sa. 208 mai iiataia v ittvfi on mm m m m v Trstu, v ntdiio Jš iipniiDra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII Izhaja, Izvsem« poadeljek, vsak dan zjatraf UredsMtvo: ulica sv. Asiikcgi U. 20, L nadstropja. Dopiaf naj se pofiljajo nrednStru. Ne fankiraaa plama se ne sprejemajo, rokopisi ffe ne /racajo. Izdajatelj in odgovora! urednik Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna .neseTlak tiskarne BdiaoaL Narofinina enaša za aeae: L 7.—, 3 mesece L ! * ieU L 33.— In celo leto L fift—. Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — JaJSn nredniftv* In mrtve it 11-5 Posamezne tteviike v Trsta ln okblki po 20 cent — Oglasi se računajo v iitokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—» oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Jtev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništvi in uprave 11-57. NORICVM Središče svetovne politike jc bil v starem veku Rim. Rimska država je obsegala ob času svoje največje moči pod vlado cesarja Trajana (od 1. 98—117 po Kr. r.) vse dežele, ki spadajo v takoimenova-ni sredozemski sistem. To se pravi: vse dežele, ki se nahajajo ob obalah Sredozemskega morja, torej današnjo Francijo z dobrim delom Anglije, Španijo, vso severnoafriško obalo, dalje v Aziji Palestino, Sirijo, Malo Azijo, Armenijo ter v jugovzhodni in srednji Evropi vse kraje, kjer se danes nahajajo Grška, Bolgarska, Juge .-!avija, Romunska ter današnja Ogrska in Avstrija. To ogromno carstvo je bilo razdeljeno v pokrajine (provincije). Dežele, kjer se nahaja današnja Avstrija, so spadale večinoma k pokrajini, ki se je imenovala Norik (Noricum), a dežele, kjer je današnja Ogrska k pokrajini, ki se je imenovala Panonija (vsaj zapadni del Ogrske tostran Donave). Danes, ko je avstrijsko vprašanje na dnevnem redu in ko se trdovratno govori o nekaki politično-carinsko-denarni zvezi med Avstrijo in Italijo, se nam nehote vzbuja spomin na to staro rimsko pokrajino. Tesna gospodarska in denarna zveza med sedanjim Norikom in sedanjo rimsko državo bi v taki aH taki obliki pripomogla rimskemu orlu, da razgrne svoja krila zopet do Donave, da se ugnezdr na istem mestu, kjer je pred 2000 leti stražil meje tedanjega mogočnega rimskega carstva. Vsekakor zelo zapeljiva ideja. In kdor je zasledoval te dni italijansko dnevno časopisje, je lahko videl, da je stopilo «Avstrij-sko vprašanje* zanje skoraj popolnoma v ozadje in da je skoraj popolnoma prevladalo vprašanje nekdanjega Norika. Edini sloj, ki je prilil malo hladne vode v to od sentimentalnosti penečo se čašo opojnosti, so bili italijanski industrialci in drugi gospodarski krogi, kateri imajo tudi v Italiji navado računati s svinčnikom v roki. Seveda so se idealističnim nacionalistom kruto zamerili, toda ukljub vsemu se njihov glas ni mogel preslišali in danes se že zdi, da se je začelo italijansko javno mnenje prebujati iz teh omamnih sanj. «Vzpostavitev Norika* se ne smatra več za najboljšo rešitev avstrijskega vprašanja. Po našem mnenju bi bila taka rešitev celo najslabša in najnepovoljnejša za vso tedaj bi se namreč začelo reševati avstrijsko vprašanje na pravi podlagi, t- f. ▼ donavskem gospodarskem asteiMb In samo na tej podlagi je mogoča s pomočjo velesil vsestranska rešitev tega perečega vpraša-nja s političnega, narodnega, gospodarske-a in socialnega vidika. S političnega, ker i se samo na ta način ohranila nedotak- njena ne samo besedilo, temveč tudi duh senžermenske mirovne pogodbe; z narodnega, ker bi ostala Avstrija itak neodvisna država, z gospodarskega, ker se z drugimi državami malega sporazuma v gospodarskem oziru dopolnjuje, in slednjič s socialnega vidika, ker bi se avstrijska industrija mogla uspešno razviti le v naslombi na mali sporazum, (ki je posebno v svojem jugovzhodnem in jugozapadnem delu izvrstno odjemališče za avstrijske izdelke), tako da bi taka rešitev imela blagodejne posledice za vse sloje avstrijskega prebivalstva. Končno bi imela taka rešitev velik pomen za splošno pomirjenje Srednje Evrope, ki je tudi eden izmed neobhodnih predpogojev za gospodarska rešitev in obnovitev ne samo Avstrije, temveč tudi vseh nasledit v enih držav in gotovo tudi vse Evrope sploh. Na nobeni drugi podlagi bi se ne mogla doseči vsestranska rešitev. Kar se tiče predvsem priključitve k Nemčiji, je treba naglasiti, pogovor o sindi katističnem gibanju in o razmerah v socialistični stranki. Poslanec Modigliani je omenil najprej znani proglas desnega krila soč. stranke za strnitev socialističnih vrst, ki je bil objavljen v listu «Giustizia». Rekel je, da bo povzročil ta proglas brezkončne polemike in da je to bil najbrže tudi namen tistih, ki so ga sestavili Hoteli so naglasiti, da se je treba enkrat odločiti aH za boljševizem adi za socializem. Modigliani je naglasil, da so imeli vsi italijanski socialisti večje ali manjše simpatije za sovjetizem, ker predstavlja resen poskus, da se pritegnejo k sodelovanju pri upravi dežele tudi delovni sloji. Kar pa se tiče boljševizma, je rekel Modigliani, da je to poskus nasilne izpresnembe sedanjega družabnega reda potom diktature. Dosta vil je, da zasluzijo pisci onega proglasa pohvalo, ker so nastopili proti takemu protidemokratžčnemu pojmovanju. Glede socialistične stranke je rekel, da je po njegovem mnenju že dosegla svoj namen, ker ie vzbudila v delavstva razredni Čut. Isti čut se je utrdil tudi pri drugih slojih in vsled tega ne morejo delavske množi ostati v ozkem okviru politične stranke, temveč da se mora vreči na široko polje delavskih sindikatov, ki so tudi že prežeti z razrednim čustvom. Na tem stališču bo stala Splošna delavska zveza in on misli da se večina popolnoma strinja z njim. Tako bo nastala v Italiji, kakor se je zgodilo na Angleškem, delavska stranka, t. j. skup vseh delavskih sindikatov. Ital jansko - švicarski trgovinski dogovor BERN, 2. Glede odpovedi trgovinskega dogovora se je izvedelo iz verodostojnega vira, da je bila pri pogajanjih za provizo-rično pogodbo v juniju 1922 predvidena skorajšnja obnovitev pogajanj z namenom, da se pride do končnega dogovora. Upa se, da bo tekom tega meseca mogoče izmenjati medsebojne vidike, tako da bo v najkrajšem času konec tega provizorične-ga stanja. Fašisti zasedli mesto Terni — Več delavskih domov opus točenih — En fašist mrtev PERUGIA, 2. Iz Mesta Terni prihajajo vznemirljive vesti. Kljub varnostnim ukrepom s strani oblastva, ki je dalo zasira-žiti vse dohode, je bilo včeraj zbranih v mestu ž& nad 2000 fašistovskih četnikov. S cd anje gibanje je v zvezi z zapretjem tamkajšnje jeklarae, ki je zaprta že nad dva meseca, tako da je okoli 3000 delavcev brez dela. Fašisti so sklenili, da vzamejo v svoje roke vse gibanje in v ta namen so izvršili koncentracijo svojih čet iz raznih krajev Umbrije. Včeraj so priredili obhod po mestu ter so izdali proglas, v katerem pozivajo vse meščane, v prvi vrsti pa delavce na shod. Jt&oslavija Podpis češko - jugo slovenskega dogovora MARIJANSKE LAŽNE, 2. Beneš 2n Pašič sta podpisala včeraj dogovor o češko - jugoslavenski zvezi. Beneš bo da-taes odpotoval v Ženevo, (da se udeleži dela Društva narodov. Vesti o vojaških ukrepih neresnične BELGRAD, 2. Dopisni urad javlja: Pooblaščeni smo, da odločno zanikamo vse vesti, ki so jih prinesli inozemski listi, o vojaških pripravah, ki naj bi bile v zvezi z avstrijsko krizo. Ker so vse prizadete države odločno za to, da se varujejo meje, ki jih je določila senžermenska pogodba, ni nikakega povoda za ukrepe, o katerih se govori. Jugoslovensko - poljska pogajanja BELGRAD, 2. Listi javljajo iz Marijanskih Lažni* Po končanih praških konferencah nadaljujejo državniki Male entente pogajanja za razširjenje in okrepitev državnega sistema Malo entente. Te konference se vodijo na eni strani med Čehoslovaško in Jugoslavijo. Vprašanje pogodbnega roka glede vojaške konvencije še ni bilo ugotovljeno in je ostalo še vedno odprto z ozirom na Poljsko. Splošno naglašajo, da bodi rok kratkotrajen. Na drugi strani pa vodi Jugoslavija iskrena pogajanja s Poljsko glede njenega vstopa v Malo entento. Vstop Poljske v Malo entento je skoroda zasiguran. Tekom včerajšnjega dneva je bila tudi podpisana vojaška in politična konvencija med obema državama. Eksportno - trgovinska pogodba med Čehoslovaško in Jugoslavijo BELGRAD, 2. Na včerajšnji ministrski konferenci je bilo glede zaključka posebne eksportno - trgovinske pogodbe s Čehoslovaško odrejeno, da to pogodbo zaključi s Čehosldvaško posebna delegacija. V to delegacijo sta odposlana en zastopnik ministrstva financ in en zastopnik ministrstva trgovine. Kot strokovnjaka sta bila v to delegacijo imenovana iz poljedelskega ministrstva dr. Miloš Sigorovič, načelnik v ministrstvu poljedelstva in Bohuslav Ska-licky, višji vinarski nadzornik v Novem mertu. Skupni sestanek čehoslovaške in jugo-slovenske delegacije dogovorno med obema vladama je baje določen za 11. t. m. Delegaciji se sestaneta v Belgradu. Jugoslovenski novinarji na velesejmu v VarSavi BELGRAD, 2. Poljska vlada je zunanjemu mmistrrtvu izrazila željo, da bi določeno število jugoslovanskih novinarjev na stroške poljske vlade obiskalo Varšavo in sedaj prihodnje dni otvorjeni varšavski velesejem. Novinarji odpotujejo danes ali jutri v Varšavo. V delegaciji novinarjev se nahajajo: šef Pressbiroja dr. Miloš Ivkovič, Stanislav Krakov, urednik belgrajskega Vremena*, M. Miličevič, urednik »Politike*, Dušan Popovič, urednik «Trgovskega Glasnika*, Ar m in Parmače\ič, urednik «RijeČi», Moskovič, urednik zagrebških »Novosti* in Anton Zobec, urednik Tiskovnega oddelka pri pokrajinski upravi za Slovenijoi Vprašanje kraljeviča Gjorgja — Netočne ▼esti listov LJUBLJANA, 2. «Slov. Narod* javlja iz Belgrada: Včerajšnja «Politika« je opoldne razširila vest, da je bil discipliniran kraljevič Gjorgje m da bo konfiniran. Kot mesto konfinacije je bilo baje določeno mesto Niš. Namestnik ministrskega predsednika notranji minister Kosta Timotije-vič, ki vodi v Pašičevem imenu vsa pogajanja s kraljevičem Gjorgjem, je podal nekemu novinarju točna pojasnila o tej vesti. Včeraj je imel minister Timotijevič dva sestanka s kraljevičem. Čeprav je bil Pri obhodu po mestu se je neki četnik doslej minister v tem delikatnem vprašanju smrtno ponesrečil. Ko je hotel pobrati ci- zelo reserviran, je včeraj novinarju po-gaTeto, ki mu je bila padla ,mu je padel j jasnil vso stvar. Po ministrovi izjavi je tudi revolver, ki se mu je pri padcu sprožil kraljevič pripravljen sprejeti vsako kralje-in ga zadel v čelo. Nekater čete so se j vo odredbo, ker se dobro zaveda in ker pedale po obhodu v okolico mesta na razne priznava, da ima kralj kot hišni glavar po Italija [mogla v bodočnosti le žalostno životariti. _ .. ,... .. .... n , Vsled tega je sklenil osrednji odbor Itali- Tndi republikanci izstop h iz Delovne zveze , janskc klovne zveze, da se oprosti vseh RIM, 2. Primeru železničarjev, ki so bili j obvez, da bo imela pri svojem delovanju prvi poborniki Delovne zveze a so kljub na sindikalističnem polju proste roke. temu prvi izstopili iz nje po zadnji ne- Osrednji odbor je izdal poseben prog'as, v uspešni splošni stavki, je sledila tudi repu- | katerem so obrazloženi vsi tozadevni razlogi in v katerem je rečeno med drugim: a Boljševizem in fašizem preostanki vojne, katera bi bila imela biti revolucionarna, akobi- ne bila izdala ciljev, za katere je padel filip Corridoni, na eni strani me- kazenske pohode. Tako so vdrli v vas Papigno in opustšili tamkajšnje socialistične krožke. Dalje so poslali v občinski urad odposlanstvo, ki je zahtevalo, da mora občinski za stop odstopiti. Neka druga četa je vdrla v vas Collescipoli, kjer so tudi pozvali občinski zastop, naj odstopi. Razdejali so socialistična krožek in opustošili nekemu starešincu polje. Fe operacije vodi faišstovski poslanec dvotrskem štatutu do tega pravico. Kraljevič tudi dobro ve, da na ta način pride do svojih pravic m doseže uspehe. Minister Timotijevič je dalje izjavil, da je kraljevič Gjorgje zaprosil za kako večjo ekonomijo, kjer bi se posvetil poljedelstvu. Minister je dalje odločno demantiral vest «Politike^ žn obžaloval, da vodilni belgrajski listi tako brez kritike priobčujejo vsako vest. Vlada sama za sedaj ni izročila kraljeviču PijrhettL Pod njegovim vodstvom je šlo nobenega sitčnega sklepa To je izključna fašistovsko odposlanstvo k ravnateljstvu1*"^3 pravica kraljeva. Vlada je pozvana jeklarnice, kateremu so izročili svoje pre-:na intervencijo le v slučaju, ce to kralj dloge za rešitev spora. Ravnateljstvo je!^1* in zahteva. Do danes pa do tega še blikanska delovna zveza. «La Voce Re-pubblicana», glavno glasilo italijanske republikanske stranke, je naznanilo včeraj ta korak z objavo sledečega poročila: «Izvršilni odbor republikanske stranke je vzel na znanje sklep Italijanske delovne rveze, v kateri se nahajajo večinoma reou-blikanski delavci, o njenem izstopu iz Delovne zveze ter izjavlja, da odpada tudi moralni prisianek, ki ga je dala svoj čas Delovni zvezi republikanska stranka.« Vodilni krogi Italijanske delovne zveze izjavljajo, da je Delovna zveza izgubila po izstopu železničarjev vsak smisel in da bo izjavilo, da bo te predloge takoj sporočilo osrednjemu ravnateljstvu v Rimu. Fašisti so vzeli to izjavo na znanje. Agitacija se nadaljuje. Nora zrakoplovska nesreča v Pia PIZA, 7. Na letališču S. Giusto se je zopet zgodila nesreča. Ko je davi aeroplan Sami poletel z letovišča in se dvignil kakih 60 metrov visoko, se je nenadoma ščanstvo, katero je s krivimi pridigami motor pokvari! in aeroplan je padel na tla zapeljalo priprosti proletariat, na drugi --ri—:---—--- strani pa vsa stara Italija, ki je nesposobna za vsako obnovitev. Mi smo pripravljeni in odločeni premagati oba ta preostanka, ki ju je treba pognati v nič. Naš namen je vzbuditi novo Italijo, zmagoslavno Italijo, Italijo dela in ji pripraviti novo zgodovinsko dobo, ki bo višja in dostojnejša. netfo Pilot poročnik Gentile je ostal na mestu mrtev, poročnik Cali pa je bil smrtno ranjen. Oba poročnika spadata v bolonj-ski avijatsftri zbor in sta bila prišla v Pizo, da se udeležita vaj za predstojeće tekme v Loretu. - ~~ ni prišlo. Herman Wecdel v Jugoslaviji LJUBLJANA, 2. Znani nemški prijatelj Slovanov publicist Herman Wendel biva že delj časa v Ljubljani in ima namen v študijske svrhe prepotovati vso Jugoslavijo. Zveza industrialcev mu je dala na razpolago avtomobil, s katerim bo prepotoval vso Slovenijo. tehoslovaška Jugoslavija razsodnica med Čehoslovaško in Jugoslavijo MARIJANSKE LAŽNI, 2. Kakor znano, vlada med Čehoslovaško in Poljsko spor radi Javor ina ob čehoslovaško - poljski meji Spora doslej ni bilo mogoče poravnati. V diolomatičnih krogih naglašajo, da prevzame Jugoslavija arbitražo in da se obe prizadeti: državi uklonite njeni sodbi. Italijanski poslanik Menzom v Marijanskih Lažnih MARIJANSKE LAŽNI, 2. Bivši italijanski poslanik v Belgradu Manzoni je prispel v Marijanske Lažni. Njegova misija šc nt znana. . . ^ Francija Angleško - francoska pogajat.ja glede vzhodnega vprašanja PARIZ, 2. Kakor javlja iz Londona «Petit Parisien», je predsnočnjim izrodil lord Harding angleški odgovor na zadnjo francosko noto glede vzhcdnega vprašanja, cPotit Parisien» pravi, da angleška vlada ne vztraja več pri zahtevi po takojšnji sklenitvi premirja med Grki in Turki, ki bi bil neobhodno potreben pogoj za sklicanje konference. Na drugi strani pa angleška vlada vztraja na svojem stališču glede izpraznitve Anatolije s strani Grkov. Lord Curzon izjavlja, da bi bil pripravljen razpravljati o vprašanju izpraznitve na konferenci v Benetkah, če bo splošni tedanji položaj upra viče val to izpraznitev. «Petit Parisien» trdi, da se Francija strinja popolnoma z Anglijo v tem, da je treba spričo poostritve grško - turškega spora začeti z delovanjem čim prej in da se sklicanje konference v Benetkah vsled tega ne bo zategnilo. List pravi, da se že sedaj predvideva, da bodo po razmeroma kratkih posvetovanjih angleški, italijanski in francoski minister vnanjih stvari pogajali direktno. Poincarejev odgovor na Balfourjevo noto PARIZ, 2. Na znano Balfourjevo noto z dne 10. avgusta o medzavezniških dolgovih odgovarja Poincare, d,a se strinja z angleškim mnenjem, da je končno rešenje vprašanja reparacij v tesni zvezi z vprašanjem medzavezniškega dolga. To zadnje vprašanje zahteva, da se ga razbistri na posebni konferenci; to se je moglo zgoditi na zadnji londonski konferenci, če ne bi bila prej Balfourjeva nota fiksirala angleško stališče. Poincare opozarja, da ni mogoče asimilirati medzavezniških dolgo\ in dolgov za reparacije, ker prvi so bil napravljeni vsi v korist skupne stvari. Tako bi posebni značaj medzavezniških dolgov opravičil njihov izbris med tem ko se dolgovi za reparacije nanašajo na samovoljna pustošenja, ki večinoma niso bila potrebna, in Francija je mnenja, da je poprava teh pustošenj potrebna in da mora imeti prednost pred. vsako drugo ureditvijo. Predujmi, ki jih je morala plačati Francija radi izostalih plačil s strani Nemčije za obnovitvena dela, so povzročila primanjkljaj v novi bilanci. Dokler Nemčija ne bo plačala direktno ali pa potom kake kombinacije te stroške, ni mogoče govoriti o ureditvi vojnih dolgov. Poincare nato kaže na razloček med angleško in amerikansko terjatvijo. En del dolga napram Zedinjenim državam izhata iz nakupa blaga, ki je bilo nato prodano na korist francoskega zaklada; z druge strani Francija ne pozablja, da so Zedinje-ne države vstopile v vojno, ne da bi bile ogrožene v svojem obstoju, ampak samo v obrambo idealov, ki so podlaga civilizacije, med tem ko sta se bojevali Francija in Anglija za svojo neodvsino6t, za premoženje in življenje svojih državljanov. Treba bi bilo podvreči angleško terjatev reviziji. Posebno kar se tiče živil in materiala so angleške intendance zaračunale mnogo večje zneske, ker so upoštevale splošne stroške ter pristojbine za izvoz, med tem ko je francoska intendanca računala dajatve za angleško vojsko po istih cenah kakor za francosko brez vsakih posebnih stroškov in davkov. Pri ureditvi, ki mora biti splošna, zahteva Francija, da se ž njo postopa tako,, kakor je ona postopala s skupnimi zavezniki. Poincare končuje, da bi bila splošna ureditev vojnih dolgov koristna za človeštvo. Avstrija Seipelova posvetovanja s tuf mi poslaniki in z zastopniki domačih ustanov DUNAJ, 2. Kancler dr. Seipel je sprejel včeraj švedskega in italijanskega poslanika, danes pa francoskega poslanika. Kancler je imel tudi pogovor z zastopniki vseh trgovskih in industrijskih zbornic. Zastopniki delavskih zbornic so pozvani za jutri. Poročilo kanclerja Seipela o pogajanjih v Pragi, Berlinu in Veroni DUNAJ, 2. Zvezni kancler je podal komisiji za vnanje zadeve obširno poročilo o svojih pogajanjih z zastopniki inozemskih držav. Kancler Seipel je predvsem izjavil, da je sklep londonske konference z dne 15. avgusta, s katerim se avstrijsko vprašanje izroča Društvu narodov spravil avstrijsko vlado v resno skrb. Avstrijska vlada ni sicer dvomila o naklonjenosti držav, zastopanih v Društvu narodov, ve pa, da Društvo narodov ne razpolaga z izvršilnim organom in tudi ne s finančnimi sredstvi, izkušnja pa jo je naučila, da se pogajanja potom Društva narodov po navadi zelo zavlačujejo. Med avstrijskim ljudstvom