Naročnina mesečno 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — n®-deljska iedafa celoletno 34 Lirf za inozemstvo 50 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 ca inserat«. Podrninteat Novo mectOb
Izključna pooblaSčenka za oglaSevanJe Italijanskega in tujega Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.

VENEC
Izhaja vsak dan ijatra) rasen poncdel{ka In dneva po praznika.
g Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, L|nbljana. g S Redazione, Amminlstrazionei Kopitarjev« 6, Lubiana. = 1	Telefon 4001-4005.	š
Abbonamentl: Mese 12 Lir«; Estero, meti 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P4 Lubiana 10.650 per jli abbo-namenti: 10.349 per le inserzioni.
Filiale* j Novo me*to.
Concessionaria escluslva per la pubblicita di provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo št. 722:
Angleške oglednice razpršene pri Tmuiiju
Deset angleških letal sestreljenih nad Marubo, eno nad Bengazijem, štiri pa nad Malto
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Sovražne oglednice, ki so delovale blizu naših prednjih postojank jugovzhodno od T m i n i j a , so bile razpršene ter so utrpele izgube.
Neka nemška letalska skupina, ki se je nad M a r t u 1) o zapletla v boj s številnimi »Curtissi«, je sijajno zmagala in sestrelila 10 sovražnih letal; neko drugi) letalo so uničili naši lovci nad Bengazijem, kjer jc napad naredil nekaj škode.
Brez ozira na živahen protiletalski odpor so skupine Osnih letal večkrat napadi« letališča na Malti.
Proti angleškim lovcem ro takoj nastopili naši letalci in Angleži £0 izgubili štiri letala. Enega so sestrelili bombniki, tri pa lovska letala, ki so jih spremljala.
Vsa naša letala so se vrnila.
Po italijanski pomorski zmagi
Velik odmev po svetu — Italijanska zmaga je nov dokaz moči italijanskega podmorniškega orožja »Maryland« je bila potopljena na »Dan ameriške mornarice«
ko ameriška republika praznuje dan
Rim, 23. maja. AS. Poveljnik Grossi se je rodil 1. 1908 v brazilskem mestu Sao Paulo. V pomorsko akademijo je stopil leta 1923 in je bil povišan v korvetnega kapitana leta 1939. Sodeloval ie v abesinski voini. Leta 1942 ie dobil srebrno kolajno za, vojaško hrabrost in sicer zaradi sijajnega nastopa, katerega ie izvedel kot poveljnik podmornice zoper sovražnikovo štirimotorno letalo ter s tem dal krasen vzgled hladnokrvnosti, odločnosti ler prezira-ranja lastne nevarnosti. Posebno v začetku sedanje vojne ie bil dolgo vkrcan.
Značilnosti potopljene ameriške oklcpnict vrste »Marvland« so naslednic: izpodrivala je 32.000 ton, imela ie osem topov po 400 nun ter skupino še drugih važnih topov. Pokončni oklep ie bil posebno debel. Ladja ie imela 38 km brzine na uro ter je nosila nad 1100 mož posadke.
Podmornica »Barbarigo« pripada razredu podmornic »Marcello«. Izpodriva 941 ton na površini ter 1300. če je potopljena. Na površini ima brzino 31 km, pod vodo pa 15 km. Ima
Koncentrični protinapad pri Harkovu
Sovjetski velenapad pri Harkovu se je izjalovil - Nemške, romunske in madžarske čete prešle v koncentrični protinapad na celem bojišču pri Harkovu - Od 34. do 21. maja sestreljenih 452 sovjetskih letal
Tlitlerjev glavni stan, 23. maja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Sovjetski velenapad, ki so ga 12. maja začeli pri Harkovu z 20 pehotnimi divizijami, tremi konjeniškimi divizijami in 15 tanknvskimi divizijami, se je izjalovil z najtežjimi krvavimi in materialnimi izgubami sovražnika.
Nemški protinapad, pričet 12. maja in izveden v lirhet najmočnejše sovražne napadalne skupine, je pretrgal njene prcskrbovalne zveze. Po dveh dnevih so zdaj nemške, romunske in madžarske čete, podprte z močnimi letalskimi silami, na celem bojišču dosedanje obrambne bilke prešle v koncentrični protinapad.
V	prostoru jugovzhodno od Ilmenskega jezera je sovražnik nadaljeval svoje zagrizene napade brez vsakršnega uspeha in s težkimi izgubami. Močno skupine nemških bojnih in lovskih letal so mu pri tem deloma na bojišču, deloma v zaledju zadalo težko škodo.
Nekatere od zaledja odrezano sovjetske skn-pine so bile v večdnevnih bojih uničene.
Na Laponskem je bil uspešen neki krajevni napad nemških in itnskih čet.
V	času od 14. do 21. maja je sovjetsko letalstvo zgubilo 452 letal in to 342 v zračnih bojih, 65 jih je uničila protiletalska obramba, 26 suho-zemska vojska, ostanek pa je bil pokončan na tleh. V istem času je bilo na vzhodnem bojišču zgubljenih 45 nemških letal.
Protiletalski oddelek 6 je 22. maja sestrelil dvestoto letalo na vzhodnem bojišču.
V	Severni Afriki je bil odbit..sunek angleških ogledniških sil. Nemški lovci so v zračnih bojih sestrelili 10 sovražnih letal.
Zadnjo noč je nekaj posameznih angleških letal preletelo Nemški zaliv in severno nemško obalo, ne da bi spuščala bombe.
Rim, 23. maja. AS. Radio London je sporočil, da po izjavah sovjetskih vojaških krogov maršal Timošenko ni nameraval s 6vojo ofenzivo pridobiti novega ozemlja, marveč zmešati nepi. črte ter ovirati nemško ofenzivo na Kavkaz. Ta izjava je zelo značilna. Londonski radio je prilil mnogo vode svojemu vinu. Zadnje dni namreč ni poročal 6koraj drugega, kakor o velikih sovjetskih ozemeljskih
pridobitvah, ki jim bo kmalu sledil padec Har-kova ter odkrito govoril o veliki ofenzivi, ki namerava vreči Nentce iz Ukrajino.
Ce zdaj govori V6e drugače in priznava, da cilj Timošenkovega nastopa ni bil, zasesti nova področja, kakor je še angleška in sovjetska propaganda včeraj govorila, londonski radio posredno priznava, da se je načrt rdečega vrhovnega poveljstva izjalovil in da Sovjeti nimajo več iniciative, marveč 6e morajo zadovoljiti s čisto obrambno strategijo, govoreč, da ovirajo nemško ofenzivo na Kavkaz.
Budimpešta, 23. maja. AS. Vojaški kritik lista »Pe6ti Hirlap« piše o bitki pri Harkovu, da sovjetsko vrhovno poveljstvo vsekakor ni predvidevalo sedanjega poteka dogodkov na tem bojišču, ko je z zverinsko divjostjo vrglo velikanske množice pehote v napad na nemške postojanke. V nekaj dneh 6e je ofenziva Timošcnkovih čet zaustavila m položaj 6e je spreobrnil tako, da je prešel v napad general von Bock in da je prišlo do velikanske bitke, v katero 6o vrgli Sovjeti 6voje najboljše čete in kjer 60 izgubili ogromno svojih tankov. Junaštvo in pogum nemških ter italijanskih čet in njihova vojna spretnost 60 omogočile, da 6e zdaj nemški in italijanski protinapad spreminja v dalekosežno pripravo, ki bo resno omajala Timošenkove armade.
Berlin, 23. maja. AS. Vojni dopisnik lista »Nachtausgabe« je napisal članek o položaji; na vzhodu, v katerem pravi: Stalin iji njegovi generali'poskušajo vse, da bi ušli polomu. Potem ko so brez haska nagrmadili velikanske sile pri Kerču, skušajo boljševiki zdaj napadati na raznih krajih bojišča, nemara z namenom, da bi motili priprave nemškega vrhovnega poveljstva. Čeprav so povsod nastopali z večjim številom vojaštva in orožja, je vedno zmagal nemški vojak. Zakaj se Stalin loteva tako obupnih poskusov? Odgovor daje anglosaksonski tisk: Zavezniki so se nenadoma odločili, da bodo uporabili vse svoje sile, s katerimi bi že letos zmogli največje napore, ker se bojijo, da bodo nemške in njihove zavezniške čete odločilno zmagale, na kar bi bilo večie nabiranje angleških sil za 1. 1943 brez vsake koristi.
Splošen napad na Kitajsko
Japonci napadajo sedem kitajskih provinc - Devet čangkajškovih divizij obkoljenih - številne izgube v Hopeju in šantungu
Tokio, 23. maja. AS. Agencija Domei poroča, da je bilo v pokrajini Ockiang popolnoma obkoljenih 9 čungkinških divizij, ki jih sestavlja nad sto tisoč vojakov. Pri teh operacijah so Japonci zasedli mesta Ivu, Tungiang, Hsinčang in Nanki.
Stockholm, 23. maja. AS. Iz Londona poročajo, da Angleži nič več ne dvomijo o tem, kakšne cilje si bodo izbrali Japonci. Japonci so napadli s kopnega in iz zraka nič manj kakor sedem velikih kitajskih provinc. Najhujši japonski napad je napad na Lukien, ležeč 608 km južno od Šangha-ja, kjer je 20 vojnih ladij in mnogo prevoznih ladij vdrlo v izliv reke Min. Izkrcanje japonskih čet je kril močan topniški ogenj z vojnih ladij. V Londonu in Washingtonu .je na dnevnem redu vprašanje pošiljanja pomoči na Kitajsko, kar pa je skoraj popolnoma izključeno zlasti še zato, ker je tudi Avstralija prav v tolikšni nevarnosti kakor Kitajska in prav tako potrebuje nujno pomoč. V Londonu smatrajo japonske napade kot prvi korak za popolno odpravo kitajskega odpora.
Šanghaj, 23. maja. AS. O vojnih uspehih, doseženih zadnji teden na srednjem kitajskem odseku, se je zvedelo, da so bili razpršeni ostanki kilajsko-komunističnih gnezd v pokrajini llopei, kakor tudi več čungkinških oddelkov, ki so se posamično upirali v zahodnem Šantungu. Med temi nastopi so Japonci ujeli 12.469 Kitajcev, 8911 pa so jih pobili. V provinci Hnpei so Japonci
popolnoma uničili komunistične gverilske čete. Zajeli so 9525 komunistov, na bojišču pa jih je, obležalo 2299. Zvedelo se je tudi, da so v okrožju Vu-hung, ki se nahaja v zahodnem Šantungu, Japonci 15. maja potolkli gverilske čungkinške oddelke pod poveljstvom generala Kaošušunga, ki je imel 6612 mrtvih ter 2944 ujetih.
Kanton, 23. maja. AS. O bojih iz srednje Kitajske se je zvedelo, da so' japonske sile, ki so 15. maja prešle v splošno ofenzivo proti Cang-
dva topova po 100 mm, štiri strojnice ter osem cevi za torpede.
Ko je podmornica nastop končala, nadaljuje s svojim poslanstvom. Sovražnik ni na nenadni nastop odgovoril iu tako je podmornica »Barbarigo« lnliko prisostvovala potopitvi oklep-nice, ki je šla naglo pod vodo. Poudariti ie treba, da ie ameriška ladja bila zelodaleč od svoiih oporišč in da bi se oklepnica nikakor ne bila mogla rešiti, tudi če hi italijnnski napad ne bil imel tistih usodnih posledic knknr jih v resnici in bi ii bil prizadel samo hude poškodbe. Ker ie oklepnica plula proti rtu Dobre nade. je treba domnevati, da ie bila poslana v Indijsko morje, kicr nai bi nadomestila enote, izgubljene med bitko v Koralnem morju. Morda je pa tudi bila namenicna v vzhodni del Sredozemskega morja, kjer bi neznatnemu pomorskemu oddelku angleškega admirala llarvvooda bila eotov dobrodošla kot ojačenje.
Po nesramnih trditvah ameriških listov naj bi bilo na Sredozemskem moriti že prišlo do prvih stikov med pomorskimi silami Združenih držav ter med italijanskim vojnim brodovjem. Dejanja pa še enkrat postavljajo na laž zlagano angleško in ameriško propagando. V resnici ni še nihče nikdar zapazil prisotnosti teh ameriških vojnih ladij na Sredozemskem morju. Tudi če bi bile tam, morejo biti samo majhne enote lako, da so italijanske podmornice prisiliene hoditi iskat ameriško vojno brodovje v sredo Atlantskega morja. Jasno je. da ic zdaj položaj na Sredozemskem morju popolnoma pod oblastjo Italijanov. To dokazuje ccl venec veličastnih dogodkov: od potopitve Barhamn« do nastopa napadalnih sredstev v Aleksandri ji. od bilke v Sirti do številnih drugih trdih udarcev, ki jih je sovražnik dobil. Danes ie vse Sredozemlje pod nadzorstvom italijanskega brodovia. kar je moral priznati tudi sam admiral Cunningham.
Berlin, 23. maja. AS. Posebno poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva, ki javlja potopitev ameriške bojne ladje blizu brazilske obale, so v izredni oddaji dajale vse nemške postaje. Večerni listi, ki so prinesli novico o zmagi italijanskega podmorniškega orožja, so bili v hipu razgrabljeni.
' V prvih razlagah poudarjajo pomen novega italijanskega uspeha, ki prihaja za novim raz-
trgovske mornarice z vrsto propugandnih mu-
nutku,
trgovsl.„ ---------- _ ---- . . „
nitestacij. Nemški tisk razlaga nove uspehe osnih podmornic in poudarja, da so Združene države prav včeraj praznovale dan brodovju in da je Roosevelt prišel na čudaško misel, da je ustavil vse splovitve ladij v preteklih mesečin, da bi vse te ladje lahko dal spustiti v morje nn en sam dan. Na ta način je spruvil skupaj 27 parnikov nedoločenega obsega. Ameriško ljudstvo so povabili, nai prisostvuje splovitvi.
Toda zaradi italijunskega uspeha se je dan ameriškega brodovja spremenil v črn dan, dočim je ta zmaga dalji še slovesnejše obeležje proslavi tretje obletnice jeklenega pakta v Rimu in Berlinu.
Madrid, 23. maja. AS. španski tisk z velikim občudovanjem piše o potopitvi severnoameriške oklepnice po italijanski podmornici »Barbarigo«. Največje občudovanje španskega tiska velja sedanjemu italijanskemu podmornico mu orožju, zmagovitemu na vseh morjih. Prav tako povzdigujejo junaštvo in pogum poveljnikov in njihovih posadk. Potopitev križarke tipa »Maryland< je dvojni udarec severnoameriški mornarici ter kaže, da velike ameriške bojne ladje niso varne niti v ameriških vodah, drugič pa je ta udarec sledil velikim ameriškim izgubam v Koralnem morju.
Berlin, 23. maja. AS. »Btirsen Zeilung« piše: Potopitev severnoameriške oklepnim po italijanski podmornici ler potopitev 23 sovražnih parnikov po nemških podmornicah jo na obletnico podpisa jeklene zvezo visoko potrdila pomorsko moč Osnih držav.'Vojaški Irikot Rim-Berlin-Tokio je doslej pokazal svojo jasno premoč colo na področju, o katerem se je zdelo, da je izkliučno v oblasti An-glosasov, to je na morju. Tudi na morju imajo iniciativo v rokah izključno Osne sile in Japonska.
>Volkischor Beobachler« je posvetil svoj uvodnik uspeh i italijanske podmornice »Rarbarigo«. Uvodničar jedko piše, kako Roosevelt, ki je gran-diozno organiziral »dan mornarice«, gotovo nič ni slutil majhnega incidenta, ki mu ga bo uprizorila italijanska podmornica v vodah, ki jih smatra' za svoje. »Deutsche Allgomeino Zeitungc pa pripominja, da je uničenje ameriške bojne ladie najbolj občutno zadelo severnoameriški imperializem v srednjem Atlantiku. List nadaljuje: Roosovelt
bo moralo minili
molči. Udarec jo tako trd. dn dejanjem "ameriških' trgovskih Indij po nem- j nekaj dni, dokler bo predsednik prišel zopet k škili podmornicah. Do te zmage je prišlo v tre- sapi.
Minister Ciano sprejel člane vojaške komisije
Rim, 2.3. maja. AS. V navzočnosti zunanjega ministra grofa Ciana je bila dartes ob 11 v palači Chigi slovesna 6eja %jaške komisije trojne zveze. Navzoči so bili vsi italijanski, nemški in japonski člani, in to: njen predsednik admiral Lais, poveljnik letalske eskadre von Pliol", divizijski general von Rintelen, kontreadmiral Loevvisch, polkovnika \Veltheim in Otzcn, poveljnik Moeller, kontreadmiral Abe, polkovnik Šimizu, kapitan vojne ladje Mitunobu, polkovnika Gondo in Inafe, korvetni
kapitan Jamanaka, italijanski polkovniki Scalise, Ferrera, Ingravalle, letalski polkovnik Prunetti, kapitan fregate De Andieoy in visoki uradniki zunanjega ministrstva. Po obisku ministra in grofa Ciana je imela ta komisija slovesno sejo pod predsedstvom admirala Laisa ter je v duhu popolnega sodelovanja, ki vlada mpd armadami trojne zveze, razpravljala o nekaterih važnih vprašanjih, 6pada-jočih v področje te komisije.
Današnji pomen jeklenega pakta
Proslava tretje obletnice Osi v Berlinu
Berlin, 23. maja. AS. Vsi berlinski listi prinašajo brzojavke, ki 60 bile ob tretji obletnici podpisa jeklene zveze izmenjani med Kraljem in Cesarjem, Ducejem, Hitlerjem ter med obema zunanjima ministroma Osi. »Deutsche Allgemefne Zeitung« piše v 6vojem komentarju: Bila je velika zgodovinska ura, ko 6ta v času, kadar 60 6e zgo-ščevali oblaki angleške obkoljevalne politike, v Milanu von Ribbentropp in grof Ciano spremenila politični pakt med Italijo in Nemčijo v vojaško zvezo. S tem Osni državi ni6ta hoteli odpreti topovskih žrel, niti storiti geste neprevidnega izzivanja, marveč nepreklicno in odločno opomniti zahodne demokracije.
