vsi ostali pa z velikim olajšanjem domov. Še enkrat se v imenu vseh zaposlenih, v imenu direktorice Doma upokojencev Ptuj in svojem imenu zahvaljujem, vsakemu posebej in vsem skupaj, ki ste se odzvali v tako velikem številu in aktivno sodelovali v nočni akciji iskanja naše Mežike. Šele tega večera sem videla veliko in eno samo nevarnost: visoka, nepokošena trava, njive z visoko koruzo, Drava, veliko jarkov- nekateri so polni vode, več metrov globoke globeli, ki prežijo okrog Doma. Upam, da se kaj podobnega ne bo zgodilo nikoli več, previdnosti pa ni nikoli preveč. Nikakor ni izključeno, da bi se še kdaj zgodilo kaj podobnega, česar ne moremo predvideti, saj kljub vsem varovalom še vedno lahko pride do tega, da stanovalec odide neopažen od doma in tudi iz Doma upokojencev. Demenca je resnično zelo huda in zahrbtna bolezen. Oboleli potrebuje stalen nadzor, ker lahko pusti prižgan plin ali spije čistila, ki so mu dosegljiva, misleč, da so užitna. Nadzor je potreben tudi v nočnih urah, saj so pogosto nespečni. Čeprav je najprimernejše domače okolje, v katerem so preživeli večino življenja, je včasih potrebno poskrbeti za nastanitev v ustanovi. Oboleli lahko kljub dobri oskrbi doma ali v instituciji odide v neznano in tako svoje življenje postavi v nevarnost, kot se je to zgodilo ta ponedeljkov večer. Še enkrat prosim vse prebivalce vasi Muretinci in okolice, da v primeru, ko opazijo starejšo osebo, ki gre sama po cesti ali izven in je ne poznajo, da nas nemudoma obvestijo, da preverimo, če gre za našega stanovalca. Hvala za razumevanje in sodelovanje. Jelka Sužnik, vodja enote Stanovalce doma so v času šolskih počitnic obiskali tudi otroci zaposlenih OD LU > M GO LU Za kakovostno preživljanje domskega življenja v enoti ptujskega doma upokojencev Muretinci organiziramo veliko različnih dogodkov s katerimi želimo prispevati k večjemu zadovoljstvu naših stanovalcev, njihovih svojcev in zaposlenih. Poleg zdravja, materialnih dobrin oz. preskrbljenosti so izrednega pomena tudi socialni stiki med vsemi generacijami. Na kakovostno starost pa se moramo začeti pripravljati dovolj zgodaj, da nas leta ne prehitijo. V družbi, ki starost še vedno tabuizira in vidi starejše le kot breme, si moramo prizadevati za razbijanje stereotipov o starosti in starejših. Poskrbeti moramo za medgeneracijsko povezovanje v širši in ožji družbi: v družini, lokalni skupnosti, institucijah... V začetku meseca avgusta smo v enoti Muretinci pekli koruzo, krompir in navadne klobase. Na pobudo naše sodelavke, animatorke Barbare, smo v času počitnic organizirali srečanje stanovalcev, saj je tako druženje za oboje koristno in všečno. Dogodka se je udeležilo 9 otrok, ki so jih pripeljale sodelavke ali pa njihovi starši, saj so bile mame na delu. V senci domskega parka smo pripravili kurišče. Koruzo je bilo potrebno najprej ličkati, nato smo koruzne storže nabodli na pripravljene lesene palice, s čimer smo imeli tudi največ težav, saj opravilo nikakor ni bilo enostavno. Zatem smo storže položili v žerjavico, ki jo je pripravil stanovalec Doma in skrbeli, da smo jih redno obračali, vse dokler niso bili lepo pečeni z vseh strani. Kuharice so v domski kuhinji pripravile tudi kuhano koruzo, ki smo jo takoj ponudili stanovalcem in gostom. Našim stanovalcem so otroci s svojo igrivostjo, radovednostjo in razigranostjo polepšali dan. Obenem so otroci opazovali starejše, ki ne morejo hoditi in zaradi tega uporabljajo palico, bergle ali celo invalidski voziček. Spoštljivo so jih poslušali, ko so pripovedovali, kako so si tudi oni nekoč doma pekli koruzo, klobas nikoli, vsaj v svojem otroštvu ne. Obenem smo tega dne praznovali še častitljivih 90. let stanovalke Ivanke, katero so prav na ta dan obiskale sokrajan-ke in jo počastile z lepim šopkom. Naše kuharice so slavljenki spekle torto, ki jo je pri kosilu delila s sostanovalci. Po vsem tem dogajanju se je gospa Ivanka spočila kar v cE o Q_ >GO Ratko Matjašič M co LU > letnem delu paviljona, v katerem smo na pobudo zaposlenih in ob sledenju potreb stanovalcev (stanovalka se je nekajkrat ulegla kar na klopco v parku), izdelali lično in uporabno sedežno garnituro, ki jo sestavlja 7 dvosedov, dva ležalnika in mizica. Vse sta izdelala iz palet, ki smo jih predhodno ročno brusili celo leto, mož zaposlene, gospod Miran Zelenko in njegov prijatelj Peter Šalamun, obema velja javna zahvala za čas in znanje, ki sta ga podarila našim stanovalcem. Vzdušje je bilo veselo, saj so se otroci v parku razkomatali na dekah, tekali med stanovalci, se igrali z žogami, in se pri katerem, ki jih je ogovoril tudi ustavili in z njim pogovarjali. Obiskale so nas tudi domske živali- kuža Capi, mlade mucke, kozica Srnica in zajčki, ki bivajo v senci domskega parka. Ker pa pečena koruza ob živahnem dogajanju ni bila dovolj, smo druženje zabelili še s pečeno navadno klobaso, ki je je sodelavka Danica kupila, ko je šla po mladega harmonikarja. Bilo je veliko dima, veliko smeha, prepevanja ob spremstvu harmonikarja Žiga Vozliča. Ker je bil vroč dan, smo medgeneracijsko druženje končali z obilo slastnega sladoleda. Poletne športne prireditve prireditve v sklopu 23. občinskega praznika Občine Gorišnica so za nami. Med tistimi, ki se praznovanja domače občine veselijo in z njo tudi praznujejo, je vsekakor tudi Športna zveza Občine Gorišnica, ki se je na svoj »športni« način pridružila praznovanju in prireditvam 23. občinskega praznika. V ta namen je v času od 14. 