Poštni urad y<Hl Cotovoc — Vertagspostamt Ktagenturt
izhaja v Cetovcu — Erscheinungeort Ktagenturt
Poeamezni izvod 1.M šii., mezečna naroinina 5 šiiingov
p. b.

Letnik XXX.
Ceiovec, petek, 31. januar 1975
Štev. 5 ji 695j
Preštevanje
revizija
državne pogodbe
^ctegoncTM	predseduj^;:
^oros^e OVP	je tr:
ZeJer: f ypo;Z /^//arrc/ po/M^K preJ-vo/Z/nega /roja Marafrro^r M/tZrrratZv^o za/rteva/, Ja wora /rZrZ brezpogojno ^e /c (o s yb/en;en MsZrezen zabon, prZ-6oJn;e /ero pa /zveJeno „pojebno rtet/e (ber:.- agotav/jartje wanj//ne/
vrebabor Jovo/j jasno baze, Ja ro weroJa;n/ po//r/en/ brog/ v ^4v-srr/p Zn je posebe; na b/orojbem očZr-"o oJ/očenZ. v svojem nevarnem aJZ-n;an;n nemjbZm nacZona/Zsrom tvega-tZ rnJZ por/eJZce, bZ bZ jZZ? na;no Zme/ W3b posbaj enostranske revZzZje Jr-zatmf pogoJbe. Posrav/jatZ ngotav-/7^"že ozZroma prepevanje manjsZne ^	Zn za osnovo vsakega na-
Ja/jnjega Zzpo/njevanja Jo/očZ/ č/e-na 7 pa neJvomno preJstav/;a po-rbas enostranskega oJstopa oj tZste-
meJnaroJnega Jobamenfa, na katerem sta osnovan/ svokoJa Zn neoJ-v/snost repab/Zbe ztvstrZje.
/Ve bomo ponav/ja/Z že to/Zkokrat poaJarjenega nespornega Jejsfva, Ja državna pogoJba n/kjer ne govor/ o babsnem agofav/janja manjš/ne (čeprav se je ce/o avstr/jska v/aJa v svojem ojgovora na jagos/ovansbo noto zatek/a b sbrajno cZnZčnema .argamenta", Ja Jržavna pogoJba agorav/janja ta JZ ne prepove Jajej. Pač pa mZs/Zmo, Ja je veJno spet treba opozarjat/, Ja so bZ/Z obstoj manjš/ne Zn razsežnost njenega nase-/Ztvenega prostora, s tem pa taJZ ozem/je. za batero morajo ve/jatZ Jo-/očZ/a č/ena 7, ob poJpZsa Jržavne pogoJbe sp/osno znanZ Zn prZznanZ. Žato taJZ ne morejo bZtZ spornZ zJaj, bo gre za /zpo/n/tev tabrat brez vra-bega prZJržba a/Z pogoja sprejetZb obveznostZ /tvstrZje/
P Jen tabratnZb „ očetov" Jržavne pogoJbe je se Janes na voJZ/nem po-/ožaja — zveznZ banc/er Jr. /CreZsby. Tako on bot nebJanjZ zananjZ mZnZ-tter Jr. Craber, bZ je zastopa/ zlv-ttrZjo na pogajanj/b za Jržavno po-goJbo, ter pos/ancZ, bZ so /eta /955 brez Zzjeme (Zn posebej opozorjenZ, t/a s tem sprejemajo pogoJko v ce-/otZ Zn vsab njen č/en) g/asova/Z za ta sporazam — vsZ tZ bZ mora/Z venJar taJZ Janes veJetZ, za baj so se tabrat pogaja/Z, baj so tabrat poJpZ-ta/Z Zn za baj so tabrat g/asova/Z. Vedet/ bZ mora/Z, s kakšno „šZrobograJ-no" rešZtvZjo manjsZnsbega vprašanja to se tabrat ponaša/Z prej svetovno javnostjo,- preJvsem pa bZ mora/Z vedet/, Ja Zzpo/njevanje č/ena 7 po/o-žaja manjš/ne ne sme pos/abšatZ Zn obrnZtZ njenZb pravZc, marveč mora nasprotno — babor je smZse/ Zn namen tozaJevnZb Jo/očZ/ Jržavne pogoJbe — zagotovZtZ njen obstoj Zn vsestransbZ razvoj.
Prav zato borošbZ S/ovenc/ tabo oj/očno Zn Jos/eJno oJb/anjamo ba-brsnobo/Z ob/Zbo agotav/janja bot neaporabno sreJstvo za reševanje manjšZnsbZb vprašanj. b/ajtZ v tabem ..preštevanja" vZJZmo ne samo nab-naJno sanbcZonZranje germanZzacZje v preteb/ostZ, marveč taJZ sreJstvo za nov prZtZsb na našo naroJno sbap-nost Zn bbratZ posbas, ZzmabnZtZ se jasnZm obveznostZm, bZ jZb na/aga z)v-strZjZ Jržavna pogoJba. S tabšnZm nespoštovanjem meJnarot/nZb spora-zamov pa sZ Zzstav/ja zlvstrZja — v jabZ/ejnem /eta svoje popo/ne svobo-Je Zn neoJvZsnostZ — ze/o s/abo sprZ-čeva/o.
Manjšinska
probiematika
tudi pred Evropskim svetom
Zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Miioi Minič se je ob svojem obisku v Beigiji ustavi) tudi v Strasbourgu, kjer je spregovori) pred posvetovatno partamentarno skupščino Evropskega sveta. Poda) je izčrpno raz)ago načet neuvrščene potitike ter orisa) prizadevanja Jugosiavije za miroljubno sodetovanje in reševanje mednarodnih pro-btemov.
V tej zvezi je Minič zavzei statišče tudi k manjšinski probtematiki ter poudari), da je praviten odnos do narodnostnih manjšin, ki morajo biti etement zbtiievanja in povezovanja evropskih narodov in držav, eden od ze)o važnih eiementov v procesu demokratizacije odnosov v Evropi. .Nadatjnji razvoj," je deja) Minič, „sode)ovanja in zbtiže-vanja evropskih narodov terja, da državtjani katerekoti evropske države vedno manj čutijo, da jih državne meje iočujejo. Tak proces pa bo teke) hitreje, če bodo premagati šovinistične predsodke, ki za-vtačujejo neurejene manjšinske probteme in omejujejo enakopravno izražanje narodnostne identitete."
Na tiskovni konferenci, ki je s)edi)a razpravi v skupščini Evropskega sveta, je Minič na vprašanje v zvezi z manjšinami deja), da si Ju-gostavija že)i, da bi njeni sosedi urediti potožaj nacionatnih manjšin tako, kot so ga urediti v Jugostaviji. Očitno na nastov Avstrije pa je poudari): „Mi žetimo, da se spoštujejo in uresničujejo demokratične pravice nacionatnih manjšin in da se spoštujejo mednarodne pogodbe, še ztasti tiste, na katerih je tudi naš podpis."
PREDSEDSTVO SZDL SLOVENUE:
Avstrija mora izpoiniti
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na
Prešernovo
proslavo
V POČASTtTEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZN!KA
v petek 7. februarja 1975 ob 20. uri v modri dvoran) Doma gtasbe v Cetovcu.
Spored:
$ S!avnostni govor, univ. prof. dr. Boris Paternu
#	Pevski nastop, moški zbor SPD „Bi)ka Bitčovs $ Recitacije, čtan SNG Ljubtjana Janez Rohaček
#	Literarni nastop, iz svojih de) berejo stovenski pesniki in pi-satetji iz Trsta in Gorice tvanka Hergotd, Mirosiav Košuta, Marko Kravos in Ace Mermotja
Ljubitetje siovenske kutture in umetnosti vabimo, da se prostave udetežijo v čim večjem števitu. Z udeiežbo na Prešernovi prostavi bomo izpričati povezanost z narodno ceioto.
Odbor
vse svoje mednarodne obveznosti
Na skupni seiji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije je bilo ponovno govora o trenutnem stanlju v odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo. Tozadevno poročilo je poda) predsednik sveta zo mednarodne odnose Jože Smole. Poudarjeno je bito, da mora Avstrija striktno iz-potniti svoje mednarodne obveznosti, in sicer ne samo člen 7 državne pogodbe, marveč tudi obveznosti, ki jih nalagajo členi 9, 19, 24 in 26. Posebej so na seji ugotovili, da pri dostedni izpotnit-
vi vseh v jugostovansk) noti navedenih zahtev sagtasno in odtočno vztrajajo vsi narodi in narodnosti, vse repubtike in pokrajine Ju-gostavije, kar pomeni, da se tozadevna statišča Stovenije povsem sktadajo s statišči federacije. Prav tako pa so izrazili resno zaskrbljenost zarodi zlorabljanja slovenske narodne manjšine v predvolilnem boju na Koroškem ter zarodi širjenja protijugoslovanske in protislovenske propagande in zaradi krepitve šovinistične in nacionalistične miselnosti.
Da je skrb za usodo manjšin skupna in nedeijiva obveznost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, pa so poudarili tudi na seji SZDL Kosova v Prištini, kjer so poudarili, da .narodi in narodnosti Kosova v skrbeh spremtjajo nacionatistično in neonacistično detovanje na avstrijskem ozemfju, ki ustvarja ozračje nacionatne nestrpnosti ter krati pravice stovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji". Podpredsednik izvršnega sveta skupščine Kosovo Pajazit Nushi je ob tej priložnosti dejal, da sociaiistična zveza Kosova obsoja politiko dunajske vlade do pripadnikov slovenske in hrvaške narodne manjšine.
Obveznosti iz državne pogodbe
so bile cena za neodvisnost Avstrije
..Nekateri v Avstriji bi danes žeieii pozabiti, da so biie sete s podpisom avstrijske državne pogodbe dokončno priznane njene meje in da je šeie s prevzemom obveznosti državne pogodbe začeia obstojati neodvisna Avstrija," je v sredo poudari! podpredsednik izvršnega sveta SR Stovenije Rudi Čačinovič, ko je v repubtiški skupščini odgovarja! na vrsto pos!anskih vprašanj v zvezi z odnosi z Avstrijo.
Uvodoma je nagtasi!, da je za Jugos!avijo kot državo, na katero je bita v drugi svetovni vojni izvršena fašistična agresija z ozem!ja današnje Avstrije in v kateri so bi!i direktno angažirani v fašistični okupaciji ter vpteteni v mnoge vojne z!očine števi!ni nekdanji in poznejši državtjani AvsMfje, pOVsem razumljivo, da ni mogta biti ravnodušna do ureditve tako imenovanega avstrijskega vprašanja
po drugi svetovni vojni. „Kot ena od zavezniških sit, ki je v teku več tet edina vodita vojaške operacije in organizirata antifašistično borbo tudi na nekaterih področjih današnje Avstrije, smo imeti in imamo vso mo-ratno in potitično pravico, da si po dokončni zmagi nad fašizmom in nacizmom zagotovimo, da ne bo prišto do ponavtjanja zgodovine."
V svoji obširni izjavi je Čačinovič podrobno nakazat, kako se Avstrija vse do danes izmika dostedni izpotnitvi obveznosti, ki jih je prevzeta z državno pogodbo. Zato Stove-nija v cetoti podpira Jugostavijo v njeni zahtevi, da mora Avstrija izpotniti svoje obveznosti.
Obširno bomo o izvajanjih podpredsednika stovenske vtade poročati v prihodnji števitki.
5. oktobra 1975
voiitve novega partamenta
Na klavzurrtem zasedanju zveznega vodstva SPCf je bila zavrnjena zahteva OVP po predčasnem razpustu parlamenta in razpisu novih državnozborskih volitev že v prvi polovici leta. Sklenjeno je bilo, da bo sedanja legislativna doba redno iztekla ter bo nov parlament izvoljen šele 5. oktobra.
V zvezi s temi volitvami je predsednik SPO kancler Kreisky dejai, da si bodo socialisti kot volilni cilj zastavili zopetno osvojitev absolutne večine. Nikakor pa se ni hotei vezati glede načrtov za primer, če take večine ne bi dosegli; izključi) je edinole možnost tako imenovane velike koalicije (SPU in OVP), ker ji ne prisoja prave delovne Sposobnosti.
Precejšnjo vlogo je na zasedanju igrala tudi nedavna izjava koroškega deželnega glavarja Wag-nerja. Njegovo sklicevanje na nacistično preteklost je vzbudilo ogorčenje zlasti pri starejših članih ter med socialistično mladino, posebno ostro pa so razumljivo reagirati tisti člani vodstva SPO, ki so zločine nacističnega režima občutili na lastni koži.
Ta reakcija je Wagnerja prisilita, da je v časopisu objavljeno izjavo skušal prikazati kot neresnično, izjavil je, da ga je presenetil odmev, ki ga je imel njegov intervju, .kateri je doživet razlago, ki je ni želel". Vendar pa je zelo dvomljivo, da bo s takšnimi .popravki" moget^z popraviti škodo, ki jo je povzroče s sklicevanjem na nacistično tektost.
31. januar 1975
P3H3KSH3
„GENOC!D V 20. STOLETJU"
Nesprejemljivo izzivanje
V zvezi z nedavno izjavo koroškega dežeinega giavarja Wagnerja, ki se je v dunajski ..Kronenzeifung" bahai s svojo nacistično pretekiostjo (da je imei visok čin v Hitierjevi miadini — op. ured.j, je izdai Kiub siovenskih študentov na Dunaju posebno izjavo za tisk, v kateri pravi, da je to izjavo zabeieiii z največjim ogorčenjem ter ugotovijo, da ta izjava ,predstavijo nesprejemijivo izzivanje tako siovenske narodne skupnosti na Koroškem kakor tudi ceiotne demokratične javnosti v Avstriji".
Siovenski študenti poudarjajo, da Wagncr s svojo izjavo dokazuje, da njegova poiitika nima ničesar opraviti s sociaiističnimi načeti, poieg tega pa hoče, da bi on in njegova stranka veijaia za resnično konkurenco nemškonacionaini FP<2. .S svojo izjavo pa Wagner tudi ponovno potrjuje, da v nasprotju z avstrijskim odgovorom na jugosiovansko noto z dne 2. H. 1974 segajo vpiivi agresivnih protisiovenskih sii vse do viade, ki vedno spet popušča zahtevam nemškonacio-nainih krogov."
Vendar pa bi biio zgrešeno misiiti, da predstavijo izjava koroškega dežei-nega giavarja enkraten pojav na Koroškem, pravijo siovenski študenti v svoji izjavi. Ravno v zadnjem času se na Koroškem množijo raziične manifestacije, ki vse skupaj predstavijajo očitno zaostritev nacionaiistične gonje proti koroškim Siovencem. V tej zvezi opozarjajo študenti na srečanje bivših SS-ovcev v Krivi Vrbi in njihovo udeieibo pri desetooktobrski svečanosti na Uirichsbergu; prav tako pa predstavijo nevarno provokacijo tudi zborovanje Heimatdiensta v Ceiovcu, ki pomeni začetek spiošnega napada na zadnje ostanke dvojezičnega šoistva.
„Koroške obiasti vse te prireditve dobrohotno dopuščajo, vodiini dežeini poiitiki iz vrst OVP, FPO in SPO pa jim dajejo veijavo s svojo udeiežbo," je rečeno v izjavi KSS. .Skupni skiep treh v dežeinem zboru zastopanih strank o izvedbi ugotavijanja manjšine, kakor najnovejše izjave Wagnerja ter njegovo pri-iizovanje odkrito nacionaiističnim, protisiovenskim siiam ie ponovno dokazujejo, da Wagner in njegova stranka nimata nobenega interesa na enakopravnem razvoju siovenske narodne skupnosti ter sta odiočena nadaijevati aktivno raznarodovalo potitiko."
Ob koncu KSŠ ugotovijo, da je spričo dejstva, da je danes na Koroškem mogoče z bivšim čianstvom v nacističnih organizacijah deiati voiiino propagando, upravičeno zaskrbijen za nadaijnji demokratični razvoj v Avstriji. Zato od dežeinega in zveznega vodstva sociaiistične stranke zahteva jasno staiišče k izjavam Wagnerja.
rSMranda/ozni izrodki
Jbo/a za glasove nemških nac/ona/isfot'
Ob 30. obletnici osvoboditve zloglasnega koncentracijskega taborišča Oswiecim (Auschvvitz), kjer so nacistični zločinci umorili neštete žrtve raiznih narodnosti, je bila na Dunaju spominska svečanost, katere so se udeležili tudi zvezni predsednik Kirch-schlager, člani zvezne vlade ter diplomatski predstavniki.
Predsednik dunajske delavske zbornice Hrdlitschka je ob tej priložnosti dejal, da ta obletnica kljub osvoboditvi taborišča in koncu nacistične oblasti ni dan veselja, marveč dan žalovanja za neštetimi, za katere je osvoboditev prišla prepozno. .Spominska svečanost naj bo opomin doraščatjoči generaciji, da neguje naprej prepričanje proti sleherni obliki fašizma in tiranije."
V Linzu pa so ob tej priložnosti priredili mednarodni seminar z naslovom .Genocid v 20. stoletju". Na tem pomembnem znanstvenem zborovanju so med drugim ugotovili, da je med zločini v Auschwitzu in med novimi genocidi, do katerih je prišlo v posameznih delih sveta v zadnjih 30 letih, vsekakor zveza. Prav tako so tudi opozorili, da v Nemčiji in Avstriji med obema vojnama niso izkoristi možnosti, da bi zatrli zamisli, ki so pripeljale do genocida.
Član mednarodnega odbora bivših internirancev v Auschwitzu Langbein je na zborovanju poudaril, da se je tudi danes nujno potrebno takoj postaviti po robu tudi vsakemu najmanjšemu znamenju, ki bi utegnilo pripeljati do novega Auschwitza. Pri tem je Langbein opozoril tudi na razvoj in zaskrb-
Pravice manjšin
važen dejavnik v odnosih med sosednimi državami
Odbor za mednarodne odnose zvezne konference SZDL Jugostavije je pri zasnovi mednarodne dejavnosti v ietu 197S postavit na prvo mesto nadaijnje razvijanje sode-tovanja z gibanji, ki se priznavajo k nače-iom neuvrščenosti. Poieg tega bo SZDL tudi v bodoče nudita podporo osvobodiinim gibanjem, ki se borijo za narodno neodvisnost ter proti kotoniaiizmu in imperiaiizmu.
