Poštnin« pfoSana v gotovih!
Marmor, poncdglfek 2? *pbraar^ *<>31	stav ^
lato vn. onv.)
MARIBORSKI
mr
Cena 1 Din
VECERNIK
UraOnlStvo In uprava: Maribor, fltoapoaka «1. tl / Talefa* urodnlH lahaja raaon nadaljo In praznikov vaak dan ob 18. url / Valja moaatno prajoman up, avl aB po pottl 10 Ota, doatavljaa na do« 12 Ota / Oglasi po aonUcu / Ofllaao , oprojama tudi oglas«, oddalak Jutra' v Ljubljani I Pa* tal tokovni ra Sun (L 11*00	77
JUTRA”
Pogodba o ureditvi irale antante
PAKT, KI JE PREPREČIL NOVA KRVOPREUTJA.
JI
v soboto so zunanji ministri držav ma-le $ir4&nte objavili pakt, $kittnj$n njimi ua sestanku v Ženevi. Pakt je bil Predložen istega dne tudi naši narodni skupščini v ratifikacijo, in se glasi:
»Nj. Vsi. kralj Jugoslavije, Ni. Vel. kralj Romunije in predsednik republike Češkoslovaške so v želji, da obranijo itt crgam-rtrajo mir, delujoč s čvrsto voljo za oja-Čenie gospodarskih zvez z vsemi država-sni bre^ razlike, posebno Pa z državarni Mednje Evrope, in v težnji, da ohranijo mir ob vaški priliki, omogočijo evolucijo k definitivni stabilizciji razmer v Slednu Evropi in zajamčijo spoštovanje skupnih interesov njihovih treh držav, odločeni, d* podajo v tem namenu organsko in stalim osnovo prijateljskim in zavezniškim odnošajem, ki obstojajo med tremi o[ža7 vami male antante, in končno prepričani C DOtrebi, da se ustvari ta stabilnost potom njihove popolnoma enake splošne politike iu z ustanovitvijo enega upravnega organa te skupim politike treh držav male antante, da se na ta način ustvari višja mednarodna edinica, h kateri morejo pristopiti tudi druge države pod pogo-“ ki se morajo določiti za vsak posame-*en primer, sklenili določiti, kar SJ®P' v spodaj navedenih določbah, so določili ko Pooblaščence, in sicer: Nj. Vel. krall Jugoslavije Nj. ekscelenco dr. Bogoljuba Jevtiča, ministra za zunanje zadeve, Ni. Vel. kralj Romunije Nj ekscelenco Nikolo Titulesca, ministra za zunanje zadeve, predsednik češkoslovaške republike Nj-ekscelenco dr. Edvarda Beueša, ministra za zunanje zadeve, ki so se po predložitvi svojih pooblastil soglasno sporazumeli o naslednjih določbah:
1. Kot upravni organ skupne politike 8ku-pir.e treh držav se ustanavlja stalni svet držav ma'e antante, ki ?a sestavljajo ministri za zunanje zadeve treh respek-tivnih držav ali posebni delegati, imenovani v ta namen. Sklepi sta'nega sveta se sprejemajo soglasno. — 2. Stalni svet se Poleg vzdrževanja svojih rednih odno-Šajev, ki se vrši po diplomatskem potu, sestaja obvezno najmanj dvakrat na leto. Eden izmed obveznih vsakoletnih sestankov bo izmenoma na ozemlju vsake iz-toed treh držav, dnm pa v Ženevi v času Ostanka skupščine Društva narodov.
3. Predsedntk stalnega sveta je minister &a zunanje zadeve one države, v kateri ie obvezni sestanek. Njemu pripada Iniciativa, da določi dan in mesto sestanka ter določi tudi dnevni red in pripravi sklepe, ki se imajo sprejeti. On ostane Predsednik stalnega sveta do prvega sestanka v prihodnjem letu. — 4. V vseh vprašanjih, o katerih se vrši razprava, k« kor tudi vseh sklepih, ki se sprejmejo, bodisi da se tičejo medsebojnih odtiošajev •hale antar.te, bodisi da se tičeio njihovih °dnošajev s tujimi državami, se bo strogo spoštovalo načela popolne enakosti
treh držav male antante. — 3. Po potrebi vsakoletnega položaja, se mora stalni svet odločiti, da zastopa ali brani stališče držav male antante v nekem določenem vprašanju en sam delegat ah delegacija ene same države. — Za vsako politično pogodbo vsake izmed držav male antante* za vsak enostranski akt, s katerim se menja sedanji politični položaj med državami male antante glede na kako tretjo državo, kakor tudi za vsak gospodarski sporazum, ki bi imel važne politične posledice, bo odslej potreben soglasen pristanek stalnega veta male antante. Sedanje politične pogodbe vsake izmed držav male antante s tretjimi državami se bodo postopno in kolikor mogoče izenačile. — 7. Ustanavlja se gospodarski svet držav male antnte v svrho postopnega koordiniranja gospodarskih interesov treh držav, bodisi m&d njimi* bodisi v njihovih odnosnih s tretjimi državami. Sestavljali ga bodo gospodarski, trgovski in finančni specialisti in strokovnjaki, funkcioniral pa bo kot pomožni organ stalnega sveta, ki mu bo dajal nasvete glede njegove splošne politike. 8. Stalni svet lahko ustanovi druge stalne ali začasne organe, komisije ali odbore, bodisi zaradi kakih posebnih vprašanj, bodisi zaradi več določenih vprašanj z namenom, da jih prouče in pri pravijo njihovo rešitev za stalni svet. — 9, Ustanovi se tajništvo stalnega sveta. Kot njegov sedež se določi vedno za leto dni mesto predsednika stalnega sveta. Odsek tajništva bo posloval stalno na sedežu Društva narodov v Ženevi. —. 10. Skupna politika stalnega sveta mora biti prežeta s splošnimi načeli, vsebovanimi v vseh velikih mednarodnih paktih povojne politike, kakor so pakt Društva narodov, pariški pakt, splošni arbitražni pakt, even tualne konvencije o razorožitvi in lokarn-ski pakti. V ostalem v tem paktu ne more biti ničesar, kar bi nasprotovalo načelom in določbam pakta Društva narodov. —
11. Konvencije o zvezi med Romunijo in Češkoslovaško z dne 23. aprila 1921, med Romunija in Jugoslavijo z dr.e 7. junija 1921, med Češkoslovaško in Jugoslavijo z dne 31. avgusta 1922., ki so bile 22. maja 1929 podaljšane in ki se izpopolnijo z določili tega pakts, kakor tudi splošni pakt o arbitražni konciliaciji in sodnih razpravah, podpisan od zunanjih ministrov treh držav male antante v Beogrfdu 21. maja 1929, se obnavljajo za nedoločen čas. —
12. Ta pakt bo ratificiran in se bo izmenjava ratifikacij izvršila v Pragi najkasneje na prvem obveznem sestanku. Stopil bo v veljavo onega dne, ko se izmenjajo ratifikacije. Imenovani pooblaščenci potrdijo te določbe s podpisom pakta.
Izdano v Ženevi, 16. februarja 1933 v treh doslovno enakih primerih, — Boško D, Jevtič, Nikola Tltulescu, dr. Edvard Beneš, j. r.
Nova poostritev kurza v Romuniji
ZAKON O ZAŠČITI DRŽAVE NAJ PREPREČI ANARHIJO. - OMEJI*
TEV SVOBODE TISKA.
, BUKAREŠTA, 37. februarja. Tako I no »Železno gardo« in protižldovske stavkovno gibanic, kakor tudi komu- organizacijo. Določbe glede letakov, I nistična akciiia sta zavzeli tak obseg. I brošur itd. so zelo poostrene. Kazno-j da je v nevarnosti lavno in politično van ne bo le avtor sam. temveč tudi
življenje v državi in da je vlada prisiljena poseči pri proglašenem obsednem stanju še po ostrejših sredstvih, da prepreči grozečo anarhijo. V prvi vrsti se ie vlada poslužila v letu 1924. uveljavljenega Marzescujevega zakona, ki ga je izpopolnila tako. da predstavlja sedai predlog zakona o zaščiti države. Osnutek te zakonske novele sta podpisala ministra Mironescu in Popoviči in bo v prihodnjih dneh predložen zbornici. Vse določbe tega zakona so bile seveda izredno poostrene.
Zakon ie razumljivo v prvi vTSti na perjen proti komunistom. Nošnja strankarskih uniform in znakov prepovedanih organizacij ni dovoljena. Ta prepoved pa zadeva tudi iašlstic-
tlskar, raznašalec in sploh vsi razšlr-jevalci. Kazni so zelo težke. Posebno občutne kazni pa so določene za objavljanje diplomatskih dokumentov brez prejšnjega dovoljenja pristojnih oblasti.
