Poftnfn* plačana v fofovfaL
Leto XVL, št* 286.
Upravntštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica a. — Telefon št. 8122, 3123« 8124. 8125, 3126S. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul a. —. TeL 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11- — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon St. 19a Računi prt post ček. zavodih: Ljub-tjana št. 11.842, Praga Cislo 78.180, Wien St 105.241.
Ljubljana, torek 10, decembra 1935
Cena i Din
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica IL Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L
Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo.
Po Lavalovi zmagi
Napeta notranjepolitična debata v francoskem parlamentu se je končala z rezultatom, kakršnega inozemska, pa najbrž tudi sama francoska javnost ni pričakovala. Ogromna večina, ki jo je dobila Lavalova vlada, je učinkovala kot prava senzacija. Saj je še pred par dnevi izgledalo, da bo Laval padel na vprašanju, ki že mesece in mesece raz burja vso francosko javnost, na vprašanju oboroženih desničarskih borbenih organizacij, taiko zvaaiih lig. Poznavalci parlamentarnih razmer so v najbo-ljš-eun piimeru računali, da bo Laval dobil ie tako večino, ki bo sicer preprečila njegov neposredni padec, ki pa mu ne bo omogočala čvrstega in zanesljivega dela. Glasovanje o zaupnici Lavalovi vladi pa je dalo večino 132 glasov, kakršne v poslednjem času še ni moglo zbrati nobsno drugo francosko ministrstvo.
Kako je do tega nenadejanega rezultata prišlo, je našim čiitasteljem že znano. Konservativni poslanec Ybarnega ray, ki je sam član najjačje desničarske lige, »Ognjenega križa«, in dober prijatelj njenega voditelja polkovnika de la Rccque, je pred napeto poslušajoče) zbornico prečital deklaracijo o svoji organizaciji in njenih ciljih. Rekel je, da »Ognjeni križ« ne goji nikakih prevratnih načrtov, da ne predstavlja zarote proti repub'iki ali demokratskim uata-novam, ne stoji v službi velekapitala in ne razpolaga, niti z orožjem ,niti z zalogami streJiva. »Ognjeni križ« nima ničesar proti temu, da se razpuste vse borbene organizacije, toda res vse, torej ne samo desničarske, ampak tudi levičarske. Voditelji levičarskih parlamentarnih skupin so urno sprejeli to ponudbo, Laval pa je na brzo roko predložil zbornici zakon, ki določa razpust vseh borbenih organizacij. V vidnem olajšanju je nato zbornica glasovala o zaupnici in se, kakor znano, z vedsko večino izrekla za Lavala in njegovo vlado.
Izid parlamentarne bitke so vse stranke sprejele z zadovoljncstjo, saj je na prvi hip res izgledalo, kakor da bodo vsaj začasno prenehali srditi napadi, s katerimi sta se v poslednjih mesecih obkladate obe glavni fronti francoskega parlamenta. Notranji boji so se do skrajnosti poostrili zlasti po krvavih dogodkih v Limogesu, kjer so pred nekaj tedni udarniki »Ognjenega križa« napadli sprevod svojih levičarskih nasprotnikov ter pri tem rabili celo strojnico, taiko da je bilo več mrtvih in ranjenih. Razid desničarskih lig, ki so mnogo bolj agresivne od svojih, v glavnem le defenzivnih nasprotnikov, se je zato smatral v francoski javnosti za zna,k splošnega pomirjenja.
Toda veselje je bilo le kratko, kajti že v par dneh se je pokazalo, da borbeni desničarji svoje ponudbe najbrž niso mislili tako iskreno, kakor so jo na nasprotni strani razumeli. Pojavil se je sum, da je bil desničarski predlog v parlamentu le taktična poteza, ki naj bi preprečila padec Lavalove vlade v trenutku, ko si ga desničarji ne Ž3'ijo. V petek popodne, pred zaključkom parlamentarne debate, je bila situacija taka, da se je zdel Latvalov padec neizbežen. Pri sedanji momentani situaciji bi mogla slediti le levičarska vlada. Razumljivo, da ta ne bi postopala ravno z rokavicami v boju proti desničarskim ligam. Vrh tega se desničarji, tudi oni, ki ne simpatiizrajo z ligami, boje, da ne bi nova vladia levice v zunanji politiki preveč zajadrala v angleške vode ter opustila sedanjo Lavalovo poetiko lavi-ranja, o kateri smatra večina Francozov, da je v današnjem nejasnem in zapletenem položaju najboljša za Francijo. Ligaši so očividno tudi špekulirali, da se bo vlada v splošnem navdušenju, ki je nastalo po ponudbi lig, da se same razidejo, že s tem zadovoljila, čakate na njihov razid in ne bo vztrajala na njih. formalnem razpustu s pomočjo zakona. Na ta način bi te organizacije le začasno opustile javne nastope, na tihem pa bi obstajale dalje im bi se lahko zopet pojavile, čim bi bila situacija za nje ugodnejša.
Po vsem tem je razumljivo, zakaj je bilo desnici toliko na tem, da cstarie Laval. Ko pa je ta proti računom liga-šev vztrajal na razpustit ven ih zakonih, ee je borbene desnice polotilo veliko razočaranje. Lige so druga za drugo začele srdito protestirati proti Ybarnega-rayu, češ da ni imel nikakega pooblastila govoriti v njih imenu. Celo vodja »Ognjenega križa« de la Rocque se je začel odmikati od svojega prijatelja. Desničarji zahtevajo od Lavala, naj svoje predloge, ki morajo, preden dobijo zakonsko moč, pasirati še senat, spremeni in znatno omili. Laval seveda tega ne more storiti, pričakovati pa mu je zato v parlamentu novih viharjev. Kljub sijajni zmagi, ki jo je biil dosegel v petek, njegova trn jeva pot očividno še ni končana.
Odstop španske vlade
Madrid, 9. decembra. bw. španska vla. 9a je danes podala ostavko. Vzrok ostavke je nezadovoljstvo vladne stranke z gotovimi finančnimi ukrepi vlade in razne fcmnapcijske afere v katere so zapleteni r»mi španski politiki. Predsednik republike V» demisijo sprejel.	,
LAVAL IN HO ARE NA DELU
ZA LIKVIDACIJO VOJNE
Na pariškem sestanku obeh državnikov so bili sporazumno sestavljeni novi predlogi Italiji za zaključitev vojne z Abesinijo
Pariz. 9. decembra, d. Snoči ob 18.3q je ministrski predsednik in zunanji minister Pierre Laval sprejel v svojem kabinetu domače in tuje novinarje in jim prečital naslednji komunike o svojih razgovorih z angleškim zunanjim ministrom Hoarejem:
»Prežeta z istim spravnim duhom in s čustvi tesnega angleško—francoskega prijateljstva, sva v najinih dolgih razgovorih včeraj in danes skušala najti formulo, ki bi lahko služila kot osnova za prijateljsko ureditev italijansko—etiopskega spora. Za en-kr?t te formule še ni mogoče objaviti. Angleška vlada o predlogih še ni obveščena, ko pa bo izrazila svoj pristanek nanje, jih bo treba rezervirati še za ostale prizadete vlade in Društvo narodov, da se o njih odločijo. Prizadevala sva si o!;a z enako skrbnostjo omogočiti čimprejšnjo mirno in častno ureditev spora. Oba sva povsem zadovoljna z rezultati, ki sva jih dosegla.<
Lavail je nato še dodal, da je nujno potrebna popolna diskretnost, ker je vprašanje, ki se sedaj obravnava, izredno kočljivo. Čim bo angleška' vlada ratificirala formule, na katere je pristal njen zunanji n i-nister v Parizu, bodo skupno s potrebnim poročilom o pariških razgovorih predložene italijanski vladi. Laval je opozoril vse, ki so morda preoptimistično razpoloženi, da so imeli pariški razgovori zgolj namen, pokazati pot, po kateri bo mogoče priti do konkretnih rezultatov, na katerih se bo lahko zgradil bodoči sporazum. Bližnji dnevi, v katerih se ima angleška vlada odločiti, italijanska vlada pa proučiti angleško—francoske predloge, se bodo porabili za sondiranje terena v svrho pogajanj na dogovorjeni osnovi.
Kaj predlagata
Laval in Hoare
Čeprav formule za osnovo nadaljnjih pogajanj o likvidaciji italijansko-abesinskega spora še niso znane, reasumira »Echo de Pariš« angleško-francoske predloge v naslednjih petih točkah:
1.	Abesinija naj dobi izhod na Rdeče morje in sicer v Asabu v Italijanski Eritreji, če pa italijanska vlada na to ne bi pristala, v Zeili v Angleški .Somaliji. Fr: n. ciia je prista'a na tako rešitev, dasi bo njeno pristanišče Džibutj znatno oškodovano.
2.	Italiji se kot kolonija prigodi vsa Tig-rejska dežela, razen svetega mesta Akiu-ma in ceste, ki vodi iz Addis Abebe do njega.
3.	Italiia d0H5 kot koloniji tudi pokraji. ni Ogaden in Danakil.
4.	Ustanovi se posebna mednarodna policijska ustanova s pravico organizacije
policijskih sij in rekrutacije polici/skih organov, ki bodo v ostalem pod vrhovnim poveljstvom abesinskega cesarja. Polici:a bi izvrševali varnostno s'užbo na italijanskem kolonizacijskem oodrečju, ki naj bi se raztezalo v južni Abesiniji južno od 8. stopnje severne širine in 36. stopnje vzhodne dolžine od Greenw?cha. Delokrog mednarodne policije naj bi segal do afriških jezer.
5.	Ost?!e pokrajine ostanejo p°d negu-ševo svobodno oblastjo. Z njimi bo razpolagal po svoji velii, p0 nasvetih prizadetih si! in na predlog iz Ženeve pa bo lahko sklenil pogodbo z Društvom narodov o njegovem potektoratu nad svobodno Abesiniio. V primeru, da bi prišlo do takega režima v Abes ni ji. bj Se abe^inske-mu cesarju dodelil mednarodni svet, v katerem bi imela tudj Italija svojega posebnega zastopnika.
Kaj zahteva Italija
Kakor zatrjujejo v poučenih francoskih krogih, postavila italijanska vlada za likvidacijo vzhodno-afriške vojne noslednje zahteve:
1.	Pokrajine, ki jih je csvojil in zsse^el italijanski ekspedicijski zbor se končno-veljavno odstopijo Italiji.
2.	Vse neambarske obrobne ookrajine se postavijo pod italiianski mandat.
3. Amharske osrednje pokrajine ostanejo pod suverenostjo neguša, ki naj se sporazume z Društvom narodov o uvedbi mednarodnega režima, v katerem bi zavzemala Italiia prednostno stal-šče.
Čeprav v Londonu in Parizu ne prikrivajo, da itali:anske zahteve presegajo francosko-angleške predloge za pogajanja, vendar ne opuščajo upanja, da Mussolini ne bo kratkomalo odklonil francosko-angleškega načrta, kar p-edstavlja po nng'e-ških izjavah navečjo mo"nort koncesi', ki se morejo zagovarjati proti Društvu narodov in abesinski vladi. Če bo MussoFni označil francosko-angleške predloge kot pripravno podlago za ocaianja, ga bo Laval naprosil, naj pošlje barona 'Alojzija v Pariz in Ženevo k nadaljnjim pogajanjem. V tem primeru bosta francoska in ang'e-ška v'ada bržkone predlagali odboru osemnajstih. ki je sklican za 12. d°^ember. naj začasno odgodi razširjen ie sankcij na prepoved izvoza petroleia v Italijo.
Ministrski predscdn:k L"va] in zaston-nik angleška vlade bosta vsekakor Funkcijskemu odboru na njegovi prvi seji poročala. kako s*-a izvršila rr.is.ijo, katero i;*r>a je poveril na svoji zednji sevi rv« belgijskega ministrskega nred-'' ?rika V«n Z?elarnda. da bi se dosegla rrn""i' podlaga za mirno ureditev itilij n ko-ab.^in- j skega opora.	1
Popolno soglasje med Anglijo ln Francijo
Listi poudarjajo, da obstoja sedaj med Pari7om in Londonom popolno soglasje, ter izražajo upanje, da bo italijanska vlada priznala dobro voljo Pariza in Londona.
Salnt Priče piše v »Journalu,« da pomeni obnova prisrčnega sporazuma med Veliko Britanijo in Francijo nekaj globljega in mno<*o šJršega kakor pa navadno epi-zodo. Kdor bi hotel s kakšnimi spletkami kaliti odnošaje med Parizom in Londonom. bi se temeljito zmotil.
Lucien Bourgress pravi v »Petit Parisie-nu»: Za sedaj še ne ve mo, kak, šen bo urpeh novega francosko-amgle^ke-ga predloga v Rimu. Morda bo tudi ta predlog propadel, toda v tem primeru ga bo gotovo preživelo soglasje, ki je zavladalo med Parizom in Londonom. Najnovejši predlog je kompromis srednje črte med predlogi, na katere je že doslej pristalo Društvo narodov, in novimi popusti, ki bi mogli po mnenju francoske in angleške vlade zadovoljiti Italijo. Predlog upošte-
va pravice, ki si jih je pridobila Italija v 50 letih svojega kolonizacijskega dela v Vzhodni Afriki, prav tako pa upošteva tudi njene žrtve v sedanji mučni in dragi vojni.
»■Matin« piše: Če bo Rim uvidel, da upoštevajo novi predlogi njegove upravičene želje, in če bo pristal na pogajanja, ni pričakovati nobenih težkoč za odgoditev pe-trolejskega vprašanja v Ženevi.
Pertinax smatra v listu » Echo de Pariš,« da je najnovejši predlog Lavala in Hoare-ja mnogo ugodnejši za Italijo, kakor pa so bili dosedanji predlogi Velike Britanije. Angleški zunanji minister je pristal na te predloge zato, ker je Francija izjavila, da bo popolnoma soHdarna z Veliko Britanijo glede nadaljnjega posredovanja v Rimu. Laval je tudi pristal na to, naj se sporoči Italiji, da bo morala sedai zavzeti končno stališče in nositi *udi odgovornost za nadaljnji potek dogodkov, ki bi našteli, če bi odklonila najnovejše francosko-angleške predloge. Pertinar priznava, da morata Francija in Velika Britanija zaradi teh predlogov rnčunafi s protestom nekaterih držav v Ženevi, ker nasprotujejo v gotovi meri določbam pakta Društva narodov.
V pričakovanju italijanskega odgovora
Rim, 9. decembra, o. Čeprav rezu'tat pariškega sestanka med Lavalcm in Hoa-rejrm uradno še ni bil objavljen, je uradni komunike o njem napravi' na italijanske politične kroge ugoden vtis. L'sti na-glašajo, da. dlskretn-ost, s katero postopa Laval. zelo ustreza italijanska dip^mst-skim metodam. Vsekakor se bo zato lahko preprečila polemika, do kakršne je prišlo meseca septembra, ko s-> bili ob a vi j eni predlogi odbora oetih. Agencija Stnfeni pravi v svojem komunikeju:
»Enodušnost in dobra volia. ki sta jo na pariškem sestanku pokazala laval in Hoare, sta omogočila serijo formul za pri-
jetelfsk"« ureditev ifalijansko-abesinskega spora. Sestanek pomeni vsek»kor velik političen dogodek, ki bo napravil na mednarodno javnost močan vtis. Na pariških posvetovanjih so pričakovali, da bo italijanska vlada posfavi'a svoje minimalne zahteve. Mussolini je svoje zahteve sporočil Franciji že 16. novembra. V n;ih je n3. glasil, da se bo itaTijanska vojaška akcija v vzhodni Afriki nadaljevala, dokler ti predlogi ne bodo realizirani Italija od svojih zahtev ne more odstooiti.«
Kakor vse kaže. bo italijanska v'adi najkasneje v sredo zvečer odgovorila na predloge, ki jih ji bosta dostavila angle-
ški in francoski poslanik v Rimu v najkrajšem času. Tako bo mogoče o njem že v četrtek obvestiti vse države, članice Društva narodov, da bodo potem lahko zavzele svoje stališče v vprašanjih, ki »o na dnevnem redu seje odbora osemnajstih. Če bi Italija pristala na pariške predloge, bo zesedanje odbora bržkon- oigo-deno ali pa vsaj splošna prepoved izvoza petroleja v Italijo za 6edaj ne bo uveljavljena.
Rimski krogi poudarjajo, da francosko-angleškd predlogi nimajo ultimativnega značaja. Italijanska vlada pričakuje, d.i 90 ti predlogi zares dobronamerni v finislu Hoarejevih izjav v spodnji zbornici, da Anglija ne dela proti Italiji iz sovraštva, temveč v skladu z neumorno Lavalovo akcijo za sporazum med Rimom in Londonun.
v Angliji dvomijo da bo Mussolini popustil
Lond0n, 9. decembra, o. DoPollne ob 10. se je sestala angleška vlada. S^ja je inne-la zgoiij formalen značaj, ker je vlada že včeraj telefonsko pristala na predloge, ki sta jih sprejela Laval in Hoare za mirno ureiitev italijansko-abesinskega sp0ra.
Listi eedijo, da položaj v Rimu ne kaže, da bi bil Muoscflmi pripravljen sprejeti francosko-angleške predloge kot osnovo za nadaljnja pogajanja, ker s0 v precejšnjem nasprotju z minimalnimi zahtevami, ki jih Je postavila italijanska vlada v 5 svoji noti z dne 16. novembra framco®ke-
mu ministrskemu predsedniku, i če bo Mussolini Lavalove in Hoareje. • ve predloge zavrnil, bo vsekakor prišlo dQ petrolejskih sankcij in v tem primeru bo imet pariški sporazum še sv9j po6eben pomenj ker so bila na njem likvidirana vsa dosedanja nescglasja med Parfz«m in Londonom. Listi pripisujejo londonskim nasBOVorom kot obnovi angieifeo-francoske fr©nte c<»l3 večji pomen, kakor gfede na njihove mirovne ©vrhe. "Vsi naglasa jo, da bo Laval vodil v bodoče pogajauja z ItaMjo edinole skupno ln sporazumno z Veliko Britanijo.
Mussolini že obveščen o predlogih
Pariz, 9. decembra, o. Po najnovejših vesteh sta Hoare in Laval že snoči obvestila Mussolinija o rezultatih svojih razgovorov in o svojih načrtih. ProsiIa sta ga odgovor najkasneje do 12. t. m., ko se bo sestal odbor osemnajstih. Obenem sta ga pozvala, naj pošlje v Ženevo barona Aloi*i-ja, da se v danem primeru z Edcnom dogovori o odffoditvi zasedanja tega odbora.
Italijanski scsi&f
za poostren odpor
Demonstrativna seja italijanskega senata, ki se je izjavil proti vsakemu sporazumu brez priznanja italijanskih zahtev
Rim, 9. decembra. «i. Zaradi zadnjih me 1-narodnih dogodikov in v zvezi z dvodnev-nrimi razgovori Lavala in Hoarea v Parizu ;e vladalo za današnjo sejo italijanskega senata veliko zanimanje v vsej javnosti. Razen tega sa današnji pariški lioti. napovedovali, da bo Mussolini na tej seji podaj nove in važne politične izjave.
Seja ie potekla sicer v svečanem nazp)-loženju, vendar ne tako bučno ka<kor sobotna seja poslanske zbornice. Senat je bil polnošteviilno zbnan. Prisotni so b:li tiuii člani kraljevskega doma.
Sejo je otvoril ob 15. predsedinik senata Federzoni, ki je v krajišrih izvajanjih pozdravil vojsko v vzhodni Afriki in govor;l proii sankcijam. Nato je izjavil prisotnemu pmfeedniku vlade MuseoHniju. da je senat enolušno z n ^m- ki je da! Italiji skupnost in zavest veličine. Ves italijanski narod ie 7. njim enih misli čin bo v svojem odporn vztrajal do krm ca.
Nato Je predsednik Federzoni po primeru poslanike zbornice pozval senatorje, nai tudi oni iziroče državi svoje kolajne, na-me^tu katerih bodo dobili dinige iz enostavne kovine. Kolajne semaforjev bo izročil tajniku fašistične a>.'ranke 18. decembra. Njegov precllo.g je sen?! spTeiel sosrlasno.
Nafto je senat prešel na dnevni red, na katerem se je nahajal zakonski naort o potrditvi izrednih izdatkov za vojno v vzhodni Affiiki. V avozi s tem zakonitim načrtom ie senator Tlia.on de Revel pre^'fo?iil naslednjo resohicjo, ki jo je pfdio^alo 384 senatorjev:
Senat kraljevine Italije ponovno potrjuje v skladu z vsem italijanskim narodom in
proti vsakemu poizkusu, ki naj zlomi voljo Italije, popolno zakonitost njenih obrambnih in civilizatoričnih ciljev v vzhodni Afriki. ki jih je potrdil tudi Ni. Vel. kralj Italije. ter izjavlja, da popolnoma soglaša s predsednikom vlade, ki bo znal varovati rast in pravice Italije.
Senador Thaon do Revel je nato utemeljeval svoj;) resolucijo čin nadaljeval:
Med svetovno vojno sem povelieval italijanskim pomorskim silam. Zato si niti misliti nisem mogel, da bom že nekaj let kasneje doživel, kako se na istem morju zbirajo vojna brodovja in kako sklepajo sporazum o Sredozemskem morju v škodo Italije oni, ki so bili med svetovno -ojno naši zavezniki. Posee italijanske vojske v svetovno voino je bil odločilnega pomena za skupno zmago. Ta vrednost bo po potrebi in če bo šlo za samostojnost Italije postoterjena.
Govor senatorja Thai^m de Revela ie penat sprejel z veltikim navdušencem, prav tako tudi njegovo resolucijo soglasno.
Nato je povzel be«edo predsednik italijanske vlade Mussolini in izjavil:
Zahvaljujem se senatu za soglasni spre-iem resolucije in za lepo manifestacijo, ki jo je pri tej priliki priredil. Zbornica je vnovič dokazala, da je na višini svojih nalog, ki so živ izraz napredka italijanskega naroda. Senat j© lahko prepričan, da bomo afriške in evropske interese Italije z vso o«*Wnostjo branili.
Senat je prudravil kratko MiussotVmijevo iziavo z vp'i'k:m odobravanjem- nakar ie b"'li seja zaključena. Prihodnja bo jutri popoldne.
Italijani pa, da fe
Rim, 9. decembra, o. Po siuižbenih vesteh italijanskega generalnega štaba v Asm ari &o netočne in tendemene vesti iz Addis Abebe, da bi bilo Desie neoboroženo in nesposobno za obrambo proti letalskim napadom, zaradi če®ar naj bi se smatralo k0t nevtralno meeto. ItaMjamska letala, ki so izvršila v petek napad na mesto, ®o bila vsa poškodovana od strelov ie pužk in sa-ojnic ter šiapnelov.
Komunike št 66
Rim, 9. decembra, d. Po sobotnem poročilu. ki ga je poslal maršal Badoglio iz vzhodne Afrike in je bilo objavljeno kot uradno poročilo propagandnega ministrstva, so oddelki askarov zavzeli Abi Adi, glavni kraj v Tembijskih gorah.
Danes je ministrstvo za tisk in propagando objavilo naslednji komunike št. <36:
Na vsej fronti se nadaljuje aktivnost naših patrulj. Več naših letal je obstreljevalo vojaško taborišče Abesincev severno od Desija.
Tudi na somalskem bojišču je bilo naše letalstvo zelo živahno in je izvršilo polot nad sovražnimi četami med Hlto in Nege-jijem blizu Dorijskega prekopa. Sovražne čete so zelo ostro obstreljevale naša letala. Pri tej priliki je našel smrt eden izmed naših letalcev. Naša bombna letala so sa sicer vrnila brez izgub na svoja letališča.
Hudi boji s četami rasa Deste
Addis Abeba, 9. decembra, g. Po poročilih z jutžne fronte se vrše med četam: rasa Dcste in ite.lijansk'imi četami sever, no od Dola hudi boji, pri katerih eo imeli Italijani do®lej 700, Abesinci 900 mrtvih.
Desie zopet bombardirano
Italijanska letala so izvršila ponovne napade na Desie in njeno okolico — Mnogoštevilne žrtve med civilnim
prebivalstvom
Desie, 9. decembra, d. Neguš je odredil, da mora mesto zapustiti vse prebivalstvo, kar se je tudi zgodilo. Število žrtev bombardiranja pretekli Detek je zelo veliko, vendar pa aa še ni bilo mogoče končno-veljavno ugotoviti, ker leži mnogo trupel še vedno pod razvalinami. Pri ponovnem sobotnem bombardiranju Desia je bilo manj žrtev, ker so medtem ljudje že pobegnili v hribe. Do včeraj so našteli 95 smrtnih žrtev italijanskega bombardiranja. Stanie mnogih ranjencev je zelo nevarno in se ho število smrtnih žrt^v zato še povečalo. Neki renski so ubili štiri otroka njej sami pa ie bomba odtrgala obe nogi in grudi. Američanka miss Helling ie bila nevarno ranjena v trenutku, ko je previjala v bolnici
i neko Abesinko, kateri je tomba nekoliko trenutkov poprej odtrgala roko. Miss llel-ling so morali amputirati levo nogo, dvomijo pa. da bo ostala živa. ker je izgubila mnogo krvi.
Abesinci pravijo, da Desie ni utrjeno
Addis Abeba, 9. decembra, o. Abesinska vlada je danes ponovno službeno de-mantirak italijanske trditve, da bi bilo Desie dobro utrjeno mesto in opremljeno z vsem potrebnim za obrambo proti letalskim napadom.
Seja neodvisnega poslanskega kluba
Beograd, 9. decembra p. Danes dopoldne in popoldne je imel sejo jugosloven* ski nezavisni poslanski klub. Dopoldne je razpravljal v prvi vrsti o zakonskih načrtih, ki so predloženi Narodni skupščini. Zlasti obširna je bila razprava o načrtu zakona o prekrških.
Na popoldanski seji je klub razpravljal o splošnem političnem položaju. Seja se bo jutri nadaljevala.
Pogajanja v združeni opoziciji
Zagreb, 9. decembra o. Danes bi se bil moral sestati posiovm odbor združene opozicije, ki ga tvorijo po en delegat štirih glavnih političnih skupin: demokratske, zenuljoradniške, redičevske in prebičevičev-ske. Iz Beograda je orispel s*»no zastopnik Ljube Davidoviča. Boško Vlajdč, ki je izjavil. da ne prihaja kot službeni de'egat na pogajanja, marveč le zato, da zbere nekatere informacije. Sestal se Je danes z dr. Mačkom in Večes'avom Vildcrjem. Šele ko se bo vrnil v Beograd, bo srbnanska združene opozicije na osnovi njegovih poroči! sklepala o tem. ali in kdaj naj se nadaljujejo službena pogajanja.
Radičevci in frankovci
Obnovljen razdor med dvema starima nasprotnikoma Ustanavljanje samostojnih organizacij HSS
Zagreb, 6. decembra.
