OFFICIAL ORGAN
No. 10.—Štev. 10,
Pttfkm a&d aistd&Ktidmidflr permit Wo. 208 sutfiorlied by the Act of bet. 6; 1917, ett file
Office of »Chicago, HI. By order of the presid en-t, A. S. Burleson, Postmaster
"GLASILO K. 8.E. JEDNOTE"
1004 N. Chicago Street.
JOLIET, ILL; liin P«
Tke largest
WMjdy ia
Slwaiiu
Wednesday
Telephone 104«


Naj račji r
NASLOV
ur«d»iitT» In upraraillv* jm
1004 N. Chicago Street, Joliet, 11L
OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered a« Secood-CIa- Matter December 9, 1920, at the P—* Office at Joliet, lllinou, Under t be Act of Augi»»t 24, 1912
Telefon: 1048
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FORDf SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
==
JOLIET, ILL., 9. MARCA (MARCH), 1921.
Leto VII. Volume
REV. ANTON PRIN6I0 UMRL.
Dne 25. februarja, je umrl v Charity bolnišnici v Clevelan du, Ohio Rev. Anton Princi c.
Pokojnik je bil rojen v Ljubljani l£ta 1892, kjer je dovršil gimnazijo. V Ameriko je dospel 8 svojimi stariši pred 13. leti in je potem v Ameriki nadaljeval šjtudije, da je bil v l 1918. posvečen v mašnika.
Že v semenišču ga je bolezen nadlegovala. Bil je vedno bolj rahlega zdravja. Kmalu po posvečenju v mašnika je moral iti na zapad, da si okrepi zdravje. Odpeljal se je v Colorado in Arizono; vendar se ni mogel otresti bolezni, ki se ga je preveč oklenila.
Pred par tedni mu je v Cle-velandu umrla mati Mrs. Ana Prinčič. Rev. PirnČic se je vrnil k njeni smrtni postelji, da-§i je bil sam nevarno bolan.
Dne 1. t. m. je bil slovesen pogreb blagega pokojnika Črno sv. maso v cerkvi sv, Vida je daroval škofijski namestnik Rt. Rev. A. Scullen, po sv. masi pa ie imel ob rakvi pok. Rev. Tltiaw8#4ep>ttt',gfdidj^v ugovor Rev. J. J. Oman, slovenski župnik iz Newburgh-a.
R. I. P.—Naj mu bo lahka ameriška groda!
VSTOLIČENJE PREDSEDNIKA HARDINGA.
Washington, D. C, 4. marca. — Danes točno ob 1:15 uri popoldne je bil 28. predsednik Združenih držav, Warren G. Harding slovesno ustolicten. Zaprisegel ga je vrhovni zvezni sodnik White (Op. ured. nadsodnik White je katoličan)
Vse ceremonije povodom v-stoličenja novega republikanskega predsednika so se vršile na jako skromen način. Take inavguracije še ne pomni naše mesto izza časa inavguracije pok. mučeniškega predsednika Albraham Lincolna.
Novi predsednik je po zaprisegi imel svoj inavguracijski govor od 1:20 do 2. ure popoldne, zatem se je pa podal v se natno zbornico, kjer je pozdra vil nove in stare senatorje in predložil imena izbranih ministrov (tajnikov) za sVoj kabinet. Senatna zbornico je nominacijo brez kakega ugo vora odobrila.
Ob pol tretji uri popoldne se je vršila inavguracijska para da.
Ob 3 url je dospel preds. v Belo hišo, na svoje novo domovanje.
Ob 3:10 je predsednik obe doval v krogu svoje družine.
Ob 4. uri je preds. Harding sprejel deputacijo iz Marion O., njegovega prejšnjega me sta.
Ob 4:45 se je preds. Harding podal v svoj urad, kjer je prvič kot predsednik podpisal nekaj važnih listin in je naročil svojemu privatnemu tajniku Chri stianu, da naj se takoj glavna vrata Bele h£še otvorijo za pri stop obiskovalcem. Ta vrata so bila zadnja 4 leta vsled vo; ne zaprta.
Ob 5. uri pop. je preds. Hard ing v avdijenci sprejel Hamil-tori klub iz Chicaga.
Ob 6:15 gaje posetil vojni tajnik Weeks v neki važni za devi.
Ob 7. uri je Harding večerjal v Beli hiši in se zatem vsled napornega dneva kmalu podal k počitku.
Inavguracijski govor predsednika } Hardinga je trajal ravno 40 minut. Iz njegovega govora je navajati 14 glavnih točk in sicer:
1.)	Združene države naj se nikar ne vmešavajo v zadeve starega .sveta. V inozemskih zadevah moramo vedno imeti proste roke glede politike in gospodarstva.
2.)	Mi ne smemo priznavati dosedanje Lige narodov, ker ista tvori le stalno militari stično zvezo.
3.)	PaČ pa naj pristopimo novo zvezo narodov, koje namen naj bi bil stalna ohranitev svetovnega miru in medsebojnega prijateljstva.
4.)	Znižanje vseh vojaških in mornaričnih sil.
5J Ustanovitev sveto nega _■'razsodišča,
6.)	Pospešitev naše trgovine z vsemi narodi na svetu.
7.)	Zmanjšanje državnih izdatkov in davkov.
8.	Vlada naj se preveč ne meša v zadeve trgovine posameznikov.
9.)	Razširi naj se državni tredit, kjer je lo potreba.
10.)	Poostren je postave v evolicionarnem gibanju.
11.)	Ureditev industrijskih sporov ter dosega sporazuma med delom in kapitalom.
12.	Umestna carinska tabe-a, ki bo ščitila našo industri-o pred tekmeci.
13.)	Povečanje ameriške rgovske mornarice.
14.)	Izboljšanje delavskih azmer in brezposelnost.
Svoj inavguracijski govor je predsednik Harding zaključil sledeče:
"Jaz vdano prevzamem tež-co breme te nove službe. Pri ;em s ponižnim duhom prosim naklonjenosti in vodstva Boga nebesih. S tem občutkom se ne bojim ničesar in gledam z zaupanjem v bodočnost.
Jaz sem kot predsednik Združenih držav slovesno prisegel tudi na točko sv. Pisma ri se glasi: "Kar Gospod od te-)e zahteva da storiš, delaj in izvršuj pravično. Hodi vedno z Bogom v ljubezni, ponižnosti in usmiljenju." — To prisegam in obljubujem Bogu in deželi!"
Petrolejski vrelec v bližini Jolieta.
Minuli teden so na Palmer-jevi farmi (blizu Essexa, Kankakee okraj, 12 milj južno za-padno od Jolieta pri vrtanju naleteli na petrolejski vrelec. Iz globočine 215 čevljev se dobi že dva soda mineralnega olja najboljše kakovosti. Strokovnjaki zatrjujejo, da bo mogoče iz 9C0 čevljev globokega studenca spraviti po 50 sodčkov petrolja.
Navedeni farmer se ne bo zanaprej več ukvarjal s poljedelstvom ker pravi, da bo i-mel z novim podjetjem več dobička. Palmerjevi sosedje v.okolici 10 milj bodo poskusili srečo pri iskanju petrolejski h vrelcev.
Skrajšanje delavnega časa za ženske odklonjeno. Indianapolis, Ind. 5. marca.
V zakonodajni zbornici je bil danes zakonski načrt glede omejitve delavnih ur za ženske zavržen. Na podlagi te postave naj bi ženske po tov
in hotelih deHH mo 52 ur tedensko. Zanaprej o-stane torej šp stara postava v veljavi.
Gradba novih hiš. Na spomlad bo dosti dela.
Chicago, 111.—"Wm. A. Rad ford, urednik strokovnega lista "The American Builder'" zatrjuje, da bo stanovanjsko v-prflušanje sirom Amerike že v par mesecih rešeno, ker bo letos zgrajenih najmanj en milijon novih hiš; to bo dalo raznim stavbinskim podjetnikom in delavcem dosti zaslužka.
Stavbinska industrija je v-sled vojne zadnja 4 leta skoro
ZAVEZNIŠKE ČETE ZASED LE NEMŠKA MESTA.
Spor glede vojne odškodnine.
Pariz, 8. marca.— Danes zjutraj so francoske, angleške in belgijske čete vkorakale v tri znana nemška mesta ob Renu: Duesseldorf, Duisburg in Ruhrort ter ista okupirale brez kakih posebnih dogodkov. V-zrok okupacije od strani zaveznikov, ,je pripisovati dejs
tvu, ker se Nemci ustavljajo popolnoma prenehala, zato bo I plačilu vojne odškodnine, treba sedaj zakasnelo nadome- Pri tej okupaciji sta aktivni stiti. .	dve francoski diviziji, en bata-
Da bo pa mogoče to obrt z o- ljon Angležev in en polk Bel-pet povzdigniti, je pred vsem gijcev. Ta skupna armada za-trefoa sporazuma in soglasja veznikov sestoja iz konjiče, pe-med kontraktarji, prodajalci in hote in zračnega oddelka, tudi med unijskim stavbenim Duesseldorf, Duisburg ir delavstvom.. Cena gradbenega Ruhrort se prostirajo kakih 10 materijala je že pričela pada- milj ocj.renskega brega in so z-
ti, tako se vrše tudi pogajanja med bankami, prodajalci zemljišč, gradbeniki in strankami v -svrho pogodb za zidavo novih hiš.
nana kot največja premogovne industri jska mesta.
Na čelu teh čet je korakal najprvo oddelek belgijskih metalcev mitraljez, ki je zavzel ^^	duesseldofški most, vodeč če?
Priiadeti delavci y pittsbur- reko Ren in ves promet usta-šlcLh jeklarnah.	vil. Tem so sledili Francoz
Otvoritev največjega muzeja.
Stanley Field, predsednik Fieldovega muzeja v Chicagu zatrjuje, da bo ta muzej slovesno otvorjen letos dne 2. maja.
Ta muzej, ki se prostira v Grantovem parku obsega 700 x 350 čevljev zemljišča, visok je pa 80 čevljev. Stroški gradbe so znašali $6,750,000. Fieldov muzej ima najbogateljšo zbir-historičnih predmetov in zbirk ko historičnih predmetov in stvari koje se ceni na 20 milijonov dolarjev; vsled tega se bo mesto Chicago ponašalo z največjim muzejem na svetu.
Težave pri pogrebu. Minneapolis, Minn. 5. marca. Pri tu se danes vršečem pogrebu zamorke Mrs. Fannie Cumberland je bilo treba deset pog-rebcev, ki so nosili krsto po-kojnice; navedenka je namreč tehtala šesto funtov in je bila najbolj debela ženska v celem mestu.
Borba za kruh.— Brezposelni želijo delati samo 4 ure
na dan. New York, N. Y. 5. marca. V Randdovi šoli za socialne razmere se je danes vršila konferenca 43 različnih delavskih organizacij, kjer se je v prvi vrsti razpravljalo o perečem vprašanju brezposelnosti. Pri tej priliki je bilo med navzoče zborovalce razdeljenih več tiskanih okrožnic, kjer brezposelni izražajo svojo željo, da bi se. jim dovolilo saj 4 ure na dan dela, da ne bodo njih družine stradale.
Masten dobiček premogovne družbe.
.New York, N. Y. 7. marca— Lehigh in Wilkes Barre premo govna družba bo izplačala svojim delavcem 150 odstotkov dividend ali čistega dobička na vloženo glavnico, ki znaša $9,210.000, dobiček pa $13,-815.000.
burgh, Pa. 1. marca.
velikih,znanih Jones in Laugh-lin železolivaren in jeldaren v tem mestu svojim uslužbencem znižata plačo za 20 odstotkov; tako stopi tudi v veljavo nova plačilna lestvica na podlagi tonaže. Dosedaj so dobiva-delavci te jeklarne po 46c na uro, nova plača bo znašala 37c. Vsled tega je prizadetih nad 20,000 delavcev te stroke.
14 krat oženjen. New York, N. Y.—Te dni so
vojaške oblasti dognale, da se nahaja v garnizijskem zaporu v Portsmouth, N. H. kralj vseh modernih poligamistov Harold Hammond. Dasiravno je ta vojak komaj 20 let star, se je tekom zadnjih 3 let 14 krat oženil. V nekem mestu Virginije se je celo na en dan dvakrat oženil. Ko navedenec prestane svojo kazn v vojaškem zaporu vsled dezertacije kot vojak, se bo moral zagovarjati še zaradi poligamije ali mnogoženstva.
Našel zaklad pri oranju.
Taylorville, 111. 7. marca. — Ko je sin farmerja Henrik Prauma oral neko njivo zapad-dno od Grove City,je naletel na zakopan zaklad. V neki škatlji jej bilo v zemlji zakopanih za $50,000 vrednosti bankovcev, vrednostnih papirjev in srebrnega denarja. • Ta denar so tatovi nedavno ukradli v Grove City banki in zakopali v zemljo.
Zalepka povzročila smrt. Spokane, Wash. 8. marca. — Včeraj je v mestni bolnišnici umrl 17 letni4 klerk Crescent department trgovine Arlie King; bolehal že 7 tednov vsled zastrupljenja krvi z zalepko. King je bil zaposlen v pisarni označene trgovine. Neki dan se je pri zapiranju pisem in lepe-nju z jezikom urezal na ustnice; klej na robu kuverte mu je pa povzročil zastrupljenje krvi in končno smrt. Bodite torej pri zapiranju zalepi previdni
Prva
naselbina po imenu Harding. Salt Lake City, Utah, 4. mar
— Blizu Delte, južno od našega mesta so danes tamošnjo na selbino krstili na ime sedanje ga predsednika Hardinga. Pri t£j priliki so tamošnji stanoval ei tudi podarili Hardingu eno loto in mu odposlali po pošti tozadevne lastninske papirje.
so
in Angleži.
Ko* je dospelo »avezni^ka vojaštvo v to nemško mesto, s< rili stanovniki zelo iznenadeni posebno še pri pogledu na ste vilne, na cestah postavljene 3aterije. Vsi mostovi čez Rer so ostro zastraženi. Do kake ga posebnega incidenta pri te; Okupaciji ni prišlo.
Oddelek francoskih čet je pod poveljstvom generala Gaucherja zasedel mesto Duis-! 3urg in Ruhrort.
Že včeraj popoldne je dobil general Degoutte od maršala och-a ukaz, da naj danes zju-raj prekorači reko Ren in zavzame bližnja nemška mesta ako je bil tudi ta general imenovan za vrhovnega poveljni ta zavezniške okupacijske armade.
Čete Združenih držav, nastanjene v Koblenzu ob Renu se niso vdeležile te vojaške o-jeraci je.
Skupna zavezniška armada ob Renu šteje okrog 120,000 mož in dva zrakoplovna oddel *a. V slučaju sile bode vse to vojaštvo poslano čez mejo na Nemško; poleg tega namerava rancija poklicati pod orožje se en letnik, da ojači s tem okupacijsko armado.
Duesseldorf, Nemčija 8. mar. —Župan je takoj pri prihodu zavezniškega Vojaštva izdal na prebivalstvo svarilen oklic, da naj se zadrži mirno in ogiba vS"ake demonstracije; osobito ženske in otroci naj ostanejc doma. Ljudstvo je bilo zelo razočarano pri pogledu na zavezniško vojaštvo vsled tega ker mu ni bilo najmanj znano o tej okupaciji.
Trdovratna Nemčija.
Berlin, 8. marca.—Včeraj je trajala seja ministrskega sveta do 11. ure zvečer. Na isti seji se je razpravljalo o kritičnem položaju med Nemčijo in zavezniki glede. plačevanja vojne odškodnine. Uspeh te seje je nepovoljen, ker se na isti ni ničesar odločilnega u krenilo.
Pri tej priliki je izdal predsednik Ebert na nemško ljudstvo primeren apel, da naj še nekaj časa potrpi in ima aau-panje v svojo vlado. Nemška vlada ne bo prej mirovala, dokler nam tuji "tirani" ne dajo nasity pravic.
Izmed članov nemškega ta-bineta se nihče ni zglasil kaj naj vlada ukrene v slučaju, i da bodo zavezniki v resnici vdrli Nemčijo,
Minulo soboto je bila ta tbč-ka pač na dnevnem redu v poslanski zbornici, kjer so Vsi nemški poslanci ostro nastobi li napram vojno odškod skim zahtevam od strani veznikov, izvzemši komunistov« '
Sedanja okupacija bo delala Nemčiji dosti ovir pri pošilja-tvi premoga zaveznikom kakor določeno. Bati se je, fla vsled tega zavezniško vojaštvo ne bo zaseglo vsa premogov ia skladišča in premogovnike ruhrskem in westfalskem krož ju.
Spopad med Jugoslovani in Italijani v Postojni Me-
London, 5. marca.—Iz
se tukajšnjemu listu ' News" poroča o spopadu jugoslovanskim in skim vojaštvom v Postojni italijansko-jugoslovanski Mesto Postojna je v
Ameriški nadškof postal
kardinal. Rim, 7. marca.—Danes je v vatikanskem konzistoriju višan v kardinala nadškof Filadelfije Rt. Rev. Dennis Dougherty. . Pri tem zased« ju konzistorija je to edini ameriški nadškof, kateremu je btl podeljen kardinalski klobuk.;
General Pershing bo imenovž poslanikom za Francijo. Washington, D. C. 5. mar<
Med Člani novQ administracij kroži tukaj vest,da bo preds nik Harding imenoval generala Pershfnga poslanikom zi Francijo z namenom doseoi bolj prijateljske diplomati* razmere med Združenimi dt-žavami in Francosko republiko. General Pershing je namreč med Francoskim ljudstvom zelo priljubljen,
: 4
Ves trg se bo preselil OsboVn, Ohio. — Iz - strahi
pred povodnijo in poplavo rek< Miami se bo pričel letos dne julija ves tukajšnj ti^ selit poldrugo miljo proti zapadlih Stanovalci tega kraja last jo okrog 250 hiš in drugih' g« spodarskih poslopij, katera ■ slijo vsa s sabo preseliti, i tej priliki bode povzetih mnor go, v resnici premikajočih slak za kino gledališča.
Pomanjkanje stanovanj, vzr< samomora. Pittsburgh, Pa. 5. marca. —
Danes se je na domu svojih starišev v Bearthu ustrelila 1]6 letna Mrs. Margaret Stewi vsled tegfy ker ni mogla v< tedno^ po poroki najti nobeT nega stanovanja.
prihodnjo sejo v obilnem.
7 Pueblo, Colo.
Članom našega društva te tem potom naznanja, da bo-deano imeli skupno sv. obhajiloma Tiho nedeljo, dne 13. mar. pri 8. sr. maši. Spovedovalo se bo izključno za dnlštvo v sbooto 12. t. m. popoldne in zvečer, ter tudi v nedeljo zjutraj. Toliko v prijazno naznanilo in vpožtevanje.
Sobratski pozdrav,
John Germ, tajnik*
It urada društva »v. Petra it.
30 t {Unmet, Mich.
Tem potom se naznanja vsem članom(icam), da je to društvo z vsemi onimi člani, ki so opravičeni do pristopa in s petimi članicami pristopilo v central ni oddelek Jbolaiške podpore pri Jednoti; zatorej opomin jam članstvo, da redno plaču jejo mesečne prispevke, to je: meaečni prispevki morajo biti plaSani pred (23.) triindvajse tim dnem v vsakem mesecu; z vsakim, kateri zaostane s plačilom, se Sode ravnalo po pravilih, kar pomeni suspendaci-jo. - '
Nadalje: Od prvega aprila naprej se bode našim bolnim članom bolniška podpora izplačevala iz centralnega sklada K S. K. Jednote. Zatorej o-pominjam vse člane, ki bodo bolni dne prvega aprila in tu di ose, kateri bodo bolni poz neje, da bolezen takoj isti dan naznanijo društvenemu tajni ku in zdravniku, bodi si že u-stmeno, pismeno ali po kaki drugi osebi. Tako se mora tudi takoj naznaniti društvene mu tajniku in zdravniku, ko član ozdravi, - Upam, da se bo vsaki član ravnal tako, kakor se po pravilih K, S. K. J. zahteva. B tem se bode odstranila vsaka nepotrebna zamuda. To velja istotako za one člane, ki so oddaljeni od društvenega sedeža in tudi za one s potnimi listi.
S pozdravom,
John &. Sterbenz, tajnik.
da skupno odkorakamo
cerkev k službi božji in se u-deležimo sv. obhajila. Sobratski pozdrav,
John Likovich, tajnik.
sesmentov, tega pa me še mo rešile. I ; , , |
na ponudbo, svoje otroke brez vseh Cenjene sosestre. Pridite na vpišete ▼ Mladinski
am šte- K. S.
vilu, kajti glasovnice morajo 20. t. m. v šolska dvorano, biti v Jednotinem gl. uradu 4e Dalje naznanjam naiim čla-
do 17. marca.	\JMm.
Toliko v blagohotno obvestilo in ravnanje.
Marija Novogradec, tajnica.
Društvo št.. 47 Chicago, 111. Članom društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. se tem potom naznanja, da je bilo na zadnji redni mesečni seji sklenjeno, da bode imelo društvo v soboto dne 12. marca velikonočno spoved, in v nedeljo zjutraj pri pol 8. sv. maši skupno sv. obhajilo. Vsak član naj pride v dvorano in naj prinese s seboj društveno regalijo. *
Opomniti Vas moram zlasti na to, da bi se člani nekoliko bolj zanimali za društvene seje, zlasti sedaj, ko imamo tako važne stvari za razpravljati, in naj vsak član dobro premisli (ako še ni), za kaj se gre. Sedaj je čas za to, da se vsakdo izmed nas pokaže, kaj tla je, in kam da sploh spadk. Upam, da me bode vsakdo lahko razumel ako le hoče. ; K sklepu Vas še opomnim na to le, da naj nikar nobeden ne pozabi na pregovor, ki pra vi, da 4 4 Sloga jači in nesloga tlači/' Z sobratskim pozdravom.
Frank Kozjek, predsednik.
Društvo št. 32 Enumclaw, Wash.
Naznanjam vsem članom in društva Jezus Dobri Pastir, št. 32, K. S. K. Jednote, da bomo imeli skupno velikonočno spoved v soboto 19, marca na dan sv. Jožefa kakor že ponavadi na Kranju. Sv. maša bo ob 9. uri, pred sv. mašo spoved in potem sv. obhajilo; torej opominjam vse člane in članice, kateri so tu blizu in imajo priložnost, da storijo svojo versko dolžnost ta dan; kateri pa ne morejo priti na dan sv. Jožefa naj gredo f nedeljo ali kadar jim čas pripušča. Želim da bo vsak opravil svojo dolžnost, da potem ne bo imel nobene sitnosti, ker kdor ne bo opravil svoje verske dolžnosti se bo ž njim ravnalo po pravilih Jednote.
Prosil sem g. župnika, da bi nam dobil slovenskega spovednika ker je nekaj članov in članic da niso zmožni angleškega jezika ali žal da nisem dobil dovoljenja; sta pa 2 slovenska benediktinca v Lecey, Wash., kakih 60 milj od tukaj.
S sobratskim pozdravom na vse člane in Članice K* S. K. Jednote.
Joseph Malaeritch, tajnik.
Društvo št. 70, St. Louis, Mo.
Cenjenim članom in članicam društva sv. Srca Jezusovega št. 70, K. S. K. J. se ulju-dno naznanja, da na redni mesečni seji dne 20. febr. smo zaključili za skupno spoved, ki se bo vršila v soboto zvečer dne 2. aprila in sv. obhajilo bo v nedeljo dne 3. aprila med pr-" vo sv. mašo ob 8. uri zjutraj.
S tem se pozivajo vsi člani (ice), da se udeležijo skupne spovedi in sv. obhajila. Dolžnost vsakega člana je, da opravi svojo velikonočno spoved. Vam je znano, da pravila K. S. K. J. to strogo zahtevajo in mi se bomo strogo po pravilih ravnali.
Vsi člani se pozivate, da pridete še pred sv. mašo v dvorano in da-prinešete regalijo s sabo. Od tam bomo skupno v cerkev odkorakali. Torej se prosi vse člane (ice), da listke ob pravem času prinesejo društvenem tajniku.
S sobratskim pozdravom, Blaž Belobrajdič, predi. Jos. Pozek, tajnik.
Dr. št. 103, Milwaukee, Wis. Tem potom naznanjam vsem
članom društva sv. Jožefa št. 103, da bo skupna društvena spoved dne 12. marca zvečer in skupno sv. obhajilo pa v nedeljo dne 13. marca ob 8. uri zjutraj na West Allis. člani se zbirajo v cerkveni dvorani en četrt pred 8. uro nakar skupno odkorakamo v cerkev.
Niadalje prosim <da se kolikor mogoče v velikem številu udeležite skupne spovedi; kateremu pa ni mogoče na ta dan pa naj svojo versko dolžnost pozneje ^opravi, da ne potem morda kakih nepotrebnih sitnosti .; V tem slučaju naj si vsak vse morebitne posledice sebi pripiše. 1 S sobratskim pozdravom,
Louis Sekula, tajnik.
Društvo št 123, Bridgeport, O.
Članicam društva sv. Ane št. 123 se naznanja, da se je na zadnji seji sklenilo, da naj se članice vdeleže v obilnem številu seje, katera se bode vrši la dne 20. marca t. 1. Ker je naše društvo sklenilo, da bi ustanovile bolniško podporo pri društvu, ako se bode zadostno število članic zato prigla silo, kar bi bilo v veliko korist članicam in društvu.
Ker v bolniško centralizacijo ne sprejemajo posameznih
Društvo št. 44 So. Chicago, 111.
Iz urada dr. Vitezi sv. Flo-rijana šjt. 44, se naznanja vsem članom, da se bo vršila skupna spoved dne 12. marca popoldne in skupno sv. "obhajilo dne 13. marca pri 8. sv. maši. Člane prosim, da se zberejo
Društvo št. 79 Waukegan, 111.
Iz urada društva Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. Jednote se naznanja članom, da bode-mo imeli skupno sv. spoved dne 12.marca popoldne in zvečer ter naslednji dan, pa skupno sv. obhajilo.
Člane gori omenjenega društva prosim, da se polnoštevil-no udeležijo ter pristopijo skupno z društvom k sv. obhajilu. Vsakdo naj prinese s sabo clruštv. regalijo.
Kakor vsako leto veste, da se je zahtevalo, da je vsakdo opravil svojo versko dolžnost, tako se bo tudi letos in kdor bi zanemaril to dolžnost se bode postopalo tž njim po društvenih in Jednotinih pravilih.
S sobratskim pozdravom, John Zalar, tajnik
članice, da se udeležijo prihod nje seje dne 13. m&jrpa točno ob 2. uri pop. v navadni dvorani na Benettu.
Čitale ste v "Glajsilu," da
ob 7:30 v draft, dvorani in .moramo glasovati glede pre-vsak naj prinese regalijo s sa* membe plačevanja gotovih aj
slišalo, da bi rada katera pristopila v to društvo, pa nima bolniške podpore; zatorej se stre in članice, zdaj se vam nudi lepa priložnost, da lahko nekaj ukrenemo, za kar vam ne bode žalr kajti ako katera članica zboli ji bomo lahko nekoliko pomagale, kar nam do sedaj ni bilo mogoče. Ob nem se bodo na prili. seji tudi razdelili spovedni listki, kate re je društvo prejelo za Veli konočno spoved; zatorej člani ce ste vabljene vse, da se gotovo udeležite prihodnje seje.
H koncu mojega dopisa, pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in voščim vesele velikonočne praznike.
Ana Smrekar, tajnica.
v zado
stara 86 let, je penea}% ši tL
K. J. Le pripeljite
perila ie čez 50 let ttaj) sem te redil" (Ps.
sta še popolnoma zdrave kar sta dokazala, ko
ničem, da se bo prihodnja me sečna seja vršila v sredo, dne 23. maroa točno ob 7. uri; ja je pre men jena zaradi tega* ker bo letos ravno na oetrtolte slovesnosti. Ob 11. uri je
zavrtite. Osla soseska se je veseil-iegh dogodka, 25 parov v narodnih nošah se je udeležilo
nedeljo Velika noč. Prosim Vas, da se poln6številno te seje udeležite; kateri vendar ne bo mogoče priti na sejo, pa naj pride plačat mesečni asesment na dom tajnice. S sosestrskim pozdravom,
tajnica.
Polhovgradec, Slovenija/ Cen j uredništvo "Glasilo K. S. K. Jednote".
Podpisani uljmdno prosim* da bi blagovolili prevzeti v Vaš list sledeči dopis, ki bo gotovo zanimal marsikaterega v Ameriki:
Dve zlati poroki. V Polhovem Gradcu na Kranjskem sta bila poročena 6 febr. 1871 L dva para: Blaž Trobec in Marijana roj. Ambrožič ter Jakob Bihar in Uršula roj. Hribar. Oba para sta dočakala 50 let n ico svoje poroke. <— Blaž Trobec iz znane Guglove hiše na Logu st. 2, je star 75 let in ravno toliko tudi. njegova žena Marijana. Zlato poroko sta obhajala na domu, 3. febr. na godovni dan Blaža. Oba sta še zdrava, posebno Marijana je še čvrsta, Blaž pa bolj težko hodi; ta dan je bil posebno vesel, najraje je prepeval nabožne pesmi iz mladih let, ko je bil 18 let organist pri naši žup-iii cerkvi, 6 let pa na Brezovoi. Jubilejno svatbo sta obhajala v krogu svojih najbližnjih so-sodnikov. Navzoča sta bila tudi župnik g. Val. Zupančič
(i j. oa
Eazwnemo twdi, zakaj sv. Par vel imenuje Jezusa "o<Jsvit
se na plesu pri jubilejni slave in podobo bitja Oče t o v e-
(Habf. ly 3). • Drug<* odlično dejanje ali 4clovanje naše duše izhaja iz volje iu ie: hotenje, hrepen —— po spoznani dobroti in 1( ali ljubezen; to je podoba je božje osebe. Posebno hrepenenje po nenavadni roti in lepoti močna 1 ji
bila zlata poroka s sv. mašp. Marsikateremu so stopile solze
v oči, ko so videli pred aeboj zlatoporočenca in poslušali lep nagovor g. fcipnika. Po cer kveni slovesnosti je bila primerna gostija. Vse to je na pravila soseska, da prizna cer kveniku Jakobu vso zahvalo za vestno službo pri podružnici sv. Elizabete. Oba skupaj sta sedaj stara 167 let. Bog jima daj še veliko veselih dni v visoki starosti!
Franc Gohnajer, kaplan« Polhov Gradec, 9. febr. 1921.
Jugoslavija, Slovenija.
se včasih celo po zunanje jav-
lja kakor blažen dihljaj *li v zdihljaj.
Kakor v Človeški duši vsled spoznanja dobrote in lepote iz yu\je izvira ljubezen, tako tudi v Bogu. Ko Bog Oče z u-mom izhaja v božjem hotenju — kakor dirjaj ljubezni med Očetom in Sinom — nenkoma Ljubezen, Sveti Duh, tretja boš ja oseba.
članic, pri našem društvu jih je pa veliko članic, ki bi bile ra^e zavarovane tudi v bolezni, se je vsled tega že ve#ferat in kaplan g. Fr. Golmajer. I-
Društvo sv. Barbare št. 92 Pittsburgh, Pa.
V imenu odbora gorinaved^ nega društva prosim vse naše ^li pa člana (ice) v naših kato-
Iz. urada dr. sv. Ane št. 127 Waukegan, 111.
S tem uljudno naznanjam vsem članicam našega društva, da smo na zadnji mesečni seji sklenile, da bomo imele skupno spoved v soboto, dne 12. t m., skupno sv.»obhajilo pa dne 13. t m. Zatorej cenj. mi sosestre, vem da mi ni treba dosti razlagati o teh zadevah, ker vam je vsem dobro znano, da nas veže verska dolžnost, da opravimo skupno velikonočno spoved in da prejmemo skupno sv. obhajilo.
Zbirale se bomo korporativ-no 15 minut do 8. ure v spiski dvorani, odkoder odkorakamo k prvi sv. maši.
Dalje vam naznanjam, da se .je začela kampanja za vpisovanje otrok v naš Mladinski oddelek; upam in želim, da ne ho nobene sosestre, ozir. matere, ki spada v nase društ. št. 127, da bi ne imela svojega o-troka v Mladinskem oddelku
i«	vi	/• v	y«t i .
liški društvih ter naši K. S. K. J. Kar se tiče vpisovanja o-t rok (da si ohranimo razne težave) bomo imele zdravniško preiskavo v šolski dvorani v nedeljo dne 20. marca ob 2. u-ri popoldne. S tem je vam le-
mela »ta 10 sinov iu hčera, ki
so še vsi živi, zapuščarta pa 31 vnukov in vnukinj. Zanimivo je to, da imata večino svojih sorodnikov v Ameriki. Blažev brat Jakob je škof v pokoju v Brokway, Minn., star 83 let. Dve sestri Marija n Marijana ste pri škofu. Potem imata 4 sinov« in 4 hčere v Ameriki. Dva sta župnika: Janez v Brokvaju, Jožef pa v Elk River. Druga dva sta posestnika, Franc v Brokvaj, Alojzij pa v MontanL Hoeri Ivana in Mici ste kuhjarici, prva pri župniku Janezu, druga pri župniku Jožefu. Helena je o-možena v Brokvaju, pri Oma-nn pb domače. Četrta hči Marijana, sestra Akvin, je v samostanu učiteljica glasbe. Tudi dva nečaka ima Blaž v A-meriki: Dr. Ivan Seliškar je profesor bogoslovja v semenišču v St. Paul, njegov brat Dr. Jakob je zdravnik. Doma na Kranjskem sta ostala samo dva sinova. Blaž je na domu gospodar, Jakob pa sedlar v Kožarjih pri Ljubljani. Zelo težko se dobi kaka rodbina, ki bi imela toliko najbližnjih sorodnikov v Ameriki, kakor Guglova iz Loga. Vsi se še radi spominjajo svoje rojstne hiše, večkrat pišejo, posebno škof Jakob pogosto piše. Za zlato poroko je pisal bratu Blažu in njegovi ženi lepo in ganljivo pismo. Zadnjič so bili na Kranjskem 1. 1909. Mislili so priti tudi pozneje, pa je vojska preprečila. Letos po leti nameravajo zopet sem priti. Domači jih željno pričakujejo. Bog daj, da bi našli Blaža in Marijano še pri zdravju in tar ko vesela kakor sta bila na Blažev dan, na dan zlate poroke!
Druga zlata poroka Jakoba Riharja in njegove tovarisiee Uršule pa je bila 7. febr. pri podružnici sv. Elizabete v Pod-rebriji. Jakob, star 81 let jo cerkvenik pri tej cerkvi že-5 let in vkljnb visoki starosti se vedno upravlja to službo vest-
X*
ZiV-
USTNICA UREDNIŠTVA.
Članica La Salle, 111., in šte
vilnim drugim čitateljicam m ram Amerike:
. Oni, v zadnji številki zanimivi članek "Samo za može" je spisal vrhovni zdravnik naše Jednote sobr. Dr. J- V. Grahek. Njegov naslov je 843 E. Ohio St, N. a, Pittsburgh, Pa.
Temalji krščanstia.
(Spisal dr. Ivan Svetina.)
(Nadaljevanje)
Prvi in najvišji pojav Uenja popolnoma razvije Človeško dušo je mišljenje, spoznavanje. To duševno delova nje je podoba rojstva druge božje osebe iz prve.
Kadar človek o čem premi šljuje, pa mu nenadoma nova in zanimiva niisei pride v glavo, pravimo, da se je ta misel porodila v njegovi duši ali iz njegovega uma. Če pa hpče misel komu povedati, jo izrazi ali izreče z besedo.
Ko je n. pr. Krištof Koiuanb spoznal, da ie zemlja okrogla, se je porodila v njegovi duši misel, da more dospeti v vzhodne dežele, ako po morju vedno dalje vesla proti zahodu. Želel je namreč priti v Vzhodno Indijo, da bi potem misijonarji tam sveto vero oz-nanjevali. To misel je tudi z besedo izrekel in jo pripovedoval, dokler ni našel pomoči, da se je podal na neznano morje. Na ta način sicer ni prišel v Vzhodno Indijo, našel pa ie Ameriko.
Iz človeškega uma porojena misel je notranja nevidna sila spoznanega predmeta, njen zunanji izraz pa je beseda.
Bog tudi s svojim umom spoznava. Predmet njegovega
oznanja kiso le Stvari z medlo iskrico lepote,, temveč pred vsem oa sam, neskončno popolno božje bistvo, Lepota sama. To spoznanje rodi neskončno popolno podobo božjega bitja samega, ki jo imenujemo božjo "Besedo", njeno izviranje iz božjega uma pa "rojstvo". Ta rojena božja Beseda, ki je večna, kakor je večno božje spoznanje, je edi-norojeni Sin božji, druga božja oseba.
Sedaj nekoliko umevamo, zakaj božJa Beseda, ter kako naj si mislimo večno rojstvo Sina iž Očeta. Sedaj nam je pojasnjen veličastni začetek evangelija sv. Janeza: "V začetku je bila Beseda in Beseda .je bila pri Bogu in Bog je bila Seseda" (Jan. 1, 1). bomo tudi lahko s premislekom in večjo pobožnostjo molili v angeUkeoa oeščenju: "In Beseda ie meso postala in je med nami prebivala" (Jan. I, 14). Sedaj razumemo besede, ki jih je govoril Bog Oče e pri-
ANILO IN ZAHVj
S tužnim srcem naznanja ▼tem prijateljem in znancem, da je'dne 30. januarja t l po dolgotrajni in mučni bolezni, previdena s Svetotajstvi za u-mirajoce v Gospodu zaspala moja ljubljena soproga, ozir. skrbna mamica, pokorna hčerka in ljubljena sestra Angela Beker v najlepši starosti 22. let
Tem potom se želimo zahvaliti našemu čast. g, župniku za tolažbo tekom bolezni pokq j nice in ganljivi govor pri pogrebu. Dalje hvala društvuj sv. Veronike št. 115 K. S. K. obilen obisk ko je ne] pokojnica ležala na mrtv* odru in; obilno vdelezbo pri'po-' grebu. Zahvaljujemo se vi sorodnikom in prijateljem za darovane krasne vence, ki so lepšali mrtvaaki. oder. Bog Vam stotero plačaj vaš trufl in požrtvovalnost!
Tebi pa nepozabna in di nam Angela, naj bo lahka hodna žemljica! Žalujoči ostali:
Ivan Beker, soprog, Terezija, hčerka Mihael in Terezija Novak, stariši. :
Kari, VHjem, Milan, Viktor in Edvard, bratje.
Kansas City, Kans., dne 9. febr. 1921.
i ruga ,*vo-
NEPOZABNI DAN.
Ko ste dooela zdravi, vjam niti na misel ne pride, da vedno lahko zbolite, kajti če prične enkrat bolezen trkati na vaša vrata, tedaj ^e pričujejo za vas skrbi in težfcve. S tem boste gotovo uvideli potrebo kakega zdravila, da vam bo iz zadrege pomagalo. Ako tifoi-te vsled kake želodčne bole iu če prej niste nikdar mislili na Trinerjevo ameriško ko zdravilno vino, vzemite ]ga takoj, nakar se boste prepri li da je to zdravilo neprekos ta nepozabni dan vas bo vednof s Trinerjevim gren vinom 8poprijaznil. Na tis odjemalcev se tako izraža, wkoli nam pišejo. Mr. A1 Holenar omenja v svojem pismu z dne 10. jan. iz Highland towna, Mr. sledeče: "Trinerjevo grenko vino mora biti vedno pri nasi hiši, ker je bjas isto pravo zdravilo za želodc-»eprilike; jaz nikdar n« bom prenehal tpga vina zado-Sedaj ftno hvaliti." — Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil vam bo dal z veseljem pojasnilo o njem, tako tudi o vseh drugih Trinerjevih zdravilih. — Jos. Triner Company, 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.)
■ .1 ft "iM.

Sv. Jožef zgled čistosti,! ponižnosti in
pokorščine«
(Za "Glasilo KLS.K.Jednote' napisal Ksaver Meško.)
Na sv. Jožefu so Be resnično izpolnile besede apostola narodov Korinčanom (I. Kor..l» 28): "Kar je neznatno inza-ničljivo pred svetom, je izvolil Bog, in kar nič ni, je izvolil, da bi razdejal, kar je.". Res, da je bil tesar Jožef iz kraljevske familije Davidove. A že day-no je ta družina obubožala, ,in potomcj nekdaj mogočnega vladarja so si morali služiti druh z delom svojih rok. Ubog je bil tudi tesar Jožef, navaden, neznaten delavec, a previdnost božja ga je izvolila za varuha in rednika Sinu božjemu in ga je povzdignila nad vse svetnike, da ga sedaj sv. Cerkev po širnem svetu vedno imenuje, časti in klice na pomoč obenem z Gospodom Jezusom, v veke slavljenim, in s
-
Jožef, mož najčistejši, lilijski
^GLASILO
e-s

prečisto, presveto Materjo Sinu božjega, rožno Devico Marijo,
Da je tesar Jožef iz hiše Davidove dosegel to izredno čast in prednost pred vsemi svetniki božjimi so ga storile sposobnega in vrednega zlasti tri čednosti: lilijska njegova čistost, izredna ponižnost in skromnost in brezpogojna, vedno molčeča, vdana pokorščina.
1. Jožef je moral biti pač najčistejši med vsemi čistimi možmi in mladeniči, če je vsevedna neskončno sveta previdnost božja ravno njega izvolila za ženina prečisti Devici in Materi božji. Ona, ki je bila "lilija na polju" ni mogla i-meti ob sebi drugega ženina nego njega, ki je bil tudi lilijin evet nedolžnosti in neomadeže-vanosti. Dete božje, on, ki je ženin W^ve^omje^ no plačilo čistih dus, m mogel imeti varuha in rednika drugega moža nego moža angelske čistosti, najkrasnejšega devi-štva. In tisti, ki je moral Dete božje braniti zoper sovražne moči tega sveta, zoper nasprotovanje, sovraštvo in zalezovanje mogočnega kralja, je moral biti pravi junak. In ravno čistost je najbolj junaška čednost, zakaj za čistost in devi-štvo je treba največjih in najhujših bojev. Kdor zmaga s tem, kdor premaga napade hudega duha v mislih in željah, vabljenje sveta, silo svojega lastnega mesa, je pač junaka dovolj, da bo zmagal tudi vse druge napade in nevarnosti, naj pridejo od koder že koli — In tisti, ki je bil leta in leta v neposredni bližini in v družbi Boga in človeka Jezusa Kristusa, mu je moral med vsemi ljudmi biti pac najbolj podoben. Bog pa je duh, neskončno svet in čist duh, ves podu-hovljen po mišljenju in življenju je moral biti tudi tisti, ki je z Bogom vsak dan občeval in govoril..
Kako pa je z našo čistostjo in nedolžnostjo, s tem biserom vsehj čednosti! Ali smo vsaj nekoliko slični v njej sv. Jožefu f Ali se borimo za njo z vsemi svojimi silami in močmi, res kot pravi junaki ? Blagor vsem, ki imajo pravico, da bi držali v rokah lilijo čistosti in nedolž-uosti, kakor jo drži sv. Jožef. "Vse dragocenosti," pravi sv
ženin prečiste Device in varuh Večne Čistosti,, varuh še dandanašnji vseh čistih duš, izprosil milosti, da bi bili vredni ob smrtni uri lilijskega venca ju-Tiaških borilcev za sv. čistost, in da bj[ bili vredni blagoslova ybljube Gospodove: "Blagor njim, ki so čistega srca, ker Boga bodo gledali" (Mat.5,8.)
Druga čednost, ki je storila sv. Jožefa sposobnega in vrelega izredne časti varuha Gospodovega,- > drugi biser v svetli kroni sv. Jožefa je njegova ponižnost. Kraljevskega rodu in kako ponižno, kako skrito je živel gori v Nazaretu. Kraljevskega rodu, pa si brez nevolje na trdo usodo, brez mrmranja čez previdnost božjo, brez nepotrebnih besed in tožeb sltiži z rokami vsakdanji kruh. Ne, tudi brez ponižno-sii ne bi tesar Jožef mogel po* stati rednik in krušni o«Se njega, ki je V sam sebe v nič dejal," da bi nas Odrešil, njega, \i je bil najvišji med visokimi in vendar najponižnejši med ponižnimi in je učil in vabil: "Učite se od mene, ker jaz sem krotak in iz srca ponižen" Brez te ponižnosti» bi tesar Jožef ne mogel doseči niti ka ko majhne milosti, kaj šele tako izredne, nam naravhost; nepojmljive, zakaj: "Napuhnje-nim se Bog ustavlja, ponižnim pa da svojo milosjt" (Jak.4,6).
Kako pa je z našo ponižnostjo? Mi imamo pač tisočkrat manj vzroka ko tesar Jožef, da se napihujemo in povišujemo, zakaj res: "Kakor prazen nič je moj jaz pred teboj, o Gospod: resnično, slabostiiost je slednji človek" (f!s. 38* .6.) In
smo nič, če smo še celo več nego nič^ najhujša slabotnost, sama pregrešnost, kako bi mogli pokoncu stati pred Gospodom, kako bi si upali ponosno dvigati glavo pred njim? Ali naj bodemo, kakor tisti, ki govori o njih Duh božji: Je rod, ki se sam sebi čist zdi, pa ni umit svojih gnusob, in je rod, ki oči visoko nosi in cigar trepalnice so visoko povzdignje-ne" (Preg. 30, 12, 13.) Ne! Saj vemo, da sami iz sebe ničesar nimamo in nič nismo, ampak i-mamo vse od Boga. "Kaj pa imaš, česar nisi sprejel. Če si pa sprejel, kaj se hvališ, kakor bi ne bil sprejel?" (I. Kor. 4, 7.) Ponižujmo se zato po zgledu sv. Jožefa pred velikim naš,im Gospodom in Bogom, da nas bo nekoč povišal, ne pa nas zaradi nehvaležnosti in napuha ponižal kakor prevzetne angele in pahnil v brezdno večnega ponižanja in večnega trpljenja.
3. Tretja čednost sv. Jožefa,, ki mu je zaslužila čast nad častjo angelov da je postal rednik in varuh Sinu božjemu je "bila pokorščina. Pokoren je je bil Jožef pač vse življenje, pokoren ' gotovo svojim stari šem, predstojnikom,,; pokoren zlasti zapovedim božjim. Sklepamo to pač lahko iž tega, kar beremo o njem v sv. pismu, kako je bil takoj in brezpogojno pokoren volji božji, odkar je postal ženin izvoljeni Matere božje.—"Ne J)oj se vzeti k sebi Marije svoje žene. Zakaj
žef je pokoren na besedo, vstane, zbudi Marijo in beži v daljne, neznane kraje. Spet se mu prikaže angel in mu pravi: "Vstani in vrni se. Zakaj tisti, ki so otroku po življenju stregli, so umrli." In Jožef tie vpraša: "Pa nam ne bodo nevarni drugi?" Pokorno izpolni povelje božje, gre z Marijo in z Jezuščkom nazaj v sv. deželo, v Nazaret.
In mi? Ali ne boleha današnje človeštvo ravno na nepokorščini? Otroci če ne bi več radi bili pokorni staršem, podložni ne predstojnikom, delavci in posli ne gospodarjem; vsepovsod vidimo punt zoper božje in človeške zapovedi in postave. Zato pa vidimo tudi, da je tako malo sreče v srcih). Če bi bilo več ponižnosti, več zatajevanja, več pokorščine, bi bilo tudi lepše in srečnejše življenje med stariši in otroci, med predstojniki in podrejenimi, med delodajalci in delavci, med gospodarji in posli. Več miru in več sreče bi bilo tudi v javnem življenju, v državah. — Prosimo tudi v tem sv. Jožefa, naj nam on, v vsem tako ponižen in pokoren, izprosi milost voljne in vdane pokorščine, da bodemo slični vsaj nekoliko tudi mi njemu, ki "je bil pokoren svojim staršem," Mariji in redniku sv. Jožefu, in ki je ,bil pokoren svojemu nebeškemu Očetu do smrti, do smrti pa na križu, (Filip 2.) zaradi česar ga je Bog povišal ia mu dal ime čez vsa ijjiena.
Gospodu Jezusu Kristusu, i mcnovanemu 14 sin tesarjev'' ki naj po neskončnem zasluže nju svoje pokorščine in svojega križa in po slabotnem zaslu-ženju naše pokorščine poviša tudi nas čast do časti pravih otrok božjih in dedičev kraljestva božjega. Amen.
„1.1 L1 .'H
Tri rane na telesu a meriškega naroda.
Piše Rev. Anton Soj ar.
Popravek: V zadnji številki priobčenem članku pod gornjim naslovom, ki razpravlja o "Ameriških šolah brez verskega pouka" je stavec pomotoma zamešal nekaj odstavkov. Nadaljevanje istega članka bi se moralo pričeti z zadnjima dvema odstavkoma v 4.. stolpcu z vrsto: v Hearst Magazine do zadnje vrste: "Za otroke oltar."
To neljubo pomoto in zameno naj cenj. čitatelji oprostijo, zakrivil jo je stavec ne pa pisatelj.
Uredništvo.
Duh (Eocli. 26, 20) "se ne da- kar je v njej spočetega, je od jo primerjati z zdržno dušo."Isv. Duha," mu je zapovedal In spet: "O kako lep je čist angel. In Jožef takoj, brez rod v njegovi slavi. Zakaj ne- vsakega najmanjšega premiš-umrljiv je njegov spomin in Ijevanja in obotavljanja zpol-
ni zapoved božjo.—"Vstani in beži v Egipt, zakaj Herod hoče dete umoriti," mu spet sporoči angel voljo božjo. In Jožef ne povprašuje: "Ali kar sedaj ponoči? Kako bom ušel Herodu?/ Kako bodemo hodili tako dolgo pot? Kako bodemo pri našem uboštvu živeli v tuji deželi, med neznanim pa-
pri Bogu in pri ljudeh je v časti. Če je pričtujoč ga posnemajo; če ni viden očem, hrepene po njem; večno bo zaljšan s krono zmagoslavja in bo užival plačilo za boje neomadeže-vane čistosti." (Modr. 4, 1.) Kako je pri nas s čistostjo deklet in mladeničev? kako s sta* novsko čistostjo zakonskih
mož in žena? Naj bi nam sv. ^aiiskim ljudstvom t" Ne, Jo-
(Nadaljevan je.)
2:) Vedno narasčujoče število ločitev (divorce).
Vsak zgodovinar, ki opisuje razvoj ali propad kakšnega naroda, bo našel, da eden prvih vzrokov razvoja ali propada naroda v morali dotič-nega naroda, to se pravi: ali je narod v splošnosti živel čisto ali nečisto, ali so bili državne postave z ozirom na zakon med možem in ženo tako stroge, kakor uči in zapoveduje krščanska vera, ali pa je bila vsled pomankljivih in lahkihi postav zveza med mo žem in ženo tako rahla, da sta jo poljubno pretrgala in se brez vsakih ovir ločila in se kmalu z drugo osebo poročila, če ste strani pogledamo v notranje življenje ameriškega naroda, odpre se nam žalostna in grozna slika. Naj govorijo številke!
Leta 1887. je bil en razvod izmed 17 zakonov; leta 1906 je bil en razvod izmed 12 zakonov; leta 1916 je bil en razvod izmed 10 zakonov. Uradno državno poročilo (U. S. Census -eport in Daily News Almanac) kaže, da je bilo vseh za-°ta 191@ nekaj čez en milijon 'conov v Ameriki sklenjenih
(1,040,778) v istem letu pa je bilo razvodov (razporok in ločitev) nekaj čez sto tisoč (112,-036), torej še nekaj procentov več kot en razvod izmed 10 zakonov, če bode število za-naprej tako sorazmerno rastlo kot sedaj, se je bati, da bo leta 1950, en razvod že izmed vsakih 5 zakonov.—Če pomislimo, da je v Ameriki blizu 20 milijonov katoličanov (ena petina) in ker med dobrimi katoličani splošno ne opazimo zakonskih ločitev, lahko trdimo, da razun zakonov, sklenjenih v katoliških cerkvah, gre-"bankerot", kjer se mož in žena potom smešno svobodnih do skoraj . vsi drugi zakoni postav razločita in se zopet svobodno poročita v drugič ali tretjič. Ali ni to skrajno žalostna slika o privatnem življenju ameriških "Ladies and gentlemen"? Ta žalostna slika je ob enem smešna, če pogledamo na uradno navedene vzroke za razvode. Polovico večkrat zahteva razvod ženska kot moški, in večina izmed vseh vzrokov, ki jih ženske navajajo za ločitev je, cruelty — ali mental cruelty" — su-tovo obnašanje moževo. In kaj vse spada pod ta-pojem: surovosti Par Vzgledov! Neka ženska je prcjsila za razvod, ker je miož obdolžil njeno sestro, da krade in s tem ranil čuvst-va svoje žene. Razvod J—Druga ženska je bila nesrečna za to, ker je njen mož preveč u inazan in se , premalo umiva. Razvod! — Tretji ženski se je zgodila velika krivica, ker je njen mož cel čas skupnega življenja ni privoščil veselja, da bi , se vozila v avtomobilu. Razvod I — Zopet druga ženska ip mogla prenašati, da je mož prihajal zvečer šele ob desetih domov in še takrat, jo j<fc %^eprystanim govoren jem motil,, da ni mogla spati. Razvod !-r-Pred kratkim je bilo v časopisih, da je neka Ameri-kanka v Clevelandu izposlo-vala razvod od moža vsled pritožbe, da njen mož preveč ribari, ribe lovi poleti in pozimi, pa skoro nikdar nič ne u-jame. Razvod!—Take in podobne slučaje poslušajo sodniki dan za dnevom in pametnemu človeku nudijo, ko to čita, zabavo, če bi se ob enem ne odpirala pred našimi očmi strašna, krvava rana, na kateri krvavi ameriški narod. Da bomo to natančno razumeli in da nas Slovence Amerika s svojimi lahkomiselnimi in naravnost smešnimi postavami ne bo zapeljevala, poglejmo si v treh oddelkih vprašanja zakona:
1.)	Kaj uči narava o zakonski zvezi?
2.	Kaj uči sveto Pismo in katoliška Cerkev o zakonski zvezi?
3.	Kakšne šo posledice raz-voda, ki je greh zoper naravo in Cerkev?
I
1.) Prva in najbolj imenitna naravna družba je rodbina. Človeška razumna narava na-giblje človeka, da sklepa zakonsko družbo in s tem ustanavlja rodbino. Brez zakona ni prave rodbine. V zakonsko družbo, to je v stalno zvezo moža z ženo pa vodi narava iz dveh vzrokov in to sta: ohra-nenje človeškega radu in medsebojna pomoč.
a) Narava ima sama v sebi nagib, da se ohrani, pa tudi da so pomnoži. Kakor narava sili človeka, da si preskrbi vsega, kar je potrebno za ohranjen je .svojega življenja, tako ga ista narava tudi priganja, da skrbi za ohranjenje svojega rodu.« Oba nagona sta močna. Izvrševanje obeh nagonov pa mora biti podvrženo pameti. Človek mora jesti in piti, da živi* a pamet mu veleva, da se drži v jedi in pijači pravih mej, ker sicer si ne ohranjuje
življenja, ampak si ga krajšfa in uničuje. Ravno tako se mora-tiidi izvrševanja nagona, ki je cldveku dan za ohranitev rodu, goditi po pameti. Skrb za ohranjenje človeškega rodu ne veže vsakega posameznega človeka. Ta skrb spada namrfeč med skrbi za splošno korist. V tem ozira pa ni dolžan vsak posameznik vsega storiti, kar se potrebuje. Splošna korist na primer zahteva, da se obdeluje zemlja, da se trguje, da nekdo varuje deželo pred sovražniki, da se goji veda in umetnost, da se pospešuje versko življenje. Ni pa vsak posameznik dolžan, da bi postal kmet in trgovec, vojak, umetnik, učenjak ali duhovnik. Vsak naj deluje po svojih zmožnostih in po svojem poklicu! Ravno zato pa tudi ni vsak obvezan, da bi skrbel za ohranjenje človeškega rodu. Pri tem ima vsak prosto voljo. Nekateri se hočejo popolnoma posvetiti kaki višji in plemeniti nalogi v korist človeštva in zato se odpovedo družinskim pravicam in dolžnostim. (Zdravnik dr. Gruber piše: Zdravniško lahko do-kažemo, da popolna zdržnost povišuje sile za duševno in telesno delo. To so vedeli rokoborci starega veka, to vedo ljubitelji modernih iger, to vedo genialni učenjaki in stvari-teljni umetniki...)
Kdor pa skrbi Za ohranjenje človeškega rodu, mora s tem prevzeti na se vso odgovornost in vso skrb. Gotovo ni dovolj, da se otroci samo rode, marveč jih je treba tudi vzgajati; skrbeti se mora za njihovo telo in za njihovo dušo. Človek pride slaboten na svet; s tem, da je na svetu, mu je še malo pomaganega. Otrok potrebuje varuhov, izrejevalcev, vzgo-jevalcev. Celo pri živalih vidimo, da tam, kjer je potrebna skrb za mladiče, ostane mati po naravnem nagibu pri njih, dokler si sami lje morejo poiskati hrane; kjer je pa treba, kakor vidimo pri nekaterih ptičih, skrbita za nje oba roditelja, samec in samica, dokler je potrebno.
Pri človeku je izreja in vzgoja brezpogojno potrebna in sicer za dolgo dobo. Nobeno žj vo bitje ne potrebuje toliko časa, kolikor človek, predno more samostojno za se skrbeti. Tega ne more predrugačiti nobena postava nobena komunistična država. Otrok potre buje skrbne izreje; pazljive vzgoje in zato potrebuje očeta in mater. Kdorkoli ima odprte oči v človeškem življenju, mora videti, da ni dovolj sama mati ali sam oče. Materina ljubezen se mora družiti pri vzgoji z očetovo resnostjo; materino nežno skrb mora podpirati oče s tem, da ji da potrebnih pripomočkov. Če se hoče doseči namen, ki ga ima nagon za ohranjenje človeškega rodu, morata mož in žena živeti v skupni dražbi, morata biti zakonsko zvezana. In ker je skrb za otroke stalna in trajna, mora biti tudi ta zveza stalna in trajna. To zahteva torej že človeška narava.
Pred sodiščem za razporoči-tev se je v New Yorku pred kratkim vršil ta le prizor: Mož in žena sta vložila priziv za lo čitev. Sodnik je privolil. Vpra sanje je še bilo, kdo naj vzame v oskrb sedem letno hčerko. 8odnik iz radovednosti vpraša otroka, ki je že toliko razumel, kaj se godi, tole: "No, punčka, povej mi, ali bi ti bila raje pri očetu ali pri materi?" Deklica odgovori: "Jaz imam raje mamo, pa imam tudi ata rada, zakaj bi jaz ne imela o beh, ata in mamo, kakor jih i-majo dragi otroci?" Sodnik sam se je težko zdržal solz, ker iz tega nedolžnega otroka je govorila čista, nepokvarjena
človeška narava. Kakor f
se--
noben dober oče in nobena Ao-f bra*mati ne moreta ločiti odfj>|: J troka, ki je njhov sad, takolfe-: f li tudi otrok s svojim neddlž-* i nim srcem objemati oba z iito J! ljubeznijo: očeta in mater. Kjer ni očeta ali matere, tnm.^ enega manjka, tam ni cela dni- 1 žinska sreča. ^	; : -
Bridke izkušnje se kažejo ' tam, kjer se ta zahteva narave *; ne spoštuje, namreč skupno "" življenje roditeljev. Nezak<ta ski otroci so navadno veHkr0^ reveži celo življenje. Protir a-f ^ ravno je njihovo stališče! Nji-liovi stariši so jim sicer življenje, ne pa vzgoje, ker j m" jo niso mogli dati. Zato taki otroci-trpe maščuje se n|id • njimi, ker njihovi roditelji " so izpolnili natorne zahteve T pflede na nagon, ki se tiče do hran je vanja človeškega rodu. ^ s Jednake težave in trpljenje1 i*7 mučijo otroke ločenih stari šmr,' "'l če tudi dragega ne, sramoto.'" t Kdo je tvoj oče? Ali tvoj ]o-' * 7 če še živi ? Kako je ime tv^ji materi? Kje živi? To bo vprašanja, ki jih mora vsak 1 človek v življenju velikokrat odgovarjati. Kako je težko o- - * troku, če mora reči: oče ni v z nami; drugod stanuje, d žensko ima pri sebi. Ali kakor se je nekoč izrazil oa-rastli sin ločenih starisey: Moj oče živi z drugo in je dfr-ues ravno tak lahkoživec kk-I-kor takrat, ko je bil 20 let s
Ali je to življenje? Ali |e to vzgoja. Ali je to namen zakona?
b.) Narava zahteva, da mož ženi v pomoč in žena mo Spola sta različna v lastnost in zmožnostih. Za nekatera pravila je sposobnejši moža za draga pa ženska. ,Vsa pa potrebna. V možu pre vik-"" auje moč, um, dejavnost, re3- • noba; v ženi nežnost čuyfltv0-nost, dovzetnost, miloba; v m^>-žu gospodovalnost, v ženi pa požrtvovalna vdanost. OČe vzgaja otroke bolj z razumorti, -s pravico, mati s srcem, z ljubeznijo. Vsled tega torej si^i narava sama da mož in ž^nja sklepata med seboj dražbo, da ' skupno živita v zakonu, da ^i v ljubezni pomagata eden dru-^ gemu, da delujeta v dosegp skupnega družinskega namen celo življenje. Tudi ljudje,, se poročajo, bodisi na ta alf ni način, vedo, da bi bilo sme 110, če bi se poročala takole "Obljubim ti ljubezen, vso lju bežen in samo tebi—za 3 leta.y Vsakemu bi se videlo smešno ljubezen obljubiti na obroke Kjer je ljubezen, prava ljube zen, kjer ni prazna ta beseda edini ti—tam ta ljubezen mor; ostati nepretrgana do smrti.
Kratko: narava sama zahte va zakonsko zvezo med možem! in ženo in narava sama uči, da ' *I le zakonska zveza, ki traja do .. smrti, je prava idealnaa zvezan * med možem in ženo. Kdor • drugače ravna' in iače ločitev,jM greši takorekoč zoper nauk narave same.
(Dalje prihodnjič.)
v>£ iti
iti
•tt
<*»n

ni vedno lahko:
Prositi koga odpuščanja.
Pričenjati iz nova.
Priznati napako.
Biti nesamotjuben.
Sprejemati nasvete.
Deliti darove.	^
Biti vedno premišljen.
Poskusiti kako pravilno stvar.
Pomisliti in potem delovati.
Delati dobičke z napakami.
Odpuščati in pozabiti.
Vse to ni vedno lahkof toda f blagor vsem onim, ki te stvari J radi izvršujejo, ker dobivajo za to primerno plačilo.
IVERI.
Marsikdo ima tako slab poslali da ne sliši besede; Če pa vrgel srebrn dolar za ga bo takoj slišal -in pobral

=a=
•JLilm
-
leto fm•••f T^
»• < y • • • * i».t	•«• • t»* • «*«• • ** y>!>V Mt<tf» • «$3«QQ
t!
t

; OFFICIAL ORGAN of the
GRA&D CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of tb*
UNITED STATES OF AMERICA Marntatnfcd by and in the interest of the order.
|«soed every Wednesday.
abflllj1*** GMcgo Št
OFFICE: Telefoii: Chie«»o 1048.
JOLIET, ILL.
For Members, per year ..
fact
k>ni>
j» | Bor Ndwuembers .» . jrer Foreign Cona tries
Subscription priW?
• «.. jr • . .....t « . . C^ft.•
..... *
< . «.» » .

i. ....*»■...
..... ..$0,96
.......".$2.00
..........$3.00
b i*
=
* ii
ftAfTS
Mladinski oddelek nase upanje in opota.
Btfa izmed največjih dobrih' del našega gl. tajnika, ki o-' r pravi ja ta urad že 13 leto je bila njegova plemenita ideja za ustanotitev Mladinskega oddelka pri naši K. S. K. Jednoti. Se pred 6 leti je sobr. J. Zalar na neki seji gl. odbora sprožil misel & tem odfdelkn, povdarjajoč, da je mladina edino naše upa-pf?.Ioč nje jn opora. Na njegove oklice in pozive krajevnim društvom ter tršemu članstvu so nekateri sprva majali z glavo, češ, da iz ' - te moke ne bo dosti kruha. Pa, hvala Bogu naš sobrat gl. tajnik je v tej zadevi zmagal na celi črti.
Dasiravno je pričel naš Mladinski oddelek dne 1* junija 1. - •' 1916 poslovati s primeroma malim številom članov, (1313)? to število sedaj od dne do dne nar&šča. Danes, dne 9. marca 13&t, torej še ne v dobrih 5 letih šfeje ta naša mladinska arma-
•	da 57§7 (pet tisoč sedemsto sedeminpet deset) članov in elartfic ^ m premore v svojem skladu okrog $22,000 (dvaindvajset tisoč
dolarjev). Ali niso to povoljnc številke? Pred 5 leti bi si goto-"v: v0 nihče ne bil mislil, da bomo dospeli z Mladinskim oddelkom do tako častnega števila ne samo glede članstva, ampak tudi v finančnem 02ifu.
Ker je bil ta oddelek \%prvi vrsti vstanovljen kot nekhka opora naše Jednote, smemo z gotovostjo zreti v najlepšo bodočnost istega, pa tudi v bodočnost našega odraslega oddelka. Nat podlagi pravil je dolžnost vsakega člana Mladinskega od-efefka, da prestopi v odrasli razred ko doseže 16. leto svoje do-bfe. V tem času je na ta način prestopilo v aktivni razred že 40O (štiristo!) mladih članov in članic, kateri bi morda drugam C& Se lili lffttfa* pristopili f Iz rafziirh uradnih mesečnih; ' Črf lafcko posnemamo, da se to število vedno veča, kar je vse frčale m priznanja vredno.
Od ustanovitve (1. junija 1916) do 1. febr. 1921 je umrlo všega skupaj 104 Članov (ic); tudi to število ni za toliko dobo iff toliko članstvo tako veliko, ker znaša isto komaj 21 smrtnih sfačajev nar leto. Nekdo se je nedavno o našem Mladinskem odctelkti sledeče izrazil: 4'Kdor hjoče da bodo njegovi otroci zdravi in da bodo dolgo živeli, naj jih vpiše v Mladinski odde lel K. & K. Jednote/" Morda je imel dotičnik tudi res prav' 6tfmO še dobra 2 meseca in obhajali bomo petletnico obstanka našega Mladinskega oddelka. * Treba je torej, da o te,> petletnici že danes nekaj izpreg^vorimo,' osobito vsled tega, šmo ta odgovor dolžni našemu sobr. duh. vodji na njegova
*	krasna članka, priobčena v št. 8 in 9 "Glasila."
Prvo petletnico Mladinskega oddleka bomo obhajali na najbolj primeren in spominski način z izdajo novega mladinskega lista 'Angeljček,' glasila tega oddelka. Res je, da imamo v Ameriki razne nabožne liste, vendar pa pogrešamo še pri memega fista za našo mladino.
Kakor znano, izide prva številka " Angel jčka" začetkom junija 1.1. Ta list bo izhajal v primerni obliki vsak mesec na 28 ^traneh. Naročnina, katero se že sedaj pobira znaša samo $1. ^^Aa leto. Na minuli letni seji gl. odbora izvoljeni urednik r<AngeIjčka," fiaš neumorno delavni duhjpvni vodja sobr. Rev Frančišek Ažbe nas bo s pomočjo drugih požrtvovalnih sotrud-nikov Č. duhovščine in lajikov gotovo s prvo ali slavnostno šte-h vilko "Angeljčka" iznenadil.
Te dni je sobr. duh. vodja razposlal vsem krajevnim društvom primerno okrožnico in nabiralno polo za nove naročnike.
Sobfafje in sosestre! Tudi uredništvo "Glasila" se obrača do Vas s skromno prošnjo, da stopite na noge za pridobi-^ je naročnikov našega " Angeljčka." Do tedaj jih moramo ^ ^Jabrati najmanj 3000 ali 5000. Idite toraj takoj na delo! Sa-mo $1. zntf^a celoletna naročnina. Vsaka slovenska družina sirom Amerike bi morala imeti saj en iztis tega lista v hiši; to-? liko bolj pa veže dolžnost vsakega ozenjenega člana (ico) K. S. k. J. i dfftrfiri^ da se naroči na novo glasilo Mladinskega Od-1 delka K-. S: K. J. '	•
Ker je naročnina tako nizka, nismo mogli določiti nobenih nagrad ali provizije pri pridobivanju naročnikov * Angel jčka'. Vsakdo, ki pridobi kakega novega naročnika stori s tem dvojno dobro delo: prvič: samemu sebi, oziroma svoji družinici; drugič par naši podporni organizaciji ker "Angeljček" bo med 4 drugim iiidi skušal delati agitacije za Mladinski oddelek K. 1 "8. K. J., ki je naša glavna'opora.
Drugi način primerne proslave petletnice obstanka našega "Mladfnsk^ga oddelka je tudi važen in pred vsem najbolj va žen; to je k affnpanja m agitaciia za povečanje tega oddelka, polito veČ mladih članot in članic, oziroma nadebudne mladi-ife bo štela K. S. K. J. povodom 5 letnice obstanka njenega Mladinskega oddelka? Sobr. duh. vodja ifi organizatorje v svojem zadnjem oklieu priporočal, da bi spravili to število na 7000 (sedem tisoč) članov(ic). Za to jil\ po današnjem številu potrebujemo še 1243.
Iter imamo pri K. Š. K. J. m kraje^iih društev pri ka-tefih je nedvomno nekaj, ali, dosti poročenih članov, ki rnmajd svoje dece vpisane v našem Mlafdin^kem oddelku; ker ie izmed celokupne^ števrla 3te 19 društev, ki nimtfy> niti enega otroka v tem oddelku, nekatera 'pa samo borno peščico, naj bi
bila pted VSein dOlMost mšh&te* ftfsM prinSWrikUlO^e ite- % im. Špr. A (eVt. lfel. Dr, šteje, 88 članek).
s^vž^ ssaa ^ .Iržftr^
r1r ,	I 7	P#»ia./ itd. nuj pa ptl sebttdč Štefan, roj. 1891, RL 30, $1000. 23566 Medat Jc«ip, roj. 1885,R. 36
tej prihki zazenejo glas: ''Jti bomo pa fltffeili. n^feHnih 3000	23Fiietič Luka roj. m R. 3>	5Pr. d febr. mi U
članov za Mladinski oddehfc, da bo isti Std df^ 1. jaMja i i. **
Pri tej priliki nai bode vsem drtfgtvein na t^O predano, da mi Jolietčani te tedrfe in mesece ne borfn0 ptf&aR. RM m-nes, tako bomo tudi za naprej skušali olkfržafti prvkteivb gtede največjega Števila ctatoov Mladinskega oddMkit kakega društva. Čeravno še M teorem po' Št^ilu slovenskih družin pri-m^jati z našo slovensko ameriško meftopcflo, (Ameriško LjUb-IjanCfJ, znanim Clevelandom, Ohio, bodo skoto ved naša krajevna driJštva takoj započela veliko kampatfjo za pridobivanje novih članov (ic) Mladinskega odlika, t ^	m
k6 "poseka" samo Cleveland.—Bdtoo videli.—
Iurned 115 krajevnih drtfžteV, M imajo švfrj naraščaj v na-šetii Mladinskem oddelktf M bHo pfav M umestno, da bi ta društva določila prvo nedello v juniju (6. jtm.) za proslavo 5. letnice tega oddelka. Ta slučaj se lahko proslavi fia več ra^ič-nih hačinov, koje hočemo tukaj bolj ob kratkem navesti.
Pfti«.—V naselbinah kjer več krajevnih društev K. S. K. J. tik} se sporazumno določi tft dan za proslavo š šktfpnim delovanjem. Ne bilo bi umestno, da bi se morda s tako sfav-uostjo ponašalo samo eno društvo.
Zel6 primeren imčiu praznovanja 5 letnega jubileja Mladinskega oddelka bi bil ta, da bi vsi otroc! (dfečki m deklice) člaiii(iee) tega oddelka rkmh drtištev t ostalimi odrasli Člani prisostvovali ^Užbi božji v amm cefkvi one naselbine. Otroci naj se vdeležiio sv. obhajila. ^Opoldne naj bi se pa po zmožnosti priredila kaka zfebava ža mladino bodisi že v kaki dvorani (cerkveni ali društveni) ali na prostem. Tozadevni stroške bi moral» pokriti aktivni oddelek dotičnega društva. KjerkoK se bode vršila 9 Ifefnica obstanka nftšega Mladinskega oddelka, prosimo dotičnft cfroštva, da naj nam dopošljejo slike (fotografije) skupin fe slavnosti. Obelodanili jih .bomo v M "Glaailn" in tudi "Angelčku." Take slike so za'vedno Velikega spominskega pomena. Radi bi tudi znali, kateri član(ica) naše K. S. K. J. ima največ svojih otrok vpisanih v tem oddelkut Ali še vedno br. Mlakar v Aurori, Illf
Kef s6 povodom nove kampanje ža Mladinski oddelek v veljavi lepe nagrade, zato ponovno apeliramo na vsa krajevna' društva, na vse odbOrnike(ice) istih, ktfkOr tudi na vse članstvo K. S. K. J., da naj takoj stopijo na noge. Cas 5 letnice se bliža, Air bomo dosegli zaželjeni uspeh f in ta je: dne 1. junija prva izdaja 3000 iztisov našega novega miadifiskega lista "An-geljček
in 10,000 Članov v Mladinskem oddelku.
J. z
R. 24, $1000. Spr. 13. febr. 1921. 1921. Dr. sttje 144 članov (ic).
K dr. sv. Janeza Kr»toifl<a št. 11 v Aurora, 111., 9472 Undesaer fcoizalij*, rqj R. 2$, ^1000. Spr. 6. fžbr. 1Dr. štej« 64 člafnovCic)., I
R dr. sv. Vid* št. 23 f &Ohio, 9470 Golob Mafija, roj 1905, R. 16, $1000. Spr. 5. febr. 1921. Dr. šteje 466 članov(ic).
K dr. sv. Frančiška Sad., št. 29 v Joliet, 111., 9471 Stefanich Kriett^e roj. 1904 R. 16, $1000: Spr. 2. febr. 1921. Dr. šteje 336 čranov(ič).
K dr. sv. Jožefi št 41 v Pittsburgh, Pa., 9473 Krivec Franca, roj. 1899, R. 22 jtOC0. Spr. 1. febr. 1921. Dr. Ste* 89 člonov(ic).
K dr. sv. Frančiška Šeraf. št. 46 v New York, N. Y., 9474 Jerman Marija roj 1901,- R. $1000. 9475 Stiftar Rozadrja, roj. 1899, R. 21, $1000. 9476 Svetlin ArttaJija, roj. 1896, R. 25, $1000. 7477 Kepič Katarina, roj 1889, k. 32, $1000. Spr. 12. febr. 1921. Dr. šteje 53 ttaoov(ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Evejeth, Mran., 9478 Kastelic Aoa, roj. 1878, R. 43, $500. Spr. 13. febr. 1921. Dr. šteje 182 članov(ic).
K <fr. Mar/jč Čistega Spočeta št. 80 v So. Chicago, HI., 9479 Zalofcar Ana, roj. 1904, R. 16, $1000. 9480 Ltwck Rowflija, roj. 1904, R. 16, $10001 948! Primožič Rozalija, roj 1903 R. 17, $1000. 9482 Sta«4co Margareta, roj 1900, R. 18, $1000. 94S3 Sutej Katarina, roj. 1898 R. 23 $1000 9484 Kobe Elizabeta, roj. Mb, R. 28, $1000. Spr. 20. febr. 1921. Dr. šteje 169 čtanov(ic).
K df. Mtfrije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, T*, 9185 Persetič Barbara, ^oj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 27. febr. 1921. Dr. šteje 135 čfajioj.-(ic).
ft dr. sv. Srca. Marije št. 86 v Rock Springs, Wyo., 9486 Janko Katarina, roj. f902 R. 18 $500: 9487 Jenko Katarina, roj 1877, R. 43, $S00L Spt. 13. ubr. 1921. Dr. šteje 56 članov(ic).
R dr. sv. Ane, št. 105 v New York, N. Yo, 9488 Mlakar Marija, roj 1892, R. 28 $10<X). Spr. 13. febr. 1921. Dr. šteje 69 članov 0c).
K dr. sv. Genovefa aft. 108 v Joliet, 111., 9489 Plese Josephine, roj. 1902, R. 18, $1000. Spr. 8. febr. 19«. Dr. šteje 121 članov(ic).
K df. sv. Srca Marije št. Ill v BaTberton. Ohio, 9490 Gruden Jirica, roj 1903, R. 18, $500. 9491 Poje Franca, roj 1898, R. 23, $500. 9492 Zelq Marija, 9493 Vilhar Johaura, roj 189ff R. 30 $500. Spr. 13. febr. 1921. Dr. šfeje 65 članov(ic).
K dr. Marija Pomagaj, št. 119 Rockdale. 111., 9494 Lever Antonija rof. 1901, R. 20 $1000. 9495 Znpančič Jennie, roj. 1897 R. 24, $1000. Spr. 23, feb* 1921. Dr. šteje 41 člatiov(ic).
K dr. sv. Ane st. 123 v Bridgeport, Ohio, 9496 Simončič Neža, roj. 1899, R. 22, $1000. Spr. 20. febr. 1921. Dr. šteje 59 članov(ic). K dr. sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111., 9507 Skubič Marion, roj. 1894, li 26, $1000. 9508 Kavčič Rozalija, roj. 1887, R. 33, $1000. 9509 Mautingar 1 nances, roj. 1866, R. 54, $250. Spr.' 27. febr. 1921. Dr. šteje 96 članov(ic).
K dr. sv. Barbare Jt 128 v Etna, Pa., 9510 Sudac Marija, roj. 1905 16, $500. Spr. 26. febr. 1921. Dr. šteje 45 članov(ic).
K dr. sv. Ane št. 156 v ČhJsholm, Minn., 9497 Pucelj Neia, roj. 19C^, R. 17. 1000. 9498 Lipovetz Jeafiette, roj. 1904, R. 17, $1000. Spr. 6. fer. J921. Dr. šteje 80 članov (ic).
K dr. Kraljica Majnilca št. 157 v Sheboygan, Wis., 9499 Markelc Viiicen-cija, roj 1904, R. 17, $1000. Spr. 11. febr. 1921. Dr. šteje 68 olanov(ic)
K dr. Marija Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 9500 Kostanji
Te-
rezija, roj. 1905, R. 16, $1000. 9501 PetVovšek Jennie, roj. 19« R. 17, $|l000. 9502 Bučar Amalija, roj. 1902 R. 18, $1000. 9503, Grebene Angela, roj. 3899, R. 22, $500. 9504 Doles Marija roj. 1896, R. 25, $1000. 9505 Skoda Jera, roj.
II.
1896, R. 25, $1000. 9506 Virant Frančiška, febr. 1921. Dr. šteje 285 članov (k).
roj. *895, R. 25, $500. Spi1
=2S
!■> I' lil,
n

IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
&rtopisom	m tekoči mesec pošlal sem na dru-
štva tak^ano ff URADNO IZJAVO^. Na ^Izjavi^ naj dr tajniki (ice) označijo m tekom leta 1920 novo pristopile člane in članice, kakor tudi njih cert. številke hr ime člana in članice ki je noVopristopfega(o) priporočil ali predlagal za sprejem Jednoto.	•
Po določilu gl. odbora so vsi oni člani (ice), ki so priporočili za sprejem v Jednotp 5 ali več članov(ic), opravičeni do predpisanih nagrad. Da se pa zamore nagrade izplačati, je potreba v prvi vrsti Znati imena onih člafiov in članic, ki' so do nagrad opravičeni. Zato se prosi vse društvene tajnike (ice), da natančno in pravilno izpolnijo razposlane pole ali iz jave ter jih vrnejo na glavni urad kakor hitro mogočo. Vse izjave pa morajo biti v glavnem uradu najkasneje do 31. marca t« I, drugače se jih ne bo vpoštevalo.
Z bratskim pozdravom,
_ _ _ -	SOftif OAiJLR, gl. tajnik.
Joliet, 111., 7. marca 1921.
fremffltbk dlanstva za mesic februar 1921
Pristopili člaffl.
'L J°fffa; f Ll ^ 23536 Kcys1e,ec Ed^rd, roj. 1905. R 16. $1000. Spr. 11. febr. 1921. Dr. šteje 408 člarfo»v(ic).
K dr. sv. Jarveza Krstnika št. 14 v Butte, Mont, 23537 Flanick Mihael ro.
1905. R. 16. $1CC0. 23538 Kranjac Ivan, roj. 196*. R. 16, $1000. 23539 Ko-
yac>c Martin roj. 1881, R. 39, $f000. Spr. 16. febr. 1921. Dr. šteje 183 čta-nov(ic). .
K dr. sv. Roka, št. 15 v Pittsburgh, Pa., 23540 Kamb.č Ivan roj. 1901, R 19, $500. 23541 Klemenčič Anton, roj. ffS>6. Razre^ 24, $500. Spr 21 feb 1921. Društvo šteje 151 olanov(ič).
K. dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio* 23542 Grame Josip, roj. 1891 R 30, $500. Spr. 5. febr. 1921. Dr. šteje 466 članav(k).
K dr. sv. Fra/nčfška Sal. št. 29 v Jolret, II!.. 23543 Skul Franc, roj 1901 R. 19, $1000. 23544 Gok»5ič Martin, roj. 190!, R. 20. $500. 23545 Ferkol A-fojzij, roj. 1895. R: 25, $1000. 23546 Fhtjnik Franc, roj. 1893. R. 28 $1000 Spr. 2. febr. 1921. Dr. šteje 336 članov(ic).
K dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., 23547 Malešič tfartrn, roi. 1895. R. 25, $1000. 23548 Ferčrfk Pavel, roj. 1886, ft. 35, $1000. Spr. 17. febr. 1921 Dr. šteje 143 članov(ie.)
K dr. Marijč Sedčnt Žalosti št. 50 v PfttSburg, Pa., 23549 Ztmič Jožef roj. 1901, R. 20. $1000. 23550 Pavlešič Jurij, roj. 1892, R. 29, $1000. Spr. 13. febr. 1921. Dr. šteje 275 članov(<ic).
K <fr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, M., 23551 Dolinar Valentin, roj. 1887, R. 34..$500. Spr. 13. febr. 1921. Dr št*je 182 člamov(ic).
K dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 23552 Zabukovec Anton roj. 1903, R. 17, $1000. Spr. 13. febr. 1921. Df. šfeje 208 članov(ie).
K dr. sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa., 23&70 Novak Štefan, roj. 1905. R. 16, $500. 23553 Ltffcčfč Roka roj. 1900, R. 20, $1000. Spr. 19. febr. 1921. Dr. šteje 100 članov(rc).
K dr. sv. Nikolaja št 67 v Steelton, Pa., 23554 Loftčarič Avgust, 1904, R. 17, $1000. Spr. 5. /ebr. 1921. Dr. štej* 54 članov(fe)1.
K dr. sv. Antona Pad. št. $7 v Jolfet, lik, 23555 Stukel Štefan roj 1902, R. 19,$1000. 23556 Fanče Ivan, roj. 1900, R. 21, $1000. Spr. 17. febr. 1921. Dr. šteje 107 članov(ic).
K dr. sv. Cirila in MJetoda Št. 9 v S6. Omaha, N m., 23SS7 Skof Anton, roj. 1901, R. 20, $1000. Spr. 5. febr. 1921. Dr. šteje 24 članov (ic).
K dr. sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin. Pa.. 23558 Ivinac Marti« roj. 1890. R. 30, $l'OCO. Spr. 20. febr. 1921. Dr. šteje 106 članov(ic).
Je dr. sv. Alojzija št. 95 v Bro-ugttton, Pa, 23559 Knafelc Rudolf, roj. 19<*, R. 17, $1000. Spr. 15. febr. 1921. Dr. šteje 67 Č!am>v(ic).
K <fr. Treh Kraljev, št. 98 v Rock<fefe III.,- 23560 Luktnc Franc, roj. 1883, R. 38, $1000. 23561 š*n«j<f Johan, roj. f87$, R. 42, $100D. Spr. 6. febr. 1921. t>r. šteje 66 čhhiov(ic).
K <fr. sv. Cirila in Metoda ;-tT Kn v Lorain, OM6, .23562 ^ofhbach Ltfd-vig roj. 1904, R. 16. $1000. Spr. 6 frbr. 1931. Dr. šteje 56' članov(ic).
K dr. sv. Toče f a št. 110 v Barberton, Ohio, 23563 Šega Jožef, foj 1965, R. 16,	Spf. 20. ftfir. 1921. Dr. šf#je 54 ČUnOv(ic).
K dr. sv. Cirrfa" in Metoda št 135 v Gilbert. Minn., 23571 Plesec Josip, roj. 1886,- R. 35 $KXXX S^r. 29. febr. 1921. Dr. šteje 92 čliwx>v(icV
K dr. sv. Janeza Kronika* št. 143 v Jolietu, 111., 23564 Flajnik'Michael, roj. febs, R. 16, $1000? špr. M f#br. 1921. Dr. šteje 31 čfnnov(ic).
K dr. sv. Jožefa št. 146 v Clevdan«, Ohio, 23572 Miklič Josip, roj. 1893
roj
NAŠ DAR ZA VOJKE SIROTE V DOMOVINI
V štev. 51 "Glasila", z dne 22. dec. 1920, poročalo sC da se je nabralo skupnih darov ZA VOJNE SIROTE v s domovini v anesku 13006.17. Za to vsoto poslalo se je dec. 1920 v domovino 432,500 krofi in sicer: 200,tibti feroii
500 ime
ari 17,
fijskemu društvu za varstvo sirot v Ljubljano," ostalih 232 kron pa se je naložilo na Ljubljanski kreditni banki na K. S. K. Jednote, z namenom, da se ta denar od časa do Časa nakaže in izplača sirotam in to kakor hitro prejmemo zanesljive podatke m informacije o sirotah in njih stanju.
Ker je pa vsak posamezen darovalec (Ika) oprav'cen znati, če je darovani denar, ki je bil poslan, tudi v resnici prišel na pristojna" mesta, zaradi tega se na vse cen jima društva, vse članstvo K. S. K. J., kakor tudi vse druge velikodušne gg. darovalce(lke) tem potom opozarja na današnje "Glasilo," v katerem priobeujemo uradna potrdila »n zahvale o prejetem denarju. Potrdila m zahvale same zase govorijo in nam ni potreba drugega pristaviti, kakor to, da se prostovoljni daro-ti za sirote v stari domovini še vedno drage volje sprejemajo in Če šfe kedo hoče in želi kaj darovati v to svrho, naj pofclje denar na glavni urad K. S. K. Jednote.
O tej zadevi priobčujemo najprvo pismo (pobotnico) Ljubljanske kreditne banke, datirano ž dne 18. jan. t 1., iz katere je razvidno, da je od celokupne poslane svote obrefeto-nosno naloženih še K 232,450. Kako se bo s to svoto razpolagalo, bomo kmalu naznanili.
Joliet, 111., 7. marca 1921. J0«ip Zalar,	Rev. F. J. Aibe,	Josip Sitar,
gl. tajnik.	duh vodja.	gl. predsednik.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
Fodružnice: v Spljetu, Celovcu, Trstu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
V Ljubljani dne, 18. januarja 1921. Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota,
Joliet, 111.
. , S	1004, North Chicago Street.
Prejeh smo Vaše cenjeno pismo od 17.-12.-'20 in vknjfžu-jemo............••.,......
za protivrednost priposlanega nam čeka št. 853906-10q08, na Ljubliano, K. 232,500, odštevši provizijo in stroške K 50. Valuta 22.-1. V vaše dobro K 232.450. Kakor razvidite iz tega dopisa smo Vam priposlani denar obfCstonosno naložili hi pričakujemo Vaših cenj. dispozicij. Z odličnim spoštovanjem
Ljubljanska Kreditna Banka. (Sledijo podpisi treh uradnikov.l
društvo za varstvo sirot v ljublja-
fri mestni trg st. s. i. itadstr.
it. 51-20-21.	V Ljubljani dne 6. februarja 1981.
Velecenjen*mu glavnemu odboru K. S. K. Jednote Joliet,
ur.
Vaše cenj. pismo t dne 17.-12. 1920 sem prejel dne lf.L 1921; Na poslani ček mi je Slovenska banka v Ljubljani (Kre-lof T*g) takoj m brez odbitka izplačala znesek 200.000 K. T* roj drt*gi dan t. j. 16. sem izplačal vodstvu salezijanskega ► n« Rakovniku v Ljubljani po Vašem naročilu zn >0,000 K.—Sklicafl seiri tudi netoud6ma sejo širšega od SkOfi^ke-gd družba na četrtek dne 20.-' 1. 1921. Vse nato deefe pGfclovafcje blagovolite ražvideti iz prilog. Pošiljam Vav v prigibu:
1.) Zapisnik seje širšega odbora Škof. dmštva z dne 20.-1.1921.
GELASLLO K. S.
UstnorljcBi
Jofiehf,
Joliettf, 111.,	april« 1894. Iricorporiraiia
državi IllinaU, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI -URAD: JOLIET, ILL. Telefon 10*8.
Od ustanovitve do 1. februarja 1921 skupna izplačana podpora $1,897,036.20.
GLAVNI URADNIKI: Glavm predsednik: Joseph Sitar, 607 X. Hickory St. Joliet, lit I. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. IL podpredsednik John Mravintz, 1107 Haslage Ave, N. S. Pittsburgh, Pa Gllttti tajatfc: j09ip Zil*r, 1004 N. Chicago St., Joliet, in. Zapisnikar: John Lekan, '406 Marble St Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111.
SSSS^J&ft Frsrncis J- Afbe, 620—10th St., Waukegan, I1L Vrftatfnf Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, P»
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, 111.	. , .
Martin ShuRle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John ZnKchr, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 734 Moffat St Pueblo, Colo. Anton Nemankh st 1000 N. Chicago St Joliet, III
POROTNI ODBOR: MartfcTežak, 1201 N. Hickory St Joliet, 111.
Ffajftik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Ckerb, III ^v
PRAVNI ADBOR: Anton Bnrgtr, 82 Cortlandt St, New York, N. Y, R. F. Kompare, 9306 Commercial Avt. So. Chicago, ItL John Decman, Box 168, Forest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, KP4 N. Chicago St, Joliet I1L Telefon Chicago 104&
(Nadaljevanje s 4.. strani.)
2.)	Zahvala glavnemu odboru K. S. K. Jednote v smislu sejnega sklepa.	,
3.	Okrožnica zavodom in napravam, katerim se je v seji naklonila podpora.	,
Seznam razdeljenih in izplačanih podpor, odobrenih tudi po škof. ordinariatu v Ljubljani, ter prejemna potrdila zavodov in naprav, katere so bile ameriške pomoči deležne. Manjka le potrdilo salezijanskega zavoda v Veržeju, ki do danes še ni došlo. Pošljem ga naknadno.
5. Pismo škofijskega ordinariata z dne 5.-2, 1921 pod št. 593 glavnemu odboru K. S. K. Jednote.
Glavnemu odboru K. S. K. Jednote bodi ponovno izrečena najiskrnejša zahvala za dejanski izkazano bogato pomoč našim sirotam po naših zavodify Bodite, velecenjeni gospodje, pre pričani, da vršite veliko delo usmiljenja, in da se denar, ki nam ga blagohotno prepustite nalaga na najvišje obresti, ki jih vknjižuje Vam v dobro najvišji zaščitnik Vseh revežev, vdov in in sirot. Kako dobro doš^e so te podpore, blagovolite posneti-prejciiinim potrdilom posameznih, obdarovanih zavodoV in, jja^r prav, iz katerih boste razvideli, kako trda j»m gre in kakor u temeljene se prašuje za nadaljnjo pomoč. Blagovolite jih-velecenjeni gospodje, upoštevati v polni meri! — Za 12,000 K. ki jih je odbor v seji dne 20.-1. t. 1. določil za nakup obleke in obutve sirotam ter za hipno pomoč, smo te dni nakazali 1500 K. Koroškemu konviktu v Kranju; katerega prej n*smo imeli v evidenci: Koroški konvikt s6 je namreč moral po nesrečno iz-palem plebiscitu preseliti iz Velikovca v Kranj. Lastnik v-zdrževalec in oskrbovatelj zavoda je Pavel Gril, kaplan in in prefekt v Kranju, ki je tudi pribežal iz Koroške. Zavod šteje 26 gojencev, izmed teh je 5 popolnih sirot. Dijaki so v zavodu z vsem presrbljeni ter obiskujejo gimnazijo v Kranju. G. Gril vzdržuje konvikt z veliki težkočami, ker mora vse izdatke pokrivati s podporami dobrotnikov. Sam se za zavod popolnoma žrtvuje. Za ta zavod, ki naj vzgaja dobro katoliško slovensko mlad'no iz tužne Koroške, ki je po večini siromašna m osirotela, bo moralo stalno pozornost obračati tudi Škofijsko društvo. Upamo, da bote istega mnenja tudi gospodje glavnega odbora K. S. K. Jednote.
Pred par dnevi smo dobili prošnjo odseka Dobrodelnost iz Škofje Loke, ki nam poroča, da je vzelo v oskrb ubožnico v Skafji Lo ki in prosi podpore. Ker še nimamo natančnih podatkov, Vam bom o tem poročal prihodnjič.
Bedno in vedno več prihajajo prošnje'za obleko in\obutev posameznim sirotam po deželi. t Tudi te rešujemo na podlagi zaupnih poizvedb po gg. župnikih kolikor mogočo ugodno, tako, da bo v ta namen določeni kredit v znesku 12.000 K prav kmalo izčrpan, zlasti ker je obleka in obutev silno draga. V tem oziru bi radi mnogo storili in vsestransko pomagali, če bi imeli denarnih* sredstev. Zato prav lepo prosimo Vaše blago-sočutje tudi v ta namen. Končno pa dovolite gospodje, še nekaj važnega. Leta 1919 smo ustanovili Društvo za mladinske domove. Namen društva je na versko — moralni in narodni podlagi ustanavljati Mladinske domove p6 celi Sloveniji, kjer se izkaže potreba takega doma. V Mladinskih domovih se zbila ob -nedeljah in praznikih ter v šoleprostem času med tednom vsa mladina istega spola, ki doma nima zadostnega nadzorstva ali primerne vzgoje in je izpostavljena nevarnostim ulice in po hajkovanja. V domu naj poleg razvedrila najde primerno versko, nravo, telesno in domoljubno vzgojo.
Prvi društveni Mladinski dom je ustanovljen in posluje v največjem delavskem okrožju ljubljanskem t. j. Moste— Selo— Vodmat—Zelena jama. Nastanjen je v bivših vojaških barakah na Kodeljevem pri Ljubljani. Semkaj prihaja dnevno že okrog 300 dečkov. Vodstvo mladinskega doma je v rokah Salezijancev. O tem društvu sem obširneje poročal g. uredniku Zupanu v pismu dne 3.-10. 1920.
Društvo se bori z velikimi težkočami in z največjimi težavami vzdržuje Mladinski dom na Kodeljevem. Dalje pa ne more. Zato se že delj časa bavimo z mislijo, da bi prosili znatne pomoči blagih ameriških rojakov. Nameravamo prihodnji majnik poslati v Ameriko salezijanca dr. Srečka- Zamjena, ki naj bi imel tudi po raznih krajih več predavanj o Mladinskih domov«h, o vzgojevanju, ter v ta namen zbiral milodare. Ali bi jih pritrdili? Ali smemo pričakovati sopomoči ter sodelovanja Glasila K. S. K. Jenote! Blagovolite čimprej sporočit« svoje tozadaevne mnenje.
H koncu prosim prav lepo oprostite, če Vas preveč" nadlegujem. Uptfrti si to, Ker gre za dobre naprave v prid naši mla-
dini in našemu narodu. Bog i Tami!
Zr rodol jubizini pozdravom, . .... " škofijsko društvo sa varstva sirot v Ljubljani Mestni trg
Fran Lavfciiaf
ZAPISNIK SB» ffIR0?*A ODBORA SKOP. DRUŠTVA ZA
VARSTVO SIROT,
ki se ie vršila v četrtek dne 20. januarja 1931 ob pol štirih. popoldan v posvetovalnici Jugoslovanske tisiarne v Ljubljani.
Dnevni red:
1.)	Črtanje zapisnika o zadnjem zborn.
2.)	Poročilo o ameriški pomožni akciji.
3.)	Blagajniško paro#lo o prejemkih in izdatkov izza zadnjega obč. zbora.
4.)	Slučajnosti.	•	, miti, Navzoči: Borštnar, dr. Batajec, VrhoV6& dr. A. Ušeničnik
dr. Fr. tJšeničnik, Čadež, dr. Pečjak, Lavtižar, Nadrah, Mar-kež, kanonik Sušmik, prof. Mlakar.
Predsednik NadrahJ pfctfdravi navzoče, konsfafira šklepč-nost in otvori sejo.
Podpredsednik Lavtižar predlaga: V smislu točke 11 venih pravil naj se kooptirfcta v odtor Škof. društva go Josip Borštnar, župnik v p. in predsednik krajevnega o A Škof. društva v Št. Vidu n. Ljub. ter dr. Anton Batajec, prof. v škof. zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu n. Ljubi., ki sta bila k današnji seji tudi že povabljena in ji prisostvujeta. Predlog- se soglasno sprejme. Predsednik se novima odbfcririkam« toplo zahvali za njuno dosedanje delovanje v prid društvenemu siro-tišču v Št. Vidu in ju prosi za nadaljne vstrajtfo Sodetovimje. V smislu društvenih pravil stf koopt&crja predloži v odobritev škof. ordinariatu v Ljubljani.
JL 1 Zapisnik občnega abora ž dne 2&-10.19*20. se prečita m brez ugovofa vzame na znanje. —Društveni podpredsednik Lavtižar poroča o predsedstveneiti poslovanja iZza zadnjega občnega zbora z dne 28.-10. 1920. Poročilo a poslovanj* za u prano dobo 1919-20, kakor tudi račtm zaključek in bilanca za t6 dobo se je z dopisom z dne 15.-111920. pod št. 24 predložilo tu dx preč. škof. ofdinaritu v Ljubljani k» g& p glasom dopisa z dne 6.-12. 1920 pod š,t. 6965, vzel odobruje na znanje z dostav kom: "Bog naj nakloni društvu obilo dobrotnikov in sredstev, da bo moglo društva zmagovati velika breižrttia pri bogoljtfb nem delu za oskrbo sirot. Podpis Anton Bonaventura škof.' Podpredsednikovo poročilo se vža?me, odobruje na znanja. X. 2. Isti poroča obširno o krasna uspel' pomožni akciji ameriških rojakov v prid nasši osirotel deci v naših karitativ-nih zavodih in napravah. Pre&t« pismo glavnega odbora Kranj. Slov. Kat. Jednote v JoKetu z dne 17. decembra 1920, ki ga je prejel dne 15.-1. 1921. Poroča, da mu jef na poslani ček izplačala Slovenska banka v Ljubljani (Krekov trg) 206.000 K. od teh je po določilu glav. Odbof a E. S. K. Jčdnotfe izplačal ta ko j 50.000 K vodstvu safcfijniskega zavoda na Rakovniku ^ Ljubljani, 50.000 K pa za drimveno sirotišnico sv. Jožefa v Št. Vida nad LjuMjttrtoriakflBO<K. je nalo&miftv »ovenski bfcnii in se danes razdele. — Dalje pfrečita ZSkteVna pOr6Č!Io v Glasilu K. S. K. Jednote, katero nairt h blagonakkmjenast! pG&8ja g. urednik Iv. Zupan, in pa pismo Slovenskega društva sv. Frančiška št. 1027, Reda Katoliških Borštnarjev, Ely, Minnesota, z dne 1.-12. 20 (došlo 15.-1.1921), v katerem nam pošilja glaseč se na 1013 K. — Stav* predlog, naj se ižreče n&jiskrenejša zahvala cen j. glavnemu odboru K. S. ~K. Jednote, gospodom: glav. predsedniku Josipu Sitarju, difli. Vodji P. J. Ažbetu, tajniku Jos. Zalarju, uredniku Glasila Iv. Zupanu, dalje vsem ameriškim blagim srcem, ki so prispevala tako velikodušno sklad za naše sirote, in pa Slov. drijštvu sv. Frančiška za posebej poslani dar. Prepričan je, da se bč pO vseh naših zavodih vsak dan glasila tud' molitev za velikodušne ameriške dobrotnike in njihovo v boljših razmertfh živečo deco. Vsemo gočni pa bo gotovo uslišal goreče molitve nfcrše sirotne dece, ter obilo blagoslovil darove in darovalce ter njihovo imetje, da bodo zamogli tudi v bodoče lajšati gorje in bedo V njihovi star* domovini..Sprejeto soglasno-in z odobravanjem. — Odbornik prof. dr. Batajec poroča v marljivem delovanju, ki ga že dolgo časa in z lepimi uspehi vrši v prid našim sirotam in sirotišcu v Št. Vidu č. g. Iv. Plevnik, župnik v Jolietu, 111. Podpredsednik pojasni, da je on vedno korespondiral v imenu Šk6f. društva ž uredništvom Glasila K. S. K. Jednote in z glav. odbožofn Jed note ter da mu delovanje g. župnika Plevnika do pred par meseci ni bilo znano. Gosp. župniku Plevniku Se, soglasno izreče najtopleja zahvala z iskreno prošnjo, da se tudi v bodo& Še po'1 gosto spominja naših sirot. Bog ga živi!
Po temeljitem razmotrivanju se sfclene — upoštevaje najnujnejše potrebe — da bode iz ameriškega daru 100,000 K nastopni karitativni zavodi in naprave sledeče podpore: 1.) Deško sJrotišče, MarijaniŠče v Ljubljani ....20,000 K
Vajeniški dom v Ljubljani .................... 2,500 K
Dijaški dom misijonske družbe.............. .. 1,500 K
Otroško zavetišče sv. Jožefa v Tržiču .......... 3,000 K
Bolnišnica usmil. bratov v Kandiji pri Nov. mestu 2,500 K
Dekliško sirotišče Lich^enturn v Ljifbljaiff...... 6,000 K
Vincencijev zavod v Ljubljani.........................1,500 K
Sirotišče Marijin dom v Kočevju *... i.......; 4,000 K
Pripravniški dom v Ljubljani................. 2,000 K
Dekl. vzgajaiišče v Uršul, samostanu v Ljubljani 3,000 K
11.)	Dekl. vzgajališče v Uršul, samostanu v Mekinje
pri Kamniku .......................^...... 2,000 K
12.)	Dekl. vzgajal, v Uršul, samostanu v Škof ji Loki 2,000 K
13.)	Mladinski dom na Kodeljivem v Ljubljani ...... 9,000 K
14.)	Salezijanski dom na ftadni pri Selnici........ 1,000 K
15.)	Dnevno zavetišče za revne stroške na Vičir pri
Ljubljani .................................. 3,000 K
16.)	Dnevno zavetišče za revne otroke v Fforijanski
ulici v Ljubljani........................... 3,000 K
17.)	Dnevno zavetišče za revne otroke v Sp. Ši&ki pri
Ljubljani .............................;____3,000 K
18.)	Dnevno zavetišče za revne otrobe v KodelijeVo-
, Moste pri Ljubljani........................3^000 K
19.)	floro za hirajoče in slaboumne otroke v hiralnici v Ljubljani....................s----........ 3,000 K
20.	Dekl. vzgajališče šol. sester v Mariboru ........4,000 It
21.)	Salezijanski zavod v Verzeitf ...............1,000 K
22.)	Sirotišče Vincencijeve konference v Kranju .... 3,000 K
23.)	Dijaški dom v Kočevju..............................................t
2.)
3.)
4.)
5.)
6.) 7.
8.)
9.)
10.)
rebnl
Ljudska in dijaška kuhinja v Ljubljani........
r) dijaški totivik. v Mvem mesti ..............
škof. društvo za nakup obleke in obutev sirotam, za nujno pomoč....................
Skopaj ..........................J. I
K tej svoti je prišteti še i00,000 K in sicer plačano Salezijanskenrtt zavodu na Rakovniku v oO,(ffi K Sfrotišču sv. Jožefa v št. Vidu nad Ljubljano, dafova sta bila nakazana po naročilu gl. odfcora K 8 K note v Jolietu, HI.
S^^ameriški dar zfiaša torej m,000 |L Ff&t Lavtifetf,- podpredsed.	Ignac1 Ft
P^ečat Sofijskega društva za varstvo sirot v L St. ŠjS. Resničnost teh podatkov se potrjuje En. Šfe. Ordinariat v Ljubljani 5. febrftarja r
f Antoi fionav
PeSat
Snezošk OtAin.)
. ured. Slašfla: Gornje potrdilo je poVzeto iz po^Mi pril6tf&f
Ker je sila velika in pomoč nujno potrebna, ni j se < leM podpore nujno razdele in izplačajo, ftazdelilnfe^ži jemha potfdfla še predloge glavnemu odboru fe S~k. j v JoGettf.
K. 3. Društveni podpredsednik Lavtižar poroča o t niškem poslovanju zaf dobo od občnega zbora (28-10" 192 dahneš. Iždfitki za društveno sfTotis^e v Št. Vida 46,771.05 ft. Sifotišče se ima boriti z velikimi težk gTomne stroške povzroča oskrbi sirot z obleko Stroški Žtž prehrano so čedalje ve*ej! in postajajo I nezn Kljub vsefn te^kočam pa sirote v zavodu—kakor Je znano—v dušnem in telesnem Ozirtr dobro oskrbovane, sestre oskrbujejo sirotišče z vso vfleYno in pozrtvovM Radi olajšanja prehrane bo na vsak ndčin skrbeti, da dobi nekaj afcnflje kjer bo lahko prideloval všai želenjjad, repo in krompir za lastno porabo. Dokler pa to vsfe# pe kanja sredstev nimOgoče, smo naprosili g. dekana v Št. V: v Ljubljani, da skuša dobiti v ta namen kako njivo v fiajett
Blagajniško potočilo se soglasna odobri, obenem p* naprositi glavfii odbor K. S K. Jednote, da blagovoli V < r težkemu p616žaju, v katerem se nithaja društveno sirofišC St. Vidu, dovoliti in nakazati primerno nadaljno podporo^ nadrfjnem podrobnem razgovoru sfo vsi govorniki povd veliko stisko, V kateri se nahajajo vsi naši karitativAi zav^ ki so naVežani le na samopomoč in podporo zasebne ddb: noSti. Ugotovila se je splošno povdarjalo, da ravno ti satf< nosijo pretežno pezO vsega oskrbovanja vojnih in drugih kar še pa žft! od naše javnosti premalo upošteva, je po deželi še mnogo invalidov, pohabljencev, vdov da res je pa ttrdi, da so po večini koIikortoMko j bodisi v raznih obrtih, v krnetijstvu, z invalidskimi rili podporami itd. Resnične reveže, ki so podpore p< vte&tAf jte težko ugotoviti. Najbolj zanesljive poizvedbe bi mogooe izvesti zaupfto po župnij uradih. Ztfto j^ Bte* glasno mdffcje vseh govornikov in cfefcfga odbora, da se odbor K. S. K. JedtfOte Aapro^a, da prepusti razdelitev skla< ki ga ima nale^ene^a v Kreditni banki ljubljanski škof, tvu, katero bi p6tem patom Škofijskega ordinariata otz. fai uradov poskrbelo, da bi bili teh podpor deležni res pravi maMi, vdove in sirote in s kateri se bo brezdvonmo da so podpori v refenici potrebni in vredni. Vsega prfpoi so vredni seveda tudi nadaljte naši karitativni zavodi in na ve. Odbor je mnenja, da bi se na ta način ameriški daf bolj pfavično razdelil in najbolj plodovito naložil. OdbW ne, da se to njegovo mnenje spor6či glav. odboru K. S. K.«,. blagohotna Vpoštevanje z najtoplejo prošnjo, da blago^off trlagotvorno in bagoljubno pomočno akcijo za nto&g čtfate iH jevati iu#i v1 b6dače. Vsem ameriški« rojakOtti, našim brofnikom, pa kliče: Bog plačaj iii povrni tisočera! Bcfc živi!	.	• . j f «
H 4. Pritrdi se sklepa krajevnega odbor« Škof. St. Vidu nad Ljubljana d« se spfejme v drr«štveno firrol brezplačno popolna sirota Ciril Krufšnik iz Brezja 8t.! e Dob pri Domžalah. O tem se obvesti žnpTfrjsfa urad ^
Seja se ob 6. uri zaključi. Pran Lavtižar, zapisnikar. ,	Ign. Nadrah,
ZAHVALA, škofijski ordinariat v Ljubljani, št. 593. Glavnemu odborii K. S. K. Jednote v Jolietu, 111.:
Škofijska društvo za varstvo sirot v Ljubljani je.prt žilo škofijskemu ordinariatu seznam, kako sč je razdelil 00,000 K naših amerikanskih rojakov za sirote in hI ožil ziipisnfik o predlogih, kako bi bilo priporočljiv še nadaljne darove.
Ordinariat je potrdil seznam razdelitve? ter s tett priporoča velecenjenemu glavnemu odboru K. S. K. J. v blagovoljna uvaževanje nasvete nagega Škofijsk(?gA za varstvo sirot glede razdelitve nadaljnjih darof. .
Ob tej priliki izrekam glavnemu odboru K. S. K. ft ter vsem drfrovaleem svojb najsrčnejšo zahvalo: Dobri naj obilo poplača vsem, ki so se trudili in so darotah ia )edne in miiogoštevihie sirote.
Ljubljana, dne 5. februarja 1921.	L
V "v.;	f Anton Boiiav^litftfi^
Škofijske društvo za vafstvo sirot v Ljubljani; Meitifi tfjf
it. 51-20-21.
Cenjenemu glavnertfu odboru Kranjske Slovenske Ktftol Jednote, Joliet, 111.:
V	smislu sejnega sklepa Škofijskega društva 2j sirot v Ljubljani z dne 20. januarja 1921 izrekamo na ji* sahvalo Glavnemu odboru K. S. K. Jednote in vsem am blagim srcem, ki so prispevala tako velikodušno v sklad
še sirote.	j
blagovolite nam ohranifi svojo blagonaklonjeriosf
bodoče!
Bog plačaj vsem tisočero! Bog Vas živi!
V	Ljubljani dne 4. febr. 192i. < Pečat,)
Pran Lrffttfaiv podpredsednik. Ififn. Nadrah, pre(
Op. ured. "Glasila": Ostalih 25 zahval pr*obcifco ma, ali v prihodnjih številkah.
r- ^Kk^''
tUfuJt ■
u v Ljubljani: M. Izi-
ra Habič, uršulinka, 39 let. Marija Kos, posestnica, 54 — Pavla Kikelj, trgov, va-^fika, 17 let. — Fran Kos. sskarski vajenec, 15 let. — itija Pečnik, nočni čuvaj, 76 »Marija Eberl, bivša ku-
zav*žite pijače zadela srčna kap.
Duhovniške vesti Za škof. duhovnega svetnika sta bila i-menovana Jožef Lavtižar, župnik v Ratečah in Ivan šašelj, župnik v AdslespcSh.—Župnija
Nemška Loka je podeljena Jo-rica, 74 let: — Marija Berg- žefu Roglju, župnem upravite-s, elavtfeva vdova, 70 let. — ku igtotam. — V ljubljansko
lo fPitteroff, tapetnik, 52 žkofijG so sprejeti: Ivan Dru t. - Marjeta Kokalj, šivilja, necw bivši ŽUDnik
lfetU — Avrelija Stibil, za-tm 70 let. — Ignacij Ha-eh^J^. tov... delovodja, 61 . —(JL Kremžar, bivši pek poS^M let."— Ana Tribuč, gof-^v^, vdova, 68 let. — An-ej Sašj^ršič, tesar, 45 let. — si^^ver, kočarjev sin, 23 i;. -Ainton Ničman, delavec, 1	Josip Brečko, užit-
>($r, 084et. — Marija Dremšak, ra)l^a/;40 let.
Josip Cnčekf V Knežaku na .ttifBiskem je umrl gospod lisipjOucek, star 72 let. Po-o jipittje bil na Pivki eden naj--lekiie^ih veljakov, dober lipjecfnjak, skrben mnogolet-župan v Knežaku, delaven isije za pogozdovanje , sploh za vsestranski r slovenskega ljudstva ►Aef mož. Z rodbino Vihar-v<$ ga je družilo veliko pri-8tto, in pokojnikovemu je pripisati oporoko go-ilharjeve v korist Ciril-ovi družbi S svojim us-.delovanjem je pustil ni Cuček za seboj lep spo-N. v im p.!
ali samoumor. V Kr-li Jo potegnili iz potoka Ra-e tnrtvega berača Lov-Lipovška, ki je bil rojen 863. v Rakitovcu. Ne ve i je Lipovšek po nesreči 1 ali je izvedel samoumor. Ijenec je ležal tri tedne v
necky,bivši župnik v Podgorju v Rožu; Franc Krašna, bivši kaplan v Dobrli vasi, Prane Umnik, bivši župnik v Slov. Piajberku, p. Sadok (Maks) Goričar, O. P. — Premeščeni so bili: Ignacij Oberstar, ek-spozit na Zdilhovem, za župne-ga upravitelja na Sinji vrh, kaplan Jakob Miglič iz Loškega potoka za ekspozita na Zdihovo; kaplan Jožef Logar iz Podzemlja v Črnomelj. — Iz
GLASILO K. S. K. JEDNOTE 9. 3V|ARCSA 1921.
Jernej Grašek. Pokojni je v dobi narodnega probujenja bil med ustanovitelji "Čitalnice". Bi i je po celem kamniškem o-kraju dobro znan in priljubljen kot dober družabnik. Blag mu spomin!
Zlata poroka. Na Ponikvi ob j. žel. sta obhajala svojo zlato poroko dne 31. januarja 1.1. Jožef Šibal in njegova zvesta družica Agata, oba ravno po 70 let stara. Obenem je bil ta dan poleg pet drugih parov poročen njun mlajši sin Anton dočim starejšega ni bilo pri slavnosti. Mlajšemu je oče sedaj tudi izročil gospodarstvo, ki je dobil nevesto materinega' imena, Agato Vrečko, iz dobre Zalešanove hiše. 0-badva sta bila vzgledna uda Marijine družbe. Bog daj srečo, da bi tudi mlada, učakala kdaj zlato poroko! f
Balkanske manire. Velesrb-ski okrajni glavar v Tuzli — piše se Grudic — je bil jezen na nekatere, ki niso njegovega
ljubljanske škofije sta izstopila: Anton Kocjančič, župnik v I mišljenja. Da bi se jih! znebil, začasnem pokoju, in Albert je skrivaj priredil "revoluci-
Pravst, bivši kaplan v Dobu, ki je sprejet v lavantinsko škofijo in nameščen za I. kaplana v Št. Jurji* ob južni železnici. — Umirovljen je dr. Josip Sever, mornarištki nad-kurat; začasni pokoj je dovoljen Ivanu Dežmanu bivšemu karatu v Harijah.
Pevci! Že več let tožite, da nimate kaj peti, ker ste Mohorjevo pesmarico že vso prepeli, do kake nove pesmi je pa težko priti. Sedaj bo drugače. V Ljubljani bo še v tem mesecu začel izhajati nov časnik "Pevec", ki bo v vsaki številki prinesel osem strani samih lepih, svetnih pesmi, umetnih in narodnih. Poglavitno in za vas najbolj veselo je to, da bo
jo" in obdolžil vse neljube o^ sebe. 400 kmetov je dal zapreti. 300 jih je neusmiljeno pretepel, 130 je še zaprtih. Največ so trpeli slovenski delavci, katere je enostavno pometal na cesto. Naši samostojneži pa še zmerom v objemu z liberalci delajo na to, da se pri nas uvede samo belgrajska komanda.
Kako "vladamo" v Južni
Srbiji. "Hrvat" priobčuje po skopljanskem muslimanskem glasilu "Hak" dopis iz Gilja-na v katerem se zrcali vsa ne-ootvorjena pristnost belgraj-ske balkanske politike. Dopis pripoveduje, kako naši državni organi in orožniki mučijo in ubijajo pošteno prebivalstvo
1 je v Polhovem gradcu jo, dne 30. jan. po dolgi leSni Vincenc Zupančič, oče žjpnika Val. Zupančiča. N.
±1.
umrl je v Trstu g. Matija LVfenčič iz znane postonjske dljine. Truplo so prepeljali P&tojno.
Sfirtna nesreča. Posestnik Jnliiiar Janez Burgar iz »df>eči je vozil 27. jan. s čol-inaf kamenje za popravo jeza S 5. in 6. uro je peljal Bur-•Js čolnom 7 oseb čez vodo jezeru, pri katerem se je čoln Efelfacnil in so ljudje poskaka-imolna in se rešili izvzemši rgarjeVe hčere Ane, utonila. Trupla utopljen-^n^šli.
nezgoda. Posestnik Eržen iz Stare Oselice dite 29. jan. vozil v dvo-vozom iz Škofje Lomov. Pri Trebij mu je aasprpti njegov ;91etni vro. Skupno ž njim sta jala čez Fužine na Staro . Na strmi poti iz Fu-$ Oselico se je voz f; oče in siir sta*pad-voz; sin očeta, ki je bil n, ni mogel spraviti na 'i In je izpregel k°nja in šel najov po*pomdČ. Ob 9. uri z-čejr sta prišla Ivana Eržen Miklavž Remc, da spravita ž^na domov. Eržen je ležal p£i vozu, ko sta vzdigila, je d«l in se trkljal po nekem vpiku kakih .50 m navzdol;
\ padcu se ni poškodoval, sprotno je še veliko govoril jel. Erženova ženska * in mfc sta spravila na to stare-
do vse pesmi lahke, prijetne J pAd pretvezo, da preganjajo
za uho in se jity bo zato vsak pevski zbor brez težave naučil. Večina pesmi iz prve številke se bo pela pri kohcertu "Ljubljane", ki bo (hie 21. februarja t. 1. Vsaka številka bo prinesla tudi osem strani raznovrstnega branja o petju in glasbi, pa bo "Pevec" stal le 30 kron za celo leto. Pevci boste tako dobili vsako leto lepo, do 50 strani obsegajočo pesmarico, ki bo imela do trideset lepih pesmi. Vsak pravi pevec mora "Pevca" naročiti. Pišite dopisnico z naslovom: Uprava "Pevca", Ljubljana, Ljudski dom. — Za A-meriko znaša naročnina $1.
Poziv. Dne 17. oktobra 1920 je upepelil požar v Osojniku, občina Semič pri Črnomlju, 21 posestnikom 16 hiš in 75 gospodarskih poslopij in hlevov, vso hišno in gospodarsko - o-pravo, živež, obleko in perilo. Škoda znaša nad 2 milijona kron, zavarovalnina pa le 14,-800 K. Ker so pogorelci v hudi bedi in si po svoji lastni mo ei ne morejo pomagati, razpisujem s tem nabiranje milih darov po celi Sloveniji. Darove sprejema v Ljubljani po-verjeništvo za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in mestni magistrat ljubljanski, na deželi pa vsa okrajna glavarstva in politične ek "spoziture ter mestni magistrat v Celju, Mariboru in Ptuju.— Deželna vlada, poverjeništvo za notranje zadeve. — V Ljubljani, dne 25. januarja 1921.— Vodja: dr. Pitamie, s. r.
Smrtno se je ponesrečil dne
19. januarja 72 let stari kočar Jožef Novak iz Drganjih sel, Občina Šmihel-Stopičfe. Šel je nekoliko vinjen ponoči iz zida-
Eržena v hišo posestnika nice v Ljubnem proti domu, neiza Tušarja na Fužini, (kjer je samotaril v svoji koči, :so mu postlali na klopi pri čemer je tako nesrečno pazeči. Drugo jutro, ko je del in z glavo na kamen udaril ' Jera Kokalj ob pol 4. pri da je v teku pol ure umrl. je zapazila, da je Eržen,' Umrl je v Kamniku eden Domneva se, da je po- najstarejših meščanov, bivši (Eržena vsled preobilo trgovec in hišni posestnik g.
roparje. V resnici pa so lupe-ži varni po svojih skrivališčih, račune za njihova zlodela pa morajo plačevati nedolžni ljudje, ki državnim organom niso po volji. Dopis navaja natančno imena in kraje, kjer so drž. crgani postreljali mnogo moških oseb, drugim polomili roko in bili s puškinimi kopiti. Ne prizanašajo niti ženskam, ki jih bijejo in onečaščajo. Pri tem navadno tudi plenijo. Ako pride potem na oblasti vprašanje po izginolih osebah, pa odgovore, da so se dotičniki poskrili v šume, kjer da žive roparsko življenje. A odkriti grobovi pripovedujejo vso strašno resnico. Umevno je ob vsem tem, da se tudi muslimani v Južni Srbiji pod takim žezlom ne počutijo dobro. Komur bi se gornja dejstva zdela neverjetna, naj pomisli, kako se postopa celo na Hrvatskem in v Vojvodini.
Nemške prireditve v Sloveniji prepovedane. Pri nedavni seji deželne vlade je prišlo v razpravo tudi vprašanje koroških beguncev, katerih število se z ozirom na zasledovanje in nasilnosti od strani avstrijskih oblasti na Koroškem vsak dan veča. Pri tej priliki sc je pojasnilo, da se pojavljajo tudi v naših krajih dokazi nemško-nacionalne nelojalnosti napram naši državi. Z o-zirom na te okolnosti je deželna vlada sklenila, prepovedati do nadaljnjega v Sloveiliji nemške zabave in sploh vse prireditve. Deželna vlada je sklenila tudi že druge odredbe, katerih namen je, dovesti hjuj-skače nemške narodnosti, zlasti one, ki uživajo v naših krajih gostoljubnost, do treznosti ter jim vzbuditi potrebno spoštovanje do troimenega naroda, med katerim imajo srečo, da bivajo:
Ameriški poljedelski stroji in Jugoslavija. Štiri velike tovarne za stroje severoartieriš-kih držav: Walter Wood Co.,
Oliver Chillet, Plon & Works, Minneapolis, Steel and Machinery Co. so sklenile, da v največjih mestih naše države zgrade skladišča za poljedelske stroje. Na ta način žele spoznati nase poljedelce z % meriSjkimi stroji. Same tovarne bodo plačale prevoz in carino. Gospodarji bodo mogli dobiti stroje na poskušnjo, ne da bi* bili prisiljeni jih kupiti. Plačali bodo samo stroške dovoza iz skladišča na svoj dom ter se bodo morali zavezati, da bodo najdlje čez mesec dni stroj javno preizkusili in sporočili uspeh. Na željo, bodo te tovarne odposlale tudi inženirja ali monterja, ki bo dal potrebna navodila o uporabi stroja. Tudi za to se ne bo plačalo ničesar. Šele tedaj, ko se bo kdo odločil, da stroj kupi, bodo določili ceno. Ce pa po poizkušnji stroja poljedelec ne bo hotel kupiti, zopet ne plača ničesar, ker bodo stroške prevoza iz kraja v
skladišče nosile tovarne. t
. » . ^ -
Dober dovtip je napravil "Naprej" v izdaji dne 31. jan. s svojim opisovanjem prisege, ki so jo položili komunistični posfanci v konstituanti.^" Naprej^ir pravi, da je bil prizor za vladnih strank! Ko je konsti-tuanta Čisto rednim, zaonitim potom poslovnik in prisego bogove, ko so "prisegli divji komunisti": Prisegam pri e-dinem Bogu in pri vsem, kar mi je najsvetejše, da bom imel vedno pred očmi blaginjo kralja:.." Isti prizor za bogove se je vršil namreč že 22. decembra, ko so ravnoisto prostovoljno prisegli — socialistični poslanci, ne da bi bila konstitu-tuanta čisto rednim, zakonitim formulo prisege sprejela, am-pal| sam ona zahtevo vlade in sprfcjela, je postala stvar ven-da»e malo drugačna!
Mutec spregovoril po 16, letih. V Dalmaciji je zbolel ^red 16 leti neki Joso Cagalj na le-garju ter popolnoma izgubil dar govora. Pred par dnevi je mož zopet obolel na legarjn. Za fasa bolezni pa je začel na veliko začudenje svojcev izgovarjati posamezne besede in bolj ko se je bližala bolezen koncu, tem razločneje je govoril. V par dnevih se mu je dar govora zopet povrnil.
Velika tatvina v vlaku. Med vožnjo od Karlovca do Metlike je bilo ukradenih Janku Radatoviču iz Sošice 5000 K, vložna knjižica I. Hrvatske štedionice v Zagrebu z vrednostjo 36,000 kron, 10,000 nem-škity mark in njegov krošnjar-ski in potni list.
Zlorabljenje krone. Z obvezno prisego kralju je jugoslovanska demokratska • stranka zopet pokazala, da če kdo ruši državo, jo ruši ona. Krona bi morala po možnosti ostati izven ustavnih bojev, demokrati pa jo vlačijo v čisto nepotrebno borbo, ki bo tem ljutej-ča, čimbolj demokrati vztrajajo na svoji protizakoniti zahtevi, ker jo javnist smatra naperjeno proti suverenosti kon-stituante. Kajti ako je ta prisega absolutni pogoj, da kdo vrši svoj mandat v konstituan-ti, se je morala prisega uzakoniti v voli vnem zakonu za kon-srituanto. Ker pa imajo mo-narhisti itak večino v konsti-tuanti, tak pogoj sploh ni potreben, temmanj ga je bilo treba postaviti nezakonitim potom. Demokrati s tem dosežejo le, da se bo pozicija krone smatrala za tako slabo* da jo je treba učvrstiti s prisilno prisego, še preden se bo razpravljalo'o obliki države; kakšen vtis mora to napraviti na zu-naj, si je lahko predstaviti. To je naravnost agitacija za pro-timonarhistiČne struje. Razun kroni škoduje postopanje demokratov konstituanti, ker bo

bodna. Nasilje je pač najvišja državna modrost "dernokrat-ske^iftranke.
Kdo ima največjo pokojnino? i Delavci, • ki so delali 40 let v smodnišnici v Kamniku in so bili v vedni nevarnosti, imajo pokojnine na mesec po 54 K 80 v., beri: petdeset in štiri krone na mesec. Kdaj se bp država usmilila teh siromakov! Ali naj vsi pomrjejo od lakote.
Strašen umor na Gorenjskem.
Na tidem v kovorski župniji pri Tržiču na Gorenjskem je v veliki kmetski hiši sama stanovala vdova Jera Fajfer. Ob
Jugoslovanska vlada- naj «e glede Prekumurja ne drži Ve-sničevega recepta glede Bun-jevov, ampak naj stori vse da bo prebivalstvo v jugoslov. Prekmurju zadovoljno. V tem oziru je začetek narežen z idan jem mosta pri Veržeju. Naj se še pospeši zidanje želeenice Murska Sobota—Ljutomer — Ormož!	_
POTNI USTI.
Zadnji čas smo imeli skoro vsak teden določbe glede dobave jugoslovanskih potnih listov.. .Od 1. marca pa je sopet
nova odredba, da mora iti vsa-nedeljah se je sestala s sestro ka prošnja za potni list naprej Ano, ki je eno uro proč omo- v stari kraj na vlado v odob-žena; šK sta si tako daleč na- renje, Vsled tega bo vzelo par
sproti, da sta.se srečali. Zad- mesecev, predno bo mogoče
• _ . .1 V'.'	\ T	1 •	' . a. .
njo nedeljo (16. jan.) Jere ni bilq. Ker se je mračilo,' je A-na šila na svoji dom. V torek 18. ian. jo je šla Ana obiskat, pa je ni nikjer našla. Iskali so jo bliaru in daleč orožniki in drujgi judje. Našli so jo šele V petek 20. jan. v kleti zakopano — obglavljeno. Orožnik je z bajonetom pretipal tla in jo zasledil. Na truplo so bile najprej lepo položene deske, nato slama in na slami jabolka/ Kot sumljivega so takoj pnijelli 231etnega sosedovega sina Jožeta Zupana, p. d. Pu-št#\jakovega.' Na oblasti in sorodnike so jela prihajati pisma v imenu rajnice, v katerih je bilo povedano: Vse moje premoženje naj dobi Poštenjakov Jože, kaeremu je bal boter moj mož, katerega sem jaz zastrupila in zato ubežala.,, Vsa ta pisma je seveda pisal morilec sam. Nesrečno ženo so 21. jan, na željo sorodnikov pokopali na Brezjah pri. Mariji Pomagaj.
Aneksija Julijske Benečije
ee prosla\i na zelo slovesen na&fr^rTr^u* 6. , februarja. Zjutraj zbudijo TržaČane streli iz topov, potem se bo velik sprevod pomikal [z "Trga edinosti" na ^starodavni Sv. Just Tam se odkrije spomenik padlim v osvoboditejlni vojni. Prod v sem se pa zbero v Tretu vsi fašisti. Župani Julijske Benečije prisostvujejo na slavnosti s svojim uradnim znakom: italijansko trikoloro. Oe se tudi slovanski župani te slavnosti udeleže — in bržčas jim nič drugega ne ostane — bodo pač prinesli eno najhujših žrtev v svojem življenju.
Mažari za prekmurske Slovence. Dne 12. avgusta 1919, ko so naše čete zasedle Prek-murje, Mažari niso hoteli poznati prekmurakah Siovencev. Šele v Parizu so se odločili, da priznajo te Slovence. {loteli so jih rešiti s tem, da so dokazovali, da je to posebno slovansko pleme, ki nima nič sorodnosti z drugimi Slovenci. Pariz ni odobril te argumentacije in priznal defmitivno Prekmurjje Jugoslaviji. Vlada v Budimpešti je trianonsko mirovno pogodbo tudi ratificirala 15. nov. 1920. Prenapetneži pa še niso izgubili upanja Zato izdajajo kar tri iredentistične liste v slovenskem jeziku. Prej so ' zmerjali Slovence z "Tot nem ember", t. j. "Slovenec ni človek", zdaj pa se hlinijo Slovencem in pišejo oelo v njihovem jeziku. V Budimpešti izdaja tednik "Domovino" prof. Mikola, rojen v jugoslovanskem Prekmurju, ki je bil zastopnik Prekmurja v Parizu. List se prodaja v Radgoni ter v okolici Monoštra sv. Gothar-da med prekmurskimi Slovenci, ki so ostali zunaj mej Jugoslavije. Tihotapi pa ee tudi v jugoslovansko Prekmurje. Oblast t>i morala bolj paziti na to iredentistično delo! V Ameriki pa izdajajo kar dva ireden-tistična lista med amerikanski-mi Slovenci iz Prekmurja, in sicer "Zveado vosrrskih Sk>-
bo
dobiti potni list. Kdor tgfaj želi potovati na poletje, ta mora takoj uložiti prošnjo ako hoče dobiti svoj potni list pravo-časno.	i
Za italijanske in ameriške potne liste ostanejo stare določbe. Rojaki s ameriškimi potnimi listi lahko potujejo v Jugoslavijo, kadar hočejo. Za nadaljna pojasnila o potnih listih, o kretanju parnikov itd, pišite na naš naslov.
PRISELJEVANJE.
»
Vkljub temu, da so nekateri naši "vse-vedeši" že več mesecev begali ljndje s trditvijo, da bo s 4. marcem priseljevanje ustavljeno, naj poudarimo,, da je 4. marec za nami, a nove naselniške postave še vedno nimamo in tudi ne vemo, kdaj jo bomo imeli. Sedaj je še stara postava v veljavi in bo v veljavi vsaj še nekaj mesecev, ako več re. Naši rojaki imajo toraj še vedno dovolj prilike, da dobe k sebi svoje sorodnike. Pišite nam po nadaljna navodila.
denar!
a' JiL'i ii
ves svet zdaj vedel, da ni slo-j vencev" ter "Slobodno Reč".
Priprosta pamet nam pove, da sedanja vrednost denarja napram jugoslovanski kroni ni naravna, ni resnična, ni opravičena, temveč umetno vzdržana in vsled tega ni trajna. Po našem mnenju dolar ni več vreden kakor 40 jugosLK. Kolikor dobimo zanj več, dobimo tako-reč "za šenk." To nenaravno in neopravičeno razmerje sc ne more vzdržati. Krone ne morejo biti oenejše kakor so. Ako Vam je na tem, da se o-koristite s sedanjimi cenami, tu imate svoj "chance", ne zamudite ga.
. .Mi imamo izvrstne direktne zveze s starokrajskimi denarnimi zavodi in Vam zato lahko točno postrežemo bodisi, da hočete poslati denar na kako osebo ali pa, da ga naložite v kak zanesljiv denarni zavod. V tem slučaju Vam mi preskrbimo hranilno knjižico in do tie j, da dobite Vi hranilno knjižico v roke, smo mi odgovorni za denar. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Zikrajšik & Cešarek
70—9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
50,000 akrov
Lao Court Oreilles Indian Reservation joa prodaj.
Ponujamo na prodaj za na-seljenje to zemljo, ki je poraščena z najle|>šim lesovjem ter ima krasne doline Chippewa v solnčni Sawyer County, Wisconsin. To je prvikrat," da se ta zemlja prodaje. Zemlja, je jako dobra, rodovitna in je v najlepšem kraju. Cena je okoli $20 aker na male, lahke obroke. Za zemljevid in pojasnila pišite na:
COURT OREILLES LAND CO.
| Hayward, Wis.
t I I
HOČBTB U ZASLUŽITI KAJ
i denarja posebej. .
Ženske in deklic«, t ti «e ram nudi lepa priKka, da si v prostih urah prislužite kaj postraasfcegadenarja i tem, da izdelujete raznoličn« stvari iz malih krogljic, n. pr. priveske za žepne ur«, verižice, ročne torbice i. t. d. Pletenj« ročnih del s takimi krogljicami. j« zelo prijetno in zanimivo. Za take stvari je vedno veliko povpraševanje. Mi vam bomo pojasnili, kako zaraore* te take stvari dobro prodajati Pošljite nam en dolar in mi vam boso poslali po paketni pošti posebno "Simplex" pripravo za tkanje takih stvari lata obstoja iz 3000 (tri tisoč) različhih majih koravd (beads), 2. šivank lepih vzorcev »n navodla. Isto je zelo lahko h-dtefovati, celo za otroke. Vse to stane samo en dolar. Ako vam »i po volji, vam denar vrnemo. Mi prodajamo raznovrstne koravde (beads) po ponujenih certah. Ni nam treba pkati, ampak pošljite samo en dolar na ta oglas in nam vse pošljite.* Označite tudi «voj natančen naslov. Čez par dni vam vse skupaj dopošljemo. Storite pa to takoj.
Novelty Manufacturing Co., Room
18, Southern Bldg., Dept. 109-a,
Tampa, Fla.
jifofj »DouoviHa PO POJTI in BRZOJAVU
t vse kraje Jugoslavije potom pošte in telegrafično po_ uejttUfc ceni.
POVEDANO.
: i 'tfi 1 i ■ •	/ ' r VjjL.il
Kflor hoče dobiti svojce v Ameriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenj« od ameriškega konzulata prej kot mogoče.
Za slučaj neuspelosti ali mk kasnelosti prošenj povrnem denar.
MATIJA SKENDER Javni notar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
Kadar potrebujete
kako NOTARSKO DELO, n.
pr. Pooblastila, pobotnice bonds, kupne pogodbe, rasne izjave i. t. d., se obrnite v vseh slu-čajjJi na mene in jaz vam bom zadevo povoljno uredil Posredujem tudi pri odvetniških po-sHh.
VILJEM B. LAURICH slovenski javni notar,
registriran pri S. H. S. konzulatu.
1000 W. 22nd Place
Chicago, HI.
nasproti slovenske cerkve'
nesrečniki sami sebe zanemarili, ali še pa njso dost ozirati na oteklino •a oboleu 4H telesa vtled utrgala,
ffi kik. Kako j« p« a VaWTXii se tydi Xi zanemarfate.« tem* jda nosite le kako obrezo, a!tiai|] drt-gega? Taka <**tm* j« nad « sfc>, podob«« slabi opori pri lu «teqi. da *e ne poruši. T*ka obveza ne more taffco delovati, kakor kaka mehanična priprava. C« se preveč sti»nctc % obvezo, lja to cirkulacijo krvi, ki potttlte-jejo največ prehrane, i Veda in umetnost je p« ienajla nači«, ki v sam« odpomaga. ' Vwfc-do, ki nosi sedaj kako obvezo, »U pas zoper kilo bi enkrat ZASTOHJ poskusil takozvam PLAPAO mo-todo, ki je ftajMJ umetna, k*J6toa in uspešna pri domačemu adrarl^ nju kile. Ta način je i« svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kada/ N. jo tesno k telesa pritisne, a« Le premakne s prostore vsfed tag* tudi bolnika nič oeteH Ti hlačnica je mehka kot itm* kh^ pri nošnji in po ceni Rabite jo med delom, ali počitkom. Ntot nič jermenov, prtvez, aH traitor.
Učite se torej kako je flMOfcg* ustavljati naravnim potom odprfh no utrganja (kile) de Vas iato p« vedno teiilo. Pošljite svoje ime h naslov še danes na nesflov: plaPAO CO., Block 3267. St. Jftfa Mo., da Vam posjjemo ZASTONJ na poskt&ujo Plapao in vsa potre-
Kttl M	Jll«	I
IZPLAČUJE SE V GOTO
v vsi Jugoslaviji točno in s polnim jamstvom. Mesta v katerih se lahko osebno prejme denar to Zagreb, Oaijak, Vršac. Čabac, Du-brovnik in firei Za vsako pošiljate* s vote $100.00 plača se $3.00. Najmifja cena Je $1.00.
..Prodajamo parobrodne listke za
vse črte po vrtano vni ceni.
' ■	'r,• •
i Praj«msmo denar na vloge <0
plačamo po 4 odšt. obresti
Dajemo nasvete m pojasnila v ▼*h ozirih Jugoslovanom brezplačno.
HARMONIKA NA PRODAJ.
Kranjska harmonika, tri vrstna dvoglaena in sicer Lubaso-vega dela še prav nova se proda. Katerega veseli naj piše na naslov:
FRANE PIŠKUR* 308—97th Ave. W. m . Duluth, Minn.
''Nemeth State Bank" je £e naznanila »vojo spremembo imena. Novo ime nalaga eno dolžnost uprav očim uradnikom
American Union Banke, ki so bili tudi uradniki stare Nemeftfe State Banke in ta dolžnost je, da poshriejo z našimi odjemafrf enako pošteno in točno kot so to vrfcli v proilosti VAM NE BO ŽAL.	" " :
ako pošljete denar svojcem v domovino po America« Uftie* Banki. Tu dobite najboljšo postrežbo in najnižje c«ne. VJ bo-dete gotovo zadovoljni, ako naložite denar pri American Union Banki, ki plača po 4% obresti. VI BODETE ZADOVOLJNI
ako pošljete parebrodni listek potom America« Union Banka svojcem v stari kraj ali ako isto kupite za sebe. VAM SE NI TREBA BATI ,
ako so vaše listine urejena po našem notarju pri American ; 1 Union Banki
Za vsa pojasnla pršite na:
„;. AMERICAN UNION BANK
IVAN NEMETH, predsednik.
Glavni urad je na:	Urad podružnice je na:
\ 10 East 22nd St.	1587 Second Ave.,
NEW YORK CITY, ft Y.
Zastave, bandore, regalije in slate znake za društva ter člane K. & K. J.
izdeluje ! • EML BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HL New York City.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev
Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično izd«Ja«a pissu^ kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiakovin«, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, aa
2142-50 Blue Island Ave , Chicago, 111.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glode cene, točnosti in okusnega dela. Osobito ram priporočam zelo pripravne Vplačilne knjižce za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi prikladae Nakaznic« za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole zaa vodstvo članov, da se ima na uodlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladik, ali razredih.
Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenife tiskovin na ogled brezplačno!.
Slovenski javni notar,
102 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti Allegheny County sodišča.) ali zvečer ina domu: 208 57th and Butler Sts.
KJE JE?
, Josip Stukelj, doma iz Ber-stovca št. 8, fara Semič na Do-lenjskem. Pred 5 leti je bival na Fay al Location v Eveleth, Minn. Zanj bi rada zvedela njegova mati v starem kraju in drugi sorodniki v Ameriki. Prosim ga torej, da se mi pis. meno javi sam, če bo ta oglas Čital; v nasprotnem slučaju pa plačam $5 prvi osebi, ki mi njegov sedanji naslov naznani.
Anton Bouhan, 998 Virginia Road, , Eveleth, Minn.
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
Sfc. ALPENTINKTURA je najuspešneje na «vetrf W n| rast in proti izpadanju las. Alpenpomnda » brke m Jff brado; kurja očesa in bradoviee v 3 dneh popolnb-f*J(f ma odstranim; rumaticem v 6ih dneh popolnoma O-
^F zdravim Bruslintinktura *4 kater« postanejo sivi [Al lasje popolnoma natar^; rane opekline, potne nog«
^MMk in za druge bolezni imamiako uspešna zdravilo. Pi- ' site takoj po cenik in Koledar in fCnjUnco za leton
^^ 1921, kar pošljem zastonj. Pošljite marko za S« j poštnino. Knjižica velja v potrebi več kot $UX
JAKOB WAH0I(^ 6702 Bonna A vene N. E. { CLEVELAND, OHIO.
Ker me je vec rojakov naprosilo, naj jim preakrbim nekaj pravih sta-rokrajskih kos, sem jih naročil par sto ks kose sem že dobil. Kedor želi katero, naj si $o takoj naroči in ob jtd-nem posije deqar. Ena kosa z rinčeo in ključem
vred ........................ $2.75
Sest kos skupaj ali več, vsaka... .$2.50 Sfcrnitura klepalnega orodja ....$1.50
ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place. Brooklyn, N.
Bančni oddelek države New York je dne 23. novembra 1920 inkorporiral
Frank Sakser State Bank
82 Cortiandt St., New York
Vta kupčija te vrii kakor prz razločkom, da je sedaj državna banka, a ne več privatna.	'» -/ i <' •	i' '
Osobje je ostalo staro in ima zveze sedaj bolje bodisi v stari demona! kakor tudi v Združenih državah.
Vsi moneyordri, drafti in čeki, katere bodo rojaki od sedaj naprej podati za denarne pošiljatve v staro domovino ali potne lisle naj se zglase:
Frank Sakser State Bank
Za varstvo kupčij« je p6lno vplačana 'svota $150,000.00 in mcmt: KAPITAL $100,000.00	REZERVNI SKLAD $50,000.00
Za Frank Sakter Stat« Bank FRANK SAKSER. predaednik
Rez. fond $30.000.00,
OCASEtiO K. 8. R.
mm
Zapiski iz mrtvega doma.
Spisal A. M. Dostojevski Pwel Vladimir Levstik.
(Dalje.)	Istorjevu se je silno zahotelo
Včasih se je kaka velik pes z Kultjakine kože. Odri ga je u Visečhni ušesi zagnal laja je in strojil kožo ter podložil z njo »enče proti njej, ona pa se je žametne zimske šolnjičke, ki vrgla naglo na hrbet; in psi jih je bila naročila avditorioa. ljubijo vdanost in pokorščino Pokazal mi je tudi šolnjičke, y sebi podobnih: srditi pes se ko so bili gotovi. Kuižohovina jc mahoma potolažil, obstal jt. bila izborna. Ubogi Kultjap-Jiekako zaanašljeno nad pokor- ka! n0 psico, ki je ležala pred njim Pri nas v ostrogu je strojilo e nogami navzgor, ter jo začel] kože mnogo arestantov, in po počasi in z veliko radovednost- gostoma so privedli seboj ka-jo Obrvohati po vseh delih te- kega pssa z dlako, ki je izginil lesa. Kaj si je pač mislila med čez noč. Nekatere so ukradli, tem uboga, drhteča Bjelka? nekatere tudi kupili. Spomin Ampak če me useka, razboj- jam se, kako sem našel nekoč nik!" ji je gotovo rojilo po za kuhinjami dva arestanta, glavi. Toda po temeljitem ob- ki sta se nekaj posvetovala in Rajanju jo je res pes nazadnje ugibala. Eden je držal na vr-pastil in od^el, ker ni našel na vici krasnega velikega psa, o-njej ničesar posebno zanimi- čividno dragega plemena. Ne-vega. Bjelka je planila pokon- ki malopriden, kaj je bil u-cu ter se spustila šepaje za kradel svojemu ogspodarju in dolgo procesijo psov, sprem- ga prodal našim čevljarjem za ljačočih kakega črnega gospo- trideset kopek srebra. Aresti-dkega psička. In dasi je vedela ranta sta se pripravljala, da dobro, da ne bo imelo z go- ga obesita,' kar je bilo zelo lah-spodskim psičkom nikdar bliž- ko: koža se odere truplo pa se njega znanja, vendar jo je to- vrže veliko in globoko pomij-ažilo v njeni nesreči, ako je no jamo, ki se je nahajala či-vsaj oddaleč šepati za sto zadaj v kotu našega ostro-O časti je bila očividno ga in: je strašno smrdela ob že nehala premišljati. Izgubi v- hudi poletni vročini. Sna žili i sleherno možnost kariere, jelšo je le redkokdaj. Ubogi pes Živela samo zaradi kruha in se je menda slutil usodo, ki se mu je popolnoma zavedala tega J jo pripravljala. Vprašujoče in Nekoč sem jo poizkusil pobo- z nemirnim očesom je gledal žati; to je bilo zanjo tako no- zdaj tega, zdaj onega izmed to in nepričakovano, da se je nas treh, in samo poredkoma mahoma sesedla na vse štiri se je osmelil pomahati s kosa-ter začela glasno cviliti od tim, podvihnjenim repom, ka-ganjenosti. Zato sem jo pozne- kod da nas hoče omečiti s tem je večkrat pobožal iz sočutja, znamenjem svojega zaupanja Vzbujila me je tako, da me ni do nas. Odstranil sem se naglo, mogla srečati, ne da bi zasvili- onadva pa sta seveda srečno la. Komaj me je zagledala od opravila svoj posel, daleč, že je zaječala z bolest- Tudi gosi so se zaredile pri nim, objokanim glasom. Nekoč nas nekako slučajno. Kdo jih pa so jo raztrgali drugi psi za je spravil v ostrog in čigave ostrogom; tako se je končalo sc bile, mi je neznano; toda ne-njeno življenje.	kaj časa so zelo zabavale are-
Čisto drugačega značaja je stante in zaslovele celo po me-bil Kultajpka. Zakaj sem ga stu- Tudi izvaljene so bile v prinesel iz delavnice v ostrog M™*11' k™ili pa so jih pri še kot slepega mladiča, se ne knhinji. Ko so.mladici do-spominjam. Prijetno se mi je ™8]*1! navadila vsa čeda zdelo, krmiti in vzgajati ga. h^iti skupaj z arestanti na
'delo. Jedva je zarojx>tal boben in se je dvignila katorga k izhodu, že so pritekle naše gosi
Sari k je takoj sprejel Kultjap ko pod svoje pokroviteljstvo in je spal z njim skupaj. Ko je
začel Knltjapba odraščati, mu knw,z"a™' prhutaje z raz-je dovolil, grizti ga za ušesa, Pf08^ knh> poskakale k»z vleči ga za dlako in se igrati z vl8otkl	ostrogovA vrat
u ji m, kakor se običajno igrajo Postavile se redno na nase de-mladi kužki s starejšimi psi. ™,0 s,tran. ™ čakale dokler ni cdno je bilo to, da Kultjapka ? "?ena razdelitev dela. skoraj sploh ni rastel v višino, ™ ™ • S° VSele;l naJvecJemu nego samo v dolžino in širino, ^ l^11 ln	® med de"
Njegova dlaka je bila kosmata lom Ne v Wmni. Kakor hitro in svetle mišnjeve barve; eno N?a se *» «J»™1 oddelek po kon-niio mu je rastlo navzdol, dm- canem delu, k povratku v ost-T navzgor. Značaja je bil raz- ™?' » » dvignile tudi one. urljivega in navdušijivega, *sa. ;trdn^va Je gorila, da *akor vsaki mladi pes, ki v hod'J" ?0S1 z arestanti na delo. radosti, da vidi gospodarja, .. ,Gle-> arestanti gredo s svo-cavadno cvili in laja na wW.I""1 . 80 «ovorili vga" načemi in mu hoče oblizati celo	k? 80 "as srebali.
Oraz,
pa tudi svojih ostalih ^ako ste jih tako naučili?'' euvste\ ne more več premaga- .' Tu imate nekaj za gosi!" ti, češ: "Samo da vidiš moje Pe meml dru^ 0 Je daJal mil°" navdušenje, sposobnost je po- aIf"	. .
Stranska reč!- Kjerkoli sem L Toda nav? 10 vseJ nJlhovi bil, češem zaklical matoma d™osti so jih za neki praznik
izza kakega vogala, kakor da vse P0^1;	, .
(Dalje prihodnjič.)
Je skočil izpod zemlje, ter pri
tekel do mene cvileč od navdu .	..	*
{en^ valeč valečrse kakor žo- LOOK OUT ZA PIJAČE
ša is prekopicavaje sespoto-	katere so zdrav€ kot je Triglav čaj
ina. Ves sem se zaljubil V to	vroč preden greste počitku zavoj 90c
toalo spako. Človek bi bil dejal,	melisa, zavoj 75c, 1000 rože za-
0a mu je usoda pripravila v	voj 75c• encian (gentian) zavoj življenju samo zadovoljnost in ***** v BRIN"
—.j * m j i	j	11 ,z stareKa kra;a po 16c funt, celo
radost. Toda nekega dne mu|vrečo 120 funtov (4 buile) po I4c
je posvetil arestant Neustro- funt. PRAŠEK od vina (vine stein)
pO $3 funt zadostuje za 40 galoiiov najboljše kisle pijače za žejo. GRAPE JUICE $95.00 sod. SUGAR Coloring (Short Pint) $1.50. GAUGE (mero) za alkohol auto-radiator in za vse tekočine, ki imajo proof v sebi, me* manj kot pol grada pa do 200 gradov, stane $3.50. Vse cene vsebujejo tudifj poštnino, samo Grape Juice in Brinje ne. K naročilom je prid>ejatf ček, money order ali draft. A. HORVAT, 1903 W. 22nd St.. Chicago, 111.
Opomba: Ta oglas preneha; shra-r.ite naslov!
jev, ki je šival ženske čevlje ier strojil kože, svojo posebno pozornost. Kar zbodlo ga je v Oči. Pbklioal je Kutljapko k sebi, potipal dlako ter ga povaljal prijazno po tleh, Kult-japka, ne sluteč nič zlega, je «vilil veselja. Toda drugo jutro ga je zmnajkalo. Dolgo sem £a iskal; bilo je, kakor da je padel v vodo. Sele čez dva tedna s eje razjasnilo vse. Neu-
Izčisti svojo kri.
Sedaj potrebujete spomladansko zdravilo. Kot posledica zimskega življenja, ko je Človek po večini zaprt v sobi in mu manjka zraka in gibanja—postane vaft sistsm okoren, pre- 11 bava nepravilna in udje več ali i manj negibčni.
everas
Blodal j
(
(preje Severov Kričistilec) je pravo ( obnovljevalno zdravilo, ki bo delala-, blagodejno na izmenjavo vašega si-stema, Iti ga tako že&te. Pomaga I do poprave nenaravnih razmer in
ilator za zdravlje lev. Cena $
i popra' deluje kot kožnih izpu Pri vseh 1
VV. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, !OWA
^jjiSBk.
PATENTI.
Pišite po fmojo knjigo s pojasnili o patentih in iiznajdbah, katero se vam posije ZASTONJ na vašo željo.
IZNAJDITELJI
in drugi, naročite si to knjigo.
Ime A. M. Wilson je poznano že nadr 30 let in vsaka stvar, ki jo nameravate patentirati, se sprejme pri nas z z vso pažnjo. Pošljite nam model ali obris vaše iznajdbe v pregled. • Pišite še dames po to slovensko knjigo na sledeči naslov:
A.M.Wilson, Inc.
Registered Patent Attorneys, 315 Victor Bldg., Waashington D. C.
PRAVA TONIKA
Dobro zdravje in telesna moč je odvisna največ od pravilnega delovanja želodca in jeter. Najnavadnejše bolesti teh dveh prebavnih organov so dyspepsija, neprebavnost, želodčna bol, kolika, žoltenica, žolčavost, zaprtje, zgaga in glavobol.
Znaki, potom katerih se te bolesti navadno spoznajo, so: neprijeten občutek na dnu želodca, slabost v želodcu, vrtoglavost, pokritje jezika z belino, neprijeten vzduh dihlaja, kisli okus, plavajoče lise pred očmi, vznemirjenje po jedi in splošno slabo razpoloženje. < ,
Severov Balzol
preje Severov življenski balzam
popravi te nerede. Uredi organe prebavnega sistema in obnovi njihove funkcije, kakor je potreba. Premaga splošno slabost. Je idealna tonika in graditelj telesa. Kupite steklenico še danes in boste ž njo na dobičku.
Po vseh lekarnah«
CecuT85c.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWAj
——
POZOR!
■»	v
Slovenci in Hrvati v Chishqlm, Min«, in okolici! Kadar želite uložiti denar na hrainilno ulogo ali na čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na staro i<n zanesljivo barvko:
Miners State Bank
CHISHOLM, MINN.
Frank Gouie, Slovenec, je blagajnik te banke in vse vaše trgovske posle lahko odpravite v materinem jeziku.
"Točnost", "Varnost", in "Postrežba" je naše geslo.
Slavna društva K. S. K. J.t pozor!
Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vse tiskovine prr prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni-ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna.
Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik.
Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas. V naši tiskarni se tiska "Glasilo" K. S, K. J.
AMERIKANSKI SLOVENEC
1006 N. Chicago St..	joUeti 11L
Največja slovenska banka v Ameriki.
V 3 TEDNIH POŠLJEMO
detnar v stari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) z lastnoročnim podpisom prejemnika v teku
6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ.
, Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi.	«
Naša banka je DRŽAVNA BANKA, vsled česar nam lahko brez strahu zaupate Vaš denar.
Prodajamo šifkarte za vse t)ar°brode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potrebmo za pot v domovino ali iz* domovine v Ameriko.
Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku.
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 STREET.
NEW YORK, N. Y.
Glavnica $100,000.00.
Zanesljivo in hitro
j	i	j	t.	}■ *	i
poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bančne poslt	Ji. f^ii
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland St., New York, N. Y.
Rojaki, poslužujte 6e v vseh zadevah te slovenske banke, ki je podi stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za ,var«tv«o $100,000w00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada.
Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA"
— za —
FRANK SAKSER STATE BANK
FRANK SAKSER, predsednik.
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulantje vel^e dobičke z onimi, ki jim gredo ca limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi
Mi pl»Uj«BO m hranilno ulogo
po 3 odst.
ki jih pripišemo 1c glavnici ako jih ne dvignete.
Naia banka je pod nazortt> vom vlade Združenih držav Id članica federalnega rezervnega sistema.
Pri pošiljanju denarja r Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavi-Ijajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti a nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar V «taro domovino I
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	. Prebitek $360,000.00
POŠILJAMO DENAR V STA-
RO DOMOVINO. Vsaka pošiljatev je zajamčena ali garantirana.
Ako želite privesti sem svoje sort>d* s nike iz stare domovine vam prodan o parobrodni listek veljaven od kateregakoli mesta v Sloveniji ali Hrvatikl Mi izdelamo tudi vse potrebne listine, katere prepisujejo ameriške in slovanske ali hrvatske avtoritete. Ako pa želite iti nazaj v stari kraj, imamo na razpolago sledeče p&rniki, ki odplji^je-jo iz New Yorka.
Za vse informacije ali poj; la pridite v našo prodaj ali pa nam pišite.
10. marca "Mongolia" v Hamburg. 12. marca "La Touraine,, v Havre. 16. marca "Čaroma" v Liverpool. j 16. marca "Estlionia" v Hamburg, Gdansko in Libavo. 16. marca "Columbia" v Trst in Reko. 17 marca "France" v Havre. 19. marca "Argentina" v Trat in Reko. 28. marca "La Savoie" v Havre. 30. marca "Polonia" v Hamburg
STERN'S BIG STORE
903 N. Chicago St.
Joliet, IIL
THE DOLLAE SAVINGS BANK
BRIDGEPORT, OHIO-
i
• rt Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi nasa vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inosexnskcmu oddelku.
DENAR V STARI KRAJ!
Ker imamo direktno zvezo z ljubljansko banlio, nam je mogoče sedaj dostaviti denar v teku 14 čini do treh tednov. Dosedanje cene so bile.
500 kron za $3.85 100 lir za $ 4.00 1000 kron za 7.50 500 lir za 19.00 10000 kron za 74.00 1000 lir za 37.00
Denar prejemamo v. poštnem money orderju ali bančnem dreftu.
Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in v stari kraj, kot: pooblastila, prošnje, pobotn.ice kupne in druge pogodbe. V /sakem oziru se obrnite za pojasnilo na
MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St.	Chicago, I XT'