se je stopnjevalo razburjenje vsled rastoče draginje in vsled širjenja vznemirljivih vesti s strani sosedov. Na za* padu se je promatralo naše vprašanje no kot gospodarsko^ temveč kot politične*. n •KODlUbT« V Trstu, ibe 3. septembra 1922. Spričo takega položaja Se je odločil, da jo boljše ne čakati odločitve s strani Društva narodov, temveč stopiti v direkten stik s predsavniki sosednih držav, da se vidi, kakšno stališče bi te zavzele nasproti avstrijskemu položaju. Glede pogajanj t Pragi lahko povem samo — je izjavil Seipel, da se tam gleda zelo optimistično na akcijo Društva narodov. G. Beneš je izjavil, da bo naš« delovanje v Ženevi izdatno podpiral in zastavil res svoj vpliv nam v prid. On ni pri tem mislil samo na politično garancijo, to je na svečano izjavo naših sosednih in drugih držav, da se ne bo dotaknila avstrijska neodvisnost, temveč tudi na sodelovanje pri kaki finančni garanciji. Po njegovem mnenju se bo prišlo potom društva narodov prej do cilja, nego mi mislimo. Medtem bi mi morali skrbeti, da vztrajamo s že dovoljenimi posojili. V Pragi so si na jasnem, da Avstrija ne more vstopiti v Malo entento, katera pa s svoje strani nikakor ne misli na kako posredovalno politiko. Gospodarski oslon na Čehoslovaško bi se dal udejstviti samo potom počasnega organskega razvoja. V svrho tozadevvnih pogajanj so odpotovali predvčerajšnjim v Prago vodilni možje iz bankirskih, industrialskih in trgovskih krogov. Pogajali se bodo tam z enakimi čehoslovašlcmi možmi. V Berlinu smo po iskrenih izmenjavah misli prišli do sklepa, da se sedaj ne more nič izpremeniti na stanju, ustvarjenem po mirovnih pogodbah in da si mora Avstrija pomagati z gospodarskimi ukrepi, pri katerih se mora, seveda, naslanjati na svoje sosede. Tudi Italija polaga veliko važnost na akcijo Društva narodov. Gospod Schanzer je izjavil, da so velevlasti vezane na sklepe londonske konference in pričakovane sklepe Društva narodov. On je prepričan, da se bodo po tozadevni razpravi v Društvu narodov vse države prepričale o potrebi, da se dajo Avstriji krediti. V ta namen bo tudi on zastavil svoj vpliv. Italija je tudi pripravljena sodelovati pri finančni akciji nam v prid, če store to tudi druge države. Sicer pa je Schanzer ponovno poudaril, da stoji Italija na stališču, da se mora ohraniti sedanje stanje; iz česar je razvidno njeno stališče nasproti eventuel-nim poznejšim razvojem stvari. Italija želi, da naj Avstrija še nadalje živi kot samostojna država. Iznesel sem nato vprašanje carinske in denarne zveze. Italija jemlje proučevanje tega vprašanja zelo resno. Seveda si je kakor mi, tudi g. Schanzer pridržal kon-čnoveljavni sklep o tem vprašanju. V splošnem je Seipel poudarjal, da je s svojim političnim potovanjem dosegel dva uspeha: avstrijsko vprašanje bo prišlo, tudi vsled posredovanja angleške vlade, tako; na dnevni red pred Društvom narodov; avstrijskemu vprašanju se bo odslej pripisovala važnost, ki mu gre. Ce bi se pri Društvu narodov ne dosegla nikaka rešitev, ne bo Avstrija ostala brez možnosti kake rešitve. Vlasti vedo — je zaključil Seipel, da mi v mejah možnosti možnosti oprezno toda odločno iščemo pot, ki bi jo morali tedaj ubrati. Po tem govoru se je vnela živahna razprava. Resolucija dr. Bauerja, da naj se ohrani neodvisnost republike, dokler bo mogel narod sam odločati o svoji usodi, je bila odklenjena. Sprejeta je bila Mikla.^e-va resolucija, s katero se jemljejo kanclerje ve izjave na znanje in se poudarja, da mora biti glavna naloga vnanje politike ohranitev samostojne avstrijske republike, tem bolj ker je avstrijski narod sedaj dejansko oviran v izvrševanju svoje pravice do samoodločbe. Društvo narodov za pri velikih nesrečah ŽENEVA, 2. Na včerajšnji seji sveta Društva narodov se je razpravljalo o načrtu, ki ga je predložil sen. Ciraolo genovski konferenci in ki je bil odstopljen Društvu narodov. Načrt ima namen ustanoviti mednarodno pomoč v primerih velikih katastrof. Ustanova bi bila pod vodstvom švicarskega rdečega križa in bi predstavljala nekako mednarodno vojsko za pomoč. Države bi prispevale k stroškom sorazmerno s svojo površino, številom prebivalstva in važnostjo bilance. Vsi govorniki so načrt pozdravili z veseljem. Lord Bal-four je le omenil, da bo treba glede stroškov za ustanovo natančnejšega študija. Grško - turška vojna LONDON, 2. Iz Angore je prišla vest, da turške čete napredujejo v vseh področjih. Grki se umikajo z občutnimi zgubami Napredovanje Turkov proti Brusi se nadaljuje. Grki obupujejo nad rešitvijo mesta. Grško uradno poročilo zanika vse te vesti in priznava le umik pri Afion Kara-hissar. _ Palestina ima svojo ustavo LONDON, 2. Nova ustava za Palestino je bila razglašena. Po izsoMlenl bitki Ogrska Madžarska pribežališče nemških nezadovolfnežev BERLIN, 2. Madžarska je, kakor znano, pribežališče nezadovoljnežev iz vseh držav. Vsi tisti, ki se ne morejo sprijazniti z novim položajem, najdejo pri madžarskih grehih obilo prijateljskega sočustvovanja. Našli so ga tudi nemški monarhisti. Kakor javlja «Dena», je izročil nemški odpravnik poslov madžarski vladi noto, v kateri se nemška vlada pritožuje, da vzdržujejo gotovi protirepublikanski in protidržavni elementi stike z reakcionarnimi kregi na Madžarskem in da jih madžarska vlada podpira. Madžarska vlada se nadalje opozarja, da so Erzbergerjevi morilci našli na Madžarskem zatočišče in da se dosedanje izjave madžarske vlade v tem oziru smatrajo s strani nemške vlade za nezadostne. Nemška vlada pričakuje torej zadovoljivo izjavo, da madžarska vlada ne bo trpela, da se na Madžarskem podpirajo protirepublikanski krogi. Nemška vlada si je na jasnem v tem, da madžarska vlada sama nima namena podpirati te elemente, toda že dejstvo, da trpi njihovo prisotnost na madžarskem ozemlju, bi se lahko napačno tolmačilo, Amerika Harding proti neodvisnosti Filipinov LONDON, 1. «Times» poročajo iz Manile, da je predsednik Harding končno odgovoril na noto, v kateri so zahtevali zastopniki Filipinov popolno neodvisnost, flarding izjavi fa, da še ni prišel fcrenotek za neodvisnost Filipinov, katerih prebivalstvo le do sedaj še ni pritožilo nad ameriško upravo. Ameriška tržišča so filipinskim proizvodom zelo naklonjena. Ameriška vlada pa ne zahteva od otokov nobenih izdatkov za narodno obrambo. Ker 90 Filipini del Zedinjemli držav, jim tudi ni treba plačevati! stroškov za diplomatično zastopstvo v inozemstvo. Zadnja splošna stavka napovedana po proletarskih rdečih organizacijah se je končala z odločnim porazom za socialistično stranko. To je bil Kobarid aocialistov, kakor trdi vse meščansko časopisje, in Ser- < rati je socialistični Cadorna. Sicer pa pri- 1 znavajo tudi vodje rdečih strank ta poraz, dasi mu odrekajo tisto važnost, ki mu jo pripisujejo meščanske stranke. Žalostno za socialistično stranko ni toliko zadnja izgubljena bitka, kakor pa njene pogub onosne posledice. Zveza strokovnih organizacij (Confed. generale del Lavoro) napoveduje v najbližji bodočnosti ločitev od politične stranke, sindikat železničarjev je odposlalD'An-nunziu nekakšno udanostno izjavo, kolaboracionisti so dejansko že izvršili razkol stranke, delavstvo zapušča v množicah rdeče sindikate ter pristopa k fašistovskkn ali popolarskiro organizacijam. Tako se vrši razpad socialistične stranke, ki je prišla ob ves ugled in vso moč. «Avantijevo» pogorišče je sicer deloma že vzpostavljeno, Serrati pošilja v svet še# vedno upa-polne spomenice, razglase i. t. d., toda bolezen stranke gre dalje. Ločitev med maksimalisti in nekdaj dozdevnimi reformisti je že izvršena, zakaj vsaka struja ima svoje posebno glasilo. In danes se oglašajo v Serrati je vem «Avantiju» različni predstavniki stranke, ki so ostali vsaj v obliki zvesti sklepom zadnjega socialističnega kongresa v Milanu, proti Turatiju in njegovim pristašem, ki da so se pokazali pravi reformisti. Pred dvema letoma je bila ta beseda prava psovka v ustih vseh rdečih proletarcev. To je bila najhujša žalitev za vsakega kričavega proletarskega demagoga in tudi veČina današnjih Turati je v ih pristašev je tedaj odklanjala z ogorčenjem ta pridevek. Kako so se časi izpre» menili in tako hitro! Pod fašistovsko bi-kovko se je izpremenilo prepričanje najbolj rdečih demagogov v ponižni, skromni in skrajno miroljubni refoarnizem. Sicer pa bi bili krivični, če bi trdili, da ni častnih izjem. Se je mnogo takih, ki so ostali zvesti stranki in verujejo v strankin program. Pa tudi med temi je več takih, ki se v novih razmerah ne spoznajo več, so zmedeni in si žele iz dvoumne nejasnosti, ki vlada v stranki ves čas, odkar si je nadel Serrati kot glavno svojo nalogo ohraniti enotnost stranke, dasi so ostali v njej možje diametralnih političnih načel Razvoj dogodkov je pokazal, da je ubral Serrati napačno pot. Zakaj reformisti stranki so šli preko vsega, prekršili so neštetokrat strankino disciplino, se izneverili odločbam zadnjega, kongresa in potegnili za seboj velik del Serratijevih pristašev. Komunisti morejo danes z zadoščenjem pribiti svoje nekdanje trditve in ob-dolžitve glede reformistične struje. Sedaj so tu dokazi, ki jih ni mogoče utajiti Umevno je, da skušajo komunisti izrabiti sedanji obupni položaj socialistične stranke, da bi pomnožili svoje zelo zelo redke vrste. Vendar pa je težko verjetno, da bodo bogve kaj pridobili na razvalinah socialistične stranke. Vkljub vsemu kričanju, grožnjam in koketiranju z revolucijo se je komuni-stična stranka od početka sem izčrpavala v teoriziranju ter smešenju socialistov. Ostala je stranka besed ne pa dejanj. Delavske mngžice so bridko razočarane po neprestanih neuspehih in iščeja na svojo roko