Od dneva v dan se bolj vidi, kako se rahlja strnjena fronta, ki so jo ob petomajskih volitvah tvorile hrvatske opozicionalne skupine pod vodstvom dr. Mačka. Odnošaji-med obema glav* nima partnerjema, pribičevičevci ;n ožjim hrvatskim taborom dr. Mačka so že davno postali strogo zavezniški. ta» ko da o enotnem taboru skoro ni mogo« če več govoriti. A tudi med mačkovci v ožjem smislu se začenjajo pota lo« čiti Poglavje za sebe tvori problem hrvatskega klerikalizma, ki je v pol« nem borbenem pohodu in ki je pre* vzel Mačkovo zastavo le zaradi tega, da prodre med kmečko ljudstvo, ki je bilo doslej za klerikalizem nedostopno. Gotovo bo obračunavanje s klerikali« zrnom igralo v hrvatski politiki še ve= liko vlogo, za enkrat pa se vsaj na zu« naj ta problem še ne zdi aktualen.
Pač pa bolj in bolj stopa v ospredje spor med nekdanjimi radičevci in nek« danjimi frankovci. Nasprotia med tes ma dvema grupama so že zelo s^ara in pokojni Stjepan Radič o frankovcih ni baš lepo covoril. Znana je n lesova kri* latica o pokvarjeni gosnodi. Res so bili frankovci omejen5 predvsem na me«trio Inteligenco in polintelirfenco. Čenrav so operirali z najbolj ekstrerrminv šla« gerii in čeprav so mnogokrat uživali podnoro tudi od razn:h slabo nou^en:h srbskih politikov. niso nikdar mogli doseči večiega nolit'"ne2a vpliva Pri zadnjih volitvah pred 6 januarjem so z vsem naporom spravili v parlament le dva poslanca dr. ^"epana Buča in nesrečnega dr. Ante Paveliča.
V dobi	- so se frankovci. ko«
likor niso šli v emigracijo, potuhnili, potem pa so se pridružili Mačkovemu pokretu in poskušali na njega dobiti čim večji vpliv. Brez dvoma je treba marsikak nerazveseliiv poiav v hrvat« ski opozicijski politiki zadnjega časa pripisati baš frankovskemu pritisku. Frankovci so b;Ii tudi oni. ki so ves čas postavljali tezo. da je rešitev hr« vatskega nacionalnega vprašanja pri« marno vpraš^nie in da je treba do nie« gove zadovoljive reš'tve odložiti vsa gospodarska in socialna vprašanja. Do«
bro se namreč zavedajo, da bi naleteli
takoj na ostro nasprotje mačkovskih kmečkih množic, čim bi se začela raz« prava o gospodarskih in socialnih pro« blemih. V pridiganju o hrvatstvu pa lahko, kar se tiče radikalizma, tran* kovci uspešno prelicitirajo druge hr« vatske opozicijske skupine.
Dr. Maček in njegovi ožji sodelavci, ki so vsi izšli iz stare radičevske stran« ke, se vedno bolj otresajo frankovske« ga pritiska. Frankovci sami pa postaja« jo tudi nezadovoljni, ker se jim zdi, da imajo na vodstvo »hrvatske fron« te« še premalo vpliva. K tem naspro« tjem prihaja še pritisk starih radičev« skih prvakov s podeželja. Ti imajo de« loma po svojem osebnem vplivu, de« loma še po avtoriteti pokojnega Radi« ča za seboj velike kmečke mase. bo« ji jo pa se, da iih ne bi izpodrinili fran« kovski gospodje, ki hodijo danes pod Mačkovo firmo na shode in sestanke. Neutemeljena tudi ni njihova bojazen, da bi v primeru volitev dr Maček pod frankovskim pritiskom odstopil fran« kovcem več mandatov, kakor jim iih po njihovem, razmeroma maihnem šte« vilu gre Zato zahtevaio od dr Mačka, na i notisne »pokvarjeno gospodo« v ozadje.
Vse to sili k razčiščen iu in ločitev duhov se ie res že začela Na 'niciativo «ame<?a dr Mačka so se začele povsod snovati ;u obnavliari samostojne orga« nizaciie bivše hrvatske sfdjačke stran« ke. Celo na mrverzi v Zagrebu se je osnoval poseben klub HSS. Ko so frankovski in klerikaVi' akademiki pro« ti temu protestVali. češ da pomenja ta ustanovitev cenlienie hrvatske fronte, se ie dr Maček javno iziavil za usta« nov;tpv sdmo«toine«a rad;<*evskega Vlu ba Rekel je. da je treba to~no vedeti, kdo ie prav za prav pristaš HSS in kdo pripada drugim frakeiiam T^vni rv^oor r>rnri ustanavlianiu posebnih radičev« cVib orsanizacii ie po te i nedvoumni Mačkovi iztav5 sicer utibnM. na tihem r»a vodiio frankovci prof? oV*nqvliar»iu H^ r><*r1 vse srr>:fn horbo ^"ako se Ho ta borba razviiala. od tega bo v mar« sika^em nortlp«^« odvisen p"''"'i o i i raz« voj hrvatske politike.
Slovenski premog za državne železnice
Nedeljski »Slovenec« poroča, da je železniška uprava svoja naročite premoga iz kočevskega rudnika zopet pov'Š3la na 80 vagonov mesečno, obrnem pa, dia je zopet naročila tudi od betokraiinsike-ga premogovnika po 20 va;gonov mesečno. S tem ie, tako vsaj upamo, likvidirano težko vprašanje nadal injega obstoja kočevskega premogovnika, ki je Zadnje mesece kakor mora ležalo nad Kočevjem in vso okoHco. • Pred veMkimi letošnjimi red^kdiami državnih premogovnih naročil1 pri slovanskih rudnikih ie dobavlja.! kočevski rurSnik državnem železnicam po 120 vagonov na mesec. Pri novi razdelitvi ^eh naročil je bil znižail kofntMigemJt za Kočevje na 20 vagonov. Skiranemu prizadevam iu vseh prizadetih črnite1 iev se "je posreči1« doseči, da je piromfitni minister dr-- Soaho kočevsko kvoto naknadno poviša1 za 60 vagonov, tiaiko da je kcčevs.Vn rudirfk za mesec november io-bf naroči-io z? 80 vaeoinov. Tn zadošča vsaj za vz^rževaciia obr^ita v rudniku, ki bi ga TPD si^er zaprla. Za me^c december je nenadejia.no zopet prišla re-
dukcija ma preišnjnh 20 vagonov. Vzrok je biJ ta, da še niso vsi ministri podpisat1« skleoa vlade o reviziji prvotne raizdeVitve Železnikih dobav premoga in da torej ta sklep nd bU ' pravomočem. Očividno se je v ziadmjih dneh posrečilo ta nedo®ta.tek odstraniti, teko da bo Kočevje odslej zopet dobavljalo po 80 vagonov premoga.
Belofcrajinsiki rudnik je bi'l pri prvi letošnji razdelitvi železniških dobav popolnoma. črtan z liste dobaviteljev premoga. OdisiVi bo zopet dobavljal po 20 vagonov na mesec. V ve1 javi pa ostaneta * še naprej popolno črtan ie dobav k vef umskega rudnika in prvotno ■edu-cirana kvota za trboveljski revir. Po prvotnem razdelilnem sk^ou bi se zmanjšale dobave za državne železnice iz premogovnikov v dravski banovini v leitn 193^/1936 za 736« vagonov v primeri z dobavami v lanskem letu. Po se-dairtii reviziii se to zmamišauie iizboliša za 960 vagonov, tako da bodo naši rudniki dobavni v tekočem gospodarskem letu za 6408 vagonov manj premoga k s kor lani.
Učiteljska zbora v Krškem in škof ji Loki
Krško, 9. decembra.
. V soboto je bilo v Krškem zboiovanje učiteij«Ke^a društva m KršK. srez- Zaradi bolezni predsednika g. Pecn« tka je ^odii ;t>or pouiprecteediuiik g. ezovan", šoftaki upravitelj iz št. Rupeirla, ki je v uvodu govvrii o i>la-gopoJcujuteui kralju Uedinitelju, nato oa »Kidal siituaeijisko poročilo. Svetoval je, naj članstvo po možnosti obnovi naročnino na čaisoipiise in naj se Lstotako volan ja s organizacije. Očrtal je med drugim delo JUU /s* ukinjen je odredbe o znižanj/u pre jetnikov državnim in samoupravnim uslužbencem. V dravski banovimn je mnogo uč te',jov drnev-nioarjev, kontraktuaikev in 23 učiteljic ročnih del, ki so zapostavljeni v svojih pravicah. Za vse te se je diraviska sekcija JUU zavzemala na pristojnih mestih. Budno ;e sekcija tudi na straž v zadevi učiteljskih premestiitev. Nadaije je g. podpredsedmtk opieaJ borbo sekcije pnoiti najpaniom na uči-ieljstvo, organizacijo im mladiinski list »Naš rod«. Dotaknil se je tudi vprašanja nameravanih premestitev nekaterih šolskih nadzornikov in podal poročilo o napadu ~red-sednika zagrebškega sreskeaa društva gosip-Miili-ijevioa na predsednika JUU g. Dimnika.
Poročilo o poteku banovhnske im glavne stkupščine je podal delegat g. Mikulič. Glede »Popotnika« je uči feljstvo zastopalo stališče, da je vsakemu učitelju ta časopis neogibno potreben za iapoprfltnjevanie strokovnega zmamj'®. Zato nai se n>i'kakor ne skrči. G. Mi-kulič je razpravljali tudi o potrebi višje učiteljske izobrazbe. Ta^Hk g. Vidmar ie v izvlečku preoital številne došle okrožnice. V razgovor so prišli tudi napadi na srtam ;n šolo ter bo učite'istvo v bn«doče prijavilo take primere tajniku, de bo poročal o njih sekciji.
Blagairvlk g. Čuk. učiteli iz Radeč, je sestavil proračun. ld; ga je članstvo odobrilo. Mesečna članarima bo znašaila sedaj samo 16 Din. za umteli»i«e, noročeme z učitelji pa 7 Dim. Nad,7iTTiiik g. Hrovai je naposled poziva! 51an«tvo. naj se naroči ne knygp Slovenske šolske Matice. Prihodnii učiiteliski zbor bo febrinaTia-
škof ja Loka. 9 decembra.
Preiko 40 učit«Hp<v im iiP t^l iic se ie udftle-Sithn aoibotn e?ra zbora uč'itflistva v Lok; ZH^rovaime 'V '*»dii! pt-e^^edmiik g. Voi teh Debeljaik. Najprej je o škofjeloškem go-
s|K>slvu pi£iv zanimivo predaval prof. g. dr. i Pavel Blazniik. nato pa je podal g. bebeljak situacijeko porodilo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo prosvek/, šolo in stan. Seike.ji JUU v Ljubljani je bila soglas.no izglasovana zahvala s priznanjem za dosedanje delo, prav tako pa tudi predsedmilku JUU g. Dimniku. Učiteljsko je obsod.il« ^apad predsednika zagrebškega s reškega društva g. Milojeviča na g. Dimnika m zahtevalo, naj se zadeva. razS sti po slanovtko-disci-p! ini-skeon u -siopku.
Tajniško poročilo je podal g. Kosca, o gospodarstvu pa je govoril podpredsednik g. Kokelj in pozval prisotne, naj se oklenejo srajiih stanovskih ustanov.
Pri p'-e«ii'o?ih je bilo sklenieno. da se dovoli učiteljskemu društvu v Ljubljani brezobrestno poojilo. da naj izhaja »Popotnik« v normalmem obsegu da naj dobe sreske U0'te!i«ike knjižnice podpre za izpopolnitev s strokovnimi pedagoškimi delu. da naj usitainovi zj:i škofjeloško območje nova knjižnica in rta se bo članstvo po okrožnih edi-nicah sproti obveščalo o situaciji na stanovskem podiročiu.
Problem nezaposlene inteligence
Beograd, 9. decembra. AA. Danes ob 11. dopoldne se je začel v dvorani Kolarčeve ustanove v navzočnosti prosvetaega ministra g. Sto^eviča redni kongres držav jugovzhodne Evrope za proučevanje vprašanja nezaposlenih intelektualcev. Konferenca se vrši na pobudo mednarodne univerzitetne samopomoči. Udeležuje se je več funkcionarjev mednarodnega urada za delo in univerzitetnega urada v Parizu ter mednarodne univerzitetne samopomoči Po končanih referatih se bo komferenca razdelila v odbore, katerim bodo delegati posameznih držav predložili svoje predloge. Ob sklepu bo konferenoa sprejela na plenarni seji resolucijo.
Beležke
Občni zbor JNS na Viču
V nedeljo dopoldne je bil na Viču letni občni zbor krajevne organizacije JiNS. Zborovanja se je udeležilo prav lepo število članov, ki so s tem dokazali, da so zelo pogrešeni računi onih, ki mislijo. da so razbili vrste jugoslovenskih nacionalistov na Viču. Občni zbor je otvoril predsednik -g. Mesec, ki je s svojem govorom očrtal delo viške organizacije JNS ter iskreno pozdravil navzoče gg. senatorja dr. Kramerja, nar. poslanca Albina Komama ter mestnega svetnika Franca Seumiga. Nato je podal izčrpno poročilo o delovanju organizacije tajnik g. Hrovat. Njegovemu poročilu je sledilo blagajniško porodilo g. Kneza. Po absolu-toriju staremu odboru so se vršile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen znani viški narodni delavec g. P. Rebek. za odbornike pa ffg A. Beg, M. Knez, I Ažmam, J. Ga^-perin, J. Gu'tin. I. Hirtman. V. Jeločnik. Fr. Novak. 1 Bsb-šek, 1 Kokole. J. Moli, P. Smrkolj. J. Ze-leznik. A. Marinko. J. Tribuč in J. Horvat. Odbor se bo naknadno konstituiral.
Po izvršenih volitvah je poročal v nad vse zanimivem referatu mestni svetnik g. Seunig o ljubi lanskem občinskem gospodarstvu in v poljudnih besedah orisal bodoče niloge Velike Liubljane. Zborovalci so sledili govomikovim izvajanjem z največjo nozornostio in živshnr-m odobrava-niem Nato ie noHal senator dr Kramer pregledno noHtično poročilo v katerem se ie dotaknil vseh peresih problemov nafega državnega in nacionalnega živlienja. Nie-gova izvaiania so navzoči nonovno prekinjal' 7 bumimi odobravanjem ;n nrHrieva-n'em. Nar. no«!, g. Albin Koman ie pozdravil zboroval ce in se solidariziral z iz-vanjanji g. dT. Kramerja; iskreno se je za-
Pri hemoroidih (zlati žili),
zaneki. vrtoglavosti, povzročeni po za-gatenju. nrinnš* uporaba
FRANZ-J OSEFO VE
grenčice prijetno olaišanir
0?!. reg. S. br. 1S4S3/35 ■MRHBMmUHHHMMHMH
hvalil Ljubljančanom, naprednim itn nacionalnim Vičanom, za podporo, ki jo je vedno užival pri svojem delu med njimi.
Razvila se je živahna debata v kateri je odgovarjal g. senator na vprašanja zboro-valcev. Lepo uspeli občni zbor je zaključil predsednik g. Rebek s pozivom, da se vsi oklenejo novega dela za nacionalno stvar.
Katoliška duhovščina in politične stranke
»Kat0lički tjednik«-, glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šariea priobčil je v svoji zadnji števalki to-le polcnnično notico:
Neki »a« je napisal v >Nedjelji« z dne 1. decembra uv0d.nik jO is M računi«. Ne-čeimo se spuščati v polemiko s piscema tega članka, ker polemika v tem vprašanju saimo škoduje dobri 6vtari. Toda naša dolžnost je, da jasno očrtamo zadevo, za kater0 ŠTe. Vprašamje postavijeno. »Ali se sme duhovnik v Katoliški akciji, a to je v prvi vrsti župnik, udejstvovaiti v politični stranki, v kateri prevladujejo druge vere in tako dalje?« Naš odgovor je: Ne sme! Niti navadni člani Katoliške akcije ne smejo v takšno političn0 stranko, ker to sodelovanje ni v evangeliju. Noben katolik ne c-me tu sodelovati v evangeliju, a tamkaj izvem evangelija. Za to gre, za ničesar drugega. Sicer pa je pisec »a« precej nejasen v pojmovanju Ka-t0>ltiške akcije. Res je, da je Katoliška akcija namenjena laikom, toda oma ne more biti brez svojega duhovnika, ki seveda spaia na vodstvo Katoliške akcije A to vodstvo se ne sime udejstvovati v prav nobeni p0litični stranki. V gori omenjeno stranko ne smejo niti navadni člani Katoliške akcije. Posebno duhovnik mora poslušati apostolov opomim: Nobe-dem božji bojevnik se ne sime vmešavati v posvetme po&le. (2 Timotej 2, 4.)
Kaj hoče dr. Maček?
»Hrvatski rodoljub,« ki se označuje za »neodvisen hrvatski tednik,« objavlja uvodnik »Unitarizem, federalizem im široke samouprave.« V članku zavrača očitke, da se dr. Maček še ni javno izjavil, kaj prav za prav hoče in želi. Po mnenju »Hrvatskega rodoljuba« so predstavniki združene opozicije že ponovno dovolj jasno povedali, kaj hočejo. »Do enotnega gledanja na vprašanje ureditve države pa še ni moglo priti v združeni opoziciji, ker se tozadevna pogajanja šele vrše. Vse je šele v prvi fazi. Predsednik dr. Maček pa je na pristojnem mestu, kakor tudi ob drugih prilikah jasno in odkrito povedal svoje stališče kot voditelj hrvatskega po-kreta im bivše KDK. Mi ne razumemo, zavoljo česa se očita dr. Mačku, da igra s skritimi kartami. Oni ki morajo vedeti, kaj žeta im hoče dr. Maček, so že dobili svoj odgovor, oni, ki pa bi želeli, da objavlja dr. Maček vsakih osem dni svoj program, bodo pač morali še v naprej po njem povpraševati. Združena opozicija se je sporazumela samo v eni točki, to je o skumnem nastopu pri petomajskih volitvah. Bližnja bodočnost pa bo pokazala v koliko je snloh mogoč siporazum med strankami združene opozicije. Za nas je trenutno najbolj važno to, da vemo, da dr. Maček ve, kaj hoče in da tega tudi pred nikomur ne skriva.«
Dvomimo, da bi pri »Hrvatskem rodoljubu« res vedeli, kaj dr. Maček hoče. Kajti vsaka skupina iz Mačkovega tabora proglaša drugačno voljo in drugačne cilje svoiega skupnega voditelja, ta sam pa ne pride z jasno besedo na dan. Res je v zadniem času izšlo par njegovih izjav v nekaterih inozemskih !ist:h. A te izjave niso v vsem skladne, povrh pa se zdaj iz tega zdai iz onega kroga Markove okolice ?e dementira'o. tako da nihče p ve. nri c^m ?e. V^V-^Vor ravno te ;7iave fflivn vrrnl-	A^i ??o
—v—-—
RES JE, DA STE OBLEČENI
Ali za isti denar bi mogli biti z našim štofom boljše oblečeni CENE NAŠIH 8TOFOV SO OD 80.— DO 180.— DINARJEV. Industrija volnenih tkanin
VLADA TEOKAROVIČI KOM P.
cJamčiri
V Egiptu so znova
izbruhnili nemiri
Krvavi spopadi nacionalističnega dijaštva s policijo Izredno strogi varnostni ukrepi
Kairo, 9 dcembra. o. Včeraj je prišlo v K-iru in okolici do novih hudih demonstracij proti (sedanjemu režimu in Angliji. Me«to ie davi izgledalo kakor da bi v njem d:vja! vihar Na ulicah leže r-azbiti tramvajski vozovi. asfa'tni tlak :e razkop^n. nlirPke svetilke, iz ka*e-ih dvis*ajo vi oki ol-am^ni, so razHte. drevesa vs" ^kVšče-na. Po ulicah krožijo močni od^elk: policije in voiflštva v por)o'ni bo;ni ort.re-rmi. Pr! včeraišniih ^"opadih je b'lo mnogo 1 iud.;	^ek^^cj poškodbam že nndlerr'' M""1 d^'ir<im; ie b:! ranjen tudi š<»f Tvolicfte An<rfe? R^s^l-^a^-a.
^^.ada ;e imela ninosi i-Tedni seio. na kateri co	sproi^te ;7T"d"o st"Oge var-
nortne	VcTČi^SČe. ki ^ ?a po
■^a^niih n^i-nirjh odprta" «e'c v Sf>V>oto. je "snovno ta p rto z^ nedoločen čas.
Davi «o se 70->"t	7bi"a+i ('emmi.
otranti vefrnoma š^i^enti ni vs°.h glavnih ulicah m^ta in vi^nn protecfi'i'li proti nain<-«veiš:m odredbam v^-^e. Na mnog:h krfijh i» int»—veriiralo no-lir-iia ter st-n^a preprečiti nad^i?ni? derro^strai-iie. Priš'o ie zopet do hudih snAp/idov. p^j katerih ie h;ln več 1;"H' ubitih in ranienih.
Na raznih k^jih so št"dent;e "stavili tT"mva;-, '"n prevmMi vozove ter' jih razdejali Ok^og tramvajev po se vneli hudi «f>or)!>di « ri°l;e; io. 5e'e voick-' ie prepodila demonstrante t-^^v«	za. j^+^-imi »o se zabarikadirali. Vse kaže.
da je neka odredba prosvetnega ministrstva glede predavanj na vseučilišču izzvala ogorčenje med študenti. Minister je. kakor se je pozneie izvedelo, odredil, da se moraio vsi študentje ki bodo za^ačeni pri demonstracijah, takoj i^klinč.?t! z v«-učilišča. Ker je večina profesorjev opozicijsko orientirana te naredbe ne b^) mogoče strogo izvajati. Prišlo r»a je zaTadi tega tud: še do h"dih incidentov na med:-cincki fakulteti. $fudentie so vdrlj v po-<?lopje in jih policija nikakor ni mogla 0-eood'ti. Nasprotno so študenti-? izvršil5 dobro organiziran i7nad in pof;sm:Ii noli-ei'0 daleč na7aj. §e'e ko so policiie-ki organi oiaseni z oddelki vojaštva, so študente pregnali.
Po vsem mestu so bile včeraj rs zobe-šene nacionalistične zastave. Na mnogih krajih so bili nalenlieni lenaki. v katerih nacionalisti napadajo ^Te'iko Br;ta.ni-jo in zahtevajo pooolno neodvisnost Egipta.
Že snoči je bila vsa gamnzija v Kairu V strogi pripravi ;enosti. Davi so krožili po mestu konieniki. Položai je zelo napet. Vse kaže. da se pripravljajo nove resne demonstracije. Prebivalstvo, ki sšnrpa^izi-ra z nacionalisti. i"e zelo vznemirieno. Da bi se Preprečilo nadaljnje prelivanje kiA-i, je v'ad-a že davi na v=e zgodaj objavi1? in tndi nosebej razglasila stroge varnostne odredbe.
Pomorska konferenca v Londonu
Včeraj so se sestali v Londonu delegati Ang!ije, Francije, Japonske, Italije in Zedinjenih držav k novim pogajanjem za omejitev pomorskega oboroževanja
London, 9. decembra, d. Danes ob 11.30 je bila v loCitrnski dvorani zunanjega mmi_ atrseva ol voijena pomorsita koiuereaca, Ki se je uaeiezujejo zastopniki veiiKe Britanije, j?raxicije, Italije, japonske in Zedinjenih držav.
Konferenco je otvoril ministrski predsednik liaiuvvm, ki je med drugim izjavil: Pomorska konferenca ima nujno dolžnost, da prepreči neomejeno pomorsko oboroževanje na svetu. Velika Britanija je oo-razložila svoje stališče v pomorskih vprašanjih zelo podrobno že v izjavi, ki jc je podala na ženevski razorožitveni konferenci 1. 1932. To stališče se ni prav nič izpremenilo. Kakor tedaj je britanska vlada voljna držati se tudi nadalje načel, na katerih- temelje pomorske pogodbe, sklenjene v VVashingtonu in Londonu, z Spremembami in dopolnitvami, ki jih terjajo zelo izpremenjene splošne razmere v mednarodnih odnošajih in izpremenjene potrebe glavnih pomorskih držav. Angleška vlada pripisuje največji pomen nadaljnji ohranitvi načela omejitve pomorskega oboroževanja tako v kvantitativnem kakor v kvalitativnem pogledu, želela bi, da se omeji maksimalni obseg vseh velikih enot in da se postavijo meje za njihovo topniško oborožitev, želeia bi popolno ukinitev podmornic. Narodi britanskega imperija mislijo, da pomorskega dogovora ne gre sklepati v takem duhu, kakor da bi se komaj čakalo, da njegova veljava preneha in da bi potem vse države podpisnice začele kar najinteuzivneje tekmovati v gradnji novih in še večjih ladij, če se ne bomo sporazumeli glede popolne ukinitve podmornic, moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da dosežemo sporazum, s katerim bomo vsaj ublažili učinek podmornic in preprečili zlorabo tega orožja. Britanska vlada je o tem že imela uvodne razgovore z vladami drugih držav. Pri tej prliki se je dotaknila vprašanja, kako imajo podmornice nastopati proti trgovskim ladjam, kar naj bi se uredilo s posebno mednarodno pogodbo, ločeno od splošnega pomorskega dogovora, ki naj ga sklenemo na sedanjem zasedanju. Ne dvom;m, da bodo na načela tega posebnega dogovora pri-
stale vse pomorske države in da se bodo tako za bodoče preprečile vsaj najhujše posledice pomorske vojne.
Nato je govoril francoski poslanik Cor. bin, ki je zagotovil lojalno sodelovanje Francije pri razpravah ter poudarjal svoj pristanek na kvalitativno razorožitev. Pri tem se Francija strinja z drastičnim znižanjema maksimalne tonaže posameznih ladij in topništva, o kvalitativni razorožitvi pa se mora razpravljati z največjo previdnostjo, ker so odnošaji postali mnogo težji, kakor so bili na zadnji pomorski konferenci. Popolno ukinitev podmornic je govornik odklonil, izjavil pa je, da se strinja z omejitvijo vojne s podmornicami, kakor jo je predlagal Baldwin.
Tudi italijanski poslanik Grandi se je zavzel za načelo omejitve oboroževanja, ker bi oboroževalno tekmovanje še bolj otežkočilo mednarodne odnošaje. Grandi je izjavil, da Italija seveda ne sme pozabiti na položaj, do katerega je prišlo zaradi stališča DN napram njej, kljub temu pa vztraja na načelu omejitve oboroževanja. Italijanski delegat v ostalem ni govoril o posameznih vprašanjih ter je v svojem govoru ponovno poudarjal pripravljenost Italije za sodelovanje pri ureditvi tega problema.
Za predsednika pomorske konference je bil izvoljen angleški zunanji minister Hoare.