7. 2018 do 28. 7. 2018 organizirala več športno-rekreativnih prireditev. 20. VAŠKA OLIMPIJADA V novem športnem parku Gorišnica, kegljišču sekcije visečega kegljanja DU Gorišnica ter ribnikih RK RAK Placerovci in RK TUNF Mala vas je v soboto, 14.07.2018 potekala 20. Vaška olimpijada. Tekmovalci so se zbrali v novem športnem parku v Gorišnici, kjer se je ob 9.00 uri pričela otvoritev vaške olimpijade. Po uvodnem nagovoru sta tekmovalke in tekmovalce pozdravila predsednik Športne zveze Občine Gorišnica, g. Ratko Matjašič ter župan Občine Gorišnica, g. Jože Kokot. Sledil je dvig zastave vaške olimpijade ter predaja majice Športne zveze Občine Gorišnica županu ki je nato dal znak za pričetek športnih iger. V 18 športnih panogah je sodelovalo 1127 tekmovalcev iz vseh vaških odborov občine Gorišnica. Po končanih tekmovanjih so sledile igre svetnikov in delavcev občinske uprave. Le-ti so se pomerili v streljanju na gol. Ob koncu je sledil zaključni del prireditve z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo medalj in pokalov.. Rezultati po posameznih panogah Nogomet do 16 let 1. OLJE IN LUK, VO Gorišnica 2. KORPAR TIM, VO Moškanjci 3. ZAGOJIČI, VOZagojiči Nogomet nad 16 let 1. FIKSNE, VO Gorišnica 2. VOUNG BOYS, VO Moškanjci 3. FC ZAGOJIČI, VO Zagojiči Košarka 1. MOŠKANJCI, VO Moškanjci 2. GAMSI, VO Zamušani 3. TIROLCI, VO Tibolci Namizni tenis - moški 1. SAŠO MAJERIČ, VO Moškanjci 2. DARJAN ŠTERBAL, VO Gorišnica 3. MIHA VINKOVIČ, VO Gajevci -Placerovci Namizni tenis - ženske 1. NEVENKA GRAMOL, VO Gorišnica 2. VALENTINA MATJAŠIČ, VO Gorišnica 3. ROMANA BEHRAMI, VO Tibolci Streljanje z zračno puško - moški 1. BOJAN ČURIN, VO Gorišnica 2. SAŠO MAJERIČ, VO Moškanjci 3. DENIS ROŠKAR, VO Gorišnica Streljanje s fračo - moški 1. LUKA PRAVDIČ, VO Gajevci -Placerovci 2. ALEN BRATUŠA, VO Formin 3. MATIC CVETKO, VO Formin Streljanje s fračo - ženske 1. BARBARA ŠUMENJAK, VO Gajev-ci-Placerovci Vleka vrvi 1. GORIŠNICA, VO Gorišnica 2. MOŠKANJCI, VO Moškanjci 3. TIBOLCI, VO Tibolci Najhitrejši občan 1. TOMAŽ BRUMEN, VO Moškanjci 2. ANEJ ČURIN, VO Gorišnica 3. ŽIGA HORVAT, VO Moškanjci M 00 LU 2. RENATA RITLOP, VO Zagojiči 3. VALERIJA MIKŠA, VO Gorišnica Šah 1. GORIŠNICA I, VO Gorišnica 2. MOŠKANJCI, VO Moškanjci 3. ZAMUŠANI, VO Zamušani Met kamna - moški 1. IGOR HOVNIK, VO Formin 2. MATIC KOSTEVC, VO Gorišnica 3. TOMAŽ BRUMEN, VO Moškanjci Najhitrejša občanka 1. INES SOK, VO Gajevci-Placerovci 2. DORA MIKAC, VO Gajevci -Placerovci 3. tARA BEZJAK, VO Gajevci -Placerovci Odbojka 1. TIBOLCI I, VO Tibolci 2. TIBOLCI II, VO Tibolci 3. ZAMUŠANSKE SPAJSICE, VO Zamušani Streljanje z zračno puško - ženske 1. MARTA RANFL, VO Moškanjci 2. INES SOK, VO Gajevci-Placerovci 3. NIKOLI NA ZORU, VO Gorišnica Met kamna - ženske 1. VERONIKA ŽNIDARIČ, VO Tibolci 2. TAMARA KELENC, VO Formin 3. ANA ŠKERJANEC, VO Tibolci Speed badminton 1. SARA KOCIPER, VO Gajevci -Placerovci 2. INES HROVAT, VO Tibolci 3. MARTINA VALEN KO, VO Tibolci SPOR' SPOR Ribolov 1. GAJEVCI, VO Gajevci-Placerovci 2. MALA VAS, VO Mala vas 3. PLACEROVCI, VO Gajevci -Placerovci Naj spretješi občan 1. SAŠO MAJERIČ, VO Moškanjci 2. DARKO VALENKO, VO Tibolci 3. NINO KOLAR, VO Gorišnica Viseče kegljanje - ženske 1. MALA VAS, VO Mala vas 2. MOŠKANJCI, VO Moškanjci 3. ZAGOJIčl, VO Zagojiči Viseče kegljanje - moški r. GORIŠNICA, VO Gorišnica 2. MOŠK. PRIŠLEKI, VO Moškanjci 3. GAJEVCI, VO Gajevci-Placerovci Skok v daljino - moški 1. AN E J ČURIN, VO Gorišnica 2. ŽIGA HORVAT, VO Moškanjci 3. ALEN BRATUŠA, VO Formin Skok v daljino - ženske 1. SANJA LAH, VO Tibolci 2. SUZANA SOK, VO Gajevci -Placerovci 3. SANDRA PRAPOTNIK, VO Gorišnica Petero skok deklice - mlajše 1. NIJA MAXENOVIČ, VO Moškanjci 2. NUŠA CVETKO, VO Formin 3. ZALA ŽURAN, VO Gorišnica Petero skok deklice - starejše 1. ANA ČURIN, VO Gorišnica 2. AJDA MARIN, VO Formin 3. VALENTINA VALENKO, VO Tibolci Petero skok dečki - mlajši 1. MAKS KOKOL, VO Formin 2. VID LENART VO Gajevci-Placerov. 3. BOR TROFENIK, VO Moškanjci Petero skok dečki - starejši 1. VID BEZJAK, VO Gajevci-Placerov. 2. NIKO POHARIČ, VO Gorišnica 3. URBAN LINDIČ, VO Gajevci -Placerovci Skok z vrečo - deklice 1. LARA BEZJAK, VO Gajevci -Placerovci 2. ALJA HORVAT, VO Zamešani 3. ZOJA HOLCER, VO Moškanjci Skok z vrečo - dečki 1. GAŠPER MAJERIČ, VO Moškanjci 2. GAL OSTERC, VO Moškanjci 3. ŽAN MAJERIČ, VO Moškanjci Med dvema ognjema - mlajši 1. MOŠKANJCI, VO Moškanjci 2. GAJEVCI, VO Gajevci-Placerovci 3. PITONI, VO Gorišnica Med dvema ognjema - starjši 1.5 MUZIKANTOV, VO Moškanjci 2. MLADI GAMSI, VO Zamešani 3. PLACEROVCI, VO Gajevci -Placerovci SKUPNA UVRSTITEV Vaški odbor Nogomet do 16 let Nogomet nad 16 let Košarka Namizni tenis - moški Namizni tenis - ženske Streljanje z zračno puško - m t I i V) Streljanje s fračo - moški Streljanje s fračo - ženske j; Met kamna - moški Met kamna - ženske Vleka vrvi Tek na 60 m - moški Tek na 60 m - ženske Odbojka Speed badminton 1 J 5 Najspretnejši občan i i S 1 Viseče kegljanje - moški Skok v daljino - moški Skok v daljino - ženske I 1 I I Petero skok deklice - starejše i 1 i 1 1 I i ! Skok z vrečo - deklice Skok z vrečo - dečki I 1 I 1 t 1 sr ! i SKUPAJ TOČK MESTO GORIŠNICA 3 13 2 10 12 16 7 8 6,5 H 8 n H 4 5 5 4 4 4 15 " 1 1 3 2 1 178,5 1 MOŠKANJCI 2 9 13 14 3 12 14 3,5 3 7 5 i 7 15 7 1 5 11 9 " 7 3 1 1 3 3 3 174,5 2 GAJEVCl- PLAC. 4 3 7 5 6 m 16 14 2 2 3 11 3 12 14 2 8 4 2 3 3 2 1 137 3 TIBOLCI 3 6 5 8 5 3 3,5 4 8 4 12 8 1 7 1 3 8 1 94,5 4 FORMIN 1 3 12 6,5 1 12 4 1 6 2 1 4 5 4 2 2 3 1 70,5 5 ZAMUŠANI 1 9 4 2 2 1 5,5 1 4 3 8 2 8 7 2 2 2 2 2 67,5 6 ZAGOJIČI 1 6 4 3 1 8 5 5,5 10 1,5 6 4 1 2 61 7 MALA VAS 2 8 4 8 3 2 2 10 13 6 58 8 MURETINCI 1 2 4 2 1 2 1 4 1 2 1,5 3 17,5 9 CUNKOVCI i 2 5 1 9 ", TENIŠKI TURNIR Teniški turnir je potekal v ponedeljek, 16. 