Avstrijsko šolstvo v 1. 1890. s posebnim ozirom na Kranjsko. (Dalje.) f_._>) ^T~Nelarno so na Kranjskem samo 3,* in sicer v Ljubljani 2, v Lo- ^j-2*; gatcu 1; risarna je 1 v Ljubljani; telovadnic 7, in sicer 3 v Ljnbljani, po 1 v Postojini, Krškem, Logatcu in Crnomlji. Odprtih telovadnih prostorov je 26, in sicer: 7 v kočevskem, 5 v postojinskein, 4 v litijskem, 3 v krškem, po 2 v krškem glavarstvu in v ljnbljanski okolici, po 1 v kranjskera, logaškem in radovljiškem glavarstvu. Kuri se po vseh kranjskih šolah izključljivo le v pečeh. Ventilacijo imajo 104 šole (24 po mestih in trgih, 80 po deželi), brez ventilacije je 218 šol (18 po raestih in trgih, 200 po deželi); posebej pa: v glavarstvu postojinskem 19, oziroma 17; črnomaljskem 13, oz. 6; litijskem 10, oz. 13; kranjskem 9, oz. 25; ljubljanski okolici 9, oz. 20; logaškem 9, oz. 15; krškem 7, oz. 18; kočevskem 6, oz. 29; radovljiškem 6, oz. 19; novomeškem 6, oz. 25; kamniškem 6, oz. 27; v Ljubljani 4, oz. 4. Po deželnih zakonih gre le voditeljem službeno stanovanje, ako raogoče v šolskem poslopji, obstojece iz 2 sob in potrebnih stranskih prostorov, eventualno pravica do primerne stanarine. Drugo učno osobje ima pravico do prostega stanovanja, ako jo je uživalo že takrat, ko je stopil dotični deželni zakon v veljavo. Zadnje šolsko popisovanje se je bavilo le z onimi stanovanji, katera so se nahajala v šolskih poslopjih samih. Po raestih in trgih irna 6O_°/o javnih šol službinska stanovanja za voditelja, 19'8°/o pa za drugo učno osobje; po deželi 83"O°/o, oz. 26-6°/o; sploh pa 78-6°/o oz. 25-3°/o. Več kot tri četrtine šolskih voditeljev je irnelo naturalna stanovanja, in sicer več po deželi, kakor po mestih in trgih; tudi drugo učno osobje je imelo pogostejše naturalna stanovanja po deželi, kakor po mestih in trgih. Število onega učnega osobja, katero je uživalo naturalna stanovanja, ne da bi imelo pravice do njih, je po deželi precej znatno, to pa dostikrat zategadelj, ker so prebivali v prostorih, ki so pridržani za slučaj razširjenja šol šolskim sobarn. Sedaj že več. U. Na Kranjskem je imelo 260 javnih šol stanovanja za voditelja in sicer 33 v glavarstvu postojinskem, 30 v glavarstvu kočevskem, 28 v novomeškem, 27 v ljubljanski okolici, 26 v kranjskem, 23 v kamniškem, 21 v logaškem, 18 v radovljiškera, po 17 v črnomaljskem in litijskem, 16 v krškem, 4 v Ljubljani; 42 pa tudi za drugo učno osobje, in sicer: 7 v glavarstvu logaškem, po 6 v kočevskein, litijskem in radovljiškem, po 4 v krškem, novomeškem in črnomaljskem, 3 v postojinskem, po 2 v kamniškem in kranjskem, 1 v kočevskem, 0 v Ljubljani. Po državnem šolskem zakonu raora imeti vsak šolski okraj svojo učiteljsko knjižnico, okrajna učiteljska knjižnica imenovano, v oskrbi okrajne uciteljske konferencije, oziroma posebnega odbora, in ako mogoče vsaka šola svojo šolsko knjižnico, katera je zopet knjižnica za učitelje in knjižnica za šolske otroke. V Avstriji dobra tretjina javnih ljudskih šol nima knjižnic za učitelje, in dobra petina knjižnic za otroke. Na Kranjskem je z učiteljskimi knjižnicami po številu tako kot v Avstriji sploh, s knjižnicami za otroke pa boljše, ker jih le devetina šol nima. Drugače je z zalogo; učiteljske knjižnice so na Kranjskem tudi zelo tako založene, kakor v Avstriji sploh, veliko slabše pa otroške; vendar tudi v tem obziru Kranjska ni še