Uredništvo • apravat I.)ub1|ana, Kopitarjeva a Telcion 4001 - 4004 Meseina naročnina 18 lir, ta Inozemstvo 31-50 lir. Cek. rat. r Ljubljana 10.650 za naroimno In 10..M9 ja Inserate Izključna puoblaSienka za domaČe ln Inozemske oglase: Unione PubbllclU Italiana s. Milano SEPTEMBER. 1943 4 SOBOTA Loncesjionana •actuaiva pet la pubbllclU di provenienaa Italiana ej eatera Unione PubbllclU Italiana S. V, Milano Operazioni mmkh contro la costa caiabra Laviazione anglo-americana perdeva 35 apparecchi Comando supremo, bollettino di guerra Nr. 1196: Questa notte il nemico, chc nei Siorni_ scorsi aveva tentato azioni iso-Jate di sbarco prontamente respinte, ha iniziato su piti vasta scala le operazioni contro la costa caiabra dello stretto di M e s s i n a. Convogli in navigazione e navi nlla fonda nci porti di Catania e di Augusta sono stati efficacemen-te attaccati da velivoii germanici. Su Trento, B o 1 o g n a , B o 1 -z a n o e nei d'intorni di N a p o li for- mazioni di aeroplani avversari sgan-ciavano numerosc bombe causando danni specialinente a Bolognn. Nella giornata di ieri Tavia/ione anglo-americana perdeva complessiva-mente 35 apparecchi: Sette abbattuti dalla caecin italiana e 19 da quella te-desca, sei dalle artiglierie deli« dife-sa e tre dal tiro contruerco di moto-zattere. Dalle raissioni di guerra (legli ul-timi giorni sei nostri \elivoli non sono rientrati. Generale Ambrosio. Sovražni nastopi proli kalabrijski oM\ Anglo-ameriško letalstvo zp&ifo 35 strojev Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo štev. 1196: Nocoj je sovražnik, ki je prejšnje dni poskušal s posamičnimi i/krcava-nji, katera so bila takoj odbita, začel z obširnejšimi nastopi proti k a i a -brijski obali v messinski ožini. Konvoji, ki so pluli, ter ladje, zasidrane v pristaniščih Catania in Augusta so bile uspešuo napadene od nemških letal. Sovražna letala so spuščala števil- ne bombe na Trento, Bologno, B o 1 z a 11 o ter okolico N n p o 1 i j a in so povzročila škodo zlasti v B o I o g n i. Včeraj je angleško-anifriško letalstvo izgubilo skupno 35 strojev: o so jih sestrelili italijanski lovci, 19 nemški, 6 protiletalsko topništvo, 3 pa protiletalski topovi na motornih splavih. Zarin ie dni se 6 naših letal ni vrnilo iz vojnih poletov. General Ambrosio. Wesiisk sile so umik ietos S ton sovražnega ladjevja Berlin, 3. septembra, as. Nesporno .ie, piSa vojaški dopisnik nemško poročevalske agencije, da se je Angležem in Amerikan-cem posrečilo zbrali velikansko brodovje za prevoze in izkrcanje za naslope v Sredozemlju. Za ta veliki načrt pa so morale žrtvovati vso potrebno gradivo drugo države, zlasti državo Srednje in Južno Amerike, ki so pod nadzorstvom \Vasliingtona. V preteklem mesecu pa je anglo-amoriško brodovje »pet doživolo tolikšne izgube, da jih bodo bridko občutili ter zainau skušali JM-domestitl z novimi ladjami, zgrajenimi v poslednjih štirih tednih. Ce seštejemo vso potopljeno, hudo zadete ter poškodovane ladje — poškodovanih je bilo vsega 220 ladij s skupno "80.000 tonami — vidimo, da ja nasprotnik v preteklem mesecu moral žrtvovati za 1,402.702 ton trgovskega bro-dovja. To dokazuje, da so sovražnikovo izgubo v potopljenih in poškodovanih ladjah v primeri s preteklim mesecem narasle. Od 1. januarja pa do 31. avgusta 1313 so nemške podmornice ter letala potopile vsega Gj4 ladij s približno 4 milijoni ton. Ker izkušnja uči, da pridejo na vsako potopljeno ladjo še dvo ali tri poškodovano ladje, lahko sodimo, da so so nasprotnikove Izgube v tigovskem brodovju v zadnjih osmih mesccih povzpele na 8 milijonov ton. Cenijo, da je velik odstotek teh ladij izgubljen. Berlin. 3. sept. s. V predpretekli noči je na morju pri Dunkerqueu prišlo do spopada med nemškimi strainimi ladjami, kl so spremljale ladijski sprevod, ter angleškimi motornimi čolni. Ze dolgo čsisa se nasprotne enote niso upalo napasti nemške ladijsko sprevode. Tudi tokrat so ao po ostrem ln t natančnem streljanju spustile v beg in te zavile v gosto umetno meglo. Sprememb polni boji na vzbdu Obračun bojev pri Orlu: Sovjeti so imeli 14.000 ujetnikov, zgubili 5114 tankov, 854 topov in 2119 letal — Presenetljiv vdor v sovjetske postojanke Nihla Rflandič - predsednik hrvatske vlade General Kavratil imenovan za vojnega ministra Zagreb. 3. sept. Objavljeno jo bilo, da je Poglavnik imenoval bivšoga državucga tajnika dr. Nikola Mandiča, odvetnika v Sarajevu, za predsednika sveta hrvatsko vlade. To mosto je imet doslej Poglavnlk sam. Novi predsednik vladnega sveta je bil rojen v Dolcu pri Travniku v Bosni 1. 1809. Obiskoval je srednje šole, pravne študije pa ua Dunaju, nato so je posvetil sodni 6lužbl v Sarajevu. Od svoje mladosti se je bavil s politiko in bil leta 1910 izvoljen za poslanca ter je postal podpredsednik in nato predsednik zbornice. Mandlč se je zmeraj zavzemal za tesno sodelovanje med katoliki in muslimani. L. 1914 je bil imeno. van za podguvernerja Bosne. BU je tudi predsednik računskega 6odUča za Bosuo in Hercegovino. Zagreb, 3. sept. as. Uradno je bilo objavljeno, da je Poglavnik imenoval letal, skega generala Friderika Navratila za voj. nega ministra. Novi vojni minister je bil Sovražni bes nad Piso Pisa, 3. septembra. Medtem ko je ura bila dvanajst v Tore del Ponte di Mezzo, so že padale prve bombe na Piso. Opoldne se je med oblaki dima in rdečim bleskom eksplozij večkrat ponovila strahotna igra, ki je sejala razdejanje in iztrebljenje, Sovražniki 6o prišli od morja, nato pa ob reki Arno. Najprej so obstreljevali izliv reke, nato pa so prišli nad mesto, komor so spustili 6voje breme bomb in zažigalnih ploščic. Prebivalstvo je bilo opozorjeno s sirenami že kakih 40 minut pred napadom in se je nahajalo v zakloniščih, mnogo ljudi pa je bilo na okoliških poljih, Tako se je mnogo ljudi rešilo pred bombardiranjem, ki se ni oziralo na stanovanjske četrti. (»Le Ultime Notizie.