Uredništvo in upravništvo :
Maribor, Koroške ulice 6.
V
„STRAŽA“
ixhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
STRAŽA
Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo.
Naročnina listu:
Celo leto................12 K
Pol leta četrt leta Mesečno

6 K 3 K 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Št. 87.
Maribor, dne 81. julija 1912.
Letnik IV.
Veliki mladeniški shod
v proslavo spomina 50-letnice Stomžekove smrti pri Sv. Tomažu blizu Ormoža bo v nedelio, dne 4. avgusta 1912.
Govori dr. Hohnjec. —- Od blizu in daleč pridite!
Nemške besede in nemška dejanja.
V nedeljo, dne 28* t. m., so otvorili v Lue an ah Kernstockovo sobico in Kernstockov. razgledni stolp. Bi] jo v Lueanah tudi Kernstock in je tudi govoril. Rekel je med drugim:
„[Wenn Sie droben au! der Kern stock warte stehen und Ihr Blick hinunterfällt .au! die Fluren,, die unsere Väter seit Jahrhunderten schon bewohnt und bebaut haben, dann geloben Sie sich au! der heiligen deutschen Scholle: das soll sie bleiben, immer, ewig, (ma,g kommen was will, Glück oder Leid, deutsch soll sie bleiben in Ewigkeit Und wenn dann Ihr Blick au! des Nachbars Fluren fällt, die slawische Hände bebauen, so lassen Sie Ihr Herz nicht von Groll un|d! Zorn überfließen, sondern denken Sie, das deutsche Herz ist ein großmütiges Herz, der Deutsche will niemandem, keinem Volke, seinen Besitz, seine Sprache, seine Eigenart rauben; d'er Deutsche will nur seinen Besitz, seine Sprache, seine Eigenart behaupten.. Der Deutsche will sich nicht in fremde Nester einschleichen, aber: er wil im eigenen Nest der Herr des Hauses bleiben!
Wenn deshalb über Kernstockwarte Ihr Auge über wendische Fluren gleitet, so geloben Sie sich, mitziiwirken, daß wieder Friede werde zwischen den; beiden Nationen, [die ja durch Jahrhunderte im Frieden miteinander gelebt haben. Zwischen benachbarten Nationen soll nie ein Streit, ein Kamp! herrschen außer dem Wettkampf, wer es weiter bringt in der Geisteskultuir, in der Pflege des Guten, des Edlen und des Schönen.“ („.Tagespost“ od 30, julija, večerni list.)
Konverzija Anglije.
Pred nekaj Časa je razpravljal to temo, kakor je bilo brati v „Basler Volksblattu“, vi Liverpoolu na Angleškem znani angleški pisatelj in konvertit Hugh Benson. Kdo pa je ta Benson? Robert Hugh Benson je sin anglikanskega nadškofa v Canterburg in primasa Angleške, znanega (učenjaka Ediyarda White Benson. Robert Benson je ena najmarkanjnejših oseb v angleškem (kulturnem in znanstvenem svetu. Leta 1903 je konvertiral, v naslednjem letu je postal duhovnik in kmalu potem je izdal romane, ki so vzbudili med izobraženim svetom prav posebno pozornost, nam reč: The Kings Achievement, The .Queens Tragedy, By what Austority. (Delo kralja, tragedija kraljice, s katero pravico), — Kritik njegovega najnovejšega romana „Sord of the World“ (Gospod sveta) piše v. reviji „lüher d, Wassern“ 4, Jahrg., Heft 26, str, 1013 o njegovih prvih romanih sledeče : ,„Es waren gewissermaßen Rechtfertigungsschriften seines Glaubenswechsels:' eine mit gewaltiger Gestaltungskraft geschriebene Trilogie der englischen Glaubenswirren im 16. Jahrhundert, Ein Romancier großen Stils offenbarte sich in ihnen, ein origineller Denker und glänzender Schriftsteller, dem man sofort eine Stelle anwies zwischen Newmann und Walter Scott,“ Njegovo naj večje epohalno delo pa je „Gospod sveta“, prevel iz angleščine H, M, Sama. Friderik Pustet, Regensburg, Rim etc,, 527 str., 3’60 Mk, Glede kompozicije, invencije i-dej, glede izpeljave svojega načrta, je nekaj velikanskega.. Ü, d. W., str. 1013, pišejo: „Es ist ein seltenes Werk, das auf jeder Seite die hervorragenden [Qualitäten des Autors verrät. Ein Buch voll wichtiger Tragik und niederschmetternder Wirkung, Niederschmetternd für den katholischen Leser, der hier mit äußester — man möchte sagen Vormessenheit — die Leidensgeschichte des Katholizismus im nachfolgenden
(Ko boste stali zgoraj na KernstocKovem razglednem stolpu in bo vaš pogled švignil preko livad, na katerih prebivajo in jih obdelujejo naši očetje že stoletja, potem si zaobljubite na sveti nemški grudi: taka mora ostati, vedno, večno, naj pride kar koli, sreča ali žalost, nemška mora ostati celo večnost. In če potem pade vaš pogled na livade vašega soseda, Katero obdelujejo slovanske roke, naj vaše srce ne vzkipi v srdu in jezi, temveč mislite si, nemško srce je velikodušno, Nemec noče nikomur, nobenemu narodu, oropati njegove posesti, njegovega jezika, njegove samostojnosti, Nemec se noče vtihotapiti v tuja gnjezda, ampak on hoče ostati v lastnem gnezdu gospodar hiše.
Co plava tedaj vaš pogled iz Kernstockovega razglednega stolpa preko slovenskih pokrajin, zaobljubite se, da boste sodelovali, da bi zopet nastal mir med obema narodoma, ki sta skozi stoletja živela v miru drug poleg drugega. Med sosednimi narodi ne sme biti nikdar prepira, nikdar boja razun konkurenčne tekme, kdo bo dosegel višjo stopinjo kulture duha, kdo bo storil več v gojitvi dtobrega,- plemenitega in' lepega.)
* *
Lepo besede. Podpišemo jih z obema rokama. Nikdar niso imeli naši narodni boji drugega cilja, kar kor ohraniti to, kar imamo in vpeljati ljudsko dušo v kraljestvo dobrega, plemenitega in lepega, a tudi noben pošten Nemec ne more drugače govoriti in drugega hoteti, kakor kar je izrekel zgoraj Kernstock.
I.n vendar? Bridek je bil nasmeh, ki so nam ga izvabile Kernstockove besede na ustna. Besede in dejanja, dve reci. Pri naših sosedih Nemcih je to stara, vedno so ponavljajoča pesem. Na zunaj se delajo lepe-gladke in prijazne, v resnici so pa ropajoči volkovi. Zgorajšnji govor pomenja najhujšo obsodbo nemštva, ki hoče preko naših grobov do Adrije, vsklikali so mu pa nasproti oni Nemci, ki‘ dejanski pomagajo graditi most od Beltà do Adrije, in prinaša ga na odličnem mestu „Tagespost“, ta najstrupenejša naša sovražnica..
Razkrojimo samo še nekoliko grdo, neodkrito-srčno ravnanje nemštva.
Südmarka in Heimstatt kupujeta za Judeževe srebrnike slovenske duše, grabita vkup kolikor le moreta, slovensko zemljo, naseljujeta na grudi naših o-Četov tuje protestante, Kernstock pa govori o „velikodušnosti .nemškega srca, ki noče drugemu nahodu ničesar oropati“.