Pomembno viogo v tej dejavnosti — je biio poudarjeno — bo igraio tudi razvijanje sodeiovanja s poiitičnimi organizacijami v sosednjih dežeiah z namenom pospeševanja dobrososedskih odnosov in uveijav-fjanja pravic narodnih manjšin v teh dežeiah.
Ijujoče dogodke na Koroškem ter naglasil, da razlog za zaskrbljenost zbuja tudi primer, ko so nekemu prebivalcu Koroške ob sporu glede dvojezičnih krajevnih napisov omogočili, da je pred televizijskimi kamerami lahko izjavil: .Samo majhen Hitler bi bi! potreben in na Koroškem bi bilo takoj spet vse v redu."
O
Sicer pa je na očitno nevarnost genocida opozoril tudi koroški Heimatdienst v svojem glasilu .Ruf der Heimaf", kjer je bilo leta 1970 za vsakogar, ki je hote! razumeti, dovolj jasno povedano, da bo mir na Koroškem zavladal šele tedaj, ko enega od obeh narodov ne bo več.
Dejanja in ne besede
Izjave, ki jih je podal zvezni predsednik dr. Kirchschlager med svojim nedavnim obiskom M Koroškem, so obširno komentirali tudi vodilni jugoslovanski listi.
Tako je zagrebški „Vjesnik" k izjavi predsednika Kirchschlagerja, da želi dobre odnose z Jugoslavijo ter da bi morali v Avstriji oziroma na Koroškem večina in manjšina najti skupno rešitev, med drugim zapisal, da nikakršne izjave ne morejo spremeniti ocene, da je odgovor avstrijske vlade na jugoslovansko noto ter njeno stališče do izpolnitve njenih mednarodnih obveznosti negativno. Če pa izjava predsednika Kirchschlagerja pomeni, da so se na Dunaju odločili odstraniti ovire dobrih odnosov z Jugoslavijo, potem bi bilo to izjavo treba pozdraviti.
.Vendar se bo šele izkazalo, ali je to izjavo res mogoče razumeti kot znamenje take želje in pripravljenosti, kajti trenutno moremo v Jugoslaviji samo ponoviti, kar je bilo povedano že v obeh notah dunajski vladi. Če pa na Dunaju, kakor zagotavljajo, res želijo odstraniti in urediti sporna vprašanja z Jugoslavijo, potem morajo to potrditi tudi v praksi z ustreznimi koraki in dejanji."
Zagrebški „Vjesnik" ugotavlja, da v Avstriji trenutno ni zapaziti nikakršnih resnih znakov take pripravljenosti. V dokaz opozarja, da je ravno v trenutku, ko je zvezni predsednik govoril o Koroški in o želji po dobrih odnosih z Jugoslavijo, zvezni kancler v parlamentu sporočil, da bo izvedeno posebno ljudsko štetje, o katerem je znano, da ga slovenska in hrvaška manjšina dosledno odklanjata. Zato ugledni zagrebški dnevnik zaključuje, da je na Dunaju, kar zadeva Jugoslavijo, manjšine in državno pogodbo, prepad med besedami in dejanji še vedno tako globok kot prej; in tako bo tudi ostalo, dokler ne bodo dokazali nasprotno — z dejanji.
Nedavni poskus deželnega glavarja Wag-nerja, da bi v okviru nemškonacionalist ične eskalacije predvolilnega baja na Koroškem postavil v dovolj .domovini zvesto" in celo za skrajne desničarje .sprejemljivo" pozo tudi sebe in svojo stranko, je razumljivo izzval splošno ogorčenje v vsej demokratični javnosti. Njegovo ponašanje z nacistično preteklostjo in poudarjanje .duhovnega sorodstva" med SPO ter vodilnimi krogi znanih nacionalističnih organizacij pa je naletelo na odločen odpor tudi v lastni stranki in še posebej v vrstah mladih socialistov.
Tako je socialistična revija .Die Zukunft" ostro kritizirala Wagnerjevo potegovanje za glasove nacionalističnih krogov in v tej
zvezi opozorila na očitne pojave neonacistične miselnosti na Koroškem, kot je prišla do izraza zlasti leta 1972 pri napadih na dvojezične napise ali pri sramotnih izpadih proti kanclerju Kreiskemu, ko so ga pred celovško delavsko zbornico v značilnem nacističnem žargonu opsovali z .židovsko svinjo ter mu grozili, da mu bodo prerezali vrat. Posebno odločno pa zavračajo vsakršno dobrikanje nacionalističnim in neonacističnim silam socialistični študenti, ki se bavijo celo z mislijo, da bi zahtevali izključitev V/agnetja iz socialistične stranke.
Povsem drugače reagirajo na Wagnerje-vo novo .veroizpoved" seveda v tistih krogih, katerim je bila pravzaprav namenjena. Zlasti pri FPO', ki si je doslej domišljala neko ekskluzivnost glede skrajnih nacionalistov in desničarjev, nočejo prav verjeti Wagnerjevi .spreobrnitvi" ter se kažejo užaljene, da bi se še kdo drznil delati .zaslužnega" in s tem privlačnega za tiste kroge, o katerih so svobodnjakovi menili, da so samo njihovi.
Podobno se godi pri OVP, ki dela vtis, kakor da bi ji bilo žal, da jo je nekdo drugi prehitel. Gotovo ima tudi ona na zalogi dovolj nekdanjih odličnežev, saj ni bil edinole dr. Valentin Einspieler .hochgradiger Hit-lerjunge", ki je po vojni našel zatočišče v okrilju ljudske stranke. Zato pa se OVP-jevska Volkszeitung tudi tako srdito zaletava v že omenjeno socialistično revijo, ki ji ne more odpustiti .pregrešne" obtožbe nacionalističnih in neonacističnih vandalov, ki so pred leti trgali dvojezične napise ter ogrožali ne le zavedne Slovence, marveč celo zveznega kanclerja in deželnega glavarja. Ali ni za 'OVP in njeno glasilo značilno, da ne obsoja takratne protizakonite dejavnosti, marveč preti tistim, ki nanje opozarjajo, .da si bo te obtožbe treba dobro zapomniti" — kakor da bi hoteli zagovarjati tiste, ki svoj besedni zaklad še danes bogatijo z izrazi iz nacisfično-rasističnega slovarja.
Wagner pa je prejel zasluženi odgovor tudi od samega Heimatdiensta, katerega predsednik Fetdner je s sklicevanjem na .nadstrankarski" značaj svoje organizacije zanikal sleherno povezavo s SPO. Torej izgleda, da teh krogov tudi z opozorilom na svojo preteklost ni mogel prepričati o pravilnosti gesla, da je .deželni glavar za vse Korošce".

P?7?ge/?r//r VOM ZWd?!Zrg TMfhr oder we?!r'ger ^rroh/errr/ose?! /a/rre??
—	s?'e/?r	fon	5r'r'dz?ro/ dh —
wrrrde OsZerrerc/? Zrrge??d/?d/ze Arrj?e??^o/rZrh rrher /Vdc/rZ e??zjrr?!g-/erz. Der PhMcZrrr/d der! Gdrdrrs MMc/rte?! „P/er??:dZdre?!sZ", Pec/rZs-rddrhd/e, ver/reZzZe PoMservdZrve, dc/? .5oz?'d/rsze?:" nermeMde Ver-ZreZzZe. Vorsc/rrrh /ersZeZe?! elne ge-seZzwr'drr'g Z?dr?de/r:de PxehrrZr've, Gesezze d/s wz'drr'g /?eZrdc/?Ze?:de Po/rzzher. Dds Pezz /?er'/?z Pdrrrze?!, dds A;wd C/rdrrrrrArsrrzrrs. Dre Arc-derh?r?:/r wrrd /rrr der: 2. A/drz, der: Tdg der rrdc/rsZc?! Pd?:drdgs-WdZ?/er: errzrdrZeZ.
Dre Sc/?d?rdrr?:g /reg! rrre/rr d/s zwer' /d/?re zrrrrrch. /rr! Ohzo/rer 1972 errt$fh/o/? src/? dre sozr'd/r'sZr-sc/re hrrrrdeiregrerrrrrg, der! ArZr-Are/ 7 des SZddZsverZrdgs, der dre Arr/sZe//rrng zwer'sprr!ch/ger OrZs-Zd/e/r: rr: gerr::schtspr%chrger: Ge-hreterr vorsre/rZ, zrr foZ/zreher:. Der?! 5ZddZsr?erZrdg, Krn der! src/? errre gd?!ze Ger!errr!ror: osZerrerc/rr-scZrcr Po/?Z?'her Z?e????rZ?z /?dZZe, wrrr-de rrrrr hrrrz gendge geZd?!. Pdrr??: drr/gesZe//z, w?rrder? dre derrZsc/?-dowerrdoher! Td/e/r: *oorr derrZsch-fdr7!r?:e/r:der:	.P/er??!dZdre?!sz/er?!"
—	we/c/?e?r DrerrsZ Zrr?? sre der 7/er-
rr?dZ ergeru/reh? — wr'cder herrrrr-Zergerrsse??. Dre Gerrdrrrrrrerre sZd??d duher, ohrre er'r?zrrgrer'/e??,' der r^c/rZesZe osZerrc?c/??sc/?e 7VdZro??d/-rAZsdhgeord??eZe $crr'r!z:	rrrerrr:e,
„d?e De???ohrdZ?e /?dh??Z src/? /hren Weg"(7),' der AdrrrZrrer OVP-Pd-
po Z.r:r!desrr!Z /?%cher /<M %rrs der?: po/rfrseher: Vrrndrr/erUrrr?! „d:e drrj-/ehr?%r:g geger: dre Art des Zrrstrrr:-dehor?!rr!er!s rrrrd dre Ar!werrdrrr!g des sogerrarrrrZer! GeseZzes" her<3Ks.
NerrZe, zwer /rrhre spdZer, /d-gerr:	dre zwersprdchrger:	OrZs-
Zd/e/r! rrr der? Ae//err: der Rezrrhs-hdrrpzmdrrrrsehd/zerr. Aoch hdh/er, r!dr?!/r'ch drr/ Trs, /reger: dre /?e-zrehrrrrger:	OsZerrerehs r?!rZ der?!
r?!rZZe/hdr heZro//e??e?! Jdgos/dTore?!, dds OsZerrerchs Vorgdr!gswerse he-
rerZs her' der DNE5CO rrrrd der
D7VO-A/e?!sehc?!rce/?Zshor?!rr:rssror: heh/dgZ hdZ.
Dre S'Zrr?!r?!rrr:g rr?! Z.d?!de rsZ eher:-so sprrchzzorz/rc/? r?dZr'orrd/ wr'e dds „/?rrch, zrreh, dhd?! Lorh/ zrrrch, rhr Tsc/rrrseherr" der OrZsZd/e/sZdr-r?!er. Der gehdrZrge Adrr:Zer PeZer P/d^dhe errrzrrerZ src/? rr: semer: drrZo/rrogrdphrscher: Pssdy ,,/ch hrA err: Pezeohrrer des P//errherrrZrrrr?rs" ddrdr?/ Mrrrrde rrrrs hergehrdehz, ^prdcher: zrr verdchzer: rrrrd Sprd-eher: zrr /reher!. Prrrer AfrrrderherZ her rrrrs, dre errre s/dwrsche 5prdehe !?orr Arrrd drrs ge/er??! hdZZe, wrrr-de gerdZerr, doch rr: dds Pdrrd zrr geherr, wo dre Afehrherz drese 5prdche s/rreehe."
Drese GersZeshd/Zrrr:g rsZ es, dre 30.000 AdrMZner zrrr P/rrZ-rrrrd-Poderr-VcrerArgrrMg des Ad'r?!Z?!er P/errMdZdrerrsZes zrerhz — rr?!Zer rh?!er! Prrrrhzrorrdre d//er dre: rr?! Z,d??dzdg verZreZerrer: PdrZerer: (d/-so drreh der 5PO/, Persor:er: vor: de?! 5e/?d/zsze//er:	der o/jenz/r-
e/rer! Vertod/zrrrrg, der P^ehrrZrve rrrrd der PrrvdZtorrZsehd/z.
We/e/?e Ao?!se^rre?!zer! ergehe?! src/? /rrr dre r?! dreser Prdge r:r'chz :r?!r?!er g/rreh/rehe AdrrrZr:er 5POf
Ps sZrrr:r?:Z woh/.*	der	Vo//zrrg	des
OrzsZd/e/gesezzes	rsz	5dehe	des
Prrrzdes. /r: der Prdx?s	hdZ jedoc/r
dre — rr: Adrr:Ze?! sozrd/rsZrsc/? do-?r:r?:rerZe — Pdrrdesregrerrrrrg err: e?!Zscherde?:des IVorZche?! r?:r'zzrr?e-de?!.
19d3 hrdehze	dre	PdrZer'	dds
ArrrrsZsZrreh zrrsZdrrde, ZV5DAP-Prrrrhzrorrdre rrrrd s/owerrrsehe Pdr-z/sdner: r?! rhrerr Perherr zrr verer-rre?!. 1972 sc/?/rrg dre Peehzs/dsZrg-herz drrrch.' 3'P-Prrrger??:er'szer rrs-se?! 5erZe dr: 3'erZe ??!rZ o//:zre//er: Pechze?! OrZsZd/e/r: vor: de?! SZdM-ger:.
5eho?! /?cr der: Ger?:er?:derdrs-wdh/er: 1973 horrr:Zer! dre rr: Adrr:-
Ze?! rechzsdrr/?e?! sZrrrrrzerzder! fPO-rrrrd OVP-Peeherr /rr?:/ ProzerzZ der 5PO-Wd/?/er rr:rz der?! 5/ogdr: „Wer roZ M?dh/z, sZr??!7?!Z /rrr Sr-rrrds S/owe?!er:/?o/rZrh" drr/ schwdrzhrdrrr: rrrrr/drherr. Dre Ver-/oehrrrzg /rrr dre AdrrrZrrer 5P, drrs dreser ZVreder/dge getorZzrgZ, wer-Zere Aor?zessror:e?! d?! dre TVdZro-r:d/e?! zrr r?!dc/?e?!, rsz dhergro^. Dd^ ??!r'z errrer derdrZrgerz SzrdZegre jedoč/? ?!rc/?Z ?!rrr dre Adr?!Z?!er PdrZer, sorrderr: drre/? dre Prrrrdes-5P, OsZerrerc/rs Arr/?e?:po/rrrh rrrrd r!r'c/?Z zrr/eZzZ dre GerecZrZrghfrZ 5c/?r///*rrrc/? er/erder: ?Mrr/?, sZe/?Z zrr he/rrrc/?Zer:. Der??! rrr:r?:er rroc/? srrrd PPO rrrrd OVP dre hessererr A'dZro-rrd/r'sZerr, rrrrd dre sZdrhe Pec/rZe Ad'r?:Zer:s wrrd src/? ?/?re sc/??r:rrZzr-ger: OrZsZd/e/gesc/?d/ze /reher vor?! 5c/?r?!red d/s trorrr 5c/?rrrreder/ he-sorge?! /dsser?.
Dre drrs derdrZrgerr Po/rZ-//drd-hrrr e?!ZsZe/?e?!der! drr/?e?!po/r'Zr'sc/?c?! Zorres werder: d//erdrr!gs der PrrM-desregrerrr?!g rrr:d dd?r:rZ der Pegre-rrrrrgspdrZer d?!ge/dszez, rrrrd PP rrrrd VP werder? dd?!?! rrr? Pdr/d-rr?e?!Z dds /drrZesZe Dd/zez-de?!-Dre/?-Gesc/?re: dHsrrrr!??:e?:.
Po?!se^rrer:Ze Drrrc/?/rr/?rrr?!g der ^ZddZsverZrdgs/?esZ:r?!r?!rr?!g ?r:?r/? dre 5P-Posrr?!g r'?r: PdrrrZ?!er IVdZ?/-hd?r!p/ ser'?!. Pr?! opj?orZrr?!r'sZr'sc/? er-rrrrzgerrer Wd/?/sr'eg wdre er'??e Nre-der/dge.
Herbert tnctrner
(Irotzdem, Zeltung <0r junge Sazialisten, Wien)
„Ruck, zuck..."
Sožitje s knjigo
^ VsaMo ^oačao a<z;r/e tZsto ^a;Z-
go, /:Z WM odpre „:a;aa vr^:<z" M po-ajegout:	a^j/^o/; prZ/;a^/;eMfZ
— ^a;Zg% žZu/;ea;^. Na; ;o We, do^/er ;e ae a^jde.
& No <rZ:%7Mo, ne pre/^aj-z^o v se/?Z ao^eaZ/; MoNA spo^o/^ao^:Z, predrgra-/;gwo, bogatimo Za rgzvZjgrao pa :Z-^e, ^Z ^o že f ags.
^ ČZ:g:Z v ?a/gdostZ, :o ;e ^o: (a ^ ^a^a/oM: opreza/ prot/ azeseca. ČZ-v ireda;'rA /etZA — Po: P/ z dvo-:wa g/edg/ Maw/. /M v srgrostZ — Po: P/ ga opazova/ z ve/ZPe odpr:e :era-^'. ^^/vaM;e pr/ PraM;a se pač spre-^ pog/aP/;a v :P/aPa z /a::-"w:Z /zPajM;aw/.
#	NajZgg Za:g po:epMo azesto v r žZv/;ea;g. No/ZPor ;e /;adZ,
:o/ZPo ;e požZ:Z; $ pMpgo. V:aPPo Zazg :fo; agcZa PraM;a /M svoje pose/^ae, spre??MM;a;'oče se MagZPe, PZ ga zP/Zža-a;e;o. s pMpgo.