«) Streljanje preko Rokava Berlin, 3. sept. as. Mednarodna poročevalska agencija je izvedela, da so daljnostrelni topovi nemške vojne mornarice včeraj uspešno obstreljevali pomorske cilje na angleški obali Rokavske-ga preliva. čiščenje v Črni gori Berlin, 3. sept. as Mednarodna poro-Jevalska agencija javlja, da je bila v Črni gori z odločilnimi uspehi končana vrsta načrtnega čiščenja nemških varnostnih čet, ki so sodelovale z italijanskimi oddelki. Uspeh, ki ga je doseglo načrtno sodelovanje med zasedbenimi četami in krajevnimi silami, je dovedel do pomir- tenja obsežnega ozemlja. Pri bojih so ime-i banditi 650 mrtvih, nadaljnjih 800 pa je bilo ujetih. Varnostne čete so zajele dva angleška agitatorja, potem ko sta bila mučena od članov neke komunistične tolpe, rojen leta 1893 v Sarajevu, obiskoval vojaško akademijo v Gradcu in jo končal leta 1912. 5 let pozneje jo dobil pilotsko diplomo in so udeleževal bojov kot letalski oglednik na ruskem bojišču. Dosegel je 10 letalskih zmag. Pod prejšnjim jugoslovanskim režimom jo bil upokojen kot politično nezanesljiv. Leta 1912 ga je Poglavnik imenoval za vojaškega odposlanca v Bukarešti. Letos jo Navratil kovanj. hil povišan v generala. Genernl ima teč hrvaških in tujih odll. Hitlerjev glavni stan, 3. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na južnem odseku vzhodnega bojišča so bili tudi včeraj ponovni sovjetski napadi v prostorih zapadno od M i ii s a in posebno zapadno od Harkova v trdovratnih in sprememb polnih bojih odbiti. Lastna oklepna vozila so presenetljivo vdrla v sovražne pripravljene postojanke ter uničila 29 topov in več sovražnih oklepnih vozil. Na srednjem odseku so v teku nadaljnji težki boji v prostorih pri S i i e v s k u, južn" pedno in zapadno od V j a z m e. V današnjih jutranjih urah so pristale angleške čete na južnozapadni konici Kalabrije. Boji z nemSkitni in itali-jonskimi zaščitnicami so v teku. Oddelki nemških letal so podnevi in ponoči napadli ladijske cilje ob vzhodni obali Sicilije in na morju zapadno od Al žira. Več sovražnih prevoznih la-dij jc bilo zadetih z bombami težkega kalibra. Nemški lovci so včeraj pri N e a p-I j u sestrelili 18 sovražnih letal. Letalstvo in vojna mornarica sla nad obalnim področjem zasedenega zapad-nega ozemlja in nad Atlantikom sestrelila 12 lela. Nekaj sovražnih letal ie ponoči izvedlo molilne polete nad zapadno Nemčijo. Po več <«dnov tr&lajočih težkih bojih v loku pri Orlu javljajo zdaj po končani načrtni izpraznitvi tegn loka naslednje: pod poveljstvom marši la von Klu-geia in generalnega polkovnika Modela stojefi oddelki vojske, uspešno podprti od lotalslva in protiletalskega topništva pod poveljstvom generalnega polkovnika vilczR Greima, sn v loku pri Orlu izvoje-vali materialno bilko največjega obsega proti koncentraciji 12 sovjetskih armad. Tem ni uspelo, da bi prodrle skozi nemško fronto. Ob junaškem odporu naših čet so se vsi sovražni napadi izjalovili. Krvave izgubo sovražnika so zelo visoke. Ujetih jo bilo nad 14.D00 ujetnikov, uničenih 5.114 oklepnih vozil in 851 topov, sestreljenih pa 2119 letal. V tej veliki obrambni bitki so se pjsebno odlikovale 6. rensko-Tcstfalska, 81. dolnje.-saška, 80. pehotna rensko - palatinska. 10. oklepna spodnje-badenska-gornie-palatinska, fcir-la okicpna mensko-badenska, 78. zapadno bavarska napadalna inotoriz. divizija. Krepko zadržanje romunske divizije Bukarešta, 3. sept. as. V zvezi s sovjetskimi napadi na romunske postojanke v kubanjskem predmostju so se izvedele včeraj naslednje podrobnosti: V zadnjih 48 urah so Sovjeti hoteli z močno ofenzivo zavzeti rdsek, ki ga branijo romunski oddelki slovite planinske divizije »Ve-ratori di Munte«. Napad na romunske postojanke so izvedle močne tankovske in druge oklepne skupine, poleg tega pa so morali romunski oddelki zadržati še napad velikih edinic sovjetske pehote. Planinci so od prvega navala krepko vzdržali sovražne napade na svojih postojankah in niso odstopili sovražniku Povratek k stari angleški politiki Njena osnova sta imperializem in ravnotežje velesil Bcru, 3. sept. as. »Enovita Evropa ali Evropsko ravnotežjči jo vprašanje, s katerim se bavijo različni politični krogi britanske prestolnico. O tem poroča londonski dopisnik švicarskega lista »Gnzette di Lausanne», ki poudarja, da se po končanem četrtem vojnem letu opaža povratek nekaterih stremljenj britanske imperialistične politike, novo uvajanje temeljnih načel zunanje politike 18. in 19. stoletja, politike, kl je stremela za ohranitvijo ravnotežja velesil. In tako je zamisel o bloku 4 velesih eden temeljnih 6tobrov bodočega mednarodnega reda in ta zamisel jo dobila zaradi izkustev zadnjega po! leta že stvarnejšo osnove. Pri tem ne gre za oddaljevanje od načrta glede vrhovnega vodstva velikih sil, pač pa v večji meri priznavajo nujno potrebo po rešitvi ravnotežja, ki je postalo tako kočljivo zaradi bližajočih se narodnih in imperialističnih koristi, dočim so doslej bolj ali manj zavestno zanemarjali, prednost sodelovanja ln vskladitve britanskih, amerikan-6kih, ruskih in kitajskih koristi, ki po svojem značaju