mmammmmamam • ROLETE — ŽALUZIJE • VERTIKALNE ŽALUZIJE • PROFILI ZA FASADE • KOVINSKI IZDELKI • SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI za rolete in žaluzije • KVALITETA SENČIL JE ... HOlč nmz NOVO MESTO, ŽABJA VAS 47. TEL/FAX: (068) 23-673, ® 323-673 Št. 21 (2336), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 26. maja 1994 • Cena: 110 tolarjev DOLENJ mem »MUHI Ul ■Mi Unt ■n m CEEiiSIsIS S7f7fTJ!ff7?nrjW3 Praznik grafične umetnosti Odprli 3. bienale slovenske grafike - V Dolenjskem muzeju so na ogled izbrana dela slovenskih grafikov in grafični listi Rembrandta in Picassa - Sedem nagrajencev NOVO MESTO - Konec minulega tedna so slovesno odprli 3. bienale slovenske grafike Otočec - Novo mesto 1994, kije ta čas nedvomno največja likovna prireditev v državi, z vrsto razstav in drugih kulturnih prireditev pa pomeni veliko obogatitev dolenjske metropole, ki z bienalom postaja eno od slovenskih kulturnih središč. š6»* vmimmi »Lihi m nnnr i ipmmI v m VEČ KOT TRGOVINA Vabi k poslušanju svetovalne oddaje na Studiu D v četrtek, 26. maja, ob 11. uri. Od 13. do 19. ure vas vabimo na predstavitev novosti v Termotehniki. Ogledali si boste lahko aluminijaste radiatorje aklimat in Lipovca, ni-zkotemperatume kotle KIV Vransko in novosti iz področja klimatizacije in hlajenja prostorov. Tel.: 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 Nagrajenec tega tedna je 0290459 JOŽE SINKO, PONIKVA 4, 68261 JESENICE/DOL Otvoritvene slovesnosti so se začele že v četrtek zvečer, ko je v Domu kulture v sklopu Novomeških poletnih večerov nastopila svetovno priznana pianistka Dubravka Tomšič-Srebot-njak in z deli Beethovna in Chopina potrdila svoje izjemno mojstrstvo. V • Prvikrat je bil podeljen evropski grand prix za grafiko, ki je po soglasnem mnenju mednarodne žirije pripadel španskemu umetniku Antoni-ju Tapiesu. Avtor se podelitve žal ni mogel udeležiti. Minister za kulturo Sergij Pelhan je potem podelil še nagrade udeležencem 3. bienala, in sicer je grand prix Otočec pripadel Bogdanu Borčiču, nagrade Novega mesta pa Andreju Jemcu, Marku Andloviču, Maji Ravnik, Bojanu Kovačiču in Dušanu Podgorniku. petek, 20. maja, zvečer se je v prijetnem okolju muzejskega vrta zbralo veliko ljubiteljev likovne umetnosti, ki so najprej prisluhnili pihalnemu orkestru Krkinih Zdravilišč, nato pa je sledila otvoritev spremljajočih razstav Rembrandtovih in Picassovih grafik, ki sta ju odprla direktor Dolenjskega muzeja Bojah Božič in direktor Albertine z Dunaja dr. Konrad Oberhuber, kije ob predsedniku bienala Branku Suhyju zaslužen, da smo v Novo mesto dobili na ogled poleg Picassovih tudi Rembrandtove umetnine. Obe razstavi pomembno dopoljujeta osrednjo bienalsko razstavo, saj z Rem- Danes v Dolenjskem listu • Odstavili so direktorja metliške zadruge na 5. strani: • Bitka za Medvedjek se nadaljuje na 6. strani: • Je Clann v Loki čisto skrahiral? na 7. strani: • Gradbeni kamen še vedno na črno na 9. strani: • nMinister brez listnice« ni kriv na 10. strani: « .. • Sijajna konjeniška prireditev v Šentjerneju na II. strani: • Gospod Cviček na 12. strani: _ _ „ • Akcija Dolenjskega lista: Avto za Zofko TEDEN CVIČKA BO TRAJAL VSE LETO - Že neka) let se dolenjski vinogradniki prizadevajo, da bi cvičku povečali sloves. Cviček se več ne loka, cvi^ksepokuša, teden cvička ni več zgolj veselica. Leloš"J‘le^^č ki se bo pričel v petek v kostanjevem gradu (več o prireditvi na kmenjski strani), bo trajaDako rekoč vse leto. Cviček in pokuSnjariu predstavili v raznih slovenskih krajih cvička pa v tem času že pokušajo v rnnogth dolenjshh^nlnah.Zemljev^ dežele cvička, obcestne table, zastave m kape so 'e del ferenca. (Foto: J. Pavlin) brandtom prikazujeta najžlahtnejše sadove evropske grafične tradicije in s Picassom najpomembnejše premike v sodobni umetnosti. Po nastopu kvinteta trobil iz Novega mesta je sledila slovesna otvoritev bienala. Pozdravne govore sta izrekla predsednik organizacijskega odbora Boris Dular in predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto Boštjan Kovačič. Otvoritveni nagovor je imel častni pokrovitelj bienala predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, kije označil novomeški bienale kot potrditev in izraz želje ter nuje Slovencev, da v sodobnem svetu uveljavimo svojo identiteto, postanemo prepoznaven narod ter to identiteto in prepoznavnost v procesih povezovanja in sodelovanja tudi ohranimo. “Ne moremo in ne želimo se zapreti pred svetom v meje svoje države. V evropske integracije želimo celovito, še posebej z duhovno ustvarjalnostjo in identiteto. V evropskih integracijah ne vidimo zgolj mehanizmov za uravnavanje političnega in gospodar- (Nadaljevanje na 2. strani) Mojstrovine Rembrandta in Picassa pri nas V muzeju bodo na ogled do srede septembra Svečana otvoritev 3. bienala slovenske grafike Otočec-Novo mesto 1994je torej za nami. Bienale, s katerim se dolenjska metropola vpisuje med tista kulturna središča domovine in Evrope, kjer je mogoče na enem mestu videti izjemno umetniško bero, pa seveda traja in bo končan šele z zadnjim razstavnim dnem sredi septembra. Grafike slovenskih ustvarjalcev, dela profesorjev ljubljanske likovne akademije in vrhunske grafične stvaritve svetovnih mojstrov Rembrandta in Picassa so v prostorih Dolenjskega muzeja na ogled in čakajo obiskovalce. Z njimi bo bienale zaživel svoje pravo življenje in opravil tisti del svojega poslanstva, ki pomeni duhovno plemenitenje in bogatenje ljudi, prvi del poslanstva pa je bil opravljen z izborom dveletne ustvarjalne grafične bere naših umetnikov, s čimer sta se potrdila in tudi spodbudila kakovost in razvoj slovenske grafike. Žirija, upravni in organizacijski odbor bienala ter Dolenjski muzej so svoje zahtevno delo opravili, prav tako vsi, ki so tako ali drugače zavzeto pomagali pri pripravi nedvomno zelo zahtevnega projekta; med njimi ne gre pozabiti na Skupščino občine Novo mesto in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije pa glavnega mecena tovarno zdravil Krka, glavnega frodpromika Revoza in več kot 40 drugih podpornikov iz vse Dolenjske in Slovenije. Na nas pa je, da naredimo tisto najmanjše, a na nek način nepogrešljivo, da stopimo do Dolenjskega muzeja in uživamo v likovnem bogastvu, ki je tam na ogled! M. MARKELJ OGLED DVELETNE SLOVENSKE GRAFIČNE BERE - Po slovesni otvoritvi si je častni pokrovitelj 3. bienala slovenske grafike Otočec-Novo mesto predsednik republike Milan Kučan v spremstvu novomeškega župana Francija Koncilije (levo), predsednika organizacijskega odbora Bienala Borisa Dularja in ministra za kulturo Sergija Pelhana ogledal osrednjo razstavo v veliki dvorani Dolenjske galerije, kjer so razstavljene grafike slovenskih umetnikov. (Foto: MiM) Največja vrednost Krke je znanje V hotelu Metropol je novomeška Krka odprla najsodobnejši izobraževalni center NOVO MESTO - Leta 1956, dve leti po ustanovitvi, je imel takratni farmacevtski laboratorij Krka, današnja svetovno uveljavljena novomeška tovarna zdravil, več štipendistov kot zaposlenih. Od začetka do danes je Krka res skrbela za znanje in izobraževanje, tako da njihov letošnji izrek: Krkinih 40 let, povezanih z znanjem, ni prav nič reklamno pretiran. Daje ta skrb resna smernica za naprej, govori tudi petkova otvoritev novega, sodobno opremljenega Krkinega izobraževalnega centra v prostorih hotela Metropol. Otvoritve seje udeležil tudi minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. nem izobraževalnem centru v raznih izobraževalnih dejavnostih sodeluje Novi prostori, ki merijo 600 m2, so opremljeni z najsodobnejšimi tehničnimi aparati, ki jih taka dejavost potrebuje, in v njih je moč pripraviti najzahtevnejše izobraževalne seminarje z domačini in tujimi predavatelji, saj je poskrbljeno tudi za možnost simultanega prevajanja. V okviru Krkinega izobraževalnega centra so: konferenčna dvorana, tri sodobno opremljene učilnice za strokovne seminarje, jezikovna in računalniška učilnica, sejna soba in še velika učilnica v Ločni. Hkrati lahko v Krki- skoraj 200 ljudi. Za ureditev in opremo tega centra je Krka dala milijon mark. V izobraževalnem centru je zaposlenih 6 ljudi. “Gre za pomembno pridobitev, ki daje podjetniškemu izobraževanju v V LJUBLJANI KIP OTONU ŽUPANČIČU LJUBLJANA - Na stavbi v Dalmatinovi 1 ob ploščadi pred Metalko bodo v torek, 31. maja, odkrili doprsni kip in spominsko obeležje pesniku Otonu Župančiču, ki na javnem mestu v slovenski metropoli, kjer je živel nad 30 let, doslej ni imel primernega obeležja. Na prireditvi, ki jo je spodbudilo Društvo Bela krajina, pripravljalni odbor pa vodil predsednik Mirko Jelenič, bodo nastopili tudi tamburaši in učenci iz pesnikovega rojstnega kraja Vinice in Dragatuša, kjer je odraščal. Drugačen Dolenjski list? Izjemoma drugačen Dolenjski list doživel vrsto pripomb -Zaenkrat po starem Dvajseta številka Dolenjskega lista, ki je izšla v drugačni, praznični podobi, je doživela različne odzive. Nekateri ste bili nad novostjo navdušeni, mnogi pa ste nam po telefonu, pisno ali kako drugače sporočili, da vam taka podoba časopisa nikakor ni všeč. Zato povejmo, da smo s to grafično podobo naredili izjemo, in sicer smo z nekaj stranmi, vključno z drugačno naslovnico, želeli poudariti pomembno kulturno prireditev - 3. bienale slovenske grafike Otočec-Novo mesto 1994. Že današnja številka je izšla v običajni podobi, kot šteje vajeni, in ki ste jo, kot rečeno, večinoma močno pogrešali. Tak bo videti časopis tudi v prihodnje. Najbrže pa bo Dolenjski list sčasoma doživel nekaj grafičnih sprememb, med drugim tudi zato, ker vse bolj računalniško podprti tehnološki proces nastajanja časopisa narekuje nekatere novosti. Toda preden se bo kaj spremenilo, boste imeli, spoštovani bralci Dolenjskega lista, priložnost predlagati, kakšna naj bi bila nova podoba našega in vašega časopisa. PRIREDITEV ZA LETO DRUŽINE ŽUŽEMBERK-Jutri ob 19.30b v avli osnovne šole Žužemberk kultu na prireditev, posvečena mednaroc. nemu letu družine. Nastopili bodo otroci iz vrtca ter učenci nižje in višje osnovnošolske stopnje. Na ogled bn razstava likovnih del in fotografij otrok ter izdelkov mojstra rezbarja n pozlataija Mihe Legana. PIŠEČANI NA SEJMU OBRTI V CELJU PIŠECE, CELJE - Pišečani bodo danes med 15. in 16. uro opozorili nase na letošnjem Sejmu obrti v Celju, kjer bodo ob pomoči učencev osnovne šole predstavili projekt praznovanja obletnice in spomina na svojega rojaka Maksa Pleteršnika in njegov slovar slovenskega jezika. Danes je v Krkini farmacevtsko-kemijski dejavnosti zaposlenih 2.656 ljudi, od tega je več kot 18 odst. visoko strokovnih kadrov, do leta 2.000 pa načrtujejo, da se bo ta delež povečal na 30 odst. Tako naj bi zaposlili skoraj 400 novih ljudi z visoko izobrazbo, ob tem pa naj bi skupno število zaposlenih ostalo nespremenjeno. V lanskem letu seje vsak zaposleni v Krki izobraževal povprečno več kot 4 dni. _______. A. BARTELJ PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 SPET BODO VOLILI IZVRŠNI SVET KOČEVJE - V torek, 31. maja, bo seja občinske skupščine Kočevje, najzanimivejši točki pa bosta gotovo volitve mandatarja občinskega izvršnega sveta in volitve predsednika, podpredsednika in članov IS (če bo mandatar izvoljen). Po posvetovanju s predstavniki političnih strank se je predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič odločil, da bo ponovno predlagal za mandatarja Vincenca Janšo, ki je na zadnji občinski seji in volitvah izvršnega sveta edini dobil dovolj glasov, medtem ko so ostali, ki jih je predlagal v IS, dobili premalo glasov. Jutri, se bo vreme poslabšalo, v soboto in nedeljo pa bo spet sončno in postopno toplejše. MINISTER V KRKI - Otvoritve najsodobnejšega Krkinega izobraževalnega centra se je udeležil tudi minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. (Foto: A.B.) Krki, Novem mestu, na Dolenjskem pa tudi širše dodaten zagon. Krka je koncept razvoja kadrov tesno vpletla v svojo podjetniško strategijo,” je med drugim na otvoritvi dejal generalni direktor Krke Miloš Kovačič, sam velik pobudnik stalnega izobraževanja krkašev, in to od telefonistov in tajnic do kolegija direktorjev. “Brez stalnega in načrtnega izobraževanja in izpopolnjevanja Krka ne bi postala ugledno mednarodno podjetje, za naprej pa je treba to še okrepiti.” Ali je možno življenje brez gozda? S tem vprašanjem je naslovil svoje predavanje znan slovenski gozdar, ki se je vrnil s potovanja po deželi, revni z gozdovi. Možno, ampak dosti težje. In zakaj si zastavljati to vprašanje v tednu gozdov v Sloveniji, kjer gozd pokriva dobro polovico površine in ne morda raje prisluhniti nekaterim trditvam, da je pri nas gozda dovolj in preveč? Ozrimo se po naši Dolenjski, po bogastvu zelenega Roga in Gorjancev, preletimo v mislih tisoče let, v katerih je narava ozelenila to pokrajino, in izkažimo spoštovanje temu, kar je ustvarila. Pomislimo; ali obstaja kakšna oblika zarasti razen gozda, ki potrebuje za svojo obnovo tako malo energetskih vnosov in nudi poleg domala vsestranskega in estetskega gradiva ter energetske surovine še toliko drugih neposrednih koristi? Ozrimo se nekoliko dlje, na naš Kras, kjer je v stoletjih brezobzirnega pustošenja gozdov ostalo golo skalovje. Danes je to spet zelena pokrajina, rezultat izjemnih naporov gozdarjev, ki trajajo že več kot sto let. ^ Smo potemtakem res tako bogata družba, da nam ni treba še večje skrbi za razmeroma bogato gozdno dediščino? Prav gotovo ne, smo pa v pogledu odnosa do gozda premalo osveščeni. In če se že tako nestrpno prerivamo pred vrati razvite Evrope, ne pozabimo, da se tam odnos do gozda piše z veliko začetnico. Zamislimo se in storimo kaj tudi sami, da bo tudi pri nas tako! JANEZ BLAŽIČ, dipl. inž. Odstavili so direktoija zadruge Upravni odbor KZ Metlika je sprejel sklep o prenehanju mandata direktorju Stanislavu Bajuku - Mnenji odvetnice in finančnega strokovnjaka temu sklepu nasprotujeta METLIKA - Upravni odbor Mercatorja-Kmetijske zadruge Metlika je na seji 9. maja sklenil, da naslednji dan preneha mandat direktorju Stanislavu Bajuku. Za v.d. direktorja je imenoval Ivana Kureta, dotedanjega vodjo finančno-računovodske službe KZ, kije prevzel dolžnosti dan pozneje. Mnenje k odstavitvi sta dala tudi odvetnica, ki trdi, daje sklep nezakonit, in finančni strokovnjak, ki pravi, daje odločitev nepremišljena in prenagljena. Upravni odbor je namreč 5. maja na izredni seji, kije bila sklicana za predlog Bajuka, ter se je nadaljevala 10. maja, obravnaval poročilo o poteku naložbe za predelavo mesa v metliški klavnici. Kot je v obrazložitvi sklepa zapisal upravni odbor, je po poročilu in predstavitvi dodatnih del, ki pomenijo bistveno prekoračitev osnovnega projekta, upravni odbor ugotovil, da je Bajuk grobo kršil svoja pooblastila, saj je brez predhodnega soglasja upravnega odbora naročil preselitev sistema za ogrevanje in hlajenje. Po mnenju upravnega odbora je kršitev še toliko hujša, ker je to storil, ne da vedel končno vrednost dodatnih del. Poleg tega niso poiskali najugodnejšega ponudnika za opravljanje del, za dodatno naložbo pa tudi ni bil zagotovljen denar. S tem je po mnenju upravnega odbora ogrožena rentabilnost naložbe. Bajuk je poudaril, da je klavnica stara in zato prihaja do nepredvidenih dodatnih del. Poudaril je, da so projekti za dodatna dela izdelani ter da sedaj pripravljajo gradbeno dovoljenje, da pa za nobeno dodatno delo ni podpisana nikakršna pogodba. Vendar so z nekaterimi deli že začeli, predvsem zato, da ujamejo roke pričetka del. A upravni odbor tega pojasnila ni sprejel. Pretekli teden je odvetnica Tatjana Ahlin v svojem pravnem mnenju zapisala, da je upravni odbor pri spre- jemu sklepa ravnal v nasprotju z določili Zakona o zadrugah, zadružnimi pravili metliške KZ in s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med upravnim odborom in Stanislavom Bajukom 1. februarja 1993. Kot utemeljuje odvetnica, je v zadružnih pravilih zapisano, da upravni odbor postavlja in odstavlja direktoija, nikjer pa ni določen postopek predčasne razrešitve oz. pogoji za takšno razrešitev. V teh pravilih je določeno, da direktor ne more biti odstavljen, ne da bi mu bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev o odstavitvi. Takšna možnost pa mu ni bila dana. V zadružnih pravilih so določene pristojnosti direktorja, ni pa nikjer določeno, da mora upravni odbor dati predhodno soglasje za odločitev direktorja. Je pa v pogodbi o zaposlitvi določilo, da mora kršitev delovne discipline ali povzročitev škode upravni odbor ugotoviti in dokazati po enakem postopku, kot je to določeno za vodenje disciplinskih postopkov. V tem primeru pa disciplinskega postopka sploh ni bilo. Zato je po mnenju odvetnice jasno, da je sklep upravnega odbora nezakonit. Pri tem Ahlinova postavlja tudi vprašanje odgovornosti nadzornega odbora, ki predlaga občnemu zboru ali upravnemu odboru odstavitev direktorja. Upravni odbor je odločal samovoljno, ne da bi pridobil mnenje nadzornega odbora oz. poročilo o ugotovljenih nepravilnostih. Prav tako je dal v zvezi s sklepom upravnega odbora pretekli teden mnenje o finančnem stanju in problemih v metliški zadrugi stalni sodni izvedenec finančno-knjigovodske stroke Tone Golobič. Med drugim je zapisal, da se kljub 23,1 milijona tolarjev izgube za lansko leto finančno stanje zadruge kot celote, glede na leto 1992, ko v uradnem obračunu nt bilo izgube, sploh ni poslabšalo, ampak celo izboljšalo. Predlaga analizo poslovanja vseh enot zadruge za lan- • Informacijo o razmerah v metliški KZ je Stene Bajuk poslal vsem članom zadruge, h kateri je priložil tudi sklep upravnega odbora ter mnenji pravnice in finančnega strokovnjaka. Sicer pa bodo dobili celovitejšo informacijo o njegovem delu za izrednem občnem zboru zadruge, ki ga v skladu z zadružnimi pravili zahteva več kot deset odstotkov članov metliške KZ. sko in predlansko leto ter bolj razumljive finančne obračune agromelioracij od leta 1990. Poudaril je, da finančno stanje zadruge kot celote ni problematično, sklep upravnega odbora pa je nepremišljen in prenagljen. Priporočil je, da s takšnimi ali podobnimi odločitvami pristojnega organa zadruge počakajo vsaj do izdelave naročene analize, pa četudi je povod naložba v enoti, ki posluje z dobičkom. M. BEZEK-JAKŠE Za sožitje ekonomije in kulture Po mnenju dr. Černeta je kultura ustvarjanje nečesa novega, torej tudi ekonomija -Prednost gospodarski rasti in zmanjšanju nezaposlenosti - Konvertibilni tolar OTOČEC - Tema dvodnevnega seminarja dolenjskih in belokranjskih ekonomistov je bilo sožitje ekonomije in kulture kot priložnost za uspešen razvoj Slovenije, k sodelovanju pa so povabili vrsto najuglednejših profesorjev a ljubljanske in mariborske univerze. V uvodnem nagovoru je predsednik 1AZU dr. France Bernik poudaril izreden pomen sožitja ekonomije in kulture za zdrav razvoj Slovenije ter obema področjema dodal še politiko. Prof. dr. France Černe z ljubljanske ekonomske fakultete je poudaril, da kultura ni le glasba, slikarstvo in literatura, temveč dajo lahko pojmujemo predvsem kot ustvarjanje nečesa novega. Po njegovem mnenju je ekonomija materialni del kulture in skupaj tvorita pomemben del družbene nadstavbe. Boji se, da bo družba v prihodnosti mnogo bolj razredna kot vse do sedaj, in zato priporoča managerjem, naj v ozadju knjigovodskih in računovodskih listin vidijo tudi in predvsem človeka. Ne smemo dopustiti, da bi nam zavladali računalniki. Prof. dr. Davorin Kračun, minister za ekonomske odnose in razvoj, je na kratko orisal temeljne usmeritve makroekonomske politike v letošnjem dr. France Bernik L—_ Mariborsko pismo Stavka v Tamu spravi na noge ves Maribor Tokrat srečen konec MARIBOR - V Mariboru je pač tako: kadar stavkajo v največjem mariborskem kolektivu Tamu, je “na nogah” vsa mariborska javnost, saj od Tama ni odvisnih samo 4.200 zaposlenih delavcev in njihovih družin, pač pa še 16 tisoč delavcev, ki delajo pri Tamovih kooperantih na Štajerskem in po vsej Sloveniji. Zaskrbljenost zaradi stavke tamovcev je bila med Mariborčani velika tudi zato, ker so se stavke v mariborskih podjetjih v minulem letu v glavnem slabo končale. Tako so pred meseci delavci Elektrokovine in Metalne TIO stavkali za že zaslužene plače, vendar jih niso nikoli dočakali, pač pa so dočakali uvedbo stečajnega postopka v svojih podjetjih. Stavka tamovcev pa se je “ob vzdihu olajšanja celotnega Maribora” končala drugače: stavkajoči so po nekaj dneh dobili akontacijo marčevskih plač, v razreševanje razvojnih problemov Tama pa so se vključili ministrstvo za gospodarske dejavnosti in različne republiške agencije in banke, ki bodo Tamu pomagale zagotoviti obratni kapital. Problem Tama namreč ni v tem, da ne bi imel zanimivih programov in naročil, pač pa v tem, da ima toliko naročil, da jih brez dodatnega obratnega kapitala ne more uresničiti. Če bo Tam sedaj dobil okoli 15 milijonov mark zagonskega kapitala bo, kakor obljubljajo pristojni, letos proizvedel za znane kupce najmanj za 320 milijonov mark avtobusov in tovornih vozil. Da v mariborskem gospodarstvu, ki sicer še vedno preživlja globoko krizo (fizični obseg industrijske proizvodnje se še vedno zmanjšuje, v regiji je že 32 tisoč brezposelnih, od 2.200 podjetij jih tretjina zaposluje 50 odst. vseh zaposlenih, posluje z izgubo), vendarle nastajajo nova žarišča rasti, pa dokazujeta tudi mednarodna sejma “Energetika 94” in “Terotech-Vzdrževanje 94", ki soju prizadevni mariborski sejmaiji organizirali že tretjič zapored na sicer še vedno začasnem mariborskem sejmišču v športnem parku Tabor. Na obeh sejmih se je mariborska in slovenska industrija več kot dostojno predstavila z različnimi proizvodi, inovacijami in prototipi, ki se bodo kmalu, če bo le dovolj zagonskega kapitala, pojavili na trgu za široko potrošnjo. TOMAŽ KŠELA letu. Nadaljnemu zniževanju inflacije in stabilizaciji slovenskega gospodarstva, ki je bila prednostni cilj v prvih letih slovenske samostojnosti, so letos postavili ob bok kot enakovredna cilja gospodarsko rast in zniževanje brezposelnosti. Povedal je, da letos še ne moremo pričakovati • EKONOMISTOM TUDI O VINU - Na zelo dobro obiskanem 6. seminarju o poslovnem napovedovanju in učinkovitem odločanju v zaostalih gospodarskih razmerah je poleg znanih ekonomistov in drugih strokovnjakov (dr. Mencinger, dr. Požarnik, dr. Gričar, dr. Bogataj idr.) nastopil tudi vinski strokovnjak dr. Julij Nemanič, ki je izčrpno orisal nezavidljive razmere, v katerih je slovensko vinogradništvo, in nakazal izhod iz njih. Posebej je za Dolenjsko poudaril pomen cvička, ki je “skupek srečnih okoliščin, kakršnih ni nikjer na svetu”, in zato ob teranu edino slovensko avtohtono vino, ki bi moralo biti zato nepogrešljivo v dolenjski turistični ponudbi. letne inflacijske stopnje, nižje od 15 odst., ter da je zmerna inflacija, kakršno smo dosegli že lani, veliko bolj občutljiva od hiperinflacije, kakršne smo bili vajeni v prejšnjih letih. Izredno optimistično je napovedal 4- do 5-odstotno gospodarsko rast in nadaljevanje padanja brezposelnosti L V. Praznik (Nadaljevanje s 1. strani) skega življenja ali le varnostnega in obrambnega zavezništva, v njih želimo videti tudi duhovno, kulturno in etično zvezo, ki ne bo nagovarjala zgolj razuma, ampak tudi srce evropskih ljudi. V njih želimo videti skupnost, ki bo prav zaradi vrednot, h katerim bo zavezana, omogočila tudi emocionalno poistovetenje, torej skupnost, ki bo vrednota sama po sebi ravno zaradi obče razumljivih in sprejemljivih vrednot, ki bodo nagovarjale in navdihovale ljudi znotraj te integracije ne glede na državne meje, njihovo nacionalno pripadnost ter religiozne, ideološke in politične opredelitve,” je dejal Kučan in poudaril, da je kultura naroda tisti duhovni kapital, s katerim evropski narodi stopajo v novi prostor svobode, ki se odpira z idejo in uresničevanjem evropske integracije. Evropa in svet sta z novomeškim bienalom in podobnimi srečanji prišla k nam, da se nam pokažeta v najžlahtnejši podobi in da nas povabita k sebi s kulturo. “Razumemo s tem ponovljeno, nam Slovencem predobro poznano, a tudi pozabljeno resnico, daje končno naša in slehernega rodu posebej odgovornost do skupne narodne usode povezana z našo odgovornostjo do narodove kulturne identitete na eni ter z odgovornostjo do pluralne mnogokultume Evrope, kije od nekdaj črpala svojo moč prav iz mnogoterosti ljudstev in kultur na drugi strani. Likovno srečanje z mednarodno udeležbo v Novem mestu je potrditev te vloge kulturnega ustvarjanja in njena vloga sama,” je končal predsednik svoj govor. Predsednik bienala Branko Suhy je nato predstavil vsebino in cilje biena-la slovenske grafike, ki želi biti drugačen od sorodnih prireditev doma in v svetu predvsem v poudarjanju kakovosti in ustvarjalnih premikov, kar naj bi bilo v korist umetnikom, stroki in javnosti, hkrati ko želi povezovati izkušnjo svetovne klasike in modernizma z najnovejšo slovensko umetniško produkcijo. M. MARKELJ V LJUBLJANI ODPRLI SEJEM FOTOSTIK LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču so v torek odprli prvi fotografski sejem Fotostik, na katerem bodo prikazani dosežki nagradnega razpisa na temo “Vino” (v čast letošnje 40-letnice ljubljanskega vinskega sejma), na 1.500 kvadratnih metrih razstavnih površin pa bo prikazana celotna ponudba fotografske tehnike, ki bo gotovo zanimiva za množico ljubiteljev fotografiranja in fotografije. Sejem bo odprt do vključno sobote, 28. maja. HALO-ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS MARKETING KLUB 94 LJUBLJANA - V torek so na ljubljanskem gospodarskem razstavišču odprli že tradicionalni marketinški sejem. Na njem se predstavljajo tudi slovenski pokrajinski časopisi Dolenjski iist, Gorenjski glas, Primorske novice, Vestnik in Novi tednik s prilogo Slovenske počitnice, ki sojo izdali v nakladi 140.000 izvodov in bo vložena v vseh zgoraj omenjenih časopisih. Sejem bo odprt še jutri do 18. ure. MEDNARODNI POSVET O NADARJENIH OTROCIH NA OTOČCU -Konec tedna so Društvo pedagoških delavcev Dolenjske, Pedagoška fakulteta in Republiški zavod za zaposlovanje pod pokroviteljst\’om novomeškega izvršnega sveta, ministrstva za šolstvo, ministrstva za znanost in tehnologijo ter ministrstva za delo, družino in socialne zadeve organizirali mednarodni posvet o stanju problematiki in razvojnih možnosti nadarjenih otrok. Na tri dni trajajočem posvetu so poteg naših predavateljev nastopili tudi predavatelji iz Hrvaške ter dr. Ernest August Blanke iz Nemčije. Po predavanjih in delu v skupinah so ugotovili, da se je v treh desetletjih, ko smo v Sloveniji začeli posvečati večjo pozornost nadarjenim otrokom, že precej stvari izboljšalo, še vedno pa smo premalo naredili za zgodnje odkrivanje nadarjenih otrok in ukvarjanje z njimi potem, ko končajo šolanje. Na posvetu so tudi ugotovili, da so učitelji pri delu s terni otroki osamljeni in predvsem premalo usposobljeni za delo z njimi. Več o tej temi bomo pisali v eni od prihodnjih Prilog našega časopisa. (Foto: J. Domiž) anketa Za predčasne volitve? Čeprav je glavna smer razvoja političnega sistema Slovenije od zadnjih slovenskih volitev do zdaj ostala enaka, Se je politična podoba Slovenije v posameznih podrobnostih spremenila. Prihajalo je do novih strankarskih povezav, nekatere prejšnje naveze političnih partij so popustile, državni poslanci so posamič prestopali iz stranke v stranko in na parlamentarnem prizorišču so se pojavile nove poslanske skupine. Opozicijski del desnice najbrž misli, da so to tako temeljiti premiki, da kličejo k predčasnim volitvam v državni zbor, češ ua poslanci v parlamentu niso, politično gledano, več tisto, za kar so bili izvoljeni. Poleg domnev, da bi sedanjo nelegitimnost državnega zbora popravile predčasne državne volitve, in zahtev po predčasnem prihodu na volišča, je pomembno tudi, da bodo kmalu po oblikovanju novih občin v Sloveniji lokalne volitve. Kaže, da o tem razmišljata predvsem dve največji vladni politični grupaciji, SKD IN LDS, ki že ustrezno obdelujeta volilno bazo in pripravljata donosne politične povezave na terenu. Vse, kar se bo dogajalo, ne bo potekalo brez denarja, če vemo, da bo denimo samo referendum o lokalni samoupravi “požrl” za več kot 3 milijone DEM denarja. ANTON PLANINC, orodjar iz Črnomlja: “Do politike mi ni ravno veliko mar, menim pa, da do predčasnih volitev ne bo prišlo, če bodo krščanski demokrati ostali v koaliciji. Vendar pa po vsem, kar seje zgodilo v parlamentu in v vladi, kot volilec pričakujem, da bo prišlo do predčasnih volitev. A, po pravici povedano, je najbrž malo možnosti za to. Nasploh je od nas, navadnih smrtnikov, bolj malo odvisno, kako se bo vse skupaj razpletlo.” RUDI HRASTAR, vodja skladišča v metliški kmetijski zadrugi: “Šele potem, ko se uredijo nove občine in vsi problemi okrog njih, naj bi na republiki začeli razmišljati o svojih volitvah. Kam pa pri-demo, če bomo imeli vsaki dve leti volitve! Saj nas v tujini ne bodo jemali resno. Sem za to, da se poslancem in republiški vladi izteče mandat. Kar se tiče prestopanja poslancev v parlamentu iz ene v drugo stranko, naj se stranke pogovorijo med seboj.” TONE DEBELJAK, invalidski upokojenec z Mlake pri Kočevju: “O predčasnih volitvah ne razmišljam, saj gre le za boj za oblast. Po vojni leta 1945 so prišli na oblast hlapci in dekle in so kradli tistim, ki so kaj imeli. Danes pa so na oblasti doktorji in magistri in kradejo tako prefrigano, da sploh ne vemo, kako in komu. Žalostno je, da nam kradejo tisto, kar smo 40 let znašali skupaj in ustvarjali.” JUDITA KLUN, zasebna trgovka “Pri Jorasu” v Ribnici; “Ne grem se politike. Čim dalj od nje, tem bolje. Sicer je vseeno, kdo je na oblasti, saj se nič ne spremeni na boljše. Premalo se naredi za razvoj gospodarstva in za zaposlovanje ljudi. Tako mora kar vsak sam poskrbeti zase. Dokler ljudje ne bodo imeli dela, ne bo bolje. Same volitve - predčasne ali pa redne - ne bodo spremenile ničesar.” MILAN LEVSTEK, upokojenec iz Krmelja: “Sem proti predčasnim volitvam, kajti potem bi spet vse obmirovalo, predno bi se vpeljala nova politična struktura oziroma državni organi. Vsekakor ne vidim potrebe, da bi zdaj spreminjali sestavo parlamenta zato, ker se je to spomnilo nekaj strankarskih veljakov. Vsake volitve tudi veliko stanejo. Ali imamo toliko denarja, da ga tako zlahka zapravljamo, ko je toliko ljudi brez dela?” IGOR AJDIČ, obrtnik iz Štefana: “Predčasne volitve so potrebne, ker sedanja sestava državnega zbora ne odraža več tistega razmerja sil, kakršnega smo določili volilci na zadnjih parlamentarnih volitvah. Dobro bi bilo, če bi bile volitve, ker bi potem lahko prišli do nove, bolj učinkovite vlade. Prav nič pa ne bi imel proti, če bi hkrati potekale tudi volitve za novega predsednika države, saj je že čas, — —. — 1 _ rr v t j> da se Milan Kučan umakne.” TONE HROVAT, svetnik v državnem svetu in direktor Srednje kmetijske šole Grm v Novem mestu:”V prehodu na demokratični sistem Slovenci doživljamo veliko krizo in za to naj bi bila kriva le vlada. Slovenija se razprodaja, državni aparat je požrešen, brezposelnost, afere na dnevnem redu, vse to kaže na alarm. Dvomim, da bi bilo ob drugih ljudeh kaj drugače. Če ljudje mislijo tako, sem tudi za predčasne volitve, čeprav bom žrtev sprememb.” VILKO UREK iz Slogonskega pri Brežicah: “Na občinski ravni so potrebne zamenjave, na državni pa ne zagovarjam predčasnih volitev. Sam nisem politično aktiven in mislim, da bo, kdorkoli bo prišel na oblast, izkoristil ta položaj v svoj prid. Sedanja oblast seje že pokazala, zato naj ostane. Po moje je samo še slabše in je normalno delo moteno, če se ljudje na oblasti prepogosto zamenjujejo.” # t i„ IVAN MIRT, ravnatelj OŠ Leskovec pri Krškem: “Načeloma izredne volitve niso potrebne. Sedanji ekipi je treba dati dovolj časa, da pokaže, kaj zna. Mislim, da je stalno govorjenje o predčasnih volitvah moteče, čeprav povsem razumem, da so taki strankarski interesi opozicije. Navsezadnje je to njena naloga. Ker nekaterih stvari ni mogoče rešiti v enem ali dveh letih, menim, da ne bi bilo smotrno zamenjavati vlade.” KMEČKI PRAZNIK V MIRNI PEČI MIRNA PEČ - Govedorejsko društvo Mirna Peč bo pripravilo v nedeljo, 29. maja, ob 13. uri kmečki praznik s kmečkimi igrami. Sodelovale bodo ekipe kmečke mladine iz Žužemberka, Straže, Škocjana, Šentjerneja, Kmetijske šole Grm, Novega mesta, Turističnega društva Straža in Mirne Peči. Za zabavo in ples bo igral ansambel Slavček, poskrbljeno bo tudi za dobro hrano in domačo kapljico. Cviček predstavili v Križankah Konec tedna bo v znamenju 22. tedna cvička in prireditve v Kostanjevici - Veliko za-bavnega in strokovnega programa - Vse se bo odvijalo pod velikim šotorom KOSTANJEVICA - Minuli teden so se Dolenjci s svojim cvičkom že predstavili v ljubljanskih Križankah in vzbudili kar precej pozornosti tudi uglednih ljubljanskih mož. Ta teden bo to vino imelo prvo besedo od petka, 27. maja, do nedelje, 29. maja, na tradicionalnem 22. tednu cvička. Pri kostanjeviškem gradu bo za to priložnost postavljen ogromen šotor, ki bo v teh dneh prizorišče zabavnega dela te prireditve, strokovni del pa se S STROKOVNJAKOM NA OGLED ZNAKOV BOLEZNI NA TRTI STRAŽA - Vinogradnike vabimo na ogled znakov bolezni in škod- ----------Ljubnu v vinogradu r ranča Mrvaija; ob 14.30 v Stari gori v vinogradu Jožeta Zajca ter ob 16. uri v Straški gori v vinogradu Lada Turka. Na vaša vprašanja bo odgovarjal inž. Jože Maljevič iz Kmetijskega zavoda. ZANIMANJE NOVINARJEVZA CVIČEK - Domala vsi novinarji, ki iz Posavja in Dolenjske poročajo o dogodkih v slovensko časopisje in druge medije, so bili v sredo v zidanici Ota Sevška v Zavodah gostje Zveze društva vinogradnikov Dolenjske. (Foto. J. Pavlin) Zaščita metliški črnini Metliška črnina od prejšnjega meseca prvo zaščiteno slovensko vino - Ob razstavi rekordno število medalj bo odvijal znotraj samostana v cerkvi in ostalih prostorih. Praznik cvička bodo s promenadnim nastopom pričeli godbeniki iz Šentjerneja, na prireditvenem prostoru pa bo to popoldne igral ansambel Nagelj. Ob 19. uri bodo za mizo skupaj sedli predstavniki občin Trebnje, Brežice, Krško, Novo mesto in Sevnica in se z vinogradniki pogovorili o promociji cvička. Ob 20. uri bo minister dr. Jože Osterc slovesno odprl tridnevno praznovanje, ki se bo v noč prevesilo s pokušnjami kralja cvička in drugih nagrajenih vin. Sobota bo v znamenju okrogle mize Cviček-hrana-zdravje, ki jo bosta vodila dr. Peter Kapš in dr. Slavica Šinkovec. Popoldan bo srečanje slovenskih vinogradnikov, ki jim je trta in vino kruh, ob 20. uri pa bodo someljeri predstavili cviček. Nedeljsko srečanje bodo pričeli dolenjski vinogradniki s predavanjem o vinskem zakonu in pogooru o cvičku. Za konec se bodo udeležili še predstavitve vinogradniško-kletarske opreme trgovine Agroservis iz Novega mesta. V nedeljo bo tudi slovesna ustanovitev Društva ljubiteljev cvička, predstavili se bodo ljudski pevci, klub Zupan-harmonikarice iz Mengša, že v soboto pa bo radio Sraka izbral najboljše harmonikarje. J. P. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek so se na mizicah pojavile prve dolenjske češnje. Branjevke so za kilogram računale 300 tolarjev. Tudi jagode je bilo videti na nekaj mizah. Ža kilogram je bilo potrebno odšteti 440 tolarjev, litrski kozarec gozdnih jagod pa je veljal 400 tolarjev. Ostala ponudba: jabolka 70, šopek šmarnic 100, jajca 14,15 sadik zejja 100, sadika paradižnika in paprike 30 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je stal por 168, korenje 100, limone 120, kumare 150, zelje 80, cvetača 252, kislo zelje 95, paradižnik 195, jabolka 105, čebula 116, fižol 250, grozdje 442, rozine 230 in orehi 900 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem rednem todenskem sejmu je bilo naprodaj 140 do tri mesece starih in 60 starejših prašičev. MliOših so prodali 110 po 220 do 300 tolarjev, starejših pa 45 po 180 do 240 tolarjev kilogram žive teže. METLIKA - Ob razstavi belokranjskih vin v okviru Vinske vigredi v Beli krajini je bila tudi svečana seja društva vinogradnikov Bele krajine, na kateri so podelili rekordno število priznanj, in sicer 109 bronastih, 154 srebrnih, 103 zlate in 41 velikih zlatih medalj ter 6 plaket za vrhunsko vino in enega šampiona. Kot je na slovesnosti dejal organizator ocenjevanja vin dr. Julij Nemanič, ni dovolj le pridelati dobro grozdje in vino, ampak je treba tudi s takšnimi prireditvami, kot je Vinska vigred, širšemu svetu pokazati, da je v Beli krajini doma dobro vino. Prepričanje, ŠAMPION ZA VINSKO KLET -Predsednik skupščine društva vinogradnikov Bele krajine Dušan Kočevar (na desni) podeljuje direktorju metliške Vinske kleti Antonu Pezdircu diplomo in medaljo za šampiona letošnje razstave belokranjskih vin, in sicer za laški rizling-izbor, ki je dobil oceno 18,9 točke. Vinska klel je tokrat pobrala tudi največ medalj, kar 11. Poleg šampiona še plaketo za vrhunsko vino, dve veliki zlati, šest zlatih in eno srebrno medaljo. daje v belokranjskih srcih toliko plemenite duše, da bodo slavo Bele krajine znali ponesti po vsem svetu, kjer so Slovenci. Njegovim mislim se je pridružil Branko Matkovič, predsednik občinske skupščine in hkrati predsednik pripravljalnega odbora Vinske vigredi, ki je poudaril, da ugled belokranjskih vin in s tem Bele krajine kot pokrajine v Sloveniji narašča. Ob tej priložnosti je prvič javno povedal, da je od letošnjega 18. aprila zaščiteno geografsko ime metliške črnine, kar je prva tovrstna zaščita za vino v Republiki Sloveniji. Pri Uradu Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine je to vino zaščiteno na zahtevo skupščine občine Metlika, in sicer je v registru označb porekla blaga pod številko 9390001. Kot je dejal Matkovič, to pomeni, daje metliška črnina kmetijski pridelek, pridelan le iz grozdja, ki je zraslo v belokranjskem vinorodnem okolišu. Ta oznaka hkrati pomeni, da se tudi iz enakih sort grozdja, pridelanih izven Bele krajine, ne da pridelati vino enakih lastnosti in kakovosti. Za pivca ima oznaka tudi informativni značaj o pravem poreklu ter je hkrati zagotovilo, da ima takšen pridelek resnično pričakovano kakovost. Sicer pa je označba porekla blaga kolektivna pravica in jo smejo v gospodarskem prometu uporabljati tisti, ki to blago proizvajajo in dajejo v promet. Pri tem morajo seveda izpolnjevati vse pogoje, ki so pri vpisu označbe v ustrezni register vsebovani v mnenju, ki je podlaga za vpis. Matkovič je izrazil upanje, da bodo belokranjski vinogradniki znali izkoristiti to še neizkoriščeno priložnost v Sloveniji, še posebej, ker zaščita pomeni tudi višji cenovni razred za metliško črnino. M. BEZEK-JAKŠE OMAMNA PODGORSKA ROZA - Med Brusnicami in Gabrjem, v gozdu nad cesto, so pred kakimi 30 leti prvič na Slovenskem poznavalci odkrili rumeni sleč, rododendron lutheum oziroma pontsko azalejo. Gre za v naših krajih izredno redko rastlino, ki seje ohranila še izpred ledene dobe. Maja, ko ta podgorska roža zacvete, hodijo občudovat in vonjat njen omamni vonj ljudje od blizu in daleč. Posnetek je nastal prejšnjo sredo. (Foto: A. B.) Kmetijski nasveti Zmagovit Traunstein silos Siliranje krme za zimo ima v primerjavi z drugimi načini konzerviranja toliko nespornih prednosti, daje omehčalo tudi najtrše nasprotnike. Živinorejske kmetije brez silosov si v humidnih podalpskih predelih ni mogoče več niti predstavljati, zlasti še, odkar se je povečala •zbira in izboljšala ekonomičnost različnih načinov siliranja. Nekdaj tako cenjeni stolpni silosi, ki so veljali za simbol sodobne kmetije, so se z razvojem tehnologije izkazali za najslabše in jih zdaj množično opuščajo. Pri njih so obratovalni stroški največji, kakovost silaže ne najboljša, zahtevajo obilo težaškega in nevarnega dela, za nameček pa še kazijo pokrajino. Na vsej črti jih izpodrivajo koritasti silosi in med njimi predvsem tako imenovani Traunstein silosi, ki jih je razvil s posebno metodo KUSS inž. Heinrich z Bavarskega. KUSS je kratica iz začetnic nemških imen za stroške, okolje, kakovost silaže in varnost, kar vse so štiri odločilna merila pri izbiranju najprimernejših silosov. Traunstein silos je posebna oblika koritastega silosa, ki ni iz običajnega masivnega in armiranega betonskega platoja in navpičnih sten, ampak gre za cenejšo izvedbo, ki jo omogoči boljša prilagojenost terenu. Stene so namreč nižje in močno nagnjene ter oprte na zemljišče, kar ne zahteva le precej manj gradbenega materiala, temveč omogoča tudi lažje in temeljitejše tlačenje. Tlačenje pa je, kot je znano, začetek in konec vsakega uspešnega siliranja, zato Traunstein silosi dajejo najboljšo kisal, in to ob najmanjših stroških kisanja. Če upoštevamo še skoraj neškodljiv vpliv na okolje in veliko varnost pri delu, ko se traktor zaradi nizkih sten in nasutja zemlje pri dovažanju in tlačenju silaže skorajda ne more prevrniti, je prednost takega siliranja še bolj izrazita. Kot zanimivost naj navedemo, da se za manjše kmetije po metodi KUSS dobro obnese tudi siliranje krme v valjastih balah, v katerih se najhitreje začne potrebno mlečnokislinsko vrenje in pri katerih so izgube najmanjše. Žal stroški takega siliranja niso najmanjši, pa tudi odpadna folija, ki pri tem nastaja, je kar velika obremenitev za okolje. •Alkohol je tekočina, ki uniči žive organizme in ohrani mrtve. (Jurič) • Hudič se skriva v vsaki jagodi grozda. (Koran) •Nisem še videl kmeta, da bi se z motorno žago vozil po cesti. Čemu potem davek na gorivo? (Primožič) Inž. M. L. MARUTI Prodaja: EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Partizanska 21, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-379 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Resljeva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 laniifl LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek. Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko: 0608/41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Užitki z vinom V prejšnjih sestavkih sem pisal o užitkih in vtisih, ki jih občutimo in zaznamo ob opazovanju videza vina in z vonjanjem. Z vsemi čutili, tudi z očesom in nosom, “okušamo” vino, toda usta in jezik nam največ povesta o kakovosti žlahtne kaplje. Zadnjo sodbo izvrečemo šele, ko požirek vina zaužijemo in počakamo, kaj še občutimo v ustih, ko je vino že zdrknilo skozi naše grlo. Predvsem na jeziku je največ čutnic, ki zaznavajo štiri osnovne okuse: sladko, slano, kislo, gre-nko.Občutke za sladko opazimo na konici jezika v prvih treh sekundah, ko je jezik v stiku z vinom. Občutki po slanem in kislem se zaznajo od 4. do 7. sekunde ob straneh jezika. Grenki občutki se zaznajo med 8. in 12. sekundo na dnu jezika. Lepo poglobljeni in izbrani zaznavamo opisane okuse po naslednjem razporedu: • Vino v ustih: prvi vtis ali prvi stik jezika in ust z vinom zaznavamo vinskost, ki se kaže v sladkih do nežnih tonih. Zelo hitro smo pozorni na postopne spremembe prvih okusov, kar imenujemo razvoj. • Razvoj: pri mladih prijetnih in pitnih vinih kakor tudi pri že zrelih “velikih” vinih se prvi prijetni vtisi nadaljujejo dalj časa. V tem primeru pravimo, daje vino dolgo, se v ustih drži, se upira izginotju, traja in njegov končni odhod je samo prijeten. Velikokrat pa prvi prijetni sladki občutki zgubljajo na moči, medtem ko se naraščajo občutki po svežem, kiselkastem, kar zmanjšuje prijetnost. Če je razvoj v tej smeri hiter, pravimo, daje vino kratko, da se hitro sprevrže, skrene iz “dobrega”, da nima lepega razvoja. Končno, v zadnjih sekundah, opazimo neravnotežje med nastajajočo kislostjo, grenkimi, trpkimi vtisi, ki skupaj ne harmonirajo, se ne ujamejo, se ne najdejo, temveč se stopnjujejo v negativnem smislu. Taki končni vtisi ali “odhodi” so opazni pri vinih, ki so pridelana iz ne dovolj zrelega grozdja ali pa je v zidanici neustrezen stroj za pec-Ijanje grozdja. Ne glede na barvo vina so občutki grenkobe v ustih, čeprav bela vina ne “prinesejo” s sokom iz jagod trpkih snovi. Pri rdečih vinih potrebujemo trpkost za zaokrožen okus. Toda znotraj trpkosti je velik razpon v prijetnosti pri dobrih rdečih vinih. Manj prijetna je trpkost taninov, ki jo z neskrbno predelavo rdečega grozdja dobimo iz jagodnih pečk in pecljev grozdja. Trpkost tanina pa je pa lahko zato prijetna ali žametasta, če se je tanin raztopil iz jagodne kožice v mošt med alkoholno fermentacijo. Tudi ti tanini se kažejo pri mladem enoletnem vinu mehke žametnosti. Šele z zorenjem iz “dobrih” taninov nastaja blaga trpkost, ki je tako cenjena in prijetna pri velikih rdečih vinih. Katerim vinom “obeh” barv lahko rečemo, da so velika? Velika vina (Grand cru) so sestavljena, dajejo vtise istočasno moči, polnosti in ravnotežja, vedno so harmonična. Velika vina uspešno zorijo 10 do 15 let in so lahko le iz odličnih letnikov. Taka vina so rezultat odbire tal, sorte, iz starejših vinogradov, negovana pa morajo biti zelo strokovno in skrbno. Naše naravne danosti nam omogočajo tudi pridelavo manjšega dela velikih vin. Prvi rezultati se že nakazujejo, zato hrabro nadaljujmo. Dr. JULIJ NEMANIČ pop sferi® - -fSSsS? ‘Jat? 'sITrN* ■ . •*)( S 'vtam! n im® . M: m t ........... ............................ OBNOVA ZADRUŽNEGA VINOGRADA - V vinogradu metliške kmetijske zadruge v Vidošičih so pretekli teden zaključili s sajenjem 6.000 trt, od katerih je bilo 2.000 trt rumenega muškata, ostalo pa sovinjon. Že lani pa so zasadili v Vidošičih S.000trt portugalke. Zadruga je imela tu vinograd že prej, a so se odločili za obnovo iz terasastega v vertikalni sistem ter tako povečali število trt od 2.000 na 4-600 na hektar. Zadruga je tako obnovila poltretji hektar vinogradov, kurje največja obnova v zadnjih letih v Beli krajini. Delavcem delovne enote vinogradniško so pri sajenju pomagali tudi drugi zaposleni v zadrugi, predvsem iz vinske kleti. (Foto: M. B.-J.) HELENA MRZLIKAR gospodinjski kotiček Odloča izbor jedilnega olja Olja pridobivamo iz semen in plodov rastlin, ki imajo več kot 25 odst. maščob, in to z odcejanjem, s stiskanjem pri normalni in pri zvišani temperaturi ter z ekstrakcijo z različnimi topili. Rastline za pridelavo olja so: sončnica, oljna repica, mak, bombaž, buče, arašidi, oljka, sezam, koruzni kalčki, orehi, soja, pšenični kalčki itd. Olj, ki jih dobimo s toplim stiskanjem ali z ekstrakcijo, ne moremo uživati surovih, temveč jih je treba očistiti ali rafinirati. S tem odstranimo olju kislost, motnost, barvo, neprijeten vonj ii; okus, hkrati pa tudi pomembne hranljive snovi, kot so vitamini. Če je le mogoče, zato uživajmo surova, nerafinirana olja, pridobljena iz kvalitetnih surovin. Tekoče rastlinske maščobe ali olja so zelo pomemben del naše prehrane. Pomembno je, da vemo, kdaj in kako olje uporabljamo, da so jedi še okusnejše. V naših krajih uporabljamo naj-več SONČNIČNO OLJE, ki je rafinirano. Ima blag okus in je primerno za solatne prelive, za dušenje in pečenje. Zelo kvalitetno je OLJE IZ KORUZNIH KALČKOV, ker vsebuje veliko nenasičenih maščobnih kislin. Primerno je za dušenje, pečenje in solate. Najstarejše jedilno olje, znano predvsem na Štajerskem, je BUČNO OLJE. Izdelujejo ga iz praženih bučnih pečk. Ima značilno temno rjavo barvo in poseben vonj in okus. Primerno je le kot solatni preliv in za dušenje zelenjave. Najbolj razširjeno olje po svetu je SO-JINO OLJE. Uporabljamo le rafinirano, ker tudi takšno se hitro kvari. Sojino olje je brez okusa in je primerno za solatne prelive, jedi iz riža in za peko. V zadnjem času se najbolj poudarja OLJČNO OLJE kot zdravilno olje. DOLENJSKI LIST VI I IZ NKŠIH OBČIN Srečen konec in nadaljevanje Gabrčani z novimi načrti GABRJE - Potem ko so prebivalci krajevne skupnosti Gabrje, predvsem vasi Gabrje, imeli dozdaj več let zapored v poletnih mesecih pomanjkanje vode, bodo zdaj rešeni teh skrbi, saj je Komunala Novo mesto priključila na vodovod nov izvir. Kljub takemu precej srečnemu koncu zgodbe o gabrskih poletjih suhih pip ostaja še nekaj dela za prihodnost. Gabrska gora in Vedman - to sta predela Gabija - namreč vodovoda sploh nimata. Vodstvo KS Gabrje je trdno odločeno narediti vse potrebno za napeljavo vodovoda tudi v hiše v Gabrski gori in Vedmanu. Del denarja za ta vodovod bi v gabrski krajevni skupnosti zbrali s samoprispevkom, o katerem bodo prebivalci krajevne skupnosti kmalu glasovali. Kot pravi Slavko Matko, predsednik krajevne skupnosti Gabrje, nameravajo v Gabrju v naslednjih letih tudi obnoviti vodovodno omrežje po vasi in tam postaviti hidrante. Obno- • Tudi predsednik Matko pri delu v KS Gabrje sliši za napovedi o veliki državni finančni pomoči lokalnim skupnostim. Toda ta pomoč bo, ko bo, in bo, če bo. “Krajevna skupnost ne more čakati na tisti denar države. K|jub vsem lepim obljubam lahko pri razvijanju Podgorja računamo najbolj nase. Zato prebivalce krajevne skupnosti Gabrje naprošam, naj se udeležijo referenduma in glasujejo za samoprispevek,” pravi Matko. Glasovanje bo 29. maja v šoli v Gabrju. va, ki bi jo tudi sofinancirali s predvidenim samoprispevkom, se zdi nujna, ker domnevajo, da so vodovodne cevi mestoma razpokane. S hidranti pa želijo doseči sprejemljivo požarno varnost v vasi, kjer so ponekod hiše in gospodarska poslopja tesno skupaj. V naslednjih letih bodo gradili tudi še mrliško vežico. Za objekt, ki je po Matkovih besedah v zaključni gradbeni fazi, pa bodo potrebovali še kar nekaj denarja, da bodo prišli do notranje opreme in da bodo uredili okolico vključno s parkiriščem. Slednjega bodo prekrili z asfaltom, ki ga bodo sicer položili v naslednjih letih tudi na nekaj preostalih ulic v Gabrju in naJugorju. V krajevni delovni načrt so v Gabiju vpisali tudi ureditev avtobusne postaje. Zdajšnje postajališče avtobusov pri spomeniku sredi vasi je ljudem zmeraj bolj napoti, kar je razumljivo zaradi vedno večjega števila vozil na cesti in vse gostejšega prometa v tem delu vasi. Po več letih delovanja javne razsvetljave v Gabrju so zdaj težave tudi s to, zato je Matko prepričan, da bodo prej ali slej primorani razsvetljavo temeljito obnoviti. Ko se bo to zgodilo, bodo hkrati postavili dodatne luči, kjer po prepričanju ljudi zdaj manjkajo. L. M. Mateja Novak Prva zasebna lekarna na Dolenjskem V Novem mestu jo je odprla Mateja Novak NOVO MESTO - Po tistem, ko so lekarno iz središča Novega mesta premestili v novozgrajeno stavbo nasproti zdravstvenega doma, se v centru ni dalo kupiti zdravil. Sredi prejšnjega tedna pa je to vrzel zapolnila prva zasebna lekarna na Dolenjskem - lekarna Novak v poslov-no-trgovskem centru na Novem trgu v Novem mestu. Odprla jo je mlada diplomantka farmaci- je Mateja Novak, sicer pa je to Slo' 19. zasebna lekarna v Sloveniji. Na otvoritvi prejšnji teden se je zbralo veliko ljudi, med drugimi generalni direktor Krke Miloš Kovačič, dobro delo pa so novi lekarni zaželeli tudi predstavniki lekarniške zbornice in ministrstva. Prva zasebna lekarna v novomeški občini meri 100 m2, v njej pa je poleg prodajnega prostora še laboratorij za magistralno in priročno galensko delo ter pomožni prostori. V lekarni imajo zelo dobro izkoriščen prostor, kar so dosegli z uvoženimi regali za zdravila, instrumentalna oprema pa omogoča delo po magistralnih recepturah in pod aseptičnimi pogoji. Lekarna ustreza pogojem, ki jih zahteva lekarniška dejavnost, 6. maja jo je preverilo in verificiralo tudi Ministrstvo za zdravstvo. V lekarni, kjer bodo poleg lastnice Mateje Novak, delale še štiri delavke, bodo na voljo tako zdravila na recept kot tudi zdravila brez recepta ter dietetični izdelki, ortopedski pripomočki pa tudi zdravila za male živali. J. D. DANES PREDAVANJE DUHOVNE UNIVERZE NOVO MESTO - Danes, 26. maja, bo ob 18. uri v novomeški gimnaziji Duhovna univerza priredila predavanje z naslovom Človek med duhom in materijo. Vabljeni! Predreferendumski utrinki O čem se bomo pravzaprav odločali v nedeljo? V nedeljo bodo šli ljudje na referendum, ne da bi dobro vedeli, o čem se odločajo, predvsem pa ne, kaj bo ta odločitev pomenila za njihovo nadaljnje življenje. Vsekakor se bo vse postavilo na glavo. Se posebej tam, kjer ne bodo za predlagano novo občino, ali pa tam, kjer bo večina v večji občini prisilila nezadovoljno manjšino, da bo živela v njihovi občini. To je morda povsem v okviru demokratičnih pravil, kjer večina pač odloča, vendar bi bilo lahko v nekaterih primerih odločanja o novih občinah v bistvu in po resnici povsem nedemokratično, nasilno dejanje. Vzemimo Dolenjske Toplice. Na tistih “predvolilnih" zborih, ko je bilo tako in tako dovolj, če je prišla peščica ljudi, če so malo počakali, pa so o usodi referendumskega območja odločali trije ali štirje vaški posebneži, so v Dolenjskih Toplicah, na vse pretege sprti v vodstvu krajevne skupnosti, odločili, da pač niso za svoje referendumsko območje. Po domače povedano: odpovedli so se možnosti, da v tem koncu nastane nova občina. Tudi če bodo sedaj na referendumu vsi volilci s tega območja proti temu, da bi bili v novo- meški občini, jim to sedaj nič ne pomaga, če bodo utopljeni v večini tistih od Soteske do Mokrega Polja, ki bodo za to, da se na tem referendumskem območju ustanovi nova mestna občina Novo mesto. Govorijol da so tudi za samostojno občino Žužemberk bolj veljaki, ki se že vidijo na županskem stolčku in na sedežih občinskih velmož, kot pa navadni ljudje. Ali v Stopičah, ki naj bi postala “otoška" občina, okoli in okoli obdana s “sovražno" in večinsko mestno, kateri se nekateri vehe-mentneži nikakor niso hoteli "podrediti". Pa Orehovica. In še bi se našlo. Dobro, bodo rekli, staro se poslavlja, novo se rojeva, začetne težave, poporodna depresija, a vse se bo uredilo in zaživeli bomo v sreči in blagostanju. Bog vas usliši! Pred tem pa še nekaj vprašanj. Če na referendumu na kakšnem območju ne bo izglasovana nova občina, bo to zakompliciralo idilično sliko lokalne samouprave. Bodo tako (ne)občino potem priključili sosednji? Kateri? Bodo ponovili referendum? Bo vojna? A. BARTEU rsm i 1:1.1 y IZ NKŠIH OBČIN Kulturni center v nekdanjem domu Nekdanji dom JLA v Novem mestu obnavljajo in prenavljajo - S stavbo bo upravljal Kulturni center Janez Trdina - Seznam najemnikov še ni dokončen NOVO MESTO - Pred odhodom iz Slovenije je nekdanja JLA svoj dom v Novem mestu dodobra razdejala, propadanje pa seje nadaljevalo tudi še skoraj tri leta potem, ko nas je JLA osvobodila svoje prisotnosti. V Novem mestu so se dogovorili, da bo v tej stavbi na izredno lepi lokaciji v mestu Kulturni center Janez Trdina. Seznam predvidenih najemnikov v obnovljenih in prenovljenih prostorih v tej prostorni stavbi pa seje močno spreminjal in tudi sedaj, ko dela pri prenovi že nekaj časa potekajo, še ni znan oz. dokončen. Vsekakor z bodočimi najemniki še ni podpisana pogodba o najemu, zato lahko pričakujemo, da se bo ta seznam do dokončne prenove in obnove še spreminjal. S stavbo bo po sklepu novomeškega izvršnega sveta upravljal javni zavod Kulturni center Janez Trdina, ki bo skupaj z občino Novo mesto sklepal pogodbe z zainteresiranimi uporabniki. Za opravljanje in vodenje prenovitvenih del v nekdanjem domu JLA pa je novomeški izvršni svet sklenil pogodbo s stanovanjskim podjetjem Zarja, ta pa je lani novembra z obrtno zadrugo Hrast podpisala dve pogodbi za prenovo, prvo v višini dobrih 72 milijonov tolarjev ter drugo v višini skoraj 74 milijonov tolarjev. Računajo, da bo celotna prenova nekdanjega doma JLA oz. sedanjega Kulturnega centra Janez Trdina stala dobrih 195 milijonov tolarjev, v tem znesku pa niso upoštevani stroški za plinifikacijo, opremo ter revalorizacijo in obresti za kredite. Zadnji znani seznam predvidenih najemnikov je takle: v bivši domski kuhinji naj bi 306 m2 dobil v najem snemalni studio Borsan; za prostore bivše restavracije, v kateri je tudi po prenovi predvidena gostinska dejavnost, očitno ni pravega zanimanja, saj so kljub ponovljenemu razpisu še neoddani; v bivših učilnicah in bifeju naj bi imel prostore Razvojno izobraževalni center; v prostorih nekdanjega kegljišča, strelišča in šahovske sobe Zveza kulturnih roganiza-cij; Kulturni center Janez Trdina bo za svojo dejavnost uporabljal obe dvorani, avlo in upravne prostore; v Duhovna univerza odslej tudi v Novem mestu Vpis v šolo za življenje danes ob 18. uri NOVO MESTO - Danes ob 18. uri in nato še 2. in 9. junija bo v prostorih novomeške gimnazije predstavitev Duhovne univerze in vpis v prvi letnik, ki bo letos prvič tudi v Novem mestu. Ta neobičajna štiriletna šola daje sistematično in poglobljeno znanje o človekovi osebni in nadosebni ravni, o sestavi in zakonitostih univerzuma ter o zakonitostih duhovne poti. Na Duhovni univerzi poskušajo vzpodbuditi duhovno rast, zato poleg predavanj in praktičnih vaj pripravljajo tudi razgovore o aktualnih vsebinah, delavnice posvečene meditaciji, razgovore za reševanje osebnih problemov, družabne večere, semi-narje itd. Izpiti so namenjeni slušateljem, da preverijo razumevanje snovi. Ne gre za klasično univerzo, saj izobražuje za življenje in za zdaj ne daje formalne izobrazbe. Naziv univerza ohranja, ker ne gre za kratek tečaj, ampak za štiriletni sistematični in poglobljeni študij. Program Duhovne univerze poteka že od leta 1988 pod okriljem Centra za duhovno kulturo iz Ljubljane. V času študija podajajo znanje iz bogate zakladnice duhovnih modrosti Vzhoda in Zahoda, ezoterike mojstrov modrosti ter spoznanj sodobne znanosti, filozofije, psihologije in alternativne medicine. Pogoji za vpis so: želja po duhovni rasti, dopolnjenih 21 let, končana srednja šola in stabilno duševno počutje. Višina šolnine je odvisna od višine mesečne plače, možno pa je plačilo v več obrokih. B. D.-G. IZLET NA SNEŽNIK NOVO MESTO - PD Novo mesto vabi planince v soboto, 4. junija, na izlet na Snežnik (1796 m). Odhod avtobusa z avtobusne postaje v Novem mestu bo ob 5.30, cena izleta je 1.000 tolaijev, prijavite pa se lahko na telefon 23-862 ali 21-446 do 31. maja. tej stavbi naj bi prostore dobil še Zavod za šolstvo, za prostore pa se zanimajo tudi invalidsko podjetje Iris, podjetje Tonson, RTV Slovenija za svoje novomeško dopisništvo. Projektno dokumentacijo za obnovo je izdelal Neapolis iz Novega mesta, isti projektantski biroje izdelal tudi projekt opreme za vse uporabnike razen za snemalni studio Borsan in restavracijo. INDIJANCI NA G LA VNEM TRGU- Glasbena skupina južnoameriških Indi jancev Machu Picchu iz Bolivije, ki so prejšnji teden igrali in peli na novomeškem Glavnem trgu, je privabila veliko poslušalcev in ljubiteljev te zvrsti glasbe. Bolivijski Indijanci so s svojim živim in neposrednim nastopom privabili tudi kupce svojih kaset in CD plošč. Takole pa se je z njimi slikala slikarka Jožica iz Šentjerneja. (Foto: A: B.) LABODOVA MODNA REVIJA - V petek je novomeški Labod v ekskluzivnem okolju otoškega gradu pripravil modno revijo, ki si jo je ogledalo kakih 250 večjih kupcev Labodovih izdelkov iz cele Slovenije. Revija in prijetno družabno srečanje po njej sodi v sklop prireditev ob Labodovi 70-letnici. Vprvem delu revije so prikazali njihovo kolekcijo za pomlad in polletje, ki je že v prodaji, s poudarkom na srajcah [Valter Wolf med ženskimi modeli pa na blagovni znamki Ella Vivaldi. V drugem delu pa so gosti videli modele iz prihajajoče jesensko-zimske kolekcije ter svečana oblačila. Pred modno revijo so spektakel izvedli člani slovenske padalske reprezentance, ki jih je za svetovno prvenstvo na Kitajskem oblekel Labod. Na družabni prireditvi je nastopil znani ansambel New Swing Quartet, za katerih svečane obleke za nastope prav tako skrbi Labod. Ko država noče poslušati KS Straža za zdaj sama misli na pločnike ob nevarni cesti - Za kaj bi porabila samoprispevek STRAŽA - Krajevna skupnost Straža je uvidela, da je nujno potrebno zgraditi pločnike v naseljih Jurka vas, Potok in Resa, in sicer ob regionalni cesti. Zaradi tega je poslala Ministrstvu za promet in zveze v Ljubljano dopis, v katerem ga sprašuje, kdaj se bo začelo posodabljanje te ceste. To jo zanima, ker misli, da bi bilo pametno združiti gradnjo pločnikov in modernizacijo ceste. Ministrstvo ni odgovorilo na Straški dopis in da ne bi domačini ob omenjeni prometni cesti ostali brez prepotrebnih površin za pešce, je KS Straža kar uvrstila gradnjo navedenih pločnikov med tista dela, ki naj bi jih opravila v naslednjih letih in ki bi jih sofinan- % 4 ■ %. '■/. M #* Tomo Salopek i pločnike, bodo v Jurki vasi in Potoku položili tudi kable za tamkajšnjo bodočo javno razsvetljavo. To so tudi vpisali v t. i. referendumski načrt, in sicer bi jo gradili tudi v Volavčah, Loki, Podgori in Dolenji Straži. Če bi finančno breme bi finančno breme za to naložbo krajevna skupnost preložila na kakega “botra”, bi ji prišlo še kako prav spričo obsežnega seznama nalog, katerih uresničenje Straža povezuje z uvedbo novega samoprispevka. V Straži imajo zdravstveno postajo, nimajo pa lekarne. Porabniki zdravil in drugega tovarstnega materiala, katerih število je precej poraslo po ukinitvi tovarniške ambulante v Novolesu, lekarno krajevni skupnosti, verjetno se tudi ne bo dalo več odlašati z gradnjo mrliških vežic v naseljih Dolenja Straža, Zalog in Drganja sela. To sicer še ni vse s seznama del, ki naj bi jih plačali z denarjem, zbranim s predvidenim samoprispevkom. Tomo Salopek, predsednik sveta KS Straža, pravi tako: “Doslej smo ob podpori krajanov opravili okrog devetdeset odstotkov načrtovanih del. Skoraj za polovico smo presegli zastavljeni načrt asfaltiranja in naše ulice so v glavnem asfaltirane. To je do- bro, vendar ker smo bili pridni, arino pogrešajo, zato se je KS Straža odločila, da jo bo v naslednjih nekaj letih zgradila. Poleg tega načrtuje KS Straža gradnjo avtobusnega postajališča na Potoku, s katero smo bili dozdaj prisiljeni počakati zaradi tamkajšnje obvoznice. Prej ali slei bi morala priti na vrsto tudi tka sekundarna kanalizacija v celotni bomo morali vse to v prihodnje vzdrževati, da ne bo propadlo pred našimi očmi. Vzdrževati bo potrebno tudi javne objekte, ki so v krajevni skupnosti, in tudi te stvari smo zapisali v naš referendumski program. Vprašanje je, od kod denar za vse to. Vedeti moramo, da je občina pripravljena sofinancirati določene zadeve v krajevni skupnosti, nikakor pa jih ne plačati v celoti. Ne verjamem, da bo v novih občinah kaj drugače, zato mislim, da moramo še imeti nekaj svojega denarja, ki ga lahko zberemo s samoprispevkom.” L. M. ZA DRAGE INSTRUMENTE MODNA REVIJA OB 70-LETNICI LABODA OTOČEC - Ob 70-letnici podjeta Labod bo motelska restavracija v so- UBOGI - Pred kratkim jel postavljaški dečko z ljubljansko ; domišljavim naglasom delal v eni od pogorskih vasi propagando za Nedeljski dnevnik in hkrati iskal žrtve, ki bi na novo naročile ta časopis. Oglasil se je tudi pri neki domačinki in jo, kot daje srednji vek, začel učiti abecedo branja časopisa. Ženska, kije dokazano vestna bralka časopisov, revij in podobnega materiala, je domišljavca skušala zaustaviti v njegovem predavanju in mu je rekla, da mu lahko prinese v trenutku vsaj dve naročji časopisov, češ da jih ima ničkoliko. Takrat je propagandist zablestel v vsej svoji veličini nepismenega, rekoč: “Ja, imate - kaj imate?! Tistega ubogega Dolenjčka.” - Mislil je na Dolenjski list. Ampak ubogi so zlasti Dolenjci, ker morajo prenašati take vsiljive tipe. ZGODBE - Dolenjski in Belo: kranjski ekonomisti so svoj nedavni seminar na Otočcu načrtovali povsem resno in ga tako tudi izpeljali, vsaj kar se njih tiče. Zadeva bi bila v celoti resna, če ne bi prisl na Otočec dr. Davorin Kračun. Minister za ekonomske odnose in razvoj seje šel pravljičarja. Dr. Davorin Grimm je predstavil uspešno gospodarsko politiko slovenske vlade. NIČ - Založba Tangram z Roške 21 v Ljubljani je poslala gabrskemu kulturnemu društvu ponudbo o svojem založniškem programu. Poslala jo je kar v “Gabrje 0”, kar milo rečeno, postavlja čudno luč na ustanovo, ki bi drugim rada pamet solila, saj hišnih številk 0 (nič) veijetno ni nikjer v Sloveniji, vsekakor pa ne v Gabrju. No, vaški poštarje kljub Tangramovemu čudaštvu našel naslovnika, gabrsko kulturno društvo. Je pač bolj pismen ke založbe ( boto ob 20. uri pripravila veliko mod-ideh bi kot direktor ljubljanske založbe Tangram in bognedaj, da bi Tangramov generalni direktor šel za poštarja v Gabije. Saj bi povzročil popolno zmedo. Ena Gospa je rekla, da bo novi novomeški župan Zvone Šeruga, svetovni popotnik. Njegov rojak Franci Koncilija, zdajšnji novomeški župan, se je namreč v javnosti pojavil s potopisnimi predavanji, začenši s Kino. K 'A i V času od 8. do 15. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Jelka Makše z Vrhpeči - Tejo, Silva Skubič z Gor. Prekope - Primoža, Jožica Gorenc iz Vinice - Natalijo, Katja Kulovec z Uršnih sel - Barbaro, Martina Horvat iz Straže - Nastjo, Barbara Gorše iz Podturna - Simono, Emilija Klopčič iz Semiča - Amadeo, Andreja Furar iz Šmalčje vasi -Urško, Mateja Ribarič iz Kašče -Tadeja, Jožefa Pekolj iz Vrbovca -Matjaža, Alenka Banovec iz Doblič -Dejana, Marjeta Fabijan iz Gor. Sušic - Tino, Vesna Kočevar iz Petrove vasi - Miha, Simona Gerbajs z Dvora - Leo, Martina Breč iz Slovenske vasi - Tino, Vlasta Tomanič iz Črnomlja - Urško, Anica Metež iz Velikega Nerajca - Valentino, Nives Plut z Božakovega - Valentino. Čestitamo! V sklad za drage 2medicinske in-rumente pri OORK so prispevali: Fani Fir iz Kristanove 31, Novo mes- slrumente pri OORK so prispevali: to namesto cvetja za pokojnega Franca Fleka 5.000 tolaijev; Občina Novo mesto,namesto cvetja za pokojno mamo sodelavke Vide Saje 6.000 tolarjev; IGD Novoteks Novo mesto namesto cvetja za g. Danijela Joviča 10.000 tolarjev; družinski prijatelji namesto cvetja na grob pokojne Danice Jovič 8.000 tolarjev; neimenovani namesto vencev in cvetja na grob pokojne Neže Malnarič 10.000 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala! no revijo z modeli butika New plače. , Isto noč bodo revijo ponovili še v Diskoteki. • Prilagajanje je moč šibkih. (Her-bst) •Ljubezen in rdeč nos se ne moreta skriti. (Hoicrof) • Skromnost je značilnost, ki izhaja iz zavesti o lastni moči. (Cezanne) Črnomaljski drobir PODPORA - Ob nedavnem obisku predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije in prejšnjega obrambnega ministra Janeza Janše v Črnomlju je v dvorano stopil mladenič, ki je z vihtečo zastavo v roki vpil: “Janša, dajmo Janša!” ter spodbujal druge, naj mu pritegnejo. Janša se je zahvalil za podporo, hkrati pa fantu dejal, naj mu, če mu je dal kdo za pijačo, da to vpije, da še za en kozarec, da bo utihnil. Takšno pripombo bi Belokranjci pričakovali od Gorenjca, od Dolenjca pa, da bi mu dal sam še za en brizganec. ZASTAVA - Čeprav je prej omenjeni mladenič nekoliko nerodno vihtel zastavo, pa je bila vsaj prav obrnjena. Tega ne bi mogli trditi za tisto, ki je bila na javni tribuni z Janšo obešena za njegovim hrbtom. OBRAMBA - Črnomaljci so potožili Janši, da policija preganja socialdemokrate. Gost jih je potolažil, da jih je bilo nekdaj v občini komaj nekaj, a jih bo kmaju sto in se bodo že ____ J še podružnico TA (teritorialne abrambe). JAJCA - Kritik na račun policistov je bilo na omenjenem srečanju toliko, da je Janša predlagal Črnomaljcem, naj povabijo v goste ministra za notranje zadeve Iva Bizjaka. Ob pripombi iz ene od zadnjih vrst: “Jaz bom pa ob tem jajca podajal,” se je zopet pokazala prislovična belokranjska gostoljubnost in darežljivost. Sprehod po Metliki V METLIKI PADA MARSIKAJ: v prvi vrsti morala, v drugi vrsti tolar in v tretji vrsti opeka s strehe gradu, v katerem je Belokranjski muzej. Tako je na tiskovni konferenci za Vinsko vigred izjavil direktor Zvonko Rus, ko je med drugim tekla beseda tudi o poletnih kulturnih prireditvah na grajskem dvorišču. “Slišim za silne predstave, ki bodo julija in avgusta na grajskem dvorišču,” je rekel tresočih se ustnic,” vendar opozarjam prireditelje, da lahko komu prileti na glavo opeka s strehe.” “Grožnja” je bila naslovljena v napačen nabiralnik: grad naj bi vzdrževali republika in občina, za to, da bi bilo vse O K, pa je odgovoren tudi gospod direktor, nikakor pa ne pripravljala prireditev Pridi zvečer na grad, na katere je puščica letela. Slednji opravljajo svoje delo povsem brezplačno. NEDELJSKA ODDAJA PO STUDIU D v živo je potekala iz soseske zidanice v Drašičih. Zavzeti Drašičani so povedali marsikaj zanimivega o svoji vasi, spekli so zajetnega odojčka na ražnju, na mizo so postavili kup peciva in dobrega vina, zapeli so nekaj poskočnih pesmi ter ugotovili, da Vinska vigred ni le kul-turno-zabavna ter vinarska prireditev, temveč da gre tudi za dobršno mero - kurbarije. Slednjo besedo je bilo slišati tudi po radijskih valovih. Zanimivo je, da je vzbudila simpatije brez najmanjšega zgražanja. Verjetno je bilo v pripombi I. G. kanček resnice. Trebanjske iveri ) PODPISI - V mokronoški fari se otepajo razumnikov kot hudič križa. V novejšem času so nekatere preživele dinozavrske strukture zbirale podpise iz ideoloških vzrokov zoper mlado zdravnico. In ko se je ta naveličala pritlehnih udarcev in dobila celo boljše delo v metropoli, ni kaj dosti razmišljala. Kot kaže, se je zdaj fronta usmerila proti mlademu župniku Jožetu Plutu in zahteva, naj pobere šila in kopita. Ni znano, ali zato, ker si je drznil poslati pismo o potrebni obnovi cerkve sv. Tilna na vseh 624 gosjrodinjstev v mokronoški fari, torej tudi tistim, ki (vsaj te) cerkve od znotraj verjetno še niso videli. Župnik se je že vnaprej opravičil, če je koga užalil s tem pismom. Povedal pa nam je, da gre iz Mokronoga le, če mu to naroči škof ' ali če umre. MIKROFONI - Zadnjo skupno sejo trebanjske občinske skupščine je v odsotnosti poškodovanega župana Cirila Pungartnika bolj medlo vodil podpredsednik Drago Kotar. Izza kuloaijev so ugibali, ali ni bila brez gromovnika Cirila seja vsaj kakšno uro daljša, čeravno tudi on rad razpravlja. Tokrat mu je prvenstvo zanesljivo odvzel državni poslanec Lojze Metelko, kije najpogosteje glasno nakladal v mikrofon, medtem ko je pri razpolaganju s tem avdio pripomočkom prišlo do manjšega konflikta med eks županom Nacetom Dežmanom iz predzadnje odborniške klopi in njegovim kolegom Marijanom Dolenškom, v klopi pred Dežmanom. Ko je ta drugikrat ostreje zaprosil za mikrofon, je Dolenšek zantevano prošnjo diplomatsko preslišal. Mu je Dežman zato vrnil? Ko je bilo na vrsti Dolenškovo uvodno poročilo od delu komisije z dolgim naslovom, je namreč Nace hladnokrvno odšel iz dvorane za še nekaterimi kolegi in Marijanu sredi branja zaprl usta, saj je skupščina spet pos tala nesklepčna. IZ NKŠIH OBČIN p*‘šara dim IZ NKŠIH OBČIN Janša o aktualnostih Glede na mnoga vprašanja je Janša predlagal Črnomaljcem, naj povabijo notranjega ministra ČRNOMELJ - Uvodni nagovor, ki ga je imel na javni tribuni v Črnomlju predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša, se sliši že kot velikokrat ponovljena, a neizpeta “melodija”, ki jo je nekajkrat po vedal tudi že Dolenjcem in Be-privih je nekaterih Slovencev, ki izhaja- :njcei lokranjcem. Ošvrknil je privilegije nekaterih Slovencev, ki izhajajo še iz federativne Jugoslavije in številne afere, utemeljil zahtevo po spremembah v sodstvu ter predčasnih volitvah. Za slednje je dejal, da bi bila na njih zmaga demokratičnih političnih strank zagotovljena, če bi le sodelovale skupaj. yendarse predčasnim volitvam upirajo tisti, ki jim slabo kaže. Na lokalnih volitvah bi po njegovem morali sodelovati SLS, SKD, SDSS in Zeleni, ne glede na to, ali se bodo te stranke povezale na državni ravni. Obregnil se je tudi ob slovensko ustavo, ki je modema, vendar mnoge v njej zapisane stvari ne veljajo. “Gre predvsem za vprašanje politične volje, da se pride do ustrezne zakonodaje. A tisti, ki bi morali pokazati to voljo, je nimajo, ker ščitijo tiste, ki izkoriščajo luknje v zakonu,” je menil Janša. Precej vprašanj in pripomb Črnomaljcev je bilo na delo notranjega ministrstva od ministra Iva Bizjaka navzdol. Janša je dejal, da do mnogih stvari ne bi prišlo, če bi na mestu, kjer sedi Bizjak, sedel kdo drug. “Za mnoge signale nismo verjeli, da prihajajo iz tako uradne ustanove, kot je policija, in jih nismo jemali resno. Ko je Bizjak priznal, da je bil Smolnikar tajni sodelavec kriminalistične službe, so odpadle vse maske. Za ministra Bizjaka sem najprej menil, daje le naiven, po tem, kar je bilo odkrito, pa mi je jasno, da ni le to,” je dejal Janša. Belokranjce je seveda zanimalo tudi, kdaj bodo pri njih urejene maloobmejne zadeve. Janšo je čudilo, da je status prebivalcev ob meji s Hrvaško drugačen, kot ga imajo Slovenci ob italijanski ali avstijski meji. “Vem, da so tamkajšnji ljudje nekatere ugodnosti, ki jih tu ni, “podedovali”, vendar bi v treh letih tudi ob hrvaški meji morali kaj urediti,” je pojasnil Janša ter Belokranjcem svetoval, da brez jasnih zahtev tistih, ki menijo, da jim ob meji pripadajo določene pravice, problem ne bo tako kmalu rešen. M. BEZEK-JAKŠE E Zagate ob povezovalnih poskusih Črnomaljski socialisti, demokrati in liberalni demokrati so se združili v Liberalno demokracijo - Kaj je z dosedanjo koalicijo socialistov? - Kmalu še lokalni odbori LDS ČRNOMELJ - Čeprav je v začetku kazalo, da bo sobotna združitev črnomaljskih občinskih odborov treh strank, Demokratske, Libcralno-dcmokrat-ske in Socialistične, v občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije (LDS) zgo(j formalnost, le ni šlo vse kot po maslu. Socialista in hkrati predsednika črnomaljske občinske skupščine Martina Janžekoviča je namreč zanimalo, k^j je z dosedanjo koalicijo črnomaljske Socialistične stranke s krščanskimi demokrati in Slovensko ljudsko stranko. Dobil je pojasnilo, da koalicija socialistov s SKD in SLS ni bila podpisana, da zato socialisti nimajo nikakršnih obveznosti ter da “povezovalni eksperimenti” ne smejo ovirati združitve socialistov z liberalnimi demokrati in demokrati. A Janžekovič s tem odgovorom ni bil zadovoljen, saj je trdil, da koalicija socialistov v krščanskimi demokrati in SLS v občinski skupščini deluje. Zvone Butala, prav tako socialist, je zatrdil, da ne bi bilo nikakršnih zagat, če ne bi bil občinski skupščini podaljšan mandat. Zato lahko po njegovem delo v skupščini teče kot doslej - ne nazadnje so si socialisti izgovorili, da bodo imeli še naprej sa-mostojno poslansko skupino -medtem ko naj bi bila povezava v LDS pomembna za prihajajoče občinske volitve. Predsednik občinske skupščine je opozoril, da to pomeni dvojno funkcioniranje: na volitvah se bodo stranke, združene v Liberalni demokraciji, predstavile enotno, v skupščini S CERTIFIKATI PO DOGOVORU ČRNOMELJ - V skladu z dogovorom z republiškim vodstvom ZZB Slovenije seje tudi v občini Črnomelj začela akcija zbiranja pristopnic in izpolnjevanja lastninskih nakaznic za investicijski sklad “Krona senior”. Borci, njihovi sorodniki in drugi bodo lahko svojo odločitev za Krono senior uresničili na Občinskem združenju borcev in udeležencev NOB v Črnomlju ob sredah. 475 KRVODAJALCEV V TREH DNEH TREBNJE - Slabšanje socialnih razmer, veliko ljudi na cesti oz. na čakanju in manjši posluh za krvodajalstvo v zasebnih podjetjih, vse to je prispevalo, da je bil odziv na 3-dnevno krvodajalsko akcijo pretekli teden nekoliko manjši kot so pričakovali. V Mokronogu je na odvzem prišlo 79 krvodajalcev, zavrnili pa so le tri. Bojan Čeh iz Dolenje Nemške vasi je tokrat daroval kri že 56-ič. Vseli krvodajalcev, vključeni z odvzemnimi mesti na Mirni in v Trebnjem, je bilo tokrat 475 in vsem se občinski odbor RK prisrčno zahvaljuje za humano dejanje. Krvodajalci dobijo v Trimu in Krojaškem podjetju Trebnje kar dva dni dopusta, v Dani in Tesnilih pa po dan, kolikor so organizatorji priporočili podjetjem. Krvodajalci iz zasebnega podjetja Italian Shoes Studio v Mokronogu so se pritoževali, da sploh ne dobijo dopusta za akcijo, medtem ko so jim Labodu povedali, da bodo ob 5-odstotno stimulacijo. Naslednja krvodajalska akcija bo predvidoma v prvi polovici oktobra. pa bodo liberalni demokrati in socialisti (demokrati namreč nimajo delegatov) delovali na način, ki ne bo imel nikakršne zveze s prvim delom. To se bo po Janžekovičevem mnenju gotovo • Za predsednika črnomaljskega občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije je bil izvoljen Igor Fortun, za podpredsednika Antonija Matkovič in Vlado Zorc, za sekretarja pa Boris Mužar. Člani izvršnega odbora LDS pa so postali Martin Janžekovič, Franci Jerman, Ivan Kambič, Darko Kočevar, Bojan Djordjevič, Viktorija Lozar, Verica Marušič, Zvone Planinc in Tomaž Urh._________________________ odražalo v javnosti. Predvsem pa po njegovem niso problem stranke, s katerimi se socialisti združujejo, ampak tiste, s katerimi so že povezani. Liberalni demokrat Boris Mužar se je sicer strinjal z Janžekovičevim opozori- OBNOVA CERKVE V MOKRONOGU MOKRONOG - Novomeški Pionirje bil najboljši ponudnik za izdelavo fasade in zračne kinete pri cerkvi sv. Tilna v Mokronogu in se je že zavzeto lotil obnove cerkve, ki naj bi bila končana v treh mesecih. Ocenjeno na okrog 140.000 mark je zasnoval že pokojni župnik Jereb, zdaj pa vodi akcijo mladi župnik Jože Plut, ki je v Mokronogu šele dobre pol leta. Pravi, da je ta cerkev je za 6 stopinj Celzija bolj hladna kot tista na Žalostni gori. Načeta je že tudi streha, saj ob vsakem dežju zateka za zakristijo. “Fasade ne delamo za 10, ampak za 50 let, zato je bolje enkrat vse temeljito postoriti. Pohvaliti moram farane in ostale krajane, ki so bodisi nakazali na žiro račun banke v Mokronogu ali prinesli v župnišče že tretjino potrebnega denarja,” pravi župnik Plut in se vsem zahvaljuje za pomoč. KO JE PRIŠEL PRVI VLAK - Minister Igor Umek (drugi z leve) sije z zanimanjem ogledal razstavo ob 80. obletnici prihoda prvega vlaka v Belo krajino. Po razstavi sta ga vodila ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki prof. Zvonko Rus in predsednik občinske skupščine Branko Matkovič. (Foto: M. B. -J.) Osem križev belokranjske proge Minister za promet in zveze Igor Umek je v Ganglovem razstavišču odprl razstavo o belokranjski železnici, ki bo na ogled do 20. junija - Kakšna prihodnost seji obeta? METLIKA - V Ganglovem razstavišču v metliškem gradu je minister za promet in zveze Igor Umek v soboto odprl razstavo ob 80-letnici belokranjske železnice. Minister je bil ob otvoritvi kratek, izrazil pa je upanje, da bodo znali Belokranjci svojo železnico vkjjučiti v nadaljnji razvoj krajev ter da bo lahko železnica zaživela skupig z občani. Ne le na zadnjih 80 let železnice v Beli krajini, ampak tudi na desetletja prej, ko se je o njej šele odločalo, je spomnil ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki prof. Zvonko Rus. Hkrati se je zahvalil za pomoč pri razstavi Karlu Rustji, vodji železničarskega arhiva v Ljubljani, in Železničarskemu muzeju iz Ljubljane, ki je prispeval eksponate. Politične priprave na belokranjsko železnico so se pričele že leta 1864, ko je kranjski trgovec Pleiweiss na plenarni seji Trgovske zbornice v Ljubljani zahteval gradnjo dolenjske in belokranjske proge. Vendar je bil slovesen začetek gradnje te proge šele 18. aprila 1912. A gradnja železnice s spremljajočimi objekti je trajala le 25 mesecev, kar je bil za tiste čase svojevrsten podvig. 25. maja 1914 sta bili v Metliki in Črnomlju otvoritvi belokranjske železnice. Toda leta 1943 so zaradi obrambe svobodnega ozem- Bitka za Medvedjek se nadaljuje odvisno od marsičesa. Odlok o preimenovanju dela naselja Veliki Gaber v novo naselje Medvedjek ni dobil zelene luči - Očitki odbornika Fortune - Veliko streljanja, nič koristi? TREBNJE - Po žolčni razpravi, zelo podobni tisti na seji trebanjske vlade, so odborniki tukqjšpje občinske skupščine zavrnili predlog odloka o preimenovanju nase(ja Veliki Gaber v novo naselje Medvedjek. Spremembo je predstojnik Geodetske uprave Trebnje Janez Slak utemeljeval kot povsem normalno skupščinsko proceduro, medtem ko mu je zlasti odbornik in predsednik skupščine KS Veliki Gaber Tone Fortuna znova odločno oporekal. Poudaril, da je to strateška zadeva, ker bi Treba ujci radi pridobili rezervoar za vodo, in kot seje Fortuna sočno izrazil, ga tako dejanje spominja na bosan- ske Srbe. Fortuna je povedal, da se Martinja vas oz. nekdnje Makote, kot je bil po njegovem v preteklosti poimenovan Medvejek (domačini ga imenujejo Medvedjek), ne strinjajo, da jim odvzamejo to ime. Nasprotoval je delitvi Velikega Gabra, češ da je v ozadju interes velike občine Trebnje, da si priključi ne le to naselje, ampak še nekatera, kot denimo Žubine in Stranje, da bi oslabili morebitno novo občino Veliki Gaber. Fortuna je oči- tal, da so pri zbiranju podpisov vaščanov, ali so za to, da se del naselja Veliki Gaber preimenuje v naselje Medvedjek, strašili ljudi s propagando, da ne bodo imeli vode, če bi ostali pod Velikim Gabrom. Slak je ironično pripomnil, da 40 ljudi z Medvedjeka ne more zatresti tako mogočne občine, kot bo Veliki Gaber. Spomnil je, da so taisti odborniki sprejeli odlok o preimenovanju dela naselja Brinje v naselje Vesela Gora in da je takrat bila v veljavi ista ustava in zakoni kot zdaj. Slak je pristavil, da seje pokazal strateški položaj tega predela, kjer se je zmeraj nekaj streljalo, ljudje pa od tega nimajo nič. Poslanec državnega zbora in občinski odbornik Lojze Metelko je v imenu kluba SLS predlagal, naj bi ta odlok sploh umaknili z dnevnega reda, saj bi naj bil odloku priložen tudi seznam ljudi, kako so se opredelili. Toda za ta predlog je bilo 13, proti pa 14 odbornikov. Predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj je poudaril, da izvršni svet ne bo nasprotoval volji ljudi, pozval pa je k večji načelnosti pri obravnavi tega vprašanja. Odlok je potrdil le zbor združenega dela. lom, da je potrebno ta vprašanje čim prej rešiti, naj pa te zagate ne bi bile usodne za združitev treh strank. S takšnim mnenjem so tudi odšli na volitve kandidatov za vodilne funkcije v Liberalni demokraciji. Proti kandidatni listi sta bila le dva od 29 volil-cev. Na združitvi strank je bil prisoten tudi Igor Bavčar, eden od podpredsednikov LDS. Dejal je, da ga črnomaljska razprava spominja na čas, ko so se o združevanju strank pogovaija-li na državni ravni. Poudaril je, da LDS niso naredili zato, da se bodo sprli pri vprašanju, kako bodo delali naslednjega pol leta, ampak da bodo strpna sredinska stranka, pripravljena na sklepanje kompromisov. M. BEZEK-JAKŠE BO DRŽAVA ODPRLA MOŠNJIČEK? METLIKA - Na križišču vpadnic v Metliko v novem poslovnem centru je pretekli teden Komunala pod strokovnim vodstvom inž. Marjana Hladnika uredila velike cvetlične grede ter tudi na ta način opozorila prišleke, da si Metličani prizadevajo za čim bolj urejeno mesto. Hortikulturno urejenost si želijo tudi policisti obmejne policije na metliškem mednarodnem prehodu. Zavedajo se, da so mejni prehodi vrata v državo, od njihove urejenosti pa je zelo pomemben prvi vtis, ki ga dobi tujec o določeni državi. Zato so sami zbrali za ureditev mejnega prehoda okrog 15.000 tolarjev, kar pa bi bilo dovolj komaj za nakup nekaj dreves. Dobra volja, ki so jo pokazali obmejni policisti, je vredna vse pohvale. Toda z dobro voljo se danes ne da plačati več niti rožic. Potrebno bi bilo torej več denarja, ki pa biga morala zagotoviti država. Zgled pa bi si lahko našla kar pri Metličanih. Ne bi ji zamerili. ZRVSNIVEČ ČRNOMELJ - V nedeljo je bila ustanovna konferenca Združenja slovenskih častnikov. V nej so drugačna načela delovanja, kot jih je imela Zveza rezervnih starešin. Izrazito sta poudarjena nepolitičnost in nestrankarsko delovanje. V črnomaljski občini je bilo v prejšnji ZRVS včlanjenih 600 oficiijev in podoficirjev. Doslej se je v novo organizacijo vključilo nekaj nad 100 častnikov stalne sestave slovenske vojske, častnikov, razporejenih v bojne enote, in nerazporejenih častnikov. Na ustanovni konferenci so sprejeli statut občinskega združenja, izvedli volitve organov organizacije ter sprejeli smernice za nadaljnje delo. j. d. Ija v Beli krajini partizani progo popolnoma uničili in po vojni so potrebovali kar 17 mesecev, da sojo znova usposobili. Pri tem so pomagale tudi mladinske delovne brigade.Leta 1967 se ji je že slabo pisalo, saj je Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana zahtevalo trajno ukinitev prometa na železnici od Novega mesta do Metlike. Toda slovenski izvršni svet je ta predlog zavrnil. Leta 1979 je po belokranjski progi potovala zadnja parna lokomotiva, junija 1991 pa so bili na železniški postaji v Metliki urejeni prostori za carino in obmejno policijo. To so najpomembnejši mejniki v “življenju” belokranjske železnice. Kakšna pa bo njena nadaljnja usoda, je prav gotovo M.B.-J. RADE VRLI NIČ -PREDSEDNIK ČRNOMELJ - Na prvi seji novoizvoljenega izvršilnega odbora mestne organizacije ZB Črnomelj, ki je bila prejšnji teden, seje odbor konstituiral. Za predsednika so izvolili Radeta Vrliniča. Izvolili so tudi odbore za posamezne mestne skupnosti in sprejeli so delovni načrt, ki odseva skrb za članstvo, zlasti za starejše in obolele. PRIREDITEV OB MEDNARODNEM LETU DRUŽINE TREBNJE - Mednarodno leto družine bodo Trebanjci počastili v petek, 27. maja, ob 18. uri v kulturnem domu Trebnje s priložnostnim kulturnim programom tukajšnje glasbene šole in podelitvijo priznanj sodelujočim pri natečaju Katere stvari delajo družino srečno. Na prireditvi, ki jo prireja trebanjski izvršni svet, bo govoril državni sekretar za družino dr. Drago Čepar. Irci v Trebnjem V soboto se bodo seznanili z uspešnim projektom Knežja vas TREBNJE - V preteklih letih se je pod okriljem FAO in v organizaciji podjetja Novna - Studio za razvoj podeželja z Raven na Koroškem usposabljala skupina svetovalcev za delo na razvojnih projektih na podeželju. V okviru tega programa so navezali tesnejše stike s podobnimi irskimi svetovalnimi organizacijami. Lani spomladi je bila na Irskem skupina svetovalcev iz Slovenije, letos pa Irci vračajo obisk. Na strokovnem popotovanju po Sloveniji od 27. maja do 4. junija si bo skupina Ircev, svetovalcev iz South West Mayo Development Company in nosilcev projekta Ballintubber Tourism Co-op. seznanila z uspešnimi razvojnimi projekti podeželja v občinah Trebnje, Gornja Radgona, Ptuj, Ravne, Slovenj Gradec, Tržič, Škofja Loka in Izola. Kot nam je povedal mag. Marko Koščak s trebanjske občine, bodo 20-čla-nski irski delegaciji v soboto med drugim prikazali program celostnega razvoja podeželja (CRPOV) Knežja vas, ki ga je kot enega prvih v Sloveniji podprlo tudi ministrstvo za kmetijstvo. Irci si bodo med drugim ogledali Baragovo rojstno hišo, gradič v Mali vasi in obiskali uspešnega podjetnika Lorencija v Velikem Gabru. Ul IZ NkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN E Narodni park - prezgodnja pobuda Prizadeti so kritizirali pobudo poslancev o Narodnem parku Kočevje-Kolpa - Policija in vojska naj upoštevata dogovorjeno - Pismo vladi in parlamentu KOČEVSKA REKA - O pobudi Zelenih - ESS in skupini poslancev Državnega zbora, da bi med drugim proglasili tudi Narodni park Kočevje-Kolpa (naravna zanimivost posebnega pomena za državo in Evropo), so razpravljali na nedavni razširjeni seji sveta KS Kočevska Reka. Kot gostje so na seji in v razpravi sodelovali tudi znani gozdarski strokovnjak Tomaž Hartman, direktor Vadbeno-oskrbnega centra Gotenica Branko Ivančič in poveljnik 1. specialne brigade Moris Vojko Pavlin. V uvodnih mislih predsednika KS Staneta Gabriča in Tomaža Hartmana je bilo poudarjeno, daje potreben nek način varstva narave na območju Kočevske in KS Kočevska Reka, vendar to gotovo ne more biti takoj narodni park. Takega parka ni možno ustanoviti kar z odlokom, ampak ga je potrebno pripravljati najmanj eno generacijo. Narodni park bi pomenil tudi veliko oviro razvoju tega območja, saj so v njem prepovedane gradnje cest, stavb, kmetovanje itd., zato so domačini proti njemu. Pač pa bi bila za začetek potrebna blažja oblika varovanja narave - zakon dopušča še regijski in krajinski park - strokovnjak Hartman pa je predlagal še va- Odprli kostelsko planinsko pot rovanje po treh conah, na katere bi bila razdeljena kočevska in del novomeške občine. Posebno je bilo poudarjeno, naj oblike varovanja krajine pripravijo domači strokovnjaki in o njih odločajo domačini. Predstavnik vojske Vojko Pavlin je dejal, da je Ministrstvo za obrambo zainteresirano za vojaške dejavnosti na tem območju, direktor VOC Branko Ivančič pa je dodal, da njim varovanje tega območja ustreza. Predsednik Stane Gabrič je dejal, da ni vse tako idealno, kot meni Branko Ivančič, in da policija zavzema najlepše območje. Tudi vojska, ki ima svoje lokacije na več območjih, naj bi dobila le neko ožje območje. Upoštevati pa je potrebno vse interese in jih uskladiti. Zahteve KS pa so: se- čnja ne sme biti omejena tako, da bi morala žaga v Kočevski Reki zmanjševati delo; zagotoviti je potrebno urbanizacijo naseljenih in nenaseljenih vasi; gradnja infrastrukture, predvsem ceste proti Osilnici, ne sme biti prizadeta itd. Policija in vojska naj upoštevata dogovorjeno, da s streljanjem ne bosta ovirali lova v lovni sezoni; če bo tu oblikovana kakšna oblika parka, naj skrbi zanj javno podjetje Snežnik in ne kakšna nova služba itd. Te pobude, mnenja in zahteve bodo poslali republiški vladi in državnemu zboru. Ob tem, poudatjajo, želijo, da bi jim bil park v ponos in ne v škodo in obup. ' J. PRIMC •No, Janezek, kako se imenuje najmanjši delček narave? Občina! (Novi tednik) •Ljubezen je naj lepša oblika človeške nesvobode. (Schwentner) Pohod bo tradicionalen Stečaj Itasa končan še letos KOSTELSKO - Kostelsko planinsko pot so odprli minulo soboto, 21. maja, in tako pokazali svetu ta lepi košček Slovenije, ki je bil doslej malo znan oz. zaradi bližine nekdaj zaprtega območja praktično neznan. Na otvoritvi, ki so se je udeležili planinci iz skoraj vse Slovenije pa še iz Hrvaške in celo občinsko predstavništvo iz Doline pri Trstu ter domače občine Odgovori stečajnega upravitelja Jožeta Babška - Itas zdaj prodajajo po delih - Denar iz tujine vrnjen Kočevje, ie nagovoril planince in predstavil progo vodja sekcije pri P' T 'uristično-športnem društvu Kostel Anton Selan, pot pa je blagoslovil domači župnik in kočevski dekan Ivan Potrebuješ. Trak je prerezal in s tem odprl to planinsko pot Albert Oražem iz Kočevja, zaslužni marka-cist te poti. Planinci so se pripeljali na otvoritev s tremi avtobusi in mnogimi osebnimi avtomobili. Najstarejši pohodnik je bil Hinko Lepinger iz Ljubljane, rojen 1919, najmlajši pa šestletni Miran Kranjc iz Velenja. Oba sta prejela posebno priložnostno darilo. Anton Selan je povedal, da bo vsako leto v maju množičen tradicionalni pohod v spomin na otvoritev. Zahvalil seje tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri ureditvi poti in organizaciji, predvsem pa Turistično-šport-nemu društvu Kostel, Planinskemu društvu Kočevje in Krajevni skupnosti Kostel. J. P. KOČEVJE - Stečaj Itasa se je začel januarja 1991, zaključen pa bo predvidoma še to jesen ali zimo, če bo uspelo prodati še zadnji obrat Itasa (CAZ - stari Itas). Kot je na pogovoru dejal stečajni upravitelj Jože Babšek, je hotel Itas ohraniti, kar pa mu ni uspelo predvsem zaradi vojne v Sloveniji, izgube trgov in splošne krize kovinske industrije v svetu. Ni uspela tudi prodaja vsega Itasa enemu kupcu, zato je bil Itas prodan po delih. Odpuščenih je bilo 450 delavcev, od katerih jih je ostalo brez dela in pokojnine okoli 200. V nekdanjih obratih Itasa pa je zaposlenih še okoli 150 delavcev. Ta, pravi stečaj seje začel leta 1992. Upniki Itasa so: Ljubljanska banka (70 odst.), občinska skupščina - posojilo sklada skupnih rezerv (10 odst.), ostali upniki (20 odst.). Stečajna masa bo tolikšna, da bo krila okoli 50 odst. obveznosti Itasa. Premoženje Itasa je bilo ocenjeno na 8 milijonov DEM, po oceni pa bo ostalo stečajne mase 3,5 do 4 milijone DEM. Stečajni upravitelj je tudi povedal, da firma Itas Miinchen ni nikoli delovala kot pravna oseba, ampak le v okviru Tehnoimpeksa Miinchen, a je dobila ves vloženi kapital vrnjen. Prav danes so bili pregledani kondenzatorji trafo postaj, ki vsebujejo PCB, in bodo poslani na sežig v Francijo. Stari Itas bomo skušali prodati kot celoto, a so del prostorov dali v najem zasebnemu obrtniku Šmaljclju, ki že montira stroje. Dokončnih razgovorov o tovarni akumulatorjev v prostorih Itasa ni bilo... Možnosti so, da občina odkupi jezero z okolico in bi bil tako delno poplačan dolg Itasa do občine... J. PRIMC fctfcSroir ‘ iiiitf1 ..........,.. Ludvik Zajc, predsednik KS Sodražica Počasna cesta SODRAŽICA - “Naša krajevna skupnost sama nima denarja za investicije, ampak le za vzdrževanje zgrajenega. Vse vasi imajo asfalt, torej večjih potreb ni,” pravi predsednik KS Sodražica Ludvik Zajc. Glavna investicija, ki jo bodo naprej i Sušju, seje zataknilo pri nekem lastniku zemljišča. Tudi to je vzrok, da že lani niso dokončali tistih dveh kilometrov ceste in da ta dela nadaljujejo letos. Zaradi omenjenega zapleta so nadaljevali s posodabljanjem ceste od Lipovščice proti Sodražici in prišli do vasi Podgora. Tudi tu, 800 m od Sodražice, so se dela ustavila, ker bodo inšpektorji prej proučili, če niso zaradi ceste v nevarnosti bližnji vodni viri, iz katerih se oskrbuje območje Sodražice in vse do Ribnice. Hydrovod Kočevje-Ribnica pa ima v načrtu gradnjo vodohrana pri Sodražici in tudi obnovo vodovodnega omrežja proti Pesku in Strmcu do tako imenovane visoke cone. Vodo bodo dobile torej tudi še hiše na tem območju, ki je zdaj nimajo. J. P. Zdaj gre zares bili v referendumskem območju za občino Kočevje. Gibanje za razvoj Osilniške doline pa je prepričalo ve čino udeležencev na zborih volilcev, da so izglasovali samostojno referendumsko območje občine Osilnica. Končno se bodo morali odločiti občani sami in prej pretehtati, kdaj jim je bilo bolje: ko so bili samostojna občina ali pa ko so bili pod občino Kočevje, in kakšna bo njihova bodo čnost, če bodo samostojni oz. če bode ostali v veliki občini. Tudi za KS Kočevska Reka še ni vse dokončno odločeno. Čeprav so vse vodstvo KS in tudi odločitve na zborih volilcev za samostojno referendumsko območje občine Kočevska Reka, je v neuradnih razgovorih s krajani slišati tudi nasprotna mnenja, in sicer za občino Kočevje. J. P. NOV AVTO BLANCA - V soboto, 28. maja, ob I 14. uri se bo na Blanci pričelo občinsko tekmovanje gasilskih enot: žensk, članov in veteranov. Preverjanje usposobljenosti prireja sevniška občinska gasilska zeza. Prireditev bo kar pravšen uvod k pomembni pridobitvi blanških gasilcev, novemu gasilske- mil L IVI , 1 1 I \ / \ X / vvnn.-L.. . : I . .IT I mu kombiju VW in posebni prikolici. GD Blanca bo vozilo svečano prevzelo ob 18. uri. Ob tej priložnosti pa bo, ne le za gasilce, zanimiv nastop domačinov z ročno brizgalno, izdelano pred dobrim stoletjem, natanko: 1881. leta! In kot se spodobi, domačini pripravljajo pravo gasilsko veselico. Igral bo ansambel Mira Klinca iz Liboj. NECEPLJENI PSI RIBNICA - Veterinarska služba v I ribniški občini je ugotovila, da kar 80 psov lastniki letos niso pripeljali na I cepljenje. Evidenco o cepljenji Je Clann res čisto skrahiral? Zasebno podjetje Clann zapira tovarno obutve niso dobri delavci, niso dosegali norme itd. Lastnik je večkrat tarnal, da celo v Posavju ni dovolj ustrezne delovne sile, kar ob visoki fluktuaciji sploh ne more biti presenetljivo. Zdaj lastnik oz. direktor Clanna spet jadikuje, da so naši delavci predragi, da bi ga Ukrajinci stali okrog 70 mark ipd., tako da se delavcem, LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Več kot očitno je, da se bo marisikomu že ob pomisli na ljubljansko zasebno podjetje Clann in njegovega direktorja Franca Novoselca še lep čas kolcalo, komu pa tudi zaletelo, Nič čudnega, kajti Clann je za svojo tovarno obutve v Loki dobil od občine oz. od blagovnih rezerv prostore brez najemnine, ker je na novo zaposloval delavce. Za vsakega je Clann potegnil od zavoda za zaposlovanje mastne denarce, saj je kasiral tudi za t.i. vzdrževanje zaposlenosti. Clann nikoli ni dobro plačeval delavcev, čeprav seje ob prihodu velikopotezni podjetnik hvalil, da bodo imeli njegovi delavci vsaj za desetino višje plače kot v Jutranjki in Lisci. Zaposlil naj bi 250 delavcev, dokopal se je do okrog 160, zdaj pa so že vsi spet na zavodu za zaposlovanje. Delavci so imeli, kot se pač pritiče zasebnim podjetjem, zelo malo besede. Sicer pa se je skozi Clann bolj na kratko sprehodilo lepo število delavcev, češ da ki so odvisni od družbene podpore skoroda že smili prepričljivi govorec in bi mu radi primaknili kakšen tolar, da ne bi čisto skrahiral. Po drugi plati pa se ne pritožujejo le dovčerajšnji delavci Clanna, da jim podjetje še marsikaj dolguje, ampak je še dosti večjih upnikov. Na primer: gostincu Jutriši naj bi bil Clann dolžan za prehrano okrog 4 milijone tolarjev, zatem je “nategnil” še sevniško gostinsko podjetje za okrog 10.000 mark. Nekateri prevozniki, ki jim Clann ni plačal storitev, te dni iz tovarne na veliko odnašajo stroje, da bi si poplačali vsaj del tistega, kar jim dolguje Clann. In kje je potemtakem resnica? Ali je mogoče verjeti podjetniku No-voselcu, ki trdi, da gaje pustil na cedilu italijanski poslovni partner, za katerega je pretežno delal, in da bo iztožil dolgove po pogodbi? Res neslaven konec tovarne, kjer je ob otvoritvi slavnostno vrvico prerezal sam predsednik države Milan Kučan. PAVEL PERC NOVA PONUDBA PROFESIONALNE IN ZABAVNE ELEKTRONIKE V POSAVJU - Direktor ljubljanskega podjetja Aurovit Viktor Auer je s sodelavci na sevniškem gradu predstavil raznovrstno ponudbo izdelkov profesionalne in zabavne elektronike. Na ogled in obiskovalcem v preizkus je bilo kar nekaj računalnikov, tudi Intelova petica - pentium, ki jo je iz ZDA prvi uvozil in sestavil sežanski Secom, kakovostne televizijske in avdio naprave uglednega danskega podjetja Bang & Olufsen in priznanega Marantza. Aurovit bo v kratkem odprl svojo poslovalnico na Savski cesti, v bližini bivših TSS. Na posnetku: demonstracija uporabe računalnikov. (Foto: P. P.) , j - - -j--------> cepljenju na-. mreč vodijo računalniško in toliko psov je bilo letos manj pripeljanih na cepljenje. Morda je nekaj psov od lani do letos tudi poginilo, a bi morali lastniki to prijaviti, da bi jih izpisali iz evidence. Necepljenje in neod-javljanje pa je kaznivo. Najprej bodo lastnike psov opozorili, da so zanemarili to dolžnost, sicer bodo romali na “cepljenje” k sodniku za prekrške, psa pa bodo ubili na stroške lastnika. Tanin se poslavlja od furfurala V edini taninki so začeli zmanjševati proizvodnjo furfurala zaradi onesnaževanja okolja - Letos naj bi k celotni realizaciji že tretjino prispevali novi programi SEVNICA - V sevniškem 95- članskem kolektivu Tanin so se zaradi odpad- ZDA, Mehiki, Argentini, odpirajo pa lih voda, ki nastaiaio uri nroizvodnii furfurala. znašli nred riilpmn »li m. c« iY. *. • nih voda, ki nastajajo pri proizvodnji furfurala, znašli pred dilemo, ali za- se nam možnostfv Indiji. Po drugi vo(jo ekoloških zahtev investirati v čistilno napravo ali takoj prenehati s * — tovrstno proizvodnjo. Z odločbo so namreč zagrozile pristojne inšpekcije, ki pa so po pojasnilu Tanina vendarle življenjsko pristale na podaljšanje roka. Do junija 1996 mora Tanin prenehati onesnaževati vode iz tovrstne proizvodnje. V vodstvu podjetja so se oddahnili, ker so se lahko odločili za vmesno in po mnenju direktorja Ivana Mirta optimalno rešitev. Že lani so zmanjšali proizvodnjo furfurala za desetino, v dveh letih pa naj bi pričeli z novo proizvodnjo. Kajti na 2 milijona mark ocenjena naložba v čistilno napravo je postavila pod vprašaj smiselnost nadaljnje proizvodnje furfurala. Z Inštitutom za celulozo in krško papirnico Videm so začeli v Taninu raziskovati možnosti za predelavo lesne mase v določene vrste papirjev ali pa za nadaljnjo predelavo v nekakšne iverne plošče po naročilu. Laboratorijski poizkusi so že dali prve dobre rezultate teh plošč. Direktor Mirt računa, da bodo te plošče šle dobro v promet v gradbeništvu. “Ker domačega oz. jugoslovanskega trga ni več za naš standardni program, to je tanin za usnjarstvo, je dejansko treba vse, kar naredimo, izvoziti. Tu se srečujemo s problemom, ker je Evropa s temi proizvodi že kar zasičena, in iščemo svoj trg v Ivan Mirt, direktor Tanina yc plati pa veliko vlagamo v nove programe oz. izdelke, ki so ali pa niso povezani s proizvodnjo tanina. V veterinarskem programu seje pri nas že dobro uveljavil naš izdelek farmatan, to je dodatek hrani domačih živali za preprečevanje drisk in boljši prirast v določenih obdobjih. Ta preparat je že registriran v Avstriji, pripravljamo registracijo tudi v Italiji, prodaja pa je stekla v Madžarski, v kratkem naj bi še v Romuniji. Kljub silni konkurenci na slovenskem trgu povečujemo naš tržni delež tudi s programom premazov za les biotan. Gre za za vodne premaze, ki temeljijo na naravnih, okolju prijaznih sestavinah. Nismo kupovali licence, ampak smo ga sami razvijali zadnja 4 leta. Tretji program so elektroliti za keramično industrijo. Letos načrtujemo, da nam bodo novi programi prinesli tretjino pri realizaciji, ki naj bi znašala od 9 do 10 milijonov I mark. Izvažamo okrog 93 odst. proizvodnje, največ v Italijo,” pripovedu-1 je Mirt. p. PERC Drobne iz Kočevja ČAKAJO NA NADOMESTILO ! Poročali smo, da so zaposleni pri I Feniksu v Stari Cerkvi dobili odločbe! Narod si bo na referendumu pisal sodbo sam KOČEVJE, PREDGRAD, DRAGA, OSILNICA, STRUGE, KOČEVSKA REKA - Smo tik pred referendumi, na katerih se bodo občani odločali o novih občinah. V predre-ferendumskem območju je bilo izraženih veliko različnih mnenj in želja. Tako se je v Predgradu oz. KS Poljanska dolina manjši del odločil za občino Stari trg, večji pa, da ostanejo v občini Kočevje, ker menijo, da so najbolj napredovali pod to občino, ko so bili samostojna občina, pa ne. Stružanci so se odločili za referendumsko območje občine Kočevje. V Dragi so tudi zapleti, saj večina želi ostati v občini Kočevje, priključili pa so jih k referendumskem območju občine Ribnica. sprehajajo s starši, ampak s psom. Gre za kratek (ljubezenski) stik med, starši in otroki? PREK 300 KRVODAJALCEV;! V nedavni dvodnevni krvodajalski; akciji je sodelovalo 337 občanov, kri pa so odvzeli tristopetnajstim. Osta-I lih 22 je bilo zavrnjenih iz raznih vz-} rokov, ki pg so uradna skrivnost. KONEČNIK RAZSTAVLJA - j Janez Konečnik iz Kočevja razstav-! lja fotografije o naravi v Fari (banka), minuli četrtek pa je bila odprta se pa je bila odprta i razstava njegovih fotografij v Miklovi hiši v Ribnici. Velika zmešnjava je tudi v občini Osilnica, kjer je svet KS menil, naj bi [(Ribniški zobotrebci) OBNOVLJEN BIFE - Mercator-; | ji stavbi v Ribnici. Lokal je bil potreben prenove, kar je ugotovila tudi inšpekcija. Dela in oprema so veljali 8 milijonov tolarjev. Zadruga j namerava posodobiti še sosednjo | mesnico in trgovino. NAJBOLJŠI VOZNIKI - Občin-skega tekmovanja učencev osnovnih j šol v znanju iz prometa seje udeležilo [ 11 šolarjev. Zmagal je Damjan Cvar, 2. je bil Miha Puželj (oba iz Sodražice), 3. vIgor Lakota iz Ribnice. I SODRAZANI SE NE DAJO - Na vprašanje, zakaj se Sodražani tako radi tepejo, je mlad domačin odgovoril, aa v Sodražico prihajajo ob vikendih Ljubljančani, Kočevarji, ) Dragarci in Ribničani, ki bi radi komandirali domačine, oni pa se ne dajo. TUDI STOLE KRADEJO - Pred kratkim je izginilo pet vrtnih stolov izpred gostišča “Jelka” v Ribnici. OSTAL BREZ JAJCA - Pred ( Sevniški paberki JANEZ - Predsednik sevniških socialdemokratov Jože Bedek še zdaj ves cveti, ker je bila nedavna javna tribuna s strankarskim prvakom Janezom Janšo izjemno dobro obiskana. Ne moti ga preveč, če so se otroci, ki so si poprej ogledali nogometno tekmo na visoki ravni, iz nevednosti ali porednosti drli: “Kacin, Kaje cin!” Malo manj dobre volje pa ji Pepi, kot Bedeka kličejo prijatelji, če ga na sevniških ulicah pokličejo Janez, kakor so ga prekrstili v krškem Našem glasu. A tudi to je davek javnosti in popularnosti! STEBRI - Zasavskim gradbincem nove šolske telovadnice Zavod za raziskavo materiala ni dovolil, da bi za pol metra kar “doštukal” 9 nosilnih stebrov telovadnice, ampak seje moral lotiti izdelave novih stebrov. Čeravno naj bi imeli gradbinci tudi take nenavadne površnosti pri gradnji zavarovane, ta šala ne bo poceni. Stala naj bi okrog 3 milijone tolarjev. NAMAKANJE - Zdaj, ko so, kot iže, na žalost potonili veliki upi vniških politikov, da bo Novo-selčevo podjetje Clann vsaj deloma zaposlilo veliko interesentov iz sev-niške armade brezposelnih, se začenja lov za povzročiteljem še ene polomije v sevniškem gospodarstvu. Če Sevničani nikakor ne bodo našli krivcev za ta polom, jim bo lahko na pomoč priskočil nihče drug kot predsednik republike Milan Kučan. On naj bi se po neuradnih informacijah osebno dobro poznal z Novosel-cem in naj bi se celo namakal v njegovem bazenu. Zato je že najmanj sokriv za to, da je tovarna obutve v Loki, kjer je bil zraven ob otvoritvi pred 1. majem dobri dve leti nazaj, tako naglo shirala. No, morebiti ima pa prste vmes še kakšna lovka ud-bon ............... □mafije, CIE, KGB ali Mossada, saj se predsednik zadržuje tudi v mednarodnih vodah. • Nobena stvar človeškega organizma ne pokvari tako kot stara svinjska salama in politika. (Avsec) • Za spravo še nismo zreli. (Trsten- \ jak) • V Meko prideš, če vedno znova sprašuješ za pot. (Turški pregovor) o napotitvi na čakanje na delo doma,! v katerih piše, daidelavcu v obdobju! čakanja na delo pripada nadomesti- j lo. Minila sta že dva meseca čakanja, in delavci še vedno zaman čakajo na nadomestilo, ki bi pa mnrali rlnhiti' j nadomestilo, ki bi ga morali dobiti! vsak mesec. PASJA LJUBEZEN - Po Kočevju j I je videti vedno več otrok, ki se ne j OBČAN SPRAŠUJE - vb MEDVED ODGOVARJA p ■ Pri Kočevju imamo gostišče Dal• p las, v Kočevju videoteko Hollywood..., n ■ Res, pravi Teksas. 1< stavbo občinske skupščine je bilo oni dan razbito jajce. Zdaj ugotavljajo, če f je ostal brez jajca kakšen občinski uslužbenec, ali morda celo politik. DOLENJSKI LIST Krške novice ] ČELADA - Sandi Dular najpočasnejši motorist v Posavju, Beli Krajini in na Dolenjskem, je kot zmago-valecv - -•... agrado seje: “Kje se čelada nosi, ko se pelje motor?” Sandi je seveda strumno odgovoril, da “na glau”. Tako si je dokončno prislužil čelado. Poznam več ljudi, ki ne vedo, kje imajo glavo, ko vozijo motor, kaj šele čelado. PLENIČKE - Eminenca počitniške skupnosti in krških prijateljev mladine Rezi Pirc si ni mogla kaj, da ne bi slikovito povedala, kako daleč je že čas, odkar so krški otroci letovali v Poreču in to še pod šotori. Bilo je takrat, ko je bil sedanji direktor skupnosti še dojenček. Medtem ko je preraščal plenice, so v Poreču in na Lošinju zrasle počitniške hišice. OKRAS - Mesto Krško je dobilo arhitekturni okras, zato bo zdaj mnogo prijetneje vstopati skozi mestna vrata, kjer vas bo na levi pozdravila bencinska črpalka in na desno nova poslovna in prodajna stavba podjetja Delta Team. Vsa čast podjetju, ki je pridobilo sodobne prostore na izredno ugodni lokaciji in v tem času zbralo denar za investicije. Glede na to, da v starem mestnem jedru propada arhitektura iz prejšnjih stoletij, morda ni odveč razmisliti tudi o mnenju krškega župana, kije močno poudaril, da bo stavba v okras mestu. NEZNANI - Krško vse bolj postaja središče širšega regionalnega značaja, kar priznavajo tudi mnogi brežiški krogi. Po nekaterih podatkih naj bi Sevica v bodoče imela značaj središča ožjega regionalnega pomena ■n Brežice le lokalnega pomena. Kdo bo v Ljubljani še sploh vedel za krške južne sosede? Sodišč v Sloveniji ni toliko kot bo novih občin, pa vendar se je na srečanju slovenskih odvetnikov zgodilo, da sam predsednik Odvetniške zbornice Slovenije ni vedel, katera so nova slovenska sodišča. Neko gostjo je tako predstavil kar kot sodnico iz bivšega sodišča združenega dela, čeprav se je ravno tiste dni na veliko pisalo o novih delovnih in socialnih sodiščih. [Novo v Brežicah KAMNI - Raziskovali so tudi zaloge apnenca in dolomita na območju Sokol-Glog pod Svetimi gorami. V brežiški občini so strokovnjaki geološkega zavoda izvedeli, da območje sodi k njihovem ozemlju, ko so se oglasili v občini Šmarje pri Jelšah, seje zgodba ponovila. Oni so prepričani, da so ležišča na njihovem območju. Bizeljanci pri tem ne rečejo nič. Lepo tiho so, si mislijo svoje in čakajo na svojo občino. NAGNJENI - Vsak je po svoje nagnjen. Znano je, da se v brežiški občini nagibajo malo bolj kot kamorkoli drugam - k športu. Šport je zdrav, saj razveseljuje in krepi mladino ter jemlje živce mnogim drugim. Posebno veselje do športa Brežičane že tepe. Dogaja se, da imajo njihovi športniki vse lepše rezultate. Dobovški rokometaši so se uvrstili v prvo ligo, Rovan je skočil tako zelo, da je državni prvak, Kevo je vrgel tako močno, daje tudi državni prvak. Vse to precej stane. GALERIJE - Brežice bodo sicer ntajhno mesto, zato pa bogato po športu in kulturi. V mestu sta že zdaj dve stalni galeriji, galerijo imajo tudi na Mokricah, zdaj pa jo odpirajo še v Slovenski vasi. To je nedvomno velik prispevek k oblikovanju nove lokalne samouprave. Jesenice na Dolenjskem bodo imele tako izpolnjen en pogoj več za samostojno občino. DIREKTOR - Brežiški zdravstveni dom še nima novega direktorja, ker skupščina ne more m ne more doseči sklepčnosti, da bi ga lahko imenovala. Če bo še dolgo tako, bo dosedanji direktor dr. Branko Barlič prvi, ki bo kot zasebnik direktor državnega zavoda. Takih, ki so direktorji v državni službi, doma pa še zasebniki je namreč več. Mimogrede pa še to. Ker je predlagani novi direktor dr. Slavko Sušin deloven človek, je stvari že vzel v svoje roke. Že pred časom. Ii BR€ ZISK£rK'Z/t PORODN l$N IC€ ■ ^ ^ V času od 7. do 19. maja so v bre-žiški porodnišnici rodile: Renata Kla-kočer iz Mrčnih sel - Dejana, Andreja Homan-Ban iz Dečmh sel - Davida, Erika Bogovič iz Loč - Katjo, Ana Pečar iz Krškega - Maksa, Mateja Jankovič iz Brežic - Ines, Suzana Hribšek iz Župjeka - Tejo, Alenka Šet iz Brestanice - Janka, Šenka Spi-tzer iz Krškega - Gorana, Martina Balija iz Polja pri Bistrici - Valentino, Sonja Vehovar iz Krškega - Tino, Romana Marinč iz Bučerce - Tadeja, Melita Baškovič iz Krške vasi -Gregorja, Hasnija Šabanovič iz Krškega - Nina, Tanja Roštohar iz Rožna - Žiga, Pavla Avsenak iz Brestanice - dečka. Čestitamo! IZ NtvŠIH OBČIN P mt IZ NkŠIH OBČIN E Prodaja motorjev je presenetila Delta Team Krško odslej v novih prostorih - Predstavniki Yamahe presenečeni nad uspešno prodajo težkih motorjev - Tudi kolesa Bianchi in oprema Dainese KRŠKO - Pretekli torek so ob navzočnosti gostov, predstavnikov tujih podjetji >n kak® dvajseterice novinarjev odprli novi poslovni in prodajni center krškega podjetja Delta Team. Družinsko podjetje, ki ga vodita Jelka in Marko Tomšc, je začelo z delom leta 1990 in je do danes močno napredovalo. Ponuja vse vrste motornih koles in drugih proizvodov znamke Yamaha, kolesa svetovno znanega proizvajalca Bianchi ter zaščitno opremo za motoriste znamke Dainese. Delta Team prodaja v lastnem prodajnem salonu v Krškem, poleg tega pa še pri več pooblaščenih trgovcih v Sloveniji in na Hrvaškem. V obeh državah ima tudi pooblaščene serviserje, v Krškem pa lastno skladišče, v katerem ima po pogodbi s tujimi partnerji vedno na zalogi dovolj blaga in tudi rezervnih delov zanj. Po besedah direktorja podjetja Marka Tomšeta z novima objektom ne želijo samo širiti dejavnosti, ampak predvsem približati kakovost svojih uslug evropski ravni. Naložbo so izpeljali sami, z lastnimi sredstvi in s krediti. Posebej so zadovoljni, da jim pogodbe o sodelovanju s partnerji poleg zastopanja, prodaje in zagotavljanja servisne oskrbe za vse izdelke omogočajo tudi možnost prenosa tehnologije teh podjetij v lastno proizvodnjo. To daje podjetju posebne razvojne možnosti, čeprav Yamaha za zdaj še ne razmišlja o uvajanju proizvodnje vSloveniji, ker šele raziskuje tržišče. V Yamahi ocenjujejo Slovenijo kot hitro razvijajoče se tržišče. Njen predstavnik je poudaril, da bodo svoje izkušnje iz triletnega sodelovanja s krškim podjetjem koristno uporabili ob vstopu na vzhodnoevropska tržišča. Presenetila ga je prodaja dragih in težkih motorjev v Sloveniji, ki je v nasprotju z japonsko tradicionalno predstavo o naši državi, saj so v pod- jetju ocenjevali, da bodo šli v promet predvsem manjši motorji. “Na začetku smo računali, da bomo večino blaga prodajali na hrvaškem tržišču, kjer je turizem dvigoval stan- dard in kjer je bila potreba po pomorskem programu Yamahe. Še v letu 1991 smo na Hrvaškem sklenili več kot polovico poslov, lani samo še četrtino. Čeprav nam je načrte prekrižala vojna, še vedno računamo na to tržišče in smo s tem namenom tudi zgradili tak objekt,” pravi Tomše. Yamaha računa, da bi v prihodnosti na tem tržišču lahko prodala 10.000 motornih koles s prostornino nad 500 kubikov. B. DUŠIČ-GORNIK Nerezine polne Počitniška skupnost Krško ima razprodano sezono NEREZINE - V petek in soboto sta Občinska zveza prijateljev mladine in Počitniška skupnost Krško pripravili izlet v Nerezine, da bi predstavila počitniško naselje Bučanje na otoku Lošinju in v okviru njega še posebej otroško naselje. V Nerezine so povabili tudi predstavnike krške in brežiške občine ter nekaterih drugih občin, ki se zanimajo za letovanje otrok v tem naselju, predstavnike Zveze prijateljev mladine Slovenije, Urada za mladino in Ministrstva za šolstvo in šport. Krčani bi radi zagotovili čim smotrnejše izkoriščanje počitniških zmogljivosti v Nerezinah. Čeprav je 1500 postelj Počitniške skupnosti za letošnjo sezono v glavnem že zasedenih, promocija ni odveč, saj predvidevajo, da bodo nekatera podjetja zaradi stečajev svoje hišice prodajala. Občinski ZPM se zdi še posebej pomembno, da čez vso sezono zapolni tudi okrog 100 ležišč z velikim trudom zgrajenega otroškega naselja, kar pa v današnjih časih samo starši krških otrok ne zmorejo več. Kako je v teh dneh na morju, boste zvedeli v eni od prihodnjih številk. VERJAMEJO V PRIHODNOST - Podjetje Delta Team je od leta 1991 več kot podvojilo število prodanih motorjev (od 400 na 880 v lanskem letu). Stabilnost na tržišču si utrjuje s prodajo drugih izdelkov. Yamahin program obsega poleg motornih koles še izvenkrmne motorje, vodne skuterje in agregate, program Bianchi otroška, gorska, cestna, trekkingin tekmovalna kolesa ter program Dainese kompletno motoristično opremo od kombinezonov, jaken, hlač, ščitnikov in pasov do obuval in rokavic. (Foto: B. D.-G.) Ves živžav se ne da popisati Maja in junija se nihče ne more pritoževati, da ni prireditev - Posebej pestro je v teh dneh na osnovnih šolah, kjer kar ne morejo pokazati, česa vse so se že naučili BREŽICE, KRŠKO - Včeraj ob 17. uri so v Krškem pripravili 2. regijski festival KORAJŽA VELJA v sodelovanju s Študijem H iz Trbovelj, vendar rezultatov še nimamo. V torek dopoldne je brežiška osnovna šola gostila športne ekipe iz belokranjskih, dolenjskih in posavskih ŠOL S PRILAGOJENIM PROGRAMOM. Sodelovalo je 81 tekmovalcev. Najboljši atleti bodo sodelovali na državnem tekmovanju, medtem ko rokometaše in nogometaše čaka še vmesno tekmovanje. Taka področna tekmovanja potekajo že več kot dve desetletji in vzpodbujajo gibanje, spoznavanje športa, koncentracijo in druženje vrstnikov iz drugih krajev. Potem ko so učitelji in učenci BREŽIŠKE GLASBENE ŠOLE v sredo zvečer odigrali svoje na koncertu “Malo za zabavo, malo zares”, se je v četrtek dopoldne dogajanje preselilo na OŠ Leskovec. Tam je potekalo področno tekmovanje osnovnošolskih ekip “ZA VARNEJŠO VOŽNJO”. V pismenem testu in praktični vožnji se je pomerilo 12 ekip motoristov Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Zmagala je ekipa OS Mirna ter za nagrado prejela kolo z motorjem in čelado, druga je bila ekipa OŠ Krmelj in tretja OŠ Metlika. V polžji vožnji je bil najspretnejši učenec OS Brestanica Sandi Dular, kije prejel čelado, če pa bo njegov čas boljši od tekmovalcev na drugih področnih tekmovanjih, ga morda čaka tudi motorno kolo. Držimo pesti! POSAVSKI ČEBELARSKI KROŽKARJ1 (sicer najboljši v Sloveniji) so pomerili svoje znanje v soboto v Pišecah, kjer je bil obenem t udi strokovni posvet posavskih čebelarjev. Tekmovalo je 12 ekip nižjih razredov in 11 ekip višjih. Med mlajšimi čebelarji so bili najboljši učenci OŠ Leskovec, za njimi pa OŠ Boštanj in Sevnica: med starejšimi pa ravno tako Leskovčani, za njimi pa pred Krčani in Boštanjčani. Na pišeški šoli, kjer so letos ustanovili čebelarski krožek in prvič pridelali svoj med, so ob tej priložnosti gostili tudi predsednika Čebelarske zveze Slovenije, Društvo za plesno dejavnost Krško je že 14. maja na Senovem uspešno izvedlo slovenski kvalifikacijski turnir v standardnih in latinskomeriških plesih za vse kategorije, v nedeljo-dopoldne pa so njihovi PLESALCI sodelovali na zadnjem takem turnirju v letošnji sezoni na Ravnah. Potem ko je deset plesnih parov uspešno nastopilo na Koroškem, so pohiteli v Terme Čatež, kjer so poleg Sanje Mlinar Edvina Fliserja in otroških ansamblov Prvi poljub in Fru fru gostovali NA POJOČEM VRTILJAKU. Na lem otroškem festivalu je zapelo 16 solistov iz brežiški osnovnih šol. Med pevci nižje stopnje se je najbolje odrezal Andrej Urek iz OŠ Kapele (nastopil bo na festivalu Zlati srček), na višji stopnji pa Kristina Ogorevc u OŠ Pišece (nastopila bo v oddaji Po glej in zadeni). Posebno nagrado sije prislužila četrtošolka Jožica Petan iz Globokega, ki bo nastopila na festivalu Naša Karavana, medtem ko se je ODSLEJ TUDI DRUGI PROGRAM TV SLOVENIJA BREŽICE - Odbor za postavitev antenskega stolpa na Rajcu obvešča vse občane, ki sprejemajo program TV Slovenija preko pretvornika Bizeljsko, da lahko od L maja naprej sprejemajo na 30. kanalu tudi II. program TV Slovenjja. Za dober sprejem signala je potrebna optična vidljivost pretvornika Bizeljsko in usmeritev anten proti pretvorniku. Primerna antena za sprejem signala je UHF antena za 4. frekvenčni pas. poslušalcem najbolj priljubil Jan Petan iz 6. razreda OS Globoko. Vsi štirje nagrajeni mladi pevc: bodo to soboto med 14. in 18. ure nastopili NA CALIMERČKOVEM ŽIVŽAVU pri Kmečkem turizmu Hervol v Bukošku pri Brežicah. Gostovali bodo tudi Hajdi, Čudežna polja, Aleksander Jež, Dunja Močnik Lopatič family band in drugi. Program bodo popestrile nagradne in šaljive igre, srečelov, jahanje s ponijem, likovna ustvarjalnica in še kaj. • • Kdor se poroči iz ljubezni, ima tepe noči in grde dneve. (Nemški pregovor) POVEZOVANJE STRANK TUDI V BREŽICAH BREŽICE - Sredi junija bodo v Brežicah tudi uradno ustanovili novo združeno liberalno demokracijo na lokalni ravni. V ponedeljek so že imeli sestanek, na katerem so ugotavljali, da bo nova lokalna samouprava oškodovala prostor sedanje občine, zato predlagajo, da se nove občine takoj začnejo pogovarjati o sodelovanju in povezovanju. Občane so pozvali, naj se udeležijo referendumov. Dali so tudi javno pobudo vsem strankam, da bi tudi v Brežicah sklepali o enodomni skupščini. POGOVOR PREPRIČANIH S PREPRIČANIMI BREŽICE - Okrogle mize q novi lokalni samoupravi v brežicah so se v začetku tedna udeležili predvsem predstavniki krajevnih skupnosti, ki so se odločile za referendumsko območje Brežice. Dušan Blatnik je navzočim predstavil zadnje ugotovitve o finančnem in statusnem položaju novih občin, udeležencem pa je spregovoril tudi poslanec Marjan Šetinc. Ker so na okrogli mizi ugotavljali, da je priložnost že zamujena, so pozivali k sodelovanju med novimi občinami. Ivan Živič iz Globokega se je med drugim vpraševal, čigava je ta država, če je tudi državni zbor nemočen - kdo torej vlada v državi. Ali veste, kaj počnejo člani Rdečega križa? Lanskoletno delo Občinske organizacije RK Krško KRŠKO - Pregled dela občinskih organizacij Rdečega križa nas opomni, kako pomembno vlogo igra ta organizacija, čeprav so jo mnogi že zapisali na smetišče zgodovine. Krška organizacija je bila posebej aktivna na področju socialne dejavnosti, ki v današnjih časih postaja vse bolj nujna. Njeni aktivisti so redno vsak prvi četrtek v mesecu zbirali obleko. Lani so šesto družinam s skoraj 2 tisoč člani nudili materialno pomoč v obliki hrane, oblačil in posteljnine. Vsa pomoč skupaj je dosegla vrednost 6,5 milijona tolarjev. Poleg tega so materialno pomagali 934 begunskim družinam s skoraj 3 tisoč člani. Usposabljali so za nudenje prve pomoči, pozivali h krvodajalstvu, čistili okolico svojega skladišča itd. Služba za poizvedovanje je dnevno beležila stanje in spremembe, opravila 39 poizvedb, več kot tisočkrat posredovala sporočila zaradi vojne ločenih družin itd. Člani krajevnih organizacij so poskrbeli za srečanja starejših občanov ter za obiske in obdaritve ostarelih, bolnih in invalidnih oseb. Spomnili so se starostnikov z visokimi jubileji in nudili pomoč v obliki pripravljanja obrokov, pomoči pri gospodinjskih opravilih, spremljanja na poti k zdravniku, pomoči materam in prirejanja srečanj osamljenih. Aktivni so bili tudi mladi člani Rdečega križa. Ti so začeli s skrbjo za osebno higieno, kulturno uživanje hrane ter vzdrževanje čistoče in reda na šoli. Usposabljali so se za nudenje prve pomoči, poslušali zdravstvena predavanja, obiskovali bolne sošolce in starejše osebe, izdelovali praznične voščilnice ter skrbeli za kulturni program ob obiskih v Domu ostarelih in v begunskem centru, na proslavah krvodajalcev in na srečanjih ostarelih po krajevnih skupnostih. B. D.-G. NA ZDOLAH BODO PRIKAZALI, KAKO SO KOSILI NEKDAJ ZDOLE - V nizu prireditev KS Zdole je tudi tekmovanje koscev, ki bo to soboto, 28. maja, v Ravnah pri Zdolah. Ob 13. uri bodo na Zdolah oblikovali povorko s konji in vozmi, ki bo odpeljala proti Ravnam, kjer se bo dve uri pozneje pričelo tekmovanje koscev. Ob 20. uri bodo razglasili najboljše kosce in ekipe. Za zabavo bo poskrbel ansambel Labirint in ves čas tudi domači harmonikarji, nad ognjem pa bosta dišala prašiček in kozliček, v bližini še kotleti, klobase in domač kruh ter različne potice in zavitki. Gradbeni kamen še vedno na črno V brežiški občini inu\jo zdaj vedo, kje se splača odpreti kamnolome za apnenec in dolomit - Do reda na tem področju še dolga pot - Bodoče kamnolome vrisati v načrte BREŽICE - Na območju občine Brežice ni niti enega aktivnega kamnoloma s potrebno dokumentacijo, zato pa toliko več na črno odprtih lokalnih kopov. Izkoriščanje kamnin, predvsem apnencev in dolomitov, je v občini prepuščeno anarhiji, žal ni nič bo(jšc niti drugod v Sloveniji. V državi je čez 3.000 črnih in drugih kopov gradbenega kamna, čeprav je le 80 overjenih kamnolomov. JANEZ JANŠA TUDI V BREŽICAH BREŽICE - Predsednik SDSS Janez Janša se je na poti po Sloveniji ustavil tudi v Brežicah, kjer je kaki stotini udeležencev govoril o položaju v državi in tudi odgovarjal na vprašanja. Opozarjal je na pravne in druge pomanjkljivosti v naši državi. Kritiziral je državni zbor, v katerem so neenakomerno zastopani interesi ljudi, saj imajo prednost naslednice bivših družbenopolitičnih organizacij, ki imajo moč in denar. Po Janševem prepričanju je rešitev v predčasnih volitvah jeseni ali naslednjo pomlad in v združitvi desnih strank (SDSS, SLS, SKD in Zelenih). Geološki zavod Ljubljana je ovrednotil ležišča tehničnega gradbenega kamna na območju občine Brežice in nakazal lokacije, ki so primerne za izkoriščanje. Predstavnikov lokalnih skupnosti, ki se sicer najbolj zanimajo za izkoriščanje kamnolomov, razen izjeme, na predstavitvi študije ni bilo. Morda čakajo na nove občine, saj odločbe izdaja občinski upravni organ. Med 56 ležišči gradbenega kamna so strokovnjaki našli 11 primernih za izkoriščanje. Ker občina ni bogata z uporabnimi kamninami, bi bilo ponekod na severnem in južnem delu kljub omejenim zalogam smotrno izkoriščanje. Dve lokaciji za izkoriščanje apnenca sta v Bizeljski vasi, vendar imata omejene zaloge (skupaj 550 tisoč kubikov). Tu bi bilo smotrno izkoriščati apnenec skupaj z dolomitom, ki se nahaja na tretjem ležišču v Bizeljski vasi, kjer je tudi že odprt kop in ima okrog 4 milijone kubikov dolo- mita. Na južni strani občine je za apnenec najbolj ugodno ležišče pri Velikih Malencah, kjer je 4 milijone kubikov čvrstega apnenca, ki so ga, kakor je vidno pod cerkvijo sv. Vida, že izkoriščali v preteklosti. Apnenec se nahaja še drugod na obronkih Orlice in Gorjancev, vendar v manjših količinah ali pa v tankih plasteh. Perspektivna nahajališča dolomita na severu občine so vzhodno od Huma in na območju Sokol - Glog v KS Bizeljsko, Pišece - Doline in Lipovec - Veliki Trobojnik v KS Pišece, na jugu občine pa Faijevec na Čatežu ob Savi, Globočice v Mrzlavi vasi in Cirnik na Veliki Dolini. Ocenjujejo, da je v vsakem od naštetih ležišč nekaj milijonov kubikov dolomita, le v Globočicah so potencialne rezerve večje - 21 milijonov kubikov, kar je že v 80. letih dognal Geološki zavod, vendar pa odločba za izkoriščanje ni bila izdana. Pred časom je nastala tudi študija za pišeški kamnolom, vendar je bila legalizacija ustavljena. Tega kamnoloma ni v prostorskem planu občine, čeprav se izkorišča. V letu 1990 je dobil dovoljenje za sanacijo, kj so ga izkoristili le za dodatno kopanje in s tem še poslabšali stanje v naravi (navpična stena), ki je zdaj izredno nevarno. • Na osnovi študije se bo občina lahko odločila, katera območja bo namenila za to dejavnost, in jih vrisala v prostorski načrt. Šele potem je možno pridobiti lokacijsko dokumentacijo. Treba je najti tudi investitorja, ki bo plačal tehnološke raziskave (čez 300 tisočakov), geografske izmere, vrtanje, izdelavo elaborata in njegovo overitev. Skupno bi moral za pridobitev vse potrebne dokumentacije odšteti od 500 tisoč do 1 milijon tolarjev. To pa še ni vse, kajti pravilnik o izkoriščanju tudi pravi, da vsak ne more opravjati te dejavnosti. Očitno na tem področju še lep čas ne bo potrebnega reda. Postopek za legalizacijo je predolg, predrag in preveč zapleten, zato bodo črni kamnolomi obratovali še naprej. B. DUŠIČ-GORNIK pp. * ■ |_ J ^ : RlWVVW^ Šentvid bo v znamenju napitnic 19. junija v Šentvidu 25. pevski tabor ŠENTVID PRI STIČNI -“Prijave za letošnji jubilejni 25. tabor so zaključene, na spisku je 236 zborov iz Slovenije in 9 iz zamejstva in dogovorjeno je tudi, da bo pevce na zaključni prireditvi spremljala godba slovenske policije,” je na zadnji seji povedal Jernej Lampret, predsednik UO Tabora iz Šentvida pri Stični. Glede na število prijavljenih zborov bo letošnji tretji najbolj množičen - večja sta bila le jubilejni dvajseti in leto prej devetnajsti. Scenarij zaključne prireditve, ki se bo začela s povorko ob pol dvanajstih in nadaljevala z zaključnim nastopom uro pozneje v nedeljo, 19. junija, je v primerjavi s prejšnjimi nekoliko drugačen. Povezovalec tokrat pesmi ne bo napovedoval, bral bo le vezni tekst, ki je vzet iz knjige Janeza Trdine Vinska modrost. Glavni podpornik tabora bo tudi letos zavarovalnica Triglav, slavnostni govornik pa predsednik države. “Program sestavljajo vinske napitnice, dirigirala pa bosta Igor Švara in vodja policijskega orkestra Milivoj Šurbek. Ker bo potek zaključne prireditve vendarle nekoliko drugačen od prejšnjih, smo se odločili, da v soboto, 18. majaj dopoldne v šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični organiziramo za zborovodje še en seminar, da se natančno dogovorimo o celotnem poteku nedeljske prireditve,” pravi predsednik strokovnega sveta Tabora in pisec zaključnega seminarja Stane Peček. Seminar bosta vodila Igor Švara in Milivoj Šurbek, organizator pa vabi vse zborovodje, ki bodo imeli svoje zbore 19. junija v Šentvidu, da se seminarja zanesljivo ude- leŽij°- I.B. 12. TOPLISKI KNJIŽNI SEJEM DOLENJSKE TOPLICE -Založba Mladinska knjiga iz Novega mesta v sodelovanju z Zdraviliščem in tukajšnjo osnovno šolo prireja že tradicionalni 12. topliški sejem od 24. do 27. maja 1994. Sejem je namenjen vsem ljubiteljem knjige, domačinom in gostom, predvsem pa učencem osnovne šole Dolenjske Toplice, ki bodo ob tej priložnosti prejeli priznanja za zvestobo lepi knjigi. Gostja dopoldanske slovesnosti, ki bo v petek, 27. maja, v šoli, bo pisateljica Ela Peroci, ki bo tudi podelila bralna priznanja. Istega dne zvečer bo v viteški dvorani Zdravilišča literarni večer, na katerem bodo nastopili: Marjanca Kočevar-Colarič, Milan Markelj in Miro Gutman ter učenci, ki so osvojili vsa bralna priznanja, s svojimi literarnimi prispevki. Prejeli bodo lepo knjižno darilo Janka Kosa Pregled slovenskega slovstva. V Brežicah dva slikaija obenem V galeriji Posavskega muzeja zadnja dela Jožeta Ciuhe, v Galeriji Meke pa razstavlja akademski slikar Veljko Toman - Za ljubitelje umetnosti odprto še cel mesec BREŽICE - V Brežicah bosta še cel mesec gostovali dve razstavi, ki ljubiteljem slikarske umetnosti predstavljata ustvarjalnost in izpoved dveh akademskih slikarjev. V galeriji Posavskega muzeja Brežice so v četrtek odprli razstavo slik priznanega slikarja Jožeta Ciuhe, ki pravkar razstavlja in žanje pohvale tudi v Parizu. V Galeriji Meke so dan pozneje na ogled postavili samostojno slikarsko razstavo akademskega slikarja Veljka Tomana. SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA SE PREDSTAVLJA SEVNICA - Atrij sevniškega gradu bo v petek, 27. maja, ob 20.30 prizorišče predstavitve Srednje tekstilne šole Sevnica. Prireditev so poimenovali Od mene k tebi po pesmi Neže Maurer. “Vse si lahko sposodiš - odneseš v svoje življenje. Le dušo moraš imeti svojo.” Tako končuje pesnica. In to je tudi vabilo na recital, modno revijo in še kakšno presenečenje ob uvodu v letošnje Poletne grajske prireditve. Tako so bili torej ljubitelji kulturnih dogodkov v brežiški okolici priča dvema prijetnima večeroma. V grajski galeriji sta otvoritev popestrila violinist Josip Klima in pianist Stjepan Mi-halinec, medtem ko je ob otvoritvi druge razstave za glasbeno ozadje poskrbel mladi, a uspešni in obetavni mešani pevski zbor Viva iz Brežic, ki ga vodi prof. Simona Rožman. Jože Ciuha se je rodil v Trbovljah, študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se nato izpopolnjeval na posebnih slikarskih šolah in študijskih potovanjih. Za njim je več kot sto samostojnih razstav, od SLIKARSKA RAZSTAVA VLADIMIRJA LEBNA SEVNICA - Tukajšna zveza kulturnih organizacij vabi v soboto, 28. maja, ob 20. uri v galerijo na sev-nišicem gradu na otvoritev slikarske razstave Sevničana Vladimirja Lebna, študenta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Za priložnostni spored bo poskrbela skupina Marka Breclja Javna traja. ZAHVALE IN PRIZNANJA - Jubilanti so se s posebnimi priznanji toplo zahvalili vsem, ki so jim pomagali, da so vztrajali in skrbeli za neprekinjeno 30-letno pot. Ganljiva je bila zlasti zahvala pevcev prof. Egonu Kuneju iz Celja, ki jev 17 letih mentorstva in trdih vaj največ pripomogel, da je danes Oktet Jurij Dalmatin (na posnetku ob slavnostnem koncertu) eden boljših tovrstnih sestavov pri nas. Kunejevo delo uspešno nadaljuje kot umetniški vodja in pevec prof. Emil Lenarčič. Pevci so se zahvalili med drugim tudi glavnim sponzorjem koncerta in snemanja za TV Slovenija ob 30-letnici okteta: občini, Gostinskemu podjetju, Jutranjki, Kopitarni Sevnica ter Zvezi kulturnih organizacij in še posebej njenemu tajniku Albertu Felicijanu. (Foto: P. Perc) V težki službi resnice Predstavitev knjige Videnja dobitnika Jurčičeve nagrade Viktoija Blažiča - Kritičen pogled na preteklost in sedanjost NOVO MESTO - V Knjižnici Mirana Jarca ser prejšnji četrtek, 19. maja, predstavili knjigo esejev Viktorja Blažiča - Videnja. Igor Škaprle, ki je vodil pogovor z avtorjem, je besedo usmeril tudi v aktualne politične razmere, ki jih je Blažič s svojo značilno pronicljivostjo analiziral v nekoliko drugačni luči, kot smo je sicer vajeni v bolj površnem dnevnopolitičnem premisleku. Viktor Blažič, dolenjski rojak, rojen v Smolenji vasi pri Novem mestu, je letos za svoje publicistično delo prejel Jurčičevo nagrado, ki sta jo lani decembra ustanovila Nova revija in Društvo slovenskih pisateljev, da bi spodbujala novinarje, svobodne publiciste in urednike k resnicoljubnosti kot osnovnemu moralnemu načelu slovenskega novinarstva. Prvi nagrajenec je bil skupaj z Danilom Slivnikom prav Viktor Blažič. Daje nagrada prišla v prave roke, dokazuje tudi knjiga Videnja, ki jo je pred kratkim izdala založba Mihelač v svoji esejistični zbirki Brevir. V nji so zbrane razprave in politični eseji, ki jih je Blažič napisal v obdobju zadnjih dvajsetih letin objavljal predvsem v slovenskem zamejskem tisku, ker je bila njegova kritična in resnicoljubna misel nesprejemljiva za domači režim iz svinčenih časov. Med objavljenimi besedili je tudi zdaj že sloviti esej Ustvarjanje je svoboda, zaradi katerega je bil Blažič obsojen na dve leti strogega zapora. Za prispevke v Videnjih je značilen pred- vsem kritično-analitičen pogled, ko razmišlja o dogajanjih v minulih desetletjih, o moralnem stanja naše družbe, svinčenih časih komunistične diktature ali o usodnih časih narodnoosvobodilnega boja, Dolomitski izjavi ter o tolikanj premleva-ni spravi, do katere je po Blaži-čevem mnenju prišlo le na formalni ravni. Kot rdeča nit se skozi pisanje vleče temeljno spoznanje, ki izhaja iz Blažičevega razumevanja osnovnega sporočila starogrškega mita o Ojdipu, ki je vloženo v same temelje evropske civiliacije in ki pravi, daje resnica brezpogojno nad vsakršno drugo vrednostjo. V službo resnice je s svojim peresom stopil tudi Viktor Blažič, kar ni potrdil le s svojim pisanjem, zbranim v knjigi Videnja, ampak tudi z dejanji in svojo življenjsko usodo. M. MARKELJ PRONICLJIVO IN KRITIČNO -Avtor knjige Videnja Viktor Blažič. O SOSEDSKIH ODNOSIH NOVO MESTO - V sredo, 1. junija, bo ob 6. zvečer v prostorih Dolenjske galerije tradicionalna, tokrat jubilejna 15. tribuna “V sredo ob 18-ih”, ki jo pripravlja Hrvaški kulturni dom. Na temo “Sosedje smo bili, sosedje ostanemo” bodo govorili Božo Dimnik, predsednik Slovensko-hrvaškega društva iz Ljubljane, prof. Mladen Hanzlovski, predsednik Hrvaško-slovenskega društva prijateljstva iz Zagreba, in podpredsednik tega društva prof. Vasilij Jordan, dekan zagrebške likovne akademije in eden vodilnih hrvaških sikarjev, ki je po rodu iz Šentjerneja. katerih so bile mnoge zelo dobro sprejete v tujini, za svoje delo pa je prejel tudi več nagrad. Jože Ciuha je spoznaval ves svet in spoznanj o njem ni zabeležil samo s slikarstvom, ilustracijami, grafiko in tapiserijami, ampak tudi s pisano besedo. Za eno izmed svojih knjig za otroke je prejel Levstikovo nagrado. Znana misel, da je umetnost hčerka časa, v katerem nastaja, če to umetnik hoče ali ne, za slikarja Jožeta Ciuho nedvomno velja. V Brežicah predstavlja najnovejša dela, ki zaznamujejo pošastno obliko vojne agresije in zla. Veljko Toman je po rodu Splitčan, Slavnostni koncert navdušil 30 let Okteta Dalmatin -Priznanje in zahvala SEVNICA - Čudovit sobotni večer so doživeli ljubitelji petja, ki so v nabito polni Lutrovski kleti pod sev-niškim gradom spremljali slavnostni koncert ob 30-letnici Okteta Jurij Dalmatin iz Sevnice. Slavnostni koncert so Jože Dernač, Franc Judež, Emil Lenarčič, Jože Novak, Franc Pernovšek, Jože Pfeifer, Ivan Vovk in Iztok Zalezina pričeli z Gobčevo pesmijo Kaj bi te vprašal, nekakšno zaščitno oz. prepoznavno znamko pevcev, saj jo je bivši oktet Boštanjski fantje prepeval na začetku bogate kulturno-umet-niške poustvarjalnosti. Prvi zahtevnejši del sporeda desetih pesmi so pevci ubrano nadaljevali z Gallusom, Prelovcem in Hajdrihom in ga učinkovito zaključili z znano priredbo črnske duhovne Maria Rijavca No-body knows. Drugi, nekoliko lahkotnejši spored 7 pesmi Marolta, Mihelčiča, Ipavcev in drugih skladateljev so jubilanti stopnjevali prijetno razpoloženje in koncert sklenili z dodatki, nazadnje so zapeli še družno s hvaležnim občinstvom, ki je bilo zadovoljno tudi z domiselnim povezovanjem sporeda, za kar je poskrbela Ida Baš. Poleg čestitk in priložnostnih daril številnih predstavnikov pevskih zborov in skupin, celo iz Nuernberga, je oktetu v imenu sevniške občine čestital sekretar za družbene dejavnosti Jože Maurer, v imenu Posavskega pevskega združenja pa se je oktetu za pomembno kulturno poslanstvo zahvalil podpredsednik Franc Strajnar. Tajnik sevniške ZKO Albert Felicijan je podelil jubilantom Gallusove značke. Jože Pfeifer, prvi umetniški vodja okteta Boštanjski fantje, in Franc Pernovšek, organizator okteta, ki prepevata v oktetu že 30 let, od prvotnega sestava (v njem so bili še Anton Blatnik, Alojz Liberšar, Zvone Sušinski, Drago Redenšek, Marjan Pernovšek in idejni ustanovitelj okteta Mirko Pernovšek), sta si prislužila za dolgoletno ljubiteljsko kulturno delo najbolj gromki aplavz. V oktetu so prepevali še Ivo Trbovc, Bruno Weiss, Mirko Hribar, Mirko Špan, Alojz Fon in Bogdan Pfeifer. P. PERC IZTRGANA POZABI - Minulo nedeljo, 22. maja, zvečer je pod mogočnimi oboki prezbiterija kapiteljske cerkve zadonela več kot dve stoletji stara glasba našega velikega baročnega skladatelja Jakoba Frančiška Zupana. Koncert njegovih arij ir. maš so pod dirigentsko palico Simona Robinsona iz\’edli vokalni solisti sopranistka Olga Gracelj, altistka Sabira Hajdarevič, tenorist Andrej Debevec in basist Juan Vasle ob spremljavi komornega orkestra Musiča antiijua Labacensis, organista Milka Bizjaka in mešanega pevskega zbora Cantemus iz Kamnika. Na koncertu, ki se ga je udeležilo veliko ljubiteljev glasbe in ki ga je snemala tudi ljubljanska televizija, je bilo izvedenih tudi nekaj čudovitih arij za duet in orkester, ki so jih odkrili v Novem mestu. Zaradi nezainteresiranosti in nemarnosti državnih glasbenih ustanov se je namreč izgubil velik del Zupanovega opusa, v zadnjih letih pa so jih nekaj znova odkrili v arhivih po Sloveniji in Hrvaški. Najpomembnejše nahajališče Zupanovih del sta prav arhiva kapitclske in frančiškanske cerkve v Novem mestu, kamor je Zupanove skladbe zanesel v IS. stol. nek Jožef Zupan. S skupnimi močmi občin Novo mesto in Kamnik (v Kamniku je Zupan deloval in umrl), TV Slovenije, založbe Edition Bizjak, podpornikov in vseh hraniteljev Zupanove glasbene zapuščine je bila oteta pozabi dragocena glasbena dediščina.