L Leto. 7. število.
1914. febr. 15.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp hodi..................2 K,
če samo edne...............3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp hodi..............4 K 20 f,
če samo edne . . . . 5 K 40 f.'
Cena vsakoga falata domá je 4 fllere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v Čerensovcih pzi KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji, Gserfitld, Zalsmegje.
Na té naslov se naj pošlejo naročnina, glási i dari za Novine. Ali vsaki naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Drüga nedela pred pepelnicov.
„ Vü je šo sejáč sejat semen svoje. “ (Luk. VIII. 5.
, Jezuš je té sejáč i semen je njegova reč, njegova milošča. Vü z nébe je šo i prišeo na zemle sejat i sejao bo do konca svetá za tem več ne. V oltárskom svestvi je té sejáč i seja ž njega svoje nebesko seme v srca člo-veča, v düše nemrtelne. Komaj človek na svet pride, že k njemi stopi té sejáč i pri svétom krsti v njegovo düšo po-seja svojo miloščo, svojo vero, vüpanje, lübézen. I zrásom človečim resté tüdi to sejanje i trpi do groba. Milijon i milijon zrn toga nebesko ga semena dobi človeča düša vse v celom živlenji od zibeli do groba. Nešlete milošče se vlevajo vnás po molitvi, -svestvah i vseh dobrih delah. I vse té milošče so sad neškončne vrednosti krvi Jezušove-Edna jedina ž njih bi zadostovala, kak nas svetniki vči jo da po njej svéti postánemo, tak dobro seme je to. Teliko milošč seja Jezuš v vsako düšo, da bi ščista nalehci lehko zraslo ž njega v njej drevo bože z sadom nebeskoga zveličanja. I pri Vnogi h kaj obrodijo té vnoge milošče ? Rávno nasprotno. Mesto zveličanja pogüblenje. Kaj je tomi zrok ? Srcé nam je ne priprávleno za bože reči.
Naše srcé more biti mehko, kak njiva zorána. Zaman sejamo na trdo njivo, na pečino, na zid. Semen se odevdári od njé, skoči vkraj na poti, kje raztláčeno bode, ali je pa ptice nebeske pozobajo. Mehko je pa te naše srcé, če je pripravno na vse. Ako bi jaz samo tisto reč božo šteo poslüšati štera mojemi mišlenji nagája, ne bi meo mehkoga srca, trdo bi meo, reč boža, milošča Jezušova bi doli ž njega spádnola, jaz sam bi jo raztlačo, hüdi düh pa zapravo, naj ja nikšega sadü
ne prinese. Dobra misel i žela samo v tisto,j düši pride do dobroga djáuja, štera ne ide steni namenom K predgi, ali ne čite zato dobre knige, da bi si kováía ogovore proti svetim rečam. Samo lista düša z obrodi zaželeni dober sad, štera je pripravna slišane, ali čitele Jezušove reči našé obračati, čeravuo njoj zaloga volo prvejši žitek popraviti trebé. Da če toga r,akanenja nema — do pakore i pobolšanja nikdár ne pride. Mehka, prav mehka i ne premehka ali pretrda njiva je pripravna samo za obroditeo ppsejannga semena. Tak je i pri düši. Ki je premehek, nikaj ne doségne, kak pretrdi ne. Prtrdi se ne dá genoti i Odločiti na dobro delo, premehek se pa nemore. V trdoj njivi ne ga vlage, záto prejde v njoj semen, v méhkoj je pa predosta vlage i zaguili v njej. Trdo, nepripravno srcé ne dá božoj reči korná pognáti i ne dá njoj vlage, da bi raslo, ne zméhči si volé na dobro : premehkó srce pa se nešče štera brigati, da bi mehkoto svojo kaj odstránilo i záto prejde v njej reč Boža.
Ki bi rad obdržao navuke, ki bi se rad držao po čitelom dobrom na-vodili, ki bi rad po pravi či živo, rad v réd stopo, rad Jezuša večkrat k sebi vzeo, rad deco na dobroj poti vido, če bi se ne bojao, špotov, smeha drügih, ali pa toga, da njemi deca vujdo v Ameriko, ali tak hitro ne zgrábi kjer moža, kak v krčmi, je té premehek človek, od šteroga gučim i šteri sada zveličánja rávnotak nikdár ne dopri-nesé, kak okorem ne, ki z nepriprav-nim srcom pozlüša reč božo. Lehko joČeš, ka de vse teklo od tébe — lehko se v prsi biješ, da de na kilometer daleč to čüti, če odvišne mokroče, meh-kote iz srca ne správiá, nikaj ti ne hasni, to je záman te je Jezuš odküpo, zaman je stekla za tébe njegova pre-drága krv, če' se ne vüpaš lüdem za-
meriti i se raj Bogi zameriš. Edno pitaj, edno glédaj, edno misli, po ed-nom se samo ravnaj i to je: ,,Mi pomága to kaj za veČnost ?“ Sveti Alojzi je tak sebé spitávao i je tak srečen odgovor dao na to Pitanje, da jo p o vrgeo vladarsko korone, bogato ženitev, veliko imánje i živo je za nebo i dobo jo je. Pitajimo se: Mi moj so-sed, ali rod bo mogo kaj' pomágati, kda me bo Jezuš sodo ? Z menov vréd njemi reč zabegne te. Zagovornik moj bo sejáč denéšnjéga evangelija da on je moj odküpiteo. - Ali sodec mi tüdi on bo. Nesréčen, kaj bom si začeo kda zaslišim glás sodnika šteroga sem se sramivao pred lüdmi, šteri mi je vsik-dár zádnji bio, od šteroga sem nikdár ne pitao : kaj bo pravo pravila té pa tá na to. Nešrečna premehka düša ! Kak se pa zvráčiš tedaj ti ? Kak od-pelaš odvisno mokroče z sebé ? Poslü-saj!
