TRST, torek 5. novembra 1957
Leto XIII. - Št. 263 (3798)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 Ur
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON S3-J8* IN 94-63» — poitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico I-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v ilrlnl l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poit m tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozoa Slovenije. Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 * izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst
Po uspešni izstrelitvi drugega umetnega satelita
PRVI PROSTOVOLJCI ZA SPUTNIK III
SOVJETSKA RAKETA ŽE POTUJE NA LUNO?
Ameriški znanstvenik Whipple domneva, da bo raketa, če so jo izstrelili, dosegla cilj 7. novembra, ker potrebuje do Lune pet dni - Psička «Lajka» se bo morda vrnila s padalom živa na Zemljo
Izstrelitev obeh satelitov je terjala iznajdbo novih virov energije
. MOSKVA, 4. — Zanimanje za drugi sovljetski satelit, ii ao ga izstrelili v nedeljo zjutraj, je toliko večje, ker je v njem tudi prvo živo bitje, psička «Lajka». Agen-°ija Tass je sporočila, da je tajnik sovjetske akademije za zdravniško znanost prof. Parin izjavil: »Psička Lajka, ki je v velikem sputniku, živi in njene življenjske funkcije zadovoljivo potekajo. Dokaz o tem imamo na podlagi znakov, ki jih oddaja satelit. Srčne utripe in dihanje Lajke registrira in oddaja radijski oddajnik sputnika v obliki radijskih znakov, ki se dešifrirajo na Zemlji, kjer se sprejemajo grafično v obliki krivulj.»
Iz Pariza poročajo, da se je več Francozov ponudilo ha sovjetskem poslaništvu, da bi zavzeli mesto v tretjem sovjetskem sputniku.
Medtem pa je ravnatelj Smithsonovega astrofizične-ga zavoda Fred VVhipple izjavil, da je zelo mogoče, da je sedaj neka* sovjetska raketa na pobi na Luno. Ameriški znanstvenik je mnenja, da bi raketa potrebovala štiri ali pet dni, da doseže Luno. Zato so jo Rusi morda že izstrelili, če hočejo, da pride na Luno 7. hovembra, obletnico oktobrske revolucije. «Ta dan, je dejal Whipple bi bil primeren, če bi Rusi imeli namen izstreliti na Luno raketo z atomsko konico. Sedmega novembra bo namreč lunin mrk in atomska eksplozija na površini Lune bi v takih pogojih bila zelo blesteča.*
Whipple je dalje izjavil, da ne bi bilo mogoče videti s teleskopom rakete, ki bi potovala na Luno. razen če ne bi točno vedeli za kraj. kjer so jo izstrelni. Pripomnil je Je, da bi morala pogonska sila za izstrelitev rakete na Luno biti za 40 odstotkov večja kaikoT sila, ki so jo potrebovali Za izstrelitev drugega satelita.
Mostooivškd radio je danes oddajal nekatere izjave znanstvenikov Dikušina in Andrejeva. Izjavila sta, da je ((povečanje obsega satelita, ki je bilo potrebno zaradi velikega števila instrumentov ter zaradi psa, terjalo razvoj novih ’n boljših instrumetnov ter virov energije«. Dikušin je izja-Vlf, da je bilo potrebno uporabiti raketo na več stadijev.
Glede «oovtih virov energije« nista znanstvenika dala dru-®lb podatkov.
Moskovski radio je dodal, da je v drugem satelitu tudi Posebna naprava za proučevanje primarnih kozmičnih žarkov. Dalje je radio javil, da drugij satelit nima oblike krogle kakor prvi, pač pa podolgovato obliko, ker gre za končni del ralkete. Ta del rakete se vrti okoli svoje osi ln o tem se je lahko prepri-Cati, če se eno ali dve minuti
DANES
. Čeprav se je z veliko verjetnostjo domnevalo, da bo-a° v Sovjetski zvezi na veliki praznik ob 40. obletnici oktobrske revolucije izstrelili drugi umetni satelit, Je kljub temu poslušalec, "l je ob 8. uri v nedeljo zJutraj poslušal radijske ve-ostal nemalo presenečen, ko je zvedel, da že ne-*aj ur kroži okrog Zemlje sPutnik II. in to mnogo, mnogo večji ter z živim bitjem, ki
je prvič v zgodo-v*hi sveta dospelo v taksno 'hšino. Toda slehernemu dobronamernemu poslušalcu Je veselje nad ogromnim uspehom sovjetskih znanstvenikov zagrenila vest o hudih obtožbah na račun •elikega sovjetskega vojsko-'htfje, ki je nenadoma po-"tal Stalinov sokrivec, zagrešil toliko in toliko neoprostljivih in strašnih na-Pak ob začetku vojne in med njo, in ki so ga nenadoma proglasili za slavo-mepneža in avanturista. *pjub temu pa moramo z Ogorčenjem odkloniti zahodne poskuse propagande, m so izraz onemogle jeze ?aradi očitne zaostalosti Zahoda na znanstvenem po JU; propagande, ki bi ho-ela zmanjšati nov sovjet-
ski
znanstveni uspeh s po-
opazuje refleks sonca na trup rakete. Teoretično zadostuje najmanjša nepravilnost v masi ali pa v geometrični obliki rakete, da se ta vrti. Zaradi tega domnevajo, da se bo tudi drugi satelit začel vrteti okoli svoje osi, spočetka počasi, pozneje pa vedno hitreje. Sovjetski komentator je dodal, da ves čas, ko bo pes živel (op. ur.: to dopušča domnevo, da se pes ne bo vrnil, na Zemljo), bo kroženje okoli osi počasno in ne bo vplivalo na obnašanje «Lajke».
Ameriški astronom Ronald Bracevvlil je izjavil, da bo po njegovem mnenju sputnik št. 2 lahko krožil okoli Zemlje «za dobo, ki odgovarja povprečnemu trajanju človeškega življenja », ali morda tudi sto le:. Ravnatelj načrta «Vanguard» prof. Siry pa je mnenja, da bo ta satelit živel štiri ali pet mesecev.
Sovjetski znanstvenik Gobo-tarev je po moskovskem radiu izjavil, da . doseženi napredek dokazuje praktično možnost, da se pošlje raketa na Luno Dodal je, da bi umetni satelit lahko dosegel Luno in se vrnil v približno desetih dneh. če bi mu uspeli zadati hitrost
40.000 kilometrov na uro. (Drugi satelit potujč z največjo hitrostjo 28.000 kilometrov na uro). ((Raketa, ki bi bila namenjena na Luno, je dodal znanstvenik, bi potrebovala gorivo za pogon, samo da pride izven področja zemeljske težnosti, ker bi nadaljevala drugi del svoje poti r,a podlagi kombinirane akcije težnosti Zemlje, Lune in Sonca. Začetna hitrost rakete bi morala biti
11.000 metrov na sekundo. T) se da vsekakor doseči spričo dejstva, da je hitrost umetnih satelitov 8.000 metrov na se-
kundo. Ko bi se približala Luni, bi raketa postopoma izgubljala hitrost; ko bi dosegla Luno, pa bi znova odpotovala proti Zemlji ter bi postopoma pridobivala na hitrosti. Cebc-tarev je dalje izjavil, da je bilo potrebno za izračunanje krožne poti sovjetskin satelitov rešiti nekatera bolj zapletena vprašanja, kakor zahteva izstrelitev rakete na Luno. Vsemirska pot teh prvih satelitov je namreč mnogo težav, nejša, ker je njih krožna po', blizu središča zemeljske težnosti.	i
Informativni bilten sovjetskega poslaništva v Bonnu objavlja članek sovjetskega fizika Dobronravova, ki pravi, da bi s hitrostjo nad 11 kilometrov na sekundo zadostovalo 24 ur, da se doseže Luna, in da imajo sovjetski znanstveniki že zadevne načrte. To potrjuje tudi prof. Sedov, ki je predsednik sovjetske komisije za koordinacijo in nadzorstvo dela za pripravo medplanetarnih poletov. Sedov pravi v istem biltenu, da sedaj v SZ proučujejo načrte za pošiljate v rakete na Luno in za pot okoli Lune s povratkom na Zemljo.
Sovjetski geofizik Gusev pa je izjavil: ((Prihodnja etapa bo verjetno izstrelitev satelita, v katerem bo človek.« Ko so ga vprašali, kdaj bo mogoče potovanje na Luno, je Gušev odgovoril: »Naši sinovi bodo lahko šli nanjo.« Sovjetski znanstvenik Gorodnizin, ki je član akademije znanosti, pa je iz javil, da je smoter sovjetskih programov za obvladanje kozmičnega prostora ((organizirati polet na bližnje planete«.
Sovjetski znanstvenik in član akademije znanosti Kasat-kin je po moskovskem radiu izjavil, da je pes, ki je zaprt v sputniku, izpostavljen močnim sončnim izžarevanjem. Satelit je namreč podvržen močnemu bombardiranju sončnih izžarevanj in drugih kozmičnih izžarevanj, ki prodirajo skozi ovoj satelita do psa. Na podlagi tega se bo lahko ugotovilo obnašanje živih organizmov, ki so izpostavljeni takim izžarevanjem. Mnogo psov,
iiiiiilliililiiimliilllliiiiiilllilliliiiiii .
Felix	Ga
danes pred skupščino
Sestavil je vlado 17 ministrov - Pineau zunanji minister, Lacoste ostane v Alžiru
PARIZ, 4. —. Felšx Gaillard je nocoj sporočil, da je sestavil vlado, v kateri je 17 ministrov Skupno z njim. Dodal je, da namerava sporočiti prej 'predsedniku republike sestavo vlade. Čeprav ni' povedal, kateri ministri bodo v vladi, je Gaillard izjavil, da bodo v njej 4 socialisti, 3 demokristjani, 3 neodvisni, 2 radikala, 4 pa pripadajo drugim strankam. V vladi bo 12 državnih tajnikov. Med ministri ni noben senator, toda razni senatorji bodo imenovani za državne tajnike.
Opazovalci domnevajo, da bo zunanji minister Pineau. Lacoste bo ostal minister za Alžir, Pflimlin bo finančni minister, Bourges Maunoury notranji minister, Chaban-Delmas pa obrambni minister.
Kakor znano, se bo Gaillard predstavil jutri skupščini in zahteval investituro. Po mnenju opazovalcev bodo proti investituri glasovali samo komunisti in poujadisti. Tudi če bi se del neodvisnih vzdržal glasovanja, ali pa bi glasoval proti, računajo, da bo Gaillard
glasov, ker so socialisti včeraj sklenili sodelovati v vladi. Ce bo Gaillard uspel, bo Francija od jutri imela najmlajšega ministrskega predsednika v zgodovini tretje in četrte republike, Gaillard ima namreč 38 let.
Po mnenju opazovalcev bo izjava o investituri vsebovala samo glavne točke, in sicer: načrt ((okvirnega zakona« (spremenjen na zahtevo desnice) in obnovitev posebnih pooblastil za Alžir. 2. Predložitev proračuna za leto 1958 z novimi varčevalnimi ukrepi in z novimi davki za 100 milijard frankov. 3. Zahteva posojila 500 milijonov dolarjev v tujini. Gaillard upa, da bo primanjkljaj za prihodnje leto ostal pod 1000 milijardami.
Medtem so v Alžiru francoske vojaške oblasti objavile uradne podatke o izgubah od 1. novembra 1954 do 1. oktobra 1957. Poročilo zatrjuje, da so imele francoske čete skupno 4.750 mrtvih. Med civilisti pa je bilo 1.214 Francozov mrtvih. 7.445 pa Alžirccv. V tednu od 21. do 27. oktobra pa so imeli Francozi 38 mrt-
ki so jih poslali z raketami v atmosfero, je bilo že izpostavljenih podobnim poizkusom, toda za zelo kratek čas. Poleg tega so ti psi potovali v navpični smeri od spodaj navzgor in narobe, medtem ko pes, ki je v sputniku, potuje v pogojih, v katerih se težnost in sredobežna sila medsebojno uničujeta. »Ta prvi vsemi rski potnik, je zaključil Kasatkin. bo nudil dragocene informacije za pripravo medpiaaetarnin potovanj čioveka.«
V članku pod naslovom »Na poti zavzemanja kozmičnega prostora« piše sovjetski biolog Jaikovljev. da bi bodoči potniki v satelitu utegnile biti opice. glodale;, mehkužci m žuželke. Posebno navzočnost žuželk V satelitu bo omogočila raziskave c genetiki.
Sovjetski biologi poudarjajo, da je povsem naravno, da je prvi potnik v satelitu pes, to je žival s toplo krvjo, katerega fiziologija je znana in k; je primeren za vežbanje v posebnih pogojih. S tem v zvezi navajajo podatke o težavah, ki jih je treba premagati, zato da žival lahko živi v satelitu. 1. vprašanje v zvezi z zrakom se je rešilo na nov način, ker so na podlagi dosedanjih sistemov bili potrebni preveč težki aparati. Uporabili so popolnoma nov sistem. 2. Vprašanje zaščite živali pred močnimi spremembami temperature. 3. Hranjenje s tekočo hrano: potrebno je bilo najri sistem, ki naj omogoči hranjs-nje psa s tekočimi živili. 4. še prej se je pes dolgo vežbal, da pridobi potrebne reflekse.
Prvi tajnik sovjetskega poslaništva v Londonu Modin je izjavil, da se je ponudilo več prostovoljcev, da bi zavzeli mesto v drugem umetnem satelitu. ((toda ni bilo mogoče dovoliti jim, da bi se žrtvovali«. Govoril je predstavnikom nekega društva ((prijateljev psov«, ki so prišli na poslaništvo. da protestirajo proti navzočnosti psa v drugem satelitu. Modin je dodal, da, «ko se bo točno vedeio. kaašno je tveganje, bodo poslali v stratosfero tudi človeška bitja«. To pa ne bo pomenilo, da bo nevarnost teldaj postala nc-pomebna. Na koncu je še izjavil, da je bila psička primerno izvežbana in da so napravili vse mogoče, da bo njeno potovanje ugodno, da Rusi ljubijo pse ter da bo na drugi strani to potovanje služilo stvari človeštva.
Vsi si pa postavljajo vprašanje, ali bo pes ostal živ in se bo lahko vrnil na Zemljo. O tem razpravljajo predvsem številni znanstveniki. V Smith-sonovem zavodu v Cambridgeu v ZDA je podravnatelj prof. Hynek izjavi, da se mu Zdi mogoče, da se «Lajka» lahko v primernem trenutku spusti s padalom na Zemljo na oodlagi posebnega sistema, k, ie podoben sistemu, ki so ga že uporabljali v ZDA. Glavno vprašanje v tem primeru bi bito pognati «kabino», v kateri ie pes. z zadostno silo v nasprotni smeri satelitove poti, zato da lahko pade v območje Zemlje. Ravnatelj tega zavoda prof. Whipple je povzel v treh točkah številna vprašanja, ki so povezana s povratkom psa: najti sredstvo, da se zmanjša hitrost padanja živali v zelo veliki višini. 2. Omogočiti, da pes pride brez škome v at-mosfefo. 3. Omogočiti njegov povratek s padalom. Znanstveniki zavoda so mnenja, da bo navzočnost psa v satelitu omogočila pridobitev zelo dragocenih informacij o kozmičnih žarkih. Poleg znakov satelita je bilo mogoče po radiu poslušati tudi ritem dihanja psa.
Bivši predsednik prve angleške komisije za atomsko energijo Nobelov nagrajenec Thomson je gleoe moreDitne usode «Lajke» izjavil: »Mislim,
da je mogoč, hkrati pa tudi težak njen povratek. Vendar ne bi oil presenečen, če bi uspeli doseči njen povratek.« V Moskvi sta sovjetsKa znanstvenika dr. Pazjekin m prof. Petovski izjavila, da po njihovem mnenju «ima žival dobro možnosti, da jo dobijo živo«. Po izstrelitvi »kabine«, v kateri je pes, bo satelit nadaljeval svojo pot po veemirju. Dodala sta, da je «Lajka» ljubljenka enega od znanstvenikov, ki so sodelovali pri drugem satelitu. Radijski oddajnik registrira in oddaja srčne utripe psa, njegov krvni pritisk, temperaturo in dihanje. Na podlagi teh podatkov bodo znanstveniki odločili, sdaj naj bo primeren trenutek, da ((pritisnejo na gumb« za izstrel:-Jev ((kabine« iz satelita. To se bo verjetno zgodilo v višini okoli 900 kilometrov nad Zemljo. Laijka se hram umetno
polnih živil, ki zadostujejo za prehrano za nekaj dni. Vendar pa ni mogoče slišati njenega glasu, ker v notranjosti kabine ni mikrofonov.
Kakor poroča zahodnonem-ška agencija DPA, je po izjavi nekega sovjetskega znanstvenika možno, da do pes živ dosegel Zemljo. Iz satelita bo prišel signal, da s« je pes spustil s padalom, dve ali tri ure potem pa bo pes padel na Zemljo. To bo omogočilo, da bodo ugotovili kraj. kamor bo padel. Poseben aparat, v katerem čepi pes, bo preprečil, da tudi aparat sam ne postane majhen satelit, ki bi prav tako krožil okoli Zemlje. Ko bo ta aparat še nekaj kilometrov nad Zemljo, bo posebna naprava vrgla, psa iz njega. K psu je pritrjeno padalo, ki se bo avtomatično odprlo.
Poleg z možnostjo, da pes ostane živ, se znanstveniki
posebno sondo ir> v njeni ka-1 ukvarjajo tudi z možnostjo, ki bini je tudi nekaj stekleničk I jo drugi satelit mačenja ne sa-
mo za morebitne izstrelitve satelitov v človeškimi bitji, pač pa tudi za medplanetarna potovanja. V Parizu je predsednik francoske astronavtične zveze general Bergeron izjavil, da predstavlja izstrelitev drugega satelita v tem smislu »izreden uspeh«. Francoski zamstvenik Coulder pa je izjavil. da so Rusi izdelali raketo velikega obsega, ki tehta 500 ton, ali pa so našli originalen način za pogon. Angleški znanstvenik Thomson pa je na že omenjeni tiskovni konferenci izjavil, da bo človek lahko pristal na Luni v ne£aj letih, če bodo v SZ in ZDA načeli to vprašanje z največjo nujnostjo. V San Franciscu je ameriški znanstvenik Telier izrekei mnenje, da bi z« prihodnjo sredo utegnila raketa, izstreljena v SZ «zadeti Luno«. Na vsak način bo proti koncu stoletja mogoče doseči ne samo Luno pač pa tudi Mars in Ve nero.
Senator Kefauver: Smo v veliki zamudi»
Eisenhovver je za dane* sklical izredno sejo vlade, še prej pa se je dolgo razgovarjal s svojimi znanstvenimi svetovalci in sotrudniki na področju državne obrambe
WASHINGTON, 4. — Kako velik je odmev izstrelitve drugega sovjetskega satelita v Ameriki nam kaže vest, da je Eisenhower sklical že za jutri sejo svoje vlade. Vlacne seje so namreč po navadi ob petkih. Hkrati je bilo objavljeno, da bo Eisenhower i-mel pojutrišnjem, v sredo, tiskovno konferenco. Poleg jutrišnje seje bo seja vlade tudi v petek. Predstavnik Bele hiše je pri tem dejal, da obe seji vlade »nista dokaz nujnosti in da nimata nobenega opravka z izstrelitvijo drugega sovjetskega satelita, temveč ca bodo na sejah (obravnavali proračun in programe v zvezi s sestanki Eisen-hoiverja in voditeljev kongresa prve dni decembra«.