(M. Markelj) zdaj pa živi v Rakitni pri Preserju. Študiral je slikarstvo na ljubljanski akademiji in nato končal še študij restavratorstva. Prvič je samostojno razstavljal pred dvajsetimi leti in od takrat imel čez 80samostojnih razstav doma in na tujem ter v zadnjem desetletju tudi sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja. Razstavo Ciuhovih slik si torej lahko ogledate do 20. junija v grajski galeriji, Tomanova dela pa bodo v Galeriji Meke še pet dni več, in to vsak delovni dan od 9. do 18. ure ter v soboto od 9. do 13. ure. B. D.-G. “ZBEZI OD ŽENE” V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Prešernovo gledališče iz Kranja bo v soboto, 28. maja, ob 20. uri gostovalo v kulturnem domu s predstavo Raya Cooneya Zbeži od žene. Predstavo je režiral Zvone Šedlbauer, v njej pa nastopa več znanih slovenskih igralcev. Vabljeni! “Stiska opatija” pred izidom Zgodovina naše najslavnejše cisterce v sliki in besedi NOVO MESTO - Tiskarna Novo mesto in Dolenjska založba dokončujeta enega svojih najzahtevnejših založniških in tiskarskih projektov, monografijo o stiški opatiji. Obsežni zgodovinski znanstveni zapis o stiški cisterci od njene ustanovitve leta 1186 do ukinitve leta 1784 je delo našega uveljavljenega strokovnjaka za zgodovino samostanov dr. Jožeta Mlinariča. Avtor seje pri pisanju naslonil na številne domače in tuje dokumente ter vire ter izrisal zanimivo in za naše kraje izredno pomembno delovanje stiškega samostana. Knjiga bo obsegala prek 1000 strani, obogatena bo s 150 barvnimi in 290 črno-belimi fotografijami ter 9 zemljevidi. Tako zahtevno in obsežno delo seveda ne more biti poceni, vendar bo v prednaročilu precej cenejše kot potem v prosti prodaji. Za prednaročnike stane knjiga 15.000 SIT, plačati pa jo je mogoče v enem, dveh ali treh obrokih. Odkrivali korenine prednikov Ob razstavi Izgubljena kulturna dediščina Kočevskih Nemcev nastal učni projekt Zgodovina Kočevske KOČEVJE - V petek, 6. maja so v Šeškovcm domu v Kočevju zaprli razstavo z gornjim naslovom. S pisano besedo in barvno ter črno-belo fotografijo so želeli razstavljala predstaviti obiskovalcem življenje prebivalcev, ki so živeli na tem delu slovenske zemlje nekoč. Na dejavnosti in običaje tu živečih ljudi so opozarjali tudi še ohranjeni predmeti, med katerimi je bilo največ cerkvenih. Ob razstavi so učenci 4. razreda obeh kočevskih osnovnih šol izpeljali skupaj s prizadevnimi razredničarkami pod vodstvom kustodinje kočevskega muzeja v okviru predmeta spoznavanje družbe zelo bogat in obsežen projekt z naslovom Zgodovina Kočevske. Delo na tem projektu je bilo le malo podobno klasičnemu pouku. Učenci so imeli veliko učnih ur kar v muzeju. V domačem okolju so zbirali razne jrredmete, ki jih še hranijo njihovi starši, stari starši, drugi sorodniki in znanci. Še živeče krajane so spraševali, kako in kje so preživljali svojo mladost, kakšne navade so ohranili do današnjih dni, česa se še spominjajo iz časov mladosti, itd. Vse, kar so jim povedali, so v razredu skrbno uredili, zapisali, narisali, predmete pa odnesli v muzej, kjer so jih postavili na ogled. Eden od učencev je zložil celo pesem. Svoje starše, babice in dedke so neko soboto povabili na razstavo v muzej, po kateri sojih vodili otroci sami. Odziv je bil velik. Navdušenje še večje. Mnogi starši so prvič zvedeli, da je bila tudi Kočevska nekoč gosto naseljena, da so se njeni prebivalci tako kot drugod ukvarjali pretežno s kmetijstvom, imeli svoje navade in običaje, ki so se ohranili še do današnjih dni. Vse, kar so v času izvajanja projekta učenci na novo odkrili, izvedeli, se naučili, so predstavili na zaključni prireditvi konec aprila. Nanjo so povabili svoje najbližje pa tudi predstavnike občine in nekatere slovenske javne delavce. Za nas Kočevarje je bil ta zaključek nekaj posebnega. Skozi program, ki ga je izvajalo 180 četrtošolcev, smo obiskovalci spoznali dolgo in bogato zgodovino prebivalcev te do nedavno zapuščene, a vendarle v marsičem zelo bogate in pre-izkušane dežele. Iz dvorane smo odšli zelo zadovoljni. Eni zato, ker so našo dolgo zatajevano zgodovino s tako jasno in odločno besedo ter lepo zapeto narodno pesmijo oživili in predstavili naši, kočevski otroci. Seveda vsega tega ne bi bilo brez izjemno zavzetih in neutrudnih učiteljic ter zagnane mlade kustodinje. Svoj del pa so k zares prijetnemu, domačemu vzdušju prispevale tudi naše babice, ki so poskrbele za pravo pojedino ob koncu prireditve. Z dobrotami, kakršne so že davno pred njimi pripravljale njihove babice, so obiskovalcem postregli sami otroci. Da ne bi težko zbrano bogato gradivo obležalo v predalu, so se učenci novinarskega krožka OŠ Ob Rinži skupaj z mentorico gospo Olgo lxsar odločili izdati bilten. V njem bodo objavili prispevke vseh učencev te osnovne šole. Prepričana sem, da bo pustil ta projekt v nas globoke in trajne sledi. Tako otroci kot vsi ostali, ki smo spremljali to veliko delo, smo resnično uživali. Čisto na novo smo spet odkrili korenine naših prednikov in s tem odpravili za vedno z negotovostjo, ki je mnoge utesnjevala in jih delala nesigurne. Ne samo zaradi lega projekta, gotovo pa je vsaj malo tudi ta projekt v mnogočem vplival na to, da bomo skupaj z mladimi bolj odločno in samozavestno zrli v prihodnost. SLAVKA JANŠA REVOZ Novo mesto, d.d. Na področju INFORMATIKE iščemo VODJA RAZVOJA POSLOVNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: • visokošolska izobrazba, smer informatika • 4 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih • znanje francoščine in angleščine Kaj nudi Revoz? • raznoliko in zanimivo delo • sodelovanje v mednarodnih projektih • dodatno izobraževanje • stimulativno nagrajevanje • delo z najnovejšo računalniško tehnologijo Delovno mesto je v Novem mestu. Če vas področje informatike zanima in ste prepričani, da izpolnjujete zahtevane pogoje, pošljite prijavo s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh na naslov: REVOZ Novo mesto, d.d., Kadrovska služba, Zagrebška 20, 68000 Novo mesto. Podrobnejše informacije dobite na telefon (068)314-000 int. 150. “Minister brez listnice” ni kriv Ovadbo zoper Boštjana Kovačiča, osumljenega nezakonitega odpisa davčnih obresti obrtnikom, je ljubljansko tožilstvo zavrglo - Ga bo Drnovšek znova predlagal za ministra? NOVO MESTO - V začetku letošnjega leta je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek predlagal za ministra brez listnice novomeškega predsednika izvršnega sveta Boštjana Kovačiča. Do njegovega imenovanja ni prišlo, kljub uspešno prestanemu zaslišanju pred parlamentarno komisijo, saj je v javnost prišel podatek, daje kot predsednik IS zlorabil pooblastila in nekaterim obrtnikom odpisal davčne dolgove in obresti. Dr. Janez Drnovšek je tedgj dejal, da bo predlog začasno umaknil. Pred kratkim pa je namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani Jožica Bolte - Brus kazensko ovadbo zoper Boštjana Kovačiča zavrgla. UKRADEL HLAČNI KOMPLET -V času od 18. do 19. maja je neznan storilec v trgovini Julija na Glavnem trgu v Novem mestu ukradel hlačni komplet in s tem trgovino oškodoval za 15.332 tolarjev. OB AVTORADIO IN ZVOČNIK -17. maja ponoči je nepridiprav v Šempetru vlomil v osebni avto R. M. z Otočca ter mu ukradel avtoradio in zvočnik. Lastnika je oškodoval za 25 tisočakov. ŠE OB EN RADIO V ŠEN-TPETRU - 17. maja je nekdo vlomil tudi v osebni avto B. V. z Otočca ter mu ukradel avtoradio in zvočnik. Lastnika je oškodoval za 40 tisočakov. VLOM MU NI USPEL - V noči na 17. maj je neznanec poskušal vlomiti v skladišče Mercatoijeve trgovine v Šent-petru, vendar mu podvig ni uspel. Vseeno pa je povzročil za 3 tisočake škode. VLOMIL ZARADI CIGARET - Še iste noči pa je nekomu uspelo vlomiti v prostore trgovine Mercator Standard v šmarjeti, odkoder je odnesel 46 zavojev različnih cigaret. S tem je trgovino oškodoval za 55 tisočakov. UKRADEL KOSILNICO - V času od 18. do 22. maja je nekdo na Jor-dankalu pri Mirni Peči izpod kozolca ukradel kosilnico in s tem A. K. oškodoval za 140 tisoč tolarjev. VLOMIL V AVTO - 22. maja je neznanec na parkirnem prostoru za novomeško bolnišnico vlomil v osebni avto in iz ženske torbice ukradel denarnico skupaj z denarjem in dokumenti. S tem je lastnico M. A. iz Krškega oškodoval za 35.000 tolarjev. TRAKTOR OSTAL BREZ AKUMULATORJA - V noči na 21. maj je neznanec v Šolski ulici v Črnomlju s traktorja odmontiral akumulator in s tem lastnika J. S. oškodoval za 15 tisočakov. UKRADEL BAKRENE ŽICE - V noči na 21. maj je neznan storilec ob železniški progi Črnomelj - Metlika z drogov odsekal in odnesel osem bakrenih žic, dolgih 600 m. S tem je novomeški PTT oškodoval za okrog 50 tisočakov. VLOMIL V ZIDANICO - V času od 15. do 20. maja je neznan storilec na Stražnjem vrhu vlomil v zidanico in ukradel radiokasetofon, nož, žepno svetilko in nekaj kave. Lastnika J. K. iz Ljubljane je oškodoval za 15 tisočakov. VLOMIL V DOLENJKINO SKLADIŠČE V BRŠU1NU - V času od 22. do 23. maja je neznanec vlomil v skladišče trgovine Dolenjka v Bršljinu ‘n ukradel 51 zavitkov različnih cigaret. Trgovino je s tem oškodoval za 70 tisočakov. Ribniška stranpota PONAREJENE MARKE - Dva ponarejena bankovca po 200 DEM je prinesla pred kratkim vnovčit na izpostavo Ljubljanske banke v Ribnici domačinka J. K. V razgovoru s policisti je povedala, da ju je najverjetneje dobila, ko so na avtomobilskem sejmu prodali avtomobil. ZASEGLI MARIHUANO - Manjšo količino marihuane (indijske konoplje) so zasegli ribniški policisti pred kratkim mladoletniku M. G. Trdi, daje mamilo dobil od neznanca. DVAKRAT ŠKODA - Janez Š. iz Cvišlerjev pri Kočevju je 14. maja z avtom Škoda na mokri in spolzki cesti med Žlebičem in Bregom zletel s ceste, padel v jarek, se zaletel v telefonski drog, nakar se je avto prevrnil še na streho. Škode je za okoli 400.000 tolarjev. ODNESEL BLAGAJNO - Neznanec je v noči od 15. na 16. maj prišel skozi zračnik v kleti v notranjost ribniškega športnega centra in odnesel iz bifeja ročno blagajno, v kateri je bilo 100.000 tolarjev. Osumljencu so na sledi. IZGUBILA ZLATO URO - Zlato ročno žensko uro je pred kratkim izgubila Sabina L. iz Goriče vasi na poti od domače vasi do Ribnice. Upa, da jo je našel pošten najditelj. •Je politika vedno večja kurba, ker ima čedalje več strank. (Sclnventner) • Najvišja pravica je najvišja krivica. (Rimski pregovor) Zakaj so mediji dvignili toliko prahu, smo že pisali, pa vendar naj osvežimo spomin. Lani julija so kriminalisti novomeške UNZ na zahtevo novomeškega temeljnega javnega tožilstva o zadevi odpisa obresti obrtnikom začeli zbirati obvestila. Ker so potrebovali strokovno pomoč, so se obrnili na ministrstvo za finance, ki je potem do oktobra zadevo raziskovalo po strokovni plati. Zbrano dokumentacijo so poslali novomeškemu tožilstvu, ki pa je kazensko ovadbo glede nezakonitega odpisa obresti že decembra odstopilo višjemu javnemu tožilcu v Ljubljani, to pa ljubljanskemu temeljnemu tožilstvu. Kriminalisti so mu v ovadbi očitali nezakonit odpis obresti, ki naj bi jih bil odpisal predvsem obrtnikom, ki so mu gradili hišo. Prav zaradi teh očitkov so mnogi menili, da gre za nekakšno nada- AVTOMOBIL JE BIL SUMLJIVEGA IZVORA BIZELJSKO - Na mejni prehod Bizeljsko se je 17. maja popoldan pripeljal z jetto iz sosednje države 21-letni hrvaški državljan Dario Ž. iz Klanjca. Njegova vožnja se je končala na mejnem prehodu, policisti so namreč ob kontroli ugotovili, da so številke šasije predrugačene, zato so vozilo zasegli. Ijevanje gradbene afere izpred let, ki je dobila sodni epilog leta 1987 v Ljubljani, kjer je bila Zadeva ustavljena. Tudi ovadba, ki naj bi Boštjana Kovačiča bremenila storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic uradne osebe po 191. členu Kazenskega zakona RS, je zavržena, čeprav razlogi, zakaj se je namestnice javnega tožilca Jožice Bolte - Brus tako odločila, še niso znani. Boštjan Kovačič je potemtakem nedolžen. Pred štirimi meseci je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek dejal, da bo predlog Boštjana Kovačiča za ministra brez VOŽNJO JE MORAL NADALJEVATI BREZ OROŽJA OBREŽJE -18. maja zjutraj se je na mejni prehod Obrežje pripeljal z osebnim avtomobilom 36-letni hrvaški državljan Mirko T.. Pri pregledu vozila je policist v predalu pod volanom našel pištolo znamke Zastava M 70, kal. 7.65, in 39 nabojev istega kalibra. Orožja in streliva ob prihodu ni prijavil mejnim organom, zato je moral vožnjo nadaljevati brez pištole in streliva, zakaj ju ni prijavil pa bo moral povedati sodniku za prekrške. • • Prazno denarnico je odvrgla Brigita Brajdič seje na sodišču zagovaijala, ker naj bi lani maja Janezu Gorencu iz rok strgala denarnico NOVO MESTO - Pred kratkim je bila na novomeškem temeljnem sodišču obravnava, kjer seje na zatožni klopi znašla 31-letna Romkinja Brigita Brajdič iz Straže pri Raki zaradi tatvine. Lani 5. maja naj bi Romkinja na cesti Hudenje - Dobruška vas okradla upokojenca Janeza Gorenca. Ko je možakar odprl denarnico in hotel nekaj tolarjev dati njenemu otroku, ki je prosil denar za kruh, naj bi Brajdičeva iz rok strgala denarnico, pobrala iz nje 2 tisočaka, jo odvrgla in pobegnila. Brajdičeva je na sodišču vse to zanikala in povedala povsem drugačno zgodbo. Trdila je, da jo je možakar nagovarjal k spolnim odnosom in ji za uslugo ponujal denar. Trdila je tudi, da v denarnici ni imel niti 100 tolarjev, takoj zatem pa še, da denarnice ni imela v roki. Janez Gorenc je pred senatom dejal, da se je omenjenega dne odpravil na kosilo k Tomšiču v Dobruško vas. Ustavil ga je romski otrok in ga prosil za denar za kruh. Ustavil se je, vzel denarnico iz hlač, jo odprl, in ko je nameraval iz nje vzeti nekaj tolarjev in jih dati otroku, mu je Brigita potegnila denarnico iz rok, vzela iz nje 2 tisočaka in jo odvrgla za cesto in zbežala. “Ker ZBILA KOLESARKO KRMELJ - Scvniški policisti so 23. nujja obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila ob 13.50 na lokalni cesti v Krmelju. 12-lctna kolesarka K. T. iz Krmelja seje s kolesom pripeljala po kolovozni poti do lokalne ceste Tržišče - Šentjanž. Izven prehoda za pešce je nameravala prečkati cesto, v trenutku, ko je iz smeri Šentjanža pripeljala 33-lctna Slavka P. iz Malkovca. Ko je pred seboj zagledala kolesarko, je zavirala in sc umikala v levo, vendar jo je kljkub temu zbila. Kolesarka sc je pri tem hudo poškodovala, zato sojo odpeljali v novomeško bolnišnico. PRIVARILJE NOVO ŠTEVILKO ŠASIJE KRŠKO - 24-letni Franc G. iz Trebnjega je lani iz Italije uvozil karoserijo za golfa, saj je imel doma karambolirano vozilo iste znamke. Iz uvožene karoserije je odrezal del pločevine, na kateri je vtisnjena številka šasije, in jo privaril na karambolirano vozilo, ki ga je popravil. Tako popravljeno vozilo je registriral, vendar se je z njim vozil le do prvega srečanja s policisti in kriminalisti, ki so mu vozilo zasegli. Za svoje ravnanje se bo moral fant zglasiti pri sodniku. hodim s pomočjo birgel, sem se zelo težko sklonil in jo pobral, še istega dne sem poklical policiste,” je povedal Gorenc. Kljub temu da je obtožena Romkinja kar nekajkrat ponovila svojo zgodbo, ji sodišče ni verjelo. Spoznalo jo je za krivo in ji izreklo 5 mesecev pogojne kazni v preizkusni dobi dveh let. Poleg tega je Janezu Gorencu dolžna vrniti ukradenih 2.000 tolarjev, oproščena pa je bila povrnitve sodnih stroškov. Sodba še ni pravnomočna. Uvoz avtomobilov brez katalizatoija bo prepovedan Odredba začne veljali s L julijem LJUBLJANA - Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju s še dvema resorjema pripravilo odredbo o prepovedi prodaje in uvoza vozil brez katalizatorja. Odredba, ki bo veljala zgolj za avtomobile z bencinskim motorjem, bo stopila v veljavo 1. julija letos. Predvsem tr-govini z rabljenimi avtomobili, ki je sedaj dokaj dobro cvetela, se pišejo slabi časi. Uvoz in prodaja avtomobilov brez katalizatorja bosta dovoljena le še za tiste avtomobile, ki so bili do dneva uveljavitve odredbe že naročeni in plačani preko banke oz. bodo plačani v štirinajstih dneh po uveljavitvi odredbe. Odredba, ki je nastajala precej dolgo in naj bi izkazovala ekološko avtomobilsko naravnanost, pa zahteva uravnavne katalizatorje zgolj pri bencinskih motorjih, medtem ko je uvoz novih in rabljenih avtomobilov z dizelskim motorjem brez katalizatorjev še dovoljen. Odredba pa ima tudi manj prijetno plat, saj s 1. julijem preneha veljati sedaj veljavna odredba o davčni olajšavi za avtomobile s katalizatorjem in bo od takrat naprej osnovna davčna olajšava pri avtomobilih z do 1,8-litrskim motorjem 20 odst. (prej 16), pri motorjih z nad 1,8 litra pa 32 odst. (prej 25,6). Po vsej verjetnosti pa je pričakovati, da se bodo tega dne tovrstni avtomobili tudi podražili za nekaj odstotkov. listnice umaknil, dokler se ne razčistijo sumi o zlorabi javnih pooblastil. Bo sedaj, ko je Boštjan Kovačič nedolžen, ponovno kandidat za ministra brez listnice? J. D. AVTOMOBIL SO MU ZASEGLI DOBOVA - 19. maja zvečer se je na mejnem prehodu Dobova končala vožnja za 36-letnega slovenskega državljana Jerka K. iz Brežic, ki seje pripeljal iz sosednje države s svojim osebnim avtomobilom znamke Audi 80 TD. Pri kontroli dokumentov in vozila so mejni policisti ugotovili, da so številke na karoseriji avtomobila prebarvane in poškodovane. Policisti so vozilo zasegli, postopek pa bodo nadaljevali kriminalisti. POLICISTI SO GA MORALI ODPELJATI KRMELJ - 39-letni Miroslav K. iz Krmelja je 20. maja v večernih urah kršil javni red in mir v stanovanjskem bloku. Pred prihodom policistov je odšel neznano kam in se nato v jutranjih urah vrnil in nadaljeval s kršitvijo. Ko so policisti ponovno prišli na kraj, se kljub opozorilom ni hotel pomiriti, zato so ga morali odpeljati v prostore za pridržanje na sevmški policijski postaji. NAŠLI SAMOKRES IN NABOJE OBREŽJE - Mejni policisti so 17. maja na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje kontrolirali mercedes zagrebške registracije, ki ga je vozil 36-letni hrvaški državljan Zdenko K. Pod voznikovim sedežem je policist našel samokres znamke Browing, kal. 9 mm, in šest nabojev. Zdenko K. je ostal brez samokresa, zagovarjal pa se bo tudi pri sodniku za prekrške. NEVAREN PRIKLJUČEK KOSTEL - Lovski dom v Kostelu, ki je zdaj last M-KG Kočevje oz. njegove enote Hotel Pugled, bo predvidoma sredi junija prenovljen in pripravljen za sprejem prvih gostov. V nekdanji koči Turističnega društva pa bodo uredili prenočišča. Že za 18. junij je napovedan prvi obisk večje skupine, in sicer skupno 50 turistov. Takih obiskov bo gotovo še več, saj je Kostel gotovo eno najlepših območij Slovenije. Žal pa je tu še slabost, vendar se jo da gotovo odpraviti. Kostel je nekoliko težje dostopen z avtobusi, saj mora pri odcepu z magistralne ceste v Čolnarskem klancu avtobus manevrirati tako rekoč nad prepadom, da lahko nato odpelje po ozki cestici do Kostela. To pomanjkljivost bi kazalo čimprej odpraviti. SPET PRECEJ ILEGALNIH PREHODOV MEJE KRŠKO - 22. maja ob pol treh zjutraj so brežiški policisti pri nadzoru državne meje na Obrežju v neposredni bližini gostilne Kalin zalotili pri ilegalnem prestopu državne meje iz hrvaške strani na našo naslednje tuje državljane: 35-letnega Ivico M., 37-letnega Nefa K., 28-letno Djurdjico Ž. in 30-letno Tahiro C. (vsi so državljani BiH), ter 29-letnega nemškega državljana Andreasa D. Omenjeni tujci so peš prestopili državno mejo preko betonskega mostu čez reko Bregano v neposredni bližini gostilne Kalin. Pri kontroli so policisti ugotovili, da tujci niso imeli ustreznih dokumentov za prestop meje na izven za to določenem mestu. Tahiro in Andreasa so predlagali sodniku za prekrške, ostale pa so vrnili v sosednjo državo. - Istega dne so policisti v Obrežju kontrolirali tudi vozilo ljubljanske registracije, ki gaje vozil slovenski državljan Cazim K. Poleg voznika so bili v avtomobilu 26-letna makedonska državljanka Ra-metula I. ter 60-letna Senja P. in 22-letna Zinajida P., obe državljanki BiH. Vsi skupaj so ilegalno prestopili mejo. Državljanki BiH so policisti vrnili na Hrvaško, makedonska državljanka in državljan Slovenije pa se bosta srečala s sodnikom za prekrške. VLOMIL V SEVNIŠKI MERCATOR SEVNICA - Do sedaj še neznan storilec je v noči na 23. maj prišel do glavnega vhoda trgovine Mercator -poslovalnica 23 na Logu v Sevnici, kjer je z neznanim kovinskim predmetom na vzvod odprl vrata tako, da je odtrgal kovinski jeziček ključavnice. Na enak način je vlomil tudi vrata, ki vodijo v prodajalno. Iz prodajalne je ukradel 63 zavitkov cigaret različnih znamk in s tem trgovino oškodoval za nekaj manj kot 100 tisočakov. PIK OSE JE BIL ZA FANTA USODEN BRUNA VAS -19. maja nekaj po 15. uri je šel 20-letni Jože Trlep z Male Strmice s prijateljem v gozd pri Bruni vasi, kjer naj bi pospravila veje podrtih dreves. S pospravljanjem pa sta razdražila ose, ki so imele v vejah gnezdo. Ena izmed os je Jožeta pičila v čelo. Takoj po piku se je Jože slabo počutil, zato je prijatelj stekel po pomoč. Ko je na kraj dogodka prišla tudi zdravnica, je bil Jože že mrtev. V VRANJSKEM POTOKU POGINILO VEČ RIB SEVNICA - 23. maja je nekdo s fekalijami ali škropivom onesnažil Vranjski potok v sevniški občini, suj je Ladislav C. opazil, da je v njem poginilo več rib. Policisti so ob ogledu ugotovili, da je poginilo 500 do 600 postrvi in pahork, velikih od 10 do 30 cm, in sicer od izliva Žigarskega potoka v Vranjski potok do izliva v reko Savo. Vzeti so bili vzorci vode in poginule ribe, materialna škoda pa v celoti še ni znana. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Kočevska stranpota NOČNO STRELJANJE - 16. maja so bili kočevski policisti obveščeni, da je ponoči v Željnah streljal neznanec in tako vznemirjal občane. Policisti so ugotovili, daje po 1. uri ponoči streljal z lovsko puško domačin S. F., in sicer zaradi praznovanja obhajila. VAGONA SE IZTIRILA - Na železniški postaji v Kočevju sta se 17. maja iztirila dva vagona, eden se je celo prevrnil. Do tega je prišlo, ker je nekdo ob nepravem času premaknil kretnico. Škode je po nestrokovni oceni za okoli 100.000 DEM oz. blizu 8 milijonov tolarjev. NAPADEN V RAZREDU - 17. maja ob 10.40 je prišel na policijsko postajo v Kočevju S. J. in povedal, da ga je ob 8. uri v razredu srednje šole v Kočevju, kjer je poučeval, fizično napadel A. P. iz Dolge vasi. Dvakrat ga je udaril po obrazu. PADEL Z LOVSKE PREŽE -Kočevski policisti so bili 19. maja obveščeni, da je pred dvema dnevoma prišlo do hujše delovne nezgode v obori gojitvenega lovišča Medved pri Starem Logu. Med obnavljanjem preže je popustil žebelj pri zasilnih lestvah, daje K. P. padel kake tri m globoko, nanj je padel še ploh in mu zlomil nogo. KAZNOVANO USMILJENJE - M. V. iz Kočevja je iz usmiljenja 20. maja spustila v stanovanje neznanega moškega in mu dala jesti. Ko je odšel, je ugotovila, daje zmanjkala denarnica s 1.000 tolarji. Dobrota je sirota. KRI I REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. ure do 9.30 Sephia NOVA LEPOTICA NA SLOVENSKIH CESTAH ZA VASZEOD 19.990 DEM t®> KREDIT LEASING (IdfiCItik Kristanova 65 (vrtnarija) 68000 Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 PRIDITE NA DEGUSTACIJO! DOŽIVITE ČISTO NOV OKUS 26.5. MERCATOR STANDARD, PC LOČNA, Novo Mesto 27.5. TP DOLENJKA, SUPERMARKET "D", Novi trg 5, Novo Mesto 28.5. MERCATOR STANDARD, PC KANDIA, Zagrebška c., Novo Mesto Hjip bistro za ktjtVe Igor Primc NOV DRŽAVNI REKORD V METU KLADIVA - Na kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije v Celju in Novi Gorici so novomeški in brežiški atleti dosegli nekaj izvrstnih uvrstitev, seveda pa tudi rezultatov. Največ je vsekakor dosegel Brežičan Vladimir Kevo, ki je kladivo zalučal 65,02 metra daleč in s tem postavil nov državni rekord. Rezultati - ženske (Nova Gorica); daljina: 2. Podkrižnik (Tilia) 596; moški 200 m: 1. Božič (Tilia) 22.11,3. Novak (Tilia) 22.58. Celje - ženske: krogla: 2. Novak (Brež.) 11.28; moški: 3000 m: 3. Bregar (Sevnica) 11.06,69; 5000 m: 1. Dragan (N.m.) 16:06.07; disk: 1. Primc (Tilia) 56.60,3. Rovan (Brež.) 39.24; kladivo: 1. Kevo 65.02,2. Grubič 55.04,3. Podvinski (vsi Brež.) 54.90. Izkazal se je tudi mladi atlet Boštjan Šimunič iz Dolenjskih Toplic, ki sicer tekmuje za IBL Olimpijo, in je skočil 15.4 m in gre po stopinjah svojega očeta Milana Šimuniča, kije včasih tudi bil odličen atlet. TRIATLONCI NA EVROPSKEM POKALU Pokal Frutabela Jure Zrimšek in Matevž Šuštaršič za prvo mesto NOVO MESTO - Kolesarsko društvo Krka ter tovarna pijač in sadnih izdelkov Fructal iz Ajdovščine že tretje leto organizirata izredno zanimivo in koristno tekmovanje kolesarskega naraščaja za Pokal Frutabela. Po šestih dirkah - na programu jih je petnajst - še ni padla odločitev, vendar je že zdaj moč zaključiti, da se bodo za najvišja mesta potegovali mladi kolesaiji novomeške Krke, Perutnine iz Ptuja in ljubljanskih klubov Rog in Astra. V konkurenci posameznikov pri mlajših naraščajnikih lahko pričakujemo izenačen boj med No-vomeščanom Juretom Zrimškom in Ljubljančanom Maticem Strgarjem, ki imata že lepo prednost v točkah. Podobno stanje je tudi pri malce starejših dečkih, kjer bosta o prvaku verjetno odločala Matej Marin (Perutnina) in Matevž Šuštaršič (Krka). Na vsaki dirki se mladi kolesaiji potegujejo tudi za denarne nagrade, ne za tako velike kot njihovi • 91 KOLEARJEVNA SEDMI DIRKI FRUTABELA - KD Muster team iz Krškega je preteklo nedeljo pripravilo 7. kolesarsko dirko dečkov za pokal Frutabela, kjer seje v dveh kategorijah pomerilo 91 kolesarjev. Pri mlajših je zmagal Ljubljančan Strgar, 2. je bil Novomeščan Zrimšek, pri starejših dečkih pa je presenetljivo zmagal Miklavec (HITCazino), 2. je bil favorit Marin (Perutnina Ptuj). Vrstni red - dečki B: L Strgar (Astra), 2. Zrimšek, 3. Vene, 4. Nose (vsi Krka) itd. Dečki A: L Miklavec (HIT Cazino N. Gorica), 4. Divjak-Zalokar (Master team Krško), 5. Prevcjšek (Savaprojckt Krško) itd. Sijajna konjeniška prireditev V Šentjerneju je padel tri leta stari rekord hipodroma - Izboljšala gaje Sanny Ca-price pod vajetmi Pera Crnkoviča iz Ljubljane - Med gledalci tudi dr. Drnovšek ŠENTJERNEJ - Letošnja uvodna konjeniška prireditev na hipodromu v Šentjerneju je navdušila kakih 5.000 gledalcev, pa tudi gosta, predsednika republiškega izvršnega sveta dr. Janeza Drnovška. V osmih dirkah seje pomerilo kar 90 konj iz slovenskih in hrvaških konjeniških klubov. Seveda je veljalo največje zanimanje za nastop tujih konj, ki so v zadnjem času obogatili slovenski kasaški prostor. Naj omenimo, da je večina konj, ki jih zdaj imajo znani slovenski ljubitelji kasačev (Marko Slavič, Pero Crnkovič, Karel Oražem in drugi), v svoji tekmovalni karieri na raznih dirkah zaslužila od 5 do 10 milijonov tolarjev. Gre torej za izredne kasače, take, kot jih pri nas še nismo videli. Najprej je rekord hipodroma (1:17,8), kije bil dosežen leta 1991, naskočil domači kasač Albatros (pod vajetmi izkušenega Marka Slaviča). Ki- NOVO MESTO - Mladinci triatlon kluba Novo mesto so se pred dnevi udeležili v Kitzbuhlu tekmovanja za evropski pokal v kratkem triatlonu, kjer je nastopilo 263 tekmovalcev. Nastopili so tudi štirje Novomeščani, kjer se je najbolj odrezal Goran Pešič s sedmim mestom, uvrstitev drugih: 10. Sajevec, 16. Švent in 18. Delajkovič. g Rezultati (vse dirke z avtoštar-tom na 1.700 m): L dirka za 3-4 letne kasače: 1. Foma (Orel, Ljubljana) 1:29,1, 2. Delon (Plečko, Maribor) 1:29,3,3. Slak B (Škofič, Brdo) 1:30,5, 4. Lanada (Kukolj, Ljutomer) 1:31,3; 2. dirka za 3-4 letne kasače: L Aria (Oražem, Triglav Bled) 1:25,2, 2. Noč B (Vidic, Brdo) 1:25,5, 3. Mirartka (Dolinar, Brdo) 1:25,6, 4. Cla-rence (Lučič, Zagreb) 1:26,0; 3: dirka za 3-12 letne kasače: 1. Lucky Star (Kostanjšek, Zagreb) 1:22,2, 2. Lučka B (Pavlin, Brdo) 1:22,8, 3. Dena II. (Zupan, Triglav) 1:24,2, 4. Koran Keystonc (Špindler, Lenart); 4. dirka za 3-12 letne kasače: L Stella II. (Žan, Ljubljana) 1:22,5, 2. Domajka (Petranovič, Zagreb) 1:24,1, 4. First Lady (Slana, Ljutomer) 1:24,6; 5. dirka za 3-12 letne kasače: L Pepi (Vastl, Lenart) 1:23,1,2. Lawhisky (Špindler, Ljutomer) 1:23,2,3. Dolomit (Kosec, Komenda) 1:23,8, 4. Agrina (Osterc, Ljutomer) 1:23,9; 6. dirka za domače kasače: L Albatros (M. Slavič, Ljutomer) 1.19,7, 2. Sax (Lovrenčič, Maribor) 1:20,5, 3. Artanida (Muhič, Maribor) 1:21,3,4. Fena (Sršen, Ljutomer) 1:21,5, 5. Peer (Sack, Zagreb) 1:22,3; 7. dirka Jurija Levičnika za 3-12 letne kasače: 1. Figar As (Humek ml., Posadje) 1:21,6, 2. Leticija (Dokl, Maribor) 1:21,7,3. Polizona (Maletič, Šentjernej) 1:22,1 4. Pelka II. (Pogačar, Ljubljana) 1:22,5; 8. dirka za domače in tuje kasače: 1. Sandy Caprice (Crnkovič, Ljubljana) 1:17,5 (rekord hipodroma), 2. Call a Truce (Oražem, Ljutomer) 1:17,9,3. Charlie Somoli (M. Slavič, Ljutomer) 1:18,4, 4. Jersey Law (Tranšek, Ljutomer) 1:21,0, 5. Patricia Lee Ann (Žan, Ljubljana) 1.21,4. ■■■■■■■■■■■■■■■•■■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Jure Zrimšek starejši kolegi, gre za bolj simbolične, vendar tudi tega ne gre zanemariti. Za prvo mesto je nagrada pri starejših dečkih 40 DEM, pri mlajših pa 10 DEM manj, potem pa za vsako mesto po deset DEM manj. Nagrajen bo tudi dvajseti kolesar, kar je prav gotovo spodbujajoče. Seveda so kolesarji deležni tudi lepih praktičnih nagrad, ki sojih v nagradni sklad prispevali Fructal, Mlinotest in Eta. Rezultati po šestih dirkah (Nova Gorica, Podturn, Bled, Krško, Maverlen in Križe): Dečki B - posamezno: 1. Zrimšek (Krka) 53,2. Strgar (Astra) 50, 3. Kastelic (Krka) 38, 4. Finžgar (Perutnina) 34,5. Vene (Krka) 28,7. Prevejšek (Savaprojekt) 23,9. Nose (Krka) 14,11. Sotošek (Master team Krško) 7,14. Matko (Krka) 5,17. Gradcšič (Črnomelj) 3 točke itd. Ekipno: 1. Krka 138, 5. Savaprojckt Krško 23, 8. Master team Krško, 12. KK Črnomelj 3 točke itd. Dečki A - posamezno: 1. Marin (Perutnina) 51,2. Šuštaršič (Krka) 47, 3. Divjak - Zalokar (Master team) 30, 7. Vižintin (Savaprojekt) 19,12. Čepon (Savaprojekt) 11,14. Klobučar (Krka) 6 točk itd. Ekipno: 1. Perutnina 60, 2. ROG 57,3. Krka 53,6. Savaprojekt 30, 7. Master team 30 točk itd. lometer je Albatros pretekel v času 1:19,7, kar je bil izjemen dosežek; potem pa gaje izboljšal še starosta slovenskih tekmovalcev Pero Crnkovič iz Ljubljane: njegova Sanny Caprica je rekordno znamko popravila za tri desetinke sekunde. Zanimiva je bila tudi 7. dirka, ki so jo posvetili pokojnemu bivšemu direktorju IMV Juriju Levičniku. O liku tega ljubitelja konjeništva je spregovoril nekdanji njegov sodelavec Vlado Bahč. Zanimivo je, da je bil nagradni sklad v tej dirki kar 130.000 tolarjev, kar je redkost na naših kasaških dirkah. Domači kasači v tako hudi konkurenci niso segli po prvem mestu, vendar so organizatorji kljub vsemu lahko zadovoljni, njihovi konji so zasedli nekaj vidnih mest. Zadovoljni pa so lahko tudi z lepim obiskom. Sijajno se je odrezal sosed Krčan Ivan Humek ml., ki je zmagal v jubilejni dirki s konjem Figar A, pred Leticijo iz Maribora in šen-tjernejsko Pelizono (voznik Maletič), lastnik pa Jože Antončič. SLAVKO DOKL BRANE UGRENOVIC UGNAL SANDIJA PAPEŽA TONI KRANJEC PRESENETIL SEVNICA - Na rednem hitropoteznem šahovskem turniiju ŠK Sevnica za maj je med osemnajstimi šahisti presenetljivo, vendar zasluženo zmagal prvokategornik Toni Kranjec in zbral kar 16 od 17-ih možnih točk. Vrstni red: L Kranjec 16,2. Kuzmič 13,3. Povše 13,4. Keše 12.5, Mesojedec 11.5 točke itd. Po petih tumiijih je vrstni red naslednji: 1. Mesojedec 86,2. Povše 85,3. Kuzmič 85,4. Kranjec 80,5. Derstvenšek 59,6. Mirt 50 točk itd. . _ MARIBOR - Na kolesarski dirki za veliko nagrado Maribora, kije potekala na 150-kilometrski progi okoli Pohorja, se je kar sedem Krkinih kolesarjev uvrstilo med prvo deseterico. Zmagal je Brane Ugrenovič, ki je za las ugnal klubskega kolega Sandija Papeža. V tekmi starejših mladincev pa je ravno tako slavil vedno bolj prodorni in nadarjeni Martin Derganc. Rezultati - 21. Kvikov kriterij: dečki B: 3. Sotošek (Savaprojekt Krško); mlajši mladinci: 2. Filip (Krka); starejši mladinci: 2. Derganc, 5. Kastelic (oba Krka). Dirka za veliko nagrado Maribora: mlajši mladinci: 4. Dular (Savaprojekt Krško); starejši mladinci: L Derganc (Krka); člani: 1. Ugrenovič, 2. Papež, 4. Mum, 6. Filip, 7. Ravbar, 8. Štangelj, 10 Puš (vsi Krka). „ n NOVOMESCANI PRIPRAVLJAJO TENIŠKI PIKNIK Skromnost ima svoje meje Metliški boksarji iščejo sponzorje - Na treninge hodijo celo dekleta, kar je slovenski fenomen METLIKA - Začetki boksa v Metliki segajo v leto 1981, ko je Janko Guštin, ki je prej že treniral v Ljubljani pri znanem boksarskem strokovnjaku Janezu Galetu, začel s treningi v Metliki. Od takrat do danes je v Metliki treniralo boks več kot sto boksarjev. Nekaj jih je bilo zelo uspešnih tudi na tekmovanjih, a ker so bili vedno pod drugim okriljem, se marsikdaj ni vedelo, da prihajajo iz Metlike. Šele nedavno so se odločili, da ustanovijo svoj klub, saj so spoznali, da ne po strokovnosti ne po uspehu ne zaostajajo za drugimi. To se je pokazalo tudi na nedavnem državnem prvenstvu v mladinski in članski konkurenci v Mariboru. Od 12 do 15 fantov, kolikor jih sedaj trenira, so se tekmovanja udeležili štirje. “Boris Ambrožič, ki je v pol-težki kategoriji zasedel prvo mesto, Goran Cigič, ki je bil v kategoriji pohvalter tretji, in Ivan Rus, kije bil v srednji katerogiji prav tako tretji, so prvič po sedmih mesecih treninga stali v ringu. Le Mitja Černič, ki se je tokrat v članski konkurenci v srednji kategoriji uvrstil na tretje mesto in je tudi že doslej zasedel vidna mesta, je bolj izkušen v tekmovanjih,” pravi Guštin, edini trener metliških boksarjev. Ti so si doslej pomagali v glavnem sami. Povrnjene so imeli le potne stroške za tekmovanja, omogočili pa so jim tudi, da za treninge v športni Janko Guštin dvorani ne plačujejo najemnine. “Vse pripomočke smo si sami kupili, zato ne čudi, da imamo na primer le eno čelado in si jo tekmovalci med seboj posojajo. A po zadnjih uspehih so naše ambicije zelo velike. Vemo pa, da jih bomo lahko uresničili le, če bomo dobili sponzorje. Naš član Željko Stekovič je bil pred leti že mladinski prvak Šlovenije, a je moral zaradi pomanjkanja denarja prenehati trenirati. Upamo, da se tokrat zgodovina ne bo ponovila,” pravi Guštin, ki ne pozabi omeniti, da v Metliki hodijo na treninge celo štiri dekleta, po čemer so zagotovo fenomen v Sloveniji. M. B.-J. SREČANJE MLADIH PLESALCEV NOVO MESTO - V organizaciji Plesnega centra Dolenjske bo v soboto, 28. maja, v Športni dvorani pod Marofom srečanje mladih plesalcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Tekmovanje, na katerem organizator pričakuje kar okrog 300 parov, se bo začelo ob 10. uri in bo trajalo do predvidoma 17. ure. NOVO MESTO - Teniški klub Novo mesto v športnem parku v Portovaldu organizira 27. maja teniški piknik s tekmovanjem dvojic. Na turnirju lahko igrajo člani in nečlani, vendar je razlika samo v kotizaciji. Člani bodo prispevali po 300 SIT, nečlani pa še enkrat več. Prijavite se lahko na telefon: (068) 323-780, ali pa pred samim začetkom turnirja, to je v petek, 27. maja ob 16. Uri' V. T. TENISKI TURNIR V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE - Športni center Zdravilišča Šmarješke Toplice organizira v soboto, 28. maja, na tamkajšnjih teniških igriščih turnir za rekreativce v dvojicah. Turnir se bo začel ob 9. uri; prijave sprejemajo pred začetkom na igrišču ali po telefonu 73-230 vsak dan po 13. uri. Najboljši bodo dobili praktične nagrade, poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo. Zmaga Krke Novoterma, poraz Gaja Novomeščani presenetljivo s 4:1 premagali Izolo, z enakim rezultatom pa so Kočevci izgubili v Lendavi - Kamerunec NToko dosegel prvi bat trick NOVO MESTO IN KOČEVJE - Nogometaši novomeške Krke Novoterma so v nedeljo zabeležili nepričakovano visoko zmago s 4:1 nad tekmeci iz Izole, ki so verjetno pozabili, da se je treba bati “ranjenega leva”. Nepričakovano hud spodrsljaj so si dovolili nogometaši kočevskega Gaja z enakim rezultatom (4:1), tako da so Kočevci, ki so bili vse do zdqj na prvem mestu, morali priznati premoč Nafte iz Lendave. Zapišimo, da so nogometaši Gaja v vseh šestindvajsetih tekmah pobirali žogo iz svoje mreže samo enajstkrat, Lendave pa kar štirikrat. Nogometaši Krke Novoterma, ki so se že pred več tedni poslovili od prve državne lige, so tokrat zaigrali enostavno in neobremenjeno, vse je šlo tako, kot so želeli, in so ugnali tekmeca, ki je v “zlati sredini” prve lige. Gostje so sicer močno pritisnili, vendar ko je prebujeni Bracovič po podaji Mesojedca načel gostujočo mrežo, seje gostiteljem odprlo. Napadali so in že na začetku drugega polčasa povedli z 2:0, strelec je bil Kamerunec NToko. Gos tje so sicer kmalu rezultat znižali na 2:1 vendar, ker so želeli še več (vsaj remi) so s tem dali možnosti domačim na padalcem, zlasti črncu v vrstah Novo meščanov NToku, daje še dvakrat za del mrežo gostujočega vratarja in za Krko Novoterm dosegel prvi hat trick, Zmaga je zaslužena, Izoli pa je to do bra šola, da ne gre podcenjevati moštev ki so v outu. Kočevci so si dovolili hud spodrsljaj Verjetno jih je zapeljalo, da je Smajič že v prvi minuti zadel Limanijevo mrežo, pa so verjeli, da bo žoga kar sama šla v domačo mrežo. Prekmurci so se po začetnem šoku prebudili in zrešetali Talajičevo mrežo, ki si bo zapomnil gostovanje v Lendavi. Nič ni kritično. Kočevci so še vedno v vrhu, na drugem mestu, ki jih vodi v prvo državno ligo; seveda si takšne “reklame”, kot so si jo naredili v Lendavi, ne bi smeli več privoščiti. NOVOTEHNA PETA V DRŽAVI NOVO MESTO - Na začetku letošnjega državnega prvenstva v namiznem tenisu za moške ni nihče pričakoval, da bo novomeška Novotehna zasedla odlično peto mesto, ki ji odpira celo možnost tekmovati v evropskem namiznoteniškem prostoru. V odlični tekmi za 5. mesto so Novomeščani doma s 4:3 ugnali ljubljansko Ilirijo. Največje naredil trener Hribar, ki je “pospravil” dva gostujoča igralca, levji delež pa je prispeval tudi v igri parov, kjer sta zmagala skupaj s Horvatom. P^HTa ■BF ▼ s m ' >£/ F'' 4U4SL. dMriiiifriiir• REKREATIVNI TURNIR V BADMINTONU NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto - badmintonska sekcija organizira rekreativni turnir v badmintonu v soboto, 4. junija, ob 9. uri. Prijavijo se lahko moški in ženske (posamezno in dvojice). Prijavnina je 600 SIT. Prijavite se lahko na telefon (068) 322-267 (Miran Jerman) ali pa v športni dvorani pod Marofom 15 minut pred začetkom turnirja. ^ . VITA DOBILA VSE TEKME - Od začetka novembra lani do marca je potekala tradicionalna občinska nogometna liga, ki jo formalno organizira Športna zveza Trebnje, pravzaprav pa jo vodi neutnidni športni delavec Darko Krištof z Mirne. 16 ekip iz številnih, tudi manjših krajev: na primer iz Šmavra, Dolenjih Ponikev in iz Zabukovja pri Trebelnem, je igralo vsako nedeljo, premočno pa je zmagala ekipa Vita iz Trebnjega (na posnetku), kijo vodi Branko Meglič iz Lukovka. Vita je nanizala same zmage, drugi je Slovenc Trebnje, 3. mesto pa je osvojil Albatros Šentrupert. (P. P.) TADEJ PUCELJ USPEL V DOMŽALAH NOVO MESTO - Na teniškem turnirju mladih tenisačev (starost 9, 10 in 11 let) v Domžalah za Pokal Maximarkel je nastopilo več kot 200 mladih igralcev. Med temi je bilo tudi precej množično zastopstvo tenisačev iz TK Novo mesto. Največji uspeh je dosegel desetletni Tadej Pucelj, ki je klonil šele v finalu, z 9:1 ga je premagal Mariborčan Germ. Pred tem je obetavni Tadej dosegel kar pet zmag, med drugim je premagal tudi Gregorca (Soča) in Ko-piča (Portorož). V. T. Mladi Sevničani državni prvaki Na DP v kutah v Murski Soboti izvrstni sevniški karateisti osvojili dve zlati kolajni, ____________Brežičanke pa eno - Bodo našli pokrovitelja za prodor v svet? DANA IGRA OD KOLA DO KOLA BOLJE MIRNA - Nogometaši mirenske Dane, ki so dolgo časa tičali na repu I. ljubljanske medobčinske nogometne zveze, so zabeležili že tretjo zaporedno zmago in se počasi približujejo varnejšim vodam. V nedeljo so z 2:0 (0:0) porazili Ihan; strelca sta bila Božovič in Pirc. Uspešni so bili tudi pionirji, ki so kar s 3:0 premagali svoje vrstnike iz Ihana. Strelci so bili: Senica, Kolenc in Lupan. V soboto bo Dana spet igrala doma. Tokrat se bodo mirenski nogometaši pomerili s Termiti iz Moravč. Zmaga bi jih rešila vseh skrbi. Trener Boško Vujasin upa v zmago. B. V. MURSKA SOBOTA - Sevniški karateisti so se vrnili z državnega prvenstva za dečke in deklice v Murski Soboti z naj\eč kolajnami doslej s tovrstnih tekmovaitj. V konkurenci mlajših in starejših dečkov so bili Sevničani nty boljši. Pri starejših dečkih je bil najboljši Marko Stopar, ki je v tej kategoriji osvojil prvo zlato medaljo, prijetno pa je presenetil tudi Denis Orač z bronom pri mlajših dečkih. Pri mlajših dečkih je sevniška ekipa: Rok Črepinšek, Danilo Lisec in Denis Orač, osvojila v katah naslov državnega prvaka, pred KK Ilir-ska Bistrica in KK Velenje. Sevniški starejši dečki: Dejan Uranjek, Iztok Busar in Marko Stopar pa so si v katah priborili srebrno kolajno. Zmagali so Postojnčani, bron pa je tudi v tej kategoriji pripadel Velenjčanom. Posavske barve so na letošnjem državnem prvenstvu v močni konkurenci 130 tekmovalcev iz 23 klubov poleg sevniških karateistov nadvse uspešno zastopale tudi mlade tekmovalke iz Brežic. V katah so Brežičanke zmagale pri mlajših deklicah, pri starejših deklicah pa so državne prvakinje Idrij-čanke. Po besedah pedantnega sekretarja in TURNIR TROJK SEMIČ - Športno društvo Semič vabi na turnir trojk, ki bo v petek, 27. maja, ob 16.30 na igrišču športnega društa. Prijave zbira na dan tekmovanja. Prve tri ekipe čakajo bogate nagrade. Vabljeni! POVSE IN KRANJEC LE NISTA RAZOČARALA SEVNICA - Člana šahovskega društva Sevnica, mojstrski kandidat Martin Povše in prvokategornik Toni Kranjec, sta sodelovala na kvalifikacijskem turnirju v Radovljici, kjer so izbirali tri kandidate, ki bodo jeseni igrali na šahovskem Šampionatu Slovenije. V konkurenci 36 šahistov Scvničana nista uspela. trenerja KK Sevnica Jurija Orača so sevniški karateisti od septembra lani do letošnjega DP v Murski Soboti na grand prix turnirjih ter na regijskih in na DP v ekipni in posamezni konkurenci osvojili kar 53 odličij, od tega 18 zlatih kolajn (3 zlate z DP!), 20 srebrnih in 15 bronastih medalj. Sevniški karateisti so znova dokazali, da sc v teh krajih razvija vrhunski športni karale pod strokovnim vodstvom Jožeta Sečna in Jurija Orača. V vodstvu KK Sevnica upajo le, da bodo pridobili generalnega sponzorja, ki bi lahko prevzel precejšnje finančno breme kluba, saj ima ta še velike načrte, predvsem pa se želi uveljavili v mednarodnem, evropskem in svetovnem merilu. P. P. TDTO: M MARKELJ F7DTO: m. MA Slovenski vinski posebnež, dolenjski nabritež cviček po imenu, je namenjen ljudem, ki k vinu pristopajo dobrovoljno, odprtih misli in brez posebnih predsodkov. Resnični ljubitelji vin se zavedajo preprostega dejstva, da najboljšega vina na svetu ni. Dvajsetica, ki je pri vinskih ocenjevanjih najvišja ocena, je ponujena zato, da je nikoli ne dosežemo. Tako lahko vedno pustimo še zadnji prostorček za tiste imenitne kapljice, ki nas v življenju še čakajo. Kdor ne razume, da je čar vina v raznolikosti ter raznovrstnosti, in ne samo v prestižnih imenih in visokih cenah, ne bo nikoli cenil skromnosti pravih poznavalcev vin, kar je ena od temeljna značilnosti, ki jih loči od množice bleferjev. Pravi ljubitelji znajo ceniti tudi “un petit vin”, kot preprostemu vincu pravijo Francozi. Pa ne, da bi bio “majhno” zato, ker ni otovorjeno z medaljami z raznih vinskih prireditev, ker nima kraljevskega porekla ali ker nima neutolažljive želje po mednarodnem Priznanju kot zadnji stopnji uspeha. Govorim 0 vinu za vsak dan, ki ne zahteva nobene Posebne priložnosti ali priprave, je pa korektno, kolikor ga je že skupaj. To je lahko le veliko malo vino. Lahko bi bil cviček. Za takšno vino uporablja francoski vinski besednjak izraz “loyal”, ki izhaja iz petnajstega stoletja ter je vezan na vinsko trgovino. Označuje vino, ki je takšno, kot se deklarira: brez očitne odličnosti, pa tudi brez prikritih napak. O velikem malem vinu Cviček se je znašel nekako na sredini med Podravskim in primorskim vinorodnim rajonom, kjer pridelujejo vrhunska bela vina evropskega sortnega izbora in najboljša slovenska rdeča vina. Med tema povsem različnima svetovoma si je poiskal identiteto: lahno, izrazito sadno, rdečkasto vino z jasno izraženo kislostjo, ki ima zelo nizko vsebnost dejanskega alkohola in zato kot izjema uživa posebno mesto v slovenski vinski zakonodaji. Običajno naj bi imel 7,5 do 9,5 odst. vol. alkohola, zato gaje nek mednarodni degustator na ljubljanskem vinskem sejmu poimenoval povsem preprosto - pijača. A naj dodam kar takoj, da se je motil. Le zakaj naj bi bila alkohol mera za “pravo” vino! Nizka vsebnost alkohola je v skladu s celotno konzistenco vina. Gledano bolj s praktične strani pa ravno zaradi tega ohranja veseli druščini trezno glavo Pozno v noč. Vsako vino se namreč pije po Požirkih, a pri cvičku so ti lahko daljši... Včasih razširjeno mnenje, da je kvaliteta vina odvisna od količine alkohola, je že dav-uo preseženo, kajti vino je precej več kot samo alkoholna pijača. Če naj bi bil cviček idealno obedno vino, primemo za vsakodnevno zmer-uo uživanje, je nizka vsebnost alkohola toliko bolj zaželjena. Pri takšnih vinih iščemo svežino, gladkost, zmerno kislost in predvsem pitkost, ki je žal skoraj povsem pozabljena °dlika. Le kdo si stalno želi težkih, polnih, Persistentnih vin, ki jih dobro poznata Italija in Španija, ki pa resnici na ljubo spet prihajata v modo? Nizka vsebnost alkohola ima tudi slabe strani. Vino je manj zavarovano pred mikrobiološkimi boleznimi, čeprav pri današnjih tehnoloških možnostih tovrstne ležave niso v ospredju. Precej bolj pomembna je senzorična plat. Alkohol nam daje občutek toplote in polnosti, po drugi strani pa pripomore k lažji zaznavi nežnih, lahko hlapnih sadnih vonjev. Marsikateri beaujolais doseže 13 vol. procentov alkohola in res se ne bi upal trditi, da tam ne vedo, čemu jim to koristi. V lepih letih tudi cviček doseže nekaj višje stopnje alkohola. Menim, da mu to ni v škodo. Tudi glede možnega izvoza cvička v Evropsko unijo bi bilo bolje zadostiti njihovim najnižjim zahtevam glede vsebnosti alkohola, kot pa razlagati naše posebnosti. Včasih smo neverjetno vase zagledani in mislimo, da so naše posebnosti realne tudi za tujino, kar pogosto ne drži. Ker je cviček zelo suho vino (pod lg/1 neprevretega sladkorja), je bil že od nekdaj priporočljiv za diabetike. Danes se pri vinih odkrivajo še nove snovi, ki so človeku koristne. Pa vendar bi bilo po mojem mnenju neprevidno pretirano poudarjati zdravilnost vina. Zdravila se jemljejo v zelo majhnih količinah in imajo tudi stranske učinke, zato raje ostanimo pri vinu kot hrani, pri kateri je zmernost osnovno načelo. “Po pameti ga pijmo!” pravi ljudska modrost. O vincu V cvičku prijateljujejo tri osnovne sorte in vsaka od njih prispeva svoj delež. Žametna črnina je bujna rdeča sorta, ki obilno rodi. Je zelo pozna sorta in dozori le v lepih jesenih. Cvičku daje pitkost in prijetno kislost. Modra frankinja nudi cvičku oporo pri sladkorja prostem ekstraktu, ki vpliva na polnost okusa, poskrbi za pravo barvo brez čebulnih odtenkov in pridene svoj delež k sadnemu značaju cvička. Ne sme pa je biti toliko, da bi vino postalo trpko. Bela kraljevina, ki doseže višjo stopnjo alkohola kot obedve rdeči sorti, prida mehkobo v okusu. Rezanje vin je torej temeljna filozofija cvička. Dr. D. Terčelj je v svoji odlični študiji iz leta 1974 priporočal sledeče razmeije sort: 70 odst. žametne črnine, 10 odst. modre frankinje in 20 odst. kraljevine. To razmerje seveda ni večno, ampak se prilagaja vsaki letini posebej, vendar tako, da se ne spremenijo značilnosti cvička. Nekateri vinogradniki v kombinacijo vključujejo laški rizling, da bi tako še dopolnili osnovno sestavo, in tudi šen- tlovrenka se lahko najde vmes. Omenil bi lahko še kakšno drugo sorto, ki tudi zaide v to prijetno družbo. Ponovna obuditev cvička bo zahtevala natančnejše tehnološke prijeme, kajti senzorične značilnosti vina morajo govoriti same zase. Če naj bo vino svetlo rdeče, žive barve, to že govori o trajanju maceracije, ki mora zagotoviti pravo barvo, ob tem pa se ne sme izlužiti preveč taninskih snovi, saj tak tip vina ne sme biti trpek. Ker mora biti vino sveže, je nujna kontrola vrenja, kar naj pripomore k intenzivnejši sadni cvetici, ki jo tako zelo cenimo. Med najbolj pogosto omenjenimi dilemami, ki zadevajo cviček, je prav gotovo pretirana kislost, ki jo še danes ponazarja dovtip, da si mora Dolenjec pred spanjem naviti budilko, da se sredi noči obrne na drugi bok, sicer bi mu lahko kislina preluknjala želodec. Ta smešnica je prerasla v splošno uporabljan stereotip, ki pa velja edino in samo za slabše cvičke. Vsebnost skupnih kislin med 6 in 8 g/ 1 nikakor ni pretirana in je cvičku v prid. Vzponi in padci Baron Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske omenja Trško goro pri Novem mestu, ki “osrečuje svoje posestnike z dobrim, odličnim, sladkim in močnim vinom”. Prav tako omenja druge znane vinogradniške lege in da se razbrati, da so samo najslabša dolenjska vina pretirano kisla. J. Likar v knjigi Naš cviček navaja Gorske bukve, zakonik Ferdinanda I. iz leta 1534, ki je na Dolenjskem predpisal postopke dela v vinogradu in ravnanje z vinom, kar je pripeljalo do boljše kvalitete vin. S francosko nadvlado v letu 1812 pa so se stare šege in navade opustile in z vinom je šlo spet navzdol. Ime cviček naj bi izhajalo iz nemške besede “zvvicken”, kar pomeni ščipati, in se Seveda nanaša na preveč kislo vino. J. Vošnjak v Umnem kletarstvu (1873) pripoveduje, da so na veliki dunajski razstavi leta 1857 ugotovili, da spadajo kranjska vina med najbolj kisla v celi monarhiji. Vzrok za takšno stanje naj bi bila prezgodnja trgatev in malomarno ravnanje z moštom ih vinom. Leta 1880 se je v naših krajih pojavila trtna uš, ki je poprej do dobra opravila z vinogradi po Evropi. Kasnejša obnova vinogradov je bila tudi cvičku v prid in s kvaliteto je šlo spet navzgor, Menda se je leta 1914 cviček prodajal na Dunaju in v Gradcu po goldinar lifer, medtem ko so mnoga druga vina dosegala le polovico te cene. V času med obema vojnama je bil cviček v Ljubljani spet v modi, sodeč po gostilniških oglasih, ki so priporočali pristni cviček, dolenjski cviček ali fini cviček. Nato pa se je pozitiven odnos do cvička izgubil in utopil v masovni pridelavi vina brez značilnosti pravih cvičkov. Bog ne daj, da bi se spustili v znane debate o tem, kdo je komu škodo delal v tistih časih! Raje postavimo cviček na noge, naj vzame zalet, potem pa naj se vidi, kako daleč bo prišel. Vendar nikar ne pozabimo, da se kriteriji spreminjajo, z njimi okusi in s tem tudi razmere na trgu. Strategija napredka cvička v bodočnosti je predvsem trasiranje poti, po kateri naj hodi, da bo vedno boljši in uspešnejši. Cviček moramo obuditi v življenje, mu pridati nadih sodobnosti, kajti prav te mu obupno primanjkuje, in s mu s tem vrniti sloves, ki mu gre. Sodobna vinska zakonodaja naj mu da možnosti, da se bo postavil ob bok tujim deželnim vinom, ki nosijo nazive land-wein, vin de pays, vini tipici, country wine. In le zakaj ne bi mogel poseči še višje v kakovostni piramidi? Cviček morda res ni vino po meri bogov, kajti bogovi znajo biti nečimrni in jim odkritosrčnost cvička ne bo všeč, zato pa bo ljubši smrtnikom, saj sporoča: sem lahkotnega imena in zelo piten. DUŠAN BREJC slovenščina v javni rabi Materni jezik je najbolj natančen instrument, s katerim lahko najbolj prefinjeno izražamo vse odtenke svoje duševnosti, čustvovanj in misli. Vendar ni le sredstvo sporočanja in sporazumevanja, ampak je v njem skrita tudi bogata zakladnica duhovne in kulturne dediščine. Je slovenščina ogrožena? Jo izničujemo, pohabljamo in tako izgubljamo dragocenost, po kateri in s katero smo Slovenci razpoznavni v družini narodov sveta? Ne moremo govoriti o velikih in majhnih jezikih, vsi so po svojem pomenu in poslanstvu veliki, nezamenljivi in enkratni. Slovenščina je po svoji izrazni moči enakovredna angleščini ali denimo kitajščini, je prav tak prefinjen instrument, kot sta oba jezika, ki ju danes govori nekaj milijard ljudi na svetu. Od petih priznanih svetovnih jezikov se slovenščina loči predvsem po tem, da je materni jezik številčno majhnemu narodu v veliki človeški skupnosti. V svetu, ki postaja globalna vas z nekaj globalnimi jeziki, je jezik z maloštevilnim narodom za seboj postal krhka in občutljiva zadeva, saj je videti, kot da več stvari deluje proti njegovemu obstoju kot zanj. Zato se pri ljudeh z razvito jezikovno zavestjo prebuja strah za slovenščino. Vprašanje, ali je dandanes slovenščina ogrožena, se zastavlja kot aktualno in premisleka vredno. Nanj so iskali odgovore tudi udeleženci nedavne okrogle mize o slovenščini v javni rabi, ki je potekala v okviru Dolenjskega knjižnega sejma v Novem mestu. Udeležili so se je: dr. Janez Dular, predsednik republiške predmetne komisije za slovenski jezik pri maturi, Aleš Debeljak, pesnik, publicist in predavatelj sociologije kulture na Fakulteti za družbene vede, prof. Ivan Gregorčič z Mirne in dr. France Novak, predstopjnik Inštituta za slovenski jezik Frana ramovša pri SAZU. V razgovoru, ki je bil obsežen in temeljit, so vsi sodelujoči sicer ugotavljali, da slovenščina še ni eksistenčno ogrožena, smo pa priča več anomalijam, ki opozarjajo, da se s slovenščino v javni rabi dogajajo nezaželjene stvari: padanje splošne jezikovne kulture in občutljivosti, siromašenje slovenščine v javnem občevanju, izrivanje in zapostavljanje materinščine na nekaterih področjih predvsem na račun angleščine in nemščine. Najbolj slovenščino ogrožamo sami Iz razprav sodelujočih lahko strnemo nekaj skupnih ugotovitev. Ogroženost jezika, o kateri so govorili, ni tako enostaven pojav, da bi kar rekli: slovenščina je ali ni ogrožena, saj je ogroženost lahko različna. Lahko je ogrožen sam obstoj jezika, lahko njegovo funkcioniranje ali kakovost, jezik je lahko ogrožen neposredno ali posredno. Najbolj razvidna je ogroženost, ki prihaja od zunaj, od zunanjega sovražnika, ki uporablja direktna groba sredstva, kot denimo uničevanje naroda, ki ga govori, ali pa bolj prefinjene načine s političnimi sredstvi in s kapitalom, ki prav tako lahko doseže, da narod ostane brez svojega jezika (tak primer je Irska). Mogoča pa je tudi notranja ogroženost, to je tista, ki jo sprožajo nosilci jezika sami zaradi svojega malomarnega razmerja do materinščine, nerazvijanja njenih zmogljivosti, duševne lenobe, površnega mišljenja. Delujejo tudi psihosocialni elementi, kot so pri Slovencih denimo hlapčevstvo, občudovanje vsega tujega in kulturna nesamozavest. To notranje ogrožanje je pravzaprav na nek način najnevarnejše, ker ni tako očitno in se mu je težko zoperstaviti. Slovenščina po prevladujočem mnenju neposredno ni ogrožena, saj imamo Slovenci končno svojo lastno državo, v kateri je slovenščina državni jezik. Naloga države pa je, da družbo organizira tako, da aktivira motiviranost ljudi za negovanje materinščine, za njeno polno uveljavitev in razvoj. Toda ali slovenska država to tudi počne? Ni videti tako. Slovenščina v javni rabi doživlja vse več kri- tik. Jezikovno občutljive ljudi motijo tuja imena, ki kot gobe po dežju vznikajo na napisnih tablah trgovin, podjetij in tovarn, moti jih vdiranje tujega izrazja in ponekod tudi tujega jezika v poslovno občevanje, nizka stopnja jezikovne kulture v slovenskem parlamentu, zapostavljanje slovenščine na nekaterih področjih in podobno. Pri tem pa se obnašamo, kot da bo jezik že sam stvari postavil na svoje mesto, da bo delovala neka skrita sila v jeziku ali v zavesti ljudi. Toda tako občutljivih stvari ni mogoče kar prepuščati zavesti posameznika in sklicevanju na njegovo osebno svobodo, češ vsakdo naj govori, kot hoče. Navsezadnje imamo vsi u-stavno pravico do informiranosti v slovenščini. Žal je ta pravica zelo abstraktno določena, v zakonskih aktih ni dobro opredeljeno ne kako se uresničuje ne kakšne sankcije doletijo tistega, ki jih krši. Kar je prepuščeno le dobri volji ljudi, lahko uspeva, lahko pa tudi ne, odvisno od motivacije. Po materialni plati pa se slovenščina ne izplača že od Trubarjevih časov naprej. To je danes jasno še toliko bolj. Na materialno motivacijo torej ne moremo kaj prida računati. Gradimo lahko na nacionalni zavesti, ob tem pa je treba še po načelu in-in poseči vmes s sredstvi države. Ne sc torej po načelu ali-ali zanašati le na zavest ali samo na državno zaščito. Samo eno bi bilo premalo, potrebno je oboje. Država ima na voljo marsikaj, od davčne politike do šolstva, s čimer lahko bistveno vpliva na položaj slovenščine. V skrajnih primerih pa ima na voljo tudi možnost, da z zakoni zaščiti jezik in prepreči anomalije, ki so ponekod že dosegle kritično stopnjo. Slovenska država je doslej pokazala precejšnjo mlačnost do slovenščine v javni rabi. Slovenci smo, kot kaže, precej naivni. Nemčija in Francija denimo vlagata velike denarje v širjenje svojega jezikav svet in sprejemata ostre zakone za zaščito svojega jezika, mi pa mislimo, da se bodo stvari kar same uredile. Misel in jezik sta tesno povezana Notranja ogroženost slovenščine, ki je ta čas veliko bolj prisotna od zunanje, je vidna predvsem v nemarnem izražanju, v slabo artikulirani misli, ki straši v slovenski javnosti. Misel je namreč tista, ki vodi jezik. Če je misel zmedena, je nejasno tudi sporočilo. Ključ reševanja tega velikega in zapletenega problema je najbrž šola, od začetne do najvišje stopnje. Njena naloga je, kot so govorci na okrogli mizi večkrat poudarili, da izobrazi in usposobi govorno in pisno vse tiste, ki ključno vplivajo in oblikujejo jezikovno kulturo v javnosti, to pa so vsi, ki javno nastopajo ali sodelujejo v medijih. Od ljudi, ki zasedajo javna mesta, na katerih je jezik osnovni instrument njihovega dela, bi morali dosledno zahtevati dobro poznavanje slovenskega jezika, saj denimo prav tisti, ki delajo v množičnih medijih, najbolj vplivajo na jezikovno zavest. Dobro znanje materinščine jim je treba seveda omogočiti in zagotoviti v sistemu šolanja. In tu smo pri šoli, na katero se nazadnje vedno zgrne odgovornost za stanje slovenščine v javnosti. Šola naj bi dajala jezikovna znanja in krepila zavest o slovenščini kot veliki kulturni in duhovni vrednoti. Tisti, ki bolje poznajo pouk slovenščine v slovenskih šolah, pravijo, da so tu velike vrzeli, vendar ne v Toporišičevi slovnici, kot se večkrat sliši, marveč v nerazviti metodiki slovenskega jezika. Ob vsem tem je nerazumljivo, da na Filozofski fakulteti še zdaj nimamo katedre za metodiko slovenščine. In spet smo pri državi, ki bi lahko veliko naredila za slovenščino z večjim vlaganjem v šolstvo. Napačno bi bilo, ko bi mislili, da bodo že sami državni posegi v šolstvo, ki bi prinesli polnejša znanja materinščine, pa primerna davčna politika, ki bi spodbudila izdajanje knjig, revij in drugih publikacij, ali celo zakonske prepovedi in ukazi stanje samodejno obrnili na bolje. Vse to bi seveda veliko pomagalo slovenščini, da bi se postavila na trdnejše noge, vendar pa je za trajnejšo in zares življenjsko trdnost materinščine nujno potrebno še nekaj -ustvarjalnost. Vsaka generacija, ki je v preteklosti kalila našo materinščino, je bila pred izzivi svojega časa, marsikdaj je bila slovenščina neprimerno bolj ogrožena, kot je danes, vendar so ustvarjalni posamezniki našli primerne rešitve. Zakaj jih ne bi tudi današnje generacije? MILAN MARKELJ -j KRAVICA > VOJAŠKA STOPNJA OLEG BLOHIN DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST BRAZILSKI PISATELJ (JORGE) ANGL "asr COOK LETOVIŠKO MESTO V ŠVICI RUSKI AVTO OKRAS AVSTRAL- SKI MEDVED VREČAR VZDEVEK GOETHE- JEVE MATERE OKREPČE- VALNICA ZNAK ZA MNOŽENJE NOGOMETNI KLUB IZ MADRIDA AMERIŠKI PISATELJ TWA1N IT. KOŠARKAR COSTA NEKAVST. SMUČAR FEREDŽ1 PODOBNO OBLAČILO MUSLI- MANK ARNOLD RIKU UGANDSKI DIKTATOR AMIN KRILATI DEČEK, SPREMLJE- VALEC VENERE DEL ZADRA NIKO KURET CZKRCEVAL NO PLOVILO DNEVNI METULJ SEUVEC Z USASTIMI KR1U Milijoni ljudi na svetu živijo v stalnem strahu pred lakoto, ker imajo komaj kaj za v usta, in po zemeljski krogli hali milijonska armada živih okostnjakov. V tistem delu sveta, kjer je hrane in vsega v izobilju, pa je tudi precej živih okostnjakov, le da njim greni življenje strah pred tem, da bi se zredili in zato stradajo. Pri 175 cm telesne višine Alan Baum ni nikoli tehtal več kot 60 kilogramov. A kljub temu da nikakor ni veljal za debelega, sc je lotil nadaljnjega hujšanja. Najprej seje odrekel zajtrku, potem kosilu in nazadnje je še večetjo skrčil na skodelico namočenih žit. Tako je še tisto malo mišičevja, ki gaje imel, skopnelo in mladenič je postal pravi okostnjak. “Vsakič ko sem kaj zaužit, sem se počutil, kot da se ne nadzorujem več,” pravi sodobni stradalec, ki je le eden izmed vse več podobnih mladih ljudi v razvitem delu sveta. Njegova zavzetost, da bo nadzoroval telesno težo in da se nikakor ne bo zredil, je bila tako zagrizena, da je v primeru, ko se je vendarle pregrešil in zaužil kaj več, vtaknil prst v usta in zaužito izbruhal. Fant je samega sebe tako sestradal, da so ga morali v zadnjih petih letih kar enajstkrat odpeljati v bolnišnico, nazadnje so ga komaj še rešili smrti; tehtal je komaj 32,66 kg. Zdaj se je nekoliko okrepil in tehta 46,27 kg, vendar je še daleč od tega, da bi bil normalen, kar se prehranjevanja tiče. Še vedno ne uživa normalnih obrokov hrane, ker se strašno boji, da se bo zredil. Poučen od bolnišničnih izkušenj sicer ve, da nima prav in da je neke vrste bolnik, ki sam ne more jasno presojati, kako je z njim. Pri stradanju je namreč tako, da s telesno težo človek izgublja tudi jasnino misli in ni sposoben več normalno presojati ter ugotavljati, da je z njim nekaj narobe. Baum je klasičen primer anoreksije. Od klasike ga loči le to, da je moški. Doslej je namreč anoreksija veljala za tipično žensko motnjo, za katero bolehajo mladenke iz bogatih družin. Zdravniki uvršajo anoreksijo v vrsto motenj v prehranjevanju, kamor spada še bulimija, to je požrešno hranjenje, ter tako imenovano BED, bolezensko žretje, za katero je značilno nekontrolirano použivanje velikih obrokov hrane, ki pa ne gre naprej v prebavo, ker jo kmlau po zaužitju izbruhajo. Za prehranjevalnimi motnjami teh vrst boleha 8 milijonov mladih Američanov, med njimi je 7 milijonov žensk in milijon moških. Moški se torej ženskemu svetu tudi v tem pogledu vse bolj približujejo. Študija, ki so jo opravili lani med študenti na Harvardu, kaže, da prehranjevalne motnje pri ženskah nekoliko upadajo, medtem ko pri moških hitro naraščajo. Med moškim in ženskami, ki imajo prehranjevalne motnje, je sicer nekaj razlik, vendar velja za oba spola, da pride do motenj v ključnih točkah življenja, v obdobju osmosvajanja, ko mladi začenjajo šolanje na višjih šolah ali ko se prvič zaposlijo. Tudi puberteta je lahko nevarno obdobje v tem pogledu. Psihiater dr. Arnold Andersen z univerze v Iowi, ki je zdravil za anoreksijo prek tisoč mladih, meni, da to nepravilnost pri zgodnjih pubertetnicah pogosto povzroči prikrit strah pred spolnostjo. Stradanje zavre razvoj ženskih oblin in pogosto dekle izgubi tudi menstruacijo, torej zunanje znake spolne dozorelosti. Pri fantih pa naj bi bila anoreksija znamenje, da si niso n;# jasnem o svoji spolni usmeijenosti. Podatki kažejo, da je 22 odst. moških stradalcev homoseksualno usmerjenih. Modni ukaz zahteva že dlje časa od žensk vitkost, zato strah pred debelostjo lahko pri njih porodi prehranjevalne motnje. Ža moške je družbeni in kulturni pritisk po vitkosti nekoliko manjši, prizadene pa predvsem določene sloje, kot so igralci, plesalci, manekeni, športni jezdeci in drugi. Pač pa se pri moških prehranjevalne motnje lahko razvijejo v povezavi z “obveznim” tekom in drugimi vztrajnostnimi športi. Poglejmo si še en poučen primer, ki ga navaja revija Newsweek v daljšem prispevku o prehranjevalnih motnjah med Američani, na katerega smo se oprli pri tem pisanju. Chris Balser, zdaj 26 let star, je bil pri 19 letih visok 1,83 metra, tehtal pa je 62 kilogramov. Zaradi težav v šoli in v družini - starša sta se ločevala - se je občasno spuščal v gladovanje, potem pa je temu sledilo veliko žretje slaščic in sladoleda. Da bi se ne zredil, se je navadil na redno jemanje odvajal. Izuril seje tudi v bruhanju. Ko seje naučil dobrot za miso, je odšel v stranišče, se sklo- nil nad stranišče, stisnil mišice v želodcu in brez napora izbruhal, kar je pojedel. Redno se je opazoval v ogledalu, da bi videl, ali se mu ni že naredil “rešilni pas” okoli trebuha. Pri vsem samoopazovanju in nadzoru pa sploh ni opazil, da vse bolj hujša. Nazadnje je moral v posebno bolnišnico na Floridi, kjer zdravijo take primere. Zdaj je normalen moški in tehta 84 kilogramov. Prehranjevalne motnje so sicer najpogosteje med mladimi, vendar se pojavljajo lahko tudi pri starejših. Osnovni motiv za pretirano stradanje je pri starejših generacijah strah pred srčno-žilnimi obolenji. Za marsikoga prehranjevalne motnje niso resna stvar, vendar zdravniki opozarjajo, da se z njimi ne gre šaliti, lahko so zelo nevarne. MILAN MARKELJ Celo nujbolj demokratična družbena ureditev, v kateri vlada večina nad manjšino, je nasilje. M. ROŽANC Oblast je moška strast, celo zadnja strast starcev. V. KAVČIČ V zgodovini človeških bitij se nikoli nič ne ponovi. D. KIŠ zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Mterpgfijdk® DocDtamfi Wm Najpogostejši zapleti pri bronhialni astmi so preveč napihnjena pljuča (hiperinflacija). Ta zaplet se v otroški dobi zaradi prožnosti pljučnega tkiva še popravi, navadno pa se spremeni delovanje pljuč in zmanjša telesna zmogljivost astmatika. Pogosto ugotovimo pri astmatičnih bolnikih tudi.razširjenje sapnic.Izrednega pomena je, da jih skrbno naučimo izvajati dihalne vaje, da bodo skušali izdihavati odvečni zrak. Včasih je potrebna pomoč fizioterapevtke, ki izvaja masažo. Nežno izvajanje maserjevih gibov pomirjevalno vpliva na živčne končiče, olajša bolečino in omili krč v mišičju sapnic. Masaža z večjo močjo in pritiskom izboljša krvni obtok in splošno presnovo in ohranja prožnost tkiva. Ko bolnika položimo v izkašljevalni položaj, po njem z rokami udarjamo, s tem pa mu olajšamo in omogočimo hitrejše in lažje izkašljevanje gostih in lepljivih izločkov sapnične sluznice. Vpliv klimatskega zdravljenja na bronhialno astmo je že dolgo znan. Višinski zrak ugodno deluje na otrokovo zavest, ker tam preneha čustvena napetost, ki izvira večinoma iz domačega okolja. Začasna ločitev otroka od staršev je uspešna za zdrav- ljenje astmatičnih otrok, predvsem otrok iz neurejenega okolja, kjer je običajno vse polno alergenov, na katere je otrok preobčutljiv. Večina strokovnjakov je ugotovila, da astmatiki nimajo napadov med klimatskim zdravljenjem, po vrnitvi domov pa se stanje poslabša. Klimatsko zdravljenje je zelo koristno, ker omogoči otroku, da uživa čist zrak, brez škodljivih snovi, lečečemu zdravniku, da nemoteno nadaljuje zdravljenje otrok s hiposenzi-bilizacijo, fizikalno terapijo ter plavanjem, ki je najboljši šport za astmatika. Zdravilna telovadba Poglavitna metoda je zdravilna telovadba. Vse druge metode (masaža, svetlobno zdravljenje, zdravljenje s kopelmi) so bolj ali manj nedejavne, zato uporabljamo nekatere izmed njih le pri bolnikih, ki imajo hujše okvare in samo zdravilna telovadba ne zadošča. Zdravilna telovadba, ali kot jo imenujemo, kinezioterapija vključuje aktivne vaje in pasivno razgibavanje. Z vajami, ki jih bolnik izvaja pod nadzorstvom, vplivamo na vsa dihala in srce, povečujemo gibljivost sklepov, krepimo mišičje, usklajujemo gibe, povečujemo hitrost in vztrajnost. Z vsem tem velikokrat preprečujemo jemanje zdravil s stranskimi učinki. Vaje skrbno izberemo, potem ko je zdravnik izmeril zmogljivost delovanja srca in pljuč. Kakršnokoli pretiravanje bi obolenje le še poslabšalo. Vaje je potrebno opravljati posamično, skupinsko izvajanje je uporabno le pri otrocih. (Se nadaljuje) 3 praktični KI .. praktični KRIŽ praktični /\ ^ praktični .A jofiqf Zdravilne koprive Koprive so sedaj v najbolj bujni rasti in dovolj jih je za vsakim plotom. Mnogi se jezijo nanje, ne vedoč, kakšno zdravilno moč imajo. Koprivni čaj, ki ga naredite tako, da žličko sesekljanih listov in stebla prelijete s skodelico kropa, pustite stati dve minuti, nato pa odcedite in spijete po požirkih, je zelo zdravilen za ledvice. Pomaga tudi proti alergijam in ekcemom. Koprivni čaj je priporočljiv tudi za spomladansko prečiščevalno kuro, ki prežene utrujenost. En mesec pijte namesto drugih tekočin po dva litra koprivnega čaja na dan. Kopriva čisti kri in pomaga pri njenem nastajanju. Za tiste, ki imate težave z ožiljem, zlasti z zoženimi žilami, ter za tiste z revmatičnimi obolenji je dobrodošla kopel, ki jo pripravite iz enakih delov svežih korenin, stebel in listov. Vse to namakate čez noč v loncu vode, ki jo zjutraj zavrete in zlijete v kad ter dodate toplo vodo. ff Jagodova torta Potrebujemo: 200 g biskvitnih (otroških) piškotov, 100 g masla ali margarine, 1 žlico malinovega sirupa, 3 liste želatine, 750 g jagod, 125 g sladkorja, 200 g sladke smetane, 150 g skute, 100 g kisle smetane. Biskvitne piškote zdrobimo in jih zgnetemo z malinovim sokom in zmehčanim maslom ali margarino. Zmes damo na dno tortnega modela s premerom 26 cm in jo potlačimo v enakomerno plast. Postavimo na hladno. Želatino namočimo v mrzli vodi, da nabrekne. Nabreklo želatino damo v kozico in jo na majhnem plamenu segrevamo, da se razpusti. Zamešamo jo v zmiksano jagodovo kašo in postavimo na hladno. Drugo tretjino jagod narežemo in porazdelimo na piškotno zmes na tortnem modelu. Ko se začne jagodova kaša strjevati, ji primešamo skuto, kislo smetano, nato pa še stepeno sladko smetano. Porazdelimo jo v tortni model. Torto postavimo na hladno za najmanj 4 ure. Preden jo ponudimo, jo okrasimo z jagodami. Pravo seme za trato Dobre vrtne trate ni brez temeljite priprave tal in izbire pravega semena. Pa to je šele začetek, saj je treba trato vestno vzdrževati, pleti plevel, valjati in zalivati, vse to pa delati 300 let, kot pravijo Angleži, ki so ustvarili pojem angleške trave. Danes zapišimo nekaj več o izbiri pravega semena. Najprej je treba upoštevati, čemu bo trata služila, saj obstajajo za različne namene različne priporočane travne mešanice. Za okrasne trate je primerna mešanica opatija, za parke in rekreacijske površine, kjer je “gaženja” še več, se bolje obnese mešanica tivoli, medtem ko najbolj goste in s tem najlepše vrtne trate omogoči mešanica oaza. Medtem ko so prve sestavljene iz različnih vrst trav, je oaza mešanica različnih sort angleške ljuljke. Kupiti jih je moč v prodajalnah Seme- Varnost za najmlajše Pomlad in poletje sta primerna letna časa za daljše avtomobilske izlete. Nanje se ponavadi odpravi cela družina z najmlajšimi člani vred. Prav za otroke pa je treba na avtomobilskem potovanju še posebej poskrbeti za udobje in varnost. O otroških sedežih smo v tej rubriki že pisali, posebej omenimo le Oplov program otroških sedežev, ki je podrobneje opisan v majski številki Motorevije. Cena Oplovega otroškega varnostnega sedeža je okoli 300 nemških mark, otroške sedeže za vse avtomobile pa je moč dobiti tudi v specializiranih trgovinah. Tako v isti številki revije oglaša prodajo sedežev trgovina Čenča iz Žirov, ki avtosedeže za dojenčke tudi posoja. In še cena: za avtosedež (primeren za otroke od 8 mesecev do 5 let) je treba odšteti 12.900 tolarjev. Ureditev starih oken Stara okna so pogosto problematična. Nimajo samo slabe toplotne prehodnosti, ampak tudi pogosto slabo tesnijo. Tudi tu velja pravilo: najprej najcenejše in najenostavnejše možnosti, če imajo seveda smisel. Vaša okna bodo tesnila, če boste ponovno nastavili okovje ter nalepili ali vgradili dodatna tesnila. Toplotno prehodnost in tesnost tudi izboljšate, če namestite dodatno okensko steklo. Zanj se odločite, če okvir in okovje okna preneseta dodatne obremenitve. Zamenjajte enojno zasteklitev z izolacijsko, če to obstoječa konstrukcija lahko prenese. Zapolnite reže okoli okenskega podboja, ki je pri starih oknih slabo zapolnjena (zapenite s poliuretanom). Če so okna stara in že dotrajana ter nimajo dovolj izolacijskih vrednosti, je treba vgraditi nova. Priloga Dolenjskega lista ■......................