Té sejáč nebeskoga semena, pred je z sveta nazaj v nébo šo, se je spo-meno z svoje decé i njim je dao, nehao nikši herb ali deo. Poskrbo se je za nas, da našim düšarn ne bo trebelo strádati, dakeč do na sveti. Za hráno se njim je poskrbo i dao njim jé iz prevelike lübéznosti samoga sebé za hráno. Od té hráne právi on ,,Ki jé moje meso i pijé moj o krv, ostane v meni i jaz v njem" (Ján. VI. 57.). Glej zdaj te premehka slaba, strašliva düša, to je za té pomoč. Samo tü od-loži stráh. Samo Jezuša se ne boj. Pri-hájaj k njemi, te boš v njemi i on v tebi. Če je pa on v tebi, večno moč máš, štéra vse obláda i štera gor do nébe séga. Čüj samo, kaj ti právi on ,,Ki té krüh jé, živo bode naveke!“ (Ján. VI. 59.)
Naj bo znala záto Jezušova reč, njegova milošča v našoj düši sad obro-diti, more ona kak edna njiva, dobro
2.
NOVINE
1614. febr. 15.
priprávlena biti, to je ne pretrda i ne premehka. Njiva sama je dobra, da je Bože delo. Bog jo stvoro i odküpo vsako düšo. Ali kak je to včino brez njene pomoči, posvetiti i zveličati jo že nemore brez njé. Da nekaj mi tüdi li moremo za nébo včiniti. 1 to je: 1. bodimo pripravni vsako miloščo božo gorivzéti; 2. ne bojmo se svetá i 3. tem menje pa Jezuša. Radi prihájajmo k njemi. Krüh je on. ,,Jaz sem živi krüh, ki je z nebés prišo“. (Ján. VI. 51.) Krüh pa moč dá teli, pravite. Té Jezuáov krüh pa moč dá düši, právim jaz, ali bole ne jaz, nego on sam ,,Ki jé z toga krüha, ne vmerje“. (Ján. VI. 50.) Jejmo té krüh, te ne merjémo večne smrti, záto ka po tom krübi pretrdo i premehko srcé zdravo pos-táne, semen bože bo moglo rásti v njem i tüdi sád obroditi, sád stoten ešče, šteroga znáte, kak dugo bomo vžvali? Na večne čase.
Dom i svet.
Prvi misijon za vogrske Slovence v Ameriki.
Prvi postni tjeden se začne sveti misijon v Bridgeporti za naše Slovence. Prvi je té ovstrán morja. Bog ga naj blagoslovi, da obilno sadű obrodi. Vrli dühovnik tamošnjih naših bratov i ses-tér prosijo naše pobožne molitve za uspehšno dovršitev svetoga misijona. Spunimo njihovo želenje.
Oospodárski shod v Pozsony-i.
Prve dni toga meseca držano spra-višče Požunsko je dokončalo, ka se v
gospódárskoj reči morejo vogrski i austrijanski kmeti zdrüžiti. Žele sprá-višče málo vámo i naj se z Balkána več mrtve stvári ne sme prek spraviti, kak je v pogodbi naprávleno pa najseživa stvár sem i tá ne správla.
Kak stoji katoličanska maticérkev v se-vernoj Ameriki ?
Imenik nájnovejši amerikanški „Ca-tholic Directory“ naznánja, da je kato-ličancov v „Zjedinjenih Držávah* ame-rikanskih više 15 milijonov. V katoličansko matercerkev se jih je povrnolo preminoče leto 400 jezér. Dühovnikov je edno Ieto več dobila tam maticérkev 407, cérkvih 278. Katoličanskih šol jé pétjezero, i slednje leto jih 400 spovanih. V teh držávah živéjo naši izteljenci. Veselo je znati za nás da v tej protestanskih krájah nateliko na-rašča katoličanska maticerkev.
Nova pravda proti verskoj šoli na Prancoskom.