, Milanski ojx>min pa ni rodil uspeha in prav isto usodo 60 doživele Hitlerjeve in Mu6solinijeve mirovne jx>nudbe. Stari 6vet je hotel vojno in jo 6edaj ima. V moderni zgodovini 6e še ni pripelila nikdar tako napačna in tako ]x>gubna špekulacija, ki bi 6e tako porazno končala za njene početnike, kakor se je zgodilo z našimi sovražniki, ki so upali, da bodo lahko uničili novo Nemčijo, novo Italijo in novo Japonsko. Uničiti so jih hoteli za vedno. Toda orožje Ctei ima iniciativo v Evropi, japonsko orožje jo ima v Aziji.
Po treh letih 6e milanski jekleni pakt potrjuje v vojni kot jx>polno orodje zmage in kot resnični jekleni pakt.
Berlin, 23, maja. AS. Tretja obletnica jeklenega pakta je bila proslavljena v Berlinu v nav-
kajškovi 9. in 88. armadi, napredovale ob sovraž- J dušenem tovarištvu in z mislijo na Duceja in
nikovem krilu v dolini reke Kunkiang v zahodni provinci Čekieng. Japonske letalske sile so v tesnem sodelovanju s kopno vojsko neštetokrat bombardirale sovražne postojanke.
Fiihrerja, ki vodita italijanski in nemški narod k zmagi in v veliko bodočnost. Proslava je bila v domu letalcev. Udeležilo se je je izredno mnogo odličnih osebnosti.
W
Burna seja egiptovskega senata
Rim, 23. maja. AS. Včeraj je bila v egiptovskem senatu burna 6eja zaradi aretacije predsednika senata in bivšega ministrskega predsednika Ali Ma-her paše. Senator Guadatapa in pravosodni komisar sta očitala ministrskemu predsedniku Nahas paši, da je dal zapreti Maher pašo samo zato, ker je bil odločno proti udeležbi Egipta v vojni. Senator Mustafa Šervag hej je branil či6lost Maher pasovih namenov, ki je stremel le za razumljivo željo,
prihraniti egiptovskemu ljudstvu strahoto moderne vojne. Nato so govorili še drugi senatorji, ki so izjavljali, da večina senata ne odobrava te aretacije. Drugi govorniki so prenesli razpravo na pravno polje in zatrjevali, da je bila aretacija protizakonita, ker vojaški guverner ne more odpraviti parlamentarne imunitete. Edini pristojni sodnik za to vprašanje je parlament, ki pa ne bi odobril aretacije tega Častitljivega rodoljuba.
Prvi je govoril državni tajnik von Tschammer und Osten, predsednik italijansko-nemške družbe. Poudaril je, da je jekleni pakt temelj italijansko-nemške solidarnosti v skupni borbi proti zatiral-ni politiki Anglije. Skupno žrtve so šc bolj utrdilo voljo Italijanov in Nemcev do zmage, ki bo edina mogla zagotoviti napredek mladih narodov. Italijanski in nomški vojaki so pionirji nove dobe.
Eksc. Alfieri je jx>udaril v svojem govoru, da sta Nemčija in Italija ob tretji obletnici jeklenega pakta popolnoma solidarni. Italijani in Nemci dokazujejo vsak dan z uspehi na bojiščih ter z delom na polju in v tovarnah, da tvorijo po ukazu svojih voditeljev eno samo vojsko boreov, ki bo gotovo zmagala. Oba govornika sta vzkliknila Duceju in FUhrerju. Opozorila sta na sijajne zmage, ki so bile včeraj objavljene.
Sledil je koncert nemške in italijanske glasbe. Pred italijanskim poslaništvom je medtem množica manifestirala za nemško-italijansko zavezništvo.
V novi palači Italije je bil pozneje svečan sprejem. Veleposlanik Alfieri je povabil k sprejemu mnogo odličnikov in tudi mnogo ranjencev in vojnih invalidov, ki jim je bila posvečena posebna pozornost. Nekateri izmed njih so se borili z italijanskimi vojaki ob Doncu. Spontano so in-tonirali italijansko himno ob odobravanju vseh navzočih.
Pogreb Karla Roderja
Berlin, 23. maja. AS. Včeraj so v Berlinu v Hitlerjevi navzočnosti slovesno pokopali oldenbur-škega državnega namestnika Karla Roderja. Pogrebni obred je bil v kanclerski palači. Spominski govor je imel minister Rosenberg.
Razprava o turškem proračunu
Ankara, 23. maja. AS. Prihodnji ponedeljek ho zasedanje turške narodne skupščine, ki bo razpravljala o proračunski bilanci za leto 1942-43. Predvideni dohodki znašajo 394 in pol milijona, izdatki pa 393 milijonov turških funtov. V primeri s prejšnjim letom je bil proračun povečan za 74 milijonov funtov.
Ptic selivk je letos na Dolenjskem manj
Ker je »Slovenec« letos že nekaterikrat poročal o naših pticah selilkah, kdaj so se letos pojavilo in doselilo k nam iz svojih prezimovališč, naj tudi jaz sporočam o njih, kdaj so so vrnilo na Dolenjsko, kolikor sem mogel dognati. O škorcih sem pisal že 22. januarja letos v »Slovencu« št. 17., da so ostali nekateri minulo zimo pri nas in se niso selili. Naj tistemu poročilu »Škorci so ostali čez zimo pri nas«, še dodam, da so 22. januarja popoldne opazili v Ljubljani jato škorcev, ki je letela otl Barja proti Golovcu, kakor je pisal s: 'iiect 28. januarja, št. 22. Potem pa jih jaz niše n opazil do 9. marca, ko jih je letela jata kakih 20—30 nad našo vasjo. Od tega dne dalje pa sem jih spet večkrat videl jx> cele jate. — Izmed drugih selilk so opazili letos v naši okolici prve tri divje golobe na neki kopnini ikhI Vel. Gabrom, jaz sam pa sem opazil prvih osem dne 25. marca nad Št. Lovrencom. Letos sem jih opazil dozdaj še prav malo in sicer samo par-krat po 1—2 skupaj. — Prvo postovko sem videl šele o. aprila, ko se vračajo k nam navadno že okrog 20. marca ali že prej. Letos jih je pri nas izredno malo, kakor še nikdar, še manj ko lani, kakor sem opazil sam in kar so mi potrdili tudi cerkovniki naših podružnic, na katerih zvonikih nostovke najrajši gnezdijo. Potrdili so mi. da jih še ne pomnijo tako malo kakor letos. V Št. Lovrencu gnezdi, kolikor sem opazil, samo en pnr na zvoniku, ko jih je gnezdilo prej po več parov na zvoniku, cerkvi, pod šolsko streho, nad mlekarno itd. Letos je skoraj vse prazno. Zato pa se je bati, da bodo spet letos delale poljske miši šo večjo škodo po poljih kakor lani. Vzrok pa, da jo pri nas nekaj let sem vsako leto manj postovk, so najbrž vremenske katastrofe v zadnjih letih spomladi, posebno še letos, ko imamo tako mrzlo pomladi in ptiči poginjajo od mraza. Po 5. aprilu pa sem opazil skoraj samo posamezno postovko, le 5. maja sem videl 2, 7. maja 3 in 16. maja -t. Naj tu še dodam, da so se letos postovko izselile iz rerkvo in zvonika na sosednem Vel. Gabru, kjer jih jo gnezdilo včasih po več parov in sem jih videl še pred nekaj leti, po 15 in Se več naenkrat, kako so krožile nad Te-meniško dolino in nad sosednimi razsežnimi polji. A zdaj jih ni več. Na zvoniku v Vel. Gabru ne gnezdi letos aoben par, pač pa so 6e ugno-zdile namesto poMovk kavke, ki tam gnezdijo. — In lastovko? Tudi teh je letos pri nas izredno malo. Prve so opazili v Praprečah šele 10. aprila, ko se vračajo k nam druga leta navadno okoli 24.—25. marca ali še prej. Jaz sam sem opazil prvo šele 14. aprila, poleni pa sem jih videl dozdaj le posamezne, po 1. 2—4, več ne, skupaj, pa tudi le-te redkokrat, včasih pa ne vidim tudi po več dni nobene. Pa tudi drugod po Dolenjskem jih ni. Iz Novega mesta sem dobil sporočilo: »Lastovk jo prišlo v naše mesto prav tnalo,« lemu poročilu pa je bilo še dostavljeno: »Čudno jo tudi to, da se slavček oh Krki še ni oglasil« (in to sredi maja, ko se vrača k nam navadno že začetkom ajirila, v Belo krajino pa celo konec marca). — Kukavico so slišali pri nas prvič dne
9.	aprila v Šmavrii pri Dobrniču, pri nas pa
10.	aprila na Muhobranu, jaz f>a sem jo slišal šelo 21 aprila. Tudi teh je letos malo v primeri z drugimi leti. Prvo grlico sem slišal tudi šele 14. maja, kaki mesec kasneje kakor ponavadi. — Prvega kohilarja pa sem slišal tudi šele 14. maja, ko 6e vrne k nam navadno že konec aprila, v Belo krajino pa že pred sv. Jurijem. Tudi sra-koper so je kasno vrnil. Slišal sem ga šele 15. maja. — Nenavadno kasno se je vrnil k nam letos drozg ali »drašelj«, kakor mu pravijo Dolenjci. Slišal sem ga prvič šele 8. maja v hosti
pod Vrhovim. Vrača se k nam navadno že v začetku ajirila. Kakor sem dobil poročilo iz Ljubljane, so ga tam slišali že 4. aprila in sicer za cerkvijo na Rožniku. Jaz ga po 8. maju nisem več slišal, znamenje, da jih je pri nas letos Izredno malo, medlem ko jih jo bilo včasih prav veliko in so hoste kar odmevale od njih lepega petja. — Prepelice pa letos še nisein slišal in je najbrž tudi ne bom, saj tudi lani nisem slišal vse leto nobene. Pri nas jih menda ni več.
Čo so ozremo na to poročilo o letošnji dose-lltvi naših selilk, vidimo iz njega, da so se doselile letos naše selilke nenavadno |x>zno, in da se vračajo k nam vsako leto v manjšem številu, oziroma da jih je vsako leto manj pri nas, po-sehno še postovk jn lastovk, teh prekoristnih ptic, kar se i>ozna jiosebno po naših poljih, po katerih delajo toliko škode poljske miši, in na sadnem drevju, katero tudi vsako leto bolj uničuje različni škodljivi mrčes, posebno pa cvetoder. Edina uspešna obramba proli tej nadlogi so ptice, ki so jim žuželke največja slaščica. Če ne bi hilo '■ ptic, bi žuželke kmalu pokončale ves krompir, : vse žito in sploh vse rastline, od katerih živijo ljudjo in njihova živina.	J. šašelj.
Seje mestnega sveta v
To in ono iz kat.
V zemljiškem katastru je šentpetrsko predmestje zelo obširno začrtano. Deli se sedaj knr nn dva dela: Scnlpetrsko predmestje I. del. ki ie zelo veliko in obsega večji del Ljubljansko pol je proti Sv. Križu, in Scntpctrsko predmestje II. del. ki je po površini zelo majhno. Pod tn del spadajo vsi večji ljubljanski bolniški zavodi, tako splošna bolnišnica, Looniščc, Slajmeriev dom in ženska bolnišnica. Katastrsko šentpetrsko predmestje obsega v poli-tičnoupravnem ali v komunalnem pogledu sve-tokriški, kolodvorski in šentpetrski okraj. Kakšne so meje obeh gorenjih kat. občin?
Kat. občina Šentpetrsko predmetje I. del meji ob Ljubljanici najprej pri tromostju na kal. občino Ljubiiana-mesto tia do Zmajskega mostu. Črta gre po Sv. Petra nasipu od Prešernovega spomenika tia doli do Lipičeve ulice. Meji nadalje ta kat. občina na kat. občino Poljansko predmestje. Od Lipičeve ulice sc potegne meja po Jegličevi cesti na Smartinsko cesto in dalje do pokopališča pri Sv. Križu in do Brinin. Na drugi strani pelje mejna črta z Marijinega trga po Miklošičevi cesti, ki je dobila to ime I. 1898 in je bila poprej mala vozna cesta, na Dalmatinovo ulico in od tam po Ci-galetovi in Pražakovi ulici na Bleivveisovo (nekdaj Tvrševo) cesto tia daleč do Brinja. Na tej strnni meji šentpetrska kat. občina na kat. občino Kapucinsko predmestje. Mnogo ozemlja obsega ta kat. občina, hrani pa tudi lepe zanimivosti in razne tradicije.
Druga kat. občina Šentpetrsko predmestje II. del ima svoje meje začrtane tako, da meji na L del. dalje na kat. občino Poljansko predmestje in k. o. Udmnt. Meje so splošno: Lipi-čeva ulica. Jegličcva in Smartinska cesta, Grn-hlovičeva ulica, proga dolenjske železnice tia do železniškega mostu čez Ljubljanico. Nato ob Ljubljanici na levem bregu do Lipičeve ulice nazaj.
Šentpetrsko predmestje ie hilo v starih časih predmestje obrtnikov, ki so bili v Ljub-
Uradne odredbe
V »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino s dne 23, maja 1942 sta izšli ilvo naredbi Visokega komisarja. Prva vsebuje nove določbe za uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine, druga pa ima besedilo o prijavi in zapori goveje živine. Ker sta naredbi precej obširni, ju bomo objavili v prihodnji številki »Slovenca«.
Križanska moška kongregacija obhaja jutri nedeljo, 24. maja, glavni družbeni praznik Marije Pomočnice in obenem 40 letnico obstoja družbe. Cerkveno opravilo imajo družbeniki zjutraj ob pol 7, jx>jx)Idne pa ob petih v križanski cerkvi. Pri [»opoldanskem slovesnem shodu govori ustanovitelj družbe mil. gospod prelat Janez Kalan. Pred shodom ob pol 5 kralek sestanek v jjevski 6obi. — Od 1. do 2. pop. molijo člani presv. Zakramenta v Križankah.
Ena najstarejših ljubljanskih cerkva
V nedeljo, dne 24. maja praznuje krščanski
svet spomin preblažene Device Marije, Pomočnice kristjanov. Slovenci res radi častimo Nebeško mater in to najlepše dokazujejo tako številne romarske cerkve, posvečene Mariji. Tudi Ljubljana ima več cerkva, posvečenih Mariji in celo dve, ki sta posvečeni Devici Mariji, Pomočnici kristjanov.
Prva in starejša izmed obeh je križniška cerkev, ki l>o to nedeljo imela tudi tradicionalno »žegnanje«. Prvotna križniška cerkev je bila zgrajena ob obzidju staro Emone in je ena izmed najstarejših svetišč v naših krajih. Ugotovljeno je, da je stala že leta 1292. Cerkvi so prizadejali razni sovražniki mnogo škode, tako zadnji celjski grof Ulrik 1. 1442, Turki leta 14?2 in potres leta 1511. Naposled je hotela nesreča, da je v marcu 1583. pogorela cerkev z vsemi okoliškimi zgradbami. Cerkev so nato le za silo j>opravili, zakaj ko je 1. 1700 prišel v Ljubljano tedanji komtur nemškega viteškega reda in si jo ogledal, je naročil, naj se cerkev podre in na njenem mestu sezida nova. In res, leta 1714 so cerkev začeli jjodirati. Komtur je poklical k sebi beneškega stavbenika Dominica de Rossija in mu naročil, naj zgradi sedanjo cerkev. V letih 1714 in 1715 so cerkev gradili in meseca avgusta so v dveh tednih zgradili tudi kujx>lo. Leta 1879 so cerkev zunaj in znotraj jiopravili in končno je leta 1929 njeno notranjščino prav lično prenovil Peter Že-leznik.
Cerkev ima tri oltarje in dve kapelici. V oltarjih ima lejx> Marijino sliko, dalje jjodobo sv. Elizabete in na, tretjem oltarju sliko sv. Jurija. V prvotni cerkvi je stal velikem oltarju kip Matere božje, ki pa je o<r tačas, ko so cerkev jx>drli, v krakovski kapelici na Emonski cesti. O njem se trdi, da je iz 13. stoleta. V kapelici na levi od vhoda je slika Marije Pomagaj. Kapelica na listni strani je posvečena vernim dušam v vicah. Leseni kip Presv. Srca Jezusovega je delo Andreja Bovška iz leta 1901.
Okoli cerkve in pri vhodu v redovniško hišo je v zidovih precej spomenikov, ki nosijo vklesane napise. Ti kamni so ostanki prejšnje podrte cerkve, okrog katere so — in brzda tudi v njej — pokopavali svoj čas mrliče. Tudi v kapelici sv. Elizabete poleg prižnice je kamnita plošča ki priča, da počiva tam član reda. Valvazor pa poroča, da so našli pod redovniško hišo obok z oltarčkom, pod katerim je bilo polno mrliških kosti.
Omenjeno naj bo še to, da so se nekoč opravljale v tej cerkvi med Velikim in Malim šmarnom vsak četrtek ob štirih popoldne litanije Matere Božjo z nanienom, da je bil. vsakdo, kdor je bil trikrat pri tem cerkvenem opravilu, oproščen romanja na Dobrovo pri Ljubljani. Ta olajšava je prihajala posebno prav starim in boleh-nim ljudem, ki niso mogli poromati k dobrovski Mariji.
Naročajte in čitajte »SLOVENCA«
telovadnici na Ledini
občin Ljubljane
liani najštevilnejši stan. saj so imeli v zunanjem mestnem svetu večino, dočim so v notranjem mestnem svetu prevladovali trgovci, naseljeni v središču takratne Ljubljane. Sredi 18. stoletju je Ljubljana štela do 8000 prebivalcev in med njimi je bilo nad 300 obrtnikov. Leta 1802. je prišlo na 12.000 prebivalcev 500 obrtnikov. Obrtniki so se nastanievali po določenih delih mesta. Peki s svojim cehom so bili večidel pred škofijo in tu so še vedno pekarne. Peki so pred dobrimi 100 leti točili zjutraj, ko so na vse zgodaj prodajali lepe, rdeče zapečene žemljice, raznim veseljakom tudi pristen brinovček iz polhograjskih krajev, pa tam od Dan na Notranjskem. Ključavničarji in čevljarji so imeli svoje ulice. Nanje hranita spomin Ključavničarska ulica in Čevljarski most. Na Poljanah so bili sukniarii in lončarji.