Ameriški delegat Norman Daviš je pre-čital pismo predsednika Zedinjenih držav Roosevelta. ki zahteva nadaljnjo omejitev vojnih mornaric, zlasti pa, da Velika Britanija in Japonska znižata svojo tonažo za 30% napram pogodbeno določeni tonaži.
Japonski delegat je bil zelo kratek Obrazložil je stališče Jiponske, da mora nova pomorska pogodba prinesti skupno mejo pomorskega oboroževanja.
Govorili so še delegati britanskih domi. nijonov, Kanade, Južne Afrike in Avstralije. nakar so sestavili ožji odbor konference. ki se bo sestal jutri ob 10.30 pod predsedstvom prvega lorda admiralitete lorda Monsella.
Minister Komnenovič o splitski slavnosti
INSERIRAJTE V „JUTRU*4 i jamsko združeno opozicijo in dr. Mačkom.
Split, 9. decembra, o- Noood so se odpeljali v Beograd kraljevi namestnik dr. Ivo perovič, minister za teles>n0 vzgojo naroda Mirk0 Komnenovič in predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič, ki s0 se udeležili včeraj svečanosti ob odkritju svetilnika kralja Aleksandra.
Minister Komnenovič je doPoMme sipre. jel novinarje in imel z njimi kratek razgovor o svojih vtisih na včerajšnjih svečanostih. Izjavil je, da je nesJužbeni del svečanosti napravil nanj še mnog0 večj: vtis kakor službeni. Nar o 3 je v ogromnem številu prisostvoval slovesnostim in tem je Split pokazal svoj nacionalni duh kakor v nekdanjih časih.
Minister je danes 0biskal tudi eokol-sko društvo in je o tem dejal: »Verjemite mi, da sem zapustil to nacionalno uista.no. vo ves osvežen. Opazi.l sem, da vlada v njej visok nacionalni duh ln kar je glav no. sem ugotovil, da splitski Sokol mten-zivno dela.'
Končno je i<zjavid, da se b0do do konca tega meseca siprememiJe uprave veeb okrožnih urad0v za zavarovanje delavcev Vla^1- bo skrbela. da pridejo v urade zastopnik' naciona1-nih Mudi. želi pa. da b sodelovali tudi zast0pniid opozicije. Vla-
da hoče, da se formirajo konstruktivne uprave okrožnih uradov.
Predsednik vlade na lovu
Novi Sad, 9. decembra, o. Včeraj dopoldne so se pripeljali v Rumo ministrski predsednik Stojadinovič z gospo, nemški poslanik von Heeren z gospo, turški poslanik Ali HajdaT im šef kabineta ministrskega predsednika dr. Gašič. Po kratkem odmoru so se odpeljali v Višnjevce v Sre-mu. kjer so se udeležili velikega lova.
Vremenska napoved
i>ovosadska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno, od časa do časa dež, sneg v hribih. V Podunavju se bo zvedrilo, slaba košava, drugod zmeren južni veter, ki bo povzročil vlažno vreme.
Zagrebška vremenska napoved za danes; Pretežno oblačno, ponekod nekoliko dežja, v ostalem zmerno hladno vreme.
Dunajska vremenska napoved ta torek: Večinoma oblačno od časa do časa padavine. zlasti na jugovzhodu.
Maši krapi in Ifudje
Proslava četrtstoletnice slovanskega
kongresa
bo 29. decembra v »Slavjanskem domu" v Sofiji
Sofija. 9. decembra Letos je preteklo 25 let, odkar se je sestal v Sofiji II pripravljalni slovanski kongres, ki je imel s prvo enako prireditvijo 1. 1908 v Pragi velih upliv na razvoj medsebojnih odnošajev med posameznimi slovansk;mi narodi. Ni dvoma, da je dal ta kongres tudi pobudo za znatno zboljšanje razmerja med Srbi in Bolgari Leta 1912. med Srbijo, Bolgarijo in Črno goro sklenjena Balkanska zveza in balkanska osvobodilna voina sta bili plod bratskega zbHžanja in priiateljskih odnošajev med bolgarskrm in srbskim narodom
Četrtstoletnico tega za slovansko zgodovino znamenitega dogodka namerava »Slavjanskoto družestvo v Blgarija« primerno proslaviti. V to svrho priredi v ne-
deljo 29. t m. v »Slavjanskem domu« v Sofiji slavnostno javno zborovanje, na katerem bodo razni odlični politiki in narodni delavci govorili o predzgodovini. o pripravah in o velikem pomenu slovanskega kongresa leta 1910. v Sofiji, kakor tudi o sadovih ki jih je ta kongres prinesel z ozirom na sedanje stanje medceboinih odnošajev med slovanskimi narodi. Obenem izda »Slav 'ansko družestvo« posebno spominsko knjižico, ki bo priložena društvenemu glasilu »Slavjanskemu G'asu«. V knjižici bodo priobčeni spominski spisi in članki, nanašajoči se na sofijski kongres, na slovansko vzajemnost in slovansko sodelovanje. Prispevke za to spominsko knjižico so obljubili razni ugiedni slovanski politični in kulturni delavci.
Zbor učiteljstva meščanskih šol
Novo vodstvo in nove zahteve združenja za Slovenijo
Celje, 9. novembra.
Učiteljstvo meščanskih šol dravske banovine je imelo v nedeljo občni zbor v dekliški meščanski šoli v Celju. Poslani 6te bili udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravna brzojavka g. ministru prosvete Stoševiču s prošnjo, da se čim prej uredi položaj meščanskih šol in njegovega učiteljstva. Predsednik ravnatelj Hočevar je stvarno poročal o vsem društvenem dek>veniu v tej poslovni dobi. Nato so poročali tajnica g. Potočnik, blagajnik g. Ver bič ter g. Pire in Korošec o mladinskem listu »Razori«: v imenu nadzornega odbora pa g. Vončina Po pravilniku ni mogel biti več izvoljen stari odbor. Novi predsednik je dosedanjii podpredsednik g. Fakin Anton, ravnatelj na Vi?u, podpredsednik Rode iz Maribora, tajnik Rom iz Ljubljane, blagajnik g Ver-bič i7. Ljubljane, odborniki: gg. Pečjak Rudolf, ravnatelj iz Št. Vid«, Šeguta iz Celia in Rudež iz Maribora Delegata v glavni odbor sta: gg. ravnatelj Hočevar in Žerjal iz Maribora.
Občni zbor je sprejel celo vrsto tehtnih predlogov, iz katerih posnemamo najvažnejše:
Vsa nameščen ia in premeščen ja naj se izvrše po razpisu v glavnih počitnicah. Brez disciplinske preiskave se ne 6me nikogar premestiti, posebno ne proti njegovi volji. Klasifikacija učiieljstva bodi javra jn imej pravico pritožbe. Učenci meščanih šol naj bodo v načelu oproščeni pla-
čevati šolnino, dokler pa obstoja, naj jo pobirajo davčni uradi. Šolska uprava naj se poenostavi. Odstranijo naj se ovire uspešnega pouka: pcmanjkanje učiteljev, pomanjkanje učnih prostorov. nreveliko število učencev v razredih, prevelika obremenitev učiteljev, gospodarske dotacije šol naj se zvišajo. Zahteva naj se nov učni načrt, ki pa mora biti brezpogojno pred odobritvijo pregledan tudi v dravski banovini. kjer so meščanske šole najstarejše. Naj bo spet dovoljena odstranitev zelo slabih učencev, ki imajo polovico ali več slabih redov ob koncu prvega polletja. V krajih, kjer je meščanska šola. ali kjer jo je možno ustanoviti, naj se ne osnujejo višje narodne šole. Obvezna šolska razstava naj bo le vsako četrto leto. Šole naj dobe vsaj del plačanih prispevkov v fond za zdravstveno zaščito učencev. Učne knjige naj sestavljajo učitelji meščanskih šol, ki imajo v tem pogledu prakso, in sicer za šole v dravski banovini tukajšnji učitelji. Absolventi višjih pedagoških šol naj se nastavljajo takoj ob pričetku šolskega leta, ne pa šele po položenem diplomskem izpitu. Stalno nastavi ieni kate-hetje naj se prevajajo in napredujejo, kakor vsi ostali redni učitelji Spet se naj vzpostavi zvanje upraviteljev. Absolventi meščanskih šol, ki so položil} završni izpit z odliko ali s prav dobrim spehorn, morajo imeti svoboden vstop na učiteljišča. Slovenski ministri, senatorji ?n poslanci naj zastavijo vse sile, da se ;zda čimprej nov zakon za meščanske šole.
Romantična ljubavna zgodba
JLepa usmiljenka je z izvoljencem zapustila zdravilišče
Ljubljana, 9. decembra
Najkritičnejše leto povojne dobe se poslavlja. Na gospodarskih konferencah in v zasebnih razgovorih se čuje samo o borbi za kruh. na romantiko nekdanjih časov smo pozabili, doba trubadurjev je za nami. Kljub neizprosni krizi iu pritiskajoči zimi pa se danes najdejo ljudje polni romantike in majskega razpoloženja. Naj vam povemo mično zgodbe
V lepem mestu naše domovine, ki je domala tako slavno kakor Ljubljana, imajo sijajno urejen sanatorij. V take institute spadajo predvsem bolniki in pa strežniki. V našem primeru je bil bolni'k imovit, dobro situiran gospod s par polomljenimi re-fcri, — seveda posledice avtomobilske nesreče. Strežnik pa mlada, ljubezniva in boječa usmiljenka. Verno mu je par dolgih mesecev lajšala bolečine in tolažila nesrečneža. Bolj ko so se mu vračale moči, bolj je spoznaval, da pod grobo redovniško obleko bije zlato srce in hvaležnost njegova se je pričela nevidno spreminjati v čuvstvo, ki ga navadni zemljani zovemo ljubezen. Sladkim besedam zahvale so sledile tople prisrčne reči o ljubezni, razvilo se je dopisovanje in tu bi bilo vse končano, če ne bi bil za to dopisovanje potreben pismo-noša, toda ne pismonoša v uniformi poštnega uslužbenca, marveč čisto drugačna zanesljiva oseba.
Slučajno je v istem sanatoriju delal mlad volonter, ki se je že dolgo zavedal, da mu je lepa usmiljenka prirasla k srcu.
Seveda je svoie spoznanje vestno prikrival, saj je dobro vedel, da ne sme seči po prepovedanem sadu. Ko pa je srečna sestra prav njemu zaradi njegove dostojnosti in samozatajevanja zaupala svojo srčno skrivnost, si je ubožec mislil: zakaj pač ne bi bila mogoča mala izjema pri starem latinskem pregovoru: »Quod licet lovi, non licet bovi!« In predrznil se je s plahim srcem objasniti sestri, da je njeno sliko že davno vklesal v svoje srce in da je odločen boriti se za svoj ideal ali pa — nikdar več pogledati ženskega bitja. Ljubezen je pač ljubezen. Hipoma je tudi mlada bolničarka spoznala, da je njen zaupnik vendarle bolj vreden ljubezni, kakor bogataš z zakrpanimi rebri. Pričeli so se novi tajni pogovori, pri katerih je bogataš izpadel iz kombinacije.
Toda gorje! Budno odco predstavnikov, ki pač vse vidi. je odkrilo tudi skrivnost dveh mladih src in prišel je opomin, strašen opomin. Pritajeni jok mlade redovnice je pričal o njeni notranji borbi in globoko pre-mišljanje jo je dovedlo do spoznanja, da sploh ni poklicana za težki redovniški stan, da je bila vzgojena tako. da sploh ni vedela, da tudi drugi poklici pred Bogom niso zavrženi — in odločila se je podati slovo samostanskim zidovom. Kratek, toda odločilen razgovor z izvoljenim volonterjem je sledil temu spoznanju. Drugo jutro je vstopila v gost pajčolan zavita dama v avto. ki je čakal pred sanatorijem in — v filmu ne bi moglo biti lepše! — dvoje srečnih ustnic se je združilo v dolg polju U
Uprava sanatorija je po par dneh pozvala na službo novo strežnico in razpisala mesto laboranta—volonterja. V nedeljski časnikih pa je imovit, samostojen gospod sredujih let iskal med ženitnimi ponudbami primerne družice. To je romantika dvajsetega stoletja.	__
Naša fotografija pred sodbo sveta
Velika svetovna fotografska revija »Galerija^ ki izhaja v petih jezikih in pri-občuje slike svetovnih fotografskih umetnikov. je objavila v zadnji številki svoje nemške izdaje izpod peresa znanega nemškega fotografskega kritika H. Petersa naslednjo oceno nedavno izišlega zbornika »Slovenska fotografija«:
V krog letnih fotografskih zbornikov različnih dežel se uvršča prvič ta nova izdaja o slovenski fotografiji. V skladu z izredno dobro slikovno vsebino so ji dali odlično zunanjo opremo. Besedilo je v petih jezikih, s čimer so ji omogočili večjo razširitev. In to bi bilo le želeti! Saj predstavlja knjiga vendar v vsakem [»ogledu obogatitev knjižnice umetnost ljubečega in resno ustvarjajo-čega fotografa. Slikovni materijah 60 slik v prvovrstnem tiskovnem postopku, daje vpogled v uspešno delovno področje slovenskih fotografov. Vzdržujemo se poudarjanja poedinih imen _ poleg več znanih srečujemo tudi nekatera nam še nova —, kajti nobeno bi ne zaslužilo, da bi ga ne imenovali. Če izdajatelj v uvodni besedi označuje tipično slovensko osnovno razpoloženje kot lirično, nas bo zavoljo mnogoličnosti obravnavanih motivov morda presenetilo. Toda po natančnejšem ogledu tu reproduciranih slik bomo s prepričanjem pritrdili. Hvaležnost za to knjigo slik nam daje upati na nadaljnje objave slovenskih avtorjev, kajti njih dela v mednarodni umetniški fotografiji ne bi radi več pogrešali.«
Omenjamo, da objavljajo tudi druge tuje fotografske revije samo takšne laskave ocene. Slovenska fotografija je tedaj, kar je bilo pričakovati, dosegla v svetu popoln uspeh in se je uveljavila v njem za vedno.
n
KINO UNION
DANES : Smeh, kakor že leta V FILMU
" |
Ženin v nepriliki
Renate Miiller, Adolf VVohlbriick, Adele Sandrock
Zagoneten roparski napad
Ptuj, 9. decembra.
Prodajalka slaščic Ozvatičeva Liza, uslužbena pri slaščičarju Hojkerju v Ptuju. je nedavno prijavila orožnikom na Bregu, da je bik, ko se je vračala ponoči domov iz Kodrove gostilne na Bregu, napadena od nekega neznanega moškega. Neznanec da ji je izbil iz rok košaro s ]>ecivom in jo prijel za obe roki, neto pa da je pristopil še neki dTugi moški. Oba da sta ji vzela ves izkupiček za slaščice v znesku 238 Din.
Napadenka je izpovedala, da je bil eden izmed napadalcev bolj šibke postave, s čepico na glavi in z modrim predpasnikom. Drugi pa d« je bil okroglega obraza in 6 klobukom na glavi. Orožništvo je na p>od-lagi tega opisa že več sumljivih tipov kon-frontiralo z napadenko. vendaT v njih ni mogla spoznati napadalcev. Značilno ie. da so orožniki ugotovili, da je gospodar dobil 6voj denaT od napadenke takoj drugi dan nazaj in da na košari, ki je bila s šipami pokrita, ni bilo opaziti nobenih nasilnih znakov. Orožništvo vodi o tem napadu še nadalje preiskavo.
Pri težki stolici,
napihnjenosti, glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena ali dve čaši naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice prebavila.
FRANZ-JOSEFOVO
vodo
pijejo radi tudi bolniki, ki leže in jo smatrajo za dobroto.
Ogl. reg. S. br. 15485/35
naj razven ekonomične porabe toka, tudi tako izvrstno sveti kakor žarnica
mika, v dvojni tnjačnicv
Valentin
t
Bohinj, 9. decembra.
V nedeljo je v Bohinjski Bistrici umrl znani slovenski slikar Valentin Hodnik. Nadarjen za slikanje je uspešno dovršil v mladosti umetniško akademijo v Zagrebu, nato pa je vso svojo ljubezen posvetil planinam in danes krasijo mnoge njegove spominske slike stanovanja prijateljev prirode, več pa jih je bilo tudi reproduciranih v »Planinskem Vestniku« in drugih revijah. Umrl je sredi polnega razmaha, star šele 38 let. Njegova nepričakovana smrt je vzbudila v vseh, ki so ga vedeli ceniti, glotoko obžalovanje. Pokopali ga bodo v torek popoldne v Srednji vasi. Žalujočim staršem izrekamo iskreno sožalje. Njemu samemu pa bodo lastna dela ohranila trajen in časten spomin.
Zastrupljena •..
Sv. Jurij 0b ščavnici, 9. decembra.
Leto® 5. februarja je uimrla prevžitka-rica Frančiška Semčarjeva na GaLušaku, občana Sv. Jurij ob Ščavnici. Nenadna smrt koMkor toliko čvnste starke je povzročila mnogo govoric med prebivalstvom m se je vedno bgjj izražal sum, da starka ni umrla naravne smrti. Za zadevo se je takoj začelo zanimati tudi orožništvo pri Sv. Juriju ob ščavnici ter je Po zbranih indicih prijavilo zadevo državne mu tožfflstvu v Mariboru, katero je nato odredilo izkop trupla.
Sodna komisija iz Gornje Radgone je odvzela drob0vje m ga Poslala v preiskavo fiziološkemu inštitutu v Ljubljano. Instifcuit je zdaj ugotovil, da je bifla pokoj-nica nasilno odpravljena in sicer je bila zastruipljena z arzenikom. Uvedena je stroga preiskava in aretirane so bile nekatere osebe. Preiskava se vestno nadaljuje.
Kongres Zveze mest
Ljubljana, 9. decembra.
Zveza mest kraljevine Jugoslavije je imela v nedeljo svojo glavno skupščino na Sušiku. Predsedoval ji je predsednik zagrebške mestne občine g. Rudolf Erber. Lanska g'avna skupščina Zveze mest fre je vršila v Kragujevcu in je bila večina njenih zahtev ponovljena na nedel;skem kongresu. Sprejeta resolucija ie tudi tokrat naslovila na v'ado in narodno predstavništvo prošnjo naj izpremeni in dopolni zakon o mestnih občinah v duhu resni?ne mestne samouprave. zvezo mest pa naj prizna za zakonito predstavnico vseh mestnih občin Jugoslavije. Ker je država mnoge svoje pos'e z raznimi zakoni prenesla na mestne občine, prosi Zveza mest, da bi mestne občine dobile povračilo v državnih dotacijah, ki naj bi bile z zakoni določene. Državna pomoč je mestnim občinam v prvi vrsti potrebna pri socialnem skrbstvu.
Sprejete so bile tudi nekatera izpremem-be pravil. Prva važna izprememba je ta, da so sedeži zveze samo Beograd, Zagreb Sn Ljubljana. Sprejet je bil tudi sklep, da v bodoče na čelu zveze ne bodo več predsednik in dva podpredsednika, temveč predsedništvo, ki ga tvorijo trije predsedniki, odnosno predsedniki mestnih občin Beograda, Zagreba in Ljubljane. Dosedanja ekspozitura Zveze v BeogTadu pa bo izpremenjena v pisarno Zveze mest. Na kongresu v Kragujevcu je bilo sklenjeno podaljšanje mandata poslovnega in nad-
Bivanje Davorina Jenka v Pragi
Zanimivo pismo skladatelju Andreju Vavknu
Dr. Josip Mantuani je v svojem s toliko ljubeznijo in vestnostjo napisanem življenjepisu skladatelja Davorina Jenka (priob-čenem v knjigi: Josip Lapaine: Od Ilirije do Jugoslavije) na str. 68. pripomnil: »Kar se je naučil svojčas v Trstu in priučil na Dunaju, mu ni več zadostovalo popolnoma: posebno si je želel pridobiti še več px>zna-vanja instrumentacijske tehnike, to se pravi načina, kako se morejo uporabljati glasbila z večjim in sijajnejšim učinkom, šel je zato v zlato Prago, da se izuri do viška v tej strani glasbenega dela. Kdaj je bil na Češkem in da-li samo enkrat, ali tudi ponovno, nisem mogel ugotoviti«.
Pri pregledovanu starih papirjev sem nedavno našel porumenel list brez datuma, ki ga je iz Prage pisal Davorin Jeniko mojemu očetu Andreju Vavknu. tedaj že priznanemu skladatelju, s katerim ga je vezalo stajro, iskreno prijateljstvo. Ker mislim, da bi to sicer zasebno pismo utegnilo zanimati Jenkove biografe, ga kot skromen prispevek k dosedanjim življenjepisnim podatkom v celoti objavljam.
Pismo se glasi:
lastiti gospod!
Priloženo Vam px>3ljem 10 eksemplarov mojih novih pesem, in prosim Vas, da bi jih kolikor mogoče razprodali. Jest mislim da bo gosp. Anton, kakor tudi gosp. kaplan v Vodicah gotovo po 1 eksemplar vzel; kar Vam jih bo ostalo, vzemite jih pri prvi priložnosti v Kranj seboj, in dajte jih za prodajo strežaju čitavnice; on jih bo že razpe-8al, kakor je tudi prve ro^je pesme, in ko
Vam bo za prodane denar izročil, prosim, Vas. da mu od tega nekoliko šestič za njegov trud date. On ima še nekaj eksempla-rov od mojih pesem (op. 4.): ako je za ta čas, kar sem odpotoval, še kaj prodal, tak jaz Vas pooblastim, da Vam denar za prodane izroči.
Čez 14 dni se spet povernem v Beograd, ker mi pa za pot denarja manka, Vas prelepo prosim da bi vi 20 fl poslati blago-izvolili; precej ko v Beograd pridem Vam bom opet pisa-l. da mi javite, koliko ste od mojeh pesem denarja dobili, in koliko bo trebalo Vam še poslati, da bo posojena suma od 2o fl Vam opet p>overjena. Naj dalje čez dva meseca bote Vaš denar zopet nazaj dobili.
Jest se zanašam na Vašo dobroto in Vaše prijatelstvo, da ta moja prošnja ne bo zastonj, in prosim Vas, da mi kar naj pre mogoče pošljete, da bom mogel v pravem času odpotovati.
Bodite prepričani, da Vam bom za to Vašo meni učinjeno dobroto prav iskreno hvaležen in da je nikdar px>zabil ne bom.
Presrčno Vas pozdravlja Vaš iskreni po-štovatelj	Davorin Jenko.
Prag, Vaclavskč namesti u arcivčvodi Štčpana.
Imejte dobrotu in izjavite moj presrčni p>ozdrav gosp. fajmoštru v Cerklah in v Ve-lesovim." gosp. Antonu, vašej ženi Marički, padarju, z enem vsem znancam; meseca Julija prihodnega leta se bomo op>et vidili.
Nikar ne zamorite, da nisem pismo fran-kiral; ko mi bote pisali, povejte koliko ste plačali, da Vam bom tudi to povernil. Z
Bogom! Prosim, dajte priloženo pismo mo-jej materi.«
Katere nove p>esmi so to, ki jih omenja prvi stavek? Kakor je razvidno iz Koželje-ve »Bibliografije skladb Davorina Jenka« v Mahkotovi knjižici »Davorin Jenko«, je izšel op. 4., to je »Srbske, hrvatske in slovenske pesme za moški zbor« leta 1868. v Pragi, sledeča zbirka pesmi, op. 5., p>a šele leta 1879. Med četrto in peto zbirko je torej dolg presledek. Da se besede: »Priloženo Vam p>ošljem lo eksemplarov mojih novih pesem« ne morejo nanašati na zbirko pesmi (op. 5.) iz leta 1879., temveč na op. 4. iz leta 1868.. dokazuje sledeča ugotovitev: gosp>od fajmošter v Cerkljah, ki ga Jenko v pripisu pozdravlja, je Andrej Bohinec, •ki je umrl dne 30. decembra 1872.. a gospod Anton more biti edinole Anton Golobič, ki je px>stal 6. junija 1872. župnik v Cerkljah in je bil takrat, ko je Jenko pisal to pismo, še kaplan (I. Lavrenčič: Zgodovina cerkljanske fare, str. 85). Terminus ante quem je torej 6. junij 1872. Iz tega sledi, da bi za to Jenkovo kratko bivanje v Pragi smeli upoštevati samo počitnice leta 1868., 1869., 1870. ali 1871. in sicer samo julij in avgust, ko je Jen'ko redno zapuščal Beograd in prihajal na oddih v Cerklje.
Pismo je bilo napisano neposredno po izidu četrte zbirke kompozicij, kajti tiskarna jih je imela še v zalogi. Tam jih je Jenko dobil in poslal 10 iztisov iz Prage v Cerklje. Njihova prodajna vrednost je znašala gotovo 20 fl. če vzamemo kot merilo ceno enega, manj obsežnega izvoda njegove zbirke iz leta 1861.
Ako je zbirka Jenkovih pesmi, op. 4., izšla že pred julijem tega leta, je čisto gotovo, da je Jenko pisal to pismo že v avgustu leta 1868. če pa je izšla po Jenkovih počitnicah leta 1868., šele v avgustu
leta 1869. Nabolj verjetno pa je, da se je napotil Jenko že leta 1868. koncem julija ali začetkom avgusta v Prago, ne da tam študira, temveč da uredi čimprej svoje račune s tiskarno, ki mu je tiskala op. 4. Za to govori tudi dejstvo, da je bival v Pragi zelo kratek čas: iz Beograda je pwispel preko Ljubljane v Kranj, tam izročil prav vse iztise najnovejše zbirke (op. 4.), kar jih je imel s seboj, >9trežaju čitavnice, ki je razpečaval že prej njegove »prve« p*esmi (iz leta 1861. in 1862.), odšel na p>očitnice v Cerklje, napravil pred odhodom na Češko s slugo kranjske čitalnice obračun, odpotoval v Prago, odkoder je posla! Andreju Vavknu, skladatelju pesmi »Vigred se povrne«, ki mu je bil seveda natančno znan povod tega p»tovanja na Češko, deset izvodov svojih »novih pesem«, katere mu je izročil njegov praški tiskar F Johne, moral {»čakati — zbog slabe poštne zveze — v Pragi štirinajst dni, da bi »mogel v pravem času odpotovati«, na denarno pošilja-tev iz Cerkelj. kjer je bil otvorjen poštni urad šele leto pozneje, torej leta 1869.. zaradi česar je bila Vavknu najbližja pošta v Kranju, ter se na<to vrnil v Beograd. Vse to se je izvršilo v pičlih dveh mesecih.
S tem je, mislim, dokazano, da to Jenkovo bivanje v Pragi piada v avgust leta 1868. in da je op. 4. izšel pred julijem tega leta.
