Letnik XXXIII, številka 4, junij, julij 1986 Poštnina plačana pri PTT enoti Celje Gospodarjenje v prvi polovici leta Proizvodnja v temeljnih organizacijah je bila v prvi polovici leta dokaj ugodna, kljub težavam kot so visoka stopnja inflacije, stalno naraščanje cen, zmanjševanje prodaje nekaterih izdelkov, težave pri oskrbi s surovinami in repromaterialom ter pomanjkanje obratnih sredstev-Načrtovana rast proizvodnje je bila v prvih mesecih dosežena sto odstotno in je bila za sedem odstotkov višja, kot v enakem obdobju lani- K doseganju načrta je največ prispevala temeljna organizacija Titanov dioksid, ki je presegla načrt za osem, v primerjavi z lanskim letom pa za devet odstotkov. Temeljna organizacija Metalurgija je dosegla načrtovano proizvodnjo in je enaka kot lanska. Načrtovane proizvodnje niso dosegle Kemija Celje za šest, Kemija Mozirje za osemnajst in Grafika za en odstotek. Vendar je bil v vseh treh tozd obseg proizvodnje večji kot v enakem obdobju lani, in sicer: v Kemiji Celje za osem. Kemiji Mozirje za devetnajst, in v Grafiki za enaintrideset odstotkov. Tozd Ve-flon, ki je v prvem tromesečju zaostajala za načrtovanimi vrednostmi, sedaj načrt že presega za triintrideset, glede na lansko obdobje pa za 68 odstotkov, kar je nekoliko nižje, kot so Želimo vam, da preživite lep, prijeten dopust inflacijska gibanja v gospodarstvu- Na ugodno gibanje proizvodnje je vplivala dobra založenost s surovinami, največ iz uvoza konec lanskega leta, medtem ko v letošnjem letu zaostajamo za načrtovanim uvozom zaradi novih deviznih predpisov. Proizvodnja se prilagaja stanju na tržišču, zato zaostaja pri tistih proizvodih, kjer so velike zaloge ali neugodne prodajne cene ter po- manjkanje surovin. Izvoz je bil v petih mesecih letošnjega leta za osem odstotkov pod načrtovanim in za devetnajst odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Precej zaostaja izvoz na konvertibilno področje, ki z 5.177.899 dolarji ne dosega načrtovanega za šestindvajset in lanskega obdobja za štiri odstotke, medtem ko je izvoz na klirinško področje z (nadaljevanje na 2. strani) Kako se prodajajo naši izdelki Rešitev je v novih izdelkih in embalaži Hitra in uspešna usmeritev k trguje zelo važna, čeprav ne edina pot k zagotavljanju dobrih poslovnih rezultatov v dohodku in akumulaciji. Iz tega vidika nas zanimajo predvsem naslednja vprašanja: kako smo založeni z domačimi surovinami, kako smo preskrbljeni s surovinami iz tujine, kako je s prodajo naših izdelkov in kaj je narejeno na področju tržnih raziskav. Vzporedno ob tem smo obdelali tudi druga važna področja, ki potekajo v marketinški funkciji. Bomo lahko proizvajali? Lani je bil nakup surovin iz domačega trga nekoliko lažji kot pretekla leta zaradi večje ponudbe. Vendar pa so se cene surovinam nenehno zviševale, s tem pa se je podražila tudi naša proizvodnja. Položaj nabave se je bistveno spremenil, zato letos ne pričakujemo zastojev. Za večino surovin bo v prvem polletju normalna oskrba. Branko CMOK, vodja nabave pravi: Trenutno je lažje naba- vljati, kot prodajati. V prvem četrtletju je pod vplivom deviznega zakona prišlo do povečane ponudbe na trgu. Tako je prišlo do malenkostnega znižanja cen, čeprav cene spremljajo inflacijo ter boljših plačilnih pogojev. Pričakujemo, da s surovinami do konca leta ne bo težav, razen s piritom, pri nabavi tega so bile lani težave pri prevozih in količinah, letos pa so pri visoki ceni in neugodnih plačilnih pogojih. Zahtevajo celo sovlaganje v zmogljivosti v Boru, kar seveda vpliva na ceno žveplove kisline . Cena cinka v svetu je bila 9.maja 1986 470 funtov za tono Surovine iz tujega vira Slovensko kot cinkarniško poslovanje je močno odvisno od izvoza. Nestimulativna politika tečaja dinarja in ukrepi Zisa slabšajo dohodkovni položaj izvoznikov. Uvoz so doslej zmanj-(nadaljevanje na 4. strani) Podprli naš razvojni program Dolgoročni razvojni program Cinkarne je sprejet na občinski skupščini z nekaterimi spremembami (razvidno iz sklepov in stališč SZDL v nadaljevanju), ki so se izoblikovale v široki javni razpravi. Iz osnutka razvojnega programa smo črtali elektrolizo cinka in drugo fazo titanovega dioksida ter prenehali s kurjenjem kislega gudrona. Ostalo pa je vprašanje, kako bomo sedaj lahko v kratkem času poiskali nove programe in alternativne rešitve z bistveno drugačnim pristopom na področju razvoja, marketinga in kadrovske politike. Predsedstvo občinske konfe- ravnavalo Povzetek dolgoroč-rence SZDL v Celju je 26. maja nega načrta Cinkarne Celje in 1986 na svoji 34. redni seji ob- (nadaljevanje na 2. strani) Gospodarjenje v prvi polovici leta Vrata Cinkarne odprta občanom (nadaljevanje s 1 • strani) 9.425.515 dolarji za šest nad načrtovanim in sedemintrideset odstotkov nad doseženim lani. V strukturi konvertibilnega izvoza največ izvaža Metalurgija, in sicer petdeset odstotkov, sledi ji Titanov dioksid z petintridesetimi, Kemija Celje z enajstimi, ostalo pa odpade na Grafiko in Veflon. V skupnem izvozu največ ter edini na klirinško področje izvaža Titanov dioksid - 77 odstotkov. Od proizvodov največ izvažamo titanovega dioksida, pa cink titanove pločevine, litopona, cin-kove pločevine in žice-Stopnja pokritja uvoza z izvozom je 2,33 na konvertibilnem področju pa 1,13. Na področju prodaje zaostajamo za načrtovano vrednostjo za 33, lansko obdobje pa presegamo za 77 odstotkov. Najbolj za načrti zaostaja Kemija Celje in Metalurgija, medtem ko je Kemija Mozirje nekoliko nad povprečjem delovne organizacije, boljše pa so Titanov dioksid, Grafika in Veflon. V primerjavi z lani so pod povprečjem Metalurgija, Kemija Celje, Kemija Mozirje in Veflon, nad povprečjem pa Titanov dioksid in Grafika. Skladno z zgoraj navedenimi gibanji ne dosegamo načrtovanega celotnega prihodka, vendar pa tudi porabljena sredstva počasneje rastejo od načrtovanih, zato ugotavljamo hitrejšo rast dohodka od celotnega prihodka. Tudi tozd skupnega pomena so prilagodile zaračunavanje storitev v odvisnosti od naraščanja stroškov in osebnih dohodkov, kar dodatno vpliva na doseganje celotnega dohodka pod načrtovanimi vrednostmi, prav tako pa na porabljena sredstva v proizvodnih tozd. Vse tozd dosegajo pozitivne poslovne rezultate, vendar hitreje naraščajo prispevki in davki iz dohodka ter obveznosti za obresti, ki so skoraj tolikšne kot bruto osebni dohodki vseh zaposlenih. Povprečni mesečni neto osebni dohodek za pet mesecev je bil 90.944 dinarjev, kar. je za 62 odstotkov več kot povprečje v letu 1985. V DO je zaposlenih 2432 delavcev. kar je za 5 delavcev več kot konec lanskega leta. Izkoriščenost delovnega časa se je v primerjavi z lani povečala za odstotek. Ugotavljamo tudi manjše število izplačanih nadur in boleznin, povečujejo pa se invalidnine in izostanki zaradi vojaških vaj oziroma drugi opravičeni izostanki. V čistem dohodku hitreje naraščajo sredstva za OD in skupno porabo kot akumulacija. V primerjavi s panogo dejavnosti pa v strukturi dohodka zaostajamo tako pri OD s skupno porabo kot pri akumulaciji, če pri tem ne upoštevamo, da se po novem v akumulacijo štejejo tudi obresti. Na primerjave s panogo dejavnosti vplivajo gospodarska gibanja v panogi CBM v preteklem obdobju, ki so bila v naši DO ugodnejša kot povprečno v panogi, zato prihaja občasno do razkoraka, ko poskušamo uskladiti razporeditev dohodka na OD, skladno z inflacijskimi gibanji. Iz zgoraj navedenih vzrokov pada akumulativnost in reprodukcijska sposobnost DO, kar se odraža na likvidnosti, ki je iz meseca v mesec slabša. K temu prispevajo svoje še slabi plačniki. ko narašča neplačana realizacija, in večja investicijska vlaganja. Zaradi tega je potrebno vlagati veliko naporov v usklajevanje denarnih tokov, predvsem pri najemanju kratkoročnih sredstev po zelo dragi obrestni meri. Največja investicijska vlaganja v tem obdobju so bila v Kemiji Celje v barijev sulfid. Iz dosežene proizvodnje, tekočega usklajevanja materialnih tokov in skrbi za tekočo likvidnost pričakujemo, da bodo rezultati poslovanja v I. polletju ugodni in na ravni delovne organizacije skladni z gibanjem v gospodarstvu SRS- Marija BERNJAK Priznanje in opozorilo Na seji Občinskega komiteja ZKS so v razpravi o dolgoročnem načrtu ter predlogih sprememb ekonomske in ekološke sanacije Cinkarne ugotovili, da je bila javna rapzrava v osnovnih organizacijah ZK v večini primerov objektivna ter da je delavcem Cinkarne priznala dosežene uspehe v naporih za izboljšanje ekoloških razmer. Ob tej priložnosti so opozorili na premalo izpostavljeno odgovornost vodstvenih in strokovnih delavcev Cinkarne v predlaganih rešitvah. V razpravah po krajevnih skupnostih je bila udeležba dokaj slaba, pa vendar so razpravljala ocenjevali naša prizadevanja dobro. Celjani so spoznali, da tudi Cinkarna prispeva k čim manjši onesnaženosti celjske kotline veliko sredstev in naporov. Najbližja tovarni je krajevna skupnost Teharje Občani so bili v razpravi zelo zaskrbljeni zaradi cinkarniškega onesnaževanja na tem področju. V tej KS je tudi odlagališče Bukovžlak in naši kamioni vsak dan vozijo mimo Od 7. do 9. maja so imeli občani Celja možnost obiskati Cinkarno. Organizirali smo prevoze in oglede obratov, vendar smo se ušteli, saj je na obisk v treh dneh prišlo le deset občanov. In kaj so rekli obiskovalci? Dani Šošter, Gozdno gospodarstvo Celje: »Na ogled cinkarne sem prišel z namenom, da spoznam obe strani. Prepričan sem bil, da se bo tukaj trlo ljudi. Ta oblika odpiranja javnosti je vredna pohvale. Imam občutek, da v celjski kotlini preveč vsak zase načrtuje svoj razvoj- Uniče- Podprli naš razvojni program (nadaljevanje s 1. strani) Predlog spremembe ekološkega programa sanacije Cinkarne, obravnavalo pa je tudi povzetek javne razprave, na osnovi povzetka javne razprave in gradiva, objavljenega v Indok glasilu ter sklepov izvršnega sveta Skupščine občine Celje, in temeljite razprave na seji predsedstva, je sprejelo naslednje sklepe: 1. Predsedstvo ugotavlja, da je kolektiv Cinkarne v zadnjih letih močno podružbil načrtovanje svojega nadaljnjega razvoja, odprl vrata javnosti in vzpostavil ustrezen dialog s subjekti njihovih hiš rdeči piritni prah. Neobzirno vozijo preobtežena vozila z nenapeto cerado, da veliko pirita obleži na cesti. Ko sem prišla v krajevno skupnost, se sestanek še ni pričel. Z znanimi obrazi iz Cinkarne in drugod sem se pogovarjala in slišala veliko kritik na račun onesnaževanja Cinkarne, češ da onesnažen zrak uničuje solato, drevje in druge vrtne pridelke. Občani zato menijo, da bi morali imeti največji delež pri odločitvi za razvojni program Cinkarne. nih pa je že okrog 50 odstotkov gozdov. Nihče pa ne bo predlagal, da bi moralo biti polovico manj onesnaževanja«. Miran Orožim, Gozdno gospodarstvo Celje: »Pred obiskom v Cinkarni sem imel negativno sliko, predvsem za stari del- Sedaj pa vidim, daje večina izpušnih dimov para. Dejstvo pa je, da je Cinkarna še vedno pojem slabega zraka. Videti je, da v Celju želimo imeti močno razvito industrijo in čisto Celje, to pa daje občutek nemoči«. Mira Gorenšek družbenega planiranja. 2. Cinkarna je od leta 1978 vložila velika sredstva v ekološko sanacijo in bistveno prispevala k izboljšanju ekološke bilance v celjski občini. 