poroštvujejo za svetovni mir. V tej zvezi in tako nekako je treba razumeti, uvodnik v listu »Daily Mail«. Ta članek je toliko značilnejši, ker je list v nasprotju z levičarskima »Daily lleraldom« in »News Chroniclom« odklanjul vsako temeljito raz. glabljanje o vojnih ln mirovnih ciljih, temveč se je rajši omejeval na razlaganje dnev nih dogodkov. Članek so ogreva z odlečno obrambo narodnih koristi Veliko Britanije. Ugotoviti skuša vso celotnost teh koristi, v katerih tvori eno prvih mest narodna čast. Anglija, pravi »Dally Mail«, mora predvsem držati svojo besedo, katero je dala zaveznl. škim narodom prod vojno, oko noče, da ne bo v Evropi ostala spet osamljena. Tako si je n. pr. nadela dolžnost, da bo obnovila svobodno Poljsko, in sicer vso Poljsko, ne pa lo polovičarsko. Po mnenju lista so britansko koristi prav Iste kakor pred sto leti. Cilj Anglije v tej vojni Je Isti kakor v drugih številnih vojnah, namreč lastna varnost, in zato mora stremeti za tem, da lz Evrope izrine sleherno nadoblast, oblast eno same države ali pa skupino velesil. Ta ve- kotrajna korist pa so ne tiče izključno le Zahoda, pač pa tudi evropskega Vzhoda. Neodvisnost jugovzhodnih evropskih držav je nad vse nujno potrebua zaradi varnosti vzhodnega Sredozemlja in s tem imperialnih zvez, prav tako pa je neodvisnost Holandlje nolzogibno potrebna za varnost britanskih voda. Ni pa malo Angležev, ki menijo, da se politika evropskega ravnotežja danes ne more nadaljevati po starih kopitih, temveč jo jo treba nadomestiti s politiko celinsko enovltostl. Dr. Gobbels odlikoval pogumne Berlinčane Berlin, 3. sept. as. Minister dr. Giibbels je kot berlinski gauleiter odlikoval s križcem za vojne zaslugo X. razreda z meči M berlinskih mož in žena vseh vrst starosti in socialnih slojev, ki so.se junaško zadržali med terorističnim angleškim letalskim napadom v noči dne 24. avgusta. Minister so je meščanom zahvalil za življenja in imetje, ki so ga rešili ti pogumni Berlinčani. Peklenski stroj v Gibraltarju Tangcr, 3. sepl, as. V nekem hodniku največje smodnišnice v Gibraltarju so odkrili zelo velik peklens'ki stroj. Ko so ga preiskali, so ugotovili, da je manjkalo le še pol ure, da bi eksplodiral in bi spustil v zrak smodnišr.ico in polovico trdnjave. Peklenski stroj so odkrili zaradi ovadbe nekega delavca, ki je bil tudi 7,apleten v atentat. Zdi se, da ga je v zadnjem trenutku prevzel strah, drugi glasovi pa pravijo, da je izdal tovariše, upajoč na veliko nagrado. Potrdilo tega gla.-u je dejstvo, da so angleške oblasti dtnunclantu dovolile pravico do stalnega bivanja v Gibraltarju in tudi njegova družina ga lahko enkrat na leden obišče, kar je vsakomur drugemu strogo prepovedano. Do sedaj so zaprli 38 delavcev v krajih Lalinea in Algesiras. Ti delavci so bili zaposleni v trdnjavi in iz njih skušajo izvedeti, kdo so krivci, niti pedi zemlje, pač pa jim je celo uspelo izboljšati lastni obrambni sestav. S svojim orožjem v bojnih jarkih in zlasti s posebnim protitankovskim orožjem so zapovrstjo odbili vse silovite sovjetske napadalne valove in istočasno branili rdečim skupinam vdor v obrambne črte. Napadi rdečih so se stalno ponavljali, toda vedno zaman in končno so Romuni vse odbili. Ta boljševiški poskus, zavzeti zavezniške postojanke na kubanjskem predmostju, je torej izpodlctel. Berlin, 3 sept. V sedanjem vojnem obdobju — oiše vojaški sodelavec lista ■ Miinchner Neueste Nachrichten« — se ni treba izgubljati v podrobnostih. Treba se je ozirati na celotni položaj in se ogibati vsega, kar je predhodnega značaja. Pri takem pregledu pridemo do nasled-niih ugotovitev: 1. čeprav je sovjetska ofenziva sedaj na višku, vendar ni dosegla obsega uničevalnega valjarja, česar se je bilo bali; 2. tudi za to ofenzivo jc značilna relativna statičnost. V nobenem primeru se ne more govoriti o prcmikalni vojni: 3 vsaka nevarnost obkolitve je preprečena. Tudi v skrajno težkih okoliščinah, ko se je bilo treba odmakniti od sovražnika in pustiti za seboj strateško praznino, se je posrečilo preprečiti, da bi sovražnik dosegel resnično važne uspehe; 4. do Taganroga ni bilo uničevalne bitke. Glavne sile nekaterih odrezanih oddelkov so se lahko reSilc po morju; 5. središče bitke je in ostane južni odsek. Čc kje, bi morali Sovjeti tukaj doseči pomembne strateške uspehe. Tak uspeli bi bila obkolitev nemških sil v donješki kotlini. Toda ravno tukaj med Poltavo in Mariupolom se v skladu z nujnostjo dozorevajoče strateške stvarnosti načrtno izjaja taktika prožne obrambe; 6 na koncu se lahko poudari, da obstojajo razlogi za zaupanje. Eno je gotovo: sovražnik nc bo mogel vdreti v evropsko trdnjavo. (■Le Ultime Notizie.«) Kralj Mihael odlikoval italijanske generale Bukarcita, 3. sept. as. 7. včeraj objavljenim dekretom jc romunski kralj Mihael na predlog generala Anluncsca, vrhovnega poveljnika romunskih oboroženih sil podelil hrabrostna odlikovanja naslednjim italijanskim generalom, ki so poveljevali četam na vzhodnem bojišču: veliki križ reda rom krone z meči in z znakom vojaške hrabrosti je bil podeljen maršalu Giovannt Messe; z istim redom z meči in t makom vojaške hrabrosti sta bila odlikovana divizijska generala Ma-razzani Mario in Pellcgrini Carlo. Frank - nemški minister na Češkem in Moravskem Ilerltn, .1. septembra, s. Hitler je Imenoval nemškega ministru Hermana Frankn za nemškera ministra za Češko in Morav. ako a sedežem v Proel in odredil, da se uvode posebuo ministrstvo za Imenovani pokrajini. Novi minister bo lmol nalogo bn-vitl