gospodarske, obrtu iške in narod ne. ïzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld.80 kr.,za četrtleta 90kr. poSiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 28. novembra 1866. Gospodarske stvari. 1844. se je po srednji raeri v vsaki pivarnici po 2758 veder ola skuhalo, v letu 1857. že 4110 veder, v letu Olarija ali pivarija v Avstrii. v^e je res, kar se sploh um, država polj edelst va, tedaj je treba pomisliti, trdi 1864. pa 4797 veder. Male pivarnice tem hitreje obnemorejo inginejo, kolikor hitreje se velike pi-da je naše cesarstvo varnice na višo stopnjo povzdigujejo, ki več kapitala in ne da tedaj Je stala vednosti zahtevajo. Do Inja Avstrija, kakor pri prinaredbi pivarnic na vrhu, tako tudi zdaj največ to ime obsega vse narodno gospodarstvo in zgolj njiv in senožeti, ampak vse to, kar se veže s piva" skuha. Na vsako pivarnico dolnje Avstrije se šteje okoli 12.917 veder piva, ki ga skuha leto in dan. Dunajski pivarji tù zvonec nosijo, za Dunajem je mali ktero od- kmetijstvom, in to ti je tudi tisto obrtnijstvo visi od kmetijstva in spet nazaj sega v ^ ^^ ^ ^ ^J S ti V O «M VIJ w M m A f Ml. J A v v^ £4 f V A A WW U VU AJ Vf J MJk t« JL/ tl LA UJ v> I 1 1 J 1 I I CkLL in to je gotovo tudi pivarija ali olarija, ktera je Svehat, Liesing in St. Marks. Te pivarnice plačujejo dan danes naši državi zeló važna. } Poglejmo tedaj na pivarski sejm Znano je, da so se olarnice ali pivarnice v posled- zdaj vžitnega davka leto in dan čez 17 milijonov gold., ko ^80 ga leta 1844. le 6 milijonov in 643.787 gld. ga v plaćale. Ceravno je pivo doljne Avstrije izvrstno njih 20 letih popolnoma premenile. Pivarji so popustili vendar ne spečá v druge avstrijske dežele veliko krive misli in marsiktero vražo pri kuhi piva poprejš- ptuje pa celó malo. Vzrok temu so davkarske razmere njih časov in se poprijeli nagloma boljše vednosti pivo našega cesarstva. Nikodar drugod ni pivo s tolikim / x se poprijeli in kuhati, popustivši napačni in potratni „Oberzeug" umne ..spodnje kuhe", s ktero so bolj po- vrelo Mujuv „«j/vuujv t " ---j r~ stanovitno, okusno pivo lepše barve kuhati za- davkom obloženo kakor v našem cesarstvu. Od vedra nekoliko čez se plača okoli 1 gold. 20 kr. ) v » i ciu , Oifluu v ILIJU , Uttuouv iv-^ou uaifu »»«««« """ %J krajC., ličt _L lUStiCIil IU kJfctJk.SU LI S KCLLl čeli in tako celó nekdaj slovečo parsko pivo pre- cozkem 44 kr., na Bavarskem 66 kr. S vaj ci na Pruskem in Saksonskem 28 kr., na Fran- kosili. > na letu 1844. je bilo v našem cesarstvu 3019 pi- gold. krajc. Angležkem varnic, od kterih je 1952 spodnjo, 298 (Oberzeugbier) pivo kuhalo, 562 jih je bilo Pri vsem tem pa, da je v Avstrii s tolikim davkom s kuho obeh sort piva pečale. Vsega piva (ola) skupaj pa zgornjo pivo obloženo, ga vendar vsako leto več spečajo v tuje dežele, celó malo pa se tuj ega piva v naše cesarstvo ki so se m sicer seje škubalo o milijonov in ózo.óU< veder, samo na Českem 3 milijone in 356.565 veder v 1051 prodá. tuje, Leta 1862. so 108.534 colnih centov prodali na leta 1865. vpeljali iz tujega ga pa le 12.010 y so ga izpeljali 183.370 centov, vpeljali le 10.023. o larij ah ; v doljnjem Estrajhu z Dunajem vred so ga umnejša bo colna politika in svobodneje tržtvo em tem- napravili v 162 pivarnicah 1 milijon in 606.927 veder. letu 1857 se je štelo že 3389 olarij, v kterih se je jv ; * ~----- skuhalo že 12 milijonov in 296.474 veder, od kterih več pa spada na česko deželo 1047 pivarnic > kjer se je bo domačega piva šlo v tuje dežele. Izvažvajo se močna piva od 13 do 15 stopinj. Kadar se bo pot avstrijskemu pivu odprla na Ru- mi- lijone in 489.334 veder, v doljnem Estrajhu pa 125 pi- varnic, kjer se je 2 milijona in 991.580 veder ola sku- halo. Marska dežela je tretja dežela za unima ki sovsko in Turško, takrat bo še le avstrijskim pi varnicam lepa prihodnost zasijala; zdaj pa se mora od vsacega vedra, ki se hoče na Rusovsko peljati, vvož- Je nega davka 41 gold. 63 kr. plačati. Na Turško pa skuhala 1 milijon in 106.731 veder v 309 olarijah. Leto je ta kupčija, kakor vsaka druga zeló nevarna in te- -----------------J --* ~ —----~ ~ ~ -----J-------~ J ^ WH V1JW > f Wi w^w UVIM4UM 1864. kaže enak napredek proti letu 1857., kakor to žavna, ker ni pravih potov tjè in za kupca nobene proti letu 1844. Bilo je namreč v 1864. letu 3177 pi- varnosti. varnic, v kterih se je skuhalo 17 milijonov in 32.700 Veliko se tedaj še storiti mora in vse se bo dalo veder piva, in sicer na Českem v 1026 olarijah 6 mili- sčasoma storiti, ker čez avstrijsko pivo ni nobenega. jonov in 239.484 veder, v 129 pivarnicah v doljni Av- strii pa milijone in 618.259 veder. Marsko je ostalo nacin kuhe v kuhi ola pri navadni meri polnoma prestvaril. 1857. leta je štela 166 olarij se je po- ki Lovsko veselje ) so kuhale zgornje pivo, in le 37, ki so kuhale spodnje pivo > v letu 1864 pa jih ni bilo več kakor 21 z njegova dobra in slaba stran Spisal France Šollmayr. (Konec.) gornjo kuho, in 203 s spodnjo kuho. Na doljnem Av- strijskem je stara navada zgornje kuhe skoraj popol- Akoravno so se odločila gotova zemljišča za rejo noma opuščena; na Ceskem kuhajo vendar v 117 pi- divjine, vendar je ona po ostalem polji naredila mnogo varnicah še zmirom pivo po stari navadi. Iz vsega tega se vidi, da je sicer manj olarnic, pa pri vsem tem se še vedno več ola napravlja, V letu škode, ktere niso mogle poravnati odškodnine, ki so se včasih dajale; da si tudi so bile velike, bile so vendar zmirom v zgubo ljudskemu premoženju. Koliko kmeč- 386 kib puotov je iz tega nastalo! letih 1717. do 1725. so se zarad škode, ki jo je napravila zver, uprli ne samo podložniki samostana Wilhering v gornji Avstrii, pišejo; podolgato-krogle ali popolnoma okrogle so te škatlj tako > t kterih po in drugo v drug vlag m na prodaj pošiljajo. Ker teh škatelj od Egipta ampak tudi kmetje pri sv. Valentinu na doljnem Av- začenši po vseh jutrovih in podonavskih deželah (Do strijskem, in če so tudi 14., 15. in 16. maja leta 1720. naufurstenthiimer) noter do Srbije sila veliko popro v Linču mnogo upornikov hudo kaznovali, vendar so se dadó, je pač vredno, da zlasti tist leta 1726. polegli ti nepokoji. Šest let pozneje dežele, ki delaj je bila okolica graška ognjišče enacih nemirov/ Doljno- si kupčijepoisk kraj kra nj sk ko 1 e s e n o (a u h o) rob t v m k Obrt avstrijski stanovi so spoznali to napako za tako