Iz pisma odseva Jenkovo težko materiel-no stanje. Besedam dr. I; Mantuanija (>Od Ilirije do Jugoslavije«, str. 65.), da »Jenko ni rad govoril o gospodarskih odnosa ji h pančevske dobe« in >da ga je otčina nagra-jala po razmerah, ki 90 veljale tam za odlične ali vsaj za prav dobre« bi mogli dodati. da se gmotne razmere tega sicer tako skromnega moža tudi v prvih letih bivanja v Beogradu (1865.—1871.) niso popravile. Gotovo pa je, da so se na mah iz-
zornega odbora Zveze do izvolitve novih mestnih odborov. Sedanji kongres je ta mandat podaljšal do prihodnje glavne skupščine, ki se bo vršila na Ce_ tinju. Zveza mest šteje 65 članov. Nekatere mestne občine pa ne plačujejo redno svoje članarine in je tako na dolgu že okrog 55.000 Din, kar dela Zvezi precejšnje ovire. Uprava Zveze je v skalnih stikih z mednarodno unijo mest. Ekspozitura Zveze v Beogradu je bila zelo aktivna in je brezplačno vršila intervencije za razne v zvezi včlanjene mestne občine.
KINO SLOGA
Ljubljanski dvor	Telefon 2730
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15
ROGOVI SE ZARAVAJO
Pridite, danes zadnjikrat.
I
Sporazum v Senjskem rudniku
Ravna Reka, decembra-
Rujdarjii v Ravni Reki in Senjisikem rudniku so leto-s 13. oktobra ustavili deio ter preciJožidi rudniški upravi svojo spomenico, ka je obsegala 30 točk. Poleg zboljšanja mezd eo zahtevali tudi popravila delavskih stanovanj, ^skrbo zadostne pitne vode, upoštevanje zakonskih predpjsov o delo^^m času in odpuščanju delavcev, redna izplačevanje mezd, izražen p«, je bil tuidi protest proti neprimernemu obnašanju raznih predstojnikov. Na podlagi t© sp0menice je bia med direkcijo državnih rudnikov in delavskimi zaupniki dosežen sporazum, razmere v rudniku pa se niso dosti izpremenil«. De-
PET KNJIG ZA 20 DIN vam da edino Vodnikova družba
iavci eo nekajkrat urgiraili izpolnitev danih obljuib, naposled so pa zahtevali, nej Posebna komisija v rudnikih ugotovi upravičenost posameznih točk predložene spomenice.
Taka komisija se je eestaila 4. t. m. Tvorili so jo načelnik ministrstva za državne rudnike inž. Zahradni-k, inšpektor policije moravske banovine, član Delavske zbornice Vojislav Veličkovič in tajnik rudarske zveze Mileta Ačmovič. V •diveh dneh je komisija v®e zadeve proučila in dosežen je bili sporaiznm, da se bodo imezde redno plačevale in da bo uprava rnirltniik-a po možnosti dajala tudi akontacije na zaostanke in na tekoči zaslužek. Koanisija je tudi priznala upravičenost zahtev gleie razmer v rudarski koloniji.
V Sen;is)k:h rudnikih, ki obratujejo od 1. 1902, je zaposlenih okrog 1.400 rudarjev, produkcija črnega premoga pa zns^a letno okr0g 250.000 ton.
• Helvetia
. , na obroke! Na zeljo cenik brezplačno!
boljšale, ko je dobil stalno mesto kapelni-ka in skladatelja v beogradskem narodnem gledališču. (Pri tej priliki moramo ugotoviti, da iz dosedanjih življenjepisov Jenkovih ni razvidno, katerega meseca leta 1871. je to službo nastopil.) Zdi se, da je bil Jenko z dohodki svojega službenega mesta v Narodnem pozorištu popolnoma zadovoljen, le v pismu z dne 6. februarja 1878. omenja njegov nečak, takratni modroslovec Josip Jenko, poznejši profesor, v zanimivem pjoročilu, kako je prvi v prvem letu vse-učiliških študij, »dobil štipendijo Knafelno-vo za 240 fl 1. svečana«, Andreju Vavknu: »V Belemgradu, mi piše Davorin, imajo sploh znižano plačo, odkar je vojska.« Da je bil pxwneje Jenko celo posestnik hiše v Dositejevi ulici, je znana stvar.
Na koncu se nam nehote vsili vprašanje: ali je tilo to Jenkovo potovanje v Prago prvo in px)slednje? Čeprav v pismu ne najdemo nobene točke, na katero bi se mogli opirati pri trditvi, da Jenko leta 1868. ni bil prvič na Češkem, vendar se mi zdi, da ravno to, ker niti z besedico ne omenja svojega potovanja v Prago in svojih vtisov
v češki prestolnici, govori za to, da mu je Praga bila že od prej znana Sicer pa bodo nadaljnja preiskovanja gotovo prinesla več svetlobe v to vprašanje in upam. da bo pri tem Jenkov praški naslov zelo važen.
Ob tej priliki naj pripomnim, da imam dve izdaji Jenkovih pesmi, ki jih g. Slavko Koželj v >Bibliografiji skladb Davorina Jenka« ne omenja: 1.) Srpska himna od Jo-vana £>ordeviča za muški zbor i glasovir složio Davorin Jenko. — Svojima kompo-ziierova. — Cena 6 gr—60 n. — Op. 6. (V cirilici, brez navedbe tiskarne in leta) 2.) Na moru. — Zložil Davorin Jenko. — Kam-notis Egerjev v Ljubljani. — Založila čitalnica ljubljanska (brez drugih podatkov).
Vavken Evgen
Domače vesti
*	Prezident dr. Masaryk porabil k sebi srbskega kmeta. 821etni srbski kmet Jeremija Nedič »e odpravi ta mesec na daljno pot v Prago da poseti svojega prijatelja — pre-
zidenta češkoslovaške reput-like dra. Ma-saryka. Nedič je doma v Teočinu v Šuma-dijL Ko je leta 1910 dr. MasarJTk potoval po Srbiji, se je seznanil z Nedičem in se je poprijateljil z njim Sedaj je prezident povabil Nediča potom češkoslovaškega poslanika v Beogradu dra. Girse, naj ga poseti v Pragi Nedič se bo seveda z veseljem odzval temu častnemu vabilu.
♦	Predavanje Bolgara v Lvovu in Beogradu. Bivši bolgarski ministrski predsednik dr. Stevan Danev, ki je znan kot velik slo-vanofil. je dobil povabilo da pride predavat na Poljsko Dr. Danev se je povabilu odzval in je odjx>toval v Lvov. kjer bo predaval na ondotni univerzi. Istočasno je dobi! dr. Danev tudi povabilo iz Beograda. Predaval bo tu. ko se vrne iz Poljske.
* Izpiti iz državnega jezika t Vojvodini. Pred dvema letoma je bivši ban Matkovič v Novem Sadu odredil, da morajo pripadniki narodnih manjšin, ki so v občinskih in drugih samoupravnih službah, polagati izpite iz državnega jezika. Ta naredba je prvotno veljala za področje Subotice, pozneje pa je tila razširjena na vso dunavsko banovino. Odredba je ostala v veljavi tudi v dobi naslednika bana Matkoviea, sedanji ban Paunovič pa je takoj po svojem nastopu ustavil polaganje takih izpitov. Sedaj pa so izpiti spet uvedeni za samoupravne uradnike in uslužbence nemške, madžarske in rumunske narodnosti, ki niso dovršili naših šol. Važna pa je razlika, da so morali prej za izpite plačati takso 350 Din, dočim se zdaj zahteva samo 150 Din. Uslužbenci narodnih manjšin, ki v dveh rokih ne bodo položili izpita iz državnega jezika, bodo upokojeni.
Ugani do 10. decembra 1935 — pa dobiš lepo darilo!									
z	L	A	T	1	9 ■	0	v	E	? ■
			•	> • • • •	• • • • •	•		-	
*	Predavanje SPD v radiu. V četrtek dne 11. t. m. bo predaval pod okriljem SPD v radiu Ljubljana ob 18.40 uri g. prof. Janko Mlakar: Nekoliko iz morfologije in biologije planincev. Nato šaljivo predava, nje, ki pa ni brez resnega jedra, opozarjamo planince, ki poslušajo radio predavanja.
*	Mednarodna konferenca o brezposelnosti intelektualcev se je v ponedeljek sestala v Beogradu v Kolarčevi dvorani in ho zasedala do 12. t- m. Sklicana je biila po mi-ciat vi medmainodne akademske samopomoči, ki deluje že 15 let in je v njej včlanjena akademska mladina stkoro vseh evropskih držav. Namen te mednarodne organizacij« je zbiranje denarnih sredstev aa podpiranje revnili akademikov ter skirib za brezposlene intelektualce. Konference se bo udeležil] tudi pomočnik direktorja mednarodnega biroja dela.
SMUČARJI! Edina prav specialna URAN KREMA za Vas želi vedno na vsakem koraku biti z Vami. Smučarji! Priskrbite si vsi in imejte stalno pri sebi URAN KREMO. Dobite jo povsod, tudi na deželi. Velike škatle Din 10.—, male Din 5.—.
*	!z sodne službe. Iz 2. stopnje v 1. stopnjo III kategorije so napredovali apelacij-ski sodniki Tiller Franc, dr. Kovča Franc
in dr Vi čar Leonold.
*	Smrt zaslužnega rodoljuba. V starem Beceju je umni v starosti 72 let dr. Milan Popovi č k; je služboval tam nad 40 'et kot okrajni zdravnik Doma je biil iz Ade. medicinske študije pa ie dovršili v Budimpešti. Dolga leta je bH predsednik pravoslavne cerkvene občine ustanovitelj in vodja Sokola zaslužno pa se ie ndejstvoval tud: rxrf Rdečem križu »n raznih dhbrndefoih im narodnih orgamzariah. Zaslužnega moža so pokopali z velik iimn' častim ob vePoaisto'' udeležb5 prebivalstva iz kraja in širše okolice.
OP>r) \EUJTE svojce z na jprimernejšim darilom kakor so vesti«1 žemperji, pufo-varji — po naillirodnniših cenah pri B. P U š N I K, Celje, Cankarjeva.
*	Smrt zaslužnega narodnega delavca. V
Fkopliu ie umrl v vi=oki starosti upokojeni učitelj Ačim lelič. Bil je sin bogate rodbine v Sarajevu, a je vse svoje življenje posvetil bratom pod tujim jarmom Ko je nekdanja Sroiia otvorila svoie konzulate v turški;) pokrajinah na srbskem jugu in ko so ti konzulati od carigraiske norte i/ooslovali dovolitev prvih srbskih ljudskih šol. se je JeHe prijavil z3 učitelja in nactooil svojo službo že leta 1S91. Vo se ie nekai let r»o-zneje ustanovila četni5ka akcija, je bil Jelič nien požrtvovalni sotrudnik V vseh vojnah se ie boril tudi za našo svobodo, pred kakimi 15 leti pa je stopil v pokoj.
*	Za i7b"l'šan;e pošf"e*a premeta- Prejeli cmo Nedavno smo črtali, da se na ?elez^i§ki direkeji vrš:1ia konfer-enra glede 7bi! Sinja	no naših že^zni^ah. Seveda se ie konreren"e i'de!e'ili tudi poštni direkcija v LiuMjan1 po svojem za-stonniku Dovoljujemo si prositi poštno upravo, da nonovm uredi poštne rveze in dostavo pošiljk tako. kakor ie bilo urejeno do novega voznega re-^a ki je stopil v i veljave letos v maju. Občinstvo, ki ie prmorano da"es pismeno občevati po raznib delih na^e kraMevine, se zaman vprašuje, zakaj je naenkrat nastal tak za_ stoj v dostavi pošt? v Ljubljani, po-ebno p-i pošiljkah iz nekaterih krajev države. Pošto, odJann v Banjaluki do 12 .ure. erno do letošnje p»-mladi prejemali redno takoj drug' dan ziutrai. Nekaj mesecev pa jo prejemamo šele po^oMne ob 17 uri ali celo naslednji dan. Enake nedostafke opažamo ori korespondenci, ki prihaja iz Novega Sada Djakova itd., tako da se večkrat zgodi da se pošiljke bolj oddalie_ nih krajev, kakor i/ Beograda, Pančeva, da celo iz bivše S^frje, nrej dostavijo, kakor pa pošiljke iz bližjih krajev Prvotno smo sodili, da je temu kriv0 pomanjkanje dostavijalcev. Iz navedenih deistev pa moramo posneti, da m^ra biti temu vzrok kaj drugega najbrže š^ednia z uki-nieno ambu>!.ančno pošto. Iz ponori!«, ki ga je pred krafkm izdalo poštno ministrstvo, je razvidno, da je ravno ta resor visoko aktiven in da poštni promet stalno na_ j rašča Poleg tega so danes poštne pristojbine dosti visoke Ker pa zaradi tekih zamud v dostavi pošiljk stranka lahko trpi občutno škodo, prosimo poštno upravo
v Ljub'jani da obnovi že precej dobro vpeljane poštne zveze z drugimi banovinami. če jih že ne more izboljšati, nikakor pa iih pri današnji noštni koniunkturj ne sme poslabšati teko kikor se danes dogaja da pot-ebuiejo poš;ljke iz kraja, ki ga človek doseže z vlakom lahko v 5 do 7 urah. ce'o po 36 ur ali še več. preden se dostavijo v središču dravske banovine.
*	Družba sv. Cirila in Metoda sestavlja svojo bilanco za vsako leto Zato se oozi-vajo CM podružnice, da svoje prispevke nakažejo še ta mesec po položnicah. Prosimo'
♦ Klasična gimnazija brez klasičnih fi lologov. Sarajevski »Jugoslovenski liste poroča, da bo prva gimnazija v Sarajevu, ki je klasična, ostala brez klasičnih filologov. Najprej sta bila premeščena dva profesorja te stroke, sedaj je premeščen tudi tretji, na njih mesto pa še ni nihče odrejen. V Sarajevu je samo še en klasični filolog, a ta je že dovršil polna leta služte ih pri-' čakuje vsak dan dekret svoje upokojitve. Staiši vprašujejo, če bodo morda profesorji matematike poučevali klasične jezike.
•fr Zanimivo arheološko najdbo ima obči. na Elemir v Bana tu. Arheolog Bogoljub Aleksič je odkril tam starodavno trdnjavo, Ki je bila zgrajena na lesenih pilotih in obdana s tri metre visokim obrambnim zidom. Znanstveniki domnevajo da so to trdnjavo zgradili nomadski Skiti ki so se v dobi Kristusovega rojstva naselili v današnji tedaj močno poplavljeni Bački.
+ Revna dtca iz Dalmacije bo te dni po. tovala v hrvatske in slavonske kraje. Ka. kor je »Jutro« že poročalo, so odbornice društva Hrvatska žena izvedle popis dobrotnikov, ki bodo sprejeli revne otroke v rejo, ter s pomočjo občin tudi popis najrevnejših otrok v dalmaninskih pokraji. nah. 'V hrvatske in slavonske kraje bodo odpremili iz Dalmacije okrog 3.000 otrok, j Sedaj še čakajo, da bodo urejene neke formalnosti zaradi prevoza. Iz dalmatinskih krajev bodo otroke v skupinah pošiljali v Zagreb, kjer jih bodo prevzeli dobrotniki in njihovi zastopniki. Ko bo nastanjena revna mladina iz Da'macije, pride na vrsto mladež iz Hercegovine.
* Spet tulumaši. S turško besedo »tulu-maš« označujejo na jugu ljudi- ki se s sleparijami preživljajo na tuje račune. Posebno nevarni so taki sleparji pod krinko novinarjev in odbornikov raznih nacionalnih organizacij. Zagrebška policija je spravila pod ključ že lepo število tulumašev, sedaj pa vodi preiskavo proti družbi, ki sta 1° vodila neki Zvonimir Rukavina in bivši ti-pograf Ivan Koželj iz Maribora Oba sta zaprta in bosta te dni izročena sodišču. Ovadbe so vložene tudi proti drugim članom družbe. Ti tulumaši so se predstavljali za akviziterje raznih listov in drugih publikacij ter so po mestu pobirali akontacije na oglase, ki seveda niso nikdar izšli. Ivan Koželj in Rukavina sta tila zasa-čena pri izvrševanju sleparskih poslov.
OČALA, TRIEDRE, BAROMETRE oz. VSE OPTICARSKE PREDMETE KUPITE NAJUGODNEJŠE PRI TVRDKI
OPTIK
LJUBLJANA — POD TRANČO 1.
*	Bolnišnica kot zapuščinska ustanova beograjskega človekoljuba. Brez vsakih slavnosti je začela v nedeljo poslovati v Beogradu mestna bolnišnica, ki je zapuščinska ustanova zglednega človekoljuba Nikole Spasiča, bivšega beograjskega trgovca. V to bolnišnico bodo po volji ustanovitelja in dobrotnika Spasiča brezplačno sprejeti mestni reveži, ostali pa bodo plačevali Za bolniško oskrbo in nego j>o svojih gmotnih razmerah na dan od 25 do SO Din. Bolnišnica je lepo trinadstropno moderno poslopje na Bubulderu v Ulici sv Nikole
*	Na železniški progi Priština Peč so že pred štainnia tedni dovršili železniške nasi pe. Tovorni vlak se polagoma približuje Peci. noseč tovore železniških tračnic' ?n tramov ter drugega materijala. Ko j« ta tovoru vilaik dosegel predzadnjo postajo Bu-disavce in se pomsiknij proti Peči. je njegova sirena spravila na noge vse prebivalstvo okoliških naselbin Arnavti in kolonisti so prihiteli, od daleč, da pozdravijo prvi vlak. Sedaj že polagajo tračnice proti Peči iin, ko bo tovorni flaik privozil v Peč, bo to zgodovinski dan za vso Metohijo.
*	ran^ovsKi poD0j na Gorenjskem. Na prebačeveim nad Kranjem so se v nedeljo s tepli fantje, genčurski fantje so biii obkroženi s krušnimi ■ noži in gorjačam. Pričakovali so one, ki s0 šli h Mežmarje-vim kropit mrliča. Pri napadu je neki Sentjurčan sumi/l <z n0žem Janeza Prav-barja po domače Kozlovega iz Voklega naravnost v srce. Nadalje je bil ranjei, tudi Pavel Rupnik, ki je dobil tri raije v stegno in eno v komolee pravhar je kma lu izdihnil, Rupnika pa je obvezal kranjski zidravnik dr. Bežek Kranjski 0rožn'k' s0 včeraj uvedli strogo preiskavo o krvavem dogodku.
ELITNI KINO MATICA
leleloo 21-24
DANES ob 4., 7 H in 9H uri največji JOHANN STRAUSSOV film
VALČEK NA NEVI
GLASBENA IN UMETNIŠKA SENZACIJA SEZONE. Največje glasbeno delo.	Smeh, šala, petje in zabava.
|| PKEMIERN1 KINO Ig
I
+ Ponarejena šolska spričevala. V zadnjem času je bilo že več nfar s ponarejen m šolskimi izkazi, ki so raznim sleparjem pri. pomogli do javnih služb. Najnovejša afera je sedaj spet v Sarajevu, kjer so imeli tudi afero zaradi ponarejenega maturitet. nega spričevala Svetislava Pešiča. bivšega šefa kabineta bivšega bana drinske bano. vine Popoviča- Sedaj pa so ugotovili, da je ponarejeno maturitetno spričevalo šefa ekonomata banske uprave Jovana Vlaho-viča. Ta mož, ki je bil precej časa važna osebnost pri banski upravi, si je prilastil spričevalo svojega brata, ki je dovršil gimnazijo v Prištini. Izpremenil je letnico rojstva in krstno ime, kar ni bilo težko, ker je bratu ime Jovo in je bilo treba imenu pristaviti samo črko n. Ponarejeno spri čevalo je bilo že priloženo mnogim spisom, falzifikat pa so opazili šele sedaj- Jovan Vlahovič je slutil, da se bo nekaj takega zgodilo, in je pred dnpvi pod;il ostavko na svojo službo. Po ugotovitvi falzifikata so ga izročili sodišču.
■mi
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI TELEFON 33-87
V	torek, sredo in četrtek ob 7. in 1». uri
vesela opereta
Pot do srca
Charlota Susa, Hans Sohnker,
H. v. Mayerinck v glavnih vlogah
V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Znižane cene ! Predelana aparatura.
V	petek ob 20. uri za ceno Din 3.— film:	ALKOHOL.
1
V soboto:
PLES V SAVOJU.
*	30"" popust po francoskih žeiezmcan
je dovoljen obiskovalcem razstave fla-ma.nske umetnosti v Parizu, ki bo do januarja t. i. Znižana vozovnica velja 10 dni. P j 'irobnejše informacije v biljetar-nicah Putnika v Ljinbljani
*	Poplave v podgoriškem srezu. Že nekaj dni trpi ves podgoriški srez hudo škodo ia-radi aliivov vode iz Skaderskega jezera ver iz reke Morače in vseh pritokov. Po najnovejših vesteh je pod vodo 7 vasri s 400 hišami.
FILMU	|
Artlsti j
♦	Preiskava velike tihotapske atere. Obmejni varnostni organi so na Sušaku, kakor znano, zajeli tihotapce, ki so hoteli vtihotapiti v Italijo večjo količno sirovega opija. Središče preiskave je bilo zaradi tega na Sušaku. kamor so privedli člane tihotapske organizacije, ki so bili zajeti v drugih krajih. Ugotovljeno je, da je bil glavni dobavitelj sirovega opija beograjski parfumerist Biti Bišora, lastnik parfumerije »Femina«. Nakupil je po Južni Srbiji večje količine sirovega opija ter ga odpremil^ v Beograd, potem pa preko Zagreba na Su-šak Vsi obtoženci so priznali udeležbo pri tihotapskih poslih. Tihotapci so večinoma tuji državljani, ki bodo potem, ko bodo plačali visoke globe in izdržali druge kazni, izgnani iz države
*	Novo zastrupljenje f Pavijanih. Ta mala vas blizu Bjelovara >e bila pred 'iies^sci torišče strašnega zločina. Kmetica 1 Pavlovičeva je v svojem neugnanem pohlepu po ae>mlji zastrupila 11 oseb. med njim: nekaj najožjih sorodnikov a tudi nekaj ljudi po golem naključju Obsodila je ite ia smrt. proti »bsodb: pa se ie pritožila ter ob toževala pn tem svojega mlade«a lrub mca Jandrašrča Z zadevo se bavi sedaj *tol >ed-morice Zagrebu T*- iin: pa ie b ielovatsko sodišče dobilo ovadbo prot- sorodn >ci
jene Milke. 39-letn; Dragan- Tagodičevi Bivše hlapec te domačije je izpovedal da ie Dragana zastrupila vino in ga dala pit- co-jim sorodnikom Vse vi.au so zaplenila n poslali v amalizo v Zaereb Na "azprav ie Milka Pavlovičeva zatrjevala 4a se ie tud; njena so rodni ca Dragana Iasod'čeva bavila z zastrupi levaniem Prot> Dragani * bilo zaradi rvnm^nikanja dokazov postopanje daj ustavljeno.
*	uiet smučarjev na Zla^ibor. Ker vlada voiiiko zanimanje za izlet na Zlatiboi priredi putoik v Ljubljani od 23 do decembra uzlet po sledečem programu. Oaliod iz Ljubljane decembra ob 2ti.00, prihod v Beograd 24. decembra ob 6.40, kratek sprehod po Beogradu, odhod iz Be0gra.da ob 9.10, prihod v Užice 16.28 ter prev0a z avtobusi na Zlatibor povra-tek 28 decembra iz Užic ob 13.10, prihodi v L.juibljan0 30 decembra ob 1.42. Cena vožnje Ljubljana — Užiee m obratno v 11. raarecu 227 Din, v 411. razredu 151.25 Din. Prijave sprejema Putnik v Ljubljani do 19 decembra.
♦	Otvoritev nove gospodinjske šole za gostiiničarske gospodinje v Ljubljani. V Gostilniškem domu na Privozu št 11 se to otvorila 7. januarja 1936 uova strokovna šola, ki je namenjena predvsem hčerkam naših gostilničarjev in onim dekletom Ki imajo veselje do gostilničarskega poklica. Sola se bo začela 7. januarja in bo trajala do & julija 1936 V šolo se sprejemajo de kleta v starosti od 18—28 let z najman) do vršeno višjo narodno ali meščansko -km« Vpisnina znaša 120 Din mesečno, oskrbni na in učnina 380 Din, ki se plačuje v naprej. Pouk se bo vršil ob delavnikih od %— 17. ure. gojenke dobe v šoli oned in ,u žino. Osebno ali pismeno se prijavlja v go stilničarsko gospodinisko šoio pri »Vodstvu gostilničarsko gospodinjske šole« Privoz št 11 Ljubljana do 20 decembra t. I. Ob pri javi se mora priložiti zadnje šolsko izpri čevalo izpričevalo nravnosti onih prosilk ki ne vstopijo v šolo neposredno iz drujj«-šole; 2.) obvezno izjavo staršev, odnosno
vaiuštva, da bodo krili celotne stroške šolanja Zdravniški pregled priglaš^nk se vrši ot vstopu v šolo Natančnejša pojasni la (prospekt) pošljemo na željo proti nakazilu Din 5.—.
♦	Eno srcc — ena radenska!
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
VSI GOVORNIKI
odvetniki, profesorji, učitelji duhovniki tn pevci nujno potrebujejo Mr Bahovfeve
.SMREKA" bonbone
Izdelam so iz smrekovega ekstrakta in mentola Radi tega vzdržujejo svežost glasu. ublažujejo
kašelj in kripavorL
Nadalje desinficirajo usta ln grlo. preganjajo žejo. razbistrijo glavo So pa tudi prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje Zavitki po Din 3.— in 5.— v lekarnah tn drogerijah.