se z obrambo nemških koristi v pro-tektorntu, protektor Češke In Moravske r* bo v teh pokrajinah predstavljal Hitlerja kot poglavarja dižave. ■ »v v Položaj na vzhodnem bojišču Berlin, 3 septembra, s. Po poročilih, kl jih je tnoM dobila mednarodna poročevalska agencija, se vidi, da je položaj na vzhodnem bojišču ostal povsem nespremenjen. Kakor so je videlo v prejšnjih dueli, so Sovjeti vrgli v prvo boju« črte vso svojo razpoložljivo rezerve ler skušali t vsemi sredstvi prodreti kjer koli nemško obrambo, a pri tem niso dosegli svojega namena. Majhni predori, kl so jih je sovražniku posrečilo doseči na uekatorih točkah, so bili povsod zavrnjeu! a krvavimi izguhninl toliko bolj, ker so Nemci ne omejujejo zgolj z obrambnimi nastopi, pnč pa izkoristijo vsako ugodno priliko, dn preidejo v protinapad ter zudajo napadalcu novo strahotne izgube. Na odseku zahodno od Mlusa so Sovjeti skušali vdreti v nove nemške obrambno postojanke, a tudi tu so bili odhiti in so imo-li izgube. Ob sončnem zahodu jo sovražnik prenesel težiščo svojega napada na levo krilo razvrščenih nemških čet ter Istočasno z najncznatncJSlml napadalnimi silami Izvedel napad na neko točko na lslciu od- seku. Severovzhodno od Kutrlnlkovn je nem ški naskakovalnl oddelek prestregel nek.n sovratnikovlh skupin, kl »o prodrlo v globino nemško obrambe, ter jih uničil. Medtem ko na drugih odsekih oh sred nJem Donru nI omembo vrednih bojev, Sovjeti zahodno od llarkova nadnljujejo s svojimi nnpndl nn široki črti. a po veliki večini so jih nemški prednji oddelki odbili. Lahni vdori sovjetskih tnnkov so povzročili srdito spopade, v katerih jo sovražnik izgubil zelo mnogo oklepulh vozli. DrugI oddelki sovrnžnlkovih tankov, m katerimi so so pomikati oddelki pehote, so skušali predreti nemško bojno črto z osredotočenim napadom. Nemški protitankovski topovi so dovolili sovrntn'ku, dn ao je približal nn nekaj sto metrov razdalje, nnto pn ao za-žgnll nekaj desetin sovjetskih tankov. Skupino nemških rnzdlrnleev in nemški inženirski oddelki so ostnnke sovražnikovih skupin zapodili v protinapadih nnzaj s tem, dn so apro:>;li nnnjo morilni ogenj protitankovskih topov. Marnesfsii ukrepi na Portugalske!*! Lisbona, 3. sept. as. To noč jc bilo objavljeno uradno poročilo predsedništva ministrskega sveta, v katerem so obrazloženi novejši portugalski vojaški ukrepi, ki imajo namen pobijati vznemirjajoče domneve in glasove, krožeče po Portugalskem in v tujini. Poročilo predvsem naglašo, da sta vojno in mornariško ministrstvo nakupila znatne količine vojnega gradiva, tako da bo lahko obširneje kakor v preteklosti poskrbljeno za probleme ustave in vojaške obrambe. Konec septembra in v oktobru bodo veliki manevri. Istočasno bodo vaje za civilno in vojaško obrambo po celi državi. Vodila jih bo portugalska legija v sodelovanju z drugimi organizacijami. Poročilo pripominja, da se kljub temu predvideva, da se položaj Portugalske z ozirom na vojno ne bo spremenil, toda sedanje mednarodne razmere in nevarnosti so dovolj, da narodi čutijo težavnost trenutka in nala- gajo vladam večjo opre?nos( rri razvijanju obrambnih naprav, ki t t. na o biti potrebne tako proti sovražnikom, !V r tudi proti tislim notranjim elecncuU"1 '-:i na skrivaj stremijo po narodnem ra,:('j-ru. Poleg tega je treba ojačati obrambo tudi po posadkah v poilugalskih kolonijah, ker se jim bliža vojno pozorišče. Nad vsem se je pokazala potreba po zamenjavi oddelkov, ki stražijo portugalska pre-komorska ozemlja. List nato zatrjuje, da so takšna vojaška gibanja nekaj naravnega v sedanjem času in da zato ne smejo vzbujati neutemeljenega strahu, pa tudi ne brezvestne lahkomiselnosti. Pos|?i-galska vlada smatra, da je sploini mednarodni položaj, ki je zahteval t idi na Portugalskem omejitve ter večje ali manjše težave, narekoval portugalskemu ljudstvu čut resnosti. Zato ga vlada vzpodbuja k močnejšemu delu za red, za slrnjenost in duhovno moč. 0 /7itn, 5. sept. s. Komisija z prenos krivično pirdobljenega premoženja na državo, komisija, ki ima svoj sedež v sodni palači, dela z vso paro, kakor jo bilo že večkrat sporočeno, da hl izpolnila visoke cilje morale iu pravičnosti, nnlogo, kl jo ji jo dala vlada in katere izpolnitev narod nestrpno pričakuje. Komisija je Izdala odredbo in navodila zn vso Italijo, in že so lahko reče, da so uspohi, kl jih jo bila doslej dosegla, kar najboljši. Finančne strnže, kvestura in kerlblnlerska poveljstva so doslej prijela tn zaprla zelo veliko število ljudi, ki so si pro-moženje pridobili na krivičen način. V dolgem seznamu oseb bivšega režima, ki so si nakopičile ogromno premoženje, so tudi bivši ministri, bivši državni podtajnlkl in bivši veleposlaniki. V resnici lahko zneotovimo, da so med najbolj znnniml vcljnkl, proti katerim jo omenjena komisija izdala stroge ukrepe, t. j. odloke, s knterimi se zunegn -vi-e njihovo premoženje, ludi naslednji: Roberto Farlnaecl, Brandn-Marte Pietro, Bossoni Edmondo, Bottai Giuseppe, Stnraco Achilc, Blagi Bruno, Arpinotl Lcandro, Clancttt Tulio in Gazzotti Pietro. Zlasti stroge in uspešne so preiskave, pri kuterih gre za zasego premoženja Gal-leazza Clsnn, bodisi da je to preuioienjo vpisano na njegovo Ime, ali pa na ime njegove žene Edo Musaollnl. Velik del njunegn ogromnega premoženja v premičninah, v gotovini sli v dragocenostih, so že zasjgli. Medicin pa z vso vnemo ugotavljajo ludi po vsej Italiji njuno premoženje, zakaj Galle-nzzo Ciuno in njegova žena sta domalega povsod nalagala svoj kapital v