3- Dolgoročni načrt je dobro zastavljen in ga je potrebno podpreti - tiste elemente, ki v načrtu niso usklajeni z ekološko bilanco celjske občine, pa je potrebno spremeniti ali odstraniti. Za tiste sestavine plana, ki so v skladu z ekološko bilanco in sklepi skupščine občine Celje iz leta 1978, pa je potrebno dati zeleno luč, da bo lahko Cinkarna nor- Predstavniki Gozdnega gospodarstva Celje tretji dan na obisku v CC Razmišljanja ob časopisnih člankih Novo umetno jezero na meji dveh občin Odlagališče sadre v Bukovžla-ku se vsak dan bolj polni, zato pa v Cinkarni že od leta 1981 pripravljamo načrte, delamo raziskave, pišemo vloge ter iščemo soglasja, mnenja in pogoje za izgradnjo in ureditev novega odlagališča. Ko bo odlagališče v Bukovžlaku polno, kar predvidevamo čez približno 3 leta, bo moral biti zgrajen že prvi del pregrade, visoke 16 m, položen cevovod od obstoječega do novega odlagališča ter pripravljeno vse potrebno za začetek odlaganja. Rezultat petletnega dela pri pripravljanju dokumentacije in razgovorov s krajani, vodstvi KS Teharje. Proseniško in Štore ter občin Celja in Šentjurja, je odlok o sprejetju zazidalnega načrta za odlagališče sadre Cinkarne »Za travnikom«. Osnutek odloka sta obravnavali skupščini občine Celje, 19. maja, in Šentjurja, 12. junija. Zazidalni načrt ureja področje, ki obsega 66,94 ha, od tega v občini Celje 45.40 in v občini Šentjur 21,54 ha. Tuje 36,07 ha gozda, 16,32 ha travnikov, 8,22 ha pašnikov, 5,26 ha njiv, 0,13 ha vinogradov in 0,94 ha neplodnih tal- Namembnost tega področja, ki se bo urejalo po zazidalnem načrtu je naslednja: Površina pregrade, ki je zemljska in zatra-vljena znaša 6,75 ha, samo odlagališče bo imelo površino 36,86 ha, območje med pregrado in cesto Bukovžlak - Proseniško zavzema 6,82 ha in območje ob odlagališču, vendar zunaj varovalne ograje, v bližini naselka Kresnika, 16,51 ha. V odloku so tudi navedeni pogoji, kijih mora izpolniti Cin- malno poslovala in izvajala svoj razvoj. 4. Predsedstvo daje podporo sklepom izvršnega sveta z dodatnim popravkom oziroma dopolnilom: tam, kjer je postavljena omejitev za emisije, predsedstvo predlaga, da te omejitve veljajo tudi za odpadke. Zaradi tega je potrebno izdelati tudi normative, tako kot so izdelani za zrak in vodo- 5. V načrtu je potrebno vgraditi dolgoročno spreminjanje odnosa med bazično kemično industrijo in predelovalno - v korist predelovalne. karna pred samim začetkom, gradnje, med njo in ob odlaganju sadre. Vseh pogojev ne bi navajal, omenim naj samo, daje vodstvo Cinkarne trdno odločeno dela opravljati tako, da bo zunanji videz odlagališča in okolice stalno dajal vtis urejenega območja. Zaradi varnosti ljudi in živali ter divjadi, bo odlagališče ograjeno z žično ograjo, ob pregradi pa bo postavljena čuvajnica s stalnim čuvajem, ki bo nadzoroval pregrado in odlagališče. Sadra ali nevtralizacijsko blato iz proizvodnje titanovega dioksida nastane, ko se odpadna žveplova kislina in druge odpadne kisle odplake v obratu nevtralizacije, nevtralizirajo z apnenčevo moko in hidriranim apnom, ter tako nastane kalcijev sulfid- Sadra je onesnažena z železovimi spojinami (10 % - 30 % železovih oksidov) in ima zato značilno rjavo - rdečo barvo. Letno odložimo v odlagališče okoli 110.000 ton sadre. Merili smo tudi radioaktivnost sadre, kjer smo ugotovili, da je le-ta pod vsemi standardi ter približno enaka kot pri običajnih gradbenih materialih. Pregrado in odlagališče bomo gradili in urejali postopoma, kot se bo povečevala površina nastajajočega umetnega jezera. Za izgradnjo pregrade bomo uporabili meljaste peščenjake, ter na zračni strani pregrade piritne ogorke iz proizvodnje žveplove kisline, oz. jih bomo odvažali iz sedanjega odlagališča trdnih odpadkov v Bukovžlaku. Za popolno ne-propustnost pregrade bo v celotni višini vgrajena glina, široka 12 m na dnu in tri metre na vrhu pregrade. Potok, ki teče po doli- 6. Predsedstvo je na osnovi izjav najodgovornejšega vodstva Cinkarne ugotovilo, da izgradnja druge faze TiC>2 elektroliza cinka in nadaljnje sežiganje kislega gudrona ni več na dnevnem redu proizvodnega procesa Cinkarne in tudi do tujega partnerja v DDR ne obstojajo nikakršne obveznosti. 7. Predsedstvo ugotavlja, da in-tenzifikacija Ti02 ne pomeni začetka gradnje druge faze- 8. Povečati je treba delež za raziskovalno delo v Cinkarni. 9. hitreje je treba spreminjati kadrovsko strukturo v korist Sodelovanje Progresa in Cinkarne Direktor Progresa Mirko Marjanovič in predsednik KPO Cinkarne Marjan Prelec, sta 28. maja podpisala samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za rekonstrukcijo, modernizacijo in povečanje proizvodnje titanovega dioksida. Progres in Cinkarna bosta 10 let združevala 400 milijonov din sredstev. Do leta 1996 bo izvoz titanovega dioksida v NDR potekal preko Progresa, Progres pa bo v zameno zagotavljal ugodne dobave surovin in repromateria-la iz tujine in razširil izvozni asortiman Cinkarne. Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev sta potrdila tudi delavska sveta Titanovega dioksida in delovne organizacije. Direktor Marjanovič in predsednik Prelec podpisujeta sporazum ni in predstavlja hkrati tudi občinsko mejo, bo reguliran. Tako bo sedanje zamočvirjeno zemljišče od predvidene pregrade do ceste dolgo približno 500m postalo urejeno kmetijsko zemljišče- Odvečna (prelivna) voda bo iz odlagališča odtekala v potok in naprej v ostale vodotoke, saj bo neoporečna- Gozdne površine, ki bodo zaradi odvzema melja- stih peščenjakov uničene, a ne bodo poplavljene, bomo ponovno pogozdili. Tako bomo imeli na meji dveh občin novo umetno jezero s čisto vodo, obkroženo z gozdovi, travniki in kmetijami-Čeprav to ne bo neokrjena narava, bo vseeno dajala vtis urejenosti in dokazovala skrb za varstvo okolja. Miloš RANT dviga stopnje strokovnega znanja. 10. V skladu z obstoječo tehnologijo in znanjem rekultivirati onesnažene pftvršine v najboljši možni meri. 11. Primerjalne analize pri novih raziskavah ali izdajanju mnenj morajo temeljiti vsaj na mnenju dveh strokovno usposobljenih ustanov. 12. Potrebno je strogo izvajati vse varnostne ukrepe, da se preprečijo izlivi ali havarije kakršnegakoli obsega. 13. V gradivu dopolniti s podatki o meji rentabilnosti pro- izvodnje, ki zahteva velika vlaganja v varovanje okolja 14. Rezultate raziskav o vplivu industrije na zdravstveno varstvo občanov večkrat javno posredovati. 15- Sprejete sklepe v zvezi z dolgoročnim načrtom Cinkarne uskladiti s srednjeročnim in dolgoročnim družbenim načrtom občine 16. Zaostriti celotno ekološko sanacijo v celjski občini 17. Pozvati celjske delovne organizacije k boljšemu medsebojnemu povezovanju na področju varovanja okolja. Kako se prodajajo naši izdelki (nadaljevanje s 1.strani) sevali samo s fizično administrativnimi metodami; izvoz pa bi lahko povečali le, če bi povešali njegovo dohodkovno privlačnost- Proti koncu lanskega leta smo zaradi predvidene ustavitve uvoza, pospešeno nabavili surovine iz tujine- Te rezerve pa bodo zadostovale le do konca prvega četrtletja- Izjema so surovine za tozd Veflon in Kemijo Mozirje. Novi uvoz pa bo odvisen od različnih ukrepov. Po novem deviznem zakonu se uvoz odvija po štirih režimih: LB - prosti uvoz. LBO - pogojno prost uvoz, K - kontingent in druga dovoljenja- Cinkarna največ uvaža po režimu K (cink, ilme-nit, žveplo in drugo), po LBO pa rezervne dele in opremo. Za pravice koriščenja teh režimov pa moramo zagotoviti enak vrednostni in količinski izvoz kot lani. Mirka GORJANC, vodjapriskr-be meni: »Izvozne načrte v letu 1986 bomo težko dosegali, zato bo težko uvažati. Lani smo dosegli dober rezultat zaradi velikega posrednega izvoza (izvoza drugih izdelkov), kar pa letos ne bo več mogoče. Hkrati si prizadevamo, da bi dosegli status aktivnega izvoznika. Vse tisto, kar z administrativnimi metodami izgubimo, se odraža tudi pri naših kupcih v tujini v njihovem nezaupanju, čakanje na vsa dovoljenja pa nam prinaša tudi višje stroške. Do konca tega leta načrtujemo pridobitev pogojev za zunanjetrgovinsko registracijo, kar nam bo olajšalo položaj. Problemi pa bodo vsak dan in jih bomo morali reševati sproti. » Lani so delovne organizacije za izvoz v zahodnoevropske države in prekomorske razvite države ter za blago visoke stopnje predelave dobile od narodne banke izvozno stimulacijo kot nekakšen dodatek na povečanje izvoza. Cinkarna je za izvoz v letu 1984 dobila §5 milijonov din, za izvoz v letu 1985 pa 83 milijonov din. Letos pa so izvozne stimulacije začasno ustavljene. Če bodo ukinjene, bo Cinkarna prikrajšana za okrog 81 milijonov din stimulacij. Delo predstavništva v Berlinu Za ustanovitev skupnega predstavništva s firmo Progres iz Beograda v Berlinu seje Cinkarna odločila predvsem zato, da bi lahko z neposredno prisotnostjo na tržišču DDR-a, v večji meri kot doslej vplivala na dolgoročnejšo razširitev poslovno tehničnega sodelovanja in blagovne menjave na področju kemične in metalurške industrije, v prvi vrsti s pogodbenim partnerjem, Kombinatom Lacke und Far-ben, ter z drugimi kombinati v NDR. Delo našega predstavništva v preteklem obdobju je bilo osredotočeno zlasti na naslednja področja: razširitev znanstveno-tehničnega in poslovnega sodelovanja s Kombinatom Lacke und Farben na področju premazov, tiskarskih barv in anorganskih pigmentov, iskanje možnosti za dolgoročnejše sodelovanje na področju dopolnjevanja in specializacije proizvodnih programov Cinkarne z vzhodnonemškimi kombinati, zlasti na področju povečanja uvoza surovin, repromaterialov, opreme in rezervnih delov za potrebe Cinkarne. Želeli smo zagotavljati čim večje možnosti dobav v dinamikah, kijih zahteva proizvodnja ter iskati možnosti za uvoz surovin in proizvodov, ki lahko posredno ali neposredno nadomestijo uvoz iz drugih trgov. Delo predstavništva je bilo osredotočeno tudi na uvajanje novih izdelkov v proizvodni program Cinkarne s prenosom tehnologije iz NDR, iskanju možnosti za izvoz izdelkov na vzhodnonemško tržišče ter skupno nastopanje na tem trgu z najpomembnejšimi domačimi poslovnimi partnerji, predvsem na področju kemije- Dosedanje izkušnje in doseženi rezultati v sorazmerno kratkem obdobju delovanja našega predstavništva so pokazali, da obstajajo velike možnosti in interes partnerjev iz NDR za dolgoročnejše medsebojno sodelovanje, kar potrjuje pravilnost odločitve Cinkarne za večje angažiranje na tem trgu-Predstavništvo ima nekaj čez milijon klirinških dolarjev prometa od uvoza. Vlado ZELENO VIČ. predstavnik v Berlinu pravi:» Mislim, da obstaja obojestranska želja (cinkarne in partnerja KLF), da izboljšamo medsebojno sodelovanje na komercialnem področju. Več moramo narediti na boljšem obveščanju dobrih poslovnih rezultatov. Veliko še lahko naredimo na področju propagande. Predlagam pa tudi odprtje razstavnega prostora Cinkarne sku- paj s partnerjem na leipziškem in zagrebškem sejmu. << Zanimiva ideja Vlado Zelenovič je predlagal, da bi v Cinkarnarju predstavili delo in poslovanje našega partnerja kombinata LACKE und FARBEN. Mi pa bi enako storili za njihov časopis. Zaloge in neplačani računi V lanskem letu je bilo še povpraševanje po naših proizvodih dokaj veliko, letos pa je položaj prodaje popolnoma obraten. Pojavila se je konkurenca, zato se moramo posluževati ugodnejših plačilnih pogojev in ubirati pravo pot v politiki cen. Trenutno dosegamo le količinsko načrtovano prodajo, vrednostno pa ne- Zaloge v skladiščih se kopičijo. Naša proizvodnja se še vedno ne prilagaja sezonskim nihanjem ponudbe. To velja zlasti za proizvode kemijskega programa, kjer so vzroki v pomanjkanju skladiščnih prostorov. Veliko kupcev računov ne plačuje pravočasno. Na eni strani smo zaradi ponudbe v podrejenem položaju v plačilnih pogojih, na drugi strani pa komercialna služba ne razpolaga s podatki o dejanskih cenah, da bi se lahko lažje odločala za prave rabate. Borut SEDO V NIK, vodja prodaje kemijskega programa ugotavlja: »Najslabši položaj ima prodaja v Kemiji, kjer bo izpad načrtovanega dohodka za 40 odstotkov. Najslabše je pri cinkovem belilu. Povečane so tudi zaloge cinkovega oksida, zaradi izpada izvoza, in žveplove kisline zaradi remontov pri kupcih. Zelo se je spremenil tudi položaj v metalurškem programu. Še do lani je bilo povečano povpraševanje po izdelkih iz cinka, letos pa se je povečala tudi ponudba drugih proizvajalcev. Cene tem proizvodom so zrasle lani za 42 odstotkov, čeprav se je cena na svetovnem trgu znižala.