* . • ŠTIRNARJI - Ena od izumirajočih tradicionalnih obrti v Sloveniji je kopanje vodnjakov. V Posavju je bilo največ vodnjakov “na koloj”, samotežni način vlečenja vedra z vodo, ki je viselo na vrvi ali verigi. Redkejši so bili vodnjaki “na bando”, kjer so vzvodno z drogom dvigali leseno posodo z vodo, “zajemač”. Skupina moških, ki so kopali vodnjake, “štimarji”, je navadno štela tri: eden je kopal, dva sta vlekla zemljo na površje. Medtem ko je drugi držal vrv s posodo zemlje, jo je tretji izpraznil. Dnevno so skopali po 1 do 2 metra globoko, če je bil teren težavnejši, pa le pol metra. Sprva so vodnjake od vrha navzdol med kopanjem sproti zidali, kasneje betonirali. Na to obrt ni bilo davka, saj so bili že redki tisti, ki sojo hoteli opravljati. Studenčarsko opravilo je veljalo za eno težjih zaradi mokrote, revme in marsikdaj celo smrtne nesreče, ki je doletela “štimarja” v napol izkopanem vodnjaku. (Pripravila etnologinja Ivanka Počkar) ogrnem Ciganske usode - Cigančico s 5. ali 6. letom vzela je k sebi Jesenko-tovka in jo je dala prav dobro odgojiti in učiti. Ko odraste, pobegne nazaj med cigane in vzame Lukatovega sina. Parklja jo praša v čudo, kaj za božjo voljo zapeljalo jo je, ko je imela pri Jesenkotovih vse tako izvrstno: hrano, pitje, posteljo, gorkoto in vsako postrežbo. Ciganka pravi: E kaj - neumna glava. (Izgovor je že ciganski). Ime ji je bilo Ančika. Nje sestra služila je v Gotni vasi 3 leta prav dobro v dobri hiši, ali tudi ona pobegne naenkrat nazaj med cigane in vzame Mihovega sina Petra. Zdaj ima z njim 2 otroka in zato je rekla Parklji, ki jo je enako vprašala, da ne more več od ciganov, kamorjo je zapeljala tudi njo neumnost. Ančiki pozna se na obrazu še zdaj bolji odgoj, ki ga je sprejela. Dolenjska nemarnost in zanikama brezmiselnost. Ljudje izgube tod sila veliko tudi razun na polju puščenega orodja. Našel sem robec, ki je pal kopački z glave, da ni celo nič opazila. Dmgkrat nož, kije padel s košare dekliču, djavši ga brez skrbi prav na vrh. Na vozove meče se to in ono brez brige ali bo ostalo na vozu ali ne, da je le na vozu, ko se odpeljejo. In tako pade z enega sekira, z dmzega marela, s tretjega usnje etc. Posebno o sejmih na tržnih dneh nahajajo se po cesti pogostokrat izgubljene reči. Še več pa puščajo vinjeni gostje v krčmah osta-jaje grede domu vsaj v vsaki vasi v eni včasi pa v vsaki krčmi. Dntgi dan pa hodijo povpraševat iz krčme v krčmo, če niso pustili kupljenega blaga. V 3qo*&A cfiflTflir » (JPfnUTfK Dobila sem ponudbo za službo v novem kraju, stran od rodne vasi in preprostih ljudi, ki sem jih bila navajena. Dolgo sem premišljevala, kaj naj storim: ali naj ostanem v vasici, kjer sem živela doslej, blizu narave in preprostih ljudi, ali naj odidem v mesto, kjer ni petja ptičev in kjer je “le sivi beton in škripanje zavor", kot poje Neca Falk. Po dolgem razmišljanju sem se le odločila za življenje v mestu. Hkrati z novo službo se je porodilo še veliko novih problemov: iskanje stanovanja, prilagajanje novemu okolju, novi obrazi. Pri tem so mi bili v veliko moralno oporo starši in prijatelji. Spominjam se tistega mrzlega jutra, ko sem prispela v Ljubljano. Pogled mi je zastal na ljudeh, ki so hiteli drug mimo drugega. "Kakor mravljinci, ” sem pomislila. “Ali se kdo kdaj za trenutek ustavi in nasmehne drugemu?” sem se spraševala. Izmisli me je zdramila znanka, ki me je čakala na postaji in me popeljala do mojega novega stanovanja v bloku, ki je bilo - kakor sem kasneje videla - prijetno in sončno. Majhna kuhinja in skromna, toda okusno opremljena sobica s kmečkim pohištvom sta kasneje postala moja oaza miru. Edino, kar me je begalo, je bilo moje ljubljeno bitje, ki je ostalo v domačem kraju. Vsak prosti trenutek sem izrabila, da sem se spomnila nanj, ki mi je pomenil vse na svetu. Globoko v srcu sem čutila, da se oddaljujeva, saj je ločenost naredila svoje. On je živel tam, jaz pa tu. Že pred odhodom mi je očital, da bi lahko ostala doma, kjer bi on skrbel zame. STPfZniTVf Čeprav sem se mu takrat uprla in naredila po svoje, saj sem hotela postati samostojna, sem na dnu srca čutila, da je nekaj narobe. Vsak konec tedna sva se videvala in trudila sem se, da bi ohranila najino zvezo, saj sem ga imela rada, toda med tednom sem v Ljubljani čutila, da sva si vse bolj odtujena... Na novem delovnem mestu sem se počutila sproščeno, saj sem imela mlad krog sodelavcev. Nekega dne je bil še posebno uspešen dan; sklenili smo pomemben poslovni dogovor. Potem pa smo vsi skupaj zavili še na večerjo. Ko sem se zvečer vrnila domov, me je čakalo presenečenje. Poklical me je fant iz domače vasi. V njegovem glasu sem začutila napetost. Bil je skop v besedah in oblilo me je kot mrzel tuš, ko mi je dejal: “Spoznal sem drugo. Njej ne bo odveč ostati ob meni. Verjetno se bom z njo poročil...Kmalu. ” Ostala sem brez besed in se sesedla kot kup nesreče. Dolgo nisem dojela, kaj se je pravzaprav zgodilo. Toda zatem je prišel trenutek streznitve in spoznanja, da se on pač ni mogel sprijazniti z dejstvom, da sem postala samostojna, odprta do drugih ljudi, da sem želela nekaj narediti iz sebe... Nekaj let je že minilo od takrat. Počasi se je rana zacelila, toda ob spominu nanj me še vedno zaboli. Živi v drugem svetu, verjetno že s poročnim prstanom na roki, jaz pa sem tu v mestu. Poskušam biti srečna in živeti skladno s sabo. Čeprav nisva ostala skupaj, čutim, da se bova vedno spominjala drug drugega - z grenkobo in radostjo v srcu. že določenih referendumskih območjih, bomo imeli torej namesto ene - šest novih občin. V tem primeru - verjetnost je zelo velika - je jrotreb-no predvideti nekaj stvarnih dejstev, s katerimi se bomo v bodoče srečevali. Nobenega dvoma ni, da je občina Krško v preteklosti dosegla velik gospodarski in družbeni razvoj. Uvrstili smo se po razvitosti v sam vrh sloven- go Hi SOGLASNA PODPORA MAJNIŠKI DEKLARACIJI Člani predsedstva SDSS so na 22. seji soglasno podprli besedilo dokumenta Majniška deklaracija - pet let pozneje in sprejeli sklep, da v odborih stranke po vsej Sloveniji in na sedežu stranke v Ljubljani, Komenskega 11, od jronedeljka, 23. maja 1994, dalje poteka podpisovanje omenjenega dokumenta. K podpisu deklaracije vabi SDSS poleg članov tudi vse Slovence, ki jim ni vseeno, kakšen bo nadaljnji razvoj Slovenije. Socialdemokratska stranka Slovenije skih občin. Postali smo moderna slovenska lokalna skupnost z razvitim gospodarstvom, razvito in med seboj povezano gospodarsko in komunalno ter družbeno infrastrukturo, z uspešnim sodelovanjem in povezanostjo urbanih središč in kmetijskega okolja. Prav ta povezanost je omogočila skladnejši razvoj manj razvitih področij, razvoj kmetijstva in večje možnosti za zaposlovanje. Ne samo krška občina, tudi celo Posavje stoji pred novimi izzivi, ki nam jih ponuja bodočnost. Ali bomo sjrosobm te izzive sprejeti? Pred nami so velike infrastrukturne investicije na našem področju: veriga savskih hidroelektrarn, avtocesta, modernizacija železnice in podobno. Kakšno bo sodelovanje lokalnih skupnosti v teh projektih? Ali bo omogočilo večje vključevanje domačih podjetij v te investicije? Potrebno bo dolgoročno urediti odnose med NEK Krško in njenim okoljem. Prva in verjetno zadnja priložnost za to bo ob sklepanju nove državne po-;odbe med Republiko Slovenijo in rvaško in ob lastninski opredelitvi tega energetskega objekta. Tedaj bo potrebno zagotoviti neposredni interes lokalne(-ih) skupnosti. Zagotoviti moramo varno obratovanje in trajno finančno nadomestilo za blažitev negativnih posledic, ki izhajajo iz soseščine z NEK. S tem lahko vsaj delno dvignemo (razvrednoteno) kakovost življenja v širši okolici. Kdo bo pravi in merodajni sogovornik obeh držav, da bo lahko učinkovito branil barve lokalnih skupnosti? Dvomim o usfiešnosti malih in med seboj neusklajenih občinah! Vse te in še mnoge druge izzive, ki jih bo prinašala prihodnost, bi lažje reševali, če bi bili organizirani v večje, pomembnejše lokalne skupnosti. Brez dvoma bi nova občina Krško, po obsegu enaka sedanji, lažje in bolje reševala vse naštete in še mnoge druge probleme. Prav tako bi veljalo podpreti pobude za zakonsko ureditev pokrajin in s tem omogočiti nadaljnji obstoj tudi Posavske regije. Žal se “drobilci” občin tudi tu zavzemajo za Slovenijo brez regij, z močno centralizirano državno oblastjo. Ob malih občinah je to dosledna izvedba starega reka: “Deli in vladaj!” Namesto vstopa v moderno evropsko družino lokalnih skupnosti in regij nam torej preti zatohla domačnost malce posodobljenih dolin in hribov šentflorjanskih! Morda pa le še ni vse dorečeno? Večina prebivalcev še ni povedala svojega. Povejmo svoje na referendumu 29. maja! _______________ 1 SILVO GORENC, bivši predsednik občine Krško Poljanci, za svojo občino! Izkoristimo priložnost in glasujmo za občino Poljanska dolina, kakršna je bila pred vojno Starejši prebivalci se še spominjajo, da smo bili Poljanci pred vojno in po njej združeni v eni občini. V petdesetih letih pa so nas takratni politični veljaki sprli in zaradi svojih osebnih interesov razdelili na kočevski in črnomaljski del. Dines nam zakon o lokalni samoupravi omogoča ponovno združitev v samostojno občino. Žal pa so tokrat spet na delu posamezniki in skupine, ki jih to moti in počnejo vse, da do združitve ne bi prišlo. Kdor se pelje od Vidma proti Brezovici, zagleda pod seboj naravno zaokroženo celoto, ki ji vsi pravimo Poljanska dolina. Toda nekje po sredini poteka nevidna administrativna meja, ki nas ločuje. Ni je določila narava in ne potreba prebivalstva. Vsilila jo jev našo zavest in življenje neodgovorna in samovoljna manjšina. Kmalu po osamosvojitvi smo se predstavniki vseh strank v dolini ne glede na občinsko mejo zbrali in dali pobudo za ponovno združitev. Ko so pred nedavnim v državnem zboru oblikovali referendumska območja za določitev novih občin, smo se znova srečali in soglasno zavzeli za enotno referendumsko območje v dolini. Domenili smo se tudi, naj bi bodoča občina ne bi bila Stari trg in ne Predgrad, temveč občina Poljanska dolina ob Kolpi. Brez vsake osnove je govoričenje nekaterih, češ kako bomo živeli, da občina nima pogojev za obstoj in podobno. Naj poudarimo: izpolnjujemo prav vse pogoje, razen enega, to je premajhno število prebivalstva. Vendar to niti ni slabo. Le malokje se lahko pohvalijo, da imajo tako kot mi na 700 prebivalcev kar dva industrijska obrata in tretjega v gradnji. Imamo svojo faro, šolo, ambulanto, vrtec, pošto, telefonijo, vodovod, tv pretvornik, bencinsko črpalko, dvorano za kulturne prireditve, vrsto trgovin in gostinskih lokalov. Kmalu bodo asfaltirane vse ceste, kar je odločilnega pomena za razvijajoči se ob-kolpski turizem. Skratka, delaje in bo za pridne roke zmeraj dovolj, in če bomo lahko živeli kot posamezniki, bo živela tudi občina. In kaj je sploh občina? Smisel nove občine je v tem, da prebivalci sami in prek svojih izvoljenih predstavnikov odgovorno odločajo o zadevah, ki se tičejo njihovega vsakdanjega življenja in okolja. Občina bo tudi del širše organizirane skupnosti, ki bo lahko neposredno v stiku s političnimi in gospodarskimi centri bodisi v regiji ali državi. Razdeljeni in kot privesek drugih bomo postali nepomembna in zanemarjena provinca. Prebivalci Poljanske doline, dana nam je priložnost za skupno življenje, izkoristimo jo in glasujmo za svojo občino Poljansko dolino ob Kolpi! Proglas koordinacije strank v Poljanski dolini ob Kolpi LDS, SKD, SLS, SNS in DS Torek morajo imeti v sredo Dostava pošte v Zagorici ZAGORICA PRI VELIKEM GABRU - Nekoč je nekdo iz tega kraja dobil paket s strojnim rezervnim delom. Za pot iz Francije, kjer so trgovci paket dali na pošto, do naslovnika v Zagorici je zadeva potrebovala vsega dva dni. Ali natančneje, samo dva dni je potrebovala poštna služba, da je zavoj z rezervnim delom dostavila na Dolenjsko. Ampak to je morala biti hitra, nenavadna, nikakor ne običajna poštna služba, kakršna zdaj dostavlja pakete, pisma idr. v Zagorico. Ta služba se namreč ne da prepričati niti o tem, da bi bilo dobro, ko bi v Zagorico dostavljala pošto vsak dan oziroma delavnik, dostavlja jo vsak drugi dan. Drži sicer, da se poštar v vasi oglasi vsak dan. Zakaj, ni dobro povedati in mogoče bo za ta molk celo hvaležen. Z dostavo pošte vsak dan je namreč vsaj en razlog: Zagoričani, če imajo naročene dnevne časopise, so o dogajanjih obveščeni z zamudo in so v neenakopravnem položaju s tistimi prebivalci Slovenije, ki dobijo pošto vsak delavnik. Če v Zagorici šele v sredo bero torkov dnevni časopis, to ne ogroža položaja Slovenije v mednarodni skupnosti Tudi ne spreminja politične situacije v Srednji Evropi ali Gruziji. Takega učinka nima niti dejstvo, da je na Slovenskem več takih Zagoric in drugih vasi, do katerih ljubljanska poštna centrala po vsem sodeč ne bo ukazala nositi pošte še najmanj pol stoletja. Vendar bi se zaradi boljšega počutja ljudstva s slovenskega obrobja nad naštetim lahko zamislili najbolj pristojni od pristojnih Slovencev. Najprej poštni velmožje, potem tisti nad njimi. Če niti prvi niti drugi ne bodo rešili zadeve, potem preostane domačinom še ena možnost, in sicer obveščanje s pomočjo ognjev. Saj hribčkov, na katerih bi kurili v obveščevalne namene, na Slovenskem ne manjka. M. LUZAR Res, za zjokat! Ne gre mi v glavo, da naveza drži kar 33 let Ko sem prebral članek gospoda P. R. iz Predgrada z naslovom “Združimo razdeljeno Poljansko dolino” v zadnjem Dolenjcu, bi lahko na glas zavpil: “Za zjokat!” Ne gre mi v glavo, da obstaja naveza, ki je pred 33 leti preprečila združitev Poljanske doline, se danes! Ne želim razpihovati nesoglasij med obema krajevnima skupnostima, vendar pa marsikomu ni vseeno. To ubogo dolino, ki meri največ 15 km v dolžino in je zaokrožena celota v geografskem pomenu, seka medobčinska meja kar štirikrat. Pisec našteva dobrine, ki da jih je podaril zgornji konec doline južnemu. Jaz temu ne verjamem in se v polemiko o tem ne spuščam. Ne bom pa pozabil truda nekaj zagnancev, ki so pozimi leta 1961-62 izpeljali volitve za združitev Poljanske doline. Takrat se je velika večina vo-lilcev izrekla za pripojitev k občini Črnomelj. To voljo prebivalcev je potrdila tudi republiška ljudska skupščina februarja 1961. Kmalu za tem je bil ta sklep preklican na pritisk mogotcev, ki so sedeli na dobrih stolčkih na strani Kočevcev. In kaj je bilo iz obljub? Nič. Dolga leta je ta razkosana dolina životarila. Od takratnih 1400 prebivalcev jih je ostalo komaj polovico. In še ti pretežno starejši. Mladi so odšli. Vem da je neka] gospodov, ki jim tako stanje godi in se bodo na vse kriplje upirali kakršni koli spremembi. Pa vendar je rešitev samo v slogi. Poljanska dolina geografsko spada k Beli krajini. Na katero stran se bodo Poljanci odločili, je njihova stvar. Strankarskim veljakom pa jaz osebno ne verjamem. PETER BUTALA Izola OBVESTILO Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obvešča zavarovance in upokojence iz območja občin Brežice, Krško in Sevnica, da bo s 1.6.1994 preselil dejavnost nudenja strokovnih informacij s področja izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prostore na Bohoričevi 9 v Krškem. Informativni dnevi bodo vsako sredo od 8. do 14. ure. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV ZAGREBČANI NAVDUŠENI NAD VIGREDJO Kot smo napovedali, so na ogled belokranjske vigredi v organizaciji kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom s posebnim avtobusom prišli tudi gostje iz Zagreba, ki so že po prehodu meje bili prijetno presenečeni, ko jih je pozdravil m jim zaželel dobrodošlico predsednik turističnega društva Tone Bezenšek. Hrvaški gostje so si ogledali vinsko klet metliške kmetijske zadruge, kjer jim je inž. Peričeva povedala nekaj o zgodovini vinske kleti, predelovanju grozdja in proizvodnji vin. Sledifje kratek sprehod po mestu, v gradu pa so si ogledali razstavo belokranjskih jedi. Ogledali so si tudi vigredske zanimivosti na mestnem trgu, šli na pokušnjo vin in nasploh so se imeli zelo lepo. F I.J. V Se: Kabelska televizija ni zastonj Odgovor na polemiko iz 16. in 19. številke Dolenjskega lista (21. aprila, 12. maja) •Kaj misli ljudstvo? To je ravno, da nič ne misli. (Tavčar; Izza kongresa) DOBRODELNI PLES TRIA NOVINA . ŠMARJEŠKE TOPLICE -Člani družinskega tria Novina v letošnjem mednarodnem letu družine že peto leto zapored prirejajo dobrodelne koncerte pod naslovom “Samo življenje za druge je vredno življenja”. Š svo-jim petjem in igranjem želijo pomagati pomoči potrebnim, še zlasti bolnim otrokom. V knjigo dobrodelnosti se je v tem času zapisalo kar 65 nastopov, od tega 5 skupinskih in 60 samostojnih. Šestinšestdeseti dobrodelni koncert bodo pripravili to soboto ob 20. uri v restavraciji zdravilišča v Šmarjeških Toplicah. Ves izkupiček bodo namenili izgradnji porodnišnice v Novem mestu. Ob tej priložnosti bi radi zbrali kar največ denarja, zato vabijo tudi obrtnike, podjetnike in vse za finančno pod-poro. Denar naj pošljejo na posebni žiro račun za izgradnjo porodnišnice. Številka žiro računa: 52100-603-7030372 s pripisom “Za izgradnjo porodnišnice”. Glede na objavljen odgovor na članek “Kabelska televizija ni zastonj” sem zaradi toliko neresnic in žalitev dolžan dati nekaj pojasnil. • Vinko Govekar, predsednik upravnega odbora KRS Pečje, se po nepotrebnem tako hudo razburja, češ daje zato toliko dezinformacij in neresnic v mojem članku “Kabelska televizija ni zastonj” (DL št. 16 z dne 21. aprila), ker z njim sploh nisem naredil intervjuja. Jezo g. Govekarja je mogoče razumeti le v toliko, ker seje pač v DL pojavil članek, ki resda ni veliki intervju s predsednikom KRS, ker takega namena nisem imel že ko sem se lotil te teme, ampak dokaj celovita informacija o tem, kako na KRS Pečje gledajo njegovi uporabniki in vodstvo. To je uporabnikom posredovalo poročilo o opravljenem delu, sevniški radio pa je pripravil koristno oddajo v živo o isti temi. Vprašanj in kritičnih pripomb je bilo toliko, daje zmanjkalo časa za številne, ki so hoteli povedati svoje mnenje. V. Govekarja sem zatem še osebno povprašal, kaj pravi o domnevnem “delu pod mizo”, in je možnost, da bi se tako delalo v odboru KRS Pečje, kategorično zanikal, kar sem tudi zapisal. Verjetno pa ga je ravno ta pripomba in tista, da so uporabniki prepričani, da je dračja vzdrževalnina takšna zaradi dragih obiskov iz Ljubljane, razsrdila v tolikšni meri, da seje pritlehno lotil dosedanjega domačega vzdrževalca Ivana Jazbinška, s katerim pa, žal, pred pisanjem članka v resnici sploh nisem “naredil intervjuja” niti ne imel kakršnegakoli stika. PAVEL PERC L Glede nestrokovnosti vzdrževanja KRS Pečje se sprašujem, kako je lahko sistem s 13 km kabla in temu pripadajočimi ojačevalniki ter glavno postajo delal v splošno zadovoljstvo ujx>rabnikov od meseca marca 1991 pa do meseca februarja 1994, ko sem bil vzdrževalec. O vsen klicih uporabnikov in posegih na sistemu pa sem vodil knjigo vzdrževanja, iz katere je razvidno, koliko klicev je bilo od upo- Z novo opremo v boljše čase Žužemberški gasilski sektor dobro deluje Gasilska društva v Suhi krajini ■ delujejo vsa leta od ustanovitve ne-| pretrgoma, vendar je zadnja leta i videti ob množičnosti tudi večjo : zagnanost, in to vseh društev, od : Dvora, Ajdovca, Šmihela in Rebri ■ do Križev, Žužemberka in Hinj. ■ Posebno jjozornost posvečajo ga-j silci preventivni dejavnosti in delu * z mladino. : O delu gasilcev in delu sektorja | je povedal predsednik GD Dvor j Franc Jenkole, ki hkrati opravlja ■ funkcijo pomočnika sektorskega ■ poveljnika: “GD Dvor se tudi letos • udeležuje vseh akcij in aktivnosti, | katere so organizirane bodisi v S občinskem merilu ali v sektorju ■ Žužemberk. Zaradi izjemno velike • požarne ogroženosti in gozda, ki : nas obdaja, smo sprejeli sklep, da : gremo v nakup novega vozila lada niva, s katerim bi lahko prišli na nedostopne terene. Aktivnosti v tej smeri vodimo že od občnega zbora. Naši botri nove motorne brizgalne so obljubili pomoč, vendar fiogrešamo pomoč v večji meri od države, ministrstva za obrambo in nenazadnje od občinske gasilske zveze Novo mesto, ki ta sredstva razporeja. Za delo prostovoljnih društev država namenja premalo denarja, ob tem pa moram povedati, da kljub obljubam, da bomo pritegnili več mladih v gasilske vrste, ni pravih sredstev za delo z mladimi. Lansko leto smo na občinsko gasilsko tekmovanje poslali poln avtobus mladih tekmovalcev. Bojim se, da ne bomo mogli v nedogled organizirati raznih veselic in podobnih prireditev, ki so ponekod edini vir dohodka,” je povedal Franc Jenkole. Podobne težave imajo tudi v drugih društvih. “Gasilci s Križev imamo 11 let star kombi in ga nameravamo letos zamenjati,” pravi predsednik GD Križi Jože Hribar. “Nameravamo kupiti dve leti star mercedes 208, katerega bi uvozili iz Nemčije za 30.000 nemških Franc Jenkole mark. Ce bo vse po sreči in če bo pomoč OGZ Novo mesto prišla, bo prevzem 23. julija letos, doda Hribar. Malo na boljšem je GD Ajdovec, kije letos že kupilo novo motorko Ziegler 5001. Vendar so za novo brizgalno in komplet opremo zbrali gasilci s pomočjo donatorjev in še čakajo na denar iz OGZ Novo mesto, pravi L.udvik Longar, predsednik ajdovških gasilcev. Slavko Struna iz Žužemberka pa je povedal, da bodo novi gasilski furgon Nissan largo Trade svečano prevzeli v juliju. V avtomobilu manjka šp konstrukcija za opremo. Tudi v Šmihelu se lahko pohvalijo: že lansko leto so nabavili lado nivo. V okviru sektorja je bila v nedeljo, 21. maja, izvedena sektorska vaja pionirjev in mladincev. Na vaji je sodelovalo 7 pionirskih ekip in 7 ekip članov. Najboljše rezultate so dosegli pri članih GD Reber, pri pionirjih pa so bilj najboljši GD Križi, potem GD Žužemberk, na tretjem mestu pa so bili pionirji z Rebri. Z vajo m samovizvedbo je bil poveljnik sektorja Žužemberk Franc Škufca zelo zadovoljen in povedal: “Vaje so se udeležila vsa društva razen GD I linje. Glede na to, da je delo sektorja veliko bolj organizirano kot pred leti, načrtujemo, da bodo takšne vaje postale sestavni del našega dela. Tako bomo tudi bolj pripravljeni na nadaljnja občinska tekmovan- ]a'' S. MIRTIČ = rabnikov sistema in zakaj so klicali. Prav tako sem ob koncu vsakega leta naredil poročilo o vzdrževanju KRS, v njem navedel problematiko in opozarjal na stanje sistema ter dajal predloge za izboljšanje. Kot predsednik gradbenega odbora oziroma odbora za vzdrževanje KRS Pečje bi g. Govekar kljub volonterstvu, na katerega se sklicuje, lahko reagiral že prej. 2. Stroški za vzpostavitev normalnega stanja v višini 800.000 tolarjev, ki jih v svojem pisanju g. Govekar obeša na moja ramena, so posledica grehov, storjenih že pri gradnji sistema (gradil in projektiral gaje g. Prosen), moj delež pa je bil od strani podjetja Skyline po končani sanaciji ocenjen na 51 ur dela (cena 20 DEM za uro) in za 400 km potnih stroškov, odkupil pa sem tudi dva linijska ojačevalnika (vrednost 57.600 tolarjev), ki sem ju vgradil v sistem. Skupna vrednost je bila 146.220 tolarjev in sem jo tudi poravnal. Če odštejemo delež za popravilo mojih “napak” od skupne cene (653.000), vidimo, daje g. Prosen še enkrat dobil plačano za napačno izdelan projekt in izbor vgrajenega materiala že pri gradnji KRS Pečje. 3. G. Govekar laže tudi o moji ceni vzdrževanja, kije znašala 12 DEM za uro oziroma 16 DEM za uro ob nedeljah in praznikih. Kolika je cena vzdrževanja podjetja Skyline, pa lahko razberemo iz 2. točke. 4. G. Govekar me obtožuje širjenja dezinformaicj o KRS Pečje, kar ni LB DOLENJSKI BANKI D.D. NOVO MESTO Zanima me, kako si lahko dovolite tako nemogoč odpiralni čas vaših agencij. Zakaj ne poskrbite, da bi agencija Center poslovala po starem? V centru mesta se odpi/a šele ob 10. uri. Kje ste to videli? Že ob pol desetih je pred agencijo, ki ima daleč največji promet, vrsta, za nameček pa je še bankomat vsaj enkrat na teden pokvarjen. V Evropi tudi še nismo, saj delavci v tovarnah prično z delom ob 6. uri, uslužbenci ob 7. uri. Banke so v sanaciji, kot nas obveščajo, odpiralni čas pa je stagnacija. Dolgoletna varčevalka iz Novega mesta res, je pa že iz pisanja g. Govekarja razvidno, daje sistem zastarel (amortizacijska doba 5 let, sistem potreben sanacije, omejeno število prenašanih kanalov). 5. O mojem interesu pri gradnji novega sistema pa lahko povem, da so idejo za gradnjo razširjenega skupinskega sistema v N.FI.M. dali stanovalci sami, zato nimam namena mešati problematike KRS Pečje z novim sistemom, podrobnejši podatki pa so na voljo vsakomur, tudi g. Govekarju, da se mu ne bo potrebno spraševati in ugibati ter napačno sklepati o novem sistemu. Pripomnim lahko samo še to, da ima trdno garancijo. 6. Še o ceni priključitve! Po izjavi g. Govekarja v mesecu aprilu na Radiu Sevnica je bila cena signala (pristopnic) na KRS Pečje 350 DEM brez materialnih stroškov in priključit-venih del, kar mi je znano tudi iz dosedanjega priključevanja novih naročnikov na KRS Pečje, zato me zanima, kateri podatki so resnični. JANEZ JAZBINŠEK Cesta na grad 41 Sevnica •Ljubezen je kot vojna, začneš, kadar hočeš in nehaš, kadar moraš. (Španski pregovor) BIG BAND FEST KRŠKO 94 KRŠKO - V soboto, 28. maja, se bodo na Trgu Matije Gubca pred Kulturnim domom ( v primeru slabega vremena pa v veliki dvorani) predstavili veliki orkestri na prireditvi Big band fest Krško 94, kar po naše ne pomeni nič drugega kot Festival velikih orkestrov. Nastopili bodo: Big band Videm iz Krškega, Žabe iz Celja, Big band SOŠ iz Ljubljane, Miirz iz Avstrije, 3 big band or-chestra iz Izole, Toti big band iz Maribora in Akademski plesni orkester iz Ljubljane. Gost koncerta bo KUD Gas iz Krškega. Festival pripravljata Pihalni orkester Videm in KDK, podprli pa so ga: SO Krško, KD Krško, Radio Slovenija, Kanal A in Agenda. ■ DIREKTORJI IN TAJNICE V KLETI - Obisk metliške vinske kleti in degustaci- • ja vin v njej sodita med klasično metliško turistično ponudbo. Pretekli teden, ob ■ Vinski vigredi, so se vsi obiskovalci komaj zvrstili v kleti. Med njimi so bili tudi ; slovenski direktorji, direktorice in tajnice (na fotografiji), ki so ob obisku Metlike • in Vinske vigredi združili prijetno s koristnim. Prisluhnili so namreč tudi strokov- • nema predavanju o lastninjenju in borzi, ki sta ga imela predstavnik ministrstva ; za ekonomske odnose in razvoj in Draško Veselinovič, generalni direktor Ljubljan- : ske borze. (Foto: M.B.-J.) FA TIMA POMAGA BEGUNCEM - Na fotografiji so begunci pred hišo na Bregu pri Kočevju, v kateri živi največ begunskih dnižin iz Bosne. 7. begunci je fotografirana tudi njihova dobrotnica Fatima Grbič (z belo torbico), kije iz Nemčije že trikrat pripeljala pomoč tudi beguncem na Kočevskem. Vprvi vrsti prva z leve je Otillie Haugg predsednica RK iz Augsburga (Nemčija), ki tudi zbira pomoč za begunce. Čepi pa prva z leve Darja Osmak, prizadevna aktivistka kočevskega RK; ob njej je tajnica občinskega RK Kočevje Jožica Klarič, zadnja (čepeča) pa je begunka Agnada Nalič, nekdanja učenka Fatime Grbič, ko je ta še poučevala v Bosni; njuno srečanje je bilo še posebno prisrčno. B1SERNOPOROČENA IZ OSIL- in Pepca Tomec te dni slavila 60-let-NICE - V Selih pri Osilnici sta Edo nico poroke. Biserna poroka v Osilnici SELA PRI OSILNICI - 5. maja sta praznovala biserno poroko zakonca Tomec iz Osilnice. Oče Edo je bil rojen leta 1905, žena Pepca pa je 9 let mlajša. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, a sta dva še mlada umrla. Živa sta sin Tone, ki je 4. maja praznoval 20 let poroke in ima hišo poleg hiše staršev, ter hči Marija, ki živi na Reki. Kot veliko ljudi iz teh krajev sije tudi Edo služil kruh z delom v hrvaških gozdovih. Bil je sekač. Delali so tudi doge za kadi in “štipar-je” (železniške prage). Leta 1928je padel nanj hrast; 17 dni je bil nezavesten v bolnišnici v Karlovcu, kjer so ga celo že premestili v mrtvašnico. Izgubil je roko, vendar se je končno le izlizal. Tistega leta je bil tudi ujrokojen, a je delal še kot pandur (kurir) pri občini Osilnica. Spominja se, daje imela občina takrat tri občinske može, in sicer poleg njega še bilje-žnika (tajnika) in župana. Za tiste čase je dobival kar lejro pokojnino, 600 din, 400 - 500 din pa je veljala vlaška krava (buša). Pokojnino so mu plačevali s Sušaka, ker je to območje sodilo takrat pod Savsko banovino (Hrvaško), Reka pa je bila takrat italijanska. Najslabšo kojnine in še 9.000 za tujo pomoč. Kar 36 let je bil tudi ribiški Čuvaj. Čeprav ima samo eno roko, je do nedavnega spretno vezal muhe za ribolov (muharjenje). Njegove muhe so kot magnet privabljale ribe, zato je med pravimi ribiči imel vedno veliko odjemalcev. Slabo pokojnino je po vojni dopolnil tako, da je krošnjaril po sejmih in cerkvenih svečanostih. Takrat je oprtal svoj “kufer” (lesen zaboj), v katerem je imel sladkarije in drugo kramarijo, in hodil po sejmih, ki so bili na Sveti gori pri Sveti Ani, na Žalostnem vrhu in drugod po okolici. Mati Pepca je bila rojena 1914 v Gornjih Poljanah pri Iga vasi na Notranjskem. V družini je bilo 17 otrok, ona je bila 10. po vrsti, oz. prva od druge mame. Doma so imeli veliko kmetijo, a ker je bilo veliko otrok, so si morali iskati kruh drugod. Po poroki sta se z možem selila v Osilnico. A sta imela smolo. Stanovanje, ki sta ga najela, je dan prej pogorelo, in ko sta se s pohištvom pripeljala v Osilnico, sta z vsem imetjem ostala sredi ceste. Potem sta le dobila sobico za nekaj mesecev, nato pa sta se nastanila v sosednji vasi Hrvatsko, ki je prek Kolpe. Leta 1936 sta začela graditi hišo. Dogradila stajo šele po drugi svetovni vojni in v njej živita še danes. Oče Edo danes ne gre več daleč. Le do bližnje gostilne Kovač ali pa do one v Zamostu na Hrvaškem, ki so jo odprli pred kratkim in je daleč najlepša v tem koncu. Moti ga, ko mora prek meje. Oba motijo tudi novi in stari denarji, pa še hrvaški. Pravita, da se denar prepogosto menja. Žadovoljna pa sta, ker je tolar le trden. J. PRIMC Umrl general Drago Ožbolt V četrtek, 19. maja, so na Žalah v Ljubljani položili k večnemu počitku posmrtne ostanke generala Draga Ožbolta. Rojen je bil leta 1931 v vasi Belica pri Osilnici v revni hiši, kjer je nekoč prebival oče narodnega heroja Ljube Šercerja. Danes je to domačija generala in narodnega heroja Jožeta Ožbolta, brata Draga Ožbolta. Tuje bil rojen tudi brat Tone Ožbolt, kije najlepše opisal te kraje, deželo Petra KJejrca. Junija 1942 so vas Belico in Ož-boltovo domačijo oropali in požgali Italijani, vse ljudi, tudi Draga, pa so odpeljali v internacijo na Rab. Ujete moške, sposobne za vojsko, pa so takoj pobili. Po kapitulaciji Italije so se Ožboltovi vrnili na požgano domačijo, stanovali so kar v kleti. Drago je potem živel s partizani do konca vojne. Po vojni je obiskoval gimnazijo v Kočevju, potem pa so ga proti njegovi volji poslali na vojaško gimnazijo v Zagreb in kasneje tudi na vojno akademijo v Kragujevcu, kjer je bil odličnjak. Končal je še višjo vojno akademijo, šolo narodne obrambe in pravno fakulteto. Služboval je v različnih vojaških enotah. Bil je tudi načelnik štaba pokrajine Kosovo in prejel v tistih hudih dneh eno najvišjih priznanj za sodelovanje Kosova in Slovenije. Priznanje za vključevanje slovenskih podjetij v kosovsko gospodarstvo je prejel tudi od izvršnega sveta Slovenije. Po štirih letih službovanja na Kosovu je postal načelnik štaba TO Slovenije, ki je takrat dobivala najvišja priznanja zvezne inšpekcije. Že prej je služboval tudi v Scnti, Bovcu, Vipavi in Postojni ter bil vojni etaše v Vzhodni Nemčiji. Službovanje je končal 15. maja 1990, ko je padel v nezavest. Zdravniki so ugotovili, daje težko bolan. Štiri leta seje zdravil, končno pa podlegel neozdravljivi hudi bolezni. Odkar je ostal brez službe in bil bolan, pa generalpodpolkovnik Drago Ožbolt ni dobival pokojnine niti v začetku ni bil deležen brezplačne zdravstvene oskrbe. Živel je tako rekoč ob pomoči žene in dveh otrok ter drugih svojih najožjih sorodnikov. Ministrstvo za obrambo gaje celo tožilo za izselitev iz vojaškega stanovanja, čeprav jc vojaška stanovanja v različnih garni-zi-jah uporabljal nad 30 let. Vse to zato, ker je podpisal preselitev orožja v vo- • Njegov brat, narodni heroj in generalpolkovnik Jože Ožbolt pravi: “Drago je končal kot hlapec Jernej. 48 let je študiral in delal, a na koncu ostal do smrti brez pokojninskega varstva. To je tragično za poštenega in ponosnega Slovenca, ki je vedno spoštoval tudi zaob(jube, ki jih je dal. Za svoje pošteno delo je dobil prek 20 odlikovanj in veliko priznanj, od novih slovenskih oblastnikov pa niti pokojnine. Drugo je spoštoval le tisto, kar sta podpisala tudi slovenska člana takratnega predsedstva Jugoslavije, od katerih eden mirno nabira gobe in uživa zasluženo pokojnino, drugi pa vodi našo vlado. Drago, ki ni sprejemal odločitev, ampak le izvrševal ukazano, kot se za vojaka spodobi, pa je bil tako hudo kaznovan in še nekaj ur pred njegovo smrtjo je bil v Novicah plus obljavljen napad nanj. Tako s svojimi nasprotniki nista delala niti Hitler in niti Stalin. Vsnj umreti nnj bi ga pustili v miru.” jaška skladišča oz. po Janševo tako imenovani “zloglasni ukaz o razorožitvi slovenske TO”. Pogreba Draga Ožbolta na ljubljanskih Žalah maja se je udeležilo okoli 3.500 njegovih prijateljev, sorodnikov, znancev, nekdanjih sodelavcev, borcev in drugih. V zadnje slovo sta mu spregovorila v imenu kočevskega ZŽB NOV predsednik Nace Karničnik, v imenu nekdanjih sodelavcev pa Franc Pičulin. JOŽE PRIMC TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 26. V. SLOVENIJA 1 9.00-0.20 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 TEDENSKI IZBOR 9.15 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE 9.35 ZRCALCE 9.50 POJEMO, ZATO SMO 10.15 KRONIKA, 29. del kanadske dok. serije 10.40 ZELENA URA 11.10 PO DOMAČE, ponovitev 13.00 POROČILA 13.05 STUDIO CITY, ponovitev 15.05 TEDENSKI IZBOR SVET POROČA 15.40 OSMI DAN 16.25 PORABSK1 UTRINKI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC - ITD., TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 ČETRTEK V CIRKUSU: VELIKI CIRKUSI SVETA, 9. oddaja 21.35 TEDNIK 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA SLOVENIJA 1 14.15-1.50 Teletekst 14.30 Video strani -14.55 Kinoteka: Angleški klasični film: Padli idol (ČB) - 16.30Tedcnski izbor: Strta srca (franc, nadalj., 11/16) -17.20 Sova (ponovitev): Popolna tujca (amer. naniz., 11/22); 17.50 Izredno stanje (angl. nadalj., 6/6) -18.40 Že veste? -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, Šport - 20.10 CIA, (angl. dok. nadalj., 1/6) - 21.00 Sejem Marketing klub - 21.10 Povečava: Zaton stoletja - Testament (dok. film Lordana Zafranoviča); 0.30 Intervju: Lordan Zafranovič -1.10 Kolesarska dirka Giro dTtalia (posnetek) A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 173. dela amer. nadalj.) - 13.05 Call selection (ponovitev) -13.40 CMT - 14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.15 Na velikem platnu -16.30 Varuhi narave - Ohranimo Zemljo (ponovitev amer. dok. filma) -18.10 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.40 Učna leta (ponovitev 15. dela) -19.10 Luč svetlobe (174. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.30 Drakula (13. del. amer. serije) - 21.00 Poročila - 21.20 Riverband (amer. film) - 23.00 Nocoj pa v skalo (dok. DW) - 23.30 Poročila - 23.55 Na velikem platnu - 0.10 CMT HTV 1 7.50 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Ste vedeli? (otroška serija) -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Popolna tujca (humor, serija) -13.05 Filmi Buda Spencerja: Cannonball -14.40 Monoplus -15.30 Učimo se o Hrvaški -16.00 Poročila -16.05 Veseli glasbeni četrtek -16.30 Kulturna zapuščina -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 lz tujskega življenja - 20.55 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) - 21.40 Poročila - 21.45 Poslovni klub - 22.30 Slika na sliko - 23.15 Večer ob glasbi - 0.15 Poročila v nemščini - 0.20 Sanje brez mej PETER, 27. V. SLOVENIJA 1 9.45 - 1.50 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR 10.20 MUDI SHERLOCK, angl. nadalj., 8/9 10.45 DENAR, nemški film 12.20 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČ1U 13.05 VIDEOSTRANI, 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ABC-ITD., TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 ČRNA OBLEKA ZA MORILCA, franc, film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA 0.10 TEMNA NOČ, španski film SLOVENIJA 2 15.45 - 0.40 Teletekst 16.00 Video strani -16.35 Tedenski izbor: Četrtek v cirkusu (9. oddaja) -17.25 Sova: To je ljubezen (angl. naniz., 12/19); 17.55 Zasebni detektiv Philip Marlowe (amer. naniz., 1/6) -18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Večerni gost: Mimi Malenšek -21.10 Sejem Marketing klub - 21.20 Oči kritike - 22.20 Koncert orkestra Slovenske filharmonije - 0.00 Kolesarska dirka Giro dTtalia (posnetek) A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 174. dela amer. nadalj.) - 13.05 Magnetoskop (ponovitev) -13.35 Spol tedna -13.40 CMT -14.30 Borza dela -16.15 Na velikem platnu -16.30 Ameriških deset -17.00 Drakula (ponovitev 13. dela filma) -17.30 Riverband (ponovitev filma) -19.10 Luč svetlobe (175. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Smrt na primestnem vlaku (dok. oddaja) - 21.00 Poročila - 21.20 Teden na borzi - 21.30 Na robu (amer. film) - 23.10 Poročila - 23.35 Devlinova zveza (1. del am. naniz.) - 0.20 Erotični film HTV 1 7.50 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Otroška serija -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Popolna tujca (humor, serija) -13.05 Filmi Buda Spencerja: Misijonarja -14.35 Monoplus -15.30 Nemščina -16.00 Poročila -16.05 Mali veliki svet (oddaja za otroke) -16.30 Antena (izbor iz satelitskega programa) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Moj Osijek (prenos) - 21.10 Latinica - 22.20 Poročila - 22.25 Preteklost v sedanjosti (dok. oddaja) - 22.55 Slika na sliko - 23.55 Poročila v angleščini - 0.00 Padli z neba (španski film) - 2.05 Sanje brez mej HTV* 15.15 Videostrani - 15.25 TV koledar - 15.40 Otroška serija -16.05 Serijski film -16.50 Sissi (avstrijski film) -18.35 Vojne v miru (dok. serija) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Beverly Hills (serija za mladino) - 21.00 U 2 - 22.10 Peta prestava - 22.45 Slučajni partnerji (serijski film) - 23.30 Hit depo SOBOTA, 28. V. SLOVENIJA 1 7.45-1.10 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.15 TEDENSKI IZBOR: 8.15 RADOVEDNI TAČEK 8.30 LONČEK KUHAJ! 8.40 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risanka, 22/26 9.05 KLUB KLOBUK 9.55 TOK TOK 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.35 SIMONOVE SANJE, kanadski film 13.00 POROČIU 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.50 OB 45-LETNICI RADIA KOPER-CAPO-DISTR1A 15.00 ČRNA OBLEKA ZA MORILCA, ponovitev franc, filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KAVIAR, angl. poljudnoznan. oddaja 18.00 REGIONALNI PROGRAM LJUBLJANA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 ONA + ON 21.30 KORENINE SLOVENSKE LIPE: PRETAKANJA, ŽIVLJENJE MED BARDOM IN TRSTOM, 6. oddaja: BARDO 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.35 SOVA SLOVENIJA 2 9.45-2.10 Teletekst 10.00 Video strani -10.30 Tedenski izbor: Povečava (ponovitev); 14.35 Antologija slovenske glasbe - 15.40 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (4. epizoda amer. naniz.); 16.15 Zasebni detektiv Philip Marlowe (amer. naniz., 2/6) -17.10 Športna sobota: košarka NBA; 18.05 Kolesarska dirka Giro dTtalia (posnetek) -18.50 Modra divjina (amer,-angl. poljudnoznan. serija, 2/4) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Jezdeci (angl. nadalj., 2/4) - 21.05 Veliki zločini in procesi 20. stoletja (koprod. dok. serija, 4/12) - 21.30 Poglej in zadeni - 22.45 Sobotna noč: Zlata doba rockVrolla (9. del); Anja Rupel; Regina; Ženske v rocku KANALA 7.00 Borza dela - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Dance session (ponovitev 32. oddaje) -11.30 Devlinova zveza (ponovitev 1. dela) -12.20 Spot tedna -14.30 Borza dela -16.20 ITV - Begunska televizija -16.50 Igre na kotalkah (amer. športna serija) -17.20 Na robu (ponovitev filma) -19.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 19.30 Radio FM (ponovitev 11. dela amer. namz.) - 20.00 Modna dežela (oddaja o modi) - 20.30 Radio FM (12. del amer. naniz.) - 21.00 Utrip srca (angl. drama) - 22.45 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 7. dela angl. naniz.) - 23.40 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 8.40 TV spored - 8.45 TV koledar - 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Poročila -10.35 Kapetan Zaspan (risana serija, 9/13) -11.00 Oddaja za mladino -12.00 Poročila -12.05 Oddaja resne glasbe -13.05 Prizma (večnacionalni magazin) - 13.50 Oddaja narodne glasbe -14.05 Poročila - 14.10 Navadna šala (češki mladinski film) -15.40 Hišni ljubljenci -16.10 Beverly Hills -17.00 Poročila -17.05 Vivat Banus (dok. oddaja) -17.50 TV razstava -18.00 Televizija o televiziji -18.30 Santa Barbara (amer. nadalj.) -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Posebna vrsta (amer. film) - 21.45 Video film - 22.30 Poročila - 22.35 Športna sobota - 22.50 Slika na sliko - 23.50 Poročila v angleščini - 2335 Sanje brez mej HTV* 16.35 Videostrani -16.50 TV koledar -17.00 Zunaj toka -17.30 To je ljubezen (humoristična serija) -17.55 Šport -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ljubezen in vojna (humor, serija) - 20.40 Krila nad svetom (dok. serija) - 21.30 CRO pop rock - 22.15 Nočna izmena: Življenje na severu (serijski film); Zona Somraka (serijski film); Kri in meso (amer. film) NEDEUA, 29. V. SLOVENIJA 1 8.15-0.25 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 OTROŠKI,PROGRAM 8.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.35 UPORNIKI V SLUŽBI KRALJA, ponovitev danske nadalj., 8/13 10.00 SLEPA NEDEUA, angl. oddaja 10.50 SLIKE IZ SEČUANA, 12. oddaja 11.00 MEDNARODNO BALETNO TEKMOVANJE V ČAST RUDOLFU NUREJE-VU.l.del 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 UUDJE IN ZEMUA 12.30 MODRA DIVJINA, ponovitev amer.-angl. poljudnoznan. serije, 2/4 13.00 POROČILA 13.05 VSI ZBORI ZADONITE!, izbor iz 5. revije slovenskihcerkvenih zborov 14.25 SKRIVNOST POLETA 1501, amer. film 16.00 ŠE SE BOMO SREČALI, angl. nadalj., 12/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 19.00 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 POMLADNI3X3 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA SLOVENIJA 2 0.45 - 23.55 Teletekst Opomba: 13.50 F-l za VN Španije 11.00 Videostrani -11.10 Sova (ponovitev): Zasebni detektiv Philip Marlowe (amer. naniz., 3/6) - 12.00 Karaoke (razvedrilna oddaja TV Koper) - 12.45 Ona + on (ponovitev) -13.50 Športna nedelja -16.45 Poglej in zadeni (ponovitev) -18.00 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Slovenski magazin - 20.45 Grk Zorba (amer. film, ČB) - 23.00 Športni pregled KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Koala (risanka) - 8.30 Male živali - 8.50 Don Kihot (risani film) - 9.45 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.15 Utrip srca (ponovitev filma) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Podobe na filmskem traku (filmski ciklus Božidarja Jakca) -17.25 Reportaža s taborniške kanu turneje -18.50 Koala (risanka) -19.05 Don Kihot (risani film) - 20.00 Veseli EMŠO - 20.10 Ulica rumene nevarnosti (8. del angl. naniz.) - 21.10 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.00 Texasville (amer. film) -00.05 CMT HTV 1 8.10 TV spored - 8.15 TV koledar - 8.25 Poročila - 8.30 Zgodilo se je v Rimu (angl. film) -10,00 Poročila -10.05 Nedeljsko dopoldne za otroke - <\kjpo^ ; crp> { Vodilo naše oddaje “Glasba je življenje” so Alenki, eni naših vodilnih pevk zabavne glasbe, rojnice ob rojstvu položile v zibko, saj se piše - Godec. Alenka imam status svobodnega umetnika, vendar se v Sloveniji težko preživiš, če se povsem odpoveš komercialni glasbi, zato Alenka poučuje tudi jezike, saj je profesorioca nemščine in angleščine. Sobotni gost oddaje Glasba je življenje bo torej Alenka Godec, ki bo s svojo zgovornostjo in odkritostjo nedvomno prijetna in zanimiva sogovornica. Predstavila pa bo tudi svoj novi glasbeni projekt, ki ga ie posnela v živo s svojim triom. Ce ste preslišali prejšnjo oddajo, vam sporočam, da smo v nagradni igri Pivovarne Union izžrebali do- 2± ŽlhJtNjt pisnice, med katerimi je bila tudi tista, ki namjo je poslal Marjan Trempuž iz Črnomlja, ki je dobil dve majici Sola, ročna ura pa je šla na Vrhniko. Še vedno je pomlad in še vedno je mesec maj, ki velja za mesec ljubezni, Tof pa še vedno pesni realno revolucionarno ljubezensko poezijo. Dobil sem otročička. Fletnega klinčka. Kodroglavčka. Super sin! Luštkan, srčkan in črn - kot globin. Ampak, veste, to mi živcev ne žre. Moji se tako in tako vselej vse zažge. Simona H,O ta + W * SKODA 9 ▼ Volksvvagen Group 11.00 Malavizija -12.00 Poročila -12.10 Plodovi zemlje -13.00 Dokumcntarno-glasbena oddaja - 13.25 Mir in dobro -13.55 Duhovni klic -14.00 Poročila -14.05 Film za otroke -15.25 Poročila - 15.30 Družinski zabavnik -17.20 Simon in Laura (angl. film) -18.50 Risana serija -19.15 TV fortu-na -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Sedma noč - 21.45 Poročila - 21.50 Po vrnitvi (serijski film) - 22.40 Šport - 23.00 Slika na sliko - 0.00 Poročila v angleščini - 0.05 Sanje brez mej PONEDELJEK, 30. V. SLOVENIJA 1 10.45 - 0.30 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.10 TEDENSKI IZBOR 11.10 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PR1JATEUI, koprod.nadalj., 7/26 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE 12.10 KAVIAR, angl. poljudnoznan. odda- 13.00 i>OROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI MAGAZIN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 14.50 OČI KRITIKE, ponovitev 15.50 MOČ IN SLAVA: NAJNOVEJŠI DOSE-ŽKI 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.35 PRAVIČNOST NA PREIZKUŠNJI 21.15 OMIZJE 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA SLOVENIJA 2 13.15-1.10 Teletekst 13.30 Video strani -13.55 Tedenski izbor: Forum, Mernik, Utrip, Zrcalo tedna; 14.55 Pomladni 3x3; 16.35 Obzorja duha -17.05 Sova (ponovitev): Tečaj prešuštvovanja po žensko (angl. nadalj., 3/3); 1755 Zasebni detektiov Philip Marlowc (amer. naniz., 4/ 6) -18.50 Univerzitetni razgledi -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Zbogom, kruti svet (angl. drama, 171) - 21.05 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.30 Kolesarska dirka Giro dTtalia KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 175. dela) -13.05 Helena (ponovitev) -13.50 Pozitiv + (ponovitev) -14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.20 Spot tedna -16.25 Na velikem platnu -16.40 Poslovni dosje (11. del amer. serije o managementu) -17.10 Texasville (ponovitev filma) -19.10 Luč svetlobe (176. del am. nadalj.) - 20.00 Popspot (kontaktna glas. oddaja) - 20.30 Brlog (14. del španske serije) -21.00 Poročila - 21.10 Zadnji krog v Monzi (jugosl. krim.) - 23.00 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 23.30 Poročila - 23.15 Na velikem platnu - 23.30 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.50 TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) -12.00 Poročila - 12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Popolna tujca (humor, serija) -13.05 Filmi Johna Waynea: Angel in odpadnik -14.55 Monofon -15.30 Učimo se o Hrvaški - 16.00 Poročila -16.05 Modul 8 (oddaja za otroke) -16.30 Živeti za... -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Arena (športna oddaja) - 21.10 Dramski program - 22.10 Poročila - 22.20 Hrvaška in svet - 23.00 Slika na sliko - 0.00 Poročila v nemščini - 0.05 Sanje brez meja TOREK, 51. V. SLOVENIJA 1 10.15-0.10 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.50 TEDENSKI IZBOR 10.50 SLEPA NEDEUA, angl. oddaja 11.40 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 12.10 ZBOGOM, KRUTI SVET, angl. drama, 1/3 13.00 POROČILA 13.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ! UPORNIKI V SLUŽBI KRAUA, danska naniz., 9/13 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.25 STRTA SRCA, franc, nadalj., 12/16 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2245 SOVA ZAKONCA FIELDS V FRANCIJI, angl. naniz., 10. epizoda ZASEBNI DETEKTIV PHILIP MARLO-WE, amer., naniz., 6/6 SLOVENIJA S 10.15 -1.30 Teletekst 10.30 Video strani -15.00 Zgodbe iz školjke -1550 Tedenski izbor: Sedma steza; Pravičnost na preizkušnji; 16.50 Ljudje in zemlja -17.20 Sova (ponovitev): V avtobusu (27. epizpoda angl. naniz.); 17.50 Zasebni detektiv Philip Marlowe (amer. naniz., 5/6) -18.40 Iz življenja za življenje -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Družinske skrivnosti (franc, nadalj., 6/6) - 20.55 Intervju - 21.55 Molekule s sončnimi očali (1. del angl. znan. oddaje) - 22.20 Videošpon - 23.20 Odprto prvenstvo Francije v tenisu (ž posamezno) - 0.50 Giro d'Italia (posnetek) KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 176. dela amer. nadalj.) - 13.05 Popspot (ponovitev) 13.35 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.10 CMT - 14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.30 Spot tedna - 16.35 Na velikem platnu -16.50 Brlog (ponovitev 14. dela šp. naniz.) -17.20 Zadnji krog v Monzi (ponovitev filma) -19.10 Luč svetlobe (177. del) - 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.30 Državnik novega kova (9. del angl. satirične naniz.) - 21.00 Poročila - 21.10 Pustolovščine Viljema Tella (amer. zgod. film) - 22.50 Dan pojutrišnjem (2. del amer. poljudnoznan. serije) - 23.20 Poročila - 23.35 Na velikem platnu - 23.50 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.35 V 80 dneh okoli sveta (risani serijski film) -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Popolna tujca (humor, serija) -13.05 Filmi Johna Waynea: Veliki Jim McClain -14.25 Monofon - 15.30 Učimo se o Hrvaški -16.00 Poročila -16.05 Oddaja za otroke -16.30 Obnova Hrvaške -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Z jadri okoli sveta (potopisna dok. serija) - 20.45 V prvem planu - 22.15 Poročila - 22.20 Nocoj z vami: Jasmin Stav-ros (glasbena oddaja) - 23.(X) Slika na sliko - 0.00 Poročila v angleščini - 0.05 Sanje brez meja SREDA, 1. VI. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.25 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 10.25 TEDENSKI IZBOR 10.25 TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija, 22/26 10.50 VIDEOŠPON 11.50 IZ Ž1VIJENJA ZA ŽIVUENJE 12.20 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOLETJA, angl. dok.nadalj., 4/12 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 INTERVJU 16.05 DRUŽINSKE SKRIVNOSTI, franc, nadalj., 6/6 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 REGIONALNI PROGRAM UUBUANA 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA: VOLČJE ŽRELO, perujsko-španski film 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23 00 SOVA POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 12/22 TAGGART, škotska naniz., 1/12 SLOVENIJA I 0.45 - 23.15 Teletekst 11.30 Video strani -15.40 Tedenski izbor: Omizje; 1655 Moč in slava: Najnovejši dosežki -17.25 Sova (ponovitev): Zakonca Fields v Franciji (10. epizoda angl. naniz.); 17.55 Zasebni detektiv Philip Marlovve (zadnja epizoda amer. naniz.) -18.45 Kronika (30. del kanadske dok. serije) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda /j/jndl • POBEG (v novomeškem Domu kulture od 26. dalje) Razvpiti tat Doc McCoy (Alec Ba/dtvin) je med kriminalci nekaj posebnega; dosledno namreč upošteva lastno etiko in nikoli ne prelomi besede, je nekakšen pošten tat. Z lepo soprogo in “poslovno partnerico” Carol (Kirn Basinger) ju veže velika ljubezen in zaupanje. Vendar Docu grozi zapor, zato za težke denarje oropata lokalno banko. Izkaže se, da je bil rop še najlažji del posla, pravi boj se začne šele s Pobegom. Gledamo tekoč akcijski triler, zgodbo o velikem kriminalcu in njegovi izbranki. Oba v poslednjem podvigu združita svoje moči, namesto prostosti pa se znajdeta v mreži prevar, intrig in zločinov; ki ogrožajo njuno življenje. Film so posneli po istoimenski /nega finančni uspešnici Sama Packinpaha iz leta 1972. Razlika je predvsem v vzdušju, tokratni ustvarjalci so se namreč dobro zavedali, da sedaj vlada precej drugačna čutnost kot v 70-tih. Igralski tandem Batdivvn in Basingerjev Pobegu naravnost bleščeč. Baldvvina najbolj poznamo po vlogah v Lovu na rdeči oktober, Delovno dekle, Glengarry Glenn Rose, sicer pa je tudi cenjen gledališki igralec. Tokrat igra načelnega, človeškega in ranljivega tatu. ’ • VAŠKI MILIJONARJI (Kino servis Brežice od 27. dalje) Hollywood se napaja tudi pri televizijskem koritu, saj so v zadnjih letih za veliko platno priredili kar nekaj tv serij, po Addamso-vih in Beguncu so to Vaški milijonarji, ekscentrično naravni in prvinsko neo(b)tesan kup čudakov, ki jih narava obdari z ogromnim naftnim vrelcem. Preselijo se na bogataški Beverly Hills, vendar ne vedo čisto dobro, kaj bi z ogromnim kupom denarja počeli. Topa je seveda “kristalno" jasno vsem tistim zlikovcem, ki bi ga radi dobrodušnim naivnežem ukradli. Če se še spomnite veseljaških Napihnjencev, je ta film kot nalašč za vas! TOMAŽ BRATOŽ 94,6 MHz RADIO SRAKA ČETRTEK, 26.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.15 Doktor na obisku - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 17.00 Obrtniki in podjetniki -19.00 Rocko-vnik - 22.00 Hard & Heavy (Deep Purple, 2. del) - 23.00 Portret glasbenika (do 24.00) PETEK, 27.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor -18.00 13 groznih -19.00 Ne joči, petek! (do 24.00) SOBOTA, 28.5. 5.30 Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Lovci v studiu -15.00 Teden cvička 94-17.00 Srečanje harmonikarjev na tednu cvička 94 - 20.00 Čestitke - 21.00 Sraki-na veselica (do 01.00) NEDELJA, 29.5. 8.00 Dobro jutro -10.00 Mali oglasi, ev-ergreeni - 13.00 Čestitke in domača glasba - 15.00 Harmonikarice iz Mengša na obisku - 19.00 Cinca Marinca: obisk New Svving Quarteta - 22.30 Ves ta jazz (do 24.00) PONEDUEK, 50.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.30 Praktični nasveti - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna -17.00 Aktualna oddaja: Trimo Trebnje - 19.00 Pravljica - 20.00 Glasbena oddaja - 23.00 Koncert: Delbert McCIinton, Austin 1989 (do 24.00) TOREK, 31.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 18.00 Otroška oddaja “Kalimero” - 19.00 Večerni program - 22.00 Glasbene novosti - 23.00 Lestvica 3 tri 111 (do 24.00) SREDA, 1.6. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Borza dela -18.00 Rok za rock - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 Kitara in britanska ljudska glasba - 22.30 Portret glasbenika (do 24.00) studio 103 MHz ČETRTEK, 26.5. 4.30- 7.30jutranji program - 8.00 napo-ved -11.00 avtotimes -12.00 BBC London, osmrtnice - 12.30-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 zabavne želje - 16.30 minute s klasiko - 17.30 planinski kotiček - 18.20 kronika - 19.30-24.00 večerni program % PETEK, 27.5. 4.30- 7.30 jutranji program - 8.00 napoved - oglašanje s terena -12.00 BBC, osmrtnice - 12.30-13.00 NZ želje -14.00-15.00 zabavne želje -18.20 kronika -19.30-24.00 večerni program SOBOTA, 28.5. 7.30 začetek - 8.30 glasba je življenje - 9.30 neznano o znanem -10.00 kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -BBC -11.45 - na sončni in senčni strani Gorjancev - 13.30 čestitke - 17.30 voluhar ekspres -18.20 kronika -19.30- 24.00 večerni program NEDEUA, 29.5. 7.30 začetek - 7.45 horoskop - 8.00 duhovna misel - 8.30 kmetijska oddaja -11.00 mali oglasi -12.30 lestvica NZ glasbe -13.30 čestitke -16.00 športno popoldne -17.30 čestitke -18.20 novice - 19.00 glas evangelija - 19.30-24.00 večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK, 50.5. 4.30- 8.00 jutranji program - 8.00 napoved -12.00 BBC London -12.30-13.00 zabavne želje - 17.30 zdravstvena oddaja - 18.20 kronika - 19.30-24.00 večerni program, Altergodba, Rock studio TOREK, 51.5. 4.30- 8.00 jutranji program - 8.00 napoved - 8.30 svetovalna oddaja - 9.30 minute s klasiko - 9.45 literarni utrinek -12.00 BBC London -12.30-13.00 NZ želje -14.00-15.00 zabavne želje -16.30 oddaje S. Mihelčiča - 18.20 kronika - 19.30- 24.00 večerni program SREDA, 1.6. 4.30- 7.30 jutranji program - 8.00 napoved - 9.30 kulturni pregled -10.30 glasbeni mozaik - 12.00 BBC London - 12.30- 13.00 NZ želje - 14.00-15.00 zabavne želje -16.30 čestitke -18.20 kronika - 19.30-24.00 večerni program, ponovitev glasbenega mozaika meso JS0ŠBM' _ M. li/rc/ct/rvLitoo' tujo/ USPEHI NAŠIH NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU RAČUNALNIČARJEV LJUBLJANA - V soboto, 21. maja, je bilo na Gimnaziji Bežigrad 9. državno tekmovanje iz znanja računalništva za slovenske osnovnošolce, zmagovalce področnih tekmovanj. Udeležilo se ga je 87 tekmovalcev v 6 skupinah, med njimi so bili tudi Dolenjci in Posavci. V prvi skupini Logo od 1. do 3. razreda se je na 9. mesto uvrtil Matej Tajnikar iz OŠ Sevnica, Gorazd Trontelj iz OŠ Grosuplje pa je pristal na zadnjem mestu. V H. skupini, 4. razred, je Šent-jernejčan Igor Vizec zasedel drugo mesto, Grosupeljčan Sergej Berišaj pa 14. mesto. Vlil. skupim, 5. razred, je bila Maja Štubljar šesta, Iztok Drobnič iz Krškega je zasedel zadnje mesto. VIV. skupini, 6. razred, je Egon Kocjan iz Krškega zasedel 3. mesto, Grosupeljčan Mitja Gros pa 9. mesto. V V. skupini je četrto mesto osvojil Igor Ajdišek iz OŠ Center v Novem mestu, Matevž Harlander iz OŠ Grm pa predzadnje. V VI. skupini je bil četrti Janez Žagar iz Kočevja, Dejan Dular iz OŠ Center pa je osvojil 12. mesto. STROKOVNA EKSKURZIJA ZA DIJAKE PROSTOVOLJCE Vsako šolsko leto novomeški center za socialno delo pritegne k sodelovanju dijake gimnazije, srednje ekonomske ter gostinske šole. Letos se nas je prijavilo kar 58. Dijaki prostovoljci se lahko vključimo v eno imed štirih skupin: pomoč učencem z učnimi težavami, obiskujemo starejše občane v domu ostarelih ali na domu, delo z begunci in srečanje z varovanci varstveno delovnega centra. Skupine se srečujemo vsakih štirinajst dni. Na srečanjih ne poročamo samo o našem delu, ampak skušamo rešiti morebitne težave in hkrati izmenjamo izkušnje. V petek, 13. maja, smo skupaj z mentorji odšli na strokovno ekskurzijo. Obiskali smo Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, kjer so nam predstavili namen delovanja Centra, oblike pomoči in delo prostovoljcev. Po prijetnem klepetu smo odšli v Višnjo Goro, kjer smo izvedeli nekaj več o programu izobraževanja naših vrstnic in vrstnikov, ki imajo socialne in vedenjske težave ter spoznali življenje v zavodu. Za nas je bil to zelo prijeten in poyčen dan, želimo se še več takšnih ekskurzij in hkrati vabimo medse nove dijake, da se nam ptidružijo. BRIGITA GAŠPER LOTILI SMO SE PROJEKTA Z NASLOVOM “LONČARSTVO" - Smo podružnična šola Dolenja vas pri Ribnici. Na naši šoli smo se lotili projekta “Lončarstvo”, v katerega smo bili vključeni vsi učenci. Štirinajst dni smo raziskovali preteklost in sedanjost lončarstva, ki ga je pri nas še precej. En dan smo s pomočjo lončarjev delali izdelke iz gline, ta dan je bil tudi najbolj zanimiv. Lončarji so nam pokazali, kako se dela žvrgolce in piščalke. Ob koncu smo pripravili zaključek za vse krajane, naredili razstavo starih lončenih predmetov, likovnih izdelkov učencev in predstavili delo po skupinah. Na fotografiji je skupina učencev pri lončarju Jakobu Nosanu iz Prigorice v njegovi lončarski delavnici, (učenci OŠ Dolenja vas pri Ribnici) TEKMOVALI SMO IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA Občinsko tekmovanje iz angleškega jezika v občini Krško je bilo tudi letos v Kostanjevici. Preživeli smo prijeten dan, saj smo si po tekmovanju ogledali Galerijo in Formo vivo ter imeli pogostitev v restavraciji Gorjanci in dobili praktične nagrade. Na državno tekmovanje, ki bo 13. maja v Novem mestu, so se uvrstili: Tjaša Fabjančič, Urška Colner, Kristina Hrastelj, Dejan Grabnar, Maruška Budič, Tanja Jarkovič, Jelena Grašovec, Mirjam Blatnik, Katja Kustec, Maja Čekerlič. Iskreno se zahvaljujemo zavarovalnici Triglav Krško, OZPM Krško, NEK, Ljubljanski banki, Steklarstvu Resnik, DO Lipa Kostanjevica za sponzorstvo. URŠKA COLNER OŠ Jurija Dalmatina, Krško SEVNIŠKO OBČINSKO TEKMOVANJE IZ VESELE ŠOLE V Tržišču smo izvedli občinsko tekmovanje iz Vesele šole. Zbralo seje 76 tekmovalcev iz vseh šol v sevniški občini. Najboljše rezultate so dosegli: za 4. r. Maja Dolenšek (OŠ Tržišče), za 5. r. Matej Jazbinšek (OŠ Sevnica), za 6. r. Drago Perko (OS Krmelj), za 7. r. Sebastjan Možic (OŠ Boštanj) in za 8. r. Marija Žnidaršič (OŠ Boštanj). Pri organizaciji tekmovanja so nam priskočili na pomoč: sevniška Jutranjka, trgovina Repovž iz Šentjanža, Lisca iz Krmelja, Pekarna Trebnje, Izletnik Celje, Mercator KZ Tržišče ter naša osnovna šola. MARIJA KOVAČIČ mentorica Vesele šole DVOJNA ZMAGA BREŽIŠKIH TELOVADK BREŽICE - Brežiške telovadke so v Mariboru na državnem gimnastičnem prvenstvu v ženski športni gimnastiki za starejše pionirke (B-program) zabeležile dvojno zmago. Naslov državnih prvakinj je osvojila vrsta TD Sokol (Cetin, Oljačič, Šavrič in Tomažin) s 100.30 točke, na drugem mestu pa je bila ekipa mladega GK GYM RAIN Brežice (N. Vareško, Rancinger, Jurovič in T. Rareško) s 99.20 točke. V posamični konkurenci je bila najboljša Tadeja Cetin, ki je osvojila 4. mesto, pri mladih telovadkah pa Sandra Horžen, ki je pristala na 9. mestu. Uvrstitev drugih brežiških telovadk: 10. Marjana Jurovič, 11. Nina Vareško, 14. Tina Vareško, 15. Maja Oljačič, 17. Saša Žnideršič, 19. Katarina Tomažin in 20. Jerneja Šavrič. Hkrati je potekalo gimnastično prvenstvo za pionirke (A-pro-gram), kjer je ekipa TD Sokol bila sedma, Mirna Siljevinac pa je zasedla 16. mesto. L ODPRTO KEGLJAŠKO PRVENSTVO KOČEVJA KOČEVJE - Na 1. odprtem kegljaškem prvenstvu Kočevja za ženske in moške je nastopilo kar 66 kegljačev. Pri ženskah je zmagala Kranjčanka Alenka Čubrilovič, pri moških pa Bojan Marinček iz Krtine. Dobro so se odrezali tudi kočevski kegljači. Rezultati - ženske: 1. Čubrilovič (Triglav Kranj) 422, 2. Stevanič 419,4. Janež 412,5. Jalovec 409 (vse Kočevje), 7. Hriberšek (Krško) 400, 8. Veber (Trebnje) 400 podrtih kegljev. Moški: 1. Marinček (Krtina) 944, 3. Krže (Kočevje) 900 podrtih kegljev itd. NOVOTEHNA rnmmm PRILOŽNOST ZAMUJENA, NE VRNE SE NOBENA: — samo še v mesecu juniju lahko kupujete vozila z vgrajenim katalizatorjem z nižjim prometnim davkom. Iz zaloge vam po »stari« ceni nudimo vozila AX in 7Y. iz programa CITROEN. — v mesecu j"oiju lahko po »stari« ceni kupite tudi vozila iz programa LADA in ŠKODA ter CITROEN BX. — ob nakupu smo vam pripravili tudi prijetno presenečenje. Pokličite nas, z veseljem Vam bomo postregli z vsemi željenimi informacijami. INFORMACIJE: NOVO MESTO — Kandijska 13, tel.: 068/322-066; Novi trg 6, 068/322-006, TREBNJE — Pod gradom 9, tel.: 068/44-025; KRŠKO — C. K. Ž. 70, tel.: 0608/21-500; KO PRIČAKUJETE VEČ, IZBERITE KVALITETNO PONUDBO! TUDIVESELOŠOLCI SO SE SPREMENILI Na osnovni šoli Šmarjeta so se na tekmovanju Vesele šole pomerili vese-lošolci iz občine Novo mesto. Skupno je nastopilo 186 učencev, ki so že na šolskih tekmovanjih dosegli potrebno število točk. Vprašalniki niso bili prezahtevni. Prosti čas so gostitelji zapolnili z ogledi Klevevžkih toplic, s športno-rekreativnimi dejavnostmi in ogledom lutkovne predstave Mali in veliki ježek. Gostitelji, ki smo se zelo potrudili z organizacijo, razočarani ugotavljamo, da to niso učenci, ki bi znali ohraniti urejenost in lepoto šole. Za veselošolci so ostale razbite vtičnice, kasetnik, raztrgan številski trak, ubita žival v terariju, Dogajanja vredna razmišljanja! Največ znanja pa so pokazali: za 4. razred Anja Hlače (OŠ Šmihel), za 5. r. Karmen Jenič (OŠ Šmihel), za 6. r. Jasmina Hribar (OŠ Vavta vas), za 7. r. Blaž Brulc (OŠ Stopiče) in za 8. r. Rebeka Matijevič (OŠ Brusnice). Najboljši veselošolci se bodo 28. maja udeležili državnega tekmovanja. IRENA RANGUS dopisniški krožek OŠ Šmarjeta DEŽURNE TRGOVINE VSE, KI VOZITE AVTO ŠKODA, VABIMO NA »NAJ ŠKODA PIKNIK« ki bo v soboto, 11. junija,v Dolenjskih Toplicah, s pričetkom ob 12. uri OB VSAKEM VREMENU — ZA STREHO NAD GLAVO POSKRBUENO!!! Odlična gostinska ponudba, bogat zabavni program z gosti (MOPED SHOW BUTIK, 12. nadstropje, Alberto Gregorič, 1 x band...) PRIPELJALI SE BOSTE Z ENO ŠKODO, ODPELJALI MORDA KAR Z DVEMA!!! V ŽREBANJU ZA AVTOMOBIL ŠKODA BODO SODELOVALI VSI ČLANI AMD AVTOIMPEX — ŠKODA. ČE TO ŠE NISTE — ŠE VEDNO JE ČAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE: Pokličite: (061)322-615 V Dolenjskih Toplicah morate imeti pri sebi članske izkaznice!!! Na gornjo tel. številko sporočite, da se boste piknika udeležili in sodelovali boste v posebnem žrebanju za lepe nagrade. ŠKODOVCI — DOBIMO SE NA 1. SREČANJU LASTNIKOV ŠKOD V DOLENJSKIH TOPLICAH, v soboto, 11. junija!! V soboto, 28. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Kristanova od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovha Vila - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgoma Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8._do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mer-cator-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 29. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure; Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12 ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8, do 12 ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12 ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela Strokovnjak odgovarja informacije na tel.: 0608 21-385, 068 324-000 Do kdaj je skrajni rok za zamenjavo certifikata in kako to storim Skrajni rok za zamenjavo certifikatov je 30. junij 1995. Do takrat lahko svoj certifikat zamenjate za delnice, pri tem pa imate tri možnosti: • Svoj certifikat lahko zamenjate za delnice podjetja, v katerem ste zaposleni, ste bili zaposleni ali pa je v njem zaposlen vaš ožji družinski član. V zadnjem primeru je to mogoče le takrat, ko podjetje tako možnost predvidi v okviru svojega privatizacijskega programa. Če ste se odločili, da boste certifikat vložili v svoje podjetje, boste to lahko storili takrat, ko bo Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo odobrila program lastninskega preoblikovanja za določeno podjetje. O času vpisa delnic boste obveščeni v vašem podjetju. Za tiste, ki v podjetju niso več zaposleni, je v navadi, da jih podjetje o tej možnosti pismeno obvesti, v vsakem primeru pa mora podjetje svoj privatizacijski program objaviti v dnevnem časopisju, tako da so o njem obveščeni vsi upravičenci. • Certifikat lahko zamenjate tudi za delnice podjetja, ki se odloči za javno prodajo delnic. Za tak način prodaje delnic se bodo odločala predvsem večja in uspešna podjetja, npr. Lek, Krka, Petrol... Če ste se odločili, da boste svoj certifikat vložili oz. zamenjali za delnice enega od takih podjetij, morate počakati, da bo v dnevnem časopisu objavljen javni poziv za vpis delnic tega podjetja. V pozivu bo objavljen tudi rok in mesto vpisa. Ker je za delnice teh podjetij povpraševanje praviloma večje od njihove ponudbe, se lahko cena delnic poveča do 30 odst. Druga posledica velikega povpraševanja pa je, da imetnik praviloma ne more zamenjati celotne vrednosti certifikata za delnice. Po končanem vpisu je občan obveščen, koliko delnic je kupil in po kakšni ceni ter o tem, koliko “denarja” mu je še ostalo na certifikatnem računu. • Tretja možnost je zamenjava certifikata za delnice pooblaščenih investicijskih družb. Ta možnost se bo pojavila šele v mesecu juliju. Imetniki certifikatov bodo o tem obveščeni v sredstvih javnega obveščanja, saj vse investicijske družbe načrtujejo obsežne akcije oglaševanja. Lastniki certifikatov bodo o kraju in roku vpisa obveščeni prek medijev. Vse, kar mora imetnik certifikata narediti, ko se odloči za eno od navedenih možnosti, je, da se oglasi na vpisnem mestu v predvidenem roku, za vse ostalo pa poskrbijo tisti, ki vpis organizirajo. Triglav ► Pooblaščena investicijska družba za Dolenjsko in Posavje d.d. v ustanavljanju VI NAM — Ml VAM UGODNA PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL Na zalogi: - LADA KARAVAN za 10.150 DEM - LADA SAMARA za 12.300 DEM Akcijska Drodaia: LADA SAMARA 1500 sedan z vgrajenim avtoradijem Pioner za 1.139.000 SIT SUPER kreditni pogoji, možnost leasinga! V račun vzamemo star avto. INTERCLASS d.o.o.,Ob Dolenjski železnici 78,LJUBLJANA Tel.: 061/1274687, tel./fax: 061 /1274689 PRIDITE NA DEGUSTACIJO! DOŽIVITE ČISTO NOV OKUS 26.5. MERCATOR STANDARD, PC LOČNA, Novo Mesto 27.5. TP DOLENJKA, SUPERMARKET "D", Novi trg 5, Novo Mesto 28.5. MERCATOR STANDARD, PC KANDIA, Zagrebška c., Novo Mesto ** e 04,1- ukfurjfc«. SKB BANKA D,D, NOVE OBRESTNE MERE ZA KREDITE OBČANOM IN OBRTNIKOM KRATKOROČNI KREDITI 0 kratkoročni krediti sodelovanje z banko — občani in obrtniki 15% brez sodelovanja z banko — občani 18°/° — obrtniki . 16% A negativni saldo na tekočem računu ali kreditni kartici — dovoljeni 15% — nedovoljeni 25% £ lombardni krediti 15% DOLGOROČNI KREDITI S FIKSNO OBRESTNO MERO 0 stanovanjski krediti občanom — na osnovi varčevanja ali vezave sredstev 12% — na osnovi hipoteke 12% — na osnovi nakupa obveznic SKB banke 14% 0 dolgoročni krediti za različne namene — na osnovi vezave sredstev 16% — na osnovi hipoteke 16% — na osnovi nakupa obveznic SKB BANKE 15% — na osnovi dolgoročnega varčevanja 15% 0 dolgoročni krediti obrtnikom sodelovanje z banko — na osnovi vezave sredstev 16% — na osnovi hipoteke 16% — na osnovi nakupa obveznic SKB banke 15% brez predhodnega sodelovanja z banko — na osnovi vezave sredstev 18% — na osnovi hipoteke 18% vezava sredstev DPS ali druge pravne osebe za prestrukturiranje gospodarstva v RS 15% — v primeru, da se vezana sredstva realno ne obrestujejo 12% 0 krediti za notranji odkup podjetij — na osnovi vezave sredstev 12% — na osnovi hipoteke 12% — na osnovi nakupa obveznic SKB banke 14% Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah PE Novo mesto in PE Kočevje. NOVOTCHNU Vam Nudi Svetovanje, Dobavo In MontazO toKAUtltNtUA MAItKIALA J i Stavbnega Pohištva Keramike KJ IMSIALAUJSKfctvA MAItKIALA ZA: Tl Vodovod 51 * T Elektro Napeljave f «1 Tl Ogrevanje m ii ~ JI Punske Napeljave 8"' C• OBIŠČITE NAS, DA BOMO SKUPAJ POISKALI PRAVO IN NAJUGODNEJŠO VARIANTO VAŠEGA NAKUPA ! Če vam kupljeni material tudi montiramo se PD zmanjša na 3% NOVO MESTO EK TIL: 06» Sli 17», DISKONT TIL: 06» 111 41« TRUMI TIL: 06« 44 011 KRjKO TEL: 060» II 11» MEHIKA TEL: 061 Si 1S5 £ Na podlagi 12. člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil v občini Novo mesto in sklepa upravnega odbora Stanovanjskega sklada občine Novo mesto z dne 20. 5. 1994 upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Novo mesto objavlja RAZPIS za dodeljevanje stanovanjskih posojil v občini Novo mesto Razpoložljiva sredstva za dodeljevanje posojil v letu 1994 znašajo: 126.800.000,00 SIT 1. za individualne posojilojemalce 75.300.000,00 SIT — za novogradnje ali nakupe 45.180.000,00 SIT za prenove oz. rekonstrukcije in vzdrževalna „ dela 30.120.000,00 SIT 2. za neprofitne stanovanjske organizacije 51.500.000,00 SIT Fizične osebe SPLOŠNI POGOJI Na razpisu posojil v občini Novo mesto lahko sodelujejo državljani Republike Slovenije, če: — si z nakupom ali gradnjo primernega stanovanja v občini Novo mesto prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, — jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer dosedanje stanovanje v občini Novo mesto postalo neprimerno, — si svoje stanovanjske razmere razrešujejo s prenovo oz. rekonstrukcijo ali izboljšujejo z vzdrževalnimi deli na objektih v občini Novo mesto. Za prenovo oz. rekonstrukcijo se štejejo preureditve oz. prezidave znotraj obstoječega tlorisa, ki omogočajo funkcio-nalnejšo izrabo prostora v prid stanovanjske površine ali primernosti stanovanja, s tem da se ne spreminja zunanjost in namen objekta, za kar mora biti izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje. Za vzdrževalna dela se štejejo: zamenjave dotrajanih oken in vrat, dotrajane kritine, zamenjava dotrajanih instalacij, za kar mora biti izdana veljavna odločba o priglasitvi del. Pri tem objekt ne sme biti mlajši od 12 let, za navedena vzdrževalna dela pa od 1. 1.1991 ni bilo izdane odločbe za vzdrževalna dela. Posojila niso namenjena: — lastnikom stanovanj, odkupljenih po določilih stanovanjskega zakona; — najemnikom v stanovanjih, ki jih je mogoče odkupiti po določilih stanovanjskega zakona in zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona. POSEBNI POGOJI Ob splošnih pogojih, navedenih v prejšnjem členu tega pravilnika,se določi še posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci: — nimajo primernega stanovanja, — so lastniki ali solastniki stanovanja, ki ga prenavljajo ali stanovanjske hiše, ki jo gradijo ali prenavljajo, — imajo zgrajeno hišo do najmanj 3. gradbene faze, — imajo sklenjeno predkupno ali kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanjske hiše ali stanovanja po 1.1.1994, — imajo veljavno gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše, izdano po 1.1.1990 ali odločbo o priglasitvi del za prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja, izdano po 1.7.1993 in gradijo v skladu z odobreno gradbenoteh-nično dokumentacijo, — niso sami ali njihovi družinski člani že lastniki vseljivega primernega stanovanja ali stanovanjske hiše, — so kreditno sposobni, — da prosilcem ali ožjim družinskim članom ni bilo odobreno stanovanjsko posojilo po razpisu za dodeljevanje stanovanjskih posojil v občini Novo mesto za leto 1992 in 1993 in po razpisu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije v letu 1992,1993 in 1994. Za določitev ožjega družinskega člana se uporablja določilo 6. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS 18/91). Za neprimerno stanovanje se šteje stanovanje, ki je v skladu z določilom 5. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS 18/91). VIŠINA ODOBRENEGA POSOJILA Višina odobrenega posojila, ki ga posamezni upravičenec lahko pridobi za nakup oz. gradnjo ali prenovo stanovanjske hiše oziroma stanovanja, je odvisna od števila družinskih članov in pripadajoče stanovanjske površine po naslednji tabeli: Število družinskih članov Stanovanjska površina v m2 do 45 do 57 do 69 do 81 do 93 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se priznava dodatnih 10 m2 stanovanjske površine. Upravičenci lahko pridobijo posojilo za nakup oz. za gradnjo in prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja v višini nai-več do 40% vrednosti pripadajoče stanovanjske površine. VREDNOST M2 STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSAMEZNE KATEGORIJE: Vrednost m2 stanovanjske površine za posamezne kategorije se določi: — za nakupe novih stanovanj ali stanovanjskih hiš in za novogradnje 1200 DEM/m2 — za prenove oz. rekonstrukcije in nakupe starih stanovanj ali stanovanjskih hiš 800DEM/m2 — za vzdrževalna dela 400 DEM/m2 Pravne osebe Pravne osebe lahko pridobijo posojilo, če imajo sedež na območju občine Novo mesto in če so: 1. ustanovljene za pridobivanje, upravljanje in oddajanje neprofitnih stanovanj in vpisane v register neprofitnih stanovanjskih organizacij iz 94. člena Stanovanjskega zakona, 2. ustanovljene za pridobivanje in upravljanje lastnih stanovanj in vpisane v sodni register, 3. investitorji najemnih neprofitnih stanovanj na demografsko ogroženem območju, tudi če ne izpolnjujejo pogojev za vpis v register neprofitnih organizacij iz 94. člena Stanovanjskega zakona. KREDITNI POGOJI Obrestna mera za odobrena posojila po tem razpisu je R+3%. Odplačilna doba za novogradnje in nakupe stanovanjskih hiš oz. stanovanj je največ 15 let, za prenove stanovanjskih hiš oz. stanovanj je največ 7 let in je odvisna od višine odobrenega posojila in kreditne sposobnosti upravičenca. Zavarovanje posojila: odobreno posojilo bo potrebno obvezno zavarovati. PRIJAVA NA RAZPIS Fizične osebe Prosilci za posojilo dobijo ustrezne obrazce pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2, soba 35/I. K vlogi za posojilo morajo priložiti naslednja potrdila: — potrdilo o državljanstvu, — potrdiio o številu družinskih članov, — zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu stavbnega zemljišča, na katerem gradi oz. prenavlja stanovanjsko hišo oz. stanovanje, izdan v zadnjih treh mesecih, — gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše ali prenovo oz. rekonstrukcijo stanovanja ali stanovanjske hiše ali odločbo o priglasitvi del za vzdrževalna dela v stanovanju oz. stanovanjski hiši, — predkupno ali kupno pogodbo za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše — potrdilo o zaposlitvi in o poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece pred razpisom posojila ter svojih obveznostih in enako potrdilo za zakonca, — sklep o invalidnosti upravičenca ali člana njegove družine (samo prosilci, ki uveljavljajo invalidnost), — mnenje centra za socialno delo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo za upravičenca ali člana njegove družine (samo prosilci, ki to uveljavljajo), — mnenje centra za socialno delo o statusu samohranilca (samo prosilci, ki to uveljavljajo). Pravne osebe Pravne osebe morajo vlogi za pridobitev posojila priložiti: — prilogo 3 iz priglasitve za vpis v sodni register, — mnenje pristojnega organa, da pravna oseba izpolnjuje pogoje iz 94. člena Stanovanjskega zakona, — program pridobivanja novih neprofitnih stanovanj in posegov v obstoječa neprofitna stanovanja, — dokazila o lastnih sredstvih za sofinanciranje. Vloge se bodo reševale v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju stanovanjskih posojil v občini Novo mesto ter tem razpisom. Razpisano razmerje sredstev pri dodelitvi stanovanjskih posojil individualnim posojilojemalcem za novogradnje ali nakupe in za prenove oz. rekonstrukcije ter vzdrževalna dela se lahko spremeni. Vloge sprejema Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2, soba št. 35/I. Vsi prosilci morajo oddati svoje vloge najkasneje do vključno 10. junija 1994. Vsak prosilec bo pisno obveščen o rešitvi svoje vloge najkasneje v 30 dneh po zaključku roka za vložitev vlog za odobritev posojila. MERCATOR — KMETIJSKA ZADRUGA KRKA NOVO MESTO BLAGOVNICA ŽABJA VAS Akcijska prodaja od 16. maja do 4. junija 1994 Kuhinje in kopalnice Marles — popust na tovarniško ceno 30% Murales mize in stoli — popust na tovarniško ceno 24% Garant Polzela, spalnice, otroške sobe, dnevne sobe *— sestavljeni program — popust na tovarniško ceno 26% Opuščen program stilnih kredenc in lovskih vitrin — znižanje za 40% Poleg navedenega nudimo tudi izjemno ugodne prodajne pogoje in popuste za vse ostalo pohištvo in blago. Prepričajte se! Blagovnica Žabja vas. Tudi lepe in dobre stvari so lahko poceni! Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto Celje V sejemsko mesto 12. POMLADANSKI OBRTNI SEJEM 94 NA CELJSKEM SEJMU OD 23. DO 29.5. SEDEM SEJMOV NAENKRAT ^ VSI ZA OTROKA E3 IDEJE, INVENCiJE, INOVACIJE GOSTINSKA, HOTELIRSKA, TRGOVINSKA OPREMA IN GASTRONOMIJA ^3 810 LJUDSKA BANKA d.d.Cdje ZAUPANJE ZAVEZUJE S STEKLO, KERAMIKA, PORCELAN, UMETNOST IN POSLOVNA DARILA, KOZMETIKA, NAKIT IN BIŽUTERIJA ^ TURIZEM, ŠPORT, PROSTI ČAS IN BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE INTERIER IN GRADBENIŠTVO CELJSKI SEJEM Kamnoseštvo Jakša CKŽ-65, 68270 KRŠKO tel.: (0608) 21-098, fax: (0608) 22-891 OBVEŠČA, da Ivan Božičnik, Križe 12a, p. Koprivnica, NI ZAPOSLEN pri Kamnoseštvu Jakša iz Krškega. Stranke opozarjamo, da Kamnoseštvo Jakša ni odgovorno za njegovo nestrokovno delo. Zaradi blatenja Kamnoseštva Jakša ga bom sodno preganjal. Za Kamnoseštvo Jakša: MARJAN JAKŠAMI i »Investitor ELEKTRO SLOVENIJA, Ljubljana, ob- f Krško in jo Vrbine od 1. junija 1994, pod nape-. tostjo 110.000 V. ' Plezanje po železnih drogovih, približevanje ali I dotikanje tokovodnikov je SMRTNO NEVARNO!« SHUJŠAJTE PRED POLETJEM SLIM-TEE NARAVNI ZELIŠČNI ČAI hitro in na zdrav način. Zmanjšuje Vam apetit hkrati pa Vam krepi organizem in CENA: SAMO 590 SIT s plačano poštnino Priimek in ime: Naslov:________ Poštna št.:---- Kraj: Komadov: Naročila po tel.: 061/728-519 ali na naslov 0‘NECO P.P. 45, 61235 Radomlje HUJŠAJTE S POMOČJO NARAVE 061/728-519 VELETEKSTIL Ljubljana Masarykova17 Objavljamo prosto delovno mesto za nedoločen čas: VODJA POSLOVALNICE V ČRNOMLJU Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe poslovodske ali komercialne smeri - poznavanje tekstilne in trgovske stroke - starost do 35 let - 6-mesečno poskusno delo Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: VELETEKSTIL, Masaryko-va 17, Ljubljana. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Včeraj, danes, jutri Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki ho jutri močna, človeku in okolju prijazna delniška družba. Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih servisov. Samo na Brežiškem 34. 36 bencinskih servisov imamo odprtih vej dan in vso noč. Dva sta v Čatežu, eden na Otočcu. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex in Antifriz. Ponudili Vam bomo olje Proton. Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to. da bo naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi na Brežiškem. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas brezplačno v Brežicah, v Novem meslu in v Krškem. Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja. Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri. Slovenska naftna družba Razpisna komisija podjetja INDE Sevnica, p.o. razpisuje skladno s 17. členom statuta podjetja dela in naloge DIREKTORJA za štiri leta , Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo najmanj višjo izobrazbo, zaželjeno družboslovne ali organizacijske smeri - 5 let delovnih izkušenj (prednost pri izbiri bodo imeli tisti kandidati, ki imajo delovne izkušnje z invalidno populacijo) - sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjega dela Kandidati morajo poleg pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložiti še kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela. Kandidati naj pošljejo prijavo v 15 dneh po objavi na naslov: INDE Sevnica, p.o., Trg svobode 13, 68290 Sevnica - za razpisno komisijo. Vsi kandidati bodo o odločitvi pisno obveščeni v 8 dneh po izbiri. SERVISNO PRODAJNI CENTER PRODAJA VOZIL • ŠKODA, KOMPLETNI PROGRAM • FAVORIT • FORMAN • PICKUP Prednost nakupa vozil škoda v S PC Janez Molek: — prodaja na leasing (lastništvo vozila takoj) — brezplačna montaža dodatne opreme,kupljene pri nakupu novega vozila — na voljo testni avto za bodoče kupce — prodaja staro za novo (samo škoda favorit) Stroški prevzema vozila ŠKODA znašajo 5.000,00 SIT. Vse usluge, kot so: dekonzervacija, nulti servis, tehnični pregled, preizkusne tablice, prva pomoč, okviri tablic, varnostni trikotnik in brezplačna dostava v katerikoli kraj v Sloveniji so darilo SERVISNO PRODAJNEGA CENTRA MOLEK. Vse informacije dobite na tel. oz. naslov: Metlika ® +386 68/58-242, 58-352 Fax: +386 68/58-242, 58-352 Partizanski trg 5, Metlika,g. Šenica Franci tQ + 5= ŠKODA * V Volksvvagen Group TREBNJE 68210 Kidričeva 2 tel. 068/44558 fax: 068/44183 - RAZPIS ZA ŠOLSKO LETO 1994/95 IZOBRAŽEVANJE OB DELU I. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE II. PROGRAM USPOSABLJANJA — USO 1. Zidar za zidanje in ometavanje 2. Polagaje keramičnih oblog 3. Kuharski pomočnik 4. Natakarski pomočnik Pogoji za vključitev: — izpolnjena osnovnošolska obveznost — ustrezno zdravniško spričevalo III. DVOLETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL (II. stopnja zahtevnosti) 1. Kmetijski delavec 2. Kmečka gospodinja 3. Živilski delavec (poklic: živilski delavec v pekarstvu) Pogoji za vključitev: — izpolnjena osnovnošolska obveznost in končan 6. razred osnovne šole — ustrezno zdravniško spričevalo IV. TRILETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL (IV. stopnja zahtevnosti) 1. Kmetovalec / poklica: — poljedelec — živinorejec, sadjar — vinogradnik 2. Kmetovalka — gospodinja / poklic: — kmetovalka — gospodinja 3. Trgovec / poklic: prodajalec 4. Prekvalifikacija v poklic prodajalec Pogoji za vključitev: — dokončana osnovna šola — možnost prekvalifikacije iz drugih programov V. DIFERENCIALNI PROGRAMI 1. Trgovski poslovodja (1,5 leta) 2. Strojni tehnik (2 leti) Pogoji za vključitev: — končana ustrezna triletna poklicna šola VI. ŠTIRILETNI PROGRAMI (V. stopnja) (dokvalifikacija, prekvalifikacija) — Ekonomsko — komercialni tehnik — Oblikovanje — modni oblikovalec — industrijski oblikovalec — Upravni tehnik VII. VIŠJA POSLOVNA ŠOLA EKONOMSKE FAKULTETE LJUBLJANA Pogoji za vključitev: — dokončan katerikoli štiriletni program srednje šole (V. stopnja zahtevnosti) Program je namenjen tudi diplomantom drugih strok (strojne, gradbene, elektro, itd.), ki se kot vodstveni ali vodilni delavci srečujejo z ekonomsko, poslovno in organizacijsko problematiko. Vlil. PRIPRAVA NA PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA TRGOVINSKE POSLOVODJE Podrobnejše informacije o organizaciji izrednega študija, pogojih vključitve, vpisnih rokih, vpisni dokumentaciji itd. lahko dobite na gornjem naslovu vsak dan od 8.00 do 16.00 ure. Predprijave sprejemamo pisno ali po telefonu, o uradnem vpisu boste obveščeni pisno. Izšel je Telefonski imenik Slovenije 1994/95 0 najpopolnejša zbirka telefonskih številk, naslovov, poslovnih dejavnosti.. 0 več deset tisoč novosti in sprememb 0 v kompletu šestih knjig ali posamezno ter na disketah oziroma CD-ROM-u 0 nižja cena kot doslej # točnost in uporabnost sta, zaradi vaše pomoči seveda, pomembni odliki novega imenika 0 RUMENE STRANI so kot samostojna knjiga dodane celotnemu kompletu kot tudi posameznim knjigam omrežnih skupin 0 prodaja na vseh slovenskih poštah (sistem staro za novo!) Avtohiša Berus d.o.o. servisno prodajni center Velika Cikava 23, 68000 Novo mesto, Telefon: 068/25-098, fax: 25-641 ( "\ 3. bienale slovenske grafike otočec/novo mesto 1994 20. maj-15. september 1994 EVROPSKI GRAND PRIX ZA GRAFIKO 1994 gosti bienala risbe in dela na papirju profesorjev akademije za likovno umetnost v ljubljani samostojne razstave marija starič jenko, ivan mršnik dolenjski muzej - galerija, novo mesto, muzejska ul. / hotel grad otočec odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 20. ure. glavni pokrovitelj: krka, tovarna zdravil sponzor: revoz, novo mesto ■tali prlac slovenska cesta 27, ljubljana tel. 061 220 158, fax 061 1257 181 ekskluzivna turistična agencija v J C O R S A S W I N G RADOŽIVA IN POSKOČNA CORSA Kdor sede v Corso Swing, ima v hipu veselo pesem na ustih. Petstopenjski menjalnik, po višini nastavljiv voznikov sedež, stereo kasetnik s šestimi zvočniki, sistem zračnih filtrov. Prav nič vam ne bo skalilo užitka pri vožnji. Z močnimi jeklenimi prečkami in zategovalniki varnostnih pasov je Corsa Swing varna in zanesljiva prijateljica. Preiskusite jo, peljite se na poskusno vožnjo - Corsa Swing je zdaj na voljo tudi pri nas. Opel Corsa - ti ali nobena! Naša ponudba je avto po meri. V avtomobilskem salonu Kruno vas čaka več kot 30 različnih modelov avtomobilov. Obiščite nas. ■©- OPEL Kruno Pooblaščeno zastopstvo Opel vozil Bizeljska cesta 59, 68250 Brežice Tel.: 0608/61 592, 62 624, Fax: 0608/63 107 ______________________________OPEL S- I/ TFM TFIIMII 11A G 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA-KMETIJSKI STROJI — vitMl tUNU VAS ZANIMA prodam-kupim-posest-ženitne ponudbe-razno-obvestila —preklici-čestitke-zahvale tedenski koledar Četrtek, 26. maja - Zdenko Petek, 27. maja - Janez Sobota, 28. maja - Avguštin Nedelja, 29. maja - Just Ponedeljek, 30. maja - Magdalena Torek, 31. maja - Angela Sreda, 1. junija - Fortunat LUNINE MENE 1. junija ob 6.02 - zadnji krajec kino BREŽICE: 26. in 27.5. (ob 20. uri) kriminalni film Brez strahu. 27.5. (ob 18. uri), 30.5. (ob 20. uri) ter 28. in 29.5. kmetijski stroji NOVO vrtno motorno kosilnico, dvotaktno, prodam za 23.000 SIT. * * (068)21-644. 4550 ZETOR 5211 73 prodam za 3.200 DEM. Avsec, * 40-382. 4555 PAJKA 340 kupim. * (068)87-396. 4559 KOSILNICO BCS z vozičkom, staro 8 let, ugodno prodam. * 56-612. 4572 KOSILMCO Alpina in kosilnico IMT poceni prodam. * (0608)70-343. 4581 ŽITNI KOMBAJN FAHR M 66, delovna Širina 2,2 m, prodam. * 44-661. 4584 FREZO s koso Mio Standard, lahek gumi voz (12 col) in majhen mlinček za vsa žita na kamne, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4586 MALO RABLJEN TRAKTOR Ferguson 39 s kabino, kompresorjem in vsemi priključki kupim ali menjam za Ursus 35. * (068)76-373. 4587 NOVO TRAKTORSKO PRIKOLICO domače izdelave, nosilnost 5 t, prodam. * 87-589. 4591 ŽETVENO napravo in mlatilnico ugodno prodam. Gašperič, Biška vas 15, Mirna Peč, * 78-335. * 78-335. 4593 PUHALNIK TAJFUN brez motorja, gume fulda (15 col) s platišči in mlatilnico na popolno čiščenje ugodno prodam. 9 (068)78-288. 4597 ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 165 in žitni kombajn Zmaj prodam. * (0608)82-597. 4616 TRAKTOR IMT 533 prodam. * (061) 868-035. 4630 PAJKA, samonakladalko, puhalnik z elektromotorjem, silokombajn, molzni stroj, prevozno hladilni bazen za mleko ugodno prodam. 9 (0608)75-196. 4633 ŽITNI KOMBAJN Cllas Evropa, 2.2 m delovne širine, zelo ugodno prodam. Alojz Staniša, Vinja vas 39 a, * 43-849. 4652 KOSILNICO Minipadano prodam. Jože Ivančič, Družinska vas 33, Šmarješke Toplice. 4661 KOSILNICO BCS, bencin - petrolej, prodam za 3.200 DEM. Gros, Uršna Sela. 4681 VRTNO KOSILNICO prodam. * 26-149 zvečer. 4685 ŽETVENO NAPRAVO za BCS poceni prodam. 9 (068)59-370. 4690 IZREDNO ugodne cene obračalnikov in pajkov, nakladalnik prikolic Durante 12 mi, 15m3in 18 m3,puhalnikov Tajfun, ki-per prikolic Tehnostroj 4.5 T, kosilnic Roto 135, Roto 165 in britev disk. * (064)622-575. 4702 NAHRBTNO ŠKROPILNICO Panonija, električno verižno žago ter vino in žganje prodam. * (068)78-118. 4727 KOMBAJN Fahr M 66 ter balirko za M 44 in tračni obračalnik, 160 cm, prodam. * (068)76-334. 4739 SKORAJ NOVO BCS, mlin za ruženje koruze in šrotar Limat ugodno prodam. * (068)42-147. 4743 UGODNO PRODAM vrtni kosilnici Gorenje in Agroal. * 44-682. kupim MANJŠI rabljen hladilnik kupim. * 321-958. 4548 STAREJŠI TRAKTOR do 50 KM kupim. * (061)738-619. 4738 motorna vozila Z128 CL, letnik 8/86, poceni prodam ali menjam. * (068)321-114. 4549 LADO SAMARO, letnik 1989, ugodno prodam. * (068)22-472. 4551 R 5 KAMPUS, 12/89, registriran do 1/95, rdeč, ugodno prodam. — 65-101. 4565 126 P BIS, letnik 1990, prodam. * 26-637. 4566 KAWASAK1 GPZ 110 i, Unitrag, rdeče -črne barve, letnik 1984, ugodno prodam. V (068)28-549 ali 84-748. 4574 (ob 18. in 20. uri) komedija Vaški milijonarji. ČRNOMELJ: 26.5. (ob 21. uri) in 27.5. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Nune pojejo - 2. del. 28.5. (ob 20. uri) film Zbeži od žene. 29.5. (ob 18. uri in 20.15) psihološki kriminalni film Pelikanovo poročilo. KRŠKO: 27.5. (ob 20. uri) in 28.5. (ob 18. uri) ameriška črna komedija Pri Adamsovih - 2. del. METLIKA; 26. in 27.5. (ob 21. uri) psihološki kriminalni film Pelikanovo poročilo. 29.5. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Nune pojejo - 2. del. NOVO MESTO: Od 26.5. do 1.6. (ob 17. in 19. uri) akcijski film Pobeg. Od 26.5. do 1.6. (ob 21. uri) drama V imenu očeta. ŠKODO 120 L, letnik 1986, spredaj poškodovano, vozno, motor generalno obnovljen, prodam za 1000 DEM. 9 87-249. 4576 JUGO 55, letnik 1988, prodam. * (068)84-588. 4578 OPEL KADETT C 1,2 KARAVAN, letnik 1978, registriran do 1.5.95, in Opel kadett C, letnik 1979, prodam. 9 43-759, Milan. 4590 OPEL KADETT, rdeče barve, petero vrat, letnik 1987, ugodno prodam. * (068)78-266. 4595 R 5, 8/91, prvi lastnik, prodam. * 24-024. 4596 GOLF DIESEL, 6/85, temno moder, 127.000 km, prodam za 5.500 DEM ali po dogovoru. * (068)25-909. 4598 GOLF JGLD, letnik 1984, registriran do 3/95, prodam. Cekuta, Mihovica 21, Šentjernej. 4600 VESPO PIAGGIO 200 z dodatno opremo, prevoženih 600 km, prodam za 3.200 DEM. * (068)56-071. 4603 Z 750, letnik 1985, registrirano do 1/95, prodam. * (0608)78-048, po 15. uri. x 4604 ŠKODO 105 L, letnik 1987, prevoženih 48.000 km, rdečo, prodam. 9 44-497. 4608 TOYOTO COROLO 1300 TL SEDAN, letnik 1990, zelo dobro ohranjeno, prodam. * 78-374. 4610 LADO 1200, letnik 1986, dobro ohra-njeno, prvi lastnik, prodam. * (068)56- • 462. 4611 VW 1200, odlično ohranjen, registriran do 5/95, ugodno prodam. * 28-031. Avtohiša Berus servisno prodajni center Velika Cikava 23, Novo mesto tel.: 068/25-098, fax: 068/25-641 • Pooblaščena prodaja vozil Volkswagen — Audi • Posebna ponudba: možnost nakupa testnih vozil po zelo ugodnih cenah AUDI 80 1,6E (101 KS) Že od 34.400 DEM dalje. R 5 CAMPUS, 12/89, kovinsko zelene barve, prodam za 9000 DEM. 9 49-588. 46I4 126 P, letnik 1986, registriran do 8/94, in otroški voziček prodam. 9 27-295. 4617 GOLF X, 12/86, prodam. Franc Vidrih, Smolenja vas 45, Novo mesto. 4622 Z 128, 12/86, rdeče barve, registrirano do 3/95, prodam. * (068)43-800. 4624 OPEL KADETT, letnik 1985, registriran do 5/95, dobro ohranjen, prodam. 9 85-011. 4631 Z 101, letnik 1989, izredno ohranjeno, ugodno prodam. * 78-258. 4632 ŠKODO 110 L coupe, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam za 1.600 DEM. Bele, Smolenja vas 30, Novo mesto. 4635 Z 101 GTL, 11/84, rdeče barve, prodam za 1.700 DEM. Štefka Rožman, Slomškova 3, Brežice. 4637 126 P, letnik 1988, dobro ohranjen, gara-žiran, ugodno prodam. * 65-067. 4640 GOLF GTD intercoolet z originalno opremo, 12/91, črne barve in 126 P, 7/86, oranžne barve, prodam. 9 (068)27-989 ali (0609)616-147. 4641 R 5 CAMPUS, letnik 1990, petero vrat, 60.000 km, prvi lastnik, prodam. * 22-416. 4643 GOLF GTI 1.8, letnik 1987/88, kovinske barve, 110.000 km, z veliko opreme, prodam za 13.200 DEM. * 43-509. 4644 B^HsIMira AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT — prodaja celotnega programa vozil RENAULT — ugodni kreditni pogoji, leasing — odkup in prodaja rabljenih vozil NAJCENEJŠI CLIO V SLOVENIJI CLIO RN 1.2/5V kat Možnost testne vožnje! Tel.: 068/324-533 JUGO 55, od letnika 1988 dalje, ali R 4 GTL, od letnika 1989, lahko tudi poškodovan, kupim. Avbar, Dol. Kamence 63, Novo mesto. 4663 ALFO 33 1.5 prodam. * 22-220, Marko. 4667 FIAT 126 P, letnik 1985, prodam. * 24-248. 4668 126 P, letnik 1986, prodam. * (0608)75-213. 4679 126 P, letnik 1/91, prva lastnica, ohranjen, garažiran, prodam. * 26-304, zvečer. 4682 SKALO 55, letnik 1990, menjam za koral 55 ali prodam. Gradišar, Dol. Sušice, Dolenjske Toplice. 4683 INOCENTI KARAVAN 1.5 IE prodam. Alojz Mervar, Stopiče 68, * (068)322-337, int. 215, od 8. do 19. ure. 4684 JUGO 45 AX, prevoženih 62.000 km, PC, 190.000 SIT. Možnost dogovora. * 27-851, po 18. uri. 4686 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prevoženih 34.000 km, prva lastnica, prodam. 9 40-794. 4687 Z KOMBI 850 AK, letnik 1986, tehnično pregledan, prodam. V račun vzamem gradbeni material. Luzar, Šmalčja vas 12, Šentjernej. 4693 R 4 GTL, letnik 1989, za 4.100 DEM in jugo 55 G V, letnik 1989, za 3.600 DEM prodam. * (068)25-259. 4695 VESPO, letnik 1992, 50 ccm, vžig na gumb, odlično ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. 9 65-036. 4698 BMW 518 I, letnik 9/91, prevoženih 81.500 km, odlično ohranjen, prodam. 9 324-195 ali 324-196. 4699 GOLF JX D, letnik 1987, registriran do 3.4.1995, dobro ohranjen, rdeč, z nekaj do- datne opreme, prodam. Jože Crtaiič, Rakovnik 1, Šentjernej. 4703 R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 6.3.1995, prodam. * 26-893. 4707 R 5 CAMPUS, letnik 1992, prvi lastnik, petero vrat, prodam. * 22-258. 4709 GOLF CL D, letnik 1985, prodam. * 25-341. 4710 FIAT 850, prašiča, težkega 200 kg, domača reja, in žagan les za ostrešje prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4711 BMW 318 I, letnik 1988, črne kovinskw barve, prodam. 9 22-485, po 16. uri. 4715 GOLF D, letnik 1984, S paket, zelene barve, registriran do 4/95, prodam. 9 (068)87-609 4716 NOV SLOVENSKI ZAKON za uvoz rabljenih avtomobilov s katalizatorjem in die-sel avtomobilov ter kako jih uvoziti? Vse to v avtobrošuri, kakor tudi vsi rabljeni avtomobili. Naročite avtobrošuro! * (061)711-247. 4720 AX 1.11 Caban, letnik 11/92, bel, 24.500 km, in 126 P Bis, letnik 3/91, bel, 22.500 • km, prodam. 9 87-292. 4722 GOLF D, letnik 1987, registriran do 3/95, prodam. Jordan, Grajska 14, Kostanjevica. 4725 126 P, letnik 1988, 40.000 km, spredaj rahlo karamboliran, vozen, prodam. 9 (068)22-269. 4729 Z 128, letnik 1988/89, registrirano do 20.1.1995, prevoženih 56.500 km, prodam za 3.300 DEM. Ogled: Pod Cvingerjem 6, Dolenjske Toplice. 4732 Z 101 GTL, letnik 1987, registriran do 21.4.1995, prodam za 2.800 DEM. Murgelj, Dolenja vas 18, Mirna Peč. 4734 Z 128, letnik 11/86,58.000 km, sivo modre barve, prodam za 2.300 DEM. Anton Šuštar, Srednji Lipovec 26 a, Dvor. 4735 GOLF JGL D S paket, letniki 1984, registriran do 7/94, zelene barve, prodam. * (061)785-181. 4737 LADO 1200, letnik 1987, prevoženih 66.000 km, prvi lastnik, dobro ohranjeno, prodam. * (068)59-177, po 19. uri. 4740 ATX 50, letnik 1988, dobro ohranjen, z opremo CTX in BT motorjem, prodam za 700 DEM. * (068)57-183. 4741 Z 101, karambolirano, prodam. Rudi Blažič, Vrbovec 16, Dobrnič. 4746 GOLF JX B bencinar 1.3, letnik 1991, rdeče barve, 3V, prodam ali zamenjam. * 53-264, popoldan. 4747 DOBRO OHRANJEN jugo z radiem, star 5 let, ugodno prodam. 9 26-783, po 17. uri med tednom in vikendom. 4748 ALFO 33 1.2, letnik 1987, prodam. * 73-335. 4752 126 P, letnik 1989, registriran do 2/95, prodam. 9 (068)41-184. 4754 Z 750 LE, letnik 1984, registriran do 2/95, prevoženih 65.000 km, prodam. Lukan, Rumanja vas 1, Straža. 4756 obvestila ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. * 44-662. 2827 PURANI, grahasti in beli, težke pasme, stari 6 tednov, za nadaljnjo rejo, veterinarsko nadzorovana reja. Dobava 5. junija. Zbiramo naročila. * (061)778-283 ali (068)45-622 ali (068)57-105. 4185 NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj * (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, 9 (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, * (068) 49-567. 4236 BELE težke kokoši prodajamo na farmi na Gor, Lazah. Humek, * 324-496. 4592 SPREJEMAMO naročila za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, 9 (0608)79-375. 4750 posest VIKEND, dvoetažni, v Venušah pri Leskovcu, opremljen za bivanje, prodam skupaj z vinogradom. * (0608)21-457. 4429 ZEMLJIŠČE, primerno za vikend, prodam. Novosel, Ribnica 21 pri Mokricah. 4567 VIKEND ZEMLJIŠČE z leseno hišico (5 x 3 m) v Bojsnem pri Brežicah prodam. * 0038541316681. 4583 NOV VINOGRAD (130 trt) in sadovnjak v Selih nad Šentrupertom prodam. * (068)40-338, po 20. uri. 4606 PARCELE za vikend in vinograd prodam. Juvane, Suhor 2, Novo mesto, * 23-292. 4612 GRADBENO PARCELO, cca 10 - 15 a, v okolici Dolenjskih Toplic ali Novega mesta kupim. V poštev pride tudi tretja gradbena faza hiše. * (068)84-817. 4620 STARO HIŠO v izmeri 60 m2, z elektriko, vodo, telefonom, okoli hiše 1 ha zemlje, prodam. * (0608)69-386. 4627 GOZD v izmeri 1 ha 70 m2 in parcelo za vikend ob Krki prodam. * (064)48-229, zvečer. 4639 V BLIŽINI BRUSNIC prodamo 5 gozd- nih parcel v velikosti: 22 a 34 m2, 34 a 71 m2,34 a 38 m2,67 a 40 m2 in 98 a 60 m2. * 322-367. , 4642 NA VEL. DOLU pri Koprivnici prodam ali dam v najem kmetijo 27 ha z gospodarskim poslopjem, zelo ugodno za živinorejo. * (0608)79-506. 4646 NA GORICI pri Raztezu prodam vinsko klet in dve parceli: 21 a in 14 a. * (0608)79-506. 4647 STANOVANJSKO HIŠO na Otočcu v četrti gradbeni fazi prodam za 100.000 DEM. * 43-574. 4657 STAREJŠO HIŠO pri Cerkljah on Krki na parceli 700 m2 prodam. * (0608)22-371. 4658 STAREJŠO HIŠO v Loški vasi 15, Dolenjske Toplice, in tridelno omaro prodam po zelo ugodni ceni. * (068)322-014. 4666 V ŠMAVRU pri Trebnjem prodam od 1500 - 2000 m2 zemlje, primerno za vikend ali vinograd, na lepem kraju, za 4 DM/m2. * (064)78-782. 4688 KMETIJO z gospodarskim poslopjem v Radni vasi pri Trebelnem ugodno prodam. * (068)44-051. 4705 PRAZEN DOM pri Brežicah - Kapele prodam po dogovoru. * (0608)64-461. 4721 prodam METRSKA DRVA, večjo količino, prodam. Cena po dogovoru. * 65-036. 4547 BRIKETI, lesni, primerni za vse vrste peči, 3870 Kcal/kg. 1000 kg briket nadomesti 5 m drv. Plačilo na 3 do 5 čekov. Engel Brik, Ratež 58, * (068)85-801. 4552 OMARO za dnevno ali mladinsko sobo ugodno prodam. 9 20-291. 4554 VRATA, naravni hrast, po 10.000 SIT kom., in moško kolo za 5.000 SIT prodam. * 324-398, popoldan. 4556 BELO in rdeče vino ugodno prodam. * 64-226. 4557 NOVO belo obleko (za 8 let starosti) za obhajilo prodam. * 21-764. 4562 KOZICE, sanjske, stare 3 mesece, prodam. Vida Plečko, Vilenska c. 24, Radizel, 62312 Orehova vas, * (062)605-794. Oljni gorilec, rabljen, prodam. 9 25-827. OMARO,5 - delno, ugodno prodam. * 28-717. 4569 DOLENJSKI LIST USTANOVITEU IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rus tja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.350 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun i(. :52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d.. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega organa spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kny:............................................ Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:.............................. ŠOTOR TROJČEK, otroški čoln in star kolovrat ugodno prodam. * 20-375. 4571 ČEVLJARSKI ELEKTRIČNI čistilni stroj Atlas in čevljarski čivalni sytoj Singer cilinder ugodno prodam. * (0608)32-595. 4575 ŠNAVCER, srednji, čistokrvni, z rodovnikom, barve poper sol, naprodaj. * (064)83-115. 4579 UGODNO nudim košnjo trave v Dolu pri Starem trgu. * (061)851-739, 347-736 ali 803-651. 4580 KOPALNICO KOLPA SAN, malo rabljeno, komplet ali po delih, ugodno prodam. * 23-983. 4582 KRAVO SIVKO z dvema teletoma, dobro mlekarico, prodam. * (061)800-587. 4588 OPAŽ 520 SIT z dostavo, smrekov, suh, I. klase, 1.2.3. in 4 m dolžine, prodam. * (063)33-343. 4589 PRODAM: radiator 100/50, 1 komad, 200/35,2 komada, leva vrata 81/200 in 50, krilo zastekljeno, hrast, (1 komad), talne obloge jesen 120/11 cm, 37 m2 z zaključnimi letvami, tridelno omaro, belo (novo), 150/235 cm, (1 komad). * (068)323-833. 4594 PRAŠIČA, težkega 90 kg, in 8 tednov stare pujske prodam. Vlado Miklavčič, Gor. Brezovica 22, Šentjernej. 4599 VIDEOREKORDER VHS, znamke Crown, malo rabljen, prodam za 400 DEM. * (068)85-471. 4601 VRTALNI STROJ in kamnoseški voziček za obranje kamna prodam. * (064) 327-347. 4602 RAČUNALNIK COMMODORE 64, kasetofon, kasete z igricami, dva joystica in kolesi bmx prodam. 9 24-369. 4605 ČISTOKRVNO nemško ovčarko, staro 3 mesece, prodam. * (0608)64-702. 4607 KRAVO prodam. * 26-400, zvečer ali naslov: Primc, Irča vas 28. 4609 TELICO, sivo, brejo 9 mesecev prodam. * 85-922. 4619 1 »001 ŠMARNICE prodam. Bojan Plan- tan, Vel. Podljuben 1, Uršna sela. 4623 PSICO, pasme novofundlanec, staro 7 mesecev, rodovniško, poceni prodam. * 323-530. 4636 PRODAJA ostrešij po naročilu. 9 (068)42-482. 4638 100 KG prašiče za zakol ali nadaljnjo rejo prodam in kupim teden dni starega telička. * 73-317. 4649 KOZO z mladičem prodam. 9 85-650. 4651 KOSTANJEVO KOLJE ugodno prodam. * 85-454. 4653 PISALNI STROJ Gorenje PS 30 G Kor-ting, lepo ohranjen, prodam. 9 49-486. 4656 CERTIFIKATE v vrednosti 400.000 SIT prodam po polovični ceni. 9 (068)40-372. 4659 ROVOKOPAČ MF 50 A in rabljene re-zervne dele za osebne avtomobile prodam. Avtoodpad Livada, * (068)86-185 ali (0609)616-360. 4660 GUMI VOZ (velik) za traktor, primeren za silažo, prodam. 9 (068)27-976.ž 4662 PUJSKE, stare 7 tednov, težke cca 20 kg, prodam. * (068)73-104. 4669 STAREJŠO SPALNICO, kavč, nov kombiniran štedilnik, kuhinjsko sedežno garnituro, pult in hladilnik prodam. 9 (068)21-402. 4670 TRAČNE ŽAGE TŽ 700 - 600 - 500 pro-dajam in izdelujem po naročilu. * (068)21-828. 4671 ŽENSKO KOLO in tomos avtomatic A 3 ML, 4500 km, prodam. * (0608)79-181. 4672 PRAŠIČA, težkega cca 160 kg, prodam. * 73-217. 4673 PEČ za pečenje piščancev in malo karambolirano školjko za R 4 prodam. * (068)51-087. 4675 CVIČEK in žametno črnino, oba zlati medalji iz letošnje pokušnje najboljših vin v Kostanjevici, prodam. * (068)23-905. OBŽAGAN LES za ostrešje, špirovce, strešne lege, prodam. 9 (068)44-784. 4677 DALJNOGLED 8 x 30 prodam. * 45-526, po 20. uri. 4678 INVALIDI, BOLNIKI, POZOR! Naprodaj podvodna masaža - biserna kopel, ročni maserčki. 9 (0609)620-386 ali 85-894. 4680 RDEČE VINO prodam po zelo ugodni ceni. * (0608)79-793. 4689 PREKAJENO šunko in Šinke prodam. * (068) 59-075. 4691 ZRAČNO SUŠENE javorove plohe, 70 m2, in deske, 25 m2, prodam. * (068)87-713. 4692 TRI ZAPRAVLJIVČKE (federvagne), puhalnik Tajfun in traktor Zetor 6211, prodam. * (068)42-527. 4694 KUHINJO MARLES Medeja s štedilnikom, hladilnikom in lijakom ter spalnico Nela prodam. * (068)25-259 ali (0609)614-572. 4696 KOMPLET 8 rotringov za risanje, Co-modore 64 in Tomos avtomatic prodam. * (0608)61-759, od 8. do 9. ure. 4697 SMO mladi kužki, resasti foksterierji, in si želimo v svet. 9 (063)855-696. 4700 RABLJENE in obnovljene viličarje prodam: Steindock 1.5 T, TCM FD 20, TCM FD 25 in Dcsta 25, traktor Zetor 5245, Štore 404 in Deutz 55 A, obračalnike 200 cm in motokultivatorje. * (064)622-311. 4701 KOMBINIRKO pet operacij, širina valja 310 mm, prodam. * (068)85-706. 4708 BELO obhajilno obleko, velikost za 8 let starosti, prodam. 9 20-309. 4712 HRASTOV SOD, 601, skoraj nov in hrastovo kad, 5001, malo rabljeno, prodam. * 84-755. 4718 VARILNI APARAT, argonsko varjenje, Tig postopek, prodam. * (068)49-475. 4719 PRAŠIČE, težke od 70 do 100 kg, prodam. * (068)23-512. 4723 ITALIJANSKO klavirko harmoniko, 96 - basno, ohranjeno, zamenjam za frajtonarico. * 32-817, zvečer. 4726 KITARSKI OJAČEVALEC Roland bolt, 60 W, prodam. * (068)341-747. 4728 POHIŠTVO za dnevno sobo (omaraz vitrino, garderobna omara, fotelji, mizica zelo ugodno prodam. * 59-151. 4731 KOTNO sedežno garnituro z enim foteljem - masiva, prodam. Cena po dogovoru. * (0608)32-069. 4742 KOBILO, dva vprežna vozička in hrastove plohe prodam. * (068)42-505. 4744 NOV elektromotor Elektrokovina, 7.5 KW, primeren za puhalnik, prodam. Možna menjava za govedo. * (0608)82-226. 4745 BREJO TELICO prodam. Ban, Vel. Brusnice 71,* (068)85-819. 4749 PRALNI STROJ, zamrzovalno omaro, hladilnik z zamrzovačlnikom, vse dobro i ohranjeno, ugodno prodam. * 341-602. razno 'i MOTORNA KOLESA Tomos popravljamo. * (068)322-364. 4466 POSREDUJEMO pri prodaji in nakuDU hiš, lokalov, stanovanj, posestev. * (068' 321-751, Mavrica, d.o.o. 455" FANTA, ki bi mi pomagal pri vožnji traktorja, iščem. Kralj, Vojna vas 15, Črnomelj. 4560 V NOVEM MESTU ali kjerkoli v okolici iščem dobrosrčna starejša zakonca ali gospo, ki bi od petka popoldne do nedelje sprejela k sebi dva večja otroka, ki zelo rada pomagata pri delu. V času počitnic bi potrebovala varstvo od srede do nedelje. Lahko tudi pri vas doma. Ponudba pod Šifra: »IŠČEMO DEDKA IN BABICO« 4570 ODDAM košnjo sena in otave v Podturnu. * 23-763. 4618 V NOVEM MESTU ali okolici vzamem v najem kava bar. * 324-424. 4626 V DOPOLDANSKEM ČASU nudim varstvo otrok na svojem domu. * 26-439. 4629 POSLOVNI PROSTOR na avtobusni postaji v Novem mestu oddam v najem. * 323-925. 4648 1 PISARNIŠKE PROSTORE v strogem centru Novega mesta oddamo z 20. junijem. ! * (068)323-349. 4655 INŠTRUKTORJA angleščine za tretji letnik ekonimske šole iščem. * 23- 755, od 14. ure dalje. 4706 GOSTILNA ROGELJ vabi vsako soboto in nedeljo na pečenega odojka in v trgo- i vino, ki je odprta non stop. 4717 ANGLEŠKI JEZIK inštruiram za vse stopnje. * (068)25-075, popoldan, v soboto ves dan. 4733 i SERVISIRAMO vse vrste klima narpav v avtomobilih. * (068)52-073. 4736 LOKAL v centru Novega mesta, primeren za trgovsko dejavnost, 68 m2, oddam. • (068)321-025 ali 21-549. 4753 V DOLENJSKIH TpPLICAH oddamo poslovni prostor. Zažcljen odkup inventarja in opreme. Kmet, Vavta vas 58, Straža. 4755 ; V CENTRU Novega mesta oddam lokal, , 25 m2,najboljšemu ponudniku. * 21-608. službo dobi POTNIKA za prodajo perutninskega , mesa iščem. * (064)214-330. 4558 VARUŠKO za dopoldansko varstvo mlajšega otroka v Metliki ali okolici iščemo. * (068)50-081 ali (068)60-606. 4561 J ZAPOSLIM ZIDARJA in delavca pri zi- j darskih delih. * 341-916. 4568 DEKLE za delo v strežbi v kava baru za-postimo. * (0608)87-018 ali (068)85-802. 1 4585 1 ROLETARSTVO KASTELIC zaposli 1 delavca. * 78-175, zvečer. 4615 ZAPOSLIMO prikupno dekle v kava baru »D« v Vavti vasi pri Straži. * 86-263 ali 65-047. 4625 ZAPOSLIMO delavce za priučitev v kamnoseški stroki. * (064)47-845. 4628 j ZAPOSLIM ZOBOTEHNIKA. Ponud-be pod Šifro: »NATANČNOST« 4634 TRGOVINA VITA- mlečni diskont, Suk-ljetova, Novo mesto, zaposli 3 prodajalke. Razgovor v trgovini v petek, 21.5., popoldne. 4645 DELAVCA v mizarski delavnici, po možnosti s prakso, zaposlim. Mizarstvo Miklič, Šranga 43, Mirna Peč. 4654 { ČISTILKO za čiščenje lokala v jutranjih urah iščemo. * 22-366, (0609)613-167 ali osebno v San Sebastianu, Prešernov trg 14, Novo mesto. 4664 i SIMPATIČNA DEKLETA za delo za šankom redno ali honorarno zaposlimo. 9 22-366, (0609)613-167 ali osebno v San Sebastianu, Prešernov trg 14, Novo mesto. 4665 NATAKARICA dobi delo za nedoločen čas v Bučni vasi 32, bife Pri Tomažu. 4704 DEKLE za delo v strežbi sprejmemo v ( redno delovno razmerje ter eno honorarno. Informacije vsak dan v pizzerii Oaza ali po * 26-356, od 19. do 22. ure. 4713 ZA AKCIJSKE PRODAJE zaposlimo več ljudi s trgovsko šolo. Zaslužek odličen. * (068)321-781, 23-640. 4714 DEKLE za delo v nočnem lokalu iščem. IŠČEMO IZKUŠENEGA OFSET TISKARJA za tiskanje na GTO enobarvnem stroju. * 44-682. m v* • w w službo isce SEM mlajša upokojenka, sprejmem delo na domu. Imam spretne roke ter dva prostora na voljo za delo. * (0601)84-124. 4724 DELO v trgovini iščem. Šifra: »ZANESLJIVO« 4730 stanovanja ZAPOSLEN miren, samski moški išče v Novem mestu ali bližnji okolici sobo ali garsonjero. * (063)845-192, SlatinŠek, j vsak dan. 4564 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 55 m2, pritličje, CK, telefon, v Brežicah, ugodno prodam. * (066)64-509. 4573 DVOSOBNO STANOVANJE, 58 m2, v starejši hiši na Dolenjski cesti v Ljubljani, prodam za 63.000 DEM. * (061) 127-45-10, zvečer. 4577 OPREMLJENO trisobno stanovanjc oddamo. * 26-858. 4650 ENOSOBNO STANOVANJE oddam. * 76-508. 4674 Naročila na telefon (068) 324-377 LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: — hiše: v Novem mestu, Otočcu, Rumanji vasi, Soteski, Dvoru, Žužemberku, Dol. Toplicah, Trebnjem, Gomili, Gazici, Šentjerneju, Tel-čah — Križu, Zaplazu pri Čatežu, Škocjanu^Smolenji vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu — stanovanja: v Novem mestu, Trebnjem, Brežicah in Žužemberku — lokale: bife in gostilno v Novem mestu — poslovno trgovsko stavbo: v Kostanjevici — poslovne prostore: v Novem mestu, na Trdinovi ulici, primerne za pisarne — stavbe, primerne za poslovno dejavnost: v Škocjanu z bifejem v obratovanju in v Novem mestu — vikende: v Kostanjevici, Semiču, Osojniku, Soteski, Tanči gori, Gabrju, Zaplazu, Šmavru in Brezovici — parcele za gradnjo: v Dol. Maharovcu, Žužemberku, Semiču, Trški gori, Mihovi-ci, Smolenji vasi, Gomili, Gor. Laknicah — garaže: na Mestnih njivah v Novem mestu — kmetijska zemljišča, gozdove in kmetije na območju Dolenjske — v najem oddamo gostilno, poslovne prostore in stanovanja Tel./fax: 068/322-282, od 8. do 19. ure SALON RENATA Nega in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo mesto ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. ®(061) 57-18-75. FOTOMODELI Agencija “Dober glas” v povezavi z Bernardo Marovt vabi izkušena in neizkušena dekleta in fante na izbor za snemanje kataloga znamke “Armani”. Telefon: (061) 125-82-12, int. 208, vsak dan od 10. do 14. ure. DOMINO d.o.o. Dolenja vas 40, Krško 0608/77-664 Izvajamo notranje in zunanje klasične in strojne omete. Delamo z različnimi materiali, hitro, kvalitetno in po ugodnih cenah. Se priporočamo. Tel. 0609/612-103. DOKAPITALIZACIJA-ROK 31.5.1994 Dve dekleti s prakso takoj • zaposli bistro v Litiji. Hrana in § stanovanje v hiši. Tel. 061/ S 881 -368. Kmetovalci, Kmetijske zadruge in ostali pridelovalci mleka! Nudimo vam opremo za strojno molžo krav, koz in ovac firme ALFA LAVAL-AGRI — molzni stroji — miekovodi — izmolzišča — pralni avtomati — hladilni bazeni za mleko — čistilna sredstva (pra-tki, ščetke itd.) — rezervni deli ALFA LA VAL, VVESTFALIA Se priporoča »FARM ER« d.o.o. tel. fax: 061/785071 Obveščamo vas, da smo 18. maja v poslovno-trgovskem središču na novomeškem Novem trgu odprli zasebno lekarno - Lekarno Novak V njej lahko dobite: • vsa zdravila na recept in zdravila brez recepta • obsežen program vitaminskih, zeliščnih, dietetskih in drugih proizvodov za nego in varstvo zdravja • izbran program ortopedskih pripomočkov • veterinarske preparate s poudarkom na programu za male živali Pozorno vam bomo prisluhnili in se trudili ustreči vašim željam in potrebam. LEKARNA NOVAK telefon (068)322-700 telefaks (068)322-950 /■— ' KGS PLIN, d.o.o., NOVO MESTO Florjanov trg 3, tel. 25-646 Nudimo kompletno PLINIFIKACIJO * stanovanjskih blokov * stanovanjskih hiš * šol in vrtcev ter industrijskih objektov * družbene kuhinje in kotlovnice nad 50 KW. Vso instalacijo opremljamo s plinsko tehniko firme J.B. ROM BACH, Gas-Mes-und Regeltehnik. — izvedba —• nasveti FELIX, d.o.o. (0608-87-194) PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodb fasade in ometa ter druga mizarska dela po naročilu izvaja MONTLES BO-, ŽIČNIK, tel.: (0608) 82-945. J V. ____________-__________s Trgovina “NEVENKA” Seidlova cesta 34 (Cesta herojev 34) tel. (068) 28-123 Sporočamo vam, da imamo poleg Betinega in Kometovega spodnjega perila tudi že nove modele kopalk iz Betinega programa za sezono 94. V bogati ponudbi ženskih kompletov, bluz, pajkic, kolesark, trenirk, pižam, kavbojk itd. pa boste našli marsikaj zase in svoje otroke. I l^a fi a 11 s Trdinovega vrha A 1 na kanalu “ I vsak dan ob 19. In ob 21. url NOVICE, vsak torek ob 20. url CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED AVTOSAION HYUNDAI, Kandijska ul. 14, 68000 NOVO MESTO, TEL (068) 28-950 AVTOSALON KRŠKO, CKŽ 51, 68270 KRŠKO. TEL (0608) 22-950 POSLOVALNICA ČRNOMELJ, Belokranjska 16,68340 ČRNOMELJ, TEL (068) 51-378 • PONY,model94žeod 16.990 DEM dalje • LANTRA, model 94, od 26.200 DEM • SCOUPE model 94, od 26.500 DEM • SONATA model 94, od 29.900 DEM • KOMBI GRACE H-100 od 25.800 DEM • GUME G0DVEAR, HANCKOK • OLJE CASTR0L • REZERVNI DEU ZA VSA VOZILA HVUNDAI • MOBITEL ŽE OD 2290 DEM CMNEnIT Dol. Kamence 59 (25a) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/323-902 Del čas: 8-12, 13-17 V NA ZALOGI RABLJENA VOZILA J M KM d.o.o. OTROŠKA TRGOVINA MATEJA • velika izbira otroške kozmetike • sanjski svet igrač • otroške konfekcije do T2 leta starosti • avtosedeži samo 11.055 SIT Novi trg, telefon 068/323-727 Delovni čas pon. — petek od 9. — 12. ure in od 15. — 19. ure, sobota od 9. — 12. ure POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi material • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km « IW popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke • pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela zemlja. V našem domu ostala je praznina, v naših srcih težka bolečina. V 62. letu starosti nas je nenadoma zapustil VILJEM ŠTIMPFEL iz Žalovič 37 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki ste pokojnika množično pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala družini Krme, kolektivoma Revoza in Dolenjke, trgovini Cekar ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi e Bog ne da blagoslova “krščanskemu ” orožju, ker to ni po njegovi volji. (Trstenjak) e Zenska ljubi ali sovraži, tretjega ni. (Latinski pregovor) e Italija s svojo politiko Slovenijo dobesedno potiska v objem Nemčije. (Darko Bratina, profesor na tržaški univerzi) NAJCENEJE! Antracol — 998 SIT/kg Dithane — 1.098 SIT/kg Dodine —2.595 SIT/kg Captan — 1.098 SIT/ka B. brozga — 349 SIT/kg Dušično gnoj. 34,5% N — 1.095 SIT Jupol 30/1 2.190 SIT TEHNO-FLORA d.o.o. Ivandol 1, Leskovec pri Krškem, tel.: (0608) 33-944 Za trgovine dodatni popust! ZAHVALA Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedota, brata, tasta in strica IGNACA VRŠČAJA iz Vel. Bučne vasi 47 se z bolečino v srcu zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče, izrazili ustno ali pisno sožalje in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, sodelavcem Sekcije za vzdrževanje prog Novo mesto, Revoza, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku M. Virantu za lepo opravljen obred. Žalostni smo, ker smo te izgubili, vendar ponosni, da smo te imeli. Vsi njegovi OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec STANISLAV KOZAR strojnik V Podjetju za redno vzdrževanje in varstvo cest Novo mesto sektor Brežice. Ohranili ga bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO ZAHVALA Zakaj odšel si, dragi ali? Še roke nisi nam podat, odšel si liho brez slovesa, truden za večno si zaspal. Vsi jočemo zdaj za teboj, o, naj ne vzema žalost ti pokoj. V 53. letu starosti nas je nenadno in nepričakovano zapustil naš dragi in skrbni mož, oče, stari oče, brat, tast, sin, nečak in bratranec ERNEST JOŽE ŠMALCELJ iz Dragatuša Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, vence in sveče, izrazili pisno in ustno sožalje in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo bivšim sodelavcem vzdrževalcem iz Begrada, kolektivu Beti Črnomelj, folklorni skupini Dragatuš, GD Dragatuš, govornikoma za besede slovesa, sosedom Mušičevim in Držaju ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi najdražji V SPOMIN Skrb, delo in trpljenje -bilo tvoje je življenje. V domu je praznina, v srcu bolečina, kako to boli, ker tebe več med nami ni. 30. maja bo minilo žalostno leto, odkar smo se poslovili od dobre mame ANTONIJE ŠVAJGER z Zg. Obreža Hvala vsem za vsako lepo misel nanjo, za postanek ob njenem grobu, za poklonjen cvet alt prižgano svečo. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Pomlad v tvoj vinograd bo prišla in čakala, da prideš ti, usedla se na plodna tla in zajokala, ker te ni. V 58. letu starosti nas je žal zapustil dragi mož, oče, brat in stric FRANC DEŽELAN iz Bršljina 20 Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh najbolj žalostnih trenutkih stali ob strani in nudili svojo pomoč. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojnega Francija pospremili na poti v večni mir, osebju Kirurškega intenzivnega oddelka, ki seje trudilo, da bi ga ohranili pri življenju, pevskemu zboru iz Šmihela in g. župniku iz Brusnic za opravljen obred ob slovesu od pokojnika. Vsem lepa hvala! Žalujoči: žena Jožica, hčerki Silva in Jožica, sin Tomaž t. 21 (2336), 26. maja 1994 DOLENJSKI LIST EP portret lega tedna v Mirko Štajner Mirko Štajner nima težav z dihanjem, saj polovico vsakega leta preživi na otoku Lošinju, priznanem klimatskem zdravilišču. Sam zase pravi, da je otrok počitniške skupnosti, saj je odraščal z njo, medtem ko so njegovi starši vodili njeno poslovanje. V počitniškem naselju Bučanje je preživljal svoja otroška poletja, nato počitnice. Čeprav rojen Krčan, je hkrati tudi človek Primorja. To se ni spremenilo niti potem, ko je doštudiral organizacijo dela, in še posebej od leta 1992 ne, ko je postal direktor Počitniške skupnosti Krško. Kot dijak in nato študent je preživljal poletja na Lošinju in bil vedno pripravljen kaj postoriti. V času študija je opravljal stalne naloge in dela. “Nižjega ranga, "smeje doda. Nikoli ni bil funkcionar niti ni opravljal vodilnega delovnega mesta, pa vendar članice skupnosti niso dosti razmišljale o novem direktorju. Vsi so sodili, da bi lahko Mirko Štajner najbolje nadaljeval delo svojih staršev. Zdaj vodi poslovanje Počitniške skupnosti Krško, ki ponuja 1500postelj v naselju Bučanje pri Nerezinah, še dodatnih 100 v otroškem naselju in 310 ležišč v Poreču. Njegova naloga je usklajevati interese čez 100 članic te skupnosti, kar, kot pravi, na srečo ni težko. Skrbi za kadrovanje, vodi delo osebja (v sezoni je v naselju zaposlenih kakih 35 delavcev) in usmerja razvoj naselja. Zaradi razpada države in bližine vojne je naletel na številne težave, vendar je po večji krizi, ko članice niso mogle napolniti svojih počitniških hišic in je skupnost prodajala svoje zmogljivosti na širšem trgu, letos naselje spet polno. Štajner želi predvsem zagotoviti nemoteno delovanje naselja, zato mora uspešno krmariti v novih razmerah in v novi državi. Trudi se, da bi dogodki ne utekli njegovemu stalnemu nadzoru, ker lahko le tako vedno zagotavlja takšen status skupnosti, ki je najboljši za lastnike. Pri tem mu pomagajo tudi tesni stiki z občinama Čres in Lošinj. Podjetje, ki ga vodi, ima sicer upravlja Iški značaj, vendar se da upravljati tako in tudi drugače. Pogled na enotno urejeno in redno vzdrževano počitniško naselje pove največ o upravljalcu. Direktorja Štajnerja posebej veseli, da ima dobro ekipo sodelavcev in vzdrževalcev v naselju, ki svoje delo opravljajo s posebno zagnanostjo. To vsem skupaj pomaga, da zdržijo v sezoni, ko so obremenitve največje. Če je človek direktor, se mora odpovedati marsikakšni uri zasebnega življenja. Tega se zaveda tudi Štajner, občuti pa še posebno njegova družina. Povprečno je pol leta doma in dntgo polovico ob morju, njegov delovni dan pa seveda nima le 8 ur. V naselju Počitniške skupnosti Krško se na vsakem koraku občuti, da svoje delo opravlja z veseljem. Očitno s tem tudi po svoje vpliva na ostalo osebje in pomaga ustvarjati slovenski “raj" na Hrvaškem. “Ne morem se pohvaliti, da gojim kakšen poseben hobi. Ne igram odbojke, tenisa ali česa drugega, "pravi Štajner. V isti sapi še pove, da mu je služba za hobi. S tem ne misli, da ga ne opravlja resno, marveč, da na svoje delovno mesto ne prihaja samo v službo. Z njim živi, z njim se veseli, trdo dela in zato tudi žanje. B. DUŠIČ-GORNIK Kališovec Pipa velikanka za življenje Ob 1. obletnici protesta bo gostoval dr. Šešerko KALIŠOVEC - V soboto, 28. maja, bo obletnica lanskih dogodkov, ki so dvignili precej medijskega prahu. Razjarjeni kmetje naj bi namreč takrat zajeli (dogodka sodišče doslej še ni uspelo razrešiti) novinarja TV Slovenija Gorana Rovana in snemalca Jožeta Grajžla iz Krškega. Državni sekretar za energetiko mag. Boris Sovič je, da bi zvečer umiril razgrete glave, na hrbtu enega od udeležencev protestnega shoda podpisal, da tod, izvzemši lokacijo NE Krško, ne bo skladišča radioaktivnih odpadkov. Nekateri štejejo ta datum že za mejnik, kije zapečatil kabinetno iskanje trajnega odlagališča jedrskih odpadkov v mali Sloveniji. V soboto ob 15. uri se bo na Kališovcu pričela družabna prireditev, na kateri pričakujejo tudi vodjo poslanske skupine Želenih - ekološko socialne stranke pri Ekološkem forumu LDS dr. Lea Šešerka. Gospodar Plahuta ceni poslanca, ker je bil eden redkih, ki gaje v-takratni stiski poklical po telefonu in se z njim po človeško pogovoril. Kališovčani se bodo tokrat zbrali pod pipo vseh pip, ki jo je letos okrog velike noči skupaj s številnimi pomagači, med njimi tudi rudarji bližnjega senovškega rudnika, izdelal Matej Plahuta starejši. Pipa meri v dolžino 5,4 metra, premer pipnika pa je 40 centimetrov! Kmet Plahuta meni, da enake ni, zato si prizadevajo z njo priti v znamenito Guinessovo knjigo rekordov. Izračunali so, da bi pipa takih razsežnosti sodila na sod s premerom 22 metrov. Toliko rujne kapljice, da bi napolnili tak sod, na Bohorju sicer ni, kljub temu pa je na sobotni prireditvi ne bo zmanjkalo. Domačini pipo velikanko že imenujejo pipa življenja. Stoji neposredno ob lepo urejeni Matkovi domačiji na jeklenih rudarskih stojkah. Ker se sin Matko ml. že ukvaija z gostinstvom drugod, je želja staršev, da bi imeli tudi uradno kmetijo odprtih vrat. Ta že sedaj niso zaprta, še posebej jim gostov ne manjka ob novi znamenitosti. Pot do Kaiišovca je že olajšala asfaltirana cesta s senovške strani. ALFRED ŽELEZNIK $ ...V mr Šentjernejčan se sprašuje, kam je šel denar od samoprispevka - “Oblast, ki se vozi po zraku, ne potrebuje cest!” - Bralci nezadovoljni z drugačno naslovnico Dolenjca Jože Jakše iz Šmarjeških Toplic je v četrtek prvi poklical dežurnega novinarja in povedal, da ga moti, ker je avtobusno postajališče nasproti novomeške občine po cel dan zaparkirano z osebnimi avtomobili, avtobusi pa morajo ustavljati na cesti. “Še hujši nered je v mestu - proti tržnici, kjer so zaparkirani vsi pločniki, pešci pa morajo hoditi po cesti,” je še dodal. “Vodstvo krajevne skupnosti bi rail vprašal, kam je šel denar od samoprispevka,” je začel Janez Ponikvar iz Gradišča pri Šentjerneju. Pravi, da so to vprašanje pred kratkim krajani postavili že na zboru krajanov, vendar takrat odgovora niso dobili. Zanima ga tudi, kdo vodi krajevno skupnost, ali predsednik ali tajnik, ter kaj je z ograjo, ki že dalj časa zapira krajšo pot s šentjernejskega trga mimo cerkve do Iskre. Stanko iz Pivke je jezen povedal, da mu pred kratkim nismo poiskali odgovora na njegovo vprašanje. Dejal je, da ga zanima, zakaj so delavci Cestnega podjetja kar pospravili svo- jo mehanizacijo in pustili nedokončano cesto Zbure - Škocjan. “Oblast in ministri se vozijo po zraku in ne rabijo cest, navadni državljani pa brez njih ne moremo,” je razložil. Uredništvu pa je predlagal, da bi uvedli rubriko, ki bi na kratko povzemala dogodke minulega tedna doma in po svetu. Glede nedokončane ceste, smo poklicali predsednika KS Škocjan Janeza Povšiča, ki je pojasnil, da je investitor del na tem delu ceste Republiška uprava za ceste. KS je od njih že zahtevala obrazložitev, zakaj je do prekinitve del prišlo. Čeprav so bili dogovorjeni, da se asfaltira celotna cesta od Zhur do Škocjana, je ostalo 500 metrov ceste nedokončane. Franc Golob I/. Novega mesta, bralka z Uršnih sel, potem bralka iz Trebnjega ter še nekaj bralcev od drugod je poklicalo zaradi spremenjene naslovnice časopisa. Mnogi so bili prepričani, da so namesto časopisa dobili na dom še en nepotreben reklamni katalog, tisti, ki pa ga kupujejo v trgovini, Dolenjca nikakor niso mogli najti. “Ostanite takšen časopis, na kakršnega smo navajeni, saj smo bili z njim zadovoljni,” je rekel eden od bralcev. Vsem bralcem sporočamo, daje bila tokratna naslovnica izjemoma drugačna, ker je časopis izšel pred otvoritvijo 3. bienala slovenske grafike v Novem mestu, sicer pa ostaja takšen, kakršnega bralci poznate. Zorka S. iz Mctlikeje bila sredi minulega tedna neprijetno presenečena, ko je prišla na metliško pokopališče in našla nagrobno ploščo polito z voskom. Nesramnež, ki si je to privoščil, je popacal nagrobne plošče tudi na drugih grobovih. Zorka meni, da bi se kdaj pa kdaj morali policisti sprehoditi tudi mimo pokopališča, ne le kot je dejala, da se vozijo od gostilne do gostilne. Benu Kop iz Občic je želel le pohvaliti krajane Občic, potem vodstvo KS Dolenjske Toplice, obrtnika Rada Škedlja in Jožeta Grila pa Zarjo za denarni prispevek ter Cestno podjetje Novo mesto, da so s skupnimi močmi prejšnji teden v vasi asfaltirali cesto. Novomcščanka, ki pravi, da pozna veliko ljudi, ne verjame, da je v Sloveniji 9000 odvisnikov od drog, in je proti temu, da se na Planini ustanovi takšna komuna, saj je prepričana, da bodo k nah hodili le Italijani. “Tako poceni se ne smemo razprodati, predvsem pa, če je kdo bolan, je pri nas dovolj zdravnikov, ki mu lahko pomagajo in zato še niso potrebne posebne komune,” je dejala. Stanislav Šuklje, ki stanuje na Poti na Gorjance v Novem mestu, je pred kratkim poklical na Komunalo zaradi črnega odlagališča blizu njegove hiše. Kmalu zatem so njihovi delavci prišli in ga očistili, za kar se jim najlepše zahvaljuje, hkrati pa naproša ljudi, naj ne navozijo ponovno odpadkov. B. I). v imenu Zveze častnikov Dolenjske prosi novomeške poštarje, naj v njihovem predalu pustijo pri miru Dolenjski list, saj bi ga kot naročniki radi prebrali, ko so novice še sveže. Gospa iz Kočevja sprašuje, koliko časa bo Janez Janša še potoval iz občine v občino, ščuval ljudi in spodbujal sovraštvo ter navijal za predčasne volitve. Čeprav Albina Š. ni Dolenjka, redno prebira naš časopis, zato je v zadnji številki opazila, da ni nagradne križanke in praktičnega Križ - kraža. Vendar v tolažbo, draga bralka, že v tej številki je vse po starem. AVTO ŠOLA ZALA sprejema prijave za bodoče voznike B, C, D in E kategorije. Nudimo vam vožnjo na novih modelih vozil CLIO in MERCEDEZ BENZ 814. Vse inf. in prijave po tel. 068/27-366 ali na Koštialovi 40, Novo mesto. Dobro vino je teklo v potokih Na Vinski vigredi, uspešno zaključeni najprijaznejši kultumo-vinarsko-turistični veselici v Sloveniji, gaje po grlih steklo vsaj 12 tisoč litrov - Pohvalq pobratimov METLIKA - Dvanajsta Vinska vigred v Beli krajini, prireditev, ki jo je zagnani organizacijski odbor pripravljal in propagiral širom po Sloveniji že od lanske zgodnje jeseni, je v organizacijskem pogledu konec preteklega tedna v Metliki dobro uspela. Takšna je uradna ocena predsednika pripravljalnega odbora in hkrati občinske skupščine Branka Matkoviča. Kakšen pa bo finančni uspeh, bo moč reči šele, ko bodo sešteli prihodke in odšteli stroške. Po predvidevanjih se bo izšlo brez izgube kot vsa leta doslej, čeprav je res, da so imeli letos zaradi izjemno velikega števila nagrajenih vzorcev vin precejšnje stroške. Prav tako je bil vse prej kot zastonj bogat kulturni program s številnimi pevci, godbeniki, folkloristi, harmonikarji. Prav tc spremljajoče prireditve dajejo Vinski vigredi poseben čar in privabijo na tri metliške trge v starem delu mesta množico ljudi iz vse Slovenije in onstran njenih meja. Letos jih je bilo v treh dneh vsaj 20 tisoč. Mnogim pa pomeni prireditev ne le pokušnjo odličnih belokranjskih vin na enem od trinajstih šankov, ogled kulturnih prireditev in kulinarične razstave ter postavanje ob stojnicah, temveč tudi prijetno druženje z znanci. In ko smo že pri stojnicah: res, da je bilo moč kupiti nekaj značilnih domačih dobrot ter belokranjskih VEČERI NA GRADU OTOČEC NOVO MESTO - Ta konec tedna se bo v okviru prireditev Večeri na Gradu Otočec zvrtilo več zanimivih večerov. Že danes, 26. maja, bo ob 16.30 v stari gotski cerkvi pri samostanu Pleterje Jurij Souček predstavil izvrstno Kosmačevo novelo Balada o trobenti in oblaku. Jutri, 27. maja, bo v paviljonu Jurček na Otočcu nastopil kvartet godal Rožmarin, ki bo igral valčke in večno zelene melodije, v soboto, 28. maja, pa bo ob 21. uri v Hotelu Grad Otočec prvakinja ljubljanske opere Milena Morača z gosti zapela nekaj najlepših opernih arij in kancon. DEMOLITION GROUP V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V soboto, 28. maja, bo ob 22. uri v Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine rock koncert skupine Demolition group iz Brežic. Vabljeni! ŠČUKA PA JE-Vladimir Stefanovič iz Novega mesta je pred dnevi ujel v Krki v Novem mestu ščuko, ki je merila 90 cm in je bila težka 4,55 kg. Ribo, s katero “se je dajal" dobrih 10 minut, je potegnil na suho na luksu, debelem 0,25 mm. Vabo je Stefanovič izdelal sum. (Loto: L. M.) spominkov pa praktičnih pripomočkov za gospodinjstvo, kmetijstvo in še kaj. Bilo pa je še vedno tudi precej krame, brez katere bi bila - vsaj na prvi pogled - prireditev prav tako uspešna. A v organizacijskem odboru zatrjujejo, da so tudi ti kramarji zanje finančno ugodni, saj jim prinašajo enega od štirih virov prihodka prireditve. A če kramarjem zagotovo ni zmanjkalo blaga - kar kaže tudi na okus obiskovalcev - tega ne bi mogli • Med gosti prireditve so bili tudi metliški pobratimi iz Avstrije in Italije, ki so prinesli s seboj na pokušnjo svoja vina. Bili so presenečeni nad pestrostjo ponudbe, prav tako kot tudi člani prireditvenega odbora Dnevi refoška iz Marezig, s katerimi si bodo Metličani v prihodnje izmenjavali izkušnje in obiske. Tudi to je dokaz, da seje prireditev v Sloveniji dobro uveljavila in ukoreninila. trditi za tiste, ki so ponujali vino. Čeprav so se dobro pripravili, jih je izredno velik naval obiskovalcev kdaj tudi presenetil. Tako seje dogajalo, da je v grajski kleti, kjer je bila degustacija najboljših vin, teh kdaj tudi zmanjkalo, prav tako tudi na šankih. Na srečo zidanice niso bile tako daleč. Na svoj račun so prišli tudi zbiratelji kozarcev. Očitno so imeli v Metliki svoje srečanje. Pred leti so namreč točili vino tudi v plastične kozarce, kar je naletelo na veliko kritike. Tokrat so se oskrbeli s steklenimi. Na šanku vinorodnega okoliša Drašiči sojih nabavili kar dva tisoč, a so že drugi dan ostali tako rekoč brez njih. M. BEZEK-JAKŠE — KLIC V SILI NOVO MESTO - Telefonsko številko 341-304 lahko pokličejo otroci in odrasli, ki imajo kakršnekoli probleme. Ta četrtek med 19. in 21. uro bo na vaš klic čakala pedagoginja Marija Jaklič iz osnovne šole Center. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih bodo strokovnjaki odgovarjali vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. NI BILO ŠANKOV BREZ GNEČE - Kljub neznanski gneči, ki je med Vinsko vigredjo vladala v Metliki, saj je bilo v času prireditve kar nekajkrat več ljudi, kot jih sicer premore mesto, so organizatorji želeli ohraniti sloves vigredi kot | najprijaznejše veselice v Sloveniji. Večjih izgredov ni bilo, za kar so poleg policis-tov letos prvič poskrbeli tudi detektivi v civilu. Pa tudi sicer so bila vina lanskega j letnika tako dobra, da so le malo komu stopila v glavo, saj so jih obiskovalci bolj j “jedli”, kot pili, zlasti v degustacijski kleti metliškega gradu (na fotografiji). (Foto: M.B.-J.) Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado BOGICI MARKEIJ iz Podbrezja. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (1) Pesem slavčka - SLAVČEK 2 (5) Stari zvonik - BISTRIŠKI ODMEV 3 (4) Maši mami - BLEGOŠ 4 (3) Slovenec je faca - SLAPOVI 5 (2) Veselo zaigraj in zapoj - MELOS 6 (9) Voščilo Francetu - NAGELJ 7 (7) Na morje - ANS. TONIJA VERDERBERJA 8 (6) Očku za praznik - ANS. PETRA FINKA 9 (-) Divji lovec - ANS. NIKA ZAJCA 10(4) Gostilna v klančku - RUBIN Predlog za prihodnji teden: V vinu so vse skrivnosti - PLANIKA KUPON ŠT. 21 Glasujem za___ Moj naslov____ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto 1 Q§€ V svobodo Metliški Feliks, ki imai# tisti dan sitnosti svoje žene že čez glavo, se tihotapi po stopnicah v vežo. Zena v kuhinji prisluhne. Nato skoči k vratom. Toda Feliks je že pravkar zaprt hišne dveri. Ženo kar požene k oknu. “Kam, Feliks?!” zavpije za njim, ko jo oni že urno ubira proti Makarjevi gostilni. Pa sc Feliks niti ne ozre. Samo s pestjo sune proti nebu in sproščeno zakliče: “V svobodo!", Lepa smrt Arheolog Tone Knez je po odprtju arheološke razstave v Novem mestu, ko so zvedeli, da je nekoga do smrti zadela kap, rekel: “To je pa lepa smrt. " Dr. Janez Milčinski, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa je hitro odvrnil: “Se tako lepa smrt ni pol hudiča vredna." Nepotrebna hvala Metliški doktor Koder se je hvalil z novo puško. Ivan Golia, nekdanji župan, je nekaj času gledal puško, potem pa rekel: “Dakle, tukaj sc krogla dene noter, tam gre pa ven. Isti vrag, če je stara ali pa nova!” Sem ti na poti? “Gospod Golia, kai ste še živi?" je vprašal Metličan. “Dakle, kaj sem ti kuj napoti?" je zanergal Golia. iN prtiqodE zapisa! Jožt DuIau Zakaj joka Petletni Jožek joka, pa ga vpraša mama, zakaj spet joče. “Veš, murna, pogledal sem se v znalo, pa sem videl, da mi je spet zrastel zob. Toda ta zob je bel, ne pa tak, kakršnega ima babica... ” Dvoumno Soseda, upokojenka, pri napol odprtih vhodnih vratih vpraša: “Klara, se je kanarček že okopal?" “Že že, zdaj lahko prideš na obisk." Drugi časi “Vmojih časih, "pravi babica vnuku, kiji je zatrdil, da se je zaljubil, so se moški kasneje poročali, kot se sedaj. " “Zato pa so se večkrat, pogosteje, ” meni vnuk. as 8e esi tar bo t>č os f/ k s rac Po sedmih letih “Gospod doktor, ko sem bil pred sedmimi leti pri vas zaradi revme, ste , mi rekli, da se moram varovati pred vlago in vodo. Vprašam vas: ali se po tolikih letih spet lahko skopljem?" [. na Dolenjsko ... na Gorenjsko ... na Štajersko ...na Primorsko ... v Prekmurje 3s vabimo, med prelepe topliške vrelce, “Dežela Kranjska nima lepš’ga kraja, ko Vabimo vas na celjsko turistično Edino slovensko visokogorsko smučišče Se/o krajino med breze, na vinsko je z okol'šno ta, podoba raja." območje, v kraje od Rinke do Sotle, kjer Kanin, triglavski narodni park, v Evropi Bsfo v Posavju in ob Krko, kjer ne Komplimenta, kakršnega je v navedenih je kar šest od skupno šestnajstih nagrajeni muzej v Kobaridu, Perla, lanjka vse bolj pribljubljenega besedah Blejskemu jezeru poklonil slovenskih naravnih zdravilišč, v mesta in 'špica’ slovenskega igralništva, lipicanci Sortnega turizma! Naj vam bo lepo in Prešeren, ne premore noben drug kraj kraje z bogato kulturno zgodovinsko v Lipici, znane in še neodkrite lepote ščitnic na Dolenjskem se spominjajte s na Gorenjskem. Tudi Bohinjsko jezero je ponudbo, muzeje na prostem, na podzemnega kraškega sveta, mondeni Osebno radostjo do prihodnjič, ko vas v spokojnosti po nevihti deležno kmečke turizme, v znana velika Portorož, poleti živahni Koper in še i 0 Pot spet zanesla med naše griče! Da pesnikovega občudovanja in enako velja rekreacijska središča in v kraje, kjer so vedno privlačno Jadransko morje... To in * se dobro počutili in se zadovoljni tudi za vso deželo - Gorenjsko - sredi Alp doma največje slovenske turistične še marsikaj ponuja Primorska. Splača se ' pča//, vam kličemo Delenjci. in Karavank... prireditve. jo odkriti in spoznati. “Bojkotirale smo celo prve svobodne volitve v Južnoafriški republiki, da bi se pravočasno vrnile v svoja pomladna gnezda. Me štorklje komaj čakamo trenutka, ko odrinemo na tisoče kilometrov dolgo pot do dežele ob Muri; kolikšna radost mora prevevati šele vaše duše, saj se lahko z nekaj daljšimi koraki k varnem zavetju človeka in narave vračate kar naprej..." 0MV-ISTRA*ISTRAGAS*INSTALACIJE»MARINA I SKUPINA ISTRABENZ I OMV-ISTRA\ življenju prijazna energija "Eksplozija11 koprskega Istrabenza Koprski Istrabenz je delniška družba s šestinštiridesetletnimi izkušnjami v trgovini z naftnimi derivati. Ima štiri hčere: OMV Istra, Instalacijo, Istragas in Marino, ki so organizirane kot družbe z omejeno odgovornostjo ter vnukinjo OMV Istra v Umagu. Po nekajletnem prisilnem članstvu v nekdanjem SOZDU Petrol, se je Istrabenz pred leti osamosvojil in v spremenjenih pogojih gospodarjenja pričel doživljati pravi razcvet. Osnovni cilj družbe je konkurenčno nastopanje na slovenskem in hrvaškem tržišču, pa tudi širše. OMV Istra s 54 črpalkami po Sloveniji in OMV Umaga s 7 črpalkami na Hrvaškem sta izjemno pomembna prodajalca naftnih derivatov. OMV Istra ni več omejena le na južno Primorsko, pač pa mrežo najsodobnejših bencinskih servisov, ki niso le prodajalne bencina, širi po vsej Sloveniji. Na slovenskem tržišču se družba oziroma njena hčera Istragas vedno bolj uveljavlja s ponudbo tehničnih plinov (k temu projektu so pred leti privabili družbo SIAD iz Bergama), do konca leta pa bo znano, če bodo v Kopru v bližini največjega skladišča naftnih derivatov (v okviru podjetja Instalacija) zgradili sodoben terminal za tekoči naftni plin. Gre za naložbo v višini okrog 17 milijonov dolarjev, iz Kopra pa bi lahko pokrivali slovenske potrebe po TNP in tudi del potreb zalednih držav. Istrabenz je v minulem letu imel prek 14 milijard tolarjev prihodka, prodaja je presegla 400 tisoč ton derivatov, z uresničevanjem zastavljenih načrtov resnično doživlja pravo eksplozijo. DOLENJSKI idUffiUMO M PB0D8BŠSKI! mmm LIST mm MM — #— slovenske POČITNICE f NE POZABITE ZAVITI V VINSKO KLET Le dober ovinek od pišeškega pokopališča vas bo napis ob cesti povabil v kovaški muzej, ki vam ga bo z veseljem pokazal mojster Podgoršek. Vinska cesta od tam vodi proti Podgorju in nato zavije na levo, stran od glavne ceste proti Bizeljskemu. Ker na tem delu cesta še ni urejena, vam priporočamo, da poženete svojega jeklenega konjička naravnost do Bizeljskega. Vsekakor se tam ustavite vsaj za nekaj časa in si od-počijte. Sredi vasi daleč naokoli slovi gostilna Šekoranja. Preverite njen sloves ali pa se odločite za kmečki turizem Bela gorca, ki vam ponuja 120 sedežev, domače jedi, kmečke pojedine, domače vino in slivovko. Če ste poznavalci dobrih vin ali pa bi to radi postali, se odpeljite proti Brežicam do Stare vasi na Bizeljskem. Tabla ob cesti vas bo usmerila do Šampanjske kleti Isteničevih. V Stari vasi lahko povprašate tudi po mlekarni Marije Požar, kjer boste lahko videli proizvodnjo sirov in jih tudi kupili. Na poti med Bizeljskim in Staro vasjo lahko zavijete v Gregovce proti hrvaški meji. Tam poiščite Nujčev hrast in osupnili boste - je najdebelejši hrast na Slovenskem, njegova krošnja pa pokrije kar 200 kvadratnih metrov. Si mislite, koliko sence? Sredi vasi Bizeljsko lahko zavijete na levo, navkreber do cerkve sv. Vida, od koder je zelo lep razgled in kjer lahko občudujete sodobne vinograde Janeževe gor-ce. Povprašajte za domačijo Kel-harjevih na Vrhovnici, tam boste gotovo lahko kupili odlično bizeljsko vino, tudi vrhunskega v steklenicah. Dobrega vina nasploh v teh krajih ne boste stradali, saj ga imajo v kleteh še precej. Obiščite vinsko klet Pinteričevih, ko se boste odpravljali skozi Bizeljsko proti Orešju (smer Bistrica ob Sotli). V Orešju se nahaja namreč mogočni bizeljski grad,do katerega lahko pridete tudi po drugi poti - čez Drenovec. Tudi ta grad, ki na istem mestu stoji že tisoč let, sedanja renesančna stavba je iz 16. st., tudi čaka na investitorje, medtem pa v njem živi družina, ki ima vinotoč. Na Bizeljskem lahko vprašate še za druge vinogradnike in vinske kleti. Bizeljski vinogradniki znajo pridelati vrhunsko vino, le prodajo ga težko. Prodaja vina, svežega in suhega sadja, domače slivovke ter drugih domačih izdelkov še ni prav in organizirano zaživela, vendar nikjer ob vinski cesti na obronkih Orlice ne boste ostali praznih rok, če boste le povprašali domačine. Oni vas bodo že znali usmeriti. Mimo bizeljskega gradu pridete do ceste proti Klanjcu na Hrvaškem - tu se naša vinska cesta konča. Kam od tod? Lahko nazaj do Bizeljskega, proti Brežicam, Krškemu ali Cateškim Toplicam. Lahko pa proti drugi strani Kozjanskega. Tam vas vabi Podsreda in še naprej Podčetrtek z Atomskimi Toplicami. Povabili bi vas še čez mejo, če bi bili drugačni časi, a raje počakajmo. Še najraje pa bi vas za dalj časa obdržali na južnem robu Kozjanskega, na obronkih Orlice, med vinogradi in sadovnjaki. Žal tu nimate ravno veliko možnosti za prenočišča, upati pa je, da bo že kmalu bolje. V občini Brežice že pripravljajo spisek kmetij, ki so pripravljene sprejeti goste, pravijo jim kmetije odprtih vrat. Za zdaj še niso nikjer objavljene in tudi niso označene, vendar obljubljajo, da bo že do jeseni to opravljeno. Če bo vse po sreči, boste torej že to jesen vedeli, kam v trgatev. vinogradi in kužno znamenje-panorama manjka. So pa tudi kraj z zanimivo preteklostjo iz druge svetovne vojne, saj je bil tu ustanovljen Kozjanski odred. Sredi vasi na bližnjo zgodovino opozarja spomenik. Vas zaključuje bife Kranjčič. Hvalijo ga zaradi rib, ki si jih lahko iz--bereš, ko plavajo po vodi. Medtem ko v kuhinji pripravljajo kosilo, se lahko poleti osvežiš v manjšem zunanjem bazenu, se sprehodiš v naravi ali pa si privoščiš jahanje na konju. Kelharjev! bodo letos dobro ohranjeni leseni hram prekrili z novo slamo In v njem uredili prostor za goste. “Za začetek bo vinotoč, pozneje pa, kdo ve," pravita Kelharjeva. pišeški mlin PIŠECE, VAS, KI IMA NEKAI SVOJEGA V Pavlovi vasi ne pozabite zaviti na levo v hrib proti cerkvi sv. Je-drti, ki ima srednjeveško jedro. Kak kilometer dolga cesta je sicer makadamska, a zelo dobro vzdrževana. Nagrada za dodatno pot bo čudovit razgled proti brežiški ravnini, ki se vam najlepše ponuja izpred nad cerkvijo ležečih domačij. Pri Otu Pikelcu lahko povprašate tudi za prenočišče in domačo pijačo. Planinska pot se tod večkrat prekrije z vinsko cesto. Tako je na primer iz Pavlove vasi označena pot proti sv. Jedrti in nato navzdol do pišeškega gradu ter do ribnika in Marofa, kjer se spet priključi vinski cesti. Podatke o planinskih poteh (Posavska planinska pot) po pobočjih Orlice je najbolje poiskati pri Planinski zvezi ali domačih planinskih društvih. Pišeški grad je bil menda zgrajen v 13. stoletju in je bil v lasti pišeških vitezov, pozneje pa grofov Mosconov. Mogočni grad ima obliko nepravilnega mnogokotni-ka in v sredini 36 metrov visok stolp. V preteklosti je bilo v njem deželno sodišče, danes pa je prepuščen zobu časa in čaka morebitne investitorje. Domačini si po tihem želijo, da bi v svoj kraj zaradi izredno milega podnebja dobili zdravilišče, morda ravno v pišeški grad. Okoli gradu se še razprostira ogleda vredni grajski park, v katerem pozorni obiskovalec lahko opazi vrsto zanimivih drevesnih in grmovnih vrst, tudi takih, ki so prišle v Pišece iz tujine. Največje in najdebelejše drevo v parku je mamutovo drevo, ki je visoko kar 51,5 metra in ima obseg 517 cm (premer 165 cm). Za vse vas, ki radi pešačite, uživate v tišini gozdov in nimate nikoli dovolj naravnih lepot, so brežiški gozdarji označili 4,5 km dolgo gozdno pot, ravno prav za malo rekreacije in za pravo lekcijo o gozdovih. Gozdna pot je označena z rumeno-zelenimi markacijami in se začenja v središču vasi Pišece pri mlinu na Gabrnici in vodi mimo cerkve sv. Mihaela pod Pleteršnikovo hišo do ribnika pod pišeškim gradom. Svoj poučni sprehod lahko začnete tudi pri ribniku na Marofu, nekdanji grajski pristavi. (Mimogrede povejmo še, da v grajskih gospodarskih poslopjih pod ribnikom zasebnica goji šampinjone - povprašajte po njih!) Pri ribniku se gozdna pot odcepi proti gradu, nato po gozdni vlaki in gozdni cesti do gozdnega rezervata, mimo lovske koče nad izvirom Gabrnice nazaj do Pišec. Peš ali z avtomobilom - spet smo pri Pišecah. Ogledamo si obnovljeni mlin na Gabrnici, nekaj metrov više v kraški jami Duplo njen izvir, v neposredni bližini še baročno stavbo farne cerkve sv. Mihaela, ki ima še šest dobro vzdrževanih podružničnih cerkva. Pri nekaterih od njih so odlične razgledne točke, vse pa povezuje turistična pešpot in vsako velja obiskati še posebej ob žegnanjih. Ob poti od Pavlove vasi proti Pi-šecam ne prezrite pogleda na kužno zamenje med vinogradi, ki je postal kar znamenitost pišeških krajev. Pišečani obnavljajo rojstno hišo slovenskega jezikoslovca Maksa Pleteršnika. V njej bodo še v tem letu uredili spominsko sobo, na pokopališču pa obnovili nagrobni spomenik. Na tem pokopališču je tudi grobnica grofov Mosconov, nekdanjih lastnikov gradu, in spomenik talcem iz 2. svetovne vojne. Sredi vasi je še spomenik kmečkim uporom in NOB. Da ne boste živeli samo od občudovanja narave, bodo poskrbeli v pišeških bifejih in okrepčevalnicah, kjer vam bodo postregli z narezki, morda pa še s čim drugim, če se boste prej napovedali. Če radi dobro jeste in pijete, priporočamo, da se najavite po telefonu Društvu kmetic (predsednici Zinki Žibert), in domačinke vam bodo pripravile pogostitev, ki si jo boste zapomnili. BREDA DUŠIČ-GORNIK Čeprav je cesta vinska, ob njej pridelajo veliko sadja vseh vrst. Pravijo, da ima sadje iz teh krajev poseben okus in vonj zaradi milega podnebja, zato ni čudno, da so ga nekoč jedli tudi na cesarjevem dvoru na Dunaju. i VPRAŠAJTE IN NE BOSTE OSTALI PRAZNIH ROK Zdolani so prijazni ljudje in se poznajo med sabo, zato vam bodo z veseljem povedali, pri kom se oglasite, če bi radi domačega vina, dišečega kruha, klobas in salam, domače slivovke, sadjevca in vinjaka, vina, orphovih jedrc, sadja, sira ali skute. Vprašate lahko kar za kmetije Cernetičevih, Pleterskih, Liparjevih. In na začetku potepanja po vinski cesti si zapomnite še nekaj: v vseh vaseh ob vinski cesti povprašajte domačine in ne boste ostali praznih rok. Vinska cesta za zdaj v naravi nima nobene označbe, vrisana je le v različne karte, na primer v turistično karto brežiške občine in karto slovenskih vinskih cest. □ vinska cesta OD SREMIČA DO BIZELJSKIH GORIC Oblekli smo prve majice s kratkimi rokavi, zadišali so nam pikniki in izleti v naravo. Morda bi se enkrat za spremembo odpravili v bizeljsko-sremiške gorice, v Posavje, na obronke Orlice, na južno stran Kozjanskega. Odmislimo si vso ostalo pot (Slovenija je vendar majhna) in začnimo v Krškem. Mesto nas tokrat ne zanima, kajti lep sončen dan nas vabi na deželo med zelene griče, porasle z gozdovi, travniki, vinogradi in sadovnjaki. Če je tako, potem pritisnite na plin, v Krškem prečkajte Savo in na križišču na levem bregu reke peljite naravnost proti Zdolami Kogar mika pogled na Krško, naj zavije v hrib skozi gozdove proti vinorodnemu Sremiču. Za utrujene, žejne, lačne in zaspane je nad mestom kot nalašč znano gostišče Tri lučke. Ne samo zaradi okusne hrane in dobrih vin ter različnih prireditev ob praznikih, ampak predvsem zaradi lepe okolice, ogleda ene največjih slovenskih preš in čudovitega razgleda. V gostišču se večkrat ustavljajo izletniški avtobusi, zato tu ne manjka vesele družbe s harmoniko, včasih tudi folklorno obarvanih večerov z ljudsko glasbo, običaji in plesi. Še pred Zdolami, v Pleterjah, vas bo nase opozorilo dvorišče Kramžerjeve domačije na levi strani ceste. Tam boste lahko videli največje grablje na Slovenskem pa še vrsto skulptur in podob, ki jih je narava ustvarila v drevesnih koreninah, gospodar pa jih je prepoznal, obdelal in razstavil. Zdole ležijo na vzpetini okrog cerkve sv. Jurija (spomnite se kdaj, da je jurjevanje na Zdolah zanimiv dogodek). V njihovi okolici se še najdejo stare hiše, gospodarska poslopja in ob potoku tudi opuščeni mlino, ki pritegnejo oko popotnika. Eno mlinsko kolo še danes melje moko za domač kruh. Pri Kramžerjevih in Živičevih sušijo sadje, če ste si zaželeli krhljev. Naša pot se nadaljuje do Zgornje Pohance, tam zavije na levo proti Pečicam in že po 100 metrih prečka potok Močnik in nadaljuje v hrib proti Sromljam. Na Ruc-man vrhu so še danes obsežni vinogradi, nekdaj last brežiške graščine. Za izletnike in poslovna srečanja je zanimiv rekreacijski center Labod. Na desno stran ceste se zavije v Oklukovo Goro, kjer je nekaj znanih vinogradnikov in sadjarjev. Na kmetiji Rezike Petan boste lahko kupili sušeno ali sveže sadje, morda še kaj drugega. Pozanimate se lahko tudi za kmetijo Bosteletovih v istem naselju. Ne bodo vam odklonili pokušnje dobrih domačih vin in sadja, verjetno pa se bo dalo dogovoriti tudi za kak narezek ali celo prenočišče. Potujemo po vinski cesti, vendar ob njej ne manjka gozdov, v katerih se lahko ohladite; če ste vneti gobarji, pa pobrskajte še med listjem. Če boste naleteli na golo apnenčasto steno, se poigrajte in si jo oglejte od blizu. Z malo sreče in izostrenim pogledom boste videli preteklost - ostanke nekdanjega življenja v panonskem morju (školjke, polžke in še kaj). Sromlje so za Volčjim naslednje naselje, kjer tako kot povsod ob vinski cesti rujne kapljice ne SMS w slovenske POČITNICE DOLENJSKI @®M»0 MW0 HHE lig* LIST mm »MK BIMI NAIVNA NEDOLŽNOST SKRIVNOSTNE SELE KRAJINE ^S^SSšS£33SkS£^5~S5»^2HSS zapeljiva, samosvoja, cvetoča in morda še mikavna, skrivnostna ter naivno nedolžna. Kdor enkrat stopi na njena tla, je okužen z lepoto, mehkobo, žuborečo govorico, z vinom celo.’ niji zelo priljubljen med tujimi turisti, ki se zopet počasi vračajo. V bližini je tudi vec trgovin. Ne gre pozabiti, da se je v Vinici leta 1878 rodil ppmembni slovenski pesnik Oton Zupančič. V njegovi rojstni hiši je njegova spominska zbirka ter spominska zbirka sokrajana dr. Otona Berkopca, pesnika, bibliografa in prizadevnega literarnega raziskovalca. Poleg njiju je še zbirka slovenskega mladinskega pesništva. Na bližnjem hribu Zežlju stoji znana baročna Marijina romarska cerkev, do katere vodi iz Vinice 14 kapel - postaj križevega pota. V bližini Vinice je ob Kolpi več manjših izvirov in kra-ških jam. Če potujemo z rečnim tokom, pristanemo pod Ziljami. Tamkajšnje turistično društvo ureja ob Kolpi pod vasjo kamp, sicer pa sta v Ziljah tudi cjve turistični kmetiji, in sicer pri Čemasovih in Perčičevih. Ze dobro znana in uveljavljena je Erdeljčeva turistična kmetija z bio hrano, ki ima apartma s petimi ležišči. Na tej kmetiji je moč kupiti tudi na biološki način pridelano hrano in številne prehrambene izdelke domače proizvodnje. Sicer pa so pripravljeni svoje pridelke in izdelke ponuditi turistom tudi na nekaterih drugih kmetijah. Na Žežlju in v Ziljah sta tudi ogradi z damjaki, tako da bodo prišli na svoj račun še ljubitelji lova. Medtem ko od Zilj do Marindola Kolpa nudi zatočišče tistim, ki iščejo ob reki miren skrit kotiček, postane zopet bolj živahno v Marindolu, kjer imajo svoj dom taborniki iz Kranja. Se bolj živahno pa je v Adlešicih, kjer pripravlja Antdn Jankovič kamp za trideset šotorov in deset kamp prikolic, za eno družino pa ponuja tudi zida- v v BOGATA SAKRALNA DEDIŠČINA IN NARAVNE ZNAMENITOSTI Na rajž^nju po Beli krajini boste naleteli na veliko sakralnih spomenikov, poleg že omenjenih naj jih navedemo le še nekaj. Tako je v Rosalnicah znamenita božjepotna skupina treh gotskih cerkva Tri fare. Na vinorodnih pobočjih Malih in Velikih Rodin stoji cerkev sv. Jakoba s srednjeveškimi freskami v gotskem prezbiteriju, ki predstavljajo najpomembnejši primer številčno skromnega stenskega slikarstva v Beli krajini. Na bližnjem Stražnjem Vrhu stoji prav tako sredi vinoqradov cerkev sv. Nikolaja, ki je bila verjetno zgrajena že v druai polovici 13 stoletja. Poslikava zunanjščine in notranjščine ustvaril izredno slikovito podobo cerkve. Znamenita romarska cerkev je cerkev sv. Trojice na Vinjem Vrhu, zgrajena leta 1647. V Črnomlju sodi med pomembne spomenike ter hkrati ko lep primer baročne arhitekture župnijska cerkev sv. Petra^ Arheološka izkopavanja v črnomaljski cerkvi sv. Duha in okoli nje pa so razkrila zanimivo grad- b Vled^aravnimi Znamenitostmi, ki jih v so Belokranjci še posebej ponosni na krajinski park Lahinja, ki je edini zavarovani krajinski park v deželi ob Kolpi. Leži južno od Dragatuša, v povirju reke Lahinje. Gre za majhen vzorec sveta, na katerem je več kraških pojavov, značilnih za plitvi kras, kpt so kraško polje s ponorom, naravni most, udorna vrtača, topli izvir. Lahinja s pritoki se odlikuje tudi po čisti vodi, bogati vodni flori in favni. Tako so za naravna rezervata razglašene Lahinjske in Nerajske Luge, pomembna kot življenjska prostora redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. S kulturnozgodovinskega vidika je najbolj zanimiv polotok reke Lahinje v Pustem Gradcu, kjer je bilo prazgodovinsko naselje. Sredi polotoka stoji cerkev Vseh svetnikov, ob Lahinji pa še vedno obratujeta mlin na kamne in žaga venecijanka. Kulturna spomenika v parku sta še antično grobišče Šipek in gomilna grobišča pri Velikem Ne-rajcu. Za oddih se lahko odločite tudi na Štefaničevi turistični kmetiji v bližnjem Dragatušu, prav v hiši, kjer je preživel svoje otroštvo pesnik Oton Župančič. Gostoljubna Štefaniceva domačija je tudi dobra izhodiščna točka za izlete po Beli krajini ali kopanje, ribarjenje in čolnarjenje v Kolpi. nico z vso oskrbo. Turizem na kmetiji imajo tudi na domačiji Vinka Grabrijana, ki obljublja slastno domačo hrano z lastne kmetije. Prav Adlešiči z okolico so najbolj znani po ohranjanju domače obrti, zato ne čudi, da so se Cvitkovičevi odločili na svojem domu odpreti muzej belokranjske domače obrti. Pri njih je moč kupiti značilne belokranjske spominke, kot so pisanice, prtički, domače platno in še kaj. V bližnji Purgi Stanko Adlešič ponuja med, medico in medeno žganje, medtem ko je pri Borisu Raztresenu v Jankovičih poleg tega, da posedite v restavraciji, moc tudi jezditi na konjih ali zapraviti nekaj denarja v trgovini z lastnimi usnjenimi izdelki. Kampirati bo moc tudi v Pobrežju, Dragoših in Gribljah, kjer bo ponudil turistom šotorišče ob Kolpi z gostinsko ponudbo Jože Pezdirc. Prenočišča na svoji kmetiji pripravlja tudi Tone Filak, pri ka- terem je moč dobiti kakovostno suho sadje ter številne druge iz delke iz domačega sadja. Tudi v Gribljah imajo turistično društvo, kar pomeni, da bo turistom kraj gotovo vsako leto ponudil kaj novega. V Podzemlju ima svoj kamp podjetje GTM iz Metlike. V njem je prostora za okrog petdeset kam- pirnih enot, je ograjen, ima elektriko in vodo ter skupni objekt s sanitarijami, v manjšem gostišču na kopališču pa je poleg pijače moč dobiti tudi hitro pripravljeno hrano. Sicer je v bližini trgovina. Na svoj račun bodo prišli ribiči, ki lahko poskusijo srečo bodisi v Kolpi ali ribniku v bližnji vasi Priloz-je, kjer je tudi športno letališče. Na hribčku Kučarju, znanem po arheoloških izkopavanjih, stoji lovska koča. Podjetje GTM je pripravljeno organizirati tudi izlete po Beli krajini ali priskrbeti vodiče. Za Me Ul e * >>4S v. v-** I|p4*3l ■v- . vto GALANTERIJA usne cevi Jožica, Jože Novak Ob potoku 10, 68000 Novo mesto, tel:068/322 643, 322-278, fax:068/323 585 VEDNO DOBRODOŠLI MED BELOKRANICI Takšna je torej Bela krajina in z njo Belokranjci. Morda so prav zato, ker so bili dolga leta pozabljeni in odrinjeni na stran, ostali preprosti, prijazni in prislovično gostoljubni. Val civilizacijske pokvarjenosti jih na srečo še ni oplju-sknil. Vendar so zadnja leta, zlasti po vojni v Sloveniji, Slovenci začeli na novo odkrivati Belo krajino. Slovenska obala je namreč postala pretesna za vse, ostalo morje nekdanje Jugoslavije tako rekoč nedostopno, za tujino morda ni dovolj denarja. In tako je začelo naraščati zanimanje za Kolpo, ki velja za najtoplejšo in najčistejšo slovensko reko. Tako rekoč cez noč je postala najdaljša slovenska obala, a še preden so se Belokranjci tega zavedeli, so na rečnem obrežju stali številni šotori in kamp prikolice. Ker bi takrat urejene kampe ob Kolpi, ki obliva Belo krajino, lahko prešteli na prste, je razumljivo, da je večina kampirala na črno. Vse, kar so imeli Belokranjci od teh turistov, so bila pomendrana polja, pokradeni pridelki in kupi smeti, ko so se turisti zadovoljni vračali s poceni počitnic. Belokranjci, nevajeni, da bi se kdo tako množično zanimal zanje, predvsem pa za tisto, kar nudi prelepa narava, so bili šokirani. A na srečo ne za dolgo. Hitro so spoznali, da bodo od turistov lahko ne samo kaj pričakovali, ampak celo zahtevali, le, če jim bodo tudi kaj ponudili. Od kampiranja v divjini se turistične takse ni moč zaračunati. Tako so začeli vzdolž Kolpe ustanavljati turistična društva in tuhtati, kako bi lahko na čim boljši način ponudili gostom vse,„kar premorejo tamkajšnji kraji. Če so še nedolgo nazaj ljudje v dolini Kolpe tarnali zaradi pomanjkanja industrije, so sedaj veseli, da jih je ta pridobitev civilizacije obšla. Ohranili so namreč idiličnost in - kar je danes najpomembnejše - čisto, neokrnjeno naravo, kakršno je moč najti le še malokje v Sloveniji. Spoznali pa šo še nekaj: da Bela krajina turistične industrije, kakršno poznajo ponekod v svetu, ne bi prenesla, že zaradi svoje kraške občutljivosti ne. Zato jo želijo tudi vnaprej obvarovati. Z vsem srcem in odprtimi rokami bodo sicer sprejeli vsakega gosta, toda nikoli ne bodo dovolili, da bi se jih na primer na majhnem prostoru drenjalo na tisoče. Pač pa jim bodo ponudili oddih na mnogih krajih. Četudi Bela krajina ni velika, pa je možnosti in priložnosti za prijeten oddih ali samo izlet obilo. OBILO UŽITKOV OB KOLPI V poletnih mesecih bo, razumljivo, najbolj privlačna Kolpa, ki se segreje celo na 29 stopinj Celzija, kar ne pomeni, da se pri Kolpi belokranjski turizem tudi konča. A o drugem pozneje. Takoj ob “vstopu” Kolpe v Belo krajino je v Prelesju Madroničeva turistična kmetija z nekaj sobami, urejenim kampom, ki lahko sprejme 30 prikolic in prav toliko šotorov, ter trgovino. Organizirajo tudi poletno šolo deskanja. Pripravljen imajo že lokacijski načrt za obnovo celotne kmetije: uredili bodo restavracijo, prenočišča, mlin ter stanovanjsko hišo. Na drugem koncu Prelesja pripravlja Peter Kapš šotorišče, ki bo nared do poletne sezone in bo letos prvič sprejelo goste. V Kotu bo Boris Lovrenčič letos odprl šotorišče s 50 kam-pirnimi mesti ter restavracijo, prihodnje leto bodo nared tudi prenočišča. Le nekaj kilometrov navzdol ob Kolpi, v Radencih, so številni gostje taborili v šotoriščih pri Martinu Lindiču in Juretu Špeharju že lani. Pri Lindiču si je moč sposoditi tudi kanuje in gorska kolesa, organizira tečaje za jadralne padalce. Vsi omenjeni so pripravljeni organizirat] tudi lov, ribolov - pri njih je moč kupiti ribiške dovolilnice - spust s kajaki in kanuji po Kolpi, pohode, v juliju in avgustu bo tudi nekaj zabavnih prireditev. V okolici Sinjega Vrha je nekaj zelo zanimivih krajev, kot na primer Breg, Riblje, Dalnje Njive in Damelj. Povsod že pripravljajo kampe in zatrjujejo, da bodo nared do turistične sezone. Z delom hitijo tudi člani turističnega društva Sinji Vrh, ki urejajo dostope do Kolpe in njeno obrežje. Do poletja naj bi bila asfaltirana cesta od Vinice do Sinjega Vrha. Ureje-ga bo tudi cesta Kočevje-Stari trg-Črnomelj, tako da si bodo zlasti tisti, ki bodo potovali v Belo krajino iz Ljubljane, lahko precej skrajšali pot in se izognili gneči. V Vinici ima podjetje Gostinstvo Črnomelj kamp III. kategorije, v katerem je sto kampirnih mest in restavracija. Kamp je bil pred vojno v Slove- DOLENJSKI ®®03[MMD mm mmm LIST ®[IM MB* ___1^1___ sCovensks POČITNICE ^77 tiste, ki se bodo odločili za bivanje v njegovem hotelu Bela krajina v Metliki, ki ima petdeset ležišč, tudi prevoz na kopališče. Nekdaj zelo obljuden kamp v Metliki, ki je prav tako v lasti GTM, pa, odkar je Kolpa postala državna meja, v glavnem sameva. A ne toliko zaradi meje kot zategadelj, ker je v bližini kopališča mednarodni mejni prehod, ki ga mora prečkati vsak, ki želi na kopališče. To pa pomeni, da ga policisti in cariniki lahko pregledajo, četudi meje v resnici sploh ni prestopil. Dokler ne bo urejen poseben dostop na kopališče, gotovo ne bo privabljalo kopalcev, četudi bo bite poleti odprt. Med Podzemljem in Metliko je urejen kamp na Primostku, s katerim upravlja Iskra iz Semiča. Poleg štiridesetih ležišč v petih brunaricah, je v kampu prostora še za petindvajset do trideset prikolic in dvajset šotorov. V restavraciji, ki bo odprta že v začetku junija, bodo nudili hrano po naročilu in penzionsko ponudbo. Sicer je na kopališču, ki je med gosti zelo priljubljeno, moč igrati odbojko in namizni tenis, imajo bazen in ostala igrala za otroke. Poleg vseh naštetih je v Beli krajini še več manjših kopališč, ki niso urejena in za katere vedo v glavnem le domačini. Najbrž pa bodo, seveda z dodatno ponudbo, postala kdaj privlačna tudi za druge goste. VABLJIVE VINSKE GORICE V Beli krajini raste približno petina vseh slovenskih vinogradov. Zato ne čudi, da bo ena od dvajsetih vinskih turističnih cest, ki bodo razpredene po Sloveniji, belokranjska. Pričela se bo v Metliki, kjer zaposleni v Vinski kleti radi pokažejo največio klet v Beli krajini, v kateri predelujejo in ne-gu-jejo mnoga žlahtna vina, nagrajena na številnih mednarodnih tekmovanjih. V bližnjem vinotoču jih je moč tudi kupiti. Kako je nekdaj izglodal belokranjski vinski hram, si lahko ogledate v Belokranjskem muzeju, ki domuje v metliškem gradu. V vzorno urejenem muzeju vam bodo razkazali še arheološko, kulturno zgodovinsko, umetnostnozgodovinsko in etnološko zbirko ter zbirko novejše zgodovine. Prav v bližini je tudi Slovenski gasilski muzej. In če se boste že mudili v starem delu mesta, si oglejte še komen-do nemškega viteškega reda, župnišče, cerkev sv. Miklavža, mestno hišo in stare meščanske hiše, ki dajejo zgodovinskemu jedru Metlike slikovito podobo. Iz Metlike bodo vodili proti vinskim goricam štirje kraki vinske ceste: proti Berčicam, proti Slam-ni vasi in skozi Radovico in Bold-raž nazaj v Metliko, proti Draši-čem, Krmačini, Vidošičem v Metliko ter po Semiški in Goblički gori na Tančo goro. Belokranjci se zavedajo, da ni pomembna cesta, ampak kar se ob njej dogaja. Tako so mnogi že začeli vabiti v zidanice, kjer je moč dobiti izvrstna belokranjska vina in domačo hrano, marsikdo pa je pripravljen dopustnikom oddati zidanico v najem za oddih. Takšen izletniško-vinogradniški turizem se najhitreje razvija v semiškem koncu, na Stražnjem Vrhu in na Doblički Gori ter v Drašičih z okolico. V Semiču je tudi hotel Smuk, nad krajem pa se dviga hrib z istim imenom, kjer je lovski dom, odprt ob koncu tedna ter ob praznikih. V njem je moč dobiti marsikaj za pod zob, ima tudi deset do petnajst skupnih ležišč. Smuk s 547 metri nadmorske višine je vse bolj priljubljen med jadralnimi padalci in zmajarji iz vse Sloveni- je, ki imajo tam vzletno stezo. In ce že omenjamo belokranjske “gore", ne gre pozabiti Mirne gore, na kateri planinci prav sedaj preurejajo dom s 45 ležišči, ki bo nared do poletne sezone. S Planine vodi na Mirno goro tudi prva in za sedaj še edina belokranjska gozdna učna pot, ki so jo vzorno uredili črnomaljski gozdarji. Ti so tudi svoj dom na Planini preuredili v muzej v malem, posebno pozornost pa namenili Kočevarjem, nekdanjim prebivalcem tamkajšnjih vasi. In če boste povprašali Semičane, kaj bi vam še priporočili za ogled, gotovo ne bodo pozabili omeniti krajevne muzejske zbirke v Semiču in izvira reke Krupe pod visoko skalno steno. Na poti med Semičem in Črnomljem je na Rožancu vreden ogleda mitrej. V steno opuščenega antičnega kamnoloma je vklesan relief iz 3. stoletja, posvečen bogu Mitri, ki ubija bika. Čeprav je am-bient zelo lep, je žal relief zaradi atmosferskih vplivov precej poškodovan. Na srečo je kopija reliefa razstavljena v belokranjskem muzeju v Metliki. BREZ ZABAVE NE GRE Belokranjci se radi zabavajo, toda ker po naravi niso egoisti, so veseli, če lahko razveselijo tudi goste. Že sedaj se ve, da bo zabavno in veselo na različnih koncih Bele krajine. Samo na dvorišču metliškega gradu in v tamkajšnjem Ganglovem razstavišču se bo od 23. junija do 28. avgusta zvrstilo petnajst prireditev: literarni večeri, nastopi pevskih zborov, folklornih skupin, tamburašev, etno glasbe, popularnih slovenskih pevcev ter različne razstave. Skratka, za vsak okus nekaj. V Črnomlju bo 24.; 25. in 26. junija, jurjevanje s kresovanjem, na katerem bodo prav tako nastopile številne folklorne skupine. Razstavili bodo slastne belokranjske jedi. Na teniškem turnirju se bodo pomerile znane slovenske osebnosti, v noči od 25. na 26. junij pa bodo skozi Črnomelj tekli udeleženci teka ob mejah Slovenije. Prav gotovo se bodo do takrat organizatorji domislili še česa. Čeprav Bela krajina na zemljevidu ni velika, je na njenih tleh moč najti še marsikaj, kar ni omenjeno. Tisti, ki se bodo odločili za počitnikovanje v tej idilični pokrajini, bodo s kančkom domišljije in nekoliko raziskovalne ali celo pustolovske žilice odkrili še marsikaj ter lahko napisali svoj zanimiv vodič med brezovimi gaji, vinskimi goricami, kra-skimi jamami, toplo Kolpo, skrivnostnimi obronki Kočevskega Roga, vabljivimi Gorjanci in še kje. Kajti Bela krajina se ponuja, vendar jo morate sprejeti takšno, kakršna je, torej takšno, kot jo je opisal znani Toni Gašperič. i£j) MIRJAM BEZEK-JAKŠE • s*:- "% r i 1 & i i j£ S I 1 lf= zavarovalnica triglav k£/ poslovna enota novo mesto Z vami doma in na poti! i 1 I I NOVOTEHNA V NOVOTEHNI, trgovskem podjetju iz Novega mesta opravljamo za Vas vrsto dopolnjujočih se dejavnosti s pretežno tehničnega področja. Organizirane so znotraj petih profitnih centrov — VELEPRODAJA, MALOPRODAJA, AVTOMOBILI, INŽENIRING in ZUNANJA TRGOVINA — in segajo na področje: — veleprodaje in maloprodaje tehničnih artiklov, opreme in naprav, izdelkov črne in barvne metalurgije, gradbenih in instalacijskih materialov ter široke palete izdelkov za široko potrošnjo; — prodaje in servisiranje osebnih vozil iz programa CITROEN, ŠKODA, LADA, FIAT IN LANCIA; — inženiring za projektivo, dobavo in montažo elektrostroj-^ nih naprav ter opreme in inženiringa za izgradnjo' objektov. Kakovost in odgovoren odnos do številnih potrošnikov, ki nas vsak dan obiskujejo v naših prodajalnah v Novem mestu, Krškem, Trebnjem in Metliki in številnih poslovnih partnerjev je osnova našega dela. Zato Vam sporočamo, poiščite nas KO PRIČAKUJETE VEČ, NOVOTEHNA I 1 1 i 8 >¥: Si 1 i Si Si r*-v. sCovens kj, POČITNICE DOLENJSKI (SSGMUMD »0 PBOilGMi mmm LIST »[M MU©! S KOLESOM, NA KONJO IN Z VESLI PO DOLENJSKI Pogosto lahko slišimo, da danes ni nič več tako, kot je bilo, in običajno se ob tem spominjamo romantike dobrih starih časov, kar pa se tiče počitnic, lahko mirne duše zapišemo, da romanični časi šele prihajajo. Časi sindikalnega turizma, ki je temeljil le na postelji, hrani in poležavanju ob bolj ali manj čisti vodi, so minili. Življenjske navade z delom vse bolj obremenjenega sodobnega človeka so se spremenile in ljudje od počitnic pričakujejo vedno več, hlepijo po novih doživejih, vleče jih v naravo, hočejo biti aktivni. Tega se vse bolj zavedajo tudi na Dolenjskem, kjer so turistični delavci že zdavnaj spoznali, da le topla voda iz številnih termalnih vrelcev in nekaj teniških igrišč ob hotelu ne more zadostiti potrebam vse bolj zahtevnih tujih in domačih gostov. Poskrbeli so, da športno aktivnemu gostu lahko ponudijo prav vse, kar si zaželi, in ima vedno pri roki tudi pomoč zdravnikov specialistov, i ki bodo poskrbeli, da se bo domov vrnil zdrav in poln novih moči. j Dolenjska pokrajina z mehko zaobljenimi griči, obilno poraščenimi z gozdovi ter posejanimi z vinogradi in zidanicami, neštetim: , potmi, ki vodijo med ljubkimi vasicami, dolini Krke in Kolpe ter vrhovi Gorjancev in Kočevskega Roga, s katerih se popotniku kot na dlani razprostira prijazna dežela, s čarobno močjo vabi obiskovalca, da jo razišče. Tja, kjer je najlepše, se ne da priti z avtomobilom. Treba je iti peš, na konju, s kolesom ali s čolnom. Le tako boste našli kraje, kamor grabežljiva roka industrijskega turizma s svojimi pohlepnimi prsti še ni segla. Dolenjska ponuja vse, kar imajo drugje, in se vec. KO POZABIŠ, DA VRTIŠ PEDALA I Pravijo, da ni na Dolenjskem niti toliko ravnega sveta, da bi nanj postavil poliček cvička. Najbrž so tudi ( zaradi tega Dolenjski kolesarji najboljši v državi, kajti na vijugastih cestah, ki vodijo med slikovitimi dolenj-’ skimi vasmi, kolesarju ne more biti dolgčas. Niti strmih gozdnih poti, ki so pravi izziv za gorsko kolo, na ■ Dolenjskem ne bo nikoli zmanjkalo. SNEG OBIŠČE D0LEN1SK0 ŽE IESENI i Če ste zagrizen ljubitelj smučanja in komaj čakate zimo, vedite, da se smučarska sezona na Dolenjskem [ začne že jeseni. Smučarsko središče Rog - Črmošnjice na Gačah je zadnja leta prizorišče prvih medna-j rodnih tekmovanj pri nas. Na lepo speljani veleslalomski progi se najboljši smučarji in smučarke že na začetku decembra pomerijo za točke FIS, smučišče, ki je v neposredni bližini Dolenjskih Toplic, pa pred novim letom radi obiščejo celo Gorenjci. Pet vlečnic, ki vas povlečejo do nadmorske višine 965 m, prepelje na uro preko 4 000 smučarjev Na Gačah je poskrbljeno tudi za smučarje tekače, ki pa bodo svoj raj našli tudi na Gorjancih, ki so kot nalašč za popotovanje na smučeh. PEŠ MED VINOGRADI IN SKOZI GOZDOVE Popotnik, ki bo svojo pot zastavil med dolenjskimi, belokranjskimi in posavskimi grič.i ne bo ostal ne žejen ne lačen. Posteljo si lahko najde kar na senu na enem izmed neštetih kozolcev, komur pa sta ljubša mir in tišina, ki ju moti le ptičje petje, se bo odpravil v širne gozdove Gorjancev in Kočevskega Roga, skozi katere vodijo neštete stezice. Manj izkušen popotnik si lahko pomaga z markacijami Slovenske planinske poti, evropske peš poti, transverzale kurirjev in vezistov NOV; Brežice, Sevnica, Trebnje in Kočevje imajo svoje poti, najlepša med vsemi pa je pot, ki so jo Dolenjci poimenovali po pisatelju Janezu Trdini, ki je deželo prehodil po dolgem in počez ter med svojim vandranjem slišal številne zgodbe, najlepše pa zbral v Bajkah in povestih o Gorjancih. S KONISKEGA HRDTA IE SVET LEPŠI Sožitje konja in človeka traja že tisočletja, Dolenjci pa ga negujejo še posebno skrbno. Najbolj znana sta hleva v Mokricah in Strugi pri Otočcu, pa tudi drugje dobrih konj ne manjka. Vsem, ki so se s temi plemenitimi živalmi že spoprijateljili, toplo priporočamo obisk ene izmed dolenjskih konjušnic, od koder vas bodo njihovi vodiči, ki znajo najti tudi najbolj skrite steze, z veseljem spremili na pot v kraje daleč od ponorelega sveta. Jezditi skozi nepregledne gozdove ali ob kristalno čisti reki, na konju obiskati kraje, ki še nikoli niso slišali hrupa avtomobilskega motorja, in utrujen prespati na dišečem senu so sanje, ki so na Dolenjskem postale resničnost. HOČETE P0D0ŽATI SOMA? Ne le morske globine, tudi še vedno čiste vode Kolpe in Krke bodo očarale raziskujoče oko potapljača. Srečanje z radovedno ščuko ali lenim somom, ki se greje na peščini in se pusti pobožati ali celo pocukati za brke, jata zelenik, skupinica platnic ali postrvi in za posladek še Pogled na orjaškega rečnega kralja sulca bo očaral še tako izbirčnega ljubitelja podvodnega sveta. Kdor bo pobrskal po dnu, bo kaj hitro lahko našel predmete, ki so jih v Krko zmetali davni prebivalci doline gradov. Ob vsem tem pa potapljaču ni treba paziti na uro in globinomer, saj sta Krka in Kolpa le redko kje globlji od pet metrov. IZ GRADU NA IGRIŠČE Igrišče za golf, ki je pred kratkim zraslo okoli gradu Mokrice, je nekaj posebnega. Od 1. do 18. postaje vas vodi skozi gozd, med vinogradi, ob potoku in preko ribnika, kjer je potonila že marsikatera žocjica. Da je zelo zahtevno, so mu morali priznati tudi največji mojstri, švicarski arhitekt Donald Harradine, ki je igrišče projektiral, pa je dobro vedel, da ima v Mokricah naravnost idealno konfiguracijo terena. TUDI DOLENISKA IMA “MORJE” v Dolenjsko je narava bogato obdarila tudi z vrelci tople vode. Terme Čatež, Dolenjske in Šmarješke Toplice so biseri dolenjskega turizma. Cateška termalna riviera s preko 6.000 m2 vodnih površin s tobogani, otočki, jagunami in raznovrstnimi vodnimi efekti je edinstvena v Sloveniji. Športni bazen s termalno vodo v Dolenjskih Toplicah je priljubljeno zatočišče slovenske plavalne reprezentance, ki tu v miru opravi najzahtevnejše treninge pred začetkom poletne sezone. Tudi Kolpa in Krka sta primerni za kopanje in plavanje. Znani mokronoški maratonski plavalec Martin Strel ju je preplaval od izvira do izliva. VSE POTI VODIJO Z OTOČCA Otočec bi kljub srednjeveškemu gradu sredi Krke in prekrasni naravi, ki ga obdaja, skoraj ostal pozabljen, če ne bi tja povabili gostov, ki od počitnic hočejo nekaj več Začelo se je s trim stezo, potem so prišli konji, danes pa vam lahko ponudi o vse, od veslanja s kajaki, kanuji, vožnje z raftom, tenisa, kolesarjenja In gorskega kolesarjenja pa do lokostrelstva, lova In ribolova. Hotelirji so se povezali s športnimi društvi in nekdanji šampioni so danes na razpo ago njihovim gostom. Tudi vas bodo vpeljali v skrivnosti svojih veščin in vas pospremili na Izlete s kolesom, konjem, čolnom ali raftom, tudi do izvira Krke in Kolpe, če boste želeli. □ jamarski turizem SVET VEČNE TEME IN NEZNANIH GLOBIN Če bi se mogoče odločili prevoziti Slovenijo od ene skrajne točke do druge, bi to pot zmogli že v nekaj urah. toda na tej razmeroma kratki poti bi lahko doživeli veliko zanimivega, vznemirljivega, morda nepo-zabnega. Vtisi, ki bi jih odnesli s poti, bi bili morebiti v mnogočem odvisni tudi od tega, koliko je v vas turista, ki si želi uhojenih, raziskanih poti in zlasti vsem znanih poti, in koliko pustolovca. Če imate kaj pustolovske žilice, ste mogoče kdaj že zahrepeneli po skrivnostnem podzemnem kraškem svetu. Potem vas bo mogoče zanimal dolenjski kras, bogat s kraškimi jamami. Dejstvo je, da v Sloveniji zanimanje za kraško podzemlje raste. Jamarski turizem, ki je pri nas sicer šele v povojih, pa žal lahko povzroči kraškim jamam nepopravljivo škodo. Zato jamarji poudarjajo, da mora imeti sleherni obiskovalec pravilen odnos do jame in do vse žive in nežive narave v njej. Sicer je pomebno tudi, da gre priložnostni raziskovalec v jamo z dobrim vodičem in z brezhibno opremo. Jame, o katerih bo gcvor v nadaljevanju tega zapisa, so sicer vabljive. Vsaka od njih ima posebnost, ki je drugje ni, toda vsaka skriva tudi past, ki je za neizkušenega obiskovalca lahko usodna. Celo največji mojstri podzemnega plezanja lahko obtičijo v nevarni pasti, zato se nikar ne spuščajte sami v jamo, čeprav je videti s površja zemlje še tako nedolžna. Kje zlesti v že omenjeno dolenjsko kraško podzemlje? Če ste prispeli v Novo mesto, se lahko napotite v Lukenjsko jamo pri Prečni. V jami se vam bo pokazal izvir Temenice in sprejeli vas bodo netopirji. Z malce domišljije se boste lahko v mislih preselili v pradavnino, saj jama skriva ostanke iz pradavnine, kot so orodja in orožja. Dostop v jamo ni prezahteven, potrebujete le jamarsko opremo, v kateri ne sme manjkati svetilka, seveda pa tudi lasten občutek, da vas ni strah popolne teme in prav take tišine. Nekaj kilometrov stran je Velika prepadna, bogata s kapniki, ki pa so zaradi lahke dostopnosti jame precej poškodovani. Če boste pot nadaljevali po levi strani Krke, se boste lahko ustavili na Dvoru in si ogledali tamkajšnjo kraško jamo. Je lažje dostopna in v njej boste lahko videli veliko lepih kapnikov. Zanimivost jame je sifon, po katerem se dovolj drzen jamar - potapljač lahko prebije v bližnjo reko Krko. V osrčju Suhe krajine, če boste še ostali na tem območju, je pri Prevolah Šolnovo brezno. Jamarji ga cenijo zaradi zelo lepih kapnikov na stenah in zaradi kristalno čistega jezera, ki je v globini več kot 100 metrov in je veliko nekaj arov. Žal ali pa k sreči je brezno dostopno samo s pomočjo izkušenih jamarjev. Jamarji so na tem območju odkrili še več drugih jam, prepričani pa so, da tukajšnje kraško podzemlje skriva še mnogo neodkritih lepot. Manj kot uro vožnje boste potrebovali od Prevol do Kočevskega Roga, kije dobesedno preluknjan z brezni. Kot zanimivost povejmo, da to območje skriva najglobljo doslej raziskano jamo na Dolenjskem. Cinkov križ, to je ta jama, je globok 185 metrov. Vhodno brezno se spušča 103 metre v globino, vhod pa je širok kar 8 metrov. Na dnu je ostanek fosilnega vodnega rova, ki je žal zasipan. Na enem koncu ga zapira podorno kamenje, na drugem pa nanesena zemlja, vse to pa onemogoča dostop naprej, v kraško podzemlje Kočevskega Roga. Nič manj ni za jamarja zanimiv kraški svet v Beli krajini, zlasti v okolici Semiča in Črnomlja. Med številnimi jamami omenimo Kaš-čico nad Tančo goro. Vhod v Kaš-čico je! navpično brezno, ki se konča na 60 metrih globine v lepi in prostorni dvorani, iz katere po položnem dnu lahko pridete vse do globine 110 metrov. Kaščico krasijo nešteti osamljeni kapniki in kapniške zavese ter jezerca, v njej pa domujejo kolonije netopirjev. Med zelo zanimiva območja spada območje Radohe, kjer je več lepih jam. Najlepša doslej odkrita je pri Mihovcu in velja tudi za eno najlepših in največjih jam v okolici Novega mesta. V njej je izredno lepa in velika dvorana z bogatim kapniškim okrasjem in tudi kar precej dokazov o življenju v kraškem podzemlju. Ob obisku lahko najdete netopirje in hrošča drobnovratnika, ki je precejšnja redkost v podzemnem svetu. Dostop v jamo je možen s pomočjo jamarske tehnike. Poznavalci pa priporočajo, da si pred spustom v to jamo - tako kot pred spustom v katerokoli drugo - zagotovite izkušenega jamarskega vodiča. Razgiban podzemni kraški svet odlikuje tudi novomeško Podgorje. Tu se lahko odpravite v Gabrsko jamo, ki jo sestavlja splet rovov, v katerih lahko najdete sicer maloštevilne, vendar dokaj Igpe kapnike. Žal je tudi ta jama -kot številne druge kraške jame -onesnažena. Če bi nadaljevali pot iz Gabrja po Gorjancih proti Kostanjevici, bi z lokalnim vodičem lahko našli Pekel. Jama, ki nosi tako ime, je globoka kar 130 metrov, zelo lepo je zasigana in ima dve lepi in prostorni dvorani. Dostop v jamo je možen z vrvno tehniko. Če bi si po obisku naštetih jam zaželeli še novih spustov v dolenjsko kraško podzemlje, bi vam o tem kaj koristnega lahko svetovali jamarji novomeškega jamarskega kluba. Če pa vam bo tovrstnih pustolovščin zadosti, se lahko napotite v lažje dostopne, nekako bolj “turistične" jame. Po Vzponu iz Pekla ne boste imeli daleč do Ko-stanjeviške jame, ki je razsvetljena, primerno opremljena in zato lahko dostopna. Vseeno boste potrebovali vodiča. Ko boste zapuščali Dolenjsko, boste lahko za prijeten zaključek poti obiskali prav tako dobro urejeno Taborsko jamo pri Grosupljem. Jamarji novomeškega jamarskega kluba v globinah In med lepotami Kaščice (Foto: Miha Rukše) DOLENJSKI (MŠEKUMO mm MIŠMI KM LIST @0M Klil! — %!— siovenskj POČITNICE □ terme Čatež MORIE NA CELINI So kraji, kamor gre lahko na počitnice vsa družina. V Termah Čatež zagotavljajo, da je njihova termalna riviera, oaza toplih voda, ravno pravšnja. Že leta 1797 odkriti topli vrelci, ki dosegajo tudi do 62 stopinj Celzija, danes niso več samo osnova za prvotno zdraviliško dejavnost, ampak tudi za vse bolj priljubljen rekreacijski turistični center. Terme Čatež od letošnjega leta ne poznajo več sezone. Kar 7.200 kvadratnih metrov vodnih površin vabi kopalce vse leto. Ko sta zunaj mraz in dež, se na plažah nove zimske termalne riviere poletje nadaljuje. Gostje so dobrodošli na tisoč dvesto kvadratnih metrih žuboreče vode, med toplimi vrelci, vodnimi slapovi in tokovi, tobogani, akvagani, na masažnih ležiščih, v savni in solarijih. Na Čatežu se poletje nikoli ne konča. Več kot tisoč gostov, ki je vsak dan letošnje zime uživalo v termalni vodi, bi temu rade volje pritrdilo. Pa kaj bi o zimi! Začela se je poletna sezona in zaživela je odprta termalna riviera. Terme Čatež vabijo goste z novimi programi bivanja, počitka, zdravljenja in rekreacije v hotelu Terme, Zdraviliškem domu in bungalovih, v največjem slovenskem kampu najvišje kategorije in v Golf hotelu Grad Mokrice. Ob termalni vodi, restavracijah, trgovinicah, kozmetičnem salonu, slaščičarni in otroških igriščih pa v Termah ne pozabljajo, da so zdravilišče. Za oddih pri njih se odločajo tudi tisti, ki si žele izboljšati ali utrditi zdravje in si nabrati novih moči. Njim so namenjeni številni zdravstveni, preventivni in rekreativni programi, od zdravljenja z akupunkturo do različnih oblik terapije, šole hujšanja, šole zdrave prehrane, programov za menedžerje, preventivnih zdravniških pregledov in organiziranih športnih aktivnosti. Slednjim so namenjene telovadnice, fitness studio, ribolov, kegljanje, kolesarjenje, tenis, mini golf, sprehodi, jahanje in, ne nazadnje, tudi golf. Le nekaj kilometrov stran od zdraviliškega kompleksa Term Čatež se nahaja Golf hotel Grad Mokrice, ki ga štejejo za turistični biser, v katerem se srečujeta kulturna zapuščina in sodobni poslovni svet. Kaj je v Mokricah in okolici mogoče početi? V apartmajih in sobanah mogočnega srednjeveškega gradu lahko prespite in se prepustite domišljiji. Lahko greste na izlete, se sprehodite po 200 let starem angleškem parku, se poskusite v golfu na igrišču z 18 luknjami, ribarite, jahate, plešete, prisluhnete koncertom in si ogledate galerijo, spoznate grajsko zgodovino, poskusite najboljša vina v grajski vinoteki in izbrane jedi mokriških kuharskih mojstrov, morda tudi znano mokriško viljamovko, in na koncu - tu se lahko tudi poročite. “Le nečesa v Mokricah ne morete očeti: dolgočasiti se!" pravijo v ermah Čatež. Ker so Terme postale rekreacijsko središče, ponujajo tudi enodnevne izlete z vodenim ogledom zdravilišča, za katere se vse bolj odločajo šolarji in upokojenci. Izletnikom ponujajo tudi predavanja zdravnikov in ogled mokri-škega gradu. V maju in juniju v Termah vse vrvi od otroškega živžava, saj se vse več šol odloča, da pripravijo šolo v naravi ali vsaj tečaje plavanja na Čatežu. Pred poletno sezono so pripravili celo vrsto počitniških programov. Hotelski gostje imajo v ceno bivanja všteto neomejeno kopanje v pokritem hotelskem bazenu. Poleg tega lahko dvakrat dnevno vstopijo tudi na poletno termalno riviero, medtem ko morajo za kopanje na zimski rivieri poseči še malo v žep. Za konec se razveseljiva novica za otroke in morda še bolj za njihove starše: letos ni več doplačil za veselje na toboganih in vodnih drčah! Dolenjska banka d.d. Z/ Novo mesto Kettejev drevored 1 68000 Novo mesto Telefon: 068/322-213, 324-213 Telefaks: 068/321-113 Poslovni čas od ponedeljka do petka ob sobotah Enota Črnomelj - na sedežu enote - agencij Čardak - agencije: Kolodvorska Semič Vinica od 8.00 do 18.00 od 7.00 do 10.00 od 8.00 do 12.00 od 14.00 do 16.30 od 8.00 do 12.00 ne posluje ne posluje Ekspozitura Metlika - na sedežu ekspoziture - agencija Poslovni center od 14.00 do 16.30 od 8.00 do 18.00 od 8.00 do 12.00 od 8.00 do 12.00 ne posluje Ekspozitura Novo mesto - na sedežu banke - agencija Center - agencije: Bršljin Straža Drska Kandija Ločna Šentjernej Žužemberk izpl. mesto Dol. Toplice od 8.00 do 18.00 od 10.00 do 16.30 od 8.00 do 12.00 od 14.00 do 16.30 od 8.00 do 12.00 ne posluje ne posluje Ekspozitura Trebnje - na sedežu ekspoziture - agenciji: Mirna in Mokronog od 8.00 do 18.00 od 8.00 do 12.00 od 14.00 do 16.30 od 8.00 do 12.00 ne posluje Mreža bančnih avtomatov Dolenjske Toplice, Zdraviliški trg 10 Črnomelj, Kolodvorska 32 Metlika - Poslovni center, Naselje Borisa Kidriča 6 Novo mesto Kettejev drevored 1 Glavni trg 13 (Agencija Center) Šegova 4a (Agencija Drska) Trebnje, Gubčeve brigade 4 (sedež ekspoziture) MANA^ tutLčtičnd OHIN J *hotel B kategorija* *58 sob TV/C, telefon* *restavracija, pizzerija, klub, TV soba* *konferenčna dvorana z opremo - 70 sedežev* *2 sobi za sestanke ■ od 10 do 15 oseb* * zunanji bazen z ogrevano vodo na trati pred hotelom* *2 teniški igrišči* *7 bungalovov* *prostor za piknike * INFORMACIJE IN REZERvm ss» - POČITNICE V ŠPANIJI: 10-dnevne počitnice v hotelu v Uoret de Maru že za 365 DEM - POČITNICE VITAUJI: 7-dnevni najemi apartmajev v Lignanu - od 280.000 UT dalje S' KRANJSKA GORA Borovška 100 - 64280 KRANJSKA GORA telefon.: 064/881 661 telefax: 064/881 176 Za bralce imamo nagradno vprašanje, ki jim lahko prinese lepo nagrado - 3x vikend paket v hotelu KOMPAS Kranjska Gora. Odgovore pričakujemo na zgornjenruiaslovu obnovljene pizzerije KOMPAS v Kranjski Gori. Izid žrebanja pa bo objavljen tudi v Gorenjskem glasu. KATERI ROJSTNI DAN PRAZNUJE LETOS HOTEL KOMPAS V KRANJSKI GORI? ODGOVOR: IME IN PRIIMEK:............................. NASLOV:..................................... • IZLETI v GARDALAND in AOUASPLASH: vsako drugo soboto vse poletje ■ letovanje na slovenskem in hrvaškem primotju PO UGODNIH CENAH! INFORMACIJE IN PRIJAVE: INTEGRAL Jesenice Titova 67 64270 Jesenice tel. 064/81-881 INTEGRAL Turistična agencija BLED Grajska 2 64260 Bled tel.064/76-693 - __-&_____ r w r £ slovensKj E POČITNICE MimiMSD GORENJSKI MO M55MMI mmm GLAS SME lffi)W0©H •* % APARTMA KOŽELJ Z sobi s tremi ležišči + dve dodatni kuhinja - kopalnica - svoj vhod Informacije 064/725-Z11 64247 Zgornje Gorje Eumtifna potljnie A UPI N UM Ribčev Laz 50, 64265 Bohinjsko Jezero Telefon: 064 723 441, telefaks: 064 723 446 V Bohinju je vsak letni čas svojstveno doživetje. Šumenje voda spomladi, nemima umirjenost narave poleti, magična igra sonca z barvami jeseni in belina mim pozimi - to je tista harmonija, ki jo današnji človek tako išče in potrebuje. - Možnost namestitve: 6 manjših in prijaznih hotelov (3 in 4 zvezdice, 50 do 100 postelj po enoti), razporejenih na izjemnih lokacijah okrog Boniniskega jezera, avtokamp na jezerski obali, apartmaji in zasebne sobe v bohinjskih vaseh - Športne aktivnosti: sprehodi, planinstvo, plezanje; kajak, kanu, hidrospeed, rafting, ribolov, opazovanje ptic; gorsko kolesarjenje, sola plezanja, kajak šola, gorsko vodništvo... - Znamenitosti: slapovi, kanjoni, razgledišča; lokalna arhitektura, muzeji, lokalne obrti, Triglavski narodni park - Cene: polpenzioni v hotelih 32 do 85 DEM, štiriposteljni apartma 67 do 124 DEM, bivanje v kampu 9 do 14 DEM, tedenski plezalni tečaj 96 DEM, vodene gorske ture od 30 DEM naprej, rafting 60 DEM, hidrospeed 35 DEM, ture z gorskimi kolesi 25 ao 32 DEM, tenis 10 DEM/uro... PROGRAM BIVANJA LAHKO PRILAGODIMO VAŠIM ŽELJAM. 3*- KUPON Alpinum, Ribčev Laz 50, 64265 Bohinjsko jezero Tel.: 064/723 441, fax: 064/723 446 Prosim, pošljite ml Informacije oz. prospekte za: hotele »apartmaje »zasebne sobe »avtokamp »iportnorekreativne ■ aktivnosti »skupinske aranžmaje Ime In priimek:____________________________________________ rtaslov:_____________________________________________p^___ S tem kuponom imate 10 Sk popust pri rezervaciji kakršnegakoli programa iz naše ponudbel Izpolnite In pošljite na navedeni naalov I /*^t4sT©I3I^ Sjitils r>I3EŠCI3';N 64260 Bled, Prešernova 44 64260 Bled, Kidričeva 1 tel. 386 64 77 871, tel. 386 64 77 557, fax: 386 64 77 850 fax: 386 64 77 850 Hotel AST0RIA je v središču Bleaa, Vila PREŠEREN je na obali Blejs-300 m oddaljen od obale Blejskega kega jezera, zato s teraso ponuja jezera. Gostom hotela (B kat.) je na čudovit pogled na jezero, otok, razpolago 167 ležišč, restavracija, grad... Ponujamo vam 15 ležišč v kavarna, TV salon, konferenčna sobah in apartmajih I. kat., dvorana, akupunktura. Z željo, da prvovrstno restavracijo, dnevno bi se čimprej sprostili od napetosti sveže postrvi, pestro izbiro slado-vsakdanjega življenja, vas vabimo lednih sladic, poslovna kosila, na Bled, vedno privlačen za oddih slavnostna kosila, večerje, ustreže-in prijetne počitnice. mo vsem vašim željam. Vabljeni! e HHv.Aia 64248 Lesce, Begunjska 10, tel.: 064/733 431 vam ponuja: - panoramski polet - Bled (60 DEM) v SITO osebe - panoramski polet - Bohinj (120 DEM) v SITO osebe -panoramski polet-Triglav -let po želji (180 DEM) v SIT/3 osebe 240 DEM/uro) v SIT/3 osebe -panoramsko jadranje 60 DEM/uro) v SIT+ aerovfeka -skok s padalom TANDEM-3000 m (200 DEM' | v SIT/osebo - šolanje za motornega pilota (150 DEM) i v SIT/uro - snemanje iz zraka (300 DEM' | v SIT/uro -vleka reklamne mreže (300 DEM' ) v SIT/uro HOTEL JELOVICA BLED C. svobode 8,64260 Bled, tel.:064/77 316, faks; 064 77 267 t)b Tudi na BLEDU lahko preživite DOPUST PO UGODNIH CENAH. V našem hotelu vam v maju, juniju in septembru ponujamo TEDEN POČITNIC s polpenzionom že za 275 DEM;v juliju in avgustu pa za 329 DEM. Vse sobe so s tušem, z WC, balkonom in direktnim telefonom. Vabimo vas tudi na senčni vrt, kjer vam bomo ob zvokih ansambla postregli z različnimi sladkimi, sladolednimi in drugimi dobrotami. Gostilna ANKELE DRAGAN NJEGOVAN PODLJUBELJ 149, Q (064)59-081 Podljubelj se imenuje prijetna vasica, ki leži med zelenim hribovjem na nadmorski višini 560 m. Od mejnega prehoda je oddaljena 4 km, enako tudi od mesta Tržič. V tem ekološko čistem okolju se nahaja 300 let stara hiša, v kateri je že 150 let prijetna vaška gostilna ANKELE. Hiša spada med spomeniško varovane objekte, ima prijetno urejeno okolico, parkirne prostore, vrt z okoli 80 sedeži, kjer je tudi grill, in restavracijo z 80 sedeži. Gostilna ANKELE slovi po poznanih domačih in nacionalnih jedeh, kot so: šnicelj Ankele, morski list (file), postrvi, kalamari, jagnjetina, odojek in vse druge vrste zrezkov in jedi na žaru. Obiščite nas, prijetno boste presenečeni ob dobri in kvalitetni hrani, pijači in hitri ter prijazni postrežbi. V gostilni ANKELE lahko tudi prenočite, in ker je v okolici več izletniških točk, je gostilna ANKELE izredno primerna izhodiščna točka za krajše ali daljše planinske ture - na Kofce (dom na 1488 m nmv.), Kladivo 2094 m nmv., Veliki vrh 2088 m nmv., Zelenico 1536 m nmv., Stol, Begunjščico, Vrtačo... ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! Odprto: vsak dan od 10. do 22. ure, ob torkih zaprto. m KOMPAS HOLIDAYS DOLGO VROČE POLETJE se bliža in ni vseeno, kako ga boste preživeli. Nudimo vam počitnice v SLOVENIJI, na HRVAŠKEM, v MAKEDONIJI, ŠPANIJI, GRČIJI, TUNIZIJI, CIPRU, TURČIJI, ITALIJI, FRANCIJI in na MADŽARSKEM. Za tiste, ki bi med počitnicami radi počeli stvari, za katere med letom ni časa, pa smo pripravili poseben katalog AKTIVNE POČITNICE. Vsi katalogi so na voljo v poslovalnicah A SKUPINE KOMPAS HOLIDAYS A »KOMPAS BLED (Bled, Kr. Gora) » KOMPAS CEDE (Celje, Velenje, Laško, Zreče, Žalec) »KOMPAS KOPER » KOMPAS KRANJ (Kranj, Škofja Loka) »KOMPAS KRŠKO »KOMPAS MARIBOR »KOMPAS MURSKA SOBOTA »KOMPASNOVO MESTO A, »KOMPAS POSTOJNA (Postojna, Sežana) »KOMPAS HOLIDAYS (Ljubljana) 4° At A? r VILA BISTRICA m Pot na Bistriško planino 29 64290 Tržič AlMta Telefon+fax: 38664/50-232 Obisk Vile Bistrice v Tržiču, pod obronki Karavank, je skriti namig, ki vam ga ponujamo, kadar boste obiskovali bližnje slovenske bisere: Bled, Bohinj... in Gorenjsko nasploh. Vila Bistrica je odlična hiša s stilom in prijetno atmosfero. V Vili Bistrica je skozi vse leto odprta restavracija z izredno kuhinjo in posebnim izborom vin slovenskih vinogradnikov. Veseli bomo, Če nas boste obiskali in preizkusili našo gostoljubnost, i, ki jih boste preživeli pri nas, morajo biti trenutki, v katerih boste uživali. Potrudili se bomo, da vam jih zagotovimo. Vila stoji na hribu pod Dobrčo, poleg cerkvice svetega Jurija in v bližini ruševin starega gradu družine še vedno Trenutki, Zelena okolica vabi na sprehode. Lahko kot sprostitev po prelepem vrtu vile, za pogumnejše pa se kar samo ponuja vandranje - pohodništvo po karavanških vrhovih, s katerih se oziramo po avstrijskem Koroškem in po Sloveniji. Odličen gorski zrak, živanni potočki in zelenje gozdov prinašajo pravo sprostitev za dušo in telo. Odkrijte zmes odličnega in romantičnega, domačnosti in miru! LOKACIJA V Bistrici pri Tržiču začnete slediti regionalni cesti, ki vodi v Begunje.-Po 1800 m vas značilni usmerjevalni pano Vile Bistrice usmeri v desno na belo peščeno cesto, ki vas po 200 m pripelje do Vile Bistrica. Oddaljenosti: Avstrija: 11 km Italija: 60 km Kranj: 18 km Ljubljana: 42 km ___0k-____ r w r siovens ks POČITNICE raturaso ffiilMEJMO NOVI Mi®«! mmm \m ®\m TEDNIK mmm Dobrodošli med Rinko in Sotlo! Verjetno bi težko našli bolj pestro pokrajino od tiste, ki se razprostira med Rinkb in Sotlo. Prava Evropa v malem bi lahko rekli za svet, ki sega od alpskega sveta, pohorskih hribov do kozjanskih gričev in subpanonskega okolja. Naravnih lepot ne manjka, za nameček je območje v slovenskem merilu najbogatejše z naravnimi zdravilišči, popotnika pa bodo prijazno pozdravila mesta in kraji, ki se lahko pohvalijo z bogato ohranjeno dediščino. Za vsakogar nekaj, bi lahko rekli za turistično ponudbo širšega celjskega območja, ki lahko zadovolji tako tiste, ki si želijo miru in neokrnjene narave, kot tiste, ki radi občutijo živahni utrip mest in se zabavajo. Dovolj izbire pa je tudi za obiskovalce, ki bodo na našem območju iskali novih moči in zdravja. Na naslednjih straneh vam ponujamo delček bogate ponudbe s Celjskega in če vas bo zamikalo, da jo sami poskusite, boste vselej dobrodošli. Knežje mesto ob Savinji V Celju se prepletata preteklost in sedanjost V času, ko so hitre zveze in množični mediji naredili svet majhen in ko je vsak skriti kotiček ali milijonska metropola zlahka dosegljiv, so mala mesta z bogato zgodovino in še neodkrito dušo toliko bolj privlačna. Eno takšnih je prav gotovo Celje, po obsegu in pomenu tretje slovensko mesto z malo več kot 45 tisoč prebivalci. Mesto na križišču poti s severa in juga, vzhoda in zahoda je bilo od nekdaj kraj počitka za popotnike, ki so šli ali gredo iz Benetk proti Dunaju, kjer se ustavijo in rečejo: doslej smo potovali z juga, od tod naprej potujemo na sever. Čar majhnega je v njegovi preglednosti in celjsko staro, kompaktno in lepo ohranjeno mestno jedro je moč prehoditi v slabe pol ure. Ulice tega prijaznega in šarmantnega mesta pa so tlakovane s sijajno zgodovino in vsak kamen in vsaka hiša v njem pripovedujejo svojo zgodbo. Celje je v zgodovini vsaj dvakrat odigralo pomembno vlogo: prvič v antiki in drugič v srednjem veku. Že v 1. stoletju pr. n. š. se je ob Savinji razvilo močno keltsko naselje Ke-leia, ki je bilo drugo najpomembnejše trgovsko in upravno središče keltskega-noriške-ga kraljestva. V 2. stol. n. š. pa je Claudia Celeia pod Rimljani doživela pravi razcvet, tako da se je še dolgo po propadu rimskega imperija za Celje ohranilo ime Mala Troja, Troia se-cunda. Pod vladavino ambicioznih in ponosnih Celjskih grofov pa se je Celje oblikovalo kot pomembno tržno, vojaško in politično središče, ki mu je Friderik II. leta 1451 podelil mestne pravice. Tradicija obrtniškega in trgovskega središča se je še utrdila pod Habsburžani, ki so po smrti zadnjega grofa Ulrika II. prevzeli posest Celjanov. Konec 18. stoletja se je mesto začelo širiti izven srednjeveškega obzidja in začeli so se kazati prvi znaki razvoja modeme industrije. Novo spodbudo razvoju mesta je dala Južna železnica, muzeju, ki poleg spomina na ki je 1846 povezala Celje Celjske hrani v stari grofiji z Gradcem in Dunajem ter tri številne dragocene zbirke leta kasneje še z Ljubljano in z znamenitim Celjskim Trstom. V 19. in 20. stoletju se stropom, je tako iz raznolike obrtnoce- Ogleda vredna je tudi Mari- hovske dediščine razvila zlatarska, tekstilna, kovinsko predelovalna in kemična industrija. Med muzeji in spomeniki (^o&ttžče c$Co//£ Vabimo vas, da nas obiščete v Ivenci pri Vojniku v lepih prostorih domačega gostišča. Ponudili vam bomo vse vrstejedi, predjedi, juhe, jedi iz svinjine, teletine, govedine, ribje jedi, priloge, solate, sire, sladice, tople napitke, alkoholne in brezalkoholne pijače. Odprto imamo vsak dan, razen ob ponedeljkih in praznikih, med 11. in 22. uro, ob nedeljah od 8. do 14. Prepričajte se o dobri gostinski ponudbi. Mnogi so se že. Ivenca 18 163212 Vojnik tel.: 063/772-410 vinja je namreč poleg vseh drugih zanimivosti tista, ki daje Celju karakter, lepoto in neizbrisni pečat. Mesto sejmov in pevskih festivalov Danes je Celje znano predvsem po svojih sejmih, ki s svojo tradicijo segajo več kot sto let v preteklost. Najbolj znan je gotovo Mednarodni obrtni sejem vsako jesen na Golovcu. Mesto je postalo znano izven meja tudi po zaslugi Mednarodnega pevskega festivala. Za širši sloves mesta skrbijo tudi kulturni ustvarjalci in športniki, ki po dosežkih ne zaostajajo za drugimi slovenskimi mesti. Celje pa je lahko tudi izhodišče za številne izlete v bližnjo in daljno okolico. Sicer pa bodo popotniku pri odkrivanju celjskih lepot zagotovo v pomoč prijazni in gostoljubni Celjani, ponosni na preteklost in sedanjost svojega mesta, ki se v njem tako posrečeno prepletata. Kje prespati Popotnik lahko ob prihodu v Celje izbira med štirimi hoteli: hotel Evropa, Krekov trg 4, B kategorije, 149 postelj, tel.: 21-233 hotel Celeia, Mariborska 3, C kategorije, 100 postelj, tel.: 29-141 hotel Merx, Ljubljanska 39, B kategorije, 64 postelj, tel.: 21-917 hotel Turška mačka, Gledališka 7, B kategorije, 46 postelj, tel.: 21-041 Galerija sodobne umetnosti, Mestni grad Celje, odprto vsak dan od 10. do 13. ure in od 14. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah zaprto. Prodajna galerija Izba, Slomškov trg 11, tel.: 25-703, odprto vsak dan od 10. do 13. ure, v torek tudi od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. V nedeljo in ponedeljek zaprto. Sejmi Muzeji Pokrajinski muzej, Muzejski trg 1, tel.: 21-754, odprt od 9. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure. V ponedeljek zaprto. Muzej novejše zgodovine, Prešernova 17, tel.: 25-430, 25-441, odprt od 10. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. V nedeljo in ponedeljek zaprto. Galerije Likovni salon Celje, Trg celjskih knezov 9, tel.: 29-460, odprto vsak dan od 10. do 13. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Ob nedeljah zaprto. Celje se bo kot sejemsko mesto do konca leta predstavilo s številnimi sejemskimi prireditvami, od katerih je 12. Pomladanski obrtni sejem odprt te dni in bo na ogled do 29. maja. V njegovem okviru bodo predstavili več vsebinskih sklopov: vse za otroka, ideje in inovacije, gostinsko, hotelirsko, trgovinsko opremo in gastronomijo, bio programe, steklo, keramiko, porcelan, darila, vse za turizem, šport in prosti čas ter gradbeno in notranjo opremo. Od 9. do 18. septembra bo v Celju 27. Mednarodni obrtni sejem, od 11. do 16. oktobra pa 3. sejem Senior. Prvi sejem Informa bo od 9. do 12. novembra, decembra pa bo najprej četrti Miklavžev sejem, od 15. do 31. decembra pa Božično-novoletni sejem. jina cerkev, nekoč del Minoritskega samostana, in bližnji Piothasijev dvorec, edina ohranjena baročna stavba v Celju, značilna po bogato okrašeni fasadi. Nasproti stoji Narodni dom, renesančna stavba, ki je bila nekoč središ-Celje je danes ne samo ži- če nacionalnega življenja Slo-vahno industrijsko in trgovsko vencev. središče, pač pa tudi regijski Spomenikov, vrednih ogle-kultumi in turistični center, da, je še več, od cerkva, fasad, Nad ostanki slavne zgodovine dvorišč in stopnišč, galerij, s svojo dominantno lego še prijetnih lokalov, trgovin in vedno stražari Stari grad, nek- gostiln z odlično hrano, ki jih danja trdnjava grofov Celj- mora popotnik odkriti sam. skih, v mestu pa je njihov duh Njegov sprehod pa se bo ob-prisoten v Opatijski cerkvi vezno končal ali začel ob Savi-z biserom slovenske gotike, nji, reki, s katero je mesto od Marijino kipelo, v njihoverh nekdaj tesno povezano, zato ni Spodnjem gradu, kamor se je presenetljivo, da je bilo Celje naselila Galerija sodobne ob koncu 19. stoletja pomem-umetnosti in v Pokrajinskem ben kopališki center. Prav Sa- zdravilišče dobrna MOJE POLETJE. MOJE ZDRA V JE TOPLICE DOBRNA Najlepši tedni leta. Pridite, doživite moč zdravilne vode in čar neokrnjene narave. Neizmerne možnosti, ki jih nudi narava, smo dopolnili z znanjem in izkušnjami. Tudi domačnost in prijetno vzdušje naredita svoje. Zakaj ne bi šli z nami na jutranji sprehod po rosi ali potoku in se osvežili s skodelico čaja, ki smo ga pridelali na domačem zeliščnem vrtu? Pred mnogimi leti si je tako zdravje utrjeval Kneipp. In ko se bodo Vaši otroci zabavali v hotelskem vrtcu, boste zlahka našli čas tudi zase. Zagotovo boste izkoristili katere izmed mnogoterih vrst terapije in sprostitve. Bogat družabni in rekreacijski program prinaša vrsto zanimivosti, tudi nočno kopanje v termalnem bazenu, obisk kmetije in po daljšem sprehodu srečanje z jeleni. Kaj bi naštevali to morate preprosto doživeti sami ! Prepričani smo, da boste našli kaj zase in tako ujeli svoj način oddiha. Poleg standardnih zdraviliških programov lahko izbirate tudi med naslednjimi: - pohodništvo - vital program - družinske poletne počitnice - poletna jezikovna šola za otroke Naši hoteli stojijo v lepem okolju negovanega parka. Za Vaše udobje jih boste lahko izbrali po lastni presoji. Cene so ugodne, plačilni pogoji tudi. Saj že veste. Pridružili smo se naravi. Družno Vas pričakujemo. Informacije in rezervacije : TOPLICE DOBRNA, telefon (063) 778-110 ali 778-023 BffiflSlM hm S®«« NOVI TEDNIK MM®«!' mmm ___pt____ slovenske POČITNICE V kraljestvu grenke rože Savinjska dolina - dolina zelenega zlata Savinjska dolina je znana doma in po svetu po pridelovanju kakovostnega hmelja. V svojih neder-jih pa skriva veliko zanimivega, zato vam ne bo žal, če jo boste obiskali in spoznali. Grenka roža je že pred stoletjem omogočila gospodarski razcvet doline. Razvoj hmeljarstva je vplival na razvoj trgovine, gostinstva in bančništva ter vtisnil pečat krajini. Ekonomska učinkovitost je rodila sadove tudi na drugih področjih, saj je dolina zibelka slovenskega gasilstva, zborovskega petja in kulture, na plodna tla so tukaj naletele napredne ideje, kar dokazuje 2. slovenski tabor v Žalcu leta 1868. Tradicija hmeljarstva danes daje močan pečat dolini, savinjski hmeljarji letno ponudijo svetovnemu tržišču 4 tisoč ton kakovostnega hmelja. Poleg hmeljarjev tradicijo ohranjajo v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, eni izmed petih ustanov v svetu, kjer gojijo 200 različnih vrst hmelja. Spomin na hmeljarske običaje pa obujajo s hmeljarskim praznikom v Braslovčah, lani naj- lepši evropski vasi s tisočletno zgodovino, kjer izberejo hmelj-skega starešino in hmeljsko prin- Popotnik, postoj Občina Žalec, ki se razprostira na območju doline, obsega 350 km2 in ima 40 tisoč prebivalcev. Prometna lega ob cesti med Ljub- Rimsko nekropolo v Šempetru ter jamo Pekel lahko obiščete vsak dan med 8. in 18. uro. ljano in Mariborom ji daje možnosti za razvoj tranzitnega turizma, kar so prizadevni turistični delavci znali izkoristiti, Žalec pa se spominjata ohranjena rimska nekropola v Šempetru ter rimski tabor v Ločici pri Polzeli. Na prihod Slovanov opozarjajo staroslovanski lonci, ki so jih izkopali v Go-tovljah. Iz časa turških vpadov ob cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu še stoji obrambni stolp, žovneški grad pa spominja na čase celjskih grofov. Tudi protestantizem je pustil sledi, iz tistih časov se Žalec, mesto z 800-letno zgodovino in 100 let starim TD, ponaša z znamenito Zotlovo domačijo Prav v Savinjski dolini pa je nastajala po vsem svetli zhaha Schiitzova keramika. Obiskovalce privabijo tudi hmeljarski in gasilski muzej v Žalcu, stalna razstava Doreta Klemenči- osmih planinskih postojank vodi Savinjska planinska pot, čez Dobrovlje evropska peš pot. Bogata flora in favna omogočata razvoj lovstva, turiste popeljejo na lov, foto lov ali birdvvatching. Reka Savinja ter jezera v Braslovčah, Žovneku in Preserju pa omogočajo razvoj ribolova. Med najpomembnejše naravne znamenitosti sodi jama Pekel v bližini Šempetra z urejeno učno gozdno potjo. Če bi radi spoznali zdravilne rastline, pa ste vabljeni v vrt zdravilnih rastlin v Žalcu, kjer so vzgojili : 350 vrst zdravilnih rastlin. Samo naravne danosti so premalo, se zavedajo v dolini, zato se lotevajo športnih in turističnih prireditev. Ljubiteljem športa je na voljo preko 30 teniških igrišč, letošnjo pa organizatorji napovedujejo novosti - med drugim srečanje slovenskih, nemških in čeških pivovarjev. Med značilne prireditve sodijo še srečanje citrarjev v Grižah, hmeljarski praznik v Braslovčah ter Družina poje v Andražu. Galerija Oskarja Kogoja Savinjska dolina, predvsem pa Žalec, postaja pomembno trgovsko, bančno in turistično središče, temu pa sledi razvoj gostinstva, ki je gostom sposobno ponuditi domače jedi in izdelke vrhunske kulinarike. Ponosni so na galerijo V Savinjski dolini prireditev ne manjka. V Petrovčah so marca organizirali Jožefov sejem, aprila privablja v Tabor Jurjev sejem. 6. junija bo v Grižah celodnevna prireditev za otroke Miš — Maš, 18. in 19. junija v Braslovčah lovski praznik, 19. junija Zlate citre v Grižah, od 23. do 25. junija pa Turistični teden v Žalcu z največjo slovensko veselico Žalska noč. Poletje v Peklu je naslov prireditve, ki bo 17. julija v Šempetru. 7. avgusta bodo v sv. Lovrencu pri Preboldu prikazali stare kmečke običaje, 13. in 14. avgusta pa bo v Braslovčah Dan hmeljarjev. Slovenske družine se bodo na prireditvi Družina poje v Andražu predstavile 28. avgusta. Od 3. do 10. septembra vas vabijo na Turistični teden v Preboldu, 26. in 27. novembra pa na Revijo domačih ansamblov v Liboje. Prvi teden v decembru bo v Žalcu Miklavžev sejem, od 19. do 31. decembra pa še Novoletni sejem. Športni center v Žalcu v bližini S£2S||pnr - .okojrel- uvršča med najlepše urejena tran- no»o4lllua n_.9U9 risLčnimi1 n n reditvami' se^e *u ve- -tna mesta v Sloveniji. DareZlIiV« HOTVa gSTal^I^os^štM- Prometne poti so po dolini vo- Savinjska dolina ima tudi ste- najsta zapored. Na žalske ulice dile že v rimskih časih, na kar vilne naravne znamenitosti. Preko privabi 30 tisoč obiskovalcev, za Oskarja Kogoja, svetovno priznanega oblikovalca, ki je v Žalcu odprl prodajno razstavno galerijo. Z njo upravlja TA Potepuh, kjer so na voljo informacije o turistični ponudbi v Savinjski dolini in kjer bodo izpolnili želje vseh obiskovalcev, ki se bodo odločili za obisk v dolini zelenega zlata. Savinjčani vas bodo veseli. In prepričani so, da se boste v dolino radi vračali. A :;: •::: : : L L:::::::.:::.::::::::: ■ ....... : ■.................■ '::v —r-TiiiiiinmminiiinumiiomiminiiriirrinniittH-niinnrrtrrrnri.............................................................................................................................................................1,1 ŠalešKa dolina Harmonija preteklosti In življenjskega utripa Šaleška dolina je dobila ime po nekoč mogočnem gradu Šalek, katerega razvaline še danes stojijo na vzhodnem delu mesta Velenje, šaleška dolina je edinstvena zato, ker v njej nenehno naletimo na prepletanje starega z novim, davne zgodovine s sodobnim utripom in kakovostno turistično ponudbo. Središče Šaleške doline je Velenje, kjer moderna arhitektura in staro mestno jedro nudita obiskovalcem dva različna svetova. Šoštanj je staro središče, tu pa mestu najdemo rojstno hišo Karla Destovnika-Kajuha, galerijo kipar- ja Ivana Napotnika in stalno razstavo šaleških likovnikov v Mayerjevi vili. V bližini Šoštanja je vredno obiskati Rotovnikovo jamo. V Šaleški dolini je tudi Topolšica, zdraviliški kraj z dolgoletno tradicijo. Danes se kraj ponaša z modernim hotelom Vesna. Šmartno ob Paki je znano predvsem po žlahtni trti. Vse informacije so obiskovalcem na voljo pri Turistični zvezi občine Velenje, Šaleška 3, na telefonski številki 063-854 466. HOTELI PENZIONI: Hotel PAKA, Rudarska 1, Velenje (telefon 063-853 351), Hotel VESNA, Topolšica 77, Topolšica (892 120), Vila HERBERSTEIN, Kopališka 1, Velenje (853 828), Vila ^PRENOČIŠČA: MRAz!'Lipa 54, Velenje (852 942),ZAJC, Celjska 43, Velenje (856 827). RESTAVRACIJE: JEZERO, Koroška 70, Velenje (854 493), KLUB in EAST -FOOD, Titov trg 3, Velenje (853 813), NAMA, Šaleška 21, Velenje (854 181), ŠANGHAJ, Cesta pod parkom 2, Velenje (855 734) HALEC, Kavče 23/a, Velenje (854 463). COSTILNF I OVSKI DVOR, Ljubljanska 6, Velenje (851 397), RAJH, Partizanska 1, Velenje f854 9931 HRAM POD GOZDOM (Ostrovršnik), Pesje 117, Velenje (856 823), ACMAN, Skorno 62/ a Šoštani (881 3931 POD KLANCEM (Kotnik), Ravne 193, Šoštanj (893 411), PRI VIDI (Goršek), Zavodnje 22/a Šoštanj (895 195), CIGLER (Vrtačnik), Trg b. Mravljak 5, Šoštanj (882 266), PIRNAT (Delopst) Topolšica 107a, Topolšica (892 006), DON JUAN, Rečica, Rečica ob Paki (885 ^^TURISTIČNE KMETIJE: PIREČNIK, Skorno 37, Šoštanj (881 320), JANK, Zavodnje 44, Šoštanj (895 118). GOST Velenje... ... združuje dejavnosti gostinstva, trgovine, rekreacije in turizma. V svojih obratih nudi bogato gostinsko in rekreativno ponudbo, po kateri postaja znan tudi izven Velenja in okolice. Restavracija Jezero slovi po dobri kuhinji in velikem izboru buteljčnih vin. Vsako lepo pripravijo zanimive turistične prireditve, kot so Skok v poletje, Rudarski piknik in Noč ob jezeru, obiščete pa lahko tudi lepo urejeno diskoteko. Restavracija Klub stoji v središču Velenja in ima 250 sedežev v restavraciji in 20 sedežev na pokriti vrtni terasi. Domača kuhinja, številne zabavne prireditve in prijazna postrežba zagotavljajo gostom dobro počutje. Fast-Food Klub je nov sodoben lokal v centru mesta. Dnevno nudi več kot 30 hitro pripravljenih jedi. Izjemno dober obisk je zagotovilo, da se gostje tu dobro počutijo in so zadovoljni. Vila Široko stoji v bližini Šoštanja sredi enega naj-lepših parkov. Objekt je stilno opremljen, odlikuje pa ga vrhunska ponudba. Primeren je tudi za svečana in zahtevnejša naročila. Turistično rekreacijski center Jezero ponuja številne možnosti rekreacije: igranje tenisa v Beli dvorani in na prostem, fitnessa, odbojke na mivki, malega nogometa, rokometa, mini golfa, vožnje s čolni, ježa konj, turistični ribolov in v poletnem času kopanje v jezeru, pozimi pa drsanje. Biser ob biseru Velenjski grad se kot mogočen varuh vzpenja nad Velenjem in mu daje vso potrebno mestno obeležje. Grad se prvič omenja kot srednjeveška utrdba v 13. stoletju, danes pa je zanimiv splet nekdanje mogočnosti, legend, kulture in življenja v mestu ob Paki. Podrobnejše informacije o Kavčnikovi domačiji in Velenjskem gradu dobite na telefonski številki 063-853 314 (Muzej Velenje). Muzej na velenjskem gradu je med sezono odprt vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 19. uro, najavljene skupine pa popeljejo po gradu ne glede na letni čas. Kavčnikova domačija je od začetka maja do konca septembra odprta vsak dan od 9. do 17. ure, za vse najavljene skupine pa po dogovoru. To velja tudi med začetkom oktobra in koncem aprila. V njem najdemo dragocene muzejske zbirke, ki si jih je vredno ogledati. Muzej slovenskega premogovništva, eksponati afriške zbirke prof. Fran-tišeka Foita, Baročne cerkvene umetnosti iz Šaleške doline, li- kovna zbirka Od impresionizma do danes in slike v galeriji Lojzeta Perka je le nekaj utrinkov, ki ravno zaradi različnosti pomenijo popolnost. Posebne grajske turistične atrakcije so ostanki mastodonta, vodnjak, o katerem še vedno krožijo legende, ter muzejska trgovina in gostilna iz 30. let dvajsetega stoletja, obe opremljeni z izvirno opremo in predmeti tistega časa. Kavčnikova (domačija) dimnica v Zavodnjah nad Šoštanjem je pravi biser slovenske kmečke arhitekture. Njen pomen ima celo evropske razsežnosti, saj je do danes obveljala za najjužnejši primerek dimnice v evropskem alpskem prostoru. Izjemen pomen dimnice dokazuje tudi letošnja kandidatura za evropski muzej leta. Turistične prireditve 25. 6. Velenje - Skok v Poletje 26. -28. 6. Velenje -Mednarodnotekmovanjevsmučarskihskokih 2.7. Škale pri Velenju - Vaška olimpijada 3. 7. Velenje - Skok čez kožo julij, avgust Velenje - Poletje v Starem Velenju 6. 8. Velenje - Noč ob jezeru 13.8. Topolšica - Veselje ob Toplici 21.8. Graška Gora — Srečanje narodno zabavnih ansamblov 4.9. Šmartno ob Paki - Jesen na gradu 18. 9. Paški Kozjak - Paški Kozjak igra in poje september Velenje — Pikin festival 10.—13.11. Šmartno ob Paki — Martinov praznik 17.-26.12. Velenje — Božično-novoletni sejem sCovetiskj. POČITNICE M1JIMKD (BfflHIKMO NOVI PMMDMU UMOK m ®y\§ TEDNIK Rogaška Slatina za vse čase Najdeni kovanci ter kamnite plošče pričujejo, da so izkoriščali zdravilno moč rogaških vrelcev že stari Rimljani. Prvi zapisi o rogaški mineralni vodi izhajajo iz 16. stoletja, monografija, ki je izšla stoletje pozneje, pa je ponesla glas o njeni zdravilnosti daleč po svetu. Rogaška je hitro postala iskano blago, zato so na Dunaju, v začetku 18. stoletja, prodali že 20 tisoč steklenic. Pri vrelcih so zgradili tudi prvo gostišče, začel se je razvoj slovitega naselja. Rogaška Slatina se je začela razvijati v »Karlove Vary južnih alpskih dežel« ter postala priljubljeno shajališče ljudi iz visoke družbe. Prihajali so avstrijski nadvojvoda Janez, Napoleonov brat Ludvik Bona-parte, avstrijski cesar Franc Jožef, hrvaški nadškof Stros-smayer... Danes obišče Rogaško Slatino po 40 tisoč gostov na leto, ki bivajo v zdravilišču povprečno deset dni. Velika večina gostov je iz najrazvitejših dežel, iz Italije, Avstrije, Nemčije, Izraela, Švice, Švedske... Zdravljenje v Rogaški Slatini temelji na naravnih dejavnikih, to je pitju mineralne vode, balneoterapiji in dietni prehrani, uporabljajo pa tudi fizioterapijo, kinezioterapijo, psihoterapijo, medicinsko športno rekreacijo in po potrebi medikamentozno terapijo. Med največjimi prednostmi sodobnega zdravstva so načini ter možnosti prepoznavanja bolezni, saj je tako lahko zdravljenje uspešnejše. Prav zato imajo v Zdravilišču Rogaška splošne ter specialistične ambulante s področja gastro-enterologije, kardiologije, fiziatrije, dermatologije, ginekologije, žilne kirurgije in estetske plastične kirurgije. V Zdravilišču so možnosti diagnostičnih preiskav s področja gastroenterologije, kardiologije, ultrazvočne in rentgenske diagnostike ter sodob- Med najvišjimi priznanji, ki jih je Rogaška Slatina prejela . za vrhunsko kakovost svojih storitev, so: Diplome de Merite leta 1901, Grand prix Pariš leta 1900, Champion des Touri-smus leta 1985, Touristische Nelke 1989 ter Maison de qualite leta 1991. ni hematološki in biokemični laboratorij. Zdravilišče ima tudi medicinsko kozmetiko, Beauty center ter zobozdravstveno službo, Dentalni studio. Zdravljenje v Zdravilišču Rogaška je prilagojeno vsakemu gostu posebej. V vsakodnevnem zdraviliškem življenju gostov pa je seveda nekaj nepogrešljivih »kozarcev zdravja«, edinstvene mineralne vode Donat Mg. Na leto ustekleničijo v Zdravilišču kar 12 milijonov litrov Donata Mg, od tega pa več kot 3 milijone pošljejo v države, od koder prihaja največ zdraviliških gostov, predvsem v Italijo, Avstrijo’ in Nemčijo. S sodobnimi znanstvenimi ugotovitvami so potrdili stoletne izkušnje, da je ta mineralna voda zaradi nenavadno ugodne mineralne sestave posebnost. Tako z njo zdravijo bolezni jeter, žolčnika in žolčevoda, želodca in dvanajsternika, bolezni črevesja, presnove — na primer sladkorno bolezen, povišane vrednosti maščob v krvi, prekomerno telesno težo, preprečujejo pa tudi nastanek sečnih kamnov. Danes je Rogaška Slatina veliko več kot zdravilišče v ožjem pomenu besede. Gostom štirinajstih hotelov ponujajo poleg vrhunske zdravstvene službe tudi številne rekreacijske možnosti ter kulturno zabavne prireditve. Tako se ti navdušujejo za športni park (s trim stezo, mini golfom, baliniščem, večnamenskim športnim igriščem, lokostrelstvom...), za igranje tenisa (šest zunanjih ter štiri notranja igrišča, squash), za jahalni center in vadbišče za veliki golf. Prav tako obiskujejo kopalne bazene, smučišča, fit-ness studio, se odpravijo na izlete, piknike... Med bogato prireditveno ponudbo so promenadni koncerti, plesni in glasbeni večeri ter gledališke predstave, vabijo pa tudi v ca- V osrčju turističnega Kozjanskega. Obnovljeni romanski grad Podsreda je biser slovenskega grajskega stavbarstva. ogled postavi pranger in informacijsko središče Kozjanskega parka, Sv. Gore nad Bistrico ob Sotli, minoritski samostan Olimje s svetovno znano Apoteko, Levstikov mlin pri Podsredi in starodavni trg Pilštanj. Kozjanski park Kozjanski park je tisti košček slovenske zemlje, kjer hribovit predalpski svet preko vinorodnih goric potone pod obrobjem panonskih ravnic. Gozdnati očaki Bohor, Orlica in Rudnica možato bdijo nad gričevnatim, z vinogradi posejanim svetom, ki proti vzhodu preide v obsotcljske ravnice. Skalnati grebeni, hribovske livade, hudourniške grape in soteske, griči in meandri so naredili, da je Kozjansko v celem prikupna, v drobnem pa od kraja do kraja silno razgi- bana pokrajina, v kateri ne najdeš dveh enakih gričev, hribov ali dolin. Naravne lepote in znamenitosti, trgi, cerkve, gradovi, kapelice, znamenja in kmečke domačije, pa ostanki rimskih naselbin in ljudsko izročilo, so združeni na enkraten način, ki daje Kozjanskemu svojevrstni pečat ih ga zaokrožuje v območje z lastno identiteto — Kozjansko je Kozjansko. Še posebej zanimivi in ogleda vredni so grad Podsreda in trg pod njim kjer se nam na Srečanje z naravnimi lepotami in kulturnimi spomeniki Kozjanskega parka prijetno dopolnjuje več gostišč in kmetije, kjer znajo pripraviti in ponuditi dobro hrano in pijačo. Zavod Spominski park Trebče 63257 Podsreda Tel. (063) 781-355 in 781-306 Telefax: (063) 781-255 Mali raj ¥ Olimju Pri vitezu Amonu, dobitniku najvišjih priznanj Amonova turistična kmetija, v Olimju pri Atomskih Toplicah, jc ena najlepših v Sloveniji. S takšno bi se posebej ponašali tudi v Avstriji, Švici ali Italiji. Potem ko smo Amona spoznali po odličnih vinih z nalepko »AMON«, jih lahko od lani pijemo tudi tam, kjer jih prideluje. Amonovi živijo v dolinici tik pred Olimjem, kamor nas usmerja kažipot z družinskim grbom. Veliko gostov prihaja v tej smeri na turistično kmetijo, ki je v znamenju vina, konjeniškega centra Amon-Atomske Toplice ter čudovite narave. Gosti se učijo jahanja, otroci se radostijo na ponijih, drugi pa uživajo v vožnji s kočijo. Posebnost je Amonova kmečka gostilna, kjer so postregli že številnim znanim gostom, vse do predsednika države. Veliko jih prihaja na izlet iz Atomskih Toplic ter Rogaške Slatine, ponujajo pa tudi poslovna kosila. Amonova zlata kapljica posebno prija v pravem ambientu, med glinastimi lučmi ter masivnimi mizami iz starih preš. Veliko povedo priznanja Amonovi ustvarjalnosti. V Sloveniji so prvi prejeli mednarodno priznanje za Hišo kakovosti, Orden Sv. Fortu-nata, Amona so uvrstili med vinske viteze, njegovi renski rizling, sauvignon ter chardon-nay pa si vselej prislužijo kakšno zlato ali srebrno odličje. S trgovskih polic pa poznamo Amona celo po ustekleničenih bio sokovih, od jabolčnega do rdeče pese... Vse od Amona, iz malega raja v Olimju ... Pokrajina zdravja, vina in kulture Zakaj v vrhu priljubljenosti? Ste vedeli da je občina Šmarje pri Jelšah po številu nočitev v Sloveniji na tretjem mestu? Pred njo sta le še občini Piran ter Radovljica, s sredozemskim Portorožem in alpskim Bledom! Kako je to mogoče? V turistični šmarski občini sta najbolj priljubljena cilja zdravilišči Rogaška Slatina in Atomske Toplice, tam pa je tudi veliko drugega, kar sestavlja pestri mozaik. Kozjanski park je zares nekaj posebnega, v pokrajini mnogih starih gradov pa je posebno priljubljeno Olimje, z eno najstarejših lekarn v Evropi. Starodavno Olimje, kjer so obudili samostan, je v neposredni bližini srednjeveškega trga Podčetrtek, Atomskih Toplic. V razkošju kozjanskega gričevja je več turistično prebujajočih se srednjeveških trgov: od Bistrice ob Sotli, Podsrede, Lemberga, Pilštanja, Šmarja pri Jelšah do Rogatca. V Rogatcu, v bližini Rogaške Slatine, imajo slovensko posebnost, pravi skansen, Muzej na prostem, kamor so postavili najlepše primerke nekdanjega kmečkega stavbarstva. Začelo se je z slamnato rojstno hišo pesnika Jožeta Šmita, nadaljevali pa so s štalunci, kuzo-ucem, šekretom, čebelnjakom, vodnjakom ter s stavbo, kjer sprejemajo vse številnejše turiste. Ti prihajajo tudi s popularnim cestnim vlakcem, Ro-gačanom, ki vozi po številnih turistično zanimivih krajih Kozjanskega. Rogaški Muzej na prostem je odprt od 1. maja do konca oktobra in to od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure, po dogovoru pa ob vsakem času (tel. (0£3) 827-260 in 827-146). Značilnost vsega tega štajerskega raja so številne romarske cerkvice, ki kronajo mnoge griče. Ste že spoznali blišč Sladke Gore, najlepše baročne cerkve v Sloveniji, starodavnih Svetih Gor nad Bistrico ob Sotli, Starih Gor nad Podsredo, izjemnost Sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah, pa vinskega Tinskega, z dvema zgodovinskima cerkvama na vrhu. Ponekod se lahko povzpnemo preko Kalvarij, mimo vinogradov. Posebnost je tudi vinski Virštanj, z daleč naokrog slovečo vinsko kapljico. Ti kraji so, kot veste, znana Skansen v Rogatcu, Muzej na prostem, je slovenska posebnost. Začelo sc je z rojstno hišo pesnika Jožeta Šmita, pod Donačko goro. vinorodna pokrajina. Tisti, ki so prijatelji gozdov pa obiskujejo planinska domova na Donački gori pri Rogatcu ter na Boču. Se še čudite turistični pomembnosti občine Šmarje pri Jelšah? Čar in dobrote izletniških kmetij V bližnji in širši okolici priljubljenih obsoteljskih zdravilišč, Atomskih Toplic in Rogaške Slatine, nas vabijo privlačne turistične kmetije, z odlično jedačo in pijačo. V gričevje med slovitima zdraviliščema vabi kmetija SEKIRNIK (Kamence 5, Rogaška Slatina, tel. 063 816-170), pod vinsko Tinsko pri Zibiki pa kmetiji BIZJAK (Orehovec 3, Pristava pri Mestinju, tel. 063 823-201) ter ZALOŽNIK (Orehovec 6, Pristava pri Mestinju, tel. 063 747-124). V zgodovinskem Olimju pri Podčetrt-' ku slovijo Domačija AMON (Olimje 14, Podčetrtek, tel. 063 829-042), JEŽOV-NIK (Olimje 17, Podčetrtek, tel. 063 829-046) ter JAKOPINA (Olimje 8, Podčetrtek, tel. 063 829-093). V osrčju Kozjanskega pa je priljubljeni cilj turistična kmetija PIRŠ (Zdole 15, Kozje, tel. 063 781-176). Obisk kozjanskih turističnih kmetij je vsekakor posebno doživetje, kar pričujejo številni zadovoljni izletniki. Poskusite! (BSHIGMO NOVI WM TEDNIK KKM®! _________ , W . slovensKS POČITNICE »... v blagoslov trpečemu človeku...« Skrivnost Atomskih Toplic pri Podčetrtku ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPUCE 63254 PODČETRTEK »V toplicah pri Podčetrtku izvira topla voda v blagoslov trpečemu človeku. Zakaj se ne izrabi, da bi se mogli ljudje vsaj mirno kopati, zavarovani s skromno ograjo, da bi imeli kam položiti svojo obleko, kam postaviti svoj voz...« Tako je 10. decembra 1938 o »Ljudskih toplicah pri Podčetrtku, neizkoriščenem viru zdravilne vode« čuteče pisalo v ljubljanskem dnevniku Jutro. Danes so Atomske Toplice eno najsodobnejših in najbolj priljubljenih slovenskih zdravilišč. Z najvišjimi turističnimi priznanji. Atomske Toplice poživlja starodavni, srednjeveški trg Podčetrtek, s privlačno okolico. Večna lepota Podčetrtka ni ostala prikrita niti največjemu slovenskemu poetu, dr. Francetu Prešernu, ki mu je pesnik Stanko Vraz sporočil kratko in jasno: »Podčetrtek leži na juž-, n ih obronkih spodnještajerske ’ Švice, ima dober zrak in čudovite razglede.« V kraju, ki je bil v času pred drugo svetovno vojno pomemben trg, je življenje v povojnih letih sprva opustelo, nato pa... Kopališča nikakor niso uspeli zgraditi, čeprav je to že pred drugo svetovno vojno poskusil neki premožni inženir, iz vile v bližnji Roginski gorci. V suhih povojnih letih se je glas o zdravilnosti vode Atomskih Toplic spet širil in kopalci so sprva iskali zdravje kar v blatnih jamah. Iz zdraviliške kronike so znana številna imena ljudi, ki so tu našli zdravja — iz vse Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije ter iz prekomorskih držav. Potem se je začel razvoj, ki ga je vzpodbudil prvi predsednik Turističnega društva ter prvi direktor, domačin Franc Re-nier... Namesto blatnih jam ponuja danes zdravilišče najsodobnejše pokrito kopališče, Terme (s presihajočim umetnim slapom, vrelci...) ter kopališča na prostem, pri priljubljenem kampu. Zaradi popularnosti zdravilišča je Hotel Atomske Toplice skoraj povsem zaseden vse leto. V Atomskih Toplicah 'je pač nekaj posebnega. Le kje še naletite na kopalce, ki med kopanjem veselo, ubrano prepevajo? Pa ne le tisti, ki se jim vrača izgubljeno zdravje. Kraj je postal tudi priljubljeni cilj zdravih dopustnikov. Gosti igrajo tenis, jezdijo v konjeniškem centru, obiskujejo slovite okoliške turistične kraje, turistične kmetije, nabirajo zdravja na pešpoteh, ob večerih pa se udeležujejo različnih prireditev in zaplešejo. Tu, kjer je v zraku nekaj posebnega, kjer ni v širši okolici nobenega tovarniškega dimnika, v krajih kjer so doma nepokvarjeni, gostoljubni ljudje. V nekakšni tovarni zdravja. Atomske Toplice ostajajo to kar so. V blagoslov trpečemu človeku, kot so ugotovili že pred mnogimi desetletji, ter za beg iz vsakodnevnega, uničujočega tempa... Boljše od Urške bilo ni nobene Turistična kmetija na obrobju Pohorja le lani najbolj navdušila Komaj tri leta je na obrobju Pohorja, v bližini Zreč, odprta turistična kmetija Urška, imenovana po hčerki vsestranske gospodinje Vilme Topolšek, pa že je segel njen dober glas v deveto vas. Gostje so jo lani izbrali za najboljšo v Sloveniji. Težko je reči, kaj je pri njihovi odločitvi pretehtalo: ali izjemna skrb gospodinje za njihovo dobro počutje, ali dobrote, ki nastajajo v domači kuhinji, ali vino iz domače kleti, ali pa morda izjemne možnosti za pestro preživljanje zimskih in poletnih dni. Vsa hrana, ki jo ponudijo, je pridelana ali pripravljena doma. Poleg običajnih jedi, ima Vilma vedno pri roki doma narejen sir. Rženi, sadni ali ocvirkov kruh, da o poticah ne govorimo, pa zna narediti tako dobro, da je z njihovo pripravo predstavljala Slovenijo na turi- Kmetija Urška: Vilma Topolšek, Križevec lla, 63206 Stranice. Telefon 063 762-180. Počitnice na kmetiji lahko rezervirate v Zadružni turistični agenciji VAS v Ljubljani. stičnih borzah v Angliji, Nemčiji in še kje. Moko zanje ji meljejo v pravem starem Sorže-vem mlinu v Novi Cerkvi, kamor rada popelje na ogled tudi svoje goste. O vinu pa je škoda besed - treba je poskusiti vsaj beli pinot in šentjanževec, ki sta tudi na zadnjem sejmu v Gornji Radgoni prejela najvišji, zlati priznanji. Kmetija ima štiri sobe z dvanajstimi posteljami: »Ravno prav, da se lahko posvetiš vsakemu gostu,« pravi Vilma, ki sicer sprejema tudi izletnike, a nikoli več kot eno skupino na dan — da ne motijo stalnih gostov, ki so prišli iskati mir in sprostitev. To pa seveda ne pomeni, da nimajo v vasi Križevec, ki lezi sredi zelenih gričev na nadmorski višini 441 metrov, kaj početi. Na kmetiji lahko igrajo namizni tenis ali kegljajo, za otroke je urejeno otroško igrišče, domači pes Luks pa je tudi vedno za igro. Seveda pa si lahko sposodijo kolesa m se odpravijo na potep - morda do Žičke kartuzije ali do Brinjeve gore, morda pa samo do Zreč, Ognjiščna potica, ena izmed dobrot, ki jih ustvarja mojstrica Vilma. kjer se lahko kopajo poleti v letnem bazenu, pozimi pa v Termah (vstopnina v Terme je vključena v penzionsko ponudbo), ali pa igrajo tenis. Pozimi gostje smučajo na Rogli... in če pridejo premraženi nazaj, je na kmetiji zanje urejena tudi savna. Poleg ponudbe, med katero gostje sami izbirajo, pa Vilma poskrbi tudi za skupna doživetja: degustacijo v domači kleti, izlet, povezan z zanimivimi doživetji in pikniki. Da je ljudem vse to pogodu, zgovorno priča ne le lansko priznanje, ampak še bolj vračanje gostov na kmetijo Urška: »Doslej se še ni zgodilo, da bi kdo odšel od nas, pa zanj ne bi več slišali,« je vesela Vilma, saj ji to potrjuje, da je domačnost in odnos do gosta najpomembnejši. * Rogaška Vam, ki ste doživeli I. del počitnic v Zdravilišču Rogaška izpolnjujemo obljubo ter vam in vsem drugim namenjamo naše prijazno povabilo na F ul zabavne počitnice II. del od 12. junija do 18. septembra 1994, 7 - dnevni počitniški program polni penzioni, po želji dietna prehrana • ogled Rogaške z vlakcem Rogačanom • jutranja družinska gimnastika • izlet s kolesi • učenje igranja golfa - celodnevni rekreac.- zabavni program z nagradami • izlet do Jelenovega grebena-farma divjadi, vzgajališče šampinjonov • iskanje izgubljenega zaklada • svečana večerja • zaključni ples v Kristalni dvorani POSEBEJ ZA OTROKE organizirano varstvo otrok do 7. leta starosti • otroški ŽIV-ŽAV • likovna delavnica • tekmovanje v mini golfu • sprehodi • plesni večeri V ČASU POČITNIC VAM ŠE PRIPOROČAMO: zdravstvene programe »beauty program • tenis program »jahalni program • program Rogaškega glasbenega poletja Posebni popusti za otroke, upokojence in možnost plačila na več čekov. Informacije: Zdravilišče Rogaška telefon 063 811 6424, 811 5000, 811 2000, 811 4000, fax 063 811 6427 Počitniški paketi na ROGU in v TERMAH ZREČE po posebno ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Popusti za otroke družinski počitniški paket počitniški paket * 7 polpenzionov * športna animacija * jutranja telovadba * izlet s kopanjem v Termah * pohodniška tura 3 krat * turistična taksa že od 290 DEM dalje * 7 polnih penzionov * pregled pri zdravniku * vsakodnevno kopanje v termalnih bazenih * izlet * sprostitvena kopel * turistična taksa že od 335 DEM dalje Informacije: TURIZEM UNIOR tek 063 762 451 fax. 063 762 446 ISTRABENZ 1% w slovenske POČITNICE mhiejmo fifflMEEUMD NOVI [PMIMKI- BUB mm TEDNIK mmm, Prestižna ponudba na Gradu Tabor v Laškem 1 Grajske kulturne prireditve in vrhunska kulinarika -i Grad Tabor v Laškem na katerega so Laščani zelo ponosni, je zadnja leta postal mesto, kjer se stikata in dopolnjujeta izbrana kultura najvišjih evropskih ravni in ambientalna dovršenost notranjščine gradu s svojo izbrano gostinsko ponudbo. Vsako leto, zdaj že petič zapored, se v mikavnem grajskem okolju odvijajo Grajske poletne prireditve, gostišče Grad Tabor pa je eno tistih v Sloveniji, ki so po kakovosti in izbranosti ponudbe v samem vrhu. Na takšno mesto so Grad Tabor v Laškem postavili v Pivovarni Laško, ko so pred leti temu objektu vdahnili novo življenje in mu dali nove vsebine. Zato laški pivovarji danes niso poznani le po izvrstnem pivu, ki ga izdelujejo, ampak tudi po tem, da je kultura v njenem najširšem in najbolj žlahtnem izrazu pomembna sestavina vsakdanjika tega delovnega kolektiva. Zato je prav mesto Laško s svojo okolico danes gotovo eno tistih slovenskih mest, kjer je kulturni utrip najmočnejši in najbolj žlahten. Tudi po zaslugi Pivovarne Laško, ki je organizator številnih kulturnih prireditev in manifestacij in ki s svojim pokroviteljstvom oziroma donatorstvom omogoča preživeti tisti kulturi, ki ji država s svojim mačehovskim odnosom ne daje teh osnov. Grajske poletne prireditve - petič Med večje kulturne projekte v organizaciji Pivovarne Laško sodijo gotovo tiste, ki so jih umestili v graščinski ambient gradu Tabor, med temi pa je v širšem slovenskem prostoru najbolj odmeven kulturni projekt, imenovan Grajske poletne prireditve. Letos poleti bo petič zapored potekal program prireditev oziroma koncertov z vrhunskimi evropskimi in domačimi izvajalci. Prva iz niza teh prireditev bo 17. junija, potem pa 8. julija, 19. avgusta in 2. septembra. Camerata Labacensis Godalni orkester Camerata Labacensis, ki bo na gradu koncertiral 17. julija, je že dolga leta reden gost na domačih in tujih koncertnih odrih. V njem uspešno uveljavlja svoja umetniška hotenja nadarjena generacija diplomantov ljubljanske Akademije za glasbo. Na Grajskih poletnih prireditvah bodo krstno izvedli delo slovenskega skladatelja in dirigenta Jožeta Privška. Ansamblu bo dirigiral Madžar Forenz Damosy von Szita, gosta-solista pa bosta Vinko Globokar in Stanko Arnold. Orkester Camerata Labacensis je za koncert v Laškem izbral dela skladateljev Corellija, Globokarja, Bartoka in Privška. Blagi pokojniki, dragi možje V programu Grajskih poletnih prireditev je vsako leto tudi po ena odrska uspešnica. Letos, 8. julija, bo to delo Alda Nicolaja z naslovom Blagi pokojniki, dragi možje v izvedbi dramske igralke Polone Vetri-hove in v režiji Borisa Kobala. Avtor glasbe je Aleš Kersnik, avtor songov pa Milan Dekleva. Polona Vetrih je diplomirala na oddelku za dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, svojo drugo diplomo pa je prejela na Akademiji za dramsko umetnost v Londonu. Zmetniški vrh v njenem ustvarjanju so gotovo štiri vdove v Nikolajevih blagih pokojnikih, ki živijo že štiri sezone kot njeno lastno, izvirno gledališče. Monologe v tem delu je Aldo Nicolaj napisal za znamenito italijansko igralko in glavno interpreta-torko vseh njegovih ženskih likov Paolo Borboni. V njih z veliko simpatijo do življenja pripoveduje o smrti, ko pa priklicuje smrt, da vse zadiši po njej, avtor v resnici poveličuje in opeva življenje. Godalni orkester Zuerich Svetovno znani godalni sekstet je ustanovil violinist Primož Novšak, učenec Igorja Ozima v Koelnu. Svoje koncertne sporede plemeniti z deli slovenskih skladateljev z nastopi v duetu s soprogo Susanno Basler ter v triu z Miletom Kosijem. Primož Novšak s svojim godalnim sekste-tom gostuje po vsem svetu, pred kratkim je imel koncert tudi na Japonskem. Na Grajskih poletnih prireditvah na gradu Tabor v Laškem bo ta koncert na sporedu 19. avgusta, umetniki pa bodo izvajali dela Kreka, Brahmsa in Čajkovskega. Ljubljanski madrigalisti So svež pojav v slovenski glasbi in sploh v koncettnem svetu. Ljubljanski madrigalisti s svojimi mednarodnimi nagradami prispevajo k uveljavljanju dobrega glasu o slovenski zborovski glasbi. Njihova programska usmeritev bo vidna tudi na koncertu v Laškem (2. september), ki bo imel svojo posebnost v skladbi (noviteti) Lojzeta Lebiča. Skladatelj in dirigent Lojze Lebič, rojen v Prevaljah na Koroškem, ima posebno mesto v sodobni slovenski glasbi z deli, ki, kljub sodobnim izraznim sredstvom, osvajajo širok avditorij. Z Lebičevo noviteto bodo na poletnih prireditvah v Laškem obeležili tudi osebni jubilej tega glasbenika. Ljubljanskim madrigalistom bo dirigiral Matjaž Šček. Grad in gostišče Tabor Grad in gostišče Tabor Stari grad v Laškem je bil zgrajen v 11. ali 12. stoletju. Leta 1336 so ga kupili celjski grofje, služil pa jim je kot lovsko zatočiše. Grad je bil leta 1532 obnovljen in takrat so ga izročili laškim tržanom za zavetje v času turških vpadov. Od takrat dalje ima ime Tabor. V 17. stoletju je izgubil svojo vlogo, bil je zapuščen in začel je propadati. Današnja podoba gradu je delo arhitekta Andreja Kemra, ki je izdelal načrte za arhitekturo in notranjo opremo. Likovne podobe (vitraži, pečnice in lestenci) so delo akademskega slikarja Tomaža Kržišnika, celostno podobo pa je zasnoval Mi-ljenko Licul. Danes je upravljalec in gospodar gradu Tabor Pivovarna Laško. Gostišče Grad Tabor nudi s 50 sedeži v velikem grajskem stolpu gostinsko ponudbo visoke kategorije. To ponudbo bogati še arhivska vinska klet v malem okroglem stolpu, ta ambient pa je primeren tudi za manjše sprejeme, bankete, poročne obredne slovesnosti in podobno. Gostišče Grad Tabor je odprto vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 11. do 23. ure. Dobrote grajske kuhinje »Bogastvo omizja ni le v tem, kar je na mizi, je predvsem v ljudeh, ki spoštujejo, kar je na njej,« je zapisano na uglednem jedilnem listu gostišča, zaposleni v njem pa gosta vabijo in pozdravijo s poslanico: Naša gostoljubnost temelji na spoštljivem spominu na prednike in dediščino, ki so nam jo zaupali, na novih spoznanjih sodobne kulinarike in na hotenju, ustreči Vašim željam. Skrivnost grajske kuhinje je pravzaprav preprosta: je predvsem naravna in zdravju prijazna, njen jedilnik pa je izbor značilnih jedi iz posameznih slovenskih pokrajin. Posebno mesto imajo specialitete, pripravljene z divjačino, saj je bil grad njega dni zatočišče lovcev. Za goste z nekoliko manj kulinarične fantazije pa ima gostišče vsak dan pripravljen dodatni menu, ki se spreminja tedensko in za katerega je treba odšteti le 2 tisoč tolarjev. Tokrat za »pokušino« navajamo le nekaj skrivnostnih dobrot, ki jih nudi grajska kuhinja: slovenski krožnik z dobrotami iz slovenskih pokrajin, lososov nežni muslin v mozaiku, ribičeva gurmanska solata v oljčnem olju, slastni pršut s parfaitom gosjih jeter (grajske uverture ali predjedi) široki rumeni rezanci s smetano in zelenjavo, domači slastni pehtranovi štruklji, tržašča rižota z mnogo domišljije (tople uvodne jedi) gratini-ran rarog v družbi z belim vinom, jakobinke z omako iz odličnih belih ~ vin, morski list z rezanci in črnimi ; " o ki st ir z brusnicami itd. In kaj se skriva ~ pod imenom Spomin na Hermana . II.? Na krožniku se bo pred gostom n pojavil telečji steak z rjavo aroma- ; tično omako in krompirjevo pogačo. Seveda so na jedilnem listu tudi juhe j ter širok solatni izbor, pa jedi, ki ! Sc sodijo v zaključni del grajske poje- n dine, vključno s sladkimi očarlji- ! vostmi. P n Šef kuhinje gostišča Grad Tabor je Jure Kapelar, ki je pred tem kuhal 11 v ljubljanskem hotelu Lev in ki je učenec znamenitega kuharja Janeza Perdana-Johnnyja. Pa še to: Gostišče Grad Tabor La- | ško s svojo kuhinjo je zadnjega apri- j . la letos prejelo častno priznanje in ! diplomo Otto Eckart. Ta priznanja podeljuje evropsko ugledni Red svetega Fortunata, ki ima sedež v Nemčiji. Gostišče Grad Tabor Laško je bilo tretje v zahodnem in srednjem delu Evrope, ki je letos prejelo priznanje tega častitljivega reda. Torej so merila pri ocenjevanju in podeljevanju priznanj Otto Eckart izredno stroga in zato toliko bolj redka. diamanti, postrv v aromatični česnovi omaki (morske globine ponujajo) ter laški piščanec, grajski puran, taborski izziv, Dianin srnin hrbet V Laškem so najdaljše in najbolj nore noči Prireditev Plvo-cvetje ho letos od 16. do 24. Julija Začelo sc je leta 1963 z nekaj stojnicami, ognjemetom, dvema plesiščema in tremi dnevi. Prireditev, ki so se je, v sodelovanju s Pivovarno Laško, domislili in organizirali v Turističnem društvu Laško, je danes največje slovensko stičišče zabave, kulture, pesmi, plesa in še marsičesa. Vsakoletni program, ki se odvija na vsakem kotičku Laškega, privablja vsako leto množice ljudi, ki si želijo kakovostne zabave in ki iščejo kaj več kot le to. Zadnja leta je bilo v času prireditve Pivo-cvetje 140 do 150 tisoč obiskovalcev, to pa je gotovo rekord brez primere. In uspeh ter priznanje organizatorjem. Letos bo vsega še več in še bolje, obljubljajo, glede na izkušnje minulih let pa jim je verjeti in zaupati, sajj gre vendarle za jubilej, 30 let Piva-cvetja v Laškem. Povorka in bakle, prazniku v pozdrav Začelo se bo 16. julija ob 17. uri s prikazom cvetličnih aranžerskih umetnin. Razpisu so se odzvali številni cvetličarji in oblikovalci cvetličnih aranžmajev, ki bodo na ogled na prostoru pred Kulturnim centrom. Ob 20. uri bo po ulicah Laškega povorka cvetja, pivovarjev, mažo-retk, pihalne godbe, povorka pa bo pohod končala s prihodom na Aškerčev trg. Ob 21. uri bo slavnostni začetek letošnje prireditve Pivo-cvetje, ko bodo nastopili godba na pihala, folklorna skupina, padalci in ko bodo prižgali bakle prireditvi v pozdrav. Ob 21.30 uri bo na Aškerčevem trgu prepevala Helena Blagne, plesali pa bodo (latinskoameriške in standardne plese) pari plesnega kluba Mojce Horvat oziroma Kazine. Laščanijada V nedeljo (17.7.) se bo ob 15. uri na šolskem igrišču pričela Laščanijada, tradicionalne in priljubljene športno zabavne igre, v nadžupnij-ski cerkvi svetega Martina pa se bo ob 20. uri pričel koncert New Svving Quarteta. Torek za najmlaiše Ob 17. uri (19.7.) se bo na Aškerčevem trgu pričelo Srečanje pod lampiončki, zabava za otroke z nastopom mladih pevk Haidi, Sanje Mlinar, Spidi in Gogi. Večer po domače V sredo, 21. julija se bo na Aškerčevem trgu ob 20. uri pričel Večer po domače z nastopom domačih folklornih, pevskih in etnografskih skupin, vesele viže pa bo igral tudi ansambel Šaleški fantje. Ob 20. uri bo na graščinskem dvorišču koncert pihalne godbe iz Zagorja. Alfi Nipič in Jazzovski večer V četrtek, 21. julija bo od 20. ure dalje na Aškerčevem trgu pel Alfi Nipič v družbi svojih muzikantov, ob 22. uri pa bo na graščinskem dvorišču Večer jazza. Nastopili bodo Ljubljanski jazz selection, Oto Pestner in Damjana Golavšek. Razstava Pivo-cvetje V petek, 22. julija bodo ob 17. uri odprli več razstav: razstavo Cvetje v avli Kulturnega centra in v parku pod železniško postajo, razstavo Gobe in ptice pevke v šoli Dušana Poženela, razstavo ročnih del invalidov v Kisslingerjevi kleti ter razstavo Dobrote kmečke kuhinje v dvorani stavbe kjer domujejo politične stranke Še pred pričetkom letošnje prireditve pa bodo odprli razstavo z naslovom 30 let Pivo-cvetje. Ob 19. uri se bo pričel promenadni vrvež po mestnih ulicah in na trgih, ki ga bodo popestrile mažoretke ter številne folklorne skupine. Od 20. ure dalje bo na Aškerčevem trgu kraljeval ansambel Faraoni. Najbolj nora noč 1994 Sobota (23.7. ob 19. uri) se bo pričela s promenadnim vrvežem po ulicah in trgih Laškega. Druga sobotna noč je že po tradiciji najbolj nora, zato je tudi najbolj obiskana. Tako bo tudi letos, ko se bo Najbolj nora noč pričela ob 20. uri, za zabavo in ples pa bodo skrbeli ansambel Čudežna polja ter plesalci s programom rock and roli, športnih in akrobatskih plesov. Ob 22. uri bo veliki ognjemet z gradu Tabor in s Krištofa, prava razkošna paša za oči. Ohcet po stari šegi V nedeljo, 24. julija se bo ob 10. uri na graščinskem dvorišču pričela Ohcet po stari šegi. Ob 17. uri bo Velika parada Pivo-cvetje 1994, ob 18. uri pa se bo na Aškerčevem trgu pričel promenadni koncert pihalnih orkestrov s slavnostnim zaključkom prireditve. Takrat bodo tudi razglasili ime najbolj urejenega gostinskega zabavišča, najlepšega cvetličnega voza in izbrali »rožno kraljico«. Na graščinskem dvorišču bo ob istem času promenadni koncert pihalnih godb. Na svidenje na 30., jubilejni prireditvi Pivo-cvetje v Laškem! > UfflOJKlciMO ilMiOcJMI] NOVI [PlOiMMII QM ®y\§ TEDNIK GOOTOtBII i&t , w , slovenske POČITNICE Turistične kmetije Na oddih v naravo Ir prijaznim gostiteljem Posebno doživetje v Zgornji Savinjski dolini ponujajo tudi počitnice na kmetiji. Turistične kmetije so raztresene po celi dolini na različnih nadmorskih višinah, vse pa ponujajo mir, neokrnjeno naravo, možnosti izletov in sprehodov, pravo domačo hrano in spoznavanje kmečkih opravil. V Mozirju najdemo turistične kmetije Levec (Marija Puncer — telefon 063 8.31 861), Rže-ničnik (Vera Atelšek — 831510), Jesevnik (Terezija Goličnik — 831 508) in Napotnik (Alojzija Goltnik - 831 512). V Gornjem Gradu so Knebl (Marija Presečnik — 842 143), Ramšak (Minka Ugovšek — 843 291) in Gričar (Kristina Mali — 842 031). V Nazarjah je turistična kmetija Žagar (Betka Žagar — 831 525), na Ljubnem pa Ogradnik (Joža Repenšek — 841 155). Največ turističnih kmetij je v Solčavi: Govc (Nina Vrš-nik — 846 092), Bevšek (Ana Ošep — 846 057), Pečovnik (Vera Ošep — 846 056), Ravnska (Francka Čerček - 846 042), Žohar (ANgela Brunet — 846 126), Plesnik (Mija Plesnik - 846 501), Lenar (Minka Lenar - 846 500), Bukovnik (Jelka Ošep - 846 076) in Majdač (Anica Klemenšek - 846 039). V Lučah najdemo turistične kmetije Rihar (Angela Plaznik - 844 108), Pogorevc (Anica Špeh — 844 243), Sp. Jerovčnik (Anica Kumer - 844 087), Žg. Jezernik (Francka Špeh - 844 060), Ogradnik (Marica Robnik - 844 144), Zg. Zavratnik (Anica Germelj - 846 087) in Stoglej (Berta Jež 844 013). Na Rečici pa sta Petrin (Matija Petrin - 831 463) in Čremešnik (Joža Rakun - 841 395). Doživetje popolnosti Zgornja Savinjska dolina Reka Savinja je dala ime dolini, ki jo zaradi ohranjenosti in pestrosti naravnih zanimivosti upravičeno uvrščamo ■ned najbolj slikovita območja Slovenije. Zgornja Savinjska dolina imenujemo pokrajino od izvira Savinje pod Okrešljem do soteske pri Letušu, majema pa Menino, Dobrovlje, dolino Savinje ob zgornjem toku, Raduho, ki se nadaljuje I v Golte, Zadrečko dolino. Gornjegrajsko kotlino in Mozirsko kotlinco. ' Harmonijo popolnosti obli-I kujejo različno pokrajinski ! elementi in kulturni spomeni-| ki, vsa pokrajina pa je prepletena z delom človeških rok, ki so za sabo pustile bogato dediščino. Arheološka najdišča, ; ljudska arhitektura oziroma i etnološka zapuščina, meščanska arhitektura, sakralna dediščina s številnimi cerkvami Podrobnejše informacije n Zgornji Savinjski dolini lahko najdete v katalogu, turističnem informatorju, vodniku •n fotomonografiji. in kapelami... Vse to daje Zgornji Savinjski dolini svojevrsten pečat. Zgornja Savinjska dolina je sama po sebi naravna dediščina, velik del ozemlja je že zavarovan v obliki krajinskih parkov, naravnih rezervatov, naravnih, etnoloških in umetnostnih spomenikov ter naselij. Tako so zavarovani trije krajinski parki (Logarska dolina, Robanov kot in Golte), trije naravni rezervati (Greben Smrekovec-Komen, Melišče pod Planjavo in Lučka Bela) in več kot 30 naravnih spomenikov. ZGORNJA v katerih je speljanih preko trideset smeri vseh težavnosti. Fotolov, alpsko smučanje in snovvboarding, tek na smučeh, turna smuka, gorsko kolesarjenje, jahanje, jadralno padalstvo, kajak-kanuja... Gozdne učne poti ali raziskovanje vrtač, jam, dolin in brezen... Možna so prava odkritja, spoznavanje skritih in odmaknjenih predelov, doživetja čiste in neokrnjene narave — skratka doživetje gozdov, gora in voda, doživetje popolnosti. SAVINJSKA DOLINA Zgornja Savinjska dolina z obrobnimi gorami je primerna za obiskovalce vseh starosti in sposobnosti. Z organiziranim vodstvom je moč spoznati čudovite skrite, neobljudene in naravno prvobitne kotičke. Savinjske Alpe so pravi eldo-rado za plezanje v kopni skali, v snegu in ledu. Veliko je možnosti tudi v nižjih stenicah (balvanih), kjer so smeri najvišjih stopenj prostega plezanja, od kratkih do pravih alpskih sten. V zimskem obdobju nastanejo v strmih skritih grapah čudoviti ledeni slapovi, Krajevni turistični utrip Zgornja Savinjska dolina slovi tudi po tradicionalnih turističnih prireditvah, ki privabijo v dolino veliko število obiskovalcev. Tako se ob praznovanju pusta lahko nasmejete pustnim norčijam in zbadljivkam, saj karneval in primemo prireditev pripravljajo vsako leto v Mozirju in Solčavi. V poletnih mesecih je prva tradicionalna prireditev vsak prvi vikend v juliju, ko na Rečici ob Savinji pripravijo Od lipe do prangerja. Tretji vikend v juliju je na vrsti Gornji Grad, kjer se društva predstavijo na prireditvi Gornjegrajski praznik. Flosarski bal na Ljubnem stopa v najbolj častitljivo obletnico, pripravijo pa ga vsak prvi vikend v avgustu, drugi vikend pa je na vrsti tradicionalna turistična prireditev Od štanta do štanta v Lučah. Kot zadnji izmed krajevnih prireditev se predstavljajo tretji vikend v avgustu v Šmihelu nad Mozirjem na Ovčarskem prazniku. Posebnost Zgornje Savinjske doline je tudi Savinjski gaj, park slovenskih vrtnarjev v Mozirju. V gaju bodo letos, poleg stalne razstave cvetja, pripravili kresno noč in tradicionalno Mednarodno razstavo cvetja, ki bo prvi vikend v septembru. SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM NA BREZSKRBNO POTOVANJE ALI DOPUST V Zavarovalnici Maribor vam nudimo vse vrste zavarovanj, ki jih pozna zavarovalniška praksa. Ob tej priložnosti vas posebej opozarjamo na ugodno kolektivno nezgodno zavarovanje gostov, turistov, obiskovalcev prireditev, udeležencev počitniških kolonij, potnikov v javnem prometu, športnih iger ter otroških in mladinskih tekmovanj. Zavarovanju turistov in izletnikov je priključeno tudi zavarovanje ODGOVORNOSTI SKLENITELJA PROTI ZAVAROVANIM POTNIKOM. ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. JAMČI ZA VSE NEZGODE,KI IMAJO ZA POSLEDICO TELESNE POŠKODBE IN TERJATVE ZA POŠKODBE, IZGINITEV IN TATVINO STVARI, KI PRIPADAJO TURISTOM OZIROMA IZLETNIKOM. Za čas počitnic ali potovanj lahko sklenete tudi OSEBNO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE V KOMBINACIJI Z NEZGODNIM ZAVAROVANJEM, ki lahko vključuje ZAVAROVANJE VREDNOSTI GOTOVINE IN PREDMETOV. _j®\_ 62000 MARIBOR Cankarjeva 3 Telefon: 062/224 111 Telefax: 062/29 779 ZAVAROVALNICA-MARIBOR PE CELJE Ul.XIV.divizijc 8 Telefon: 063/21 108 Telefax: 063/21 108 ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI... POČITNICE V ZDRAVILIŠČU LAŠKO ZDRAVILIŠČE LAŠKO ^ uqodNi 7, 10, 14 iN 21 dNEVNi pOČiTNiŠki iN zdRAVSTVENi pAkETI " iZREdNO UqodNApONUdbAV dEpANdANsi DEbROzdodATNiM dRUŽiNskilM POPUSTOM 'TEdENskE kulTURNOZAbAVNE pRiREdiTVE 'TENis, NAMiZNiTENis, kolESARJ*ENjE TRADICIJA ZDRAVJE DOBRO POČUTJE & MEDIJSKE TOPLICE Izlake ŠENTILJ JEZER: TROJANE KRANJ' IZLAKE LJUBLJANA' ZAGORJE ZDRAVILIŠČE LAŠKO 65270 LAŠko TEkfoN 065 751 512 REZERVAcijE 06 5 7 51 556 fAX 065 751 547 VS€ POTI VODIJO V MEDIJSKE TOPUCE NA IZLAKE ZAKAJ AAVNO V MEDIJSKE TOPLICE UGODEN POLOŽAJ V SLOV6NSK6M PROSTORU, SOGRTR PONUDBA V PRENOVLJENI R€STfiVRACIJI IN ZIMSKEM VRTU, ATRAKTIVNO l€TNO TERMALNO KOPALIŠČE Z NAJDAUŠIM TOBOGANOM V SLOVENIJI, ZMERNE CENE. INFORMACIJE: 0601/74-117, 74-179 >ens\hyens tlHlIOCinilCE BSEMUMD mm MO PRIMORSKE H§MK UJM MM MM NOVICE ■° štirih desetletjih so na Koprskem končno našli svojo dušo 'rnuljčica se je prebudila bisNanjim ribiškim naseljem Bošadrago, vrsto nekdanjih samostanov - poleti. Mesto zazivi šele zvečer. ' ^ | Sfj*1 °bčini si dolgo niso 9ustrii«=uSnem' ali nai bodo tess&gEs i vi? So Pomembnejše hiše Cdn° brez oznak, zato vodiča Po Kopru. I, kai h f na ^Prskem vejta rl„ho^el°' Hočejo postati %P?,n?e?lbno središče Sloka« Is -k,at®cega se ne bodo 'Dak ® st.udenti in poslovneži, fin Želii° tudi turistov. A Jen° Je treba nadoknaditi. pra Za razliko od Kota,’ Pa So koprske vasi S ves čas ohranjale ;6n 'n na svoje patrone. J^.so se uradni dnevi fevaiTn'b skupnosti obele-i0 ' ,navdruge dneve, pa /a«i.a)Vec ljudi privabljale Wtveselice- ki se jim na san kem reče 'šagre'. Po-a novo rojenih turistič- »srnin peoat predvsem brodP6 starodaven način fcen= n)a odprtega doma-pnan -lna in hrane, ki je JaarokSe lz oasov avstro-|frask®vumonarh|ie- Kjer je |/eiaw lbrin ali bršljanova T tam je tudi osmica. a°ni-hkoten vetrič z morja je 'vitev delovanja Turistič- nega društva Koper, ki je lansko leto v mesto, ki je dolga dese-tietja spalo kot Trnuljčica, spet prineslo življenje. Koprske ulice so se napolnile, osrednji trg je spet postal zbirališče. Potem ko je Koper svojo dušo v petdesetih letih izgubil in jo zadnjih štirideset let neopazno iskal, jo je lani spet našel. Staro mesto pa zaživelo ze čez mesece dni. Koprčani bodo proslavili dan sv. Nazarija, ki so ga po skoraj 40. letih lani spet obudili. Sv. Nazarij (Nazario, Lazar) je koprski patron, ki naj bi se med 470 in 480 letom rodil v Borštu pri Kopru. Čeprav uradna cerkev Nazariju svetosti ni nikoli priznala, pa Koprčani vanjo nikoli niso dvomili. To dokazuje večstoletna tradicija obeleževanja 19. junija, dneva njegove smrti. Vse do leta 1956 so se po koprskih ulicah odvijale veličastne procesije. Kajti sv. Nazarij ni bil le svetnik, ki so ga priznavali 'Kuprci' kot se je Koprčanov nekoč reklo, ampak tudi slovanski živelj - 'sciavi’- iz koprskega zaledja. Sejem sv. Nazarija bo 19. in 20 junija, poleg sejma na koprskem Prešernovem trgu (po domače Mudi), pa bo društvo skupaj s Caprisom - društvom za oživljanje starega Kopra - in podjetjem Luminex organiziralo tekmovanje v 'pandolu’. Gre za starodavno igro lani podobno baseballu, v kateri igrata glavno vlogo 'pandolo' (plošček) in 'rnaca’ (kos metline palice). Tudi letos pa se bodo ob prazniku predstavili avtomobilski veterani, v stolnici bo slavnostni koncert in maša, na ogled pa bosta tudi zlat kipec in prstan sv. Nazarija. Vrhunec prireditev pa bo Koper doživel s Koprsko nočjo, ki bo letos 29. in 30. julija. Ta pa se bo zaključila z veličastnim ognjemetom. Kar so bili nekoč mandrači, so danes marine Mala koprska marina Včeraj je bil zapuščen del obale, kjer je mestna kanalizacija tekla naravnost v morje. Bila je baraka TVD Partizan, bil je peskovnik za otroke in bile so velike skale. Danes je tu najsevernejše turistično pristanišče na slovenski obali - mala koprska marina s 75 privezi v morju in 45 privezi na suhem. Danes imata tu prostore jadralni in veslaški klub, tu je Skipper, ena od boljših restavracij v mestu, tu je popravljalnica jaht, tu izdelujejo jadra. Namesto neurejene plaže, pa je tik zraven zraslo še lično kopališče. Jutri naj bi koprska marina pridobila še kakih 50 privezov. Zrasel bo valobran, s katerim bodo malo marino zaključili, ob njej pa uredili novo mestno kopališče, ki se bo raztezalo do konca koprskega glavnega pomola. Jutri naj bi uredili tudi kakih petdeset metrov zapuščene in neizkoriščene luške obale. V Marini letos cen za privez niso dvigovali. Za pet do šest metrov dolgo barko je treba v glavni turistični sezoni odšteti nekaj nad tisoč nemških mark, privez za devet do deset metrov dolgo jadrnico pa stane 2500 nemških mark. Letne cene privezov se gibljejo od 1550 za najmanjše do sedem tisoč mark, kolikor je treba odštetiza privez za 18 metrov dolgo plovilo. V ceni je vključeno privezno mesto, varovanje plivila, uporaba vode, elektrike za razsvetljavo, priključek za telefon in satelitsko TV in parkirno mesto za avto. To kar so bili za obalna mesta nekoč mandrači, so zdaj marine. Toda ne marine, v katere ni moč vstopiti, ampak odprte male marine, kakršna je na primer koprska marina. Leži na severni obali mesta, med koprsko Luko in mestnim kopališčem. Z marino upravlja podjetje Marina Koper, ki je ena od hčera koprskega Istrabenza. Istrabenz je tudi pretežni lastnik Marine, med družbenike katere je zapisana še Emona-Obala, Interevropa, Luka, Pomorsko športno društvo, Adriatic, Abanka, Investbirom in IMP Koper. “Majhna mesta potrebujejo male marine,“ je prepričan direktor Marine Mirko Kosmina, ki je bil poleg brata Janka, sicer direktorja Istrabenza, prvi in glavni pobudnik tega, da je severna obala mesta dobila zdajšnji izgled. Navdušenci iz Jadro kluba in veslaškega kluba Nautilus so do osemedestih let morda še lahko improvizirali. Tako jim je leta 1977 še uspelo pripraviti svetovno prvenstvo v jadranju in še leta 1985 so bili lahko uspešni pri organizaciji evropskeqa prvenstva v olimpijskih razredih. Toda pogoji za organizacijo mednarodnih regat so danes strogi in zato je na tem mestu najprej zrasel Center vodnih športov, kasneje pa še marina. Zrasla je mala marina, v kateri ima sedež kar nekaj prozvajalcev in zastopnikov jaht in v kateri se gostje (70 odstotkov je Avstrijcev in Nemcev, 30 odstokov je Slovencev, 10 odstotkov pa Italijanov) morda prav zaradi njene majhnosti, čistoče, predvsem pa gostoljubnosti, počutijo kot doma. i BELVEDERE Izola ni asa so razlogi, zaradi katerih se boste radi vračali vanj. noiei iviarnia ^ovljanski hotel, pa je vendarle tik ob mednarodnem mejnem ufik0du za jahte. Ni betonski monstrum, pa vendarle nudl 9°f^u ^s® J£obJe. Potrebno za oddih. Zanj ni značilna turistična gneča, je pa v . J®g°vi neposredni bližini lepo urejena mestna plaza. S starirn mestnim aga P^ezujejo ozke uličice, tako značilne in tako sredozemsko Za hlini nnif ir, tar ualikn možnostmi za sprehode. Plaza je ob HP BELVEDERE, Veliki trg 11, Izola totel Marina, tel. 066/65-325, fax. 066/62-012 totel Čamp Belvedere, tel. 066/67-115 ENE: 7.dnevni paket (do 30.6.) 249 DEM (jul - avg) 298 DEM (D—C) (Simonov zaliv ODD (San (Simon “VEČ KOT MORJE IN SONCE“ V enem najlepših kotičkov na naši Obali, na južnem delu izolskega zaliva, vas pričakujemo v Hotelskem naselju SIMONOV ZALIV, B kategorije. Obdano je z bogatim sredozemskim zelenjem in s še danes vidnimi ostanki rimskega naselja HALIAETUM. V hotelskem naselju je okoli 500 ležišč v udobnih dvo in večposteljnih sobah v več objektih. Vse sobe imajo tuš, wc in telefon, nekatere tudi balkon in pogled na morje. V poletnih mesecih se hotelske zmogljivosti povečajo še za 250 ležišč v zasebnih sobah ter počitniških stanovanjih v neposredni bližini hotelskega naselja. V osrednji restavraciji vam poleg bogatega samopostrežnega zajtrka nudimo solatni bife ter dnevno izbiro menujev (mesni, ribji in vegetarjanski). Bazen z ogrevano morsko vodo je julija in avgusta zaprt, saj je tik ob hotelskem naselju prekrasna plaža v naravnem zalivu, ki je zelo primerna tudi za otroke. Poleg bogate gostinske ponudbe z grila in bifeja na plaži je tu veliko možnosti za šport in rekreacijo -odbojka na mivki, izposojanje raznih plovil, trampolin za otroke, namizni tenis, vrtni šah ter največji VODNI TOBOGAN na slovenski obali. V naselju so tudi tri peščena tenis igrišča, igrišče za mini golf,kozmetični salon z masažo in pedikuro ter frizerski salon. POLPENZION V JULIJU IN AVGUSTU OD 3900 SIT V juniju ugodne predsezonske cene s popusti za upokojence! Pohitite z rezervacijami in si pravočasno zagotovite kotiček v vašem zalivu! HTP SIMONOV ZALIV d.d. Morava 6 a, 66310 Izola Tel. 066/62-221, 67-191, Fax. 066 / 62-222 TURISTIČNA AGENCIJA BELE SKALE Izola, Veliki trg 10 Tel. 066/62-400, 65-522, fax. 066/62-400 PRIVATNE SOBE IN APARTMAJI V IZOLI PREVOZI IZLETI MENJALNICA Vabijo vas HOTELI KOPER Poslovni hotel TRIGLAV tel. 066/23-771 Počitniški kompleks ŽUSTERNA tel. 066/34-112 Tel. 066/23-771 Fax. 066/23-598 Pri nas se boste dobro počutili! MUiIMŠKO IUBUMKD mm PRIMORSKE mmm- EM MM ■ »ME NOVICE "TSP P0čl1»w™ Od Vršiča do morja Brez pretiravanja bi lahko trdili, da ni slovenske pokrajine, ki premore toliko turističnih znamenitosti mednarodnega pomena, kot jih premore Primorska: od Postojnske in Škocjanskih jam do Lipice in Pirana. Premore pa jih tudi severna Primorska. Naj omenimo le kobariški muzej prve svetovne vojne (ki so ga lani razglasili za evropski muzej leta) in samostan na Kostanjevici, kjer počivajo poslednji francoski kralji. Zgornje Posočje z Bovcem vabi gorske kolesarje, planince in vse, ki jih pritegujejo doživetja v naravi: kanu, kajak in rafting na Soči (tudi za začetnike), pa pohodi po Triglavskem narodnem parku z izhodiščem iz Trente. Trenta pričakuje novo sezono s petimi kampi in 230 ležišči v počitniških apartmajih. Idrija vabi z razstavo zgodovine rudarjenja (na gradu Gewerkenegg) in ogledom Antonijevega rova, izleti v “idrijske pragozdove" in - že skoraj obveznimi - žlikrofi v Nebesih. V idrijski okolici je 420 kilometrov urejenih poti za gorske kolesarje. V Novi Gorici je glavna privlačnost igralniško zabavišče Perla, ki ga po novem lahko obiskujejo tudi slovenski državljani (dvakrat na mesec). V Lokvah na bližnji Trnovski planoti pridejo na svoj račun ljubitelji miru in narave. Če obiščemo Novo Gorico, se lahko kar peš odpravimo čez državno mejo, v sosedno Gorico, ki se je zaradi milega podnebja nekoč ponašala z pridevkom avstrijska Nica. Navsezadnje: smo se morda v desetletjih nakupovalnih izletov čez meje res odvadili hoditi po svetu, ne da bi strmeli v izložbe trgovin? Smo si kdaj utegnili ogledati Trst, nekdaj glavno pristanišče ene največjih evropskih držav, tudi z očmi turistov, ne samo nakupovalcev? Ko se znajdemo v - pogosto (pre)živahnem -Portorožu, si poskusimo vzeti nekaj časa tudi za sprehode po zasanjanem istrskem zaledju, deželi refoška od Hrastovelj do Krkavč in doline Dragonje, ki se končuje ob sečoveljskih solinah. Tu pridejo na svoj račun ljubitelji redkih vrst flore in favne. V Kopru lahko pijemo kavo na enem najlepših mestnih trgov ob Jadranu. Ljubitelji plovil si radi ogledujejo marine (portoroško, koprsko in izolsko) in ribiške ladjice v izolskem pristanu. Obala pričakuje novo sezono z bogatejšo gostinsko in hotelsko ponudbo (med drugim novima hoteloma kategorije A: hotelom Tartini v Piranu in Biser v Valdoltri). Novost je redna ladijska proga med Portorožem in Benetkami, na kateri bo plul katamaran Prince of Venice. VITKO KOGOJ --ris*..: •«Vf»W (Ne)znani svet podzemlja Podzemni kraški svet Primorske in Notranjske skriva na stotine zanimivih jam, ki so širšemu krogu obiskovalcev le malo znane. Precej teh jam je dostopnih tudi za turistične oglede, saj člani številnih jamarskih društev tega območja nudijo možnost obiskov. V okviru primorsko-notranjske zveze deluje kar 17 jamarskih društev (v nadaljevanju JD), ki organizirajo turistične oglede nekaterih zanimivih jam kraškega podzemlja. S pomočjo Jake Jakovčiča, predsednika primorsko-notranjske regije jamarskih klubov, smo pripravili nekaj osnovnih podatkov za obiskovalce tega, bolj ali manj (ne)znagega podzemnega sveta. JD Koper, kjer deluje komisija za alternativni turizem pri Jamarski zvezi Slovenije (SPEGU), nudi ogled jame Dimnice pri Materiji in Svete jame pri Socerbu. Informacije na tel. (066) 51-320. JD Postojna nudi obisk Predjame in jam v postojnski kotlini. Informacije na tel. (067) 54-501. JD Idrija ponuja ogled Ravenske jame in ostalih jam v okolici. Informacije na tel. (065) 71-066. JD Ajdovščina ponuja ogled Načilčeve jame, Vipavske jame in ostalih jam na tem območju. Informacije po tel. (065) 63-333. JD Lokve nudi ogled jam Ledenica in Paradani ter ostalih jam na Trnovski planoti. Informacije po tel. (065) 49-516. JD Tolmin ponuja ogled Dantejeve jame Pološke jame in ostalih jam v Posočju Informacije po tel. (065) 82-937. JD Temnica na Krasu omogoča ogled Leopardove jame in ostalih jam na tem delu spodnjega Krasa. Informacije na tel. (065) 58-497. v ’ JD Sežana nudi ogled Vilenice (informacije na tel. 067 73-128) ter Lipiške jame in ostalih jam v okolici. Informacije pa dobite na tel (067) 73-128. JD Divača omogoča ogled Divaške jame, za informacije pokličite (067) 60-178. JD Ilirska Bistrica ponuja ogled Novokraj-ske jame in Poline jame. Informacije po tel (067) 81 -040 ali 82-017 ali 81 -726. JD Bloška polica ponuja ogled Križne jame. Informacije po tel. (061) 798-149. JD Dolenja vas pri Cerknici ponuja ogled številnih jam na Cerkniškem jezeru. Tel. (061) 791-914. JD Rakek nudi ogled Rakovega Škocjana z Zelškimi jamami. Informacije na telefone (067) 24-826 ali 24-781 ter (061) 701-036. JD Laze pri Planini omogoča ogled Planinske jame in jam na Planinskem polju. Informacije na tel. (061) 744-123. V Lazah organizirajo tudi speleokamp. JD Logatec ponuja ogled Logaške jame, jame Gradišnica in ostalih jam v okolici. Informacije na tel. (061) 741-018. TOMO ŠAJN SKOCJANS jame iri Kjer reka Reka zapušča zemelj® "ce| žge površino in izginja v skrivnostni Pj "®War zemeljski svet, so se v tisoclef|®°_coi izoblikovale Škocjanske jame, Matičnega Krasa. Nahajajo se ob toprsk stralni cesti Lj - Kp, blizu Divače, ustdjskc * ali turis Obiski vsak dan: danes b VI-IX: 10.00, 11.30, 14.00, 17.00 s< IV, V, X: 10.00, 13.00, 15.30 XI - III: 10.00, nedelje tudi 15.00 Inf. tel. 067/60-169, 60-122 fax. 067/73-384 vedno > nit k dan« ,,N hc )e pom J'l6. V ( kali le š Pak si bujeno UNESCO 1986 Unesco LISTE DU PATRlMOl^kaio 1 MONDIAL “®želje, HIT - NASA VIZIJA JE DOBER TURIZEM Od igralne mize do mize kulinaričnih presenečenj je le korak Slovenija je turizmu rekla - da! Že več kot deset let je od tistih znanih akcij: “Slovenija moja dežela, Turizem smo ljudje ...“, ko naj bi tudi Slovencem zlezla ideja turizma tako globoko, da bi turizem začutili, ga sprejeli in se zanj opredelili. Seveda ob podpori države, turističnih podjetij, krovne turistične organizacije,... Vendar pravih idej, konkretnih gospodarskih razvojnih ciljev in načinov za njihovo uresničitev ni bilo. Kljub temu so posamezniki uspeli poseči po uspehu. Uspeh imenovan Perla, Hit ali strategija simbioze med igro, zabavo in kulinariko - gre za turizem, s katerim bi se z veseljem ponašala tudi katera od svetovnih turističnih velesil. Turizem potrebuje sol, da cvete V mesecu marcu je vlada končno postregla z novo strategijo razvoja turizma v Sloveniji. Mesec dni zatem je Nacionalno turistično združenje (ustanovljeno lanskega decembra) na Bled povabilo turistične delavce Slovenije, da z njimi poklepeta o novih smernicah turizma. Znova so družno ugotovili, da Slovenija nima niti naravnih, zgodovinskih, niti drugih atraktivnih proizvodov, po katerih bi povpraševal sodoben evropski turist in ki bi v tradicionalni turistični ponudbi predstavljali primerjalno prednost. Zato se Slovenija na svetovnih turističnih borzah še vedno predstavlja z morjem, zdravilišči in posameznimi mesti, izpušča pa tisto, kar bi lahko mirno, predvsem pa uspešno predstavila in ponudila - igralništvo. Na srečo tega dejstva na Bledu niso spregledali, še več, jasno so povedali, da bi na igralništvo morali gledati drugače, podpreti bi morali njegov razvoj in ga vplesti v slovenski turizem. Nenazadnje so mnogi slovenski hoteli “suha" leta po državni osamosvojitvi zmogli preživeti prav zaradi igralnic. Prihajajo iz bližnjih in do 200 kilometrov oddaljenih krajev. Prihajajo pa tudi Slovenci, ki jim je vstop v igralnico omogočen dvakrat mesečno, kar skrbno beleži računalnik na vhodu. Prav ti uspehi so podjetju prinesli različna priznanja, med njimi priznanje občine Nova Gorica, generalni direktor Danilo Kovačič pa je leta 1992 prejel nagrado menedžer leta. Hit ni samo igralništvo in hazard, mnogo bolj je lasten koncept turističnega razvoja, ki so ga v Novi Gorici, za spremembo od mnogih, tudi uspeli uresničiti. Igralništvo kot so ga zasnovali pri Hitu, ni igra zaradi igre, temveč igra v službi zabave, sprostitve, počitka, spremembe ... Hitovci so znali sklepati: če je v ameriški zvezni državi Nevada sredi puščave uspel Las Vegas, lahko ob dobrem programu zaživi tudi Nova Gorica, toliko bolj, ker ima čudovito naravno zaledje (Brda, po sprostitvi in zabavi ter svojemu igralništvu nadel ameriški “obraz". To pa pomeni, da je igralništvo, kot so si ga zamislili v Novi Gorici, postalo način preživljanja prostega časa ne samo za izbrance, temveč za širši krog obiskovalcev. Ambient take igralnice je sproščen, zapeljiv v zvočnih in svetlobnih efektih, veliko več je iger in lahko se igra za dosti manjše zneske in z manjših poznavanjem iger. Lahko pa gost tudi ne igra ter čas porabi za ogled glasbeno-plesnega programa v varietejskem delu (v Perli), ples, pokušino kulinaričnih specialitet ali degustacijo vin. Igralništvo po ameriškem vzoru je happening, dogodek, ki ga poleg magičnih iger sooblikujejo kakovostne hotelske, trgovske, rekreacijske, zabavne in kulturne storitve. Gre za nov igralniško-turistični proizvod, katerega središčna os je igralništvo, nanj pa se lahko naveže nove turistične ______ produkte... gurmanom - za kulinarični užitek, HO Hot ribii ter: ni . ki izvira jz simb'^ Pre med kuharsko umetnostjo (Perla se ponaša kar 1* Ude režbe in sommeli«1' nj6( Roctav/raniin P0n**v . kuharji), francoskim načinom postrežbe i....