premičnine in nepremičnine. — II — Mir na Danskem Berlin, 3. sept, as. Na sestanku zastopnikov tiska je izjavil govornik nemške vlade, da je po zadnjih poročilih o položaju na Danskem položaj povsod normaliziran in dosežen mir. To dokazuje dejstvo, da so bili razni ukrepi zaradi obsednega stanja deloma odpravljeni. Pariz zopet bombardiran Pariz, 3. sept. as. V prvih jutranjih urah so danes angleška letala znova napadla zahodna pariška predmestja in so zmetala veliko količino zažigalnih in pn razdiralnih bomb. Med francoskim prebivalstvom je mnogo žrtev. Dve angleški letali sta v nizkem poletu obstreljevali potniški vlak v zahodni Franciji. Med francoskimi civilnimi potniki je obžalovati mnogo mrtvih in ranjenih. Eksplozija na Švedskem Stockholm, 3 sept. ns. Velika eksnlo-zija jo nastala včeraj v neki tovarni za olje v Karlshamnu na švedskem. 20 dolav-cev Jo bilo težko ranjenih. Dva sta kmalu umrla. Vzrok nesreče šc ni znan. Drobne slike iz Ljubljane Letni časi so podobni drami, ki pričenja 2 mladim bratenjem, tako zgovornim v pod-žigajočih barvah ovetja in v neštetih vonjavah. Potem pride drugo dejanje, ko ee upa polno življenje v naravi bori z mnogoterimi nevarnostmi: zdaj u sušo, zdaj s preobilno močo, pa spet s točo in grmenjem, kl spremlja poletno nevihte. Potem pride jesen, ko se zemlja še enkrat ogrne v praznično oblačilo ter se oddolži svojim zvestim obdelovalcem z zrelimi sadeži. Pomulem, pomntem, prevladujejo v naravi rumene ln rdečkasto barve iu okrog domačij zadiši po zrelosti. Nato se sonce za nekaj tednov umakne in todaj pride doba pustih oblukov, hladuoga dežovja, mraza in snega. Tako pride doba, ko vse počiva. To jo letni čas, ki spominja ua starost, znpužčenost in konec. Te dni 60 poslavlja od nas po'otje. Noči postajajo hladne, listjo je začelo rumenetl, zjutraj ležijo nd mestnimi vrtovi goste megle, čoz dan pa nas boža sonce s svojimi prijetnimi zlatimi žarki. Nebo jo jasno ln razgled je odprt, vso do orjaških snežnikov. V kopališča hodijo samo še rajbolj vneti prijatelji kopanju. Pomalera se še sončijo, v ostalem pa se io utrjujejo za zimo. Kdor ima le košček zemlje, se zdaj h hvaležnostjo sklanja k njej. Toča mu je marsikaj uničila, toda ostalo mu je toliko, da Je bil vsaj trud poplačan. Ob večerih srečujete nnše liutle gospodarje, ki nosijo domov polne ko-šuro paradižnikov, krompirja, on-llvljo šolalo in drugih dobrot. Nič več ni troba zalivati, zdaj si želijo samo še sonca, du bi letina povsem dozorela. Tudi ljubljanska narava lina svojo jesen. Tnm, kjor so se smehljale nekdaj cvetlične grede in zelene trute, vidite letos njive krompirja, fižola, zelja in druge povrtutne. V vojnih časih je spet dobila zoinlju svojo častljivo veljavo. Kjor je le bilo mogoče, so jo obdelali, da niso povsem odvisni od trga. Jesensko razkošje, ki ga je na kmetih v obilici, je v mestu liolj simbolično, vendar dragoceno, kakor za oko, tako tudi za kuhinjo. Gospodinje vodo, da so približuje čas, ko bo zomlja počivala. Skrbno spravljajo pridelke, kuhajo mezgo iu vlngnjo zolenjn- nvll. Vpisovanje za Šolsko leto 1943-44 po bo v temle redu: dne 2. oktobra od 8—11 za učenco II.—VIII. razreda, 4. oktobra od 8—11 za učonce, kl vstopijo v I. razred, 5. oktobra od 8—11 za učence tujih zavodov iu zn zamudnike. — Ravnateljstvo šole Glasbene Matice opozarja starše, kl , so vpisali Bvojce na šolo Glasbene Matice, da se vrši v ponedeljek, B. t. m., dodelitev k posameznim učiteljem in takoj nato določitov umika. Zuto nuj se zbero vsi vpisani gojenci v ponedeljek popoldne. in sicer: gojenci, kl so vpisani za klavir ob i), gojenci violine Ob 4. gojenci solopetja in ostalih orkestralnih instrumentov oh pol 5 popoldne, vsi v lluhadovl pevski dvorani. Urnik teoretičnih predmetov, predvsem splošno glnsbeno teorije in mlndinskega petja je nabit v veži poslopja. Pisarna sprejema gojence donos ves dnn ln v ponedeljek dopoldne. Kedon pouk se prično v torek. 7. t. m — V petek 10. t. m., bo ob 19 v mali , , . ,,, . ,., , ,,. fllharmonlčnl dvoroni nustop gojencev pev- vo, da bodo kolikor toliko proskrbljene zn j sko 6(li„ prof Miloša Brlšnlka. Nastopili zimo. Tu po tam srečujete šo znpoznclc innlc j bodo trijo njegovi gojenci ter peli pesmi in gospodarje, ki nosijo domov pozne povrtnin-ske sadiko. Nekatero je prehitel čus, drugim pa je toča uničila nežne sadike, ki so jih vzgojili doma. Sadna lotinn po ljubljanskih sadovnjakih nI tnko dobro, kot smo pričakovali. Hudo jo jo prizadel delovni vihar pred tedni, ki je besnel s točo. Od takrat so začelo hruško In jabolka gnili in odpndntl, pridelek pa je znižan marsikje kur zn polovico. Toda skrbne gospodinjo znnjo tudi z odpadki varčno ravnati: snšljo krhlje, kuhajo marmelado ali pa Udolujejo kis. Tu pa tam so zbirajo tudi lastovico. Jate, ki posednjo v ljubkih vrstah po brzojavnih žicah, niso voč tako velike kot nekdaj. Kmalu bodo odletele, in tedaj bomo vedeli, do je prišlo jesen v dežolo. Devetdnevnica .Molitveni namen današnjega drugega dne devetdnevnice je: Za vse tiste, ki netijo narodno in versko sovraštvo! Koledar Sobota, 4. klmovca: Rozallja, ilovica; Irmgardo, devica; Iloza Vit., devica. Nedelja. 5. klmovca: angelska; Lovren-cij Justinijan, škof. Zgodovinski paberki 4. klmovca: 1. 13ft. je umrl pod Slgetom, malo trdnjavico nn Ogrskem, ki jo jo noustrašono branil Nikolaj Zrlnjskl. stori sultan SulcJ-mun II. Veliki vezir Srb Mebmed paša So-kolovlč je njegovo smrt prikrival, dokler trdnjavica ni padlo, noto pa so jo naglo vrnil z vojsko v domovino — 1. 