nevarno, da so leta 1712. v deželnem zboru cesarja na pomoč čanj je še široko polje odprto drug iščimo ga! Naši Ribni ki se pecajo s tem rokodeUtvom Slovstvene stvari V» vv» A » A«! ? v Ui « vv* M. vvuuijM v VUU |U 1 li Vi JL U^i^ rv A QV J/UUOJ V O Vv ux i uCkUUClol V ' klicali, ker je cesarska divjina največ škode dělala, rebiti po dobrem delu in ceni prekosili drug Več milijoûov vagánov žita in nezmetno veliko klaje je v 17. in 18. stoletji v Avstrii po tej poti poginilo. Že sam strah pred takim poškodovanjem je veliko škodoval kmetovanju. Priznavati se pa mora, da v Avstrii razun v oni kratki dôbi, ko je na Českem cesar Rudolf II. tatinske lovce na smrt kaznoval, niso bile nikdar tako oštre t mo Kdaj začne izhajati slovensko-nemški slovar? (Konec.) lovske postave kakor na Bavarskem, kjer je veljal ukaz od leta 1567. ) ki je žugal tatinskim lovcem vislice Tako delo, ki bi utegnilo tudi vesoljnemu znanstvu biti, kolikor toliko na korist, če se in prepovedaval kmetom, da svojih njiv niso smeli ograditi s kolmi, da se ne škoduje divjini; tudi noben avstrijsk vladar ni dal svojim podložnim tacega odgovora, ako so se pri njem pritožili zarad divjaške škode tega ) sati i dožene vsaj le nekaj po čemer hrepenimo, nij mogoče tako lehko spi- ali kakor , jutri kakor se iz dveh knjig prepiše re tj a se zvrši kak časopisen sestavček, denes bran vržen v 1807. ogenj Lindě je začel svoje delo tiskati a dovršil ga je 1814. 1.; Schmeller je bavar- wi«, aiw o\j do pu ujoiu ^luuflui fialou uiïjaoïxo OQ.VUO, íout. i., a uuvrsu ga je loitt. i.. o u u lu eue kakor ga je dal svojim podložnim heski deželni grof 8ki slovár jel na velikej osmini v 4 zvezkih m m m % m W m 1 » m «ft m m 3T m m m m ^ m ft j %9 %M ) na 2682 Filip Vélikodušni, ki jim je v pridigarskem glasu za- stranéh, dajati mej ljudi 1827. leta, a izdal ga je 1837. klical: „Ako ne bi bil hotel Bog divjine ) ne bi bil do- > da jo je bil Noe v svojo barko vzel. volil nek nadškof v u Solnogradu, a ne avstrijski knez > Bil ki leta je je 7 Grimmov visokonemški slovár je začél izhajati 1854. 1., a do zdaj ga morda niti tretjine nij natisnenega ; Graff je staro-visokonemški slovár jél tiskati 1834. 1., a nad varstvom lova v Floitelskih gorah tako oštro čul, izdan je bil še le 1842. 1. itd. itd. Tudi g. Cigale je da nihče ni smel ovác in kóz na one gore gnati in nemško-slovenski del imel pod peresom od sušca me- i • t #m «1 » ê « • » ^ « 4 A ^^ ^ ^ • 1 • • . do konca 1859. leta. Pa nij treba misliti celó krave je le pod tem pogojem připustil, da so brez seca 1854. zvonca hodile zato, da se ni pelo in vpilo po gorah, in i da so poprej imenovani možje tekli v tiskalnico tekój to samo zato, da so se množili divji kozli. Cesarica s prvo pólo, kakor jim je prišla iz pod palca, ampak Marija Terezija je celó proti nezmerni reji divjačine mučili so se leta in leta, da je torej bilo iz debelega stalne postave izdala. Ukazala je s postavo od 2. sve- uže vse nabrano, tudi uže velik del na čisto izdelan čana 1765., da se mora število živali zmanjšati stavo od 25. avgusta 1770. pa je ukazala f da s po- se mora 5 saj bi ne bili črna divjina v zaprtih zverinjakih imeti, in je razpisala strelščino leta 1771. za pse, ki se nahajajo brez po- bi se reč po tlačanski zmašila, nastopila bi nevarnost predno je stávec postavil prvo črko imeli sicer niti časa, delo zvršavati in tisk popravljati, kar je pri takih spisih posebno težavno in mudno. Ko vezke. Nimrodi, kterim bi se prilêgle one čudovite be- 1 da 7 ktere je Spangenberg nekdaj zapisal na zid sak- zmes; kajti kolikrát 8onske prenočevalnice : „Gentil vir est bestia, sedena super be8tiam, ducens bestias, gerensque super manům svet namesti slovarja dobil v roko babilonsko v< tej in tej! se utegnilo 97 se reče: „to in to besedo priméri pogledi tam in tam!" — in kolikrát bi prípetití, da bi zastonj iskal bralec, kar se bestiam et insequens bestias" bili so v Avstrii o vseh mu je obljubilo, — če tudi molčimo o vseh drugih ko- derčijah. Najboljša priča o tem je zopet gosp. dr. Mi-klošič, kteri o svojem staroslověnském slovarji časih bele vrane. Obrtnijske stvari. kupčil lesenih škatelj v Moldavo in Vlahijo in druge levantinske dežele. Gosp. Bernard Strasser iz Galaca piše dunajski »AVUiU J UVV/li V/ U f VJ WU1 VVJ4V f WUWUVLM tudi štiri leta samo na svitlo hodil (1862. 7 k 1865.) je 7 pravi : „in quo (opere) decern annorum laborem collocavimus. pa najbrže ga je spi Vindobonae decembri 1861." soval dobrih deset let zopet prenehal kajti > v ce morda bil mej delom uže oij 1851. leta v zvezku v kupčijski in obrtnijski zbornici to-le: Kdor bi na prví pogled morebiti utegnil misliti, da kupčija z lesenimi 9 škatljami ne more nič posebnega biti, ternu lahko rečem da je to kupčijstvo veliko, ker leto za letom cele ladije dohajajo v Galac, naložene z lesenimi škatljami. Po vseh jutrovih deželah, ob Donavi skozi in skozi noter do Srbije, *) in v Moldavo in Vlahijo vsako leto dohaja iz Gen o ve na Laškem veliko ladij z lesenimi škatljami, ktere v to rabijo, da jutrovim deželam priljubljeno ohladnino (Erfrischung), kteri se „rahat" pravi, v škatljah po */4 do 2 oki držećih prodajajo. Te škatlje so narejene iz mehkega, prav na debelo pooblanega lesa, kakor so tište škatlje, ki jih v Nirenbergu za otročje igrače delajo, z različnimi barvami tudi le na debelo is^/VtK UiVUWUOi y aaju iwtc» v «i viiau w slavische bibliothek" na 294. strani govori: „ich werde ihn (den Hanka) hoffentlich in nicht ferner zeit mit einer zweiten, so Gott will, gediegeneren auflage meines wôrterbuches erfreuen." Pri našem delu so pa tudi še druge, razne težave. > aij pokrájinskem mestu, kakoršno je Ljubljana 7 7 mogoče vselej dobiti potrebnih knjig, ali če se dobodo niso morda iz rok najizvrstnejših pisateljev, in če so ali pa jih je dostikrat treba cakati po cele mesece in še dalje, posebno slovanskih, ker naše knjigotržje ©e niti m « a «M m. S * ne morda niso najzadnjega, torej najboljšega tiska 7 še nij začelo; a tacega delà, kakoršen je slovar more nihče iz kučme iztresti. Zatorej moram javno izreci zahvalo voditelju našega truda, visokočestitemu stolnemu dekanu, ďr. Ivanu Zl. Pogačarju, ki mi za knjige blagovoljno skrbi, kolikor je mogoce; tudi se * Nas častiti dopisnik gosp. dr. Kovač nam je to isto potrdil v moram zahvaliti ljubijanskej knjižnici » Novicah Vred brez ktere bi skoro ni delati