V zvezi s tem je predvidena tudi poostritev določb, ki se tičejo tiska. Pravkar ie 1”'' izdelana novela k zakonu o tisku in bo v naibližjih dneh predložena zbornici v odobritev. No* tranii minister je pozval k sebi ravnatelje in glavne urednike vseh listov ter iim priporočil, naj se v svojih kri* tikali vlade in parlamenta drže samo golih deistev. ker bo sicer primoran ukreniti proti tisku najostrejše korake. predvsem uvedbo preventivno cenzure.
laponsko svarilo pred boljševizmom
MEMORANDUM RADI SKLEPOV DRUŠTVA NARODOV. UMIK IZ MANDŽURIJE BI POVZROČIL KAOS. KI TAJSKA TONE V BOLJŠEVIZMU.
ŽENEVA, 27. februarja. Švicarska brzo javna agencija poroča: Japonska vlada je objavila memorandum, v katerem zavzema zelo kritično stališče napram sklepu Izrednega zasedanja Društva narodov glede vzhodnoazijskega konflikta In izjavlja, da so razne trditve v Lyttonovem poročilu popolnoma neresnične In iztnl* šljene. Lyttonova studijska komisija, ki Jo je Društvo narodov poslalo v Manžurijo, je predlagala tako rešitev spora, kakršna je v sedanjih političnih razmerah na Kitajskem absolutno neizvedljiva. Vpošteva-ti je namreč tudi treba abnormalne razmere, ki vladajo danes na Kitajskem.
Spomenica navaja d?I’e da je umik japonskih čet na črto, ki teče po progi iu-žnomandžurske železnice, neizvedljiv, k«
bi Izzval z ozirom na obstoječe razmere v vsej deželi velike nemire.
Končno se še naglasa, da je posvečal ves svet premalo pozornosti razvoju la širjenju boljševizma na Kitajskem, kjer je zavzel že skoro odločilen položaj. Nihče se n! resno bavll z dejstvom, da pom en j* komunistična Kltjska tako za Evropo, kakor tudi za Ameriko zelo resno nevarnost In ogroženle. Manžurlja, ki nima nobenih skupnih teženj z ostalo Kitajsko, U*J bi zato bila nekak jez In branik proti komunistični nevarnosti v vzhodni Aziji. Zato bi bilo želeti, da bi Društvo narodov svoje stališče spremenilo in se ne bi več opiralo na doktrine, ki imalo le akademsko vrednost in ki so v praktičnem življenju neizvedljive.
mm*
Hitler in Papen proti Hohenzolierncem
Neuspelo posredovanje Viljemove žene hermine. včerajšnja
NEDELJA. UPI IN RAČUNI NEMŠKIH STRANK.
BERLIN, 27. februarja. Potrjujejo s® vesti, da se je državni kancelar Hitler ®estal s princeso Hermino, drugo ženo hivšega cesarja Viljema. Pri sestanku je Ml navzoč tudi podkancelar von Papen.
"ermlna je zahtevala, da se Viljem zo-h®t postavi na nemški prestol, In sicer |Q *a nekaj časa, ker bi se pozneje umak-hll v korist svojega sina. Hitler In von ,ben sta to zahtevo gladko In odločno oUkionlla.
BERLIN 27. februarja. Včeraj je bila *®dnia nedelja pred volitvami. V vsej dr-
žavi je bilo do večera razmeroma mirno. V vseh mestih je bilo po več volilnih shodov in zborovanj. Glavne shode, na katerih so Imeli tud| dolge govore, so priredili Hitler, Hugenberg ln Brilning. Hitlerjeve! pričakujejo, da bodo dobili najmanj 250 mandatov. Ugodne rezultate pričakujejo tudi nemški nacionalisti In sicer največ zaradi osebe ppdkance-•arja von Papena. Soc!a'nl demokrati računajo, da bodo obdržali svoj položaj, do-čim trdilo komunisti, da bodo znatno narasti
ftalUani za nemSbe otoke
RIM, 27. februarja. List »Lavoro Fascista« smatra v svojem članku, v katerem obravnava vprašanje, kaj bo nastalo v vprašanju otokov v Tihem oceanu, ki so pod japonskim mandatom, če Japonska izstopi iz Društva narodov, da imajo Združene ameriške i države interes, da pridejo ti otoki izpod japonske kontrole, ker dominirajo Japonci sedaj nad vsem zapadnim delom Tihega oceana in ogrožalo varnost morske poti San Francisco —Havajsko otočje—Filipini—Šanghaj. V primeru, da bi se Japonski odvzel mandat, predlaga list. da M se ti otoki izročili Nemčiji, ker bi ustvarila pojava nemške zastave v Tihem oceanu nov element v strategiji tega morja.
Uspeh laponske ofenzive
TOKIO, 37. februarja. Akcija laponske in mandžurske vojska v provinci Jehoi se uspešno nadaliuie v treh smereh. Po. veljnik japonskega vojaštva v Kvantun-gu je izdal na vojaštvo proglas, v katerem pravi, da ne gre pri sedanji akcil' za vojno proti Kitajski, temveč za navadno oboroženo akcijo proti razbojniškim generalom. Mandžursklh mej Japonci bale ne bodo prekoračili, Izvzem šl seveda prjmer, da bi jih k temu Izzvali razbojniški generali, ki bodo pa morali za to nosi« tudi vso odgovornost
PREORIENT A Cl J A POLJSKEGA TISKA.
VARŠAVA, 27. februarja. V pisanju vilnskega m krakovskega tiska, ki je do-siej vodno simpatiziral z Madžarsko in je ob vsaki priliki nastopal proti mali antanti, se opaža po ženevskem sklepu organizacijskega pakta male antante popolen preobrat v korist male antante. Tako piše na pr. »Kurisr Poznanjski«, da ie bil ženevski dogodek najboljši odjovor ne re-vizionične tendence srednje Evrope,
HODŽA O PAKTU MALE ANTANTE.
KAŠICE, 27, februarja, Češkoslovaški poljedelski minister dr, Hodša j« imel tukaj govor, v katerem * orirom na madžarsko iredentistično propagando izjavil, da je utrditev male antante s podpisom ženevskega pakta za vedno preprečila možnost, da bi bil tudi le on sam kvadratni centimeter zemlje izgubljeni po kaki reviziji mirovnih pogodb.
KOMUNIZEM V JU2NI AMERIKI,
SANT1AG0 DE CHILE, 27. februarja. Policija je odkrila široke razpredeno komunistično zaroto, ki go Jo organizirali komunistični voditelji v Montevideu. Komunistično gibanje bi moralo vidno izbruhniti v najbližji bodočnosti v raznih mestih in je vodstvo komunistične stranke resno pričakovalo. da bi se razkrila vstaja takoj na vso Južno Amerika
Dnevne vesti
Iz železniške službe. K strojnemu odi-j Občni zbor »Drave«. Včeraj dopoldne delku. v mariborskih železniških delavni- je bil v mali dvorani redni letni občni cah je premeščen Fran Borko, kontrolor zbor železničarskega pevskega in god-oddelka za dohodke pri generalni direk- benega društva »Drava«. Zbor, ki se ga ciji v Beogradu. Za višjega prometnika je udeležilo častno število članov in pri-v Celju pa je imenovan Anton Albert, do- jateljev, je vodil predsednik g. Vokač, ki sedanji načelnik postaje Rače-Fram. Ad- je uvodoma toplo pozdravil razne za-ministrativni uradnik Alojzij Ceper je iz stopnike, med njimi predsednika Ipav-Maribora premeščen k strojnemu odkiel- čeve župe prof. Vasilija Mirka, nato pa ku generalne direkcije v Beograd.	j podal obširno in skrbno sestavljeno po-
lž profesorske službi. Reaktivirana sta r0Čjl0 0 delovanju društva v preteklem suplenta, Marjan Strle na državni realni Poslovnem letu. Ob koncu svojega po-gimnaziji v Murski Soboti in Martin For- £?°. Je Taxv}\ Iiac , za bodoče delo. tuna na realni gimnaziji v Ptuju.	I Tajniško porocdo je podal g Živko Dru-
stvo je štelo ob zaključku leta 930 red-Poroita. Poročila sta se v tukajšnji nia- nj}1) g častnih in 4 ustanovne člane. Posamezni odseki so šteli: pevski 37, tam-buraški 20, godbeni pa 39 rednih sodelujočih članov. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. Par, je razvidna zadovoljiva bilanca. Za pevski odsek je poročal zborovodja g. Albin Horvat. Odsek obstoja samo iz moškega zbora in je v zadnjem času tako napredoval, da spada med prve pevske zbore v Mariboru. Nastopil je na lastnem kon-v Sevnico; Emerik Drofenik, nadzornik certu ter na številnih drugih prireditvah proge, iz Brežic v Brezno-Ribnico; Fran-! in bil deležen vsepovsod laskavega priče. Šalamun, nadzornik brzojava iz Ca- znanja. Poročilo tamburaškega zbora je kovca v sigvTno delavnico v Mariboru; 'podal kapelnik g. Pivko. Pri volitvah, ki Matija Ivanoša, pomožni nadzornik proge so nato sledile, je bil izvoljen doseda-
gdalenski cerkvi F r a n c e_ Ficko, uradnik finančne kontrole v črni in gdč. Tončka Betjakova iz Guštanja. — Bilo srečno!