« Hranislav KOČIČ, vodja metalurškega programa napoveduje: »Perspektiva do konca letu ni rožnata, ker so se začele kopičiti zaloge tudi pri kupcih. Na jugoslovanskem trgu vlada nelojalna konkurenca. Pomagati si bomo morali le z boljšo produktivnostjo, nižjo ceno, ter s pridobitvijo cenejše surovine. Nujno bi morali usposobiti močno pospeševalno službo za metalurški program, saj je bila v zadnjih desetih letih zanemarjena, ker so se ti izdelki predobro prodajali. Od pospeševalni službi pa bi morali še več napraviti na raziskavi trga in predvsem propagandi. Več bomo morali storiti tudi v razvoju, saj konkurenca ponuja že tudi boljše materiale.« Georg Plauc, vodja prodaje grafičnega programa meni: »Na področju prodaje grafičnih proizvodov ni toliko težav, več jih je pri uvozu surovin, za proizvodnjo teh izdelkov. Večje napore pa bomo morali vložiti pri pridobivanju strokovnjakov - predvsem na področju proizvodnje ofsetnih plošč, kjer bi bila zanimiva nekatera sovlaganja .M Anita HUDOHMET, vodja prodaje zaščitnega programa: » Prodaja zaščitnega programa je sezonskega značaja. V prvih treh mesecih trgovine niso jemale teh proizvodov, zato pa smo enkrat več prodali v aprilu. Na račun široke porabe je sicer prodaja manjša kot lani v enakem obdobju. Zalog sicer ni, vendar bo potrebno še veliko napraviti na področju razvoja, saj nas konkurenca že krepko dohiteva .« Če potnik ponavlja ugotovitve od lani, pomeni da smo vsi spali To so ugotovili na sestanku predstavnikov na terenu, ki so ga imeli 12. junija 1986 v Marketingu. In če se v enem letu ni nič spremenilo, potem je očitno, da nismo nič naredili. Seveda je treba poudariti, daje položaj na trgu mnogo bolj zaostren kot lani, da ie na nekaterih področjih zaradi zanemarjene skrbi za trg potrebno znova obdelati tržišče- V prvih štirih mesecih letos smo preko potniške mreže prodali za 1.594 milijonov din izdelkov, kar predstavlja 5,8 odstotkov prodaje v celotni delovni organizaciji. Delež prodaje izdelkov Metalurgije je komaj 2,2 odstoten, medtem ko je delež Kemije kar 47,8 odstoten (lahko bi prodali celo več, če bi bile zaloge), Kemija Mozirje pa skoraj vse svoje izdelke proda preko potniške mreže. Teren Slovenije močno presega načrte, najslabša pa je prodaja na področju Istre in severnega dela Dalmacije- Prodaja preko potniške mreže je za 52 odstotkov višja od načrtovane in za 133 višja od enakega lanskega obdobja. Potniki ustvarjajo tudi stroške, njihov delež pa je v DO neznaten - 0,9 odstotkov. Čeprav so lani zvišali zgornjo dovoljeno mejo kilometrin, obiskov kupcev niso Vodja predstavništva Beograd D. Batič in trgovski zastopniki M. Čuk, Z. Konstantinovič in M. Premšak povečali- Število poslov pa so povečali za 100 odstotkov. Zvonko KONSTANTINOVIČ, trgovski potnik za področje Vojvodine s 15-letnimi delovnimi izkušnjami: »Menim, da vsi skupaj nismo naredili tistega, kar smo se lani dogovorili. Cinkarna vedno kasni pri dviganju stroškov kilometrine, organizacija dela pa nam ne daje prave stimulacije za delo. Že lani sem na sestanku poudaril, da je embalaža proizvodov za široko porabo zelo nepraktična in nelepa. Mislim, da so tu še velike možnosti. Govoril sem tudi, da bi lahko v agrokemiji napravili kak nov proizvod tako pa smo z reklamo naredili uslugo konkurenci, namesto da bi ponudili naš nov proizvod. Na terenu se pojavljajo še druge težave, kot so: nespoštovanje rokov in kakovosti, pomanjkanje zalog standardnih izdelkov. Zdi se, kot da proizvodnja odreja svoje pogoje ne oziraje se na potrebe tržišča•« Sestanek je resno pokazal na probleme, ki jih je navedel Konstantinovič in drugi. Njegove zadnje trditve pa je potrdilo tudi dejstvo, da na sestanek ni bilo predstavnikov iz proizvodnje. Ce bodo vsi v DO upoštevali ustrezno kakovostno ponudbo v pravem času, aktivno reklamirali proizvode in več obiskovali kupce, večjih odstopanj od načrtov ne bo- Ponoviti morajo vsaj rezultate iz prvega polletja, čeravno je drugo polletje zaradi dopustov in preteku glavne sezone to težje doseči. Da pa bo to doseženo, bodo morali uskladiti notranje probleme med marketingom, proizvodnjo in razvojem, voditi pametno politiko cen in usmerjene tržne akcije. Uspehi tržnih raziskav V raziskavi tržišča je več projektov, ki bodo dali odgovore na bodoče tržne usmeritve. Nekatere od teh delamo sami, druge v sodelovanju z Zavodom za istra-živanje tržišta iz Zagreba. Trenutno zaključujemo tržne raziskave s področja agrokemijske-ga prodajnega programa - rastni substrati in sredstva za zaščito rastlin ter lesa in kalcijevi karbonati. Rezultati in sugestije teh raziskav naj bi bili osnova za nadaljne poslovne odločitve naših poslovodnih in samoupravnih organov. Zaključujemo tudi raziskave s področja cinka in organskih barvil. Andrej Ivančič, vodja tržnih raziskav meni: »Več sredstev bi morali nameniti razvoju in s tem v zvezi raziskavi trga. V marketinškem konceptu poslovanja ne sme biti prostora za poslovne odločitve na pamet, brez kvalitetne informacijske podlage. Vse prevečkrat izgubljamo energijo z operativnimi vsakdanjimi opravili, pozabljamo pa na naše jutrišnje programe. Delo pri raziskavi tržišča bi ostalimi organizacijskimi enotami: razvojem, investicijami, financami, proizvodnjo in drugimi. Te povezave pa v praksi ne delajo najbolje, zato menim, da potrebujemo PRODUCT MANAGER-JA za posamezna področja proizvodnje oziroma prodaje. To naj bi bil nekakšen »špic« strokovnjak, matrični usklajevalec, programski vodja ali kakorkoli bi ga že imenovali, ki bi skrbel za optimalni proizvodni oziroma prodajni program Cinkarne.« Ekonomska propaganda in oblikovanje To je področje dela priprave sejemskih nastopov, oblikovanje raznih EPP sporočil za različne medije kot so TV, radio, revije, časopisi, oblikovanje pro- spektov, katalogov, oglasov, plakatov, embalaže, sponzorstva in izdelava video predstavitve našega prodajnega programa- Tudi na tem področju prihaja do raznih oblik timskega dela med prodajnimi pospeševalci, propagandisti, oblikovalci, proizvodnjo in podobno-Andrej Ivančič, dodaja: »Kot novost pri oblikovanju komunicij-skih sporočil Cinkarne naj omenim našo večjo udeležbo na TV, radiu in v časopisih kot je bilo to v navadi prejšnja leta. Mnenja sem. da je potrebno blago široke porabe, npr. naš gradbeni program, prodajati tako, kot se ta vrsta blaga prodaja drugje z vključevanjem propagandnih sredstev kot instrumenta v marketingu. Izdelava in distribucija tovrstnih sporočil ni poceni, vendar mora kalkulacija posameznega izdelka te stroške tudi prenesti. Hkrati bi bi! na ta način propagiran tudi image Cinkarne. Povečana je tudi kakovost in obseg nastopa Cinkarne na sejemskih prireditvah. Gre za uporabo video tehnike, lasten razstavni prostor, poudarek na oblikovanju itd. V sejni sobi DE Marketing je na razpolago video program za ogled video filmov. Tako lahko poslovni partnerji in razne ekskurzije, delegacije itd, v video tehniki predstavijo svoj prodajni program oziroma Cinkarna predstavi svojega. Trenutno imamo posnet splošen film o Cinkarni in cink programu, film o proizvodnji in uporabi specifičnih proizvodov Cinkarne in fdm o proizvodnem programu tozda Veflon. Delo na video snemanju poteka tako. da bo možno predstaviti celoten proizvodni in prodajni program Cinkarne«. Zaključek: Današnja prilagodljivost tržnim razmeram zahteva več dela na terenu, večjo propagandno dejavnost in več posluha za razvijanje čim kvalitetnejših proizvodov. Za dosego tega pa so potrebni tudi novi strokovnjaki in timsko delo med proizvodnjo, razvojem in marketingom. Cas je že da razmislimo, ali je proizvodnja res tista nadgradnja, ki kroji poslovno politiko in da ne gre brez dobrega dolgoročnega načrtovanja. Mira Gorenšek Pridobili smo dovoljenje za CUPRAMIX Za razširitev ponudbe naših rastlinskih zaščitnih sredstev na osnovi bakra, smo pripravili nov kombiniran fungicid z imenom CUPRAMIX. Kombinacija tega preparata je plod večletnega sodelovanja s firmo BASF iz Ludvvigshafna, ZR Nemčija. Za sodelovanje smo se odločili zato, ker smo želeli razširiti ponudbo naših bakrenih preparatov in vključiti še en fungicid z odličnim in dolgotrajnim delovanjem. CUPRAMIXe sredstvo za zaščito rastlin zoper glivične bolezni v vinogradništvu in poljedelstvu. Vsebuje 40 % Metiram-kompleksa in 20 % bakra. Pripravljen je v obliki prahu - koncentrata za suspenzijo - in se uporablja proti pero-nospori na vinski trti in hmelju, proti rdečemu listnemu ožigu in črni pegavosti vinske trte in proti krompirjevi plesni. Za pridobitev stalnega dovoljenja za promet, je bilo potrebno opraviti fizikalo-kemijske, biološke in toksične raziskave pri pristojnih inštitutih. Na osnovi njihovih ugotovitev smo zaprosili Zvezni komite za kmetijstvo v Beogradu za stalno dovoljenje za promet, ki smo ga dobili konec aprila letos. S pridobitvijo stalnega dovoljenja vključujemo v prodajo nov izdelek, ki ga bomo tako pridružili našima že uspešnima preparatoma CUPRABLAU - Z in CUPRAFLOW. Proizvajalec tega novega preparata je temeljna organizacija Kemija Celje. Janez Vertačnik Uvajanje EAN-JANA v Cinkarni skladišča Zunanja ureditev Na mednarodnem sejmu embalaže in tehnike pakiranja 1986, kije bil v Gornji Radgoni, so predstavniki delovnih organizacij iz različnih vej jugoslovanske industrije in trgovine pokazali veliko zanimanje za posvetovanje o uvajanju EAN-JANA črtastih kod. V zgodovini označevanja proizvodov je bilo razvitih veliko sistemov, ki so na različne načine grafično prikazali številke, to je numerične oznake proizvodov. Črtasti simboli so iz različnih vzrokov postali najmasov-nejši in od teh prav EAN simboli zavzemajo vidno mesto v svetovni proizvodnji in prodaji, saj se jim priključuje večina sveta. EAN-evropsko numeriranje artiklov, je torej asociacija, ki združuje proizvajalce in trgovino. Leta 1977 je bila ustanovljena skupščina EAN mednarodnega združenja, katere naloga je bila sprejeta osnov standardizacije in normativov ter uskladitev z UPC sistemom (Univerzal produkt Code), ki sta ga razvila ZDA in Kanada. Cilji EAN sistema pa so ustvariti enoten sistem, ki bo uporaben za vse vrste proizvodov, in ki bo onemogočal podvajanja ali zamenjave v sistemih branja simbolov ali zamenjave v informatiki. Na ta način dobi proizvod osnovne podatke, ki ga spremljajo do porabe. V svetu je že veliko članic EAN asociacije, med njimi tudi Jugoslavija, ki je preko Zvezne gospodarske zbornice oz. njenega ZS za trgovino pristopila k EAN sistemu leta 1982. Tedaj nas je generalna skupščina EAN potrdila in nam dodelila številčno oznako 