Apoteka Mr. L. Bahovec
LjuMians ix"jiigiesru trg štev. 12
Iz Ljubljane
u— Za praznike ne Sme noben Ljubljančan gladovati. Mestni socialno-politič-ni urad začenja že nekaj let sem svojo zimsko akcijo z geslom, da ne sme za praznik noben Ljubljančan ostati brez toplega kosila. Fondi, ki jih imaj0 v ta namen na razpolago, so kakor smo že poročali, letos še nad običajno mero P'čli. vendar pa upajo, da bodQ mogli vsem potrebnim, v Ljubljano pristojnim prosilcem nakloniti vsaj majhno podporo, a kar bo prebitka, bodo razdelili tudi me'l najibednejše, ki sicer niso občani našega me6ta, a s0 si z dolgotrajnim bivanjem tu že pridobili nekakšne majhne ^pravice«. Na soaialno-poiitičnem uradu se te dni zbirajo ogromni kupi prošenj, saj prihaja vsak dan okrog 100 prosilcev. Mestna občina upa, da jo bo v b0rbi pr0ti bed; podprla vsaj s skromnimi žrtvami tudi še o&taila javnost.
u— Spored nocojšnjega klavirskega večera, ki bo ot 20. v Hubadovi pevski dvorani. je naslednji: 1. Bach: Italijanski koncert. 2. Brahms: Handlove varijacije op. 24. 3. Weber. Sonata v as—duru op. 37. 4. Schubert: Impromptu v a—duru, op. 142. 5. Chopin: Etude. op. 10 št. 3. 12 in 8 ter op. 25 št. 9. 6. Grieg- Balada op. 24. Koncert izvaja znamenita pianistka Magda RusJ". ki je ljubljanski koncertni publiki znana kot članica znamenitega Brandlovega tria. Magda Rusy je prejela kot pianistka na dunajskem tekmovanju prvo nagrado in ima najlepše in najboljše kritike po vsej srednji Evropi Obisk klavirskega večera najto-pleje priporočamo Sedeži po 10. stojišča Po 5 Din se dobe v Matični knjigarni.
u— Rezervne in upokojene častnike ter vojaške uradnike opozarjamo aa poteče rok za vrnitev častniških legitimacij 10. t. m. in bo zainudnikoni vojaška oblast priznala le utemeljena opravičila. Legitimacije in eno novo sliKo 4xti cm mora vsak oddati takoj v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7/1. soba štev. 1. Ta poziv velja vsem zgoraj omenjenim častnikom, ki stanujejo na teritoriju velike razširjene Ljubljane. Razpored ostane do nadaljnjega v veljavi.
u— Za akcije »Vse za otroka« je daroval posestnik in industrijec g. Al. Janežič namesto venca na grob Avgusta Jerška 200 Din. Iskrena hvala!
u— Ferijaici zgrade svoj dom v Ljubljani. Na Trgovski aKaaemiji je bil v ne oeljo občn, zbor dravske oblasti Ferijai. nega saveza Po deiegatiih je bilo za&i-o-panin 2ti podružnic, zbor pa je vodii pred-sedmk dr. Mihelak, ki je toplo pozdravi) nekatere pieustavnike in se pietetno spomnil pokojnega gimnazijskega direktorja Rada Pavlica. Dr. Mihelak je tud: podal obširno idejno poročilo z raagiedom ferijainega pokreta po domovini in po tu-jih državah, posebno pozornost pa je vzbudilo zatrdilo. da si ferijaJci zgrade prihodnje leto v Ljubljani svoj dom Zborovanje je trajalo štiri ure, nato je bilo skupno kosilo Pr' Slamiču.
ZA PULLOVERJE PRISTNA
ANGLEŠKA VOLNA
Toni Jager, Dvorni trg 1. Ljubljana
u— Mladinski 0dsek S0kola I. vabi vse
starše dece in naraščaja našega društva na roditeljski večer, ki bo v sredo, 11 t. m. ob 20. v mali dvorani na Taboru Na ctoevnem redu sta predavanji o telesnem in duševnem razvoju mladine, p0ročilo Vodnikov mladinskih oddelkov o uspehih vzgoje in razgovor staršev z vodniki Ker so taki stiki vodnikov s starši Sokoi-eke mladine velike važnosti za enotn' vzgojni postopek, naj se starši sokolske mladine sestanka udeležijo v čim večjem številu.
n_ Umrla je gospa Ana Ozebek. Pogreb
bo jutri ob 14. iz bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. Blag ji spomin, žalujočim iskreno sožalje!
u— Ii maši zadušnici za pok. ravnate. Ijem dr Jankom Bezjakom se zberejo njegovi v Ljubljana bivajočj učenci v sredo ob 11 dopoldne v križanski cerkvi
u— Zimski športniki dobe podatke o snežnih razmerah v zlmsko.sportnih po-stojankab Slovenije inevno v bilietarnici Zveze za tujski promet v Slovenji G^jeva i ulica in v hotelu »Metropol« Nainovej-šn vremenska poročila bodo v 'Zložbenih oknih biljetarnice dnevno izložena.	I
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9% uri senzacija nad senzacijo
SIL VIA SIDNEV
kot
INDIJ ANK A
Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
Knjige Tiskovne zadruge,
ki se dobe v njenih trgovinah po izredno znižanih božičnih cenah:
Dr. Tavčar Ivan, ZBRANI SPISI, L-VT. zv. Uredil dr. Ivan Prijatelj.
I. zv. 507 str. Gospa Amalija. Dona Klara. Antonijo Gledjevič. Povest o kleti. Borna ljubezen. Mlada leta. Margareta. Ivan S!a-velj. Valovi življenja. Med gorami.
n. zv. 480 str. In vendar. Soror Pia. Tat. Čez osem let. V Karlovcu. Gospod Ciril. Mrtva srca.
m. zv. 464 str. Otok in struga. Tiberi tis Pannonicus. Kuzovci. Janez Solnce. Vita vitae meae.
IV.	zv. 512 str. Grajski pisar. 4000. V Zali. Izgubljeni Bog.
V.	zv. 548 str. Izza kongresa.
VI.	zv. 418 str. Cvetje v jeseni. Visoška kronika. I. del
Spisov Ivana Tavčarja ni treba posebej priporočati. Prevodi v češčino in italijanščino pričujejo, da se zanima za nje celo tujina. Tavčar bo v svojem žanru ostal še dolgo neprekosljiv pripovednik. Kakor delo ostalih naših klasikov, spadajo tudi Tavčarjevi spisi v sleherno družinsko knjižnico.
Kosovel Srečko, IZBRANE PESMI. Uredil dr. Anton Ocvirk. 171 str.
Kozak Juš, ŠENTPETER, roman, 424 str. Kozakov roman »šentpeter« je eno največjih in brez dvoma najbolj uspelih pripovednih del v našem povojnem slovstvu. Z mogočnim epskim zamahom je pisatelj orisal življenje na periferiji našega največjega mesta in ustvaril vrsto likov in prizorov, ki ostanejo čitatelju neizbrisno v spominu.
Tone Seliškar, NASEDLI BROD, roman
v treh delih. 423 str. Seliškarjev roman ie poleg Kozakovega »šentpetra« najobsežnejši in najpomembnejši umotvor izza vojne. To je tragedija v malomeščanski družini, ki se odigrava v treh polpreteklih dobah: pred vojno, v vojnem času in v prvih povojnih letih. Ozadje romana tvori nešteto slik iz omenjenih treh dob, ki so ne le mojstrsko napisane, temveč tudi povsem resnične in žive
u— Za otroški 0rkester jn otroški pevski zbor ee sprejemajo dečki in deklice od 4. do vštetega 6. leta na Blei-vveisovi cesti št. 21. pritličje. Ta orkester iin pevski zbor bo vodil in poučeval eden naših na,-boljših glasbenikov in profesor glas-bt. Učnina je tako nizka, da jo bodo 6tarši lahko utrpeli. Pogoj za sprejem 0Lroka je dober posluh. Starši! Dajte otroku že v rani mladosti dobro g-iaisbeno vzgojo — Ljubljani pa glasbeno tel0 — s katerim se bo kida pred velikim svetom lahk^ ponašala.
u Foto-debatni večer SPD. Drugi foto
debatm večer priredi SPD v svojih društvenih prostorih v torek dne 10. t. m. ob 20. uri. Vabljeni so vsi člani SPD. ki se zanimajo za fotografiranje planinske narave. Prinesite s seboi neerative in slike radi ocene.
u_ Za božična in novoletna voščila priporočamo Ciril Metodove razglednice. Držimo se gesla: Kupuj domače blago. Razglednice se dobe v trgovinah, trafikah in pisarni, Beethovnova ul. 2.
Največja moderna dresura
divjih živali.
I
u— Dve žrtvi poledic«. Meuvem Ko »o Se ljubljanski smučarji že pred dnevi v zanosu pripravijain, aa z baklami in s pompom prirede &1 ovešen sprejem prvega snega, so včeraj pričeie pr majati na kuuisK.i oddeiek prve žrtve zime in poie. dtice. v Homcu je v nedeljo 86-letna pose-stniica Neža Rakova, ko se je bila odpravila v cerkev, tako nevarno padia ua zm.i'zii.iih UCih, da je dobila nekaj precej nerodnih poškodb. Iz Medv0d &o pripeljali
v bomišnico 16-letnega mizarskega vajenca Vinka Navinca, ki mu je »spodrsnilo na cesti pa si je nalomul levo roko, iz Vrbijeme Pod Krimom pa 16-letnega kro-jačka Alojzija Tanciga, kj je padel na cesti in si poškc*dovaj uesnico. Mimo nekaterih dirugih poškodovancev se je zateke' na kirurški od dedek tudi 26-ietm brezpo-eelmi delavec Viljem Gorjup, ki ga je bil v Vo&Iju pri Šenčurju poPaoej pes, ko je pri nekem kmetu hotel prenočiti na skednju.
u— pojasnilo. Društv0 izložbenih aran žerjev je bilo ustanovljeno z glavnim na menom, da zbere v organiziran0 ceioto vse trgovske sotrudnike, ki se bavijc z aranžeistvom kot amaterju ali poklicno &ato smatra za svojo največjo dolžnost da v vsakem primeru zaščiti pravice svG jega članstva. Ugotavljamo, da se ni pr nas vršil še noben aranžerski tečaj, tolikš nega obsega in toliko časa a me značaj aranžprske šole V inozemstvu pa so se šolali v aranžerski stroki, bodisi šoli ali tečaju le: gdč Smrečnik0va n gg Engetaian. A Koser, Cuik in Grilc, od katerih so prvi štirje naši člani Noben od njih pa nima diplome iiz spec aranžprsk? stroke Društvo smatra torej za svQjo dolžnost, da v zvezi s t, ugotovitvijo opozori vsakogar ki bi se neupravičeno la stil naslovov ki mu ne gredo, da bo za ščitilo pravice svojega članstva in izvaja lo tudi posledice
n— JNAd .Tadranova zaključna plesna vaja bo v četrtek 12. t. m v veliki dvorani Kazine Pričetek ob 20. igral to Ronnv Vljudno vabi odbor.
o— Zatekel se je pes mlad. ?rn angleški hrt Oddati ga je ali Pa iavit? naslov proti nagradi na naslov: Battelino, stavbenik Ljubljana, Rožna dolina.
Iz Celja
e— lirugo predavanje u Haloze a bo danes ob 20. na ljudskem vseueuisču. Preoa-vai DO proi. dr. zgeč. ir-oa OKrUjem SPD bo preeaavai v četrieK 12. t.m. ob 20 v risalni ci meščanske šole znani avstrijski alpinist i?erainand Krobath iz BelJaka o le-tošnji ekspediciji na Kavkaz.
e— Ljubljanska drama bo gostovala z »Izdajo pri Novari« 17 t.m ob 20. Predstava je za abonma Neabonenti d°bijo vstopnice v knjigarni »Domovini«.
e— Cinkarna v Olju je darovala mestni občini 10 vagonov premoga kot božično darilo revežem. Lani je cinkarna darovala za reveže v mestni občini 25 000 kg premo, ga in ravno toliko za reveže v bivši okoliški občini.
e— Višina novega snega je snoči dosegla že četrt metra v dolini in 40 cm v višjih hribh okrog Celja. Prijatelji smu. čarirje so se v nedeljo prvič navžili zimskih radosti.
e— Novo pot v serpentinnah na hrib Sv. Jožefa nad skladiščem tvr^ke »Jugo. les« s0 začeli graditi včeraj. Dela vodi mestni tehnični oddelek.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Moč ljubezni« in zvočn. tednik.
Iz Maribora
a— Niko Vrabl pri Abrahamu. Niko VraDi, upiavnik mariborske Kaznilnice, K! je obhajal te dni petuesetletnico, je doma ia. središča. Na gjnnaziji v Maribom je študiraj vseskozi z oo/iicmm uspehcun, že igodaj pa je iskal zaposlitve svojemu duhu tudi izven šoie in »e zanimal zlasi. za uvoje: za slovensko kulturo, piedvistiib za slovensko knjigo, v še večji meri pa za naše naroino vprašanje, ki je na s=e-verni meji siovenscva bilo posebno pereče. Z vnemo se je udej6tvoval v pravcu nar0.iino-radikalnega dijaštva, ki je prav takrat z ges.om >iz naroda za narod« za. čelo sistematično gojiti podr0bno narod-no-obraimbiio delo. V istem pravcu je delal tudi na univerzi, ko je v Gradcu in Pragi študiral prav0 in trgovsko akademijo, in bil eden glavnih sodelavcev pri Slovenskem braniku, obenem pa tudi pri Siogi Po končanih študijah je stopul v sodno službo, bil po prevratu predstojnik sodišča v Ljutomeru in Gornji Radgoni, fiozneje okrajni sodnik v Mariboru, pred bli.su desetami leti pa je p0stal upravnik mariborske kaznilnice. Ves ta čas je poleg poklicnega dela, v katerem ga odlikuje globoko strokovno znanje, natačnost in odločnost, mnogo časa posvečal tudi javnemu deiu, čeprav večinoma kot tih in skrit delavec. Kot tak se udejstvuje v zadnjih letih predvsem v kulturnih organizacijah. zilasii v Slovanski čitalnici, ki ji je predsednik, v Zgodovinskem društvu, ki mu je že od 1927 skrben un vesten blagajnik, ter kot vnet iu požrtvovalen pospeševatelj študijske knjižnice. Kako pri srcu mu je sioveska knjiga, kaže tudi njegova bogata lastna biblioteka Od 1931. urejuje koledar mariborske Na. bavljalne zadruge, ki mu je dal svojevrsten pečat in ga po pomenu znatno dvignil nad običajne tovrstne publikacije s tem, da odmerja v njem obilo prostora prispevkom kraje vrio - zgod o v i ns k ega značaja Vodii ga pri tem prepričanje, da je za izobliko slovenskega mariborskega meščanstva treba med drugim tudi tiste tesne iu imtinnme povezanosti s krajem, tiste zgodovinske zasiidranosti, ki je nemogoča brez poznanja preteklosti. Da iirna pri odkrivanju mariborske preteklost: pred očmi v prvi vrsti usodo tukajšnjega slovenstva, se razume Ljubezen do slovenske knjige in skrb za slovensko narodno povest, ki sta mu bili gibalni sili že v dijaških letih, ga vodita tudi še danes Z isto budnostjo, ki jo je pred voj. no Posvečal podrobnemu delu naše narodne obrambe, in ki je z njo stal na straži v dneh prevrata, ko je generalu Maistru bil eden najzanesljivejših Informatorjev, ■z isto budnostjo zasleduje tudi danes vse. ka>r se kakorkoli tiče naše usode. Morda je ta budn0ist, ta ostra dojemljivost ki ji nobena malenkost ne uide, ta nepretrgana in neutrudfljiva pripravljenost za vse. kar je v zvezi z rastjo in napredkom na narodnega življenja, predvsem z našo kulturo, najznačilnejša poteza Vrablo-vega značaja Kakor ne zamudi zlepa potovanja. predavanja ali razstave, tako mu ne uide zlepa, kar je kak0rkoli povezano z nami pa naj je tudi samo droben letak aLi zaplenjena številka časopisa. Vsemu odprt in vedno pripravljen za odziv je njegov dub. zato je vedno enako mlad Da bi še dolgo ostal tak, t0 mu želimo ob petdesetletnici.
a— poziv Maistrovim bopcem. Na zah-tevo vojaške oblasti naj se nemudno javijo vsi Maistr0vi borci, tudi če niso včlanjeni v podpisani Zvezi, ki s0 Po prevratu od 1. novembra 1918 dalje prostovoljno služili kot vojaki pod poveljstv0m gene. rala Maistra in &o bili za zasluge tega svojega vojaškega delovanja odlikovani Naznanijo naj nam z dopisnico svoj takratni v0jaški čin in vrsto odlikovanja 2 dnevoim m številko kraljevega ukaza. Obenem nujno pot.rebujem0 s« .i d a tistih Maistrovih borcev, ki so v teh bojih postali invalidi, istotako z navedbo imena, sedanjega poklica in bivališče ter invalidnosti Slednjič potrebujemo seznam parili i b Maistr0vih borcev Podatka o njih, kje in kdaj so padli in kje so po-koPani. naj pošljejo njihovi svojci ali znanci _ Zveza Maistrovih borcev, Ma ribo"—Narodni d^m.
Velik uspeh so dosegli Kreftovi >Ma-lomeščank ob nadeljski krstni predstavi. Gledališče je bilo malodane popolnoma zasedeno navdušenega občinstva, ki je spremljalo potek igre z velikim zanimanjem. Po drugem odmoru so navzočni priklicali pred zastor avtorja Bratka Krefta, ki je prejel lep venec in bil deležen navdušenega aplavza Uprizoritev v režiji J. Koviča je popolnoma uspela in je moral avtor po zaključku tretjega dejanja ponovno pred zastor Nedvomno bodo po nedeljskem uspehu Kreftovi »Malomeščani* tudi v Mariboru uži/ali
a- Gledališke novice. V kratkem bo so-de!oval pri uprizoritvi »Vzroka« kot režiser —<*ost odlični režiser ljubljanske drame in opere Ciril Debevec. V okviru bolgarskega tedna ki bo po novem letu v Mariboru, se bo tudi v mariborskem sledališču uprizorila primerna bolgarska drama najbrže znana komedija »Golemanov« Po novem letu bo zrežiral režiser Bratko Kreft kot ojost »Karijero kanrlista Vinciga« Drevi nastopi v gledališču 4 popularnimi opernimi arija mi in izbranimi bolgarskimi narodnimi pesni a mi tenor sofijske opere Ivanov Hara-lambi.
a— Mariborski obrtniški teden so zaključili obrtniki s krasno uspelim prijateljskim večerom v soboto 7. t. m pri Uambrinu. Prisrčne pozdravne besed0 je namenil vsem na<rzočnim predsednik krajevnega delavnega odbora g. A. Krajcer. Vneto in uspešno sta sodelovala pri večeru s požrtvovalnim petjem in sviranjem pevski zbor združenih pevskih mojstrov in tamburaški zbor.
a— Mariborski planiuci so v lepem številu pohiteli v nedeljo k Mariborski koči in proslavili 50letnico rojstva popularne upraviteljice Mariborske koče Jgospe M^re«, ki sta ji spregovorila v zboru številnih plar nincev iskrena voščila gospodar koče g. Pa-gon in podpredsednik mariborske podružnice SPD g. Franjo Majer. Slavljenka je ob tej priliki prejela od mariborske podružnice SPD lično spominsko darilo
a— Delitev novoletnih nagrad po trgovinah. ZdTuženje trgovcev za srez Mar,, bor levi in desni breg v Mariboru opozarja sv0je člane na sklepe občnih zb0rov 1932, 1933, 1934 in 1935. Na omenjenih občnih zborih je bilo sklenjeno, da se obi. čaj delitev koledarjev in drugih nagrad Ob novem letu in drugih prilikah med letom absolutno odpravi. Teh sklepov se morajo brezpogojno diržati vsi člani združenja. Proti kršiteljem se b0 postopalo disciplinarno.
a— Poseben železniški vagon za shranjevanje smučk je bil izdelan v tukajšnjih delavnicah državne železnice. Vagon, ki se ho priključeval preko zime sobotnim popoldan, skim in nedeljskim vlakom na koroški progi bo mariborskim dilcarjem prav dobrodošel.
a— Nove postavke v mestnem proračunskem predlogu za 193S/37. ki se nanašajo na obvezne prisoevke za mestno policijo. • r>redvidevaio naslednie zneske: za prehra-i no in eskortiranje polici iskih jetnikov 40-000
V HLADNIH ZIMSKIH DNEH UPORABLJAJTE
NIVEA-CREME
PROTI ŠKODLJIVEMU VPLIVU KLIME ZARADI SESTAVINE EUCERITA V NIVEA-KREM1 POSTANE KOZA GLADKA, SVEŽA IN ODPORNA
NTVE A -KREMA V DOZAH IN TUBAH DIN 3.50, DIN 6.—, DIN 12.—, DIN 25.—.
NIVEA CREME,
■ S
Din, za najemnino novih prostorov za ka-sarniranje 2o novih policijskih stražnikov 25.0C0 Din za adaptacijo prostorov policijske kasarne 10.000 Din za opremo v novi policijski kasarni 40.000. za higijenske naprave v policijskih zaporih 7.5Q0 Din, za s po polnitev inventarja kuhinje v stari policijski kasarni 5.000 Din.
a_ Poledica zahteva svoje žrtve. 35-letni železniški uradnik Rihard Blažič ie padel na Pobrežju na poledenelih tleh in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico.
a— Tatvine. Mariborski polici ii sta bili prijavljeni tatvini kokoši in perila ter se za storilci vršijo poizvedbe. Frančiški Pole-gegovi v Delavski ulici so izmaknili iz kur-nika 6 dobro pitanih kur. Mariji Dreven-škovi v Vildenrainerjevi ulici pa so iz podstrešja tatovi odnesli razno perilo.
Goipodarstvo
Indeks cen se nadalje dviga
V štirih mesecih se je dvignil za 12%
Kakor smo na tem mestu že poročali, se je zadnje mesece naš indeks cen v trgo vini na debelo stalno dvigal. Sedaj objavlja Narodna banka tudi podatke za november, iz katerih sledi, da se je tudi v tem mesecu dviganje nadaljevalo. Od julija letoš. njega leta se je naš indeks cen na debelo gibal takole:
julij okt. nov. splošni indeks	63.3 70.0 71.2
rast. proizv.	50.3 81.6 82.5
živ. proizv.	• 55.6 56.2 58.9
miner, proizv.	79.8 81.1 81.1
industr. proizv.	65.7 68.8 69.4
Kakor je razvidno iz gornje primerjave se je naš splošni indeks cen v trgovini na debelo v štirih mesecih dvignil za 7.9 točke ali za 12.3%. Znatnejše je tudi povečanje v primeri s prejšnjimi leti, kajti od septembra 1931 se je naš indeks cen stalno gibal izpod 70 in je lani v novembru znašal 62.7, predlanskim 63.1, leta 1932 64.7, leta 1931 68.6 in leta 1930 79.2. V primeri z lanskim indeksom v novembru imamo torej letos povečanje za 8.5 točke, ali 13.5%.
Tudi v novembru se je nadalje dvignil) delni indeks cen rastlinskih proizvodov, in sicer za 0.9 na 82.5 točke lani je znašal v novembru 59.1 in znaša tu povečanje na. sproti lanskemu letu skoro 40%. Precej se je dvignil tudi v primerni s prejšnjim mesecem indeks cen živini in živinskih proizvodov, namreč za 2 7 na 58.9 točke (lani v novembru 58.4.. Indeks cen mineralnih proizvodov je on tal na isti višini kakor v oktobru in je znašal 81.1 (lani 78.6), povečal pa se je indeks cen industrijskih proiz. vodov za 0.6 na 69.4 točke (lani 65.3). Na. raščanje indeksa je pripisati predvsem dvigu cen pšenici, koruzi, konoplii in suhim češpljam, nadalje so narasle cene jajc in zaklane perutnine deloma tudi cene sirovih kož in težkih svinj. Povišanje cene industrijskih proizvodov pa je pripisati višjim cenam za bombažne izdelke, moko, kristalni sladkor in usnje.
Državno svilarstvo
Pred kratkim je prineslo »Jutro« poročilo o požaru v tvornici svile v Novem Sadu Prijatelj našega lista se je mudil pred dnevi v Novem Sadu pa si je tovarno ogle-daL
Ravnatelj tvornicc g. Hribar, znani pisatelj dela »Agrarna reforma« in drugih agrarnih knjig, je bi' tako ljubezniv da mu je tvornico temeljite razkazal 'n dal potrebne podatke, iz katerih je razvidno napredovanje našega svdarstva dočim bo v našem Prekmurju in Medjimurju ostal skoro še samo spomin na nekdanje gojenje sviloprejk.
Za časa Avstroogrske je bilo v Podunavju več faJbrik. takozvanih filad. ki so odvijale mešičke (kokone) Od teh so ostole v Jugoslaviji le tri. in sicer v Novem Sadu, Pančevu in Novem Kneževcu V teh tvornicah se je producirala samo svilena nit ki se je pozneje prodajala v surovem stanju v inozemstvo Tako je ostalo še dolgo časa tudi po vojn' Mnogo je bilo vlad raznih režimov al' niti eden ni čutil potrebe, da se svilarsk? »vornice reorganizirajo Japonska konkurenca je od 1. 1926 dalje svilarstvo skoro uničila L. 1925 je stal 1 kg svile 100 frankov, čez nekaj let pa so p"-iš«'e cene že na 7 frankov za kg. Padec cene ie povzročila v glavnem umetna svila. Naše tvonree so izgubile letno po 14 do 15 miliionov D:n Zavoljo take izgube so vnesli v finančni zakon za leto 1932/33 člen 61. po katerem ie bila predvidena prodaja tovarn Kmalu za tem je postal minister kmetijstva, v či<?nr delokrog spadajo tudi svilarne. gospod De-metrovič
Na podlagi referata današnjega ravnatelja tvornice so pričeli svilarstvo reformirati in sicer tako. da ne bomo več izvažali v inozemstvo surove svile, temveč bi 'o s<imi predelfli na nredivo in celo d^lie na tkanino.
Za to preureditev je bilo potrebno kom-pletirati mašinske instalacije v predilnico.
tkalnico, barvarno in apreturo. V tem času je direkcija pripravila tudi lastno električno centralo po zelo nizki cent Sedaj torej nismo več primorani prodajati za vsako ceno polfabrikata v inozemstvo.
Poleg drž. tovarn so se bavile s svilar-stvom Poljedelska banka v Zagrebu. Svi-larsko društvo v La.povem v Srbiji in nekatere zadruge v Strumici in Dievdjeliji. Te privatne ustanove pa so prodajale samo neodvite mešičke (kokone) v inozemstvo-
Kako velikega pomena je reorganizacija drž svilam se vidi že iz tega. da so letos plačale družbe in zadruge komaj po 26 Din za kg mešičkov, drž. svilama pa je plačala 40 Din.
Ako bi sc program izvedel po načrtu, ki že obstoji, bi ne bilo treba uvažati na leto 1.400 kg umetne svile, ki predstavlja izdatek okrog 100 milijonov dinarjev. Denar bi ostal lahko doma.
Direkcija drž. svilarstva nam daje najlepši primer dobre industrijsko agrarne politike, ker imamo ves produkt od sirovi-ne preko polfabrikata do iizgotovljenega blaga vse v svojih rokah Od sadik murve pa do gotove tkanine vse je domače brez posredovalcev. Ako se le delno posreči načrt za povečanje našega svilarstva ne bo pristna domača svila dražja niti 30% v primeri z umetno svilo.
Vemo. da je borba proti tej domači industriji od gotove stran? prav huda. Stari importirani stroji delaio pr* nas lahko velika čuda toda na žalost imamo mi prav malo ali nič od tega. V drž. tovarni so pa ljudje dobro plačani in ves narod ima od tega samo korist.
V delokrog drž. direkcije svilarstva v Novem Sadu spadajo 3 tvornice in 14 nadzorstev za gojitev murve in svilopreik. Vse tvonree predstavljajo vrednost 100 milijonov D:n Da se je ohranilo to narodno premoženje in pri tem temeljito zboljšalo in postavilo na temeljito bazo je bilo treba za invest:cije samo 3.200000 Din Te dni pa je direkcija dobila od Državne h-notekarne banke posoiilo 8 milijonov Din. ki bo služilo za obratni kapital. to je za odVnri svilenih meMčkov :n predelavo, kak«""- • • -•> ->'a"i1o ;7vrženih investicij.