Premestitve v železniški službi. Premeščeni so: Anton Paučnik, nadzornik proge, iz Vuzenice, k progovni sekciji Maribor kor. kol.; Josip Drnovšek, nadzornik proge, iz Slovenjgradca v Trbovlje; Ivan Bužan, nadzornik, iz Dolnje Lendave
Zaklopne znamke XIII. Ljubljanskega velesejma izidejo v prihodnjih dneh. Dobe se brezplačno od urada Ljubljanskega velesejma, so zelo lične in s slovenskim, srbohrvatskim, cirilskim, francoskim ali nemškim besedilom, kakor jih naročnik želi. Poštna uprava je dovolila, da se smejo te znamke lepiti na vse poštne pošiljke. Naše tvrdke naj se teh znamk marljivo poslužujejo in tako propagirajo naš velesejem, ki je v prvi vrsti revija domačih izdelkov in služi le koristim našega gospodarstva.
Letošnja pustna senzacija!
Pustni torek 28. !>. v Unionu
BOHiMSKA RiAUTA t.S.S.K. MARIBORA
Najsijajnejša točka mariborskega karnevala — konkurenca mask — jur.ja dam i Začetek ob 21. uri. l onec?
Velika preseneSenjui — Prackr&ite »i vatjpn e«
XVI. • dražba krzna bo dne 27. marca t. 1, na ljubljanskem velesejmu. To bo zadnja dražba v tekočem letu in je najavljeno že mnogo domačih in inozemskih kupcev. Dražba bo dosegla tem boljši uspeh, Čim več blaga bo na razpolago. Vsakdo, ki ima kože še na razpolago, naj jih pošlje takoj ali najpozneje do 25. marca na naslov »Divja koža«, Ljubljana-velesejem.
Prvi kongres pravnikov slovanskih dr-
iz Brezna-Ribnice na Lesce; Gregor nji odbor s predsednikom g. Vokačem na žav. Letos bo v času od 8. do 10. sep-Pezdir, pomožni nadzornik proge, iz Ka-’čelu.	tembra v Bratislavi prvi kongres pravni-
mana v Vuzenico, Anton Majer, pomožni j Združenje pekovskih mojstrov v Mari- kov vseh slovunsicih držav. Prireditveni nadzornik proge, iz Ljutomera v Brežice; horu naznanja, da si je na občnem zboru °ibor je pridno na delu, sestavil je že va Jernej Bernik krenrtk.iz Poljčan v Malo; tevoljeila uprava	za	načelnika	L---------........
Subotico; Anton Urbič, desetar na Rake-
,	...	.	,	....	igosp. Jakoba Korena, pekovskega moj-
ku v Ljutomer; nadalje dnevmcar Josip stfa v Mari5oni! Koroška c> št. 47, M nje_
Dolgan iz Kresnic na Ponikvo m Josip; g0vega namestnika pa g. Ivana Horvata,
j .J?.	. Ja v., r?1IC’ n^'n®scet1,3 pekovskega mojstra v Mariboru, Aleksau-
bila in jih bo razposlal v najbližjih dneh na posamezne strokovne organizacije, ki jih bodo razdelile med svoje članstvo. Na kongresu bodo zbrani juristi pretresali razna važna pravniška vprašanja in so
uradniški pripravnik France Šetina v Vu- drova c §t 59 k; je vspešno vodil več let se slavni poročevalci že prijavili. Od na-
zenici in zvaničnik Josip Kocbek za nad- J zadru,g0i Zdr„genje ima pisarniški loka! v'	''---------- ’	~	‘	--------
zormka kretnic v Maribor glav. kol.; upo- ; verandi gostilne g. Emeršiča na Aleks3n.
^.0,iena JJf s zvam,cnt fiance Pečar na dr0vi c. in so uradne ure vsako sredo od
Teznem in zvaničnik Ivan Pleimik v Ma-
16,-18. ure. V nujnih primerih pa se mo-
ri oru glav. kol.	I	rej-0 diain{ zdruzenja izven poslovnega ča-
Nov grob. Pred dnevi so otožno peli sa obračati naravnost na predsednika g. zvonovi pri Sv. Križu na Murskem polju, Korena na Koroški cesti. Združenje obse-ko so r.esli k večnemu počitku 361etnega' g2 sedaj okraje Maribor, desni in levi posestnika Antona Mišjo iz Borec. Na.' breg. ter Prevalje in šteje 103 člatte. zadnji poti so nepozabnega pokojnika 1	....	,	.	„	r.
spremili številni prijatelji in znanci, ki so' ^ kva,Sa z,a voiaške	Po-
tzgubili z njim dobrega in odkritega pri- ?djstv0 mariborskega vojaškega okro-
jatelja, spremila ga je njegova žena, ki je'S	da	b°,dne	10‘	°b	-L
, ™«m	sfflS	a	rsssss	ob
OC-vlu«
ših referentov bo podal svoje poročilo univ. prof. dr. Stanko Lapajne.
Štirideset milijonov dinarjev za oranže in limone. V zadnjih 10. letih smo uvozili povprečno na leto južnega sadja za dobrih 40 milijonov Din na leto. Največ je bilo uvoženih pomaranč, limon in mandarin. Pomaranče pa bi lahko pridelovali pri nas doma v Dalmaciji, kjer je podnebje za nje tako ugodno, da bi prav nič ne zaostajale za španskimi in italijanskimi. Baje je akcija, da začno gojit; pomaranče v Dalmaciji, že po-krenjena.
Polovična vožnja na železnicah je do-
izgubila
in hčerka, ki je izgubila dobrega uvciu.	..	,	1	------*-*.*»•	....	uu-
Pokojnik je bil zelo priljubljen pri vseh, , ^	prva	ustmena ,,C!taC!3a gle'. voljena udeležencem XIII. Ljubljanskega
ki so ga poznali. Naj mu ko lahko zemlja acdobav1e kvaf » vojaško pekarno za: velesejma, ki bo od 3. do 12. junija t. 1. domača, žalujočim preostalim pa naše , aprila do oO. septemora t. 1. prj odhodu se kuoi. cela vozna karta, ki Iskreno sožalje.	.Podrobni pogojso razvidni v pisarni na- velJa 2a bre2p,agni povratek, ako potnik
Grobovi v preteklem tednu. V prote- VC S!ie?a	ca'	!s sejemsko legitimacijo dokaže, da je
klem tednu so v Mariboru umrli: Otmar Dvodnevni sadjarski tečaj za sajenje, obiskal velesejem. Legitimacija pa mora Filipec, pekovski pomočnik, 36 let; Ed- oskrbl°> gnojenje, pomlajanie in precep- biti žigosana tudi na odhodni postaji, mund Breznik, posestnikov sin, 8 let; Ju-	,janie sadnega	drevja bo 6. in 7.	marca	Ugodnost velja za vožnjo	v Ljubljano od
rij Potnik, preddelavec, 72 let; Reza Lo-	1 na banovinski	vinarski in sadjarski šoli	31. maia do 32. junija, za	povratek pa od
renčičeva, gospodinja, 51 let; Marija Ri- v Mariboru. Tečaj je teoretičen in prak-!3. do 16. junija t. 1. bičeva, posestnikova hči, 8 mesecev; Bar	ti2en ter traia	vsak c!an od 8-	12. in	I Samo pctiiafst prašičev	so pripeljali na
bara Sirnikova, žena vlakovodje, 56 let;	0,(1 14-. do	ure- Zr-nimanci naj	javijo	sejem 24, t. m. in so bili tudi vsi prodani.
udeležbo z dopisnico do 5. marca rav- Da ie bil dogon tako slab, je bilo vzrok
Albin Bsbič, sin železničarja, S let; Antonija Macuhova, žena poštnega zvaničnika,
62 let; Josip Vindiš, poljski delavec, 37 let; Marija Simoničeva, občinska uboga, 73 let; Marija Cvetkova, občinska uboga,
63 let; Jože Cvetko, viničar, 71 let; Rozalija Ljubov, hči delavke, 32 let; Neža Ratajeva, delavka, 50 let; Ivan Lorbek, dninar, 42 let; Vid Vidovič, delavec, 30 let in Rudolf Gorbar, zidar, 31 let.