Stroiarji. jerharji, usnjarji in milarji so v starih časih zasedli »šentpetrski forštat«. O njih je podal zanimive razprave dr. Rudolf Andrejkn v »Kroniki«. Tam navaja, da ie bilo 1. 1762 v Ljubljani 5 slrojarjcv. 5 barvarjev, 3 jerharji in 3 milarji. Držali so se do letn 1850. Te obrtniške panoge so sedaj popolnoma prenehale. Med te obrtnike pa se je naselil tudi Maks Patut. ki je bil rojen 1814 v Gemoni v Italiji in ie postal ljubljanski meščan 1. 1886 ter umrl 14. aprila 1890. Bil je trikrat oženjen. Zakoni so bili brez otrok. Maks Patat je bil med takratnimi Ljubljančani zelo popularna in priljubljena osebnost. Svojo barvarno ie imel v muli. še sedaj stoječi hiši na Sv. Petra nasipu poleg Hohrmanove. Imel je napis: »Maks Patat — Schiin und Seidenfarberei«.
V tem predmestju se dalje že nad 100 let nahaja mala ključavničarska delavnica, poslopje, ki je last tvrdke Bohrmannove in kjer dela ključavničar Ivan Breskvnr, povsod priljubljeni gasilec, rodom iz Bizovika, ki že nad 36 let obratuje v tej delavnici. To je g. Breskvnr prevzel od ključavničarja Macha, Ljubljančana. o katerem pravijo, da je bil v ožjem sorodstvu z znamenitim fizikom in matematikom dr. Ernestoin Machom, vseučiliškim profesorjem na Dunaju. Ključavničar Mach ie delavnico 1. 1881 prevzel od nekega Zelenca.
Kravja dolina je bila v stari Ljubljani znamenita. Tam so stanovali delovni ljudje. Na Ledini so pozneje sezidali I. deško ljudsko šolo. In kako in kdaj so se seje mestnega sveta preselile v to šolo? Po potresu ic župan Ivan Hribar začel obnavljati močno porušeno mesto. L. 1897. so začeli prenavljati in na novo urejati tudi dvorano mestnega sveta na rotovžu. Vsa dela so (rajala tako-Ie od junija 1897. do maja 1898. Zupan Hribar ic dal na pročelju mestne hiše napraviti tudi balkon. Ko so dvorano preurejali, so morali pač poiskali primerno dvorano za seje mestnega sveta. Mestni svet se je zato začasno preselil v telovadnico I. deške ljudske šole na Ledini. Tam so se mestni očetje z županom na čelu zbirali. Telovadnica je bila v ta namen primerno urejena. Kako so tam mestni očetje vodili posvetovanja, bo pač kdo obširneje opisal. Vsi takratni mestni očetje so že pod rušo. Živita pa še dva učitelja, ki sta takrat delovala na tej šoli, ravnatelj Jelene in ravnatelj Furlan. Zadnji je šc čvrst in krepak, saj ie znan kot vnet planinec, ki je bil eden stalnih gostov na Šmarni gori.
Mladi študentje so pred dobrimi 40 leti imeli svoje zabavišče tudi na Friškovcu in na Škofovem. Sedaj ie ta svet popolnoma zazidan. Tam so drugače stali kozolci. Mlada štiidenta-rija, ki so io ob nedeljah in praznikih popoldne pripeljale študentovske matere k litanijam, da bi poslušala lepe pridige dobrosrčnega župnika Malenška, se je kaj rada po teh kozolcih
Binkoštni praznik
Zdaj, o binkoštih, ne moremo misliti samo na ljubko, jasno pritrkavanje zvonov, na miroljubne ljudi, ki gredo v pomladanskih oblekah in radostne duše k sv. birmi in k maši. Ne moremo misliti le na mlado, sveže zelenje, ki se v veličastnem molku blesti na binkoštnih poljanah; in ne samo na domače sadno drevje, ki vse oblagodarjeno g cvetjem saujavo medli v soncu, ko da bi razmišljalo o svetem Duhu. Mogoče je naše praznovanje binkošti bolj podobno viharnemu binkoštnemu jutru apostolov in učencev Gospodovih. Tudi nadnje sv. Duh ni prišel z nežnim šelestenjem ozračja, marveč h hrumenjem mogočnega viharja in n sijajem ognja, tako da se je vsa hiša stresala in so bili zbrani učenci vsi prestrašeni.
ln tako mora biti, če hoče biti človek po svetem Duhu prežet in očiščen: tedaj je potrebno, da je vse, kar je trhlega in izprijenega v njem, nasilno zlomljeno in poiueteno, da je dovolj prostora za vse, kar je božje in sveto. Ali si že kdaj videl prihod pomladi v gorah t Kako vihar lomi stara debla, odmetava stare veje, kako se naglo taja sneg, kako hudourniki odnašajo vso nesnago s seboj? Takrat je v gorah tisočkratna raniter in moritev in uničenje, da caživi vso r novo življenje.
S takšnim prihodom viharja smemo primerjati učinkovanje sv. Duha v teh dneh. Če je bila božja volja, da je vojna prizadejala rane mnogim telesom in dušam, tedaj naj ho zemlja duš s tem preorana in pripravljena za božjo setev. Zato je sv. Duh premnoge trdo in telesno prijel, tako da ni bilo moči prestajati gorja brez ječanja in solza. Bilo je mnogo gnilega in trhlega, kar je bilo treba odstraniti.
Mogoče je v tej dobi tudi tebi nasilno vzel mnogo ljubega in prijetnega. Toda glej, vprav ob tem se moraš pozdraviti. Prav s tem se naj r tebi zbudi novi duh, ki naj ne gleda več na zunanjost in minljivost, ampak naj vse presoja po najvišji vrednoti, po pomenu za večnost. Vse to, kar ti primanjkuje, kar trpiš, zaradi česar se solziš, naj ti bo v nauk za Tse tvoje nadaljnjo življenje, da spoznaš, da ni za človeka ničesar, kar bi hilo višjo in boljše, kot je to, dn* imaš spričo Boga zmeraj čisto vest in si pripravljen na žrtve. Vprav zato prihaja v teh časih s takiin viharjem sveti Duh k nam.
Gospodarstvo
Podružnica Banco di Roma v Ljubljani. V soboto dopoldne so bili svečano odprti novi poslovni prostori podružnice ene največjih italijanskih bank, Banco di Roma, in sicer na Marijinem trgu, kjer je bila prej podružnica Češke industrialne banke.
Najvišje cene tkanin za dežnike so bile določene v Italiji.
Cene maščob so določene na veliko takole: slanina 1317 lir za stol, mast 1421 lir za stot.
Promet v pristanišču Fiume. Te dni se je sestala v Stresi italijansko-madžarska komisija za madžarski promet skozi Fiume. Predsednik te konference je bil generalni ravnatelj italijanskih državnih železnic sen. Velani. Na seji 60 obravnavali vprašanja železniškega, pristaniškega, carinskega in pomorskega prometa, da bi se povečalo gospodarsko sodelovanje med trgovskim središčem Fiume in Madžarsko. Končno so obravnavali tudi številna tarifna vprašanja za promet med Italijo, Madžarsko in Hrvatsko.
Novo notranje posojilo v Španiji. Iz Madrida poročajo, da ho v kratkem razpisano v Španiji veliko notranje posojilo v znesku 2 milijard pezet. Posojilo bo nosilo 4% in se bo amortiziralo v petdesetih letih.
Razdeljevanje zemlje v Ukrajini. Po končanih meritvenih delih so sedaj začeli v Ukrajini Nemci dodeljevati kmetom prejšnjo kolhozniško in sovhoz-niško zemljo. V 15 kolektivnih gospodarstvih okraja Dnjepropetrovsk so dodelili 2716 družinam 1861 ha zemlje, tako da pride na vsako družino 0.6 ha. Listine o zemljiški posesti so bile slovesno izročene kmetom, ki so se izkazali pri lanski jesenski setvi in letošnjem pomladnem delu.
Proizvodnja avtomobilov v Združenih državah. Iz statističnih podatkov, katere prinašajo nemški listi, je razvidno, da je znašala proizvodnja osebnih avtomobilov v Združenih državah meseca marca letos samo še 5220 vozov, februarja 42.200 in marca lani 410.260. Nasprotno je znašala proizvodnja tovornih avtomobilov marca letos 88.290, februarja letos 81.930 in marca lani 97.610.
Obtok bankovcev v Zedinjenih državah je dosegel že 11 milijard dolarjev, dočim je istega ča6a lani znašal samo 8.5 milijarde dolarjev. Danes je v obtoku za 4 milijarde dolarjev več bankovcev kot jih je bilo marca leta 1933., pred začetkom znane krize.
Brivske in frizerske obratovalnice v Ljubljani bodo odprte na binkoštno nedeljo dopoldne, dočim na binkoštni ponedeljek ne bodo obratovale.
skrivala in se podila po Škofovem, mesto da bi v cerkvi molila in poslušala pridigo. Marsikdo se ie svojemu »cerberju« skrivaj iz cerkve znal izmuzati.
Pa je o šentpetrskem predmestju še mnogo lokalne kronike nepopisane!
Viifem II. v Tangerju
V pismu mi je Monts poročal, da je prišel Luzzatti. k njemu in mu pojasnjeval, v kakšnih skrbeh je Barrere zaradi svojega predstojnika in prijatelja. Ko je Luzzatti omenil, da je Delcaedfi vodil popolnoma protinemško politiko, ga je Barrere branil. Izjavljal je, da francoska republika vsaj v načelu ne more zapustiti moža, ki je nadaljeval Gambettove tradicije. Gambetta pa je bil tisti, ki je neomajno upal, da se bosta Alzacija in Lotaringija vrnili k Franciji. Na drugi strani pa tudi francoski narod še ni dozorel za spravo. Luzzatti je izjavil, da je s francoskim maščevanjem isto, kakor s krvjo sv. Januarija v Napoliju. Kadar so hujskači v Parizu hoteli, pa je pritekla kri iz rane, ki jo je Franciji zadala izguba Alzacije. Sicer si pa v veliki večini francosko ljudstvo želi mir. Delcassč je lo sedaj čutil. V Parizu so menili, da Monts osebno ni zagrizenec in da je za sr>oraztim s Francijo. Ker je bil Luzzatti prav tako Rarrcrov, kakor tudi Montsov prijatelj, so se francoski državniki obrnili na ta dva diplomata, da ln j>osredovala za popuščanje napetosti.
Položaj Francije pa ej bil zelo kočljiv. Narod je hotel nevzdržne krize, toda vlada ni vedela, kako bi se izmotala iz maroške slepe ulice. V Parizu so se vpraševali, če bi bilo Njegovemu Veličanstvu ljubo kakšno osebno zadoščenje s Francijo. Delcassč je pooblastil francoskega vele|>oslanika, da naj se o tem pogovarja s svojim 'prijateljem Montsom.
Luzzatti je tudi pripovedoval, da je Anglija zelo kruto razočarala francoske nade. Pogodba o Maroku — so govorili v Londonu _ je obvezovala Anglijo, da mora na diplomatskem polju jiodpirati francoske namere. Sama ni mogla iti dalje. Tudi v Petrogradu se v zadevi z Marokom niso hoteli postaviti po robu nemškemu prijateljstvu. Luzzatti je priznal, da je Delrassč nameraval potisniti Nemčijo popolnoma v osamljenost. Toda postavke v njegovem računu so bile napačne. Ko so prejšnjo pomlad odklonili roko iz
Nemčije, so jajionske zmage popolnoma zmešale njegove načrte, je pisal Barrere. Medtem pa je Delcassč odbil italijansko misel, da naj se predsednik republike snide z Njegovim cesarskim Veličanstvom. Predsednik republike se je opravičeval, da je rana iz leta 1870 še preveč sveža in francoski narod ne bi mogel razumeti smisla tega srečanja. Francoski narod bi najbrž napodil svoje dižav-nike in še mogoče predsednika republike povrhu.
Na trgu v Tangerju,
V Franciji prevladuje sedaj predvsem občutje »strahu«, prav tako pa volja, prisiliti vlado na sporazum z nami. Vročekrvna rodoljuba Delcassč in Barrere se najbrž ne bi z lahkim srcem mogla odločiti za ponižujoč korak in ta dva ne bi spravila Luzzat-tija do tega, da bi posredoval pri Montsu, da bi se vrnilo lepo vreme.
Nemški veleposlanik je vprašal, če hi bila francoska vlada pripravljena skleniti z nami častni mir, ki pa ne bi bil mogoč, če se ne bi Francija dokončno odpovedala Alzaciji in Lotaringiji. j Bojni bog, ki ga pa v letu 1870 nismo mi priklicali na bojišče, je odločil nam v prid. Tedaj je padlo sto tisoč dobrih Nemcev. Dokler bo obstajalo nemško cesarstvo, teh dveh pokrajin ne bi mogli vrniti. Zato s tem v zvezi niso bili na mestu nobeni pomisleki in nobena zahrbtna spletkarjenja.
Luzzati ni odgovoril ničesar točnega. Pač pa je bil silno navdušen nad mislijo, ki mu jo je predlagal Monts, da naj se sklene velik sporazum med Francijo in Nemčijo. Temu sporazumu bi lahko priključili tudi dogovor o Maroku in o Daljnjem in Bližnjem vzhodu. Luzzatti je vzkliknil, da bi zgodovina na bronaste table vklesala ime Viljema II., če bi bil ta sporazum sklenjen. Viljem II. bi bil proglašen za največjega ustvarjalca miru v vsej človeški zgodovini, ki bi ga oklicala za drugega Tita.
Vsekakor je tedaj imel Delcassč obsežen načrt o delitvi sveta za hrbtom. Pri tem pa nas je hotel samo izčrpati. Monts je odgovoril, da se Nemčija ne more umakniti s področja madridske pogodbe. Zase zahteva samo priznane pravice in obenem z drugimi državami je bilo to njeno stališče globoko zasidrano. Sicer pa je bila pravda o Maroku zunanji znak globoke bolezni. Ce se razmere med Nemčijo in Francijo že tako dolgo niso mogle urediti tako, kakor bi bilo to med sosedi potrebno, tedaj mi nismo bili tega krivi. Vsekakor pa se »nemški Michl« kljub svoji izredni potrpežljivosti ne bo dal izzivati in z njim nikdo ne bo postopal tako, kakor z nečim manjvrednim.	(Dalje.)

že tisočletja je biser največja dragocenost
iii Bog ve, kdaj je človek, ko je ob morju nabiral školjke in jih odpiral, n*el prvi bi6er. Všeč mu je bil ta drobni m svojevrstni kamenček prav gotovo in obdržal 6i ga je za okra6. Tisočletja je človeštvo tako zbiralo bisere. Najrazličnejši narodi, ki 60 živeli ob morjih, 60 v teku stoletij nabrali prave zaklade. Večinoma so jih dobila v dar svetišča ali pa so 6i jih zbrali deželni- knezi. Čeprav praktične vrednosti biser nikdar ni imel, kvečjemu, da so ga razne vraže priporočale kot zdravilo — zdrobljenega v prah ga je moral popiti bolnik z vodo — je vendar naraščala njegova vrednost zaradi izrednega pomena, ki si ga je pridobil kot okra6 v nakitu.
v;,; 5 ms^its
VKBkm
Nii

Eden izmed največjih biserov na svetu je tako-imenovani biser Hope. Biser tehta devetdeset gramov in ga gornja slika kaže v naravni velikosti. Ta biser sicer nima običajne pravilne oblike, vendar to napako v veliki meri odtehtava izredna velikost in pestrost barv. Tam, kjer je biser najbolj širok, ima temnozeleno barvo, ki prehaja nato proti vrhu v snežno belo. Vrh bisera je vdelan v zlato krono, okrašeno z diamanti, rubini in smaragdi.
Tako vidimo že v starem veku, kako je biser postal izredno dragocen. Ko so zmagovite rimske legije prodirale v Malo Azijo, 6o prav tam vojaki nabrali nešteto dragocenosti in zlasti biserov. V zmagovitem pohodu, ki ga je priredil rimski vojskovodja Pompej 63 let pred Kristusovim rojstvom, 60 nesli 33 kron iz samih biserov, dalje sliko vojskovodje, napravljeno iz biserov in nešteto drugega okrasja z biseri. V starem Rimu je kmalu vse tekmovalo, kdo bo nosil lepše bisere, kdo 6e bo bolj postavil z njimi. Cesar Kaligula je oplenil cele province, da je zbral zaklad biserov, ki je bil vreden okrog 60 milijonov lir. Kaligula je obesil tudi svojemu konju okrog vratu ovratnico iz bise-
rov, krvolok Neron pa je nosil z biseri obšite copate. Izredno zapravljanje je kasneje privedlo do tega, da 60 bile izdane prepovedi, nositi biserno okrasje in kupčevati z biseri.
V krščanski dobi v Evropi je lov za biseri v veliki meri jx>nehal. V pravi domovini biserov, ob Indijskem oceanu in ob zahodni obali Tihega morja, pa 60 še naprej nabirali te dragocenosti. Pravljično bogastvo so si v stoletjih nabrali prav indijski knezi. Ena največjih dragocenosti na svetu je prav gotovo znameniti pavov prestol, ki ga je dal izdelati Mogul Sa Šah Jelian v Delhih. Ta prestol je bil prenesen konec 18. stoletja v Teheran. Ves baldahin nad tronom, stebri oporniki in 6ončniki 60 vsi na gosto obloženi z biseri. V sredi ozadja 6e pne pav, ki nosi na prsih velik biser, vdelan v rubin. Največ 60 vredne noge prestola. Dvanajst jih je in vsaka je jx>vita z bisernimi ogrlicami. Ta čudoviti prestol cenijo danes na 500 do 600 milijonov lir.