7. 2018, na teniškem igrišču Žnidarič v Gorišnici. V dopoldanskem času je bil planiran turnir za otroke, ki pa je žal zaradi premajhnega števila udeležencev bil odpovedan. V popoldanskem času pa so se pomerili odrasli, in sicer v igri dvojic. Prijavljenih je bilo 12 udeležencev. Najprej je bil opravljen žreb parov -v parih so igrali: Boris Petek in Alen Čuš Marko Bezjak in Luka Kirič Darjan Šterbal in Leon Šterbal Alen Horvat in Vito Zagoršek-Hor-vat Danilo Horvat in Filip Ranti Bojan Čurin in Sašo Majerič Po končanem razigra vanju po skupinah, vsak par z vsakim na 7 gemov (iger), so se v boju za naslov najboljšega para na turnirju pomerili: Alen HorvatA/ito Zagoršek-Horvat : Darjan Šterbal/Leon Šterbal v boju za tretje mesto pa: Danilo Horvat/Filip Ranti : Boris Petek/Alen Čuš Teniški turnir - igre dvojic - je spremljalo tudi precej gledalcev, ki so z glasnim navijanjem spodbujali vsak svojega favorita. Končni vrstni red: 1. Alen Horvat in Vito Zag-oršek-Horvat 2. Darjan Šterbal in Leon Šterbal 3. Danilo Horvat in Filip Ranti 4. Boris Petek in Alen Čuš 5. -6. Marko Bezjak in Luka Kirič, Bojan Čurin in Sašo Majerič GORIŠNICA TEČE IN NORDIJSKO HODI Tek je potekal v četrtek, 19. 7. 2018 v poznih popoldanskih urah, ko so se ob 17.00 uri na občinskem trgu pričeli zbirati tekači. Kot je že v navadi, je pred samim startom teka bil organiziran in izpeljan za predšolske otroke pod vodstvom Tanje in Saša Majeriča »mini tek«. Start za najmlajše tekače je bil na občinskem trgu, tekli pa so mimo športnega igrišča ŠD Gorišnica, okrog farne cerkve in nazaj na občinski trg. Teka se je udeležilo 47 mladih tekačev, ki so progo uspešno premagali ter za nagrado prejeli spominsko majico Športne zveze Občine Gorišnica ter kuponček za sladoled. to je sledil start teka za odrasle, katerega seje udeležilo 47 tekačev iz domače občine, severovzhodne Slovenije in Prekmurja. Trasa teka v skupni dolžini 7 km je že četrto leto zapored potekala izpred tržnice (mimo lipe) do Zago-jičev in nadalje proti Moškanjcem, na križišču pred bencinskim servisom Petrol pa nazaj proti Gorišnici. Startno-ciljno ravnina je bila na občinskem trgu. Po startu teka pa je sledil še start nordijske hoje, ki je potekala po isti trasi kot tek. Vse udeležence na teku in nordijski hoji so spremljali tudi reševalci MODMED-a. Zatem je sledil še zaključni del prireditve z razglasitvijo rezultatov, podelitvijo medalj in praktičnih nagrad. .tiOdS SPOR' REZULTATI ABSOLUTNA KATEGORIJA - moški 1. BLAŽ OREŠNIK iz Ivajnkovcev s časom 21,42 2. SEVERIN OGRIZEK iz Poljčan s časom 22,10 3. BOJAN PURGAJ iz Gorišnice s časom 22,54 ABSOLUTNA KATEGORIJA - ženske 1. SONJA SUKIČ iz Miklavža s časom 28,14 2. MANUELA GOLOB iz Slovenske Bistrice s časom 28,25 3 3. ANA GAJIČ iz Maribora s časom 30,11 LU > KOLESARJENJE PO OBČINI Četrti veliki dogodek v sklopu poletnih športnih prireditev je predstavljalo t.i. Kolesarjenje po občini, ki je potekalo v soboto, 21. 7. 2018. Zbor kolesarjev je bil na trgu pred občino ob 9,00 uri, vendar so se kolesarji pričeli zbirati na trgu že veliko prej, Še pred startom je vsak udeleženec kolesarjenja od predsednika športne zveze Občine Gorišnica prejel spominsko majico ter plastenko osvežilne pijače. Trasa letošnjega kolesarjenja je potekala po vseh vaseh občine, in sicer na relaciji Gorišnica - Zagojiči - Muretinci - Mala vas - Gajevci -Gorišnica - Formin - Zamušani -Tibolci - Moškanjci Ob 9.30 uri je karavana 50 kolesar- OBČINSKA KATEGORIJA - moški do 40 let 1. BOJAN PURGAJ iz Gorišnice s časom 22,54 2. BLAŽ VOZLIČ iz Zamušanov s časom 25,11 3. ŽIGA HORVAT iz Moškanjcev s časom 29,17 OBČINSKA KATEGORIJA - moški nad 40 let 1. BOJAN VOZLIČ iz Zamušanov s časom 23,03 2. FRANC HAMERŠEK iz Muret-incev s časom 28,10 3. SILVO FOŠNARIČ iz Gajevcev s časom 29,34 jev krenila na pot proti Zagojičem. Sledila je vožnja skozi vas, nato pa še preko kanala hidroelektrarne Formin naprej skozi vasi Muretinci, Mala vas, Gajevci in Gorišnica do prvega vmesnega postanka, ki je bil organiziran pri gasilskem domu PGD Formin. Po skoraj enournem postanku OBČINSKA KATEGORIJA - ženske 1. EVA ČAGRAN iz Gorišnice s časom 30,27 2. INES SOK iz Placerovec s časom 33,55 3. MAJA GEČ iz Zamušanov s časom 39,07 S slavnostno podelitvijo medalj in praktičnih nagrad ter uradnim zaključkom teka smo letošnji tek tudi uradno zaključili. smo pot nadaljevali do Podgorcev, kjer smo zavili levo in naprej proti Zamušanom in Tibolcem, do ribiškega doma Športno ribiškega društva Gorišnica kjer je bil organiziran zaključek letošnjega kolesarjenja. POHOD PO OBRONKIH OBČINE Zadnjo aktivnost v projektu poletne športne prireditve ob 23. prazniku Občine Gorišnica predstavlja t. i. Pohod po hribovitih obronkih občine. Potekal je v soboto, 29. 8. 