med najslabšimi kronovinami, ker še vedno prekaša Tirolsko, Galicijo, Bukovino in Dalmacijo. Tudi glede knjižnic odločno nadkriljujejo šole po raestih in trgih one po deželi. Po mestih in trgih je na avstrijskih javnih ljudskih šolah 2591 učiteljskih knjižnic s 431.829 zvezki, po deželi pa 8614 s 338.715 zvezki; otroških knjižnic je po mestih in trgih 2852 s 544.628 zvezki, po deželi pa 11.129 z 1,109.712 zvezki. Po mestih in trgih iraa 76'l°/o javnih ljudskih šol učiteljskih knjižnic in pride na vsako knjižnico 166*7 zvezkov, po deželi pa 6O#6°/o z le 39"3 zvezki na vsako knjižnico. Po mestih in trgih ima nadalje 83*8°/o šol šolarske knjižnice in pride na vsako tako knjižnico po 191 zvezkov; po deželi pa le 78"3°/o z 99'7 zvezki na vsako tako knjižnico. Na Kranjskem ima po mestih in trgih 30 šol učiteljske 37 pa otroške knjižnice; prve imajo 3995, druge 4503 zvezke; po deželi ima pa 168 šol učiteljske in 249 šol šolarske knjižnice, od katerih imajo prve 8101, druge pa 13.595 zvezkov. Vsaka učiteljska knjižnica ima po mestih in trgih po 133, po deželi pa le po 482 zvezkov; vsaka šolarska pa: po mestih in trgih 122, po deželi pa po 53'8 zvezkov. Solarske knjižnice so torej na Kranjskera po deželi boljše preskrbljene, kakor po mestih in trgih. Absolutno največ učiteljskih knjižnic ima Postojina, najmanj Ljubljana; absolutno najbolj založene Logatec (o Postojini manjkajo podatki), najslabše Litija; relativno največ učiteljskih knjižnic ima Postojina, najmanj Kranj; najbolje založene Ljubljana, najslabše založene Litija. Absolutno največ otroških knjižnic ima Postojina, najmanj Ljubljana; absolutno najbolj založene Ljubljanska okolica, najslabšo Litija; relativno najveo Ljubljana in Postojina, najboljše založene Ljubljana, najslabše Litija. Po državnem zakonu za ljudske šole imej, ako mogoče, vsaka šola po deželi vrt za učitelja in pa nasade kot kraetijska poskuševališča. Prispevke za šolske vrtove je urediti po deželnih zakonih, kateri pa v obče naravnost ne zaukazujejo, da je šolske vrtove morati imeti vsakej šoli po deželi. Učna uprava je napravo šolskih vrtov vedno pospeševala in že zakon o šolskih zgradbah daje takim prostorom prednost, na katerib se poleg jemlje v poštev tudi lahko šolski vrt. Po deželi ima v Avstriji 7791 šol vrtove, sploh pa 9248 šol, ali 54 _°/o, oziroma 52"5°/o to je dobra polovica. Kranjska je v tem obziru še na boljšem, kakor Avstrija sploh; nadkriljujejo jo le Šlezija, Štajarska, Ceška in Koroška. Po glavarstvih se kranjski šolski vrtovi takole razdele: absolutno največ jih ima Novo Mesto, namreč 27; Postojina 26, Kočevje 22, Ljubljanska okolica 21, Kamnik 19, Logatec 18, Grnomelj 16, Krško 15, Litija 13, Kranj 12, Radovljica 5, Ljubljana 1; relativno pa najvec, namreč 87"l°/o, Novo Mesto; 84-2°/o Grnomelj, 75°/o Logatec, 72*4 Ljubljanska okolica, 72'2°/o Postojina, 62'9°/o Kočevje, 6O°/o Krško, 57'6°/o Kamnik, 56-5°/o Litija, 35-3°/o Kranj, _()--°/o Radovljica in 12-5°/o Ljubljana. Odkar je izšla k državnemu šolskemu zakonu novela, je t e 1 ovadba na javnih ljudskih šolah obvezni predmet za dečke, ne pa za deklice. Popisovanje ljudskih šol z leta 1890. je dognalo, da se jo omenjenega leta poučevala telovadba na 14.165 javnih ljudskih šolab, to je na 8O-4°/o skupnega števila. V koliko so se v telovadbi poučevali dečki in deklice, se ni posebej dognalo. Primerjava med letom 1880. 