Naše državne finance
Finančno ministrstvo objavlja običajni mesačni pregled o gibanju državnih financ. in sicer za mesec oktober in za prvih sedem mesccev proračunskega leta 1935-36.
Dohodki državne administracije so znašali v oktobru 619.1 mili o^a Din (lani 606.8). izdatki pa 588.6 milijona Din (lani 534.4) odnosno skupno z nepačanimi obveznostim 615.6 milijona Din Dohodki so torej za malenkost presesali anske v nasprotju s prejšnjimi meseci ko so zaostajali.
Donos neposrednih davkov je znašal v oktobru 198.6 milijona Din, dočim je lani v oktobru znašal 203.0 milijora Din in je bil torei letos manjš-. za 4.4 milijona Din, dočim je v prejš jem mesecu bo j zaostajal. Nasprotno pa vidimo, da )e bil v primeri z lanskm oktobrom precej manjši donos trošarin, ki je bil v septembru večji nego lani: tako so znašali; dohodki od trošarin v oktobru 66.4 milijona Din t. j. za 23.9 milijona Din manj nego v lanskem oktobru. Donos	je znašal
84? milijona Din (za 1.7 milijona več nego lami), donos carin pa 75.8 milijona Din (za 12.4 milijona več). Znatni so bili v oktobru tudi dohodki od presežka monopolov, ki so znašali l.:0.4 milijona Din (za 13.5 milijona Din več).
V prvih sedmih mesecih tekočega pro-"•ačunskega leta je znašal donos vseh neposrednih davkov 1180.1 milijona Din t j. za 72.5 milijona Din manj ne"o v is'em razdobju lanskega leta Dohodki od trošarin so znašali 472.1 milijona Din (za 35 m'liiona manj) dohodki od *aks pa 487 0 milijona Din (za 20 40 mi'i ona mani), medtem ko so bili večii dohodki od carin ki so znašali 422.5 milijom Din (zo 25.3 miliiiona več) in dogodki od viška monopolov ki w znašali 970.3 milijona Din"1 'a 60.5 milijona vec.)
Državna podietja
Pri dohodkih državnih r»nd:etii v dimo. da so bili v tem mesecu v nasprotju X prejšnjim mesecem dohodki železnic več-
ji nego lani ka ti dosegli so vsoto 195.0 milijona Din i j. za 25 4 mil jona Din več. Tudi dohodki nd.likov so bili razmeroma znatni, namreč 22.0 mili ona Din (za 4 0 milijona več nego lani), dohodki dravn.h gozdov pa so bili nebistven^ večji nego lani in so znašali 10.2 milijona Din Znatnejši so bili tudi dohodki roš e, telegrafa in telefona, ki so znašali 40 4 milijona Din (za 6.2 mi'ijona Din več nego lan).
Od prvih sedmih mesecih tekočega p-o-računskega leta so znašali dohodki državnih železnic 1167 4 nvlijona Dn (za 3 5 milijona več nego lan'), dohodki poste telegrafa m telefona 2T0.6 milijona Din <za 3.5 milijona več), dohodki rud ikov 112.3 milijona Din (za 7.8 mi1 i'ona manj) m dohodki gozdov 55.2 milijona Dm (za 0.4 milijona več).
435-000 javnih uslužbencev in upokojencev
»Statistički godišnjak« za leto 1933. vsebuje med drugim zanimive podatke <,o gibanju števila javnih nameščencev v Jugoslaviji. Iz teh podatkov sledi, da je bilo v letu 1933. v naši državi 485.000 državnih in samoupravnih uslužbencev, upokojencev in državnih invalidov, ki so imeli 7 milijard, 104 milijone Din prejemkov. Od tega skupnega števila odpade 207.130 na državne uslužbence, ki so imeli 4932 milijonov prejemkov, 60.400 na državne upokojence, ki so imeli 1021 milijonov prejemkov. 11.878 banovinskih nameščencev s 177 milijonov prejemkov, 18.550 mestnih uslužbencev in upokojencev s 310 milijonov prejemkov, 66.224 uslužbencev in upokojencev selskih občin s 561 milijonov Din prejemkov in s 70-788 državnih invalidov s 1<J3 milijoni Din prejemkov.
Število državnih uslužbencev se je v proračunskem letu 1933/34 povečalo v primeri s prejšnjim proračunskim letom za 20.393. Če računamo, da znaša naš narodni dohodek 35 milijard Din. tedaj vidimo, da gre ena petina tega narodnega dohodka za prejemke javnih uslužbencev.
Gospodarske vesti
Seja centralnega predstavništva trgovskih združenj v Splitu. V prvi polovici januarja se bo v Splitu vršila seja Centralnega predstavništva trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije, kjer bodo razpravljali o pripravljalnih delih za vsedr-žavni kongres trgovcev, ki bo v maju 1936. v Zagrebu. Ob tej priliki bo v Splitu tudi ustanovna skupščina Združenja trgovcev za primorsko banovino s sedežem v Splitu.
= Zvišanje glavnice. Kolinske tovarne hranil d.d. v Ljubljani bodo imele 21. t.m. izredni občni zbor, ki bo sklepal o povišanju delniške glavnice od 2 na 4 milijone Din.
= Dobave. Dne 16. t. m. se vrši pri direkciji državnih železnic v Ljubljani druga pismena licitacija za oddajo kolodvorske restavracije na postaji Novo mesto v triletni zakup. Dne 16. t. m. se vrši v pisarni komisarja dravske vojne bolnice v Ljubljani druga ustmena licitacija za oddajo dobave telečjega mesa. mleka in žemljic. Dne 18. t. m. se vrši v pisarni referenta inženje-rije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani druga ofertalna licitacija za oddajo dela kopalnice v vojašnici v Mojstrani. Dne 19. t. m. se vrši v upravi vojnotehničnega zavoda v Sarajevu pismena licitacija za do. bavo večje množine gladkega kartona. Pri direkciji šum kraljevine Jugoslavije v Ljub. ljani se proda na javni ofertalni licitaciji 18. t. m. večja množina režijskega lesa v področju šumske uprave Bled, 19. t. m. v področju šumske uprave v Bohinjski Bistrici in 20. t m v področju šumske uprave K rai. ska gora.
Borze
9. decembra Na ljubljanski borzi sta devizi London in New York danes znatno popuščali. Notacija devize Trsta je bila z današnjim dnem ukinjena, kakor so to storili tudi v drugih državah. Merodajno pa je bilo prL nas predvsem dejstvo, da je bil v soboto izdan odlok, po katerem bo Narodna banka sprejemala nadaljnja vplačila na klirinški račun za Italijo od strani naših uvoznikov po v naprej določenem tečaju 35540 Din za 100 lir. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.85 — 8 95. V zagrebškem privatnem kliringu je bil pr0met v avstrjskih šilingih po 8.93, v angleških funtih po252.80, v grških bonih po 30.25,
dočim notirajo španske pesete 7.05 — 7.10.
Nemške kompenzacijske ma ke so nekoliko popustile in so se dai:es trgovale v Zagrebu po 14.68, v Beogradu pa po 14.5527.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca o vojni škodi v glavnem neizpreme-njena in je bil zabeležen promet za kaso po 364 in 366 (v Beogradu po 365 — 366.50) in za december po 366. Zaključki so bili še v 7°/e Blairovem posojilu po 70.50.
Devii.
Ljubljana. Amsterdam 2971.43 - 2956.03, BenAin 1756.80 — 1769.»5, Bruselj 736.80 741.86, Curih 1421.01 — 1428.08, London 215.35' — 217.40, New York 4342.9« — 43ai.ii8, Pariz 289.^8 — 290.82, Praga 181.49 — 182.59.
Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.3650, London 15.21, Newyork 308.125, BrU6elj al.tehA), Madrid 42.20, Amsterdam 21)9.10. Berlin 124.10, Dunaj 57, Stockhoun 18.4^ Oslo 76.40, Kobenhavn 67.90, Praga 12.78, Vari va 58.20, Atene 2.90, Bukarešta 2.5o!
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 365 — 366, za dec. — jan. 364 den., za febr. 365 bi., za marc 365 — 366, 7*/. invest. 76 — V8, 1L/C stabiliiz. 77 den., 4«/e agrarne 45.50 den., 6'/. begluške 60 — 63.50, 6"/o dalmatinske agrarne 60 — 62, 7V. Blair 80 den., 7% Drž. hip. bank« 74. dem,, delnice: Narodna banka 6400 den., PAB 235 — 23/, Trb0v©ljska 115 — 120.
Beograd; Vojna škoda 365 — 366 (365 —366.50), za dec. 365.50 _ 366, (365.50) 7"/. invest. 78 — 79 (78-50), 4% agrarne 45.50 — 46, 7V. stabilrz. 78 bi. 6% begluške 64.25 den. 6% dalmatinske agrarne 6'2.50 — 63 (62.7i5), 7'/. Blair 70 — 71, 8% Blair 80.50 _ 81.75, 7*1» Drž. hip. banka 75.-50 den., Narodna banka 6500 _ 65S0
(6550), PAB 233.50 — 284.50 (234).
Blagovna tržišča
ŽITO
-f- Chicago 9. dec. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 96.125, za maj 96.25, za julij 100; koruza: za dec. 58.375, za maj 59.375, za julij 60.625; •
4- Winnipeg 9. dec. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 84.375, za maj 88.25.
-f- Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca nespremenjena Pšenica: baška 159—163. ladja Tisa ali Begej 170—172. sremska in slavonska 161—163, banatska 161 —165. Oves: baški sremski. slavonski 130—132.50; Ječmen: Laški in sremski 64 102—104. banatska 102—103. baška. srem-104—105, banatska 103—104, baška. sremska in slavonska nova 93—95. Moka: ba. ška in banatska »Og« in »Ogg« 235—260, »2« 215—240, »5« 195—220 »6« 175 —200. »7« 145—160 »8« 105—110; Fi. žol: baški in sremski 240—250. Otrobi: baški ip sremski 82—85. baški 83—85.
+ Budimpešta nska terminska borza. (9. t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica: za marec 18.15 — 18.16, za maj 18.24 — 18.25; koruza: za maj 16.21 — 16.23.
Zavedni koroški rojaki pod Peco
Dne 1. t. m. se je zbrala v Šostarjevi dvorani v G:obosnici pod Peco, kjer spi pravljični kralj Matjaž, velika množica ljudi k zaključni prireditvi gospodinjskega tečaja. Tečaj, ki ga je vodila gdč. Milka Hartmanova, je prav lepo uspel. Tečajnice so obenem cule tudi marsikaj lepega iz slovenske zgodovine. Razprodana razstava in res dobro obiskana zaključna prireditev sta pričali o velikem zanimanju koroških Slovencev za tečaje, ki se vrše v domačem jeziku Vsesplošna zadovolj-nost je najlepše spričevalo za voditeljico in tečainice. Predvsem pa gre zahvala voditeljema tamešnjega Slovenskega društva, gg. Korenu in Krajgerju da eta poskrbela za imenovani tečaj.
Da bi ta tečaj preprečil, je g. Taurer iz Dobrle vasi organiziral istotam heimat-schutzovski nemški kuharski tečaj, h kateremu pa so se priglasile s mo 4 udeleženke. med tem ko je slovenski vodite ljici ostalo zvestih 14 tečajnic, ki so jih nekateri domačni zapeljanci psov-ali Med tečajem je seveda p-iš'o do raznih prepirov, ki pa 'mo jih na Koroškem že tako vajeni Na vse to se voditelji Slovenskega društva in vsi drugi zavedni rojaki niso ozirali. Za njihovo narodno neomajnost jim gre vse priznanje.	—al—
RITI NA VIŠKU HIGIENE SE PRAVI
■porabljati le "RIVIERA« mediclnalna mila, ki so bila ponovno odlikovana na najpomembnejših svetovnih razstavah. — Na izbero so povsod:
RIVIER/V-KARBOL, GLICERIN-RARBOL, KA-TF»V SUMPOROV, LVSOL. LYSOFORM iu BOKA KS MILO. Poudarjamo, da so na višku it
I V I E R A"
MFDICINALNA MILA
sato zahtevajte povsod izrecno le »RIVIERA« toaletna in mediciiuUna mila
V G-renoblui govore ljudje o nečuveni ljuibavni aferi ondotnega policijskega ravnatelja Louisa Lailanna, ki ga je pristojno ministrstvo odstavilo in uvedlo proti njejmu disciplinarno preiskavg.
Letos v juliju je grenobelska policija prijela že večkTat kaznovano tatico Emilijo Coudert. Naslednji dan je jetnica brez sledu iBginilla iz zaporov. Pred dnevi So jo P° Solem naključju zopet prijeli v Li-niogesu. Seveda so jo takoj zaslišali. -Iz-
povedala je, da jo je grenobelski policijski ravnatelj po zadnji aretaciji povabil k sebi na urico ljubezni ter jo nato izpustil. To priliko je tatica p0rabila tudi za to, dia je ukradla policijskemu ravnatelju službeno šarpo, izkaznico in 600 trankov gotovine. Lalalla 6o soočili s tatico in je pri konfrontaciji potrdil njene izpovedbe. Takoj nato »o mu izročili dekret, da je odpuščen iiz službe in uvedli proti njemu preiskavo, ki bo kmalu imela še druge posledice.
Trda kazen za vojaške vohune
Vohunstvo v prid Nemčije: ječa od lslet navilo!
v ledenih plasteh
Umetna navidezna smrt in regeneracija — Hlad konservira organizme — čudotvorni tekoči helij
Charles Bichet
Krogla iz svetovne
vojne
Ob začetku svetovne vojne je dobil danes 45-letni češkoslovaški državljan Karel Jirovt strel v glavo. Krogla mu je obtičala v njej in dasi je pogo«toma trpel za hudim glavobolom, si kivg'e ni dal izvleči, ker ef) mu to z,'ravniki odsvetovali. Pred nekoliko dnevi se je možu v ustni duplini naredila oteklina. Menil je, da gre za angino. Toda oteklina mu je kmalu počila in iz nje je pa. a a krc.gJa, ki jo je 20 let nosi.I v svoji glavi. Sedaj bo svojih bolečin končno rešen.
Cfrina Clipper — 27.000 to v petih dneh
Štirimotorni hidroplan »China Clipper« js dovršil svojo prvo redno vožnjo čez Tihi ocean v obeh smereh srečno. Letalo je napravilo 27.000 km zračne poti v petih dneh, 3 urah in 27 minutah brez incidenta. Na tej poti jo tudi preneslo 110.000 pisem ter oddalo pošto na predpisanih vmesnih postajah.
--mMUJUgl in -
Ni hotela rediti otrok
Nemško dež. sodišče v Koslinu je izreklo ločitev zakona nekega kmeta zaradi tega, ker se je njegova žena branila roditi otroke. Sodišče je v svoji razsodbi izjavilo, da izreka ločitev zakona zategadelj, ker se je kmetica s svojo odločitvijo močno pregrešila proti današnjemu naziranju o za_ komi.
—--------—gB——-
Maršal Badoglio na afriškem bojišču
je bila obsojena na petnajst let, 24 letni gojenec pivovarske šole Franc Wollrab na devet let, njegov tovariš Josef Semsch na sedem let, 67 letni železniški upokojenec Tebensky, prijatelj Dinelove, ki jo je spremljal na njenih vožnjah v Nemčijo, na pet let. inženir Walter Fischer iz Prage na šest let stroge ječe. Vsi ti so bili obsojeni zaradi vojaškega vohunstva. Dva avstrij. ska državljana, arhitekt Klee in uradnik Riplel, sta bila obsojena na sedem, odnosno šest mesecev. Poleg tega mora plačati vsak obtoženec 4 do 6.000 Kč sodnih stro. škov. S to razsodbo je afera Dinelova zaenkrat zaključena, v zvezi z njeno zadevo pa so napovedani še trije procesi.
Dr. Malmejac z ženo in otrokom potem ko je policija spravna ugrabitelje pod
ključ
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
>Imel sem hud prehlad, dva tedna nisem mogel v pisarno.«
>Nu, potem je bilo z mano še hujše. lm*d sem prehlad dva tedna med svojim dopustom!«
Postale
Sreča kanadskih petorčic
so filmske zvezdnice, da pomnožijo Sond na četrt milijona dolarjev
svoj
Kakor poročajo iz Callanderja v Ontariu, so bile te dni sprejete kanadske petorčice zakoncev Dionne med filmske zvezdnic?.
Ameriški minister za socialno politiko je dal dovoljenje, da smejo petorčice igrali glavno vlogo v filmu »Deželni zdravnik«. Petorčice so že prvič snemali. Filmski ma-nažer je angažiral petorčice za teden dni. njih »umetniška produkcija« pa obstoji samo v tem. da bodo spale, jedle in se igrale. Vsaka izmed petorčic prejme za svoj nastop pred objektivom po 10.0n0 dolarjev. Teh petdeset tisoč dolarev je manažer deponiral pri banki, ki ima poseben fond za Dionnejeve malčice. Fond petorčic se je s tem dvignil na četrt milijona dolarjev, vsoto, ki je prav čedna tudi glede na ameriške razmere. Vsota mora ostati nedotaknjena. tako dolgo, dokler deklice ne dosežejo
polnoletnosti in Američani todo gotovo napeli vse sile, da fond še znatno pomnože.
Vlomilčeva smola
Med češkoslovaško in rusko državo se vršijo pogajanja zaradi izročitve Aleksandra Vasilija Kasazova, uradnika sovjetskega poslaništva v Pragi, ki je nedavno vlo. mil v blagajno na poslaništvu ter odnesel blizu milijon Kč. Vlomilca so prijeli na begu. Imel je denar pri sebi. Praške oblasti so ga pritvorile brez zaslišanja, zdaj pa se pogaja Praga z Moskvo in bodo Ka-zimova najbrže odrinili na rurnunsko mejo, kjer ga bodo izročili ruski policiji zaradi nadaljnjega postopka.
ANEKDOTA
Finski skladatelj Jean Sitelius, ki je obhajal te dni 70 letnico rojstva, je preživel med drugim tudi strahovlado boljševikov na Finskem, ko ni bil noben človek varen svojega življenja.
L. 1918., ko je bila mučna epizoda bolj-ševiške invazije pri kraju, je sedel z oficirji v svojem stanovanju in je igral na klavir. Po končani igri je vstal, vzel revolver in dvakrat ustrelil skozi okno. Oficirji so planili na noge, toda Sibelius jih je pomiril, rekoč: »Nič se ne bojte, gospodje, to je samo signal za kuharico, naj prines9 kavo«.	____
VSAK DAN ENA
»Ce ne bi pihal »eter, bi dospel on prvi na cilj!«	v>E*«ryhody6 ^eekly<)
Da mraz ograža življenje, je stara re3_ niča. Manj znano pa je, da utegne hud mraz začasno sicer ustaviti življenjske funkcije, nikakor pa ne izpodrezati za vedno.
Polarni raziskovalec Franklin poroča o krapu, ki je bil 36 ur zamrznjen v ledu, ko so ga odtajali, pa je takoj začel plava, ti. V laboratorijskih poskusih so takšne izkušnje eksperimentalno ponovno potrdili.
Uspelo je n. pr. za'edeniti žabe pri temperaturi kakšnih 30 stopinj pod ničlo in jih potem spet oživiti. Polži so prene_ sli celo temperaturo minus 120 stopinj in nekatere bakterije so vzdržale kar tempe, rature do 200 stopinj, ne da bi to škodovalo njihovim življenjskim funkcijam. A še dalje si ohranijo življenjske funkcije v mrazu neki nizko organizirani črvi, ki bo jih za več ur položili v kopel tekočega helija. O heliju je znano. da postane tekoč pri temperaturi, ki je le malo višja od temperature absolutne ničle, najnižje mož. ne temperature minus 273 stopinj!
Glavni pogoj za uspeh je pri takšnih eksperimentih ta, da se organizmi shla-
Ob smrti Nobelovega laureata in prepričanega
mirotvorca
Listi so poročali, da je sloviti francoski fiziolog Charles Richet umrl. Njegovo ime je postalo svetovno znano, ko je 1. 1913. prejel Nobelovo nagrado za medicino. Njegova raziskovanja so položila temelj serumski terapiji, kajti bil je prvi, ki je ugotovil, da kri imuniziranih živali, če jo vcepino v neizmunizirano žival povzroča imunost in anafilaksijo, ki dobiva v mede-cini vsak dan večji pomen.
ški zvezi, med vojno pa se je vneto tru<H da bi blažil njene učinke.
Abesinsko-italijansko srečanje v zraku
Brezuspešni napori italijanskega pilota, da bi uničil
abesinsko letalo
Iz Addis Abebe poročajo, da sta se te dni prvič srečala v zraku abesinsko leta. lo im italijanski lovska aeroplan. Abesinsko leta'l° je vozilo zdravila, imelo pa je tu/di poročila za guvernerja Volkaita, ki stanuje v Da batu, kjer biva tudi poveljnik v0jske, Alaju Berru.
Na tej vožnji je abesinski letalec srečal italijanski aeroplan. Začela se je divja gonja po zraku. Abesinski letalec je skušali za vsako ceno uitii zalezovalcu in pristati na aemlji. Izmikal se je tako 6rečno, da m<u Italijan ni m0gel storiti nobene
škode Končno je pristal na zemlji. Ko je italijanski letalec videl, da je Abesinec srečno dcsegel tla, ga je začel obmetavati z bombami. Vrgel je nanj ves tovor, ki ga je imel na krovu. Ko so mu bombe pošle brez uspeha, se je spustil nizko k tlom ter začel obstreljevali abesinsko letališče in pilota s strojnico — tudi brez uispeha. Ko je videl, da ne bo opravil nič, se je zopet dvignil više im odbrzel proti italijanski fronti, ne da bi se mogel Pohvaliti z najmanjšim rezultatom svojega Poleta.
Povabil je tatico k sebi na urico ljubezni
Senzacionalna afera na policiji v Crenoblu
Šahovski prestol SS fHS10
Aljehin v nevarnosti, da izgubi svetovno prvenstvo
dijo izredno hitro in temeljito, kajti le na ta način se v trenutku ustavijo vsa mišična in kemična dogajanja, če napreduje ohladitev postopoma, od površine v notranjost, tedaj nastajajo napetosti, ki uniču. joče učinkujejo na življenje.
Nasprotno pa se mora odtajanje izvršiti z največjo opreznostjo in počasnostjo, ker se drugače zgodijo ubijajoče spre. membe. Vidimo torej, da ohranitev življenja v največjem mrazu ni tako preprosta zadeva, če pa postopamo previdno, tedaj imamo možnost prekiniti vsaj majhnim in nekompliciranim bitjem življenje ".n. neomejen čas ter ga v poljubnem trenutku spet obnoviti.
Vprašanje je, da.li je to mogoče tudi pri ljudeh. Po sedanjem stanju našega znanja moramo to vprašanje pač zanikati. Ne glede na organsko in kemično za-motanost našega organizma govori že ve_ likost človeškega telesa proti takšni možl nosti. saj smo vendar omenili, da je treba zamrznitev izvesti v trenutku do najglobljih plasti. Gotovo bi trajalo nekaj dalj časa preden bi človeško telo zamrznilo do svojih globin celo v tekočem heliju, najbolj mrzlem sredstvu, ki bi nam bilo za takšne eksperimente na razpolago. Sicer pa seveda ne vemo, s kakšnimi presenečenji nam lahko postreže znanost v bodočnosti.
Umik angleških vojnih ladij iz Sredozemskega morja
Richet pa je bil ne glede na svoje specialno področja delaven v najrazličnejših znanostih. Med drugim je napisal Splošno kulturno zgodovino, v kateri se je kot vnet pacifist navduševal za kulturno sodelovanje narodov. Kot mlad človek se je udeležil vojn« 1870/71 in vtisi iz te vojne so ga napravili za navdušenega borca za francosko-nemški sporazum. So. deloval je na večini kongresov za svetovni mir in 1. 1900 je takšnemu kongresu tudi predsedoval. Tudi kot pisatelj se je zav. zemal za pacifistično idejo, tako v svojih »■Epizodah iz francosko-nemške vojne«, v svojih dramah »Kirka« in »Sokrat«, v ro. manu »Trpljenja drugih« in v svoji najbolj znani knjigi »Preteklost vojne in bodočnost miru«. Tik pred svetovno vojno je še v Nemčiji predaval o francosko.nem-
Jerof. Charles Richet
Veliki boj za svetovno šahovsko prvenstvo se bliža svojemu koncu. Trije milijoni šahovskih igralcev po vsem svetu in poleg teh nešteti milijoni prijateljev kraljevske igre, se vprašujejo, ali pride do prestolne spremembe v kraljestvu 64 polj. Ali bo svetovni mojster Aljehin padel s svojega prestola?
To vprašanje je danes že zelo upravičeno, odgovor pa je zelo negotov, čeprav vse kaze, da so šanse za Aljehinovega nasprotnika dr. Euweja boljše. Ce se Rus v zadnjih trenutkih ne zbere in pokjže vso svojo nekdanjo moč, mu poraz ne more uiti, izročiti bo moral svoje žezlo llolandcu.
Borba, ki traja že več nego dva meseca, se je začela s senzacijami, in ni izključeno, da se bo tudi končala s senzacijo ki ti jo predstavljala Aljehinova zmaga. Rus, ki nosi ponosni naslov svetovnega šahovskega prvaka od kta 1927., ko je v Buenos Aire-su zdrobil Capablanco, je v začetnem delu tega turnirja svojega holandskega protivni-ka tudi kar pogazil, čeprav so se od vsepovsod oglašala mnenja, da to že davno ni več tisti Aljehin. ki je na tako sijajen način zasedel šahovski prestol. S suverenim obvladanjem kombinatijske igre, s taktičnimi finesami in neverjetno drznostjo je prevzel vodstvo in zmagoval kot umetnik kombinacije nad umetnikom pozicije. Ho-landska in svetovna javnost je že pričakovala z gotovostjo Eu\vejevega poloma.
Nenadno se je zgodil preobrat. Aljehin je pričel eksperimentirati, eksperimentirati tako. da so vsi majali z glavo, dovoljeval si
je otvoritve, ki so bile v diametralnem nasprotju z vsemi izkušnjami in teorijo šahovske umetnosti, ek?jx?rimentiral je in — izgubljal. Euvve je sprva izgubil glavo od presenečenja, potem se je zbral in je začel hladnok;i-no igro, ki mu je omogočila, da je svetovnega mojstra dotekel. Še enkrat je pokazal Aljehin svojo moč, igr.il Je pa previdneje in v drugi tretjini turnirja je vodil spet z eno točko več.