2018. Zbor pohodnikov je bil ob 9.00 uri pri Dominkovi domačiji. Glede na izkušnje iz preteklih dveh let, ko je pohod zaradi premajhnega števila udeležencev bil odpovedan, je v letošnjem letu bilo čisto drugače. Namreč, ob napovedanem času se nas je na parkirišču pred Dominkovo domačijo zbralo kar 26 pohodnikov, ki smo po krajšem čakanju na eventualne zamudnike prešerno krenili na pot. Pot nas je vodila preko mostu čez reko Pesnico proti Zamušanom in naprej skozi gozd »Brezje« proti zidanici vinogradnika Jurija Cvi-taniča st.. Toda vroče, soparno vreme ter hoja v hrib sta nas prisilila, da smo še pred prihodom na cilj opravili krajši postanek v hladni senci pod orehom. Po dobri uri hoje po hribovitem predelu Občine Gorišnica smo končno le prispeli do mesta postanka, ki je bil pri zidanici vinogradnika Jurija Cvitaniča. Utrujeni od naporne poti in zadihani smo kar popadali po zelenici pred zidanico. Zatem je po nekaj minutnem posedanju v hladni senci sledila pokušnja vin, pridelanih v vinogradu Jurija in Slavice Cvi-tanič. Po polurnem postanku in nekaj kapljicah žlahtne tekočine je sledilo nadaljevanje pohoda proti vaškemu domu Tibolci, kjer so nas domačini pričakali z toplo malico. Planirane aktivnosti v projektu »Poletne športne prireditve 2018« smo v celoti izpeljali v skladu z zastavljenim planom. Vseh prireditev se je v letošnjem letu udeležilo preko 1200 občanov. Naj športni duh še naprej krepi telo in duha in vse dobro tudi v prihodnje! ŠP0R' SPOR' Marta T. Ranfl Rokomet Ekipa članov RD Moškanj-ci Gorišnica je končala sezono 2017/18 v sredini 2. državne rokometne lige. Glede na mladost ekipe in težave s poškodbami je sredina lestvice realen iztržek - ob malo več športne sreče bi lahko bili precej višje - tekme so izgubili v zadnjih minutah z minimalno razliko. Vodstvo kluba je zadovoljno s pristopom igralcev, ki so bili rokometno vzgojeni v naši večnamenski dvorani ali pa v bližnji okolici, in so bili sami zainteresirani, da se pridružijo in trenirajo s trenerjem Jakom Lozinškom. Priprave na novo sezono se bodo začele 20. avgusta 2018. Glede na to, da se bodo nekateri igralci »upokojili« in glede na dogajanje v RK Velika Nedelja, se bosta ekipi pridružila dva izkušena igralca. Ekipa bo ponovno nastopala v 2. državni rokometni ligi. Trenutno je prijavljenih 9 klubov, sistem tekmovanja še ni natančno dodelan. Prvo prvenstveno kolo je predvideno v začetku oktobra. V Gorišnici imamo mlado, domačo ekipo. Z mladimi se v Sloveniji dobro dela, kar dokazuje tudi uspeh mladinske reprezentance do 20 let. Vabim vse ljubitelje rokometa, da podprete domačo ekipo ob igrišču na tribunah naše dvorane. V času velikonočnih praznikov so se 3 ekipe mlajših selekcij udeležile Velikonočnega turnirja v Kopru. To je bil čas prijetnega druženja, vzpodbudne rokometne igre in dobrih rezultatov. Fantje letnika 2001 so dosegli 3. mesto, deklice rojene 2005 in mlajše so bile zmagovalke v svoji starostni kategoriji, njihovi vrstniki pa so bili tik pod odrom za zmagovalce- na 4. mestu. 19. maja 2018 je bil v občni zbor RD Moškanjci Gorišnica. Kot na podobnih dogodkih se je analiziralo preteklo delo, težave in možnosti kluba in izvolilo novo vodstvo. Po 2-letnem vodenju kluba s strani upravnega odbora in prejšnjega predsednika, ki je opravljal funkcijo vršilca dolžnosti, je predsednica kluba postala Marta Tetičkovič Ranfl. Hvaležni smo občini Gorišnica, ki ima posluh tudi za šport in v trenutni situaciji predstavlja glavni vir financiranja, ter vsem ostalim donatorjem. Rokometne lige potekajo s tekmovanji po vsej Sloveniji in zaradi tega predstavljajo velik finančni zalogaj, saj bo v sistemu tekmovanja 6 ekip. Fantje letnika 1999 in mla- Tina Mulej Rokometni tabor Tudi letos smo v RD Moškanjci - Gorišnica organizirali rokometni tabor za otroke, ki je, letos že četrtič, potekal zadnji teden v avgustu (od 27. do 31.), udeležilo pa se ga je 21 otrok, starih med 6 in 10 let. Kot vsako leto doslej so nam svoje prostore posodili v Večnamenski dvorani v Gorišnici - spali smo v judo sobi, trenirali pa v telovadnici. jši bodo nastopali v mladinski ligi. Glavnina te ekipe bo sodelovala tudi v članski ekipi. Predvideni so skupni treningi 4 x tedensko. V mlajše selekcije je vključeno veliko otrok. Starši otroke vzpodbujajte k telesni aktivnosti in ekipnim športom v dobi virtualnih sedečih igric. Konec avgusta bo v Gorišnici potekal rokometni tabor za otroke rojene 2006 in mlajše. Glede na dosedanje izkušnje gre za koristno preživljanje zadnjih počitniških dni ob spoznavanju rokometne igre in druženju. Za hrano so poskrbeli v šoli (zajtrk in kosilo), za večerje in malice pa smo poskrbeli sami, s pomočjo staršev. Naš dan pa je potekal nekako tako: ob 7. uri smo se zbudili, poskrbeli za higieno, nato sta sledila jutranji tek in raztezanje. Okrog 8. ure smo se odpravili v šolo na zajtrk, po zajtrku pa smo se počasi odpravili na dopoldans- ki trening, ki je po navadi trajal od 9. do 11. ure. Po treningu smo si privoščili malo počitka in se nato odpravili na kosilo. Po kosilu smo imeli prosti čas, ki smo ga preživeli ob zabavnih igrah, risankah, filmih in risanju, najbolj utrujeni so si lahko privoščili tudi kratki dremež. Po počitku je ponovno sledil dvourni trening. Okrog 18. ure smo imeli večerjo, ker smo bili zelo pridni, smo si ob večerih privoščili še sladoled. Temu je sledila priprava na spanje, vsak večer pa smo si ogledali tudi risanko za lahko noč. Zadnji dan, v petek, smo se po dopoldanskem treningu počasi spa-kirali, potem pa nestrpno čakali na prihod staršev. Ob tej