Ko človek sliši o teh dragocenostih, ki jih je ustvarila le ničeva človeška nečimernost, 6e mora nehote sjx>mniti trdega dela fvotapljačev. Ti 6e spuščajo do 30 metrov globoko na dno in tam, ves čas v življenjski nevarnosti, nabirajo školjke, od katerih le redke postrežejo z biserom. Koliko dela je v nabranih biserih, koliko trpljenja, 6olza in zločinov! Navadno čujenio tudi, da biseri »umirajo«. Včasih zgubi baje biser svoj et ja j, barvo in lepoto. To je le deloma res. Biseri se res pokvarijo, če jih ne čuvamo in neprevidno nosimo. Vsak biser je prevrtan, ker ga 6icer ni mogoče nanizati na svileno nitko. Po svileni nitki pride lahko voda in vse druge škodljive snovi v notranjost bisera. Od znotraj navzven se začne polagoma razkroj, ki biser uniči in mu vzame lepoto. V zvezi z ugašanjem lejx)te biserov je zanimiva zgodba, ki jo pripovedujejo o biserih cesarice Šarlote. žene nesrečnega cesarja Maksimilijana, ki je bil ustreljen v Mehiki. Iz neznanega razloga 60 biseri cesarice Šarlote izgubili ves sij. Imela je dragoceno zbirko in ko je živela v Miramaru, je dala vse bisere v košarico in jo privezano na vrv dala spustiti na določenem mestu v Adriatik. Bil je to zadnji poskus, da bi slana morska voda vrnila biserom sijaj. Ko 6o po določenem roku služabniki z jadrnico odjadrali iskat mesto, kjer so ob peeevju spustili košaro v morje, so sicer našli vrv in železno verigo, košare pa ne. Pravijo, da se je košara odtrgala in vrnila bisere morju. Drugi pa vedo povedati, da je ta zgodba le izgovor in da je cesarica Šarlota bisere v stiski drugega za drugim prodala, pravljica o potopljeni košarici pa da je nastala zato, da ljudje ne bi uganili, kam so v resnici biseri prešli.
Stroga disciplina pri cebrah
Kadar se približujejo cebre vodi, da bi se napile, ne planejo vse hkrati na breg, ampak gredo v določenem redu. Najprej pijejo samci, nato samice in končno mladiči. Ce se žejen mladič hoče zriniti naprej, ga takoj z brcami poučijo, da naj mladina spoštuje starejše.
Stara, a resnična napoved
Grški pisatelj Lukian, ki je živel v drugem stoletju po Kristusu, je napisal satiro »Ladja«. V tej satiri je položil nekemu Timoleonu v usta naslednje besede: »Če bi imel zrakoplov, bi mogel poročilo o zmagah pri olimpijskih igrah še v istem dnevu prenesti v Babilon, potem ko bi v Siriji zajtrkoval, v Italiji pa večerjal«. Danes je to mogoče.
Tudi vljudnost se človeka prime
Ali ste to že opazili? Izvrstno zdravilo za živce
Ljudje V6e negujejo in oskrbujejo — 6voje pohištvo, čevlje, zbirko znamk in kanarčka in p6a in zajca, kako le, da pri tem izvzamejo svoje lastne živce? A prav za te skrivnostne in nežne strune našega notranjega življenja imamo idealno sredstvo, odlično mažo — in to je vljudnost. Ta očisti, usveti in osnaži vse: zarjavelo ljubeznivost, zaprašeno obzirnost, nergaško godrnjavo6t in mrki pogled. Navodila: »Na lahko namaži, večkrat zdrgni, enkratna uporaba ne zadošča! Jemlji jo zmerno, a redno!«
Nekaj primerov:
Moja žena je kar z radostnim glasom spregovorila: »Tisti za plin ie prišel!« Prišlec ni bil tisti, ki jjobira denar za plin, ampak je bil zares za plin. Naglo je jx>pravil škodo in je že pograbil čepico in svojo torbo z orodjem.
Tedaj me je žena pomenljivo pogledala in sem že vedel, kaj moram reči. In 6em dejal: »Še eno vprašanje! Sprednji plamen na štedilniku nič kaj prav ne gori, kaj bi 6torili?«
»Tisti za plin,« ki je bil že na kuhinjskem pragu, je najprej z obžalovanjem pogledal mene, nato štedilnik, zmajal je z glavo in odvrnil: »Žal pa tu jaz ne morem nič pomagati. Tega je treba pač dati v delavnico. Toda — ali zares tako težko kuhate na njem? No, bom pa pogledal, če se da kaj narediti ...«
In je sf>et vzel orodje iz torbe, 6trokovnjaško je začel urejevati štedilnik, pihnil je skrivnostno v prav tako skrivnostno kovinasto odprtino in plamen je že vedro in živahno gorel kakor kres. Zavrnil je sleherno zahvalo in je dejal: »Saj veste, če človek lahko pomaga, zakaj pa ne bi...«
Nič 6e ne čudim, da je moja žena tako vneta za tega preprostega moža.
brezupno tam in 6em bil kar zmešan. Tedajci za-6lišim gla6:
»Vidim, da se vam mudi 6 tem zavojčkom. No, pa mi ga kar dajte, grem pa še enkrat nazaj in ga oddam!«
Uradnik je še enkrat odprl pisarno — pa prosim! Ko je imel že prosto! — in je poskrbel za to, da je mogel iti moj zavojček še i6to noč na pot.
Vsakdo od na6 bi utegnil našteti nekaj takih primerov o uslužno6ti, po6trežljivosti in prijaznosti. Vljudnost, ki je v zvezi 6 potrpljenjem, šega-vostjo in marljivostjo, čudovito vpliva na človeka in 6e ga brž prime. Kakor olje 6e razlije po malih valovih vsakdanjosti. Širi se od človeka do človeka. Bodimo vljudni posebno v današnjih časih, ko ima 6lehrni kako rano, ki naj jo zaceli po6trežljiva in vljudna pripravljenost za jx>moč!
Križanka St. 36
t	i	i	4	b	0*	7	S	*	10	U	U	13	14	13	lo	ll	to	1»
20			25			21				22				23				
24							26				27				2o			
29		30		31	41	U		33		34		:5		30		37		38
39			4j				42		43		44		45		40			
47						48				49				5q				
51			52				i3				54				55			
Vodoravno: 1. čustvo (tujka). 6. keltski narodni pevec, 10. starorimski bog vojske, 14. oseba iz Reymontovih Kmetov, 20 grško mesto, 21. vzpetina, 22. slovenski prevajalec svetega pisma, 23. rudniški delavec, 24. števnik, 25. tpačene ustnice, 26. azijski prebivalec, 27. nemški modroslovec, 28. vodna žival, 29. raz|>oka, 3t, ključavničarsko orodje, 33. dvoživka, 35. merilna priprava, 37. ameriško moško ime, 39. nekdanji prebivalci Balkanskega polotoka, 41. francoski pisatelj. 43. del človeka 45. domača žival, 47. del noge, 48. moderno zabavišče, 49. nevestin delež, 50. del stroja, 51 žensko ime, 52. hrvatska reka, 53. vzrok bolečine, 54. ljubljanska mrtvašnica, 55. svetopisemski kraj.
Navpično: 1. kontinent, 2. francoski pisatelj. 3. osnova tujke egoizem, 4. jed, 5. ostanek v stiskalnici, 6. svetopisemsko mesto, 7. turški gospodar, 8. del telesa, 9. rodbina, 10. grški zgodovinski kraj, 11. pogan, 12. tekoča voda, 13. škandal, 14. afriška reka 15. gozdna ptica, 16. domača perutnina, 17. Homerjev ep, 18. hrvatski prosvetni de-
lavec, 19. naplačilo, 30. del telesa, 32. dolenjski kraj, 34. revščina, beraštvo, 36. župnija pri Kamniku, 38. živilo, 40. slovenski leposlovec, 42. sled, železniška pot, 44. neresnica, 46. vpitje, kričanje.
Rešitev križanke št. 35
Vodoravno: 1. Rim, 4. avemarija. 13. Tihi Don, 20. Una. 21 Bata, 22 puran, 23. Amerika, 24. dan, 25. osat, 26 Itaka. 27. tema, 28. dur, 29. obe, 32. sani, 34 Havas, 37. vran, 39. osa. 40. kad, 41. epo6. 44. ukana. 46. Rada. 49. cev, 51. Olilija, 52. sodar, 53. Afiel, 54. iva, 55. Polesek 56. Arimateja, 57 dar.
Navpično: 1. rudokop, 2. Ina, 3. Man. 4. Abo, 5. vas, 6. »4an. 7. mati, 8. Apih, 9. ruta, 10. Iravadi, 11. jak, 12. Ana, 13. tat, 14. ime, 15. tlema, 16. Iran, 17. Dido. 18. okus 19. naravar, 30. Bato, 31. edil, 32. Sele. 33. Apis, 35. Anam. 36. Sara. 37. vrat, 38. Rape, 42. oje, 43. sak, 44. USA, 45. kor, 47. dej, 48. Ala. 49. Cid, 50. Eva.
Venec čudodelnih rož
Bilo je v Gospodovem letu 1792.
Parnik »Victoria« je zapustil London in rezal valove v smeri proti Calaisu. Ponosno in mirno kakor labod se je zibal po morju, ki je bilo ono jutro čudovito mirno. V tisočih barvah 6e je prelivalo 6once po morski gladini in se jx>igravalo z valovi, ki 60 zdaj 6rebrnobeli, zdaj jeklenomodri pljuskali ob parnik.
Na krovu je bilo živahno vrvenje. Številni potniki 60 opazovali igro valov, uživali lejioto sončnega jutra na morju, živahno kramljali, 6e smejali in šalili.
Prav osamljen pa je 6edel na pomolu mož plemenitega obraza. Njegove mirne oči so zrle preko neizmernega morja v neskončno daljavo, ustnice so se rahlo premikale, prsti njegovih lepih rok pa 60 prebirali jagode molka.
Samotnega je objemal spokojen mir. Tiha sreča je dihala iz njega in ga popolnoma odmaknila od živahnega hrušča sopotnikov.
Marsikateri sprehajajočih se po krovu je samotnega o&inil 6 prezirljivim, zasmehljivim pogledom, mnogi je izustil celo pikro opazko. Zamaknjenega v pobožno molitev to ni motilo prav nič. •
Nič na svetu ni bolj muhasto kot je morje. Iz rahle meglice tam na obzorju se je dvignil temen zastor, ki je zakril 6once in 6e preteče 6puščal na morje. Srebrnobeli in jeklenomodri vali 6o zrasli v mogočne, grozeče in peneče se valove, ki so divje butali ob parnik, hoteč ga zdrobiti in pogoltniti. Nemir potnikov 6e je stopnjeval v smrten strah. Z grozo v očeh 60 zrli divji ples morskega viharja. Ko pa so 6e peneči 6e valovi jeli zgrinjati preko parnika in f>ometati krov, so se preplašeni potniki umaknili v kabine.
Samotni na pomolu pa se ni bal viharja. Kot omamljen in ve6 prevzet od divjega plesa 6e je razživel in preskakoval valove, ki 6o 6e valili preko parnika. Z glavo in 6 kretnjami in z vsakim gibom 6vojega telesa je posnemal gibanje parnika, njegov pretres, njegovo cvileče ječanje. Bučal, tulil je z viharjem, zdaj pa zdaj pa je radostno vzkliknil: »Res je tako! Dobri mojster Nikolaj, res je tako! O ko bi mogel ti biti navzoč!«
Čudno, nerazumljivo vedenje prej tako mirnega moža je zadržalo nekaj pogumnejših potnikov na stopnicah v medkrovju, odkoder 60 zvedavo zrli na po6kakujočega moža. Bolj kot neu&trašeno6t pred besnečim viharjem jih je zadrževala neprikrita radovednost in še misel, da je mož znorel. •
Kadar se morje 6pro6ti in v 6ilnem bučanju potegne V6e registre mogočnih, nevidnih orgel, 6e zopet umiri in zaigra piano. Tako tudi 6edaj. Strahotno butanje penečih 6e valov je ponehavalo in z njim "tudi nevarno metanje in gibanje parnika. Rahel veter je trgal težki 6ivi za6tor, izza katerega
V nedeljo na izletu. Oče in mati j se držita rok, najn
Oče in mati gresta z otroki na 6prehod, dva najmlajši je v vozičku. Spotoma V6a družina zaide in mahoma obstane pred globokim
jarkom, kjer ni nobenega izhodišča za izletnike z otroškim vozičkom. Toda da bi šli še enkrat nazaj po isti poti? Oba tri- in štiriletna se že itak pripravljata na jok. Oče in mati pravita: »Ostanita vidva tukaj zgoraj, da bova prenesla voziček čez grapo!«
Komaj 6ta 6 težavo prišla do polovice strmega in peščenega obronka, ko 6e začuje od zgoraj strahovito tuljenje, češ: očka in mamica naju bo6ta za večno pustila v tem temnem gozdu, huuu...
Tedajci se zgoraj pojavi starejši gospod in zavpije nizdol po brežini: »Ali 6ta vaša ta dva junaka? Ali naj ju prinesem dol? Malo počakajta, pa vama pomorem tudi pri vozičku, da 6e ne bo gospa tako mučila!« Rečeno — 6torjeno. Pe6, da je bila ta mala pomoč samo uslužnost, vendar se je obema zakoncema dozdevala kot — višek vljudnosti.
Nekaj nasvetov za opremo dojenčka
Tudi v času vojne bodi in mora biti dojenčkova Op*rema popolna in vzorna. Predvsem je treba mnogo plenic, da jih je mogoče večkrat pre-menjati in nato koj oprati in prekuhati.
Oblačila iz blaga, ki prenese kuho, kot 60 to 6rajee, nočne srajce itd. 60 uporabljiva za dojenčkove 6rajčke. Ce imaš na razpolago samo manjše
kose, potem je potreben v sredini šiv. Tudi 1-----
iz pletenine more mati iz obnošenega 6j
. Jnjega
Moral bi oddati zavojček, ki bi moral še isto perila sama prikrojiti. Ce imaš bele dolge ali noč brezpogojno iti v 6vet. Ne vem, kako in kaj, : kratke nogavice, jih razparaš in s to nitko skvač-zakasnil 6em 6e in sem prav tedaj vstopil v poštno j kaš jopice.
poslopje, ko so že vsi uradniki odhajali. Večina	Za vrhnje volnene jopice je treba pregledati
okenc je že imeia rabiico: »Zaprto!« — Stal eetr. i vso našo zalogo: Tu imaš nočno jopico, ki je ni'
koli ne oblečeš; dalje ruto, ki ima nekaj lukenj od moljev. Oni volneni pulover je premajhen, ta telovnik ni več moderen. Sličnih reči je v sleherni družini nekaj. Spet je treba vse to razparati in oprati, ali pa le oprati in razrezati. — Tudi za plenice uporabimo obnošeno perilo. Jako primerni 60 gladki, tanki za6tori," stare 6rajce, rjuhe, prti, brisa Ike.
Tudi hlačke skvačkaš iz starih pletenin, prav tako 6i pri6krbiš blago za v košaro ali voziček in za blazine. Šele fiotem, ko že res nimaš doma ničesar več ujx>rabnega, vzameš izkaznico in 6topiš v prodajalno.
se je zopet posmejalo zlato 6once in 6 svojimi žarki srkalo nilako na krovu in sušilo parnik.
Kakor da vstajajo iz groba v novo življenje, so bledih obrazov prihajali potniki na krov. Radovednost jim je brisala z obrazov sledi prestanega smrtnega 6trahu. V6e je šušljalo o norem, nerazumljivem jionašanju neznanega, ki je zopet stal na pomolu in vedrih oči ter smehljajoč 6e zrl na pomirjeno morje.
Radovednost ie kakor glad, ki mori človeka, dokler ga ne uteši.
Iz gruče radovednih 6e je odluščil potnik in drzno nameril korak proti neznanemu možu Nekam visokostno mu je rekel, naj dovoli vprašanje, ki zanima vse potujoče: »Kako je pač mogel v teni silnem viharju ostati na krovu, se tako razživeti in vprav radovati viharja, medtem ko so vsi ostali potniki iz groze in smrtnega 6trahu kar onemeli in se zatekli v kabine?«
Nagovorjeni mu smehljaje se odgovori: »To je bil ljub spomin iz moie mladosti. Moj dobri mojster in učitelj glasbe, Nikolaj Porpora. mi je nekoč velel muzikalično predvajati vihar. Ker pa takega viharja še nisem doživel, mi ie bilo to nemogoče. Zato 6em prosil 6vojeg učitelja, naj bi mi pomagal s predstavo. Da 6te ga tedaj videli! Da 6te ga čuli! Vsa lepota in divji, pošastni ples viharja je vstajal iz akordov, ko je, živo posnemajoč divjo igro prirode, skakal, 6e zibal, tulil in bučal
Ered menoj, moj dobri, stari mojster glasov, Niko-j Porpora. In dane6 6em z viharjem doživljal in užival neizbrisni spomin svojih mladih dni.«
Iz neutešene radovednosti vstane novo vprašanje: »In kako, da 6e niste bali, da vas pograbi in odnese val? In se niste plašili, da bi razbesnelo morje moglo pogoltniti parnik z nami vred? Smrt je prežala na krovu in vi 6e je ni6te bali?«...
Nov smehljaj preleti obraz vprašanega. »Smrti naj bi se bal? Z Bogoin v srcu in z molkom v roki 6e &mrti ne bojim. Le z njo morem prestopiti v večnost, v raj, ki mi ga odpre venec, 6pleten iz čudodelnih rož.«
»Kdo ste, gospod, in kam potujete?« je drznemu kar ušlo novo vprašanje.
»Jožef Haydn 6em in potujem na Dunaj,« je vprašani mirno odgovoril.
Vročica sramu je 6preletela predrzneža. Jecljajoč opravičilo 6e je z globokim poklonom oddaljil.
Kakor iskra je padla novica med radovedne. »Kaj, Jožef Haydn, znameniti skladatelj, je oni skromni mož?« Z globokim sjx>štovanjem so odslej sopotniki pozdravljali Havdna, junaka, ki 6e ni bal prezira in sodbe ljudi, ne morskega viharja, ne 6mrti. Občudovali 60 njega, ki je bil veliki mojster glasov, oče moderne instrumentalne glasbe, stvaritelj nesmrtnega dela »štirje letni časi« in skromni, otroškovdani častilec Matere božje, kateri je spletal venec čudodelnih rož.
(Jožef Haydn 1732—1809.)
dJU&Jktiy
Mišek je gledal detektiva z velikim spoštovanjem.
»To je velika reč, prstni odtisi!« je pojasnjeval Pokus.« Na svetu ni človeka, ki bi imel prav takšne odtise kot drug človek. Le poglej, Mišek!« Detektiv je pritisnil svoje velike roke na deščico. »Vidiš, Mišek! To so moji odtisi, ti tukaj pa so od tatov,«.