Do 25. partije sla igrala nato oba izen-t-čeno, tu pa se je začel dramatični konec. Spet je prišlo do senzacionalnega obrata. Pod velikim moralnim pritiskom, prvič po osmih letih v nevarnosti, da izgubi svoj naslov, končno pa tudi telesno oslabljen zaradi nezmernega življenja je Aljhin 25. partijo izgubil. Euwe je prevzel vodstvo. Začela se je 26. partija, Aljehin je zbrai vse svoje moči, da bi zmagal, toda po šest-urni bitki je moral kapitulirati. Vsi veliki mojstri šaha, ki so zbrani okrog obeh borcev, vsa javnost stoji pred veliko uganko: ali je to še vedno Aljehin, umetnik z nedoseženim kombinacijskim darom in nezaslišanim temneramentom, ki so mu moči nekoč po kakšni izgubljeni partiji rasle v gigantske izmere? Ni več. kajti mož, ki igra danes pod Aljehinovim imenom, je videli razdrapan v svoje najgloblje globine in igra s fatalizmom ter resignacijo...
Odločitev pade te dni. Ves svet gleda z napetostjo na tiho, a vendar tako viharno turnirsko areno na Holandskem, kjer gre nenavadno dramatična, a tudi človeško pretresljiva borba svojemu koncu naproti...
-«vi italijanski poveljnik vzhodno-afriSke »kspedicije maršal Badoglio na ogledu vojaških operacij
Pred okrožnim kazenskim sodiščem v Pragi se je konec prošlega tedna zaključil vohunski proces, ki je trajal nad mesec dni. Sodišče je obravnavalo primer skupine vohunov, ki so vohunili v prid Nemčiji. Tolpe je vodila 25 letna uradnica Ana Dinelova iz Heba. Imela je osem sotrudnikov. Obtožnica proti vsem se je glasila na vojaško izdajo.
Sodišče je izreklo stroge kazni. Dinelova
Kralj kraljev pred startom
Angleška vlada jo zadnje dni zaukazala, da se mora umakniti iz Sredozemskega morja šest njenih vojnih ladij. Med njimi je tudi križarka »Hood«. ki jo predstavi,,.} naša slika
Slika rodbinske sreče
'Abesinski vladar Haile Selassie na letališču v Addis Abebi, odkoder je z letalom
potoval na bojišče k svojim četam
m JulRG~

Torelc Trt XTT tO?"
Kulturni pregled
R. Wagner—Regeny: Kraljičin ljubljenec
Medtem ko čakajo prve aH ponovne uprizoritve nekatera naša ali jugosloven. ska ali sploh slovanska operna dela, smo dobili pretekli teden prvo letošnjo noviteto. nemško, madžarskega, razmerom malo znanega, lahko rečrrno: začetnika, skladatelja R. \Vagner-Regenya opero v treh dejanjih »Kraljičin ljubljenec ali Poslednji dnevi velikega gospoda Fab;ani_ ja« fne Fabiana. ako mislimo na priimek), ki ji ie tekst napisal po Buchnenevi prfe-delavi V Hugeieve drame »Marija Tudor« CasraT Neker. Ne glede na to. ali je kakšno tuje delo dobro ali slabo in a>li je kakšno naše iugosl^venskc ali slovansko boliše ali slabše od fega bi nam morala diktirati smernice našega gledališkega repertoarja narodno- umetnostna politika, kakor jo dobro razumejo Hrvatje, pa tudi Srbi in Bolgari, kar ie ^hko posneti \r njegovih gledaliških oglasov^ Kako je naSel pot na naš oder R. Wa"ner-Regeny. bi nemara vedel najbolje razložiti ravnatelj opere g. Mirko Polič, ki se je za to delo tako močno zavzel, da ga ie sam prevedel naštudira! in dirigirali'. Nedvo»nno je delo vredno tega. toda p-ednost pred njim bi vsekako zaslužile druge, nam v vsakem pogledu bližje reči.
Historični dogodki, ki nam jih sHka opera v zgoščenem, jedrnatem slogu Biich-nera, kateremu se Neker ni preveč oddaljil in je celo pridržnl dokaj originalnega teksta. 6e odigravajo v Londonu v drugi polovici 16. stoletja za časa vladanja kraljice Marije Tudor. Brezvestni italijanski avanturist Fabiano Fabiani je zvabil v svoje mreže tudi kraljico, ki 'e napos'ed pripravljena celo. da nau posadi na glavo kraljevsko krono. Ljudstvo, na če'u mu minister Reriard. vidi in obsoja njegovo početje, ki podi narod v obup. Sklene ga uničiti Preprosti delavec Gil ljubi svoio varovanko Jane. ki io zalezuje tudi Fa-biani. 7 neskrbno pesmijo pride p^ed hišo Jane. Tam ga spozna starj Erazem. Fa-b iani mu je zapeljal in ugonobil hčeT in ženo. Fabiani se ga ne more drugače otresti kakor da zasadi Erazmu nož v prsa. Umirajočega Erazma najde r>red svojim domom z dela se vrnivši Gil. Era_ jiem mu pred svo;'m zadnjim zdih';ajem odkrije samo še svojega morilca. Ko se Fabiani. ki je šel iskat pomočnika, da bi ■/ njim mrtveca vrgel v vodo. vrne. mu Gil očita umor. Ta pa ga napos1ed ustrahuje in z denarjem podkupi, da mu pomaga odnesti mrtvečevo truplo. Nato se napoti Fabiani v hišo. kier "ga pričakuje Jane, Gilova izvoljenka. Gil mu zaustavi pot Z grozo na spozna iz pisma ki ga je pisala Jane Fabianiju. da je prevarjen. Cinično sme joči se zapel iivec se oddalji. Gil pa priseže maščevanje. Renard, ki je ves strašni dogodek opazoval v ozadju, vidi da je napočil čas maščevanja.
Fabiani hoče seči po kraljevski kroni, kaiti čas hiti in treba je kovati železo, d-ok!er je vroče. Om m'jena od njegove strasti mu kraljica vse obljubi. Po njegovem odhodu po-oča Rena-d kraljici o nočnem dogodku Kraljica zahteva dokazov. Renard pripelje priči G:la in Jane. Kraljici se odpro oči. Vsa divja nagovori Gila, naj jo napade, in ko bo klicala na pomoč, br> izjavila da je napadalca najel Fabiani. Pri soočenju mora Fabian- tudi priznati, da je ubil Erazma in Podkupil Gila Sodniki zahtevajo cmrt Fabiani ;a, a umreti mora tudi Gil, ki ga je kraljica označila ze plačanca svojega ljubimra samo ziato. da ugonobi nezvestega. Gil molče vzame tudi to navidezno krivdo nase. da se osveti zapeljivcu Jane. Vendar se Jane in Gil končno pomirita in zopet spopriiatelMtia. Blazna kratica še no^kuša rešiti Fabianija. toda trdi in neizprosni Renard se ne uda. Fabiani mora položiti glavo pod sekiro. Gil pa, ki se h^če žrtvovati za dobrobit ljud-tva, mora b:ti oproščen. T-ako se tudi zgodi Pri tretjem strelu pade Fabianijeva glava. Gil in Jane pa sta rešena.
Močno dramatično, v pet s!ikah zgneteno dejanje kaže spretno teatersko roko libretista Snov se dokaj jasno in točno razvija pred očmi gledalca. Ne da bi ta razume' vsako dogovorjeno ali zapeto besedo, si lahko, kakor v nemem filmu brez pridejanega teksta, raztolmači dogodke. Ti rastejo do silno razgibane tretje slike, se nato umire. a se v sklepni sliki s krep_ k:mi teatnaličnimi efekti zopet poženo kvišku. Živce bičajočemu dejanju je pipomo-gel do še večje udarnosti režiser g. C. Debevec ki je izdelal vsako sliko posebej, tako v igralskem kakor muzikalnem smislu vzorno in prepričevalno. Da bi podčrtava! ono, kar je bilo trenotno vedno najvažnejše, je pravilno zgrupiral osobje in se je posluževal — slogu opere primerno — svetlobnih in drugih smiselnih 6ceničnih sredstev Z ma! mi pripomočki je dosegel.
kar se je največ dalo in ee v tem izkazal za mojstra — režiserja.
Wagner-Regeny je dal tekstu starinsko baročno-klasično obliko, ki jo je napolnil deloma s sodobno, vendar zmerno polifo. niko, harmoniko in melodiko, ali pa jo kar direktno, tako se vsaj kdaj pa kdaj zdi — prevzel, postavimo od Handla ali Mozarta, ki ju posebno časti. V tej tako rekoč očitni dvojni muziki leži morda tudi glasbena hiba in nedoslednost dela. Sklenjene forme arhaičnih koralov se vrste z moderno brezobzirnimi polifoničnimi stavki, ariozna serenada s topim, enoličnim spremljevanjem sledi sodobnemu ostinatu, čigar drobci prehajajo v ostre dramatične zagone: recitativ odstopa ponekod izredno podčrtanemu govoru melodram prehaja v ljubko arijo, v sladak anet; frapantno zveneči arhaizmi v suho glasbeno sodobno realnost. Sklenjene glasbene forme je, se zdi. diktiralo dejanje; recitativi, dialogi itd. pa vežejo in vodijo iz oblike v dTugo obliko. Intencija komponista se je ob obilici in raznovrstnosti snovi mogla samo po sebi in z lahkoto uveljavljati. Orkester se s svojo nekcmpliciranostjo in namerno vzdržljivostjo točno prilega glasbeni snovi. Bujnosti. iskane pitore^knosti ni v njem, vendar je živ in krepak in doseza namen v polni meri.
Vloga kraljice zahteva visoko dramatične pevke, ki ji ga. Oljdekovopa za sedaj še ni v polni meri kos. Za to partijo je tudi treba močne še višje figure in sil-nejše dramatične igralke. Priznati pa ji moram, da je v najdostojnejšo izpolnitev svoje vloge vložila vse svoje lepo znanje. Fabiano Fabiani je v Gostiču našel 'miselnega, inteligentnega oblikovalca, ki je tudi po pevski plati ustrezal vsem zahtevam nelahke partije. Zelo ljubezniva, iskrena je bila Jane ge. Župevčeve. močan in skoro ves čas togo umerjen Gil ga. Primožiča, odličen, mojstrski Renard ga. Retetta in vprav vzorno in pretresljivo podan Erazem ga. Zupana. V temeljitejši pretres poštenega in plodnega truda posameznikov se sedaj ne m.cem spuščati. Prvi moški zbor uvodni, bo drugič gotovo svobodnejši in živahnejši. Preglavice bi pa spričo svojih skririh pasti delal še ru-tiniranejšim pevcem. Ostalim zborom ni kaj očitati. Scenograf je zelo spreten, ima mnogo temeljitega, historičnega znanja ter predvsem izreden dekorativen okus.
Gosp Polič se je z 'nemo in ljubeznijo posvetil temu novemu opernemu delu ter se ima Wagner-Regenv le n emu zahvaliti, da je njegova opera dosegla tako časten uspeh Publika, ki je bila zaradi te, za njo navajene operne oblike in oresenet-ljivih dogodkov na odru nekoliko zmešana. česar ji kajpada ne bo nihče zameril, je dvomila, kako naj delo sprejme. Slišal sem najrazličnejše glasove. Prevladuje pa prepričanje da zasluži »Kraljičin ljubljenec« vsestransko zanimanje, ker pomeni markantno etapo na poti ustvarjanja nove operne oblike.	—č.
Pismo iz Prage
i
Jasno' Mi se prepiramo. V tem smo si sicer edini, da je Talich sijajen. Bruno Walter povprečen in Mengelberg zelo za nič, — toda tega je malo v čemer se strinjamo. Res. ta »mi« moram definirati. »Mi« pomeni uporno generacijo, ki živi zgolj za sodobnost. Seveda to ni definicija. Ker je ne znamo točno izraziti, se prištevajo k moderni glasbi vsi poldeka. denti, polnaturalisti, vsi pol ljudje z romantičnimi idejami Dragi tovariš, ti misliš. da je pot k vrednotam skozi šole, skozi mentorska odobravanja, k'asične sonate in romantični orkester s težo petih centov. — Sovražimo vse. kar je nastalo pred dvajsetim stoletjem.*) V svesti smo si vrednot, toda črtimo to, kar nima nikakega spoja z današnjim žviljenjem. Schonberg je prelom. Svet za n;im je svet absolutno druge glasbe. Svet diktature, paragrafov, Naš cilj je absolutna svoboda. Miselna in čustvena oblast posameznika nad seboj; edina nad seboj. Da In največ smo proti tebi, tovariš, ki prihajaš v hipermoderno Prago in si po letih študija navdušen za Brabmsa in vidiš v Hubermanu njegovo Larojevo špansko simfonijo giganta Danes! V čem se torej ločiš od drugih? »Umetniki«, ki kradejo Schubertom in Bethovncm stile in se sklicujejo na fabulo in vsebino?! In ti se ne moreš ločiti?!
Drugi abonentni koncert Češke filharmonije je' obsegal francoske reči. Baje je Cesar Franck kolosalen Seveda? Že zopet se prepiramo. Pri Francku se začenja tista banalna linija vsemogočne instrumen. tacije. Oh da, danes zna vsakdo sijajno instrumentirati. Sordinirani rogovi, prelivajoče se flaute — zefir. Vsekako zefir!
"V-t.	•• !• ' * '-i «s'ika ve-
i	----- .. ... ; .-v jii-
čc^u i..*..,, piuB.uma. Da bi že bilo vsega konec! Drugi je D'Indy. II. Simfonija. Nič posebnega. Stil od ne vem kdaj. Pastoralna oboa, romantične trompete in znova sub ponticello: baje je hotel D'Indy s tem pokazati družitev tradicije z novimi idejami. Mogoče. Tako je zapisano v programu. Sicer se pa človek naposluša konsonanc, in nove ideje so zveneča fraza, Potem odmor. — Nato smo na drugi strani Schonberga. Ni to sicer 6toprocentni uporniški Schonberg, ampak na drugi strani smo. Roussel je vsekakor kolosalen. Tokrat je bila Sinfonietta za godalni orkester. Ritmično zdravo razgibana, skoro absolutno homofona: kakor bi tolkel z nogo ob tla — brate, jazza mi ne omenjaj! To je sploh nekaj izrednega pri Francozih. Ritem. Debussyjev Peleas, to je francoski tip. Miselni tip praznih partiturnih strani. Ampak Rousse! se premakne d0 osmero zvokov. Še dalje Honegger »Mouvement symphonique«. Vsaka Honeggerjeva glasba ima pečat Pacifica. Vidim v nji silno ade. kvatnost z dobo: s stroji. Čeprav se pre-lrmi motorična linija in je čuti le še saksofon s sentimentalnostjo, ki nam je zoprna iz jazza — imam vtisk maš ne. Am. pak glasba ni mašina Toda Honeggerjeva
glasba je nekaj novega.
*
Potem je predvajal v Pragi Sven He-din. Človek ima včasi grozne iluzije: letaki so ogromni — in Sven Hedin začne vsak stavek: in potem — in potem smo šli. Dvorana prenapolnjena, mikrofon. In na odru neženi-an: človek, ki pripoveduje indijanske zgodbe. Zato je bilo treba teh ogromnih priprav, da je Sven Hedin zme-ril v Mongoliji jezero in spust'1 v zrak 500 brezplodnih vagonov Sven Hedin se muči z nemščino. In slike: Na prvi Sven Hedin v klobuku, na drugi b-ez klobuka, avtomobil Svena Hedina — Transhima1<i 'a Sven Hedin ie duhovit. Pravi da se nikoli ne brani denarja. Sven Hedin je mističen. Poveljnik »Veliki konj«, kakor ga imenuje, mu podari prstan, in ta prstan ga reši trikrat iz strašne nevarnosti. Sven Hedin je vsekakor osebnost.
Verjamemo le sodobnosti. Hočemo biti brez vsake romantike Nismo navdušeni za Sienkiewicze, Tolstoje. in Dostojevske. Ločimo se. Danes Lew;s Lawrence. Celine — Ana Karenina? Kje.-MAnn Vickters!
Ivan Pučnik.
*) Uredništvo kulturnega pregleda izjavlja ponovno, da se ne strinja z nazori svojega donisnika v kolikor so načelnega značaja. Objavljamo jih samo kot zanimive osebne poglede enega izmed bojevitih izpovedovalcev mlade generacije.
Šport
Glavna skupščina JLAS
Dodatno k včerajšnjemu telefonskemu poročilu o letošnji glavni skupšičini JLAS v Zagrebu prinašamo v izvlečku še nekatere važnejše zaključke poleg onih o volitvah in določitvi terminov prireditev v letu 1936. Skupščina je potekala ves čas živahno, mestoma celo burno. Vprašanje ljubljanskega Primona. ki je zaradi znanih dogodkov bilo kaznovano, se je na skupščini moralo rešiti .presno se je sploh prešlo na dnevni red V debati, ki so se je udeležili številni delegati, se je ponovno tako s strani savezne up-ave in delegatov Primorja podrobno obravnaval ves tok dogodkov in so pri tej prilrki zastopniki Primorja ponovno poudarili, da je šlo pri vsem le za pogrešek formalnega značaja in niti na-manj ne za namero omalovaževanja saveza. Pri g'asovanju z že znanim izidom 9:8. kjer ie pri enakosti glasov odločil glas predsednika, se je Primorju znižala kazen od črtanja le na zabrano nastopa za 6 mesecev. Delegati Ilirije iz Ljub'jane so zaradi lokalnih prilik in iz lojalnosti glasovali za popolno oprostitev Primorja.
Poročila so bila sprejeta skoro brez debate, razen poroči'a tehničnega referenta, ki je mora] odgovarjati beograjskim in tudi ostalim delegatom zaradi nekaterih odločitev tako glede sestave drž. reprezentance (slučaji Nikolič, Erlich. Hanžekovič. drž. prvenstvo v Ljubljani in dr.) Končno je bilo odobreno tudi to poročilo Pri poročilu revizorjev so nekateri klubi (Sara ievo) načeli vprašan ie beograjckega komiteja v pogledu njegovega odnosa do sa-vezne uprave in nadzora nad njim. KeT pravila komiteja še niso od saveza potrjena, je" kemite kot s-rmostojna edinica skrbel zase tudi v pogledu gmotnih sredstev, bil pa je že zato, ker ga sestavljajo odborniki saveza, vedno z upravo v najboljšem odnosu.
Po volitvah, o katerih smo že poročali, je kot prvi vložil protest g. Danilo San-
cin kot deleg,! b'1 *? :• i. : t" n?. d* rc bodo opozicijski k--	.v. ^ i«-'...
žili svojo listo — pritožili na min. notr. poslov, češ, da so neveljavne ker so — po njihovem mnenju — glasovali nekateri klubi, ki niso imeli pravice zaradi neporavnanih obveznosti.
Pri proračunski debati je izrazil g. Savo Sancin željo, da se polaga čim večja pažnja na klube, ki se jim mora za vzgojo atletov nuditi večja podpora kot dose-daj. Mnenja je, da je previdenih preveč meddržavnih tekmovanj. Predsednik g. V. Ugrinič obljubi podporo. kolikoT bo možno razpolagati z dovoljnimi sredstvi, glede mednarodnih tekmovanj pa deli mnenje češ. da je to najnujne;še sredstvo za dvig kvalitete naših najboljših. Izjavo podpore z dokazi iz mednarodne prakse z obžalovanje, da je pri nas še vedno premalo zanimanja, še manj pa potrebnih podpor. Teh. referent Dobrin dostavlja, da bi šlo na olimpijške igre v Berlin največ 7—8 lahkoatletov. če bo zato dovolj sredstev seveda. Nekateri dnigi savezi so nesorazmerno zahtevali v OMmp. odboru pretirano veliko zase in bo še treba do'o-čiti primeren in pravičen ključ.
Od samostojnih predlogov, ki so bili končno sprejeti, omenjamo važnejše. Klubi. ki vstopijo nanovo v savez v I. 1936, se oproste za prvo !eto članstva članarine in takse za prvih deset verif:ciranih atletov — pri pogoju, da bodo zadostili ostalim zahtevom saveznih pravi1 (prireditve. disciplina itd.), če pa ne. se bodo avtomatično črtali in bodo pri novem vpisu morali plačati vse takse, ki so veljavne za ostale klube Predlog je važen predvsem za naše prilike, ker se snuje baš prj nas precej novih klubov. Določeno je dalje, da bo savezna uprava po gotovem ključu brezplačno deli'a od jan. 1936 dalje vtem klubom določeno število »0':mp. športa« v svrho propagande med aktivnimi atleti.
Glede prvenstva moštev je po dal ši živahni debat; končno prodrl predlog, da ostane v veljavi sicer dosedanji način, vendar so nanovo določeni trije razredi — po kvaliteti in določenih zahtevah gle^e rezultatov. Ostanejo da'je vse dosedanje discipline in dobe klubi, ki bodo tekmovali v najvišjem t. j. prvem razredu 10% odn. v drugem 5% pribitka k meram, ve-ljavnm za 3 razred Podoben načrt bo izdelal in poslal klubom tehnični odbor še tekom enega meseca. Tekmovanje moštev bo ostalo obvezno kot dosedaj. četudi so se zagrebški klubi zelo zavze»na.'i za nasprotno, in celo proti sistemu sr.memu.
Glede skupnega trenerja za vso državo so bila mnenja deljena — predvsem zar?di ureditve finančnih vprašanj. O 6aveznem predlogu (z 2 v&riv*n*ama) bodo pismeno obveščeni še vsi klubi, da povedo svoja mnenja. Delegati slovenskih klubov so zagovarjali mnenje, da bi se najeli trije tre-neriie za podsavezne centre, ker bi se de,!o lažie razdelilo.
Predlog zbora sodnikov iz Lutblfane, ki ga- je osvojila savezna uprava glede delne spremembe sodniškega pravilnika je bil z nekaterimi spremembami z večino sprejet. Glasi se: vsi oni novi lahkoafetski sodniki. ki polože izpit od skupščine dalje, postanejo za dobo enega leta orovizorni sodniki z vsemi dolžnosVni sodnikov, po dobi 1 leta se na predlog zbora sodnikov (kjer ta obsto:aVali izp-asevalne k<-mi«ije predložijo savezni upravi v dokončno potrditev in spreiem v redno članstvo. V krajih kjer sploh še ni lahkoafetskih sodnikov, se za prve sodnike dovolj izjema — da postanejo takoj polnopravni, za vse ostale pa velja gornja sprememba. —r.
SK Ilirija (Upravni odhor). Drevi ob 20. se vrši v dvorani Delavske zbornice redni letni občni zbor kluba po že objavljenem dnevnem redu. Dostop na občni zbor je dovoljen proti izkazu s člansko legitimacijo. Glasovalno pravico imajo ustanovni in pa redni člani, ki niso v zaostanku s članarino. Članarina se more poravnati tudi le pred pričetkom občnega zbora.
S.K. Slovan. Danes ob bo pri Krušiču predaval Škrlj o nogometu. Udeležba strogo obvezna; izostanek se kaznuje.
'	Reka. Drevi ob. 20. sestanek nogo-
. ' c -je v gostilni konzuma na Glin-cah. Ker je to zadnji sestan«k pred občnim zborom, je udeležba obvezna za vse igrače in ves odbor. Redni občni zbor kluba Lo 10. januarja 1936.
• • fit- t* o. c	-. , • .
' Nase" gledališče
DRAMA
Torek 10: Fapst. Debut taritonista Aleksandra Kolačijer A. Sreda 11: Fles v Savoju. C. Četrtek 12: Kraljičin ljubljenec. Red Če-trtek.
OPER*
Torek 10: Zaprte Sreda 11: Otroci. Red Sreda. Četrtek 12: Izdaja pti Xovari. Izven, znižane cene.
Prihodnja noviteta letošnjega opernega
repertoarja bo Straussova opera »Salome« z go Zlato Gjungjenac v naslovni vlogi. Predstavo vodi v muzikalnem in režiserskem pogledu kapelnik Štritof.
V operi »Faust« bo debutiral v vlogi Valentina mladi, simpatični lirični bariton Aleksander Kolacijo. rodom iz Sušaka, partijo Margarete poje ga. Gjungjenac, Fausta g. Banovec. Ostala zasedba običajna. -Mariborsko gledališče Torek 10: ob 20. »Koncert bolgarskega tenorista H. Ivanova«-. Red C. Sreda 11: Zaprto.
Četrtek 12: ob 20. »Majda;<. Red A.
RADIO
^'orek 10. decembra
LJubljana 11: Šolska ura: Kako smo praznovali 60 letnico naše šole (P. deška narodna šola na Grabnu v Lj.).—12: Pesmi tujih narodov na ploš&ah.—12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas. spored, obvestila.— 13.15: Za dobro volo (Radio orkester).— 14: Vreme, borza.—IS: Iz Smetanovih oper (Radio orkester).—18.40: Višek kitajske kulture pred propadom (Fran Terseglav).— 19: Čas, vieme, poročila, spored, obvestila.—19.30: Nac. ura: Lice in naličje hero-izma (dr. Vladimir Dvornikovič—iz Beograda).—20: Prene>s opera iz Zagreba. V odmoru: Čas, vreme, poročila, spored.
Sr®da 11. novembra.
Ljubljana 12: »Zvezdniki in zvezde«; na ploščah. — 1)2.45: Vreime, poročila. — 13: . Oas, spored, obvestila. — 13.15: Glasbene sdike iz daljnih dežel (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Otroška uira: pravljice (gdč. Milena B0ltarjeva). — 18.20: Storžek Se bo poboljšal — 18.40: O m0rfolo-gdjd in geologi^ planincev (prof. Janko Milaikar). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — j.s.30: prenos z Dunaj'a-
—	22: čas, p0ročitla, spored. _ 22.1 : Duet mandoline in kitare.
Be0grad 16.20: Koncert orkestra. _ 19.30: Prenos z Dunaja. — 21: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 12.10: Plošče.
—	19.30: Prenos z Dunaja. — 22.15: Godba za ples. — Praga 19.25: Slovaške narodne pesmi. — 20.05: Koncert češke filharmonije. — 22.15: plošče. — Varšava 20: Lahka g"lasiba. — 21: Chopinove klavirske skladibe. — 22: Abesinska glasba.
—	Dunaj 12: Plošče. — 17: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.30: Simfoničen koncert. — 21.50: Anekdote. — 22.10: Jazz. — 23.25: Plesna muiznka. — 24: Dunajske melodije. — Berlin 20.10: Beethovnova V. simfonija. —• 20.40: Mešan program. — 21.45: Mirozov. — 22.30: Lahka im. plesna glasba. — Miinchen 20.10: Premog iz Berlina. — 23: plesni orkester. — Stuttgart 19.20: Otroške pesmi. — 20.45: Koncert Weberjeve glasbe.
—	212.30: Slike z -Islanda. — 23: plesna g-lasiba. — 24: D(>nizettiijeva 0Pera »Don Pasquale<,< na ploščah. — Rim 16: Salonski kvintet. — 20.50: Simfoničen koncert
f

Zapustila nas je za vedno naše vse
ANA OZEBEK.
Zemske ostanke prepeljemo v sredo 11. t. m. ob 2h popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice k večnemu počitku k Sv. Križu. Ljubljana VIL, dne 9. decembra 1935. *
OZEBEK — BEDEN — DOBEKLET.
