1 ŠTAJERSKI TEDNIK TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE let NAROČNIKE NAGRAJUJE! Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termallli Park Po mestni občini Ptuj • Komunalne storitve bodo v 2014 letu dražje O Stran 7 Po naših občinah Gorišnica • Je pomembneje financirati pokojne ali žive? O Stran 9 Ptuj, petek, ^ 27. septembra 2013 letnik LXVI • št. 76 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC - www.radio-ptuj.si Štajerski v digitalni knjižnici: www.d I i b.si Štajerski TEB1ÍIK Slovenija • Združenje občin na nogah Šport Nogomet • Zavrč ostaja dobra stranka Celja .. O Stran 11 Kikboks • Vito Čurin podprvak Evrope, Lara Vuzem Vajda do bronaste medalje O Stran 13 Bodo občine ostale brez naložbenega denarja? Združenje občin Slovenije (ZOS) odločno nasprotuje nameri vlade, da v državnih proračunih 2014 in 2015 zmanjša oziroma odpravi sofinanciranje občinskih naložb. V odprtem pismu ZOS navaja, da naj bi vlada zmanjšala oz. ukinila sofinancerski denar, ki ga občine prejemajo po 21. členu Zakona o financiranju občin in so ga doslej porabljale predvsem za ureditev infrastrukture. Po izračunih bi bile zaradi takšne poteze najbolj oškodovane prav majhne in najmanj razvite občine, ki bi ostale tudi brez 10-odstotne-ga deleža proračuna (npr. Že-tale), drugim spodnjepodra-vskim občinam (razen Ptuja) pa bi se proračun znižal za približno šest odstotkov. To bi zanje pomenilo konec precej načrtovanih manjših naložb, ki pa so za občane še kako pomembne. Pristojno finančno ministrstvo je na naše vprašanje, ali je ta ukrep res predviden, odgovorilo le, da tega ne more komentirati, dokler vlada ne bo potrdila rebalansa proračuna za leto 2014. Foto: Črtomir Goznik Tednikov objektiv: Občinski milijoni za solske prevoze in nadstandard Sp. Podravie • Za prevoze učencev občine Sp. Podravja letno plačajo 2,5 milijona evrov! Za plačilo nadstandardnih storitev in ločenih ur pouka v šolah, kjer so uvedeni kombinirani oddelki, pa letno namenijo še dodatnih dobrih 720.000 evrov! O Stran 4-6 Zapori nas stanejo več kot 22 milijonov letno Slovenija • V Sloveniji za zapornike skrbi 851 uslužbencev, za katere je letno izplačanih skoraj 22 milijonov evrov. Poleg tega so zaporniki, ki jim država plača tudi zdravstveno zavarovanje, s svojim delom zaslužili preko 288.000 evrov. O Stran 3 2 Štajerski Aktualno petek • 27. septembra 2013 Ptuj • Veliko idej, a (še) niti enega centa Koliko denarja potrebujejo, da bo turniski grad zazivel? Minuli teden je občina tudi formalno-pravno postala lastnica turniSkega kompleksa, ki ga bo seveda treba obnoviti in vzdrZevati, kar pa ne bo Slo brez javno-zasebnega partnerstva. Načrti za obnovo so sicer zelo lepi, a bodo odvisni od financ. Za celovito ureditev kompleksa naj bi bilo potrebno okrog 20 milijonov evrov, po optimističnih predvidevanjih pa bi se dela lahko začela prihodnje leto in končala leta 2020. W■ Cilj projekta - pri njegovi idejni zasnovi sodelujejo Šolski center Ptuj (Biotehniška šola), MO Ptuj in ZRS Bistra Ptuj - je oblikovati izobraževalno, razvojno in podjetniško središče Turnišče za področje agroživilstva, turizma in oko-ljevarstva. Kot pojasnjuje župan MO Ptuj Štefan Čelan, so v snovanje koncepta o obnovi vložili veliko dela, saj želijo, da ta projekt poveže različne sfere: izobraževanje, turizem, podjetništvo in kulturo ter da je s tem tudi javno dostopen. „Idejno zasnovo bodoče rabe gradu