SjioJIhc novice
Birmovarre v ljubljanski sto!n*ci
Na binkoštno nedeljo je v stolnici sv. Nikolaja zadnja sv. maša za vernike ob 8 zjutraj. Ob pol 9 je zadnje sv. obhajilo vernikov. Nato se stolnica izprazni in ostane rezervirana samo za birmance in botre. Ob 9 je pontifikalna škofova maša. Po maši se ob 10 prične birmovanje. Botri naj z birmanci počakajo na svojih mestih v klopeh in ob njih, da |ih reditelji uvrste. Birmanje se vrši edino pod kupolo. Ko so otroci birmani, gredo skozi zakristijska vrata ven in se, ko pozvoni z zakristijskim zvonom, vrnejo skozi glavfta vrata v cerkev. Ko prejmejo zadnji blagoslov, gredo iz cerkve skozi stranska vrata (nasproti prižnice). Vhod v cerkev je med vsem birmova-njem edino skozi glavna vrata, izhod le skozi 6transka vrata.
Ob 10 in pol 12 bosta pri stranskem oltarju tihi maši za birmance in botre, ki dotlej še nLo bili pri sv. maši.
Zadnji blagoslov se podeli dopoldne trikrat: ob 11, ob 12 ln ob sklepu birmovanja.
Popoldne so v stolnici ob pol 3 slovesne ve-černice. Ob 3 je birmovanje po gornjem redu. — Zadnji blagoslov je ob sklepu birmovanja. Po birmi so slovesne litanile.
Na binkoštni ponedeljek je ob 10 pontifikalna maša. Po maši je ob 11 začetek birmovanja. Zadnji blagoslov je lo ob sklepu. Popoldne ni birmovanja
Birmanci morajo imeti v rokah birmanski listek in trak. Pri delitvi birme položi boter desno roko na desno ramo birmanca. Ko je ta blrman. mu boter preveže čelo s trakom. Nato odideta k oltarju sv. Rešnjega Telesa, kjer se birmancu odvzame trak in se mu s čela zbriše sv. krizma. Botri naj skrhe. da bodo birmanci pri sv. maši in da prejmejo tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu sv birme Znamenje za zadnji blagoslov so bo vsakikrat dalo z zakristijskim zvonom.
Gg. botri in botrice!
Oh priliki Sv. b rine se izvolite prepričati o kvalitetnem delu, ki Vam ga nudi novi
Foto Studio Potrč v Ljubljani, ftelenburgova 6
Koledar
Nedelja, 24. maja: Binkošti; Pomoč kristjanov; Suzana, mučenica; Afra, mučenica; Servul, mučenec.
Ponedeljek. 25. maja: Binkoštni ponedeljek; Gregor VIL, papež; Urban L, papež in mučenec; Bonifacij IV., papež.
Torek, 20. maja: Filip Nerlj, epoznavalec in ustanovitelj reda; Elevterij, papež in mučenec; Prisk, mučenec; Kvadrat, spoznavalec; Simitrij, apoznavalec.
Sreda, 27. maja: Kvotre; Beda Častit., spoznavalec in ustanovitelj reda; Janez I., papež in mučenec; Restituta, devica in mučenica; Julij, mučenec.
Idiliino kopaliiie na Ljubljanici
odprlo v nedeljo 2 4. ma|*
—	Prihodnjo nedeljo na Rakovnik! — Prihodnjo nedeljo, 31. maja, bo na Rakovniku popoldne ob |iol 4 slovesna procesija s kipom Marije Pomočnice kristjanov. Namen celodnevnih pobožnosti in procesije bo prošnja za mir. Pridite v kar največjem številu! Čim več glasov bo klicalo k Mariji, tem večja bo njena jx>močl
—	Splošna bolnišnica v Ljubljani prosi vse občine, naj obveste svoje občane, da za sprejem v bolnišnico prineso s seboj vselej listino, s katero se dokaže osebna istovetnost — propustnico ali osebno izkaznico ali železniško legitimacijo ali uradno naj>otnico ali sploh kako listino. Isto velja za občane mestne občine ljubljanske, ki stanujejo izven kontrolne črte.
—	Sprememba okoliša pošte Rovte. V okoliš jx>šte Rovte se vključijo kraji Brekovce, Opale, Sovra in Ravne, ki so spadali prej v okoliš pošto Ziri.
—	Občinska hranilnica na Vrhniki je v počastitev sj>omina bivšega večletnega predsednika Matija Pečkaja darovala 300 lir za občinske reveže namesto venca na njegov grob, za kar se ji županstvo v imenu podpiranih najlepše zahva ljuje.
—	Radiotermalno kopališče »Dolenjske Topli
cec. Zadnja železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Izvrstni uspehi zdravljenja pri revmatizmu vseh vrst. Izkoristite predsezonske cenel Vsa pojasnila daje uprava.
Kupim psa pilita,
črnega, kratkodlakega (imenovanega tudipod-gannrja). Ponudbe poslati na upravo pod ,Pinč'.
—	Občni zbor Čebelarske zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajino v Ljubljani. Ker se zaradi nepredvidenih zaprek ni mogel vršiti dne 1. III. t. 1. deseti redni občni zbor Čebelarske zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, obveščamo člane, da se bo isti vršil v nedeljo, dne 14. junija 1942 ob 10 v gostilniških prostorih Nabavljalne zadruge. Cesta Soške divi zije. Zaradi' izredne važnosti občnega zbora pro simo člane, da se zanesljivo udeleže.
—	Filatelisti! Bivšim jugoslovanskim znam kam so cene zadnje čase znatno poskočile. Da nes veljavne cene vseh bivših jugoslovanskih in najnovejših srbskih znamk prinaša SFIB-ov ka talog za 1. 1942. — Katalog, razne znamke in albume dobite pri filateliji Mladinske založbe Ljubljana, Stari trg 30. Tel. 41-69.
—	Nabava inozemskih časopisov in revij. V smislu člena 5 naredbe Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 91 z dne 15. m»ja 1942-XX se morajo zasebniki in ustanove, ki so prejemali časopise in revije do sedaj neposredno iz inozemstva, obračati 7. zadevnimi naročili samo na domače knjigarne. Vse prizadete naročnike vabimo, da nam poverijo naročila na časopise in revije vseh panog, ki jih bomo izvršili točno in kulantno v najkrajšem času. — Ljudska knjigama v Ljubljani, Pred škofijo 5.
—	Padlo je 8.7 mm dežja. V petek, 22. t. m. je od 6.45 tia do 10 dopoldne deževalo. Padlo je vsega 8.7 mm dežja, kar pomenja žc primerno množino vode, ki je bila dobrodošla njivam,
travnikom in sploh vsem nasadom. Dež je dobro namičol razne zelenjadne grede, da ni bilo treba vrtnarjem zalivati. Sicer kratkotrajen dež je vplival toliko, da se je ozračje primerno ohladilo in je dnevna temperatura padla za dobrih 7 stopinj. V petek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura + i9 stop. Celzija, ko je bila prejšnji dan še prav visoka nad +27" C. Sobotna jutranja temperatura je bila tudi nižja kakor v petek, bilo je le +10.6" C, ko je bilo poprej Že nad 16 stopinj Celzija. Tudi značni pritisk so je temeljito spremenil. V petek je barometer dosegel 755, v soImjIo pa se je naglo dvignil na 764.4 mm. Binkoštna sobota je bila res lepa. Vse ,o ožjvelo.
— Obubožana družina s 5 mladoletnimi otroki lejK) prosi usmiljena srra kakršnekoli jiodpo-re. Darove jnjšljite na upravo »Slovenca« pod »Okorne.
Ljubljana
Matija Jama razstavlja

: 'A**? y.::"$S» ■
; ■ .V;,,»
':#§tllf€
Avtoportret Matije Jama iz leta 1941.
Ilustrirani katalog Jamove razstave z avtojjra-
mom umetnikovim je mogoče dobiti v Jakopičevem paviljonu tudi v vezani obliki, na kar opozarjamo zbiralce; število teh izvodov je omejeno.
Zadnja vodstva na Jamovi razstavi bodo na bin-koštno nedeljo in ponedeljek ob enajstih. — Nepreklicno zadnji dan razstave je v 6redo, 27. maja.
NAGROBNE SPOMENIKE
znamke KAMEN v modernih oblikah lahko še izberete v skladišču kamnoseško kiparskega podjetja
FRANJO KUNOVAR
Sv. Križ — Tomačevska cesta LJUBLJANA, telefon štev. 49-Oj
1 Mesto venca na grob f bivšega meščanskega župana g. Jožefa Oražma je zobozdravnik gospod Milan Perko Vincencijevi konferenci v Mostah daroval 200 lir za reveže. Bog mu povrnil
1 Namesto venca na grob blagopokojnega Josipa Oražma je daroval Vincencijevi konferenci v Mostah g. Podobnik Jože, posestnik in gostilničar, 250 lir. Iskrena hvala I
1 Danes popoldne ob 4 vsi ▼ frančiškansko dvorano, kjer bo frančiškanska prosveta uprizorila znano ljudsko igro »Deseti brat«. Vstopnice dobite v predprodaji od 9 dopoldne dalje pri blagajni frančiškanske dvorane in dve uri pred predstavo. Cene vstopnicam za to zadnjo predstavo.v letošnji sezoni so znižane in sicer od 6 lir navzdol. Vabimo vse prijatelje naše prosvete, da se te lepe igre udeležijo v čim večjem številu.
1 Zgodovina ljubljanskega komornega tria je precej razgibana. Trio se je ustanovil pred dese-, timi leti na pobudo — violončelista Leskovica. Z violinistom Ruplom in pianistom Lipovškom je priredil trio nekaj lepih uspelih koncertov s klasičnim in romantičnim sporedom. Kasneje je vodila Leskovica življenjska pot nazaj v tujino. Rupel se je pa posvetil predvsem solistični koncertni igri, tako da se je mogel trio v podobni zasedbi (z violinistom Dermeljem) samo še enkrat predstaviti našemu občinstvu. Toda ustanovil se je radijski trio z violinistko Ornikovo in z violončeli-stoni Šedlbauerjem, pianist pa je ostal Lipovšek. Po večletnem uspešnem udejstvovanju v ljubljanski radijski postaji je s slovenskim sporedom jako uspešno nastopil in prvič izvajal same slovenske novosti: Arniča, Skerjanca, Osterca in Švare. Približno pred enim litom je stopil v trio violinist Dermelj, in od tedaj je to komorno združenje prirejalo redne koncerte v ljubljanski radijiski postaji. Spored, ki ga obvlada, je ogromen in vsebuje poleg klasikov in romantikov tudi mnogo najnovejših del za klavirski trio. (Cas6ado, Labre-caj. Izbor iz najboljših del svojega repertoarja, bo izvajalo to komorno združenje na svojem koncertu v petek, dne 29. t. m. in sicer skladbe Corellija, Beethovna, Skerjanca in Novaka. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
1 Mr. ph. Klanjšček-Deu Dia je otvorila lastno lekarno v prostorih bivše lekarne Kuralt, Go-sj>osve!ska 4.
1 Kavarna Nebotičnik, ki je bila zaradi 6na-ženja poslovnih prostorov zaprta 2 dni, je začela z današnjim dnem zopet redno fK>6lovati. Ce bo lejxi vreme, bo 6 tem dnem gostom na razjiolago tudi terasa. V kavarni in na terasi bo dnevno od 16.30 do 20.15 koncert orkestra, ob nedeljah in praznikih pa od 10.30 do 12 tudi koncert repro-ducirane glasbe. Serviral se bo poleg drugega prvovrsten sladoled in izvrsten rizling iz štajerskih vinskih goric. V6e naše goste in tudi druge vabimo na obi6k v našo kavarno, ki jim bo zopet nudila mir in vse udobnosti kot 6voje ča6e.
I Sobotni živilski trg. Na binkošlno soboto je bilo ob najlepšem vremenu zelo živahno vrvenje na živilskem trgu. Zelenjadni otok je bil popolnoma zaseden in so tam valovile goste množice gospodinj. Na izbiro je bilo mnogo domače zgodnje pomladanske zelenjave, mnogo je bilo na prodaj lepe glavnate solate iz Gorizlje, dalje mnogo istri-janskega graha. Češenj je bilo nekaj manj in so ohranile ceno 12 lir za kg. Lepe berivke je bilo na jerbase. Tudi izbrane špinače je bilo mnogo na prodaj. Stročji fižol je bil po 14 lir kg. Ljudje so se sedaj zelo privadili na rabarbaro, ki je pred, leti Se skoraj ni bilo na trgu. sedaj je je vedno več, ko so ljubljanski meščani spoznali njen dober
okus. Kuhana kot kompot je izborna. Kmalu bo na trgu že domača glavnata solata, ki letos zelo lepo uspeva. Raznih sadik je bilo na trgu na veliko izbiro. Ljudje šo vedno povprašujejo po semenskemu fižolu, ki je po 12 do 16 lir kg. Pri nas najbolje uspeva visoki in nizki koks.
1 Ribjo stezo grade ob novi zapornici. Ker bo nova zatvornica pri 6tari cukrarni ob normalni vodi skoraj vedno zaprta, 6aj bo zadrževala vodo v betoniranem koritu Ljubljanice v primerni višini, bo ribam prehod v 6trugo večinoma zaprt. Da zaradi tega ne bi trpelo ribogoj6tvo, 60 te dni začeli na desnem bregu ob novi zatvornici za be-toniranim obzidjem Ljubljanice odkopavati jarek, po katerem bodo speljali ribjo stezo, ki bo vodila od nizke vode v spodnjem delu struge na nekaj metrov višjo gladino Ljubljanice v mestu. Sedaj že zabijajo v jarku pilote, na katere bodo postavili temelje, ki bodo nosili stopničasto ribjo 6tezo. Korito ribje 6teze bo seveda betonirano.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Nedelja. 24. mala pb 14:
»Vdova Roflinka«. Izven. Znižane cene od 12 Ur navzdol — 17.S0: »Jurček«. Mladinska predstava Izven. Znižane cene od 13 lir navzdol. -	M. maja
oh 17.30: »Poročno darilo«. laven. — Torek. 26 maja.
ZftPrOnera: Nedelja. 24. maja oh. 15-.
g|n« Izven. - Ponedeljek. 25. maja ob 15: »Carmen«.
Izven. - Torek. 2«. maia: Zaprto.
RADIO. Nedelja. 24. mala. SI Napoved Jasa. -Poročila v slovenSčini - 8.15 Poročila v italijanščini _ 8.30 Koncert organiata Ulisse Matteya - n Prenos pete mašo iz bazilike sv. Pavla v Rimu - 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. Zappaterrem) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenSčini (O Sekovanl«) -12.85 Koncert Sramla Ljubljana - 13 Napoved časa. -Poročila v italijanščini - 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenSčini. — 13.20 Or-kestor vodi dirigent Angelini - 13.45 \ ojaške pesmi
—	14 Poročila v italijanščini - 14.15 Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent M-ianeo - 14.45 Poročila v slovenščini - 17.15 Inž. F. Miku?.: Selekcija rastlin na kmečkem posestvu - predavanje v slovenščini - 17.35 Koncert violinista .lana Slajša - pri klavirju J. Ravnik - 19 30, Porcjčila v slovenščini — 19.45 Lahka glusba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v Slovenščini - 20.35 Vojaške koračn e« Izvaja godba Kr. Letalstva, vodi dirigent A. Dl Miniello — 21.05 Koncert sopranistk« Man.ie Mlejn kove (pri klavirju M. Lipovšek) — 21.25 Simfonični koncert vodi dirigent Alceo Galliera. sodeluje pianistka Letea Cifarelll. V odmoru: Predavanje v slovenščini — 22.45 Poročila v Italijanščini.	,	,
Ponedeljek, 25. maja. 7.30 Poročila v slovenščini 7.45 Pesmi ln napevi. V odmoru (S.00): Napoved časa
—	8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert violinista Kajota Burger.ia (pri klavirju Marijan Lipovšek)
—	12.40 Tipični orkester vodi dirigent Angelo de An-gelis — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Iz zvočnih filmov. — Orkester vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v Italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. fii-janeo — 14.45 Poroiila v slovenSčini — 17.15 Klavirski koncert Marijana LipovSka — 19 »Govorimo italijan-sko< — prof. dr. Stanko Lehen — 19.30 Poročila v slovenSčini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.40 Simfonični koncert vodi dirigent Huns Haug. — V odmoru: Predavanje v slovenščini — 22 Zanimivosti Ljubljanskega komornega tria (A. Demetj — violina, M. Lipovšek — klavir, C. Sedlbauer — čelo) 22.45 Poročila v italijanščini.
Služba trafik v nedeljo. V nedeljo, dne 24. maja bodo odprte naslednje trafike, ki pa ne smejo prodajati tobaka in tobačnih izdelkov, temveč le časopise: Od 7. do 20: Rajnar, Celovška, kiosk, nasproti pivovarne; Jančigaj, Vodnikova 54, Belak, Tyrševa 17, Trebušak, Vilharjeva 35, Ferjančič. Pokopališka 32, Sernec, Poljanska 3, Beline. Hrvatski trg. kiosk. So-doc, Grahlovčeva. kiosk, križišče Domžalske, Koštnelj, Kolodvorska 8. Subic, Miklošičeva 3. Jošt, — Praprot-ii i k, Prešernova 54, Kobal. Gosposvetska 7, Pezdir, Gradišče 3. Dimnik. Breg fi, Pokovec. Zabjok 1, Štefan. Kopališka 3, Kajzer. Tržaška 28. — Od 7 do 13: Pe-harič. Sv. Jerneja 49. Lavrih, Celovška, kiosk (stara mitnica). Štrukelj. Tyrševa 37-b. Cerar. Celovška, kiosk pri karm. m„ Pečar, Povšetova 12. Horvat, Ambrožev trg 2, PodgorSek. Bohoričeva 11. Majdič. Ko-menskoga 3f>, Lojk, Masarykova, kiosk, kol, zuu.. Mrzli-kar. Tavčarjeva 4, Dolar, Tyrševa 12, Jeršek. Borštnikov trg 1, Hransky. Vegova. kiosk, Goli, Mestni trg 20, Dermaša, Karlovška 6. Longer, Cerkvena, kiosk, Langof. Rožna dol., Cesta ll.
Na binkoštni ponedeljek budo vse trafike ves dan odprte.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: t nedeljo: mr. Baknrči«. Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmaver R„ Sv Petra costa 78. — V ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinc ded.. Cesta 29. okt 81. — V torek: mr. Leustek. Resljeva cesta 1, mr, Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komo-tar. Vič, Tržaška costa 48.