Kraljeva zahvala mariborskim invalidom. Tukajšnji krajevni odbor UVI je prejel preko predstojr.ištva mariborske mestne policije na vdanostno brzojavko, poslano z zadnjega občnega zbora, iz dvorne pisarne zahvalo po najvišjem nalogu za rodoljubne in patriotične izraze vdanosti in zvestobe.
Službeni Ust dravske banovine objavlja v letošnji 16 številki: Splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika; spremembe in dopolnitve v navodilih za izvedbo organizacije finančne kontrole; nadalje pravilnik o bolnišniških pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnišnicah in ambulatorijih; nove telefonske relacije; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem
nateljstvu šole.
Noč v rožnem paradižu — pustni torek — reduta »Velike kavarne«.
28. II. ob 19. (7.) uri priredi Sokol II. na Pobrežju pri Renčlju
DHUŽHBNI VEČER
NAGRADA NAJLEPŠE MASKE.
Včerajšnja mastna nedelja je potekla bolj v znamenju zimskega športa, kot pa v nekdanjem pustnem veselju. Kriza je pritisnila svoj pečat vsem letošnjim predpustnim prireditvam in prav tako tudi ni prizanesla tradicionalnemu Pohorskemu plesu, ki so ga priredili magistratni u-službenci preteklo soboto zvečer v Narodnem domu, in nekdanjim razkošnim Rapidovim mašker-adam, kajti letošnja je bila dosti bolj skromna. Mirno lahko trdimo, da ni bil letošnji pust preveč razposajen in, da se vsepovsod pozna, da pre-šinjaio mariborčane vedno bolj resne skrbi.
R e p e r t o a r.
Ponedeljek, 27. februarja: Zaprto.
Torek, 28. februarja: Zaprto.-Sreda, 1. marca: Zaprto.
Četrtek. 2. marca ob 20. uri: »Bog maščevanja«. Red B.
Prva ponovitev »Boga maščevanja«, a-činkovite Aschove drame, ki je ob so-botnl premieri pred polnim gledališčem dosegla zelo močan uspeh ter je napravila na občinstvo globok utis, bo v četrtek, 2. marca za red B.
»Faust«, znana Gounodova opera, ki J® stalno na repertoarju vseh gledališč ter jo odlikuje izredno melodijozna glasba in lep po Goethejevi pesnitvi posnet libreto, pride po 11. letih znova na mariborski vder. Uprizoritev pripravlja kapelnik Herzog. Sodeloval bo pomnožen zbor in ojačen orkester. Premiera bo v najkrajšem čssu.
V slučaju zasirupljenja povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju-kokainu je uporaba naravne »Franz Jose-fove« grenčice bistven pripomoček. Zdrav niška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
skrajno slabo vreme. Prodajali so mlade prašiče, 7 do 9 tednov stare, po 120—150 Din, 3 do 4 mesece stare po 250—380 Din in 5 do 7 mesecev, stare po 450—480 Din.
Grajski kino;,Danes v ponedeljek znameniti pevski fenomen: Gitta Alpar in , pa komorni pevec Max Hansen v sijajni J opereti »Kraljica srca«. Velefi’m krasne 1 muzike in sijajnega petja, ki zaznamuje 1 povsod, kjer se je predvajal, največji uspeh!
Kino Union. Danes zadnjič vesela opereta »Tako dekle se ne pozabi«. Od torka dalje grandiozni vojni film »Zapcdna fronta« v nemškem jeziku. Film. ki v lcolosal-nih slikah prikazuje vojno in njene posledice iu ki je dosegel že pri svojem prvotnem predvajanju ogromen uspeh. Pripravlja se krasni ljubavni im veseli film »Poročno potovonje v troje« z Brigito Helmovo, Oskarjem Karhveisom in novo zvezdo, dunajsko lepotico Susi Lanner-jevo.
Avtomobilska nezgoda. V soboto zvečer je zdrknil z zasnežene in poledenele ceste med znano Ferkovo gostilno iu Sv. Marjeto ob Pesnici v glbbok obcestni jarek tovorni avtomobil tukajšnjega Fran-
Vreraensko poročilo mariborske mete'	.	_____________________________
, .	.	,,	oro!oške postaje. Davi ob 7. uri je kazal zovega mlina. Ker so bili vsi napori šo-
letu ter razne objave iz službenih novin. toplomer 3.9 stopinje pod ničlo, minimal- j ferja in domačinov, da bi spravili avto-Prepovedana lista. Naše notranje mi-' na temperatura je znašala 7 stopinj podtnobil na cesto, zaman, šo bili poklicani nistrstvo je prepovedalo uvažati in Širiti ničlo; toplomer je kazal pri 14 stopinjah ‘ na pomoč mariborski gasilci, ki so z dvi-v naši državi »Salzburger Vollksblatt«, ki 741, reduciran na ničlo pa 739.4; relativna -alom opravili svojo nakkro kal nario in izhaja v Salzburgu in list »Slovak«, ki iz- vlaga 35; vreme je oblačno; veter: seve- ie avtomobil kmalu zopet mogel nadaljc-haja v Bratislavi.	iroz»hodnik.	Ivati vožnjo
Obiskovalci jutrišnje maškerade ISSK Maribora, se opozarjajo, da je vbod v dvorano zadaj. Maske se opozarjajo, da je zanje rezervirana posebna garderoba v II. nadstropju in se jih prosi, naj pridejo točno, ker bo sprevod že ob 21. uri. Zbirališče mask v beli dvorani.
Hotel »Orel«. V torek od 9. ure naprej vinski guljaš. V sredo velika pojedin*3 slanikov. Slavno občinstvo se vabi, da si ogleda v lovski sobi ob prostem vstopu zanimivo kuharsko razstavo in razstavo raiznih ribjih specialitet od 10.—19. ure. Cene zmerne, iste v dvorani kakor v točilnici. V sredo zgodaj odprto.
V sili krade. Včeraj popoldne je mariborska policija aretirala 211etnega brezposelnega tapetniškega pomočnika Alojzija M., ki je ukradel pred dnevi čevljarskemu mojstru Alojziju Krebsu na Meljski cesti par novih moških čevljev, vrednih 200 Din, tkalskemu mojstru Josipu Golobu v Mlinski ulici novo črno obleko & par lakastih čevljev v skupni vrednosti 1.400 Din ter magistralnemu uradniku Ribiču otroške sar.ke vredne 60 Din. Areti-ranes je svoja dejanja skesamo priznal ih izpovedal, da ga je db tega pripravila beda in brezposelnost. Izročen bo sodišču.
Policijska kronika. V nekem nočnem lokalu je preteklo noč policija zasačila dve prostitutki Lizo Š. in Terezijo S. Obe sta bili aretirani in oddani v bolnišnico, nakar bosta izgnani iz mesta. Nadalje je bil aretiran neki Herman S., ki je ukradel svoji znanki Anici F. ročno torbico z nekaj dinarji gotovine. Preteklo noč je prespal v policijskih zaporih tudi Martin C« ki je včeraj popoldne obleži pijan n® Glavnem trgu. Prijavljena pa sta bilapo* liciji Albin N. ih Anton R. ker sta se grdo vedla v neki gostilni.
Nezgoda pri delu. Predvčerajšnjim dopoldne se je med delom nevarno urezal v dlan leve roke 36-letni mesar Franc Murko iz Slovenje vasi pri Ptuju. PoinoS je moral poiskati na reševalni postaji, kier je bil obvezan.
Štiri tatvine. Policija je sprejela včer®i štiri prijave glede tatvin, in sicer: Gostilničarki Elici Tementovi s Tržaške ceste Se izmaknila v soboto neznana starejša ženska med nakupovanjem tla Glavnem trS11 iz njene ročne torbice malo rjavo den3r' tiico z okrog 40 Din drobiža. Iz izložbC' nega okna Lahove monufakturne trgovi' ne na Glavnem trgu so v soboto dopoldr.6 izginile 195 Din vredne športne hlače iz rjavega blaga. Istega dne ponoči okrofc ^3-ure je neka mlajša, neznanka odnesla s hodnika nad Veliko kavarno tamkaj suše* če se ženske svilene hlačice, par svile"'’" r.ogavic in svetle rok vice. vredno vse skupaj 105 Din. Izpred. sk!adi?ča trgovca Karla Šcbmida v Oospojni ulici pa je neki moški 'odnesel in praznih slatinskih steklenic, vrednih 35 Din.