Zane Qrey:	17
Teksaški iezdec
»Čudil sem se že, zakaj se Hardin potika tod okoli«.
Duane ni mogel spremljati vsakega posameznega razgovora. Prizadeval si je, da bi prestregel vsaj tisto, kar so govorili okoli njega.
»Mali Fuller ne bo več dolgo stokal«, je rekel čokat dedec s pšeničnorumenimi brki.
»Jim mi je povedal. Prisad. Luknja ni bila nevarna, a zato je dobil mrzlico«, je dodal eden izmed tovarišev.
»Deger pravi, da bi se bil Fuller izlizal, če bi imel pravo postrežbo.«
»Kate Blandova mu zdaj ne utegne streči.«
Ta opomba je zbudila smeh. Nato je zavladal presunljiv molk. Nekaj se jih je dobrodušno ozrlo na Duana. Nič mu niso zamerili. Očividno so bili opazili zaljubljenost gospe Blandove.
»Zdi se mi, da sem že slišal nekaj takega«.
»Seveda. Pravijo, da se rado dogaja«.
Ta opomba je zbudila še glasnejši smeh in še bolj pomembne poglede. Duana ni mikalo, da bi poslušal namige.
»Fantje, o meni lahko zbijate šale, kolikor vas je volja Žensk pa nikar več ne omenjajte. Roka mi je te dni tako živčna in ščegetljiva.«
To je rekel z nasmehom in tja v en dan, a šalji-vost ni vzela besedam resnega pomena. Zadnji stavek je bil kaj zgovoren za te poslušalce, ki so se toli vneto vadili v umetnosti izdiranja samokresa, da so imeli vsi žulji na palcih. Navada »izdiranja« jim je bila dotorej prešla v meso in kri, da se je tudi najpreprostejši gib z roko neogibno končal ob boku. Roka strelca s samokresom je bila znamenitost: nikoli ni nosila rokavice, nikoli ni bila poškodovana, nikoli skrita in nikoli v nepripravni legi. V tej gruči je bilo nekaj osivelih strelcev. Nekateri so imeli v kopitih svojih samokresov že mnogo zarez. Vsi so pritrdili Duanu z molkom, ki je pričal o občnem spoštovanju do njega. Duane se ni mogel spomniti, da bi bil že kdaj zaupno govoril s temi možmi. Nikoli jim še ni bil ničesar namignil o svojem znanju. Takoj je spoznal, da je ubral pravo struno.
»Prekleto vroče, kaj?« se je zdajci oglasil Bili Black. Bili ni mogel dolgo ostati pri miru. Bil je pravi teksanski obupanec, in nikoli ni bil kaj drugega. Od mnogega jahanja je bil postal kriv in sabljastih nog. Majhen je bil, a žilav, same mišice so ga bile; imel je štirioglato glavo in trd obraz, črn od zagorelosti in obrobljen s kuštravo brado. Svetle, okrutne oči so mu nenehoma begale sem ter tja. Odpeta srajca je pod vratom kazala kosmate prsi.
»Ali je koga volja, da bi šel z menoj plavat?«
je vprašal.
»Za Boga. Bili, menda se ne misliš kopati?« je vzkliknil tovariš.
Vzdignil se je smeh, ki se mu je Bili pridružil, a nikogar ni mikalo, da bi bil šel z njim v vodo
»Da se moram klatiti s takimi lenuhi!« je zlo-voljno nadaljeval Bili. »Nu, pa nikar. A čujte, če noče nihče plavati, nemara da bi kdo igral?«
Izvlekel je umazano klado kart in zamahal z njo proti negibni družbi.
»Od sile pretkan igralec si, Bili,« je rekel tenak fant.
»Jasper, to praviš s takimi sladkimi usti in takimi milimi očmi, da bi se mi utegnilo zameriti,« je odvrnil Bili z nenadoma izpremenjenim glasom
»Nisem te hotel žaliti,« je miroljubno rekel Jasper, ne da bi se ganil.
Bili je nekaj revknil in pozabil Jasperja. A videti mu je bilo, da je bil nemiren in nezadovoljen. Duane ga je poznal kot zakrknjenega igralca. Ker Bensonov brlog še ni bil v redu, se je čutil BiH kakor riba na kopnem.
»Nu, če se vsi bojite kart, ali hoče kdo staviti?«
»Če maraš, Bili, se grem s teboj za dva centa ,križ ali mož'.«
Bili Black je vneto privolil. Stave so bile zanj resna zadeva, Z zamišljenim obrazom in zgrbanee-nimi obrvmi je jel metati. Dobival je. Drugi tovariši so poizkušali srečo z njim in izgubljali. Nazadnje, ko je Bili izčrpal njihovo zalogo drobiža in so bili že vsi naveličani igre, je ponudil, naj stavijo na karkoli.
»Ali vidite ondukajle grlico?« je rekel in jo pokazal. »Stavim, da bo zletela, če ji zalučimo kamen,
ali pa ne. Pet ,pesov\ ali zleti ali ne, če ji kdo za-luči kamen. Kdo stavi?«
Tej ponudbi se ni bilo moči upirati.
»Na, vzemi. To bo lahak zaslužek,« je rekel nekdo.
»Kdo vrže kamen?« je vprašal drug.
»Kdorkoli,« je odvrnil Bili.
»Jaz stavim, da jo spodim "z. enim kamnom, :< je rekel prvi.
»Velja. Jim naj vrže. kamen,« so pritrdili ostali.
Položili so denar. Kamen je vzletel. Grlica je izginila v veliko veselje vseh razen Billa.
»Stavim, da se najpozneje čez pet minut vrne na drevo,« je trmoglavo ponudil.
* Drugi so se seveda podvizali in stavili na Billov denar, ki je ležal v travi. Eden je imel uro. Vsi bo sedli okoli njega in »jeli gledati na številnik in na drevo. Minute so se vlekle, spremljane od šaljivih opomb o nespametniku in njegovem denarju. Ko je manjkalo še petnajst sekund, je priletela grlica in sedla na drevo. Nastopil je tesnoben molk, in Bili je mirno spravil petdeset dolarjev.
»Saj ni tista grlica,« je vzkliknil nekdo. »Ta je manjša in bolj siva. Ona je bila bolj vijoličasta!«
Bili ga je z viška pogledal.
»Nu, pa jo prinesi semkaj, da vidimo. Si razumel? Zdaj stavim dobljenih petdeset dolarjev proti kateremukoli gospodu, da prepodim grlico s prvim kamnom.«
Nihče se ni oglasil.
»Dobro. Tedaj stavim proti komur hočete, da je z enim kamnom ne prepodi«
CENE MALIM OGLASOM
Po 00 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnegaoddelka^DJj, J,. v „,an!Jcah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 1? .842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, t&čoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni cddelsk ,JutraM, Ljubljana.
Sli+zbo dobi
Zastopstvo sirov
traipdst. emontaler. frroj-er, katkavalj itd. žeAi pi>evzt>ti prodajalna internih proizvodov. Interesenti, im to samo oni, ki raapuLagujo i dobrim blagom, na na«Jov: A. Ropotar, proAuvrno« ml. proizvoda, Uiun Mirkova 4, Beograd.
96676-5
PoUk
8e»eda 1 Oln. iavek J Oln. ta lifro ali dalan.l« naslova 5 Oin. Najmanjši tnesek t? Din.
Za pouk v pTesu
i5rp<m učitelja aH učiteljico. Ponudbe j>od »Prvii minskih predmetov spr-jme Pl^em« na ogl. o<W. .Tu-iDrago Višnar, Jesenice. tra-	ab7C-»
3wdi t 01 a. larek S C' v ta lifro alt dajanj« -oslova 5 Oia. NajmanjSI tnesek 17 Oia.
Starejšega strojnega
ključavničarja
ki j« »možen tudi aatao-stojnih mon-tn-ž, iščem. Pismene ponudb« i n»ve<ibo istaroe-ti in do&edan}ih služb na ogl. c*W. Jutra pod »Treaen 1Ž73«.
96742-1
Dobro izvežbanega slikarja
xa poslikan je lesenih spo- j c?- ' -min »k i Ji r,r*d metov sor^ime P"»eni«
t na.
Avto9 moto
Beseda I Oin. lavek S Ki«, ta Silro ali 4a)aa]c naslova i Oln. NajmanjSI sncack 11 Di*.
Ugodna prilika!
Veled obSirnili poslov ima stvtotvrdka Zužok, Ljubljana, Tavčarjeva M, vedno v zalogi rabljene, eko-. Dom&ne, osebne, tovora« avtomobile in motocikle, katere se lahko nabavite tiKli "proti hranilnim knjižicam.	žesei-io
Beseda I Oln. iavek » Utu, ta lifro ali dajanje naslova S Oia. Najmanjil toeaek 17 Oln.
Zapestna ura
»1aita se je zgubila po Kra-kovem nasipu. Bregu, Židovski, Woifovi do Prešernove ulice. Po£*en naj-' detelj naj jo odda proti na-l gnuli pni Vidic Komp. Prešernova 3. ali v ogl. odd. 1 Jutra.
38706-28
Frizerka
dobra moč, dobi stolno mesto. Frizerski salon .Ra-kar« Prešernova ul. 7.
aerns-i Prodajalko
venrrano za mesnico, sprejmem. Obvladati mora nemški jezik. Nastop službe koncem decembra. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod n4zvežbana moč«.
357JW
Izvežbano servirko
»prejmem za stolno mefto. Reflektina se na pridno in pošteno mo*. Ponudbe na ogl. odd. Jutoa [hx1 »•Marljiva«.
207J4-1
Sokol Domžale
i»č« ta Silvestrov večer i+ober orke^-T {tudi jaiz). Oferte na Sokol I>oinžaJe.
367-6-1
Več dobrih šteparic
tovarna Swvljev. Zg. Aisstoa 5, LjuMjoe*. VII.
287aM.
Ve« tkalk
popolnoma lzvežbanth
z večletna [<rak=o sprejme tkalnica lanu. Ponudbe z navedbo službene dobe in kraja na ogl. odd. Jutra rod »Tkalnica«.
26594-1
v«a*. beseda W »ar; davek Oin. t* dajanj* oaslova 5 Oln. <taimani*l tnesek 1? Oln.
Šivilja
»a obleke in plaže e gre šn-at na dom za 16 Din dnevno. Kune Angela, Ljubljana, Moste Bazoviška al. 2.
2OT14-3
(Tojcne« ( (ee)
Prodam
Besedt. I Oin. Javek > Oln za lifro ali dalanie -.aslova ' Din. NaliranlU znesek 17 Oln.
Lončeno p*"'
skoraj novo, poceni pro-i dam. Naaiov v vseh poslovalnicah Jutra.
36720-6 Kompletne smuči
ra pravega gorskega jesena za odrasle s palicami in vezavo od Din 1B0, za otroke od Din 90 naprej dobit« pri izdelovalcu M. Fajfair. Ljubljana, Trnovska ul. 35, telefon 84-1 P.
»Kraljica peči«
Patentirana peč, ki gori pri enkratnem iKiJnjonjn <*e-li dan, ?« dobi pri: A. temenic in drug, železnina Ljubljana, Miklošičeva cesta J5.
30310-
Peru talina
razna, piščanci kokoli in purani ter ro»L pitane z mleko« v lastnem pi tališču. po rmemiii eenah vedno na zalogi. Prodajalna Kmetijske dražbe. Igriška ulica 3 (za Dramo);tele-fon 37-55.
25636-6
vin^uFffl
BaBMaaisaaf
Beseda t Oln. iavek 5 T n. t: Slfro ali dajanje Maslova 5 Din. NaimanjSi toesek
n Oln. Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Cerne - juvelir
Ljnbtjana. Wolfova nlica 3
Kapital
Beseila I Din. lavek J Oln. aa lifro ali dajanje aaslova S Din. Nalmaniil tnestfc 17 Oln.
Za knjižice
Kmetske posojilnice Ljub. j dioba-vi fino pohištvo znano mizarsko podjetje. Ponudbo na ogl. odd. Jul.ra pod »Fino pohištvo«
3:0-116
Ugodna prilika
Vsled obširnih poslov ima avtotvrdka 7,užek, Ljubljana, Toivearjeva M vedno v zalogi rabljtine. ekonomične, osebne, tovorne avtomobile, avtobuse in moto-cikle, katere si lahko nabavile t.idi proti hranilnim knjižicam.
3GO&MO
1
ČOKOLADA
Beseda 1 Oln. davek 3 Oln 13 lifro aH dajanje iaslova 5 Oia NaimanjSi toesek 17 Oin.
1			
	1 'i	um	m
ae.-eua I Oia. da veh " Ulcu t? lifro ali daianje i as lova c Oln. Nalm^niŠI tnesek 17 Din.
Širini stroj
dobro oVoijen, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pol »šivalni stroj?.
36727-39
Telefon 2059
Suha drva, ftjib Premog,
karbopakete f « dobite pn
I. POGAČNIK
fiohoričeva al. st. 5
tlestJr 1 Oln lavek ' 0<n. n lifro al! Jajanjt naslova * Oin. ►'»'n-anill tnesek 17 Oin.
Trgovska stanov.
hiša
v Ljnbl.ani se <a naVbpo-nitdiKi do 17. de«. baJiko I ugcstlno kuq>L Delno knjiši- j ce. PointKlbc pod >Dooo8 I S0j na ogi. odd. .Jutra. !
=07:1j9-30 '
Novo hišo
prodsun z gospodarskim poslopjem v Kozarjah št. 76 ob Tržaški cesti.
9(5729-20
Stanovanje
j«cia i Oia. lavek * Oin. tn Šifro ali dajanj« -ai-lovs > Oia. Najmanjši rnesek 17 Din.
Stanovanje
večje sobe, sobice, pritiiiklin oddam za januar. Kolodvorska 31, pri gl. kol.
36622-31
Opremljeno sobo
oddam dvema go®podr„ma. Naslov v vseh posl. Jutra 36731-21
Beneds I Oln. javek } L t* lifro ali dajanje oaslovu 5 Dim. NajmanjSI tnesek 17 in.
Krojaškega vajenca
sprejme takoj Josip Novak I Hranilna knjižica
krojač Kranj.	.
2Hj71S-44 i Oerske porojnilina.ee do Din S>.0%l.- proti intabulaciji na prvo mesto realitete v 4-kratra vrednosti. Mesečna odiplnč.iJa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »A. B.
I 10.«
3U7C&-16
Va.ienko
rdnosno vajenca apreymem v trgovino z mešanim blagom. Naslov v vseli posl. Jutra.
26710-44
Trisobno stanovanje
lepo, sončno, v pritlični vili, v centru tik Tivolija, s souporabo vrta, oddam s 1. lt-bruari&m. Knailjeva 13/11.	36.728-21
Telefon
2 9 §i
PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI
IV. SCHUMl Dolenjska cesta
JE IZVRSTNA V USTiH TOPI
□□□□□□□□□□□□□g
B	H
n
n □
□ □ □ □ □ □ □
100
uspehov
□ □ □ □ □ □
□ □ □ □ □ □ □
n □
□ □ □ □ □
n

JUTRU"
en oglas
□ □ □ □ □
B □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
□□□□□□□□□□□□□□
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
B E R M E T - VINO,
črnina Iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 i naprej ga razpošilja: B. Marinko v, Sremski Karlovci. F ruška gora.
V naše hiše za naš denar
Iz življeiiia tta dežel?
Iz Hrastnika
h— Najbednejšim brezposelnim, ki »o
se doslej potikali in zmrzevaii po šupah in kozolcih, je občinska uprava te dni preskrbela skupno stanovanje, kar je prav pohvalno.
h— Dve nesreči. Na Miklavžev večer je bežala pred parklji Marija Kotnikova, učenka VI. razreda, in tako nesrečno padla, da si je zlomila levico. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik g. dr. Neuberger in odredil, da so jo poslali v ljubljansko bolnišnico. — Rudarju Ivanu Kebru je pa zlomilo pri premikanju vozi-ikov desnico. Rudniški zdravnik g. dr. 'Arnšek je obdr-
Potniki
beseda ) Oln. davek t Om. M lifro ali dajanje na«lova 5 Din. Najroanj&i mesen 17 Din.
Mlad potnik
» prvorazrednimi referencama, dobro vpeljan v ra-jomh Hrvatske, Slavonije, Promarja, Dnlmaci je, Bosne j in Medjimurja — predn-ost : tekstilna stroka. Imam šoferski ispit. Ponudbe na Aloma Cam-pany d. z o. z. Ljubljana.
3S7tl&«
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodor kupite ali proda«te aajugnd-

Ji-sedE I Oin. 'lavek 3 C!o. m lifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din
Prazno sobo
s poeebndan vhodom, v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ,	26475-23
Opremljeno sobo
—	v cen+romu I. nadstropju
ne j* edino potom BANČNO i 8 po«^"'™ vhodom takoj
KOM." zaveda^^flrib«r.*"za '	gospodu za 400,-
odgovor Din 3. znamk.
383-34-16
Hranilne knjižice
proda-ste aiM kupite
najbolje
potom moje pisarne. So-lidtvo poslovanje. Priloržite znamke.
Rudolf Zore
Ljnbijana, Gledališka nI. 12. Telefon 38-16.
24967-1«
G. Th. Rotmanr
Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko
15
V brezmejni potrtosti so zdirjali nazaj k vodi, kjer pa ni bilo o čolnu in o teti ne duha ne sluha več. Joka je so jo ubrali v mesto na policijski urad. Gospod nadzornik od groze ni vedel ne kod ne kam, zakaj stric Kozostrelec je bil po vsej deželi slaven mož.
Dim. Naslov v vseh posl. Jirtra.
267811-28
Sobo
lepo, odflam boljšemu gospodu. N.islov v vseh posl. Jutna.
26730-23
Enosob. stanovanje
kuhinja, kabinet, terasa ob stanovanju v I. nadetroipju z električno raiiovetljavo takoj oddam. Natančneje pove gospa Derinota Zab-jaik 6. ter gostilna Bleiwei-eova 315.
20702-83
□ □ □ □ □ □ □ □ □
D □
□ □ □
g RUDOLF
NUDIM KOT POSOJILO NA DOBRO VKNJIŽBO :
Knjižico Din 400.000.— Kmetske posojilnice Ifublj. Knjižico Din 600.000.— Mestne
hranilnice ljubi j.
POTREBUJEM PROTI TAKOJŠNJI GOTOVINI :
looo delnic Prve hrv. štedionice 1200 delnic Ljubljanske kreditne banke 1600 delnic Zadružne gospodarske
banke
Interesenti naj se obrnejo na:
	
K2	23EBM
8<?seda 1 Din. Javek S Din ta lifro aH daianje navtnva S Oia. Naimanjši toeaek 17 Din.
Opreml jeno sobo
udobno, v bližini 40 peš. puk. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno«
26718-28»
V	neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra in tašča, gospa
IVANA KOSMAČ roj. Prime
danes ob pol 5. uri zjutraj, po dolgem trpljenju, pie-videna s sv. zakramenti, v starosti 71 let, mirno umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti Emonska ce3ta št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 16. t. m., ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V	LJUBLJANI, dne 9. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
Beseda 1 Dio. davek • Din. ta lifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI toesek 17 Din.
August čelnik
fcrg. sluga, se poziva., dn se v lastnem interes« nemudoma zglaei pri meni. Obenem jtroeim vsakogar, kateremu bi bilo znano bivališče isrtega, da sporoči n.isdov preti nagradi. Ljubljana, Vošnjoikova 4 Fr. Fornezzi.
367MT-3I
Veterinarska
ambulanea
za pae, mačk« in ptice. Injekcije proti pasji kugi /Staupe} Maribor, Kamniška 14.	26732-31
ZAHVALA
vsem, ki so osebno ali pismeno Izrazili sočutje ob bridki izgubi drage soproge, mamice, sestre, svakinje in tete, gospe
ANE KREČ vdove Žgur
predvsem častiti duhovščini, g. primariju dr. Lavriču, ostalim gg. zdravnikom, ter čč. sestram kirurgičnega oddelka, kakor tudi gdč. Anici istotam, darovalcem vencev in cvetja in vsemu številnemu spremstvu, ki jo je spremilo na zadnji poti, izrekamo prisrčno zahvalo. V LJUBLJANI, dne 10. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
Kaho sem sc v 60. Ido rešila gub
...IN KAKO SE MI JE POSREČILO, DA IZGLEDAM 2C LET MLAJŠA
»Dosegla sem starost 60 let, torej starost, ko žeDa največkrat ne stremi več za tem, da bi bila privlačna Vendar sem iz gole radovednosti hotela preizkusiti na svojem razoranem in ostarelem obrazu delovanje kreme Tokalon, hraniva ta kožo. Premislite moje presenečenje ko so mi že po enomesečnem uporabljanju kreme račeli govoriti: »Vi se pomlajujete!« Te opazke so me opogumile. da sem vztrajala !d po petih mesecih se ie izvršilo čudo, da mi zdai vsakdo, ki me vidi. nravi, da izgledam kot žena z največ 40 do 45 leti. Moia polt ie svetla in nežna, prijetno rožna, a gube so se vse izgubile komaj je najti sled za njimi. To je čudovitol Ko bi torej hotele vse žere uporabljati kremo Tokalon, hranivo za kožo, ne bi bilo več stark«.
Pripomba: Dama ki nam ie poslala to pismo, nas ie prosila, naj njenega 'mena ne objavimo. Vsakdo pa lahko vidi nieti lastni rokopis. Krema Tokalon, hranivo za kožo, vsebuje nenavadne hranilne sestavine, ki se najskrbneje in najpazljiveje pripravliajo in ki so po zatrdilu naibolj«ih specialistov neobhodno potrebne koži. da ohrant svojo sve-žost in čvrstost in da ostane svetla rn brez najmanjše gubice. Uporabljajte kremo Tokalon. aranivo r.a kožo. rožne barve vsak večer preden greste spat kreme Tokalon bele barve pa ziiitrai tn če» dan Čudil? se boste. kako se Vam koža popravi?« tn kako se izboljšanje kaže že po eni «ami noči.
SEaB&eBBgjggMBHBH
Kupujemo rabljene steklene balone SO-69 litrov vsebine. — Ponudbe poslati Upravi Cinkarne d. d. Celje.
HHHHSHHHHESHHGa
/a! ponesrečenega rudarja v domači oskrbi.
h— Popravek. V »Jutrov« sobotni članek »Z«8tava bra6tmških rudirjev« sc j< vrinila pomota, da se je zgradila naša rud niška železnica 1. 1So2.. v resnici pa se je dogradila že 1. 1852.
Iz Kočevja
k— Slovenska posest v Kočevju prehaia v nemško last. Te dni je prodal g. Tonu šič Ivan svoj parni mlin kočevskemu Nemcu g. Perzu. To je že četrta slovenska, posest v Kočevju, ki je zadnja leta priš'a v nemško last. Tako se počasi izseljujejo Slovenci iz Kočevja. Pred leti je bila prodana pojest s. Kajfe?a. Kmalu za tem je prodal svojo h'šo vodja kočevskih Slovencev g. dr. Rajh, ki se je izselil iz Kočev. ja Istotako se je izselil iz Kočevja notar g. Maurer in tudi prodal svojo hišo. Na Kočevskem bo potrebna akci:a. da bo slovenska posest ostala slovenska.
k— Sodišče dobi tretjega sodnika. Kakor doznavrmo bo tukajšnje sodišče dobilo tretjega eodnika, ker so posli, posebno v zvezi z likvidacijo tukajšnje Mestne hranilnice, tako narasli, da tega dela dva sodnika ne moreta več opravljati.
Iz Ptuja
j— Ogenj uničil osamljeno hišo. Nedavno noč je nastal ogenj v poslopju posestnika Bezjaka Martina iz Strmca pri Sv. Urbanu. Hiša je stala na 'samoti in brez stanovalcev. Gospodar je imel v poslopju, ki je bilo krito s s'3tn.o, zalogo sena in slame. Ker je bila noč zelo meglena, ni nihče opazil ognja, zato je poslopje zgoreJo do ta>l. Kako je ogenj nastal, fe ne ve. Najbrž so v hiši prenočevali kaki brezposelni in so ogenj zanetila iz neprevidnosti s cigaretami.
j— Bela zastava nad jetn^šnico. Zaradi amnestije je tukajšnje sresko fiodišče izpustilo v sobeto popoldne iz zaporov vseh 16 kaznjencev. Jetničar je na poslopju kazenskega oddelka, ko je zanustil poslopje zadnji kaznjenec, izobesil belo zastavo. Tudi v nedeljo so ostali zapori popolne ma prazni. Zadnjič so bili zapori popolnoma prazni pred kakimi tridesetimi leti.
j— Kino bo predvajal v sredo in četrtek obakrat ob 20. film »Na straži velemesta« z Gustavom FroMichom. Predigra Merkurjev tednik.
GORNJI GRAD. Sokol je priredil za rteco Miklavževo obdaritev 5. t. m. popo-dne in za odiraš!e zvečer. Šolsko vodstvo pa je s pcimoejo domačinov, občine in Bate in z volilom pokojne učiteljice za r0čna dieila Pavličeve Jo®"pine Gb danilo 77 otrok. Vsem darovalcem izreka šolsko vodstvo zaihvalo. — Gospodinjski tečaj bo v Gr&mjem graJu pomladi, 6e bo d0voljno števil!o prijav. Službeno mesto sreskega kmetijskega referenta je zasedel včeraj iz Ljubljane došM odlični strokovnjak v živinoreji g. inž. Venko Boris. — Avtobusna prcga Ljubljana — Gornji grad — Logarska dolina je zagotovljena, kakor so prišle vesti iz Beograda. Proga &e otvori pomladi.
3aoac=>BOBC3aoBoaoac3ac
Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din
3IOIOIOIOIOIOIOIOIO
Vremensko poročilo
9. december.
Ljubljana 7. 759.5, -0.8, 90, 0, 10, smeg, 2.9' Ljubljana 14. 757.6, 0.0, S5. SI, 10, sneg. -; Mariibor 7. 759.7, -2.0, 90. SW6, 10, -, Zagreb 7. 759.4. 0A »0. NNEJ4, 10. eineig. 3; Beograd 7. 75S.7, 4.0, SO, ESSE2, 10, dež, 6; Sarajevo 7. 759.6, -3.0, 90. 0, 10, sneg, 4.0; Skoplje 7. 760.7, 4.0. 90^ 0, 10. dež, 2.0; Reg. S!atin« 7. __, -1.0, 8S, Vi, 10, sne«, 4.
Temperature: Ljubljana 1.0, -1-8; Maribor -1.0, -5.0; Zagreb 3.0. -1.0; Beograd SO, 1.0; Sarajevo —, -3.0; fikopljie 2.0, -2.0; S5»ii»t 9.0, —; Rog. Slatina 0.0, -2.0.
Urejuje Davorin Ravijea, — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Oibnikar, — Za Narodno Uskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezer&ek. — Za tnaeratnl del Je odgovorni A loj? Novak. w M « Ldubljant