priložnosti bi se najlepše zahvalili vsem, ki so nam kakorkoli priskočili na pomoč pri organizaciji in izvedbi, še posebej gospodu Draganu Timaracu, ki je žrtvoval svoj čas in skupaj s trenerjem Darkom skrbel za otroke in njihovo dobro počutje, Jani, Zali, Neži, Živi in Pii, ki so priskočile na pomoč pri treningih, predvsem pa staršem, ki so nam zaupali svoje otroke. Se vidimo naslednje leto! Borut Kolar Nogometne novice Spomladanski del prvenstva od marca do junija nam je pričaral veliko število napetih in razburljivih srečanj v že zaključeni tekmovalni sezoni 2017/2018. V tekmovanjih pod okriljem MNZ Ptuj smo zastopali barve kluba z ekipami U7, U9, U11, U13, U15, U17, člani in veterani. Najmlajši, kjer rezultati še nimajo nobene veljave in se tudi ne evi- dentirajo (U7, U9, U11) so nam skozi celoten del sezone na težkih tekmah in turnirjih prikazovali na treningih naučene nogometne vrline. S starejšimi, pri katerih se rezultati že beležijo in tekme počasi pridobivajo podobnost nogometnim tekmam po TV ekranih smo prav tako lahko zadovoljni z rezultati. Dosežene so bile naslednje uvrstitve naših ekip: g U13 - 6. mesto v konkurenci 10 >85 ekip kot so Aluminij, Bistrica, Drava, Hajdina, Podvinci, Korant, Or- - moz U15 - 4. mesto v konkurenci 6 ekip kot so Aluminij, Bistrica, Drava, Hajdina, Korant. Ta rezultat nam je ponudil možnost igranja kvalifikacij za uvrstitev v 1. slovensko ligo U15 pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Tako ŠPOR" smo igrali dve kvalifikacijski tekmi proti vrstnikom iz Brežic, ki so bili na koncu uspešnejši in se tako uvrstili v 1. slovensko nogometno ligo U15 vzhod. U17 - 8. mesto člani - 4. mesto § veterani - 4. mesto M Zaključni piknik mladih nogometašev Po uspešni prejšnji sezoni smo priredili zaključek za vse igralce in njihove starše ter navijače, kateri so jih pridno spremljali na tekmah. Prvotno načrtovan zaključek je bil zaradi dežja prestavljen in namesto junija smo se srečali konec avgusta. Začetek sezone 2018/2019 V mesecu avgustu se je spet začel nogometni ples in na igriščih je spet slišati otroški in odrasli direndaj. V sezoni 2018/19 ima NK Gorišnica naslednje selekcije mladih in starejših nogometašev: 1)7, U9, U11 in združene ekipe U13, U15 in U17 s sosednjimi Koranti. Selekcije U11, U13 in U15 so v zadnjem tednu pred šolo opravili tudi 4 dnevne višinske priprave na Rogli. Tam smo izpeljali skupaj 6 treningov in odigrali 4 prijateljske tekme. Fantje so treninge vzeli resno in se z veseljem spopadli z večjo intenziteto treningov kot običajno (treningi 2x dnevno), npr. kot to delajo njihovi vzorniki po TV ekranih. Selekcija U15 je na teh pripravah odigrala tudi prijateljsko tekmo proti eni izmed selekcij, ki deluje pod okriljem svetovno znane nogometne šole Juven-tusa iz Italije. 13 in 14 letni fantje so se na tej tekmi zelo izkazali in italijanski ekipi zabili dva gola, prav toliko pa so jih tudi prejeli, no v resnici so prejeli še dva gola, ki pa sta bila na našo srečo zaradi ofsajda razveljavljena. Tekma je bila zelo težka predvsem za naše igralce, a z trudom, vztrajnostjo in borbenostjo so dosegli neverjeten rezultat - čestitke vsem fantom. A žal so 4 dnevi prehitro minili in spet smo se vrnili v svoje matično okolje. Čebelarska zveza Slovenije Med z zagotovljeno kakovostjo »Izvira z dišečih travnikov in iz neokrnjenih gozdov, je sad pridnih čebelic in čebelarjev, v njem začutite moč narave in poreklo, okusite raznolikost tisočerih cvetlic.« Slovenske medove, ki zaradi tradicije in načina pridelave predstavljajo evropsko posebnost, kontrolirano kakovost, zagotavljajo sledljivost in znano poreklo, prepoznate po oznakah Zaščitena geografska označba in Zaščitena označba porekla. Za pridelavo medu, vključenega v sheme kakovosti, morajo čebelarji čebelariti po načelih dobre čebelarske prakse. Tak med mora biti pridelan na določenem geografskem območju, dosegati mora višje kakovostne parametre, kot jih predpisuje Pravilniku o medu, čebelarje pa dodatno nadzirajo še neodvisne kontrolne organizacije. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo prepoznate po prelepki na pokrovu kozarca, ki vključuje evropski simbol kakovosti »geografska označba«. Del prelepke je tudi serijska številka, po kateri točno vemo za vsak lonček medu, kje je bil pridelan in kdo ga je pridelal. Prepletenost različnih podnebij in geografska razgibanost ustvarjata edinstvene pogoje za pridelavo medu, kar pomeni, da tukaj najdemo veliko število različnih vrst medu: akacijev, lipov, cvetlični, kostanjev, smrekov, hojev in gozdni med. Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla se pridobiva na območjih kočevske gozdne krajine, ki se zaradi neokrnjenosti narave uvršča med najbolj ohranjena področja Evrope in slovi kot izredno gozdnata krajina. Ime Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla lahko nosijo gozdni, smrekov, hojev in lipov med. Prepoznate ga po enotni nalepki in prelepki na pokrovu kozarca, logotipu Združenja Kočevski med ter po nacionalnem zaščitnem znaku in evropskem simbolu kakovosti. Kraški med z zaščiteno označbo porekla je zaradi posebnosti kraških rastlin i suhega podnebja bolj aromatičen in bolj suh od drugih tipov medu. Območje pridelave Kraškega medu z zaščiteno označbo porekla se razteza na Krasu na submediteranskem območju. Ime Kraški med z zaščiteno označbo porekla lahko nosijo