0 ZVešrero je /jaPezMZ Po pM/Zge. :a cZ:a za zaPavo, Prag/ se pr/ Pa;Z-g: spros:Z; po MaporMe?M, žZvčaeaz Pe-/a sZ Poče oddg/)aZ:Z /M se razžZve:/ v PragacMew, wZrMe;se?M sveta — v sve-
:a pMpg.
#	NajZgg je čadovZ: prZpowočeP za PorMaMZPacZ;o; v Mp so sporočZ/a s:/rZraMa /M vsap čas reproPacZraMa, razrMMozecaMa /M razPe/jevaMa; de-sz/rZra pp /aPPo vsaP, PPor Zrna P/;ač Po Mpp, se prav/, PPor ZMa Pra:Z.
?	P"Pge sPrapajejo čas Za
poPa/pa;e;o žZv/jeaje.
^ No :rosZa:o, azorcazo azZs/Z:Z :a-PZ rza :o, Po/ZPo časa Marn Po :o a/Z OMo, Par sazo PapZ/Z, s/ažZ/o. Za vso-:o, PZ srMo jo poraPZ/Z za Pra:Po:ra;Mo po:rosao P/ago, /aPPo PapZrao več Papg, p/ aas PoPo spreaP/a/e vse žZv-/;eM;e. 5 :ega vZPZPa so Papge aape-aejse, Par /aPPo PapZrao.
#	NajZge aZso od/očZ/ae za PoPro a/Z s/aPo, tearveč za Po/pe a/Z s/aPše.
#	P ra:Z je čaPovZ:o, s/gstao — VMovZč Pra:Z se Po/; s/as:ao, še Po/; čaPovZ:o.
^ NajZge Zzraža;o g/oPoPo PZs:vo svojegg MaroPa, vsaPa op M;ZP pa je PPra:Z se/, PZ pres:opa gore Za repe, prep/aje raor;a Za gre :adZ aa Prag/ Poaec sve:a, Pa aa;Pe taaz svoje prZ-;a:e/;e.
Mesec slovenske knjige
ob kuHurncm prazniku slovenskega naroda
Ena izmed akcij, s katerimi se tudi koroški Slovenci kot živ det slovenskega naroda vključujemo v proslavljanje vsakoletnega Kulturnega praznika, je akcija .Mesec slovenske knjige". V ten namen je knjigarna .Naša knjiga" tudi letos pripravila izbor slovenskih knjig, ki jih bo v sodelovanju z našim listom tekom meseca februarja predstavila in ponudila bralcem po izredno nizkih cenah.
Gotovo ni naključje, da je poudarek našega prispevka k Kulturnemu prazniku prav na slovenski knjigi. Vsakemu človeku, vsakemu narodu in vsemu človeštvu pomeni knjiga posebno dobrino — lahko bi rekli zaklad. Knjiga nas zabava, nas uči in plemeniti; nas seznanja s stvaritvami lastnega naroda in nam približuje dosežke drugih narodov; nam prikazuje lepote domače zemlje in nam pripoveduje o zanimivostih tujih svetov — skratka: knjiga je posoga vsega lepega in dobrega, hkrati pa je tudi naša
najzvestejša prijateljica.
V naših razmerah pa nam je slovenska knjiga še dosti več. Je vez, ki nas neločljivo povezuje z narodno celoto; je pa tudi sila, ki nas utrjuje v narodni zvestobi in ljubezni do materinega jezika.
Zato je zanimanje za branje in ljubezen do slovenske knjige treba razvijati predvsem med našo mladino. V šoli — z izjemo slovenske gimnazije — imajo naši otroci žal le malo možnosti, da bi spoznali lepote slovenskega jezika in bogastvo slovenske književnosti. Pomagajmo jim, da bodo to nadoknadili doma. Utrimo jim pot do slovenske knjige, da jim bo razdajala svoje bogastvo in jih oplajala.
.Mesec slovenske knjige" je spet lepa priložnost, ki bi se je morali poslužiti v čim večji meri. V tem smislu opozarjamo na izbor, ki ga objavljamo na 7,- strani današnje številke; nadaljnje objave pa bodo sledile tekom meseca februarja.
Nov roman iz naših krajev
Koroški pisatelj Valentin Just je pri celovški založbi Kaiser izdal svojo najnovejšo knjigo — roman „Un-term Radsberg" (Pod Radišami), ki bo gotovo našla mnogo bralcev tudi med našimi ljudmi, saj je pravzaprav dovolj verna podoba njihovih krajev in njihove usode.
V svoji zgodbi vneteža", kakor se glasi podnaslov, se avtor ne ustavlja pri širokem opisovanju prizorišč, niti se ne poglablja v risanje značajev (edina izjema je morda njegov glavni junak Lipej). Tako ima človek včasih skoraj vtis, da se je pisatelju naravnost mudilo, da bi v kronološkem zaporedju nanizal čim več podrobnih epizod. Vendar pa je morebitni vtis nekakšne ^površnosti" zgrešen, kajti bralec — posebno tisti, ki mu razmere pri nas niso tuje — bo brez težave prepoznal kraje in ljudi ne glede na to, ali jih avtor predstavlja s pravimi ali z izmišljenimi imeni. In pred njim se bo razgrnila življenjska pripoved, v kateri bo marsikdo lahko odkril kakšno inačico iz lastnega doživetja.
Ali ni nekdaj, morda le za eno generacijo nazaj, pri nas marsikateri nadarjeni deček moral hoditi naravnost trnjevo pot v mestne šole, do višje izobrazbe? Koliko je bilo naših ljudi, ki so iz tega ali onega vzroka morali po svetu — s trebuhom za
kruhom? In dovolj je bilo primerov, kjer je bil sredi pomanjkanja in bednega životarjenja kakšen „ stric iz Amerike" veliko upanje in morda celo rešitev.
Ravno s temi problemi pa se bavi Just v svojem najnovejšem romanu, katerega glavno dogajanje je postavil v vas Zasmoje pod Radišami. Njegova pripoved je doživeta; vidi se, da je prizadeto spremljal usodo ljudi v teh krajih, se veselil z njimi in tudi trpel, ko so jih pestile številne tegobe. Predvsem pa skuša biti verodostojen tudi v slikanju problematike, ki se postavlja z dejstvom, da gre za ozemlje, kjer prevladuje slovenski živelj (v glavnem se dogajanje odvija še pred prvo svetovno vojno), ki pa že doživlja očitne pojave germanizacije — poosebljene v predstavnikih oblasti, nameščencih veleposestnika in raznih tujih priseljencih.
Ne glede na to, da bo kdo to ali ono podrobnost morda občutil nekoliko pretirano, ali če se bo komu zdel prehod od zapleta do razpleta le malo preveč poenostavljen — lahko ugotovimo, da je Justov roman zanimiv drobec iz življenja in dogajanja po naših krajih.
Knjiga, ki obsega 272 strani ter je lepo vezana, stane v knjigarni 100 šilingov.
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
C&jtzvtz
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1975/76 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, tj. od 10. Z. 1975 do najkasneje 28. 2. 1975, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateijstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1974/75 po oceni ljudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bodo morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1975. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šolskega leta.
4.	Konec maja 1975 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
Zato opozarja ravnateljstvo vse starše še posebej, naj ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu, Lerchenfeldstr. 22, 9020 Klagenfurt.
Ravnate!] :
dr. Pav!e Zabtatnih
Rešitev odprtih probiemov
pogoj za dobre sosedske odnose
Konec minulega leta je Avsfrij-sko-jugoslovansko društvo na Koroškem s posebnim pismom .potožilo" jugoslovanskemu veleposlaniku na Dunaju inž. Gustavu Vla-hovu, da v Jugoslaviji delno bojkotirajo prizadevanja omenjenega društva za izboljšanje dobrososedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo in posebej med Koroško in Slovenijo.
Veleposlanik Vlahov je v svojem odgovoru ugotovit, da so ravno v času, ko so se politični odnosi med obema sosednima državama občutno poslabšali, nujno potrebna prizadevanja za razvoj prijateljskih in dobrososedskih odnosov. Pri tem pa je izrecno opozorit, da
krivda za poslabšanje odnosov ni na strani Jugoslavije. In še posebej je veleposlanik Vlahov poudaril, da je nadaljnji razvoj v pozitivnem smislu možen samo pod pogojem, da se bo začelo reševanje odprtih problemov v bilateralnih odnosih.
Odgovor veleposlanika Vlahova je dovolj jasen in nedvoumen, ter samo potrjuje, da se sedanji položaj v političnih odnosih pač neob-hodno odraža tudi v sodelovanju Avstrijsko-jugoslovanskega društva ter organizacijami v Jugoslaviji. Zato bi moralo društvo najprej zastaviti svoj vpliv doma v Avstriji in na Koroškem, kjer je izključno iskati krivdo, da je v odnosih preko meje prišlo do očitne ohladitve.
TONE SVETINA	264
TRETJA KNJIGA
Črta obzorja neba mu je zažarela sinje, se spremenila v rdeče, se širila v črnino in ga zameglila. Z rokami je zgrabil nekaj osušenih resastih trav in se skušal zavleči za bližnjo skalo. Ko sta Blisk in Jelovčan skočita k njemu, da bi mu odpela torbo, mu je pogled že steklenel. Glava mu je omahnila, skrčene roke so se zajedle v šope trav ...
Blisk je vzel njegovo torbo In zbežal z Jelovčanom za svojimi. Drugo jima ni preostalo. Nobene možnosti niso imeli, da bi napadli Nemce. Bilo jih je preveč in imeli so predobro kritje. Ogromna, skoraj neskončna goljava je bila do prvih vzboklin vsa pod ognjem. Blisk je videl, kako tovariši drug za drugim mečejo nahrbtnike z ramen in se osvobajajo teže, da bi laže ušli smrti.
Nekoliko za njimi so Nemci tolkli po delih vojnih misij. Angleški major je kriknil. Zadet v nogo, je ostal sam na planjavi, zorastli z redkim grmičevjem. Vpil in prosil je po angleško in klical člane misije, da bi mu pomagali. Le-ti pa so se brezglavo razbežali, nihče mu ni priskočit na pomoč. Zavlekel se je v grmovje in čakal.
Tedaj je esesavski oficir zaukazal naskok. Pod nogami nemških avtomatičarjev je zabrstelo dračje. Angleški major je bil izgubljen. Nad seboj je zagledal cevi brzostrelk, namerjene naravnost vanj. Dvignil je roke. Prerešetali bi ga bili, pa je iz ozadja jeknilo ostro I
povelje: .Tega pustite! Obvežite ga in ga peljite v polkovni štab!"
Tik pod vrhom grebena, poraslega s suho travo, je krogla zadela sovjetskega polkovnika Ribačenka. Kriknil je in padel. Trkljal se je navzdol in se za nekim grmom ustavit. Tik pod njim je gorela trava.
Štabni kurirji so ga šli reševat. Na srečo je krogla zadela ročaj pištole in so se mu le železni drobci zarili v trebušno steno. Srečno so ga privlekli za greben in ga naložili na nosila.
Borštnar, ki je vodi) boj iz osvojenega nemškega mitralješkego gnezda, je dobil poročilo, da je izginil ranjeni angleški major. Takoj je poslal četo z nalogo, da ga reši. Pognali so se v naskok, toda brezuspešno. Porastlo pobočje, kjer je obležal angleški major, je bilo preplavljeno z Nemci. Četa je imela nekaj ranjenih in mrtvih. Vrnila pa se je brez majorja.
Boj je trajal vse dopoldne. Na nebo se je dvignilo sonce in obsijalo krvave planjave in brsteči gozd. Kapetan Bavec je z divizijo zavzel višine in prodiral proti Vojskemu in proti kotlini Trebuše. Nemški poveljnik, ki je dojel partizanski manever, je poskušal izvesti naglo obkolitev. Proti mestu spopada so začele prodiirati kolone z vseh strani. Na osvojenih višinah se je korpus znovo naježil in odbijal napade iz nemških bunkerjev.
Okoli poldneva si je bit Borštnar na jasnem, da so za silo obvladali položaj in se rešili iz najhujšega. Umaknil se je s svojim štabom na obrobje gozda, od koder je imet dober pregled nad spopadom in ni bil neposredno ogrožen. Od tod je z edino radijsko postajo, ki jim je še ostala, poročal generalu Kvedru v g!avn.i štab:
.Potem ko nas je sovražnik pritisnil v Trnovski gozd, smo se prebili na sektor Vojsko. Blokirani smo na prostoru. Kota 1163 metrov, kota 725 metrov, kota 922 metrov. Od
nas je odrezana Ozna. Sovražnik izvaja močan pritisk, stanje je kritično."
Poleg tega je zahteval pomoč zavezniškega letalstva, ki naj bi zvečer omogočilo korpusni grupaciji preboj.
Sovražnik je začel s silovitim napadom stiskati obroč. Z Vojskega so se ogtasili topovi in minometalci. Granate so orale gorske livade, lomile drevje in krušile skale. Zrak je drhtel od bobnenja, tako da so se lahko sporazumevali samo z vpitjem.
Nad štabom korpusa je kot mora ležala odgovornost odločitve, v katero smer naj se prebijejo. Povsod so se kazale nove sovražne kolone.
Komandant je dobival poročila borečih se bataljonov, ki so govorita o kritičnosti položaja. Padli so mnogi dobri oficirji. Padel je Stjenka, slavni kmandant Kosovelove brigade, ki je bil potolkel italijansko avtomobilsko kolono pri Komnu — zadel ga je ostrostrelec v čelo. Padel je mojor Baldo, komandant mornariške skupine, pa Saša, šet kor-pusne propagande, pa Maks, šef Ozne... Vito Kraigher, javni tožilec, je bil ujet. Nekatere enote so bile razbite in so se umikale. Deli Gradnikove brigade so se umaknili nazaj v Trnovski gozd. Bojne enote niso imele prevelikih izgub, pač pa je smrt močno kosila med slabo oboroženimi zalednimi enotami. Te so se bile razteple v skupinice, ki jih Ije sovražnik uničeval drugo za drugo.
V bližini korpusnega štaba so se zbrali predstavniki političnih vodstev in polegli po nemških jarkih. Niso se še oddahnili od teka čez drn in strn. Vida Tomšičeva ni imela ne časa ne možnosti, da bi izstrelilo kakšen naboij iz svoje pištole. Samo tekla je za dobro oboroženimi spremljevalci, ki so jo prav tako hitro ubirali med rešilno drevje. Šele sedaj si je opomogla. Obrnila se je k zbranim in rekla:
.Najbrž smo edino oblast v Evropi v neposrednem stiku z nemškimi mitraljezi I"

Gimnazijski ptes tudi letos uspešen Nacizem dviga giavo
Maturanti Zvezne gimnazije za Stovence so letošnji gimnazijski ples priredili v Kolpingovi dvorani v Celovcu in to prejšnji petek. Udeležilo se ga je lepo število ljubiteljev prijetne družabnosti, zlasti dijaki, njihovi starši in profesorji. Prišli pa so tudi številni ugledni gostje, katere je v imenu prireditelja pozdravil osmošolec Olip. To so biti generalni konzul SFRJ v Celovcu Bojan Lubej, vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu inšpektor Rudi Vouk, strokovni nadzornik dr. Valentin Inzko, deželni poslanec Hanzej Ogris, zastopniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij; očitno zato, ker smo sredi volilnega boja, pa tudi nosilca KEL dr. Pavla Apov-nika.
Za letošnji gimnazijski ples so maturantje s pomočjo Slovenske prosvetne zveze pridobili moderni plesni ansambel Unioni s pevko Andrejo Zupančičevo in Otom Pestnerjem iz Slovenije, medtem ko so namesto Originalnih Rožanov prišli godci Veseli Rožani s pevko Elviro
Ogrisovo. S tem so letošnji maturanti zbrali dobro instrumentalno godbo, ki je zadostila slehernemu okusu tako mlajši kot nekoliko .starejši* generaciji, ki je bolj vešča v plesu polk in valčkov. Zato je plesišče bilo vedno zosedeno, kar pa je ne nazadnje tudi zasluga odličnih godcev, ki so skrbeli zato, da je prišel na svoj račun sleherni obiskovalec prireditve. Tu je treba izreči vse priznanje obema ansambloma, zlasti pevkama in pevcu Otu Pestnerju.
Za dobro razpoloženje pa so poskrbeli tudi maturanti sami s prodajo srečk, ki so predvsem bile namenjene čistemu dobičku, oz. podpori za maturitetno potovanje. Razumljivo je, da je mnogo srečk bilo praznih, zato pa je veselje kupcev bilo tem večje, kadar jim je prišlo v roke toka, ki je pomenila zadetek. Osmošolci so pripravili tudi .polnočni spored" in so z Dra-bosnjakovimi Litanijami o hudih babah tarnali o zatiranih moških in .moliti* za enkopravnost. Čeprav so prikupne maturantke občinstvo
&'me/u CMipu v spomin
V 69. letu starosti nas je zapustit mož, ki je vreden, da ga omenimo, saj je bit kot pevec — dirigent, posebno pa še kot duhovit ugankar dateč naokoti znan.
Ni pa se ukvarjat samo z ugankami, tudi marsikatera pesmica je prišta izpod njegovegoa peresa, katere pa na žalost zaradi njegove skromnosti niso prište na svetto. Mnogim pa je znana pesem, ki jo Selani prav radi prepevajo „Le tja, kjer je trata zelena", katero je tudi sam uglasbil. Prave umetnine so tudi njegovi lesorezi in risbe. Večkrat je ilustrirat tudi šolsko revijo „Mladi rod", v katerem je priobčit tudi svoje uganke in „Zgodbice brez besed".