Poleg té právde se nemore vuči-tel pri sodniji (biroviji), kak je dozdaj bilo dovoljeno, tožiti, če' dec! kaj tak-šega zapovedáva pišati, kaj je proti veri. Zgodilo se je namreč predtotem, da so vučitelje deci takše pismene náloge dá-vali, v šterih je to bilo notri, da ne ga Bogá, ne nébe, ali drüge nevernosti i nepoštenosti. Če so stáriši za volo-toga vučitele sodniji naznanili, so tei kaznovani bili. Odsegamal sodnija takših tožb ne sme sprejémati.
Nájduže v zráki.
V Johannesthal-i je Langer Brunó
12 vür i 7 minut letao v zráki na zrá-kostroji (mašini). Tak dugo ešče' eden ne mogo dozdaj v zráki ostáti.
Predsednik vlovlen.
V orsági Peru v Jüžnoj Ameriki so puntarje predsednika orsačkoga vlo-vili vojni minister i ministerski predsednik sta pa morjeniva.
Velika dobrota za lüdstvo.
Županija Üng (Ungmegye) je odlo-čila ka krčme v Soboto večer od 8-vüre do jütré pondelka zaprte moro biti. Od-lok je ministérstvo potrdilo.
Kda bo letos euharistični shod?
Euharistični shod, ali správišče od 01társkoga Svestva, štero se je pred dvema letoma tak sijajno obhájalo v Beči, bo letos na glasovitnom Marijinomi romarskom mesti v Lourdes-i na Francozkom od julija 22—26-ga.
Svecki zakon na Taljanskom.
Na Taljanskom zdaj razprávlajo právdo, štera bi zapovedávala, da zar-očenci moro prle pred sveckov oblás-tjov zákon sklenoti, kak 'pred cerkve-nov. Dühovnik, ki bi je vüpao prle zdati bo poštrofan od 100—2000 lir (koron); od 3 mesecov do leta more še svojo faro zgübiti. Kázni so pod-vrženi tüdi mladoženci. če bi prle šli v cérkev, kak pred svecko oblást. Od 100—1000 lir bi bili kaznováni. Kato-ličanci se močno protipoštávlajo toj sra-motnoj právdi, štera nameni sédmomi svestvi ugléd i svétost odvzéti. Na što
Smrt n&roda.
prlpovest.
Spisao : Dr. Mirko Lemrsich.
Bilo je lepo jütro. Na nébi ni ednoga obléka ne mogo človek zavárati. Zvezde, krasno miglajo, tak da bi želele.Bogi glasen slávošpev popevati. Prijéten veter vleče i dobro dihšavo cvetlic razširjava po vósi. Lepoto jütra majnika samo oni znájo vživati, ki rano stonejo. Tak je činio Kleščnjekov Ivan. Ešče je sunce ne poslalo za bregó svoje prve zorje, Kleščnjekov Ivan je že na petaj bio. Nakrmo je že konje svoje, i na delo gré. Skrbliva žena za njena kriči: samo se pašči, ka naj dnes opráviš, za jütrek ti za tebom pošlem! Ivan je že nej čüo te reči. Paščo se je, i že preci daleč bio od hrama. Ivan je priličen mož bio, záto postato za postatjov zorjé. Že je sunce visoko gori bilo gda je ešče ni edne düše ne bilo viditi na deli, gda njemi na pamet pride, ka je včeraj nikši „majállš“ bio obslüžavani Ki so tam bili, so ešče globoko spáli.
Nikok se je ne vidila treznost i pobožno živlenje Ivana v. pékli Luciferi, voditeli vragov. Záto zbor drži i se britko toži. Včeraj na ve-selici smo teliko düš dobili v. naše škrpce, samo Kleščnjekovoga Ivana nemremo dobili. To je spot i srmota nam, zato pitam, šteri z-vas se vüpa, ka njega zapela?
Jaz! Govori eden mali čonklavi vrág.
Idi ino ga sküšavaj! Ali dobro pazi, ka ne bodeš zastonj hodol
Te mi ne pridi pred moje oči, govori poglavor vragov.
Té máli vrág odide, i kak čonklavi beráč (kodiš) se prebližava k-Ivani.
V deli mo ga mejšo, zagvüšno se razče-meri, i te bode žé moj!
— Za božo volo smilüjte se, i dajte máli dar 8iromáki-právi vrag Ivan!.
— Siromak sam jaz sam, mam 8 decé, ali záto siromáki vsigdár rad dam-právi Ivan. Mirovno ségne v-žep i da beráči ništerne vi-nare.
Vrag tužno ide dale, pa si misli, nikaj sam ne mogo opraviti.
Kak mo račun davao mojemi voditeli? Nači morem ga sküšavati. Záto gda je že preci daleč bio, jé etak kričo Ivani: vidite, ne sam čonklavi, nikaj me ne boli, pa sta mi li miloš-čino dáli. Kak z lehka jaz živen, Šv se najdejo tákši bedáki, kak ste vi!
Ivan si mirovno misli: Bog me je vido, jaz sam beráči dao v bogaime, ne pa tepeši; moj nájem me čaka pri Bogi.