Jahrhundert geschildert findet, die mit seinem Untergang schließt; aber dieser Untergang bedeutet auch das Weitende,“
Ni naš namen, se pri tej priliki bolj natanko spuščali v ta roman, a naše misli se strinjajo S| kritikom, ak4o pravi: „D,ie Kost ist uns zu stark, und auch die hervorragend literarischen [Qualitäten können sie für viele Leser sicher nidi schmackhaft machen. Es ist ihnen, als ob sie am Schlüsse des Buches aus einem schweren entsetzlichen Träumen erwachen, der noch nachher ihr Gemüt mit lähmendem Entsetzen erfüllt.“ — Ta velikan na polju proze je govoril v Liverpoolu1; med drugim je rekel in prerokoval: Angleška bo v osvojitvi sveta po sv. kat. cerkvi igrala zelo važno in veliko vlogo. On meni, da bodo v kakih 20 letih postale vse krščanske države Katoliške, Protestantizem kot sistem je že takorekoč odpravljen . . . Bog daj, da bi imel prav. Na misel mi pride, kar sem bral v Friburgu v konviktu Salesianum na eni Karti, kjer so označene evropske države glede vere. O Angleški se bere: Revertitur Anglus, to je Anglež se bo izpre-obrnil, podal v naročje sv. Katoliške cerkve. To velja o Angleški in Škotski, a o Irski pa se bere: Nonmer-gitur Hibernia. Poglejmo še nekatere druge evropske države, o katerih tudi prerokuje Benson, da bodo postale katoliške: Mitescit Scandinavia, sanatur Islan-dia, albescit Oriens (balkanske državice), spes Slavonia (Rusija) . , . o Rimu pa : non tollitur Roma. Koliko velja to prerokovanje in kdaj se bo uresničilo, to ve le Bog; zato o tem ne govorimo. Kdor zasleduje moderni tok Angleške, vidi, kako zapuščajo vedno bolj in bolj anglikansko vero ter obračajo svoje oči na Rim, od koder jim more zasijati žarek večne resnice. Gotovo, kdor študira zgodovino, organizacijo sv. katoliške cerkve, zgodovino in razvloj papeštva ter primata, mu gotovo imponira, posebno pa trezno mislečemu Angležu, Tako je bil n. pr. Maoauley (1800—59), slavni angleški historik in pisatelj, popolnoma očaran, ko je premišljeval organizacijo in mišljenje rimske cerkve.
Schulverein ustanavlja v od nekdaj od Slovencev naseljenih krajih svoje šole ter zapeljuje slovensko deco in jo potujčuje, Kernstock pa zatrjuje, da Nemec noče vzeti nikomur njegovega materinega jezika. Nemška politika proglaša Slovencem smrt, ker hoče Nemec preko naših grobov do Adrije; v vseh u-radih, v vseh Šolah, v vsej javnosti se brezobzirno tepta naše pravice v tla, se ne pusti, da bi prišlo do besede tudi slovensko ljudstvo, ki po Kernstockovem priznanju prebiva v teli pokrajinah, Kernstock pa pridiguje mir med obema narodoma in nemško-na-cio.nalni listi prinašajo te pozive.
Kako naj označi človek to hinavsko clvoobraz-nost nemškega nacionalizma? Ali se sploh najdejo besede, s katerimi bi se lahko dalo duška gnusu, ki ga človek Čuti, če primerja nemške besede in nemška dejanja. In Kernstock sam? Lepe besede je govoril, toda padle gotovo niso na sprejemljiva srca, ker besede in dejanja so tudi pri njem dve reči.
Govoril je „o velikodušnem nemškem srcu, ki noče nikomur ničesar vzeti“, obsodil je naravnost nasilno iznarodovanje tujega naroda, dopušča pa, da nemštvo, ki se zbira okrog Schulvereina in Südmarke, dela propagando za svoje nacionalno-napadalne namene z njegovim imenom.
Govoril je „o tekmi pri gojitvi dobrega, plemenitega in lepega“, mirno pa gleda, kako nemško raznarodovalno delo ruva iz src naše dece najlepše in najplemenitejše, kar je vcepila v nje ljubeča slovenska mati, kako z bleskom srebrnikov peha Nemec naše ljudi v neznačajnost.
Govoril je „o tekmi pri gojitvi duševne kulture med obema narodoma“, ker pa hočemo neštevilne množice mariborskih slovenskih delavcev, hlapcev, dekel in uslužbencev dvigniti duševno in pregnati temo, ki tlači njihovega duha, je zaklical v svet bojno parolo: „Lieber schwarzgerauchte Trümmer, wie ein windisch Maribor.“
Govoril je o „velikodušnih1 Nemcih, ki se nočejo vtihotapiti v tuja gnezda“; na Pesnici nad Mariborom, kjer prebiva v celem okolišu pristno slovensko ljudstvo in poganja samo sem pa tja. kaka nemškutarska ljulika, se pa gradi „Kernstockova nemška šola“.
In po vsem tem naj Človek veruje v odkritosrčnost nemških besed, naj človek pričakuje učinka od Kernstockovih besed? Govorjene so bile, a so že izzvenele in se razblinile, pričakujemo pa lahko zahrbten udarec nemških dejanj.
Ni mogoče najti na svetu dela človeškega razuma, pravi nadalje, da bi nas v toliki meri sililo k občudovanju kakor pa kat. cerkev. — Konverzije na Angleškem so na dnevnem redu. Skoraj vsak dan se bere, kako ta ali oni zapusti anglikansko vero ter se poda v naročje kat. cerkve Trdno npamo, da bodo te konverzije kakor svitle zvezde, ki bodo tudi onim, ki še tavajo v temi krivoverstva, kazale edino pravo pot, ki pelje v življenje, ako nas vse ne vara, kolikor se pač dà spoznati iz sedanjega verskega življenja moderne Angleške, bodo prišli časi, ko se bo po celem angleškem kraljestvu s častjo izgovarjalo ime rimskega papeža; kajti angleški narod, ki je bil s silo in z brutaliteto pohotnega kralja Henrika VIII. potegnen v šizmo, željno pričakuje onega veselega dné, ki bo začetek nove katoliške vere na Angleškem.	P- H- K.
Smešnice.
Oi d K n i tioj S n ,Č n: o.
,„;Vi ste v oštariji zabavljali čez svojega župnika, to ni lepo!“
Jaka: „Kaj človek vsega ne govori, če je malo pijan ! “
Hotel je v s jt o p i t i.
Kljukec: >:tNeki človek je spodaj, ki vias želi videti, gospod.“
Cvetkovič: „Kaj si mu rekel?“
Kljukec: „Rekel sem mu, da ste mi rekli, Če je kaka ženska, da naj rečem, da ste doma, in če je kak moški, da vas ni doma,“
Cvetkovič: „In kaj jet rekel potem?“
Kljukec: „Rekel je, da naj vam rečem, da je ženska !u
! Uljudni v o j a: š' k i n o vj i n e c.
Poročnik:	„(Janez Smuk,, kdo so vaši direktni
predstojniki ?“
Novinec: „Moji direktpi predstojniki so: major PaJ, stotnik Pif, nadporočnik Puf in vaša malenkost, gospod poročnik!“
Nov sistem pri nastavljanju učiteljstva v mariborskem okrajnem glavarstvu.