Šimej je bit samouk. Čeprav nadarjen fant, je postat tistemu času primerno, ker pač ni bito sredstev za študiranje, gozdni delavec. Ves svoj prosti čas je posvečat izobrazbi. Mnogo je čitat in si tako pridobit mnogo znanja. V Selah je sodeloval pri raznih igrah in zvesto hodit k pevskim vajam pa čeprav uro dateč. Ker je bit nadarjen, je že 29. januarja teta 1933 po Šimanu Kocijanu prevzel moški zbor in doživet z njim tepe uspehe. Svoj višek je doseget teta 1936 z nastopom v radiu Ljubljana. Takrat so zasloveti Setani, tako da so nam še danes čast in ponos. Zeto je ljubil slovensko pesem in za njo tudi mnogo žrtvoval. Kotiko je bito priprav za vaje, kotiko je bito prepisovanja not in to vse po težkem detu v gozdu. Za časa nacistične strahovtade je tudi v Setah utihnita slovenska pesem, a že 19. avgusta 1945 je imet Šimej spet svojo prvo pevsko vajo. Neumorno je delat na pevskem področju vse do teta 1951, ko se ga je lotita botezen. Srčna astma ga je že dalj časa mučila, tako da ni več zmogel napora s pevskimi vajami. A kadar je le mogel je še rad pristopil k pevcem in z njimi prepeval. Zaradi botezni se je posvetil bolj ugankarstvu in risanju.
Šimej je bit zaveden Stovenec in kremenit značaj. Kako je bit priljub-tjen, je dokazala vetika množica pogrebcev. Ob odprtem grobu so mu v stovo domači pevci tepo zapeti, s katerimi je tudi on vetiko prepevat. Marsikatero oko je postato rosno ob spominu nanj... da prijatetj tjubtjeni nas zapustil je. Stava njegovemu spominu!
Ženi Pavti in hčerki Vidi z družino izrekamo naše iskreno sožatje.
prepričevale z besedami „oprostite jim, saj ne vedo kaj delajo", so .zagrenjeni" fantje naposled vendarle ponudili roke v spravo in nekatere žene in dekleta v dvorani obdarili z nageljni ter jih povabili na ples.
Skratka na letošnjem gimnazijskem plesu je bilo prijetno vse do zgodnjih jutranjih ur, ko je bilo treba misliti na pot proti domu.
Korošci brati v Mariboru
V okviru doigotetnega sodeiova-nja med Pododborom društva slo-venskih pisateljev v Mariboru in Siovensko prosvetno zvezo, so tik pred koncem minuiega ieta na Pedagoški akademiji brati iz svojih dei Miika Hartmanova, Vaientin Po-ianšek in Andrej Kokot. Po branju je bii še razgovor s študenti, ki so se živo zanimati za poioia) sio-venske narodne skupnosti na Koroškem in o pogojih, kako siovenski avtor na Koroškem piše. Gostje so odgovarjati na števiina vprašanja in tako miadini orisati nič kaj rožnato stvarnost, v kateri se nahajamo koroški Siovenci, da pa nas zavzetost matičnega naroda in vse Jugosiavije spodbuja k vztrajanju in odiočnosti v borbi za naše pravice.
Ob koncu so se naši književniki zahvaiiii za topei sprejem in pozornost, ki so jim ju posvetiti za časa njihovega obiska v Mariboru. Ob tej priiožnosti so povabiti mariborske besedne ustvarjaice na proti-obisk na Koroško, kjer jim bo iite-rarn) nastop organizirata Siovenska prosvetna zveza.	<
Katoiiško prosvetno društvo v Smiheiu vabi na predvajanje siovenskega barvnega (iima
CVETJE V JESEN!
v petek 31. januarja 1975 ob 19.30 uri v farni dvorani v Smiheiu. Fiim bo predvajata Siovenska prosvetna zveza.
K števiini udeiežbi vabi
o<%or
Po vsem tem kar doživljamo koroški Slovenci v Avstriji, zlasti pa na Koroškem v zadnjih letih, ko nacizem vedno bolj dviga glavo in le-temu dajejo potuho še oblasti in v najnovejšem času še deželni glavar, ko se je hvalil, da je bil .Hitlerjunge" na visoki stopnji, se ne čudimo, da se sovražno razpoloženje proti obema manjšinama — slovenski na Koroškem in hrvaški na Gradiščanskem — vedno bolj zaostruje. Ne samo to, tudi avstrijski demokroti, ki se zavzemajo za pravično rešitev manjšinskega vprašanja v Avstriji, so nacističnim elementom prav tako trn v peti. Pred dnevi se je primeril sledeči slučaj, ki je značilen za potožaf, ki vlada na Koroškem. Blizu St. Vida ob Glini v vasi Kraig, je Celovčan G. Modritscher obiskat neko gostilno. V debati v katero je bil vpleten, je zastopal mnenje po mirnem sožitju med obema narodnostnima skupnostima na Koroškem. To je zadostovalo, da so ga tamošnji gosti ozmerjali in napadli. Da bi imel končno mir pred njimi, je zapustil gostilno in si izbral nek drug lokal, toda tudi tam ni imel miru. Dva tistih gostov sta mu sledila tudi v to gostilno. Bila sta tako nesramna, da sta začela stikati v njegovi aktovki, kjer sta našla slovensko knjigo — slovensko vadnico (Modritscher obiskuje tečaj slovenščine). Divja nad tem odkritjem sta ga ozmerjata s Čušem in ga ponovno ncpadla. Čeprav ranjen in okrvavljen po glavi in rokah, mu ni nihče priskočil na pomoč. Strah pred surovimi nacističnimi elementi je bil prevelik, da bi intervenirali. Takšna je torej koroška stvarnost. Ne samo koroški Slovenci marveč tudi avstrijski demokrati, ki se zavzemajo za pravično rešitev manjšinskega vprašanja, so danes tarča nacističnih napadov. To je žalostna in hkrati porazna ugotovitev po tridesetih letih vojaškega uničenja nacizma.
Akcija Avstrijskega rdečega križa
Avstrijski rdeči križ je lansko leto ha področju Avstrije izvedel akcijo zbiranja starih tekstilij. Pri tem je nabral skupno 2,172.537 kg tega materiala v vrednosti 2,6 milijona šilingov. S tem denarjem mislijo povečati avtopark za prevoz botnikov in ustvariti rezervni fond za razne katastrofe. V primeru, da bi za vso zbrano vsoto nakupiti sanitetnih vozil potem bi jih bilo skupno 17, kar bi bita tepa pridobitev na področju prevoza botnikov.
Po avstrijskih mestih in dežetah so nabrati stedeče količine starih tekstilij — na Gradiščanskem 257, v Salzburgu 152, na Koroškem (Celovec -Bet jak) 156, v Gradcu 343, Linzu 174 in na Dunaju 1.089 ton. V pov-
na gospodinjstvo. Na Dunaju je ta detež kolebat med 100 in 150 dkg.
Zaradi lanskoletnega uspeha pri zbiranju starih tekstilij, ki je bit tudi v mednarodnem meritu rekorden, je Avstrijski rdeči križ sklenit, da bo podobno akcijo izvedet tudi letos in da jo bo razširil na celotno avstrijsko ozemlje. Učinkovitost te akcije ni samo v tem, da je bit dosežen tep finančni donos, marveč tudi v tem, da je Avstrijski rdeči križ dokazat, da je njegova organizacija iznajdtjiva in aktivna.
Pevski zbor .Mojcej" na Tre-binj) vabi na predstavo predvajanja siovenskega barvnega fitma
CVETJE V JESEN!
v nedeijo 2. februarja 1975 ob 13.30 uri v farni dvorani v Št. iiju. Fiim bo predvajata Siovenska prosvetna zveza.
Prisrčno fcNjen:/
D!SKUS!JSK! VEČER
Siovensko prosvetno društvo .Radiše" vabi na diskusijski večer „o trenutni narodno-po-iitični situaciji na Koroškem", v četrtek 6. februarja 1975 ob 19.30 uri v farni dvorani pri cerkvi na Radišah.
Uvodni referat bo imei predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter. Po diskusiji bo Siovenska prosvetna zveza predvajata siovenski barvni fiim .Cvetje v jeseni".
K števiini udeiežbi vabi
od^or
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: !.
.Zvečer boš pa še v tesnejših stikih, ko se bomo prebijali," je dejal Kraigher in pokazol na pobočje, s katerega so proti njim lezle tri nove nemške kolone.
Pogovor je zoglušito in onemogočilo bobnenje letat. Čez gozdne robove so letele eskadrilje titovcev. Zakrožile so nad sovražnikovimi položaji in se vključile v boj. Njihov cilj je bil Vojsko, naselje na visoki planoti, kjer so se ugnezdili štabi in je bilo razporejeno topništvo. Tu so bila tudi skladišča hrane in municije, tu je bila baza enot za uničenje korpusa.
Presrečni so strmeti v žar eksplozij letalskih bomb ter poslušoli hrumenje kovine in mitraljeških rafalov, s katerimi so letala redčila sovražnikove kolone na cestah.
Ognjeni stebri in kupole dima so dali slutiti, da je bil napad učinkovit. 2e ko so letalo izginila z neba, je ozračje pretresel silovit grom. Sklepali so, da je požar povzročit eksplozijo skladišča municije.
Letalski napad je ohromil nemško prodiranje. Zdaj so Nemci mitraljirali partizanske položaje bolj od doleč in se pripravljali na noč in odločilni boj v naslednjem dnevu. Zato so skušali čimbolj stisniti položoje in koncentrirati sile v smeri preboja, proti cerkljanskim hribom, kamor se je namenil korpus. Ali so to slutili po svoji vojni gramatiki ali kako drugače — tega ni nihče ugotavljal.
Borštnar, Rudi in Kajtimir so skupno s Kraigherjem iskati rešitev — šibko točko v nemški zapori. Ta je ležala tam, kjer ni vojaške logike. Toda kje, niso še vedeli. Vedeli pa so, da bi dobro organiziran preboj v prvotni smeri umika zahteval ogromne žrtve.
Komondant divizije Bavec, šef obveščevalne Strela in Polde Patrolca so z odsekanih strmin nad kotlino Trebuše z daljnogledi opazovali okolico. V zadnjih žarkih sonca se je med drevjem srebrita reka, ki jih je delila od ozem-fja, kjer ni bilo sovražnika. Iz kotline Trebuše pa so se po
vijugastih poteh pokazale nemške izvidnice. Nato so skoraj do mraka opazovali kolono za kolono. Vse so šle v smer njihovega predvidenega preboja.
Poročali so korpusnemu štabu, da je sovražnik verjetno spraznil kotlino Trebuše in sile premestil zato, ker si ne more misliti, da bi se nekaj tisoč ljudi spustilo v to kotlino.
Borštnar se je naglo odločil. S korpusno grupacijo se bo umaknil v dolino — tja, kjer bi jih sovražnik zlahka uničil, če bi jo te imel zasedeno. Na Štajerskem so se vedno, kador so bili Nemci po hribih, lahko sprehajali po cestah v dolini.
S tem tveganim načrtom, ki mu je poleg smelosti botroval tudi smisel za taktiko in ukano, so se strinjali vsi člani štaba kotpusa, saj so tudi njihove izkušnje potrjevale, da je treba izkoristiti omejenost nemških vojaško-akadem-skih šablon.
Z nočjo se je kapetan Bavec s celo divizijo spuščal v nevarni kotel. Z njim je šel tudi Blisk. Sredi pobočja je kolona polegla. Poslali so izvidnike pogledat v dolino, če je cesta prosta in če ne preži na mostu čez reko zaseda.
Bavec in Blisk sta ležala na koreninah. Opirala sta se na nahrbtnika.
,Ce bo zaseden most, ga bo treba zavzeti," je dejal Bavec in utihnil.
Iz temnih grap in vse gostejše noči je lezla negotovost.
.Kaj premišljuješ?" ga je vprašal Blisk.
Poznala sta se že iz časov, ko je bil Bavec komandant Vojkove brigade in je Blisk v njej zasledoval ostanke Hrastove agenture, ki sta jo skupno pospravila.
.Mar misliš na ženo?" je spet vprašal Blisk. .Na Ano Marijo?"
.Zadel si. Nanjo mislim. Ona je sedaj pri glavnem što-bu na varnem. Toda kdo ve, kaj bo z nami... Nismo se še izmuznili iz mišnice ..."
Komisarko Ano Marijo je poznata vsa divizija zoradi njene nenavodne odločnosti In poguma.
.Naj bo karkoli, Nemci me živega ne bodo več dobili v roke!" je dodal Bavec. .Ali veš, kaj se pravi biti ujet?"
.Vem. Tudi jaz sem že bil ujetnik."
.Potem me lohko razumeš. Mi smo vojska, katere pripadnik ne sme biti ujet."
Blisk se je nasmehnil:
.Ujet sl lahko. Samo ne žele si, da bi se vrnil živ .. .*
.V tej ofenzivi je bilo uljetih mnogo ljudi. Ne privoščim jim svoje usode ... Toda kaj vse se je še dogajalo. Poznam jih nekaj, ki so si trgali čine z rokavov. Celo zgrajeni! Potem pa niso prišli v roke sovražniku in so si čine sami šivoli nazaljl*
,Ne beli si s tem glave. Zdaj ti zaupajo. Z divizijo si reševal korpus, oblast in politiko."
.Zdaj mi zaupajo, ko me potrebujejo. Jutri pa mi že morda ne bodo. Če drugega ne, mi bodo očitali. Pri Ozni si in veš, kako je s sumničenji... Toda kaj moreš, če nenadoma planejo nate in te zgrabi nešteto rok?! In samo zato, ker Si komandant, te ne ustrelijo takoj, ampak poskušajo počasi iz tebe izvleči čimveč. Tako so me zgrabili na božični večer v Baški grapi. Zjutraj so me postavili k pokopališkem zidu, da bi me ustrelili. Saj bi me bili, če ne bi bil kurir povedal, da vodim brigado. Bil sem v rokah ab-wehrovcev, ki me niso hoteli izročiti gestapu. Cel teden so me vozili sem In tja okoli svojih zaupnikov, da bi me kdo prepoznal, ker sem se jim bil predstavil pod drugim imenom. Čez noč sem bil v zaporu, čez dan v posebni sobi, v katero so mi vrinili provokatorja. Pobeg je bil res nenavaden. Toda kaj vse ni nenavadno! Tudi naš preboj

Križem kražem po Gurah
V	nedeljo 19. januarja je Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabilo na izlet križem kražem po Gurah. Povod za to je bilo izredno milo vreme. Čeprav imamo mesec januar, še nimamo snega in prav to so naši planinci izrabili, da so se podali na .vandranje" po
Gurah.
Gure so stegnjeno pogorje, ki se vleče od Beljaka do podjunske nižave in so del Celovške kotline. Delimo jih na Vzhodne in Zahodne Gure, meja med njimi je Ljubeljska cesta. V glavnem se razprostirajo severno od Drave, le manjši zahodni del pa južno od Drave. V to področje spadajo Rudnik (717 m) Petelin (802 m) in Tabor (727 m) nad Baškim jezerom. Gure so ostanek sprimkov in usedlin mlajše terciarne dobe in tvorijo mogočno planoto, ki se odlikuje po svojem rastlinstvu — celo alpskem. Gure so pokrite z obširnimi gozdovi, v katerih, med drugo divjadjo živijo tudi gamsi. Visoka planota Gur je s svojimi prostranimi gozdovi našim partizanom v zadnji vojni nudila varno zavetje, domačim Gorjanci pa so jim pri tem nudili vso ustrezno pomoč.
V	nedeljo dopoldne so naši planinci odrinili z Bilčovsa proti najvišji vzpetini Gur — 929 m visokemu Plešivcu (Tanzboden). Na programu so imeli tudi obisk sosed-
1-sčeja, to je vzhodno od lešivca raztegnjeni rob, s strmo južno steno, s katerega je lep razgled v Rož in na karavanške vršace. Ker je bila kolona planincev zelo raztegnjena, je nehote prišlo do delitve na dve skupini, ki sta vsaka po svoje prodirali proti So-draževi, kjer naj bi bil v gostilni pri
Slovensko prosvetno društvo -Bilka" v Bilčovsu vabi na igro
BEGUNKA
v nedeljo 2. februarja 1975 ob 14.30 in 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Nastopa društvena igralska skupina.
Ljubitelje odrske umetnosti k številni udeležbi vabi
oJ^or
Žlajharju prijeten zaključek izleta. Medtem, ko se je ena skupina povzpela na Čečej, ga je druga skupina zgrešila. Le-ta se je potem stalno držala zgornjega roba Gur, ki na nekaterih mestih pada skoro navpično proti severu. Na nekaterih neporaščernih mestih se je nudil čudovit razgled proti severu na Ho-diško in del Vrbskega jezera, na Jedvovco z vitkim razglednim stolpom, na prisojne Osojske Ture in na Šenturško goro (Ulrichsberg) s cerkvijo. Po daljši hoji so se naši planinci morali spustiti proti nižje ležečemu prelazu imenovan Preseka, ki povezuje Bilčovs z Hodiškim
Hodiše
Občinski odbor v Hodišah je na svoji zadnji seji razpravlja) o bodočih nalogah in soglasno sk)eni) občinski proračun za )eto 1975, v višini 25 milijonov šilingov.
Med najpomembnejšimi nalogami, ki so si jih zadali za letošnje leto so: dogradnja vodovodnih naprav v vaseh Plešerka, Rut, Dobajnica, Šmi-klavž, Dvorec, Prtiče, Ležbe in Rjavec; dogradnja obnovitve hodiškega gradu in začetek gradnje športnega središča v Hodišah. Nadalje ima ho-diška občina v programu gradnjo ve-velikega parkirnega prostora ob Ho-diškem jezeru. Predvidene pa so tudi sanacije cest, izgradnja cestnega obvoza južno Hodiš in gradnja vodovodnih naprav.
Kot posebnost lahko smatramo uvedbo posebnih vstopnic za goste, ki letujejo na področju hodiške občine. Le-ti se bodo lahko posluževali vseh občinskih ustanov (razgledni stolp na Jedvovci, občinski kopališči na Hodiškem in Rjavškem jezeru, igrišče za tenis) po zelo znižanih cenah (25—30 "/o). Prav tako važna pridobitev za občino je nakup zgornjega Špintikovega jezerca, v višini 1,2 milijona šilingov. Omenjeno je-zerce z okolico je cilj številnih izletnikov in turistov, ki zelo radi obiskujejo to turistično atrakcijo.