POIZVEDOVANJE. Siv klobuk Je že v sredo nekdo pozabil pri vratarju na rotovžu ko si je ogledoval tam razgrnjeni razglas o letališču. Klobuk še vedno pn vratarju čaka lastnika.
Iz Gorizlje
Sv. birma. Prevzvišeni nadškof Margotti bo v prihodnjih mesecih delil zakrament sv. birme po naslednjih župnijah: 28. maja v Piedicolle, 17. junija v Libussini, 22. junija na Monte Urabice, 24. junija v Chiapovanu, 28. junija v Pieve Buova in Gracova Serravalle; v juliju: 5. v Bigliji, 14. v Podicrai del Piro, 19. v Perteole, 26. v Comenu in Gabrovizzi, 30. v Sonziji in Trenti d'Isonzo; v avgustu; 2. v Paniqui in Pečine, 9. v Marianu, 19. v Idriji di sotto in v Idriji della Baccia, 23. v Gradnu, 26. na Monte Sanvitu, 3t. na Luicu; v septembru: 6. na Attelzi, 8. v Moranu, 12. v Ion-nisu, 20. v Fiumcellu, San Lorenzu in San Valentinu, 21. v Cosbani, 20. v Cobbiji; v oktobru: 4. v Locavizzi di Canale, 11. v Craugliu, 18. v Mediji; v novembru: 11. v Auzzi.
S harmoniko je tihotapila. Neka navihana in korajžna Vipaccovčanka se je vsak teden enkrat peljala z vlakom v Trieste. S seboj je imela vedno veliko harmoniko. Svojim sopotnikom je rada pripovedovala, da ima v Triesteju staro teto, ki je bolehna, zraven pa vsa zaljubljena v harmoniko. Obišče jo zato vsak teden, da ji zaigra par veselih in jo tako za nekaj dni razvedri. Med vožnjo pa požrtvovalna nečakinja ni hotela nikoli igrati in pokazati svoje umetnosti. Končno je postalo vedenje premetene Veronike sumljivo finančnim organom, ki skrbno nadzorujejo, da kdo ne tihotapi živil, in pred par dnevi sta se dva vneta čuvarja kupčije in trgovine začela zanimati za prelepo harmoniko. Preiskala sta godalo bolj od blizu in dognala, da je bilo v mehurju 100 jajc in 5 kg masla. Zaplenila sta Veroniko in harmoniko in uboga triestinska teta zaman pričakuje nadaljnjih obiskov svoje drage nečakinje.
S Spodnjega Štajerskega
Smrt med Kočevarji. V brežiški bolnišnici je po daljši bolezni umrla Pavla Lackner iz Kočevja. V starosti 84 let je v Cerkljah pri Krškem umrl Kočevar Peter Hdnigmann. Rajni je bil pod imenom »Kroiner Peter« kot gostilničar v Slovenski vasi pri Srednji vasi daleč na okrog znan.
Nesreče. V nekem velepodjetju v Teznu pri Mariboru zaposleni 15 letni ključavničarski vajenec Franc Lorber iz Maribora je med delom doživel nesrečo, da mu je padla na prsi železna travama In mu zlomila več reber ter zadala še druge notranje poškodbe. 51 letna posestnikova žena Ivana Savperl od Sv. Benedikta v Slovenskih goricah je na dvorišču tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo.
Proslava materinskega dne v Trbovljah. Preteklo nedeljo se je zbralo okrog tisoč mater k proslavi materinskega dne. Na sporedu so bile točke trboveljskega orkestra, o nemških materah pa je govoril okrožni vodja Eberhardt. Po proslavi je odkorakala dekliška skupina v trboveljsko bolnišnico, kjer je izročila bolnim materam cvetje in jim zapela nekaj pesmi.
Naigroznejša ie -resn.ca...
Odlomek iz knjige Majocchi An-% drea: Kirurgovo tivijenje (prevedel Mirko Javornik), ki je pravkar izšla v založbi Ljudske knjigarne v Ljubljani. Obsega 263 strani in stane elegantno vezana 50 lir.
Gospa me je še drugič nujno poklicala k telefonu in me prosila, naj takoj pridem, ker me mož želi videti še pred nočjo.
Sel sem, a ko sem bil pri vratih, mi je skoraj zmanjkalo poguma, da bi vstopil. Komaj so mi odprli vrata v sobo, kjer je ležal bolnik, me je objel val neprijetnega vonja: bil je dobro znani smrad, ozračje iz stare Biumijeve dvorane: prednja soba smrti!
Ljubljeni tovariš je ležal vznak na blazinah. Ni ga bilo moči spoznati. Vrat se mu je bil pošastno tdebelil, obraz pa je imel bled, prsten...
Odprl je oči in imel je še toliko moči, da se je nasmehnil ter ženi pomignil, naj odide. Ko sva bila sama, sva bila za trenutek v bolestni zadregi, potem pa je lahko govoril in je začel potiho, skoraj vzdi-ho vaje:
»Oprosti, če sem te zmotil... a nisem hotel umreti, ne da bi se ti zahvalil za vse, kar si storil same. Storil si vse, kar si mogel, ubogi, stari prijatelj, da hi mi vzbujal utvare, da bi me usmiljeno slepil, pa žal se ti ni moglo posrečiti... Jaz sem ugotovitev o bolezni naredil brž... že od začetka...«
Za trenutek mn je vzelo sapo, potem je nadaljeval:
»Hoteli ste me prepričati o vnetja čeljusti... a kdaj neki to vnetje tako zdebeli bezgavke?«
Streslo me je. Tenčica hladnega znoja mi je biserila čelo. Mučna misel me je obhajala. Kako? Ta človek je zavest o svoji bolezni skrival?
»Da,« je spet nadaljeval, »naredil sem ugotovitev prej kakor vi in čutil sem skušnjavo... da bi se končal. Se spominjaš, Majocchi, ko sva bila v stari Biumijevi dvorani in sva se šalila o zdravljenju s svincem? Veš, čutil sem jo, skušnjavo, in kako močno... A sem jo premagal. Ni bilo moje zasluženje, ne, temveč zasluženje mojih ubogih deklet! Če bi se bil ubil, kdo bi ju tolažil?«
Za trenutek se je ustavil. Misel na hčerki ga je ganila, dve solzi sta mu zdrsnili na mršava in porumenela lira. Nisem mogel več vzdržati, ta muka me je tlačila. On pa je šo nadaljeval:
»In potem... hotel sem ti povedati še zadnje... Ne vem, kako hi povedal... Poslušaj, Majocchi, skupaj sva porabila vesele ure, govorila sva tudi mnogo neumnosti... a povej mi. ali si res prepričan, da se vse neha tukaj? Dobro pomisli... Kadar stojiš pred smrtjo, gledaš stvari drugače... Pomisli... A zdaj mi daj običajni vbrizg!«
Vstal sem. se umil ter prijel brizgalko. Toda roke so mi drhtele. Napel sem poslednje sile ter vhrizgnil tisti mali centigram uspavala, ki mu je dalo nekaj ur pokoja.
Zaspal je počasi, počasi. In ko sem videl, da spi, sem vstal ter ga po prstih, kar se je dalo počasi, prav nalahno poljubil tisti obraz, ki je nekoč bil tako vesel... In planil sem ven.
Ko sem bil na temni cesti, so me moči zapustile... Bruhnil sem v žalosten in divji jok. ki se je zdelo, da mi trga srce, jok, v katerem je bila vsa bolečina, vsa grenkoba, vsa bolestna zadrega kirurgova!
Ah, mora ngotovitve!
Iz Hrvatske
Premestitev srednješolskih profesorjev na Hrvatskem bo prosvetno ministrstvo izvršilo tako po 6lužbeni potrebi, kakor tudi na lastne prošnje samo med velikimi počitnicami. Za premestitev v Zagreb lahko prosijo samo tisti profesorji, ki 6e ba-vijo z znanstvenim delom ter so že objavili kako tozadevno delo, ali pa imajo otroke že tako velike, da obiskujejo vseučilišče, nadalje, če to zahtevajo res družinske razmere ali pa bolezen. Ker je pa v Zagrebu že zdaj preveč profesorjev, jih bo veliko ministretvo premestilo v provincijska me6ta.
Hrvatski jezikovni tečaji za aktivne časnikarje. V sredo, 20. maja se ie pričel v Zagrebu jezikovni tečaj za V6e aktivne hrvatske časnikarje. Tečaj je organiziralo hrvatsko časnikarsko društvo. Na njem predavajo strokovnjaki hrvatski pravopis, terminologijo in stilistiko.
Vukovarska gimnazija praznuje letos 50 letnico svojega obstoja. Za to priliko bodo Batine tovarne na svoje stroške spopolnile vse gimnazijske kabinete in knjižnico.
Po zadnji odredbi zagrebškega župana so monakovske žrtve dobile svoj trg tudi v Zagrebu.
Poglavnik je izdal pravilnik o uniformi častnikov, podčastnikov in ostalih članov svoje telesne straže.
Na predlog hrvatskega korporacijskega ministra je hrvatska vlada izdala zakonsko odredbo o ustanovitvi urada državnega vodstva telesne vzgoje in športa. Ta urad, ki bo deloval v korpo-racijskem ministrstvu, je najvišja oblast za telesno vzgojo in šport na Hrvatskem.
Zagrebška električna centrala ima danes 70 tisoč potrošnikov, 60 milijonov proizvedenih kilo-vatnih ur, 1,054.000 m dolgo razvodno mrežo in porabi, letno 90 milijonov kg premoga.
Hrvatsko prometno ministrstvo je pričelo modernizirati in razširjati cesto, ki veže Zagreb s posameznimi primorskimi mesti.
Iz Srbije
Nove vzgojne metode. Zaradi popolne pre-osnove dosedanjega življenja in vzgajanja srbskih srednjih šolah, je srbski prosvetni minister izdelal tudi načrt, po katerem bo vsaka belgrajska gimnazija morala imeti na razpolago tudi večje zemljišče, ki ga bodo obdelovali učenci pod vodstvom strokovnih moči. Potrebna zemljišča so dobile šole na razpolago že letos. Dijaki so vse vrtove vzorno obdelali.
Populariziranje Nedičevega imena ▼ Srbiji. Srbsko časopisje stalno objavlja poročila iz podeželja, v katerih posamezne srbske ustanove in organizacije ter privatniki izražajo zahvalo mi-nistrsRemu predsedniku za njegovo dosedanje delo na obnovi Srbije. Vsa poročila, kakor tudi vse zahvale so pisane in podane v strogo srbskem nacionalnem duhu in prikazujejo Nediča kot rešitelja srbstva.
Imenovanje članov izpraševalne komisije za administrativno osebje. Srbski prosvetni minister je imenoval člane izpraševalne komisije za polaganje državnega strokovnega izpita vsega administrativnega osebja v prosvetnem mnistrstvu. Za predsednika izpraševalne komisije je imenovan načelnik občega oddelka Dušan Milojkovič.
Izvrševanje nove uredbe o vseučiliščih v Srbiji. Zaradi postavitve vzgoje srbske vseučiliške mladine na srbsko nacionalno podlago, bo v kratkem srbski prosvetni minister v smislu določil nove uredbe o vseučiliščih imenoval novega rektorja in dekane posameznih fakultet.
MALI OGLASI
V malih oglasih v«l|a pri Iskanfn službe vsaka beseda L 0.30, pri Ualtovaniskib oglasib |« beseda po L 1.—, pri vscb ostalih malih oglasih pa |« beseda po L 0^0. Davek se racnos posebej. Mala oglas« |« Ueba plačati takoj pri naročila.
| Služile j
Dobe:
Dobro kuharico
ki bi opravljala vsa hišna dela, z večletnimi spričevali, sprejme manjša družina. Nastop po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Kuharica« 3166.	b
Frizersko pomočnico
prvorazredno moč, sprejmem s 1. junijem: Mihael Ovsenjak — salon »Ivanka — »Blelwelsova cesta 15, Ljubljana. b
Polirja
za pripravo zidave hiše, sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3148. b
Hlapca
za kmečka dela, sprej mem. Perko, Vodnikova št, 111, Ljubljana,
Vreče in bale
I vseh vrst, proda: Metalla, 1 GoBposvetska 16.	1
Pianino, otroško posteljo
ln zofo, prodam. 21ber-tova 25, Šiška.	(1
Prodamo j
starejšo spalnico, Izredno I široke omare, v dobrem I stanju, mehko samsko I spalnico, lepo češnjevo I pisalno mizo, žlmnat mo-1 droc, kuhinjske kreden-1 ce, razne mize, otroški I voziček globok 5S0 lir, voč preprog, razne slike, | starejšo violino Itd. Trgovina »Ogled«, Mestni I trg 3, vhod skozi vežo.| <11
Voz zapravljivček
In železni plug, prodam. [ Uabnlk Martin, Tomače-| vo St. 17.	(l|
Lesne črve
prodaj. Feliks Toman ml.. | "°cpnl Prodam. Naslov I unje, ,ANOBIN«. - Ing., Costova 7.	'ILT.V *Slovenca* po*| Prezelj, Woltova ulica 3.|
Telefon 34-73.
Šport
Otroško posteljico
orehovo, dobro ohranjeno ugodno prodam. Ogleda se od torka dalje od 0 do 12, Vodmatska ceBta 8 (1
Otročjo košaro
pogrezljlvl, ugodno na-1« stojalom ln modrocem, poceni prodam. Naslov ]
Razno pohištvo
poceni proda. T.ampetova ul. 13 (Trnovo).	1
šivalni stroji
št. 3213.
O
Bramorje
uniči »GRITAL«. — Ing. I prezelj, VVolfova ulica 3. [ Telefon 34-73,
Molje in ribice
J|I7 nafunj
Lokal z izložbo
za razstavljanje pohištva] med knjigami ln spisi, I — prevzamem takoj fotografijami, v raznih prometnem kraju. Pohl-1
i„«lzbirkah	"d-. unlčl »ONI" štvo, Malenšek. Celovška spodlnjstvo, prodam Ivo gclN> p	Wol- tt 258.
Stembal, Vegova ulica 8 foya u,	3 Te)efon 34.73 (pritličje, dvorišče, levo). I
Hladilno omarico
majhno, praktično za go-
Služkinja
Poslovni prostor
v prvem nadstropju, po-oddam s
i Za »Samokuhalnik« I Kombiniran mlin
poštena in zanesljiva, za	so ^nimajo gospodi- za brinje, sadje in fige	,„1?,?™* Informaclle
vsa hišna opravila, so "je. katero želo hraniti za motorni pogon, dobite	j?™' Gosposvet-
«.,„ rnn„db„ na unravo kurjavo ln čas. Enostavno pri I L K R S I C , Cesto | Prl	^Gosposvet^
ln poceni. Dobi so: Franc | 29. oktobra štev. 13. Kernjak, Tržaška c. 92.
Išče. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 3159.	b
Hlapca na kmetijo
ta poljska dela, sprejme Zavašnlk, Tomačevo 25.
(b
Hlapca
za kmečka dela, poštenega, marljivega — sprejmem. Martlnec, Ljubljana, Trnovski pristan 20.
Gospodinjsko pomočnico
veščo kuhe, sprejmem takoj. Zglasltl se od 12—15 na Sv. Petra c. 31-11.
Razno pohištvo
poceni naprodaj. Lampe-1 fitovllo kopit" ugodno pro- i Stare OramOfOnSke plOŠČB tova ulica 13 (Trnovo), j dam. - Informacije daje kupuje ,n plaCa najvišje pisarna obrtnega združe- dnevne cene samo »Eve-
ščurke
In drugo golazen uniči [ SCUREKS«. Ing. Prezelj, Wolfova 3. Telefon 34-73.
Hlapca
za kmečka dela, Iščem. Služba takoj. Cerno Jože, Vodnikova 133.	(b
Pošteno dekle
vešče kuhe, sprejmem v službo b 30. Junijem. Na slov v upravi »Slovenca« pod gt. 3178.	(b
Samostojno gospodinjo
do 30 let, resno ln zmožno osebo, sprejme go spod z 8 letnim otrokom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3179.	(b
Sobarico
mlajšo, ki lepo lika ln Jo vešča nekoliko šivanja, sprejme boljša privatna hiša. Nastop čimprej. Plača 250 do 300 lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3185.	(b
Služkinjo
ki zna kuhati ln vsa gospodinjska dela ter za pomoč na vrtu, sprejmem Nastop po dogovoru. Ku-novar Valentin, vrtnarstvo, Sv. Križ, Ljubljana tb
Krojaškega pomočnika
ali pomočnico za moška ln damska dela, sprejme Anton Rus, Hrvatski trg št. 1 Ljubljana.	(b
Samostojno kuharico
in gospodinjsko pomoč nico za vsa hišna dela, iščem. Dalmatinova ull ca 5-1, v času med 8 in 12 opoldne.	(b
Hlapca
za kmečka dela takoj sprejmem. Hočevar An ton. Vodnikova cesta LJubljana.	(b
Služkinjo
za vsa hišna dela, Iščem Vprašati: Sv. Petra ce sta 34.	(b
Korespondenta
absolventa trgovske aka demije, mladega, s per fektnlm znanjem nemške ga in italijanskega Jezi ka Išče špedlcijsko podje tje v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Agilen« št. 3225.
Hlapca
vajenega vsoh kmečkih del, sprejmem. F. Bab nlk, Zg. Kašelj 35.
Postrežnico
pridno in zanesljivo, ta koj sprejmem. Dimlčeva št. 2. Bežigrad.
ska cesta 1, dvor.
Čevljarski šivalni stroj
dobro ohranjen, ln večje

nja v Novem mestu. (1 regt. pre9ernova uU 44
Pohištvo
Pozor!
Zopet kupujem vse vrste
tapectr,, madrace, blaži-1 vreče tn odpadke (kroja-ne, tapetne steno itd. oči- ske- volnene, šiviljsko) Po UQ0dni ceni I »*lto moljev ln drugo go- in stare cunje po najvišji
» ... . J I 1.17111 z »MORTOMOLJ«- I ceni. — Alojs Grebene, več enoprežnlh ln dvo-1 mznl z »muh. ivani w	D„.„ „_..	„■>
vprežnlh voz In konjske tekočino. - Ing. Prezelj, Sv. Petra cesta štev. M. opreme. Sv. Jerneja ce-1 Wolfova ul. 3. Tol. 34-73.1	Telefon »4-28
sta št. 26.	1
Globok otroški voziček
Smrekovo treslo
lepo, zdravo. suho tn |
Prodam	i „Batjelov« model, nov, I ježlco — kupi vsako koli-.
več salonskih gramofo- temno barve ln „|va)nt slno usnjarna J. Lavrlft.
nov. Sv. Jerneja c. 25. I
stroj, prodam. Zore, Ma-1 gt vid pri Stični • Ljub-
Mravlje
renčlčeva štev. 3.
d I IJana.