185!. bo je rodil na Brdu pri Lukovici Janko Kersnik. Zu kot dijak v Ljubljani se jo živahno udeleževal študontovskega pro-porodnega gibanja, še bolj po kot slušatelj prava na Dunaju ln v Gradcu. Po dovršenih študijah je bil notar na Brdu ln do smrti deželni poslanec liberalno stranke. Urša Lončarjeva, »rokovnjaška baba«, mu jc žo v mladih letih pripovedovala pravljico 4a doživljajo, sam pa jo vneto bral Hei-neja in Jenka, od pripovednikov pa Jurčiča. Pod Levčevim vplivom jo začel pisati v>. dijaški list Vejica, kmalu noto pa šo v Slovenski glasnik in Dunajski Zvon. Kot akademik je postal podlistkar v »Slovon ekem Narodu«, kjer je v Nedeljskih pismih šihnl i„i,/uH.,i*t.'a i staroslovenske poli like. V pismih Stricu v Ameriko jo izpovedni svoj zuanstveni pozitivizem in kritiziral nnzodnjaške domače razmore. V prvih romanih Nn Zerlnjah, Luterunski ljudje je popisoval grajsko gospodo, v Cyklamenu in Agitatorju, posebno pa Se v Jari gospodi, je stopil mod trško in malomeščansko gospodo, y jo je zelo kritično opisoval, toda pod \%livom Turgonjevo so vedno bolj nagibni k realizmu. Zato so najlepše ono njegove slike, kjer rišo krnela nn vosi, nn čin njegovega življenja in borbo za obstanek. Novi grobovi t V LJubljani jo mirno v Gospodu za spala gospa Ivana Klopčaver roj. Mokorel soproga tapetniškega mojstra. Pogreb bo v soboto, 4. septembrn, ob 3 popoldno iz kapele sv. Krištofa no Žalah. Naj v miru počiva! Žalujočim ostalim noše iskreno sožaljel * — Šolsko leto na orglarskl šoli v Ljub Ijanl se bo pričelo dne 1. oktobra. Ker bo z novim šolskim letom zopet otvorjen pri letnik, vabimo fante, ki imajo sposobnosti in veselje za orglarsko službo, noj so čimprej pismeno ali osebno priglase pri vodstvu orglarsko šole, Dolničnrjeva 1. — Illadno scpeteinbrsko vreme. Vremo jo precej nestalno. V četrtek jo vse kazalo, da bomo imeli prvo dneve tega mcsecn prav lopo in šo sončne, toda kar čez noč se je vso proobrnilo. V četrtek jo bilo šo prnv vročo, snj je biln doseženo čedno visoka dnevna temperatura +25.2 stopinje Celzija v mestu. Barometer pa je že v četrtek proti večoru začel lahno padati. Noč je bila deloma jasna. V petek zjutraj ponekod na Barju megla, kl se jo naglo raztepla. Začelo pa se je polagoma oblačiti. V petek zjutraj je bilo razmeroma toplo, saj jo znašala najnižja jutranja teinperntura +12 stopinj Celzija ,ko je prejšnjo jutro padln oelo pod 10 stopinj. Buromoter je v petek zjutrnj doso-gel stanje 703 mm. — Krlžanska moška kongregacijo Imn nedeljo, 5. septembrn duhovno opravilo zjutraj ob pol 7 v križanski cerkvi, sv. maša s skupnim obhajilom, popoldne točno ob štirih pa popoldansko pobožnost v knpeli Knobleharjevega zavoda v Dravljah (blizu nove šolo ozlr. romlze. — Podobice Marije Pomagaj z molitvijo za spreobrnjenje greinikov, ki jo bomo molili ob devctdnevnicl in ves mesec september, dobite po vseli župni h uradih nli v pisarni Odbora petih prvih sobot, Slomškov dom. Poljanska cesta, Ljubljano. — Na dekliški meščanski šol| pri nršti-llnkah v Ljubljani bodo popravni izpiti zo I., II. in III. razred 13. septembra ob 9. operne arijo. Natančon spored priobčimo jutri, no nastop gojeneov pevBkogn pedagogu opoznrjamo. Snored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. — Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-ln trimesečni strnieplsul tcča.11 (dnevni in večerni) pričenjnjo 3. in 4. septembrn. — Desetprstna učna metoda — Največja moderna strojepisnlca. raznovrstni pisalni stroji. - Učnina je zmerna. — Pouk Je dopoldne, popoldne ali zvečer po žel.1t obiskovalcev. - Eno oli dvomesečni tečaj je posebej priporočljiv tudi zo dijake-inje. — Podrobne Informacije In nove prospekte daie ler sprejema prijave dnevno: Trgovsko očlllšče •Chrlstofov učni zavod« Domobranska 15. — Starši Beneta Andreja Be Iskreno zahvaljujejo vsom njegovim prijateljem za izkazano naklonjenost in požrtvovalnost ob smrti dragega pokojniku. — Zahvala. Društvo Dom in šoln na III. moški realni gimnaziji v Ljubljani .so g. Cirilu Arku najprisrčneje zahvaljuje, da io daroval v spomin svojemu blagopokoj-nemu očetu 100 lir zn podporo revnim dijakom. Predsednik. Važni piipmotE&i za pspM Beg A.: NAŠE GOBE. S 75 slikami v ba- krotisku. 74 strani, L 18'— Humek M.: DOBER SADJEVEC. 75 strani, L 8—. Ilumek M.: SADJE V GOSPODINJSTVU 100 str., broš. L 12 —, vez. L 22 — Mihelčič Fr.: ZDRAVILNE KAS1LINE — Z 68 slikami v bakrotisku. 251 str. ven. L 48 — LJUDSKA KNJIGARNA v Ljubljani Pied Skotijo 5 — Miklošičeva cesta 5 Tel. 27-31 KINO SLOGA TeL 27-30 Otvoritev predsezone Od nedelte 5. septembra 1.1. dalje vsak popoldne 4 predstave in sicer oli 13.30, 15.30, 17.30 iu 19.30 oh nedeljah in praznikih matlnoia ob 10.30 — Prva jesenska razstavo pri Obersneln, kl jo otvnrja slikar llodin Milun v nedeljo, 5. t. m., ob 10, bo vsekakor zanimiva za ljubljansko umetnostno občinstvo, snj bo poleg portretov ln kompozicij razstavljenih tudi voč risb Iz južnih krajev. Razstavo bo odprta 14 dni. — Duhovno vaje zn gospe In matere bodo v Licbtenturnu od 12.—10. septembra. Priliko bo tudi za znprte duhovne vnje. 1'rijnvite Be 110 predslojnlštvo Lichtentur-novego zavoda v Ljubljani. — Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča učence tega zavod«. da bodo izpiti v jesenskem roku od 13.