ne mogel, kajti iz nje me z raznojezič- 387 nimi bukvami z največo radoBfcjo na vse straní podpira morajo nekdaj razumeti, da pravo čast, resnično velj knjižničar, veleučeni profesor dr. Muys. Dalje tudi skoro gotovo se zdaj niti v roči nimam vseh jezikovih zbirek, kolikor se jih morda nahaja mej Slovenci, ker sam g. dr. Bleiweis nam je izročil se le mej izobraženim svetom daje narodom znanstvo in dusni trud Tedaj kdaj lo vensko-nemšk do avgusta meseca letos od g. dr. Kočevarja iz Celja přejeto, obsirno besedno zbirko raznih rok, od črke besede: „vžugati" jarja; var na tem tlo? Po moje bi se začel tiskati se ko bode ves rokopis dodelan vwu* , »vr MVUV »VJO ivaupio , Vsaj na UCUC1U , ut nećemo podati knjige, iz vseh kotov v naglici znesene črka M je g. župnika M. Ma- kakor obléká za pustni večer. To je treba tudi zato debelo po-če y > jjVùUg0»' , - l/HVO IU JO g* fluj/um« "" »vvv*. J^ HCUtt LU U l £dt\lKJj Ravnikarjevo (Poženčanovo) dobersno besedno ker slovar bode imel namen, jezik čistiti, in torej bode zbirko je se le po njegovej smrti dobila slovenska Ma- moral tuj im besedám pristavljati prave slovansky od koder jo imamo zdaj mi. Sodilo bi se torej, kterih pa nij vselej tako hitro naj ti, posebno če jih tica ker da mora še marsikak gospod imeti kaj nabranega,^ Slovenec je poseben prijatelj jezikoslovnoj modrosti, in naie narečje nima Kader bodo obrane vse bukve kdaj bode rokopis dodelan ? , kar jih še do zdaj nij zato o tej'priliki v imenu slovanskega slovstva uljudno obranih, potem se bode precej skrbelo, da se za ti- prosimo, naj bi se blagovoljno v Ljubljano poslalo vse kar kdo zbranega hrani, da se porabi v nase narodno delo. Kader zvršimo slovár, dragovoljno vrnemo vsa-cemu svojo zbirko nepokvarjeno. ska nj r ~----. ~ - ~ — ~ {""««J UttiWVtV, "M OW liOk I glo zgotovi rokopis, kteri se uže zdaj sestavlj ~~ Levstik Težava je tudi, kakor J© uze bilo povedano, zarad zarad onih, ktere slabo skovanih besed sploh, a posebno je spálčil znani o. Marko, ki je v svojej „kraynskej grammatiki" v cirilsko in glagolsko azbuko vtihotapil črki ki m W Je črko } prvo imenujóč „ku", drugo » wodil" prekrstil v „ybxonyre u vsej 9 resnici vprek ) in ki je v svoje „tu malu besedishe" postavil ____xu _____~ k ~ ía»« if A Je Je gradiva Sporočilo o V. odboroví seji slovenske Matice (Konec.) Gosp. Léaarjev predlog: „Naj Matica razglasi zdajati letopis, ako jej dojd ; da ljud ta letopis naj se jemljejo poduč pisani sestavki izmed vseh ved ; sestavki primernega in po- besedo „arreč" za ursache in „bodicijes" za jéža itd. primerno plačujejo , in sicer prestave po 12 gold naj se Mnogo takih sumnih besed zbirkah in tudi celó po natisnenih slovarjih, « dvomim, da so bile kdaj kje navadne. Kakor je Ko pitar Markove zmišljave zapodil iz slovnice, tudi morajo zapoditi iz slovarja -- j —— přímému pieníujcju , iu oiucr preaittvo pu gt nahajam po rokopisnih vjrni pa po 17 goid# oc| tiskane pôle. Za 1867 y íz- a jako tako se naj se izda8ta dva vezka po 5 pól tako, da se prvi izdá sa-moBtojen drug pa zedinjen s koledarjem se po razgovoru med gg. Hicingerjem, Tomanom y čas. Toda ker se vendar ne more za trdno soditi o saj menda je uže weisom in Lesarjem , in po pismeni želj y Blei vsakej besedi, ali je skovana ali ne, in ker je napačno in težko zavreči, kar bi morda res utegnilo kje biti v rabi. kteremu se sicer plača premajh jam top s tem dostavkom dá t e d a j 9 zdí se 9 zato uljudno prosim visokočestitega g. vrednika primernega grad 9 Mat dr vendar poseb dojd Vošnjaka 9 P dost iva, sicer pa naj poskrbi pred tega lista, naj dovoli, da časi take šumne besede po sedništvo, da iziđe spet koledar z letopisom se obil 99 Jfrf IJOMt , «J " J V»V » UJI , VI» UMU. «MWW WHUJUW J- ~ Novicah" podam slovenskemu svetu, da bi prijatelji našega jezika odgovorili po svojej vésti sede res kod govoré, slovenskega naroda. aii ne ali se te be-ker tù gré za čast vsega šim kakor letos. Gosp. dr. Toman naprosi dr. Blei weisa, naj bi zopet prevzel vredništvo letopisa in kole darj Dr. Bleiweis ne odreče, ako mu bodo to mnoga druga njegova opravila dopustila, kolikor more, rad po Po teh mojih vrsticah mogoče, da je srce vpadlo maga; sicer pa je to stvar, ktera se po dogovoru sè marsikomu , ki bi uže jutri morda rad nesel pod pa- 8|, vredništvom pozneje lahko poravná. — Dr. Ulaga zuho debelo knjigo z naslovom : slovensko-pemski slovár, pismeno prosi, naj se vprihodnje naznanilo in vabil in marsikdo utegne reči : slovar mora priti hitro na dan odborovej seji vsaj 10 d uže samo zategadelj, ker ga tako zeló potrebujemo. poprej jim db kom pošlje, da je mogoče, porazumeti se pismeno z Da je slovar živa potreba, tega nihče neztaji; ali ob druzimi odborniki o razpisanej seji, kar sedaj mogoče dobro bilo, ako bi odbor pri tej seji ni bilo m da enem ne more biti volk sit in koza cela. Za zdaj naj- silnejšim potřebám ustreza delavnega Janežiča ročni sklenil: naj bi se poprašali posamesni vnanji*odborniki slovár. Tudi se vpraša: ali smo mi krivi, da tako kt silno potrebnega delà Slovenci niso prej dovršili? Naj se vsacemu najprikladniši dozdeva za od 9 se mi veruje, da borove seje, da se tako po večini glasov odloči jaz imel dosti laži posel, ko bi kterega bodo prihodnje seje. Odgovorilo se je 9 "" y »» j»« wwv" i — aiicicga uv/uu pxluuuujc sujo. vuguvuiuu do jo , da je hotel biti res tako brezvesten, da bi kar po tlačanski to reč predsednikova, da bi vzrokovala preveliko delà, v abecedni red vrgel, kar se mi je podalo 9 tudi veča novčna korist mi rodila: toda kakšno delo po- UV T * VU4AM J • f v J ▼ OlliV ložil domovini na oltar, in kako bi sodili modrejši za- nasveta da se po moči že zdaj pazi na to in da bi po tej poti javalne dospěli do večine; glasovanje ne potrdi tega namci o nas in o našem času! Uže nektero bridko uro sem unci, ucftvoiu greimu ucocuu puiii uu r asuiu vue- Knjiga „o i o v e n s k i ocajar**, kl i so jo prevzeu i njih straní, ker nij uže vsaj polovice slovarja na belem jarski rodoljubi spisati in utegne obsegati kacih 24 imel nektero grenko besedo požrl od raznih vné- knjiga Dr. Vošnjak prosi, da bi v ta namen, da se dovrši Slovensk Št jar", ki so jo prevzeli šta dnevi; vendar moram tudi hvaležno priložiti, da mnogo skanih pôl, Matica na svoje stroške dala litografiti nerazumnih mož, kar je bilo uže povedano, o tej reči sodi, ktera vprašanj a do slovenskih rodoljubov na