Vrág pa zdugin nosom ide nazaj v-pekeo, ne ga je mogo zapelati.
Za malo pride drügi vrág ga zapelávat. Pride, kak gospod na automobili. Ivan rávno
za jütrek má. Je cvekovo župo* i sühi čaren krüh. Gospod od njega pot zvedáva. Ivan njemi rad pokáže. Gospod na' ednok samo etak právi Ivani: Vi siromák, koliko morete deteti, pa li tak slabo ráno máte.
Ivan mirovno govori: ne sam záto na sveti, naj jem nego záto jem, naj živem.
Ali meni li boše ide, kak vam právi gospod.
Verjem vám, ali záto meni moja župa bolše diši, kak vam meše !
No! vej vi tak kak ešče živete, ali ka bode z vaše decé ?
Osem njih máte, na ednoga komaj edna postat spádne! Kak bi vam dobro bilo, či bi več zemlé meli! Ivan mirovno právi: čüdivam se ka ste vö zvučeni človek pa U tak nespa-metno govorite. Deca je meni ne nevola, nego boži blagoslov. či mi je Bog dece dao, bode se tüdi skrboza njé. Pa Bog deci nedá samo lampe i trbüha, nego dve roke tüdi! Zdaj pa me ne páčite več, idite kom ste se napotili, naj vas več ne vidim niti od vás ne čüjem. Vrág, da je nikaj ne mogo opraviti, odbeži z-automobilom, tak ka je se brnólo. Velko zburkanje je bilo v pékli, ka je te drügi vrag tüdi ne mogo Ivana zapelati. Lucifer plttska, bije v-čeméraj té menše vragé. Eden viág, záto ka ga je trno bolelo, gori skriči: nihaj me I Jaz ga zapela m.
* prázna mlečna župa.
1914. febr. 16.
NOVINE
S.
dne držijo správišča, na šterih lüdstvo presvetlüjejo, da je hižni zákon svestvo i se po drügih, kak cerkvenih slugah valáno nemore deliti. Nájimenitnejši shod so v Rimi meli podJvodstvom grofa della Torre.
Alband idejo po Wíed- vojvoda.
Essad baša i Prenk baša albaus-kiva plemenitáša sta z dvajseterov drü-gov gospodov odpotüvala v Potsdam k Wied vojvodi, da bi ga v Albanijo sprevodila i njemi tron albanski prek-dalá.
Napád na španjolskoga krála.
Španjolskoga krála Alphonza so v' Sevilli napadnoli, ali napád se je ne posrečo.
Ćastna listnina našega püšpeka.
Drüžba ,Beli Križ", štera je v Szombathelyi nastávlena i oskrbláva malo dečico, naj zavolo nemárnosti prérano ne merjo, je častno lisnino (pismo) ponüdila našemi višešnjemi pas-téri, v šteroj se njemi zahvali za podporo drüžbi kázano. Umetvo jzdelano listvino so Herbst Géza pod župan žu-panije Vas (alispán], mestni župan Bren-ner Tobias i Jánossy Gabriel tajnik dali prek milostivnami püšpeki, ki so se za odlikovánje drüžbe srčno zahvaliti.
Naša nova držávna pósoda.
Na pósodo vzemeno zdaj 500 miljon koron na 472°/0. Posodo dá Rot-schild-ova banka.
Keliko penez cerkvenih mala Bogojina i Turnišče.
Bogojina 43,000 koron ;
Türnišče pa 41,000 korona.
O be fari bodeta, kak smo pisali, nájmre cerkvi povali. Záto znajmo, kaj je že gotovčine.
Glási.
Bál v Cerensovcih. V gostilni Bauer Ša-muela je febr. 4-ga bál bio, na šteroga je fárna i sosedna intelligencija bila pováblena. A malo jih je prišlo, zatoga volo se je bál ne posrečo letos tak kak láni ne i prireditelstvo je, celo letos, dosta moglo gorplačati. Po našem bi hasnovitejše bilo kakše čedne glasbene ali drüge predstáve pošteno, vučeno goričitenjó držati.
Beltinska okroglina. Guč je zišeo, da se v Beltincih nahitroma nastávi sodnijška okrog-lina. To je samo vgonjávanje. Celo delo leži pri ministerstva i kda se dovrši, nišöe neve.
Dáčni natáriuš v Dolnjoj Lendavi. Da se je delo pri notarošiji povókšalo i dozdajšnji podnotariuš ne láda štera je v Lendavi samo za-dáče spelávanje nastávlena nova čést notariuška. Plače bo meo té novi čéstnik 8000 K. z sta-novánjom i starostnov nálogov. Država je obečala k pláči svojo letno pomoč.
Lendavčarje dobro gospedá Ijo. Lendava je mela preminoče Ieto dohodkov 102,172 K. 17 f. potrošov pa 70,696 K. 37 f. Čisto je tak ostalo 31,475 K. 80 f.
Sobočki nadsodnik do v pensio šli. Pós-fay Pongrac sobočke okrogline nadsodnik (fč-birov) si od meseca májnika prosijo pokojnino (pensio.)