Turnišče je Ministrstvo za kulturo potrdilo kot dober primer revitalizacije celotnega območja, saj upošteva varovanje naravne in kulturne dediščine, zagotavlja vzdržno financiranje dejavnosti iz različnih virov ter omogoča razvoj novih vsebin. Projekt zahteva povezovanje in sodelovanje različnih partnerjev na področju izobraževanja, kulture, znanosti in gospodarstva. Projekt ne predvideva umestitve izključno šolskih vsebin v »grajske« prostore, temveč zagotavlja šoli in drugim partnerjem dodatno infrastrukturo za izvajanje dejavnosti, ki Ptuju in okolici nudijo nove razvojne možnosti," pa pojasnjuje Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj, ki že upravlja nekatere površine in objekte na Turniščah. Na območju gradu Tur-nišče pa je sedem dodatnih objektov, ki so bili predmet pogodbe med Mestno občino Ptuj in Ministrstvom za kulturo, in sicer: grad, žitnica, vila Hunker ter štirje stanovanjski objekti. Kaj vse naj bi bilo na TurniSčah? Načrti, kaj vse naj bi bilo v ta kompleks umeščeno, so že dodobra dodelani, kot pojasnjuje direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec, pa prostorska umestitev še ni končana. Dejavnosti, ki naj bi zaživele v gradu, so tako znane, približno jasno je tudi, kateri izmed sedmih objektov bi bil čemu namenjen. Dokaj gotovo je, da bo del gradu namenjen izobraževanju, del pa podpornim inštitucijam in aktivnostim, namenjenim podjetništvu (raziskave, razvoj, trženje ...). V pritličju se predvideva tudi gostinski lokal. Žitnica naj bi bila namenjena kreativnim in kulturnim vse- binam, v enem nadstropju se načrtuje ureditev razstavnega prostora, v drugem pa naj bi prostor dobili ustvarjalci in umetniki za raznolike dejavnosti. V dveh stavbah, ki se uporabljata kot stanovanjski objekt, želijo urediti prenočišča. Kot pojasnjuje Pivčeva, pa bo realizacija odvisna od tega, ali bodo uspeli najti primerne partnerje, ki bi vlagali v te objekte. Brez javno-zasebnega partnerstva in sredstev iz razpisov bodo namreč zelo težko obnavljali vse te objekte. Eden izmed velikih biserov, ki je pomemben, a neizkoriščen potencial, je tudi turni-ški park, ki nudi številne možnosti. Čelan si želi, da celoten kompleks postane pomembno prizorišče različnih dogodkov, tudi javnih prireditev. V vse to bi vklopili še turizem (gostinsko ponudbo, bivalne kapacitete za udeležence taborov in izobraževanj, organiziranje hortikulturnih razstav, razvoj konjereje in jahalnega športa ...). Strelec: »To ni najboljSa moZna rešitev!« Idejo Same Strelca, da bi se v turniškem kompleksu uredil tudi prostor za muzej uspehov Slovenije, Pivčeva ocenjuje kot zanimivo. Porajajo pa se ji pomisleki v zvezi s kasnejšo finančno samovzdržnostjo te dejavnosti, saj se sprašuje, ali bi bilo možno to izvajati in stroške pokrivati z vstopninami. Ob tem še pravi, da s konceptom ni seznanjena v celoti in da je o tej pobudi brala le v medijih. Če bi Strelec s to idejo uspel, bi muzej po mnenju Pivčeve lahko svoje mesto dobil v žitnici. Je pa Strelec sprejel povabilo Čelana in je že vključen tudi v skupino, ki bo tik Površina: Grad 1432 m2 Žitnica 2.597 m2 Delavnice za praktični pouk 696 m2 Konjušnica 1 599 m2 Konjušnica 2 316 m2 Senik 266 m2 Stanovanje ob žitnici 100 m2 Stanovanje pod gradom 249 m2 Stanovanje ob vili 85,8 m2 Stanovanje - vila Hunker 345 m2 Skupna površina vseh objektov je 6656 m2. dodelala načrt obnove. »Sodeloval bom, dokler ne najdemo najboljše možne