I* Dravske doline se nam piše:
Da obätoji na ljudskih šolah tajna klasifikacija, katero izvršuje šolski vodja nad podrejenim učiteljstvom, ter jo potem poroča okrajnemu šolskemu nadzorniku, nam je bilo znano že delj časa in se vied tega tudi nismo vznemirjali. Da pa nekateri šolski vodje na podlagi svoje osebne mržnje do neljubih učiteljic in učiteljev tako klasifikujejo, smo se prepričali še-le pred kratkim ob priliki šolske inspek-cje v nekem trgu v Dravski dolini. Ker učiteljica N. kije Nemka, noče več obiskovati nadučitelj e vih sü Imarkovskih in šulferajnskih prireditev, zato tudi ni našla pardona pri inšpekciji. „Pojdite v pokoj, za vašo mesto je pripravljenih že 20 do 30 kompetentov!“ Tako se je glasila obsodba. A v tej obsodbi tiči „sistem!“ V Mariboru in drugod čaka namreč mnogo mladih gospic učiteljic „iz boljših mestnih krogov“, oficirskih, notarskih meščanskih hčera, katere ne marajo za šolo na deželi na Sred. in Zgor. Štajerskem, marveč žalijo biti nastavljene v mestih in trgih, n. pr. okolu Maribora. Nevarni sistem, ako se uresniči ! Učiteljstvo, pozor !
Shodi.
St. Frančišek na Stražah.
Nedelja, dne 29. t. m. je bil za nas velepomemben dan. Obhajali smo namreč obletnico našega „Kat. bralnega in izobr. društvo“. V spominu so nam še prerokovanja nasprotnikov ob ustanovitvi, da bo društvo kmalu zamrlo, v spominu surovi, lažnjivi napadi po celjski cunji in drugod. Toda pokazalo se je že zdaj, da so se nasprotniki zaman trudili, društvu vzeti ugled in da ostanejo lažnjivi preroki, za vedno osramočeni, kajti namesto da so društvu škodovali, so mu s svojimi obrekovanji še koristili in mu sami pribo-
r.li še večji ugled. To nam potrjujejo obilne udeležbe, kadarkoli smo priredili kako predstavo ali predavanje, to nam tudi potrjuje zelo častna udeležba to nedeljo, ko smo imeli v svoji sredi veleč. g. dr. J. Hohnjeea in g. poslanca dr. K. Verstovšeka.
Po znani pesmi „Naprej“, ki so jo zapeli domači fantje, je pozdravil predsednik g. F Železnik vse navzoče, posebno omenjena gospoda in čč. duhovščino, ki je nas posetila tndi v lepem številu. Nato sta govorila g. dr. Karl Verstovšek in č. g. dr. J. Hohnjec Smelo trdimo, da nam ostaneta oba govora v neizbrisnem spominu. Spominjala sta se v govorih tudi nepozabnega škofa A. M. Slomšeka, katerega slavnost se bo vršila pri nas dne 1. septembra. Po govorih so nastopali naši vrli igralci in igralke, ki so predstavljali igri: „Za križ in svobodo“ in „Skriven zaklad“. Vsled pomanjkanje časa se občni zbor ni vršil in se je preložil na prihodnjo nedeljo. Vsi smo se veseli in zadovoljni razšli, tipamo, da se pTi omenjeni Slomšekovi slavnosti zopet snidemo, a s še obilnejši udeležbo. Cela Gornja Savinjska dolina naj pohiti ta dan k Sv. Frančišku, da proslavimo spomin 501etnice nepozabnega vladike Slomšeka ! O,obito se prosijo sosedna društva, naj na ta dan ne prirejajo predstav, kar se zadnji čas večkrat dogaja.
Marija Nazaret.
Naša Slov. Kat. izobraž. društvo je priredilo v zadnjem času dve igri eno mladeniško: „Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta« in eno dekl ško: „Večna mladost in večna lepota“ s petjem in deklamacijo. Obe igri sta nepričakovano dobro speli : Posebno lepa je bila prikazen pri dekliški igri. Marsikateremu se je otrnila solza, ko se je prikazala Marija z angelji. Tudi petje in deklamacija je ugajala. Obiskano je bilo obakrat dobro. Fantje in dekleta vidno napredujejo pod svojim voditeljima — o. Worbertu in fr. Kamilu. Med posameznimi točkami je občinstvo z veseljem poslušalo gramofon — lepe slovenske narodae pesmi. Le tako naprej ! Kličemo vrlim igralcem, pevcem in pevkam in njih voditeljima.
Kostrivnica.
Dekliški shod Marijinih družb se je zadnjo nedeljo v Kostrivnici prav lepo obnesel. Prišla so dekleta skoraj od vseh krajev, koder gleda ponosni Boč na lepo slovensko zemljo. Bilo je oficijelno zastopanih' 10 župnij. Bližnje so prišle v veličastnih sprevodih z zastavami.. Zborovanje smo imeli pod lipo na prostem in ga je spretno vodil gospod Gomilšek. Letošnji dekliški tabor je bil zlasti posvečen proslavi velikega škola Slomšeka. Med zborovanjem smo za spremembo pele skoraj izključno njegove pesmi, dekleta pa so slavila njegove zasluge za domovino. Kostrivnica nas je še zlasti živo spomnila smrti velikega Škola. V tej tar ri so namreč rajni Martin Slomšek ieta 1862 posvetili podružnico sv,. Rozalije in so potem čez teden dni u-mrli. Bila je torej Kostrivnica njihova zadnja pot in cerkev sv.. Rozalije zadnja cerkev, ki so jo posvetili. Vse to nam je povedala mladenka iz domače Marijine družbe» Drugo dekle od Sv. Križa je slavilo Slomšeka kot pesnika, narodnega buditelja in ljubljenca svojega naroda»
Zastopnica iz Poljčan je v vezani besedi govorila o sreči vere in nesreči nevere, druga pa o velikem daru jezika, ki ga nam je dal Stvarnik. Ne sramujmo se ga in bodimo Bogu zanj hvaležne. Družbenica iz Rogatca je predavala o narodni šoli z ozirom na naše domače razmere. Poljčane in Rogatec sta kakor dve nemčurski cvetki, kjer se najde največ tistih vrto-glavcev, ki sami sebe zaničujejo s tem, ker zaničujejo svoj jezik. Ravno zato, pravi dekle, nas Nemci zaničujejo, ker se mi same sebe zaničujemo. Zato poživlja mladenke pa delo za Slovensko Stražo in kliče :i „Vsaka srčna se pokaži v delu pri Slovenski Straži!“
Ena mladenka od Sv, Petra je deklamovala pozdrav 'Jezusu, druga je govorila o pomenu dobre filatere za družino in narod, oziraje se na mater rajnega Slomšeka. Gosp. nadžupnik Korošec nam je povedal, da je mati rajnega Slomšeka prosila na smrtni postelji domačega g. kaplana, naj skrbi za njenega malega Antona, ki je začel takrat še-le hoditi v latinske šole,. Kaplan Prašnikar je ob smrtni postelji dano besedo zvesto izpolnil. Tako je zopet duhovnik tisti, ki je pripomogel, da ima slovenski narod velikega narodnega probuditelja in vzgojitelja.