Čeprav bodo vsi ti projekti stali ogromno denarja, je občina prepričana, da se bodo obrestovali. Gosti, ki bodo prišli v hodiško občino na dopust, bodo torej imeli številne ugodnosti in prepričani smo, da se jin bodo radi posluževali. Ta mala občina, obdarjena z jezeri v osrčju Zahodnih Gur, ima zaradi svoje čudovite lege izredne možnosti turističnega razvoja, katerega hoče polno izkoristiti.
jezerom. Na vzhodnem gozdnatem pobočju Preseke, se skriva v gozdu lična lovska koča, pri kateri so se naši planinci malo pokrepčali. Po krajšem počitku so nato nadaljevali pohod in prečkali strmo pobočje tik pod neko skalnato steno v smeri proti jugovzhodu. To prečenje je bilo zelo naporno, kljub temu ga je Gaserjeva, komaj petletna Mirica z lahkoto premagala. Seveda je bila glavni junak tega dneva Mirica, ki je bila pet ur na nogah, brez da bi pokazala kakršnekoli znake utrujenosti. Ko so se naši planinci znebili gozda, se jim je odprl čudovit pogled na Karavanke zlasti no markantni koničasti Kozjek. Po kratki hoji preko senožet so dosegli cesto, ki pelje z Bilčovsa na Sodraževo. V gostilni pri Žlajharju so potem stavili veselo snidenje. Ker so se naši planinci nekoliko zakasnili, jih je na povratku v dolino lovila noč, kar pa ni bilo tako tragično, ker so bili udeleženci izleta po večini domačini, ki pa seveda poznajo pot. Nevarno pa bi bilo, če bi izletnike zajela noč nekje gori v Gurah, kjer je polno globokih udorov in pa tudi prepadov. Brez luči bi bila hoja po tem terenu smrtno nevarna. Če bi prišli kdaj v takšno situacijo, potem ne nadaljujte poti, temveč si poiščite primeren kraj (zavetje) in počakajte dneva.
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vab! člane in pri)a-teije društva na
!ZLET NA MACNO v nedeljo 2. februarja 1975. Zbirališče ob 7.30 uri pred železniško postajo v Borovljah. Pot bo vodiia z Bajdiš preko sedia Koce (Herpesch-nigsattel 1360 m) na 1627 m visoki vrh.
SKIOPUČNO PREDAVANJE o uspešni jugoslovanski alpinistični odpravi na himalajski vrh Kangbačen, v petek 28. februarja 1975 ob 19. uri v dijaškem domu SSD v Ceiov-cu, Tarviser Strahe 16. Predava znani alpinist in pristopnik na 7902 m visoki Kangbačen dipl. inž. Peter Ščetlnin.
Odbor
Nekaj besed k poročita Mitiče Gasserjeve „V dijaškem domu SSD ne spimo"
Do^ro vemo, v Jrji3Š&ew Jorn% 53D ne sy::e. To pofrJ:;o tM-J: mnog:	ŠMZcrf jc štrrJrjs^i! pot voJJ% s^ozt veš Jo?M.
To potrjujete semt t tew, Je vestno ošJt^Hjete rezne ^e/terne pr:reJ:tve, 77?eJ nji'nj te Jr trste, jrA prtreje STD „Z?;'serrHce" v vešerM Jorue. 5PD „Br'semr'ce" se ver?! oJ tej prJožnostr ze pomoč prš rezruT opreušuT oj ^e/terruT prrreJrtueA, preJvsem pe ze vte^o&retert števJert ošJt^ :'z veššA vrst, prev posešmo ze/rve/jeje.
V oJčrnre 5TD „Zhter7uce" se treJšmo, Je epršzoršmo rdznovrsfHe ^eJterrte pršreJštve, šJ peč vse^eme ne^ej rreJJe. K vse^i prrreJštvt vešJmo vse/ej vse č/ene, po/eg tege pe še Jrege trem znene ;n v Ce/ovce živeče 5/ovence — šrr to pismeno. Poleg tege pe ueJJe ne neše pršreJtive olrjevlje te J: 5/ovens^š vestnih.
Kije 1? teme pe včesrT A:eš?šne prlreJlteu zereJ; s/e^ege oUs&e spoJ-/etš. Zeto je te veše ^rštr^e res eprevščene. Ne vemo, eh' smo Slovenc:, h: živimo v Celovce res feho čeJno zeposlenl, Je utrnemo češe niti ze ohlsh reJhllr slovenskih prlreJltev v Celovce, ell pe je rezneroJovenje v Celovce že teko Jeleč nepreJovelo, Je se niti zvečer ne epemo skozi ellee, ki voJljo v veš Jlješkl Jom. PreJseJnlk Jreštve je te pojev ne-kezel že ne zeJnjem okčnem zhore, Istočesno pe je neprosll vse člene ze soJelovenje. Dejensko more kiti Jreštveno Jelo šemo ne tej poJlegl espešno In žeto ko treke še več neporov.
Želeli ki, Je ki k teme prlspevel teJl Jenešnjl členek. Istočesno pe epemo, Je smo celovške Slovence v njihovih brlogih le melo prekeJlll In jih komo pri koJočlh Jreštvenlh prlreJltveh kolj pogosto vi Jeli. Teko te JI gojenci Jlješkege Jome ne koJo JegreJlrenl ne nošenje preznlh stolov.
Za SPD ^Bisernico"
N. Kelih (tejnlk)
Bitčovs
V okviru Slovenskega planinskega društva v Celovcu, je planinec in planinski fotograf-amater Tone Valentinitsch imel v soboto 25. januarja zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu zanimivo skioptično predavanje, katerega se je udeležilo mnogo gledalcev, tako, da je bila mala dvorana nabito polna. To je ponoven dokaz, da naše ljudstvo z velikim zanimanjem spremlja dogajanja slovenske planinske organizacije na Koroškem.
Številne poslušalce oziroma gledalce je v imenu Slovenskega planinskega društva pozdravil Janko Ogris starejši, ki je nato besedo predal predavatelju. Tone Valentinitsch je predavanje razdelil na dva dela — v prvem je svoje pestre barvne slike (diapozitive) posvetil planinskim oz. gorskim motivom, v drugem pa dogajanjem v domačem kraju.
Izredno lepe in privlačne slike z izletov, ki jih prireja Slovensko planinsko društvo v Celovcu, so imele pri publiki globok odmev. Večina je šele ob tej priložnosti spoznala pomembnost planinskih izletov, ki ne služijo samo spoznavanju raznih gorskih predelov, marveč koristijo tudi zdravju in ne nazadnje utrjevanju medsebojnega tovarištva. Prav to je bil tudi namen predavanja, ki naj bi hkrati služilo pospeševanju planinske dejavnosti med našim slovenskim ljudstvom. Danes ko živimo v tako hektičnem času, si vsaj enkrat na teden želimo sprostitve, to pa najlaže dosežemo in uživamo v prijetni družbi v gorah in na planinah. Prav zato
je slovenska planinska organizacija zainteresirana, da se teh izletov udeležimo v čim večjem številu.
V drugem delu predavanja je predavatelj zajel dogajanja v domačem kraju. Pred nami se je odvijala nekakšna kronika domačega kraja v slikah, za kar smo našemu Toneju zelo hvaležni.
Tone Valentinitsch je ponovno dokazal, da je talentiran fotoamater, zlasti pa uspešen na področju planinske slike.
Predavatelju in Slovenskemu planinskemu društvu v Celovcu, ki je bilo prireditelj tega predavanja, se iskreno zahvaljujemo za lepo uspeli večer.
Siovensko prosvetno društvo v Borovijah vabi na
PEVSK! KONCERT
ki bo v nedeijo 2. februarja 1975 ob 14. uri pri Cingeicu na Trati.
Nastopa pevski zbor GRAŠ-KiH ŠTUDENTOV pod vodstvom Aieša Schusterja ter !N-STRUMENTALNi TRiO družine Verdei iz Boroveij. Ljubiteij) iepega petja in narodnih meiodij
prisrčno veb/jeni/
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: (
bo neverjeten in nenavaden za nemški štab, če nam bo uspel. Prav gotovo bo kdo zaradi tega zletel s položaja. Ušel sem jim sredi Tolmina. Nobena krogla se me ni prijela, ne 0<d tistih, ki so tekli za menoj, ne z zvonika ne z obrobja mesta. Sreča se me je držala, toda nezaupanje je ostato. Tri mesece sem bil brez položaja, pravzaprav kaznovan. Pa so mi že čez mesec dni dali brigado. Sele ko sem z njo razbil Trnovo — saj veš, kako je bilo tam — so pozabili... če so... Morda so mi celo tebe dali za spremstvo," se je zasmejal in postrani pogledal Bliska.
Tudi Blisk se je skušal zasmejati, rekoč:
.Potem bi moral imeti tudi jaz še enega za seboj. Saj sva bila oba ujeta ... Ne misli več na to! Nekateri važnejši od naju so bili tudi že v nemških rokah!"
Medtem so se vrnili izvidniki in poročali, da so popoldne in tik pred nočjo odšli vsi Nemci iz doline. Most da ni zaseden.
Bavec se je oddahnil.
.Ali je to naključje ali samo past? Naj bo karkoli! Dokler je čas, nagla udarimo skozi dolino!"
Vsa divizija z nekaj drugimi enotami vred je srečno prešla prek mostu čez reko na Šentviško planoto, od koder se je bil sovražnik pred nekaj dnevi umaknil. Zagoreti so t*gnj!i in spet so pristavili kotle. Kmetje so bili veseli, da se je vrnila njihova vojska, pa so zbrali, kar je ostalo skrito pred sovražnikom, in dali brigadam.
Divizijski štab je po radijski zvezi sporočil slovenskemu glavnemu štabu, kje so, in se nazadnje te sporazumel z angleškimi oficirji, da so vzpostavili direktno zvezo z zavezniškimi bazami v Italiji. Zdaj so jim 'prisodi!Ii položaj korpusnih enot In zaprosili nujno pomoč. Tokrat so jo izjemoma dobili lakoj. Saj so bili ludi njihovi oficirji, člani misije, v neposredni življenjski nevarnosti.
Popoldne so zaspano vojsko zdramili zvoki angleških
iovskih in tovornih letal. Vse je drlo na piano. Na sinjem nebu so krožila velika, nerodna letala, ki so jih obkrožati hitri lovci. Zeleno in bela padala so kar deževala po senožetih okoli vasi. Vojska jih je vlačita pred divizijski štab. Tu so oficirji takoj odpirali zavoje hrane in zaboje municije. Takoj so delili oboje po brigadah. Nepopisno je bilo veselje med borci. Najprej so si napolniti nabojnice in nabasali šaržerje za angleške strojnice. V borbah z Nemci so potrošili skoraj vso municijo.
Bavec in Blisk sta sedela v hiš!, ki si jo je izbral štab za poveljniško mesto. Preudarjala sta, kaj napraviti. Ponoči se je bita zveza pretrgala in so samo brigade prešle reko, štab korpusa pa je ostal nekje v gozdnih pobočjih na oni strani. Če se bodo Nemci vrniti, ko bodo spoznali prevoro s prebojem, jih lahko stisnejo in uničijo. Zato je Bavec poslal močno oborožene izvidniške patrulje k cesti in reki, da bi jim pomagale, če bi se poskušali podnevi privleči čez reko. Ker v kotlini Trebuše ni bilo nobenega pokanja, je sklepal, da so se verjetno zabili v gozdna pobočja in da čakajo noči.
Sredi dela je prišel komandir štabne čete poročat, da so borci njegove čete v grapi za vasjo prijeli bataljonskega komisarja, o katerem so sprva mislili, da Ije padel na Poreznu. Kasneje pa so izvedeli od tovariša, ki se je bil zakopat v gnoj, in od drugega, ki je bil pri streljanju pobegnil, da je bil izdajalec.
Blisk se je vznemiril. To mu je bilo že znano, saj je zaslišal tudi oba rešena, pa tudi sam je bil na Poreznu.
Čez dobro uro je patrulja pripeljala komisarja bataljona, zvezanega z žico. Komandir je povedal, da so ga zasačili, ko je odpiral zavoje s hrano in jih odnašal nekam v goščavo.
Ujetnik se je pred komandantom divizije sprva skušal napraviti užaljen, kaj da počenjajo z njim, ko je toliko
pretrpel. Pustila sla ga, da je povedal vso zgodbo. Bila je zelo dobro izmišljena in verjelna. Sele ko ga je začel Blisk spraševali o podrobnostih, se je zmedel in začel tvesti neumnosti. Zazdelo se jim je, da imajo pred seboj živčno zlomljenega človeka, ki ni več čisto pri sebi.
Niso uporabili sile, čeprav je Bliska imelo, da bi ga nekajkrat pritegnil po ustih. Odločil se je za drug način. Blisk je dal pripeljati oba preživela borca iz njegovega bataljona. Ko ju je zagledal, se je njegov obraz spačit v masko bebca. Začel se je tresti po vsem telesu. Udaril je v jok. Tulil je, vrgel se je na tla, iz njega so prihajali čudni, nerozumljivi glasovi, podobni glasovom podivjanega norca.
,Ai se hlini ali pa je znorel," je menil Bavec.
.Nekaj ne more biti z njim v redu, ko se je sam, kosmat in strgan, klatil tod brez orožja," je dejal Blisk.
Na rokavih se je poznalo tudi mesto, kjer so bili prej našitki čina, ki si jih je bit potrgal.
.Ga bomo že zdramili," je dejal Blisk.
Zgrabit ga je za bluzo in ga čvrsto posadit na klop.
Komandant je ukazal, da vznemirjena borca odideta. Potem je ujetnik nehal tuliti, samo še hlipal je. Blisk ga je z eno roko prijel za ovrotnik, z drugo pa ga je dvakrat krepko usekal, da se mu ije čez prebito ustnico ulila kri. Na mah je bi) miren. Potem je govoril kot pri spovedi. Nič ga ni bilo treba siliti. Vse jima je opisat po vrsti. Bil je eden izmed zadnjih agentov majorja Wotta. Povezan je bit z operativnim oficirjem, človekom iz Hrastove skupine. Izdajalec jima je razvozlal uganko, zakaj je dvafisočglava kolona, ki je bila nazadnje zavila na Porezen, doživeta katastrofo. Ob prehodu kolone čez Selško Soro, od koder noj bi biti šli naprej na Jelovico, je bil operativni oficir fistl, ki je dal povelje: .Kolona nazaj!" Utemeljil ga je z izgovorom, da so na pobočjih nad reko močne skupine
6 — Štev. 5 (1695)

31. januar 1975
O lipovem cvetu
Če se hotniček doigočasi
Ko otro^ rrrvno (o/Z^o /ro/<zn, </d n!orrr /cždtZ v pos^c/jZ, Zn ne (o/:7:o, </^ /r/ rno-ra/ zMŽroMtz, Zmrr/o mr:n2C precej težav, ^a^o Maj ga za/ros/e. Afa/če^ vM^z/z pet zMZMZzt po-^/Zčc ZMatMO, Poče wtatz a/z pa M že/z' op po-s(c/;Z z/zažPe svo;Z/t vrstMzPov.
^tzrzpaP ZMazzz/ca MŽZMa čaM, z/a P/ — P/jaP ZMŽ/zzM proizzjazzz — o^ta/a pr/ ZMa/ezM Po/zzzPzz. 5evez/a, iPzPet/ zzzoza za wa Pzžzza opzavz/a, zato pa $e zzzora potraz/zt/ Zn jzzza a/z PčerPzc/ po/^Patz' przzzzezzzo razvez/zz/o Zn zapo^/ztev.
5taze;^e otzoPe, P/ že ra z/z Perejo, Po za Me-Pa; ar Mavz/atz/o zzzzPavzzo Pranje. Otroc/ Poz/o prav taPo vese//, če jzzzz z/ovo/Zzzzo, z/a /znajo v pojte/jZ (r^njZ^ror. Če pa je otroP vsaj zMa/o praPt/čeM, se Po raz/ /otz/ oprav//, Pz jzP zmorejo $pretzre ročZce. V tem prZmera ma je tre-Pa przne^tZ we ^tvarZ, Pz jzP potrePaje, z/a Me Po Par naprej P/Zca/; A/ama, przne^Z mz Z e to, raPZm ZParje, ye/otejp pa tZstZ rz/ečZ traP ...
PrZ manjZZP otrocZP so prZ/jaP/jene prazne ZPat/e, ZPat/Zee z gamPt /z/a jzP Po nanZza/ v ogr/Zco) Zn ta/cZ, PZ so osta/z oz/ saPanca, pZ-sanZ ostanPZ P/aga, raznoParvnZ svZnčnzPi^ Zn prazen papzr a/Z /epenPa a/z' srePrnZ papzrčPZ. Afa/čPZ, PZ še ne znajo Prat/, Poz/o prav raz/Z /Zsta/Z po starZP revzjap, Pjer je ve/ZPo /epZP Zn ParvastZP s/ZP a/z' Jo(ogrnjZ;. 3'evez/a pa mora mama ta pa tam /e poPaPatZ v soPo, z/a vZz/Z, Paj ma/Z pravzaprav počne.
/^az/ar je čas za oProP, naj z/oPZ otroP Prano na servZrnem p/az/nja, PZ ga mama prePrZje se s pra/nZm prtom, z/a Po apZ/ vse maz/eže. OP-roPZ naj Poz/o vez/no majPnZ, pač pa oPasno Zn vaP/jZvo prZprav/jenZ.
Poskusite!
JABOLČNE REZtNE: potrebujemo t5dkg surovega masta. M dkg stadkorja, 4 jajca, itico ruma, timonino tuptno, !S dkg bete moke, '/, zavitka pecitnega pra4-ka. pribtiino tdct mtoka. Obtoga: !0dkg jabotk, J itict stadkorja, cimet.