Smučarski oraznlk na Pohorju
DOBRO USPELA MEDNARODNA SMUŠKA TEKMA NA DALJAVO 50 km. OTVORITEV NOVE SMUČARKSE POTI OD RUŠKE KOČE V RUŠE. — RAZVITJE PRVEGA SMUŠKEGA PRAPORA V JUGOSLAVIJI.
Lepi rezultati včerajšnje velike mednarodne vztrajnostne smučarske tekme f-a našem Pohorju so nazorno pokazali, kaj zmore trdna volja in sistematična smučarska vzgoja na ugodnem smuškem ■terenu. Pohorje je sprejelo včeraj na svoje zasnežene bregove nad 1.000 navdušenih smučarjev obeh spolov, ki so imeli najidealnejše vreme in najugodnejši *neg. Krasen uspeh te največje zimskošportne prireditve v naši državi je v celoti opravičil sloves Pohorja kot pravega smučarskega raja. Polno priznanje pa zasluži tudi nad vse agilni Mariborski Smučarski klub, ki se je z vso vnemo in Požrtvovalnostjo lotih težke ii. precej odgovorne naloge ter jo je res brezhibno ‘zvedel.
Večina tekmovalcev, odličnih gostov in Sledilcev je prispela k Ruški koči ter k Qstalirn smučarskim postojankam na Pohorju že v soboto. Zvečer so se zbrali Pod gostoljubno in toplo streho Ruške hoče vsi tekmovalci, funkcionarji tekme ^"Povabljeni gostje ob množici ostalih smučarjev in smučark. V imenu MSK kot Prireditelja tekme je pozdravil navzoče klubov predsednik g. Bruno Parm a, ki ie zaželel tekmovalcem čim lepše uspehe. Za njim le povzel besedo zastopnik hana g. dr. Marušiča okrajni glavar za Maribor desni breg. g. Milan M a k a r, hi je sporočil vsem tudi osebne banove Pozdrave."
Nato je podal tehnični vodja prireditve Franjo Vetrih opis proge, ki je izpeljana razmeroma zelo lahko, z velikimi VzPoni le v začetku, dočim težkih strmin n' bilo. Vsa proga je bila markirana z fc!eČimi zastavicami, ki jih je bik) precej na gosto posajenih okrog 1.500.
Včeraj zjutraj je bil start točno ob 8. ®ri ob najlepšem vremenu izpred Ruške hoče. Starterju g. Laznički se je javilo 28 tekmovalcev, ki so se odsmukali-s starta v presledkih po 1 mir.uto. Potek vse tekme se je dal zasledovati od Ruške koče, ki je bila s progo zvezana po telefonu, katerega je že v petek — kljub sHnemu snežnemu viharju — napeljalo moštvo tukajšnje inženjerske podčastnice šole. Vso zahvalo zasluži poveljnik šole, smuškemu športu vedno zelo naklonjeni polkovnik g. Božo P u t n i k o-v i č. ki se je radevolje odzval prošnji MSK in dal na razpolago svoje gojence in celotno telefonsko napeljavo. Poročevalska služba z vse proge je bila izvrstna in zaslužilo zato vrli vojaški gojenci vso Pohvalo in priznanje.
Ko je zadnji tekmovalec zapustil start, le postal prostor pred kočo pozorišče druge pomembne smučarske svečanosti. Razvit je bil prvi smučarski prapor v državi, in sicer prapor Mariborskega smučarskega kluba, ki je tako slavil vče-raj kar dva velika praznika v svoji mladi Rodovini. Cerkveno opravilo je izvršil planinski župnik in predsednik »Alja-2evega kluba« g. dr. Anton Jehart.
Praporu je kumovala mariborska županja ga. Ivanka Lipoldova, ter pripela na prapor lep trak. Razvitju prapora je sledila bogata zakuska, ki jo je priredil na na čast gostom MSK.
V tem pa se je naiglo približeval čas prihoda prvih tekmovalcev. Okrog 12. ure je kontrola pri Bajgotu telefonično napovedala, da se je prismukal mimo že prvi tekmovalec. Minilo r.i niti pol ure, in že je privozil burno pozdravljen na cilj Lado Senčar, član Smučarskega kluba Ljubljana s startno številko 4. Takoj za njim je prispel na cilj Stane Bervar, član istega kluba in zmagovalec dneva, s startno številko 17. V kratkih presledkih so sledili ostali tekmovalci, vsi še razmeroma v dobri formi. Nekaj tekmovalcev je na progi izstopilo, to pa v glavnem zaradi slabo mazanih smučk. Ugotoviti je treba, da je bil uspeh odvisen le od dobrega mazanja. Tega se je dobro zavedal zmagovalec Bervar, ki se je ober.em izkazal kot naš najboljši tekmovalec na dolgih progah.
Izid tekmovanje je bil naslednji: 1. Stane Bervar, Smučarski klub Ljubljana, 4 ure, 21 minut in 24 sekund; 2. Vlado Senčar, Smučarski klub Ljubljana, 4:28:30; 3. Franjo Pinter, SK Železničar. Maribor, 4:31:51; 4. Leopold Stolzer, Smučarski klub Sv. Lovrenc, 4:34:52 ; 5. Feliks Jodl. Srn. k. Sv. Lovrenc, 4:43:21; 6. Zdravko Zore, SPD Kranjska gora, 4:44:10; 7. Tonček Priveršek, SPD Maribor, 4:45:36; 8. Friderich Konig, Osterreichischer Win ter SK Wien, 4:46:05 ; 9. inž. Breiten lohner, Oster, Wint. SK Wien, 4:47:11; 10. Franjo Ivič, MSK. 4:54:23; 11. Zdravko Stangl, SK Maraton, Maribor 4:56:26; 12. Anton Brlek, SK Železničar, 4:56:55 in 13. Herman Tkalčič, SK Olimp, Celje, 5:06:02.
Doseženi časi so v primeri z lanskimi rezultati zelo dobri. Proga je bila izpeljana ir. markirana jako dobro in so se vsi tekmovalci izrazili o njej nad vse pohvalno.
Popoldne je bila od Ruške koče v Ruše tekma v smuku, ki jo je priredil Sokol Ruše. Start je bil ob 15.30. Proga je vodila po novi smuški poti od Ruške koče v Ruše in je bila dolga približno 10 km s 1000 metrov višinske razlike. Startalo je 31 tekmovalcev.
Rezultati so bili naslednji: 1. Zdravko Štangl (SSK Maraton, Maribor) v času 24:42; 2. Fran Fric (Sokol, Ruše) 25:03; 3. Leo Jamnikar (izven konkurence) 25:05 ; 4. Maks Tišler (Mariborski smučar ski klub) 26:40 ; 5. Adolf Pijavec (Sokol, Ruše); 6. Karel Fanedl (Sokol Ruše) 27:20 ; 7. Boris Škapin (Sokol, Maribor) 27:36; 8. Otmar Rataj (Sokol, Ruše) 27:45. Zmaga Zdravka Štattgla je tembolj pomembna, ker je tekmoval že dopoldne na 50 km.
Po končani smuški tekmi je bila v Sokolskem domu v Rušah razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Lep prehodni po
kal Sokola Ruše si je priboril za eno leto Zdravko Stangl. Vrle Rušanke so priredile tekmovalcem okusno čajanko. V imenu prireditelja je pozdravil smučarje inž. Teržan, v imenu SPD Ruše pa ruški župan g. Lesjak.
Tekmovalci in ostali smučarji so se z večernim vlakom vrnili v Maribor, kjer se je od kolodvora do Grajske kleti razvil impozanten sprevod smučarske armade z godbo na čelu. Ob 20. uri je bila v Grajski kleti oficielna razglasitev rezultatov 50 km tekme in razdelitev krasnih daril. V imenu mariborske mestne občine je pozdravil smučarje mestni župan g. Franjo Lip o Id. Poudaril je pomen te tekme za razvoj smučarstva, posebno pa za razvoj tujskega prometa v Mariboru. Izrazil je upanje, da bo Maribor v kratkem središče iu duša vsega našega športnega gibanja in da bo s tem privabil veliko tujcev, ki bodo vedeli ceniti našo divno okolico, ki ie kakor ustvarjena za letne in zimske
ture in nudi vsakemu najlepših užitkov. V imenu bana g. dr. Marušiča je pozdravil zimske športnike okrajni glavar gosp. Milan Makar, ki je sporočil pozdrave g. bana. Ob koncu je predsednik Mariborskega smučarskega kluba g. Bruna Parma razdelil darila. Krasen zlati pokal MSK je dobil v trajno last Stane Bervar (Ljubljana). Večer je zaključil naš pohorski poet g. Zorzut s humorističnimi verzi.