Dekleta iz Sladke gore, Zibike, Stoperc in Sv, Eme so nam povedale Še mnogo poučnega. Zapeli smo končno še pelcaj pesmic in se veselo razšli. Gospodu GomilŠeku pa Čestitamo, da njegova misel o dekliških taborih tako dobro uspeva,
Žetale.
Zadnjo nedeljo, dne 28, julija, se je vršil v Žetalah pri Rogatcu političen shod S. K. Z., nai katerem je ob obilni udeležbi poročal državni in deželni poslanec g. dr. Jankovič. Glede deželnega zbora, zar vrača pred vsem vest nekaterih nasprotnih listov, Češ, da vlada med poslanci. S, K, Z. v deželnem zboru nesoglasje, jo označi kot navadno laž ter izjavlja, da si v vseh političnih vprašanjih edini. Upa sicer, da se bodo Nemci spametovali in Slovencem ugodili v njihovih zaMevah, Če pa ostanejo še za naprej tako krivični kot doslej, bo pa ostal položaj neizpremenjen. (Odobravanje, Klici: Le obstruirajte naprej, če treba! Volilci smo za vami!) Zavrnil je tudi celo vrsto laži liberalnih in nemškutarskih listov o vzrokih obstrukcije v deželnem zboru,
O zadnjem državnozborskem zasedanju je obširno govoril, posebno o solncnih in senenih straneh novega brambnega zakona ter razložil jasno vzroke, zakaj so glasovali slovenski poslanci za •ta zakon. Govoril je o kulturnem boju v državni zbornici, o davkih, o vodnih cestah v Galiciji itd. Glede davkov omenja, da ni bila sklenjena nobena postava, ki bi kmetu neposredno nalagala nova bremena. Predloga o novem davku na vino je začasno pokopana, prišel pa bo najbrž davek na šnops, pivo in avtomobile. Na podlagi raznih pisem je razložil vzroke, da v rogaškem okraju volilci Še niso dobili nobene državne podpore žarar di lanske letne suše, ki je ravno rogaški okraj hudo zadela, Nekdo je namreč poročal na Dunaj, da v rogaškem okraju ni bilo vsled suše nobene škode in da ljudstvo nič ne trpi. Naj bi šli razni gosppdje vprar sat trgovce v rogaškem okraju in izvedeli bi, da so morali ljudje že v jeseni kupovati koruzo in druge potrebbe reci, ki jim druga leta zrastejo doma; naj bi prišli gledat, kakio je bilo na naših hribih vse suho in prišli bi naj v prvi zimi in se prepričali, da je bila lansko leto v našem okraju res suša. Zato so poslušalci tudi z ogorčenjem poslušali to žalostno zgodovino in z vsem zaničevanjem so sprejeli vesti, da se je v zadnjem Času graška „-T agespošta“ norčevala iz dr. Jankoviča, ko je pisala, da je bila v rogaškem o-kraju suša zato, ker jo poslanec dr. Jankovič hoče i-meti (da bi namreč svojim volilcem mogel dobiti podporo. Sram naj Do take zlobne lažnjivce!) Omenil je slednjič Še za naše kraje zelo škodljivo vest, da hoče ogrska vlada železnično zvezo z Ormožem, Vinico in Zagrebom.
Na shodu so bile soglasno in z velikim odobrar va.njem sprejete sledeče resolucije:
1.	Razglasilo se je, da želi hrvaška, oziroma o-grska vlada železnico od Vinice Čez Dravo v Ormož. Načrt za železniški most čez Dravo se je baje že odposlal avstrijski vladi v odobrenje. Ker bi na ta način Madžari ves promet od nameravane proge Dunaj —Aspang—Radgona— Ptuj in od tod Rogatec—Brežice —Spijit, odvrnili na progo Ormož—Vinic-a—Zja-greb, protestiramo volilci, zbrani na političnem shodu v Žetalah, proti tej nakani madžarske vlade in zahtevamo, da čuva avstrijska vlada koristi Štajerske in s tem cele Avstrije,
2.	Ker sedanji živinozdravnik v Rogatcu ne razume slovenski in vsled tega tudi ne ljudstva in ljudstvo ne njega, zato zahtevamo od deželne vlade, naj nam nastavi tukaj živinozdrajvnika, ki bo razumel dobro slovenski,
3.	Zborovalci v Žetalah prosijo slavni okrajni zastop v Rogatcu, naj prevzame občinske ceste a) iz Siteža v Žetale, b) iz Stoperc čez Čermožiše v Žetale in c) iz Žetal Čez Varvaselo na Hrvaško mejo v svojo oskrbo in izvrši prepotrebnlo stavbo teh cest»
4.	Zborovalci izrekajo svojemu poslancu dr. Jankoviču, kakor vsem drugim državnim in deželnim poslancem Slovenske kmečke zveze zahvalo za njihov trud in jim izražajo popolno zaupanje.
Po dveurnem zborovanju je bil shod_zaključen.
Mikado umrl.
Zopet je posegla smrt v kroge onih maloštevilnih, ki zapovedujejo narodom. Nič se ne zdrzne smrt pred s cesarsko krono ovenčano glavo, ampak hladno in trdočutno zapove, da se ji kloni tudi tilnik, pred katerim so se klanjali milijoni. Japonski cesar, japonski mikado Mutsuliito je umrl. Zadnjič smo poročali, da je njegov položaj brezupen, dne 29, t. m, je pa u-mrl. Podlegel je dolgotrajni, trdovratni bolezni sladko-sečnosti. Ce bi bil zatisnil pred 30, tudi Še pred 20 leti svoje oči, bi bilo to vzbudilo malo pozornosti. Časopisje bi se bilo za hip pomudilo pri tej vesti in pozabljeno bi bilo. Zdaj je to drugače. Z Mutsuhitom lega v grob vladar, ki je tekom svojega vladanja dvignil svojo državo iz nepoznanosti v krog svetovnih velesil» Mesto 8. velesile zavzema sedaj Japonska, za-
to se Časopisje obširno bavi s pokojnim cesarjem. Bolj kakor kedaj prej, čuti sedaj ob smrti svet, da leže z Mutsuhitom v hladni grob mož velikega svetovno-po-liticnega pomena, mož, ki je tekom svojega 451etnega vladanja povzročil, da se je preobrazila svetovna politika,
Mutsuliito je bil rojen leta 1852 in je nastopil vlado ieta 1867. Vladal je tedaj državo otokov celih 45 let.
Mutsuliito je potomec stare rodovine, ki je zasedla pred 2571 leti japonski prestol. Prestol je zasedel v onem burnem Času, ko se je pričelo na Japonskem splošno gibanje proti okovom iz srednjega veka. Reforme, ki jih je vpeljal, niso iztekle brez notranjih nemirov. Posrečilo se mu je, da je vdušii leta 1877 u-por armade in visokega plemstva, in leto pozneje se je že udeležila Japonska svetovne razstave v Parizu. Kako se je potem razvila država, je splošno znano, a zasluži naše popolno občudovanje.
Novi cesar Jap on s ti e , J o š i h i ti o.
Cesar Mutsuliito je bil poročen s Haruko, .hčerjo kneza Tadaka Fu d ž ivap a-1 dži džo, kt je znana- kot zelo duhovita ih dobrodelna dama.