izhoda iz neugodnega položaja, kamor jih je pahnila nesposobnost voditeljev. Stare fraze o rpvohiciji, o boljševizmu ne drže več. Beseda sovjet je romala v staro pozabljeno šaro danes, ko se gre za živ-ljenski obstoj. Delavstvo zahteva samo dela in zaslužka, vse drugo je stopilo v ozadje. Zgolj materialistična vzgoja množic se maščuje sedaj nad voditelji. Zato zapuščajo socialistične množice tako lahkega srca svojo rdečo zastavo ter hite pod trikoioro, kjer se jim obeta Življenska varnost in kruh. Sicer pa so tudi razmere take, da je boj težak. Oborožene reakcionarne stranke imajo v brezposelnosti najboljšega zaveznika. Splošna svetovna gospodarska kriza je resnično najnevarnejša sovražnica proletarskega gibanja in napredka. V takšnem težkem položaju bi morale imeti proletarske množice silno spretne in požrtvovalne voditelje, ako naj ne plačajo vseh stroškov kapitalistične bolezni Toda temu ni tako. Bolj kot nikdar poprej so proletarske stranke razdvojene. Klasičen primer razkrajanja nam nudi največja pro- letarska stranka v Italiji t JL socialistična« Bliža ae kongres stranke, ki bo marsika razčistil, toda to «očiščenje» ne bo «pomlajen je». Skoraj gotovo je, da bo izšla socialistična stranka na prihodnjem kongresu zelo zmanjšana in oslabljena, ker priti mora do cepljenja med reformistično in socialistično strujo. In tako bo razkroj stranke dovršen, pričelo se bo norvo grupiranje socialne demokracije v Italiji, klasični socializem je na zatonu, vsaj kot političen činitelj. Ravnokar je rimska vlada razpustila milanski občinski zastop in imenovala začasnega vladnega komisarja. Vlada se je udala pritisku fašizma in danes je Milan, ta nekdanja najponosnejša, skoraj bi rekel aristokratična trdnjava italijanskega socializma, izgubljen morda za vedno za soc. stranko. Pri prihodnjih volitvah bodo fašisti brezdvoma poskrbeli, da ne pride večina socialistov več v občinski zastop. Kako razumejo fašisti ta svoj posel, vemo še iz majnika L 1921. Da so danes v mnogih krajih Italije ukinjene ustavne svoboščine, da vlada skoraj povsod posredno ali neposredno fašistovska bikovka, bomba, fa-šistovski samokres, za to nosijo velik del krivde nesposobni voditelji razpadajoče socialistične stranke. S svojim demagoškim kričanjem po revoluciji, z boljševi-škiim grožnjami, s propagiranjem nasilja, z napovedovanjem proletarske diktature so socialistični demagogi izzvali fašistovsko gibanje. Velik del javnega mnenja je bil na strani fašistov takoj spočetka in da ima danes fašizem tako moč v Italiji, je pripisati dejstvu, da »e meščanstvo še predobro spominja užitega strahu v letih 1919. in 1920. Ta strah je bil tako velik, da tudi tisti del meščanstva, ki se ne strinja s fašistovsko obliko boja v svoji notranjosti, ne mara nastopiti proti nasiljem in braniti socialiste zato, da bi se zamerili onim, ki jih smatrajo za rešitelje Tretje Italije. V kolikot se morejo fašisti imenovati rešitelje Italije, bo rekla zadnjo besedo zgodovina, vendar pa je današnja duše vnosi italijanskega meščanstva deloma posledica po-greškov voditeljev rdečih strank. patriotičnih manifestacijah, ali k razobešanja zastav. Ravno te zadnje čase prinašajo ljubljanski listi vesti, kako odkrito tirajo nekateri nemški učitelji protidržavno agitacijo, ne da bi bil kdo zasledovan in preganjan radi tega. Zakaj pa ni g. Dudan nič govoril o postopanju Nemcev s slovensko manjšino na Koroškem?J Odgovori nam morda, da je on zastopnik ita lijanske manjšine v Jugoslaviij n* pa koroških Slovencev. S kako pravico pa kričijo potem italijanski listi, kako da Jugoslavija zatira narodne manjšine sploh in Nemce še posebej?! Z ozirom na že omenjeno dejstvo, kako je za malo nemško manjšino v Ljubljani preskrbljeno glede šolstva, poživljamo g. poslanca, naj se zavzame v Rimu, da bo naša naučna uprava istotako — preganjala in zatirala n. pr. Slovence v Trstu in v Gorici! Posebno slučaj z Gorico je kričeč. Dežela je po veliki večini slovenska, posebno pa sedaj, ko ji je priklopljena prek in prek slovenska Notranjska. Pa tudi v mestu je znatna slovenska maejšina. Kljub vsemu temu pa nimajo Slovenci v Gorici nobene prave in popolne slovenske IjuHske šole, marveč le nekak surogat s sporednicami na italijanskih šolah. Kako je še le s srednjo šolo! Že radi vsake besede o taki slovenski šoli je ogenj v vseh strehah, kakor da grozi nevarnost vsej Italiji. Spričo vse teh resnic je g. poslanec Dudan zadnji, ki bi imel pravico, se zgražati radi zatiranja narodnih manjšin v — drugih državah. G. Dudan je mogel tako govoriti le pred zborom ljudi, ki jim resnične razmere niso znane. Mi pa poznamo te razmero in njega, g. Dudana tudi. Zato nam ie s svojim nastopom na Dunaju postal za nekoliko stopenj Še — nesimpatične jši! Svoj lastni prag očistite, o gospoda, predno se podajate s svojo metlo na prag cake medparlamentarne konference! Dnevne vesti Noric«®. (Izjave bivšega min. preds. Nittija). Naš današnji uvodnik pod tem naslovom je bil napisan in natisnjen že v petek, torej pre den so bile objavljene izjave bivšega ministr skga predsednika Nittija o avstrijskem in srednjeevropskem vprašanju. Tem bolj nas veseli, da je pravilnost naših nazorov o omenjenem vprašanju potrdila ena najbistrejših glav sodobne Italije in Evrope. V naslednjem padajamo glavne misli Nittijeve. izjave, ki bo gotovo vzbudila splošno pozornost ne samo v italijanski, temveč tudi v evropski javnosti. Glede predloga o carinski zvezi med Italijo in Avstrijo je rekel Nitti časnikarjem, da je ta ideja nesmiselna. Komu bi mogla koristiti taka zveza? Nitti odgovarja: Avstriji ne, ker dežela s šestimi miljoni prebivalcev hi s prestolnico dveh miljonov ljudi ne more funkcijonirati. Tako skrčena ne more živeti, pa tudi združiti se ne more s kako sosednjo deželo. Kmalu pa bo treba misliti tudi na Madžarsko, ki se tudi — čeprav bogatejša na naravnih zakladih — bliža pogubi! Po mnepju Nittija je edina rešitev v združitvi vseh držav-naslednic: Italije, Madžarske, Avstrije, CehoslovaŠke, Poljake, Jugoslavije in Romunske. To bi bil mogočen «ZoU-yerei»» — to besedo rabi g. Nitti — sto-indvajsefih miljonov prebivalcev. Ni druge r«šitve. Sicer padejo Avstrija, Madžarska, Poljska, obuboža Romunska, fin pripadeta tudi tržaška in reška lokal Poprej so delale dunajske, praftke, budimpeštanske, krakovske, industrijske in trgovske organizacije za veliko svetovno tržišče: Raka je bila pri tem hika za Madžarsko in Jugoslavijo, Trst pa za Češko in Avstrijo. Sedaj pa imajo vae. te države svoje carinske pregraje. Poljska s svojimi velikimi naravnimi bogastvi se ne more gibati, dunejske, praške in budimpeštanske tovarne delajo za male dežele, ne da bs izkoriščale svoje velike naprave. Za koga pa delata tržaška in reška Itaka? Vsaka mala država skuša ustvariti svojo industrijo in tako ostajajo velike industrije nfeizkoriščane. Carinska meja, kakor jo jaz želim — pravi Nitti — ni v nasprotju z mirovnimi pogodbami, ker gre tu le za zgolj gospodarsko tvorbo, za obsežno gospodarsko območje, v katerem bi se moglo gospodarsko življenje naglo vzpostaviti in se povrniti plemenito delo miru. To bi bila tudi rešitev sa Trst in vstajanje za Reko. Na vprašanjo žurnalistov glede možnosti praktične izvedbe take. gospodarske skupnosti, je odgovoril Nitti, da dobro pozna težave in vse pomisleke. Uverjen je pa, da bi bila združitev 120 mil j ono v ljudi, ki bi svobodno izmenjavali svoje blago, največje delo za mir in gospodarsko vzpostavo. Evropa potrebuje oddiha. Čehoslovaška, Poljska m Romunska morejo le pridobiti m Avstrija bi mogla začeti svojo gospodarsko obnovo. Pa tud« Italija bi naogla mnogo pridobiti« toliko sa troj politični mir, kolikor sa troj* gospodarsko živ- Kn-Li. Nitti veruje trdno v izvedljivost te svoje ideje in pričakuje, da jo bodo podpirali tudi «njegovi prijatelji v Čehoelovaški in Jugoslaviji.* Vsaka nezaupljivost — je rekel — je neupravičena, ker bo korist skupna. Glede vprašanja 70-miljonskega italijanskega posojila je odgovoril: To posojilo more biti potrebno, pomoč je Čin človekoljubja in obenem tudi dolžnost. Ali kaj bo rešeno s tem? To 90 le sredstva, ki jih mora potrditi ie le izkustvo in ki ne koristifc nič. Treba se je lotiti vprašanja v vseh njegovih rezkostih in v vsej njegovi zamotanosti. Edino zdravilo — je zaključil Nitti — pa je tisto, ki ga navajam jaz: ni drugega in ne more biti drugega. Pred svojta pragom! Poslanec Dudan je trdil v svojem govoru na Dtmajn, da so Italijani v Dalmaciji »reepravni, dočim Jugosloveni v Julijski Krajini uživajo vse pravice in vso svobodo. Proti prvi trditvi govori dejstvo, da italijanski Hsti sami poročajo, da je glede italijanske manjšine v Dalmaciji dosežen z Jugoslavijo sporazum in da je m tem sveto-margaritski, o žarom a rimski dogovor pripravljen za odobritev. Kar pa se tiče trditve, da Jugoslavija neusmiljeno preganja narodne manjšine, bodi ugotovljeno^ da ima malo število Nemcev v Ljubljani svojo ljudsko in srednjo šolo, da jih nikdo ne sili k sodelovanju na Še malo o krnskih dogodkih. Našim čitateljem podajamo še par značilnosti o krnskih dogodkih. Zadnjič smo na podlagi izpovedb strokovnjakov in vladne komisije dokazali, da spomenika na Krnu ni poškodovala človeška rok^, še manj pa, da bi ga bili poškodovali mi Slovenci. Priznali smo tudi, kaj smo mi storili. Trije mladi, neodgovorni slovenski pastirji so si hoteli v svoji otročariji prilastiti par svetlih žebljev, spominsko knjigo in svinčnik, toda -to vse šele potem, ko je bil spomenik že poškodo van. Poleg tega pa so ti žeblji ostali na me stu m je. bila tudi odnesena spominska knjiga že na svojem potu n^u j na vrh