Po drugi stran) pa poroča dopisnik agencije »Reuter«, da vlada ZDA podrobno proučuje napredek, ki ga je dosegla Sovjetska zveza z izstrelitvijo drugega satelita, ca bi ugotovila, kaj ta napredek pomeni na področju izstrelkov in za znanost sploh. To je izjavil predstavnik Bele hiše in dodal, da je takoj, ko je zvedel za izstrelitev drugega satelita, predsednik Eisenho-wer dobro uro včeraj zjutraj razpravljal z raznimi svojimi znanstvenimi svetovalci in sodelavci na področju državne obrambe.
iMiifltmiiiiHiiiiiiHiHiiiiitiiiHHititiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiitiiitiiiiiiiitiHiiiiitltHltiimiiMiliallllliiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiimilillliillliHiiiiiimiiliiiiiiiiiiiiiitmiiiniiilliiitiiiiiiiilliHiliiiitiiiiiitliillliim
Ob smrti velikega italijanskega sindikalista
Kdo bo naslednik Di Vittoria v vodstvu Splošne zveze dela
Danes bodo Di Vittoria prepeljali v Rim, kjer bo jutri popoldne pogreb - Centralni komite PSI preložil nadaljevanje zasedanja na 12. november
MILAN, 4. — t,Predsednik republike Grorichi je poslal Aniti Di Vittorio sledečo brzojavko:	«V globoki ža-
losti se pridružujem Vaši bolesti ter žalovanju vseh tistih, ki so poznali Giuseppa Di Vittoria, kot sem ga jaz spoznal že v času skupnih naporov za sindikalno obnovo, in ki jih je pri-
tegnila njegova humanost ter njegova strastna vnema v obrambi delavskega razreda. Vam, otrokom in sorodnikom moje naj iskrenejše sožalje.«
Danes dopoldne je prišla v Lecco, preden so zaprli krsto s truplom Di Vittoria, njegova vdova. Se prej pa je bil tam sin, invalid osvobodilne vojne, mtd katero se je boril s francoskimi «ma-quisi». Ze dopoldne je prispela v Lecco tudi delegacija CGIL, ki so jo sestavljali tajniki Santi, Lizzadri in Pes-si. Prispele so tudi številne osebnosti iz sindikalnega in političnega življenja ne glede na politično ali strankarsko pripadnost.
Popoldne so truplo prepeljali v Milan. V začetku Drevoreda Maino je pričakala krsto pokojnika velika množica. Od
pokojnika razni sindikalni in politični predstavniki, nakar so krsto prenesli v veliko zbornično dvorano. Dvorana bo odprta do jutri dopoldne, ko bodo trupla Di VAtoria na posebnem vagonu, ki bo priklopljen brzovlaku, ob 10.15 odpeljali proti Rimu. Tu ga
memb v odnosih med to zvezo in CGIL. Ce bo namreč Di Vittoriov naslednik kak Francoz, bo skoraj gotovo prišlo dd preloma, katerega znaki so že bili opazni na zadnjem kongresu v Leipzigu.
Na mesto Di Vittoria bo prišel v poslansko zbornico komunistični poslanec Gino Picciotto, ki je pri volitvah 1953 dobil 9.374 preferencialnih glasov.
Zaradi smrti Di Vittoria — poleg še drugih vzrokov
bodo položili na mrtvaški o- ‘ je bilo treba preložiti nada-der na centralnem sečežu CG • ljevanje zasedanja centralne-1L. V torek ob 16. uri bo ga - komiteja PSI na 12. no-pogreb na pokopališče V c* a- vember. Santi, Lizzadri, in no, vendar pa še ni' dolo-e- dr. Gatto so namreč takoj od-no, ali ga bodo tudi pokopali potovali v Lecco. Nadalje bo i Rimu ali pa ga bodo pri- jutri odpotovala v Moskvo peljali v domači kraj.	j	delegacija socialistov, ki se bo
Proti večeru je prišel poča- ! udeležila slovesnosti ob 40. ob-stit Di Vittoria minister Di- j letnici oktobrske revolucije. V no Del Bo. Sožalje ob smrti ( delegaciji so poslanci Vecchiet-velikega sindikalista so iz-'ti, Pertini in Mazzali in od rekli nele predstavniki sindi-(elanov CK še Venturini in kalnih organizacij drugih po- Macinelli. Vsa ta dejstva so litičnih struj, temveč tudi Ner.nija dovedla do tega, da predstavniki delodajalskih or- je predlagal odložitev dela za-ganizacij, proti katerim je bi- radi tega, ker je verjetno, da la naperjena Di Vittoriova se bo o sklepih centralnega borba. Tudi ti v svojih so- komiteja glasovalo, vsaj ko-
tu se je razvil sprevod, ki se'žaljih poudarjajo vrline, ki so ' likor zadeva vprašanje načina
je pomikal mec gostim špalirjem prebivalstva. Krsto so položili najprej na podstavek na trgu pred Delavsko zbornico. Tu so počastili spomin
kljub temu dobil približno 350 vih.
Sovjetska zveza ne bo več sodelovala v sedanjem razorožitvenem odboru OZN
Kuznecov zahteva, naj se najprej glasuje o predlogu za ustanovitev nove komisije
''^Jičevanjem v neskončnost z*ljučitve maršala Zukova. * * *
TUcJi tržaški Slovenci se Pridružujemo žalovanju vse-jp delovnega ljudstva Ita-Je ob nenadni in pre-in° ji izgubi popularnega ,, Priljubljenega delavske-?a voditelja Giuseppa Di v htoria.
NEW YORK, 4. — Sovjetska zveza je danes sporočili, da ne bo več soaelovala v ra-zorožitveneni odboru «n pododboru OZN, dokler bo sestav teh uveh odborov ostai nespremenjen.
To je sporočil pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznecov na današnji seji političnega odbora OZN, Izjavil je: »Sovjetska vlada je mnenja, da s0 vsi poizkusi, da
nost resolucijam, ki govorijo o sestavu razorožltvenega oid-bora in pododbora, t. j. o sovjetskem načrtu za ustanovi tev nove komisije, v kateri naj bodo vse države članice OZN in o indijskem prediogu za razširitev razorožitvenega pododbora.
Kuznecov je poudaril, da b' o razorožitvi morala razpravljati nova komisija, katere u-stanovitev je SovjetsKa zve/a
azorožitveni pododbor slu- predlagala. Dodal je, da je nje-
zil produktivnemu doiu, bili popolnoma izčrpani. V teh pogojih ne vidi SZ nobenega smisla nadaljnjega sodelovanja pri delu razorožitvenega odbora in pododbora.#
Kuznecov je tudi zahteval, naj se pri glasovanju da pred-
gova vlada pripravljena podpisati takoj sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov in obveznost. da ne bo uporabljala jedrskega orožja, kakor tud' sporazum o zmanjšanju oboroženih sil, oborožitve in vojaških izdatkov.
Angleški delegat Noble je obžaloval sovjetski sklep in je izjavil, da mora še razmisliti nad izjavo Kuznecova in da bo po potrebi ponovno govoril. /endar pa je dejai, da ol bilo malo realistično in malo zaželeno povečati število članov obeh odborov, ker da se sporazum o tako življenjskih vprašanjih konec koncev lahko doseže samo med prizadetimi velesiiami.
Kanadski delegat je izjavil, da je razočaran i-n da se zgraža nad obnašanjem sovjetskega delegata ter je pouprl predlagane spremembe, naj bi skupina izvedencev Vzhoda in Zahoda proučila praktično stran sistema inšpekcije in nadzorstva.
Ameriški delegat Lodge je izjavil, da noče vzeti resno izjav Kuznecova ter je izrekel upanje, da se bo SZ premislila. Pripomnil je, da ne vid. koristi v razširitvi razorožitve nega odbora in pododbora.
Francoski delegat Moch je izjavil, da so ga izjave Kužne cova neugodno zadele in da 'e izjave pomenijo ultimat. Izrekel je upanje, da se' bo Sovjetska zveza premislila, preden enostransko prekrne pogajanja.
Kuznecov pa je odgovoril, da je sovjetska vlada lazmisli-la, preden je sporočila svoj
umik iz obeh odborov jn da,  ,________________________   .	-	,
se ne bo premislila. Prihodnja I sindikalne zveze, lahko pride seja bo jutri.	I	po njegovi smrti tudi do spre-
Di Vittoria napravile za pri- združitve	»Unita	Popolare«	s
jatelja tudi pri njegovih na- PSI.	Kot	se je	pokazalo	v
sprotnikih.	|	včerajšnji debati, vlada glede
Tajniki CGIL so izdali ob te£a	vprašanja razdeljenost	v
smrti Di Vittoria proglas, v vrhovnem	organu	stranke,
katerem poveličujejo pokojnika. Proglas se končuje z besedami: »Ob spominu na Giuseppa Di Vittoria, velikega in plemenitega borca za ideale dela, dvignimo vedno više zastavo enotnosti vseh italijanskih delavcev«.
RIM, 4. — Žalovanju ob smrti Di Vittoria se pridružuje zaskrbljenost sindikalnih krogov CGIL zaradi nenadomestljive izgube na čelu Zveze. V CGIL je bilo doslej precejšnje ravnotežje med socialisti in komunisti, vendar je bila oseba Di Vittoria vzvišena nad vsak možni spor glede vodstva. Sedaj se pa zdi, da bi radi dobili generalno tajništvo v roke socialisti in sicer se omenja ime Santija, e-nega izmeči njihovih najbolj dinamičnih sindikalistov. Socialisti bi baje potem z nekim konkretnim ukrepom — mogoče z izstopom CGIL iz Svetovne sindikalne zveze in to brez kakih polemik in brez pristopa k drugim mednarodnim organizacijam — postavili CGIL V položaj, ki bi ji omogočal opravljati posredniško funkcijo med dvema strujama, na kateri se je razcepilo svetovno sindikalno gibanje. Seveda so vse to še samo govorice, prav tako kot je za sedaj samo govorica, da bi komunistom ne bila všeč Santijeva kandidatura in bi raje postavili kandidaturo Bi-tossija, ki sedaj sicer ni član tajništva. Tudi se še govori, da bi komunisti sprejeli raje kandidaturo Lizzadrija namesto Santija, če bi že PSI vztrajala, da hoče imeti svojega človeka na mestu generalnega tajnika. Seveda pa so vse te govorice mogoče še nekoliko prezgodnje in ni izključeno, da bo prišlo začasno do sppražuma o skupnem vodstvu, dokler eventualna medstrankarska pogajanja ne razčistijo položaja.
Ker pa je bil Di Vittorio tudi predsednik Mednarodne
Libertini, Lussu in Gatto zahtevali bolj energično polemično borbo proti KD ter zagotovilo, da ne bo prišlo s to stranko do nobenih sporazumov o volitvah. Locoratolo je poudaril, da mora PSI premestiti vso težo svoje moči proti KD upoštevajoč, da na levici ne samo ni sovražnikov, pač pa da morajo socialisti nuditi vso svojo pomoč komunistom, da prebredejo sedanje težave, Clan vodstva Paolicchi pa je trdil, da je
Dem kratični senator Kefauver pa je danes zahteval, naj Eisenhower skliče izredno zasedanje kongresa v zvezi z ustanovitvijo v okviru vlade novega resorja in sicer mesta raimatelja 'programa za satelite in izstrelke. Senator je dejal, da izstrelitev sputnika št. 2 ne bi smela povzročiti presenečenja:	»Mi
smo dejansko sedaj v veliki zamudi.«
Funkcionarji obrambnega departmaja pa so izjavili, da «ni nobene spremembe glede ameriškega programa izstrelkov in umetnih satelitov, kajti ta program je bil določen že pred izstrelitvijo prvega satelita«. Državni tajnik za obrambo Mcleroy, pa je izjavil novinarjem, da izstrelitev drugega sovjetskega satelita »ne bo imela velikih posledic«.
  »»------
Beograjski komentarji
«Zadeva Žukov» ne more zmanjšati pomena epohalnih iznajdb v SZ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Delavski razred in vsi napredni ljudje v svetu bodo te dni alopesno proslavili 40. obletnico oktobrske revolucije. Jubilejna pro-slava bo v Sovjetski zvezi obeležena z nelikimi pridobitvami zlasti na znanstvenem področju. Ne glede na razne svečanosti, prireditve in parade med proslavami, se ie danes lahko ugotovi, da so sovjetski znanstveniki s svojimi epohalnimi iznajdbami, z izstrelitvijo prvega in drugega satelita prekosili vse druge organizatorje proslave.
Teh uspehov sovjetskih znanstvenikov ne morejo zmanjšati drugi dogodki ti Sovjetski zvezi, ki pa v precejšnji meri zmanjšujejo slovesnost oktobrske proslave. Izstrelitev drugega satelita Je bila napovedana za 7. novembra. Da ni bilo famoznega «odkritja», da proslavljeni bo jdHfbVodja Zu-kov m bil brez uupuk tudi med drugo svetovno vojno, kot to trat danes maršal Konjev, in da je zadnja leta zaradi visokih časti, ki jih jo bil deležen zaradi zaslug v drugi svetovni vojni (vsekakor nerazumljiva kontradikcija), postat neskromen in da se Je pričel nagibati k avanturizmu, ne bi nihče izstreli-teb drugega satelita pred 7. novembrom spravljal v zvezo s primerom ziukova. Čeprav se jugoslovansko časopisje m
sicer prispevek komunistov še	...	..
potreben za rešitev ekonom-
sko . socialnih vprašanj v državi, vendar pa komunisti nič ne prispevajo k zgraditvi politične demokracije. \. P.
Sožalna brzojavka Dj. Salaja CGIL
BEOGRAD. 4. — Predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, je ob smrti Di Vittoria poslal Generalni konfederaciji dela Italije brzojavko, v kateri v svojem imenu in v imenu sindikatov izraža sožalje in poudarja, da bo Di Vittorio ostal v nepozabnem spominu kot. sindikalni voditelj in borec za pravice delavskega razreda.
razlogov izogibajo vsakih komentarjev in se omejujejo samo na informativne vesti o uzadevi Zukova in o satelitu, je precej verjetno, da so v Sovjetski zvezi pohiteli z izstrelitvijo drugega satelita, da bi osredotočili pozornost svetovne javnosti, posebno pa lastnega ljudstva, na vsemir-je m na ta način če ne preprečili pa vsaj ublažili moreč vtis, ki ga je povzročila vest, da je največji maršal Sovjetske zveze, štirikrat narodni heroj — navaden savanturists in uslavohlepnežu, Tega mnenja m mogla zmanjšati niti trditev uPravde«, da je maršal Zukov priznal, da je kriv. Zaradi podobnih izkušenj iz sovjetske prakse iz preteklosti je jugoslovanska javnost to trditev sprejela z nezaupanjem.
B. B
Glede splošne politike so
••■■■■■■iiniiiiiiniilHiiillliililiiliilllilHMlilliiiiHnilllliiiHiMiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„|iii,||,|||„„„||l|l|„l||||||||||||)|||||)||||
Nenadne neprepričljive obtožbe
Konjev očita Žnkovu hnde pomanjkljivosti
Žukov naj bi bil na plenumu sam priznal napake, tako kot je storil tedaj, ko ga je izključil Stalin - Delegacija FLRJ v Budimpešti na poti v Moskvo
MOSKVA, 4. — »Fiavda« jo objavila članek maršala Konjeva, v katerem nenadoma neprepričljivo hudo graja Žu-kova in omenja ziasti neuspehe, ki jih je imel v vojaških operacijah v zadnji vojni. Tako pravi, da je Žukov v precejšnji meri odgovoren za poraze Sovjetske zveze v minuli vojni, ker je bil tedaj načel nik generak.ega štaba in je i-mel na voljo potrebne podatke, iz katerih je videl, Kolikšna nevarnost grozi Sovjetski zvezi od Nemčije. Vznc temu pa je sovjetska armada stopila v vojno nepripravljena. Konjev meni razen tega. da je Zukov nepravilno ravnal pri sestavljanju motoriziranih e-not ob začetku vojne, saj je manjkalo potrebne tehnike in vojaških specialistov. Hkra*i navaja politične napake, ki jih je storil Zukov kot minister obrambe, in mu očita, da je poveličeval svoje zasluge v bivši svetovni vojni, zapostavljal pa zasluge drugih vojaških poveljnikov.
Na partijskih sestankih v vseh središčih so govorili člani prezidija in kandidati. Na moskovski okrajni konferenci j; govoril prvi sekretar CK KP Hruščev, na mestni pa novi obrambni minister Mali-novskf, ld je dejal, da napake 2ukova niso slučajne, pač pa
plod njegovega slavohlepja.
Maršal Moskalenko, poveljnik moskovskega okrožja, je izjavil na partijski konferenci moskovske garnizije, da je bilo člt.nom partije v vojski prepovedano obrniti se na centralni kom te.
Časopisi so objavili tudi nekatere podatke, s plenuma, ki doslej niso bili objavljeni. Tako piše «Pravda«, da je maršal Zukov na plenumu ((priznal«, da je kritika pravilna, prav tako tudi sklep o njegovi izključitvi iz prezidija CK in centralnega komiteja. Zukov je dalje dejal, da njegove sedanje izključitve ni mogoče primerjati z izključitvijo leta 1946, ker je tedaj menil, da je bila izključitev nepravilna, medtem ko za sklep oktobrskega plenuma sodi, da je bil pravilen.
Na pler.umu so govorili tudi mnogi visoki vojaški voditelji — maršal Malinovski, Konjev, Rokosovski, Sokolovski, Jermenov, Timošenko, Birju-zov in drugi. Kakor piše ((Pravda#, so naštevali resne napake v delu maršala Zukova in ga grajali zlasti kot ministra obrambe.
Medtem pa še vedno prihajajo v Moskvo delegacije vseh držav na proslavo 40, obletnice oktobrske revolucije. Danes je prispela v Budimpešto
jugoslovanska delegacija, ki potuje v Moskvo, poljska delegacija na čelu z Gomulko pa je odpotovala z vlakom iz Varšave.
Maocetung. ki je že pred dnevi prispel v Moskvo, je obiskal danes Hruščeva, nato pa Vorošilova. Bulganin in Hruščev sta sprejela na letališču številne delegacije; češkoslovaško. ki jo vodi predsednik vlade Široki, severnokorejsko. ki jo vodi maršal Ki II Sung in mongolsko pod vodstvom predsednika vlade Cedembala. Pričakuje se prihod madžarske delegacije pod vodstvom predsednika Radarja. Hruščev je sprejel tudi Hočiminha, pri čemer je v razgovoru med drugim omenil tudi, da bo Zahod doživel še marsikakšno presenečenje.
Agencija TASS poroča, da so danes izročili prve Leninove nagrade znanstvenikom. Med nagrajenimi sta tudi specialista za letalstvo Tupolev in Blošincev, ki je bil med izdelovalci prve sovjetske a-tomske centiale.
V zahodnih prestolnicah pa nadaljujejo s komentarji »zadeve Zukov«, ki jo zelo vneto izkoriščajo za poskus zmanjševanja pomena izstrelitve drugega sovjetskega satelita
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura lo, najnižja 11,2, zračni tlak 1016,6 »►eatpremenljtiv, vlaga 90 odstotkov, nebo 9 desetin oblačno, morje mirno, temperatura morja 17,2.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 5. novembra
Caharija, Savina Sonce vzide ob 6.49 rn zatone ob 16.47. Dolžina dneva 9.58. Luna vzid* ob 15.12 in zalone ob 3.31. Jutri, SREDA, 6. novembra Lenart, Ratislav
Pred kongresom Delavske zbornice CGIL
Važnost borbe delavcev v GRDA in odcepitve IRI od Confindustrie
Delo kongresa bo potekalo v znamenju ostre sindikalne borbe tržaških kovinarjev
Bližnji pokrajinski kongres Delavske zbornice CGIL bo prav v dobi ostre sindikalne borbe tržaških kovinarjev za izboljšanje mezd in delovnih pogojev. Zaradi tega je popolnoma naravno, da bodo na tem kongresu posvetili posebno pažnjo vprašanju te stroke in obratov, ki predstavljajo največji in najpomembnejši kompleks na našem področju. In to tem bolj, ker so v borbi delavcev v obratu CRDA in Tržaškem arzenalu povezana še druga važna vprašanja: ločitev IRI od Con-finčustrie, aktivno sodelovanje delavcev z vodstvi za napredek teh obratov, ki spadajo v okvir IRI, vprašanje znižanja delovnega urnika, vprašanje zunanjih podjetij, ki opravljajo razna dela v obratih CRDA, vprašanju naročil in okrepitve ladjedelnice Sv. Roka v Miljah, zaščita delavcev pri delu itd. O vseh teh zadevah, ki so velike važnosti ne le za prizadete čelavce v omenjenih obratih ampak tudi za delavce drugih strok in v drugih podjetjih ter posredno za vse tržaško gospodarstvo, bodo znali delegati iz ladjedelnic, Tovarne strojev itd., marsikaj zanimivega povedati, kongres pa bo lahko sprejel važne sklepe za
rešitev teh vprašanj.