- . vim (vinski svetovalec) nasvetom. Restavracija Pen3! znana po eksotičnih jedeh. Mize se šibijo PJ i u kaviarjem, lososi, jastogi, sadno zelenjavnimi juh311 [en penami iz eksotičnega sadja, različnimi vrstami fit> drugihjnesnih jedi ... ( T(j Hotel Park, kljub hudi konkurenci Perle svojih gosto)! r, izgubil, je znan po pestrem izboru jedi po narocj oe Njegova restavracija pa še posebej slovi po sezon* ra2 hrani Lent on Hnfnlmi r> — i-n/vp/\rH 1 U. _ hrani kot so kaviarjem dateljni s polento, rižota z lososom in - po nojevem mesu. V prijetnem hotaj _ aofit naloti na r«Rtavrar.iin nrim0l\. r*** vj'ctuuuu yja yuai iiaiuil I Id f cbldVI dulJU pil,i*" » . predvsem za goste, ki uživajo ob dobro pripravljen! Od Turizem na Hitov način Hit o turizmu ne govori, Hit ga dela in živi. Hit (hoteli, igralništvo, turizem) je turistično podjetje s 1.500 zaposlenimi. Trenutno se postavlja s petimi igralnicami, ki so v Novi Gorici (v hotelu Park in igralniško-zabaviščnem centru Perla), Kranjski Gori, Rogaški Slatini (v sodelovanju z zdraviliščem) in na Otočcu (skupaj s podjetjem Krka Zdravilišča iz Novega mesta), večjimi gostinskimi lokali, ki v glavnem slovijo po odlični hrani, ter nekaterimi podjetji kot so Hittours (turistična agencija), Hit Invest (za razvoj podjetij) in Hit Consulting (podjetje za svetovanje in finančno poslovanje). Novogoriško podjetje Hit je danes po več kot desetletnem poslovanju na samem vrhu uspešnih podjetij. Njihovi uspehi so vidni - samo novogoriški igralnici mesečno privabita preko 120.000 obiskovalcev (povprečno 4.000 na dan, dogodilo pa se je že, da je v enem samem dnevu zgolj Perlo obiskalo preko 5.500 gostov). V glavnem prihajajo Italijani (prav nič jih ne ovira dejstvo, da so prvi zakoniti casino v Evropi, Grande Consiglio, odprli pravzaprav v palači San Moise v Benetkah - leta 1.626), mnogo pa je tudi Avstrijcev. V gostinstvu z ljubeznijo fviuuvoom l.a yuotc, ru uz_i vaju uu uuuiu pripiav gobjih jedeh, jedeh iz konjskega mesa ter mediteran* je pa kraljuje znamenita restavracija Mark, znana p*®3 *V( Ob vikendih kulinarično slast pospremijo Wc y , zvoki plesnega ansambla. Na hribčku nad Šempetrbjj , ' kuhinji. Soška dolina, Vipavska dolina, Kras,...) in poleg bližnje okolice lahko gost v kratkem času doseže vse turistično atraktivne cilje širom Slovenije. Poleg tega pa zelena dežela pod Alpami ponuja še odlično hrano in žlahtno vino, nepogrešljivi del uspešnega turizma. Gostinski poklic še vedno v veliki meri velja za neprivlačnega. Drugače je v Hitu, kjer gostinska dejavnost predstavlja več kot 20 odstotkov njegove letne realizacije. Tudi na tem področju razvijajo svojo, vsekakor uspešno strategijo. Delavcem v gostinstvu posvečajo veliko pozornost, še posebej skrbno pa bdijo nad ponudbo hrane in pijače v svojih lokalih. Igralniško-zabaviščni center Perla v Novi Gorici, ki se ponaša s kar lepim številom presežnikov (12.000 kvadratnimi metri pokritih površin namenjenih igri, zabavi, kulinariki, trgovinam, fitnessu .... s 33 mizami za ruleto, 392 igralnimi avtomati,...) je hkrati tudi hotel s štirimi vsem po ribjih specialitetah. Sveže školjke, jastogiZa cela paleta morskih sadežev so poleg prijazne? Vz strežnega osebja (večerje znajo biti ob soju sveč * | posebej romantične in nepozabne) razlog, da se gosf , tja tako radi vračajo. Tudi restavracija Lipa v sredi*? vij tja tako radi vračajo. Tudi restavracija Lipa v sredi*3 Šempetra je Hitova. Pred kratkim prenovljen ambia3 ponuja užitek ob sveže pripravljeni hrani, še posebej P* slovi lokal po vitaminskih krožnikih z različnimi vrstah zelenjave. V poletnih mesecih na senčnem vnj ponujajo jedi z žara in odličen sladoled. Pod Hitov) perut sodijo še restavracija Triglav (domača hrana 1 pizze), bistro Vrtnica (samopostrežna restavracija J ,----,, bistro Vrtnica ,__________________ __________ slovitim solatnim bifejem; gostom je na voljo od 12 d* 16 vrst solat), bistro Rožna dolina (postrežejo z jedri1 pripravljenimi na način naših starih mam), bistro So# (pizzerija), gostilna Hrast (gostilna je opremljena ' domačem kmečkem stilu in slovi predvsem' P3 školjkah), bife As in bife Bacchus bar. V slednjem b3 obiskovalec prijetno presenečen nad bogato ponudb3 vrhunskih vin, cocktailov, različnih hladnih napitkov jj sladoleda. Degustacijo pa je moč pod večer podkrepi*1 še s hitburgerjem - hitro pripravljeno hrano. igralništvo na ameriški način Evropa je svoje znamenite igralnice od Baden Badna do Monte Carla oblikovala s poudarkom na čistem hazardu in merilih, ki narekujejo togost prostora in obnašanja v njem, višino zaigranega denarja ter dogovorjeno izbiro iger. Hit pa je poiskal svojo filozofijo v človekovi potrebi zvezdicami in velika priložnost za kulinarične užitke. Gostom sta v njem na voljo kar dve restavraciji. Prva je free flow restavracija Aloha, ki je prva tovrstna samopostrežna restavracija v Sloveniji, kjer gost ob prihodu plača pavšalni znesek 25.000 lir, nato pa po želji izbira iz hladno-toplega bifeja v poljubnih količinah. Aloha se ponaša z ribjimi jedmi, glavnimi jedmi na osnovi govedine in teletine, različnimi juhami in bogatim izborom prilog, prikuh, solat in sladic. Druga je restavracija Perla, ki zaradi opremljenosti in postrežbe predstavlja Hitovo reprezentančno restavracijo. Namenjena je hotelskim gostom, poslovnežem in seveda Na prvih se lomijo kopja Kljub temu da še noben turistični projekt v Sloveniji P dvignil toliko političnega, parlamentarnega in javno: mnenjskega prahu kot prav igralništvo, Hitovci vedo, d> je nujna posledica tržnega gospodarstva - pravica d3 izbire. Tu pa igra ni zgolj hazard (sreča, priložnost naključje - arabski izvor), temveč sprostitev in izziv, tj sodobne, zrele in odgovorne ljudi. Hit je Slovenil ponudil priložnost, ki jo vidi v svobodi idej, skupnil* ciljih in sodelovanju. Priložnosti je celo nadel ime ' Perla. Vprašanje časa pa je, kdaj bomo uspeli dojeti, da za podjetniškim razvojem zabavnega turizma ne ždita kriminal in razvrat. H»T Hoteli Igralnice Turizem .mm PRIMORSKE mmm dM§ HUDIM NOVICE sloveni -oz POČITNHOČ --------p= JfteeL /fCj&tuKč ut **t~ Nova Gorica - sto razlogov za obisk Na griču, tik nad slovensko-italijansko mejo, stojita cerkev Marijinega oznanenja in frančiškanski samostan iz 17. stoletja. V kripti pod cerkvijo ležijo posmrtni ostanki francoskega kralja Bourbona Karla X. in članov njegove družine. V samostanski knjižnici je ohranjena prva Slovenska slovnica Adama Bohoriča (1584), 30 inkunabul in vrsta bogatega gradiva. V samostanu je 42 let živel in ustvarjal slovenski jezikoslovec prof. Stanislav Škrabec (7. 1. 1844 - 6. 10. 1918). Frančiškanski samostan Kostanjevica, Škrabčeva 1, je odprt vsak dan med 9. in 12. uro in med 14. in 17. uro, tel. (065) 28-229. Ob Kostanjeviški cesti, ki pelje na Kostanjevico, leži Rafutski park. Uredili so ga na površini treh hektarov v drugi polovici 19. stoletja. V njem so posadili drevje in okrasno grmovje z različnih koncev sveta. Informacije: tel. (065) 28-188, za strokovno vodstvo tel. (065) 28-688. V gradu Kromberk je stalna zbirka Goriškega muzeja, ki vključuje naslednje razstave: galerija starejše likovne umetnosti obsega dela od srednjega veka do baročne dobe, stalna razstava primorskih likovnih umetnikov 20. stoletja. Kulturno zgodovinski oddelek je opremljen s slikami in stilnim pohištvom iz 19. stoletja, arheološki oddelek prikazuje preteklost Mosta na Soči od bronaste dobe do 5. stoletja. Grad Kromberk - zbirka Goriškega muzeja je odprta vsak dan med 8. in 14. uro, ob nedeljah med 13. in 17. uro, sobote zaprto, tel. (065)27-130, 27-131. Nad mestom se na severu dviga Sveta gora s čudovitim razledom na Novo Gorico in Gorico, na Julijske Alpe, Furlansko ravnino do morja. Na samem vrhu stojijo bazilika, samostan, muzejska zbirka Soške fronte in lokal z restavracijo. Muzejska zbirka Soške fronte se nahaja v spodnjih prostorih restavracije. Na mestu, ki je med prvo svetovno vojno pomenilo izredno pomembno vojaško strateško točko, prikazuje potek fronte, njene grozote, materialne ostanke. Grobnica Bourbonov na Kostanjevici Sveta Gora (muzejska zbirka), je odprta od srede do petka med 12. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 11. in 19. uro, ponedeljek in torek zaprto. V baziliki bo v mesecu juliju 94 orgelski koncert. Restavracija Sveta Gora je odprta med 11. in 22. uro, tel. (065) 25-947. V gradu Dobrovo v Brdih je stalna galerija grafičnih del Zorana Mušiča. V grajski kapeli je na ogled prikaz srednjeveškega stenskega slikarstva Goriških Brd in njihove neposredne okolice, na podstrešju gradu pa je predvidena etnološka razstava. Grad Dobrovo (muzejska zbirka, galerija, grajska kapela), je odprt od srede do sobote med 12. in 18. uro, ob nedeljah in praznikih med 13. in 19. uro, tel. (065) 45-705. Restavracija in grajska klet, tel. (065) 45-750 V Kanalu ob Soči lahko obiščete galerijo Rika Debenjaka, v avgustu in septembru pa potekajo znani Kogojevi dnevi. Solkanski železniški most so zgradili na začetku XX. stoletja s takrat največjim kamnitim lokom na svetu. Med Soško fronto so lok razstrelili, med vojnama pa so ga uspeli obnoviti. Zraven starega mostu stoji še na novo zgrajeni most, ki povezuje Novo Gorico z Goriškimi Brdi s cesto, ki teče tudi preko italijanskega ozemlja. Stari in novi Solkanski most B HOTELI O VE Slovenija C A) K vodili P° sob ! Tari DO DO Mia Pah Kar tort Avc NA: SKI Sta Avc RO org n? 30.7.-2«-8- , 2.7.'3°-7- _ 0° fl 50 CENE po 20.8. 45DEM ,i0DEM, rs Približuje se dolgo vroče poletje, čas dopustov in potepanj po domovini in tujini Zaupanja vreden sopotnik naših dopustniških dni Turistična agencija novogoriškega Avtobusnega podjetja je izletnikom in dopustnikom dobro poznana, saj jo imajo nekateri že “za svojo". V preteklih letih je nabrala dovolj izkušenj in znanja, da je kos sleherni nalogi. S svojo pestro ponudbo storitev je trdno zasidrana na Primorskem in v Sloveniji ter čedalje bolj Križarjenja nepozabnih doživetij Turistična agencija novogoriškega Avtobusnega podjetja se tokrat lahko upravičeno pohvali z novostjo v svoji ponudbi. Italijanska agencija Intercruise Itd. iz Benetk jo je izbrala za svojega ekskluzivnega zastopnika v Sloveniji in sicer za njene programe turističnih križarjenj z luksuzno ladjo La Palma. Ladja odpluje na pot vsako soboto in sicer iz Benetk. Po Jadranskem morju na njegovo drugo stran, na Krf in naprej v Grčijo, skozi Korintski prekop do Pireja in Aten, potem do Kusudasija in naprej v Turčijo, nakar se vrača v Patmos in na Rodos, Katakalonijo in Olympijo in spet v Benetke. Seveda vsa mesta, ki jih potniki obiščejo, ne ležijo na morski obali. Nič zato, za vse izlete, ko se je treba peljati v notranjost posamezne države, je poskrbljeno, prav tako za vodnike, ki ne bodo samo “kazali" na levo ali desno, temveč zares odlično obladajo svoj posel. Življenje na ladji, ki se zlije v teden dni enkratnih doživetij, poteka v nepozabnih večerih v nočnih klubih ob zvokih orkestra, v diskoteki, casinoju, številne zabavne prireditve in animacije zapolnjujejo dneve, poskrbljeno je za jutranjo telovadbo, za lekcijo sirtakija na grškem večeru in - seveda - za cocktail dobrodošlico ter kapitanovo večerjo na zadnji večer potovanja. Mogoče boste prav vi izbrani za miss ali mistra križarjenja, boste naj- boljši v pižama partyju ali imeli najboljšo masko na plesu v maskah? Luksuzna ladja La Palma je dolga 151 in široka 19,50 metra, obnovljena je bila 1986. leta, njena hitrost na križarjenjih je 18 vozlov. Ima sedem potniških palub, na veliki je prostora za tisoč potnikov, imaločeno palubo za nudiste, pokrito sprehajalno palubo, bazen, brezcarinsko prodajalno, klimatske naprave, igralnico z vatoma-ti, knjižnico, likalnico, ambulanto, radijsko zvezo SXBX, telefon, telex,restavracijo s 400 sedeži, nočni klub s 550 sedeži, diskoteko, kinodvorano s 120 sedeži, relax salon s 130 sedeži, kavarno s 150 sedeži, bavarsko pivnico piva, poleg tistega ob bazenu še štiri bare, vse kabine so klimatizirane in s sanitarijami, na ladji so tudi pošta, menjalnica, fizerski in brivski salon. Z ladjo La Palma na plovbi skozi Korintski prekop v tujini. Dokaz temu je prav ekskluzivna ponudba beneške agencije Intercruise Itd. in številnih drugih z druge strani državne meje, ki z novogoriško agencijo sodelujejo že vrsto let. Letošnja ponudba dopustnikom zajema pestro paleto letovanj doma in v tujini, za vsak žep in za vsak okus. Istra, srednja Dalmacija, posebno otoki Hvar, Brač in Vis, Španija z Baleari, Grčija in njeni otoki ter kontinentalnim delom, Tunizija, Ciper, Turčija - to so stalnice Turistične agencije Avtobusnega podjetja Gorica. Ker smo že zapisali “za vsak žep“, je treba dodati, da priznavajo posebne popuste za otroke, v Španiji lahko letujete teden dni že za samo 390 nemških mark, kot posebno novost pa so letos uvedli letovanje na Siciliji. Znanje jezikov odpira vrata k novim ljudem, drugačnim kulturam in približa velika literarna dela, nas poveže z ljudmi iz najrazličnejših dežel, širi obzorje. In ker je želja našega sveta in sveta novih generacij sporazumevanje z ljudmi iz najrazličnejši dežel, so v Turistični agenciji poskrbeli tudi za to. Med počitnicami ponujajo možnosti za jezikovno izobraževanje otrok in mladostnikov v Angliji, Nemčiji, Franciji, Španiji in v Italiji. V njihovem programu so trenutno najbolj priljubljeni izleti v Pariz, na Škotsko, za safari v Tuniziji, ogled Turčije in Male Azije ter bogata izbira maturantskih in drugih izletov ob koncu šolskega leta ter nasploh enodnevnih ali večdnevnih izletov po Sloveniji in v tujino. Pomoč vam bodo ponudili še za dopustovanje na turističnih kmetijah in nasploh bodo radi prisluhnili vašim željam. Izlet ali počitnikovanje naj bi bilo prijetno in nikdar pozabljeno doživetje, dolgo vroče poletje neskončno dolgo in z mnogimi biseri, ki jih vam lahko nabere v niz samo usposobljena agencija, vredna vašega zaupanja. Agencija, ki je vaš nevsiljiv “sopotnik" na vseh potovanjih in med zasluženimi dopustniškimi dnevi. '(j&uca AVTOBUSNO PODJETJE TEL: 065/22-912 21-443 pre Ce * sol Avi sla PC CA SN - sre Ter PC NE Vit ' Pe Kri PII ot\ OE Bc Vi\ • če Ta PC vr ' pe Kr PII G( Mi vic M. ]n PC N< K( R/ ‘E Pl KI Ta ki • nc P< ol 11 K Tr V« 'e p k' Hotel ALP BOVEC (H (pOkt fpMftitev o tvemi h&mVI ŠPORTNI PROGRAMI V DOLINI SOČE: * RAFTING, • KAJAKAŠKI PROGRAM, * HYDROSPEED, * GORSKO KOLESARJENJE, * TENIS, ‘ TREKKING, * POLETI S TANDEM PADALOM UGODNI POPUSTI: - študentje in srednješolci -15%, - osnovnošolske skupine - 20%, - skupina nad 15 oseb - 1 karta GRATIS, - družinski popust - 10%. Informacije: SOČA RAFTING d.o.o.. Nova Gorica, p.p. 172, agencija: tel. (065) 32-221, 32-039 fedtlih] Gostišče 1 Oddih ; Gravnar Skalniška 10 65250 Solkan Tel. (065) 21-568 Fax. (065) 21-986 ____ a** nsiovens ks rrančiTNicE m- ranumuraso MMMŠKO MM PRIMORSKE UME UM MM ■"“1 1 MM NOVICE AVDITORIJ PORTOROŽ KULTURNO POLETJE Portorož / Piran: junij - julij - avgust JUNIJ * sobota, 4.6., 11.6., 18.6., 25.6. ob 19.00 | Tartinijev trg Piran ' DOMAČINI turistom dobrodošlica Mladinski pihalni orkester KUD Karol Pahor Piran, Folklorna skupina KUD Karol Pahor Piran * torek, 7.6. ob 18.00 Avditorij Portorož - letno prizorišče NASTOP PLESNO-AKROBATSKE SKUPINE FLIP PIRAN pod vodstvom ; Stasje in Mojke Mehora * predvidoma) petek, 17.6. ob 21.00 Avditorij Portorož - letno prizorišče ROCK KONCERT - PARNI VAUAK v organizaciji agencije Dallas iz Ljubljane JULIJ I * Potek, 1.7. ob 21.00 r5 1 maja P'ran POLETNI FESTIVAL - otvoritvena ■ Predstava Cervantes: MEDIGRE, PDG Nova Gorica pobota, 2.7. ob 21.00 Avditorij Portorož - letno prizorišče (ob ; slabem vremenu v nedeljo, 3.7. ob 21.00) poletni FESTIVAL j CARMEN - velika gledališka uspešnica : SNG Maribor * »reda, 6.7. ob 22.00 Terasa starega hotela Palače Portorož I POLETNI FESTIVAL ; NE SMEJTE SE. UMRL JE KLOVN I vita Mavrič in pianist Borut Lesjak !* P®tek, 8.7. ob 21.00 Križni hodnik Piran : piranski glasbeni večeri - otvoritveni koncert OBALNI KOMORNI ORKESTER, dirigent Borut Logar. Program: Tartini, Haendel, Vivaldi, Bach, Saint-Saens * četrtek, 14.7. ob 19.30 Tartinijev trg Piran I POLETNI FESTIVAL VITEZI, Gledališče Ane Monro Petek, 15.7. ob 21.00 Križni hodnik Piran PIRANSKI GLASBENI VEČERI OODALNI TRIO - Primož Novšak, violina. Mile Kosi, viola. Susanna Basler, violončelo. Program: Tartini, Beethoven, Mozart * jreda, 20.7. ob 21.30 Trg 1 .maja Piran POLETNI FESTIVAL - PLESNI VEČER: Nagrajenec Prešernovega sklada IZTOK KOVAČ in evropski plesalci RAZŠIRI KRILA, SLON NERODNI * Petek. 22.7. ob 21.00 Križni hodnik Piran piranski glasbeni večeri - večer KLAVIRSKE GLASBE ERIČA SATI E J A: Tatjana Ognjanovič, Bojan Gorišek -Klavir štiriročno “ nedelja, 24.7. ob 14.30 Pomol v Piranu: Sprejem ladij miru in otvoritev lO.medn. festivala IDRIART 19.30 - Stolna cerkev Piran KONCERT: Miha Pogačnik - violina, Tržaški oktet, godalni kvartet Interpreti Veneziani ' Petek, 29.7. ob 21.00 Krtini hodnik Piran PIRANSKI GLASBENI VEČERI - Godalni kvartet Martinu (češka) AVGUST - sreda, 3.8. ob 21.30 Križni hodnik Piran POLETNI FESTIVAL - Zijah Sokolovič: GLUMAČ JE GLUMAČ - petek, 5.8. ob 21.00 Križni hodnik Piran PIRANSKI GLASBENI VEČERI INTERPRETI VENEZIANI, Komorni orkester iz Benetk. Program: Tartini, L.Mozart, Vivaldi - sobota, 6.8. ob 21.00 Avditorij Portorož - letno prizorišče KONCERT ZABAVNE ROCK GLASBE - BAJAGA - nedelja, 7.8. in pon. 8.8. ob 21.00 Trg pred Križnim hodnikom POLETNI FESTIVAL - Dario Fo: NAKLJUČNA SMRT NEKEGA ANARHISTA - petek, 12.8. ob 21.00 * Portoroška cerkev PIRANSKI GLASBENI VEČERI - zaključni koncert posvečen zaščitnici Portoroža Mariji Rožni. Branko Robinška - tenor, Tone Potočnik - orgle. Program: Franck, Mozart, Schubert, Saint-Saens, Bach, Verdi. Rossini, Bizet - sobota, 13.8. ob 19.00 Tartinijev trg Piran POLETNI FESTIVAL - lutkovna predstava gledališča Papilu - nedelja 14.8. ob 21.00 Avditorij Portorož - letno prizorišče ZLATA ROŽA PORTOROŽA -mednarodni festival evergreenov v soorganizaciji s Kanalom A. Priznani pevci zabavne glasbe s spremljavo revijskega orkestra pod vodstvom Jožeta Privška. Shirlie Arieen, Tereza Kesovija, Oto Pestner & New Svvina Ouartet, presenečenje večera: popularna italijanska pevca - torek, 16.8. ob 21.00 Križni hodnik Piran POLETNI FESTIVAL - Gilbert Leautir: RAGLJA SPET REGLJA. Monodrama in razstava portretov slovenskih igralcev avtorice Mete Vranič - četrtek, 18.8. ob 21.00 Trg pred Križnim hodnikom Piran POLETNI FESTIVAL - VVilliam Mastrosimone: SKRAJNOSTI - torek, 23.8. ob 21.00 Trg 1 .maja Piran POLETNI FESTIVAL - PDG Nova Gorica, Cervantes: MEDIGRE - nedelja 28.8. ob 21.00 Avditorij Portorož - letno prizorišče POLETNI FESTIVAL - (predvidoma) Milan Dekleva: BUČKA NA BROADWAYU POLETNA PALETA FILMSKIH USPEŠNIC - popularen filmski program v juniju, juliju in avgustu INFORMACIJE: AVDITORIJ PORTOROŽ Senčna pot 10, Portorož Tel. 066 / 73-5/1, 73-090 Fax. 066 / 73-558 Možnost nakupa abonmajev za Piranske glasbene večere, Poletni festival, Poletno paleto filmskih uspešnic I(to#TIne) PORTOROŽ - PORTOROSE POLETJE 94 IN VAŠ PROSTOR POD SONCEM ****★**★★**★★★★★★★★**★★★★★*★★★★★*★*★★★★*★*★*★★*********★* UGODNO, UGODNEJŠE, NAJUGODNEJŠE: ?? KAJ IN KJE ?? POLPENZION APARTMAN OSEBA/TEDEN TEDENSKO SLOVENSKA OBALA OD 14.400 SIT OD 19.600 SIT SLOVENSKE PLANINE OD 14.160 SIT OD 26.880 SIT HRVAŠKA ISTRA, OTOKI OD 9.600 SIT OD 10.950 SIT KALABRIJA, TOSKANA, SICILIJA * OD 17.760 SIT AŽURNA OBALA, KORZIKA * OD 28.000 SIT COSTA BRAVA * OD 24.320 SIT ♦fr******************************************************* •N NAJUGODNEJŠE LETALSKE VOZOVNICE INFORMACIJE: TEL. 066 73 281, 73 235, 74 477 (TOP mKSr- 1 -F & POJDITE VAŠEMU NAJLEPŠEMU POLETNEMU DNEVU NAPROTI V RESTAVRACIJO PAVEL V PIRAN NA SLIKOVITO PIRANSKO OBREŽJE V objemu morja, sonca in svežega morskega vetriča poiskusite naboljše jedi: odlične bele morske ribe ali prvovrstne rake (škampe, raroge, jastoge), morda školjke ali druge morske sadeže, nekateri se bodo raje odločili za tartufe, drugi za specialitete na žaru, biftek ali klasično kuhinjo... Bogata enoteka in izbrana odprta vina! INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel. 066 / 73-619, 73-994 fax. 066 / 73-618 GOSTIŠČE DELFIN PIRAN Kosovelova 4 TEL. 066 / 74 62 56 vam nudi ribje in domače specialitete s pristnimi domačimi vini Obiščite Piran! Piran je tipično temperamentno sredozemsko mestece z bogato zgodovino že od antičnih časov. Njegove hiše, stare palače, cerkve, ozke ulice in trgi so strnjeni na rtu Punta. Celo mesto je spomeniško zaščiteno in je najbolj ohranjen mestni kulturni spomenik tega območja. Za mnoge je Piran muzej in galerija na prostem, kraj, kjer lahko na sprehodu po njegovih nedrih - ulicah zaslutijo utrip bogate zgodovine. HOT€ LI Tel. 066 / 74 61 85, Fax. 066 / 74 61 01 HOTEL GIUSEPPE TARTINI piran-pirano V prelepem, obnovljenem hotelu na glavnem mestnem trgu vas bomo pričakali z odlično ponudbo. Imamo 46 hotelskih sob in komfortno opremljenih apartmajev (minibar, TV). Poskrbeli bomo, da bo vaše bivanje kar najbolj prijetno. V restavraciji imamo bogato ponudbo jedi mednarodne kuhinje, morskih jedi in dobre pijače. Na terasi naše kavarne boste lahko ob žlahtni kapljici poiskusili dobre prigrizke. V našem hotelu je mogoče organizirati bankete, poslovna kosila, seminarje, sestanke. V izvrstnih razmerah in v lepem okolju Tel./ Fax. 066 / 74 60 47 RESTAVRACIJA TRI VDOVE Vabimo vas na piransko riviero v našo restavracijo. Postregli vam bomo školjke, rake, škampe, jastoge, morske ribe in morske sadeže. Nudimo izbrana vina. Pridite, pričakujemo vas! Tel. 066 / 73 850 HOTEL PIRAN Prijetno urejen hotel v središču mesta, na piranski obali. V njem boste spoznali čare nečesa preteklega in sodobno turistično ponudbo. Za goste, ki si želijo počitka, pa tudi morskih radosti. Irlote&l 'i HOTELI RIVIERA PORTOROŽ / PORTOROSE / SLOVENIJA Hotelov je veliko HOTELI S PRISRČNOSTJO SO SAMO HOTELI RIVIERA Čeprav v samem središču Portoroža se gost v treh hotelskih hišah Hotelov Riviera: Riviera, Slovenija, Jadranka ne bo počutil kot nekdo iz turistične množice, temveč bo polno užival v portoroškem turističnem utripu. V Hotelih Riviera bo gost našel vse, kar pričakuje od hotela in še več...Agencijska služba hotelov organizira krajše in daljše izlete. Hoteli Riviera imajo hotelski bazen z ogrevano morsko vodo, ki ga gostje hotela uporabljajo brezplačno. Dobro pizzo ali jedi na žaru lahko poskusite v lokalu Bistro, sladkosnedi pa bodo lahko izbirali prvorstne slaščice v slaščičarni Mignon v neposredni bližini hotelov. Tu je še lepotilni salon, frizerski salon, atelje za nego telesa. Cene naših storitev: Soba z zajtrkom enop. dvop. Polpenzion enop. dvop. BIVATE 7 PLAČATE 6 DNI ! (razen v VII in Vili) INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Tel.066 / 73-051, Fax. 066 / 76-603 V - VI, IX VII - Vlil 4.900 6.800 6.800 10.000 5.800 7.800 4.400 6.000 SIT TEST HOTELI MORJE fo«ro»ož/rorroiv»4UA ~ anamn KIH PRIMORSKE HSŠUBOOK ms mm MM NOVICE . w\ sloveni lo' 0< POCITNIL. Med kraško planoto in flišnimi Brkini: zgodovina, tradicija in sodobnost Kjer ima burja svoje korenine... Sežana je gospodarsko, kulturno in upravno središče ene od, vsaj v tem trenutku še, največjih slovenskih občin. Razprostira se na kar 698 kvadratnih kilometrih površine. Širom Slovenije in izven meja je znana po svojih največjih biserih: Lipicancih, Škocjanskih jamah, Štanjelu, pesniku Srečku Kosovelu in seveda po teranu in pršutu, če omenimo le najbolj izstopajoče. Vendar je pokrajina, v kateri domuje kraška burja, izredno bogata z zgodovinskimi spomeniki, prežeta s tradicijo, ki ohranja starodavne navade med prebivalci in jih hkrati vpenja v sodobno življenje. proti Komnu, boste v Svetem pri Komnu našli znamenito osmerokotno baročno cerkev sv. Tilna. No, kakorkoli se boste s potepanj s teh koncev odpravili proti Sežani, boste šli skozi 'deželo terana’. V Dutovljah v drugi polovici avgusta vsako leto pršutu in teranu pripravijo tudi poseben praznik, letos bo to 20. in 21. avgusta, na katerem ocenjujejo najboljša vina, za nagrade pa se potegujejo tudi pravi kraški vozovi, na katerih domačini iz okoliških krajev predstavljajo svoje šege in navade. Galerijo Marjana Miklavca v Ulici talcev 20 (tel. 067/31-786). Večerno zabavo pa si lahko omislite v diskoteki Titanic. Številne najdbe kulturnih ostankov in izkopanine po kraških jamah in gradiščih so zgovoren dokaz o zgodnji naselitvi teh krajev. Za razvoj pokrajine je najpomembnejši začetek 18. stoletja, ko je av-stroogrska monarhija tod speljala cesto (leta 1710), leta 1857 pa še Južno železnico, ki sta povezali Dunaj z obmorskim Trstom. V zadnjih desetletjih so se razmahnile številne gospodarske dejavnosti, med katerimi je turizem tisti, kateremu posvečajo posebno pozornost. Nekdanje furmanske postaje in gostišča so zamenjali manjši hoteli in prijetne gostilne, v katerih se lahko popotniki okrepčajo s tipičnimi domačimi jedmi in seveda kozarcem dobrega vina: tako terana, kot tudi ostalimi sortami, ki uspevajo na tem koncu slovenske dežele. Štanjel - iztočnica za številne zanimive točke V Tomaju, ki se tudi ponaša z dobrimi vini, stoji hiša, v kateri je prebival kraški pesnik Srečko Kosovel. Prav letos praznujemo 90-letnico njegovega rojstva, pokopan pa je na domačem pokopališču. Kosovelova spominska soba je odprta v Sežani, in sicer ob delavnikih od 7. do 15. ure, za najavljene skupine pa po dogovoru (tel. 067/73-428). V Sežani si boste lahko ogledali botanični park, ki je spomin na tržaško družino Scaramanga. Ta je namreč v drugi polovici 19. stoletja zgradila tu poletno rezidenco s parkom, leta 1890 pa dogradila se rastlinjak - palmarij. Park je odprt vsak delavnik Edinstven kraj, ki bo vsakogar očaral, pa je Štanjel, ena najstarejših naselbin, ki s svojo okolico zaokrožuje turistično podobo sežanske občine. Tu si lahko popotnik ogleda Spacalovo galerijo in etnološko zbirko v Kraški hiši. Odprta je ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine kadarkoli, oskrbnica pa je Avrelija Gulič, Štanjel 3 (tel. 067/79-192). V samem Štanjelu je še precej zanimivosti: od gotske cerkve Sv. Danijela do Ferra-rijevega vrta, pa starega vojaškega pokopališča iz prve svetovne vojne, za tiste, ki tudi med odkrivanjem zgodovinskih znamenitosti ne morejo brez rekreacije, pa je na voljo tudi teniško igrišče. Iz Štanjela vodijo poti na različne konce: ena od teh tudi v dolino Branice in naprej na Vipavsko. V Gornji Branici stoji spomenik baronu Andreju Čehovinu. Če pa iz Štanjela uberete drugo pot, od 7. do 15. ure, po predhodnem dogovoru pa je mogoč skupinski ogled tudi ob sobotah in nedeljah (tel. 067/31-341). Osrednji sežanski kulturni hram je Kulturni center Srečka Kosovela (tel. 067/73-355), mesto pa premore še Malo galerijo na Bazoviški 2 in Konji, jame, zgodovinske znamenitosti Lipice ni treba posebej predstavljati, saj njena tradicija govori sama. Tu si je mogoče ogledati kobilarno in klasično šolo jahanja, na svoj račun pa lahko pridejo tudi ljubitelji jahanja. Od 9. do 11. septembra bo v Lipici svetovni pokal v dresurnem jahanju (Volvo World Cup). Lipica premore tudi štiri teniška igrišča, golf igrišče z devetimi luknjami, dva pokrita plavalna bazena, štiri pokrite jahalnice, dve jahališči na prostem, dva hotela (Maestoso in Club), diskoteko in nočni bar v hotelu Maestoso ter igralnico. V Lipici si lahko ogledate tudi galerijo Avgusta Černigoja. Vse več pa je tudi zasebnikov, ki se ukvarjajo s konjerejo in pri katerih je mogoče jahati. Kar naštejmo jih: Žarko Kariž, Divača (tel. 067/60-071); Marjo Černigoj, Lokev (tel. 067/67-558); Diomed Farm, Rajko Vojtkovszky, Lokev (tel. 067/60-003); Jasna Maver, Lokev (067/67-057); Božidar Mršič, Lokev (067/67-514); Ivan Svetina, Lokev (067/67-554); Country Ranch, Brezovica 23, Materija; Franc Jelušič, Slope 8, Kozina; Konjeniški klub Štorje, Sežana; Rafael Vončina, Filipčje brdo, Sežana; Zaharat lmpex, Odolina, Materija. Morda pa vas bo zamikal turizem na kmetih. Tega si boste lahko omislili pri Zori Bezek v Šepuljah (067/ 65-649), pri Jožetu Perčiču v Tubljah pri Komnu Tabor v Lokvi, protiturška utrdba, v kateri bodo uredili rr 2arl starega orožja os I, kn (067/78-755), pri Ignacu in Mariji Žiberna v Štorjah s kraškimi jamami. Najznamenitejše so Škocjž jame, vpisane v Unescov seznam svetovne nai ietij in kulturne dediščine, skozi katere teče reka I Po dogovoru si lahko ogledate še nekatere diAe' Divaško jamo (Jamarsko društvo Divača, inf. I šiit Bezeljak 067/60-178), Dimnice (Jamarsko dna |. Dimnice, inf. Branko Mahne, Slivje, 066/83-6 Franc Malečkar, Koper, 066/51-320) in Vilenic Lokvi. Slednjo si lahko ogledate vsako nedelj 15. uri, skupine, ki si jo želijo ogledati med ted pa lahko pokličejo na telefonski številki 067/7! in 067/73-034. V Vilenici in v Lipici bo od 1. septembra tradicionalno srečanje pisateljev. Prav gotovo pa se bo kdo podal tudi na ka planinsko pot, denimo na Slavnik (1028 metre na Vremščico (1027 metrov). Tumova koč Slavniku je odprta ob sobotah, nedeljah in pl kih, za najavljene skupine tudi med ted Oskrbnika sta Ivan in Ljudmila Čuk (tel. 066/24- Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne v Štanjelu (067/68-401) in pri Jagodičevih v Avberju. Ljubitelji arhitekture bodo prav gotovo navdušeni nad cerkvenim bogastvom, ki ga nudi sežanska občina. Naj omenimo cerkev sv. Helene v Gradišču pri Divači s svojimi srednjeveškimi freskami, Marijino cerkev v Dolenji vasi pri Senožečah z ohranjenim obrambnim stolpom iz turških časov, Marijino cerkev v Šmarjah, pa svojevrsten portal v Vremskem Britofu. Na vsak način je treba omeniti Škrateljnovo hišo v Divači iz 17. stoletja, v kateri se je rodila igralka Ita Rina, pa lokavski Tabor, protiturški obrambni stolp, v katerem naj bi že v kratkem uredili muzej starega orožja. Seveda pa je ta pokrajina, ki se vam bo vtisnila globoko v srce s svojimi lepotami, izredno bogata Skratka, vsak bo na Sežanskem lahko našel i zase, če si pa želi miru in tišine v zelenju, rt odpelje v Brkine. Čeprav so nekatere vasic skoraj izumrle, vas bo prevzela lepota pokra » Tudi mir in tišina imata svoj čar... r s ponudbami splošne banke koper, ki vam zagotavljajo enostavno bančno poslovanje. splošna banka koper Splošna banka Koper je s svojimi enotami in agencijami prisotna na območjih občin Koper, Izola, Piran, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica. Kje so poslovne enote in agencije Splošne banke Koper ter kje so nameščeni bankomati, prikazujemo na shemi: Stranke lahko tolarske in devizne posle opravljajo vsak dan od 8.30 do 12.00 ter od 15.00 ao 17.00 splošna banka koper ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12.00 ure. 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih pa nešceni v najbolj delujejo njeni bankomati, ki so name pomembnih in obiskanih mestnih središčih. Na območju poslovanja Splošne banke Koper lahko imetniki plačilne kartice ACTIVA plačujejo blago in storitve na vseh prodajnih mestih, ki so označeni z nalepko ACTIVA Splošna banka Koper ima namreč sklenjeno pogodbo za sprejem ACTIVA kartice z več kot 2.200 prodajnimi mesti. zanese v Hrvaško Istro: s plačilno kartico ACTIVA lahko plačujejo račune na nekaterih prodajnih točkah ter lahko dvigujejo gotovino v enotah Istrske kreditne banke. Informacija še za vse, ki jih pot s plačilno kartico ACTIVA HZ] HH HZl \ša\ Komen I SEŽANA I I KOPER I Kozina Olmo Divača Galeb Terminal Ankaran M [Ml Ml I Pivka \POSTOJNA\ I IZOLA I ! Izola I IKremenca M El \ba\ \Tmovo UL BISTRICA] i mAfi I Portorož Bernardin Luclla BI Legenda: C postom mu I f AomUi Bt-BmOM H OMV ISTRA I na cestah Slovenije | Kakovostna ponudba, sodobna tehnologija in najso dobnejša goriva evropske kakovosti z detergentnim aditivi tretje generacije, ki ne vsebujejo klora, so ena oc najnovejših posebnosti v ponudbi bencinskih serviso' koprske družbe OMV Istra. Po Sloveniji ima družb! trenutno 54 bencinskih servisov različnih velikosti (oC malih mestnih ali podeželskih do večjih, ki so lociran zunaj urbaniziranih središč in avtocestnih), pripravljaj! in gradijo pa jih še v Senovem na Dolenjskem, Ormožu Ljutomeru, Šentjurju pri Celju, Velenju, Kočevju Mariboru, Juršincih, Brniku, na Zaloški cesti v Ljubljani, na avtocesti pri Celju, Idriji in v Kopru ni kamionskem terminalu. Poleg osnovne ponudbe • naftnih derivatov - imajo ti bencinski servisi š« trgovino, kjer ob hrani, pijačah časopisih in nujnit rezervnih delih dobite še dodatno opremo za vozila ih drugo tehnično ter potrošno blago od sezonskf športne opreme do ličil, drobnih daril in nujne oprem! za gospodinjstvo. Obseg ponudbe in izbire je odvisef od velikosti bencinskega servisa. Večji servisi imajo tudi bife z možnostjo za hitro pripravo tople hrane, pralnico in t.i. vulkanizer servis. OMV Istra ima v svojem dolgoročnem načrtu obnovo vseh obstoječih bencinskih servisov izgradnjo okrog 40 novih. Največ bencinskih servisov je odprtih od 6. do 21. ure v Bertokih, na Kozini, v Sežani, na avtocesti v Postojn ter na Istrski cesti v Kopru pa so servisi odprti neprekinjeno dan in noč. Dolgoročno bo OMV Istra na vseh črpalkah uvedel samopostrežno prodajo goriv, zamenjali pa bodo tudi črpalne stolpiče, tako da ne bo treba več iskati primernega stolpiča z eno ali drugo vrsto goriva, ampak bo vse štiri vrste goriva moč dobiti na vsakem stolpiču. OMV-ISTRA ®®IMHMI] EMf a®«« M HM PRIMORSKE NOVICE KO* “ta llirskobistriškem kmečko turizem, lov, ribolov Pisan svet Brkinov Ulrskobistriška občina, v kateri živi N več kot 14.500 prebivalcev na 480 Mratnih kilometrih, je redko naseljeno "nočje. Na eni strani velik kompleks tiniških gozdov s 1796 metrov viso-I Snežnikom in na drugi strani dolina « Reke z gričevnatimi Brkini, nudita skovalcu še veliko neokrnjene nara- lahko zapišemo, da je snežniški jv turistično in planinsko vse bolj n, pa so Brkini za mnoge prava ianka. Kraji na Bistriškem, ki ležijo na :ito kraškem in obenem na flišnatem očju, nudijo tudi veliko možnosti lova, lova in nabiranja gob. Po večletnih devanjih pa se širše območje Brkinov lahko prvič pohvali s ponudbo turizma •J kmetih. Svoja vrata sta namreč pred ICI“ itkim (tudi uradno) odprli dve turistični n3lf 'atiji, vsaka na drugem koncu Brkinov. d ' v dtoetija Česnik na Ratečevem Brdu Kmetija Mavrič v Hrušici 'd Slikovita vasica Ratečevo Brdo je dobra jg'a kilometra oddaljena od magistralne :ed ceste Ilirska Bistrica- Postojna. Do vasi pridemo preprosto, saj je odcepza Ratečevo Brdo dobro označen. Tudi Cesnikovo kmetijo bomo zlahka poiskali. Vas, ki leži na vzpetini nad desnim bregom reke Reke, nudi obiskovalcu predvsem veliko miru, številne možnosti krajših in daljših izletov in seveda dobro ponudbo pristnih domačih jedi na Česnikovi domačiji. Poleg domačega sira in mesnin je hišna specialiteta krompir v zevnici, pa polenta z golažem iz divjačine in seveda pristna brkinska slivovka. Lep razgled na dolino Reke in Brkine bo marsikoga zamikal, da si bo ogledal slikoviti Prem z gradom, župno cerkvico in rojstno hišo pesnika Dragotina Ketteja. Tudi do snežniških gozdov ni daleč. Tu pa sta poleg Snežnika še dve zanimivi izletniški točki, Sviščaki in Mašun. Naslov: Zalka in Anton Česnik, Ratečevo Brdo 1, 66255 Prem, tel. (067) 86-128. Vas Hrušica, ki je ena najzanimivejših v bistriški občini, leži na obrobju Brkinov, ob magistralni cesti Kozina Podgrad - hrvaška meja. Domačija Mavrič, ki leži na spodnjem robu te velike vasi, nudi kot svojo posebnost možnost turističnega jahanja. Okrog domačije in hleva je veliko prostora in veliko miru, na konjskem hrbtu pa si gostje lahko ogledajo zanimivo okolico Hrušice, kjer se stikata tliš (Brkini) in kraški svet (Čičarija). Posebna zanimivost je turno jahanje po samotnih brkinskih poteh in senožetih do velikega akumulacijskega jezera Klivnik. Možne pa so tudi daljše jahalne ture. Hrušica leži v neposrednem zaledju Trsta in slovenske obale, daleč ni tudi do Škocjanskih jam, domači pa vam bodo radi svetovali ogled cerkvice sv. Vida v Hrušici, nekaterih manj znanih jam v okolici in še veliko naravnih znamenitosti, značilnih za ta svet. Naslov: Lojzka in Branko Mavrič, Hrušica 74 A, 66244 Podgrad, tel (067) 85- 483. Lov Kot smo že zapisali, so na območju bistriške občine obsežna neposeljena Jezero Klivnik, raj za športne ribiče gozdna območja, ki nudijo veliko možnosti lovskega turizma. Na Bistriškem organizirano deluje kar šest lovskih družin, ki svoje goste popeljejo na lov na visoko divjad, divjega prašiča, drobno divjad, pernato divjad in še kaj. Možno pa je organizirati tudi fotolov in opazovanje zaščitenih živalskih vrst. Na obeh turističnih kmetijah bodo gostje dobili zvezo z lovskimi družinami na njihovem območju. Ribolov Povodje reke Reke je tudi pravi raj za športne ribiče. Dve veliki akumulacijski jezeri. Mola (74 hektarjev) in Klivnik (36 hektarov), ki sta bili zgrajeni na levem pritoku Reke, sta dodobra razširili ponudbo športnega ribolova. Z vsem povodjem Reke gospodari ribiška družina 'Bistrica', ki je dobro organizirala možnost športnega ribolova tako na reki Reki od Zabič do Škocjanskih jam (letos je Reka po dolgih desetletjih prvič odprta za turistični ribolov), kot tudi v obeh jezerih. Kaj lahko lovijo ribiči? Na reki Reki šarenke, potočne in soške postrvi, križanke, mrene, krape in linje. Cena enodnevne karte je 2500 tolarjev (za tujce 3500 tolarjev). Na jezeru Klivnik šarenke, potočne in soške postrvi, križanke in smuče. Cena enodnevne karte 1500 (2500) tolarjev in na jezeru Mola ščuke, krape, linje, mrene, postrvi in smuča. Cena karte je 1000 (1500) tolarjev. Enodnevne ribolovne karte lahko ribiči dobijo v gostilni Štefan v Harijah, gostilni Gršče v Kosezah, okrepčevalnici Baša v Ilirski Bistrici in pri Erkveniku v Gornjih Vremah 4. SEŽANA Ko izbirate zase najboljše, _ izberite vrhunske izdelke KRAS-a NAJBOLJŠE ‘ IZ KRASA Di Niso tako daleč časi, ko so bile suhe mesnine zaklad v domačih kleteh, dobrota, ki so jo na kmetih postavili na mizo le ^ ob velikih praznikih. Še dandanes pa pršut, Panceto, zašink uvrščamo v sam vrh kakovostne gastronomske ponudbe V dolgih letih pridobljeno znanje za izvirno pripravo suhih mesnin žlahtne barve, vonja in okusa se je do danes samo še poglobilo. Za to so poskrbeli tudi v lesnopredelovalni inudstriji KRAS - Sežana. Dediči ^ tradicionalnih mesarskih skrivnosti se namreč zavedajo, da je kraški pršut ena redkih kulinaričnih posebnosti, s katero se ne more ponašati nihče drug kot Kraševci. Kljub uvajanju tehnoloških novosti pri pripravi Pršuta ostajajo v KRAS-u zvesti tradiciji. Dobre izdelke namreč poleg skrbno odbranega mesa zagotavlja še —1 posebej način soljenja, dimljenja in končno sušenja oziroma zorenja na nenadomestljivi kraški burji. Suh in dozorel pršut je kombinacija narave in znanja ljudi. Predstavlja harmonijo okusa, spoštovanja kulture in vrh v kulinarični ponudbi suhomesnatih izdelkov. Poleg kraških specialitet velja poskusiti tudi izdelke iz KRAS-ovega poltrajnega programa: okusne klobase, toast šunko, kuhan pršut.,prešano mesno slanino in rolani hamburger. Skratka izdelke, ki jih z veliko pozornostjo pripravljajo v svojem obratu v Sečovljah. Zadnje v njihovi ponudbi je mortadela Alcisella, Bologna, Musiani. So mortadele treh različnih okusov, narejene v KRASu po originalnih italijanskih receptih. Okus in slastnost mortadele ostaja še naprej “nebeška skrivnost". Iz tradicije Krasa do dobrega okusa" je vodilno geslo v KRAS-u. Njihovi izdelki so res nekaj posebnega. Ko boste tudi vi spoznali kraške slastne specialitete, ko boste uživali v harmoniji vonja in okusa lahko prebavljive in zdrave naravne hrane, boste spoznali, zakaj je KRAS vedno AS. Pestro izbiro vseh izdelkov in svežega mesa vam nudijo v Krasovih poslovalnicah na obali in krasu. HOT, hoteli - turizem Jamska 28 66230 POSTOJNA - SLOVENIJA vabi na oddih in in sprostitev v Postojno VIKEND PAKET, 7 - OZIROMA 10- DNEVNE POČITNICE V HOTELU JAMA ALI V APARTMAJSKEM NASEUU PIVKA JAMA VKLJUČUJEJO: - 2, 7 oziroma 10 polnih penzionov v 2-posteljni sobi hotela Jama ali v 4- posteljni hišici apartmajskega naselja - kopanje v pokritem plavalnem bazenu hotela Jama in odprtih bazenih Pivke jame - ogled Postojnske jame - ogled Predjamskega gradu - ogled umetniške razstave v galeriji Modrijanov mlin - zabavo v nočni restavraciji Erazmova klet Cena: vikend paket 8.400 SIT 7-dnevne počitnice 24.000 SIT 10-dnevne počitnice 32.600 SIT V ceni storitev sta vključena turistična taksa in osnovno zavarovanje. HOTEL JAMA - B kat. Poleg številnih gostinskih in trgovski lokalov ima pokrit plavalni bazen 25 m x 12,5 m, savno, fitness studio, kozmetični salon, nočno restavracijo Erazmovo klet... Vinoteka Modrijanov mlin. V Postojni: atletski stadion s tartansko stezo in večnamenska športna dvorana. APARTMAJSKO NASELJE PIVKA JAMA - I. kat. je 4 km oddaljeno od Postojnske jame. Leži sredi starega smrekovega gozda v popolni tišini, na čistem in svežem zraku ob vhodu v Pivko jamo. • Restavracija z vrtom in domačo kuhinjo. • Vhod v Pivko in Črno jamo je v naselju, ogled pod vodstvom jamskega vodnika. • Izposojanje koles, namizni tenis, balinanje, kopanje v odprtem bazenu (14,4 m x 7,2 m) in v okroglem otroškem bazenu (premer 6 m), tenis, odbojka na mivki, košarka, mininogomet, sprehodi, jogging, tečaj lokostrelstva, prijetni sprehodi po gozdu in bližnji okolici. Apartmajsko naselje in kamp Pivka jama postajata z novozgrajenimi športnimi objekti rekreacijski center Postojne. Številne družabne igre z nagradami. Posebna zanimivost: s čolnom po podzemeljski Pivki. Izleti v Predjamski grad in jamo pod gradom, v Otoško in Planinsko jamo, krajinski park Rakov Škocjan, na Cerkniško jezero, v kobilarno Lipica ... UGODNOSTI - možnost plačila na dva obroka s čeki - upokojenci imajo 10 % popusta - otroci do 5 let brezplačno (ležišče pri starših) - otroci od 5 - 12 let imajo 40 % popusta INFORMACIJE HOT, hoteli - turizem Jamska c. 28, 66230 Postojna telefon: 067/24 168, 25 161 telefaks: 067/24 431 Z VLAKOM V KRALJESTVO JAMSKEGA ZMAJA postojnska jama, tunam. P.0. Jamska 30 66230 POSTOJNA - SLOVENIJA CENIK OGLEDOV Cene v DEM ODRASLI OTROCI 6-12 LET, ORGANIZIRANE ŠOLSKE SKUPINE, ŠTUDENTJE Postojnska jama in po želji dodatno Tartarus in Male jame ali do Črne in Pivke jame V, VI, VII, Vlil, IX I, II, lil, IV, X, XI, XII 20 16 10 8 Za ogled jame, daljši od 2 ur je treba za vsako dodatno uro doplačati protivrednost 5 DEM na osebo. Pivka in Črna jama VSE LETO Predjamski grad VSE LETO Postojnska jama 910 11 12 13 14 15 16 17 18 19 I, II, XI, XII □ O □ O III, X □ □ □ □ iv □ □ □ □ d v, vi, ix □ □ □ □ □ VII, vin □ □ □ □ □ Poseben obisk po dogovoru Pivka in Črna jama □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ 910 11 12 13 14 15 16 17 18 19 VI, VII, Vlil, IX □ □ □ □ , Vse leto so ogledi možni po dogovoru Prednjamski grad 910 11 12 13 14 15 16 17 18 19 I, II, XI, XII O □□□□□□ O III, IV, X □□□□□□ V, VI, VII, Vlil, IX □□□□□□□□□□□ I, II, XI, XII je grad ob ponedeljkih zaprt Popusti: skupinam nad 20 oseb priznamo 10 % provizije ter eno prosto mesto na vsakih 20 oseb. Vabimo vas še v Pivko in Črno jamo, Otoško jamo, Jamo pod Predjamskim gradom in Planinsko jamo. LEGENDA: □ vsak dan O sobote, nedelje in prazniki I, II, III... 9,10, 11... mesec v letu ura Informacije in rezervacije: Postojnska jama - turizem, Jamska c. 30, 66230 Postojna, Slovenija, tel.: 067/25 041, telefaks: 067/24 250 t omv-istra»istragas»instalacije*marin, SKUPINA ISTRABENZ ■MM SiJHHMO mm VESTNIK lOSff SM§ »[M sCovenskj POČITNICE VABIMO VAS V deželo toplic in slatin, v zdravilišča, ki zemlji jemljejo samo najnujnejše. v pokrajino, ki jo je narava obdarila z največjim bogastvom - vrelci -mineralne vode, blagim podnebjem, naravnimi lepotami in plodno zemljo. li dobri ljudje, ki vas vabijo v goste. V DEŽELO ZDRAVJA IN PRIJAZNIH LJUDI! prave, domače gostilne, kjer v krušnih pečeh še vedno gori ogenj. prijazne turistične kmetije, kjer se boste prebujali ob mukanju krav in zvenu ostrega rezila kose. Foto: N. JUHNOV ■mr r roio: J f deželo dobre hrotie in kakovostnih vin z lendavskih, kapelskihy jeruzalemskih in goričkih gričev. deželo divjadi in gobjega bogastva ter skritih Murinih rokavov, kjer motijo večno tišino le kriki čapelj in otroški smeh nekje v daljavi. KOLEDAR PRIREDITEV V POMURJU 94 JUNIJ AVGUST M. Sobota 26. 6.-2.7. Soboški dnevi 94 Radenci 5.8. 1994 Piknik zdravilišča Radenci Veržej 28.8.1994 Radenc' avgust Kozje dirke Mehurček - otroška prireditev JULIJ Banovci 6. 8.1994 Pu iča 6.8. 1994 Banovska noč SEPTEMBER Lendava julij-avgust Gornja Radgona 1.7.-4. 7.1994 Grajski večeri Bučečovcl 3. 7. 1994 Moravske Toplice 4.7.1994 Radenci 16.7.1994 Radenci 16. 7.1994 Petanjci 16.7.1994 Kraičl 1.7. -24. 7.1994 Moravci 23. 7. 1994 Lendava 24.7.1994 Beltinci 29.7. -31.7.1994 Mednarodno srečanje mladih gledaliških skupin Evrope 100 let GD Bučečovci Petanjci 7. 8.1994 Ljutomer 7.8.1994 4. ROMSKA NOC Pušča - Murske Sobota Turnir v odbojki ne. pesku Dirke z udeležbo domačih in tujih kasačev Murska Sobote september-okt Murska Sobote 6 9.199* Moravska noč Radenska noč Ižakovci 11.8.-14.8.1994 Ljutomer 13.8.1994 Bujraški dnevi Ižakovci '94 Prleški sejem po čelen Lotmerki Lendavi 6.9 1994 Lendavi 10 9.1994 Razstava - grajska zapuščina Otvoritev razstave »Mi imamo svoj naj... -- projekt učence\ osnovnih In srednjih šol iz Pomurje Lendavska trgatev Kolesarstvo - 3. poka' Piramide Teniški turnir za pokal »Radenska noč« Murska Sobota 1<. 8.1994 Ribiški piknik Ljutome. 11.9 1994 Evropsko prvenstvo FEGAT - kasaške dirke Klubsko tekmovanje v veslanju Ročna žetev in mlačva z maganjarom Srečanje ob bazenu - družabna prireditev Lendavska noč G >rnja Radgona 20. 8.-28. 8.1994 Lendava 20.8.-30. 8.1994 24. Folklorni festival retanjcl '!0. 8. 1994 Gornja Radgona 21.8.1994 Radenci 21.8.1994 32. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem 22. Mednarodna likovna kolonija - Lendava Tradicionalni piknik s spustom do Veržeja Murska Sobote 11.9.199* Rakičan 12.9.-20.9.1994 Slovensko prvenstvo 3-letnih kasačev Gornja Radgona 28.8. 1994 Rakičan 28.8. 1994 Kolesarski maraton treh src Nastop folklornih skupin iz SV Slovenije Pomurski padalski pokal Lipovci pri Murski Soboti 16.9. -18.9. 1994 Radenci 24. 9. 1994 Radenci 24., 25. 9. 1994 Drakovcl 24.9. 1994 Veržej 25.9.1994 Alpe - Pannonski turnir v judu 9. EVROPSKO prvenstvo toplozračnih balonov 2. POKAL PANNONIA - mednarodni hokejski turnir Praznik grozdja in mošta 32. festival komorne glasbe Pohod do Grosmanove domačije Sejem - miholska nedelja GORNJA RADGONA 69250 Gornja Radgona, Jurkovičeva 5-9, Tel.: 069/61-321; Fax.: 069/61-039 Podjetje Radgonske gorice je priznano zaradi vrhunskih vin in kakovostnih namiznih jabolk. Vino stiska iz grozdja, pridelanega v vinogradih, ki so zasajeni na prisojnih legah Slovenskih goric med Ščavnico in Muro, na stičišču predalpskega in panonskega sveta, ki dajeta vinu vrhunsko kakovost in posebno svežino. Zelo kakovostne sorte so traminec, ranina, renski rizling, chardon-nay, laški rizling, beli pinot, sauvignon, šipon in druge. V svoji vinski kleti polni že čez 140 let po klasični ali šampanjski metodi in tankovski ali metodi charmat. Kletne vitrine krasijo mnoga visoka in najvišja madnarodna priznanja za vrhunsko kakovost vin, predvsem za zlato radgonsko penino in traminec. Pridite in poskusite! s[i PC Če go let PC lel sli ni. vi lj€ u ODDIH PRI DOBRIH LJUDEH TURISTIČNE KMETIJE VABIJO! Ljudje ob Muri zaupamo naravi. S hvaležnostjo jemljemo vse, kar nam daje, in jo ohranjamo takšno, kot so nam jo zaupali naši dedje. Dihamo z njo in ostajamo takšni, kot so bili naši predniki. Odprtih rok in srca vas bomo pričakali na svojih domačijah in z delili vse, kar imamo. MIŠKOVA KMETIJA 69201 Puconci; tel. vami Mihael Tremel, Bokrači 28 069/45017 Opis: stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem. Hišna specialiteta: prekmurska gibanica, meso iz »tunke«, bograč. Oddaljenost: avtobusna postaja 10km, zdravnik 6km, kino 10km, Murska Sobota 10km, Moravske Toplice 10km. DRVARIČEVA KMETIJA Štefan Marič, Vadarci 90, 69265 Bodonci Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem. Hišna specialiteta: prekmurska gibanica, domači kruh, »posolanka«. Oddaljenost: avtobusna postaja 1km, železniška postaja 18 km, zdravnik 4 km, kino 18 km, Murska Sobota 18 km. ČERNJAVIČEVA KMETIJA Janez Černjavič, Gradišče 69, 69251 Tišina; tel. 069/46074 Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem. Hišna specialiteta: »tunka«. Oddaljenost: avtobusna postaja 1 km, železniška postaja 5km, kino 5km, Murska Sobota 5km. FLISARJEVA KMETIJA Štefan Flisar, Moravske Toplice, Dolga ulica 213, 69208 Fokovci; tel. 069/48411 Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem. Hišna specialiteta: prekmurska prekajena šunka s hrenom. Oddaljenost: avtobusna postaja 0,2 km, železniška postaja 10 km, zdravnik 5 km, kino 10 km, Murska Sobota 10 km. FRANKOVA KMETIJA Marica Frank, Slamnjak 33, 69240 Ljutomer; tel.: 069/83138 Opis:, stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem. Štiri dvoposteljne sobe I. kategorije. Možnost ribolova in vožnje z čolnom po bližnjem jezeru. Hišna specialiteta: meso iz »tunke«, mlinci na slamnjaški način, kvasenica, ajdova pogača s sirom, svinjsko meso iz krušne peči. Oddaljenost: avtobusna postaja 3km, železniška postaja 3km, zdravnik 3km, kino 3km, Ljutomer 3km. ŽIŽKOVA KMETIJA Mirko Žižek, Šafarsko 10, 69240 Ljutomer; tel.: 069/89001. Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto. Hišna specialiteta: renski rizling, chardonnay, sadje, meso iz »tunke«. Oddaljenost: avtobusna postaja 0,5km, železniška postaja 7km, zdravnik 7km, kino 7km, Ljutomer 7km. KOSOVA KMETIJA Mirko Šonaja, Stari trg 16, 69241 Veržej; tel.: 069/ 87204 Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, nastanitveni in izletniški turizem, jahanje in vožnja s kočijo. Hišna specialiteta: meso iz tunke, domači kruh, kvasenice. Oddaljenost: avtobusna postaja 0,5km, železniška postaja 1,5km, zdravnik 8km, kino 8km, Ljutomer 9km. KUZMIČEVA KMETIJA 69264 Grad, tel.: 069/ Emil Kuzmič, Vidonci 30, 53084 Opis: preurejena obstoječa vinska klet v neposredni povezavi s kmetijo - izletniški turizem. Sprejem gostov od aprila do novembra ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih. Hišna specialiteta: narezek iz domačih mesnin, sortna vina, posolanka, sezonsko sadje. Oddaljenost: avtobusna postaja 1km, železniška postaja 20 km, zdravnik 1 km. BENKOVA KMETIJA Jožica in Anton Benko, Spodnja Ščavnica 10, 69250 Gornja Radgona Opis: stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem. Hišna specialiteta: štajerska gibanica, kvasenica. Oddaljenost: avtobusna postaja 3 km, železniška postaja 20 km, zdravnik 6 km, kino 6 km, Gornja Radgona 6km. FERENCOVA KMETIJA Anton Kos, Krašci 23, 69261 Cankova; tel.: 069/ 40117 Opis: nova kmetija, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem, vožnja po jezeru, ribolov, tenis. Hišna specialiteta: domači sir, meso iz »tunke, šunka, »posolanka«. Oddaljenost: avtobusna postaja 0,5km, železniška postaja v M. Soboti 15km, zdravnik 5km, kino 18km, Radenci 18km. MARKOVA KMETIJA Marija Marko, Nasova 38, 69253 Apače; tel.: 062/ 732354 Opis: stara prenovljena kmetija, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem. Hišna specialiteta: štajerska gibanica, meso iz tiinke. Oddaljenost: avtobusna postaja 1,5km, železniška postaja v M. Soboti 25 km, zdravnik 18 km, kino 15 km, Gornja Radgona 18 km. JUREŠEVA KMETIJA Jožica Jureš, Globoka 14, 69240 Ljutomer; tel/ 069/31 747 Opis: stara prenovljena vinska klet sredi goric, sprejem gostov vse leto, izletniški turizem. Hišna specialiteta: oženjeni žganci z mlekom, meso iz »tiinke«, krapci, kvasenice, gibanica. Oddaljenost: avtobusna postaja 3 km, železniška postaja 8km, zdravnik 8km, kino 8km, Banovci 15 km. £ ČLo >ž -o (DSEIMMI (MEHKMO MD MffltDIMl VESTNIK [LOM stas SM mmm m TE1RME UENIDIMffi. če boste obiskali Terme Lendava, prav gotovo ne boste prikrajšani za radosti poletnih počitnic. To najmanjše in najmlajše pomursko zdravilišče leži na obrobju 800 let starega mesta Lendava, pod obronki slikovitih Lendavskih goric. Na dlani ponuja domačnost, zdravje, pa tudi zabavo. Prijeten in sodoben hotel Lipa (218 ležišč) pod eno streho ponuja kulinarične užitke ob glasbi v restavraciji ali taverni, kopanje v dveh bazenih v hotelu ali na prostem, trenutke sprostitve v savni, trimskem kabinetu, v številnih družabnih prostorih ter kakovostne zdraviliške storitve. Te temeljijo na fosilni hipertermalni vodi z veliko parafina. Prijetno topla voda pa ni le blagodejna kopel, temveč tudi naravno zdravilno sredstvo za preprečevanje in zdravljenje revmatičnih in sklepnih obolenj. Učinke termalne vode dopolnjuje fiziotera- Cena 7-dnevnega paketa s polnim penzionom 384 DEM, za otroke 30% in 50%, za upokojence 10% popusta. Možnost plačila na tri obroke. pija, ročna, podvodna in tajska masaža, še zlasti pa parafinske kopeli in obloge. Mir v naravnem okolju in prijaznost gostiteljev boste užili v bližnjem kampu Petišovci, kjer se lahko namestite v bungalovih ali POČITNICE MED PRIJATELJI pod platneno streho. Tudi možnosti za rekreacijo je obilo - igrišča z žogo, tenis, jahanje, kegljanje, MAMICA, OČKA, DEDEK IN BABICA! Pobegnimo iz mestnega vrveža v zavetje termalne vode, vinorodnih goric, rekreacijskih in izletniških možnosti, odlične kulinarike ter prijaznih ljudi. Sprejemljive cene, možnost plačila na obroke, popusti za otroke in upokojence. kolesarjenje, sprehodi po vinorodnih goricah in izleti. Avgusta boste lahko občudovali ustvarjanje udeležencev mednarodne likovne kolonije in spoznali utrip dežele na tradicionalni Lendavski noči v juliju in Lendavski trgatvi v septembru. Informacije in rezervacije: Terme Lendava. 69-220 Lendava Tel.: 069/75 720. telefaks: 75 723 f I I m M m # m I * m 1 « i P I Pi 1 i i i m %. ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPUCE Vabimo vas v našo ZELENO OAZO TERMALNIH VRELCEV otroški počitniški klub tenis, fitnes, kolesarjenje jahanje, panoramski poleti izleti... POPUSTI ZA OTROKE: do 5 let v skupni sobi s starši - brezplačno od 5-14 let v skupni sobi s starši - 30% popusta! Plačilo na 3 obroke (čeki). INFORMACIJE IN REZERVACIJE: telefon: 069/48 106 ali 48030 telefaks: 069/48607 1 I 1 P 1 s« P M i I i I i I | I 1 J PODARITE SI TRENUTKE SPROŠČENOSTI! Obiščite lepotilni studio JONA in si podarite trenutke sproščenosti. Nega obraza in telesa je sicer vsakdanja stvar, ki jo dnevno opravljate doma, temeljito pa jo lahko opravi samo strokovnjak. V BEAUTY STUDIU JONA vam je na voljo kompletna nega obraza in telesa. Pravilno in temeljito vam bodo kožo očistili in jo pripravili, da bo kljubovala času. S programom hujšanja vam bodo pomagali, da odpravite odvečne kilograme, s posebnimi masažami in celutro-nom se boste znebili celulita, zaradi pedikure in manikire boste samozavestnejši. V BEAUTY STUDIU JONA lahko hitro in zdravo porjavite, če želite, pa vam tudi profesionalno naličijo obraz za vse priložnosti. Beauty studio J ONA Partizanska 43, Gornja Radgona tel.: (069) 61 730 čAo'0 0*V Frizerski salon SANDRA ti rr ■if j Presenečeni boste! V FRIZERSKI SALON SANDRA ste vabljeni vsi, ki želite biti modno in lepo ostriženi, spremeniti barvo las ali pa s trajnim kodranjem obogatiti in polepšati svojo pričesko. Kakovostna storitev in prijazen sprejem sta aduta, na katera prisega SANDRA. Pri svojem delu uporablja preparate svetovno znanih izdelovalcev, prilagaja se željam strank in jim svetuje. Ni namreč dovolj, da je pričeska samo lepa in modna, ustrezati mora tudi osebnosti in videzu stranke. IMMIJMD MMMD mm VESTNIK [LIMF mm »[M Ksmu sCovensks sl POČITNICE w w POČITNICE V RADENCIH UGODNOSTI: en otrok do 7. leta starosti v sobi s starši ima bivanje zastonj, drugi otrok do 7. leta starosti ima 60% popusta na ceno paketa, en otrok do 15. leta ima 30% popusta na ceno paketa, vsak naslednji otrok do 15. leta starosti pa ima 40% popusta na ceno paketa. UPOKOJKENCI IMAJO 10% POPUSTA! MOŽNOST PLAČILA NA TRI OBROKE S ČEKI! MOŽNOST KOPANJA: V Radencih imamo veliko vodnih površin, od tega je na voljo v hotelskem kompleksu pokrit bazen z ogrevano vodo do 29 stopinj Celzija in bazen na prostem s termalno vodo od 34 do 36 stopinj Celzija. V poletnem času je za naše goste na voljo tudi poletno kopališče v zdraviliškem parku z otroškim bazenom, toboganom za najmlajše, rokometnim igriščem, košarkarskim igriščem igriščem za mali nogomet... Tudi naturisti imajo svoj prostor - teraso. HOTELI: hotel RADIN****, hotel MIRAL***, hotel TERAPIJA** TRAJANJE PROGRAMA: 7 dni z možnostjo podaljšanja REZERVACIJE IN INFORMACIJE: RADENSKA ZDRAVILIŠČE, tel.: 069 65/331, 65/066, faks: 069 65/054 Svoboda gibanja v zeleni oazi mineralnih in termalnih vrelcev. 7-DNEVNI POČITNIŠKI PROGRAM VSEBUJE: - 7 polpenzionov ali polnih penzionov, C02 mineralna kopel, jutranji jogging, fitnes program, coctail svo party za najmlajše, družabni večer s plesom, sve- na | čana večerja, piknik, likovna delavnica, glasbena, piv: delavnica, kopanje v zaprtem rekreacijskem in polet-! _ nem bazenu ter bazenu na prostem s termalno vodo, v plavalni tečaj, družinska športna tekmovanja, hotel- ~v ski vrtec, pitno kuro z mineralno vodo Radenska tri s*c srca. ra2 DODATNA PONUDBA: - rafting po reki Muri, polet oziroma dvig do 50 m z balonom, izlet po Pomurju, tenis in šola tenisa, ; kolesarjenje, kolesarski izlet, minigolf, kegljanje, možnost deskanja na bližnjih jezerih, jahanje v konjeniškem klubu, ribolov, panoramski poleti z leta-, lom, zdravstvene, fizioterapevtske storitve in kozme-! tične storitve, sprehodi po bližnji okolici. HOTEL DIANA - BODITE NAŠ GOST Hotel Diana, B kat., leži v središču Murske Sobote. Vse sobe so opremljene s kopalnico, sanitarijami, telefonom, barvnim TV-sprejemnikom in miniba-rom. Gostom so v hotelu na voljo: RESTAVRACIJA z bogato gostinsko ponudbo, priznana SLAŠČIČARNA, KAVARNA, primerna za maturantske plese in prave prekmurske gostije, TRC - termalno rekreacijski center, kjer se lahko gostje razgibajo in sprostijo. TRC ponuja bazen s termalno vodo (32°C), whirl-pool (35°C), čofotal-nik za otroke, savni (finska in turška ) kabinet za FITNES, opremljen z najsodobnejšo opremo, MASAŽO, ki jo izvaja priznani strokovnjak, igrišče za SOUASH, ki je na menjeno tistim, ki imajo radi dinamično igro. Kopanje v bazenih je za hotelske goste brezplačno, pri drugih rekreativnih storitvah pa imajo 20% popusta. Vsak petek in soboto pa lahko zaplešete in prisluhnete dobri glasbi v nočnem klubu Diane. DODATNA PONUDBA: Odprt bazen in odbojkarsko igrišče na mivki ter peščena teniška igrišča v nepo-srendi bližini hotela. Tudi ljubitelji konj pridejo na svoj račun v 3 km oddaljenem Rakičanu, kamor vodi kolesarska steza. POSEBNO UGODNE CENE! Pričakujemo vas v hotelu Diana, Murska Sobota Informacije: telefon 069 32/530, telefaks 069 32/097 k C c ■ N P Vi P P S k d lj T z h F 1 t< ii F e ti GDitliKHMD ffliBUKUMO M VESTNIK m mm mm mmm ZVEZDA RADENSKA vas pričakuje v svojih enotah: MURSKA SOBOTA, d.o.o. sve- •ena Dlet' -Restavraciji hotela ZVEZDA line-1 v središču mesta - kjer vam v prijetno prenovljenem okolju ponujajo jedi po naročilu; ctail svojo tradicionalno ponudbo pa so obogatili še z ribjimi in vegetarijanskimi jedili; na poletnem vrtu - v senci mogočnih kostanjev - pa lahko uživate ob vrčkih točenega Piva ali drugi hladni pijači; 'V PREKMURSKEM HRAMU Dtel- ~ v restavraciji in slaščičarni s tradicijo in številnimi priznanji, vam ponujajo prekmur-a tri ske specialitete, specialitete hiše, jedi vseh vrst po naročilu, ribe, lignje, škampe na različne načine; sprejemajo naročila za slovesnosti in skupinske obiske ter naročila za torte in razno pecivo za domov; ~ v motelu ČARDA ’0rT1 ~ s tradicionalno dobro kuhinjo - vam ob spremljavi romske glasbe postrežejo isa' z domačimi specialitetami - od prekmurskega bograča do »ajdinskih zlevank«; ko- " v disko klubu Super Ll 3ta- Pa se boste ob disko glasbi lahko zabavali do zgodnjih jutranjih ur; Tiej - v gostišču ZVEZDA v BELTINCIH - v prijetnem koncu panonske pokrajine - lahko uživate ob jedilih, pripravljenih po receptih naših babic, lovskih in ribjih jedeh; v restavraciji Gostišča ZVEZDA v Beltincih pa sprejemajo tudi naročila za poroke in razne druge družinske slovesnosti; pripravljajo bankete za poslovne sestanke in drugo. Skupni moto vseh enot RADENSKE ZVEZDE pa je: PRIJAZNO OSEBJE - HITRA POSTREŽBA - DOBRA IN KAKOVOSTNA HRANA - zato: PRIČAKUJEMO VAS! \K VABI! Dobrodošli v Ljutomeru, prleški metropoli z večstoletno vinogradniško tradicijo, doma in po svetu znani po odličnih sirih, iskrih ljutomerskih kasačih in vrhunskih vinih. HOTEL JERUZALEM Prijeten hotel B-kategorije v središču Ljutomera s 77 posteljami v 43 sobah. V hotelu je gostom na voljo restavracija z domačimi in mednarodnimi jedmi, aperitiv barom, konferenčno sobo in poletnim vrtom. Informacije in rezervacije: Hotel Jeruzalem tel.: 069 81 211, 81 221, 81 213 telefaks: 069 81 148 TERMALNO KOPALIŠČE BANOVCI Na voljo je pet bazenov na prostem in Pod streho, trije s termomineralno vodo in dva z navadno. V fizioterapevtskem delu. ki je z veznimi hodniki povezan s penzionom, bazeni in restavracijo, so savne, solarij, trimski kabinet, podvodne in suhe masaže, dnevni bar in številni kotički za preživljanje prostega časa. Termalno kopališče vas vabi v svoje zavetje vse leto. Informacije in rezervacije: Radenska Termalno kopališče Banovci tel: 069 87 067, 87 070 in Hotel Jeruzalem 69240 Ljutomer tel.: (069) 81 148 13 kilometrov od Ljutomera, sredi Murskega polja na obronkih Panonske nižine leži termalno kopališče Banovci. Iz globine 1700 metrov priteka na površje termo-mineralna voda, topla 55 stopinj. Gostje, domači in tuji, ki v vedno večjem številu prihajajo v to kopališče, zagotavljajo, da kopanje v banovski vodi blaži kronična revmatična obolenja, degenerativna obolenja sklepov, odpravlja okvare po poškodbah in operacijah, kožne bolezni in nevrovegetativne motnje. Gostje lahko bivajo v penzionu 1. kategorije v eno-, dvo- ali triposteljnih sobah, v klasičnem ali naturističnem kampu Sončni gaj. IIBIMMO MO MMMl VESTNIK mm HM ___ S-if . . slove.tisks POČITNICE Kdor je bil enkrat v gostilni RAJH v Rakovcih, se tja vedno znova vrača •JSS GOSTILNA RAJH, BAKOVCI pri M. Soboti Gostilna Ignaca Rajha v Bakovcih slovi širom po Sloveniji po dobri hrani, prijazni postrežbi in prijetnem okolju. Zadovoljijo okuse še tako zahtevnih gostov. Njihov jedilnik ponuja prekmurske, slovenske in mednarodne jedi. Gostom je na voljo paleta izbranih vin iz vseh slovenskih pokrajin, kar je redkost v naši državi. Pripravljajo slovesna kosila ali večerje za različne življenjske priložnosti. Pri njih se ustavlja veliko domačih in tujih gostov in med njimi je veliko poslovnežev. Rajhovi imajo v Murski Soboti tudi mini restavracijo N° 1. V njej strežejo izključno italijanske dobrote. je odprta od 10. do 23., ob nedeljah pa od 10. do 17. ure. Ob ponedeljkih imajo zaprto. Pokličite jih lahko po telefonu: 43 098. Zapisati je potrebno, da strežejo Rajhovi gostom že prek sto let. In v čast si lahko štejejo, da je Ignac Rajh predsednik sekcije zasebnih gostincev pri Obrtni zbornici Slovenije. GOSTILNA HORVAT-LOVENJAK Polana 40 pri MURSKI SOBOTI tel.: 069/23282 RESTAVRACIJA ADRIA Messeschlos GRADEC (pri sejmišču) tel.: 9943 316/83 13 38 BOGASTVO OKUSOV PRIVABLJA GOSTE IZ SLOVENIJE, AVSTRIJE. Gostje iz Slovenije, Avstrije in od drugod, ki se k nam vedno znova vračajo, hvalijo našo pestro ponudbo jedi in pijač. Sladokusce privabljajo izbrani okusi jedi. Lokal slovi po izjemni ponudbi ribjih jedi, pripravljamo pa tudi nacionalne, klasične in lokalne dobrote. K odlični hrani sodijo še prvovrstna lastna štajerska in druga najboljša slovenska vina. Dokaz in priznanje za vrhunsko kakovost ponudbe je naše tudi izjemno dobro obiskano gostišče Adria v Gradcu v Avstriji. Sodi med najbolj priljubljene gostinske lokale v tem avstrijskem mestu. Avgusta vas vabimo na mesec ribjih dobrot ob zvokih domače glasbe. Po dogovoru sprejemamo večje skupine v Polani in v Gradcu ter dajemo popust. \ Ob sredah zaprto. Vrhunsko kakovost potijujejo številna domača in mednarodna priznanja ^0 S TOLJ Ufi No ST NAV KORx4^7/ sl * Dobrodošli v biseru Prlekije, v gostišču JERUZALEM pri VINKU BRENHOLCU ,****> Go«ct »Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj - tista moja domovina tam doli, naše Slovenske gorice. Dežela, polna naravnih lepot, ne sicer divjih, ne s svojo veličastnostjo mamečih kakor visoke gore, ne preprostih in idiličnih skoraj. A je prav zaradi tega s tem mehkejšo poezijo ožarjena in tem prisrčneje govori s srcem ... čudovita dežela!« Tako je zapisal o domovini vinskih goric ormoški pripovednik, pesnik in dramatik Fran Ksaver Meško. Jeruzalem je eden najlepših krajev daleč naokoli. Z vrha je v jasnem vremenu lep razgled vse do Blatnega jezera, hrib, zasajen z vinsko trto, pa daje svetovno znanega jeruzalemčana. In prav na Jeruzalemu, zemlji stoterih vinskih gričev, v domovini dobre kapljice, deželi klopotcev ter šegavih in razposajenih ljudi stoji prijetno jeruzalemsko gostišče. Svoje gostoljubno zavetje ponuja ljubiteljem pristne kapljice in dobre hrane, ki dobrote narave radi uživajo v prijetnem, domačem okolju. Gostišče-Jeruzalem - bi ser Prlekije v prijetni restavraciji in vinoteki z 250 sedeži ima pestro izbiro prleških jedi: gobovo juho, ajdove žgance, meso in zaseko iz »tunke«; hišne specialitete: kislo zelje s kračo ali pečenico, zrezek Jeruzalem ter številne dobrote evropske kuhinje. Posladkali se boste lahko z ajdo- vimi krapci, ajdovo pogačo ali kvasenicami. Prav tako bogata in pestra je tudi ponudba vin - na voljo so buteljčna vina iz Prlekije, radgonskih in kapelskih gričev ter Ormoških goric. V gostišču Jeruzalem lahko tudi prespite - na voljo je pet dvoposteljnih sob s kopalnico - ali ostanete dalj časa. Lepo urejen park z eksotičnim drevjem daje prijetno senco, kopasti, vinogradni- ški griči Kog, Vinski vrh, Hum, Temnar, Tomaž in Litmerk pa kar sami od sebe vabijo na sprehode. Pridite, oboščite nas! Potrudili se bomo, da boste odšli zadovoljni in se še večkrat vrnili. gostinstvo, turizem, trgovina Vinko BRENHOLC leruzatem 8, 62259 IVANJKOVCI tel: 062/714 504 tel/fax: 062/714 190 restavracij«, vinoteka, 250 sedežev, kosila, večerje po naročilu za skupine (tudi glasba). domače In ostale jedi po naročilu, vsak petek in soboto plea, prenočišča... ks CE sCovensks POČITNICE mm PSMIBSKU VESTNIK mm StM [Midi j ijo, anil udi tna; ino DOlj T70 lo- to- le- me 'cu t. NAGRADNI NATEČAJ Sodelujte v natečaju za najboljšo počitniško fotografijo! S privlačnimi nagradami bomo nagradili 50 najboljših fotografij, ki jih bo izbrala strokovna komisija, 1. NAGRADA enotedenske počitnice v Grčiji za 2 osebi. 2. -5. NAGRADA športna torba PIZ BUIN 6.-15. NAGRADA majica PIZ BUIN 16.-30. NAGRADA športna kapa PIZ BUIN 31.-50. NAGRADA žoga PIZ BUIN Upoštevali bomo samo fotografije amaterskih fotografov, Na fotografiji mora biti posnet skupaj s počitniškim motivom vsaj en izdelek PIZ BUIN. Vaše fotografije pričakujemo do 1. 9. 1994 na naslov Henkel-Zlatorog, Industrijska 23, 62000 Maribor s pripisom »za nagradni natečaj Piz Buin«. PIZ BUIN ponuja trojni zaščitni sistem: globinsko zaščito z UVA-filtri, vodood-porno zaščito z UVB-filtri in dodatni zaščitni sloj s posebnimi mikropigmenti. Ta kombinacija omogoča brezskrbno sončenje, razen tega pa varuje tudi pred nastankom gubic, ki jih povzročajo sončni žarki. PIZ BUIN. m ČUDOVITI TRENUTKI NA SONCU JAHALNI CENTER GRAD RAKIČAN Je kaj lepšega, kaj bolj plemenitega kot preživeti dopust, konec tedna ali samo kak dan v čudovitem okolju gradu Rakičan, kjer ima konjeniški klub iz Murske Sobote svoj jahalni center. Štirinajst hektarov čudovitega parka je namenjenih ljubiteljem konjeniškega športa. Lahko se odločite za terensko jahanje po ravnicah ob Muri, po gričevnatem Goričkem, lahko se učite jahanja v maneži... Jahalni center Rakičan ponuja tudi penzion za konje, obisk centra pa lahko popestrite z izjemno gostinsko ponudbo. Prometne povezave so izredno ugodne - dva kilometra od središča Murske Sobote, deset kilometrov od avstrijske meje, trideset kilometrov od madžarske ter petindvajset kilometrov od hrvaške meje. V bližini sta športno letališče in zdravilišče Moravske Toplice. Jahalni center GRAD RAKIČAN Lendavska ul. 28, 69000 Murska Sobota, p. p. 178 Rezervacije In informacije: 069/32413, 32414 Delovni čas: vsak dan od 9. do 12. In od 14. do 20. ure, v ponedeljek zaprto Restavracija: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 24. ure. VABLJENI NA OGLED VELIKEGA MEDNARODNEGA JAHALNEGA TURNIRJA V PRESKAKOVANJU OVIR RAKIČAN ’94 11. in 12. junija v Rakičanu a C1 H OPTIKA PAVLIČ l ZDENKA PAVLIČ, Štefana Kovača 16 69000 M. Sobota. tel./fax: 069 32119 0 JE HIŠA KVALITETNIH STORITEV 1 **■ IZDELUJEMO: očala za korekcijo vida PRODAJAMO: najnovejše modele okvirjev sončna očala leče zaščitna očala etuije za očala, ter sredstva za nego in čiščenje očal ure SEIKO zamenjava GRAM za GRAM MiSM (SGMJMI mm MflGMII mmm m mm »MK Mili sCovensfcfl POČITNICE Kar ste vedno iskali pri avtu, odslej dobite tudi pri avtozavarovanju. Od svojega avta, naj bo nov ali rabljen, majhen ali velik, domač ali uvožen, poceni ali drag, vedno pričakujete, da bo karseda varen, udoben, zanesljiv in hiter, a hkrati varčen. Vaš avto je Vaša lastnina in zagotovo se strinjate, da je vsako lastnino pametno dobro zavarovati. Seveda morajo za to obstajati realne, sprejemljive možnosti. AVTOAdriatic je celovit sistem avtomobilskih zavarovanj, ki za vse slovenske lastnice in lastnike vozil ne pomeni samo ugodnih in nadvse sprejemljivih premij in zavarovalnih pogojev, 1 ampak je po vsebini tudi revolucionarna novost. Še več: kar ste doslej zahtevali samo od j svojega avta, odslej dobite tudi pri avtomobilskem zavarovanju. J varnost AVTOAdriatic Vam zagotavlja popolno varnost pred finančnimi tveganji, če pride do nezgode. udobje Posebni modulni sistem AVTOAdriatica Vam omogoča udobje izbire različnih kritij in s tem kombinacije, ki Vam najbolj ustreza. Številnih doslej pri nas sploh nismo poznali. zanesljivost AVTOAdriatic je dodelan, celovit sistem Zavarovalne družbe Adriatic, ki s kakovostnimi storitvami in mrežo poslovalnic jamči za natančen in zanesljiv servis po vsej Sloveniji. hitrost AVTOAdriatic zagotavlja hitrost pri reševanju škodnih primerov. Če je dokumentacija popolna, v povprečno treh dneh! varčnost Premije za posamezne vrste zavarovalnih kritij so bistveno nižje od dosedanjih, zato z AVTOAdriaticom hkrati varčujete. Z AVTOAdriaticom lahko pod ugodnimi pogoji zavarujete tudi vozila, za katera je bilo doslej zavarovanje predrago. Za vsa podrobnejša pojasnila pokličite Adriaticove območne centre. 999 SLOVENIJA AVTO Adriatic ... pa srečno pot! Telefonske številke AVTOAdriatica: KP 43-226, U 273-175, CE 34-825, KR 211-688, PO 23-461, GO 24-810, NM 322-761, MB 226-281 in AAS 32-134. Adriatic zavarovalna družba d.d. irmiranje Murska Sobota in NT&RC - Novi tednik d.o.o. Ca1'