—30. septembru. Natnnčen spored je objavljen na ruzglnsui deski v pritlični 34. Hotela je k Pepi ob stran, a pred noge se ji je postavil Rahun in je cvileč ni pustil naprej. Kresne noči ni bilo več in revež ni mogel povedati, kar ga je težilo. — 71 lir velja na tramvaju Irstopnnje pri zadnjih In vstopanje pri prednjih vratih, poleg tega po moro seveda vsakdo plucotl še svojo vozovnico. Napisi, tramvajski uslužbenci in opozorila v listih potniko neprestano opozarjajo na strogi pfedpis, do je vstopanje v tramvajsko vozove dovoljeno samo pri zadnjih vratih, izstopanje po samo pri sprednjih. Klor so proti tomu predpisu pregreši, ga mora sprevodnik legitimirati in naznaniti upravi cestne žc'c:nicc, ki g« prijavi kr. kveBturt. N« kr. kvesturi je sloherni nedisciplinirani potnik kaznovan z najmanj 50 L, poleg tega pa moro plačati 10 L kolkov in pristojbin. Razen tega pa moro vsakdo ie v vozu sprevodnika plačati 5 Lir globo zn napačno vstopnnjo nli izsto-punje. Dosti je bilo iu kaznovanih in so svojo nediscipliniranost zato obžalovali, poleg gmotno čkode bo bili pa deležni tudi obsojanja in znsmehovonja sopotnikov. Zuto spet vse opominjamo, dn ima tramvajsko uslužbenstvo nojatrožjo naročilo, naj vsakega, ki so ne ravna po predpisih, takoj legitimira. — Zanimivosti z živilskega trga. No Pogačarjovem trgu ob vogalu semenišča sn v petek prodajali noknj sladkovodnih rib, v prvi vrsti belico, ki so bile po 38 lir kilogram. Barjnnke s«) prineslo na trg žab-.io krake, ki so po stalnih ccnnh. V Ljubljano jo iz Gorizio prispelo pošiljko 2 vagonov lepega grozdja. To je bilo rozdelje-iio po primernem ključu med branjevce in trgoveo s sadjem nn drobno. V petek jo bilo prvo uro no živilskem trgu več zabojev grozdja, ki je bilo knj hitro produno. — Ponesrečenci v Ljubljani. Zadnje dni .ic bilo več nesreč pri padcih. In nnvndno si ti ponesrečenci zlomijo nogo nli roko. 40 letna zasebnioa Angela Miklavčeva je padla in si hudo poškodovala levo roko. — Z zidarskega odra jo padel in si zlomil levo roko 37 letni delaveo štefnn Krajnik. — 74 letnn zasebnica Marjeta Lukeževa jo po stopnicah padln in dobila lnide notrans poškodbe. — S stolo jo podlo in si zlomilo I levo roko 56 letno postrežnicn Ana Tovor-| nlkovu — Livarjev 10 letni sin Jože Molo so je po nesreči sunil z nožem v trebuh. Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod Visokega kouiisuriata sporoča konsumentom, da bodo lahko od 4. do 7. septembra dvignili na odrezek št. 606 navadne septembrske živilske nakaznice po 1 kg krompirja pri spodaj navedenih tvrdkab: Zadruga drž. nameščencev. Delavska zadruga nn Viču, šarubon, Zaloška ccsta, Suicrkolj in Kmetijska zadrugo. Dodatne živilske nakaznice za delavce Za rnosee september bo ljubljanski mestni proskrbovalnt urad začel deliti dodatne živilsko nakaznice za težake po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek, 6. septembra štev. 1 do 100, v torek, 7. septembra št. 101 do 200, v sredo, 8. septembra štev. 201 do 300, v čotrtek, 9. septombra štev. SOI do 400, v petek. 10. septembra 401 do 500. v soboto, 11. septembra št. 501 do 600, v ponodeljok, 13. septembra št. 601 do 700, v torek, 14. septembra št. 701 do 800, v sredo, 15. septembra št. 801 do 900, v četrtek, 16. septembra št. 901 do 1000, v potek, 17. septembra št. 1001 do 1100 in v soboto, 18. septembra št. 1101 do 1200. V ta namen posluje urad vsok dan od 8 do 2 in od 16 do 19 v sobi št. 3, I. nod-stropjo palačo Botn. Naznanila RADIO. Sobota, 4. septembra: 7.30 Operna glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 11.50 Pol ure za vojaka — 12.20 Plošče — 12.30 Poročilo v slovonščir.i — 12.4.J Pesmi in nnpevi — 13 Napoved čoso. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.20 Nove plošče Cetra — 14 Poročilo v Italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijunec. operetna glnsha:Lin-cko: Prodigrn, Urbneh-Suppe: Fantazija Suppejevih operet, Kocnigsliofcr: Igračko Njogovc Visokosti, fantazija — 15 Poročila v slovenščini — 17 Nnpoved čnsa, poročila v Italijanščini — 17.15 Orkester vodi dirigent Pottinato — 17.45 Pisnna glasbo — 18 Gospodinjsko prednvanjo v slovenščini — 19.30 Poročilo v slovenščini — 19.45 Plošče — 20 Posebno oddnja zo Sicilijo — 20.30 Nnpoved časa, poročilo v italijanščini — 20.4.> Simfonični koncert vodi dirgent Ferrero; v odmoru pismi« elasho — 22 Lnhko glnslio no ploščah — 22.15 Izbor nnpovov iz oporet, orkester vodi dirigent Petrnlla — 22.45 Orkester Cotra vodi dirigent Bnrzizza; v odmoru (23) poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljovo costa 1; inr. Bnhovee. Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič — Tržaško cesta 48. NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SLUŽBO bo vršil od soboto od 2» do pone-dclika do 8 mestni zdravnik dr. Gvido D e-beljak. Ljubljano, Ciril-Metodovo u. 62, tefelon 27-2!). Vremensko napoved. 4. sept., (sobota): spremenljivo, krajevne padavino, prehod k deževnemu vremenu. 5. septembra, (nedelja): v toku dnova vpad močnega deževja z nevihtami. Slavni Scottov zgodovinski roman z 205 lepimi slikami - bo izšel v kratkem 20 Vinko Beličič Zunanjosti so ga nekoliko iztrgale iz zamišljenosti, a le za majhen čas. Poslušal je pridigarja, ki je v vzne-^•"•nih besedah poveličeval lepoto du-liovskega stanu, a pri tem tudi ni zamolčal njegovih težav 111 bridkosti. S svojega sedeža je gledal Marka, ki jc zrl predse, ne da bi mu obraz razodeval najskritejši nemir ali najmanjšo skrb. Kako mu je pri srcu? jc razmišljal Janko. Kakšno bo njegovo življenje!' l udi jaz bi letos pel novo mašo. Kakšen duhovnik bi bil jaz, Ali sem si sploh izbral pravi poklic? Obšlo ga je malodušje. Vsa srčna tesnoba so je zlila v vprašanje: Kako ss bom rešil iz tega položaja in kako 1 u i bo čez mesec dni? »Gloria in excelsis Dco.