Penasto umešamo surovo masio, siadkor in rumenjake, dodamo dišave, rahto primešamo sneg beijakov, moko s peciinim praškom in mrzio mieko. Testo damo v pomaščen in pomokan pekač, obioii-mo ga z jaboičnimi rezinami, potresemo s siadkor-jem in cimetom ter spečemo v boi) vroči pečici — zreiemo ohtajeno.
OCVRT) KROMPtRJEVt HLEBčKt: potrebujemo 50 dkg kuhanega krompirja, iiico margarine, pribiižno 20 dkg bete moke (ostre), 20 dkg skute, sot, jajce, maščobo za cvrtje.
Kuhan krompir otupimo in pretiačimo, dodamo margarino, sot, skuto, jajce in moko. Testo razvatja-mo, izrežemo htebčke in ocvremo v vroči maščobi.
PALAČINKE S KREMO
!z otminko titra mteka, 1 jajca, kavno žtičke z!ad-korja, nekaj zrnc zoM !n 10 dkg moke naredimo giad-ko tekoče lezlo, ki ga čez 10 minut vnovič razzvrk-!jamo. tz tega tezta zpečemo tanke paiačinke in jih denemo na ztran. Zdaj naredimo iz 2 beijakov trd zneg, mu dodamo 2 dkg ziadkorja in ga če enkrat ztepemo. Posebej vmešamo 2 rumenjaka, ozminko titra mieka, 1 zavitek vaniiijevega ziadkorja in 2 dkg moke ter toičemo to zmes neprestano z ztepainikom nad zmernim ognjem tako doigo, da zavre. V vročo kremo vmešamo že pripravijeni zneg. S to kremo namažemo paiačinke precej na debeio, jih zvijemo, ziožimo eno ob drugi v namazan pekač, potresemo z ziadkorjem in postavimo še za trenutek v vročo pečico, da ze siadkor stopi.
Lipa je mogočno drevo, simbo! Slovanov. Naši dedje so lipo zelo cenili in spoštovali; pod njenimi mogočnimi krošnjami so se zbirali, prinašali daritve bogovom in pričakovali od bogov odločitve. Tudi danes najdemo v naših vaseh velika lipova drevesa na kmečkih dvoriščih, blizu cerkva in ob robih gozdov.
2e od daleč zaduhamo prijetno cvetočo lipo v juniju in juliju. Čebele pridno segajo od cveta do cveta in si odnesejo to, kar potrebujejo za zdravilni lipov med.
Črno ali velikolistna (tilia grandifolia) in bela ali malolistna lipa (tilia parvifolia) raste v vsej Evropi posamezno ali pa jo sadijo kot okrasno drevo v parkih in drevoredih.
Lipa cvete v juniju in juliju. Bledo rumeni cvetovi so zbrani v kobulih na skupnem peclju.
Kot drogo nabiramo lipov cvet v začetku cvetenja po suhem vremenu. Sušimo ga na zračnem kraju v tankem sloju. Posušen cvet mora obdržati svojo naravno barvo, prijeten vonj ter osladen in sluzav okus. Lipovi cveti vsebujejo eterično olje v sledovih, dosti sluzi, tanina, sladkorja in neki neugotovljeni glikozid.
Lipovo cvetje (flores tiliae) je oficinalno v vseh farmakopejah, razen v angleški in ameriški. Uporabljajo ga v medicini, pomešano z drugimi drogami, npr. s črnim bezgom za čaj za znojenje (species diafore-ticae).
Lipov čaj pripravimo tako kot vse druge čaje iz cvetja ali listja. Dva do M grame cvetja prelijemo z enim do dva decilitra vrele vode, zmešamo in po nekaj minutah precedimo ter z dodatkom sladkarija ali meda popijemo še vročega. Lipovega cvetja torej ne smemo kuhati!
Povečano znojenje dosežemo z nekaterimi zdravili, npr. salicilati, ali pa z uživanjem večje količine tople tekočine. Sredstva za znojenje uporabljamo v zimskem času proti prehladu, zlasti proti influenci.
V	domačem zdravilstvu uporabljajo lipov cvet za čaj pri vseh prehladih, ki so združeni v zročino in je potrebno potenje, tako pri prehladu dihal, kašlju, hripavosti, nahodu, Influenci ter pri prehladu prebavil.
Nekateri znanstveniki trdijo, da pri lipovem čaju povzroča znojenje eterično olje, drugi pripisujejo diaforetično delovanje topli vodi. Novejše znanstvene raziskave ugotavljajo, da povečano znojenje pri uživanju lipovega čaja povzroča, podobno kot pri bezgovem čaju, neki še do sedaj neznani glikozid.
Pri nas popijemo zlasti v zimskem času veliko lipovega čaja. Nekateri ljudje ne prenesejo duha in okusa lipovega cvetja.
V	ljudski medicini je razširjeno mišljenje, da je lipov čaj škodljiv za srce. To mišljenje
je kot že velikokrat v zgodovini v zadnjem času dobilo znanstveno potrditev.
Kdo bi to verjel o nedolžnem lipovem cvetju!?
Čeravno lipov čaj poleg pojačanega znojenja pomirja živce, čisti kri, poživlja delovanje srca in ugodno deluje pri duševni napetosti, ga vendar ne smemo stalno uživati v velikih količinah. V svoji knjigi .Gesund-heit durch Heilkrauter" R. Wilfort namreč trdi, da lahko lipov čaj povzroči pri vsakdanji uporabi okvare srca.
Torej velja tudi pri nedolžnih rožicah in cvetju staro Paracelzusovo pravilo:
.Nobena stvar ni škodljiva, če jo uporabljamo v zmernih količinah."
Lipovega čaja torej ne bomo pili vsak dan namesto drugega čaja ali kave ipd., temveč si ga bomo pripravili ob prehladu, gripi, nahodu itd. z dodatkom medu ali sladkorja, da skrajšamo obolenje in se izognemo hujšim posledicam.
Domača zdravita
JANEŽ — Uporabljamo ga kot čaj zoper vetrove, predvsem pri otrocih. Odstranjuje lažje želodčne bolečine in nasploh blaži želodčne težave.
POPER — Uredi prebavo, v malih količinah je primeren za izboljšanje okusa jedi, ne priporočamo ga pri dietni prehrani.
DATELJNI — Pri nespečnosti delujejo pomirjevalno, ker vsebujejo mnogo sladkorja. Pomirijo živce in vplivajo na dober spanec.
FIGE — Uporabljamo jih zoper revmo, prsni katar, zaprtje, jetrne in žolčne težave. V mleku namočene fige, narezane in potem dušene, so odlično sredstvo pri zobnih in ustnih oteklinah. Če jih prekuhamo, pa jih moremo uporabiti pri vnetju grla za grgranje.
KUMARE — Kisle so priporočljive za sladkorno bolne, ker znižujejo sladkor v urinu. Uporabljamo jih tudi — kuhane ali solato — zoper zaprtje, ledvično vnetje, vodeniko in klimakterij.
RDEČA PESA — Sok surove rdeče pese imenujejo ljudje ^penicilin", ker je odlično sredstvo zoper vročino. Če ni takoj pri roki zdravnika, si lahko pomagamo s peso.
Vitamini, vitamini
Brez vitaminov ne moremo živeti. To ve danes že vsak otrok. In če ne dobimo dovolj vitaminov, nas napadejo bolj ali manj hude bolezni, od navadnega nahoda do skorbuta in rahitisa. Vitamini sicer ne dajejo moči (kalorij) kot prava hranila (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine), so pa pobudila, ki niso za telo nič manj važna. Za pravilno delovanje orga-j nov, za presnovo, gradnjo in rast, za vse to so potrebni vitamini. Najdemo jih v zelenjavi in sadju, solatah, mleku, kvasu, beljaku, drobovini in — to tako radi pozabljamo — v žitnem zrnu.
Mislimo vedno na to, da bo naš jedilnik tako sestavljen, da bomo dobili iz hrane dovolj vitaminov. Saj je tako preprosto; majhen krožnik surove hrane ali skodelico solate pred kosilom, za poobedek kako jed s skuto ali jogurtom in sadjem. Zelenjavo kuhajte kar se da na hitro oziroma jo dušite in na koncu še potresite s peteršiljem ali z drugimi zelišči. Jejte po možnosti veliko jedi iz grobo zmletega zrnja, naj bo to riž ali temen kruh. To je samo nekaj pobud. Dobra gospodinja bo vedno našla nove možnosti za pripravo vitaminske hrane. Mislite tudi na to, da težke obremenitve, telesne ali duševne, spremlja povečana potreba po vitaminih. Tako na primer potrebujejo nosečnice ali bolniki mnogo več vitaminov kot zdravi.
Mogoče zdaj mislite, da moramo vitamine požirati v obliki tablet. To je zgrešeno. Vitamine mora dobivati telo s hrano in samo v hudih primerih avitaminoze jih smemo uživati v obliki zdravil. O tem naj odloča samo zdravnik. Kajti preobilica nekaterih vitaminov more prav tako škodovati kakor njihovo pomanjkanje. Torej — jesti je treba čimbolj naravno hrano s sadjem, z zelenjavo, s solatami in črnim kruhom. Sicer pa more zdravo telo v določenih količinah samo ustvarjati vitamine oziroma spreminjati provitamine v vitamine.
Kar velja za vitamine, velja tudi za rudninske snovi in elemente v sledeh, ki so za telesno zdravje prav tako važni. Take mineralne snovi, na primer kalcij, fosfor, natrij, kalij, železo in mangan, in elemente v sledeh, na primer jod, baker, cink, najdemo tudi v zelenjavi, sadju, solatah, mleku, drobovini in žitu, stročnicah in oljnicah.
In še pregled najpomembnejših vitaminov:
A — najdemo ga v ribjem olju, surovem maslu, rumenjaku in jetrih.
B< — je v žitnih kalčkih, riževih ovojnicah, kvasu, mleku, jetrih.
B: — je v kvasu, sirotki, jetrih, rumenjaku, zelenih rastlinah in žitu.
C — najdemo ga v sadju in zelenjavi, zl Ati v krompirju, papriki, citrusih, jetrih, ledvicah in mleku.
D — ta vitamin je v ribjem olju, kvasu, zelenih rastlinah.
E — je v žitnih kalčkih, soji, oljih iz kalčkov, jetrih in ledvicah.
H — najdemo ga v žitnih kalčkih, jetrih, ledvicah, možganih, rumenjaku in sirotki.
K — je v zelenih rastlinah in šipku.
p — je v sadju, zlasti v citrusih, zelenih rastlinah, jetrih in mleku.
F — Ta vitamin ni pravi vitamin, najdemo pa ga v pšeničnih kalčkih, oljih iz kalčkov in ribjem olju.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t
Nemcev, katerih pa seveda ni bilo ... Nadalje je izdajalec povedal, da je kurir, ki ga je bil poslal po Nemce, padel, še preden so z ujetniki prišli v dolino. Kazno je bilo, da ga je zadela izgubljena krogla. Ubil pa ga je sam nemški oficir. Zato tudti on ni zaupal Nemcem — bal se je, da ga ne bi ubili, in jim je pobegnil, vfem ko je operativni oficir odšel z njimi. Tudi to ije povedat, koko so ga Nemci izšolali in vrinili med skupino mobilizirancev v brigado, kaj vse je izdal in prek katerih zvez je poročal ...
Blisk je z mešanimi občutki napolnil beležnico. Pred njim je bil popolnoma zlomljen človek, ki je zblaznel od krivde. Ni se mu smilil. Bil je eden od tistih, ki ne znaljo reči .ne". Pokopale so ga šele slike njegovih dejanj. Notranje se je razkrojit. Njegovo delovanje je izviralo bolj iz strahu kot iz prepričanja. Vsi taki, ki so jih dobili v roke, so biti krhki. Tisti, ki so postati izdajalci 'iz prepričanja, pa so bili zakrknjeni. Vsi prisiljeni so se lomili ob prvi resni preizkušnji, zato jih je gestapo takoj žrtvoval in odstranil po vsaki večji opravljeni nalogi. S tem je potolaži'! srd in uspava! napadene ter hkrati ščitil še neodkrite.
Blisk se je spomnil no trupla, viseča po žicah, na stok umirajočih ... Vse to se je tako zajedlo vanj, da je sam opravil z njim. Ustrelil ga je z občutkom, kot bi pogazil gnusno strupenjačo. Upal je, da je ta zadnji v tem boju. Poročila so jih hrabrila. Nemčija je razpadalo na vseh koncih.
36
Naslednje jufro jih je zmotilo silovito pokanje mitraljezov zased Ruskega bataljona.
.Nemci!" je kriknil dežurni, in vse, kar je nosilo orožje, je zdrvelo na položaje.
Ne dolgo potem je ves zasopel pritekel kurir, Mongol s poševnimi očmi, in po rusko poročal divizijskemu komandantu, da so se zasede zmotile in usekale po koloni kor-pusnega štaba, ki je po njihovih sledeh rinila na Šentviško planoto.
Šele čez dobro uro so zagledali korpusno predhodnico. Za njo pa so prišli Borštnar, Kajtimir, Rudi in drugi.
.No, hudiči! Ali nas niso Nemci dovolj nažgali, da nas zdaj še vaši?!" se je malo za res, malo za šalo jezil komandant.
Ko pa je Bavec poročal, da imajo tudi zanje dovolj hrane in municije in da spet čakajo na zavezniška letala, so se stasitemu komandantu razlezle ustnice v nasmeh.
.Dober si, Cene," ga je prijateljsko udaril po plečih.
Takoj ko so jih nasitili in je v korpusnem štabu prevladala dobra volja, so sporočili prek edine radijske postaje komandantu Kvedru v glavni štab:
.Korpus predrl nemško blokado. Vse tri divizije zunaj obroča."
Divizijo, ki je izvedla preboj, so predlagali za udarno, njenega poveljnika Bavca pa za povišanje v podpolkovnika. In za hrabrost naj bi dobil odlikovanje s partizansko zvezdo.
.Vidiš Bavec, hvaležni so ti in cenijo te," je dejal Blisk, ko sta bila sama. .Ali veš, kaj je partizanska zvezda? Sijaj zvezd se nikoli ne umaže. Previsoko so in pretežko dosegljive."
Pogledal mu je v ožgani, koščeni obraz in v jasne oči, ki so bile vlažne, in mu stisnil roko.
.Ne verjamem, da jo bom kdaj dobil," je podvomil Bovec. .Nič koliko papirja je že šlo po Savi navzdol, toda pleha le malo pride nazaij!"
Poročnik Blisk se je rahlo nasmehnil: .Tudi to je navse-
zadnje možno. Toda predlagan si bil. In tudi to je nekaj. Tisti, ki vodijo, ti priznajo!"
Še!e sedaj so izvedeli, kaj se je bilo zgodilo s korpusno kolono. Kurir jih je zaman čakal na dogovorjeni zvezi do jutra. Ko se je pretrgala zveza, so poslali na cesto k mostu na oglede kmeta, civilista, ki pa ga ni bilo več nazaj. Potem so poslali še kurirje, ki so se v temni noči izgubili. Nato so šli sami navzdol in je Kajtimir ob mlinu nad mostom zagledal Nemce. Neka enota se je bila iz druge smeri vrniia v Trebušo in zasedla most. Zato so se prek dne umaknili globlje in više v goščavo ter se zabiti v nekih nedostopnih skalah. Tu jih ni našel nihče. Ponoči pa so morati reko prebresti, ker so se nemške čete vrnite v Trebušo in jo zasedle.
Naslednji dan je bil miren, vojska se je najedla, naspala in se pripravila" na nove bolje. Korpusni štab je dobit obvestila, da so se zasede spopadle z nemškimi izvidnicami. Sovražnik je dognal, kam se je prebila korpusna glavnina. Pričakovali so nov napad.
Strela je zvedel prek svojih obveščevalcev v dolini, da so proti njim namenjeni deli desetega in petnajstega esesovskega policijskega polka. Borštnar se je odločil, da jih bodo pričakali, porazdeljeni v skupinske zasede, na sedlih, kjer se poti stekajo na planoto. Kratkotrajen boj bodo sprejeli samo zato, da bo sovražnik znova spravil svoj stroj v tek. To ga bo stalo nekaj dmi. Oni pa bodo pridobili pri času. Za daljši spopad jim je namreč primanjkovalo volje, še bolj pa municije. Borštnarjevo predvidevanje je bilo pravilno.
Naslednje jutro so na vseh poteh zadrdrali mitraljezi. Nemške kolone so padle v zasede na zelo nepriktadnem terenu.
/Se n%</r:/;M;f)
(7. rM&r/jevgMje)
Naslednji dokument je vloga, ki so jo januarja 1960 poslanci svobodnjaške stranke predložili avstrijskemu parlamentu in ki vsebuje osnovna načela in določbe, ki naj bi jih vseboval zakon o ugotavljanju manj-sme na Koroškem. Namen postopka naj bi bil „ ugotovitev eksistence slovenske manjšine in njene moči" (Feststellung des Vorhandenseins ei-ner slotvenischen Minderheit und de-jjen Starke). Že s predlaganim določilom, da ugotavljanje ne bi bilo izvedeno na celem Koroškem, ampak samo v nekaterih političnih okrajih, in sicer Šmohor brez sodnega okraja Kotschach, Beljak mesto, Beljak okolica brez sodnega okraja Paternion, Celovec mesto, Celovec okolica brez politične ekspoziture Feldkirchen, m pa Velikovec, kaže, da je bilo predlagalcem tega zakona prav dobro znano, kateri je tisti del dežele, kjer slovensko prebivalstvo biva in katerega naj bi predlagani postopek šele ugotovi]. Izjave avstrijskih in koroških politikov v zadnjem času, da bo v najavljeno ugotavljanje zajeta cela Koroška, če že ne celotna Avstrija, pa kaže, da bi se pobudniki „ugotav-Ijanja" izognili prav temu dejstvu!