Izmed sečmih velikih tovarn v kovinarskem sektorju jih pet pripada IRI. Ta podjetja zaposlujejo več kot 9 tisoč delavcev. Ce upoštevamo še manjša industrijska in obrtniška podjetja, ki s svojo dejavnostjo dopolnjujejo delo podjetij, IRI, tedaj lahko razumemo ogromno važnost o-bratov IRl in interese, ki jih ti obrati predstavljajo za tržaško gospodarstvo.
Vprašanje ločitve obratov I RI od Confinčustrie in njihovega nadaljnjega razvoja je torej za Trst zelo pere.e. Ve-leindustrijci, včlanjeni v Con-findustrio, izrabljajo zdaj o-brate IRI, ki spadajo v državni sektor, kot orodje za izkoriščanje in pritisk na delavstvo. Slabih posledic, ki zaradi tega tarejo ta podjetja, pa ne trpijo velekapitalisti, ampak vsi italijanski davkoplačevalci, zlasti delavci. V Trstu imamo gleče tega otipljiv in zelo zgovoren primer v sporu delavcev z vodstvom o-bratov ORDA. Zaradi trmoglavosti vodstva, ki pod vplivom Confindustrie noče priznati upravičenih zahtev kovinarjev, se vleče stavkovno gibanje že več kot pet mesecev in posledice so:	toliko
izgubljenih delovnih ur, toli-
mm tiiiiiiimiiiiitmniiH umili m m iinniiiimii mi iimiiimmitimimmiiiiimtiiiiiiiiuiHiiiiii
Ob podatkih rotacijskega sklada
Razpoložljivih sredstev niso izrabili v celoti
V blagajnah leži neizkoriščenih več milijard lir
2e v soboto smo poročali, veljskem industrijskem prista-da je tiskovni urad vladnega , nišču s sredstvi posojil ERP generalnega komisariata ob- in katerih žalostna poslec .ca javil nekatere podatke o delo-i so bili stečaji številnih pod-vanju rotacijskega sklada do j jetij. Očitno je tako stanje 30. septembra tega leta. Iz teh j 0draz splošnega tržaškega go; podatkov je razvidno, da je j spodarskega položaja^ zaradi posebna komisija, ustanovalje-. katerega še vedno vlada ne-na na osnovi zakona od 18. j zaupanje in ,e najde relativ-oktebra 1953 št. 908, odobrila | no malo podjetnikov, ki bi oc julija 1958 pa do 30. sep-1 ^iji pripravljeni v Trstu zgra-tembra 1957 43 posojil v skup-|(];tj noVa industrijska ah dru-ni vrednosti 3 milijard 4o0 i ga produktivna podjetja, pa milijonov hr tržaškim in go- geprav z obsežnimi in zelo riškim podjetjem.	ugodnimi posojili na cenenem
Iz arugih podatkov je razvidno, da je 31. avgusta 1956. leta rotacijski sklad razpolagal s 5 milijardami 623 mili-lijoni lir, medtem ko so predvidevali, da bodo vračila na že prej izplačala posojila dosegla v letošnje mletu 2 milijardi 804 milijonov lir. Skupno bo torej ob zaključku letošnjega leta rotacijski sklad razpolagal z 8 milijardami 427 milijoni lir. Navedli smo že, da so do sedaj odobrili posojil v skupn. vrednosti 3 milijard 456 milijonov lir, in je le malo verjetno, da se bo do konca leta skupna vsota odobrenih posojil bistveno povečala. Iz teh številk je torej razvidno, da bo ob zaključi, u leta rotacijski sklad razpolagal najmanj s štirimi milijardami 971 milijoni lir sredstev. Stvarna vsota pa bo znatno višja, saj veliko večino odobrenih posojil izdajajo postopoma tako, da jih izplačajo delno že v letošnjem letu, delno pa j.h bodo v prihodnjem in v številnih primerih bodo 'zadnja izplačila nakazali šele leta 1959. Upoštevati pa moramo, da predvidevajo, da bodo znašala vračila v prihodnjem letu 2 milijardi 919 milijonov lir in v letu 1939 3 milijarde 49 milijonov lir.
Točno vsoto razpoložljivih sredstev je torej težko izračunati, vendar pa nedvomno presega pet milijard lir in je torej približno na isti višini, kot je bila pred letom dni, ko je bilo izdano prvo perpčilo o delovanju rotacijskega sklada.
V praksi se torej dogaja, da ima tržaško gospodars,vo na razpolago najmanj pet milijard lir. za katere ni pravega zanimanja in ki 9edaj leže neizkoriščene v blagajnah zakladnega ministrstva, ki ne plačuje n,ti obresti.
Za ta ko stanje ne moremo obtoževati komisijo, ki upravlja rotacijski sklad, saj komisija upravičeno zahteva od prosilcev določene stvarne garancije zato, da se ne ponove dobro znani primeri špekulacij, ki so se dogajali v ža-
iiiiifiiiiniimiiiiiiiiiHimimiiMmiiiiiiiiiiiit
Zadnja pot Maria Slocce
Včeraj ob 11. uri dopoldne so pokopali bivšega voditelja »Tržaškega bloka», ta.nika »Tržaške unije« in občinskega svetovalca odvetnika Maria Stocco* Mrtvaškemu vozu je izpred hiše žalosti sledila na pokopališče dolga vrsta avtomobilov. Pogrebni sprevod se je pričel pred viiodom po-kopališ.a pri Sv. Ant in *o se ga poleg sorodnikov udeležili številni prijatelji, znanci m predstavniki političnih skupin. Med drugimi »o bili v pogrebnem sprevodu dr. Jože Dekleva, Franc Stoka, dr. Tončič, dr. Besednjak, odvetnik Pogassi. tajnik »Tržaške unije« 13orghe.se, dr. Pincher-le in številni indipendentisti. Ko so položili krsto, prekrito s tržaško zastavo, v grob, je spregovoril Valerio Borguese, ki je nakratko orisal življenje in delo pokojnika in poudaril njegovo veliko ljubezen do Trsta,
zemljišču v Zavljah ter crugimi ugodnostmi.
. — ««
Obvestilo
KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV
Kmečka z- eza in Zveza malih posestnikov, obveš-ata vse kmetovalce iz Sv. Križa, da bo v petek 8. t. m. ob 19.30 v prosvetni dvorani »A. Sirk« sestanek, na katerem se bo razpravljalo o pokojninah in drugih zadevah, ki zanimajo naše kmetovalce.
Tajništvo / Kmečke zveze in Zveze
ko naročil, ki jih podjetje ne more dokončati v določenem roku; več kot ena milijarda lir škode za podjetje; ve,; kot 160 milijonov lir zaslužka, ki so ga delavci v teh mesecih izgubili. Confindustria pa ne bo zaradi tega izgubila niti vinarja, čeprav je glavna ovira, da se spor še ne reši.
In še to: vse kaže, da neka-tari zainteresirani veleindu-strijski krogi stremijo za tem, da bi se IRI tako izčrpala in prišla na rob prepada, ko se bo končno ločila od Confindustrie. Vsakdo lahko računa, kakšne posledice bi to imelo za vse delavstvo in za splošno gospodarstvo.
Izčrpna diskusija o tem vprašanju bo pokazala smernice za nadaljnje delovanje sindikalne organizacije in borbo delavstva na tem področju. Za pripravo tega načrta bodo zelo koristne izkušnje iz preteklih in sedanjih borb tržaškega in vsega italijanskega delavstva.
Proslava Dneva oboroženih sil
Ob dnevu oboroženih sil so bile včeraj v Trstu razne slo-1 darstvu. vesnosti, ki si jih je udeležil tudi vojni minister Taviani.
Dopoldne je odšla običajna avtomobilska kolona «Trico-lore« v Redipuglio. Popoldne je prišlo v Trst nad 60 avtobusov udeležencev proslav v Redipugli iz raznih pokrajin, tako da je bilo na obrežju precej živahno. Nasproti Trga Unitk so bile zasidrane tudi tri fregate, ki so vzbujale zanimanje obiskovalcev iz raznih beneških pokrajin in Emilije.
Popoldne so odprli občinstvu tudi vojašnico »Sani« v Ul. Cumano in vojašnico v Ul. Rossetti. Vojašnice je o-biskal tudi vojni minister Taviani. Okrig 16. ure pa je bila slovesna otvoritev novega sedeža oficirskega krožka.
Med drugimi so bili navzoči minister Taviani, načelnik glavnega štaba gen. Liuzzi, poveljnik tržaške posadke gen.
Ferrari, številni drugi generalni oficirji in predstavniki tržaških oblasti. Taviani je imel ob tej priliki tudi kratek nagovor.
Ob 17. uri je bil na Trgu Unita koncert godbe 82. pešpolka, zvečer pa v Avditoriju v Ul. Teatro Romano folklorni nastop sardinskih dijakov.
Izrazi sožalja ob smrti Di Vittoria
Delavska zbornica CGIL je ob nenadni smrti glavnega vsedržavnega tajnika CGIL Di Vittoria, ki pomeni veliko izgubo za ves italijanski delavski razred, poslala včeraj na tajništvo CGIL sožalno brzojavko vsem italijanskim delavcem in pokojnikovim svojcem.
Pogreba velikega borca za
pravice delavskega razreda in za sindikalno enotnost se bo udeležil v imenu tržaške Delavske zbornice CGIL njen tajnik Bonomo Tominez.
Tržaška sekcija »Unita Po-polare« je poslala nov, Delavski zbornici CGIL v Trstu naslednje pismo; »Pošiljamo Vam izraze iskrenega sožalja ob smrti Giuseppa Di Vittoria, borca za svobodo in branilca pravic delavcev, čigar življenje je v spomin za vse tiste, ki ljubijo našo državo«.  ««-----------------
Jutri stavka industrijskih delavcev
Kakor sta sklenili obe sindikalni organizaciji, bo jutri od 11. do 12. ure enotna stavka vseh delavcev, ki so zaposleni v industrijskih obratih, v znak solidarnosti z delavci vseh obratov CRDA in Tržaškega arzenala in v protest proti trmoglavosti vodstva teh podjetij. Poleg tega pa bo jutrišnja stavka resen opomin oblastem, naj energično posredujejo za čimprejšnjo rešitev spora, ki povzroča tako veliko škodo ne samo prizadetim delavcem in njihovim družinam, pač pa tudi omenjenim podjetjem in splošnemu tržaškemu gospo-
Nekaj podatkov o življenju na našem področju
Po treh letih prihoda italijanske uprave v Trst
Povečanje števila prebivalstva - Še vedno okrog 17.000 brezposelnih - Več zaposlenih v produklivnih panogah
Agencija Giulia je v prete- čalo od 103.988 oktobra leta ■ '	1954	na 106.339 1. oktobra le-
tos, ali za 2.351 več. Značilno je, da se število delavcev vpisanih na uradu za delo ni zvišalo sorazmerno s številom prebivalstva. Ce je sedaj na nekaj nad 309.000 prebivalcev nad 106.000 delavcev vpisanih na uradu za delo, pomeni, da bi se moralo števh lo vpisanih delavcev zvišati za krog 4.000 in ne samo za 2.351 oseb. Toda ta nizek Odstotek zvišanja števila vpisanih delavcev lahko tolmačimo samo z dejstvom, da se je preselilo iz Istre mnogo kmečkega prebivalstva, ki čaka v raznih taboriščih, da jim uredijo ustrezna kmetijstva zlasti v Furlaniji in jih tam nato naselijo.
Zanimivi so tudj podatki o številu brezposelnih. V treh letih italijanske uprave se število brezposelnih vpisanih na borzi dela nj skoraj nič zmanjšalo. Oktobra leta 1954
klih dneh objavila nekaj snovnih podatkov iz življenja tržaškega ozemlja po treh letih italijanske uprave. Pudat-ki se nanašajo na oktober leta 1954 in oktober letošnjega leta. Čeprav ne gre za u-racne številke statističnega u-ryda vladnega komisariata, so te številke vendar zanimive in nam povedo mnogo zanimivih stvari.
1. oktobra leta 1954 je bilo na našem ozemlju 297.116 prebivalcev, 1. oktobra letos pa jih je bilo 309.410, ali 12.294 več. Pri tem pa je treba upoštevati, da se število prebivalstva po naravni poti vsako leto zmanjšuje, ker več o-seb umre kot se^ jih rodi. Toda to veliko zvišanje števila prebivalstva gre edino na račun priseljevanja ljudi zlasti iz Istre. Poleg tega pa moramo omeniti tudi, da je v zadnjih treh letih zapustilo področje okrog 10.000 oseb, ki so se zaradi pomanjkanja cela v našem mestu izselile v tujino, največ v Avstralijo. To pomeni, da je v zadnjih treh letih prišlo na Tržaško najmanj 22.000 oseb iz drugih krajev, ki so ostale in dobile stalno bivališče v Trstu in bstalih okoliških občinah.
Razumljivo je, da se je s tako velikim dotokom novega prebivalstva zvišalo tudi število delavcev vpisanih na u-
1954 (oktobra) na 65.124 oktobra letos. Zlasti se je povečalo število zaposlenih delavcev v industriji, ki je naraslo od 30.725 na 36.746 in v obrtništvu, ki se je povečalo od 4.343 na 5.822 zaposlenih oseb. Obenem pa se je zmanjšalo število zaposlenih pri javnih ustanovah, v katerih je bilo oktobra leta 1954 zaposlenih 27.814 oseb (vključno civilni uslužbenci pri anglo - ameriških oboroženih silah), oktobra letos pa je bilo v vseh javnih ustanovah zaposlenih skupno 22.903 uslužbencev. To zmanjšanje števila uslužbencev pri javnih ustanovah pa gre samo na račun civilnih uslužbencev pri oboroženih silah, ki jih je bilo okrog 5000 in na račun članov civilne policije, ki so bili vključeni med javne uslužbence. Ce pomislimo, da so bili vsi civilni uslužbenci pri oboroženih silah odpuščeni in da je v zadnjih
je bilo na Tržaškem 17.119, treh letih najmanj polovica
brezposelnih, letos oktobra pa jih je bilo 16.933, ali za 186 brezposelnih manj. Ce upoštevamo, da je bilo v zadnjih treh letih vpisanih na uradu za delo nekaj nad 2000 delavcev več, potem se je število zaposlenih delavcev zvišalo samo za okrog 2000.
Po drugi strani pa se je zlasti povečalo število zaposlenih v produktivnih pano-in sicer od 55.849 leta
radu za delo, ki se je pove-1 gah,
Delni podatki o proračunskih izdatkih
Za javna dela bodo Izdali približno osem milijard lir
Tudi tokrat ne nameravajo objaviti proračunskih postavk v celoti, toda vse kaže, da dohodki na Tržaškem mnogo prekašajo izdatke
Starka si je zlomila desni kolčni sklep
Sredi popoldneva je 92 let stara Teresa Nannino vd por. taferri iz ljudskega prenočišča v Ul. Gozzi nerodno padla na tla v svoji spalnici in ker si je zlomila kolčni sklep desne noge, so jo morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico.
V preteklih dneh je bilo
sporočeno, da so v Rimu pred kratkim odobril; proračun, ki ga je pripravil vladni generalni komisariat za finančno leto 1957-1958, ixt da bodo v prihodnjih dneh uradno objavili najvažnejše podatke tega proračuna. Po vesti iste agencije bo verjetno že v začetku meseca vladni generalni komisar na tiskovni konferenci sporočil gospodarski načrt, odnosno stroške proračuna za javna čela in druge produktivne izdatke.
Iz vesti demokristjanske a-geneije je sicer razvidno, da še vedno obstaja formalni tržaški conski proračun, čeprav izgublja ta proračun iz leta v leto svoj pomen in je fi-načna avtonomija Trsta stvarno že postala gola formalnost. 2e pred leti so namreč vključili dohodke tržaškega področja neposredno v splošni i-talijanski proračun, medtem ko pa so o izdatkih odločala posamezna ministrstva. Na ta način se je povsem izgubila zveza med dohodki in izdatki
malih posestnikov
m,Minimumu,umu,hmiimim«,mm,iiii»ii>mi,iiiiiiiiiiihi,Vii,minulim,iiimiiiiiiiimmiiii,mm,miiimiiimiiiuiiiiiMiiiiMiiMiiiiiHiiMMiHHi
Da ne bi kdaj kmetje j>o nepotrebnem plačali globe
Kmetijski delavec se lahko najame samo če ima delavsko knjižico
Vsa podrobnejša pojasnila o najemanju kmetijskih delavcev dobite na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov
V teh dneh so se na oglas- mora kmetovalec s podpisom
nih tablah pojavili velik plakati, ki propagirajo izdajanje delavskih knjižic »a kmetijske delavce. Čeprav na našem področju vprašanje delavskih knjižic ni tako pomembno, kot na primer v bližnji Furlaniji, saj pri nas takorekoč nimamo veleposestnikov in obdelujejo posestva kmetje sami s pomočjo družinskih članov, je vseeno prav. da seznanimo naše kmetovalce tudi s to zadevo'.
Izdajanje delavskih knjižic za kmetijske delavce je postalo obvezno z objavo v Uradnem vestniku vladnega generalnega komisariata, ki je na naše področje raztegnil veljavnost ministrskega odloka z dne 22 12. 1956. ki je izšel v Uradnem listu republike dne 4. 1. 1957. Po tem odloku morajo imeti deluvske knjižice vse tiste osebe, ki kot stalni delavci sprejmejo delo od kakršnegakoli kmeta (delo. dajalca), in jim bodo.te knjižice služile za ugotavljanje števila delovnih dni v koledarskem letu (kar je važno predvsem zaradi plačevanja podpor brezposelnim) ter nadomeščale zavarovalno knjiži, co. Omenimo naj, da te izkaznice izdaja Urad za združene prispevke v Ul. Duca d‘Aot sta 12.
Kmetovalci, ki bodo najeli delavce (ne glede na spol in starost), bodo morali od njega zahtevati delavsko knjiži co, tudi v primeru, če ga najamejo samo za polovico deloV' nega dne Toda omeniti je treba, da bo moral kmet — delodajalec plačati v tem primeru enako pristojbino, kot da bi delavec delal cel dan. Nato bo moral kmetovalec vpisati v za to določen prostor knjižice svoje ime in priimek, stalno bivališče ter koliko dni je bil delavec pri njem zaposlen (vsak delovni dan se zapiše posebej). Ko je delavec svoje delo opravil,
v knjižici jamčiti točnost in verodostojnost navedenih podatkov.	/
Vsekakor je v interesu kmetijskih delavcev, da si dobijo delavske knjižice. Ministrski odlok, ki govori o delavskih knjižicah, se namreč nanaša na zakon, ki ščiti vse one, ki so nehote brezposelni. Clen 32 zakona št. 245 od dne 29 aprila 1949 namreč pravi: Dolžnost zavarovanja proti brezposelnosti je razširjena na kmetijske delavce, in sicer na one, ki delajo pri tretjih osebah. Ta dolžnost velja za stalne delavce in težake tudi v primeru, če postransko samostojno kmetujejo ali če prejemajo del pridelkov kot plačilo za svoje delo. Tem delavcem bodo izplačane doklade za brezposelne samo takrat, če omenjeni niso med letom opravili najmanj 180 delovnih dni. V to število je treba vključili tudi delo na svojem posestvu in dneve, za katere je bil prizadeti soudeležen pri pridelku.
Očitno je torej, da je treba voditi natančno evidenco nad delom, ki ga opravljajo kmetijski delavci, saj imajo v primeru, da niso opravili 180 delovnih dni in če izpolnjujejo še nekatere druge pogoje, pravico do brezposel-riostne doklade
Čeprav, kot smo že v začetku omenili, ta odlok na našem področju nima večje teže, pa je vseeno potrebno, dg kmetovalci vedo, da mora imeti kmetijski delavec svojo delavsko knjižico, Ce bi kmetovalec najel delaven brez delavske knjižice, zapade precej hudi denarni kazni Kmetovalci, ki bi glede tega želeli imeti natančnejša pojasnila, naj se zglasijo na Kmečki zvezi oz. Zvezi malih posestnikov v Ul. Geeppa 9, kjer jim bodo z veseljem podrobno raztolmačili vso zadevo.