860 (flag). V letu 1983 je bila ustanovljena skupščina JANA-Jugoslovanska asociacija za normiranje artiklov z EAN simboli, kije aktivno delala pri včlanjevanju in izdelovanju študije za praktično uporabo simbolov. S tem je proizvodnim in prodajnim organizacijam omogočen najširši vpogled v svetovno tržišče. Cinkarna Celje kot izvoznica večjega dela svojih izdelkov na konvertibilno področje, je članica JANA asociacije od letos. To ji daje pravico, da svoje proizvode originalno označuje s črtastimi simboli EAN. EAN-JANA številka za našo delovno organizacijo je 0028. Za dodelavo celotne številke (13-mestna) za posamezne proizvode je zadolžen oddelek za interno standardizacijo, ki je ustanovljen v okviru organizacijske službe. Tehnolog standardizacije Ljubinka ZDOLŠEK Gradnja novih proizvodenj Barijev sulfid Na severni strani novega dela Cinkarne hitro raste velika zgradba, namenjena proizvodnji barijevega sulfida v Kemiji Celje. Dokončna izgradnja je predvidena do konca letošnjega leta, poskusna proizvodnja pa maja 1987. Po načrtih je bila vrednost naložbe 918 milijonov, s podražitvami pa računajo, da bo presegla milijardo din. Utekočinjeni ogljikov dioksid S sodelovanjem, oziroma sovlaganjem zdravilišča iz Rogaške Slatine, bo Cinkarna uredila prostore za proizvodnjo utekočinjenega ogljikovega dioksida. Prenovili bodo obstoječo stavbo ob »S« kislini, ki je bila zgrajena za potrebe skladiščenja rezervnih delov Metalne, v času gradnje »S« kisline. Predračunska vrednost prenove je 180 milijonov. Zdravilišče bo dobavilo uvozno opremo v vrednosti 145 milijonov din. V tem mesecu je bil podpisan SAS o združevanju dela in sredstev med Cinkarno in Zdraviliščem. Začetek gradnje bo julija letos, zaključek je načrtovan decembra, poskusna proizvodnja pa v začetku naslednjega leta. Naložba tozda Vzdrževanje Upravno-sanitarni blok bo zaključen še v letošnjem letu. Vzdrževalci bodo tako pridobili prostore za sanitarije, garderobe, razdeljevalnico, celotno pripravo proizvodnje in konstrukcijo. Naložba bo presegla 135 milijonov din. Obrat Grafike VI Še letos bo investicijska služba pridobila mnenja in dovoljenja za izgradnjo obrata Grafike VI za proizvodnjo preparatov v podaljšku Grafike V. Načrtovana izgradnja naj bi bila končana že do sredine leta 1987, ob koncu leta pa že poskusno obratovanje. Predračunska vrednost te naložbe je 755 milijonov. V pripravi je zbiranje dokumentacije za skladiščenje nevarnih snovi v tozdu Mozirje- V tozdu Transport in skladišča pa pripravljajo novo tehnologijo skladiščenja- Preurejajo vhodne odprtine, zgradili so akumulacijsko polnilnico za viličarje, dodatne skladiščne regale, en del prostora v novem poslovno-bla-govnem centru pa bodo preuredili za skladiščenje nevarnih snovi. Dela bodo končana konec avgusta. Ostane pa še vedno nerešeno skladiščenje požarno-eksplozijskih nevarnih snovi. Stari reduktor čaka Reduktor stare valjarne stoji zdaj na ozemlju, ki ga je Cinkarna odprodala EMU. Njegova usoda je sedaj še bolj neznana. Dražja naložba za Toranico V načrtu je prestavitev približno 300 m plinovoda in parovo-da, po dokončanju tega pa ureditev cestišča do tehnice. Naša zunanja ureditev pa ni odvisna le od investicijske službe, ki izvaja gradbena in montažna dela, temveč tudi od nas samih. V nekaterih obratih delavci še vedno niso začutili, da je urejeno okolje tudi njihova skrb. Za urejeno okolje bi morali poskrbeti posebno tisti, ki imajo dvorišča obrnjena proti glavni cesti- Cinkarna je z namenom, da bi si zagotovila dolgoročno oskrbo s cinkom, decembra leta 1981 skupaj z rudnikom svinca in topilnico Mežica, sklenila s sozdom Zletovo SASA Skopje, samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo rudnika svinca in cinka »Toranica«. V letih 1983 in 1984 sta bila podpisana tudi dva aneksa k temu sporazumu. Dogovorjeno je bilo, da Cinkarna in rudnik Mežica sodelujeta v financiranju investicije, vsaka s po sedemnajstimi odstotki, od skupne predračunske vrednosti šest in pol milijard dinarjev. Zaradi nove, več kot enkrat večje predračunske vrednosti, je bil letos januarja izdelan nov aneks k investicijskemu programu, po katerem je nova vrednost investicije že presegla trinajst in pol milijard dinarjev. Po tem aneksu smo z rudnikom Mežica dolžni pokriti obveznosti do 80 milijonov din vsak, kar pomeni za 25,4 odstotkov več od prvotno sprejete obveznosti. V Cinkarni bodo denar zagotovili porabniki cinka, in sicer Metalurgija, Kemija Celje, Kemija Mozirje in Grafika s pomo- čjo garancije Jugobanke, del pa z združevanjem sredstev iz obveznega posojila za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo- REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE št. 3 PALOMA, ARHIVAR, REALIST, ČESTITKE, ŽANE, EARL, MUBARAK, BK, IVAR, POTEP, AO. JONA, HIT, TRS, NASTAVEK, OKOPAVANJE, OI, ME, MARA, IDIOT, PROFIT, OPIS, MIKA, RAFIJA, FOK, AKANT, ANITA, OLA, JAR, VENEC, NO, EL, ARAL, CISTA, 1NARI, GARAČ, RIAL, JIDIŠ, VTISEK, ANI, ACETAT, AON, ŠRANGA, ALEŠA, ASKET, EN, AMILAZA, MATI, NS, OPANKE, ELITA, NOROST, NANA. Izžrebani nagrajenci: Prvo nagrado 3-000 din prejme Vera FISTER. Drugo nagrado 2.000 din prejme Andreja ČERNIGOJ. Tretjo nagrado 1000 din prejme Stanko CELESTINA. Štirinajsta razstava »RAST-YU 86« Zlato in bron za inovacije Na štirinajsti razstavi RAST-YU 1986 je tudi Cinkarna prejela zlato plaketo za prikaz oz. kompleksno rešitev »ZAMENJAVA APNA Z APNENČEVO MOKO« in bronasto plaketo za nov proizvod »VLEKOLIT« za vlečenje različnih tipov žice. Za vse ostale razstavljene eksponate pa so avtorji prejeli priznanja za sodelovanje na slavnostni prireditvi ob dnevu samoupravljalcev 26.maja 1986 v Narodnem domu. RAZSTAVA RAST-YU na Reki je največji tovrstni prikaz izumov, tehničnega napredka in raznih novosti v Jugoslaviji. Tu vsako leto prikažejo jugoslovanski in tuji razstavljalci preko 3000 eksponatov. Svoje najboljše dosežke so predstavili inventivni delavci iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Poleg Jugoslovanov so na razstavi sodelovali še, Bolgarija, NDR, Italija in ZRN. Značilno za letošnji RAST-YU 86 so bile inovacije, ki so dosežek predvsem timskega dela strokovnjakov iz večjih in manjših delovnih organizacij, kakor Izdelava kompenzatorja v Veflonu tudi inštitutov. Transfer tehnologije se povečuje iz leta v leto, kar pomeni, da tudi domače znanje pridobiva na veljavi. Skoraj na vsakem našem razstavljenem eksponatu je bilo napisano ZAMENJUJE UVOZ. Vse to dokazuje, da so in postajajo inovacije sestavni del po- slovne politike in pogoj za boljše gospodarjenje. Center RAST-YU pa ni samo razstavni prostor, kjer si mnogo obiskovalcev iz Jugoslavije in tujine ogleda nove dosežke, temveč je mesto medsebojnih izmenjav, informiranja, spoznavanja dosežkov iz večjih delovnih or- Linija za izdelavo mikrocinka ganizacij in SOZD - ov, tu se tudi odvijajo številna predavanja, posvetovanja, spoznavajo se mnoge velike tehnološke rešitve, ki nekaj pomenijo pri nas in v svetu. Zato tudi ni naključje, da je že vrsto let ta razstava pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Jugoslavije. CINKARNA JE SODELOVALA ČETRTIČ Vsako leto se srečujemo z težko odločitvijo, ko je potrebno izbrati najbolj uspele in za prikaz zanimive inovacijske dosežke. Razstavljeni eksponati pa Plasteks ’86 naj ne bi bili zanimivi samo kot tehnološke rešitve temveč tudi kot prodajni proizvodi, od katerih pričakujemo poznejši ekonomski efekt. Letos smo razstavili osem predlogov iz vseh proizvodnih tozd in DSSS, od katerih je bil eden kompletna rešitev ekološko proizvodnega programa in seveda novih proizvodov, ki so vključeni v srednjeročni program Cinkarne. Za naše eksponate - proizvode, je bilo veliko zanimanje predvsem strokovnih delavcev iz različnih področij. Maks PEČNIK Velika zlata plaketa Predstavnik Cinkarne prejema veliko zlato plaketo Plastev ’86 s poveljem. Plastex je mednarodni sejem plastike in gume ter največja tržna manifestacija vseh vrst polimerov, strojev in opreme za proizvodnjo in predelavo polimerov v Jugoslaviji in svetu. Na letošnjem Plastexu, ki je bil v Zagrebu od 17. do 21. marca, je že tretjič sodelovala tudi Cinkarna s proizvodi tozda Veflon. Prikazala je izdelke iz PTFE, ki so izredno obstojne na agresivne medije in visoke temperature-Praktično so obstojne na vse kemikalije v vseh koncentracijah v temperaturi od 200 do 260 °C- Organizatorji Plastexa ’86 so nagradili proizvod PNEUMAT-SKO PFTE-PUMPO za pretakanje vseh vrst agresivnih medijev z veliko zlato plaketo Plastex-a s poveljem strokovnjakom tozda Veflon. To pa je tudi najvišje priznanje te manifestacije. Cinkarna je s tem dokazala, da je osvojila predelavo PTFE-a za potrebe zaščite pred korozijo , saj osvaja ne samo jugoslovanski temveč tudi svetovni trg. Priznanje samoupravljalcu To je posebno občinsko družbeno priznanje, ki se podeljuje zaslužnim delegatom v organih samoupravljanja in drugim delavcem, organom samoupravljanja in samoupravnim delovnim Skupinam v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za izredne dosežke na področju razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov, ki so posebnega pomena za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. Komisija je spre- jela devetnajst predlogov za podelitev tega priznanja. Odločila se je za osem priznanj. Priznanja samoupravljalcu so letos dobili: Emil Krivec (Cinkarna), Ivan Mutej (EMO), Alojz Korošec (Libela), Breda Kovač (VVO Zarja), Vika Janžekovič (Osnovna šola I. celjske čete), Anton Ocvirk (Narodna banka) Vladimir Žohar (obrtnik, Štore) in Konferenca delegacij zbora združenega dela DO AERO. Delovanje samoupravnih organov Zanimivosti iz tozd V Metalurgiji so sprejeli sklep o predlogu nagrajevanja kvalitete, s katerim zadolžujejo vodstvo tozda, da predlog v treh mesecih dodela in ga pri izračunu upošteva le v primeru pozitivnega dejanskega prispevka (nad 100). V tozdu Veflon so pri obravnavanju rezultatov trimesečnega poslovanja sklenili usmeriti vse napore zaposlenih v skrajno varčevanje s surovinami in delovnimi sredstvi, iskati tržišče za nove izdelke, v katere bo vgrajeno lastno znanje in inovativno delo, realizirati tehnologije za izdelavo novih izdelkov, realizirati predelave sekundarnih surovin, izboljšati delovno in tehnološko disciplino ter zmanjšati neplačano realizacijo. Prav tako so temeljito obravnavali vzroke obolenj nekaterih delavcev, ki delajo v prostorih s hlapi organskih topil ter sprejeli ostre preventivne ukrepe, s katerimi se bo dopolnil tudi Pravilnik za varno delo v tozdu. V tozdu Titanov dioksid so odobrili najetje blagovnega kredita pri Metallgesellschaft AG Frankfurt v višini 1 milijon dolarjev za dobo enega leta z obrestno mero 9 odstotkov ,za plačilo uvoza pet tisoč ton titanove žlindre. Sprejeli so tudi sklep o spremembi združenih sredstev po sporazumu za kredit za »S« kislino. V tozdu Kemija Celje so odobrili investicijski kredit TDO Center Celje v višini 1.900.000 din za izgradnjo prodajnega objekta v KS Aljažev hrib (na 10 let, v polletnih obrokih, 15 % letna obrestna mera). Pomoč vrtcem Cinkarna je omogočila praznovanje delovnih jubilejev vzgojno varstvenih organizacijam občine Celje, in sicer 40 let delovanja VVO Tončke Čečeve, 30 let VVO Anice Černejeve in 25 let VVO Zarje. Ob tej priložnosti smo podpisali tudi listino o pokroviteljstvu nad VVO Tončke Čečeve- VVO seznanjajo pokrovitelje z uresničevanjem