Kot merilo za pripadnost k slovenski manjšini in sploh za eksistenco te manjšine so predlagalci zakonske-ga osnutka leta 1960 predvideli izključno le osebno izjavo avstrijskih državljanov o pripadnosti k slovenski manjšini. Izjavo naj bi dali v P°st°pku, ki bi bil pripravljen po zgledu na deželnozborske volitve in katerega bi se obvezno udeležili vsi
volilni upravičenci, ki so 1. januarja 1947 imeli avstrijsko državljanstvo. Udeleženci naj bi dobili glasovalne listke, na katerih bi bilo samo eno vprašanje: „Ali ste Slovenec?", ki bi nanj bilo treba odgovoriti z „Da" ali „Ne". Alternativnega vprašanja o narodnostni pripadnosti torej ne bi bilo.
Predlog FPU ni prišel v neposredno obravnavo, pač pa je kmalu za tem zvezno ministrstvo za notranje zadeve (minister je bil član socialistične stranke) izdelalo osnutek zakona, „ki naj bi omogočil natanko ugotovitev števila tistih Korošcev, ki se prištevajo k slovenski manjšini". C) vsebini zakonskega osnutka je znan le povzetek v verziji avstrijske 'časopisne agencije APA: Zakonski osnutek predvideva, da bi naj kot Slovenci veljali tisti Korošci, ki se za takšne izjavijo.. . Ugotovitev Števila slovenske manjšine na Koroškem bi bila izvedena po postopku, ki se naslanja na volilni red za zvezni parlament. Na določen dan, ki bi ga bilo treba šele dokončno določiti, bi vsi volilni upravičenci, domačini v občinah koroških političnih okrajev Šmohor, Beljak-dežela, Celovec-de-%ela in Velikovec, bili poklicani na volišče. Namesto ytasovalnic za politično stranko naj bi dobili glasoval-nico, na kateri naj bi odgovorili na edino vprašanje, namreč: „Ali ste pripadnik slovenske manjšine?". Na to vprašanje naj bi odgovorili z „Da" ali ,Ne".
Vidimo, da se osnutek avstrijskega notranjega ministrstva po svoji zasnovi naslanja na predlog nemškona-cionalne svobodnjaške stranke (FPd), predvsem, da sprejema načelo, da je treba eksistenco slovenske manjšine šele ugotoviti in da se je pri tem treba nasloniti izključno le na izjavo posameznih volilnih upravičencev, ne da bi pri tem upoštevali kakršnakoli druga dejstva. Primerjava med
predlogom FPd in osnutkom notranjega ministrstva tudi kaže, da je bil osnutek ministrstva za manjšino celo neugodnejši. Pri naštevanju političnih okrajev, kjer naj bi bilo ugotavljanje izvedeno, sta izpuščena Beljak-mesto in Celovec-mesto, s čimer naj bi bil obstoj pripadnikov slovenske manjšine tamkaj že vnaprej izključen. Drugo poslabšanje pa je v formulaciji vprašanja, na katero naj bi volivci odgovarjali. Vprašanje, kakor je bilo formulirano v predlogu FPd, bi se namreč dalo še vedno tolmačiti kot vprašanje po narodnosti („Ali ste Slovenec?"), kar v nekem smislu pomeni izjavo o dejanskem stanju. Formulacija po predlogu notranjega ministrstva („Ali ste pripadnik slovenske manjšine?") pa ni direktno vprašanje o narodnosti, ampak le vprašanje o pripadnosti k manjšini, kar je vsekakor za spoznanje slabše.
Avstrijska zvezna vlada je 20. 9. 1960 razpravljala o osnutku zakona o ..ugotavljanju" manjšine ter sklenila, da je treba to vprašanje rešiti skupaj s predvidenim splošnim ljudskim štetjem. V tej zvezi je v finančnem odboru dunajskega parlamenta pri debati o državnem proračunu za leto 1961 bila vložena interpelacija, na katero je 10. 11. 1960 odgovoril predsednik vlade: „Kar zadeva zakon o ugotavljanju manjšine, je ta v obdelavi in bo parlamentu predložen že pred ljudskim štetjem."
Iz teh poročil oziroma izjav lahko sklepamo, da je avstrijska vlada mislila na to, da bi ugotavljanje manjšine povezala z ljudskim štetjem, ki je bilo dejansko izvedeno 31. 3. 1961,
to je, da bi rezultat štetja glede jezikovne pripadnosti prebivalstva vzela za ugotovitev številčne moči in teritorialne razširjenosti slovenske manjšine na Koroškem. Videti je, da je še pred izvedbo tega štetja nameravala v tem smislu predlagati parlamentu tudi zakonski sklep, ki je za to formalno potreben, če bi hoteli ljudskemu štetju prisoditi tako veljavo, saj zakon o splošnem ljudskem štetju določa, da imajo podatki ljudskih štetij le statistične namene in da iz teh podatkov ni mogoče izvajati zakonskih posledic. Dejansko tudi takrat ni prišlo do kakega zakonskega predloga in štetje je bilo izvedeno po običajnem zakonskem predpisu, ne da bi bilo povezano z namenom „ugo-tavljati" manjšino.
Vse do leta 1965 je zatem stvar mirovala ter bila s strani avstrijske zvezne vlade de facto odstavljena z dnevnega reda. Po obisku takratnega kanclerja Klausa v Jugoslaviji spomladi 1965 pa so poslanci FPO znova interpelirali v parlamentu in zahtevali pojasnila, kaj je med tem obiskom v Beogradu bilo rečenega glede ugotavljanja Slovencev. Dne 7. 4. 1965 je kancler Klaus na vprašanje, ali meni, da je tajno anketiranje volivcev primerno kot objektiven ukrep za ugotovitev manjšine, ugotovil, da je objektivna podlaga res potrebna in da je bil o tem govor tudi v Beogradu. Ker pa ne sme in noče naprej posegati v odločitev vlade in parlamenta, ne more reči, na kakšne konkretne ukrepe se misli. Če pa bi prišlo do zakona o ugotavljanju manjšine, potem bi pač bil njegov rezultat takšno konkretno merilo, sicer pa bi se bilo treba držati rezultatov ljudskega štetja 1961.
Iz te izjave je videti, da je avstrijska vlada v tem času še vedno mislila na to, da uporabi rezultate štetja iz leta 1961 kot podlago za ugotovitev manjšine. In to kljub te-
mu, da so bili ti podatki bistveno slabši od rezultatov štetja leta 1951, tako da bi to pomenilo že samo po sebi novo hudo utesnitev manjšinskih pravic slovenskega prebivalstva v primerjavi s položajem ob podpisu državne pogodbe.
Poleg tega Klaus ni povedal, kako avstrijska vlada interpretira posamezne jezikovne rubrike štetja 1961, namreč, ali stoji vsaj na tistem minimalnem demokratičnem stališču, da je treba vse osebe, ki so zapisale v kakršnikoli varianti slovenščino kot svoj občevalni jezik (tudi z varianto „vindiš" in s kombinacijami z nemščino) šteti k slovenski manjšini. Dogajanje leta 1972 skupaj s celotnim nastopanjem stranke, ki ji Klaus pripada (avstrijska ljudska stranka), pa kaže, da je imel Klaus v mislih veliko slabšo varianto, ki je ne le dejansko, ampak tudi načelno nesprejemljiva in ki jo nemški nacionalci navajajo že vsa leta: k slovenski manjšini naj bodo prištete samo tiste osebe, ki so jim pri štetju 1961 vpisali slovenske jezikovne kategorije, medtem ko vse druge nenemške kategorije odpadejo.
Kot vidimo, socialistični ukrep ob sprejemanju zakona o dvojezičnih topografskih napisih, pri katerem so odšteli od manjšine vpisance v vindi-šarske jezikovne kategorije, ne pomeni kake ..samostojne poti" (Allein-gang) socialistov, ampak je usklajen z dotedanjimi stališči avstrijskega meščanskega tabora; kot „samo-stojno pot" pa lahko označimo le dejstvo, da je bila SPO v nasprotju s tem taborom še spomladi 1972 pripravljena vendarle kaj storiti za manjšino.
Če se povrnemo h kanclerju Klausu, vidimo, da je ta v času volilnega boja pred parlamentarnimi volitvami 6. 3. 1966 v imenu svoje stranke, ki je postala po razbitju koalicije s socialisti izključna vladna stranka, na vprašanje o stališču glede zakona o ugotavljanju manjšine odgovoril: „V novem parlamentu oziroma s pomočjo njega in pa zvezne vlade bomo našli pot, ki bo pomenila pravično, jasno in objektivno merilo, da bi ugotovili, kdo na Koroškem spada k slovenski manjšini." Iz te formulacije lahko razberemo dvoje: predvsem načelni pristanek na stališče, da je ugotavljanje manjšine na Koroškem potrebno, potem pa to, da glede načina ugotavljanja Klaus ni hotel nič podrobnejšega povedati, saj je njegova formulacija „kdo spada k manjšini" lahko dopuščala razna tolmačenja, od subjektivne izjave posameznika do eventualne uporabe drugih merilci
Kakšna pa naj bi bila ta merila in način njihove izvedbe, je čez leto dni pojasnila Kleine Zeitung (23. 5. 1967, št. 107) z delnim povzetkom zakonskega predloga o uporabi slovenščine pred zadevnimi upravnimi oblastmi, ki ga je do tega časa pripravila avstrijska zvezna vlada. Po pisanju lista je bil osnutek do tega časa še v rokah določenih organov, da bi dali svoje mnenje (kasneje se je pokazalo, da so bili to člani koroške deželne vlade). Po osnutku bi zakon obsegal dvanajst členov, ki bi določali območje njegove veljavnosti, se dotikali vprašanja vodenja personalnih knjig, uporabe slovenskega jezika pri razpravah in vprašanja dvojezičnih topografskih napisov.
O vprašnaju teritorialne veljavnosti zakona je prvi člen osnutka določal:	.Določila... tega zveznega
zakona veljajo za občinske urade, ki imajo sedež v eni od občin političnih okrajev Šmohor, Celovec-dežela, Beljak-dežela, ali Velikovec in se imajo uporabiti pod naslednjimi pogoji: na zahtevo tretjine članov občinskega sveta kake občine... je izvesti referendum. Če najmanj tretjina oddanih glasov zahteva uporabo tega zveznega zakona v dotični občini, potem mora deželni glavar ta rezultat ugotoviti z razglasom." Če bi bil po takem postopku zakon uveljavljen v tretjini občin prizadetih političnih okrajev, potem bi veljala njegova določila tudi za pristojne osrednje in deželne organe s sedežem v eni od občin takega okraja.
(Sc Hd&JjKjf)
Opombo
12. Pregted avstrijskih poiitičnih sta!išč do ugotavijanja siovensko manjšine mod ietoma 1960 in 1966 jo skoro v coioti vsot is tipkopisne študijo )ankn Piotor-skega: Manjšinska zakonodaja na Koroškem v totih 1960—1965, Ljubijana, 1966: izdajo študije jo omogoči) Sktad Borisa Kidriča v Ljubtjant.
t/
DR. TONE ZORN:
0 „ugotav!janju" manjšine
Mesec
stovenske knjige
V počastitev siovenskega kuiturnega praznika ob obietnici smrti največjega siovenskega pesnika Franceta Prešerna smo tudi ietos pripraviti posebno knjižno akcijo pod nastovom .Mesec siovenske knjige". V tem okviru nudi knjigarna .Naša knjiga" po izredno nizkih cenah pester izbor siovenskih knjig.
VSAKA	KNJiGA	SAMO............šii.	2.—
O Anton ingolič: DEČEK Z DVEMA IMENOMA,
mladinska povest, 112 str. ilustr. br.
O John Bingham: DROBEC STRAHU, kriminalni roman, 96. str.br. O Ivo Zorman: iZ OBROČA, povest iz vojnih dni, 112 str. il. br. O Petar Kočič: VUKOV GAJ in druge črtice, 106 str. br.
O Ignat Herrmann: iVAHČKOV SVETi VEČER, otroške povesti,
112 str. br.
O Honore de Balzac: EL VERDUGO in druge zgodbe, 112 str. br.
VSAKA	KNJiGA	SAMO............šil.	5.—
$ Prežihov Varane: SOLZiCE, mladinske povesti, 112 str. il. br.
#	Simon Gregorčič: MOJO SRČNO KR! ŠKROPiTE, izbrane pesmi, 200 str. br.
$ France Bevk: iSKRA POD PEPELOM, zgodovinska povest,
128 str. br.
$ Erna Muser: VSTAL BO ViHAR, pesniška zbirka, 142 str. il. br.
#	Miško Kranjec: MACESNi NAD DOLtNO, povest, 152 str. br.
$ Franček Bohanec: SLOVENSKA BESEDNA UMETNOST,
pregled slovenske književnosti, 148 str. ilustr. br.
VSAKA	KNJIGA	SAMO............šil.	10,—
O Oton Zupančič: ZiMZELEN POD SNEGOM, pesniško zbirka,
112 str. br.
O Rok Arih: ZiBELKA, zbirka koroških črtic, 132 str., slik. pril., br. O Dr. Metod Mikuž: ZGODOViNA SLOVENSKEGA OSVOBO-DiLNEGA BOJA, poljudna podoba NOB, 292 str. ilustr. br.
O Pierre Gascar: KiTAJSKA BREZ Z)DU, zanimiv pogled za .kitajski zid", 148 str. ppl.
O Bratko Kreft: KRAJNSK) KOMEDiJANTi, komedija 208 str. br. O Drago Vresnik: DAN V OKTOBRU, roman, 180 str. pl.
VSAKA	KNJIGA	SAMO............šil.	15.—
#	Vlado Habjan: POMLAD VNUKOV, roman iz vojnih časov, 180 str. br.
#	James Joyce: LJUDJE )Z DUBLiNA, zbirka nove), 216 str. p).
$ Šteta Strojnikova: JASTREB KROŽt, roman, 188 str. ppl.
#	Smiljan Rozman: LOV ZA UKRADENiMi MiLiJONi, otroška povest, 152 str. ilustr. br.
^ Reinhard Seitfert: ŠOLA DOBRE VOŽNJE, priročnik za avtomobiliste, 136 str. ilustr. br.
#	Miroslav Zei: MORSKi SVET, poljudne slike iz podmorskega sveta, 248 str. ilustr. ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO.....................šil. 20.—
O Tone Čutar: NOVA GAZ, izbor proznega dela, 240 str. ppl.
O Francesco Jovine: POLJA SAKRAMENTA, roman o boju italijanskih kmetov za zemljo, 328 str. ppl.
O Viktor Konjar: VRNi SE, ŽtVLJENJE, roman, 212 str. ppl.
O Dane Lokar: ZAKOPAN) KiP, zbirka novel, 100 str. pl.
O Arthur Conan Doy!e: ŠTUDiJA V ŠKRLATNEM, dva kriminalna romana, 224 str. pl.
O Jerome Klapka Jerome: TRiJE MOŽJE SE KLATiJO, humorističen roman, 260 str. ilustr. kart.
VSAKA KNJIGA SAMO.....................šil. 25.—
#	Wi!!iam Jones: H MESECEV S TiTOViMi PARTiZANi,
spomini na vojna leta, 176 str. ppl.
#	Stanko Vuk: ZEMLJA NA ZAHODU, izbor pesmi in proze,
240 str. ppl.
^ William Faulkner: DiVJE PALME, roman, 278 str. pl.
#	Kajetan Kovič: NE BOG NE ŽiVAL, roman, 160 str. pl.
^ Hans Kades: HiŠA LEPiH SANJ, roman o pariških modnih hišah, 260 str. ppl.
#	TUTi-NAMEH, zbirka najlepših orientalskih pripovedk,
224 str. ilustr. ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO. . . . šil. 30.—
O Romain Rolland: MiKLAVŽ BREUGNON, ,kn<jiga, ki se smeje življenju", 312 str. ilustr. ppl.
O Franz Werfel: OTROC) iZ NEAPLJA, družinski roman,
400 str. ppl.
O Louis Aragon: VELiKi TEDEN, roman iz Napoleonove dobe, 592 str. ppl.
O Hans Habe: ČE JiH TiSOČ PADE, roman iz zadnje voijne,
360 str. pl.
O Louis Guilloux: ČRNA KRi, roman o korumpirani meščanski družbi, 544 str. ppl.
O Jean Giono: HUZAR NA STREHi, roman o veliki človeški drami, 420 str. polusnje
Posamezne knjige iahko naročite tudi po pošti. Vendar opozarjamo, da so mnoge knjige na zaiogi ie v enem izvodu; zato svetujemo, da pohitite z nakupom oz. naročiiom. Sicer pa obsega ta izbor še mnogo drugih zanimivih knjig po enako ugodnih cenah. Obisk v mesecu februarju se vsekakor izptača!
KNJiGARNA „NAŠA KNJ!GA" CELOVEC WULFENG.
ŠPORTNI VESTNIK
#	Hanzi Wa))ner nastopi) v Švici
Po izrednih uspehih avstrijske skakaine reprezentance na letošnji novoletni skakalni turneji Intersport, se nahajajo Avstrijci čedalje v žarišču pozornosti. Na verjetno za turneji Intersport najkvalitetnejši skakalni prireditvi — na švicarski skakalni turneji
—	se je zmagovalec po štirih prireditvah glasil mladi Avstrijec Anton Innauer, ki je zmagal pred Groschejem (ZRN), Bobakom (Pol.) in Borovitinom (Sov. zveza). Skakalne turneje — na sporedu so bili skoki v Le Locle, Gstaadu, St. Moritzu in Engelbergu
—	so se udeležili skakalci iz 8 držav, Avstrija pa je bila zastopana deloma z drugo garnituro. Poleg Innauerja so nastopili še Zahomčan Hanzi Wallner, Lipburger in Pungg. V skupnem seštevku nekoliko slabše uvrščeni Wallner je tudi na švicarski turneji pokazal, da je treba z njim računati. Manjka mu le še konstantnost. Četrtemu mestu v Gstaadu sta sledila dva enajsta mesta v St. Moritzu in Engelbergu, na prvi prireditvi v Le Locle pa je oba skoka zapravil.