Ker je pa ostal -ta zakon brez otrok, je vzel Še drugo ženo, s katero je imel več otrok, med temi tudi sedanjega naslednika Jošihito. Zapušča mil popolno moderno kulturno državo. Princ Jošihito je vzgojen po evropski. Študiral je zgodovino in jezike evropskih držav, obvladuje popolnoma angleški jezik, govori tudi nemški. Star je 33 let in je oženjen s prin-cezinjo Sadakjo. Vzgojen je bil nasprotno kakor njegov oče, popolnoma v. evropskem smislu. Nastopi vladar st vo kot popolnoma moderno vzgojen cesarski japonski princ.
Politični pregled.
Resignacije nadvojvod.
Vesti, da bodo razni nadvojvode izstopili iz vojaške službe se potrjujejo, Danajski listi od 27. t. m. javljajo, da bo na jesen izstopil h vojaške slnžbe poveljnik 3. divizije nadVojvoda Josip Ferdinand, sedanji šef rodbine Toskana, ki je pred leti služboval tudi v Ljubljani. Takisto se potrjuje vest o odstopu nadvojvode Friderika. Tudi nadvojvoda Leopold Salvator, artilerijski nadzornik, ki se sedaj mudi v Bosni bo baje izstopil iz vojaške službe, ter se u-maknil v privatno življenje.
Zmede t Turčiji.
Iz Carigrada je odpotovalo odposlanko, na čelu mu Ibrahim paša, v Albanijo. Srbski zbornični poslanci so zahtevali, da se doda odposlanstvu v Albanijo tudi en srbski odposlanec. Ta želja se jim ni izpolnila.
60,000	Albancev, ki stoje pred Kosovem ob grobu sultana Marada, je imelo zborovanje, v katerem so sklenili, da vztrajajo z nporom zoper nov kabinet tako dolgo, dokler na vstreže vlada vsem zahtevam Albancev. Albanci so predložili vladi nasledaje zahteve :
1.	Razpust zbornice in razpis novih volitev, pri čemur bi naj vlada le pazila na mir in red, ne da bi posegla v volitve.
2.	Ko se snide nov turški kabinet, se mora odstopivši posaditi na obtožno klop.
3.	Pred razpisom novih volitev mora razpustiti vlada mladoturski osrednji komite ter prepovedati Mladoturkum sestavo novega kabineta pod imenom „edinost in svoboda“.
4.	V ministrskem svetu mora biti Albani a zastopana po lastnem ministru, kateremu so podrejene vse vojaške in državne oblasti v Albaniji.
5.	Albanija dobi lastno upravo in komori se mora vedno predložiti posebni budget za Albanijo.
6.	V Albaniji se morajo vsi dosedajni nealbaeski uradniki nadomestiti z albanskimi.
7.	Albanija dobi lastno armado, v kateri smejo služiti le domačini vseh veroizpovedanj. Turška vojna mornarica ob albanskem obrežju se mora pomnožiti. V tej smejo le Albanci služiti.
To, kar sedaj Albanci zahtevajo, že meji na suvereni-teto. Zdi se, in če vse ne vara, so Turki v Albaniji zaigrali.
Zbor niča.
Včeraj v torek je zborovala turška komora. Poslopje je bilo po vojaštvu zastraženo.
Veliki vezir je podal programatično izjavo, da je uvedla vlada preiskavo glede nepostavnega posega vladnih organov v zadnje volitve, nadalje, da bo v bodoče z afer an j evala vtika-nje Častnikov v politične zadeve in da bo uradnike, ki se bodo Še nadalje vmešavali v politiko, odstranila,. 'Ona bo vse pravice, ki jamčijo vsem narodom ustavo-, varovala»
Po tej izjavi se je razvila živahna debata» Končno je izrekia komora kabinetu zaupnico s 113 glasovi proti 45 glasovom»
Raznoterosti.
Not! kaplan1. Nastavljeni so sledeči gg. bogoslovci: Cilenšek Ivan za II kaplana pri Sv. Jurju ob Sčavnic' ; Časi Franc za kaplana pri Sv. Miklavžu pri Ormožu in Potočnik Josip za II. kaplena v Staremtrgu pri Slov. gradcu.
h justične službe Vtšjesoini svetnik v Celju pl. Gsnarolii je imenovan za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu, deždnosodni svetnik v Celovcu Guidon Visconti pa za nadsvetnika v Celju.
Za tolmača slovesščine za graške sodnije je imenovan davčni oficijal v Gradcu, g. Ferdinand Kocuvan.
Kardinal Fischer smrtno-nevarno zbolel. Nadškof kardinal Fischer, je dne 28. t. m. smrtno nevarno zbolel. Vsled tvora na glavi je bila potrebna operaeja. Po operi-
ragu se ga je lotila mrzlica. Vsled silne oslabelosti visokega cerkvenega dostojanstvenika se je bati najhnjšega. Na lastno željo je bil previden svetotajstvi za umirajoče.
Smrtna kosa- V petek 26. t. m. je nmrla na Vranskem sestra g. primicijanta Lukmana, bivša učiteljica ročnih del gdč. Marija Lnkman. Pokopana je bila v nedeljo. Pogreb je pokazal, kako so jo vsi radi imeli. Naše sožalje.
Slomšekora razglednica. Tiskarna sv. Cirila je založila Slomšekove razglednice. Razglednica prinaša sliko s citatom :
„Le bistrimo si glave,
Ne dremajmo zaspani, Sovražnim narodom prodani ! “ in lastnoročni Slomšekov podpis. Delo je prav okusno, slika povzeta po najboljši Siomšekovi sliki, kar jih imamo in smo propri lani, da bo letos v Slomšekovem letu vsak rad segel po tej razgledn:ci, Naročajo S9 v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Komad stane 10 v. Za trgovce običajni popust.
Za „Slorensko Stražo“ je daroval vlč. gosp. župnik Ravšl, prvi dvekronski noveo. Hvala prisrčna!
Slov. čebelarsko društvo za Sp. Štajersko priredi v dnevih od 15. do 19. septembra 1912 v Celjski okolici čebelarsko razstavo. Razstavi lahko vsak čebelar, če tudi ni ud društva.
G Iran Arh ravnatelj zakladnih posestev o. kr. vladni svetnik v Pragi, je imenovan dvornim svetnikom. Ta odličen Slovenec je požrtvovalen predsednik podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi.
Dež. zbor štajerski. Deželni poslanec Kanzler jo govoril na nekem zborovanju v Donnersbachii na Zgornjem Štajerskem tudi o štajerskem deželnem zboru. Rekel je: „Ce se bo akcija za d'elamožnost deželnega zbora zopet ponesrečila, potem naj se deželni zbor razpusti.“ Beležimo,
Čeden liberalni patron. Pred nekaj dnevi je bil obsojen na Dunaju na en mesec težke ječe, poostrene s postom, liberalni žurnalistV, F. 'Jelenc, urednik ljubljanskega „Dana“ in snovatelj narodno-socialne stranke, Od matere nekega svojega, prijatelja je, kakor pravi obtožnica, izsilil 250 K z neresnično trditvijo, da jih je posodil njenemu sinu, ki mu jih ne vrne. Stvar je prišla na dan in jelene je bil obsojen na mesec dni ječe. Res, Čeden cvet iz liberalnega gnojišča, Kakor videti, ne rastejo samo na Štajerskem Plevniki, ampak tudi na Kranjskem 'Jelenci,
Svobodomiselci slutijo mlado jutro. Sprava na Češkem še ni gotova, svobodomiselstvo se pa že pripravlja, da bi to spravo po svoje izkoristilo. Nemški in češki liberalni listi že govore o „zhližanju obeh narodov v znamenju liberalizma“. Kdor pozna izrazoslovje liberalcev, ve, da to ne pomenja nič 'drugega, kot pripravo za nove kulturne boje. Kaj mar tem ljudem težavni gospodarski pfoložaj, pod katerim ječijo revni sloji; oni vedo, da se puste ljudje s tiradami proti „klerikalizmu“ zaslepiti in omamiti, zato jim je tako hujskanje vedno dobro došlo, ko bi mogli ljudstvu gospodarski pomagati. Ce potem kapital tem lažje v kalnem ribari ijj: ljudstvo izžema, liberalne pijavke nič ne boli. Brezvestni so povsod, na Češkem ravno tako kot pri nas.