Krna. Vladina dolžnost bi bila, da bi preprečila nasilstva in takoj ugotovila defansko stanje. Tega ni storila takoj, ampak je celo dopustila, da so morali naši župani prestati najhujši teror, pošiljati izjave v videmslce liste in plačati popravo spomenika, ko ni bil nihče deležen pri razrušitvi istega. Tako je moral plačati Kobarid 1350 lir, Libušnje 800 lir, Drežnica 750 lir, Idrsko 200 lir, Livek in Kred tudi po 200 lir in Trnovo 100 lir. Da je Kobarid ustregel vslIm kapricam fašistov, je moral zopet potrošiti 1200 lir. Celo zastavo je moralo kobariški fašistovski sekciji kupiti prebivalstvo samo. — To je eno. Drugo pa je postopanje z mladimi fanti, ki so bili po nedolžnem zaprti. Vsa naša javnost je mislila, da so bili zaprti samo trije fantje. Temu pa ni tako. Bilo je zaprtih sedem in sicer: 12 letni Perdih Andrej, 16 letni Smre-kar Anton, 13 letni Koren Josip, 23 B *tni Ivan-čič Ivan, 10 letni Bajt Venceslav, 37 letni Mi-kluš Josip, in 17 letni Sovdat Ivan iz Smesti. Prvi trije so bili zaprti 22. junija in je bil Perdih zaprt 2 dni (radi mladoletnosti). Koren je bil zaprt 34 dni, ker niso verjeli, da je mladoleten, Smrekar pa je bil zaprt 47 dni. Mikluš in Sovdat sta bila aretirana 25. junija in sta bila v zaporih 42 dni. Ivančič in Bajt sta bila aretirana dne 26. junija in sta bila v zaporih 41 dni. Značilno je, kako so z njimi postopali, čisto nečloveško, da se mora nad t< m zgražati ves civilizirani svet. Ivančič in Bajt nista zav-( žila dva dni spočetka svoje ječe prav ničesar. Šestnajstletnega Smrekar j a je častnik brcal, ker se je braml ž njan iti v Kobarid. V zaporu je Smrekarja in Korena obiskal brigadir, ki jima je ponujal kuverto denarja, če povesta, kdo je poškodoval spomenik na Krnu. Drugič je pripeljal v o jako in jima zagrozil, da ju dd ustreliti, če ne povesta, med tem so pa vojaki rožljali s puškami pred ječo. Posebno so silili iz fantov priznanji, da so jih si ili učitelji, duhovniki ali druga inteligenca, da so Šli na Krn, ko so reveži le hodiK za svojimi Čredami. Kako paser« namen se vidi iz tega! Ko so aretirali M&luša in Sovdata, so ju orožniki vso pot neusmiljeno pretepali in suvati s puškami. Neki orožnik ju je z vso neusmiljenostjo grabil po obrazu. Strašno je bil pretepen tudi Ivančič Ivan iz Kamn&ga. Najhujše pa so postopali z Bajtom. Njemu so ovili orožniki okrog vratu telefonsko žico, odpirali in zapirali vrata, ter ga bili ob čelo. Ni še dovolj... PrijeK so ga za roke in noge ter g« zibali nad 40 metrov globoko jamo in mu venomer grozili, da ga zadavijo s telefonsko žico in vržejo v jamo, ako ne prizna, da je on storil zločin na Krnu, aH ne pove pravega krivca. — Tako se niti s pravim zločincem nr. postopa, nikar z ljudmn, ki so biH popolnoma nedolžni m so morali poleg izgube časa in strahu prestati še toHko muk v rokah ljudi, ld spominjajo na afriško kolonijo. Danes, ko se je izkazala popolna nedolžnost ne samo onih fantov, ampak človeške roke sploh, je to postopanje še grše, še bolj kulturnega naroda nevredno, sramotno za orožnike in za ItaKjo. Kdo bo tem fantom poplačal muke? To vprašamo danes, ko vsa italijanska javnost molči kot grob, da si je imela pogum, da je zločin razglasila po celi Italiji, danrs nima poguma, da bi razglasila tudi resnico, ker se je drži lep kos sramote. Vprašamo predvesm tržaška Usta «P>ccolo» m «Nazione», ki sta tako vratolomno dokazovala, da so Slovenci nalašč in iz političnega sovraštva poškodovali spomenik na Krnu, kam sta jim zlezla pogum in objektivnost, da ne omenita niti s par besedicami uradnega izvida, ki je bil napravljen na licu mesta po nalogu italijanskega oblastve??! Sicer pa razumemo zakaj. Šovinistična morala zahteva žrtve. Ali je raja pri tem kriva ali ne, to je deveta brigal Neslanosti. Dopisniku U. U. je v Ljubljani strašno udaril na živce pogled na «valovečo razstavo slovanskih trobojnic« in «slovanskih noš od severa in juga, vzhoda in zapada». Bilo mu je kakor da so pomaknili za stoletje v minulost! Kake zastave pa naj bi — da bi balo ustreženo njegovemu dovršeno sodobnemu okusu — razobešali v — Jugoslaviji? Morda kitajske? On pa smatra razobešanje slovanskih trobojnic v Jugoslaviji kot znak — »valovečega panslavizma» in «kolektivnega šovenstva*. In noše! Vsi drugi tuji gostje so se naravnost naslajali na tem prizoru! G. U. U. pa menda ne čita niti italijanskih ilustrovanih listov! Sicer bi vedel, da ti listi prinašajo često posnetke iz slavnostnih sprevodov ▼ starih zgodovinskih nošah. Mari pa radi tega Italija ni sodobna država, marveč tiči v srednjeveštvu?! Tudi «mrlri» ljubljanski «Grad* je dregnil g. U. U. nemilo v oči. Kajti tam so nekdaj uživali gostoljubje «t mori turi deli' Austria* in «na vznožju tistega nesrečnega črnorumev n?ga stolpa se je — kakor pred tabernakljetn malika, ki se ga boji — zbirala bojazljiva duša njega, ki jo je s svojim grabežljivim očesom zastrupljal s sovraštvom proti Itali>i!& Oddahnite se! Ni možno tako lahko prebaviti poplave take neslanosti. Mož je hotel menda s toliko kupico praznih fraz povedati vsakemu otroku znano resnico, da je bila Ljubljana nekdaj pod Avstrijo! Pa da ne bi nam imponiral tako temeljit zgodovinar, ki ve celo to, da je Kranjska pripadala k Avstriji* Čudno pa je, da tako temeljit zgodovinar n« pozna zgodovine — Italije! Sioer bi vedel, da so se tudi po mnogih gradovih Italije šopirili nekdaj avstrijski mogotci s svojim »grabežljivimi očmi»! Pa še nekaj je ugotovil g. U. U. Nekaj zares originalnega in presenetljivega: Ljubljana ni več avstrijska je 350 dni v letu slovenska, po enkrat na mesec jugoslovenska, a te zadnje dni je bila panslavistična! Panslavizmu odmerja torej zelo pičlo mero, kar menda ni prav v skladu z drugim njegovim strašenjem s panslavizmom! Samo ne vemo, kaj bi rekli somišljeniki g. U. U. v Trstu, če bi mi trdili, da je Trst 350 dni v letu tržaško italijanski, po enkrat na mesec julijsko-krajinsko-italijan-ski in le par dni vseitalijanski?! Smejali bi se vsi prav gotovo in z vso pravico taki — neslanosti. Njfmu se, seveda, ne smejejo Smej«jo pa se mu vsi vrabci po vseh slovenskih strehah. Po lastni krivdi! Avstrija je danes krvaveče srce! Tako pravi «Der Tiroler*. Kakor se sedaj odigrava v Srednji Evropi, je pravi šolski zgled za wčno protislovje med visokim' cilji človeštva in silo interesov. Potem piše: Do jeseni leta 1918. je bila Avstrija srce velike države s 56 miljoni ljudi. Ko je antanta s svojimi mirovnimi pogodbami ustvarila nov zemljevid Evrop, je izrezala to srce iz telesa; zahteva pa, vendar naj to srce še nadalje ^samostojno* krepko bije ukljub tKmu, da so mu prerezane vse žile, da je brez rok in nog. Antanta je odtegnila nemškemu narodu ne le njegovo posest in vse moći, marveč tudi najprimitivnojše pravo vsakega naroda, da v mejah svojega ozemlja živi svoje življenje, da so sedaj miljoni Nemoev prodani tu^mu gospodstvu!* — Vse prav. Mi smo" gotovo zadnji, ki bi hoteli braniti antanto in njene mirovne pogodbe. Toda spoštovanje do zgodovinske resnice postavlja vprašanje: ali ni ista Nemška Avstrija tudi sama kriva, da ni več — srce velike države?! Mari ni ta Nemška Avstrija zagrešala v malem isti zločin, ki ga >e zagrešila antanta v velikem? Ali ni ista Nemška Avstrija z drugimi Nemci propadle velike države odtegala miljo-nom svojih slovanskih državljanov pravico do samosvojega življenja na lastnem ozemlju? Mari ni ista Nemšika Avstrija še v sredi svetovne vojne s tistimi proslulimi «belangi* hotela naravnost narodno in duševno usuž-njiti miljone svojih drugorodnih prebivalcev?! Če to «srce» sedaj krvavi, pa je bilo nekdaj brezčutno za vse prošnje in pritožbe zapostavljenih narodov. Hotelo je to «srce» samo srkati soke velike države, oživljati pa ni hotelo nje delov. To so zgodovinske resnice, ki kažejo tragično krivdo sedaj «krvavečega srca*. Dokler je bilo močno, ni hotelo vedeti, da palica boli. Še le sedaj, ko je palica tako strašno padla po njej sami, sedaj ve, da — boli! Narodi, za katere to srce. ni imelo nikdar — srca, so fi v prvi vrsti zadali smrtni udarec in so omogočili to, kar se danes dogaja z Nemško Avstrijo. Dane« krvavi na svojih razvalinah po lastni krivdi! Toliko zaradi resnice. Sicer pa smo spričo obupnega položaja, v katerem se Avstrija sedaj nahaja in v prepričanju, da jc tudi Avstrija sama spoznala in obsodila zmote prejšnje Avstrije, iz srca za to, da se ji iz sedanje nesreče pomaga z vsemi sredstvi. Spomini. Ravno v sedanjih časih se nam vzbujajo grenki, obenem pa tudi zelo poučni spomini za mlajši rod, ki ne pozna naših borb iz minulih dcb. Zato treba vsako toliko obujati te spomine. V mesecu marcu leta 1897. so se vršile tiste usodne državnozberske volitve, ki sc odvzele naši okolici stari mandat v dunajskem parlamentu, ki smo ga smatrali za svojo nedotafkljivo (narodno posest. Ivan Nabergoj, ta mnogoletni zastopnik okoliških Slovencev na Dunaju, je padel! Da bomo razumeli, kako je mogio priti do tega, moramo vedeti, da je po tedanjem volilnem redu 4. mestni razred po občinski uredbi volil skupno z okolico. Vendar smo bili uverjeni, da zmagamo tudi to pot, kakor smo vedno. In res smo bili še ob 3. uri popoldne v znatni večini. Uro potem pa smo bili poraženi! Kako jc prišlo^ to? Tedanji cesarski namestnik baron Rinal-dini je dogovorno s tedanjim' voditelji italijanske liberalne stranke porabil zavrat-oost, da jc skrutinij v mestu določil za dve uri pozneje nego v okolici, da-s i je šlo za isti čin!! Očitna protizakonitost jc bila to. Tako so mogli v Trstu pravočasno izvedeti, koliko glasov jim manjka do zmage. V nekem italijanskem društvu so imeli pripravljenih kakih S00 legitimacij, ki