Nova ladja na progi Trst - Fusan
Tržaški Lloyd sporoča, da bo v začetku novembra odplula iz Trsta proti južnoko-rejskemu pristanišču Fusanu motorna ladja «Isarco». S tem bo Tržaški Lloyd v praksi ustanovil redno pomorsko progo proti temu pristanišču, saj je pred nekaj dnevi odplula iz. Trsta na isti progi ladja »Cellina«. Pričakuje se, da bo tudi ladja «Isarco» zapustila Jadransko morje s pomembnim tovorom, ki ga bo vkrcala v Trstu in Benetkah. Napovedali so že pomembne po šiljke avstrijskega papirja in magnezita, železne izdelke za Madras in tkanine ter razno blago za Fusan,
Tržaška pomorska družba je že sporočila, da bo v začet; ku decembra odplula na isti progi neka nova ladja, g tem bodo Trst in ostala jadranska pristanišča dobila novo redno pomorsko zvezo z Daljnim vzhodom, ki je toliko pomembnejša, v kolikor izvira tovor izključno iz jadranskih pristanišč.
*»
Prisebnost šoferja preprečila hujšo nesrečo
Ko je 30-lelni Ennlio Babici od Sv. M.M. Sp. pognal fi-lobus s postajališču na Ober-dankovem trgu. je opazil, da je neka ženica tik pred njim šla čez cesto. Sofei je takoj zavrl vozilo, medtem ko se ie ženska prestrašila in hotela stopiti hilreje, Pr> tem pa se je spotaknila in padla ter se udarila v obraz, zaradi Časar so jo morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico Po nudeni zdravniški pomoči so žensko, ki so jo identificirali za 67-letno Ano Marinčič por. Zacchigna iz Ul Mo-lin a vento, odslovili in ji priporočili nekaj dni počitka.
in o kaki finančni avtonomiji ni bilo niti govora več.
Kljub temu pa so bili podatki conskega proračuna še vedno zelo zanimivi, saj so italijanski funkcionarji ZVU in kasneje vladni generalni komisar objavljali podatke o skupnih dohodkih in izdatkih, tako, da si je bilo mogoče u-stvariti splošno' sliko o stanju tržaških financ. Takoj prvo leto, ko je vladni generalni komisar prevzel upravo tržaškega področja, ni veg objavil podatkov o dohodkin tržaškega ozemlja, tako da vemo le, da so v finančnem letu 1954-55 znašali izdatki 33 milijard 221 milijonov lir in v finančnem letu 1955-56 pa 33 milijard 970 milijonov. Za finančno leto 1956-57 pa vladni generalni komisariat ni vez sklical uradne tiskovne konference, na kateri bi obrazložili vsaj strukturo izdatkov temveč so samo na zahtevo tiska uradno sporočili, da se je izpremenil« struktura proračuna in da bodo predviueni izdatki dosegli 22 milijard lir.
V oči bode izredna »sramežljivost« uradnih krogov glede podatkov o dohodkih tržaškega proračuna. Tako zadržanje lahko obrazložimo samo z dejstvom, da tržaški conski proračun že dolgo časa ni vec pasiven, temveč krepko aktiven. Tako smo že navedli podatke za pretekla leta, ko so iz proračuna izdali kar tri milijarde manj, kot so prejeli, medtem ko za letošnje finančno leto predvideva znani strokovnjak za tržaška vprašanja Diego De Castro, da bo ta presežek dosegel kar približno osem milijard lir.
Ta sredstva se stekajo v splošni italijanski proračun, kar pomeni, da je italijanska država s Trstom to vsoto praktično zaslužila in .kar tudi govori, da bi deželna avtonomna uprava, odnosno pokrajinska avtonomija v okviru te uprave predstavljala za Trst tudi s finančne plati pomemben napredek.
Ti podatki pa so zelo značilni tudi z druge plati. Mnogo se namreč govori o velikem deficitu tržaške in okoliških občin ter pokrajinske uprave in da mora kr.ti te primanjkljaje država s posebnimi prispevki. Ta sredstva so že vračunana v conskem proračunu, kjer je predvidena posebna postavka za kritje primanjkljajev občinskih in crugih lokalnih ustanov. Kljub tem visokim prispevkom pa je conski proračun zelo aktiven in bi torej lahko iz teh sredstev nakazali znatni) večje vsote za izboljšanje delovanja občinskih in sorodnih ustanov ter za razna javna dela in druga splošno koristne pobuda.
Iz zgoraj omenjene vesti a-gencije »Giulia« je razvidno, da tudi tokrat ne nameravajo objaviti proračunskih postavk v celoti in torej točno razčlenjenih dohodkov in prav tako razčlenjenih postavk izdatkov. Kale, da ne nameravajo objaviti niti vseh postavk izdatkov, temveč samo nekatere postavke izdatkov za javna dela.
Agencija na primer že navaja nekatere postavke in o-menja, da bodo za javna dela izdali približno osem milijard litr Približno milijardo in pol bodo porabili^ za gradnjo stanovanjskih hiš: 700 milijonov za hiše IACP, 460 milijonov za hiše za e/ule in 350 milijonov za gradnje v okviru načrta « AI d i s i o ». O-koli štiri milijarde bodo izdali za okrepitev pristaniških naprav, pri čemer sta vključeni tudi dve milijardi za pri-
četek gradnje pomola št. VII.
Za SELAD bodo porabili o-krog 550 milijonov lir in za prekvalifikacijske tečaje pa 400 milijonov lir.
Proračuni občinskih uprav in pokrajinske, pa boco prejeli subvencije v isti višini, kot so jih prejeli preteklo leto.
Ti podatki so zelo nepopolni
in zelo malo povedo, ker ni razvidna točna primerjava s	.
stanjem preteklih let. Na prvi | p0,221 ■> m se pritožil, da mu pogled sicer kaže, da bodo Je neznanec predvčerajšnjim izdatki za javna dela nekoli- vdrlIv njegovo omaro v III. ko višji kot v preteklih pro-1 "^stropju ljudskega prenoč,-
članov zapustila vrste civilne policije, potem lahko rečemo, da je sedaj v javnih ustanovah dejansko zaposlenih več uslužbencev kot leta 1954. Poleg tega pa moramo omeniti, da sedanje policijske sile, razen bivših članov civilne policije, niso vključene med javne ustanove. To pomeni, da se je dejanski birokratski a-parat z vladnim komisariatom še povečal in ne zmanjšal.
Znatno pa se je znižalo število zaposlenih delavcev pri SELAD in pri prekvalifika-cijskih tečajih. Oktobra leta 1954 je bilo v teh dveh ustanovah zaposlenih 3.206 oseb, letos oktobra pa jih je bilo zaposlenih samo 1.379, ali skoraj 2.000 manj kot pred tremi leti. Tudi število zaposlenih pomorščakov se je nekoliko znižalo.
Po drugi strani pa se je industrijska proizvodnja znatno zvišala in je dosegla indeks 178,9 v primerjavi s 114,5 meseca oktobra 1954.
V baru ukradli dežni plašč
V nedeljo je 20-letni Orlando Pardubini iz Ul. Molin a vapore prijavil organom javne varnosti, da mu je neznani tat ukradel v -notranjosti bara «Zajc» v Ul. Madon-nina 17.000 lir vreden dežni plašč.
Včeraj pa se je zglasil na
policijskem komisariatu 68-let-ni Vincenzo Colizzi iz Ul.
SNG
v TRSTU
DANES 5. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju,
Jutri, 6. t. m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani ra Opčinah
Naši ljubi otroci
V soboto, 9. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu
KRSTNA PREDSTAVA
Prihodnjo nedeljo
Drama v treh dejanjih Spisal prof. JOSIP TAVČAR Režiser JOŽE BABIC Scenograf JOŽE CESAR Asistent režije HUMBERT KALC Osebe:	Srečko	Dolinar,
učitelj - Rado Nakrst: Katja, njegova žena - Leli Nakrstova; Ludvik, njun sin - Miha Balon: Manja, šivilja, njuna hči Bogdana Bratuzeva: Marta, šolarka, njuna hči - Neda Mijot; Valentin, Katjin brat, delavec -Jožko Lukeš; Franc Veljak. Marijin zaročenec, uradnik - Stane Starešinič.
V nedeljo 10. t. m. ob 16. in ob 20. uri v Avditoriju v Trstu PONOVITEV
Prihodnjo nedeljo
Za vse predstave veljajo gledališki kupom!
Za nedeljsko večerno predstavo veljajo izkaznice «Z».
Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul. Roma 15-11., tel. 31119.
Danes 5. t. m. ob 20. url v Izoli EUGENE O NE1LL
Strast pod bresti
igra v treh dejanjih
računih, vendar bo mogoče izreči dokončno sodbo šele, ko bo vlačni generalni komisariat objavil točnejše podrobne podatke s primerjavo z istimi postavkami v preteklih finančnih letih.
_„«-----
Tudi Mancini podlegel poškodbam
V nedeljo zjutraj je na II. kirurškem oddelku podlegel poškodbam 19-letni Pietro Mancini z Lonjerske ceste, k' se je 1. t. m. zvečer zaletel ž vespo na Trbiški cesti v ezulko Goinovo. ki je še iste-
šča in mu ukradel 5.500 lir.
V obeh primerih je policija uvedla preiskavo.
——«#—
Nezgoda motociklista
Med vožnjo z motornem kolesom je 43-letni Nilo Giugo-vaz iz PadriJ št. 60 včeraj okoli 17.30 v bližini mitmee pri Zavljah nerodno padel na tla in ker se je potolkel, se je moral okoli 21. ure zateči z rešilnim avtom Rdečega kri-žš v bolnišmico.
Moža, ki ima rano nad desnim očesom in razne praske na licu in bradi, so po nudeni zdravniški pomoči odslovili in mu priporočili zdravlje-
tiuda nesreča mladeniča iz Medje vasi
Predvčerajšnjim popoldne se je v bližini Bajte pri Zgoniku pripetila Buda nesreča, katere žrtev je postal 22-let-ni Viktor Peric iz Medje vasi št. 19. Mladenič je z vespo odpeljal strica domov v Sa-lež, a na povratku se je iz do sedaj še napojasnienih razlogov prevrnil in obležal.
V bolnišnici so morali Perica, kateremu so ugotovili globoko rano na desni strani čela, krvavitev, verjetno prebitje lobanje in tudi mažgan ski pretres sprejeti na II. kirurškem oddelku. Ker je njegovo stanje zelo resno, so si zdravniki pridržali prognozo ♦ * •
Na istem oddelku, samo f prognozo okrevanja v 10 ali 18 dneh so v nedeljo zvečer sprejeli tudi 18-letnega Petra Škrka iz Nabrežine — postaja 69-4, ki je ravno tako padel med vožnjo z vespo nedaleč od stanovanja.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru
Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola. Ul. Oriani 2: Pizzul-Cigno-la, Korzo 14; Ravasini, Trg Lt-berta 6; AUa Salute, Ul. Giulia 1- Vernari, Trg Vclmaura 10.
RADIO
TOREK, 5. novembra 1957 1'IISI POSTAJA A
11.30 Orkestra Chacksfield m Syimphonette; 12.00 Predavanje. «Po sledovih zlate dežele Ddr«.
12 10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Zabayna glasba; 13.30 Glasba [o željah; 17.3« Plesna čajanka; 18.00 Glazunov. Koncert v a-molu op. 82 za violino in orkester; 18.20 Orkester Norman Cicutier; 18.30 'Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše:	18.45	Razni samospevi.
19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Odlomki iz francoskih oper; 21.00 VVilliam Shakespeare: «Sen kresne noči«, radijska priredba, po prevodu Otona Zupančiča; igrajo člani radijskega odra, režira gost Balbi-na Baranovič-Battelino, ravnateljica Eksperimentalnega gledališča v Ljubljani; 22.10 Suk. Serenada za	godalni orkester,
22.40 Noč v Benetkah; 23.00 Nokturni.
i n s '( i.
11.40 Operna gla'ba: 13.20 Glasbeni album; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Eugene 0'Neill: »Ana Christie«, igra v 4 dej.
KOPER
Poročila v	itaujaušč^nl:	o.ju
123U. IS 30. 17.30.	19 15, 33.00.
Poročila v	slovenščini:	f -U
13 30.	15.110
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane;
6.15 Jutranja	glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji ko-ledar; 11.00 Otroški kotiček; 11-30 »Rossiniana«; 13.40 Kmetijska univerza: »Pridelovanje dobre krme na travnikih«; 13.50 Torkov operni oder; 14.30 Okno v svet,
14.40 Melodije za vsakogar; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Narodne pesmi iz raznih krajev; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.0° Ritmi in popevke; 17.25 Od melodije do melodije; 18.00 popevke iz revij in filmov: 18.10 Simfonični koncert:	19.00 Havajske melodije; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane.
Sl OVENIJA 327.1 m zrz.l m. 212.4 m
Poročila: a.uu, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, .3.00, 15 00. 17.00. 19 30. 2200
5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Nagrajenci z oddaje »Pokaži, kaj znaš«; 8.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Virtuozi na raznih instrumentih vam igrajo; 10.10 Zabavna glasba; 11.00 Franz Liszt: Kaj slišimo na gorah, simf. pesnitev (porva izvedba v radiu Ljubljana); 11.30 Za dom in žene: 11.45 Pariške in napolitanske melodije; 12.00 Zbori Gustava Ipavca in samospevi Benjamina Ipavca; 12.30 Kmečka univerza y Ing. Franc Ločniškar:	Perutninarstvo in tržna proizvodnja);
12.40 Pavel Sivic:	Medžimorska in kolo (orkester Slovenske filharmonije dirigira Jakov Ci-pci)j
13.15 Igra mladinski tamburaškt orkester »Svoboda« V Bežigrad; 13.30 Pester spored opernih melodij; 1420 Za otroke; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.40 Dva spomina na Lenina; 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Melodije po vašem okusu: 17,45 Glasbeni vrtiljak; 18.00 Športni tednik: 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 20.00 «Zborovska pesem pri nas in !>(> svetu«; I. Narodi sovjetske zemlje; 20.30 Radijska igra — Ivan Cankar: Hlapec Jernej; 21.33 Melodije s filmskega platna.
TI.EVIZI.1A
12.00 Svečanosti ob otvoritvi zasedanja Evropske jeklarske skupnosti; 17.30 Spored za otroke; 20.30 Poročila; 21.00 Glasovi in obrazi sreče; 22.20 Kanada.
KINO
D
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
ga večera med prevozom v | nje v domači oskrbi in nekaj bolnišnico	umrla.	dni	počitka.
Izpred prizivnega sodišča
Obsojenemu pretepaču se ni splačalo vložiti priziv proti prvi obsodbi
Kazen so mu namreč znižali samo za en mesec in bo moral sedeli lelo in pol - Neuspešen priziv Jameljca, obloženega tihotapstva
Junija letos je nekdo telefonsko obvestil agente letečega oddelka kvesture, da se na križišču Videmske ulice z Ul. Pauliana čva močno vinjena človeka neusmiljeno pretepata in se valjata po cestnem	tlaku, zaradi	česar	se
je moral ustaviti ves promet motornih vozil, Dežurni agenti so	se	nemudoma	usedli	v
avto	in	zdrveli na	označeni
kraj	in	tu so ugotovili,	da
se pijanca še vedno valjata po tleh.
Seveda so Se agenti javne varnosti takoj vmešali, a namesto da bi dosegli mir, se je eden od pretepačev, ih sicer 30-letni Lutgi Cutri iz Ul. S. Davis pognal proti a-gentu Tondulu in ga tako neusmiljeno brcnil, da ga je skoraj spravil »knock out«.
Agenta je s tem izločil ker mu je povzročil tako poškodbo, du se j| moral zdraviti o-koli 30 dni. Izločiti pa ni mogel drugih in ti so ga s silo spravili v policijski avto. kamor so naložili tudi drugega pretepača Erminia Gardino iz Ul. Gozzi. Ta je bil tako stolčen, da se ni niti premaknil. Nasprotno pa Cutri ni hotel mirovati in ni bilo dovolj, da je tudi druge a-gente obrcal in jih tolkel, temvej jih je celo začel žaliti in jim grozil, da bodo za njegovo aretacijo še drago plačali.
Plačal pa je, in to še precej drago, Cutri osebno, ko se je moral avgusta letos zagovarjati pred sodiščem. Obtožen je bil odpora do policijskih agentov, žalitve mož postave, povzročitve telesnih poškodb agentu Tondatu in pijanosti. Nasprotno pa je bil Gardino obtožen le odpora do agentov in pijanosti. Prve obtožbe so ga oprostili, ker 1 oblačila.
se je izkazalo, da se je samo na sprejemnem oddelku bolnišnice, kamor so ga odpeljali, skušal rešiti štiska policistov, ki so ga držali, ko mu je zdravnik razkuieval rane in praske, medtem ko so ga za p.janost obsodili na 30 dni pripora.
Cutri pa je po prečitanj.i razsodbe napravil račun in u-videl, da se mu dejanje ni izplačalo: sodišče ga je namreč obsodilo no leto dni in 7 mesecev zapora ter na 10 tisoč lir denarne kazn.. Proti tej obsodbi je takoj viožil pritožbo, katero so sedaj obravnavali pred prizivnim sodiščem. Če se mu je izplačalo alr ne, bo sam vedel, dejstvo je, da so mu zn.žali celotno kazen le za mesece dni, kar pomeni, da bo moral vseeno ostati še poldrugo leto za zamreženimi okni koronejskih zaporov.
Preds:; Miele, tož.; Castel-lano, zapisn,; Cilla, obramba: odv. Morgera.
* * *
Pred istim sodiščem so obravnaval. tudi priziv 27-letne-ga Humberta Marušiča iz Ja-melj št. 31, katerega je go-riško sodišče novembru lani obsodilo zaradi tihotapstva 3 kg in 840 gramov cigaret vrste «Morava», »Planica« in «Biljana» na 110.000 lir globe.
Sedaj pa mož ni dosegel ničesar, ker so mu tržaški prizivni sodniki v celoti potrdili prvotno razsodbo, vključno zaplembo cigaret tihotapskega izvora.
Marušiča je moral nekdo izdati karabinjerjem, ki so napravili pri njem doma preiskavo. Mož je izjavil, da mu je cigarete dal neki Berto iz Opatjega sela v zameno za
Januarja letos sta se morala zagovarjati pred kazenskim sodiščem dva ezula, in sicer 18-letni Pietro Degrassi iz Ul. Ghiberti in 49-letni Pietro For. nasaro iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. Oba sta bila obtožena tatvine, in sicer Degrassi, ker je junija 1955. leta ukradel po Forna-sarjevem nagovarjanju 30 kg kosov svinca, ki- so bili „prišiti na ribiški mreži, Forna-saro pa, da je ukradel Gucr-rinu Talluriju 2 kg težko vrv s svincem in kasneje še barometer, ki ga je Dante Viezzoli imel na svoji motorni jadrnici.
Sodniki so tedaj prekinili ppstopek proti mladoletnemu Degrassiju, ker ni bil v času dejanja zmožen mišljenja in hotenja, medtem ko so For-nasara obsodili na 2 leti zaporne in na 19.500 lir denarne kazni.
Na prizivu pa je Fornasaro dosegel delno znižanje tako zaporne kot denarne "kazni, vendar mu je vseeno ostalo poldrugo leto in 15 dni ječe in 14.500 lir globe.
— «»
Zastrupitev s plinom
40-letni Karel Zaintl iz Car. duceijeve ulice št. 10 je ponoči med nedeljo in ponedeljkom spremil svojo 34-letno ženo Elso Szakacs v bolnišnico, kjer jo je moral pustiti pod nadzorstvom zdravnikov, ki so si pridržali prognozo. Zenski so namreč ugotovili hudo zastrupitev z gorilnim plinom.