rešitve. To, kar oni predlagajo, za mene ni dovolj dobro. To, da so tam razredi in pisarne, zame ni najboljša možna rešitev. Tudi sam vidim celovito rešitev, veliko predlaganih stvari je zelo dobrih, moj glavni zadržek pa je ta, da želim v samem gradu čim manj birokracije in pisarn. Za to je prostor kje drugje,« je prepričan Strelec. Dokaj jasno je Ze določena umestitev vsebin v nekatere objekte turniSkega kompleksa: GRAD: Regijski center za razvoj turizma, stalno likovno razstavišče, koncerti, izobraževanje na področju agroživilstva, podjetniški inkubator (razvoj novih produktov in tržnih pristopov na področju agroživilstva), javne prireditve, prodaja spominkov, pridelki in izdelki šole ter lokalnega okolja, gostinstvo; ŽITNICA: kulturne dejavnosti (razstavni prostor in delavnice za ustvarjanje), morda tudi muzej uspehov, center za promocijo lokalnega gospodarstva, center za preučevanje narave; sedanja STANOVANJSKA OBJEKTA: bivalne kapacitete (med drugim tudi za udeležence taborov in izobraževanj), gostinski lokal; PARK: javna raba (rekreacija, sprostitev), prireditve; DELAVNICE ZA PRAKTIČNI POUK: že urejene, namenjene izobraževanju mladih in odraslih. Računajo na podporo drugih občin ... O tem, kdaj bi lahko vse vsebine tudi v resnici zaživele v turniškem kompleksu, Korošec pravi: „Predvidevam, da bi lahko popolno revitalizacijo gradu Turnišče in umeščanje novih vsebin uresničili v novem programskem obdobju ali vsaj do leta 2020. Povsem jasno je, da je treba za ta projekt pridobiti evropska sredstva." Enako razmišlja tudi Pivčeva, ki se zaveda, da bo brez evropskega denarja in javno-zasebnega partnerstva skorajda nemogoče uresničiti vse zastavljene načrte. Ob tem poudarja, bo pomembno tudi to, kako bodo sosednje občine gledale na ta projekt, saj se želijo z njim prijaviti na razpis za Regionalni razvojni program 2014-2020. Upa, da bodo prepoznali skupni interes in da bodo to zgodbo spodnje podravskeobčine prepoznale kot pomemben razvojni potencial. Dženana Kmetec Uvodnik Poslance na minimalce!? Čeprav naši voditelji to vneto zanikajo, je dejstvo, da so razmere v državi postale kaotične. Ne le zaradi svetovne, ampak tudi zaradi notranje krize in neenotnosti. Politiki dobesedno pometajo z množico, nanjo pritiskajo na najrazličnejše načine in ustvarjajo psihozo, da lahko z njo manipulirajo. In to počno zavestno, ker se zavedajo, da so še kako odvisni od nas, delavske množice. Krizne in druge davke, sanacije bank in še kakšno njihovo napako vendarle plačujemo le delavci, ki s svojim delom ustvarjamo novo vrednost. A kaj, ko je pas že zdavnaj zategnjen do zadnje luknjice in dalje enostavno ne gre. Žal pa ne premoremo voditelja, ki bi končno znal narediti red. Zato je med obupano in izmozgano delavsko množico kot odrešilna bilka vzklila pobuda »Poslance na minimal-ce«. Pobudniki akcije so prepričani, da so lahko poslanci plačani samo kot dobri gospodarji. Če bi se življenjski standard dvigal, to pomeni, da si zaslužijo dobro plačilo, če pa pada, kar se nam dogaja že nekaj let, pa si tudi oni zaslužijo slabše ali minimalno plačilo, tako kot v drugih kolektivih, kjer so v resnih težavah. Ker poslanci ključno vplivajo na sestavo in delovanje vlade in države, se lahko s tem poslom ukvarjajo samo tisti, ki se vedejo odgovorno. Tisti, ki tega niso sposobni, pa naj odidejo, ali pa, kot jim grozijo, bodo »odideni« ali »odvoljeni«. Več kot 22.400 državljanov