fih niso «mogli» dostaviti upravičenim volil-cem. Pripravljena je bila množica postre-ščekov, mestnih us-lužbencev in drugih tekačev, ki so s temi legitimacijami hiteli na volišče. Tako so — zmagali. Zvečer so se odigravale po ulicah strašne orgije sovraštva proti Slovencem. Do polnoči so se naši ljudje tiščali v zaprtih lokalih. NSsc si upali na ulico v strahu pred besnečo množico. Med našim ljudstvom je završalo strašno ogorčenje. Ljudje so jokali in besneli in v skrajnem razburjenju so na raznih krajih zagrešali čine, ki so jih spravili v navskrižje s kazenskim zakonom. Tirali so jih na zatožno klop in jim priselili skupno kakih 200 let ječe.!! Naslednje leto je Lucheni v Ženevi umoril cesarico Elizabeto. Ta zločin je bil zopet povod za viharne dogodke v mestu, po okolici in drugih bližnjih krajih. V mestu je ista množica, ki je prejšnje leto divjala proti Slovencem, viharno demonstrirala proti drugi strani. Razgrajala je tudi proti «Piccolu». V Devinu pa so napadli ljudje šolo Lega Nazionale! Zopet so morali naši ljudje trumoma v ječe in prisojene Danes vsi v Lon]er na veselico v liorlst „Dijaški Matici"! V Trato, dmt 3. septembra 1923» •EDINOST« UL in II 1615 flO jim bile drakooiične kazni. Na neki razpravi so sa odigravali dramatični in pretresljivi prizori, posebno ko je državni pravd mk — Fra us mu je bilo ime — ka-aibalsko besnel proti obtožencem in naravnost hujskal množico proti njim. Omenjeno bodi tudi, da je Dunaj pozneje tistega Arrigo Frausa povzdignil v viteza-ne vemo katerega reda in dvornega svetnika vrhovnega dvora na Dunaju pridodelivši ga kot predsednika višjemu konsulamemu sodnemu dvoru v Carigradu! In tu prihajamo k najstrašnejšemu. Kako naj si razlagamo to drakonično strogost, to krutost sodni je? Vsakdo bi bil m£slil, da se bo od avstrijskih oblasti trva-ževal motiv, čustvo, ki je zakrivilo, da so se naši ljudje — sedaj vedo, kaki nespa-metneži so bili! — i\pozabili in zagrešili protizakonita dejanja. Vsakdo bi bil pričakoval, da bodo kazni čim milejše. Oblasti pa so šle v nasprotno skrajnost. Pozneje pa smo izvedeli iz zanesljivega vira vzrok za tako strogost. Z dunajskega cirora, od njegovega viška, je prišla ostra zapoved: aui das strengste bes tref len! J Kaznujte najstrožje!! In oblasti so se pokorile. Cesarski namestnik je na protizakonit način ugrabil tržaškim Slovencem zastopstvo v parlamentu in pri tem se je dogodilo nezaslišano, da je eden namestniških svetnikov, baron Coorad, vzkliknil na javni ulici: «Das ist der schdnste Tag me ine s Lebens»! To je najlepši den mojega ž vlje-nja! In Dunaj je besnel proti Slovencem, Rim, 7. junija 1922. — Državni podtajnik; Merim m. p.» Otvoritev vzorčaega wji Danes se bo vršila svečana otvoritev 2. vzorčnega semnja v Trstu. Svečanosti bosta prisostvovala tudi vojvoda Genovski, ki bo zastopal kralja, in poštni minister Fulci, ki bo zastopal vlado. Pevsko društvo « Zastava* iz Lonjerja priredi danes skupno z domaČim dijaltvom veliko vrtno veselico v korist «Dijaški Malici*. Poleg domačega pevskega društva nastopijo tudi bratsko društvo «Slava» od Sv. M. M. sp., «Slavec* iz Ricmanj, «Kolo» iz Trsta in sv. Ivanski pevski zbor, dočim nam bo domače diiaštvo podalo Voukovo veseloigro «Trije snubci«. — Pri veselici svira domače gcdbeno društvo «Volarič», Poseti nas tudi naš nar. poslanec v drž. zboru g. dr. Wilfan. — Šaljiva pošta za mlade pare in šaljivce. Kolo sreče se bo vrtelo in nosHo srečo presrečnim. Zabave obilo. Ne zamudite ugodne prilike in po-setite naš L on jer. Naša bodočnost, bodočnost našega naroda je v naši moči, moč se ne meri samo o fizični jakosti, marveč tudi po visokosti ture in civilizacije. Bodočnost vsakega naroda je v njegovi mladini. «Dijaška Matica« ima nalogo podpirati našo učečo se mladino, ki bo kdaj širila med našim narodom presveto in omiko. Zato je naša dolžnost, da jo podpiramo. Ugodna prilika za to se nam nudi danes, da pohitimo vsi v Lonjer na veselico v korist «Dijaški Matici« in položimo mal dar na oltar domovine. nazn'anja še enkrat slavnemu občinstvu, da se otvori danes javna knjižnica v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu. Član knjižnice je lahko vsakdo. Vpisnina zaaia 1.— liro, prispevki sa knjige pa po eao Uro na mesec. Knjižnica bo odprta za sedaj vsako nedeljo od 10.—11. ure. Poživljajo se vnovič vsi ona, kateri niso ie povrnili knjig, da to nemudoma store. Iz triaikega iivUenla Brezuspešno delo. V noči od petka na soboto so vdrli vlomMci v skladišče tvrdke Zen-naro & GentiUi v ulici Pier Luigi da Palestrina. Tam so prevrtali veliko železno blagajno, ki pa je bila prazna. Pred blagajno so pustiti zbirko najrazličnejšega vlomilnega orodja. Neprevidna kolesarim Sedemnajstletna Ma-Cesarelli, stanujoča v uKci Rivo št. 32, se nna je vozila pred snočnjun s svojim kolesom po ulici GralianL Med vožnjo je večkrat spustila krmijo, nato položila roke križem in se smehljala, da je dosegla na športnem polju to višino. Na ta način se je vozila del j časa. Okoli 11. ure je pa bilo t« vožnje konec, zakaj zavozila je s precejšno hitrostjo v zid in se pri tem težko poškodovala. Odpeljali so jo v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v deveti oddelek. Hitre vožnje. Šoferji imajo predpise, da ne smejo hitreje voziti nego deset kilometrov na uro. Toda do sedaj so se še vedno ' požvižgali na predpise: vozili so, kakor se jim j* pač zlju-bilc. Od sedaj naprej — vsaj tako se upa — bo pa nekoliko drugače, zakaj začeli so z ^zapisovanj em». Včeraj je bilo « zapisanih* radi prehitre vožnje "32 šoferjev. Nočno gibanje. Včeraj po noči, ko sta patru-lirala dva nočna čuvaja po samotni, slabo-razsvetlfeni ulici Girolamo Muzio, sta videla od CJtOZDJE, belo, črno in istrski retoftk v vsaki vaoiU od 10 do 200 q franka Trst po dogovorni ceni. Tobakarna Podboj. Vrdela-Boschetto 506. 1646 PRIVATSCHOLERHEIM Mcran - Obermais, Peasion Mazegger. Internat za dečke srednjih in ljudskih Sol. V kraju: gimnazija, realka, višja realka, trgovska šola z nemškim poučnim jezikom ter «Jstituto te cnico® z laš&im poučnim jezikom. Tečaji v nemščini, francoščini, angleščini za dijake. Dobra oskrba in strogo nadzorstvo zajamčeno. Reference in prospekti na razpolago. 1379 ŠIVILJA Angela Bizjak na Greti št. 4 se priporoča cenjenim damam. ZA GOSTILNE in kavarne; najboljše esence za rum, oognac, likerje, malinovec ima lekarna v IL Bistrici. 28/3 HIŠA v lepi legi, s tremi stanovanji, deloma prostimi in meblirammi, zemljišče z več sto sadnimi drevesi, pripravno za nasajanje trt se proda radi odhoda po nizki ceni, even-tuelno se da v najem. Hiša je v bližini open-skega tramvaja, ima telefon, plin, vodo. Pojasnila s dobijo: Vetta Scorcola 863, stara op nska cesta, 1633 NOVE POSTELJE, vzmeti, žimnice iz morske trave, iz volne in drugo posamezno pohištvo se prodaja po najzmernejših cenah. Fonde-ria 3. 1582 Novo vino. Županstvo tržaške občine javljadaleč suhega možakarja, ki je stal na vogalu _________J._ _ j_____m___ m i i;l!/>f. c» trtminn t ker so — četudi tu pa tam na nezakonit Naznanja se, da je iz zdravstvenih razlogov i goriom«jene uli« in se sploSno oziral na vse hrtfa - daiaJi izraza svojemu so^iu ^I^oML'"jESS! .vScnil v"sU iSri prsteln^^SVat zl! se bodo kaznovali po zakonu. i žvižgal; nato se je"-spustil v beg. Cez par tre- Podpore iz ustanove Revottella. Občinski! nutkov sta prilezla iz bližnje trgovine delav-,urad v Trstu javlja, da je čas za vlaganje pro- .skih zadrug dva moža, vsak s svojim omotom - " ' ~ blaga na rami. Ko sta zagledala nočna čuvaja, sla vrgla od sebe omota in jo ubrala za suhim možem. Čuvaja sta takoj razumela, kakšnega dajali izraza svojemu sočutju radi umorstva cesarice. Tako je tedanji rožim preganjal Italjanei! Poleg tolikih nadlog, ki tarejo letos naše cboge kmetovalce, jih tepe "sedaj še ena nadloga. V nevarnosti jim je še tisto malo vinskega pridelka. Grozdje izginja iz vinogradov. Iz Lonjerja nam poročajo, da zaha- SIV AL NI stroj «Singer» zajamčen, se proda na obroke. Sprejemajo se popravila, kupujejo se rabljeni stroji. Coroneo 1. 1636 2ENITNA PONUDBA. DrŽav« poduradnik želi znanja v svrho ženitve z gospodično 20 do 2S letno, lepe zunanjosti. Ponudbe po možnosti s sliko, katera se v neugodnem slučaju vrne^ naj se pošljejo na upravništvo pod šifro «Triglav1637 šenj za podporo iz ustanove Revoltcila do 8. septembra t. 1. Prošnje naj se naslovijo na VIII. oddelek tržaškega županstva. ------------, .ki Podpora brezposelnim. Gen. civ. komisariat značaja je to nočno gibanje m sta ustrelila par-, ,, , . r^,. . . javlja, da je glasom brzojavke iz Rima mmistr- krat v zrak. Nato sta pobrala omota, ju nesla fajo v obiske v vinograde prr Ključu, blizu j ski svet skieml nadaljeval plačevanje pod-i v trgovino in tam počakala dokler je priš 1 •TTTVirtiJnlVo -ftu4e trmolr? Vi A -I irt Anti !____ 1_______ _ .1 • r! i.i i . 