Zaintl je izjavil, da je ob povratk-u domov našel ženo ie v resnem stanju, vendar ni mogel reči ali gre za nesrečo ali poskus samomora. Je pa mnenja, da je poskus samomora najbolj verjeten.
Excelsior. 15.00; »Princ in plesalka«, Marilyn Monroe in Lau-rence Olivier.
Fenice. 15.00:	«OgenJ	v podpa-
lubju«, R. Hayworth, R. Mit-chum.
Naziooale. 16.00: »Zenska, ki prihaja z morja«, S. Milo, V. De Sica in Peter Lynn. Superclnema.	16.00:	»Navihana
Marlsa«, M.	Allasio, R. Salva-
tori, E. Manni.
Filodrammatico. 16.00:	»Trikrat
ženske«, S. Koščina, Nino Manfredi.
Grattacielo. 15.00: «Cajarna pri avgustovi luni«, M, Bra-ndo, G. Ford. Techrvicolor.
Supercinema.	16.00;	»Povratek
Joe Dakota«, J. Mahoney, tecn-nicolor.
Arcobaleno. 14.30: «Sorvce bo zopet vzšlo«, T. Power, A. Gard-ner, Mel Ferrer.
Astra Rojan. 16.00: »Susanna tutta panna«, M. Allasio.
Capltol. 16.00: »Bab,ca Sabella«. Tina Pica, R. Salvatori, S. Koščina.
Cristalio. 16.00:	»Krasna ljube-
zen«. Gary Graint In Deborah Kerr.
Alamuda. 16.00: »Mučenje s puščico«, Red S eiger, S. Montiel, R. Meeker.
Aldebaran. 16.00: «Okno nasproti«, B. Bardot, R. Pellegri-n. Arlston. 16.00:	»Kruh, ljubezen
in...», S. Loren, V. De Sica, A. Clfariello, T. Pica, L. Padovant. Armcnia 15.00: »V vrtiineu valčka«, D. Priče in J. Preville. Nov varietč,
Aurora. 16.30: «Arianna», A. Hepburn, G. Cooper in M. Che-valier.
Garibaldi. 15.30: »Sončni otok«. Cinema-:cope. Technicolor. J-Mason, J. Fontaine, Collins, Ideale. 16.00: »Počitnice v Parizu«, E. Constantlne, D. Godet, J. Dynam.
Impero. 16.30: »Arian-na«, A. Hep burn, G. Cooper ln M. Che-valier.
Itatia. 16.00: «Raztrgana obleka«, J. Chandler.
Moderno. 17.00:	«Riihard III.*,
Lau-rence Oliver.
San Marco. 16.00: »Tri ure z* umor«, Dana Andrevvs, Donna Reed.
Savona. 15.00: »Pariš Palače hotel«, C. Boyer, F. Arnou-1, R-
Kisso.
Viule. 16.00: »Medplanetarna vojna«, P. Graves in B. Bestar. Vltt. Venetu. 16.00; «Grof M»x»> A. Sordi, V. De Sica, A. Ver-non, Tina Pica.
Belvedcre. 15.30: «Pečat nasilneža«, Y. De Carlo, R. Calhoun. Marconi. 15.00: »Guendalina«, J-Sassard, R. Mattioli, S. Koščina, R. Vallone.
Mamimo. 16.00: »Daljna obzoirja«, Alan Ladd, V. Mayo, E-0’Brien,
Novo cine. 15.30: »Pustolovščine kapitana Hornblovverja«.
Odeon. 16.00:	»Ljubezen velike
kraljice«, Techn. H. Schneider. Radiu. 16.00; «La Passionaria«, Pedro Arinendariz, Maria Feli*-Secolo. 16,00: »Tudi junaki Jočejo«, W. Holden, D. Kerr. Skedenj, 18.00; »Moja sestra Evelina«.
OB SEDANJEM REDNEM ZASEDANJU
ovornost FAO
do nerazvitih dežel
V soboto se je začelo IX. zasedanje konference organi-zacije za poljedelstvo in prehrano (FAO) v okviru Združenih narodov. Konferenca i-ma namen proučiti situacijo v svetovnem poljedelstvu na temelju poročil o stanju poljedelstva in prehrane v svetu za dobo zadnjih dveh let- Na tej konferenci bo treba tudi določiti stališče organizacije glede posameznih Predlogov o razširitvi njene dejavnosti na nekatera nova Področja kot je na primer glede uporabe jedrske energije v poljedelstvu in podobno.
Po dosedanjih poročilih na konferenci se opaža nekaj Pojavov, ki so zelo povoljni. 'n sicer to, da se pridelek Poljedelstva hitreje veča kot se pa množi število prebival-s*va v svetu. Kljub temu pa se v razvoju svetovnega poljedelstva opaža pojav, ki težko prizadeva predvsem dežele, ki so izrazito poljedelskega značaja, Ker so te dežele povečini ekonomsko slabše razvite, bi tendence, k' vladajo v organizaciji, o-oemogočile njihov hitrejši gospodarski razvoj in spra-v'le v nevarnost celo njiho-ve dosedanje uspehe. Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da se celo pri ne-Zhaitnem	naraščanju polje-
delske proizvodnje pojavljalo nepremostljive težkoče v Realizaciji te proizvodnje. Poljedelska proizvodnja se v svetu že nekaj let drži za en odstotek	nad naraščanjem
Prebivalstva. To je pozitivno. Neenakomernost v razvoju Poljedelske proizvodnje pa -je taka. da je poljede’sk.a pro-'zvodnja — računana po posameznem prebivalcu — v hekaterih velikih še nerazvitih področjih še vedno pod Predvojno ravnijo. Težikoče v realizaciji poljedelskih pridelkov pa se izražajo v mno-Eo manjšem obsegu medna-Jodne trgovine s poljedelski-pridelki, seveda • če tega Primerjamo s celotno mednarodno trgovino. To pa je Privedlo do zmanjšanja deleča pretežno poljedelskih de-zel v cei0tni mednarodni trgovini.
zroki teh tendenc naj bi .i v spremembi strukture.
, aradi številnih sprememb v 'Pdustrijski terminologiji je danes potrebno manj suro-Vln, ker se namesto klasičnih sUrovin uporabljajo umetne ®urovine. Poleg tega se prehrambeno blago odlikuje po Sv°ji veliki neelastičnosti v Povpraševanju. Posebno ko ®re za masovno prehrambe-n° blago. Potemtakem razdoroma visoka ekonomska javnost v svetu ni imela za Posledico tudi ustrezno . pove-®hje povpraševanja po po-.J^delskih proizvodih. To pa ena plat problema, ki i-prav gotovo močan vpliv a raven povpraševanja po Poljedelskih proizvodih. Ven-Vir Pa ne moremo zanikati,
* nimajo glede tega močan P*‘v tudi posledice določe-
* Politike podpiranja polje-olstva, kar se izvaja pred-s*n' v industrijsko razvitih
^oželah. zato da bi se do-■ogla čim večja stopnja ne-
nacionalnih rezerv prehrambenega blaga iz teh viškov pa bi vneslo določeno ravnotežje v gospodarstvu teh dežel, to se pravi v gospodarstva, kd so močno občutljiva za vsako spremembo na svetovnem tržišču.
Sedanje zasedanje FAO bo torej moralo najti ustrezno obliko za mednarodno sodelovanje, da bi se z njim odstranile nepovoljne posledice, ki se v nezadostno razvitih deželah pojavljajo zaradi stihijskih sprememb v svetovnem gospodarstvu.
M. H.
s.
Nekdaj slovita pevka in plesalka Josephine Baker je v Franciji kupila neko staro graščino in Jo preuredila v razkošno stanovanje, kjer živi z osmimi otroki različnih ras, ki Jih
je posinovila
l
GIUSEPPE Dl VITTORIO
Italijansko delovno ljudstvo je z njegovo smrtjo izgubilo enega svojih na j več jih in najboljših voditeljev
V nedeljo je nenadoma zadet od kapi umrl v Lecco generalni tajnik italijanske delavske zbornice (CGIL) in ljudski poslanec Giuseppe di Vittorio, ki je prišel v Lec-co na otvoritev tamkajšnjega sedeža sindikalne organizacije CGIL.
Di Vittorio je bil velika o-sebnost v italijanski in mednarodni antifašistični borbi in javnem in političnem življenju. In tudi njegovi politični nasprotniki mu priznavajo delež, ki ga je dal v borbi proti fašizmu za eman ci-pacijo italijanskega delov nega ljudstva. Riodil se je v kraju Cerignola (Foggia) 11. avgusta pred 65 leti kot o-otrok delavske družine. Ko mu je bilo komaj g let, mu je umrl oče, zato je moral zapustiti osnovno šolo in se že lotiti dela. Ze z. 12. letom se je vpisal v sindikat polj-
llllllllllllllllllllllllllltlllinillllllllMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII|||||||||||||t|||||||||||||||||||IIIlll|||||||||||||||||||||||||ll||||||||||||||||||||||||llllllllllinillllllllllllllMIIIIHI||||||||||t||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
OD PRETEKLE NEDELJE KROŽI ŠE cSPUTNIK 11»
Na drugem	umet
tudi poskusni
Tehta 508,3 kg in napravi pot okrog Zemlje v 1 uri 43 minutah
te avtarkije. To politi-
kakš;
ko spremljajo neke vrste pro-^kcicnističtii ukrepi posa-r^eznih vlaa. Skozi vso to Politiko se prepletajo tudi opnoolistični elementi v siribuciji in predelovanju
Poljedelskih proizvodov, kar ^rivede do relativno visokih r-a njihovih notranjih rzi.šcih. Dokaz:	raven	cen
_ rehrambenemu blagu v sko-
raj
lah
vseh bolj razvitih deže-stalno narašča, pa čeprav
ha
ne poljedelskih proizvodov p1 svetovnem tržišču padajo. ^r»izvajale, torej dobe komaj holovico od tega, kar izku-za njihove pridelke di-s ribucijska mreža.
ž»
Te
tendence so se kazale
2 tedai. ko se je industrij-j a Proizvodnja naglo veča-v takih pogojih se je rcepje tržišča poljedelskih Pridelkov moralo nujno ne-sativn0 odražati na gospodar-
ski ■
razvoj nerazvitih dežel.
Kako Izboljšati stanje v
erazvitih deželah? Ko se je
®dnarodn,a organizacija za
Poljedelstvo in prehrano
^Q) znašla pred temi dej-
ioč'’ 'e ™ mogla otresti do-
Cenih odgovornosti nuspro-
1 herazvitim deželam. FAO
* ihtela dve možnosti, da bi
PljvaLa na |agl0 stanje: prva
"zno«t je možnost uporabe
®kov poljedelskih pridelkov
.*■ račun celotnega gospodarske
Pa
^varjenje nacionalnih re-sL‘rv. Uporaba viškov za gozdarski razvoj naj bi kri-a dodatno povpraševanje, ki j® nastalo zaradi hitrejšega ■ :mPa gospodarskega razvo-v nerazvitih deželah. To '■ Pravi tistega povpraševa-,'Ja' ki ga le dežele ne mo-
š»i°. kriti
Hnjem z
him
Uvozom«. Uslvnrjanje
Sa razvoja, druga možnost je uporaba teh viškov za
z ustreznim nara-u	lastne	proizvodnje
* morebitnim »normal-
Od v -raj zjutraj kroži že drugi umetni satelit okrog na še Zemlje, Tudi tega so mesec dni po prvem umetnem satelitu izstrelili Rusi preteklo nedeljo 3. novembra ob 6.45. Na tem drugem umetnem satelitu, ki je težak nad 500 kg, se nahaja tudi poskusni pes Damka.
Telegrafska agencija Sovjetske zveze »Tass«, je objavila naslednje sporočilo:
«V skladu s programom mednarodnega geofizikalnega leta, ki zadeva proučevanje višjih plasti atmosfere in pogoje življenja v vsemirskem p -ostoru, so 3. novembra izstrelili v ZSSR drugi umetni satelit naše Zemlje.
Ta drugi umetni satelit, zgrajen v ZSSR, sestavlja poslednji del rakete. Na satelitu so naprave za proučevanje sončnega izžarevanja na področju ultrakratkih valov, naprava za proučevanje kozmičnih žarkov, temperature,' pritiska in rentgenskega izžarevanja. Satelit vsebuje še celico, ki je neprodušno zaprta in v kateri se nahajajo:	pes
»Lajka«, naprava za zrak, rezerve hrane in naprave za proučevanje obnašanja živali v vsemirskem prostoru ter končne naprav^ za prenos doseženih znanstvenih podatkov na Zemljo; dve oddajni radijski postaji s frekvencama 40.002 megaherca in 20.005 megaher-cov (7.5 n in 15 m valovne dolžine). Satelit vsebuje še potrebne vire električne energije Celotna teža satelita in psa je 508.3 kg.
Na temelju podatkov iz o-pazovanja so satelitu dali začetno hitrost 8000 m na sekundo. Po računih, ki so jih preverili in točno ugotovili tudi po neposrednem opazovanju, se satelit oddalji od površine naše Zemlje nad 1500 km. Satelit napravi pot o-krog naše Zemlje v približno 1 uri in 42 minutah. Cez ekvator leti v kotu približno 65 stopinj
Po ppdatkih. ki jih prenašajo merilne naprave na satelitu je delovanie vseh znanstvenih instrumentov in kontrola nad življenjem psa povsem normalna.
Znaki radiooddajne postaje na frekvenci 20.005 megaher-cov so telegrafske oddaje, ki trajajo 0.3 sekunde, s prav tako dolgim presledkom med e-no ;n drugo oddajo. Radiood-dajnik na frekvenci 40.002 me-gahercoy, oddaja nepretrgan znak.
Z uspehom kronana izstrelitev drugeg- umetnega satelita naše Zemlje, ki vsebuje znanstvene naprave in poskusno žival, omogoča znanstvenikom razširitev proučevanja kozmičnega prostora in gornjih plasti atmosiere. S tt.n bodo postali človeku bolj dostopni procesi naravnih pojavov, ki nastajajo v vsemirju.
Osebje Zavoda za znanstvena raziskovanja in njegovih uradov, proučevalci, kakor tudi osebje industrijskih naprav, kjer so izdelali drugi umetni satelit naše Zemlje, posvečajo
aHiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiijHiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiuiHniiiiiiinni
VLADIMIR
t	*	i*E
Sovjetski olimpijski prvak v vztrajnostnem teku na 5000 in 10.000 m, Vladimir Kuts, ki je
■nagal Zatopka. Kar mu ni u-spelo v Bukarešti, je dosegei naslednje leto v Bernu, kjer
premagal prejšnjega svetovne- je še znižal Zatopkov svetovni
ga prvaka. Ceha Umila Zatopka, se Je rodil 1. maja 1927 v neki majhni ukrajinski vasi. V mladih letih se Je najraje pe čal z boKsom, pozneje pa je v mornarici poskusil s tekom in leta 1950 premagal v Leningradu na progi 5000 m vse tekme ce. Od lakrat je v stalnem vzponu. V Bukarešti Je leta 1953 malo manjkalo, da ni pre-
rekord. Do sedaj Je še vedno redno premagal vsakega tekmeca ki ie znižal njegov re kord.
V Moskvi ima hišo, kjer živi s svojo zeno in osemletnim sinom Jurijem. Zaradi motenj v črevesju mora st:'no držat1 dieto in tudi vodo pije vedno iz termovke, ker ne sme biti prehladna.
to izstrelitev 40. obletnici velike oktobrdke socialistične revolucije.«
Prof. Blagonravov, član A-kademije znanosti, je s tem v zvetzi dal po moskovskem radiu nekatere izjave:
«Vsi se bodo zanimali za u-sedo vsemirskegu potnika. Obstoj psa je zajamčen. Žival dobiva umetno hrano in ima na sebi nekatere naprave, ki registrirajo njegovo dihanje, del<,jan.,e srca	in	piitisk	v o-
žilju.	Podatke	o	tem, ki jih
bomo	dobili na	ta	način,	bodo
velike vrednosti za fiziologe in nas bodo približali uresničenju medplanetarnih poletov. Pes je ie izvršil nekatere polete na raketah; poleg tega je bil še posebno izvež-bun v pogojih, ki so podobni onim, ki se v njih nahaja sedaj.«
Ko so ga vp -ašali glede verjetne	«življenjske	dobe«	dru-
gega umetnega satelita, je a-kademik odgovoril; eZe prvi umetni satelit je pokazal, da mu je usojeno dolgo življenje. Sedaj moremo reči, da je glede tega krožna pot evelikega sputnika» 31 bolj ugodna.« Ko .ie akademik poudaril znatno tažo drugega umetnega satelita, je dejal: »Spominjam se, da so se vsi, zlasti v ZDA zelo čudili, ko so zvedeli za težo prvega satelita. Teža drugega .atelita bo vzbudila še večje začudenje. Z našo obljubo o našem izredno aktivnem sodelovanju v mednarodnem geofizikalnem letu — je zaključil profesor Blagonravov — smo mi Rus i v znatni meri presegli vse druge dežele.»
»Tass« je dala še naslednje podatke o drugem umetnem satelitu: Le-ta napravi krožno pot okrog naše Zemlje v 103 minutah in 7/10, to je 7 minut in 30 sekund več kot prvi satelit. Njegova začetna hitrost je bila večja od hitrosti prvega satelita in njegova krožna pot je večja. Od Zemlje se oddalji največ 1700 km. Pes, ki je na satelitu, se je do sedaj zadržal mirno in njegovo splošno stanje je zadovoljivo. Drugi umetni satelit je bil zgrajen tako. da more o-stati v zraku daljšo dobo.
Profesor Boris Ukarhin pa je dejal, da bo moč novi u-metni satelit mnogo laže opaziti s prostim očesom in to zato, ker je večji in ker ga bo moč opazovati od 7 do 12 minut (seveda vedno ob u-godnih vremenskih pogojih).
Izstrelitev drugega umetnega satelita je napravila v vsem svetu ogromen vtis. Dr. Fred C. Whipple, šef astrofi-zične opazovalnice v Cambridgeu (Ma-ssachussets v ZDA) je izjavil, da pomeni izstrelitev drugega umetnega satelita z znanstvenega gledišča vsaj šestkrat večje uresničenje v p-imeri z izstrelitvijo prvega umetnega satelita Dodai je še. da je izstrelitev nad pol tone težkega satelita nujno povezana z odkritjem neke nove vrste goriva.
Tudi dejstvo, da se na drugem umetnem satelitu nahaja poskusni pes, ni ostalo brez odmeva. V znanstvenih krogih domnevajo, da so si sovjetski znanstveniki ve.jetno izmislili neko napravo, s katero naj bi omogočili Dam-ki vrnitev na našo Zemljo. Nekateri drugi znanstveniki pc se pojavljnjo s še bolj drznimi hipotezami in domnevajo, da je drugi umetni satelit zgrajen tako, da se bo mogel vrniti nepoškodovan na našo Zemljo.
Tudi glede oblike tega novega satelita se med znanstveniki postavljajo razne domne-
ve, Prevladuje pa mnenje, da to pot ne gre za satelit v ob-'iiki krogle, ampak da gre za -atelit v obliki rakete, ki naj bi imela -udi oddelek za psa.
Vest o izstrelitvi drugega u-metnega satelita je dvignila mnogo prahu tudi med člani raznih združenj za zaščito živali, ki so poslali številna protestna pisma. Takih protestnih pisem je mnogo zlasti v Angliji in ZDA. '
960 milijonov km na uro z vsemirsko ladjo
V prostorni krogli počasi rotira obnoč. V obroču hodijo, delajo ali pa počivajo ljudje. Centrifugalna sila jih «lepi» ob stene in tla obroča, kot «lepi» sila težnosti nas ob zemljo. Vse to pa drvi s hitrostjo 160.000 km na
sekundo ali 960.000.000 km na uno. Krogla napravi neverjeten zavoj, radij samo 20 m in to pri polni hitrosti. Ljudi bi morala vreči iz zavoja strašna sila 3000 bilijonov kilogramov. Vendar se nič ne zgodi, ljudje delajo mirno naiprej. V notranjosti krogle zakoni vztrajnosti, mase in pospeškov nimajo več zveze z zunanjostjo.