delovnega načrta in drugo aktualno problematiko ter se dogovarjajo o njenem reševanju- Delovne organizacije - pokroviteljice pa so pripravljene na različne načine sodelovati, finančno in tudi drugače pomagati pri uresničevanju VVO sodelujejo s pokrovitelji na svečanih sejah delavskih svetov, ob 8. marcu in na prireditvah za upokojence. V kulturnem programu sodelujejo otroci, ki obiskujejo pripravo na šolo. Z otroškimi likovnimi izdelki krasijo jedilnice ter druge prostore delovnih organizacij in se vključujejo v likovne natečaje- Otroci oddelkov priprave na šolo si vsako leto ogledajo v delovni organizaciji delovne procese. Delovna sobota za bolnico Vsi si želimo zdravja. Da bi ga ohranili, moramo imeti pogoje v zdravstveni službi. Gradnja nove celjske bolnišnice sicer napreduje, zaradi drage opreme pa je denarja še vedno premalo. Zato so v celjskih kolektivih tudi letos organizirali delovno soboto za bolnico. Delavski svet delovne organizacije je na zadnji seji sprejel priporočilo, da se naj tudi v Cinkarni delovna sobota opravi 18- oktobra, zaslužek pa se odvede že v juniju- Vsak delavec bo pismeno pristal, da bo delal soboto. Nikoli ne veš, kdaj te napade kakšna bolezen, in ko bomo nujno potrebovali pomoč, se nam bo naša humanost obrestovala. Akcija je vredna posnemanja Izdelki Kemije Mozirje so zaradi svoje specifičnosti sezonske narave. Najmočnejše povpraševanje je v zgodnjih spomladanskih mesecih (marec, april). Iz leta v leto vpliva na zamik predvsem konec zime. V tem času nam pogosto primanjkuje nekaterih izdelkov široke porabe, zato ima odprema večkrat težave pri kompletiranju pošiljk. Letos smo te težave delno rešili tudi na dokaj izviren način. Rekli smo si: »V soboto vsi v proizvodnjo«! Potem smo delali v proizvodnji vsi člani Kemije Mozirje in to v soboto, 26. aprila ter v soboto, 10. maja. Razumljivo je, da delavci iz režije nismo poprijeli za delo pri zahtevnih tehnoloških procesih in kompliciranih napravah, ki zahtevajo izkušenega delavca- Vsekakor pa smo bili dragocena pomoč proizvodnim delavcem pri pakiranju, etiketiranju, itd. Prav te delovne operacije pa so predstavljale tiste dni ozko grlo v procesu proizvodnje. In še nekaj je pri vsem tem pomembno. Enako delo ljudi enači, ali pa jih vsaj zbliža. Takega zbližanja pa smo danes zelo potrebni. Potem laže razumemo probleme drugih, kajti njihove težave postanejo tudi naše. S tem, da smo delavci z režije poprijeli za fizično delo v proizvodnji, smo dali temu delu priznanje in v praksi potrdili njegovo ceno, kar ljudje, ki vsak dan delajo v proizvodnji, nedvomno znajo ceniti. Tudi na takšen način se ustvarja medsebojna povezanost, prijateljstvo in ne nazadnje zaupanje... Naše komisije in odbori Kaj je samoupravna delavska kontrola Dušan Herman. DSSS Kako ocenjujete preteklo delo SDK? »V preteklem obdobju smo iskali nepravilnosti in najbrž tega zaradi pomanjkanja časa tudi v bodoče ne bo kaj prida več- Če bi želeli kontrolirati vse, bi morali biti strokovno dovolj močni. hkrati pa bi lahko odložili svoje delo- Potrebno je zaupati strokovnim službam, saj je dolžnost tudi družbenopolitičnih organizacij, da opozarjajo na morebitne nepravilnosti.« Član SDK gotovo ni priljubljen? »Res je, da funkcija člana SDK ni priljubljena, kot tudi ni zaupanja članov kolektiva do našega dela. K temu prispeva svoje današnji čas in razmere v gospodarstvu ter življenju ljudi.« Kakšne težave še imate pri svojem delu? »Člani SDK se moramo ravnati po veljavnih pravilnikih, vendar so ti včasih tudi neživljenjski ali pa ne predvidevajo nikakršnih sankcij. Določbe so čestokrat presplošne. Delavci potem mislijo. da smo vodeni od zgoraj. V dosedanjem delu sem dobil občutek, da delavci najbrž premalo razumejo in ne poznajo naših pravil, ki so napisana v pravilniku ali sporazumih«. Zlate vilice V glasilu Metalne so zapisali, da je v močni konkurenci na razstavi pogrinjkov v okviru mariborskega sejma Vinski letnik '85 sodeloval tudi njihov tozd Družbeni standard in dobil visoko priznanje - zlate vilice. Škoda, da ni sodeloval še naš družbeni standard. Tako bi imeli Cinkarnarji vsaj ene vilice -bile bi pravo zlato! Poročilo o disciplinskih prekrških Od januarja do aprila 1986 je bilo na štirih disciplinskih obravnavah obravnavano 40 prijav. V glavnem smo obnavljali prijave iz lanskega leta, razen na zadnji, ko so bile večinoma že letošnje. Največ disciplinskih prijav je bilo iz Titanovega dioksida in Vzdrževanja in sicer po devet, iz DSSS - osem, sledijo Metalurgija, Transport in skladišča, Energetika in Kemija Mozirje. Nobene kršitve ni bilo v Grafiki, Veflonu in Kemiji Celje. V petih primerih je bil zaradi pomanjkanja dokazanega gradiva postopek ustavljen, kršitelji pa so oproščeni. Razmerje med tozdi, je po teži kršitev približno enako; sicer pa med težjimi kršitvami prevladujejo vinjenost na delovnem mestu in nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi, med lažjimi pa neopravičena odsotnost z dela dan oz. dva, predčasno odhajanje z delovnega mesta in malomarno opravljanje delovnih dolžnosti z manjšimi posledicami. o. pj. Itrečanl disciplinski ukrepi Tedrjavenj« Metalurg- ij« Esa.C. Esa.M. Grafika TIS Energetika T10? "n- D688 SKOPAJ OPOMIN 3 1 X ? J ATM 0 POH IH 3 3 X 5 ? PHEN,PEL.RAZMERJA POGOJNO 1 MESEC 2 PKCT. DEL. RAZMEJUJ A POGOJNO J MESECE 1 1 X PKESt. DEI.. BAZMEHJ A POGOJNO 6 MESECEV 2 X X PRBI.DEL.RAZMERJ A POGOJNO 9 MESECEV 1 PHEN.DEL.RAZMERJA POGOJNO l?. HEBECEV X PRDCEIIANJE DEL. RAZMERJA 2 RAZPOREDITEV NA DRUGA DEI.A IN NALOGE ZA 9 MESECEV 1 SKOPAJ i 8 * 1 * 3 8 7 35 OPROSTITEV X 1 X 1 X SKUntO OBRAVNAVANIH 9 5 X a « 9 8 40 Prvič na srečanju kovinarjev Vzdrževalci so uspeli Delavci tozda Vzdrževanje v naši delovni organizaciji so se prvič udeležili proizvodnega tekmovanja kovinarjev celjskega območja. Naš prvi nastop pa je vodil tudi k prvemu uspehu. Slavko Zeme je med strugarji dosegel drugo mesto in se uvrstil tudi na republiško tekmovanje. Tekmovanja kovinarjev so namenjena izpopolnjevanju v poklicu, spremljanju razvoja stroke ter izmenjavi izkušenj. Prerasla so že v tradicionalno obliko srečanja delavcev te panoge. Tekmovali so v desetih poklicih: strugar, rezkalec, brusilec, strojni ključavničar, konstrukcijski ključavničar, orodjar, varilec TIG, varilec pla-mensko, mehanik OTTO in mehanik DIESEL. Iz Cinkarne smo imeli predstavnike v treh poklicih, strugarje. rezkalca in brusilca-Teoretični del so opravljali 16. maja v ŠOLSKEM CENTRU MARŠALA TITA Celje, prak- nije za memorial Franca Leskovška - Luke v Ravnah. Naš strugar Slavko Zeme je na republiškem tekmovanju osvojil 10. mesto. Kriteriji za izdelek so bili: čas, kvaliteta in produktivnost. V teoretičnem delu je bilo 30 vprašanj iz samoupravljanja. varstva pri delu in iz stroke. Za organizacijo naših predstavnikov je poskrbel Rudi UŽMAH. Pravijo, da je kar .določil, kdo mora iti na tekmo-Rudi pa pravi, da je bilo tudi zanimanje veliko. Rezultati so potem pokazali, da smo izbrali prave sodelavce. Tako je lahko vsak potrdil koliko zna. Drugo leto misli, da bodo tekmovanje razširili še na ostale poklice v kovinarski stroki- Če bo dovolj zanimanja, bodo organizirali tudi interno tekmovanje. Take re- Slobodan Arapovič Ivan Koželnik ne obrate. Drugo leto bo spet rad sodeloval. Slobodan ARAPOVIČ je star 27 let in dela kot strugar specialist že osmo leto. S 27- mestom ni bil zadovoljen. Drugo leto bo poskusil znova, zato da bo potrdil. daje boljši in daje uvrstitev res odvisna od sreče. Petinštiridesetletni Ivan KOŽELNIK je delovodja strojne obdelave in ima za sabo že 23 let dela v Cinkarni. Težje mu je šlo. izmenjal izkušnje. Ogledali smo si tudi železarno. Drugo leto bom zopet poskusil, če boste držali pesti za srečo«. Glede na to, da je bila na tekmovanju zbrana resnična elita kovinarjev celjske regije, jim lahko za dosežene uvrstitve iskreno čestitamo. tični del pa 17. maja: strugarji v ESO Titovo Velenje, rezkalci v »LIBELI« Celje in brusilci v Kovinarski šoli v Zrečah. Naši predstavniki so se uvrstili odlično. Zlatko Budišajc med 17. tekmovalci dosegel sedmo mesto, Ivan Koželjnik od 27 rezkalcev enajsto mesto, Slobodan Arapovič štiriindvajseto mesto, Srečko Pušnik četrto in Slavko Zeme med 40. strugarji drugo mesto- Delavski svet tozda Vzdrževanje jim je odobril za dosežene rezultate nagrade po 50.000, 20.000 in 10.000 din. Tekmovalci, ki so se uvrstili v posameznem poklicu na prvo in drugo mesto, so se udeležili 10. jubilejnega proizvodno-delov-nega srečanja kovinarjev Slove- zultate je Rudi pričakoval, saj so naši fantje vešči vsakega dela. Enaintridesetletni Srečko PUŠNIK je bil med strugarji četrti. Štirinajst let že dela kot strugar specialist v strojni obdelavi. »Pred tekmo so nam drugi tekmovalci dejati: Če ste prvič tukaj, pri uvrstitvah nimate možnosti. Pa ni bilo tako. Čeprav nismo imeli praktičnih priprav, smo dobro opravili nalogo. Teoretični del je bi/ težji, zato ker smo že dosti stvari pozabili. Drugo leto bomo morali imeti več priprav . Sedemindvajsetletni Zlatko BUDIŠAje tekmoval v poklicu brusilec, uvrstil pa se je na 7. mesto- V Cinkarni dela že 7 let in ker je tudi predsednik kluba brigadirjev, je tekmovalnega duha. Žal mu je le, da niso imeli več časa, da bi si ogledali proizvod- ker ni bil navajen stroja. Veliko namreč zavisi od tega, kako se znajdeš na stroju. Nekdo, ki dela na tistem stroju, lahko res prej naredi izdelek. Drugo leto, pravi. bo šel samo med navijače. Štiriintridesetletni Slavko ZEME je strugar specialist že 14. leto in je naš najbolje uvrščeni tekmovalec. Na regijskem tekmovanju je bil drugi, na republiškem pa 10. »Za prvič, ko nismo vedeli za potek in pogoje, smo se dobro znašli. Teoretični del smo se pripravljali v Cinkarni, vendar so bila vprašanja kar težka. Praktičnih priprav ne potrebujemo, ker jih imamo vsak dan pri delu. Na republiškem tekmovanju je bilo bolj slavnostno, zato je bilo tudi malo treme. Spoznal sem se tudi z ostalimi strugarji in si Novo vodstvo zveze borcev Člani osnovne organizacije Zveze borcev NOV Cinkarne, ki šteje po sicer nepopolnem spisku 22 borcev, so na občnem zboru 22. maja izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil imenovan Ludvik Zagmajster, za popred-sednika Franc Gaberšek, za blagajnika Lovro Butinar, za člana izvršnega odbora pa Anton Kolenc. V juniju so organizirali izlet v Postojno-Ilirsko Bistrico in Brnike, kjer so položili venec k spomeniku NOB. Bogata kulturna dejavnost Kulturna doživetja v naši delovni organizaciji se kar vrstijo. Ne mine mesec, da ne bi bila kakšne prireditve. V mesecu maju in juniju je bil organiziran razgovor o kulturi v kolektivih celjske občine in cinkarni-škega ženskega pevskega zbora. Kdo naj organizira kuluro V pogovoru o kulturi so sodelovali tudi nekateri predstavniki drugih DO, kjer se aktivno ukvarjajo s to dejavnostjo, predstavniki ZKO Celje in kulturni delavci iz naše DO- Razgovora se je udeležil tudi predsednik KPO, Marjan Prelec ter obljubil še večjo pomoč kulturnemu delu- Kulturni delavci so govorili predvsem o težavah s katerimi se srečujejo pri svojem delu- V Celju je od 36 do 40 organizatorjev kulture v večjih in manjših delovnih organizacijah. Malo od teh pa je aktivnih. Vzroki so največkrat v premajhni podpori iz vseh strani. Vodstva in družbenopolitične organizacije v kolektivih delajo prej težave, kot pa da bi pomagale pri delu. Dosti je primerov, ko hočejo