poseb-kakor jaz, in mej njimi tudi visokočestiti gosp. stolni nih pôlah s pismom vred v 50 natiskih na papirji 9 dekan ter drugi, kteri so imeli priliko, da so tù m videli, kako mislim z božjo pomočjo dovršiti delo, rega pozneje nekoliko po časopisih za poskušnjo podam izobraženemu slovenstvu. Preverjeni bodimo, da tudi si tam kte- na kterem se dá pisati itd štajarskih rodoljubov vsled Odbor pritrdi to želj 9 Na to predlaga prof. Vavrû slovensko-česk nam pridejo časi, in Bog jih daj hitro! ko se bode y ktero Je pisal Fr. Marn, modroslovec nami o znanstvenih rečéh drugače sodilo denes nego v ko ne bode več naša prva skrb, da bi se mej dan na vseučilišču v Pragi, in ktero sta razun nje v roko pisu pregledala gg dr Bleiweis in Svetec. Ker je u«uco, »v/ www« »cu xj«o« pi v« otvru ; u» u i do 10 knjiga marljivu zueiaua iu uicguc puepctse van 01 uv tujcem bahati z debeiimi slovenskimi zvezki > ne vpra- stveno vzájemnost ter koristiti posebno šolski mladini zdelana in utegne pospeševati slov- šáje, kake vrednosti ao njihove besede ; tudi Slovenci zato nasvetuje, da jo Matica sprejme po prej omenjenem 388 C. po kterem bode društvo znanstvene knjige vsaj podpiralo, da se izdadé; in dr. Bleiweis do- nik Zbor ogerskih velikaše v je nagovori! taver- grof Czirákyi-jev predlog, da predsednik presvitli r 1 vo«j puupii aiuj , da je knjiga skrbno sestavljena, vendar pa ni da je kak pogrešek v taki vednostni knjigi Bleiweis pa je zboru izročil cesarsko pismo od 13. oktobra t. in čuda da bo gosp. dekan gotovo vsem vstregel, ako se tega loti. H I WĚ ■ I Gosp. dekan je obljubil tak sestavek „letopisu." od 13. oktobra t. vojskinem odškodovanji), pregledani volitni red in staviteljski red za Moravsko. Tro pa vi je vlada zboru predložila: ces. pismo Potem razpustí odbor prvosednik dr. Vončina zahvalje-vaje se vsem zlasti vnanjima gg. odbornikoma. m 15. Moja struna. , staviteljski red in prenaredbo 13. volitnega reda. Gradcu je vlada predložila: prenaredbo 14. in deželnega reda, staviteljski red za graško mesto ktero se ima po 15. in ces. pismo od 13. oktobra t. zborovem sklepu tiskati in postaviti na dnevni red. Žalostno glasenje, tiho, Lira moja je zapela; Čuje glase se miline, Kri do vrha prikipéla. Zbuja bognja me iz spanja Krasna Vila prikazala Se, prebuja me nemirno, V pesmi ona me navdala: % „Sinko, zbudi se, pogledaj Tje v temoto, oj ozri se; Gledaj brate jokajoče, Se li srce ti ne trese?" Ihtajočega pogleda, Solza se jej zdaj udere; Srce vidim jej zibati: Meni to srcé predére. seji je Herman storil predlog, da se reši njegov lan- ski predjog zastran real-gimnazije na Ptuju. Crnovicuje vlada predložila postavo za pre- naredbo 12. in 14. §. deželnega volitnega reda. ? Me poprime za rocico, Tresajočo kvišku vzdigne Liro k srcu mi pritisne, In z ročico belo migne. Se ozrèm okoli sebe, Slavna bognja je zginila, Vendar liro mi pusti še Tovaraico mi premilo. > Pragi je grof Rothkirch zboru najprej sebe predstavlja! za ces. namestnika in grofa Nostica za deželnega maršala; na to je grof Nostic povzel besedo in > « „Glej tam, deklico prezalo, Glej mladenča, kako prosi, Glej naš pogubljeni narod, Vse pretežko breme nosi!" Mili gla 7 zap oje struna t Lira moja zadonéla Čuje glase se miline Kri do vrha prikipéla i nemški nagovoril poslance, za njim pa Češki njegov namestnik dr. Bělský. — Ces. namestnik je češki, potem nemški bral ces. pismo od 13. oktobra t. 1. ter obé izročil zboru, nemški pozdravil zbor ter mu naznanil postave prejšnjega zbora, ktere je cesar potrdii, in postave, kterih ni potrdii. Po odobrenih novih volitvah se sklene prva seja. Linču je vlada predložila ces. pismo 13. oktobra t. prenaredbo 12. in 14. volitnega reda France V. Novice iz deželnih zborov. staviteljski red in postavo za vodne pravice Solnograški deželni glavar v svojem nagovoru obžaluje locitev iz nemške zveze s pristavkom: da bodo nemški Avstrijani vedno v srcu hranili zavest te zveze 19. novembra so se pričeli vsi deželni zbori na- in z veseljem pozdravili trenutek, ki jih zedini z bra- sega cesarstva > kako ; naj povedó naslednje vrstice tovskim ljudstvom. V Insbruku je deželni glavar v svojem nagovoru povdarjal potrebo, da se razširi in zboljsa deželna bramba zoper prihodnje napade. Omeniti pa morajno, da so bili pričujoči le 3 poslanci laških Tirolov. Se celó oskrb-riika tridenskega knezoškofa ni bilo pri zboru. Pogled v pestanski deželni zbor. Kraljevo pismo (reskript) od 17. novembra t. 1. do deželnega zbora v Peštu ne dá več dvomiti, da si je dunajska vlada d vali zem na svoj prapor zapisala. — Menda ne bode ta dogodba nikogar překvapila (osup-nila), ker se je že več časa po magjarskih in nemško-avtonomičnih časnikih o dvalizmu s tako gotovostjo pi-sarilo, da ni bilo druzega pričakovati. Kraljevo pismo priznava, da je nacrt, kterega je Deakova stranka pred prusko vojsko o vzajemnih državnih zadevah ogerskemu deželnemu zboru nasvetovala, ugoden za porazumljenje med dunajsko vlado in ogerskim deželnim zborom. — Poleg tega kraljevega pisma bi imelo spadati : vojaštvo, posredni davki, državni dolgovi in državna posojila v vzajemno-državne zadeve, vse drugo pa bi se Magjarom v lastno skrb dalo, na primer: zemljiščni davki, davki od pohištev in prihodkov; vsi ti davki bi se ne pobírali vec v državno denarnico, marvec bi se obraćali za deželne ogerske potrebe. — Ako magjarski deželni zbor zaznamovane tri poglavitne reči za vzajemno-državne spozná, bode se državno ogersko ministerstvo ustanovilo, ktero bode ogerske postave leta 1848. v tres vzelo. — Gotovo ni nobenatočka celega kraljevega pisma za vso Avstrijo tako osodepolna, kakor je stavek, v kterem se Magjarom lastno ministerstvo dovoluje. Ker imajo Magjari sodništvo, politično deželno vlado, šol-stvo i náboženstvo (cerkvene zadeve) že od leta 1861. v svojih rokah, za neogerske dežele pa v teh rečéh dunajska vlada razsoja, zato je dvalizem deloma že do sedaj v Avstrii vladal, z najnovejšim tem reskriptom posebno pa z dovoljenjem lastnega ogerskega ministerstva se pa dvalizmu še le pravi temelj poklada. — Avstrijski Slovani bi bili s takimi pravicami, kakoršne Magjari že imajo, popoinoma spokojeni, Magjari pa neki še tudi z novimi ponudbami niso zadovoljni; oni hočejo imeti še več, oni hočejo imeti vse, česar je sa-mostojni neodvisni državi potreba. — Le tako naprej, pa bodete kmalu dunajsko vlado k pogrebu nesli! — Stari pregovor pravi, da nam jedilo med jedjo še le prav dišati začne; — ta pregovor Magjari do čistega potrjujejo. — Ali se morebiti dunajska vlada na to za-naša, dajo bodo slovanski narodi zopet nevarnosti resili, v ktero gotovo zaide, ako Ijubljencem Magjarom in njihovim zaveznikom nemškim avtonomistom vse dovoli, Slovane in Rumune pa v magjarsko in nemško supremacijo vklene? — Ali mar dunajska vlada od tujega ministra Beust-a pričakuje, da bode on kos magjarskim idejam? Ubogi Beust! On še svojih Nemcev ni do kraja poznal, dasiravno se vse svoje žive dni ni za druzega pečal kakor za veliko Nemčijo, kako hoče potrebo, veliko potrebo in nevarnosti Avstrije poznati ter njim pomagati? (Konec prihodnjič.) Deželni zbor kranjski. % V 2. seji izročuje prvosednik deželnemu zboru predlog vladni, po kterem naj se nova občinska postava v soglasje stavi z §§. 