Slalom tekma v Celju. Včeraj dopoldne je bila pri Celjski koči tekmia v slalomu za prvenstvo mariborske zimskošportne podzveze. Proga je bila dolga 1300 m z višinsko razliko 450 m. Rezultati so bili naslednji: 1. Fran Jelenc (Smučarski klub Celje) v času 2:10.2; 2. Mirko Mejavšek (SPD Celje) 2:27; 3. L ju ban Mušič (SPD Maribor) 2:33.2; 4. Križmani« (SPD Celje); 5. Egon Lettner (SK Rapid, Maribor).
Avtomobilska nesreča s smrtnim izidom
Pred sodnikom poedincem tukajšnjega okrožnega sodišča, okrožnim sodnikom g. Lenartom se je zagovarjal preteklo soboto dopoldne 231etni šofer Maks Krulc iz Poljane, obtožen, da je po neprevidnosti povzročil 4. septembra lanskega leta tik ob r.aši državni meji avtomobilsko nesrečo, ki je zahtevala človeško žrtev. Omenjenega dne je šofiral obtoženec tovorni avtomobil, na katerem se je vozilo 17 oseb iz Črne v Pliberk na sejem. Ko je privozil kakih 900 metrov od državne meje, mu je v naglem tempu privozil, nasproti neki osebni avto. Krulc je vozil po sredini ceste in, ko je zapazil avto, je v zmoti krenil na desno, namesto na levo, kakor je to v Avstriji predpisano. In ta zmota je bila za njega in za vse potnike, ki so se vozili na avtomobilu, usodna. Avto se je prevrnil v globok obcestni jarek. Vsi potniki so dobili nevarne in lažje poškodbe. Posestniku j Andrejo Ferku pa je pri padcu počila lo-S banja in je pol ure nato umrl. Pri raz-1 pravi se je obtoženec izgovarjal, da je zavozil v kup gramoza in da se je zaradi tega avto prekucnil. Zaslišane priče pa so izpovedale nasprotno in je bil šofer Maks Krulc obsojen na 4 mesece zapora pogojno r.a 3 leta in na plačilo dosmrtne rente po 400 Din na mesec vdovi smrtno ponesrečenega posestnika Ferka.
Človekoljubno delo
Rdeči križ na Pobrežju je imel pred dnevi svoj letni občni zbor. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno živahno in plodonosno delovanje v pretekli poslovni dobi. Krajevni odbor je pod spretnim vodstvom svojega zaslužnega predsednika g. Matije Volka storil vse, kar se je pač v teh hudih časih storiti moglo. Lani se je v občini osnovala pomožna akcija v obliki šolske kuhinje, kjer so dobivali mnogi, občinski siromaki potrebno hrano. Kuhinjo je vodil šol ski upravitelj g. Klemenčič, kuhanje pa
je oskrbovala njegova požrtvovalna soproga. Na dan je bilo razdeljenih nad 80 obedov. Za Miklavževo je bilo obdarovanih 145 najrevnejših šolarjev. Vse te stroške je krajevni odbor kril s čistim dobičkom treh svojih gledaliških predstav in pa s prostovoljnimi prispevki raznih dobrotnikov in socialno čutečih občanov. Krajevni odbor si prizadeva pomagati bližnjemu, kar je v teh časih velikega, pomena, ker tisoči in tisoči ubogih, ki so brez lastne krivde zabredli v bedo, kličejo na pomoč usmiljena srca onih. ki so zbrani okrog društva Rdečega križ3
 -----
Sokolstvo
Občni zbor šentjemejske sokolske čete. Sokolska četa pri Sv. Jerneju pri Ločah je imela te dni svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članstva. Po pozdravnem nagovoru je starosta br. Cvahte orisal delo v minulem letu, na kar je povzel besedo br. Zagažen, ki je podal načelniško poročilo, iz katerega je razvidno pravo sokolsko delo mlade čete. Telovadci so se potrudili zlasti za domači javni nastop, četa je priredila tudi lepo uspelo božičnico, pri kateri je bilo obdarovanih okrog 50 sokolskih pripadnikov. Po končanih volitvah je povze1 besedo še župni delegat br. dr. Mejak, k* je pohvalil delo čete.
Svet se ne spreminja...
Tisti, ki pojo hvalo in slavo starim, dobrim časom, vidijo v današnjem življenju in svetu Ie samo zlo in napake. Resnica pa bo najbfže ta, da današnje ljudstvo ni niti slabše, niti boljše od onega v prejšnjih časih. V Glemtalski dolini v avstrijskih Alpah visi na pročelju neke stare gostilne tale tožba: »Geslo današnje mode; pravičnost je umrla, poštenost je odpotovala, odkritosrčnost ne more najti poti v svet. Ljubezen do bližnjega je zbolela, dobrotna roka je ohromela, krepost je zblaznela in vest visi na klinu.« Napis s tem karakterističnim geslom ima letnico 1855. po Kr.
Rudolf J.:
Anton Harastovič
Pred desetimi leti je prišel v Maribor naš najboljši operetni komik in odlični igralec Anton Harastovič. V hvaležnosti za njegovo veliko delo in umetnost naj mu bodo posvečene naslednje skromne prijateljske vrstice.
»Dovolite, da Vam predstavim..sem
"ejal družbi in pokazal na Tončeka, ki
stal poleg mene. Pa še nisem končal
^avka, ko me družba prekine: »Kaj pa
misliš? Saj to je vendar Harastovič!«
»Torej ga poznate?«
»Kdo ga ne pozna!« In že sedimo vsi
*uPaj, stari znanci...«
*
To se mi je že večkrat zgodilo. Vsi ga le°,Znai°' pa tudi radi ga imajo. Že deset T ^'*1 ?a^ava> deset let pleše po odru 1 ?da nihče ne ve, da je minilo že deset V, Kdo šteje leta?
1 stave, večera sva se sestala po predse L Truden se je prikaza! iz gledali-
vendar k naporno to skakanje!
Truden sem! Pojdiva in odpočijva se malo!«
Zavila sva v gostilno. Snel je očala, ki so se mu orosila in jih obrisal. Izpraznila sva kozarec. Veselejši je postajal •' »Vino ni slabo, a jaz sem žejen!«
Postajal je vedno bolj razigran; šalil se je in se smejal. Nenadoma mi šine v glavo: »Tonček, kdaj si prišel v Maribor?« Se vedno se je smejal, nato pa se mu je obraz zresnil: »Čuj, Rudi. ravno deset let je minilo, odkar sem prišel!«
In gledal je nemo predse.
»Torej, lahko slavimo jubilej!« sem der ial smehljaje se.
»Pustiva to! Deset let gori, deset doli, kdo bi se menil za to.«
Kakor, da je to deset kratkih dni.
*
Drugič smo sedeli zopet pri isti mizi; čudno, da smo se spominjali istega.
Deset let! Deset let dela In uspehov Deset let dela, a vendar ni nič zgrajenega, nič otipljivega. Igralčeva usoda! Pisatelj umre — za njim ostanejo njegove knjige, za pesnikom pesmi. — I« igralec? Prežaiostna je bila misel in hotel sem se je otresti. In baš tedaj me je prijel za roko in zamišljeno dejal.;
»Rudi, in vendar hi deset let tako malo, kot sem mislil zadnjič.«
Njegov izraz je bil žalosten. Pa le za trenutek. Zopet se je nasmehnil in nadaljeval:
»Pred desetimi leti, koliko mlajši sem bil! Prvi nastopi. Ne! Še prej. Prišel sem v Maribor, tujec, ženo sem imel, otroka, dva kovčega in ničesar več. Prvi nastopi »Bajadera«, nato »Cardaška«, »Grofica Marica«, »Orlov«, »Cirkuška«,... in nekaj ga je tu zaustavilo. Godba ie zaigrala. Nehote mi je stisnil roko: »Hej, cigan, joj, cigan, zaigraj cigan!« Otožnost se je stopnjevala, gosli so plakale, vedno višje in končno — čardaš. Razgibale so se mu noge, razprostrl je roke in celo telo je zaplesalo čardaš. Vedno hitreje, vedno hitreje in odsekan konec.
»...Vidiš, to je moje življenje!« Lasje so mu padali na čelo, pogladil si jih je nazaj in oči so se mu iskrile.
»...Da, to je življenje!« je ponovil in se tokrat ozrl po okolici in postal žalosten — vsi so se smejali.
»...Poglej, to je moja usoda! In če prav jokam, vsi se mi smejejo!«
»Da, da! Taka ie tvoja usoda. Ustvarjen si, da privabliaš drugim smeh na obraz in čeprav, ti srce pri tem krvavi
To je usoda, to je obsodba.«
Potem smo vstali in šli dalje. Pozdravljali so ga, skoro vsi so ga poznali in rahel smehljaj jim je šinil čez obraz. Da — tvoja usoda.