Nova železniška postája pri Cakovci: Da z Lendavske okolice 53 deklin obiskáva čakovsko dekliško šolo naj deca hitrej tá i domo prido, je dovoljeno dvema vlákoma pri kasarni obstáti pred postájov čakovskov,
Pes ga vjo. Na imánji Baltavárskom dosta naših slovenskih lüdih dela iz lendavske okolice. Veleposestnik M6ricz Mihál má tam ednoga grizlivoga psa, šteri je že vnogo ne-prilike napravo. Zaman so prosili delavci gos-poda, naj psa privezati dá. Ne se je zgodilo. Zdaj je te pes znova vjj ednoga 13-Iet noga dečareca Horvát Paleka. Vjed je pa tak nesre-čen bio, da se je rane začála čemeriti i nego so deteti mogli gorirezati. Dečkec je jako nevolen.
Svinjska küga je v Lendavi nastopila.
Cote omorila. Na Letini je slüžbenica Kovač Eva svoje novorojeno dete na grozen náčin omorila. Ž%ndarje so jo prijéli.
Obsojeni Žandar. V Dobrovniki v gos-tilni Žitkovoj je láni oktobra 24-ga nekša veselica bila. Eden dobrovniški dečko Mószáros Jožef se je zapojo, nerédno obnašao i okna spotro. Gda bi ga zatogavolo tam se müdéči žandár Németh naród pobirao, ga je v nág-lošči z sáblov tak zosekao, da je pijánec ves krvávi oblégo natlet. Vojna sodnija v Székes-fehérvár-i je zdaj žandára na šéstmesečno vozo osodila.
Vlovleni naglejiiváč. V Fiumi so prijéli redárje Tautič Koim delavca, od koga se*je zve-dilo da je právi srbski oficer i ki je samo záto prišo v Fiurr,o, naj nagledne t domáčoj vládi naznani naše vojne mornárske skrivnosti.
Velika železniška nesreča odvrnjena. Odvrno jo je Molnár Števan železničar v Szom-bathely-i Trije vláki bi meli v velikoj megli vküpvdariti i grozna nesreča bi se mela pripe-titi, kda je v smrtnoj nevarnosti skočo té dober, vesten človek pred kanižki brzovlak i hitro v drügi krej obrno 29-to premenico, tak ka je vlak zdaj mogo na prázne sine bežati.
Iz Ameriko eden dén k nam. Eden ame-rikanski milijonar Rodan-Vanemaker dá delati tákši zrákostroj, na šterom bo mogoče eden dén k nam v Europe prileteti. Junija meseca bo to letanje. Dardje pa v té námen ne menje, kak eden milijon dolarov.
Poberi se, i idi pa kušaj (probaj!) Ali
to ti povem, zaman mi ne bodi!
* *
*
Za krátek čas ide po cesti eden báliš. Na plóčaj ma veliko balo, v rokaj pa edno potro. Püklavi nas je meo. človek bi to mogo štimati, ka je židov.
Ivan si je ešče počivao. Báliš si tüdi pri njem doli sóde.
Počivate ? ga pita. Ne 6üdo, či ste trtidni, ka ste že telko zorali! Moja bala je meni tüdi žmetna. Malo si kaj pogučavajva!
" Dobro! dobro! právi Ivan.
Moj človek, jaz eti mam nikaj za vás, ka te ležej debeli, i pontija pütro Ivani.
Ka je to? pita Ivan.
Dobra gorička slivojca, je bio odgovor.
Ah! znáte jos slivovice ne pijóm! Niš-terno leto sam bio v Pešti zatem pa v. Ljubljani na proti alkoholičnom správišči, tam sam čüo, kak nevarna i škodliva pit?ina je žganica! Od one božo vüre mao sam jo ne v-mojem tali meo. Áhl lári-fári, to je samo takši prá-zen guč. Gutnite samo edno skuzo, vej te že vidli, kak je dobra! Ve je pá ne čemér, vas ne mori, ne mislite si! Na to vrag dobro gutne z pütre, za njim pa tüdi Ivan.
Gutneta ob prvim, obdrügim, obtrétjin. Vrág gori stane pa ide dale. Ivan tüdi gori stane pa začne plüžiti. Ali ka je to? Kobile
sem tá hodijo, plüg ne ieže dobro, roké njemi tropečejo. Okoli Ivana se celi svet vrti.
Železo gostokrát vöskoči iz zemlé, márha ga ne boga Ivan začme strašno psüvati, tak ka je se grmelo.
Vrág se pa ozdaléč smejé. Z slivovicov sam ga li zapelo, právi sam pri sebi. Zdaj že znam, kak najležej lüdstvo zapelam. Potom toga, gde de Bog córkev zidao, tam poleg jaz gostilnico* gori postavim, naj ono jaz v gos-tilnici poderém i vničim, kaj Bog dobroga v cérkvi posadi v düše. Od toga časa mao je to, ka gde Bog córkev spova, tam poleg vrag gos-tilnico zida.