13. in 15. deželnega volilnega reda, ktera se še nanašata s staro občinsko postavo. — Ta predlog pride tedaj na dnevni red. — Poslanec dr. Costa izročuje 4 prošnje občine knežaške na No- tranjskem, po kterih ondašnja županija v pismu, domače pisanem, želí, da se pospeši in dožene delo vanje servi-tutne komisije o gozdnih pravicah, — cesta med Šent- Petrom in Trnovim čez gorenjo Pivko stavi v vrsto skupnih (konkurenčnih) cest, — da sedanje županije dobe potrebne zakone vsaj za denar, — in da se §. 28 občinske postave dostavi: „in take poravnave so tudi veljavne pri ces. sodnijah." •— Te prošnje so bile izročene odseku za peticije, v kterega so bili voljeni poslanci dr. Bleiweis, Brolich, Klemenčič, Rudež, Svetec. , Zdaj odbornik dr. Župan bere sporočila deželnega odbora o vsem tem, kar se je v tem odboru vršilo od poslednjega deželnega zbora do danes. To sporočilo, ktero bomo prihodnje bolj na drobno „Novicam" popisali, naznanja najpoprej vse postave, ki jih je sklenil poslednji deželni zbor in Njih Veličanstvo potrdilo; potem prestopa na vse druga važna opravila, za ktera je bila skrb izročena deželnemu odboru, in kako in kaj je s temi zadevami. — Po navadi je tudi to sporočilo izročeno posebnemu odseku, v kterega so bili voljeni dr. Costa, dr. Toman, Svetec, pl. Gut-mannsthal in Debevec. Deželni odbornik Dežman v imenu deželnega odbora izročuje zboru proračune domestikalnega, zemljišno-odveznega zaklada in proračune vseh druzih zakladov, o kterih gré gospodarstvo deželnemu zboru. Izvoljen je bil tudi poseben odsek, ki naj prevdari ta proračun in potem v deželnem* zboru o njem poroča. Voljeni so bili v ta odsek: Kromer, dr. Župan, baron Schloissnigg, Dežman, dr. Bleiweis, pl. Gutmannsthal, Mulej, Svetec in Kapele. V tej seji je baron Apfal-trern dobil dopust za 14 dni. V 3. seji naznanja prvosednik, da se je baron Co-del li tudi deželnemu poslanstvu odpovedal, ter dostavlja , da je izročil c. kr. deželnemu predsedstvu to odpoved, da se napravi nova volitev. Poslanců Kořenu se dovoli dopust za 8 dni. — Po tem bere prvosednik dr. Wurzbach interpelacijo, ki jo je poslanec dr. Costa stavil sè še druzimi 10 poslanci do c. k. deželne vlade o novih pravilih ljubljanske hranilnice, ki se v nekterih prevažnih točkah nikakor ne skladajo z regulativom, ki ga je vlada dala vsem hranilnicam leta 1846. in ki še dandanes veljá. V tem pismu, ki předpise onega regulativa temeljito primerja z novimi pravili hranilničnimi, vprašajo podpisani poslanci: ali je slavno c. k. deželno vlado volja, zahtevati to, da po tem regulativu predela hranilnica svoja pravila, in ker je hra-nilnica za vso deželo převážen zavod, ali ne bi slavna vlada hotela, omenjeno novo osnovo pravil deželnemu zboru v prevdarek dati? — Cesarski namestnik Njih esksc. baron Bach je zagotovil odgovor na to vprašanje brž ko bode mogoče. — V odsek za prevdarek vladnega predloga so bili v tej seji voljeni poslanci grof Anton Auersperg, dr. Bleiweis, dr. Costa, Kromer, Dežman, dr. Toman, dr. Zupan in Svetec. — Potem so poročali odborniki Dežman, dr* Zupan in dr. Bleiweis o nekterih odborovih predlogih, ki so bili financnemu odseku izročeni, samo predlog : naj se onemoglemu strežaju v nornišnici Urbanu Oblaku podělí milošnja 60 gold, na leto in dan, je bil brez ugovora sprejet. í >j a < cu Po končani seji je dr. Toman (slovenski) prosil deželni zbor: naj prihodnjo sejo odloči na sredo, ker nekoliko poslancev gré v Zagreb slavit svečanost tri-stoletnice, kar je ban hrvaški Zrinji junaško smrt storil za Hrvaško in vso Avstrijo zoper grozovitega Turka, zoper kterega so tudi naši preddedje Kranjci, tolikrát vzajemno s Hrvati in slovenskimi Stajarci kri prelivali. Da pa število tedenskih sej nikakor ne bode prikrajšano in se nobena škoda ne godi deželnemu zakladu, zato svetuje dr. Toman, naj potem prihodnji teden vsaki dan bode seja ali saj třikrát kakor je navada. ^ Deželni zbor je po vedini glasov sprejel ta predlog, ki ga je prvo-sednik patriotičnega imenovah Dopisi. Iz goriške okolice. — Sestavek v „Novicah" zarad dekliške šole v Ajdovsčini je vrlo dobro teknil, čeravno je učinil mnogo hrupa. Le kar je pravo, je pravo, in le to naj veljá! — „Zukunft" nam je zeló veselo novico přinesla, da je iskreni rodoljub g. dr. L. zmagal v svoji pravični zahtevi zarad slovenskega jezika pri 8odnijab. Slišali smo, da je c. k. okrožna sodnija goriškastem izidom jako zadovoljna. Ta sodnija je namreč sprejela tožbo in jo rešila po italijanski, pa čudili so se gospodje, ko vidijo nadsodnijski odlok, naj se dr. L. vrne tožba. „Slovenec" je rekel, da ni sprejela tožbe tudi goriška sodnija ne; ali to ni resnica. Dodati še moremo, da sta bila rekurs na najvišo sodnijo in pritožba na ministerstvo slovenski pisana, in zato je omenjena rešitev c. k. ministerstva še veselejša. „Politik" je přinesla novico, da je ministerski ukaz, kranjskim 8odnijam poslani, nam še ugodneji, da namreč sodnije morajo slovenske vloge tudi obravnavati in re-sevati po slovenski. Ali je to res, tega ne vemo. Bog daj, da je tako! Iz Celja. (Oznanilo.) 