« Lepi in čisti Markov tenor ga je prevzel, tako da je začuden uprl oči v oltar, v oblake kadila, čigar dišave so se mešale z vonjem znojnih teles, zakaj cerkev je bila nabito polna. Od darovanja je prinesel podobico in spet je bral tiste besede 39. psalma. . »Glej, prihajam, o Bog, da izvršim Tvojo voljo.« IEU K I NO SI,OO A I/-M OTVORITEV PREDSEZONE z vrsto dobrih ln lepih filmov 1 Nezvestoba žene ln nje posledice v prelepem filmu »MASKA IN OBRAZ« V glavnih vlogah: Laura Solarl, Nino Pesozzt. Režija: C. Mastroclnque. PREDSTAVE ob 14, 14 tn 13. IEL liJNO UNION 22-71 Novela Skušal je tiho moliti, pa je v srcu čutil namesto vdanosti upor, namesto kesanja trmo in namesto ponižnosti ponos in pogum. Ko se je zavedel svoje notranje razklanosti, ga ie postalo sram, da sedi kot svat pri prijateljevi prvi najsvetejši daritvi. Duhovščino in druge povabljence so odpeljali na Gomilo okrašeni kmečki vozovi. Za veselim petjem in drdranjem je ostajal v /.raku prah in legal na bližnje njive. Pri prostornem Žlebnikovcm skednju je bil pripravljen velik obed. Dopoldanska resnost in slovesnost se je umaknila neprisiljeni šaljivosti in domačnosti. Veselo govorjenje jc prekinjal smeli in nagovorom je sledilo trkanje s kupicami. Novomašnik je sedel med očetom in materjo, mirno kadil in se smehljal na vse strani. Potem, ko je živahnost dosegla vi^ek, je šel od svata do svata, spregovoril prijazno besedo, dajal roke, jo ožjim znancem polagal na ramo. »Kako pa Mojca? Z njo bi moral priti, Janko!« se jc. pošalil. Janko je pogledal stran, da bi skril iz zadrege porojeni nasmeh, nato pn je uprl svoje vprašujoče oči v Marka. »1'ovej odkrito: Ali si danes srečen?« Marko se je veselo začudil ter odločno in prepričevalno odgovoril: »Srečen spni, kakor nisem bil še nikdar, Janko. A zakaj me to sprašuje1?« »Morebiti ti bom kdaj kesneje povedal.« se je izmaknil Janko. »Želim ti, Marko, v tvojem delu največ uspehov.« Iskreno je stisnil roko mlademu duhovniku. Na nekaterih gomilskih njivah so že ležale kope požete pšenice in prva strnišča so se svetlikala v soncu, medtem ko je klasje večinoma še valovilo v svojem zlatu in zrelosti, v pričakovanju žanjic in žanjcev. Janko se je ustavil na bregu potoka, ki je žuborel po senčni, neglobo-ki strugi, in gledal vijoličaste kačje pastirje, ki so švigali nad vodo in se zibali na bujnem obrežnem rastlinju. Onkraj potoka se je za ozkim pašnikom pričenjal steljnik z obkrajnimi bori in smrekami. Stvor z Mojco mora na jasno, in siccr čimprej, si je tlopovcdoval. Odlašanje samo veča negotovost. Binko-šti so dovolj daleč in lahko jih bovu življenjsko presojala. In potem naj pade kocka... in naj spet združi... ali pa za vedno loči najini poti. Modre oči In živahen temperament mlade, lepo vdove so odgovorno za vse »POSLEDICE NEPRIČAKOVANEGA OBISKA« Pikantna pustolovščina na bivšem avstrijskem dvoru. V glavni vlogi: Žita Szcleczky, Maria Mezey in Antal Pa,ger. PREDSTAVE ob 15.J0, 17.S0 in ob t».S0. TEL 12-41 DNEVNO DVOJNI SPOREDI Razkošna fiimslta veseloigra s sijajnimi pevskimi vložki In plesnimi revijami »SAMO TI...« V glavnih vlogah: Johannes I-Ieesters, Dora Komar, Paul Kemp. PREDSTAVE DNEVNO ob 17 in 1». _ MATINEJA - GIUSEPPE LUGO v filmu največjega uspeha »BOGASTVO NI SREČA« PREDSTAVE ob IS. KKRO KODEUEVO telefon 41-64 Roman o mladem zakonskem paru, kl ju loči skrivnost smrti prvo ženo REBEKE »PRVA ŽENA« Laurenco Olivler — Joan Fontaine Najlepši f""1 zadnjih let poslednjič v LJubljani! PREDSTAVE: DELAVNIK ob IS; NEDELJA ob 14.50 In 17.30 S Spod. Štajerskega Z žclez.ilm križcem II. razredo za hrabro zadržanje pred sovražnikom na vzhodnem bojišču je bil. odlikovan lludolf Mli- narlč 1z Sevnico. ...... "T \ » V Mariboru so umrli: mouisuujn uutn» Herič, 63 letni sodni oficiai v p. Franc Podgoršek in hčerka risarja Dovočarja Ana Lizika. Tri hudo nesreče. 24 letnn pekova žena Hermina W«gnor jo na špiritu kuhalo kavo. Hotela je prllitl nov špirit, čeprav je prejšnji še gorel. Pri teui ji io eksplodiralo steklenica s špiritom in mlada žena jo dobila strašne opeklino po gornjem dolu života in po roknh. — 68 lotna ženo rentnikn Leopoldinn Gomboš jc neslo vročo kavo na mizo pa jo padla in dobilo hudo opokline po nognh. — Dvelotno Ivnnkn Honillhuber jo iztrgnln svoji mami steklenico z vročim mlekom iz rok in so hudo opekla po desni roki. Vsi ponesrečenci so zdravijo v bolnišnici. Gospodarsko In gospodinjska šolo v Mariboru je pričelo s poukom 2. septembra. Ljudsko gibanje v Mariboru. V drugI polovici avgusta jo bilo v Mariboru 98 rojstov 50 dečkov in 48 deklic, umrlo jo 54 oseh. 33 moških in 31 žensk. Poročilo so jo 31 pnrov. Med novorojenčki so trijo pori dvojčkov »Duhoviti« načrt lorda Rotherwicka Prodsednik britanske paroplovne družbe •Član« lord Uotbenvlck je napisal za časopis »Falr-Playc članek, v katerem razvija svoj tri točko obsegajoči načrt, kako bt lilo po vojni troba močno oslabljenemu britanskemu trgovskemu brodovju pomagati na noge. Po njegovem predlogu naj bi vse trgovsko ladjevje, ki bi z njim sovražnik razpolagal ob koncu vojno, stopilo v službo Anglije, sovražne države naj bi bile prl6i-ljone za dolgo dobo graditi neve ladje zo Anglijo, in tretjič. Združeno ameriške države noj bi oddalo Angliji toliko ladij, da bi bilo znova lahko upostavljeno staro ravnotežje mod britansko la soverno-ameriško trgovsko mornarico. Temu »duhovitemu »načrtu se ne 6o