Štajersko.
Maribor. Danes, 31. t. m. zjutraj ob 6. uri je priplaval splav (flos) po močno narasli Dravi. Utrgalo ga je nekje v gornji Dravski dolini. Na splava ni bilo nobene osebe. Prvi most je srečno pasirah Vkljub temu, da se je g. Pegan iz Studencev podvizal v čolnu do splava, da bi mu dal pravo smer, je vendar zadel ob drugi most. Splav je popolnoma razbilo. Iz močno narasle Drave lovijo posamezne komade.
Maribor. Pred par dnevi je hlapec Andraž Škof vsled pijanosti razgrajal na državni cesti v Lejtersbergu. Neki neznani fant ga je pa baje radi nemira z nožem v desno roko ranil in mu spustil prevročo kri. Seveda je moral Škof vsled zadobljene rane v bolnišnico.
Slivnica pri Maribora. V soboto ponoči so neki neznani fantje napadli na cesti v Slivnici 221etnega delavca Franceta Klobasa iz Maribora in ga pretepli. Eden izmed fantov ga je sunil tudi z nožem v hrbet in mu na ta način prizadjal veliko rano
Kamnica pri Maribora. V nekaterih časnikih se najde skrivalnica, na kateii'so narisane vsakovrstne figure in iz teh se potem i-če, kje je ta ali ona oseba. Pri nas v Kamnici se pa zaporedoma skrivajo tisti, ki bi radi veljali za župana, imamo tako skrivalnico za župana. Govorilo se je, da je dne 28. maja t. 1. prevzel posle občinskega predstoj-ništva, Šani Heu, ker je Hofbauer najbrž radi razburjenja pri volitvi 9. aprila, odstopil; danes pa se zopet govori, da je Hofoauer župan Ali ni to skrivalnica? — Volili so naši nasprotniki dne 9. aprila t. 1. v III. razredu tudi nekega gostilničarja za namestnika. Ker je gosp. Pečar izvolitev za odbornika odklonil bi prišel Assinger v odbor, ta je pa umrl. Sedaj pride vrsta na omenjenega gostilničarja, koji je na dan volitve slovesno zatrjeval da voli z nami, a je volil z nasprotniki. %Temu možu baje ne gre več vse prav po sreči, kakor bi on rad. Če pride kak gost, se delajo med Š. in M neka čudna znamenja na neko tabk». To pomeni? — V II.razredu je za namestnika izvoljen tudi trgovec Aleksander Starkel, o kojem je „Straža“ pisala, da je v konkurzu. Taki možje naj bi poveljevali naši občini? Seveda smo proti nekaterim nepostavostim, ki so se vršile pri volitvi, vložili ugo or. — Poglejmo si tadi gospodarstvo naših občinskih očetov, kako kaj skrbijo za nas, V vasi gorijo na občinske stroške svetilniee, imajo lepe ceste koder se vozijo dr. Sahmiederer, Bregar, Zergolern, Doieček, Gru-bič, dr. Lorber i. t. d. Kako izgleda pa v hribih? Občinske ceste, ki pelje od Sabnikove kapele mimo Ledenika in Karnerja že občina čez 30 let ni popravila. Reklo se je. „tam ni ferkera“, če hočete imeti te cesto, morate si jo
sami popraviti. Takšna je tudi cesta od Sabnikove kapele do gosp. Perko. Kako pa pride kmet, ki stanuje v hribih, a tudi plačuje doklade občini, do tega, da bi si naj sam popravljal še ceste! Seveda bomo v tem oziru občino še nekoliko podregali pod rebra. Končno še vprašamo gospoda Hofbanerja, naj nam pojasni, kje tiči pravi kamčki župan.
Ruški koči. Nova stavba je že pod streho ter se odda v četrtek, 1. avgusta splošnemu prometu, čuje se, da namerava dati odbor novi stavbi ime „Vila Planinka“. Pozdravljamo to srečno izbrano ime, ker bode isto gotovo vsestransko zadovoljilo. Sedaj je pri Sv. Arehu že mnogo letoviščarjev, kateri se jako laskavo izražajo o koči in njeni oskrbnici gospej Srnčevi iz Raš. —-Kakor se pritrjuje se vrši otvoritvena slavnost v nedeljo, doc 8. septembra, ter opozarjamo že danes vse bližnje in daljnje sosede in prijatelje na ta dan Podrobnosti še priobčimo.	R.
V Ribnici bode kapucin p. Marko Fišer iz Gorice imel euharistično tridnevnieo od 9—11. angusta.
D/agučOva. V naši občini so se vršile 18. julija občinske volitve. V vseh treh razredih so zmagali Slovenci. Nasprotniki si niso upali priti na volišče.
St Vid pri Pinju. V nedeljo dne 11. avgnsta sa priredi tukaj na vrtu g. V. Pernata ljudska veselica z gledališkima igrama: „Ženska trmoglavost“, burka v enem dejanju in „Moška trmoglavost“, gluma v enem dejanju, petjem in koncertom gorske narodne godbe. Ker je to prva narodna prireditev Sv. Vidn, katerega si hočejo pridobiti Ptujčani za svoj nemškutarski obroč okoli mesta, je dolžnost vseh Slovencev da se udeleže v velikem številu te prireditve. Opozarjamo na to prireditev slavna slovenska društva v okolici.
Ptaj. V dravi je atonila v pondeljek dne 29. t. m. šivilja Marija Mikša. Kopala se je niže mesta pri pijonirskem vežbališču. Trupla še niso našli.
Sf. Vid pri Ptuja : Tukajšnje šolsko vodstvo bo priredilo šolsko veselico, katere čisti dobiček je namenjen ubogim šolarjem Ker se veselica ne vrši pri po3ilinemcu Sošteriču, hoče ta na isti dan tudi napraviti veselico in sicer v korist Schulvereina. Njegov sin je že šel v Ptuj ter prodajal listke za srečolov. Bil pa je celo tako drzen da se je zglasil tudi pri zavednih Slovencih. Prosimo uljudno, da vsak z vnemo agitira za šolsko veselico, ki se bo vršila dne 11. avgnsta pri gostilničarju Pernata, ne pa za šulve-reinsko pri Sošteriču.
Ljnbno. Dne 18. avgnsta ima „Slovenska kmečka zveza“ po dragem cerkvenem opravila političen shod pri Korošcu. Poroča poslanec g. dr. Verstovšek. Volilei, pridite!
Trg Rečica. „Kat. politično društvo za gornjegrajski okraj“ ima svoje zborovanje dne 18. avgusta v Rečici pri g. Štiglica p. d. Prislanu, popoldne ob 3. uri. Volilcem, ki naj pridejo v obilnem številu, pride govorit državni in dež. poslanec dr. Verstovšek.