2. decembra t. 1. bomo imeli v tukajšnji čitalnici šaloigro „Črni Peter", 23. decembra veliko skupščino, da se izvoli novi odbor, in 31. decembra večerno zabavo, h kterim se vabijo udje naše in druzih čitalnic. Začetek bode vselej ob 7. uri zvečer. Odbor. Novomesto 21. nov. V. — V nedeljo 18. t. m. smo imeli v čitalnici zopet kratkočasen večer. Igral se je namreč „Tat v mlinu". Veselilo nas je to igro videti na programu, ker je velika in potřebuje mnogo igralcev in marsikterih priprav. Tem več smo pa bili zadovoljni, ker se je vsa igra dobro izvršila. Med igralci moramo najprvo imenovati gospoda K—č-a; on kakor že po mestu slovi za najboljšega igralca, je tudi res zmožen vsako nalogo izvrstno izvršiti. Tudi danes je žida Aaron Mavšelj-a tako naravno predstavljat in tekel mu je jezik v židovském nareČji tako gladko, da se mu je vse smejalo, če je le na oder stopil; tem teže pa je bilo žida igrati, ker je moral veliko tudi slovensko „židovati." Gosp. K-a (Javornik) se je prav po dijasko vêdel, toraj svoji nalogi popolnoma zadostil; posebno pa se je prikupil z obema pesmama, kteri je z jako krepkim glasom in zraven sočutno pel. Tudi vse tri go8pice moramo pohvaliti, sosebno je zopet dopadla gospica Š-c sè svojo lepo pesmijo in sploh zavolj čiste in prav razumljive izreke. Ravno tako se je g. S-l (desetnik) možato gibal, kakor je vojaku spodobno. — Med tem časom, kar je bilo zadnjo pot v čitalnici igrano, se je naše gledišče tako olepšalo, da moremo reči, da je brž ko ne najlepše, kar jih imajo čitalnice. Napravili smo si novo zagrinjalo, nove dekoracije za sobo in gozd in naslikal nam je sedaj tù bivajoči slikar malano okolico, da ji ni para. Vsega vkup imamo sedaj 6 lepih spremenov ; stal je pa tudi ta oder družbo skoro 300 gold. Kakor po več čitalnicah, bode tudi v tukajšnji v nedeljo 25. t. m. ples; za adventne nedelje pa so že namenjene primerne zabave. Slava toraj našej čitalnici, ki nam dolge zimske večere tako prijetno krajša. Iz Postojne. — Kakor leta 1859. tako smo tukaj tudi preteklo poletje dosti prestali po vkvartirevanji vojakov. Zapisnik maršne postaje priča, da se je od prvih dni malega travna do konca vinotoka samo v Postojni 2656 stanišč za častnike, 51.705 stanišč za prostake, in prenočišč za 10.509 kónj; na vaseh v okolici pa 1019 stanišč za častnike, 21.874 stanišč za prostake in prenočišč za 5455 kónj, tedaj vkup: 3675 stanišč za častnike, 73.579 stanišč za prostake in prenočišč za 15.964 kónj nakazalo. V teh številkah pa niso zapopadena krdela vojakov, ki so dvakrat po več dni pod Po-stojno pod milim nebom prenočevala. Da je vojaško-nastanovanje veliko breme, ktero zadene pa le tište kraje, ki so ob cestah, po kterih vojaščina hodeva, to je občno znano. Al ne bi bilo prav, ako bi se postavno* ustanovilo, da bi tudi tisti kraji dežele, ki vojakov nikoli nimajo, za vojaško nastanitev toliko pridajali, da ne bi ta državljanska dolžnost le na posamesne kraje spadala, ampak se enakomerno na vse razdelila? Iz Sele 22. nov. §§. — Pri nag, hvala Bogu, nismo imeli kolere; al druga bolezen, nič boljša kot kolera^ nas nadleguje. Četrt ure od tukaj, na Studenem, se je hudi legar (tifus) prikazal, ki ljudi trpinči, da si tudi dosihmal ni še nobenega pod zemljo spravil. Pri nas-pa je zopet druga bolezen, morebiti tudi košček legarja^ pa vendar tudi nevarna. Ako se člověk dobro spoti in v postelji na gorkem ostane, je kmalu dober; ako pa tega ne stori, se pa tudi po dva, tri tedne kot mègla sèm ter tjè vlači. — Letina je bila pri nas srednja, al še bolje rečeno, pičla. Oglarija zeló mrje, ki je tu-kajšnim hribovcem dve tretjini živeža dajala ; les je pa večem poginil, zunaj bolj premožnim. Dragina nastaja, denarja ni! Iz Kranjskega. (Volitev novih županov na dalje.} Za župane so izvoljeni: V žužemberškem okraji: za Žužemberk-Hine Janez Vehovec iz Žužemberka : v A m b r u s u France Perko iz Ambrusa; v Zagradcu Janez Kupelj iz Valične vasi: v Dvoru Janez Surec iz Dvora; na S muk i Janez Fink iz Smuke. V véliko-laskem okraji: v Turjaku Jožef Hočevar iz Pudloga; pri sv. Gregorji Jožef Levstik iz Crnič; v Vélikih Laščah Janez Tomšič iz Vélikih Lašč; v Kompoljah Anton Drnulec iz Kompolj; v Lužarjih Štefan Ivanec iz Bušča ; v Pod go ri Jernej Sporar iz Podgorice; v Rač ni Martin TomSiè iz vélike Račne; v Vidmu Anton Brodnik iz Ceste. V metliškem okraji: v Metliki France Gu~ stin iz Metlike; v Božakovu in Rozalnici Matija Težak iz Rozalnice; v Dražici Marko Nemanič iz. Dražice; v Radovici Martin Kramarič iz Radoviee ^ v Lokvici in Gabrovču Martin Jakljevec iz gorenje Lokvice; v S uh or j i Martin Žlogar iz Bušine vasi; v Ćešnjevcu Matija Blut iz Krvavči vrha; v Se miču Janez Fuks iz Semiča; v Gradcu Matija Novak iz Gradca; v Podzemlji Niko Kambič iz Krašinca. V ljubljanski okolici: na Brezovici Tomaž Kosir, posestnik iz Brezovice; na Studencu Valentin Strukelj, posestnik iz Studenca; na Dobrovi Janez Novak, posestnik iz Podsmereke; v Dobrujnah Jožef Babnik, posestnik iz Fužin; pri sv. Jurji Jožef Šer-jak, posestnik iz Vrbičja; v Grosuplji France Zu-pančič, posestnik iz Sel; v Ižki vasi Mihael Mehlin> posestnik iz Ižke vasi; v (Ižki) Loki Janez Gams, posestnik iz Loke; na Ježici Andrej Drmastija, posestnik iz Ježice; v Logu France Petrič, posestnik iz Loga; v Smarji Dragotin Zavinšek, grajščak v Lesičji pri Laniščah; v Polji France Peterlin, posestnik iz Zaloga; v Smartnu Andrej Malenšek , posestnik pri Tacnu: v M u s t a h Janez Cigiar, posestnik iz Udmata^. v Pijavi Gorici France Dušak, posestnik iz Brezja^ v Podgorici Nace Sojar, posestnik iz Podgorice; v Žel imjjah JožefŽeleznikar, posestnik iz Škrilj v go-renji Siški Anton vitez Gariboldi, grajščak v gornji 391 Šiški ; spodnje Siške v spodnji Šiški Janez Klinec, posestnik iz to v Ornuč rnučah Juri Saoj, posestaik iz ljivega da so nam gospodje iz Zagreba in sicer iz zanes » -------, — vira přinesli preveselo novico, u« uui ave v Tomislji Jakob Smole, poaestnik iz To- stranki, ki ste imele dozdaj različen program, pa da oni dve i misija; v Vrbljenah Martin Juba, posestnik iz Stra- ste vendar obé bile zoper dvalizem, ste se ravnokar bornera; v Šent Vidu Jožef Planinšek, posestnik iz složile v isti program federativne deželne av-Vižmarjev; na Viču Juri Krigar, posestnik iz Glinec; tonomije in da v tej složnosti hočete poatopati o dr- » IUUIUI u r , u« » • " " , — v Medvodah Janez Jamnik, posestnik iz Medvod. žavnopravnih vprašanjih. Pomozi mili Bog, da srečno Doba brdském okraji: v Dobu Mihael Starec iz doženete ta cilj in konečná blagor trojedine kraljevine, v Brezovici Janez Orehek iz Zei; v Do v- vaesra avstriiske^a alorAnatva in Afltrîî« tt^» * — ------~.....