Pozor! I Ciprese
uniči »FORMICID«. Ing. I V zalogi Imam nove, št- I mlade, visoke približno 11 Prezolj, Wolfova ulica 8.1 vano ln zblte gojzerje I meter, za posaditev, kupil Telefon 34-73.	| ter večjo zalogo nizkih I jo komadov župnl urad |
ln visokih čevljev. Ravno I podgrad, p. Stoplče. yjn0	I tako Imam tudi veliko I
Sackov plug
dobro ohranjen — kupi: Medarna, LJubljana, 21-dovska ulica 6.	k |
Danes in še trikrat	i
bodo šli na tehtnico in pred nogometne sodnike
V državnem nogometnem prvenstvu je danes na vrsti 27. kolo. To prvenstvo bi lahko primerjali tehtnici, ki ima 16 krakov. Pri tehtanju gre — to se razume — za gole in za zmage. Šibka Modena jih ima že M in to je breme, ki io vleče na dno razpredelnice Najbolj čistih rok pa je Roma, ki ima 44 golov v dobrem, obremenjena pa jo le z 20 zadetki v mrežo. Zato pravimo, da je Roma nn vrhu. Triestina nekje v sred'ini, Modena pa spodaj. Cim bolj pičle so razlike, tem več zanimanja je za tehtanje, pri katerem gre za znanje in srečo, srfnost in l>orbenost, tehniko in taktiko in konftno za gole. ki so ogledalo vseh vidnih in nevidnih lastnosti posameznih moštev.
Največ zanimanja bo danes za srečanje v Rimu. Dvoje domačih moštev — Roma in Lazio — se bo podalo na igrišče, da merita svoje moči. Prijatelji obeh klubov jih bodo sprejeli, jiosedli na tribune in strmeli v areno kjer bodo uprizorili znameniti lov za žogo. Realisti bodo računali z zmago Rome, ki je nedvomno močnejša, ljudje pa, ki gledajo vse skozi očala svojih želja, bodo bodrili zlasti enajsto-rico Lazia, ki je trenutno na petem mestu. To bo nekako neoficielno prvenstvo prestolnice, obenem pa borba za točke ki so zdaj tem dragocenejše, ker se državno prvenstvo približuje koncu.
fe bo Roma zmagala, si bo že lahko naročila posetnice z naslovom državnega prvaka 1942, če pa ne, ho to velik dogodek za prijatelje Lazia, še večji pa za Torino, kateremu hodo odprta vrata navzgor. V ostalem bodo imeli Torinci tokrat precej lahko nalogo. Na domačem igrišču bodo merili moči z Atalanto in vnaprej je jasno, kaj bo pokazala tehtnica. Pred važno nalogo stoji danes tudi Triestina. ki ho tekmovala z Benečani. Jasno je, da so Benečani boljši, za Triestince pa pomeni današnje srečanje prestižno vprašanje, zakaj bitka se bo razvila na domačih tleh, pred domačimi gledalci, ki želijo le zmage.
Spored današnjega kola v A razredu je tale:
Firenze: Fiorentina - Napoli.
Modena: Modena - Bologna.
Livorno: Livorno-Juventus.
Milan: Amhrosiana - Genova.
Rim: Lazio - Roma.
Genova: Liguria - Milano.
Torino: Torino - Atalanta.
Trieste: Triestina - Venezia.
V B razredu se bo kopala enajstorica dosedanjega prvaka Barija s Fiumano, Vicenza pa, ki je na drugem mestu e 35 točkami, bo tekmovala v Speziji.
Šport v kratkem
Predsednik italijanskega olimpijskega odbora
v Zagrebu. Pred časom smo poročali o obisku hrvatskega Športnega odposlanstva z MiSkom Ze-bičem na čelu v Italiji. Priložnost, ko se bodo za binkoStne praznike v Zagrebu borili za rimski pokal, so porabili ugledni voditelji italijanskega Športa, da se odzovejo povabilu Hrvatov in vrnejo obisk. Kakor čitamo v zagrebških listih, bo
...	, ,	I izbiro malo rabljenih čev-
muškat, maršala ln ver-1	' . ,, * ,
mouth v sodih ln stekle- 1Jev- brez očk- Sprejmem nlcah nudi Mlakar, skla-1 VPa v moJo 8troko dlšče Ranzlnger, Ljubljana.	1
dajoča popravila. Alojz
LJubljana.
Zavodi, mesarji,
m • |Cepilna smo,a
Milne za kosti za ročni strokovno sestavljena in ln motorni pogon, dobite Preizkušena. Ing. Pre-pri Ileršlč, Cesta 29. ok- zel*. Wolfova ulica št. 3.
tobra 13, telefon 37-54. 1
Telefon 34-73.
Flora
Preklje tižolovke |umetno snojllo za cvet
močne, dolge — naprodaj. 1|C6 ,n VSQ vrtnQ 8e)e. Poizvedbe: Bahovec, pa- njavQ karbollneji katran, plrnlca tromostovje. 1
Molje
Prodam preprogo ikah stalno v zalogi. — i
3Vix2'/i m in 2x3 m, po »Petronafta«, Ljubljana, ugodni cenL Ogleda se I Tyrševa cesta 35 a. (11 lahko vsaki dan od 8.—16. f
ure. Tyrševa 37a, II. nadstropje, desno.	1
Otroški voziček
rabljen, kupim. Naslovi v upravi »Slovenca« pod št. 3219.	(k
Težak voz
na peresih, nosilnost do 3000 kg, pripraven za di-ro — naprodaj. Vprašati pri g. Mlheliču Hrastje 8 pri Ljubljani.	1
»Ranobran«
Insekticide
Ing. Prezljeve, to Je sredstva za pokončeva-nje škodljivcev v hiši, na vrtu ln na polju, za-
fova ulica 3. Tel. 34-73.1 člh trgovinah.
pod št. 3231.
Čebele v kranjičih
In v A2 panjih, proda Medarna, Ljubljana, židovska ul 6.	J
Več čevljar, pomočnikov
za vsa dela, Bprejmem takoj. Ješe Bogomir, Cesta na Loko 20.	(b
Vosek la
rumen, proda: Medarna, Ljubljana, židovska ul. 6
Trgovci, gostilničarji in kavarnarji - pozor!
Mineralno vodo na debelo dobite v glavni zalogi S. Pellegrlno, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8. 1
Hišne gobe
uničenje in zaščita z MERULIN-preparatl, Ing. Prezelj, VVolfova 3. Telefon 34-73. &
Ugodno prodamo
pisalno mizo, več pisalnih pultov, etažere za knjige tn tiskovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3250.	(1
Podgane
miši ln voluharje uniči »MIKROTAN« pasta ln MIKROTAN« zrna. Ing. Prezelj, VVolfova ulica 3. Telefon 34-73.
Gramofon
50 ploščami, prodam. Babnik, Dolnlce 16. (1
Pohištvo	Šivalni stroj
dobro ohranjeno prodam, dobro ohranjen, poceni Sv. Petra nasip št. 27. J proda »Metalla«, Gospo-(1 ] svetska cesta 16.	(1

priiel z italijansko teniško reprezentanco tudi predsednik COM-|a Manganiello V Zagrebu bo ostal do 25. t. m. kol gost MiSka Zebiča Z n|im bo tudi 8 uglednih itabianskih Športnih funketo-
""'Adoli Heuscr in Richard Vogt, znamenita nemSka boksarska prvaka, se bosta spoprijela 20. junija za prvenstvo težke kategorij. Za ilcu-serja, ki sc pripravlja na srečanje s Schmelingom, bo to vsekakor trda preizkušnja. V ostalem pa so govorice o zopetnem nastopu bivSega prvaka Maksa Schmelinga z merodajne strani ie vedno
nepotrjene.	,
Nov zakonski načrt o telesni vzgop so predložili slovaški narodni skupščini Pri tem gre za delno etatizacijo Športnih druStev, pa tudi za to, da se iztrebijo iz Športnega življenia ljudje, ki so sovražno razpoloženi napram državi,
Kitel Son, olimpi]ski zmagovalec v maratonskem teku v Berlinu, je padel junaSke smrti v borbah pri Birmi. Malega japonskega tekača se bodo spominjali tudi naSi Športniki, ki so ga gledali v Riefenstahlinem filmu o berlinski olim-pijadi. Takrat ni je priboril Kitel Son prvo mesto s časom 7 uri, 29 min., 19.2 sek.
Igrišča bodo ostala nedotaknjena. V zvezi z odlokom hrvatskega ministra za kmečko gospodarstvo čitamo, da se predpisi za obdelavo vseh zemljišč nc nanaSajo na Športna igrišča, ki bodo služila tudi v naprej svojim telesnovzgojnim namenom.
Gradjanski bo nastopil v Sofiji brez Glazerja in tudi brez Urcha. Vlogo vratarja bo igral Ha-Skov Simunič kot gost. O Urchu, ki se je sijajno obnesel na turneji Gradjanskega v Švici, čitamo. da je poškodovan.
Zaobljuba
štanemašino
manjšo, ročno, dobro-1 ohranjeno, kupim. Moste, Krekova št. 4.	11
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen, I takoj kupim. — Ponudbe I v upravo »Slovenca« pod I »Vladimir« št. 3093. (k |
»Berkelj« tehtnico
Creolln ln deslnfektor za | rabljeno ali	novo, kupim. I
. goveje in svinjsko hleve, P°™dbo v	upravo »Slo-
| Gravycid hladilno olje za venca« P°a	»Berkelj« št.
stroje, Cramolin olje ln I 30D1-	(k '
J mast za elektromotorje, I _	,	.....
un,ei "^SSJS";*:*- vosek m olje za jerme- En voz gozdnega listja
šek in MORTOMOLJ-te-1 naJflneJ„ ra(lnlran all trave%a atelje, ki-
„°C "a- T	,f benzol, »Smachlatore« — pim. A. Hmelak, Ljublja-
Wolfova 3. Telefon 34-73.1	,, ___,„.,.„ „„ .. I m .	, I
■najboljše sredstvo za čl-I na, Tyrševa 35a.	k|
ščenje madežev na oble-1
Nove železnice in ceste v Bolgariji
Za izvedbo velikega gradbenega načrta ho bolgarsko ministrstvo za gradbe to leto zaposlilo 20.000 članov bolgarske delovno službe in nadalj-nih 20.000 brezposelnih delavcev in judov. Ministrstvo namerava v prvi vrsti zgraditi novo železniške zveze med staro Bolgarijo in Makedonijo ter Tracijo Vzporedno z železnicami Ivo ministrstvo nove pokrajine zvezalo s Sofijo tudi z novimi cestami. V drugo vrsto izvedtie velikih javnih del v Bolgariji pa spada graditev še drugega tira 'pri sedanji železniški zvezi mod Varno in Ruščukom s podaljškom v Dobrudžo, novo železnico, ki bo vodila iz Plovdiva proti severovzhodu ter bo predvsem služila za prevažanje sadja, grozdja in vina, namenjenega za izvoz, in tretjo železnico, ki bo izhajala tudi iz Plovdiva ter bo vodila v Rodopsko gorovje, ki je zelo bogato na lesu.
Konec ciganskega pohajkovanja
Sedanje razmere, ki zahtevajo od slehernega posameznika resnega dela, so seveda zadele tudi cigane, ki se bodo v posameznih državah morali odvaditi brezskrbnega pohajkovanja in zapravljanja časa. Bolgarski notranji minister je že izdal navodila vsem okrožnim predstcrnikom in županom. da morajo takoj prijeti vse cipane in jih uporabiti za izvrševanje javnih del. Shčno naredbo je izdal tudi budimpeštanski veliki župan. Po zbranih podatkih živi na Madžarskem okoli 150.000 ciganov, ki so se dosedaj klatili po državi in so bili v pravo nadlogo delovnemu ljudstvu. Cigani so bili povsod tudi glavni raznažalci in širitelji raznih nalezljivih bolezni.
»Vse 6voje življenje bom porabil v to, da Vas bom 6talno ljubil.«
»Kako velik 6ebičnež ste! Kaj naj se pa z mano zgodi? Ali naj ostanem 6ama?«
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, I SenO V kOŠnj! prodam. Naslov v upravi kup)m Anton LeJek _| »Slovenca« pod št. 3174. K,eče 21> p Ježlca (k [
Decimalno tehtnico
od 200 do 300 kg kupim. Cekada, Sv, Petra c. II (k
Električni likalnik
je drevesna zdravilna I htevajte v lekarnah, dro-1 ?°bro ohranjen kupim. |
maža. Ing. Prezelj, Wol- gerijah ln odgovarjajo- Nasl°vt V "f"^1 *Sl0V'"
Kolesa
Zdravilna zelišča
vseh vrst, večje količine, [ kupi: Lekarna Mr. Baho-[ vec, Ljubljana.	(k |
Štedilnik - železni
I kupim. Ponudbe: Starlč] | Ludvik, Dvoržakova 3.
(k j
Smrekovih desk la la
raznih dimenzij, suhih, takoj kupim 1 vagon. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Cena frco vagon« št. 3252.	(k
Triciklje po 550 lir
z uporabo vašega kolesa, ki se ne kvari, najboljše izdelave. V kratkem čez 60 komadov prodanih. Dobavlja spectjal-na delavnica za triciklje Tyrševa 13 (Flgovec, levo dvorišče) tel. 2927. — Sprejmemo zastopnike t
Stare biciklje
zračnice, plašče, zaboje, karbid in vreče kupimo Generator delavnica (Flgovec, levo dvorišče), telefon 29-27.	' (k
Nekaj rabljenih tricikljev
različne velikosti, za izredno nizko ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). Tel, 29-27.
Moško kolo.
predelano v tricikelj, zaradi selitve zelo poceni prodam. Tovarniška 6.
V Novem mestu
kupim eno alt več stanovanjsko hišo. Ponudbe v podružnico »Slovenca« v Novem mestu pod »Hiša« It. 3084.	(p
Na prodaj
Nova tovarna
za perilo z opremo
v Kočevju in dvonadstropna trgovska hiša
z večjimi
poslovnimi lokali in 2 malima stanovanjema
Ponudbe ln povpraševanja Je nasloviti na:
Upravo »Slovenca« pod št. 3028.
Parcelo
manjšo, v okolici LJubljane, kupim. — Ponudbe v upravo »Slovcnca« pod »20.000 lir« št. 3121. (k
Prodam
parcelo 1000 m", v bližini Kregarja v Stepanjl vasi tik ob mestni meji za 50.000 lir. Polzve se: Trnovo, Kollzejska 19.
Prodam
večstanovanjsko hišo na lepem sončnem prostoru, z več delavnicami. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3229.	(p
EIAR - Radio Ljubljana
PARLIAMO I/ITALIANOt Rchema dolin 33 lezione che verrA temits Hnl pror dott. SUnko Leben lunedi. 25. maegio 1942-XX», ore
19°0-	I.EZIONE TRENTESIMA TEHZA
Un novelllere Inieitnnso
Temno fa vivcvn nella eittfi dl Veronn lin rinro sicnore che sveva un novelliere. A nuesl i novelllere. d u ran te le lunehe serate d'inverno. fHceva raccontare
doHe favole per pansstempo	____
Una notle che il novelllere sveva Rrnn voglin di dormire. il suo sienore gli disse come nI sollto. dl raccontare niialcbe hella storia. Allora il nov.lhere dissc la seguente storia:	„„,!„.„
»C'era una volta un conlndino rhe era andnto nlla fiera con cento inonete e ci aveva comprato due perore per ogni moneta. Poi. con le sue pecore torno a un fiuine che aveva passato poclii giorn: prima. Trovb che il fiume era molto eresciuto per unn grnn pioggia Non oi era possibilita di passarlo n guado. II eontndino dunque se ne stava nlla rivn del fiume ed aspettava aiuto. E mentre se ne stava eosi. vide vonire gin per 11 fiume un pcscatore con una bnrcliet-ta, ma lanlo piecola. che non potevn eontenere che il contadino e una pecorn per volta. II eontndino co-mlnelo n passare con una pecora; il fiume era largo; il contadino vosrnva e pnssava.«
Clui il novelliere cessA di raccontare. >Va oltre,«. disse il signoro. Ma il novelliere rispose:	.	„
»Lasciate passare le pecore. poi raccontero i> fatto.«
E si miso comodamente a dormire.
mandare
Trapsssato Imperfetto andnre	credere
psrtlre
avevo mandato. ecc. ero andato avevo creduto ero partito.
EsempI: L'avevo invitato. ma non č venuto. — Qunndo recevi la tun eartolina, io aveva eia fntto il bnuie. e l'avevo spedlto alla stazionc. — Erano andali via tutti, per fortuna, quando si levnrono lo prime finmme. — Eeli che aveva consumato tutto il suo, non pensava ad assicurarsi un avvenire.
Trapassato perfetto ' mandare	andare	credere	psrtlre
ehbl mnndato, ecc. ful andato. ecc. ebbl creduto, ecc. ful partito. ecc.
EsempI: Dopo che ebhe letto la tettera, parti. — Appenn ebbe visto il fratello in pericolo, corse in suo aiuto. — Tostoche ebbe preso ln medicinn. si addor-mento plac.idamente. — Al tramonto. dopo che ebbe nrnto tutto il giorno. porto i buoi nella stnlln. — Pro-nunzinlo che ebbe nueste pnrole. se ne nndo furioso. — Pnrliti che furono i figliuoli, la vecchin madre ri-masft sola.