seje že podpisalo pod spletno peticijo, v kateri zahtevajo, da se poslancem izplačuje minimalna plača, dokler ne pride do ponovnega okrevanja. Če smo v godlji, smo v njej vsi, zato velja za vse enako. A verjetno bodo pobudniki te akcije svoj cilj težko dosegli, saj so politični lobiji preveč močni in vplivni, da o interesih stricev iz ozadja ne govorim. Jaz in verjetno še nekaj tisoč drugih bi se zadovoljilo, če bi, dokler smo v tej godlji, dosegli vsaj razmerje plač 1:5 ali največ 1: 7. To, da zasluži delavec le okoli 500 evrov, nekdo nad njim, za katerega gara, pa tudi do 30.000 evrov, je v sedanjih razmerah nevzdržno. Zato bi bilo smiselno, če bi moto »Poslance na minimal-ce« preoblikovali v, denimo »Poslancem in direktorjem največ 7 delavskih plač«. Prav bi bilo, da bi bili tudi oni plačani po svojem učinku, ne pa po gretju sedežev v parlamentu ali direktorski pisarni. Jaz sem prvi, ki za to že dajem svoj podpis. Martin Ozmec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemijarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: CG petek • 27. septembra 2013 Aktualno Štajerski 3 Slovenija • Zapor - kazen aH nagrada? Zapori nas stanejo več kot 22 milijonov letno V Sloveniji se kazni zapora in mladoletniškega zapora, uklonilnega zapora ter kazni zapora, izrečene po drugih predpisih, izvršujejo v šestih zavodih za prestajanje kazni, ki delujejo na trinajstih lokacijah po državi. Skupna kapaciteta po evropskih merilih je 1103 zaprtih oseb, pri nas je bilo v lanskem letu skupaj zaprtih 5270 ljudi, oskrbni dan za vsakega izmed njih pa davkoplačevalce stane 69 evrov. Pri nas so zavodi za prestajanje kazni zapora na Dobu, Igu, v Kopru, Ljubljani in Mariboru, imamo pa še Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. V okviru Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij deluje tudi prevzgojni dom za mladoletnike v Radečah, kamor so napoteni mladoletniki z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom. Največji zavod za prestajanje kazni zapora je na Dobu, kjer moški obsojenci prestajajo kazen daljšo od enega leta in pol do 20 oziroma 30 let zaporne kazni. Vsak zavod ima odprti, polodprti in zaprti oddelek, ki se med seboj ločijo po stopnji zavarovanja in omejevanja svobode gibanja. Kategorije zaprtih oseb v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu so obsojenci, priporniki, osebe, zoper katere se izvršuje uklonilni zapor, obsojeni na mladoletniški zapor in mladoletniki v prevzgojnem domu. Največ zapornikov zaradi kraj in poneverb V letu 2012 je bilo skupaj zaprtih 5270 ljudi, povprečno število dnevno zaprtih je bilo 1418 ljudi. Kot so nam sporočili iz Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, je bila struktura kaznivih dejanj podobna kot pretekla leta. Na prvem mestu so kazniva dejanja zoper premoženje, teh je 45,8 %, na drugem s 15,3 % zoper človekovo zdravje in na tretjem zoper življenje in telo z 11,1 %. V lanskem letu je povprečni oskrbni dan znašal 69 evrov, kar je bilo 17 odstotkov manj kot leta 2011. V ta znesek so vključeni vsi stroški zaporskega sistema, vključno s plačami zaposlenih, ki predstavljajo okvirno 70 % vseh stroškov. Za 5270 zapornikov skrbi 851 uslužbencev Trenutno je v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij zaposlenih 851 javnih uslužbencev. Konec lanskega leta je bilo zaposlenih 866 uslužbencev, od tega 542 pravosodnih policistov, 52 pedagogov, 8 psihologov, 