akacijev, cvetlični, gozdni, lipov in m kostanjev med ter med divje češn- ^ je, rešeljike in žepka. Kraški med S prepoznate po nalepki, ki poleg drugih obveznih označb vsebuje serijsko številko in nacionalni n zaščitni znak, ter prelepki, na kat-eri je označen evropski simbol kakovosti. Tanja Magdič, vodja projekta Raznolikost okusov medu v »medenem kotličku« Raznolikost okusov medu v »medenem kotličku« Da se med ne uporablja le kot sladilo, najbrž ni potrebno posebej navajati. Kako pestra je uporaba medu v kulinariki nam kaže bogata dediščina jedi z medom (kaše, pečena jabolka, potice, razni štruklji, sladice iz medenega testa...). Med lahko uporabimo kot dodatek marinadam za razne vrste mesa, predvsem pri svinjini, divjačini, govedini, domači in divji perutnini, drobnici, pri svežih in prekajenih ribah, morski hrani in zelenjavi, ki je lahko dušena, pečena ali ocvrta. Meso lahko glaziramo tako, da zmešamo olje in med, temu dodamo še manjšo količino želeja rdečega ribeza ali brusnic in namažemo po mesu pred koncem pečenja. Pri hladnih začetnih jedeh med dodajamo k raznim sirom, ki jih kombiniramo s sadjem in oreščki, hladnim pečenkam in dodajamo v prelive za razne solate. Lahko popestri okus raznim hladnim in toplim juham ter omakam. Razne jedi iz riža, testenin, stročnic, zelenjave, oreščkov, lahko tudi mesa, dobijo sladko kisli priokus eksotičnih kuhinj. Med je lahko dodan kipnikom/pudingom, kruhu in raznim vrst jedi iz raznega testa, kremam, strjenkam, sladoledom ter zmrzlinam. Uporabljamo ga lahko pri vlaganju sadja in zelenjave. Odlično tekne k svežemu sadju. Izbrati pravi okus medu je bil izziv za kuharske ekipe, ki so se pomerile v kuhanju medenega kotlička na praznovanju prvega svetovnega dne čebel, ki je potekalo 20. maja na Breznici. Umetnost vsake kuharske ekipe je stopiti iz okvirjev in poiskati najprimernejši okus medu za svoj medeni kotliček. Pri izbiri medu je pomembno, maz da izberemo kakovosten med. V Sloveniji imamo tako kar tri sheme kakovosti zaščitene na evropskem nivoju: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med z geografskim poreklom in Kraški med z geografskim poreklom. V kuhanju medenega kotlička so se pomerile tri ekipe: Ekipa ČZ Spodnje Savinjske doline je pripravila izvrsten medeni golaž, ekipa iz ČD Vitomar-ci je komisijo skušala prepričati s piščančjo obaro z medenimi žličniki, nekoliko bolj skrivnostna pa je bila jed gorenjskih čebelarjev Coolinarikov, ki so jo poimenovali »Vou«. Komisijo so sestavljali članici Marija Trček iz društva podeželskih žena, Anka Peljhan, vodja projekta »Kuhnapa-to« in priznani Chef Uroš Štefelin iz Vile Podvin kot predsednik komisije. Komisija je ocenjevala okus, izgled in serviranje jedi, čistočo, organiziranost dela in usklajenost ekipe ter na koncu predstavitev jedi in animacijo. Vse tri ekipe so presenetile celo kritičnega Chefa Uroša, ki je z navdušenjem okušal vse pripravljene jedi m in ugotovil, da bi vsako od teh jedi brez težav postregli v najboljših restavracijah. Vseeno pa so ga od vseh ekip najbolj prepričali Gorenjci z jedjo »Vou«, ki so tako že tretjič zmagali v kuhanju medenega kotlička in osvojili oz. za- ŠŽ LU > držali prehodni pokal kot najboljša ekipa. Ime jedi VOU izhaja iz narečne besede (gorenjsko) vol; danes beseda izraža začudenje. Izredno zahteven krožnik je sestavljalo : meso v omaki, opečena zelenjava in vodni žličniki - vlivanci (spatzli). V jedeh je dodan Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo z namenom: pri kolerabi zaradi skladnosti okusov, pri orehovih vlivancih dokazuje, da je to lahko hitra samostojna jed, mesu v notranjosti doda okus, površinsko z opekanjem razvije na žaru želene arome- meso ni sladko kljub kar veliki količini dodanih sladkorjev. Pestrost okusov medu iz shem kakovosti seje odražala tudi v jedeh, ki so jih pripravili osnovnošolci, ki sodelujejo v projektu Kuhna pa to. Vabimo vas, da raziščete raznolikost Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo, Kraškega medu in Kočevskega gozdnega medu z zaščiteno označbo porekla in ustvarite jed po svojem okusu! Številne recepte z medom najdete na spletni strani www.okusi-med.si Marta T. Ranfl, spec. spl. med. Sol v prehrani Trgovina s soljo je bila v zgodovini zelo pomembna dejavnost. Zaradi soli so se odvijale vojne in propadala ljudstva. Pomen soli so prvi dokazali Egipčani, ki so jo uporabljali za mumificiranje, utrjevanje barv oblačil in podaljšan obstoj rib in oliv. Danes je sol lahko dostopna in cenena dobrina. Sol so že v preteklosti pridobivali iz naravnih obmorskih kotanj, skalnih razpok in slanih jezer, danes so največji vir soli soline. Sol je življenjskega pomena za živali in ljudi. Letna proizvodnja soli znaša 240 milijonov ton, pred 100 leti so je proizvedli le 10 milijonov ton. Sol se uporablja kot konzervans v prehrambni industriji, potrebujejo jo v industriji usnja, tekstilni indus- triji. Le 5 % je uporabimo za prehrano. Glede na lahko dostopnost in cenenost se je uporaba soli močno povečala - tudi v prehrani ljudi. Pri nas znaša povprečna poraba 13 g na dan - priporočeno pa je le 5 g na osebo v odrasli dobi. Čezmerno uživanje soli je pomemben dejavnik tveganja za kronične nenalezljive bolezni - bolezni, ki so posledica okolja in genetskih dejavnikov. Najpogostejše kronične nenalezljive bolezni so bolezni srca in ožilja - srčna in možganska kap. Do njih vodi povišan krvni