Eserclzlo
Trsducete: — Skodelica (tn7,7.a) knve. — Zaful sem (udirel tihe (sil.enzioso) korake na (su per) stopnicah (le scale). Prišla je mati; stopala je (andare) počasi (a pnsso lento) ln varno (euardineo), v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tnko lepa, knkor v tistem trenotku (istante). Skozi (pori vrata je sijal (penetaro) poSevcn (obliquo) pramen (rmrgio) opoldnnskegn (meridinno) sonca, na-rnvnost (diritto) mnteri v oči; večje so bile in čistejše (puro), vsa nebeška luč (luce del cielol je odsevala (rlsplendere) iz njih, vsn nebeškn (divino) blncost (bontš) in ljubezen. Ustnice so se smeblinie kakor otroku, ki prinaša vesel (bello) dnr (repnlo)
Jaz pa (inveee) sem se ozrl (rivoieersi — rlvol-si) In sem rekel z zlobnim (mnligno) glnsom: »Pustite mc na (In) mirul ... Ne maram zdnjl«
Ni še bila (ginnsrere) na vrhu (in cimn a) stopnic; videl sem jo snmo do (fino n) pasu (cintoln). Ko je slišala (indendere) moje besede, se ni ganila; le roka, ki je držala skodelico, se jo tresln. Gledala me je prestrašena (spnurlto). luč v očeh jo umirala.
Od sramu ml je stopiln kri v lion (farsi rosso tn fnceia dt vorgoenn), stopil sem .11 nasproti s hitrim (rnpido) korakom.
»rinite (dnre ntii), mati!«
Prepozno (tnrdi) je bilo: luči n I bilo več v njene oči, smehljaja nc voč nn njene ustnici
(Ivan Cankar).
Tu natisnjeno besedilo i« snmo ključ zn vse one. ki slede pouku Italijanščine po radiu. Italijnnske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19 »večer.
J

ORJ.Mn\
157.
Tresoglav in Almira stopata po temnem hodniku do vrat, ki vodijo v podzemski hodnik. V njih je tičal ključ. Saj je bilo v gradu treba šc marsikaj urediti in pospraviti. Že je zaškripal ključ v vratih, tedaj pa zakliče s hodnika moški glas: »Ali si ti, Mirko?!«
____1
158.
Samega strahu bi se bila oče in Almira skoro zgru« dila na tla. Almira je potegnila nagloma ključ iz vrat in obadva sta odbežala, kolikor hitro se je dalo, preden je čuvaj, kmet Strelec, prišel s svečo gledat, kdo v kleti govori in odpira skriven izhod.
1& ,
Drugi dan, bila je nedelja, je potrkal na vse zgodaj utrujen jezdec na Serajnikova vrata v Svetnah. Začelo se je daniti in p'ctclini so se že oglašali. Ptiči so peli svoje jutranje pesmi. Nihče pri hiši šc ni bil pokoncu. Siva megla je sc ležala čez Rožno dolino in zdelo sc jc, da se ne more zdaniti.
ITTTTFT" "i'HII—P'
Predstave ob delavnikih od 1t m 18.13, ob ne-deltah m praznikih ab 10.30.14.30. 16.30 m 1».3t
Nesinitno gla-beno delo Giuseppe VERDIJA
T R AVIATA
t Mario CEBOTARI KINO UNIOM - TEL. 22-21_
Velika ljubezenska zgodba na ruskom car. dvoiu Princezlna ljubezen Luisa Ferida, Claudio Gora, Laura Nucci Režija Aleksander Volkov KINO MATICA - TEL. 22-41
Stan l.a"rel in Oilver Harljr nnp.i'»rna fi m.kn komika v »ijajni in nadvse zabavni ourki
Leteča vraga
V ostalih v loga H Jean Pa'iker In
Il>'ginald Gaidiner kino sloua - tel. 27-30
K.r«son, vsebinsko gli bok in pretresljiv lilm
Soneta Marta
Conchita Montea Amadeo Nazzarl Izredno napet zgodovinski film
Maska Cezarja Borgfa
O. Valeati, E. Glori in Elsa de Giorgi kino kooel1evo, lep. 41-»4
Predstave tez oba praznika ob 14.30 In 17 url.
conra. alfonso camagna
Časa fondata nel 1900 Commissioni - Espor tazioni - Rappresen-lanze- Depositi -Tra-športi - Assicurazioni
Ustanovljeno 1. 19C0 Poverjeništva- Izvoz-ništva Zastopstva • Skladišča - Prevozništva - Zavarovanja
NAPOLI - Via Arle della Lana 10
Triciklje
izdelujemo in popravljamo, emajliramo, imamo v zalogi vse nadomestne dele z.a reparaturo in pnevmatiko — za cenjena naročila se priporoča strokovna mehanična delavnica
»Tribuna« — F. Lazar, Ljubljana
Telefon 23-2?	Iiarlovška c. 4
Otroške vozičke
globoke in športne dobite v večji izbiri pri tvrdki
»Tribuna« — F. Lazar, Karlovška 4

Oddalo:
Stanovanje dam
brezplačno (moderno, lepo, trisobno), tistemu, kl bi mo starejšega gospoda oskrboval z mojo hrano. Prednost boljša čista družina, kl Ima veselje do vrtnega dela. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Odrasla manjša družina« št.. 3184.	Cč
Dve stanovanji
z eno sobo takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3247.	(č
Jttclo:
Stanovanje
eno- ali dvosobno, s prl-tlkllnnml, leče v sredini mesta mirna ln solidna gospodična za mesec junij ali Julij. Naslov v upravi »Slov.« št. 1968.
umnimi
Vajcnko
s potrebno Izobrazbo — sprejmem takoj za trgovino z manufakturo. Javite se: Olup Josip str.v Stari trg 2.	v
iPeimtj g Sobe 1
Vse denarne in trgovske posle
Izvršim hitro tn točno. Obrnite se na: Rudolf Zora. Gledališka ul. 12. Telefon 88-10.
1 Žlitnlt |
Par konj
prodam. - Drašler, Vodovodna 1 dvorišče.	J
Mlado papigo
kl že nekoliko Izgovarja besedo, prodam po zelo ugodni ceni. - Naslov v upravi »Slovenca« 3147.
Ovce
solčavske pasme, 7 komadov, med temi 4 breje, prodam takoj — najraje skupaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3205.
<4
Vajenca
za tapetništvo, sprejmem takoj. — Zakrajšek, Ljubljana, Miklošičeva 34.
Vajenko ali vajenca
sprejmem takoj. — Foto »Staut«, Tyrševa 35a. v
Vrtnarskega vajenca
sprejmem. Hrana tn stanovanje v hiši. Kunovar Valentin, vrtnarstvo, Sv. Križ, LJubljana.	(v
Učenko
za krojenje ln šivanje zgornjih delov modnih čevljev, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3241.	(v
4 Havanke, samice
naprodaj. Zor, Brezovica št. 119, pri Ljubljani. (J
Pohištvo
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki cenj
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana. Mestni trg 13
Oddalo:
Opremljeno sobo
lepo, zračno, oddam solidni gospodični. Predovl-čeva 19, Moste.	s
Sobo
oddam gospodični ali gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3141.
(s
Sobo
sončno, prazno ali opremljeno, z uporabo kopalnice, oddam gospodični. Bcljaška 32-1.	(s
msm
Šoferska šola I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica 43
Telefon št. 23-28. Izpit se lahko polaga že z 18. letom.
Vsakovrstno pohištvo
izdelujem ter sprejemam tudi v popravilo ln pre-politlram na novo. Plačljivo tudi par obrokov. Povše Avgust, mizar Rožna dolina, Cesta XIX, št. 3 — Kličite telefon št. 29-23.	(s
Elektromotor
380 Volt, 3, 4.75 ln 6.5 ks, nemški, naprodajf — Zor, Brezovica 119. (f
Pouk
I nštruktorico
za Italijanščino, Iščem. Cenjene ponudbo z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Italijanščina« št. 3079.	(b

UglaSevalec glasovirjev
Juržiek
Ljubljana, Zrlnjskega 7/11 Telefon 89-23
IZDELOVANJE
Streli
Pisalne stroje
gramofone ln računske stroje, nalivna peresa tn register blagajne hitro In strokovno ter proti garanciji popravlja »Evo-rest-ServIa«, Ljubljana, Prešernova ulica 44.
Pisalni stroj »Everest«
jo višek sodobne tehnike in kvaliteto. — Za vsak stroj večletna garancija. Cena In kvaliteta brez-konkurenčna. Ogled ln preizkušnja brezobvezna. Na zalogi več vrst kal-kulacljsklh strojev. — »EVEREST«, Ljubljana, Prešernova ulica St. 44.
(r
Pisalni stroj »Oliver«
potreben popravila, 200,-llr; šivalni stroj z dolgim čolntčkom, v dobrem stanju 600.- Ur, proda Trgovina »Ogled« Mestni trg 3.	' (1
Usnjeni izdelki
se barvajo le b specialno barvo za usnje. Zaloga barv tn acetona: Efaks, Napoleonov trg.	r
Novi naslovi
Frančiškanska al. 3. Telefon 45-13.
Dopisovanja in prevodi
trgovsko ln tehnične panogo v Italijanščini ln v nemščini. Informacijo v tehnični pisarni, Cesta 29. oktobra 13. Tel. 37-64.
(r
CEDESI BMPIANTO FORZA MOTRICE E LUCE
composto di DUE MOTORI DIESEL HP IC/11 cad., Dinamo, Pullegie ecc Rlvolgersl:
ODDAMO POGONSKO NA. PRAVO Z RAZSVETLJAVO
sestoječo iz 2 DIESEL-MOTORJtV po 10 in 11 KS, dinamo, jermenje itd. Vprašajte pri:
FALEGNAMER A OUAZZOTTI • ALESSONDRIA • CRISTO
ntatrnlfl	vse dokaze odkritosrčnega sočutja ob bolezni ln smrti našega
CiUIII/UfU dobrega očeta, gospoda
Matije Pečkaia starejšega
so toplo zahvaljujemo. Tosebej pa Izrekamo najlepšo zahvalo p. rt. članom vrhniške občinske uprave z g. županom Ignacijem Hrenom na čelu za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu, nadalje preč. g. dekanu Janezu Burnlku za pogostne obiske med boleznijo rajnika ln za njegov pokop g. zdravniku dr. Jožefu Buhu kot zvestemu hišnemu prijatelju za njegovo stalno ustrezljlvost, g. zdravniku dr. Janezu Gantarju za zdravljenje, gg. pevcem za lepe žalostinke kakor tudi sploh vsem, kl so spremili dragega pokojnika na njegovi poslednji poti. Bodi Bog vsem dobrotljlv plačnik!
Na Vrhniki, 21. ma\a 1942.	Žalujoči Ostali
Ada Negri:	4
-LOVEC ==
Tekale 6*rto po soncu, po belih, prašnih cestah, vzdolž 6tarih jezov, pokritih z zeleno ple6nobo, e kovinskimi odsevi, podile smo se po 6tczah 6em in tja, med polji, ki 60 bila porasla že z vi6oko koruzo.
Grenak vonj, kakor vonj akacij, ki je prihajal od gnoja, ki je bil raztresen pod množico muh, ie čudno vplival na možgane. V beli vročini je bilo nebo neskončen žar gibajočega 6e jekla. Naše postave ni60 bile nič drugega, kakor oblike brez čustev in brez mi6li. Ta žareča nezavest ee je vendar imenovala 6reča. Sončni ogenj nas je žgal prav do mozga. Kdor bi mi bil dejal tedaj, d? je smrt
Eravična stvar, bi 6e mu bila zasmejala v obraz, mrt? Nora beseda, ki 60 jo odkrili ljudje. Bila 6cm zmerom jaz, samo, da bi 06tala vedno jaz. Tu res ni bilo razlike med menoj in med gosto-lasimi rdeče-rjavimi storži, med menoj in med tem valovanjem svetlobe, ki je križem svetila name, da 6e je kri živahno pretakala. Tolči liste dreves, je bilo isto, kakor bi kdo bil moje lastno telo.
Vstopile 6mo v gozd, ki je bil ve6 zelen in gošča jc zgledala kot bi bila z zlatom oškropljena. Nismo šle v gozd morda zato, da bi se ohladile, pač pa nam je šlo za nova doživetja. Neviden učitelj vodi v tem gozdu čudovite simfonije, sestavljene iz žvrgoljenja in prhutanja ptičev, od brenčanja 6viloprejk. od žarkov, ki svetijo skozi liste 6rčaste, puščiča6te in kopjaste oblike, od simfonije šumeče vode ■ in prijetnih, najrazličnejših vonjav.
Ko 6trvo prišle v gozd, 6mo stopile v veliko
ladjo 6tarega Zapperliicka, ki je 6tala tukaj in spominjala na prejšnji dan. Upognjen, kosmat in ožgan se mi je zdel Caronte. Premikal je ve6la, ki 60 6e na V6ak zamah zableščala pod temnimi 6encami dreves. Ladja se je pomikala kot kača in se je počasi vrinila v labirint kanalov, kjer 60 letali kačji pastirji.
V	ladji smo jedle kruh in itfarelice. Koščke kruha in kurje kesti smo metale v široko odprti Mi6sin gobec, ki je požirala zalogaje z močnim škripanjem čeljusti, potem pa je spet ležala nepremično ob 6voji g06fxxiarici z dvignjeno glavo in 6 prozornimi očmi. To na6 je zabavalo. Po jedi, vinu in v vročini smo imele občutek utrujenosti in dolgočasja. Iznajdljiva Katarina Domprč je poskusila pregnati to dolgočasje s 6vojo ljubljeno pesmijo romarja, ki je sestavljena iz neskončno dolgih kitic, ki jih je mogel pevec po mili volji spreminjati:
Romar, ki iz Rima pride z raztrganimi čevlji na nogah...«
Cas je udarjal na rob ladje z veliko pahljačo: lasje, črni ko premog, so obkrožali potno čelo.
Me pa, da bi ji odgovarjale v zboru, 6mo dodajale najnavadnejši pesmi bogastva in novo6td naše mlade krvi:
»Tromrnerabillallžra, tronimerabillallčra.«
Toda Eddi ni pridružila 6vojega gla6u. Božala je Mi66ino glavo in ostala je tiho prav do takrat, ko je veslo udarilo ob obrežje in se je ladja ustavila. Izstopite smo in v trenutku na6 je pustila ona lenivost, potem pa »Zbogom,, Zapperliirk!« Preko polj in travnikov smo prišle na Eddino stanovanje. Bilo je že štiri popoldne.
V	osvežujočem mraku pritličnih sob, do katerih 6ta vodili dve stopnici, 6ino 6e verele razbežale.
V jedilnici je bila pripravljena miza za čaj 6 kmečkimi čašami, z rjavimi majolkami; prti 60 bili iz novega, rumenega lanu.
Stoli iz vrbovih šib 60 etali na preprogah, najrazličnejših barv, na katerih je bil tu in tam viden madež cigaretnega pepela. Na 6tenah pa je viselo orožje in lovske biografije.
Zdaj smo bile v odvisnosti. Chiara6curine ša-renice so bile postale črne kot dniks. Ana in Irena 6ta se hlinili, da jih litografije zanimajo in 6ta se zato trudile za neprisiljen izraz. Katarina Dompre 6e je med šalami zagledala s 6vojo podla6ično zenico v kota za robove piohištva. Zakaj, tega ni nihče vedel. Eddi je gotovo videla to nemirnost, to nezdravo radovednost. Toda rekla ni nič. Na manjšo mizo je bil položen velik album, v usnje vezan in zaprt s srebrno zapono. Odkrile 60 ga podlasične oči. »Je dovoljeno pogledati?« Brez dvoma. Zakaj pa ne? Ta album vsebuje njeno življenje. Vendar moramo vedeti danes ali jutri, kako je živela prej, preden je prišla v našo 6redo. Z majhnim ključem 6mo odprle majhno ključavnico zapone. Notri je bilo mnogo fotografij: vse od iste ženske — vse Eddine in vsaka je imela 6jx>daj datum.
Datum prve je bil točno današnji dan julija, pred 32 leti. Na tej fotografiji je bila deklica petih let, nebeško lepa. Glavo so obkrožali beli kodrčki, oblečena je bila v čipkasto krilce in gole roke 60 bile izredno nežne.
Na drugi fotografiji je bila deklica že precej odrasla, mladenka, v črnem žametu, 6 čipkami okoli vratu in okoli zajDestja. Lase je imela spletene v kito. Cvetoče lice ni imelo nobenega izraza: niti pričakovanja, niti želje, niti bolesti, niti veselja; nepremično, 6amo blagostanje, kakor nediše-če rože okroglega in širokega cvetličnega venca.
Dalje, dalje, od 6like do 6like 6e je razvijala 6vetla podoba. Od me6ta do mesta se je razcvetala mladost v ženi, smejala se je od |>ozdravov in zahval, prepojena z vidno eleganco, bleščeča, ne-sve6ta 6i egoizma v ozadju 6alonov, parkov in športnih igrišč. Samo enkrat jo ie bilo mogoče 6jx>znati: bila je na konju, v obleki Amazonke, z dolgo kito, 6 cilindrom, pomaknjenim nizko na uporno glavo; posebno značilno njena pa je bila. poteza med čelom in obratkom.
Toda v njenem največjem sijaju 6mo jo videle v plesni obleki iz baržuna, z rožo v laseh. Ena 6ama roža, mesena magnolija, odprta proti 6oncu v 6reči življenja. Žena, krepka in izključno ženska. Toda vendar?
Na predzadnji fotografiji ni bila več 6ama, . ampak ob nekem možu. Držala ga je za roko, kakor se drže na fotografijah navadno kmečki zaročenci. Lahka, nerodna dekliška kretnja tako izbrane elegance je bila najbolj živa priča ljubezni. Glavo jc imela obrnjeno proti njemu in ga je gledala; razume se, da na V6em svetu ni videla drugega kot niega in ne bi bila gledala drugega kot njega. On ne tako; ni je gledal. Ni bil preveč mlad, imel je visoko čelo, bil je skoraj plešast in utrujenih potez. Nekaj je v prostoru i6kal. Gotovo ni bil niti njen, niti koga drugega, pač pa je čakal neko daljnje življenje. Na zadnji 6trani albuma 6ta bila še zmerom 6kupaj: bila 6ta naslonjena na neko ograjo balkončka ob morju. Nekoliko medla fotografija: na njej 6ta se razločili dve temni, brezpomembni glavi, podobni po profilih. Toda tudi tam je. bil on nekam raztresen, odsoten, že oddaljen, medtem, ko so se njena usta obračala proti možu skoraj proseče. In še zdaj je gledala 6liko tako proseče, da je 6ti6kalo 6rce.
li Ljudsko tiskarno v Liubijani: Jože Kramarie
Izdajatelj: !nl Me Sodia
Urednik: Viktor Cenili!