11 socialnih delavcev, šest drugih strokovnih delavcev v vzgojnih službah, 79 inštruktorjev in drugih delavcev. Za njihove plače je v letošnjem proračunu namenjenih 21.750.000 evrov. Za devet izplačanih plač v letošnjem letu so porabili že 16.583.667,78 evrov. Povprečna bruto mesečna Foto: Fotoarhiv V zaporu na Dobu, kjer so pred dvema letoma odprli dva sodobno opremljena bloka (ki sta državljane stala 12 milijonov evrov), so zapornikom na voljo tudi enoposteljne sobe z lastno kopalnico, fitnes, igrišče, sprehajališče in še kaj (fotografija je simbolična). Oskrba v zaporu 69 evrov dnevno, v domovih upokojencev povprečno 30 Kot beli dan je jasno, da so zapori pri nas velik strošek ter da s standardom, ki ga ponujajo, izgubljajo status zastraševanja in kaznovanja. Streha nad glavo, topel obrok, fitnes in ure računalništva ne zvenijo prav strašno in vse to na račun davkoplačevalcev. Dnevna oskrba v zaporu znaša 69 evrov, kot primerjavo pa naj dodamo, da dnevna oskrba v slovenskih domovih za ostarele znaša povprečno 30 evrov. plača za direktorje oz. upravnike zaporov v letu 2013 je namreč znašala 3.418 evrov. Najvišja bruto direktorska plača, izplačana v letu 2013, pa je znašala 3.616,64 evra za mesec februar v ZPMZKZ Celje. Sicer pa povprečna plača vseh zaposlenih znaša 1514 evrov. Za delo so zaporniki prejeli 288.431 evrov To pa še niso vsi stroški, ki bremenijo državni proračun, obsojenci so namreč v lanskem letu za svoje delo prejeli od 23 do 248 evrov v javno gospodarskih zavodih, na hišnih delih so prejeli od 50 evrov do 137 evrov za delo v enem mesecu, kar je skupno znašalo 288.431,55 evra. Delo v zavodih za prestajanje kazni zapora se namreč poskuša omogočiti vsem zaprtim osebam, ki so zmožne za delo. Z zagotavljanjem dela se po besedah strokovnjakov zaprtim osebam zagotavlja ohranjanje, pridobivanje in povečanje njihovih strokovnih sposobnosti z namenom, da se po prestani kazni zapora lažje vključijo v življenje na prostosti. Za obsojenca, ki ni sposoben za redno delo, mora zavod v okviru možnosti zagotoviti delovno terapijo. Zaprte osebe so za opravljeno delo plačane v skladu s Pravilnikom o količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov. Iz proračuna je zapornikom plačano tudi zdravstveno zavarovanje in pokojnina ... Proračun pa jim krije še zdravstveno zavarovanje, če so zaporniki upokojeni, pa so v času prestajanja kazni upravičeni do prejemanja pokojnine. Ob vsem naštetem nikakor ne moremo mimo dejstva, da slovenski zapori niso primer hladnih celic, kot smo jih vajeni iz filmov, pač pa mejijo že na luksuz. Enoposteljne sobe z lastno kopalnico, fi-tnes, igrišče, sprehajališče in še kaj so na primer na voljo obsojencem na Dobu, kjer so pred dvema letoma odprli dva sodobno opremljena bloka, ki sta državljane stala 12 milijonov evrov in naj bi bila primerljiva z najbolj urejenimi evropskimi zapori. Alternativno prestajanje kazni zapora: vikend zapor, hišni zapor in delo v splošno korist Direktor zavoda lahko dovoli obsojencem, ki so bili obsojeni na kazen zapora do 36 mesecev, če niso bili obsojeni na kazen zapora zaradi storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, če so osebnostno urejeni in so redno zaposleni ali se izobražujejo, da med prestajanjem kazni zapora še naprej ostanejo v svojem delovnem ali izobraževalnem razmerju in prebivajo doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko morajo biti v