MATI SO MI PRAVILI.. Národna.
Mati so mi pravili:
Ne jemli moža,
Ne jemli moža,
Pijanca dobiš.
Nikaj sam nej márala Li sam si ga vzéla,
Zdaj že znam,
Ka pijanca mam.
Mati so mi küpili Förtoha dvá,
Odao je obá,
Zapio je obá.
Nikaj sam nej.......
* krčno (vendéglő)
Mati so mi küpili Oj robca dvá,
Odao je obá Zapio je obá Nikaj sam nej......
Oča so mi küpili Pončola dva,
Odao je obá,
Zapio je obá.
Nikaj sam nej......
BI ŠT R A VODA TECÉ ... Národna.
Bistra voda teíé,
Edna dekla perć En dečko mimo ide Koražen, kak sotdák.
Deklina hodi sem Ka nikaj ti povem Či ti ščés moja biti To vremen, to jesén.
Nikaj bi ti povedala Ka bilo bi te sram Da sam od tébe zvedila Za tvoj sirmaški stan.
Ka v krčmo hodiš rad, Zapiješ vse, ka más,
Jaz mislim v našoj fari Niedne ne dobiš.
4.
NOVINE
1614. febr. Í5.
Nesreča na lovini. Na divja praščiče so strelali v Galieii. Grof Wodzieky je na ednoga strelo, ali mesto praščica je krugla na edno drevo zletela, od šteroga se ode?dárila i močno ranila grofieo Džidut>icky Evo.
Novi farar. V Püconcih je cerkveno oekrbništvo za f&rara zvolilo dozdajšnjega na-mestnoga farara več. Luthar Adama, rojenoga iz Sebeborec. Cest so njim z velikov sloves-nostjov prekdáli.
Bitje z cigáni. Dvá krámara sta v Nagy-tilaj vési pri Baltaváry nekaj reči ztrzila. Ve-séio sta záto z vesi korákala na štere konci so cigáni meli šatore spostávlene. Kak cigáni krámara že lepim plátnom oktajeniva ovárata, njima ščeta to vkraj vzéti. Ali krámara se na to v beg püstita i po celoj poti na ves glás za pomoč kričita. Cigáni pa za njima. Na srečo sta k ednomi marofi prišla po imóni Rózsamajor, šteroga držina njima je na pomoč prišla. Ali tá pomoč je ne zadostovála, záto ka je cigánov več bilo. Ne bi se vojska za krámara záto dobro skončala, če bi z imenü-váne Nagjtilaj vesi na krič lüdstvo ne na bojišče pribežalo z železiaimi rasojami, drogmi i drügim morilnim orožjom. Pa so se cigáni ešče zdaj ne püstili. Takše bitje je záto našla -nolo, da je krv v potokah tekla i pét cigánov na polmrtvih je tam obleglo ove so pa žan-dárje v Vasvár odpelali, naj si rekši tam malo vüpočinejo.
Dve obletnici. Zdaj je 50 let, ka so naši vojáki nemcom pomogli pri Oeverse;-i pomaga.i dáne i odsloboditi držanje Schlezvvig-Holstein. Deset let je pa, • ka se je začela ja-ponskoruska bojna.
Dári. Na misijonsko pot bogojánskoga misijonara je nábrao Franc Rožman v Cleve-landi 105 k 80 fii. Darovniki so sledéči: Po do)ári so dáli: Rožman Franc, Ivan i Vuk Matjaš z ženámi vréd : po 50 ceatih: Tivadar Jožef, Ktizma Jánnš, Golob Treza, Antolin Mihál, Kavaš Matjaš, Drávec Bára, Balažek Števan i z ženámi vréd Grdj Š evan, Matjašéc Jožef, Korén Marko, Špilák Števan, Pótek Števan, Tkalec Jožef, Donša Jan Š, Zvér Jožef, Gomboc Jcžef, Kermán Peter, črnela Števan, Hozjan Jožef, Gerič Matjaš; po 81 centih; Laki Ana; po 31 : Klüčaric Anton z ž-nov; po 301 Zadravec Števan z ženov: po 25: Hozjan Verona i Matjaš, Görköš Števan, Zadravec Jcžef, Bogdán Ana, Dominko Števan, i z žénami vréd: Dovečar Ivan, Nemec Jožef, Lütar Jožef, Görköš Jožef, Horvát Števan, Vuk Števan, Žerdin Janoš, Žižek Ivan, Kolenko Ivan, Forjan Matjaš. Slivnjek Števan, Matjašéc Ivan, Podgorelec Matjaš, Vuk Jožef, Horvát Jožef, Vojkovič Števan, Rt-žonja Janoš, Kerman Števan, Horvát Števan; po 20 centih: Ütoša Jožef, Kavaš Andraš, Žold iš Ivan z žen-mi vréd; po 15 centih: Kocet Treza, Takiin Jožef z ženov, Borovič Mihal; po 10 centih: Boro-vič Števan z ženov, Nedelko Jöri, Režonja Marija, Pücko Bara, Zardin Janoš, Mlinarič Anton, Nemec Martin; po 5 centih: Gortan Jüri, Povrjáö Valent, Jaklin Ana, Žálik Matjaš z ženov Marič Matjaš. — Na pnšto je odišlo 1 dól. 61 centov; 105 k SO f. pa na misi-jonski cil odposlano.