tlak, pri katerem ima pomembno vlogo sol v prehrani. Največ soli užijemo s kruhom in krušnimi izdelki, z mesnimi izdelki, vloženo zelenjavo, s siri in z hitro pripravljenimi jedmi. (Pica kot zelo priljubljena, enostavna in lahko dostopna jed ima običajno že celodnevno prekomerno količino soli -12 g.) Sol jedem izboljša okus, na ta okus se naš organizem navadi. Mnoga živila imajo sama po sebi dovolj soli in zanimiv okus. Strokovnjaki pravijo, da bi po 8 tednih zmanjšane uporabe in nedosoljevanja odkrili prvinski okus. Kaj lahko storimo sami, da zmanjšamo vnos soli? • ne dosoljujmo na mizo postavljenih živil (sol, Vegeta), • poredko uživajmo živila, ki zaradi konzerviranja potrebujejo veliko soli, • namesto soli dodajajmo jedem druge začimbe, npr. peteršilj, majaron, baziliko, lovor, poper, rožmarin, itd., • izogibajmo se slanim prigrizkom, • upoštevajmo navodila o uporabe soli pri določenih zdravstvenih stanjih - sol se izloča skozi ledvice, manj z blatom, s potenjem pa odvisno od telesne aktivnosti in zunanjih pogojev. Redka so stanja, kjer je potrebno sol dodajati, velika večina je takih, kjer je potrebno sol v prehrani omejiti. Kot v vsem je tudi pri soli potrebna zmernost in kanček soli! Simon Ranfl Mangoma Kot mnogi že veste, sem trenutno v Zambiji v vasici Mangoma na humanitarno-medicinski odpravi. Za nami je več kot polovica naše izkušnje in odločil sem se, da jih nekaj delim z vami, preden predvidoma v decembru pripravim potopisno predavanje v občinski kulturni dvorani. 25. junija smo ekipa treh mladih zdravnikov Simon Ranfl, Jan Kirbiš in Blaž Šrot ter dveh diplomiranih babic Maja Golob in Tadeja Črni-lec prek Zagreba in Dubaja odleteli v Lusako, glavno mesto Zambije. Na letališču nas je pričakala sestra Veronika, šefica misijonske bolnišnice v Nangomi. Po prvem nakupu osnovnih potrebščin smo z bolnišničnim avtom odšli proti našemu prebivališču. Prvih nekaj dni smo potrebovali, da smo se spočili po napornem potovanju, si uredili bivalne razmere in se malo orientirali po bližnji okolici. Po nekaj dneh smo začeli delati tudi v bolnišnici. Nekaj časa smo potrebovali, da smo se uvedli v sistem -način dela, zdravila, material, ki ga imamo na razpolago ... Hitro smo začeli delati predvsem kot asistenti v operacijski dvorani in tudi na OPD (Out-patient department) - to je nekakšna sprejemna ambulanta in ambulanta družinskega zdravnika. Tukaj delujejo clinical officerji - zdravstveniki s triletno zdravstveno šolo. Ko so nekateri zdravniki odšli na nadaljnje šolanje in na dopust, smo dobili v oskrbo oddelek odraslih. V bolnišnici so trije oddelki - poleg odraslega še pediatrični oddelek in oddelek za porodništvo - vsak dan se tukaj rodi povprečno 5 otrok. Družine so zelo velike, marsikatere pa živijo v slabih razmerah. Spoznali smo tudi okolico. Mangoma je vas, približno 100 km oddaljena od Lusake, glavnega mesta Zambije, po asfaltni cesti proti zahodu. Večji kraji po državi so povezani z asfaltno cesto, v naselja pa vodijo makadamske ceste. Tako je tudi vhod v našo bolnišnico oz. misijon oddaljen 1,2 km od najbližje asfaltne ceste. Bolj kot se oddaljuješ od ceste, slabše so razmere pri hišah. Naša bolnišnica, cerkev in hiše nekaterih zaposlenih se nahajajo za obzidjem. Največ zaslug za razvoj Nangome in njene okolice ima slovenski pater Stanko Rozman. Zaradi njega tudi slovenski zdravstveni delavci prihajamo v ta kraj. Trenutno živi v 40 km oddaljeni Mumbvvi, našem naj bližjem mestu. Tam smo ga tudi obiskali in preživeli prijetno popoldne ob taroku, razkazal pa nam je tudi svoj sadni vrt, kjer rastejo pomaranče, limone, papaje, mangi, kava, guava ter sadeži, katerih imen niti ne poznam ... V Mumbvvi je tudi najbližja gasilska brigada, ki pokriva področje, kjer živi 275.000 ljudi. V operativni enoti je 20 gasilcev z dvema vozi- iCS> VI5ITING IpRs MORNING 06:00] afternooni^ oo s M GO LU > loma. Vozijo sicer moderno Scanio s 7000 I vode in Rosenbauerje-vo nadgradnjo in pa Isuzu starejše izdelave za manjše požare. V mestu sta stalno delujoča le dva hidranta. Požarov v naravi praviloma ne gasijo, saj si kmetje tako najboljše pripravijo zemljo za kmetovanje. Večinoma se ti požari omejijo sami ali jih omejijo kmetje, če slučajno ogrožajo njihovo premoženje. Obiskali smo tudi Lusako, večmili- ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI jonsko mesto, kjer je razdalja med bliščem in bedo kratka. V samem centru mesta ni mnogo visokih stolpnic, ne izgleda kot moderno velemesto, je pa vsaj nekaj upravnih zgradb, nekaj bank in trgovskih centrov. Lusaka bi sicer naj bila eno izmed najhitreje razvijajočih se afriških mest. Nekaj sto metrov od centra je že neke vrste geto, majhne zgradbe, z milijon trgovinicami, ki prodajajo vse mogoče stvari. Na ulicah se gnete ogromno ljudi, ko se kot belec (po zambijsko Muzungu) sprehajaš po ulici med njimi, te prevevajo nelagodni občutki. Organizirani javni mestni prevozi so zaenkrat le še njihove pobožne želje - te prevoze opravljajo neorganizirano s kom-bi-busi. Vsekakor je njihova kultura in način življenja drugačen kot pri nas. V Nangomi in Zambiji bomo ostali do 22. septembra, do takrat bomo šli na vikend izlet na Viktorijine slapove in v Livingston, potem se odpravimo še na tritedensko potovanje po Tanzaniji, domov pa se vračamo šele 13. oktobra z izkušnjami iz safarijev in tudi iz Zanzibarja. Več o naši izkušnji na