Tako si zamišlja ameriška revija «Mechanic Illustrated« rešitev poletov v vsemirje, kjer ni glavni problem hitrost samo, ampak sprememba hitrosti in smeri. Obvladati te sile. to so sanje tistih, ki želijo premagati težo s tem, da bi kratko malo izolirali večji ali manjši prostor od zemeljske težnosti. Kaikor navaja ta revija, proučuje v Ameriki 14 skupin znanstvenikov probleme gravitacije in upajo, da jo bodo lahko nekoč »vključili« ali pa »izključili« kot sedaj električni tok.
»kih delavcev in le leto poz. neje bil izvoljen za predstav, nika mladih delavcev v krajevni sindikalni svet. S 13. letom j« bil že član izvršnega odbora Zveze kmetskih delavcev, s 15. letom pa je ustanovil prvi Socialistični mladinski krožek.
L*ta 1910 je Di Vittorio postal tajnik Zveze socialistične mladine za pokrajino Puglie, leta 1914 pa v Bariju organiziral in vodil «rdeči teden«, ki je strnil italijanske delavce te pokrajine v stavko za obrambo demokratičnih svoboščin. Ob tej priliki so ga aretirali in Di Vittorio je moral prvič v izgnanstvo. Umaknil se je v Švico, kjer se je posvetil ze-lo intenzivnemu študiju in predvsem podrobnemu proučevanju marksizma, ne da br pri tem zanemarjal splošno izobrazbo. Ob vstopu I-taliije v vojno leta 1915 se je Di Vittorio vrnil v domovino in bil takoj poklican pod orožje. Boril se je tudi v naših krajih, na Krasu im v Trentu, kjer je bil ranjen. Ker so ga tedanje oblasti smatrale z.a nevarnega, so ga kljub temu, da je bil ranjen, internirale ti Sicilijo, nato prepeljale na Sard.nijo in končno v Libijo, kjer je o-stal poldrugo leto.
Po končani prvi svetovni vic,j n i se je Di Vittorio vrnil med svoje kmečke delavce, in sicer najprej kot tajnik sindikatov v svojem rojstnem kraju, nato v istem položaju v Bari. Ko je fašizem začel kazati svojo podobo, se je kmečki proletariat južne Italije fašističnemu terorju postavil po robu in prišlo je do številnih spopadov tudi v mnogih južnih krajih Italije. Februarja 1920 so fašisti hoteli napasti tudi sedež sindikatov CGIL v Bariju in drugod. Fašistični teror se je stopnjeval im 2. iunija je i-talijanska delavska zbornica proglasila stavko za vse področje Barija. To stavkjo je vodil Giuseppe Di Vittorio. V februarju naslednjega leta so oblasti Di Vittoria aretirale in odgovor demokratičnih množic je bil ta, da so ga v maju predložili za kandidata pri državnozbornih volitvah. Fašisti sp skušali to pr prečiti s tem, da so v Cerignoli pobili 12 delavcev, 'ki so se postavili na stran D, Vittoria. Toda Di Vittorio je bil kljub temu na volitvah izvoljen im izpuščen iz zapora.
Leta 1924 je Di Vittorio s skupino sindikalnih voditeljev vstopil v Komunistično partijo Italije, kamor je privedel s seboj večino tedanjih
iiimiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiliitiitiiiliiiiililliliiitllliillilMililiillitliiiliiiiiiiiiiiiiiililiiiiiilliiiliilltliitliiiiiliniiililli
OB 40. OBLETNICI	OKTOBR
OSIVEL JE IHTEL
STAR VOJAK KAKOR OTROK
Ko se je gromoviti aplavz polegel, je Lenin zopet spregovoril;
»Predlagamo, da kongres potrdi to deklaracijo. (Gre za »Deklaracijo ljudstvom in vladam vseh vojskujočih se narodov«).
«Obračamo se na vlade in na ljudstva, kajti deklaraciie k' bi bila naslovljena samo na ljudstva vojskujočih se dežel, hi sklenitev miru lahko zavlekla. Mirovne pogoje, ki bo-ao sestavljeni med premirjem, bo potrdila ustavodajna skupščina. Trimesečno premirje določamo zato, ker želimo dati ljudstvu kolikor je mogoče dališt počitek po tei krvavi moritvi in zadosti časa. da si izvoli svoje predstavnike. Ta mirovna ponudba bo naletela pri imperialističnih vladah na odpor — v tem pogledu si ne delamo utvar. Toda upamo, da bo kmalu izbruhnila revolucija v vseh teh vojskujočih se deželah; zato se obračamo predvsem na delavce Francije, Anglije in Nemčije .. .»
«Revolucija 6. in 7. novembra,« je končal, «je začela obdobje socialne revolucije .. . Delhvsko gibanje bo v imenu miru in socializma zmagalo in izpolnilo svoje poslanstvo . . .#
V vsem tem je bilo nekaj mirnega in mogočnega, kar ie seglo v človeške duše. Razumljivo je bilo, zakaj so ljudje verjeli Leninovim besedam.
Z dviganjem rok so hitrn odločili, da smejo stavljati predloge samo Predstavniki političnih strank in da ne smejo govoriti več kot pet najst minut.
Prvi je govoril Karelin v i-menu levih eserjev «Naša stranka ni imela priložnosti, da bi predlagala popravke k besedilu deklaracije; to je zasebni dokument boljševikov. Toda glasovali bomo zanjo, ker soglašamo z njenim duhom . . .»
V imenu lniernacionalistič-nih socialnih demokratov je govoril Kramarov, dolg, pove
šenih ramen, kratkoviden — kot ustvarjen za notornega klovna opozicije. »Samo vlada, k1 bi bila sestavljena iz vseh socialističnih strank,« je dejal, »bi imela zadosti avtoritete /s tako važmo akcijo.# Ce bo u-stvarjena socialistična koalici ja bo njegova stranka podpirala celotni program; če ne. samo del programa. Kar se tiče deklaracije, se intemacio-nalisti popolnoma strinjajo r njenimi glavnimi točkami . ..
Nato so se drug za drugim, med rastočim navdušenjem, vrstili govorniki; ukrajinsk < socialna demokracija — se strinja; litovska socialna demokracija — se strinja; ljudski socialisti — se strinjajo; poljska socialna demokracija —se strinja; poljski socialisti — se strinjajo, toda raje bi imeli socialistično koalicijo' letska socialna demokracija sc strinja .. , Nekaj se je vnelo v vseh teh ljudeh. Nekdo je govoril o »prihajajoči svetovni revoluciji, katere prednja straža smo«; drugi o «novi dobi bratstva, ko bodo vsi narodi postali velika družina . . .» Nekdo pa je zahteval besedo. »Tu je protislovje.« je dejal »Najprej ponudite mir brez aneksij in vojnih odškodnin, nato pa pravite, da boste pretehtali vse mirovne ponudb' Pretehtati pomeni sprejeti . ..«
Lenin je skočil pokonci. »Zahtevamo pravičen mir, toda ne bojimo se revolucionarne vojne . , . Imperialistične vlado verjetno ne bodo hotele odgovoriti na naj poziv, toda mi ne bomo stavili ultimata, na katerega bo lahko reči ne.
Predvsem hočemo končati vojno .,.»
Točno ob 10.35 je Kamenev pozval, naj vsi, ki so za deklaracijo, dvignejo roke. F,n delegat si je upal dvigniti roko kot nasprotnik, toda nenadno ostro negodovanje okoli njega ga je pripravilo do tega, da jo je spustil... Soglasno.
Nenadoma pa smo se sprl-čo vseobče podneti dvignili in skupno smo peli 'internacionalo, ki je naraščala v enakomernem unisonu. Osivel star vojak je ihtel kakor otrok. A-leksandra Kolontaj si je solze hitro otrnila. Mogočno petje je bobnelo po dvorani in »e razlegalo sko^i razbila okna in vrata proti mirnemu nebu «Vojna je končana! Vojna i* končana!« je dejal mlad de-tgvec poleg mene ul obraz »e mu je svetil. In ko smo odpeli Internacionalo, ko smo stali v neki nerodni tišini, je nekdo v ozadju zaklical: »Tovariši! Spomnimo se tistih, k, so umrli za svobodo!« Začeli smo peti žalno koračnico, oni počasni, melanholični in ven dar zmagoslavni spev, tako ruski in tako ganljiv. Interna cionala je kljub vsemu tuj spev, Žalna koračnica pa je zazvenela kot prava duša teh temnih množic, katerih odposlanci so sede!i v tej dvorani in iz svojih nejasnih vizij u-stvarjali novo Rusijo — in morebiti še več
Kot žrtve ste padli v borbi
za nas,
da srečo, svobodo bi užival
trpin . ..
Za to so legli mučenci mar-
Ce bo nemški proletariat ugo- j ca v svoj mrzli bratski grob tovil, da smo voljni pretgh*«- na Martovem polju; za to so
ti vse mirovne ponudbe, bo morebiti s tem postala mera polna in v Nemčiji bo izbruhnila revolucija...«
«Pristanemo na to, da pretresemo vse mirovne pogoje, toda to še ne pomeni, da jih bomo sprejeli ... Za nekatere naše pogoje se bomo borili do konca — glede drugih pa bomo morda uvideli, da bi bilo nemogoče nadaljevati vojno...
tisoči in deset tisoči umrli v ječah, v pregi anstvu, v sibirskih rudnikih. To pa ni prišlo, kakor so oni pričakovali, niti kakor je inteligenca želela, temveč je prišlo — grobo, silno, nespravljivo s predpisi, s prez.rom do sentimentalnosti — resnično,
JOHN UUED (Deset dni, ki so pretresli svet)
sindikalnih voditeljev Zvez* kmečkih delavcev in malih kmetov. Njegova predanost in umska »posobnost mu je pomagala, d.a je potegnil za seboj ves kmečki proletariat italijanskega juga in ga za čel povezovati	z	industrij-
skim proletariatom italijanskega severa. Leta 1924 je Di Vittorio kot predstavnik kmete/ v KPI ustanovil Nacionalno zvezo siromašnih kmetov in bil naslednje leto vprav zaradi tega aretiran in postavljen pred sodišče. Sodišče pa ga je moralo oprostiti, in ker so bili tedaj izdani znani fašistični posebni zakoni za borbo proti komunizmu in vsem naprednim gibanjem, se je Di Vittorio po sklepu partije umaknil v Francijo. Fašistično sodišče ga je kljub temu in čeprav v kontumaeiji	na	osnovi o-
meojenih zaklonov obsodilo na 12 let zapora. Toda Di Vittorio je tudi v tujini — pod imenom Nicoletti — razvil močno dejavnost med italijanskimi izselje.ici. Hkrati pa je postal voditelj italijanske sindikalne organizacije CGIL v tujini, ki je doma prešla v Legalo.
Od leta 1928 do 1930 je Di Vittorio predsLvljal italijanske sindikate pri mednarodni sindikalni organizaciji, leta 1930 pa je	bil	imenovan
za člana centralnega komiteja in politbiroja partije. V času španske državljanske vojne vodi Di Vittorio kot politsekretar prvo mednarodno brigado, v kateri je bilo zelo mnogo italijanskih antifašistov.
Leta 1937 je dal Mussolini po svojih agentih umoriti v Parizu dva znana antifašista, brata Rosselli.	Ta	zločin je
strnil vse italijanske antifašiste v tujini, ki so začeli izdajati enotno glasilo «G!as Italijanov«, ki je postalo glasilo Italijanske Ludske unije. Organizacija je štela nad 100.000 članov in Di Vittorio je bil dolgo let urednik njenega glasila. Od l*ta 1937 do 1939, ko je začela zaradi napak v vrhovih francoska ljudska fronta popuščati nazadnjaškim sdam, je bilo Di Vit-loriovo glasilo glasnik borbe proti fašističnim nakanam. Tik pred vojno "a je francoska buržoazija postala že tako predrzna, da je začela preganjati vprav najbolj dosledne antifašiste in Di Vittorio se je moral umakniti v ilegalo, od koder je vodil borbo. Leta 1941 pa so nacistične sile Di Vittoria odkrile, ga aretirale in izročile italijanskim fašističnim oblastem. Tu ga vržejo v zapor, nato konfiniirajo na Vento-tene, kjer se ponovno sreča s številnimi svojimi bivšimi soborci, kot n. pr. s Secchio. Scoceimarrom, Li Cau.ijem. Terracinijem in številnimi antifašističnimi borci iz naših krajev kot n. pr. Jožetom Srebrničem, Francem Štoko. Frantinom, Kolaričem, Aurie-lom, Zaharijo in drugimi.
Po 29. juliju 1943 je ponovno na svobodi. Vrne se v Rin>, kjer je imenovan za tajnika državne zveze za poljedelstvo. Tudi po 8. septembru ostane v Rimu kot član vodstva KPI, kjer vodi odporniško gibanje. Komaj za las ubeži aretaciji. V ilegali Di Vittorio uspe zbrati okoli sebe predstavnike tudi drugih sindikalnih organizacij, ki skupno z njim postavijo temelje obnovljeni svobodni sindikalni organizaciji po na čolu sindikalne enotnosti. Vprav sindikalni enotnosti je Di Vittorio posvetil vse tvoje življenje in njegov največji uspeh je bil vprav »rimski enotni sporazum«, ki je bil sklenjen med predstavniki	katoliških,	sociali-
stičnih in komunističnih sindikalnih predstavnikov in 6. junija 1944, takoj pj osvoboditvi Rima razglašen vsemu italijanskemu ljudstvu. Skupno z Achilliom Grandijem, in Orestom Lizadrijem pa je bil na prvem kongresu CGIL v Neaplju 1945 izvoljen za tajnika te tedaj edine italijanske sindikalne organizacije.
Poznejšo zgodovino italijanskega sindikalnega gibanja poznamo.	Predolga	bi bila
razlaga o poznejših razcepih, toda Di	Vittoriovo	ime je
prav gotovo najbolj blesteče ime vsega povojnega italijanskega sindikalizma iv. ob njegovi smrti mu tega ne zanikajo niti njegovi politični, oziroma	sindikalni	nasprot-
niki. Italijanski proletarat je z njegovo smrtjo izgubil velikega \ oditelja.
Čezmerna demokracija ali celo kaj ve<L
Avstrija se kiti z naslovom skrajno demokratične dežele. Toda ta demoknat#-nost je kaj čudna in miiro* lahko rečemo že nedopuetna. O tem nas bo najbolje pr*-pričal članek iz neodvisnega glasila gradiščanskih Hrvatov «Naš tajednik«, ki }• b»l objavljen 2. t.m. pod naai*-vom »Misli ob vseh svetih«;
V teh dneh, ko okoli nas priroda umira v bogastvu barv, nosimo na grobove naših dragih pokojnikov cvetje kot zadnji pozdrav poletja. Na njih prižigamo sve&$ in molimo za odrešitev njih*. v ih duš,
V duhu vidimo lepo urejena in okrašena pokopali-šča po vseh naših vaseh. Hkrati pa vidimo tudi ona potoke solz, ki se bodo posebno v teh dneh potočil* na te božje vrtove po vsej naši domovini. Posebno pred spomeniki, ki so bili pošto«-Ijeni v spomin padlim vojakom, mlademu cvetju našega narodu, pa bomo slišali usodno in razdvojeno vprašanje: Bog, zakaj je moral pasti? 7.a čigave cilje?
Kdor pozorno prebira različne avstrijske časopise, o-pazi tu in tam vest o številnih sestankih bivših vojakov. Vojakom, ki so dolga leta skupno prebili na bojiščih, ne moremo zameriti, te se skušajo v civilnem življenju kdaj sestati in obujati spomine. In vendar. Celo e švicarskega gledišča h' ne bilo razumljivo, če bi ob takšnih priložnostih paradirali vojaki nevtralne Avstrije pred bivšimi nacističnimi gt-neruli iz Zapadne Nemčije. Toda vprav to se je zgodilo letos avgusta v Welsu, ko sta ob avstrijskih uradnih zastopnikih bila navzoča tudi nemška nacistična generala Heigel in Fiebig. Eden od njiju je pri pozdravu celo dvignil roko. Kaj je e tem hotel reči, ni težko razumeti. Švicarski list »Der Rheintaler«, ki izhaja v St, Gnllenu, se prav tako ukvarja s tem vprašanjem v članku pod naslovom »V znaku »Anschluss a»», Ta list med drugim piše: «Ako se hoče inozemstvo prepričati, da je Hitler Avstrijce proti njihovi volji prisilil v nemški vojaški aparat, potem naj se tem čudnim vajam napravi konec. Ne da so le politično zelo neumne, ampak grešijo tudi proti bolem avstrijskega ljudstva. Zato se postavlja vprašanje, kako more biti pravi Avstrijec ponosen ne odlikovanja, ki jih je prejel od svojega tlačitelja . ..»
Pa še druga vest, ki nam da misliti; V neki vasi v Zgornji Avstriji so Američani v maju 1945 ustrelili pet csesovcev, ki so jim jih bili ovadili Avstrijci. V teh dneh pa so vsi dostojanstveniki ti-ga kraja z godbo na čelu korakali k odkritju spomenika tem esesovcem, katerih smrt moremo sicer obžalovati, katerih dejanja pa se nikakor ne morejo počastiti s spomenikom, Na drugi strani pa obstaja vprašanje: Kaj se ja pa storilo za one. številne može, ki so padli za Avstrijo? Kje so njihovi spomeniki? Prekmalu se je pozabilo njihovo ime. Tega ni so zaslužili. V zadnjih letih je bilo po naključju tu in tam prikazano, kaj vse je bilo » času vojne v načrtu, da st uničijo veliki kulturni spomeniki, ki jih nikoli več n* bi mogli postaviti v njihovi stari veličini. In ie mnogo drugegu. Njihov obstanek so očuvnli mnogi bivši vojaki in civilisti s svojim življenjem, drugi pa so imeli srečo in ostali živi. Nekatere druga pa je zopet prizadela vsa teza podivjanega nacističnega besa. Kje so spomeniki vsem tem?
Iz tega gledišča se moro reči, da nikakšno jioveličeua-nje militarizma ni na mestu. Ce se bivši vojaki želijo včasih sestati, je razumljivo, do pa njihove sestanke izkoristijo vprav takšni ljudje, ki to bili daleč od bojišč, in ljudje, ki bi se radi šli vojake, lo nam mora dati misliti. Kaj se ti ljudje niso ničesar naučili iz pretekle strahotne vojre? Ce se niso, naj gredo in si na pokopališčih vse Evrope ogledajo nagrobne kamne in spomenike, ki so postavljeni padlim vojakom; naj si ogledajo vse one, ki jim je vojna odvzela roko ali nogo, one, ki jim je pokvarila telo ali odvzela vid. Tedaj se bodo gotovo tudi on. premislili.
llllllllllllllllllllllllllllllllHiniMlIlllMIIIIIMIIIIIIIIIItllHtllllltltllMMIfllUllllllllullllllllliilililHI
Zgrešili ste; vaši znanci stanujejo čez cesto...
Goriško-beneški dnevnik
Interpelacija pokrajinskih svetovalcev
Defektno mladino zbrati v primernih zavodih
Istočasno naj se ji nudi poseben način vzgoje pod nadzorstvom zdravnikov
Pokrajinski svetovalci Silvine Polet to, Marija Selič (KPI) in Pietro Grassi (PSI) so poslali pokrajinskemu odboru interpelacijo glede ravnanja z defektno mladino.
Na sejah pokrajinskega sveta se je marsikdaj razpravljalo o tem vprašanju. Pokazala se je tudi težnja, da bi se pri kakišnem pokrajinskem zavodu zgradilo poslopje za to mladino, čeprav pokrajinske finance kaj takega ne dovoljujejo.
Pred časom so ustanovili v Trstu psihopedagoški zavod, v katerega so nekatere družine skušale spraviti svoje otroke. Vendar je to v zvezi z velikimi stroški za družino, ki obiskuje otroke. Tudi plačevanje bolniških stroškov za te otroke, je za pokrajino velike važnosti.