1890. pa kaže, da pouk v telovadbi ne le ni nazadoval, raarveč da se je močno razširil. Le v Tirolski s Predarlsko, v Dalraaciji in v Zgornji Avstriji je telovadba v zadnjem desetletji absolutno in relativno nazadovala, povsod drugod razun Galicije absolutno in relativno napredovala, v Galiciji pa absolutno napredovala in relativno jednaka ostala. Po raestih in po trgih je telovadilo 88'l°/o javnih šol prosto in v vrstah; 58*9°/o na orodji, 3l#6°/o v telovadnicah in b^4ojo na odprtih telovadnih prostorih; po deželi je telovadilo 78'S^/o prosto in v vrstah, I8*7°/o na orodji, 2_°/o v telovadnicah, 45-2°/o na prostih telovadnih prostorih; v obče pa 8O"4°/o prosto in v vrstah, 34*5°/o na orodji, 7-9°/o v telovadnicah, 46^6^/c na odprtih telovadnih prostorih. Na Kranjskem je telovadilo 271 ali 84_°/o javnih šol prosto in v vrstah, 12 ali 3"7°/o na orodji, 20 ali 3'l°/o v telovadnicah, 29 ali 9O°/o na odprtih telovadnih prostorih. Posebej pa se je telovadilo prosto in vrstah v Ljubljani, Postojini in Crnomlji na vseh šolah; v Krškem na vseh razun dveh, v Litiji na vseh razun treh, v Kočevji in Radovljici na vseh razun štirih, v Ljubljanski okolici in Logatcu na vseb razun petih, v Novem Mestu na vseh razun osmih, v Kranji na vseb razun devetih in v Kamniku na vseb razun jednajstih. Na orodji so telovadile 4 šole v krškem glavarstvu, po dve v Ljubljani in v Postojini, po 1 v kranjskem, litijskem, logaškem in radovljiškem glavarstvu. Pet ljubljanskih šol je telovadilo po telovadnicah, istotako dvo krški, in pa po jedna postojinska, logaška in črnomaljska. Sedem kočevskih šol je telovadilo na odprtih telovadskih prostorib dalje pet postojinskih, po 4 krške in litijske, po dve šoli v Ljubljani, Ljubljanski okolici in v Karaniku, po 1 v kranjskem, logaškem in radovljiškem glavarstvu. Privatnih šol s poukom v telovadbi je bilo v Avstriji sploh 535 ali 54*6°/o, in sicer po mestih in trgib 343 ali 58'5°/o, po doželi 192 ali 48-9°/o; na Kranjskem pa sploh 10 ali 55"6°/o, po mestih in trgih 7 ali 636°/o, po deželi 3 ali 42'9°/o. E. Lah. (Dalje prih.) Ukazi in odredbe šolskih oblastev. Z. 1412 L. Sch. R. Aus Anlass des vorgekornmenen Falles, dass eine Schulleitung wegen einer als portofrei declarierten Sendung der Bezirkslehrerbibliothek beanstandet und zur Zahlung des tarifmassigen Portos verhalten wurde, wird dem k. k. Bezirksschulrathe unter Hinweisung auf die h. ii. Erlasse vom 11. Miirz 1872, Z. 274, 24. Marz 1875, Z. 404, 24. Janner 1877, Z. 195 und 25 Mai 1880, Z. 881, inbetreff der portofreien Versendung von Biichern und Zeitschriften der Bezirkslehrerbibliothek an die Leitungen der offentlichen Volksschulen und umgekehrt erofFnet, dass nach Massgabe des letzterwahnten Brlasses die Begunstigung der Portofreiheit nur Sendungen von Drucksorten padag o g i s c h e n und d i d a c t i s c h e n Inhaltes zukommt, Sendungen anderer literarischen Elrzeugnisse aber sovvie von Zeitschriften, welche nicht ausschliesslich padagogischen Zwecken dienen, davon ausgeschlossen sind. Der k. k. Bezirksschulrath wird daher aufgefordert, dor Bezirkslehrer-Bibliothekscommission und den Schulleitungen die be- stehenden Normen zur genauesten Darnacbachtung in Erinnerung zu bringen. K. k. Landesschulratb fiir Krain. Laibach, am 8. Juni 1894. Fiir den k. k. Landesprasidenten: Dralka.