1 lrafaromtl c(a ITrnri In ukra- smodnišnice, tudi vejaki. Vidijo da jih opetovano na lastne oči. Odnašajo sadje in grozdje. A to bo letos — ker je suša vse uničila — edini in še ta pičli pridelek. Od kod naj potem ubogi kmetovalec, ki ga tarejo tolike nadloge, preživlja svojo družino, jo obleče, plačuje davke in vrši razne druge dolžnosti, ki se neizprosno zahtevajo od njega? Obračamo se torej do vojaške oblasti z nujno prošnjo, naj izda stroge odredbe v tem pogledu in naj eventuelne krivce kaznuje najstrožje. Pomisli naj, da gre letos kmetovalcu za življenje v pravem pomenu te besede. Zadružna Zveza v Trstu priredi tudi letos od 30. oktobra do 22. decembra zadružni tečaj: pore brezposelnim. Sklepalo se bo samo še o načinu in mejah izplačevanja, kar se bo zgodilo v najkrajšem času. Draginja raste. Tukajšnij statistični urad je ravnokar izdal statistiko cen najpotrebnejših živil, kakršne so bile v preteklem mesecu avgustu. Indeksno število je poskočilo od 103'92, kolikor je znašalo v mrstecu juliju, na 105'77. Ta skok so povzročile deloma cene drugih potrebščin. Medtem ko je padla cena mesu od 6'80 na 6'40 in sadju od 2*76 na 2'50t je poskočila cena špehu od 7'70 na 8 lir, sladkorju od 6*20 na 6'80 lir in zelenjavi od 1'66 na 2 liri. Glede drugih potrebščin je treba omeniti, da je podražila kurjava in luč, predvsem pa stanovanja, ker so se zvišale stanarine v smislu odloka o naj mninah. Lep aspeh Slovenca v tujini. V mesecu avgustu se je vršil v Londonu mednarodni iahov- ravnatelj zadrug, kateremu sta izročila deno blago. Poslano*) Zahvala. Podpisani Albert Knret tz Bertokov štv. 4 pri Kopru &e najtopleje zahvaljujem slavni Zavarovalnici «La Pace» (Mir) iz Milana — Zastopstvu za Istro v Trstu ul. S. Nicold 11, L (Zastopnik: Rag. G. Calderoni} za dobro in točno poravnanje škode vsled požara, dne 13. avgusta 1922. Z najodličnejšim spoštovanjem (574) Kuret Albert. Osebe, ki želijo prisostvovati tečaju, naj ski turnir, katerega se je udeležal tudi naš rose čimprej naznanijo pismeno potom naših ^ Vidmar. Imel se je boriti .zprvuni zadrug, odnosno naraTnost prf. Zadani tf^ttJLSZ S&B Zvezi v Trstu», ulica Torre Bianca st. 39. I. prvo nagrado# poznje mu je šlo nekoliko na Predpogoj za obisk tečaja je: da obiskom slabše, vendar pa si j?, končno priboril 3. na-valec zna popolnoma čitati, pisati ter grado. Prvi je ba svetovni mojster Spanec-iz računstva: seštevanje, odštevanje, Kubanec Capablanca, drugi Rus Alojfiin, tretji množenje m deljenje ter računanje z. Slovenec dr. Vidmar, četrti Poljak Rubin« tem. desetinskimi števili. X« Usli so hvalili mojstersko sigurno Vidmar- Kraj, kjer se bo obd^al tečaj, in natan- boT^« vX£ cnejse o urniku, se bo sporočilo interesi- negov najnevarnejši konkurent. Turnirja se je rancem pozneje. udeležilo 15 mojstrov vseh narodnosti, razun * Zveza* je razpisala tudi letos nekoliko Nemcev, podpor za udeležence, ki bi se radi udele- j * « Delavsko podporno pogubo. Res so pod njegovim šotorom kopali pot, toda Timurjevi delavci! OkoH polnoči so mu naznaniti udarci izpod zemlje, da so doili dozdevni osvobo* dilci; zemlja se je odprla pred njim in iz zemlje se je pomolila glava človeka. «Pojdi», mu dihne iz zemlje moleča glava. Sultan sa je dal zavesti ter je vzel s seboj tudi Marijo in Maržo. Po ozkem podzemeljskem potu so mogli stopati naprej le pripognjeni, držeč drug drugega za roko. Slednjič se je jelo na vzhodu svitati Imeti so iziti skozi vojaiko krušno peč. Ko je Bajazid hotel iziti iz niz-ke dubljme mu je podal nekdo roko, kot da mu hoče ponaagati. Toda ko je iziel, ga roka pomočnica m ispustila nego fa je držala čvrsto. Sultan pogleda: pred njim je atal Tnnur-Lenk. «Torej to je vladarska beseda?» je šepetom vprašal prestrašenega sultana. Bajazid je videl, da so ga prevarili f Timur sune njegovo roko od sebe: «To ni vladarska rokaN Bajazid mi vidri pred seboj ničesar več drugega, kot krvnikove sluge, ki so ga oklepali v železje. XV. Timur ni bil navaden človek okrutmk, kateremu je v slast, ako ae more kopati v krvi ako more treti kosti svojega sovražnika. lknur je bil pesnik, umetnik okrut- ništva. Njemu je bilo treba strupenih puščic, da jih je izpuščal v prsi protivnikove. On ni hotel umoriti Bajazida, nego razdra-žiti ga. Ker le sultan pokazal, da bi pobegnil, kadar bi mogel, mu je dal Timur narediti železno kletko, v katero ga je zaprl. Potem je dal kletko pritrditi na voz in voziti po taboru. t (Dalje). Št 710. RAZGLAS. Podpisano županstvo naznanja, da je od 27. avgusta t i. naprej skozi 30 dni v občinskem uradu na vpogled razpoložen imenik oseb, katere so na podlagi st. germanske mirovne pogodbe pridobile italijansko državljanstvo in so v tukajšno občino pristojni. Morebitne zahteve za vpis, v slučaju opustitve ali za izbris radi neopravičenega vpisa naj se vložijo v tem roku pri podpisanem. Županstvo občine Štuije dne 26l avgusta 1922. 5<9 Župan: Franc Repič. m. i ur Trst, V a delža Geppa št. 10 Naznanjam slav. občinstvu, da sem prevrel gosti no via Geppa, katero odprem danes Preskrbljeno je z dobro kapljico terana, istrskega vina itd., gorkimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporočam 567 Janko Košuta. PRAN GRUDEN doktor vsega zdravilstva je odprl m« svoj BffiUuKM u Postojni. Ordinira vsak dan od 9 do 12 in od 3 do 6 Oellk dohod prvovrstnih strojev. Slaraoreznica na verigo 10" . . . . L 780.— H na motor in na roko 12" L 860.— Stiskalnica zagrozdje in jabolka od 651 L 480.— * „ . „ » 90» L 620.- * . » n „1301 L 840.-. * • „ .2001 L 1100.- . - . • »3201 L 1550 — Trebilnlce majhne........L 390.— velike........L 440.— Izbera plugov od L 3e0.— naprej. Tehtnice vsake ^rste po najzmernejših cenah. Ing. Rlshi & Vldovlch &63 Trat« via Sanlti 8 (vcgal via Porporella) Anonimna zavarovalna družba vUOYD ANCORA' — Napoli — drttltvftM stavnica L 10.000.900 zavaruje proti požaru, streli, vnetju plina, počenju parnih strojev, biše, pohištvo, obrate, skladišča itd. Zavarovanje transportov po morju in po suhem Obrniti se na glavnega zastopnika za Trs* io Julijsko Krajino Mario Mollar, Trst, via Romagna 26, III. Največja hitrost pri plačevanju škode. ZOBOZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ M. BIZJAK sprejema od 9 do 13 in od 15 do 19 ob nedeljah od 10 do 12. s?i Tlrst« Vla Torre bianca 39 Telefon 23-09. v Opatiji« 1INMMMIBHIIIBB Cvetličarski in vrtnarski zavod Trst« Via Klchehngtlo Buorj. 710, Veliki nasadi v Redipulju pri Ronkih {f» minut od poataje) prodaja 0*27 rastlina za ol^pSavanfe, liasllinaS za točlvjs žn scai«. Županstvo v Rodiku razpisuje potom dražbe z 200 m3 vsebine. Pojasnila in načrti se dobijo pri županstvu, kamor naj se naslovijo pismene in zapečatene ponudbe (bre? vadija) do 15. septembra t L Župan Cerkvenik 57S IV. sENNOST« T Trsta, dfee 3. septembra IT/Z. Vinski (tabori. V staromeški krčmi «A1 batinamo* je nastal pred snočnjim hmi pretep med ivci. Razbijanj« kocarcev in steklenic, batin, >vjinja, stokanja in kletvin ni hotelo biti ne mca ne kraja. Šele ko sta prišla r krčmo dva raljeva stražnika, so se razjarjeni gostje >liko pomirili. Nastal Je mir in tišina. Tedaj N it iz kota zaslišalo stokanje, kjer je neki Romeo Bonki ležal med pljunki in razbitimi ttolicam? ves povaljan in krvav. Revež ie iz-*ned vseh najbolje — poleg krčmarja — občutil posledice nevihte. No, pa bo kmalu okreval, saj * h pa so mu dejali na rešHni podaji, ga! da ni mič Vesti se GorlSke^a IZ TOMAJA. Prireditev društva «To-Buj», ki se je imela vršiti danes, 3. septembra, se je morala odpovedati, ker je pristojno obl&stvo zadnji hip odklonilo svoje dovoljenje z motivacjo, da se enake prireditve morajo omejevati. — Op. uredništva: Zdi se, da se g-# sežanski civilni komisar namerava specializirati v šikaniranju naših podeželskih društev. Opozarjamo g. sežanskega civilnega komisarja, — in imamo za to svoje vzroke, ki jih bo gospod gotovo uganil — da so naša društva kulturna društva in ne družbe pijancev, ki se shajajo, da lažje pifejo in katerih sestanke je treba omejevati*. Naše poslance prosimo, da posredujejo, da se i emu samolastiiemu šikaniranju naših društev s strani gospoda v Sežani naredi enkrat kcnec. Zopet neva žrtev. D?;i za dnem podajo žrtve eksplodirani h granat, poteče t^den, da ne bi mogli zaznamovati po par nesreč. To pot je zadela nesreča 22 letnega mladeniča Feresina Uga iz Krm ina, doma iz Moše. Delal je v Sa-vodnjah pri pebiranju granat in ona izmed teh je razpočila iz uozdaj neznanega vzroka in ga ubila na licu mesta. Podobna nesreča je zadela tudi nekega Felice Jožefa, ki ima 20 let in stannje v Gorici, Pobiral jo granate na Fajto-vem hribu. In sicer je temu eksplodirala petarda, ko jo je hotel prenesti. Vendar ni ranjen smrtno. Odneslo mu je dva prs-ta. Zdravi se pri usmiljenih bratih v Gorici. V vednost vojjvm oškodovancem, cerkvenim oskrbništvom in občinam. Kakor smo omenili v eremu izmed prejšnjih številk, izdaja zveza vojnih oškodovancev v Gorici vsstnik ped imenom «Obnova Gori£ke». Ta velepo-trebni in dolgo pogrešani list bo podpiral težnje Ln žel«e vojnih oškodovancev ter jim bo dajal vse migljaje in navodila, ka,ko naj posto rajo, da pridejo do vojne odškodnine. Marsi-aterega oškodovanca bo list obvaroval pred pr^senečt'-n-p in ga šs bclj poglobil v to tako zapleteno tvarino. Lrst i/haia dvakrat na mesec in stane za celo leto 4.50 lir, kar lahko zmort* pač vsakdo. Uredništvo in uprava ie v Gorici, Via Emilio Cravos št. 15, kamor naj se pošiljajo vsi dopisi in nar^nira- Onkodovanci! Podpirajte lisi, ki je bil ustanovljen edinole v vašo korist in naročite se nanj. Kradoč krompir. Rast^llato je človek, kakršnih je d*-»ne9 mnogo v Gorici — nima dela in xato tudi ne jela. V razmišljanju, kako bi si opomogel, je zagledal, da ima neka Amalic Frančiška na vratih svoje prodajalne vrečo krompirja, ki je lačnega Rastellata prijetno vabil. Ni bilo treba dolgo čakati prilike, da se je prodajalka toliko odstranila, da jc ta priskočil, vz i vrećo na rame pa haxli po ulici. Imel je pa smolo. Vreča se je pretrgala in krompir se je strktjal na tla. Tedaj je prinesel vrag še dva orožnika, ki sta se začela zanimati za nosača kromoirja, ki je postal nemiren v taki bližini. Rezultat je bil ta, da je šel krompir, bilo ga j • 25 kg. v roke lastnice, ubogi in brezposeln.? Rastellato pa v zapor. Tolmin. (Igra cDomcn» v Tolminu.) Uprizorila jo je ^Mladina iz Tolmina* v nedeljo 27. avgusta zvečer. Veseli nas