Zaradi teh otrok so v nekaterih šolah ustanovili posebne razrede, v katerih so jim specializirani učitelji nudili vso pomoč. V Tržiču so ustanovili dva razreda po 11 in 7 otrok, katerim so nudili poseben način pouka. Vendar je tak način vzgoje neprimeren in za starše neprijeten. Zaradi tega je nujno, da se ti otroci zberejo v kvalificiranem zavodu, kjer bodo pod nadzorstvom usposobljenih učiteljev in zdravnikov. O tem naj bi raz. pravljali na prihodnji seji pokrajinskega sveta.
tu sol a, kjer so bili rudarji primorani zaradi slabih delov, r.ih pogojev in pomanjkanja varnosti stopiti v stavko, ki traja že več tednov. Poslanec nazadnje opozarja vlado, da
Msgr. Ivanu Trinku bodo postavili spomenik
Odbor prosvetnega društva «Ivan Tri n ko« je na svoji zad nji seji dne 27. oktobra sklenil, da bo s pomočjo vseh slovenskih kulturnih organizacij ter tukaj in v tujim živečih Slovencev postavil v Trčmunu nagrobni spomenik buditelju beneških Slovencev in pesniku msgr. Ivanu Trinku
V ta namen namerava društvo divan Trinko* začeti nabiralno akcijo. Vsi tisti, ki bi se radi oddolžili človeku, ki je toliko storil za obstoj slovenske besede v naši deželi, naj pošljejo svoj prispevek na na
gre tu za rudnik, ki je tik cbmeji in je zato skorajšnja slov: Prosvetno društvo «Ivan rešitev perečega vprašanja to- Trinkos, Via Vittorio Veneto
lik o bolj nujna in potrebna. ' 32 — Udine
iiiiijMimiiMMiiiiiiiiiHiiiiimiMimiiiiimiiiimimiiiiHimiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiniiiminumim
Predavanje kmetijskega konzorcija v Standrežu
Predavanje v slovenščini bi bilo neprimerno koristnejše
Navodila strokovnjaka se ne dajo uporabiti za našo zemljo
Interpelacija vladi glede položaja v Rablju
Po interpelaciji, ki jo je pred dnevi naslovil na vlado poslanec PSI Marangone, je te dni sledila vladi, odnosno ministru za delo in socialno skrbstvo interpelacija poslanca KPI Gina Pellegrinija. V njej se poslanec sprašuje, ali vlada ne smatra za potrebno podvzeti potrebne ukrepe, da se razčisti položaj, ki je nastal v rudniku Rajbelj-Per-
IIHIIIIIinillllllMIIIlIlllHflUinillllllHIHIIIIIIIinnnillllllllllllllMIIIIHHMIIIHIlllllMIIISIIMIIIIIII
V Gorici približno 5.000 obolelih za «azijsko>
Ali bodo šole še dalje zaprte?
Danes bi se morali otroci vrniti k pouku, toda število bolnih je zelo veliko
Kmetijski konzorcij je pred tedni organiziral vrsto strokovnih predavanj pr slovenskih vaseh. Med drugimi je predavatel omenjene ustanove obiskal tudi Standrež, kjer je ob maloštevilni udeležbi predaval o sestvi pšenice in koruze ter o nekaterih drugih stvareh s tega področja. Kmetje so ga pazljivo poslušali in iz vsebine nekaj razumeli, toda ne vsi. Marsičemu bi tudi radi ugovarjali, ker se predavateljeve trditve niso ujemale z dolgoletno njihovo praksa. Ugovarjati pa si nihče ni upal, ker se ne znajo izraziti v italijanščini, zato raje molčijo, kot da bi povedali narobe.
Predavatelj je med drugim zatrjeval, da bi morali sejati hibridno koruzo, ker je bolj donosna, Vrsta od vrste naj bi bila po 60 cm, steblo od stebla pa celo po 20 cm. Ko je to slišal, se je neki kmet opogumil in izkašljal v svoji italijanščini, da v naši zemlji kaj takega ni mogoče ,ker je preplitva in podvržena suši, ki jo slej ali prej gotovo doleti. Predavatelj je ugovarjal, naj se v takem primeru koruza vsaj trikrat okoplje, kar bo odpravilo sušo. Okopava-
nje res obdrži vlago dalj časa, če ni dežja, toda samo do gotove mere. Kmetovalci bi se še o marsičem radi pogovorili, toda osnovno pri tem bi bilo, da bi predavatelji govorili v jeziku naših kmetovalcev, Konzorciju ne bi bilo težko ugoditi želji naših kmetovalcev, če bi se vprašanja lotilo, saj je v Gorici na razpolago dovolj slovenskih strokovnjakov, toda ta rešitev nekaterim ne gre v glavo, ker mislijo, da bi bila smrtni greh.
Uspeli predstavi SNG iz Trsta
SNG iz Trsta je včeraj dvakrat nastopilo v prosvetni dvorani v Gorici s komedijo Nikola Manzarija «Naši ljubi o-troci». Obe predstavi sta bili zelo dobro obiskani. Občinstvo je bilo z delom zelo zadovoljno in je nastopajoče nagradilo s toplim ploskanjem.
Goriško občinstvo se je tiče. raj prvič srečalo z igralko Nedeljko Kacinovo, ki je kot gest nastopila v simpatični vlogi inženirjeve hčerke Gra-zie. Tudi tisi ostali igralci so naleteli med gledalci na zelo topel sprejem,
 -o------
Predavanje o ruskih pesnikih v ASK
Športiii dnevnik
Italijansko nogometno prvenstvo
Prvi poraz Juventusa v Vicenzi Triestina zopet na vrhu lestvice
Napoti preskočil Fiorentino ■ Milan že tretjič poražen - Jugoslovanski sodnik v Vidmu ■ Milani strelec gola za Triestino
Po enem tednu prekinitve šolskega pouka se bodo učenci in dijaki gorišlkih šol danes zopet vrnili v šolo. Čeprav azijska gripa še vedno neusmiljeno išče novih žrtev, šolske in zdravstvene oblasti do sinoči niso spremenile svojega sklepa, da je treba danes ponovno odpreti šolska vrata. Vendar pa se zdravniki sprašujejo, ali bo zadostno število prisotnih otrok, da se bodo lahko sploh vršila predavanja; po zadnjih poročilih naj bi se bolezen neverjetno hitro širila po mestu in deželi in v sami Gorici naj bi bilo sedaj približno 5.000 obolelih meščanov. Število je visoko, vendar bo verjetno toč-ao, ker so goriške lekarne vedno polne odjemalcev. Pred dnevi so prejeli vnovič 300 doz cepiva proti tej bolezni, toda ta količina vsekakor ne bo zadostovala.
Po zadnjih raziskovanjih te silno neprijetne bolezni so rimski zdravniki prišli do za-ljučka, da je le 30 odst. bo-elih oseb okuženih z virusom »Singapor«, ostalih 70
odst. pa z nekim drugim vendar precej podobnim virusom.
Letošnja epidemija gripe je povzročila tudi precej škode na gospodarskem področju, ker je v mnogih podjetjih proizvodnja precej zastalg, drugod je zaradi odsotnosti ljudi upadla tudi delovna sposobnost tistih, ki morajo o-pravljati dvojno delo; torej vsepovsod in ne samo v šolah se čutijo posledice »azijske«, ki se od nas nikakor noče posloviti.
 *»------
Konferenca o prosti coni V. Maratona
Goriška sekcija PSI sporoča, da bo danes ob lg. uri v hotelu «A1 Corso« predaval o prosti coni poslanec PSI Vittorio Marangone. Poleg novinarjev vabi tajništvo k predavanju tudi oblasti in pa vse tiste, ki se zanimajo za gospodarske probleme našega mesta
<Simon Gregorčič
V soboto 9. t. m. zvečer bo v klubu «Simon Gregorčič« predaval akademik Filibert Benedetič o velikih ruskih pesnikih 20. stoletja. Vsi toplo vabljeni.
- -	*	tt - •
Smrt 14-letnega vajenca
Zaradi posledic nesreče na delu je predvčerajšnjim umrl v Škocjanu ob Soči komaj 14-letni Calvino Listuzzi. Mladenič je bil zaposlen komaj nekaj mesecev kot mehanični vajenec v večjem podjetju v Tržiču. V petek ga je pri delu nenadoma zagrabila stiskalnica in mu povzročila hude notranje poškodbe, ki' so bile, kakor se je pokaizalo, neozdravljive.
- KINO -
CORSO. 16. in 20.30:	«Voj-
na in mir«, A. Hepburn, M. Ferrer, vistavision in v barvah.
VERDI. 16.00:	«London kliče
severni tečaj«, D. Adams, C. Jurgends, v cinemascopu in v barvah.
VITTORIA. 17.15: »Kongres se zabava«.
CENTRALE. 17.00:	»Zlati	o-
rel«, A. M. Ferrero, F. Lati-more, v cinemascopu in v barvah.
MODERNO. 17.00: »Sulicarji :z Bengale«.
V A ligi italijanskega nogometnega prvenstva ni več nepremaganih. Po dolgem obotavljanju je moral končno kloniti tudi Juventus. pa čeprav z vsemi olajševalnimi okoliščinami. Prvo bitko v letošnjem prvenstvu je izgubil v Vicenzi proti tistemu Lanerossiju, ki je tudi Fiorenlini prekrižal načrte, pa Spalu, delno Sampdoriji in še komu. Zgodba Juventusovega zloma je kaj enostavna. Lanerossi je že v samem začetku igre dosegel dva presenetljiva gola, nato pa z ostro in tudi grobo igro o-nemogočil manevriranje Juventusovega napada. Kako daleč so šli domači v svoji grobosti baje dejstvo, da so morali po tekmi najboljšega i-gralca Juventusa, Charlesa, odpeljati v bolnišnico zaradi verjetnega pretresa možganov (v 7’ prvega polčasa) im da Je moral sodnik Joni izključiti domačega igralca Aronssona. Poleg vsega tega pa se je To-rinčanov držala tudi smola, če ne zaradi dpugega pa vsaj zaradi ostrega Bonipertijevega strela, ki se je odbil od prečke.
Toda izgovori v nogometu kaj malo pomagajo. Dejstvo ostane, da je tudi doslej nepremagani Juventus okusil bridkosti poraza m da se je njegova prednost štirih točk v enem samem tednu skrčila na dve. Na to razdaljo se mu je namreč spet približal Napol', ki je po dveh zaporednih porazih končno le prišle do zmage (nad Spalom) in za točko preskočil Fiorentino in Romo, ki sta se na tujih igriščih morali zadovoljiti z delitvijo točk, ki pa pomeni zanju prej uspeh kot pa obratno. To velja predvsem za Fiorentino, ki je izenačila šele 8’ pred koncem, potem ko je bil Lazio dvakrat v Vodstvu. Tekma sama pa ni poseono lepa. ker sta se oba nasprotnika zaprla v obrambo in prepustila le posameznim napadalcem izolirane ofenzivne akcije.
Roma se ima za neodločen rezultat v Bologni zahvaliti bolj sreči kot pa svojim zaslugam. Bologna je bila namreč vseskozi boljša, posebno pa se je tudi tokrat odlikoval Vu-kas z inteligentno konstruktivno ipro kot nazaj pomaknjen: krilec.
ka nadaljni razvoj na lestvici pomemben rezultat je prišel iz Torina, ne morda toliko zaradi zmage Torina kot predvsem zaradi ponovnega poraza lanskega prvaka Milana, ko je tako zaostai za vodečim Ju-ventusom ze za celih 8 točk. Kaže, da je Torino vendarle nekoliko uredil svoje vrste in da bo končno zapustil družbo na dnu. Isto lahko trdimo tudi za Bologno, nikakor pa ne za Genoo, ki je po neprevide-ni zmagi nad Sampdorio zopet doživela poraz in to na domačem terenu proti Alessan-
driji z rezultatom, ki ne dopušča	nikakega izgovora.	Do-
kaj pri dnu se je mimogrede znašla tudi Udinese, ki je v včerajšnji tekmi na svojem i-grišču prot; Sampdoriji z neodločenim rezultatom 3:3 izvlekla več kot pa si je zaslužila. Razveseljivo v zvezi s to tekmo	je.	da jo	je sodil	ju-
goslovanski sodnik Damiani, kar lahko pomeni začetek pogostejših medsebojnih izmenjav sodnikov za prvenstvene tekme.
Preostala rezultata med A-talanto	i-n	Padovo	ter med	In-
terjem	in	Verono	sta bolj	ali
manj normalna.
* * »
V B ligi se gugalnica nikakor noče ustaviti. Vrstni red na prvih položajih se stalno mejnuje im tokrat je zopet na vrhu Triestina, kar je pravzaprav prijetno presenečenje. Zmage tržaške enajstorice v Monzi ni pričakoval skoraj nihče, posbno ne po njeni slabi igri proti Marzottu.
Za svoj uspeh se ima Triestina zahvaliti predvsem pametni taktiki: načrtni m organizirani obrambi na osnovi WM sistema ter istočasnim protinapadom prek kril in Centra. In če je ta taktika uspe la. potem gre v prvi vrsti zasluga obrambi, ki je imela v Varglienu in Castamu dva nepremagljiva stebra. Čeprav so bili domačini spričo taktike Triestine pretežno v napadu, je obramba gostov delovala tako organizirano, da Bandini kljub vsemu niti ni imel posebnega dela.
V napadu sta se odlikovala Petris in Milani, manj pa Oli-vieri. Mazzero je igral izpod svojih sposobnosti, Szoke pa je že takoj v začetku zavzel mesto branilca namesto Bra-cha. ki je vstopil v prvo linijo z defenzivno funkcijo. Posebej je treba pohvaliti tudi Tulissija. Gol je dosegel Milani, bivši igralec Simmen-thala (igra naključuje!) v 3’ drugega polčasa iz naglega protinapada in na idealen predložek Petrisa.
Toda če je Triestina trenutno prva, potem se za to nima zahvaliti toliko svojemu ugodnemu količniku kot predvsem izanečenemu angleškemu povprečju. V ostalem pa ji z 11 točkami delajo družbo še Ve-nezia (po včerajšnji zmagi nad Marzottom v Valdagru!) Pra-to in Como. ki je premaga! na svojem igrišču Taranto in ga s prvega potisnil na peto mesto.
Prihodnji gost Triestine bo Messina. kar daje Tržačanom lepo priložnost, da se utrdijo na vodilnem položaju. Dotlej obstaja realno upanje, da bo lahko nastopil tudi Belloni, kar bo dalo obrambi večjo sigurnost. krilski vrsti pa večjo sproščenost v njeni ofenzivni funkciji.
tllllimillllllllttfllttlllHIlimllllllHItlHMimilimlllllHIIMIMIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIHIIIMIIMIIIIMI
Priprave za tekmo s Severno Irsko
Sedem članov Fiorentine med sklicanimj
Trening bo v četrtek proti mladinskemu moštvu Interja
A LIGA
B LIGA
BEOGRAD. 4. — V okviru priprav jugoslovanskih nogometašev za tekmi z Grčijo (10.) in Romunijo (17.) za svetovno prvenstvo, je včeraj v Beogradu A reprezentanca premagala B reprezentanco z rezultatom 4:3 (1:2). Gole so dosegli: za A reprezentanco v 39’ in 49’ Milutinovič ter v 56’ in 60’ Mujič, za B reprezentanco pa v 12’ in 25’ Jerkovič ter v 55’ Kajoperovič. Treninga se niso udeležili igralci Crvene zvezde, ki se še niso vrnili iz Švedske.
Igra kandidatov ni povsem zadovoljila zveznega kapetana Tirnaniča. Najboljša vrsta je bila krilska, v obrambi je zadovoljil samo branilec Radovič, Belin pa je bil slab. Nai-slabši del je bil napad, v katerem sta dobro igrala le Ze-bec in Milutinovič, najslabše pa obe krili Pašič ln Lipoši-novič.
Romunija-Grcija 3:0
BUKAREŠTA. 4. — V kvalifikacijski tekmi VII. evropske skupine za svetovno nogometno prvenstvo je Romunija premagala Grčijo z rezultatom 3:0 (0:0). Gole so dosegli: v 5’ Pečovski iz 11-metrovke, v 64’ Tataru, v 66’ Cacoveanu. Tekmo je gledalo okrog 100.000 gledalcev. Grki so bili enakovredni le v prvem polčasu, popolnoma pa so klonili po dosojeni 11-metrovki. Čeprav so igrali grobo, so se Grki odliko-________________________________________vali z večjo borbenostjo in
(iiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiuiiiiiMiifiiiiiiiiiitiiitiiimimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimimiii
Presenetljiv izid velike mednarodne kolesarske dirke
Dvojica Coppi-Baldini osvojila pokal Baracchi
Italijanska dvojica prva v cestni dirki in v avstralski vožnji ter S. na km z letečim startom
♦Atalanta-Padova			1:1	Prato-*Brescia			1:0
'Bologna-Iioma			0:0	•Como-Taianto			1:0
•Genoa-Alessandria			0:2	Bari-*Lecco			3:0
•Inter-Verona			1:0	V enezia-Marzotto			4:3
* Lanerossi-J uventus			2:1	•Messina-Sambenedettese 1:0			
’Lazio-Fiorentina			2:2	'Zenit Modena-Cagliari			0:0
•Napoli-Spal			2:0	•Palermo-Catania			1:1
•Torino-Milan			3:2	Novara-*Parma			2:0
•Udinese-Sampdoria			3:3	Triestina-Simmenthal			1:0
LESTVICA				LESTVICA			
Juventus 9 7 1	1	16	9 15	Triestina	8 5 12	18	8 11
Napoli 9 6 1	2	27	12 13	Venezia	8 5 12	11	8 11
FioreDtina 9 5 2	2	17	9 12	Prato	8 5 12	9	10 11
Roma 9 4 4	1	11	6 12	Como	8 5 12	9	4 11
Alessandria 9 4 3	2	12	3 li	Taranto	8 4 2 2	8	4 10
Padova 9 4 2	3	14	12 10	Bari	8 4 2 2	13	8 10
Lanerossi 9 4 2	3	11	7 10	Z. Modena	8 3 4 1	12	10 10
Verona 9 4 1	4	12	15 9	Brescia	8 3 2 3	14	8 8
Inter 9 3 3	3	9	9 9	Marzotto	8 4 0 4	10	10 8
Sampdoria 9 1 7	1	13	14 9	Palermo	8 2 4 2	7	6 8
Lazio 9 3 2	4	16	22 8	Messina	8 3 2 3	8	9 8
Milan 9 15	3	12	10 7	S. Menza	8 2 3 3	10	11 7
Spal 9 2 3	4	8	15 7	Novara	8 15 2	7	9 7
Torino 9 2 3	4	10	13 7	Sambened.	8 15 2	5	8 7
Udinese 9 2 3	4	16	18 7	Catania	8 13 4	4	8 5
Bologna 9 14	4	10	16 6	Cagliari	8 13 4	5	15 5
Atalanta 9 14	4	6	15 6	Lecco	8 0 4 4	2	9 4
Genoa 9 12	6	9	20 4	Parma	8 116	5	13 3
Stolpec TOTOCALCIO			X X	—, 1 1 X, 1 1	—. — 2	1 I, 1 X	
Kvote: 12 točk —	891.700 lir, 11 točk — 35.400 liri						
Stolpec TOTIP 1 2, 2 1, X 1,				2, 2 X, 2 2			
Kvote: 12 točk —	3.914.420 lir, 11 točk —				206.022	lir, 10	
točk — 17.206 lir.
Nogomet za svetovno prvenstvo
Jugoslovanski nogometaši opravili zadnji trening
A reprezentanca premagata B reprezentanco s diZ
RIM, 4. — Tajništvo FIGC je objavilo seznam nogometašev, sklicanih na tretji trening reprezentance:
Fiorentina: Cervato, Chiap-pella, Gratton, Montuori, Pri-ni, Sarti, Segato;
Inter: Bernardin, Vincenzi;
Juventus: Boniperti, Corra-di, Ferrario;
Lanerossi: David;
Milan: Bsan, Schiaffino;
Napoli: Hugatti;	•
Roma: Griggia;
Sampdoria: Firmani;
Torino: Fogli.
Navedeni igralci se morajo zbrati v sredo do 21. ure v
ning bo v četrtek ob 14,50 proti mladinskemu moštvu Interja.