Dári na podobo Srca Jezušovoga i Marija pri Svetoj Jeléni iz Bopoče. Bóncé Lenka 1 k, Berc Ferenč 1 k, Berc Tre/a 20 f, örpnják Maria 1 k, črpnják Treza 1 k. Crpnják Maria 1 k, črpniák Števan 1 k, Crpnják Fran-ciška 1 k, Örpnják Viktor 20 f Črpnják Maria
20 f, Crpnják Lujzek 40 f, črpnják Maria 40 f, črpnják Ferenc 1 k, Črpnják Leopold 1 k, črpnják Ana 40 t, Črpnják Jožef 1 k, črpnják Ferenc 1 k, črpnják Ana 60 f, črpnják Jožef 8 k 40 f, Črpnják Maria 1 k, Črpnják Vik-toria 20 f, Crpnják Lujz 8 k, Črpnják Anton 2 k, črpnják Rozalia 3 k, Domiter Katarina 1 k, Donoša Maria 1 k, Forjanič Števan 20 f, Flegar Mihal 2 k, Flisar Ferenc 1 k. Gomboc Lujz 1 k, Gomboc Maiia 1 k, Grah Maria 40 f, Grah Števan 4 k, Grah Ana 2 k, Gedlo Lujz 20 f, Gomboc Lena 20 f, Hari Ana 1, Hari Maria 1 k, Hari Frahciška 1 k, Hari Leopold 1 k, Hari Mihal 30 f, Éári Maria 40 if, Hari Janoš 50 f, Hari Š evan 30 f, Hari Elizabéta 40 f, Hari Mihal BO f, Haužar Lujz í k, Ktizmič Treza 20 f, Küzmič Treza 40 f, KÜz-mič Anton 20 f, Kozel Franciška 40 f, Kozel Ferenc 40 f, Kosednar Maria 1 k, Kosednar Lujz 2 k, Kosednar Rozalia 2 k, Klemar Anton 1 k, Klemar Maria 1 k, Kornik Jožef 1 k, Kornik Treza 1 k, Lenaréič Ana 1 k, Lenar-čič Števan 1 k, Lenarčič Rozalia 1 k, Mencigar Ana 60 f, Mencigar Jožef 2 k, Mencigar Lujz 1 k, Mencigar Ferenc 20 f, Mencigar Jožef 40 f. Mekiš Ferenc 20 f, Mekiš Ferenč 40 f, Mekiš Ana 60 f, Mihalič Ivan 50 f, Magyar Anton 50 f, Magjar Alojz 40 f, Magyar Ferenc 20 f, Poll Ana 2 k, Poll Rozalia 1 k, Poll Števan 20 f, Podnevar Lujz 1 k. Podne-var Maria 1 k. Podnevar Atujza 60 f, Podne-var Ana 60 f, Podnevar Maria 3 k, Pergar Mihal 40 f, Podnevar Ana 40 f, Prejnigar Ferenc 20 f, Rogaö Ágneš 1 k, Sadi Jožef Sadi Lenka 1 k, Sadi Lujz 1 k, Sadi Janoš 2 k, Sadi Leopold 2 k, Sadi Ferenc 2 k, Sadi Anton 1, k Sadi Jozefa 20 f, Stezl Franciška Sipos Treza 1 k, Sajt Ana 20 f, Szegeri Ja-noš 20 f, Szegeri Ana 24 f, Smodiš Jožef 1 k, Smodiš Števan 1 k, 20 f, Smodiš Ana 2 k, Vogrinčič Jožef 2 k.	Vogrinčič	Maria	2	k,
Vogrinčič Lujz 80 f,	Vogrinčič	Anton	40	f,
Vogrinčič Alujza 1)	f, Vogrinčič Ferenc 1	k,
Vogrinčič Mihal 20	f, Vidonja	Treza	20	f,
Bog Njim vsem v küper leplati! Rozalia Ana.
Tolvajija. Zvér Stevani nedeličkomi sta-novniki je 20 k. oropanih v Deutsch-ovoj krčmi v Lendavi.Poldeveti večer so Zvér na dvor šli i nazajidoč v hišo sta jih v tmici na hodnik, dvá človeka zgrabila. Eden je zanjih držao drügi pa za njiv žep, iz šteroga je 20 K. od-neseo. Tolvajija je namesti názuanjena žanda-rom, ki so pohitroma najšli táte.-Dvá človeka sta bilá z Dolnjega Lakoša.
Gospodarstvo.