- - rej; ---- skem Jožef Zaječ iz Kamenice; v Drtiji Mihael Ca- — Z odpisom od 24ě t. m. št. 3686 je sl. předšed- puder iz Drtije; v Zlatem polji Gregor Korošec iz stvo naše c. k. deželne vlade potrdilo sklep Maticinega ~ ~ ....... ** TT ' 1 ' " ' ' ~ seji 15. t. m. prečast. g. Mih. Ra- Dov vsega avstrijskega slovanstva in Astrije vse Obrša; v Véliki vasi Martin Ustar iz Vélike vasi; odbora v lhánu Primož Sojar iz Ihana ešnjici Janez t ki je v jevski-ja, biskupa pri ruskem poslanstvu na Dunaji, iz-Zajec iz Ceánjice; v Krti ni Jernej Grošelj iz Krtině; volil za prvega častnega uda slovenske Matice. Volitev v Krasnji Blaže Janah iz Kompolj; v Lakovou častnih udov vnanji h se namreč po pravilih Matičinih Jožef Pavlič iz Podpeči; v Dolu France Simnec iz morajo vladi pokladati v potrjenje. Zaborata; v Moravcah Luka Pirnat iz Tustáj ; v Strašni oginj v S tražiš u je popisal že nas ent Ožbaltu Janez Cerar iz Glogovice; v Pečah zadnji list. Zdaj se je dalje izvedelo, da se škoda more Janez Barlič iz Hudej ; v Podrecjj Luka Štiftar iz Vira v Prevojah Lovro Rus iz Sent Vida 5 V Ra- folču Tomaž Breznik iz Rafolča; v Rovu Juri Jerman iz Rova; v dole nj i Kosezi Janez Virek iz Preaerja. ceniti najmanj na 94.000 gold. Pomoči je treba zdatne da ae saj nekoliko iz grozne nesreče rešijo pogorelci. Zato je c. k. deželni poglavar, ki je sam ogledal pogo- • v y risče », v uvidu ji ja lovio, blagOVOlil po V8ej deželi uauuau iunosnjo, in go- kamniškem okraji (vrh onih, ki so bili že tovo bode iz svojega zaklada dodal pomoči tudi deželni v 42. listu na 340. strani naznanjeni, še naalednji: na odbor, do kterega se je stražiška občina zaupljivo obr- nabirati milošnjo, m go- Gozdu France Senožetnik iz Podoma ; v Kaplji vasi Jožef Drešar iz Kaplje vasi; na Klancu Matevž Ga8perlin iz Klanca; v Križu Janez Jenko iz Križa; v Loki Janez Světlin; v Lahovčih Anton Piahuta iz Lahoveč; v Mlaki Valentin Stele iz Podboršta Mo s tah Jozef Kimovec iz Most; v Mot niku Luka Brvar iz Motnika; v Nasovčah Lovrenec Erzar iz Nasoveč; v Nevij ah Jožef Novak iz Nevelj; Pod- nila. Žandar Mildner in gosp. Jan. Dolenec, posestnik v Kranji, sta posebno pomagala v to, da sta řešila ljudi pogina v ognji Veliki sejm v ljubljanski, ki se zove „Elizabetni" je bil tako živahen in tako dober, da štacunarji že davno ne pomnijo tacega. Nastala mrzla zima je menda ljudi ......... gnala, da so nakupovali si obleke. hruško Matija Jutršek iz Znojil ; v Radomljah Janez Majhen iz Radomelj; v Zalogu Miha Zavri iz Zaloga; v Šmarci Primož Brc iz Duplice; v Kamniku dr. Valentin Prevec, advokat v Kamniku; v Tr-zinu Miha Gradišek iz Trzina; v Vranšici Lorenec našem listu že omenjeni začasni odbor dra-matičnega društva je 19. dne t. m. předložil pravila sl. predsedstvu c. k. deželne vlade. Dokler se to za napredek narodne omike važno društvo ne ustanovi, razvijal bo odbor svojo delavnost v tem, da nabira iz- Zor v Bistričici Luka Balantič iz Bistričice 7 V Volčjem potoku grajšéak Ferdinand marki Gozzani. Iz Ljubljane. Iz Zagreba přišedši gospodje pri-povedujejo, da narodna svečanost na proslavo Zrin- skove tri8toletnice 24., 25. in 26. dne t. m. je bila tako sijajna, da so vsi navdušeni se vrni!» na svoj «dom. Bila je ta svetkovina res historične pomembe na vaako stran. Centralni odbor, ki je osnoval program Ba tridnevno to svečanost, je dovršil to svojo nalogo tako izvrstno, da le en glas je bil občne pohvale. ,,No- virne ali prestavljene gledišéine igre. Porok dobrega vspeha tega društva nam je že odbor, kterega vodita gospoda L. Svetec in P. Grazeli. veliko zgubo rodovini in domovini umrl je 26. novembra ob 11. zjutraj v Pragi vodja staromeške 1 / . P° blagem možu tudi Slovenska, kajti mnogim vrlim mla- gimnazije IvanNečásek. S Cesko vred žaluje denčem našim bil je od leta 1852.—1862. skrben učenik , mil oče. Vsem tem se priporoča v spomin. 29. t. m., ob 10. uri zjutraj, obhajala se bo in vodja Četrtek, vice u bojo prihodnjič obširnejše popisale, kako se je vršila Zrinskova tristoletnica, h kteri je přivřelo naroda iz bližnjih in daljnih krajev, pa povedale bojo tudi, kako ljubeznjivo so bili sprejeti gospodje, kteri so •vi* ~ " prišli slovesná zadušnica slovanskega naroda, ki za-nj v Senklavži. v šolah omike išče Naj za blagor pošteni mož v miru počiva ! , vès zavzeti, 4 uv^uli ? v ijyj Ulil o^ivjvu j «vvi* uv tej svetkovini iz okrajin slovenskih, med kte- znanilo : Iz Gorice nam ravnokar dohaja sledeče na rimi so iz Ljubljane bili deželni poslanci: dr. Bleiweis dr. Toman, dr. Costa, Kapele in Zagorec, meatni od- Meseca decembra t. 1. bo začel izhajati v Gorici časnik z imenom „Domovina." Cena mu bo s pošt- enkrat v tednu (na i poli) nov slovensk bornik Fr. Sovan in drugi, iz Stajarja deželni poslanec dr. Razlag in drugi. Naš „Južni Sokol", obilo zastopan mno vred gold, na leto. Vredoval ga bo podpisani in glasno hvaljen od vseh straní, je lepo povzdignil nekdanji vrednik „Umnega^ Gospodarja." ^Obširnejši javno svečanost. Gostom pa, ki so prišli iz slovenskih __________________________program prinese prvi list. Za zdaj le to: Namen no okrajin, je še posebne radosti 'srce igralo, da jim je bila vega našega lista bo: ljudstvo slovensko zlasti zahodno, čast, dolgo občiti se z ljubljencem svojim prevzvišenim primorsko s pomočjo vsakoršnega poduka na višo stop- gospodom biskupom Strossmajer-om, ki si leto za letom njo omike povzdigovati, duševno in materijalno blago- neumrle spominke stavi v zavodih, ktere z radodar- stanje njegovo pospeševati iu nostjo mecenasko v življenje kliče za omiko in duševni in materijalni napredek naroda jugoslavenskega, in ki je v presrčni svoji milini Slovencem na slovo rekel, da _ _ •__v i v • 1 v v • i • bodi-si naravnost po ovinkih, take misli, tacega duhá vdihovati mu bode vedelo in čutilo ter veselilo se v Avstrii domovino slovensko. da ) ) ali da ima so „srce iz srca našega, uuo« i« uuoc uaoc. ±jm ou -i-j- ----------- omenjeni deželni poslanci tudi pri banu baronu Sokčeviču, znanim gospodom. duša iz duše naše." Bili Prvi listi se razpoš-ljejo vsem naročnikom „Umnega Gospodarja" in drugim in ki so to obžalovali ) 9 ki jih je preprijazno sprejel da niso môgli več sprejeti njegovega povabila na obeď v torek. V sklep teh vrstie pa dodajamo danes Gorici 25. novembra 1866. Andrej Marusić > se učitelj vérstva na c. k. gimnaziji 392 Kdor zná po ekovanji pravilno pisati slo- Gospod KriŠtof Ferdinand, urad. pri križ. redu na Dunaj nski, ta za čas deželnega zbora lahko precej dobi v štenografični pisarnici