in ponosni smo lahko na našo napredno mladino, ki v takih slabih časih organizirana v raznih društvih skupno deluje za našo prosveto... To pot pa moram opomniti, da naša mladina včasih premalo pazi na razne napake, zlasti pri dramatiki Tako so jih imeli tudi naši igralci precej, ki bi se jim bili s preudarkom lahko ognili. Ker r>a je bilo več dobrega nego slabega in sem bil z občinstvom vred iznenađen, ne omenjam napak, temveč kličem tolminski mladini: Živela — napreduj vedno tako — in bodočnost ti je odprta. — Gledalec. katere se je čestakrat stekala vsa gnojnica iz cest in hlevov. Tudi kaprica ki se nabira v vodnjakih le vsled ročnega dviganja vode v zdravstvenem aziru zelo nehigije-nična in zdravju nevarna. n. Množina voda na Krasil. Splošno se sliši, ako se govori o opisanih vodnih mizerijah na Krasu, ugovor, češi Kras nima vode. To naziranje je popolnoma napač-ao, kakor dokažejo naslednja raz-motrivanja. Vs» vodna množina na celini je odvisna od meteoričnih pekla vin. (dež, sneg, toča, rosa itd.) Ombrometrične postaje nam iz več desetletnih opazovanj kažejo, da spada primorski, kranjski in dalmatinski Kras med one celinske dežele, katere imajo najintenzivnejae in največje množine pod-nebesnih padavin. Povprečne množine teh padavin znašajo na Nanosu, na Vremšici, na Javorniku, na Snežniku itd. na leto do 3000 mm in še več. Torej znaša letna padavina v teh navidezno na vodi tako revnih krajih celo 3000 1 in čez na en sam kvadratni meter. Vsled tega je, naziranje, da Kras nima vode, neutemeljeno. To dokazuje tudi dejstvo, da se ravtno na Krasu v posameznih dolinah m poljih, kjer mora voda vsled geo-logičnih formacij na vsak način na dan, nahaja po največ močvirje. Vzrok, da je Kras tako reven na vodi, je le ta, da vsa ta velikanska množina meteoričnih padavin pronica v predomi kraški svet,, ter odteka v podzemeljskih velikih rekah in vodnih žilah v svoje nabiralnike, katere si je narava sama ustvarila. (Cerkniško jezero, Planinska dolina, Petelinsko, Palj-čijsko, Cepiško, Vransko jezero itd.) Dalje se ravno na Krasu nahajajo neusahljivi studenci, kateri dajejo leto in dan skoraj vedno enako množino vode. Vsled geolo-gičnih pretvorb in mešanja praformacije s kraškim svetom pa ti studenci navadno tečejo le nekaj sto metrov na površini (po neprodirnem škriljastem svetu), nudeč le nekaj ljudem svoje vse oživljajoče moči, ter izginejo potem v neznane globine, ne da bi se mogli še nadalje izkoriščati To dejstvo je žaBbog popolnoma ali vsaj deloma neznano celo najbližnjim okoličanom, pa tudi onim, ki so se do sedaj ukvarjali z načrti za preskrbo Krasa z vodo. Ravno na podlagi teh dejstev in upoštevajoč geo-logični sestav Krasa in naravne hydrolo-gične zakone smo naredili načrte, katere kasneje natančneje opišemo, za preskrbo vsega Krasa z zadostno množino vode, ne samo za ljudi in živino, ampak tudi za vse gospodarske potrebe. (Dalje). Tvrdka Oinseppe MM Wfl Mflzzfoi 36 m LOM (prej Via Nuovs) ♦•♦m VELIKA IZBERA perila, bombaževi n, vol-nenin, trližev, preprog, zaves, modercev, kožuhovin in svilenin. 52 Prodajalna je vedno preskrbljena z zadnjimi novostmi svilenin, okraskov, čipk, vezenin in drobnarij po najzmernejših cenah. v razpisuje mesto Gospodarstvo PRESKRBA PRIMORSKEGA KRASA, PIVŠKE, NANOŠKE IN VIPAVSKE DOLINE Z ZADOSTNO PITNO VODO, KAKOR TUDI ZA GOSPODARSKE NAMENE POTREBNO VODO. L Že več desetletij, da celo stoletje se ventilira vprašanje, ali in na kak način naj se odpravijo strašne vodne kalamitete Primorskega in Kranjskega Krasa in pa osobito Trsta in okolice. % Občinska deželna in državna oblastva so se trudila leta in leta, da bi povoljno rešila to v gospodarskem in zdravstvenem oziru, za kraško prebivalstvo tako važno vprašanje. Osobito od tržaškega županstva so se delali najrazličnejši načrti, kako naj se preskrbi to prvo in najvažnejše primorsko trgovsko in pomorsko mesto Trst in okolica vsaj z zdravo pitno vodo. 2e več desetletij so se delali tozadevni projekti in načrti, vršila se je komisija za komisijo, a ostalo je pri načrtih in komisijah, kar je mesto in deželo toliko veljalo, da bi se bila že lahko naredila dva popolna vodovoda za ves primorski Kras in za vso tržaško okolico. Trpljenje ljudstva na Krasu je vsled težavne preskrbe s pitno vodo ob času suše in hude zime naravnost nezaslišano. Vsak gospodar je moral ob tem hudem času hoditi po cele ure daleč z vozom in vprežno živino, da je končano na točil iz kakega umazanega kala ali kotanje 2—3 hI vode za ljudi in živino. Kolika izguba v gospodarskem oziru na času, delu in gospodarski uporabi vprežne živine! Leto za letom so se ponavljale na Krasu pri ljudeh in živini kužne bolezni, katere so izvirale edino le iz uporabe umazane in nesnažne vode, nabirajoče se v cestnih kotanjah, v Književnost In umetnost Gostovanje gdčne Lydije Wisiak-ove. Spored, ki ga bo proizvajala gdčna Lydija Wisiak-ova o priliki svojega gostovanja v Gorici, Idriji in Postojni je sledeč: Dvorak: Slovanski ples št. 8. — Mozart: Menuet iz Divertisementa št. 1. — Chopin: Valček, op. 69, št. 2. — Deli-bes: Pizzikato iz baleta «SyIvia». — Odmor. Grieg: Sonata op. 7, Alla menuetto. — Grieg: Metulj op. 43, št. 1. — Grieg: Eeotika op. 43, Št. 5. — Gounod: Valček iz opere «Faust». — Koreograf g. Vaclav Vlček. — Pri klavirju g. Anton Balatka. Z o žirom na to gostovanje naše mlade umetnice, ki se bo vršilo v Gorici 16. in 17. t. m., v Idriji 19. in 20. t. m, ter v Postojni 23. in 24. t. m., naj pripomnimo, da so objavili skoraj vsi jugoslovens.ki listi povodom njene turneje po Jugoslaviji zeio laskavca kritike. Naj navedemo za primer sledeče priznanje ljubljanskega dnevnika »Jugoslavija« od 14. junija 1922: «Umetniška turneja gdč. Lydije Wisiak-ove in g. Vlčka, ki se je vršila pretekli mesec po južnem delu naše domovine je prav dobro uspela. Mlada umetnika sta nastopila v Sobo-tici, Vukovar-u, Osijek-u, Novem-sadu in Bel-gradu. Vse kritike* tamošnjih listov so polne hvale in priznanja. Posebno simpatično jih je omenjal belgrajski tisk in kakor čujemo je naša umetnika povabila uprava belgrajskega gledališča na zopetno gostovanje v prihodnji sezoni, ter ni izključeno, da bosta tam tudi nastopila angažma. Lep in razveseljiv napredek naše mlade umetnice, h kateremu ji moramo čestitati.* občinskega tajnika. Prosilci naj vložijo svoje prošnje pri podpisanem županstvu tekom 14 dni od zadn e objave tega razglasa Prošnjam je priložiti spričevala iz keterih je razvidno, da so prosilci italijanski državljani, da so stari nad 20 let, da posedujejo vse državljanske pravice, da so zdrave telesne konstitucije, da je njihova preteklost neomadeževana, da so vešči slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi in da posedujejo potrebne zmožnpsti za opravljanje tainiške službe. Županstvo občine Podgrad v Istri. 561 Župan : Mežnar Josip. Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — Kar manjka, to mu preskrbi BreŠčak — štki-najst številka ulica Giosue Carducci. DAROVI V počastitev spomina pok. Miroslava Plessa daruje gosp. Angelj Kante iz Prošeka 10 lir cŠolskemu društvu*. Roiaki! Ne zabite na Šolsko društvo! & ip Dr. fl. GRUSOUIN specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 In od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoll. 60) IS \ Gino Nozzi dl Enrlco i « f™ zaloga usnja - Vii fiaid« Bronier 4 - Trst M Specialiteta toskanskegm Moja sati I ranega in barvanega. M0 I lastu tinjam ♦♦ (uMutam 15. septembra t. I. ODPRETJE mm is velikega zavoda in Hrta MINERVA v Opatiji. Pojasnila: m RossinI it. IS. Šola Minervo. Teleton 47-20. (80) 23 ČEVUARNICA MICOLICH Trst vin Udine 32 (vogti Lv Mosta) (pre) Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. Malalan Rudolf trgovec na Opčinah ma veliko zalogo vsakovrstnega stavbenega materjala po najnižjih konkurenčnih cenah. Ima tudi zastopstvo velike, dobroznane goriške tovarne vsakovrstnih opek. — Pri večjih naročilih znižane cene. 521 Lorenzo Hocor Trsi, Via Udlira 26.» Velika iztaa uzlataii! iimlniK Ob nedeljah se jgfaHtev v vis Ud/M 33, QL Telefon 4-30 Telefon 4-30 ie na maniko! lnserirajte 0 „Edinosti" Srebrne Krone In zlato plačujem po nora cenah ALOJZU PGVH Trst, Piazza Sfiri&aMl št 2 s (prej Barriera) AMBULATOR1J za spo^ns, slfiUtične, kolo« In otroSks bolesni 44 D0ra G. & A. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje sifilitične bolezni, zoženjs in vnetja ccvi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilitičnih oku2enj Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Carica, Piazza NicoSdTommaseo (Ptazzutta) S Velika zaloga manifakturnega blaga in iz-gotorljenih oblek z lastno krojačnico za moške in 2enske obleke Andrej Maurič Via Carducci 11 (Gosposka ulica), Gorica. zlato, diamante, In platin ^^^ Krone, srebro, - briljante kupujem po najvišjih cenah. 10 lama ALBERT POOH, Via Mazzioi m. 16 (n via linova) Pozor na domačo tvrd ko I FRANC SfiUMG, Gorica. Gosposka ulica šefinj Via Cardocci št 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero iivalnlh Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najboljših nemških tovoren, katere Jamtl 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 I I il ALESSANDRO LEVI-MINZI "» "etton i in Malcanton 7-13 Absolutno konkurenčne cene. 67> Ljubljanska kreditna banka |S Podružnica v Trstu. 2 Vogal vm Ualdlrlvo 27 — Via 30 odobre 1] i Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 Vio netto ^ Vloge na tekoče račune po 4I|2°|0 Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split, Metković. Delniška glavnica In rezerve: SHS kron 1SO.OOO.OOO.—. Tel. it 5-18. Uraduje od 9 do 121/, in od 141/, do 16. iufij