Gnojimo njive . gorice, trávnike z umet-nim gnojom. Na njive trebe séperfosfát, če smo ga ne v jesén zdaj na sprotoletje po njivi raz-trositi. Na eden plüg (1600 kláftrov) je zadosia 120 kil superfosfáta i prinesó plüg dvá metra več pove. Ali dobro je k superfosfáti k 100 ki-lam 30 kil chilisolitra (chilisalétro na) primešati.
Superfosfát je jako pripraven tüdi za gnojenjé goric. Na eden plüg goric (1600 kle-trov) trebe 400 kil superfosfáta i 75 kil chi-solitra. To se more vküp zgrožati i pri vsa-kom na edno lopato globoko vširični dvá pe-dná raztrositi naj trsi na korenjó pride. To se pa more deteti, kda že začne goniti. Pred prvim ko pom se 75 kil chilisolitra more pri vsakom trsi v širini na dvá pedná raztrositi.
Trávnike ali senožete pa gnoji mo te kda
smo je že dobro ščistili na sprotoletje. Vzeme-mo pa na plüg 150 kil sáperfosfáta, 50 kil kálija és 25 kil chilisolitra.
Cena.
Pšenica meter...... 23-60—24-60 K
Žita . . . . . . . . . .	17-35—17-40 K
Ovsa .............. 14-50-15-30 K
Ječmena ............ 14*40 K
Sena ..............	8	K
Detelice.................9 60 K
Slame ........... i , .	4	K
Mesa.
Svinjskoga kda na živő vágo zdol '
računanjom . . . ,	. 186—-182 K
Govedine ..........	60—98	f.
na živo vágo:
Vreme.
Velika sprememba se ne more čakati.
Pošta.
Hegedös Matjaš. Sodišinci. Vsejevrédi. Pét de vam jih hodilo. Štamparija kvárna ne-more biti, nego samo jaz. Jaz njej morem plačati, čerávno na posode vzemen. Zdaj ešče ne-vem odket bom jemao, ali vsako dobro delo má dobro hranilnico ali kašo pri lüblenom Bogi. Tak sem jaz tüdi to njegovo diko razširjajočo reč poatavo na podlago vüpanja do Njega. Vsaki štamp pride na 60 K. to je v celom leti 3120 K. Naročnikov mám teliko, da če vsi p'ačajo dobim blüzi 2000 K. naročnine. Tak mi te ešče fali li20 K, pa stroški pisá-telov. To slednje bom jih proso za dár, ovo šumo pa nekaj zakrpam od listov, kaj više os-táne, mimo tüdi vrle amerikance, ki nam radi na dobre naméne kaj darüjejo pa nájdejo se i prinas domá tüdi tákše- düše, posebno siro-maškejši i tak z Božov pomočjov ne zagospo-dárimo. — Če bi polovina slovencov mislila od novin, kak vi, bi mi je ne trbelo na dug vüdávati. Molite, i vse bo dobro. Nájbolše zna-ménje vsakšega Bogi prijétnoga dela je to, da se v začetki ne vidi sveti. To naj nas to!áži. — Če bi pokojni živeli, tak bi bilo, kakši právite, To so zdaj dnévi posküšnje, štero či premágam smo pokojnoga nájbol spoštttvali, sebé v düšaj olepšali, Bogá odičili.
Vel. Bagáry J. Sv. lelena. Iz srca rad pošlem gratis obema. V prevelkih skrbeh sem pozábo. Oprostite. V nedelo bi mogle že tam biti, da v pétek se moro že z Szobathely-a od-pošilati. Kakše pošte so privas i pri Jüriji, se nemorem zčedniti. Pri Jürji 16 fil. gorpláčajo pri vas pa 8. Predpis se pa etak glasi Nyom-tatvánjok bórmentesitósi dija 150 grammig 5 fil. Dajte zvágati; Naznanite tüdi, odket i ob kelikoj vüri pride vu vaš kraj, vozna pošta. Srčen pozdráro.
S. A. Sz. Cvetja ne ga záto, Ka v Aust-riji štamparje strájkajo. Gda henja nemir se vse vréd postávi. Lübézen tvoja do vogrske domovine posebno do rosjtne lübléne Slovenske krajine i meterinskoga jezika je hválevredna. Tak lepe reči od lübavi do materne reči sem redko kda najšo. V tüjini živeš i tam prešti-maš, kaj so ti bili dobra Slovenska mati. Novine ti bodo hodile. Moli za mó.,
Vogrin Janoš. Bogojina. Lepa hvála bo-gojanskim deklam, ka so molile za méne i v namen, naj se poterejo neprijátelje slovenskih novin. Ka se vaše dekle bole bojijo plesa kak židov križa je hvále vredno. One naj li nadale tak ostánejo, židovje se pa križa naj več ne bojijo. Srčna hvála za dobro želenje. To prav máte, ka trebe te novine. Ve hvala Bogi, vaša fara lepo število naročnikov má. Glás posláni je objávleni.d Zravo!
Nyomatott aa Egyházmegyei Kflnyvnyomda körforgö gyorssajtóján Szombatheljen.