potopisnem predavanju, če pa želite sproti spremljati, kaj se dogaja, spremljajte moj blog si-monranfl.blogspot.com. Članice ročnodelskega krožka Cvetje jeseni 70 let gospe Marije Vajda V sredo, 29. avgusta 2018, smo članice ročnodelskega krožka CVETJE JESENI pri DU GORIŠNICA skupaj z našo vod-§ jo gospo Marijo Vajda proslavile njeno 70-letnico. Pripravile smo ji <2 krajšo slovesnost s priložnostnim nagovorom, havajskim plesom in njej ljubo pesmijo. Ob tej priložnosti smo se ji zahvalile za požrtvovalno vodenje skupine »vražjih babnic«, kar velikokrat ni najbolj enostavno, saj je treba včasih treba uskladiti ra- zlična mnenja in interese. Mariji s potrpežljivostjo in dobro voljo to vedno uspe. Hvaležne smo ji za njeno nesebično delo in ji ob jubileju še enkrat iskreno čestitamo in želimo trdnega zdravja in sreče v življenju. Vabljeni na lokalno tržnico v Gorišnici Tržni dnevi so vsak petek med 14. in 17. uro Na podlagi 4. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 41/2013), Občina Gorišnica objavlja naslednji JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PISNIH PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Oddaja poslovnih prostorov »Papirnica - občinska stavba«, v najem: a) lokacija poslovnega prostora: Občinska stavba na naslovu Gorišnica 83 a b) velikost poslovnega prostora: 52,41 m2 c) namembnost poslovnega prostora: poslovni prostori so namenjeni storitveni dejavnosti d) urejenost in opremljenost poslovnega elektrika, voda, ogrevanje prostora: e) čas, za katerega se daje v najem: od 1.11.2018 do 31.12.2022. z možnostjo podaljšanja f) začetna - izklicna cena najemnine: 4 €/m2 2. POGOJI ZA SODELOVANJE a) ponudba mora vsebovati opis in program dejavnosti ter višino ponujene najemnine, ki ne sme biti nižja od začetne, b) višina jamstva za resnost ponudbe znaša tri mesečne začetne cene najemnine, ki jo morajo interesenti plačati v navedenem razpisnem roku (do 10.10.2018), na TRR SI56 0122 8010 0016 863, sklic SI00 710304, namen OTHR - resnost ponudbe najema pri Banki Slovenije BIC/SVVIFT KODA BSLJSI2X, potrdilo o plačilu jamstva za resnost ponudbe je potrebno priložiti ponudbi; jamstvo za resnost ponudbe se ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, povrne v roku 15 dni od dneva izbire najemnika, c) na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo v času natečaja k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali za pridobitev naziva samostojni podjetnik oziroma izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, s tem, da se morajo fizične osebe izkazati še s potrdilom o državljanstvu RS, d) ponudnik mora imeti registrirano dejavnost po SKD in sicer G47.622: Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s papirjem in pisalnimi potrebščinami in v prostoru opravljati dejavnost - Papirna galanterija. 3. MERILA Pri dodelitvi poslovnega prostora oziroma izbiri najugodnejšega ponudnika, se upoštevajo naslednji kriteriji: a) izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, b) ponujena višina najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je navedena v razpisu, c) v primeru enakovrednih ponudb ima prednost ponudnik, ki ima stalno prebivališče oziroma sedež podjetja na območju Občine Gorišnica. 4. ROK ZA ODDAJO PONUDB, NAČIN PREDLOŽITVE IN OPREMLJENOST PONUDB Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili je treba predložiti (neposredno ali poslati s priporočeno pošto) do 10.10.2018, do 10. ure na naslov OBČINA GORIŠNICA, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica, sprejemna pisarna, s pripisom »NE ODPIRAJ - Javni razpis za zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem«. Če ponudnik pošlje ponudbo po pošti, se za pravočasno predloženo šteje tisto ponudbo, ki je bila naročniku (najemodajalcu) dostavljena v roku, ki je določen v tem razpisu. 5. ODPIRANJE PONUDB Odpiranje ponudb bo opravila s sklepom župana imenovana Komisija za odpiranje ponudb. 6. OBVEŠČANJE 0 IZBORU Ponudniki bodo obveščeni v roku 15 dni od dneva izbire najugodnejšega ponudnika. Zoper odločitev o oddaji poslovnega prostora v najem lahko vsak kandidat, ki se je udeležil javnega razpisa, v roku 15 dni od dneva, ko je prejel obvestilo o izbiri kandidata za najem poslovnega prostora, pri županu vloži ugovor. 7. NAJEMNA POGODBA 5 Izbrani ponudnik je dolžan skleniti pogodbo o najemu — poslovnih prostorov po pravnomočnosti Obvestila o izbiri kandidata za najem poslovnega prostora oziroma najkasneje v 15 dni po obravnavi ugovorov na občinskem svetu. Če ponudnik ne sklene pogodbe v navedenem roku, se šteje, da je odstopil od pogodbe in se v tem primeru vplačano jamstvo za resnost ponudbe ne povrne. 8. DODATNE IMF0RMACIJE Ponudniki lahko dobijo dodatne informacije na Občini Gorišnica (kontaktna oseba Matevž Cestnik, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica ali po telefonu 02/743 11 13). 9. DODATNO Ogled prostorov je možen po predhodnem dogovoru. Zainteresirani potencialni ponudniki lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo na spletni strani občine http:// www.gorisnica.eu ali v sprejemni pisarni občine v času uradnih ur, vse do izteka roka za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacija je brezplačna. Ta razpis Občine Gorišnica ne zavezuje k izbiri najugodnejšega najemnika in sklenitvi najemne pogodbe. Številka: 478-12/2018-3 Datum: 11.9.2018 OBČINA GORIŠNICA OBVEI