SolčaTa. „Slov. kmečka zveza“ priredi dne 15. av-gcsta po dragem sv. opravila shod, na katerem poroča poslanec dr. Verstovšek. Volilei iz Luč in Solčave, vdeležite se vsi tega velevažnega shoda.
Na Mestinja bo priredila v nedeljo 4. avg. ob pol
4.	uri pop. na vrtu gostilne g. Ant. Smeha Kmetijska podružnica Mestinje — Sv. Peter na Medvedovem selu veliko zborovanje v proslavo Slomšeka kot gospodarskega buditelja. Slavnostni govor o velikem pomenu sadjarstva za naše kraje bo govoril zaslužni sadjerejec nadučitelj Fr. Praprotnik iz Mozirja, o podružničnih zadevah pa bo poročal tajnik župnik G unilšek. Udje podružnice pa tudi vsi drugi sadjerejci, ude ležite se tega slavnostnega shoda v največjem številu !
2, et ale pri Rogatca. V nedeljo dne 25. avgnsta bode pri romarski cerkvi Marije Tolažnice v Žetalah slovesno blagoslavljanje zastav mladeniške in dekliške Marijine dražbe. Po poznem sv. opravilu se vrši velik dekliški shod v proslavo nepozabnega A. M. Slomšeka. Uljudno vabimo vse sosedne Marijine dražbe, naj nas obiščejo ta dan pri Mariji Tolažnici. Na svidenje! Naiančneji vspored priobčimo pozneje.
Celje. Za tretje porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču je poklican predsednikom porotnega sodišča dvorni svetnik in predstojnik celjskega okrož. sodišča dr. Maks Bon vier, kot namestniki pa dež. sodna nadsvetnika Frane Garzarolli pl. Thurnlack ter dr. Adolf Rosehanz in dež. sodni svetnik Ljudevit Wenedikter.
St. Lenart nad Laškim. Umrl je v Mišjem dolu pri Sv. Lenarta nad Laškim župan Ferdinand Trupej. B i je odličen in zaveden pristaš Slov. kmečke zveze. Naj počiva v miru. Preostalim naše sožalje.
Koroško.
Slorensk! delavci in delavke iz Celovca in okolice ! Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani priredi v soboto dne 3. avgnsta 1912, ob 8 uri zvečer v mali dvorani hotela Trabesinger delavski shod. Ustanovila se bo sknpina „Celovec“ Jugoslovanske strokovne zveze. Pride gosp. državni poslanec Gostinčar iz Ljubljane. Slovenski delavci in delavke, agitirajte za udeležbo.
Proces proti Jukiču in tovarišem.
Pretečeni pondeljek se je pričela v Zagrebu razprava proti bivšemu pravniku Jukiča in tovarišem, zaradi znanega napada na Čuvaja.
Zanimanje za to razpravo je bilo splošno in zelo ve'iko. Pred sodnim poslopjem se je zbralo na stotine ljudi, ki bi bili radi dobili vstop v sodno dvorano, toda vstop je bil dovoljen le onim, kateri so bili predsedniku sodnega dvora osebno znani. Soduijsko poslopje je bilo močno zastraženo. Detektivov vse mrgoli.
Razprava se je pričela ob 8 uri predpoldne. Sodnemu dvoru načeluje predsednik sodnega stola Vendler, obtožnico zastopa državni pravnik dr. Markovič, votanti so pa sodniki Trbojevič, Stanzer, Fink in Gorjanovič. Jukiča sta pripeljala v dvorano dva redarja, za njim sta pa koiakala dva orož-
nika. Ko je zagledal Jukič sodnike, je postal zelo nemiren, iztrgal se je iz rok redarjem in planil proti vratam. Nastal je pravcati boj med Jakičem in redarji. Končno je predsednik določil, naj Jukič zapusti dvorano. Radi tega je ponovil Jakičev branitelj dr. Prebeg predlog, da se izroči Jakiča v opazovalnico za umobolne. Državni pravdnik se je protivil temu predlogu in senat je sklenil, da se pritegneta k sodnijskim razpravam dva psihiatra.
Predsednik odredi nato prečitanje obširne obtožnice. Med čitanjem je prišlo do mnogih norih razburljivih prizorov, ker so bili Jakiča pripeljali nazaj. Ob treh popoldne je predsednik odgodil razpravo na torek.
Koj v pričetku torkove razprave so se zopet p movili razburljivi dogodki med Jakičem in redarji. Prišlo je do pravcate borbe, konečno je zapustil Jukič sodno dvorano in sodni dvor je sklenil, da se vrši razprava v odsotnosti Jakiča, Zoper to odredbo je protestiral zagovornik ter opetovano predlagal, da se odda Jukič v opazovalnico za umobolne. Zaslišan je bil nato obtoženec Cvijič, ki je izjavil, da ni smatral nakane Jakičeve za resne, marveč, da je bil prepričao, da so le zgolj igrača. Razprava se nadaljuje dane3.
Razgled po svetu.
Čin blaznega. Iz Prage poročajo : V soboto zjutraj je neki Ambros v hipni blaznosti pri odprtem oknu svojega stanovanja v drugem nadstropju grozil svojim stanovalcem z odprtim nožem. Ognjegasci so hoteli blaznika spraviti z okna. V tem trenutka je skočil blaznik raz okna ter padel na ognjegasca, ki je stal na cesti ter ga smrtnonevarno poškodoval. Ambroz se je lahko poškodoval.
Ker je poročil retnega dekleta, iz Rige poročajo: Veleposestnika Henrika Rantenfelsa so spravili njegovi sorodniki zaradi tega, ker je poročil revnega dekleta, v sanatorij za umobolne. V soboto je nšel iz sanatorija ter pribežal k svoji ženi. Ravnatelj sanatorija je sledil Rantenfelsa ter ga dal na stopnicah prijeti. Rantenfels je potegnil revolver ter ustrelil ravnatelja. Napadalca še niso mogli dobiti.
Izgredi staTkajočih radarjev K Paint Breeku v zahodoji Virginiji je prišlo do ekseesov stavkajočih rudarjev. Ei detektiv je bil usmrčen, šef detektivov pa težko ranjen. Kakor poroča „Evening Sund“, so skušali detektivi postaviti strojno puško. Radarji so pa vrgli bombo, ki je eksplodirala in vse naokoli razrušila. Drugo poročilo pravi: V zahodnji Virginiji že dalj časa stavkajo rudarji. V soboto je prišlo do krvavih spopadov. Par sto stavkajočih delavcev je napadlo policiste, ki so stražili rove, z dinamitnimi bombami. Policisti so se branili s strojnimi pnškami. Cel dan so se bojevali. Baje je bilo 60 oseb usmrčenih. Stavkajoči so razdrli tudi železniške tračnice in brzojavno zvezo. Guverner je odposlal vojaštvo z brzostrelnimi topovi.