za ktero naj se oglasi službo v deželni hiši na novem trgu 1) 1) Andrasić Josip, podučitelj pri sv. Jurj i na Ščavnici Turk Jožef, duhovni pastir v deželni bolnici v Ljubljani............. i * ' iz domaćih in ptujih dežel. Ker po svetu zdaj ni važnih dogodeb, je toliko bolj V3a pozornost obrnjena na domače stvari v Avstrii. Pešt in Zagreb ste ta hip mesti, v kterih deželna zbora preimenitno nalogo imata v svojih rokah. Stranka Deakova v Peštu je sklenila, da v kratki adresi prosi kralja, da se Ogerski djansko povrne nek-danje pravo (to je, dvalizem). Trdno upanje po tem, kar današnji naš list piše iz Zagreba, da večina zagrebškega zbora bode magjarskemu zboru postavila nerazrušljiv jéz, Čez kterega ne bodo mogle seči >> >> Hren Matija, c. k. državni pravdnik v Celji . Lichtenegger Janez, c. kr. okrajni predstojnik v Celji............... imamo » >> » » » 11 1) 17 17 77 Jozek Ljudevit, c. k. okrajni povjerenik v Celji Jazbec Anton, kaplan v Vojniku..... Jeretin Edvard v Celji........ So 1er Jožef, vikari v Celji ohole zahteve magjarstva Po Dunaji raznaša se 77 glas, da je nastala kriza v ministerstvu; za kandidate državnega ministerstva imenujejo se Schmerling, Herbst Karlos Auersperg. Napoleon, je dozdaj > V Kompiegni, kjer zdaj biva cesar v ' Zuža Janez, mestni kaplan v Celji . . Žnidar Martin, kmet v Celji . . . Škrta Jožef, glavne šole ravnatelj v Celji C. J., župnik v S......... Rekar Janez, kaplan na Barki .... Schweiger Martin, ranocelnik, župan in posestnik v Starem trgu pri Ložu . . Rebič Ferdinand, fajmoŠter v Catežu Uršič Anton, trgovec in posestnik v Koboridu Plavec Janez, trgovec v Ljubljani . . . , Stari udje so plaćali: kot ustanovniki: v 2 golđ„ 2 ii 2 2 j? 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 » n-» n ii v 17- 2 2 2 2 55 » ir 77 vse tiho ; cesarica je zeló potrta zavoljo stvari, ki se godijo z Rimom in Mehiko; cesar Napoleon pa marljivo delà o reformah (popravah) Za 3. leto: gg. Marn Jožef, Trafenik France, Remec Primož, Brnik Za 2. leto : gg. Kukovec Josip, občina teharska, Strobelj France^ Topljak Jožef, Žuža Ivan, Lovšin Simon, Knez Slavoljub,, dr. Kopač Josip. vojaštva, ker misli, da kmalu čas pride, da bode francozki armadi treba kazati Mehikanskega cesarstva je zna in more. kaj da tedaj konec; bivši Lovro, dr. Ulaga Jožef Šventnar Leopold, Skubec Mihael Markic Matevž , Kaplenk Janez. % cesar Letniki : Maksimilijan je že na poti v Evropo; najpred gré neki Do 1. januarja 1866. leta: gg. Orel Jožef, Rakoše Mihael, Žimnec v Pariz, potem pa na svoj grad v Miramare poleg Trsta, kjer bode našel prežalostni stan svoje žene. Iz Rima se pripoveduje, da 15. decembra ob dveh popoldne se bo na gradu S. Angelo razvila francoska razstava indajo bo pozdravljalo 100 topovih strelov. Po tem se bo na to mesto postavila papeževa zastava in Dragotin; Kalan Matija ; ^S " ÎI do 1. januarja 1867. leta: gg. Bohinec France, Prijatelj Štefan,, Jakič Anton, Režek Peter, Peterlin Primož, Sos Mihael, Vrankar y W I / / ' I Stef in, Štular Janez, Muri Peter, Tušek Ivan, Jan Primož, Vindišar Mihael, Rumpler Maksimilijan, Sivec Janez , Jesenko Gregor, Lukažič Janez, pl. Hoffernova Viljelmina, RakoŠe Mihael, Drear Martin, Novak Jožef, Zark Simon, GradiŠnik Luka, poveljnik francoske armade izroči poveljniku papeže- vemu kljuee rimskega mesta, zdajci pa odrinejo Francozi po železnici v Civitovehio. Ali je to res ali ne, se bode kmalu vidělo. Roze France, LimavŠek Peter, Stiger Albert, KosmaČ Simen,» Endlihar Rudolf, Bele Franjo, Çandolini Vojteh, jGrdešič Josip, Majntingar Ivan, Pihler Josip, Sebavec Franjo, Setinec Franjo, 2ugelj Srečko, Gač Vekoslav, Kodric Miako, Svoboda Ivan, Melher Anton. v do 1. januarja 1868. leta: gg. Režek Peter, Sos Mihael, Jan Primož, Denarni zapisnik Matičin. Novi udje: 9 a) ustanovnik i : Gospod Pregelj Rajmund, hranilnicin blagajnik v Ljubljani o prestopu izmed letnikov med ustanovnike Perona Ljudevit, Drear Martin, Kosmac Simen. do 1. januarja 1869. leta: g. Drčar Martin. V Ljubljani 27. novembra 1866. Dr. Jer. Zupanec n 10 u ii ii ii ii ii v ii n ii » 17 doplača............v. . . Pribošec Janez, kaplan pri sv. Mihaelu pri SoŠtanji letni donesek : Ozvald Janez, kavarnar v Ljubljani ..... 2 i gold. Milodari za pogorelce v Stražišu Gosp. M. P. iz Ljublj 5 gold Gosp. M. Pakič, trgovec Ljublj 2 gold Gosp. Fideli Terpinc 20 gold 1 Zagorjan Ivan, kaplan v Rovtah...... Zeleznikar Ivan, notarski uradnik v Slov. Bistrici Mlakar Jari, posestnik v HoŠnici blizo Slov. Bistrice Vošnjak Fr., poštar in hišni posestnik v SoŠtanji Pušavec Valentin, dekan v Jelšauah..... 2 2 2 2 2 Dobravec Miha, kaplan v Jelšanah ..... 2 Piree Srečan, učitelj v Jelšanah......2 Vodè Jožef, kaplan v Pregarjah......2 Poklukar Martin, kurat v Vodicah ..... 2 • • • t • 2 .....2 Breceljnik Janez, farman v Hrusici Br. Anton v Kranji...... ii 17 1> >> 11 11 17 17 11 17 17 71 Listnica vredništva. Dopisu vremske fare: Časnik niso pravo mesto za take obravnave, ker protigovorov in novih ugovorov bilo bi ne konca resniëna, je kraj Dopisu „iz Cerknice": Ako je stvar eno jo pise um sicer pa moremo reči 7 da dopis nam je doŠel iz druzih rok m» Kursi na Dunaji 24. novembra. 5% metaliki 59 fl. 25 kr. Narodno posojilo 66 il. 90 kr. Ažijo srebra 126 fl. 50 kr. Cekini 6 fl. 75/l0 kr. V Dirnwirt Karol, «piritval v bogosl. semeniScu y Celovcu.............. . 2 17 11 11 11 11 11 11 Sever Jožef, kaplan v Paečah.......2 Kolbelj Janez, kmet pri sv. 3 kraljih ii u Laspohar Martin, zemljemerec v Negovi . ♦ , Zorko Alojzi, podučitelj pri sv. Benediktu . . * Čuček Franjo, c. k. avskultant pri sv. Benediktu Amoš Franjo, kaplan pri sv. Ani na Krembergu dr. Janežič Valentin, c. k. regimentni zdravnik v Vinkovcih .............. v Subec Primož, kooperator v Rodiki..... Horak Slavoljub, trgovski pomoćnik v Ljubljani za 1866. in 1867. leto........ . 2 2 2 2 2 » ii 17 17 11 11 1) Žitna cena v Ljubljani 24. novembra 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 10. banaške 7 fl. 5. turšice 3 fl. 97. soršice 4 fl. 80. reži» 3 fl. 90. ječmena 2 fl. 60. prosa 2 fl. 50. ajde 3 fl. 20. oves 1 fl. 80. 2 o u Loterijne srećke: ii ii V Gradcu na Dunaji 21. nov. 1866: 63. 41. 19. 24. 14. 22. 29. 77. 48. 59. v, 4 17 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 4. decembra. Odgovorni vrednik: Dr. Janes Bleiweis Tiskar in založnik: Jozef Blaxnifc v Ljubljani.