zavodu. Direktor zavoda dovoli prestajanje t. i. vikend kazni zapora na prošnjo obsojenca ali na predlog zavoda, ko obsojenec kazen zapora nastopi v zavodu. Če se ugotovi, da obsojenec kakorkoli zlorablja način prestajanja vikend kazni zapora, direktor zavoda nemudoma odloči, da obsojenec prestaja kazen v zavodu. Zapor do devet mesecev se lahko nadomesti s ■ IV- ■ ■ hišnim priporom Kazen zapora do devetih mesecev lahko sodišče s sklepom nadomesti s hišnim zaporom, ki ga obsojenec prestaja v poslopju, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma v javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo, v kateri je nameščen. Sodišče pošlje sklep o nadomestnem hišnem zaporu tudi zavodu za prestajanje kazni, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten, ter policijski postaji, na območju katere se izvaja hišni zapor. Izvajanje hišnega zapora nadzoruje sodišče samo ali preko policije. Policija sme vsak čas tudi brez zahteve sodišča preverjati izvajanje hišnega zapora, o morebitnih kršitvah hišnega zapora pa mora brez odlašanja obvestiti sodišče. Sodišče lahko kazen zapora do dveh let nadomesti z izvrševanjem dela v splošno korist, ki ga pripravi, vodi in nadzoruje pristojen center za socialno delo v sodelovanju z območnimi zavodi, pristojnimi za zaposlovanje. Dogovor o začetku opravljanja nalog, ki ga sklenejo obsojenec, organizacija, pri kateri bo delo opravljal, in pristojni center, se šteje kot poziv za nastop kazni. Patricija Kovačec Foto: fotoarhiv V Sloveniji za zapornike skrbi 851 uslužbencev; za njihove plače je letno izplačanih skoraj 22 milijonov evrov. Poleg tega, da imajo zaporniki zagotovljeno prehrano, izobraževanje, fitnes,... jim država plačuje tudi zdravstveno zavarovanje in izplačuje pokojnino (če so do nje upravičeni), hkrati pa lahko mesečno z delom zaslužijo do 248 evrov. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 27. septembra 2013 Spodnje Podravje • Občinsko sofinanciranje šolstva Milijoni za šolske prevoze in nadstandard Čeprav je res, da stroške osebnih dohodkov učiteljev z dodatki vred plačuje pristojno Ministrstvo za izobraževanje, pa so šole vendarle velik strošek (tudi) za občinske proračune. Zgolj za prevoze učencev tako občine Spodnjega Podravja letno plačajo 2,5 milijona evrov! Za plačilo nadstandardnih storitev v šolah in za plačilo ločenih ur pouka, kjer so uvedeni kombinirani oddelki po osnovnih šolah, pa občine letno namenijo še dodatnih 720.000 evrov! Med prevozniki, ki jih plačujejo občine, se povsod pojavlja podjetje Arriva, d. d. (prej Veolia, d. d.), sicer pa je po občinah tudi nekaj manjših prevozniških podjetij ali samostojnih podjetnikov, ki so uspeli na razpisih. Seveda pa plačilo šolskih prevozov, ki je po Zakonu o Osnovni šoli obvezno, ni edini nujni strošek občine (nadstandard in plačilo ločenih ur pouka je prostovoljna odločitev občinskih svetov, s čimer sicer večkrat pomagajo ohraniti kakšno zaposlitev v šolah več). Občina je namreč dolžna poravnavati še kakšen drug strošek šol, kot je, recimo, ogrevanje prostorov. MO Ptuj: dobrih 400.000 evrov Prevoze učencev v MO Ptuj opravljata prevoznika Jožica Cafuta, s. p., in Arriva, d. d., ki sta bila na javnem razpisu za opravljanje šolskih prevozov za šolski leti 2012/13 in 2013/14 izbrana kot najugodnejša ponudnika. Jožica Cafuta, s. p., opravlja šolske prevoze za OŠ Olge Meglič, OŠ Breg, OŠ dr. Ljudevita Pivka in Center za sluh in