na silo ustanoviti neko uradno kulturno skupino, potem pa začetni zagon hitro pojenja. Organizatorji kulture morajo pač imeti trdo kožo in veliko moralne podpore. Delovno mesto organizatorja kulture imajo le v Železarni Štore. Drugje pa so to delavci, ki se s kulturo ukvarjajo ob svojem delu. V naši DO že dolgo govorimo in celo zahtevamo odprtje nove- ga delovnega mesta. Toda nekateri so mnenja, da bi bilo bolj racionalno, če bi za kulturo delalo več delavcev znotraj kolektiva, ker le eden ne bi uspel zaobseči vseh vrst kulture enako zagnano. Tov. Bernjakova je menila, da bi nekaterim delavcem morali dovoliti, da bi ob svojem delu lahko delali tudi na tem področju. Veliko besedje bilo izrečeno o tem, kaj kultura sploh je. Vsakdo, ki razmišlja o kulturi misli na gledališče, petje ali koncert, prevečkrat pa pozabimo na kulturno obnašanje in medsebojne kulturne odnose, kar v bistvu kultura je. Temu dajemo v kolektivih vse premajhen poudarek. Tov. Perčič se je spomnil besed: »Kultura je naša identiteta, če kulture ni, nas ni, če nas ni, bo ostala kulturna dediščina«. Pohvalili so naš velik napredek na tem področju v zadnjih letih. Govorili so o karavani gledališke publike Cankarjevega doma, katerega je lani bila gostiteljica Cinkarna. Karavana je na pobudo lanskega uspešnega obiska postala tradicionalna. Spregovorili so tudi o obisku celjskega gledališča, ter poudarili uporabo prostih vstopnic. Gostovanje »Zarje« Trnovlje v pobratenem mestu Doboju Karavana je krenila na pot v petek, 23. maja ob 10. uri izpred Vrtnice- Vse je bilo organizacijsko izpeljano do podrobnosti-Za to so poskrbeli Štefan, Živko, Brane, Marjana in Franci. Razpoloženje je bilo zares imenitno- Vso pot seje slišalo petje in ob sproščenem pogovoru smo se bližali cilju naproti, na obisk starim prijateljem in znancem, članom kulturnega društva AP 17. april Doboj- Organizacijski odbor je mislil na vse. Da ne bi med dolgo vožnjo kateremu preveč krulilo po želodcu, so sami doma pripravili in skuhali dober golaž po receptu kuharskih mojstrov Alojzije in Štefana. Med potjo smo izbrali primerno parkirišče in pričela se je pojedina. Moram priznati, da sem trikrat repetiral in pri tem nisem bil nikakršna izjema, saj so me ne- kateri celo prekašali. Vse to je bil dokaz, da je bil golaž zares izvrsten. Sedaj je bilo potrebno hrano še primerno zaliti s hladno kapljico, za katero je pridno skrbel neumorni Šofer Hinko. Da ne bi dogodki šli tako hitro v pozabo, je skrbel Ferenc in foto-dokumentiral celotno dogajanje vse tri dni. Ob našem prihodu v mesto nas je na vseh vidnih izložbenih mestih pozdravljal lepo izdelan plakat, ki je vabil občinstvo na ogled gledališke predstave »Ženitev«, dela ruskega avtorja Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, v izvedbi Žane iz Trno-velj in režiji Štefana Žvižeja. Ko smo prispeli na cilj, so nas pričakali člani domačega kulturno umetniškega društva, predstavniki družbenopolitičnih organizacij mesta in novinar radia Doboj. Srečanje s starimi prija- telji je bilo zares ganljivo, pristno in tovariško. Gostitelji so pripravili lep spoznavni večer, obogaten s kratkim kulturnim programom v izvedbi mešanega pevskega zbora in glasbenega ansambla, ki nas je zabaval do jutranjih ur. Nastanili so nas v mladinskem domu, kjer smo bili prav tako deležni skrbnega gostoljubja in pozornosti. Po kratkem počitku smo se odpravili na pokopališče, kjer smo se poklonili spominu dvema, pred kratkim umrlima članicama domačega društva, in na njuna grobova položili cvetje in prižgali sveče. Po krajšem kulturnem programu smo se napotili v dom kulture, kjer je bilo potrebno postaviti sceno za večerno predstavo. Se- • daj je bil čas za nas natančno odmerjen. Po večerji smo se ponovno dobili v dvorani, potrebno je bilo preveriti še zadnje detajle, obleči kostume in pod mojstrskimi prsti maskerja oblikovati like. Še zadnji napotki režiserja in predstava seje lahko pričela. Številno občinstvo v dvorani je med predstavo z aplavzom nagradilo igralce, ki so se zares potrudili in svoje delo opravili na dokaj visoki ravni. Ves ansambel s Srečkom na čelu je deloval brezhibno. Za svoj trud so bili ob koncu predstave nagrajeni z dolgim aplavzom. Sledil je svečani del ceremoniala-Tajnik ZKO občine Celje tov. Štefan Žvižej je podelil priznanja in plakete zaslužnim članom kulturnega društva AP 17. april za njihov prispevek na kulturnem področju in prispevek k razvijanju dobrih medsebojnih odnosov. Vsak posameznik pa je prejel majhno deščico s podpisi članov karavane, kije simbolizirala zvestobo odrskemu delu. V sproščenem pogovoru so bile izmenjane izkušnje s področja dela in nastajanja posameznih predstav. Zadnji dan smo bili v gosteh na radiu Doboj, kjer so pokazali veliko zanimanje za naše gostovanje in nam obljubili, da bodo tudi v prihodnje sledili podobnim srečanjem in jih preko svojega medija popularizirali v svojih oddajah. Po kosilu je bilo na vrsti še poslovilno srečanje z našimi odrskimi tovariši. Priznati moramo, da so se zares potrudili in skupaj z nami pri-pomogli.da tovrstna srečanja ne bodo tako kmalu izumrla. S tem je bila opravljena še ena pomembna naloga pri ohranjanju odrskih vezi med našimi narodi. Zato velja takšnim amaterskim društvom kot sta KUD Zarja Trnovlje in Železar Štore dati vso moralno in družbeno priznanje. Lenart HORVATIČ Prva predstavitev ženskega zbora V kratkem nastopu pred dogovorom o kulturni dejavnosti v kolektivih celjske občine, se je prvič predstavil cinkarniški ženski pevski zbor, moški pevski zbor in Fikret Imamovič z recitacijo svoje pesmi. Marija Preložnik je ob prvem nastopu našega zbora dejala: Že dolgo let smo se v Cinkarni pripravljale na ustanovitev pevskega zbora. Letos pa se je ta naša želja prvič v zgodovini Cinkarne uresničila. Tako smo si tudi žene, ki imamo veliko obve- znosti doma in v službi zaželele najti trenutek sprostitve zase-Prvič smo se zbrale 27- marca letos- V zboru je želelo prepevati 52 sodelavk. Žal pa jih je precej odstopilo zaradi izmenskega dela in obvezne prisotnosti na delovnem mestu v času vaj. Najbolj vztrajnim, predvsem pa dirigentu Matjažu Železniku, pedagogu Glasbene šole v Celju, gre zasluga, da je pevski zbor zaživel. Dirigentu so se članice zbora na svojstven in lep način zahvalile. Gobarska družina Celje je pod pokroviteljstvom Cinkarne nastopala tudi na spomladanskem obrtnem sejmu v Golovcu. GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE Mladi idol napreduje Letošnje geslo mladinskega kongresa: »Zbudi se, nekaj se dogaja,« so naši mladi vzeli zelo resno. Za letošnje leto načrtujejo »oživljanje«, drugo leto pa si bodo postavili obvezujoč program dela. Tako pravi Fikret Imamovič, šestindvajsetletni delavec v tozdu Metalurgija, ki je od 29. maja 1986 predsednik koordinacijske konference ZSMS Cinkarne. Menim, da je prvi korak že narejen. Najprej moramo videti koliko nas je in kdo so naši člani. To hočemo doseči s članarino. To je dobro, saj bodo mladi tako primorani razmišljati o svojem članstvu- Organizirali smo prijave za plačevanje članarine v vrednosti 0,4 odstotkov od osebnega dohodka- To pomeni pri 100.000 din plače komaj 400 din, kar je simbolično. Tako bomo pridobili točen seznam mladincev, odprli svoj žiro račun, se odločili, kako ga bomo porabili. Najprej bomo organizirali izlete, seminarje in podobno«. PO PODATKIH KADROVSKE SLUŽBE JE V CINKARNI ZAPOSLENO OD LETNIKA 1960 DALJE 580 MLADIH. »S tem bomo dobili novo organizacijo, ki bo samostojna«, pravi Fikret samozavestno. Presenetil me je z odločnostjo na volilni seji koordinacijske konference, ko je dejal: »Cinkarna bo imela najboljšo mladinsko organizacijo!« Koliko resno je mislil, sem spoznala iz pogovora, ki sva ga imela kasneje. Povedal mi je, da je obiskal vse dosedanje in bodoče mladinske funkcionarje po tozdih in DSSS, se z njimi pogovoril. Dogovorili so se za nove kandidate za vodstva osnovnih organizacij. »Najpomembnejše je, da spoznaš ljudi, da jih pritegneš z neposrednim obiskom, saj le tako lahko potem z njimi delaš«, meni Fikret. Zanimalo ga je, zakaj nočejo delati- Ugotovil je različne vzroke, ki so zavirali mlade. Meni, da je najtežje organizirati mladino v Metalurgiji in Transportu, ker so mladi tam razmetani na različnih delih in izmenah. Najbolje pa bi lahko delali mladi v Titanovem dioksidu, kjer se vsi poznajo in imajo voljo. Fikret je po naravi velik realist, njegovi cilji so prav tako realni. V izvršnem odboru koordinacijske konference bo vsakdo imel svoje naloge, vsak na svojem področju bo naredil program dela ter ga uresničeval, potem pa o njem poročal na seji-Tako se bo točno vedelo, kdo je kaj naredil in kdo ni. Predsednik K K bo zadolžen za prve štiri osnovne organizacije, sekretar pa za druge štiri-Referent za informatiko bo zadolžen za informiranje znotraj mladinske organizacije, urednik MCC bo urejal štiristranski redni MCC, predsednik odbora za sprejem novih mladincev bo spremljal vsakega novega mladinca na delo in ga spoznal z mladinsko aktivnostjo, predsednik odbora za obiske bo odgovoren za obiske bolnih mladincev, referent za kulturo in referent za šport pa bosta odgovorna za organizacijo na svojih področjih. Izvršni odbor bo imel še predsednika kadrovske komisije, ki bo vodil evidenco članov in njihovih akcij, nato aktivista za delo s štipendisti, ta bo zadolžen za aktiviranje kluba štipendistov, pa za sodelovanje med klubom in našo mladino. Imeli bodo še delegata za predsedstvo OK ZSMS- Član bo tudi predsednik kluba brigadirjev. Vsi ti predsedniki in člani po področjih pa bodo imeli tudi referente v vsakem tozdu in DSSS. Vsi ti pa bodo imeli še svoje namestnike. Sestanke v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih pa bo s strani mladine pokrival vedno drug. Mladi pripravljajo že tudi program dela za letošnje leto, čeravno to še ni tisto, kar mislijo načrtovati naslednje leto- Najprej morajo sprejeti statut K K, osnutek še pripravljajo. V jeseni bodo organizirali nekaj očiščevalnih akcij v DO, strokovno Sestanek koordinacijske konference ZSMS, kjer so opravili volitve za predsednika predsedstva. ekskurzijo, športno tekmovanje, ki bo zaključeno s kulturno prireditvijo ob 29. novembru. Upa da bodo lahko napravili kviz znanja. Predlagali bodo tudi skupno praznovanje novega leta vsega kolektiva. Če bodo uspeli oživiti delo do konca leta tako, da bo aktivnih najmanj sto mladih. bodo za naslednje leto napravili pravi program, katerega rezultate lahko pričakujemo od marca 1987 dalje. MM S — * . Posnetek z delovne akcije očiščenja okolja mladine v Tozdu transport in skladišča VLAS, Pero >y, 6,395 m.*.m. —lit __________ __ PEPUVIAN SVVITZERIAND. Pero ^ Snow-cov*red Mf. Huondoy. 