Rezuttati — Le Locte: 1. Saetre (Nor) 82/77,5 — 231,9; 2. Aschenbach (ZRN) 82/76,5 — 229,3; 3. Itagaki (Jap) 82/78 — 223,8; 15. Innauer; 17. Wallner.
Gstoad: 1. Itagaki (Jap) 80,5/79 — 233,1; 2. Griiningen (Švica) 78,5/80,5 — 230,4; 3. Innauer (A) 79/82 — 227,2; 4. Wa!lner (Zahomc).
SI. Morili: 1. Itagaki (Jap) 89/90 — 260,2; 2. Saetre (Nor) 90/89 — 253,0; 3. Innauer (A) 88/88 — 250,5; 5. Lipburger (A); 11. Wallner (Zahomc) 86/86.
Engeiberg: 1. Innauer (A) 112/111,5 — 253,0; 2. Grosche (ZRN) 112,5/113 — 252,8; 3. Bobak (Po!) 106/113 — 244,7; 11. Wallner (Zahomc) 99,5/107 — 223,7.
Skupna uvrstitev: 1. Innauer 940,9; 2. Grosche 930,7; 3. Itagaki 930,6; 4. Saetre 927,9; 11. Wallner 879,5; 17. Lipburger 941,6; 18. Pungg 838,5.
#	Presenečenje v Bad Aussee
Z velikim presenečenjem so se končali na Bildsteinovi skakalnici v Bad Aussee specialni smučarski skoki. Zmago namreč ni odnesel eden izmed zmag vajenih avstrijskih specialistov, marveč specialist za kombinacijo Tuscherer iz Nemške demokratične republike. Medtem ko se je senior v avstrijski reprezentanci Bachler, z drugim mestom še dobro uvrstil, sta Zahomčana Schnabl in Millonig nekoliko razočarala. V poskusni seriji je Schnabl z 68 m postavil nov rekord skakalnice.
Rezultati: 1. Tuscherer (NDR) 67,5/67
—	229,8; 2. Bachler (A) 66,5/66,5 — 228,1; 3. Hartleb (NDR) 66/67 — 221,5; 4. Piirstl (A) 64/65,5 — 221,3; 5. Federer (A) 65/65,5 — 220,6; 6. Blumen (Fin) 64,5/66
—	220,1; 7. Schnabl (Zahomc) 64,5/66,5 — 219,5; 8. Millonig (Zahomc) 64/65,5 — 218,3.
#	Poteg 2. mesta v prvenstvu vs! v „vrstnem redu"
Po končanem jesenskem namiznoteniškem prvenstvu je koroška namiznoteniška zveza izdala vrstni red najboljših namiznoteniških igralcev v posameznih razredih in ligi. V koroški ligi zaseda prvo mesto Ger-hard Thaler (Schuh-Neuner) pred Ober-dorferjem (SVVW-Buro Achatz) in Barou-nikom (Schuh-Neuner). V vrstnem redu 1. koroškega razreda vzhod je koroška namiznoteniška zveza upoštevala tudi igralce iz Sel, ki so v prvi deseterici zastopani z vso ekipo: na 5. mestu se uvršča Schwei-ger, na 9. mestu sta Werner Falle in Mirko Oraže. V teh mestih se dobro zrcali delovanje namiznoteniške sekcije v Selah, posebej še, če pomislimo, da so Sele edino moštvo, ki je zastopano v razredni lestvici z vsemi igralci. Št. Janž v vrstnem redu ni zastopan prav tako kakor ne druga ekipa Selanov, ki je v jesenskem prvenstvu zasedla v 2. razredu 6. mesto. V mladinski ligi vodi vrstni red Majdič (KAC-Elemen-tar), Marko Kupper, gojenec Slovenske gimnazije, pa se nahaja na odličnem 4. mestu.
^ 6. zmaga zaporedoma
Avstrijska smučarska reprezentanca živi slej ko prej od zmag Prollove in Korošca Franza Klammerja. Klammer je dodal svojim uspehom še šesto zmago v smuku v zaporedju, ko je v nedeljo zmagal na olimpijski progi na Patscherkoflu pri Innsbrucku. Na ta način mu je kot prvemu uspelo prekositi rekord Francoza Killyja, ki je pred leti zmagal zaporedoma kar 5 smukov za svetovni pokal. V uvrstitvi za svetovni pokal vodi sedaj Klammer s 184 točkami pred Italijanom Thonijem (146) in Grosom (145). Slej ko prej ima Klammer najlepše izglede, da zmaga svetovni pokal. Na sporedu so še trije smuki, ena kombinacija in trije veleslalomi, kjer lahko Korošec izčrpno točkuje.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10, te). 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
CELOVEC
SOBOTA, 1. 2.: 6.00 Jutranja gimnastika — 8.05 Družinski obzornik — 9.00 V žarišču — 10.30 Lepa domovina — 11.05 Zeieni magacin — 13.30 Lepi giasovi, pri-ijubijene meiodije — 14.00 Voščiia — 15.30 Koroška ijudska giasba — 16.00 Servits — 17.10 Govoriina ura pri dr. Weissu — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.07 šport, giasba in rekiama — 20.10 Koncert po žeiji — 22.10 šport — 22.20 Piesna giasba po naročilu.
NEDELJA, 2. 2.: 6.10 igro na orgie — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Prominenca igra svoje priijubijene meiodije — 10.30 Radijska igra — 11.00 Dopoidanski koncert — 13.15 Ogiedaio giedaiišča — 14.30 Voščiia — 16.00 „Od!očitev" igra — 17.05 „Caprice Viennois". Živijenje Fritza Kreisierja — 18.05 Makedonske ijud-ske viže — 19.00 Nedeijski šport — 19.30 Citre in harmonika— 20.10 Avstrijska ra!iye — 22.10 šport.
PONEDELJEK, S. 2.: 6.00 Jutranja teiovadba — 8.05 Oddaja za starejše ijudi — 9.05 šoiska oddaja — 9.30 Avstrijska ijudska giasba — 10.00 Zadovoijni z gias-bo — 11.05 iz dežeie, za dežeio — 14.30 Z zvenečo
STANOVANJE
se odda v Št. Janžu v Rožu.
#	Dvosobno stanovanje s kuhinjo in shrambo.
#	Enosobno stanovanje s kuhinjo in shrambo.
Primerno tudi la take, ki so usiužbeni v Ceiovcu. Avtobusna postaja poteg hiše, ieteiniška postaja oddaijena 5 minut.
interesenti naj se zgiasijo v pisarni Po-sojiinice Št. Jani v Rožu, v sredo in soboto dopoidne, kjer dobijo podrobna pojasnita.
Največja izbira motornih žag, nadomestnih detov, servis za vse tabrikate pri podjetju
Spindeibock
Eisenkappter Stratje 14 9141 Eberndorl/Dobria vas,
telefon (0 42 34) 548
Strokovna trgovina in speciatna detavnica
17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 19.07 Meiodija za vsaki ietnik — 19.45 Mati zabavni orkester studia Oberosterreich — 20.10 „Odiočitev" igra — 21.10 Evergreeni humorja — 21.30 Udarec na udarec — 22.10 šport.
TOREK, 4. 2.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šoiska oddaja — 9.30 Ljudske viže — 10.00 Zadovoijni z giasbo — 11.05 iz dežeie, za dežeio — 14.30 Veseio zaigrano — 16.00 „Cir-kus je mrtev, naj živi cirkus". — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.56 Oddaja deiavske zbornice — 19.07 Ljudska giasba in pesnitve v narečju — 20.10 Kaj radi siišimo — 21.10 iz koroškega giasbenega živ-ijenja — 22.10 &port.
SREDA, 5. 2.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šoiska oddaja — 9.30 Avstrijska ijudska giasba — 10.00 Zadovoijni z giasbo — 11.05 iz dežeie, za dežeio — 14.30 Na obisku pr! koroških zborih — 16.00 Za potrošnika — 16.30 Zensko deio v Avstriji — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 19.30 Za prijateija pianin — 20.10 Vaše priijubijene meiodije — 21.30 iz aktov poiicijskega komisarja — 22.10 šport.
ČETRTEK, 6. 2.: 6.00 Jutronja gimnastika — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šoiska oddaja — 10.00 Zadovoijni z giasbo — 11.05 iz dežeie, za dežeio — 14.45 Koroška deta v narečju — 16.30 Zensko deio v Avstriji — 17.10 Zveneči operetni vodič — 17.56 Oddaja sindikalne zveze — 19.07 Avstrijske pihaine godbe — 20.10 Peter Rosegger — Kari Krobath, pri-jateijstvo pesnikov — 21.00 Ljudska zabavna oddaja
—	22.10 šport.
PETEK, 7. 2.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šoiska oddaja — 10.00 Za-dovoijen z giasbo — 11.05 iz dežeie za dežeio — 14.30 Pridite in pojte — 14.45 Koroški ovtorji: dvorni svetnik dr. Othmar Rudan — 17.10 Za konec tedna — 17.56 Oddaja združenja industrialcev — 19.07 Novo na področju iahke giasbe — 20.10 Teden Mozarta v Saizburgu 75 — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 1. !.: 9.45 Rubrika za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 2. !.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, S. !.: H.45 Celovški radijski dnevnik
—	Domače pesmi in viže — 15 let ..Mladje".
TOREK, 4. 2.: 9.50 Prešernove pesmi — 15.45 Celovški radijski dnevnik — Športni mozaik — Vrtiljak popevk.
SREDA, S. 2.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Minute z . . . . — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 4. 2.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magacin.
PETEK, 7. 2.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Prešernov praznik.
		A V S T R ) J A	1
E		SOBOTA. 1. 2.: 15.30 Koncertna ura — 16.30 Hokus pokus — 17.00 George —
17.25 Calimero — 17.50 Kaj otroci radi delajo — 16.00 Družina Patridge — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Novo v kulturi — 18.55 Heinz Con-radsova oddaja — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.04 Šport — 20.15 Zgodba fantastičnega goijufa — 21.50 Šport — 22.20 čas v sliki — 22.25 Bobni ob Mohavvku.
NEDELJA, 2. 2.: 6.25 Nordijske discipline — 12.55 Specialni smučarski skoki — 16.30 Oddaja z miško —
17.00	Prebrisani vrtnar — 17.30 Viki In močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Ob nedeljah ob šestih — 18.30 Ona luč — 19.30 čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Zgodba fantastičnega goljufa — 21.50 čas v sliki.
PONEDELJEK, 5. 2.: 9.25 Nordijske discipline — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Dragulji sedmega kontinenta — 18.25 WIR — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Ponedeijski šport — 20.45 Cesta San Frančiška — 21.35 Poročila.
TOREK, 4. 2.: 10.00 V kraljestvu belega medveda — 17.55 Otrokom za lohko noč — 18.00 Mihael iz Ldnne-berga — 18.25 WIR — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kviz za lahko-mišljene — 20.50 Deviški vrelec — 22.15 Poročila.
SREDA, S. 2.: 10.00 šolska oddaja — 17.00 Rez s škarjami — 17.30 Pinocchio — 17.55 Otrokom za lahko
noč — 18.00 Naslednji, prosim! — 18.25 W!R — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v siiki — 20.00 Horizonti — 21.00 Svet knjige — 21.30 Vojna in mir — 22.15 Poročila.
ČETRTEK, 4. 2.: 10 00 šolske oddaje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Jerome in Isabelle — 18.25 WIR — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v sliki, kuitura in šport — 20.00 Samo eno križišče šarli — 22.35 Poročila.
PETEK, 7. 2.: 10.00 šolske oddaje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Družina Kremenčkovih — 18.25 WIR — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v stiki, kuitura in šport — 20.15 Mainz ostane Moinz — 23.15 Poročila.
		A V S T R ) J A	1
K		NEDELJA, 2. 2.: 16.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju na !edu —
18.00 Tedenski obzornik — 18.30 Prerezi — 19.30 čas v sliki — 19.45 Novo v kulturi — 20.10 Okolica — 21.50 čas v sliki.
PONEDELJEK, !. 2.: 17.55 K psihologiji mišljenja — 18.25 Novo v znanosti — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Wild Ri.ver 7ourney — 20.00 Vojna in mir — 20.45 Čas v sliki.
TOREK, 4. 2.: 17.55 Uvod v digitalno tehniko — 18.25 Angleščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Alexan-der von Humboldt. Iz njegovega življenja, iz njegovih del — 20.00 Zgodbe z dežele — 20.50 čas v
Sporočamo žatostno vest, da nas je po dolgi težki bolezni v 72. letu starosti zapustil skrbni gospodar in kmet
Fric Prosekar
p. d. Boštjan v Trabesinjah
Preminulega bomo v petek 31. januarja ob 9.30 uri spremili od hiše žalosti k zadnjemu počitku.
Trabesinje, 29. januarja 1975
Sestra !vanka
v imenu vseh sorodnikov
OBJAVA
po odtoku ministHtva za pouk in umetnost je na dvojezični STROKOVNt ŠOU ZA ŽENSKE POKLiCE ŠOLSKtN SESTER S PRAVtCO JAVNOST), v Št. PetTu 2$, 9134 Št. Jakob v Rožu
VPiSOVANJE za šoisko teto 1975/76
v 1. razred 3-ietne strokovne šote za ženske poktice (3-jahrige Fachschuie tur wirtschaft!iche Frauenberufe) in v 1-ietno gospodinjsko šoto (t-jahrige Haushattungsschutej
OD 9. FEBRUARJA DO 1. MARCA.
Predpogoji za sprejem v obe šoti je uspešno končana 8. tjudska stopnja in vsaj detno znanje stovenskega jezika. Prijave so možne pismene ati osebne pri vodstvu šote.
Katotiška prosveta Št. ttj vabi na
KONCERT
v nedetjo 9. tebruarja 1975 ob 19.30 uri v farni dvorani v Št. ttju. Poje moški akademski pevski zbor graških študentov.
Dirigent: Ateš Schuster.
Prisrčno
Katotiška mtadina prireja
OTROŠK! DAN
ki bo 19. marca 1975 v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Pozivamo vse voditetje otroške mta-dine, da pripravijo svoje skupine, če nameravajo sodeiovati pri otroškem dnevu najpozneje do 10. februarja pri Kafotiški mtadini. Žeteti bi, da bi vse fare na dvojezičnem ozemtju sodeio-vate. Vsa nadatjnja navodita in informacije iahko dobite pri Kafotiški mtadini v Cetovcu, Vikfringer Ring 26 (tet. 0 42 22 - 72 4 83).
sli,ki, kultura in šport — 21.20 Beethovnova klavirska sonata.
SREDA, S. 2.: 17.55 Veda o poklicih in obratih — 18.25 Francoščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Pri gospodarjih puščave — 20.00 Vi poročite šefa — 21.30 čas v sliki, kultura in šport.
ČETRTEK, 4. 2.: 17.55 Tehnika načrtovanja omrežja — 18.25 Ruščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Odprava v živalski svet — 20.00 Internacionalni Midem šov — 20.50 čas v sliki, kultura in šport — 21.20 O filmu.
PETEK, 7. 2.: 17.55 Nova matematika — 18.25 Pregled sporeda — 19.00 Reka Sena kot muza — 20.00 Nasmešek ene poletne noči — 21.45 čas v sliki, kultura in šport.
JUGOSLAV!JA
NEDELJA, 2. 2.: 9.25 Poročila — 9.30 )) Svet v vojni — 10.20 Otroška matineja — 11.10 Mozaik — 11.15 Kmetijska oddaja — 12.00 Poročila — Nedeljsko popoldne — 18.15 Poročila — 18.20 Propagandna oddaja — 18.25 Vesolje 1999 — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.05 Odpisani — 21.00 Karavana — 21.30 športni pregled — 22.05 Dnevnik.
Ponedetjek, !. 2.: 8.10 šolska oddaja — 14.35 Madžarski dnevnik — 17.35 Drejčok in trije Marsovčkl — 17.55 Obzornik — 18.10 Na sedmi stezi — 18.40 Mo-zaik — 18.45 Nega bolnika na domu — 19.05 Odločamo — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.05 Očetova sončnica — 21.15 Kulturna diagonole — 21.45 Mozaik kratkega filma — Kar lepa — 22.00 Dnevnik.
TOREK, 4. 2.: 8.10 šolska oddaja — 14.35 Madžarski dnevnik — 17.20 Smučate s Karlom Schranzem — 17.35 Očala tete Bajavoje — 17.50 Barvna risanka — 18.00 Obzornik — 18.15 Nikogar ni doma — 18.25 Avtomobil skozi kamero — 18.40 Mozaik — 18.45 Festival kurirček Maribor 74 — 19.15 Barvna risonka —
19.20	Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.05 Diagonale — 20.55 Propagandna oddaja — 21 05 črno mesto — 22.05 Dnevnik.
SREDA, 5. 2.: 8 10 šolska oddaja — 16.25 Košarka — 18 00 Obzornik — 18.15 Viking Viki — 18.40 Mozaik —. 18.45 Brigada veteranov — 19.15 Barvna risanka —
1.9.20	Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.05 čudaki — 21.35 Propagandna oddaja — 21.40 Miniature: Nocoj ste povabljeni — 21.55 Dnevnik.
ČETRTEK, 6. 2.: 8.10 šolska oddaja — 14 35 Madžarski dnevnik — 17.30 V 80 dneh okoli sveta — 18.00 Mozaik — 18.20 Motiere za smeh in jok — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcok — 19.30 Dnevnik — 20.05 Clochemerle — 20.15 Kom in kako na oddih — 21.00 četrtkovi razgledi — 21.30 Sanjarjenje — 21.55 Dnevnik.
PETEK, 7. 2.: 8,10 šolska oddoja — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.20 Pisani svet — 18.00 Obzornik — 18.15 čez tri gore, čez tri vode — 18.45 Mozaik — 18.50 Doktor, pomagajte mi — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 20 00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku — 20.50 Ljubica Iz Verone — 22.20 Kažipot — 22.40 Dnevnik.