Kolikokrat je prihajal od vaj. Obraz je bil truden. »Glej«, mi je dejal »večno plesanje! Pa, da bi vsaj sam plesal Ampak korak za korakom moraš kazati drugim in to ne samo enkrat. In končno niti moralnega zadoščenja nimaš in še bolan sem.«
»Paziti moraš nase!« sem ga posvaril.
»Ei, lahko je govoriti! Danes predstava, jutri vaja in tako dalje.«
»Odpočij se!«
»Odpočijem se naj? Zelo rad in potem bi hotel v svet, sam, toliko zaupanja še imam v sebi. Samo enkrat bi si to želel!«
Sanje igralca, sanje umetnika.
»Pojdem«, poreče, a dobro ve, da so mu peroti zvezane, da je priklenjen na ta majhni košček zemlje. Krut bi moral biti; vse zapustiti, iti preko vsega — s to ni mogoče!
In ostane tu, ž njim njegove sanje, ? njim sreča in upanje.
| »Hej, cigan, joj, cigan, zaigraj cigan!«
Mariborski »VEČERNIK« lutra
rnBBmmmmmummmmm twmumwwwMixBs*isG&xn
Jack London:
Na snežni
Sitka Oharley, indijski vodnik, je slove! po tem, da je često izvršil to, kar so vsi smatrali za nemogoče. Nihče ni poznal bolje odi njega severne zemlje in njenih zakonov.
Njegova misel mu ni prišla hipno, temveč počasi, kakor prj vseh njegovih vrstnikih, se mu je po številnih poskusih vtisnila v duha.
Od detinstva je bil stalno v stikih z belci in si je v njih šoli izobličil svojo nravnost. Pozneje pa je dokončno sipojil svojo usodo z njihovo, oddaljujoč se vedno bolj od svojih soplemenikov.
Seznanil se je z modrostjo belokožcev in dolgo razmišljal o njej. Pri njih se je ra rzel čuvstva dolžnosti, To čuvstvose je V njegovi preprosti duši čimdalje bolj krepilo, da je prekosilo dobljene nauke.
Takisto je prišlo tako daleč, da je globoko zaničeval svoje plemenske sobrate. Njegov prezir se je ponavadi skrival, včasih pa — kakor v samem tem trenutku — si je nehote dal duška v vihri kletvin, naperjenih proti Kah-čuktu In Uovhiju.
Osorno se je obregal ob njiju v mešanici Indijanščine in angleščine in cele kope drugih jezikov, medtem ko sta oba možaka na poledeneli gazi pripogibala hrbet pred njim. Nalik dvojici psov volčjakov pod korobačem sta bila prestra-hopetna, da bi planila nanj in ga napadla, vendar premalo ukročena, da ne bi kazala svojih zob.
■Sicer nista bila nič lepša na pogled nego Sitka Charley, Obraz jima je bil sama koža, napeta čez kosti. Štrleči lici sta bili pokriti s hrastami in razpokami, živimi ali zamrzlimi, v očeh pa jima je seval mrk zubelj obupa in lakote.
Vodniku ni bilo neznano, da bi bilo neprevidno, zaupati takim sirovinam. Zategadelj ju je prisilil že pred šestimi dnevi, da sta odložila svoji puški, kakor je obenem izmučena karavana pustila za seboj večino prtljage in priprav za taborjenje. Le Sitka in kapitan Eppingwell sta ohranila svoje orožje.^ Ko so obstali, je voditelj ukazal:
»Najdi, zakurite!«
In hkratu je povlekel iz žepa dragoceno škatlico vžigalic, kakor tudi vse potrebne pritikline, posušenega brezovega lubja. Oba Indijanca sta brez vneme jela nabirati suhljad in dračje.
Bila sta tolikanj izmozgana, da sta morala pogosto prekiniti svoje delo. Nekam neodločno sta se pripogibala. Zdaj pa zdaj sta omahovala na mestu in kolena so se jima zadevala liki ka«tanjete. Vedno Iznova sta se oprijemala posla in zopet obstajala, da sta sl za časek oddahnila, tako sta bila izdelana in upehana. V turobnem pogledu se jima je Sita« la potrpežljiva vdanost in bolečina, obenem pa tudi zadnja iskrica volje, božanska navzlic vsemu, kakršna je v sle-Ihernem bitju.
Lahna sapica je zavela in jedko rezala telo, kar ga je bilo razgaljenega, in skozi samo kožuhovino je zabadala v meso in kosti pekoče bodice ledenega mraza. Brž, ko je ogenj zaplapolal in pričel topiti okoli sebe sneg po tleh, je Sitka prisilil oba tovariša, ki sta se ške-tila, naj mu pomagata razpeti šator.
To zavetje, povsem enostavno, je bila preprosta odeja, napeta proti vetru vzpo redno z ognjem nslik zaslanjalu, postavljenemu nekako v kotu 45 stopinj. Samo po sebi to ni bilo kdo ve kaj, vendar dovolj, da se je prestrezala burja in se odbijala toplina ognjišča proti onim, ki so ždeli pod ponjavo. Nato sta Kah-čuke in Govhij nastlala po tleh smrekovih vej, da bi si zaščitila telo pred kopnečim snegom in potlej počenila nanje, da bi si obvezala rane.
V jadnem položaju so jima bili mokasini, ki se jih je držala debela skorja snega ir. ledu, ogoljeni po dolgih pohodih in raztrgani zbog ocurkov in kruncljev na rekah. Nogavice jima niso bile nič manj klavrne in ko sta si otajala obutev, sta se sezula: prsti na nogah, prepreženi z mrliškimi odtenki, so že sami po sebi pričali o vsej tragediji potovanja.
*
Medtem, ko sta si Indijanca negovala stopala, jo je Sitka ubral nazaj po sledi, koder je bil prišel.
Tudi njega je silovito imelo, da bi sedel k ognju in nekoliko poskrbel za svoje razbolelo telo. Toda dolžnost se je temu protivila. Moral je iskati one, ki jih je spremil in ki so zaostali.
S težavo je rinil dalje preko osamlje-ne ravnice, po zamrzli reki. Slednji ko-rak ga je stal napor njegove volje, otrde-le mišice pa so se venomer upirale, često pa je pri tem bilo pospešiti hojo, kadar je čutil, da se mu led, tu pa tam šibkejši, vdaja pod nogami, na lahni vodeni plasti, ki se je naredila pod njim. če se led prelomi in on le količkaj zagazi v vodo, bi to pomenilo zanj takojšnjo nepreklicno smrt, o tem ni prav ni2 dvomil.
Kolikor bolj je koračil, toliko hujši nemir se ga je loteval; kar uzre na rečneni ovinku dva izmed svojih Indijancev. Videti sta bil onemogla in akoprav je bil njun tovor skrčen na nekoliko funtov, sta se opotekala ter spotikala, vsa zadihana, kakor da nosita najtežjo butaro.
Hlastno ju je izprašal in njuni odgovori so mu po vsem videzu nekam O* lajšali skrb. S pospešenim korakom j* odrinil dalje.
Ni trajalo dolgo, pa se je srečal * dvema belcema, ki sta s poslednjimi silami podpirala med seboj belo žensko« Tudi onadva sta se gugala, kakor pijanec, in noge so se jima opletale od utrujenosti. Žena se je čim manj opirala njiju in skušala hoditi s svojimi močmi.
Blisk radosti je šinil Sitki Charl$y° preko razoranega obličja. Za gospo Ep-Pingvvellovo je imel pravcato oboževanje in neomejeno občudovanje. To je bila namreč prva belokožka, ki je krenil* z njim skozi divjino.
(Dalje sledi)
Stalni zrakoplovni promet med Evropo in lužno Ameriko
Letošnji stalni zrakoplovni promet med Evropo in Južno Ameriko se bo pričel iz Friedrichshafna v soboto 6. maja. Nato bo vozil zrakoplov iz Friedriohshafna redno vsako prvo soboto v mesecu. Od 2. septembra t. 1. bo uveden 14dnevni krožni polet, kakor v preteklem letu in kakor je to dogovorjeno z zrakoplovni-mi bazami v Braziliji in Španiji.
Ta turnus bo trajal do 28. oktobra. Vozni red za ostale zimske mesece bo določen šele pozneje. Nasprotno lanskemu načinu bodo letos vozili zrakoplovi brez Izjeme vedno do Rio de Janelro, tako, da bo odslej odpadlo prestopanje potnikov v drug zrakoplov za Pemam-buco.
Leto® so najprej predvideni pristanki v Barceloni oziroma Sevilli, Skupna vožnja od Friedrichshafna preko Per-tiambuca do Rio de Janelra bo trajala štiri dni. S pomočjo neposrednega priključka na nadaljnji zrakoplovni promet bo mogoče prispeti v Buenos Aires v 5 in pol dneva, Dolžina potovanja te vseh glavnih evropskih mest do Buenos Airesa torej ne bo trajala v nobenem primeru nad 6 dni.