Dremavost. Dremavost kot nalezljiva bolezen se je 'doslej pojavljala le v krajih, kjer prebivajo zamorci, malokeclaj je nastopila v Evropi. Fred kratkim je v dunajskem psihiatričnem društvu, opisal dr. Pappenheim nenavaden slučaj te bolezni. Neko 241etno dekle, Jri ni podedovalo nikakršne bolezni,; je večkrat tožilo o glavobolu. Kot Šestleten otrok je padla in od takrat jo je večkrat bolela glava,. Ko je dorasla,, se jei pričela pri nji pojavljati 'dremavost. In tepala sicer ni dolgo časa, a zelo krepko. Kadar je imela bolezenski napad in je zaspala, je sploh niso mogli vzbuditi. Kmalu na td :so se prikazovali le še bolj Čudni pojavi. Zaspala je kar hipno, ko je statela ali hodila. Nekoč jo je celo povozila cestna železnica, ko je zaspala na cesti. Napadi so trajali vedno 'delj, včasih delo 48 ur. Zdravniki ji ne morejo pomagati, ker ne morejo spozpjati vzroka bolezni. Ubogo dekle mora biti seveda neprestano' v — '"bolništ-nici.
Bogato poplačana uljudnost. |Tie dni je umrla v NewrYorku neka kitara gospa, ki je zapustila (vse svoje premoženje — nad 2,000.000 K — mlademu new-yorš|kemu odvetniku dr, Ernestu Marlovu, ki je pred več leti nesebično in ne da foii pričakoval kake nagrajde,! prepustil mod vožnjo iz New- Yorka v Ci-kago v spalnem vozu svojo posteljo stari gospej. Ko je namreč stara gospa, Helena) Conn 'Marsch, stopila v vlak, so bile vse postelje že oddane in noben potovalec ni bil pripravljen prepustiti svojega prostora novi potovalki, ki je bila zelo utrujenai, dokler ni omenjeni odvetnik vstal in izjavil, da hoče odstopiti gospej svojo posteljo. Le-ta se je zahvalila, prosila za ime in naslov uljudnoga mladega gospoda in s tem je bila. stvar končana. Kako se je pa Marlow začudil, ko so mu te dni sporočili', da mu je gospa Marsch zapustila vse svoje premoženje.
Avtomobilizem v Ameriki. Središče jamerlkan-
s.ke avtomobilske industrije je mesto Detroit v državi Michigan. Nad 100 avtomobilskih to/t|arn je v mestu samem in v bližnji okolici, (Zlaisti v zadnjih letih se je ta industrija neznansko razvila: usta/aovila so se noVa podjetja in obstoječe tova|rne so se povečale in razširile. Ena teh avtomobilskih tovarn je bila u-stanovljena v letu 1904 z glavnico 2,500.000; akcijska glavnica je v osmih letih narasla nat 40,000.000! Leta 1908 je bilo v teh tovarnah zaposlenih 'le 8340 delavcev in izdelale so na leto 18.000 voz v vrednosti 95,000.000 m;Irk. V letu 1910 so izdelale 1120.000 voz v vrednosti 500,000,000 mark. Delo v tovarnah se razvija z mrzlično urnostjo, večinoma (Majo tovarne tudi po noči, nekatere celo ob nedeljah. 'Število avtomobilov, ki so v Zedinjenih državah v prometu, cenijo na 250.000. Največja tovlarna v Detroitu izdela na leto 30.000 avtomobilov, torej skoro 100 na dan.
Trgovski uženec
z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino z me-Sat im blagom Alojzij Pinter v Slov. Bistrici. Učenec mora tukaj trgovsko šolo obiskovati kar je velikega pomena.
Posestvo
lepo, ležeče v Tinjski fari, eno uro iz mesta Slov. Bistrica 12 oralov zemlje, vinograd, njive, travniki in gozd, hiša in gospodarsko posle pj e, vse v dobrem stana se za samo 6600 K proda. Plača se 2000 kron, drugo ostane lahko vknjiženo. Vse natančneje pri Franc Peteline u, Roteuhof Gornja Poljskava.
Darila za birmo!
Uotel Trabesinger
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
v Celovcu
Velikovška cesta mass it. 5
s
m
a
o*
Velika zalaga ur, dragocenost!, srebrnina in optifiniii stvan po vsaki sani.
Trii m rirota ! Illustr. salii tastisi graaifMC »d 20 ds 200 K. Niklaata remont.-ura K S‘50 Pristna srebrna or»	,
Original omega ara	,
Kuhinjska ura Budiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamstvi —
Nasi. Dietinger
Ttieod. Fehrtnbach
urar in očalar	447
Maribor, aiio« 2s.
Kapajsa zlatalaa la trabra. -S®*?
7
1S-—
4‘—
8‘—
a,—
ä'—
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru
1	Koroška cesta štev. 5
■ priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo asam:
!	raznovrstnih križev
I stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po g izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za
1	velike poljske križe
I lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80, g 90, 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej.	-	-
g	Istotako ima v zalogi molitvenike najboljše	vsebine,
™ rožne vence priproste in fine, velike stenske podobe v okvirjih j“ in brez okvirjev, najnovejše obhajilne podobe, male podobice, I škapulirje, svetinjice, velike in male in druge nabožne reči.
„Slov. Straža“ v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod
„Ljudsko zavarovanje1' na Slov. Straže v Ljubljani.	171
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice-
Akratotherme’ 86° C ; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode ; izredno uspešno proti protina, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje.
Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.	134
in ... Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. .
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča
Katoličani ! Slovenci !
H kateremu krojaču se naj obrnemo^
K
Jos. Macuh
Maribor, Stolna u!§ca 5
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča vsem cenjenim odse-kom „Orla“ za nabavo kompletnih krojev, kot čepic, bluzk itd, za javne nastope in prireditve. Imam nadalje veliko zalogo črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
Gene nizke! Delo solidno in vestno!
Postrežba točna!
Romsnje k Mariji Pomagaj na Brezje dne 5. avgusta. Vlak gre iz Celja v pondeljek ob 8. zjutraj. Tisti romarji, ki pridejo od mariborske strani, se lahko pripeljejo v Celje z vlakom, ki gre iz Maribora ob tričetrt na šest zjntraj, Tudi od Brež c in iz Savinske doline imajo romarji zvezo z zjntranj mi vlaki.— Vse romarje opozarjamo, da se bodo karte odposlale iz Maribora še le v četrtek. Djbijo jih torej na pošti že v petek.
StavbeDi in umetni ključavničar oblast, koncesioniran vodovodni inštalater
Ivan Rebek, Celje
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zajirugjami, občinajm, korporacijam in zasebnikom z(a cenjena natročilai, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova it'd,, Štedilna ognjišča vseh sistemov za (zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo Vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi 'vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi' premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem Sploh vsa v mojo fait roko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah,:
■ Franc Plefteršek
Maribor, Talnaa Koroška
cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
arstvo proti požarom!
V
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z
asbestnim Skrilje m - - -
►ZENIT*
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag.
ZAJEC & HORN, betonsko podjetje Ljubljana.
lnseriranje v »Straži« je ceno, ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu, zato poslužite se ugodne prilike.
XXXXXXXXXX
Priporočamo našim gospodinjam pravi	Y:
kavni pridatek z tovarniško znamko : kavni mlinček:
Il Mg»n, Y1161,12: s n. v.
iz zagrebške tovarne.
Tovarniška znamki
JUDSKA Hranilnica in Posojilnica v Celji
pegistpovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr.
obrestuje
Hranilne vloge po 47*% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrekovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račnn in jih obrestuje od dr* vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo v tak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. nre pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima Št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča po 5% do 5%°/0, z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k-leke.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.