30.940 H. | J- O- i Ci -c. us' ns ? \Jdt0NilUi ll Quiik uClNKf)HN(\t, CIHKflm ctLlE uooo ceLJt St yz6.) ‘nov/4 f 1itloPP, Veliko znanja in dela - velik uspeh V mesecu aprilu je občinski sekretariat za LO v sodelovanju z Občinskim odborom rdečega križa priredil XI-občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči- Ekipa Cinkarne je ponovno najboljša v občini. Naša ekipa seje udeležila tudi republiškega tekmovanja- V okviru letnega programa dela občinskega centra za obrambno usposabljanje je bilo tudi v letošnjem letu občinsko tekmovanje enot PMP. V pripravljalnem obdobju smo v sodelovanju z občinskim odborom RK organizirali dopolnilno usposabljanje, ki se gaje udeležilo 35 pripadnikov civilne zaščite- V pripravah na tekmovanje so sodelovali tudi člani štabov in komandirji enot prve medicinske pomoči. V pripravah so bile udeležene vse celjske delovne organizacije in KS. Tekmovanje je potekalo 19. aprila 1986 v hali Golovec. Cinkarna je na tekmovanje prijavila dve ekipi. Na občinskem tekmovanju, ki je bilo organizirano po sektorjih je skupaj sodelovalo sedemdeset ekip iz DO in KS ter enajst sestavljenih ekip. Tekmovanje je bilo razdeljeno v dva dela, in sicer triažo ter praktično delo oskrbe ranjenca-Pri triaži je bilo potrebno pokazati teoretično znanje vrstni red nudenja nujne prve pomoči, dajanje dokončne prve pomoči in transport ranjencev. Pri praktičnem delu pa so morale ekipe to tudi pokazati na manekenih. Tekmovanje je pokazalo, da so vse sodelujoče ekipe izredno dobro pripravljene, tako v teoretičnem znanju, kot tudi v praktičnem delu. Posebno pa se je izkazala naša prva ekipa: Vodja ekipe in prve trojke Zupanc Vera, Miloševič Dobrila, Jevšinek Marija, vodja druge trojke, Pezerovič Sadik, Kenda Nada, Kresnik Krina, kije osvojila prvo mesto s skupno 117,3 točk od 120 možnih. Drugo me- sto je osvojila Železarna in tretje Ingrad. Druga ekipa se je uvrstila na 37- mesto- Prvouvrščena ekipa se je udeležila tudi republiškega tekmovanja v Zagorju 14. junija. Skupaj je bilo na republiško tekmovanje prijavljenih 62 ekip. Naša ekipa, ki se je v pripravljalnem obdobju za republiško tekmovanje zelo zavzeto pripravljala, je tudi tu pokazala vse svoje znanje in dosegla 13. me- sto, segla pa bi lahko še višje, če ne bi prekoračila časa, ki je določen za oskrbo ranjenca. Ob koncu naj poudarim, da tekmovanja nimajo le tekmovalnega značaja, temveč nam dajo predvsem vpogled v pripravljenost naših enot za opravljanje njihovih humanih nalog- Vsem sodelujočim, organizatorjem in izvajalcem, bodo ti veliki uspehi spodbuda za nadaljnje delo- Zoran JUSTIN V letošnjem letu smo ustanovili vod teritorialne enote Cinkarne Šport in rekreacija MALI NOGOMET - ŽENSKE Naše nogomctašicc zmagujejo na vseh turnirjih. Cepijo: Jožica Svenšek, Nevenka Lipovšek, Majda Derča in Breda Zavšck. Stojijo: Anica Goleš, Cvetka Lukane, Zdenka Vignjevič, Diana Del Negro in Darinka Špacapan Kegljaške novice Kegljaška sezona se izteka v ženski in moški konkurenci, čeprav ženske lige ni bilo, ampak samo četveroboj, kjer so naša dekleta osvojila tretje mesto in lep pokal. Za ekipo so nastopale Vilma Pevec, Točaj,Vengust, V. Zupanc, I. Zalokar, M- Berk. V moški konkurenci smo tekmovali po liga sistemu vsak z vsakim in dosegli tretje mesto, kljub teževam, ki smo jih imeli pri sestavljanju ekipe za tekmovanje- Največ tekem za ekipo so odigrali: R- Kukič, Salmister, Pohole, B. Grkovič, F. Červan. Končano je tudi že regijsko prvenstvo v parih. Tu smo dose- gli nekoliko slabše rezultate kot v prejšnjih sezonah. H koncu gre tudi regijsko prvenstvo posameznikov, kjer je Ivan Salmister na težavnem kegljišču v Žalcu dosegel zelo dobrih 856 podrtih kegljev in se uvrstil v naslednje kolo, ki bo septembra v Golovcu. Na sindikalnih tekmah, kijih organizira ZTKO, smo nastopili v borbenih igrah z žensko ekipo, starejšimi člani in člani. Ženska ekipa je dosegla drugo mesto, starejši člani tretje, za člane pa nismo prejeli uvrstitve. Med po- sameznicami je Jožica Šeško dosegla četrto mesto. Omeniti moram, da je Jožica z ekipo Celja I osvojila prvo mesto v Sloveniji. Med starejšimi člani je Miran Gobec dosegel sedmo, Franc Červan pa deveto mesto- V KEGLJAŠKO SEKCIJO VABIMO NOVE ČLANE. PRIJAVITE SE LAHKO IRENI ZALOKAR V DSSS IN IVANU SALMISTRU V VZDRŽEVANJE. Rudi Mraz Naše kegljačice in kegljači v Štorah: Jožica Šeško, Vilma Pereč, Ivan Salmister in Ivan Pohole. TRADICIONALNO SREČANJE Z ŽELEZARNO TENIS Naše odbojkarice so prepričljivo premagale nasprotnice iz Železarne. Naši in železarniški strelci v Štorah Rezultati tradicionalnega srečanja z Železarno V nogometu moški CC:Železarna 1:3. V streljanju moški CC 784 krogov. Železarna 825 krogov. V streljanju ženske CC645 krogov, Železarna 561 krogov. V namiznem tenisu člani CCiŽelezarna 3:5. V namiznem tenisu članice CC:Železarna 3:2. V odbojki člani CC:Železarna 19:30. V odbojki članice:Železarna 30:24. V košarki moški CC:Že!ezarna 36:76. V kegljanju borbeno CC 313 lesov in Železarna 348 lesov. Skupni rezultat dvoboja 6:3 za Železarno Štore. Po končanem tekmovanju je bilo pri Mlinarjevem Janezu prijetno tovariško srečanje, kjer smo si izmenjali spominska darila. NOGOMET V dvoboju PTFE in PEAM tozda Y'eflon so zmagali delavci iz obrata PTFE Spomladanskega tečaja tenisa seje udeležilo 15 talentov Tenis sekcija z udarniškim delom pripravlja novo igrišče nad Toprom PLANINSKI KOLESARSKI MARATON Skupina prihaja v cilj, v ospredju naši planinci Srebrni in zlati znak Na slovestnosti in priložnost- tremi osnovnimi organizacijami nem nagovoru pred praznikom ZS iz Celja je dobila srebrni znak dela je predsednik OS ZSS Celje osnovna organizacija tozd Gra-izroql najvišje občinsko sindi- fike, med 24 posamezniki pa kalno odličje - srebrni znak Zve- Ivanka Centrih iz tozda Grafike ze sindikatov za večletno vzorno in Milica Končan iz tozda Ke-in učinkovito delovanje pri ure- mija Celje, sničevanju interesov članstva Tudi v uredništvu se pridružuje-OO ZS in posameznikom. Med mo čestitkam. Na izletu z našimi upokojenci Obiskali smo Gorenjsko Za izlete, ki jih vsako leto za naše upokojence organizira sindikalna organizacija, lahko rečemo, da so tradicionalni. Zal pa to prijetno srečanje pogosto kvari »tradicionalno« deževno vreme. Tudi za letošnje popotovanje, ki je bilo predvideno na Gorenjsko, je med našimi upokojenci vladalo veliko zanimanje, saj se jih je prijavilo preko 500. Zaradi tako velikega števila prijavljenih, sta bila izleta načrtovana za četrti in peti junij, torej v mesecu, ko naj bi bilo resnično lepo vreme. Narava jih je izdala in jih prvi dan obdarila z obilnim deževjem. Tudi naslednje jutro ni kazalo dosti bolje. Ko so se zbirali po sedmi uri pred Vrtnico, so z nezaupanjem gledali v nebo, prekrito z oblaki, skozi katere je pokukavalo sonce. Zaradi negotovega vremena se je izleta udeležilo 473 upokojencev in njihovih svojcev, nekaj manj, kot je bilo prijavljenih. Pred hotelom Zlatorog v Bohinju. Ker se je pripravljalo na dež so nekateri stopili pod streho Okoli osme ure je kolona šestih avtobusov krenila proti Ljubljani. Prvi postanek je bil na Trojanah, kjer so se izletniki okrepčali s kavo in krofi. V vseh avtobusih je vladalo veselo razpoloženje, za katerega so skušali poskrbeti vodiči in izletniki, popestril pa ga je tudi harmonikar Franc Kmetec. Naslednji postanek je bil pri slikovitem srednjeveškem gradu Podvin, ki je izletnike pozdravil obsijan s soncem. Tu sojih pričakali prijazni gostinci in jih postregli z okusno malico. Prijetno kramljanje in obujanje spominov je prekinil neusmiljeni preganjalec - čas. Treba je bilo odriniti proti prijetni gorenjski vasici Begunje, katere sloves so po širnem svetu ponesli Avseniki in tovarna športne opreme Elan, ki poleg smuči in čolnov izdeluje tudi jadralna letala. Naši izletniki so v Begunjah obiskali srednjeveško graščino, ki je nam Slovencem znana bolj s tragične plati. Proti koncu prejšnjega stoletja, še v času av-stroogrske monarhije je postala ženska kaznilnica, po prihodu okupatorja pa gestapovska mučilnica naprednih Slovencev in bilo usmrčenih oziroma odpeljanih na morišče preko osemsto ljudi. Krajši postanek na Bledu in sprehod ob jezeru je nekoliko ublažil moreče vtise, ki jih je na izletnikenaredil obisk v nekdanji begunjski mučilnici. In spet smo pri vremenu. Ko smo se približevali Bohinju, kjer, pravijo, ima dež mlade, je pričelo deževati- Izletniki so se odpravili v hotel Zlatorog h kosilu. Zaradi slabega vremena je odpadel izled do slapa Savica- V pogovoru z upokojenci smo izvedeli, da z zanimanjem prebirajo Cinkarnarja, saj le iz njega zvedo, kaj se dogaja v delovni organizaciji, v kateri so nekateri vztrajali polno delovno dobo. Mnogi so dejali, da so ponosni na Cinkarno, ker dobro posluje in obenem veseli, ker ni pozabila nanje, saj jih že vrsto let vozi na prijetne izlete po Sloveniji. Vsem upokojencem želimo obilo zdravja in da bi se prihodnje leto spet srečali na izletu. Zlatko Šentjurc Viktor Leban: »V keramiki sem delal 16 let, upokojen sem bil 1966. leta- Izredno pohvalo zasluži sindikalna organizacija in Cinkarna. Z organizacijo takih srečanj ste dokazali, da niste pozabili na nekdanje sodelavce«. France Čuk si je prislužil pokojnino po 30. letih dela v Vzdrževanju. »Udeležil sem se vseh izletov, ker se edino tako srečam z nekaterimi sodelavci in skupaj obujamo spomine na težke pa tudi lepe čase, ki smo jih skupaj preživeli v tovarni«. Marija Operčkal. »Osem let sem upokojena, udeležila sem se samo štirih izletov. Menim, da bi bilo bolj koristno denar, ki ste ga porabili za izlet, razdeliti upokojencem - vsakemu enak znesek in to ob novem letu«. Ki Jože Farčnik je bil do upokojitve 1956. leta zaposlen v obratu organskih barvil. »Z veseljem se udeležujem izletov za cinkarniške upokojence, ker mi omogočajo srečanje z nekdanjimi sodelavci, s katerimi rad pokramljam, obenem pa občudujem naše prelepe kraje in pokrajino«. Pavla Martinučje osemindvajset let bila zaposlena v naši delovni organizaciji, upokojena pa je že štiri leta. »Prvič sem se udeležila takega izleta. Priznati moram, da mi je bilo zelo všeč«. Francka Gosak. »Izlet mi je bil všeč in vesela sem. da se vsaj enkrat letno srečamo, da malo pokramljamo, se veselimo in vidimo nove kraje. Izlet na Gorenjsko je še posebej lep, ker je narava čudovita!« Janko Mastnak je upokojen štiri leta. V Cinkarni je delal 25 let (v topilnici, pri zidarjih, bilje skladiščnik, nato v čašicah in v kontroli proizvodnje). »Žal mi je, da sem se udeležil samo dveh izletov, kajti srečanje z nekdanjimi sodelavci je vedno prijetno- Takih izletov si še želim«. Ivanka Slemenšek »Upokojena sem že 10 let, udeležila pa sem se šestih izletov. Prijetno se je srečati z nekdanjimi sodelavci. Če bo zdravje, drugo leto nasvidenje«. Kadrovske spremembe Zakonca Štefanec. Marija je upokojena že štiri leta, Peter pa dve- »Tak izlet je edino srečanje z nekdanjimi sodelavci, zato se ga vedno z veseljem udeleživa«-Zahvaljujeva se Cinkarni, ker ni pozabila nekdanjih sodelavcev«-- Avgust Drekonjaje delal v valjarni, nazadnje pa je vozil Fagram v centralnem skladišču do upokojitve pred štirinajstimi leti-»Veselim se izleta, ker se srečam z nekdanjimi delovnimi tovariši. Ko steče pogovor o letih, ki smo jih skupaj preživeli na delih v Cinkarni, se počutim mlajšega«. Franc Kmetec je šestnajst let upokojeni topilničar- »Rad grem na izlete, malo se »pohe-cam« pa zaigram. Škoda, ko se sodelavci nočejo zavrteti po taktih mojih poskočnic«. Izlet v Bohinj Z upokojenci Cinkarne sem se odpeljala na izlet na Gorenjsko. Zbirališče je bilo pred Vrtnico ob 8. uri zjutraj. Za dobro voljo smo imeli s seboj tudi harmonikarja. Prvi postanek je bil na Trojanah. Potem nas je pot peljala proti Podvinu, kjer je bila malica- Dobili smo mesno mu-sako z mešano solato in pijačo po izbiri. Po enournem postanku smo nadaljevali pot v Begunje, kjer smo si ogledali muzej NOB. Tudi trg Begunje je po svoje zanimiv. Od tu smo nadaljevali pot proti Bohinju- Zadnji postanek je bil v Bohinju, kjer smo imeli kosilo. Tukaj pa so se začeli zbirati oblaki in nam pokvarili izlet do slapa Savice ali pa do Vogla. Sicer pa ne vem, če je že bilo dovolj turistov, da bi vlečnica sploh peljala do Vogla. Vendar pa to ni pokvarilo razpoloženja gostov, kajti z nami je bil naš harmonikar in upokojenci so se zavrteli. Iz Bohinja smo odšli ob 17,30 uri- Bled in blejsko jezero smo si ogledali kar z avtobusa. Ustavili smo se šele v Trojanah. Ko smo se peljali proti domu, je bilo razpoloženje v avtobusu nepopisno, pa tudi dišalo je po svežih krofih. Seveda je bilo v avtobusu tudi polno šal, pa tudi malo zaskrbljujočih situacij, če se je kateri od gostov »zgubil« ali pa zamenjal enega od štirih avtobusov. Skratka, bilo je enkratno in želim si, da bi se drugo leto spet zbrali na podobnem izletu. C. Uršič Pismo upokojenca Cinkarna je za nas upokojence v začetku junija organizirala brezplačen izlet v naravo. Na izlet smo se odpravili s štirimi avtobusi. Pot nas je vodila na Gorenjsko, kjer smo si ogledali Bled, Bohinj, muzej v Begunjah in se poklonili spominu padlim med NOB. Občudovali smo lepote slovenske dežele. Bili smo veseli in razigrani. Prepevali smo pesmi in tudi plesali, saj nas je harmonikar tov. Kmetec neutrudoma zabaval. Pa tudi humorja ni manjkalo. V imenu cinkarniških upokojencev in v svojem imenu, se lepo zahvaljujem sindikatu delovne organizacije, ki je organiziral izlet in nam tako pripravi! prijetno doživetje. Ivan Podlesek VSTOPI - APRIL Vojko Šramel, vratar I., DSSS, Zdravko Ledinski, vozač surovin, Metalurgija, Branko Plavčak, vozač surovin, Metalurgija, Drago Ignjatič, II. sušilec, Metalurgija, Andrija Cafuta, pakov. Zn prahu, Metalurgija, Zlatan Šertovič, pomočnik valjača, Metalurgija, Goran Kosič, pomočnik valjača, Metalurgija, Vojko Mecilovšek, del. za pomoč v valjarni, Metalurgija, Rudi Užmah, del. za pomoč v valjarni, Metalurgija, Igor Rosina, poliv, delavec. Kemija Celje, Stane Martinčič, pakov. Znbeli-la. Kemija Celje, Drago Skrobo-nja, pakov. Zn belila, Kemija Celje, Milan Kodela, del. v pro-izv.. Kemija Celje, Ivan Visočnik, sklad- de.. Kemija Mozirje. Marjana Usar, snažilka v pro-izv., Kemija Mozirje, Zdenka Vajdec, pakovalka. Grafika, Boris Sporiš, pripravnik IV. st., Vzdrževanje, Josip Golubič, ključ, za manj zahtevna dela, Vzdrževanje, Milislav Lazarevič, ključ, za zaht- dela. Vzdrževanje, Mladen Šklebek, pleskar za manj zaht. d.. Vzdrževanje. Aleksander Jezernik, voznik kamiona, Transport, Zdenka Pre-voršek. tajnica TOZD Energetike, Energetika, Radoslav Cunjak, monter filt. el., Ti02, Nikolaja Selič, pripravnik VII. st-TiO? IZSTOPI - APRIL Vlado Lužar, I. vratar, DSSS, Albina Zorko, sobarica sam. doma, DSSS, Milan Carevič, vlagalec v peč- Metalurgija, Hasan Čorič, II- pražilec. Metalurgija. Branko Sadžak, pomočnik valjača, Metalurgija, Marjan Topolovec, pakov. Zn belila, Kemija Celje. Boris Antolič, strugar, Vzdrževanje, Vinko Jajčevič, varilec za el. varj., Vzdrževanje, Brane Kovačevič, II- skladiščni delavec, Transport, Taib Hajrič, II. skladiščni delavec, Transport, Milojko Makarič, II. skladiščni delavec, Transport, Milan Kodrič, del. na pranju GELA MORE TS, Ti02, Fahrudin Alič, del. na pranju GELA MORE Ti02. V mesecu maju je v delovno organizacijo vstopilo 10 delavcev, izstopilo pa 21. Stanje zaposlenih na dan 31. 5. 1986 je bilo 2432. VSTOPI - MAJ Branko Krušič, pakovalec Zn prahu. Metalurgija, Mira Carl, samostojni tehnolog. Kemija Celje, Ivan Vrečar, opravnik filtrov in mešalnih naprav. Kemija Celje, Ciril Carl, samostojni tehnolog, Grafika, Dragan Šišma-novič, II. grafični delavec, Grafika, Ervin Jagodič, elektrikar, Vzdrževanje, Fridi Kos, premi-kač, Transport in skladišča, Lji-ljana Počinka, vodja skladišč, Transport in skladišča, Suad Šljivar, II. skladiščni delavec, Transport in skladišča, Branko Brecelj, delavec na pranju gela, Ti02. IZSTOPI - MAJ Suzana Statovci, čistilka v proizvodnji, DSSS, Milisenko Malbašič, pomočnik valjača, Metalurgija, Vojislav Urbanci, oddelkovodja v galvani, Metalurgija, Miroslav Sluga, opravnik filtrov in mešalnih naprav. Kemija Celje, Janez Kaker, skladiščni delavec, Kemija Mozirje, Bojan Dečko, pripravnik, Vzdrževanje, Robert Firšt. ključavničar za manj zahtev, dela, Vzdrževanje. Roman. Gregorič, pripravnik. Vzdrževanje. Boris Habjanec,strugar za manj zaht. dela, Vzdrževanje, Drago Horvat, pomočnik zidarja, Vzdrževanje, Anton Lazar, pripravnik, Vzdrževanje, Miran Malovrh, pripravnik, Vzdrževanje, Stje-pan Pajtak, mizar. Vzdrževanje, Ivica Ratkajec, ključavničar za manj zahtevna dela, Vzdrževanje, Dušan Šimunovič, II- avto-mehankTransport, Igor Kok, ključavničar. Transport, Zoran Savič, izmenovodja, Ti02. UMRL je Robert FIRŠT, Ul- Dušana Kvedra 38, Šentjur pri Celju- DIPLOMIRAL JF: Zvone MARČEN, roj. 6. 6. 1963 je 9. junija diplomiral na tehniški fakulteti v Mariboru, in si s teT pridobi višješolski Izobrazbo ter naziv »inženir kemijske tehnologije«. Čestitamo! ZAHVALA Ob smrti moža Vinka JAJČE-VIČA, se iskreno zahvaljujem njegovim sodelavcem iz tozda Vzdrževanje za pomoč, venec in spremljanje na njegovi zadnji poti. žena Mara Jager Vzpon na Triglav Marca načrtovani zimski vzpon na Triglav, kot priprava za na Grossglockner in Eiger, je bil zaradi slabega vremena odpovedan in preložen na kasnejši datum- Tako smo se odpravili na Triglav konec maja. Vodila sta ga Adi in Tomo- Vreme je bilo že nekaj časa stabilno in toplo, saj smo se doma ves teden dobesedno »topili« od vročine- Kljub temu smo se za vzpon dobro opremili, kajti računali smo, da so v Julijcih še zimske razmere. Marsikdo se še spominja kamenja, ki se je lansko leto valilo na nas izpod Jalovca- No, na Triglavu je bilo vreme izredno lepo in ta vzpon nam bo ostal v spominu kot eno najlepših doživetij v gorah. V svežem jutru smo se odpeljali proti Gorenjski. Naš cilj je bila Krma. »Pristali« smo na koncu doline, kjer je bilo še polno cvetočega teloha, po kotanjah pa zadnje zaplate snega. Kmalu smo bili nared, oprtali smo si nahrbtnike in jo mahnili navkreber. Na začetku smo malo zašli in na ta račun je bilo precej zabave in smeha. Pot ni bila preveč strma, toda višje ko smo prihajali, več je bilo snega, gozd pa seje počasi redčil- Tu so edini znanilci prihajajoče pomladi potočki, ki žuborijo izpod snega in vitki macesni, ki so že pognali iglice in s svojo nežno zeleno barvo prijetno poživljali gorsko pokrajino- Želodci se začno oglašati- Na kopnem pod macesni si vzamemo čas za malico in počitek. Po Adijevi zaslugi si skuhamo celo pravo kavo. Vse v smislu NNNP. Še malo, in že smo v Zgornji Krmi, kjer pozimi in v zgodnji pomladi gospodarijo plazovi. Njihovi sledovi so še vidni. V macesnovem gozdičku je vihar polomil drevesa in debla pometal v dolino- Tu sem pobrala suho vejico s storžki, ki je doma v vazi nepričakovano ozelenela. Brezskrbno hodimo, ko se nenadoma ulije, in zdi se, kot bi se odprle vse zapornice tam zgoraj. Pospešimo korake mimo lovske koče, kjer vedri skupina planin-cev-smučarjev. Ploha čez čas poneha, toda vreme je bilo dokončno skisano. Na srečo ni hladno. Pod plazom, ki se strmo dviga Za Dan mladosti na Triglavu v višino, se razdelimo v dve skupini. Ena gre po položnejši poti, drugi pa krenemo po plazu navzgor. S cepini si pomagamo preko zbitega snega in kmalu smo par sto metrov višje. Če se ozreš nazaj, imaš občutek, da stojiš na vrhu velike skakalnice- Na Konjskem sedlu, na stičišču triglavskih poti, si oddahnemo in se zazremo proti Kredarici, ki je še tako daleč- Pot čez snežišča se vleče, a ni prehudo naporna, dokler nas ne zagrne megla, iz katere po malem prši. Mokrote je vedno več, pronica v čevlje in pod pelerine, za nameček pa prične pihati še mrzel veter. Pazimo, da v megli ne zaidemo. Prezebli smo, a poti noče biti konec. V takšnih trenutkih razmišljamo samo še o topli zakurjeni sobi in vročem čaju. Pozno popoldne smo vsi na Kredarici, utrujeni, a srečni, da smo pod streho- Z največjim užitkom zlivamo vase prve požirke čaja. Marjan hitro skuha juhico, zato ostanemo v bundah, vrli Kredarčani pa nam hitro zakurijo peč, ki počasi napolni prostor s toploto- Zakurjena soba na vzhodni strani je namreč polna smučarjev. Peč seje segrela in ves večer se vrtimo okoli nje. se grejemo in sušimo premočeno obleko in o-butev. Pridružila se nam je tudi smučarka iz sosednje sobe, ki jo je privabila topla peč in najbrž tudi naši simpatični fantje. Jutro nas najde pri počitku, a ob pogledu skozi okno smo v trenutku popolnoma budni. Kakšen dan! Neboumito in brez oblačka, Triglav pa obsijan od jutranjega sonca. V jedilnici nekaj malega pojemo, popijemo čaj in že si mrzlično pripravljamo opremo: cepin, dereze, to- Pomlad na najvišjem vrhu naše dežele vidno izogibali- Brez problemov napredujemo. Težko bi bilo z besedami opisati naše občutke, ko smo nasmejanih obrazov stali na vrhu. Sonce je sijalo, Aljažev stolp pa je bil globoko zakopan v snegu. Običajnih planinskih krstov seveda ni bilo, pač pa smo se zabavali ob fotografiranju (in poziranju). Fantje so plezali na stolp in kar tekmovali, kdo bo višji. Posnetkov ni bilo konec, dokler ni bil porabljen zadnji centimeter filma- Ob vsem tem navdušenju seje zgodilo, da smo pri skupinskem posnetku zakrili logoma, nato pa smo se v opoldanskih urah zadovoljni spustili proti Krmi. Imeli smo občutek, da nam je bil ta dan podarjen v zameno za vse napore prejšnjega dne- Gora, kije bila včeraj neprijazna in grozeča, nas je danes očarala- Sonce je prijetno grelo in po južnem snegu nas je kar neslo v dolino. Na travnati jasi pri lovski koči smo odvrgli nahrbtnike in si privoščili urico lenarjenja na soncu. Še bi ostali, toda v Krmi so nas čakali naši železni konjički, da se z njimi odpeljemo proti domu. M. H. pla obleka, fotoaparat. Še tradicionalen posnetek pred domom in Kredarica je za nami. Hladno je. Ustavili smo se na strmem snežišču pod Malim Triglavom in Tomo useka prve stopinje v zmrznjen sneg- Ugotovil je, da bo šlo tudi brez derez, toda potrebna bo še večja previdnost-Na grebenu so bili še zameti, izpod snega pa so se stegovali ledeni jeziki, ki smo se jih pre- še tisto malo stolpa, ki gaje bilo videti iz snega. Adi Vrečer, predsednik naše planinske sekcije, je na Triglavu praznoval svoj življenjski jubilej. Iskrene čestitke! In še mnogo takšnih vzponov. Izredno lep je bil tudi razgled s Triglava: do koder je seglo oko, je bilo vse kristalno čisto. Kaj takega redko doživiš. Proti severu in zahodu so se na robu obzorja, daleč preko naših meja, dvigali snežni vršaci, na jugu pa je pogled segel do Furlanije in Tržaškega zaliva. Le iz bohinjskega kota se je dvigala megla. Triglavski ledenik in vsa pobočja do Staničevega doma so bila ena sama bleščeča snežna poljana, kjer so smučarji uživali v pomladanski smuki. Največ jih je bilo na ledeniku in tako elegantno so vijugali po beli strmini, da je marsikdo od naših obžaloval, ker nima s seboj smuči. Toda - kdo bi jih nosil? Pri sestopu preko snežišča so naši planinci napeljali nekaj pomožnih vrvi, na katerih smo potem preizkušali svoje »alpinistične« sposobnosti. Na Kredarici smo se še malo zadržali, pokramljali z meteoro- »CINKARNAR« izdaja C inkarna Celje, metalurško kemična industrija Celje. Naklada 3000 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Mira Gorcnšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektor Jelka Bombač, Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 353, tisk 'Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974.