Ko bodo zrakoplovne baze v Rio de Janelru in v Španiji popolnoma dograjene, bo mogoče podaljšati južnoameriško zračno progo »Grofa Zeppelina« še v znatne daljave, obenem pa se bo znatno skrajšal tudi celotni vozni čas. Vozne cene so napram lanskim znižane za 20 odstotkov. Vožnja od Friedrichshafna do Rio de Janelra velja sedaj skupno s ce-
lotno oskrbo le 1980 nemških mačk, Za del poti od Friedrichshafna do Barcelone se plača 2&> mark, V vozno ceno se računa po novem tud) 120 kg proste prtljage. Od tega je mogoče vzeti 20 kg s seboj v zrakoplov, dočim se prepelje ostalih 100 kg brezplačno z nemškim oceanskim parnikom.
V Južni Ameriki bo upehala družba »Sindicato Condor« priključni zračni promet, ki bo opravljal poštno službo med Rio de Janeirom, Montevideom in Buenos Airesom. Za trgovca v Rio de Janeiro bo na pr, dana priložnost, da bo mogel oddati odgovor na pošto, ki jo je prejel z zrakoplovom, na enem in istem potovanju. Poštni zrakoplovi bodo prevažali potnike samo v mesta, ki leže južnejše od Rio de Janeira.
Nemška »Luft-Hansa« namerava letos razen tega otvoriti tudi Se poštno službo i vodnimi letali. »Grof Zeppelin« bo napravil letos Tazen svojih južnoameriških pbligatolh voženj tudi še več priložnostnih poletov nad Švico.
Dvoje zanimivih srečanj
Bilo je leta 1908,, ko je bil nedavno umrli madžarski grof Albert Apponyi madžarski minister prosvete in ver. Nekega dne je grof Appor.yi prispel v Po-žun na inšpekcijo. Visoki vladni funkcionarji so ga odvedli v madžarsko gimnazijo, kjer je bil v nekem višjem Taz-redu poklican pred njega najboljši dijak, ki naj bi $ svojim znanjem rešil Čast zavoda in dokazal ministru^ da gre v šoli vse kakor namazano. Dijak je na vsa vprašanja odlično odgovarjal ir. ko se je
vračaj z odra na svoje mesto, ga je grof Apponyi ustavil z vprašanjem:
»Kako se pišete?«
»Štefap Osusky, ekscelenca!«
»Veseli me«, je potresel svojo brado minister, »veseli me, da ima madžarski narod take mladeniče, ki toliko obetajo!« *
Preteklo je 12 let. V Trianonu so se zbirali diplomati k zasedanju za zeleno mizo, za katero naj bi sklenili mir, ki je dobil pozneje zgodovinsko ime »trianonski mir«. V predsobi stoji grof Ap-ponyi ir. nestorju vseh navzočih delegatov se predstavljajo mlajši delegati.
»Poslanik dr. Osusky«, predstavlja nekdo mladega češkoslovaškega diplomata.
»Ekscelenca se me ne spominja več?« se čudi dr. Osusky, ki je sedaj, kakor znano, češkoslovaški poslanik v Parizu. »Ekscelenci sem bil predstavljen že leta 1908. o priliki obiska v požunski gimnaziji.«
»Spominjam se, bili ste tedaj najboljši dijak«, se nenadoma spomni grof Appo-nyi,
»Da. In ekscelenca me je tedaj imenovala »r.ado madžarskega naroda«. Danes pa zastopam tukaj interese češkoslovaške republike...«
SLOVANSKA GLASBENA OLIMPIJADA,
Društvo »Narodna opera« v Varšavi se pripravlja, da priredi v Varšavi veliko mednarodno glasbeno tekmovanje, ki bo Imelo značaj glasbene oljmpiade slovanskih narodov.
Nenavadna tatvina 18.000 parov čevljev,
Po poročilih londonskih listov se ie zgodil v nekem tamkajšnjem okraju senzacionalen primer tatvine. Neki iofer, uslužben v neki tovarni čevljev, je pripeljal pred neko trgovsko skladišče na svojem orjaškem tovornem avtomobilu 18.000 parov čevljev. Ker z avtomobilom ni mogel zapeljati na dvorišče pred skladišče, je pustil avtomobil na cesti, sam pa odšel na majhno okrepčilo v bližnjo gostilno. Ko se je po »kratkem* času vrnil, da bi pričel razkladati čevlje, je presenečen opazil, da so to v času njegove odsotnosti storili že neznani zlikovci, ki so ukradli vseh 18.000 Pa* rov čevljev z avtomobilom vred. Avtomobil je bil najden nekaj ur pozneje na periferiji mesta.
Tragedija zaljubljenega pilota.
Že marsikatero srce je strla in pobila nepreračunljiva ljubezen. Tako je te dri v Varšavi zahtevala zopet dvoje žrtev. Mladi pilotski stotnik Var.tovski se J® smrtno zaljubil v neko plavolaso viso-košolko. Nekaj časa mu je zvesto vračala ljubezen, pred kratkim pa se mu j® izneverila in se zaljubila v nekega svojega tovariša, s katerim se je nameravala tudi poročiti. Ko je za vse to izvede' pilot, je izdelal strašen načrt. Povabil i® dekle na kratek izlet z aeroplanom. Nekaj časa je krožil visoko nad letališčem-nato pa je nenadoma zgrmel na zemU®-Dekle in pilot sta bila na mestu mrtva-Čeprav ni zapustil nobenega pisma, i® bilo vsem jasr.o, da se je varani stotu!* kruto maščeval nad nezvestim dekletoffi
Mali o
Razno
TRAJNI KODRI
Din 100.—, frlsiranie 6.—, vtriženje 6— Din. Dijaki, dl-lakinie 3.— do 4— Din. Iz-poaoiujem lasulje. Marica Požar, gledališka frizerka. Vetrinjska ul. H._______________579
POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar lev. Vetrlniska ul. 22. nasproti tvrdke V We!xl
IZVRSTNO VINO le dospelo. Liter 3. 4 in 5 Din Zrinjskega trg 6.______________303
MAJHNEOA OTROKA
vzamem v oskrbo Vprašati: Smetanova ulica 38.rig>ri hišnici ___________________296
POROČNE PRSTANE
dobite najeenejše pri urarju Ignac Jan, Olavnl trg (Ber-gov dvor). ______________552
KOLESA ORAMOFONE.
šivalne stroja, otroške vo?lč ke. popravlja dobro In po nizki ceni znana meh. delavnica J. Gustinčič. Lasten zavod za emaiiiranie in ponik-lapje___________________
Sobo odda
SOBO
s posebnim vhodom in dobro oskrbo oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Ta, borska ul. 11. I.
LEPO. VELIKO. SOLNCNO SOBO
z drvarnico in kletjo, takoi oddam. Kralja Petra cesta 81, Studenci, uova hiša. 574
Prodam
NA PRODAJ
omara ?a obleko in perilo v selo dobrem stanju. Vprašati v Dr Karl Verstovškovi tiliel št. 6. II. nadstr vrata 19 ____________________ 193
Soomnite se CMDI
PRODAM ŽELEZNO BLAGAJNO ST. I,
»rebrno jedilno orodje, na željo tudi v komadih. Mariia FaBwald. Trg svobode 1. v gradu.	B73
Pouk
POMAGAJTE brezposelnim! — Uspešne in-strukcIJe daje siromašen, brezposeln učitelj. CenJ. po-pudbe ng upravo tega lista pod »Din 8.—«.	455
SOSTANOVALCA
sprejmem, zidovska ulica 12.
I. nadstr.	578
Pozor, cene no meso!
Prekajeno meso 13 Din, teletine od 4 do e Din. govedina od 4 do • Din Prvovrstne prekajene domete klobase i
5. stolnica od Velika kavarne. Glavni trg
Službo dobi
PERFEKTNA ŠIVILJA,
predvsem za bluze, dobi takoi delo v konfekciji F. Mastek
Glavni trg.
513
UČENKO t t
s primerno šolsko izobrazbo takoi sprejmem, F. Mastek. Konfekcija in manufaktura
293
SLUŽKINJA.
ki opravlja vsa dela, i®5® službo. Gregl Berta, Kopita^ jeva ulica 6/1.	H®
ive veliki Lutzovi peci
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne piostorf
ceneno na orada!
interesenti na se zplasijo v upravi .Veternika* vno med d. in jo. urn
do«’
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavo1!* Izdajatelja In urednik: RADIVOJ RFHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribor*