#
/



Nekoliko me je presenetil izziv, ki ga je v tokratnem uvodniku dr. Ivo Ker`e
izrazil z besedami, da se v Tretjem dnevu slovenski katoliški shod na nek na~in `e
dogaja. Vendar bo misel v smislu nekakšne priprave, detektiranja nevralgi~nih tem,
soo~enja prvih razmislekov in poudarkov br`~as dr`ala.
Pred par leti sem imel mo`nost povezati nekatere ljudi, ki se niso osebno pozna-
li, gojili pa so sorodno misel o nujnosti novega katoliškega shoda. ^util sem se torej bolj
posrednik, vseeno pa sem takrat ponudil mo`nost, da vprašanje spro`imo v naši reviji.
Od obljubljenega tematskega sklopa dalje tako ni izšla številka Tretjega dne, ki bi ob
tej ali oni temi ne prinesla vsaj omembe “shoda”. Odzivi na te objave so zelo pozitivni.
Kritiki, ki razlage in tekstov po vsej priliki niso brali, pa se zve~ine navdihujejo pri
poimenovanju. Priznati je treba, da je ime slovenski katoliški shod sila prikladno za
to, da vle~e nase bodisi semanti~ne bodisi zgodovinske aluzije na pompozni zunanji
triumf. To pa seveda v polo`aju, ki ga kristjan ta hip `ivi v Sloveniji, deluje ne samo
anahronisti~no ampak tudi mazohisti~no in groteskno.
Zato naj bo še enkrat poudarjeno, da katoliškega shoda v smislu pozunanjenosti
absolutno nikoli nismo jemali v misel. Spominjam se, da je profesor Otmar ^rnilogar
Descartesov cogito prevajal oz. razlagal kot miselno nevihto, vihar, pretres, potres, ki
se je šele po mukotrpnem naporu in negotovosti lahko u~vrstil v ergo sum. Morda je
to primerna prispodoba za tisto, kar ~aka katoliški shod. Študij in kontemplacija to-
rej. Zato smo za to številko znova zbrali nekaj ~lankov, razmeroma raznorodnih tako
po vsebini kot po pristopu, ki za novo ped razpirajo pahlja~o slovenskih tem.
Lenart Rihar
Jo`ef Muhoviè: Meditacija v prostoru–èasu, 1991, svinec na ploèevini, 199 x 275,5 cm.