PLAVANJE
BUDIMPEŠTA, 4. -- 16-let-na Madžarka Kato Boros je včeraj v pokritem bazenu na otoku Margherita v Budimpešti preplavala 100 m hrbtno v času 1’12”6. Ta čas je boljši od dosedanjega svetovnega rekorda, ki ga ima Angležinja Grinham s č®som 1T2”9, vendar pa ne bo priznan, ker malem ba-
je bil dosežen v Milanu v hotelu Touring. Tre-1 zenu (33,33 m).
MILANO, 4. — Italijanska dvojica Coppi — Baldini. posrečena kombinacija stare in mlade generacije, je osvojila prvo mesto v dirki za pokal Baracchi, ki je obstajala iz cestne Sirke Bergamo — Milano na 108 km dolgi progi, individualne dirke na 1 km z letečim startom in avstralske vožnje na 10 krogov dirkališča Vigorelli. Coppi in Baldini sta zmagala v cestni dirki in v avstralski vožnji, v dirki na I km pa sta se uvrstila skupno s špansko dvojico Poblet — Massip na peto mesto. Toda Coppi in Baldini se nista omejila samo na zmago temveč sta v cestni dirki postavila tudi nov rekord proge s povprečno hitrostjo 46,568 km na uro, ki je za 426 km večja od starega rekorda.
Zmaga italijanske dvojice je toliko bolj nepričakovana, ker sta spričo bolezni Coppija neposredno pred dirko, veljala za največja favorita Francoza Anquetil in Darrigade, pa sta se uvrstila v končni klasifikaciji šele na 4. mesto. Poleg Coppija in Baldinija sta se izkazala tudi Švicarja Graf in Vaucher, ki sta v cestni dirki zaostala le za 5” za zmagovalcema. Zelo sta razočarala Bobet in Bouvet, ki sta bila na cestnem odseku vedno med zadnjimi, na dirkališču pa ju sploh ni bilo spoznati.
Vrstni red v cestni dirki:
1. Coppi-Balidini (It.) 108 km v času 19’09” s povprečno hitrostjo 46.568 km (nov rekord); 2. Graf-V lucher (Svi.) 2.19’ 14”2/5; 3. Moser-Magni O. (It.) 2.20’09”; 4. Anquetil-Darrigade (Fr.) 2.20’29”; 5. Poblet-Massip (šp.) 2.22’25”2/5; 6. BoDet-Bou-vet (Fr.) 2.23’39”; 7. Ronchim-Brum (It.) 2.24’01”3/5; 8. Ce-stan-Taddeucci (It.) 2.25’39”4/5; 9. ImpanL-Vlaeyen (Bel.) 2.26’ 39”2/5.
Točke: 1. Coppi-Baldini 48;
2 - --
6. Bobet-Bauvet 8; 7. Ronchini-Brum 4; 8. Cesoari-Taddeuc-ci 2.
1 km individualno:
1. Ronchini-Bruni (27”2/5 in 26"3/5) skup. 54”; 2. Anquetii-Darrigade (28” in 26”2) - 54"2; 3. Moser-Magni (27”4 in 26”4) -54”3; 4. Graf-Vaucher (27”3 in 27”4) - 55”2; 5. Pobiet-Massip in BaMini-Coppi (26”2 in 29”2) - 55”4; 7. Bcbet-Bouvet (28”i in 28”4) - 57”; 8. Cestari-Tao-ducci 29”1 m 30”1) - 59”2.
Avstralska vožnja (1. skup. od 1. do 4. mesta);
1. Coppi-Baldini 4’55”3/5 s povprečno h. 48.714 km, 2. Moser-Magni 5’03”1; 3. Anquetil-Darrigade 5’06”1; 4. Graf-Vau-cher, izločena.
2. skup. od 5. do 8. mesta:
5. Ronchini-Bruni 5’05”3; 6.
Bobet-Bouvet 5’10”; 7. Poblet-Massip 5’11”;	8.	Cestari-Tad-
deucci. izločena.
Končni vrstni red po točkah:
1. Coppi-Baidini 79; 2. Graf-Vaucher 68;	3.	Moser-Magni
66; 4. Anquetil-Darriga<de 58; 5. Ronchini-Bruni 36; 6. Poblet-Massip 35; 7. Bobet-Bou-vet 26; 8. Cestari-Taddeucci 14.
AVTOMOBILIZEM
Triumf hiš« Ferrari na dirki v Caracasu
CARACAS, 4. — Avtomobilska dirka za veliko nagrado Venezuele v Caracasu se je končala z veliko zmago hiše Ferrari, ki si je osvojila svetovno prvenstvo v dirkah za športne avtomobile. Štirje njeni avtomobili so se namreč uvrstili na prva Štiri mesta, zmagala pa je dvojica Collins (V.B.) — Hill (ZDA) z avtom Ferrari 4100, ki je 101 krog
po 9.930 km prevozila v ea-
Graf-Vaucher 40; 3. Moser-j su 6.31’55”6 s povprečno hi-Magni O. 32; 4 Anquetil-Dav-1 trostjo 153,538 km. na uro. rigade 24; 5. Poblet-Massip 16, Zmago avtomobilov Ferrari
je olajšala cela vrsta nezgod, ki so izločile iz dirke avtomobile hiše Mašerah in ki le po srečnem naključju niso končale s tragičnimi posledicami. Najprej sta trčili Vo/ili
Moasa In Dressela pri čemer je ostal Moss nepoškodovan, Dressel pa težko ranjen, nato se je vžgal avto Behre, ki je dobil opekline po rokah in končno sta trčili vozili Schel-la in Bonniera brez poškodb vozačev.
Vrstni red: 1. Colli-ns-Hill (Ferrari 4100)	6.3I’55”6	—
153,538 km, 2. Musso — Haw-thorn (Ferrari 4100) zaostanek en krog 6.31’5fi”4; • 3. Von Tripps-Seidel (Ferrari 3000), 4. Trintignant-Gandebien (Ferrari 3000), 5 Marcotulli-Chime-ri (Maserati 3000), 6. Graw-ford-Hugus (Porsch 1500).
KOTALKANJE
Nemci in Agleži evropski prvaki
BOLOGNA, 4. — Danes se je v Bologni zaključilo evropsko prvenstvo v umetnem kotalkanju. V štirih disciplinah na programu so tri prvenstva odnesli nemški teicmovalci. eno pa angleški.
Končni vrstni red posameznic (obvezi m prosti liki):
1. Blumenberg (Nem.) 1267.8; 2. Fret (Bei.) 1202.6; 3. Piglia (It.) 1174.6; 7. Gioni (It.) 1122.5;
9. Scauri Blanca (lt.) 1091.8;
10. Mazzotti (It.) 11007;	13 Scherli (It.) 1071.5; 14. Andre Nataša (Jug.) 980.2; 19. Fajdi ga (Jug.) 948.4.
Vrstni red v plesni kategoriji:
1. Drainger M. - Whelan M. (Angl.) 174.10; 2. Weber K. Boyer K. (Nem.) 170.54;	3.
Paucka R. - Kwiet P. (Nem.) 164.69; 4. Pearce R. - H. Moore (Angl.) 163.26.
večjim poletom kot domači, ki pa so bili tehnično neprim®1’" no boljši in so zmago povsem zaslužili.
V Atenah je B reprezentan* ca Grčije premagala B reprezentanco Romunije z 1:0.
Lestvica VII. evropske Skupine:
Romunija	3	2 1-T	6:2	•
Jugoslavija	2	0 2 0	I ti	*
Grčija	3	0 12	1:1	*
Poljska-Finska 4:0
VARŠAVA. 4. — Pred 100>^ gledalci je nogometna repr«***f tanca Poljske v sreča,nju 6. e ropake skupine za svetovno venstvo z lahkoto premaga reprezentanco Finske z rcz, " tatom 4:0 (2:0).	Gole	*o d
segli: v 4’ Gawlik iz proste* strela, v 8’ in 49’ Brychczy, » je bil tudi najboljši moz n* igrišču, ter v 66’ JankovvsKT-
Ker imata	po	tej zmagi
6. skupini Sovjetska zvf,za,*| Poljska enako število točk, sta morala odigrati tretjo oa> ločilno tekmo na nevtralomn terenu v Beogradu, na Dunaj ali pa v Stockholmu.
Lestvica 6. skupine: Sovjetska zveza	4	3	0	1	16:3
Poljska	4	3	0	1	9:5
Finska	4	0	0	4	2:19 «
Bolgarija-Norveška 7:0
SOFIJA, 4. — Pred 50-°®® gledalci je bolgarska nogom® • na reprezentanca	v	srečanj
za svetovno prvenstvo prega* zila finske nogometaše z re*u * tatom 7:0. B’mci, ki so 12. mija v Oslu premagali Mašita-re z 2:1, so popolnoma razce čarali. Seveda pa ima zmag za Bolgare bolj moralno ko praktično vrednost, ker so ze izgubili skoraj vse izglede kvalifikacijo. V zadnji 3. evropske skupine morajo odigrati namreč še eno sam tekmo, v kateri bodo MadMtj’ ki imajo sedaj 4 točke kot Bolgari, na svojem terenu verjetno brez težav premagali Nor* vežane.
Lestvica 3. skupine: Madžarska	3	2	0 1	7:4	*
Bolgarija	4	2	0	2	11:7	4
Norveška	3	1	0	2	3:10	2
ATLETIKA
Dva svetovna rekorda Čehoslovaka Kantoreka
PRAGA, 4. — Češki »tlet Ladislav Kantorek je na st*" dionu Houtska pri Pragi &0* segel dva nova svetovna r*" korda; na 20 milj s časom 1.44’52”6 (stari rekord je im®* Finec Oksanen z 1.45’28”) tet v 2-urnem teku. Pretekel J® 36.472,50 km. (Stari rekord J* imel Anglež Lancaster z dolžino 35.398 km).
* * •
CUNEO, 4. — Zenske štafe‘® C.S. Fiat Torino v sestavi Chiantaretto — Tizzoni — F8*-sio — Leone, je postavila nedržavni rekord v štafeti 4x10° m s časom 1'42”8. Stari r® kord je imela štafeta C.S. I*8' lia iz Milana s časom 1’43 ®'
BOKS
Marconi in Omodei premagana v Parizu
PARIZ, 4. — Francoz Sera-phin Ferrer je premagal P® točkah v 10 rundah evrops*®" ga prvaka sredn.ielah.ke k® Italijana Marconija. OdločH*X sodnikov so gledalci sprej®1:
z negodovanjem, ker je
bil
^	...V. v	J—
Marconi vsaj enakovreden ne ze boljši nasprotnik.
Pred tem dvobojem je ^ žirinec Chenf Hamia prem«g8 Italijana Omodeja po točkan v 10 rundah. Tudi ta odločite sodnikov ni bila pravična }? bi neodločen izid bil pravičnejši.
oniovorai uredsut STANISLAV HENKO Tiska Tiikarsk- zavoa ZTT • 7^
LOJZ
KRAIGHEPt
Romun
KONTROLOR ŠKR0BAR r.
Bolan si, Arnošt, tudi ti! Prevzela te je groza, skrivnosten strah te je obšel, vcepljen ti od zunaj. Bolezni si se upiral, ubranil se je nisi. Ko si ji podlegel, si obupoval... Kot rešilna bilka ti je priplavala takrat naproti — Filipina. Ti si se rešil k nji. Slabič je zadovoljen, če se mu posreči zvaliti z ramen — breme odgovornosti. Zato se ti je zdelo tako neskončne važnosti, da privoli Fllika v zaroko; zato se ti Je zdelo, da ni življenja zate, če ne ob rvjeni strani... Morda Jo potrebuješ samo za kratek čas važnih odločitev, ki te čakajo? Morda jo zopet zapustiš? — Kanalja je kanalja — tudi med boleznijo. — Da pa si bolan, moj ljubi, je priča ta zaroka! Da si bolan, je priča tvoja radost, ko si našel zaledje in izgovor v Filipini! Da si bolan, razvidiš, ker se ne zavedaš več bolezni, ker ne hrepeniš več k zdravju — ker si domišljaš, da si zdrav — čeprav si se že vdal — hipnozi! ...
Ali sem resnično sklenil, do volim z Nemci? — Vrag vedi! Slovencem ne koristim toliko, če volim z njimi, kolikor škodim sebi. Slovenska udeležba se mi je zdela golo izzivanje, objestnost in predrznost, brezplodno in nepotrebno razburjanje duhov — humor obešenjaka. In ne samo to. Nizko zlobnost, osebno škodoželjnost šem videl za vso to agitacijo. Edini doktor Rupnik je morda delal iz odkritosrčnega prepričanja. On se še ni bil toliko poglobil v tukajšnje razmere, da bi že bil pozabil kranjskih, četudi Štajerec, je živel po maturi skoraj izključno onkraj Save. — A drugi? — Žižku seveda ne morem odrekati prepričanja; prisojam pa mu toliko poznavanja ljudi, da bi bil lahko razumel njih bojazen pred političnim nastopom.
Uradniki n. pr. — saj nas je le peščica slovenskega mišljenja — smo vsi enako trepetali pred volitvami. Sam gospod sodni svčtnik bi bil brez dvoma rajši plačal nekaj stotakov, kakor da se izpostavi neprijetnostim nemškega sovraštva. Vladajoča večina v štajerski deželi je na stališču, da se mora narodnostno lice uradnikov ravnati po licu sedeža teh uradov, če je Sv. Jedrt v nemških rokah, morajo biti uradi nemški; naj bo potem ostali kraj z vsemi sto odstotki slovenski, naj bo desetkrat, petdesetkrat večji od središča — to ne šteje kratko malo? In zdaj ne gremo uradniki k volitvam samo demonstrirat? Boj »brez upa zmage« je demonstracija, kaj ne? — Sam Rokavec se je pomišljal, ali bi sledil pozivu priganjačev, ali ne. Bil je zaveden narodnjak, a resigniran in obupan, od demonstracij ni pričakoval ničesar. Vedel je celo, da ga preženejo od Sv. Jedrti, ko bi zarogovilil v narodnostni boj; vedel je, da bi dobil naslednika — renegata ali Nemca. Ali je torej upravičen strah njegov, bojazen pred volitvijo? In strah adjunkta Hojnika? In — moj? — A dr. Žižek bi nam privoščil vlogo strahopetcev: Koliko sijajneje bi potem bleščala slava njegovega Junaštva! — A trepetali so tudi drugi. Dr črnko! Jaz sem imel celo notarja Kurbusa na sumu. Za Žižka je bil seveda najvažnejši kolega črnko. Rivaliteta še ni ugasnila; in dr. črnko je po pravici slutil, da je slovenska udeležba pri volitvah potrebna že zaradi — preizkušnje njega samega... Tudi Seljak, edini naš gostilničar, je silil k udeležbi; priganjal je klerikalce. A zakaj? — Žižek se je hvalil, da je pridobil nemčurskega krčmarja Gamserja za abstinenco. Rešil ga je kazni iz zapora, ko je bil obtožen zaradi težkega poškodovanja. (Pijanega gosta Je bil vrgel preodločno preko praga). Nekateri so celo zagotavljali, da pojde z nami volit, če si izbere liberalna družba njegovo krčmo za zbirališče. — Seljak, ki je poznal razmere med nemškutarji, je dobro vedel, da Gamser tega nikdar ne stori; pričakoval je s precejšnjo gotovostjo, da se izneveri celo prvotnemu dogovoru z Žižkom in pojde volit z Nemci; a bal se je za svoje goste — klerikalna družba je premajhna — in sili! je k udeležbi; ~ naj preizkusijo tudi Gamserja!
Za kaj gre torej pri volitvah? — Za prepričanje, za narodnost, za poštenost, za značajnost? — Ali za malenkostne oseb-
nosti, koristolovstvo, zlobnost, škodoželjnost? — Nikar se ne vznemirjaj, Arnošt! Saj še nisi volil z Nemci! še sklenil nisi prav za trdno, da voliš z njimi! Odločitev si odložil — odložil najbrže na druge rame. Odgovornost si odložil... Veseli se, da si prost skrbi, da lahko dihaš! Ko pride čas — vse prezgodaj pride ...
Na tepežni dan pridem po uradu k Filipini in se poigram razposajeno:
«Pšmetva je danes, moja ljuba! čaj, da ti jo nabrišem preko hrbta! Pametva!«
«Tu imaš krajcar, nehaj!«
«Tako poceni se ne odkupiš.«
Ujamem jo in objamem. V tem trenutku:
Trkanje.
Dr. Žižek stoji nenadoma pred nama. Filipina se mu smeje in si popravlja kodre, zardela kakor vrtnica. Jaz se ga v zadregi lotim s šibico:
»Gospod doktor, pametva!«
«Aha pametva!? Vajino pametvo poznam. Dovolite, da vam čestitam, gospodična! Nikar se nič ne skrivajte, saj je javna tajnost! In gospod kontrolor mi je že tudi pravil.«
život se ji zlekne od sreče. S pogrkavajočim smehom me pogleda vprašujoče, vsa .zamaknjena in blažena:
«Saj ni res! Vi se motite, gospod...«
Prvi hip me je sicer jezilo; Nič mu nisem bil povedal. Tak političen despot bi se igral s človekom kakor s šahovo figurico!? Ka,r porinil bi me Strausovki v naročje: Tu jo imaš! Za enkrat si njen ženin!... A navsezadnje: Dobro je tako; saj to je tudi moja volja.
«Res je, gospod doktor! Neveste so vedno sramežljive, to Je stara reč!«
Objamem jo krog pasu:
«Nič ne tajiva! Danes ali jutri — vseeno je!«
«No, glejta! To je pšmetva! To me veseli! čestitam še posebno vam, gospod kontrolor!... Ampak... Prosim, gospodična, samo besedico bi rad...«
K oknu jo potegne in šepeče z njo skrivnostno.
Slutil sem, da se pogajata zaradi volitev. Filipina je imela
nekaj znank, volilk drugega razreda. Preskrbeti bi si moral® od njih pooblastila in jih izročiti Žižku. Namigavala mi je ž® o stvari, a jaz nisem hotel razumeti, čisto fatalistično sem prepustil toku dogodkov, naj me privede kamor koli. Sam he ganem s prstom. Kam da priplavam — me ne briga...
Filika se vme k meni; z bleščečimi očmi mi položi roke na rame:
»Kdo ti Je bil dovolil? Mojega odgovora še nisi imel. Kkf hitro boš preklical!«
«Hoho — zdaj ml ne uideš več. Kaj je bilo to, če ne vprašanje? Vpričo njega sem te vprašal. Ali si odklonila-— Vidiš torej? Zdaj je zadeva rešena. V nedeljo greva » župniku...«
»Falot!«
Roko mi položi na usta in se mi približa z licem. Zdajci j° strese sunkoma in solze jo zalijejo... Jaz pa jo poljubljam radosten: čustvo sreče me prešinja, čustvo zadovoljnosti, im da sem izpolnil veliko dolžnost. Obenem me navdaja sladek čut, da sem našel toplo zatočišče; kakor me je navdajal v davnih časih, ko sem se še stiskal h krilu svoje matere.
Na Silvestrovo dobim od Cilike poziv, naj pridem na sestanek k romarskim stopnicam pod pomočniški breg. Naj pridem, kadar morem, ona bo že pazila, da me ne zgreši.
Zvečer sva bila namenjena s Filipino k Seljaku na čitalnično veselico. Hotela sva nastopiti prvikrat kot zaročenca. P° obedu stopim k nji:
«Ob pol devetih boš pripravljena, kaj ne? Pridem pot®> da odideva.«
♦ Dobro. Jaz bom točna.«
»Zdaj se izprehodim malo z Rupnikom — do Pomočnic®-*
»Do Pomočnice?« se prestraši. »Pa se vrneš do pol devetih?*
»Norček! Tako malo mi zaupaš?«
Bojazen Ji trepeče iz oči.
«Ali utonem — v vinu? Ali me ukrade — Cilika? — S«jn° pri Mohoriču se oglasiva za hip. Ne boj se zame, ljubica!«
»Oprosti, dragec! Nič se ne bojim.«
/Nadaljevanje sledi).