govor Maribor, Arriva, d. d., pa prevoze za OŠ Ljudski vrt, OŠ Ljudski vrt - podružnico Grajena, OŠ Mladika in OŠ Dornava. Prevoznik Jožica Cafuta, s. p., bo za opravljanje prevozov za šolski leti 2012/13 in 2013/14 prejel skoraj 287 tisoč evrov, Arriva, d. d., pa nekaj več kot 518 tisoč evrov. Rok plačila je 30. dan po prejemu računa. Razpis za opravljanje šolskih prevozov v letih 2014 do 2016 bo objavljen predvidoma v začetku leta 2014. Destrnik: 93.320 evrov Za izvedbo vseh šolskih prevozov ima občina Destrnik v Neumnosti šolskih prevozov Mestna svetnica iz vrst SDS Silva Fartek ugotavlja, da občine na Ptujskem premalo sodelujejo, tudi pri prevozih šolskih otrok. V svoji pobudi izhaja iz organizacije šolskih prevozov na OŠ Breg, kjer na isti relaciji prevoze otrok opravljata dva koncesionarja, za otroke iz občine Hajdina prevoznik Arriva, za otroke iz MO Ptuj pa Haloze Tours. Oba prevoznika vozita na isti relaciji, na vmesnih postajah pa lahko vstopajo samo otroci, ki „pripadajo" določenemu prevozniku, čeprav otroci obeh občin obiskujejo OŠ Breg. Avtobusa vozita v nekajminutnem razmiku; če otrok zamudi svoj avtobus, ne sme vstopiti na avtobus, ki prihaja za njim. Oba avtobusa pa parkirata na utesnjenem šolskem postajališču. „Mnenja sem, da bi se v dogovoru obeh občin lahko rešilo kar nekaj problemov. Zmanjšala bi se obremenitev prometa na omenjeni relaciji, rešen bi bil problem parkiranja avtobusa na šolskem postajališču, prijazneje bi bilo do uporabnika in nenazadnje zmanjšali bi se stroški prevozov obeh občini, MO Ptuj in Hajdine. Izbrati bi bilo treba le enega koncesionarja za prevoze otrok iz obeh občin v OŠ Breg. Izbrani prevoznik bi tako lahko pobiral otroke iz Suhe veje, Dražencev, Turnišča, železniške postaje Hajdina , ...« Sicer se s podobnimi težavami oziroma nonsenzi srečujejo še v marsikateri drugi občini. MG proračunu za leto 2013 planirana sredstva v višini 93.320 evrov, kar je nekoliko več, kot so porabili lani, ko so za šolske prevoze odšteli 90.453 evrov. V letu 2013 so izvedli razpis za šolske prevoze osnovnošolskih otrok v občini Destrnik in na podlagi tega pogodbo sklenili s podjetjem Arriva Štajerska, d. d. Ta je sklenjena za obdobje od septembra letos 2013 do 24. junija 2015. V letu 2012 pa so za njihove storitve plačali 81.954 evrov. Za otroke, ki obiskujejo OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in OŠ Gustava Šiliha Maribor, pa prevoze opravlja Anita Sadek, s. p. S tem izvajalcem so podpisali enoletno pogodbo, torej za šolsko leto 2013/2014, v letu 2012 pa so jim nakazali sredstva v višini 8.499 evrov. Roki plačila pogodbenih obveznosti izvajalcem šolskih prevozov so 30. dan od datuma prejema računa. Sv. Andraž: 37.490 evrov Občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah prevozi letno stanejo 37.490 evrov. Pogodbo za prevoze imajo sklenjeno z Jožico Cafuta, s. p., ter za prevoze otrok s posebnimi potrebami s podjetjem Arriva Štajerska, d. d. Lani so tako prevozništvu Cafuta nakazali 34.500 evrov, podjetju Arriva Štajerska, d. d., pa 2.990 evrov. Pogodbe so sklenili za štiri leta in veljajo do vključno leta 2014. Juršinci: 65.000 evrov Dnevna cena šolskega prevoza za občino Juršinci znaša 283,94 evra brez DDV, kar je v lanskem letu pomenilo skupno 65.000 evrov. Pogodbo za prevoz otrok imajo sklenjeno s podjetjem Arriva Štajerska, d. d., in sicer za tri leta, do septembra 2014. Trnovska vas: 40.000 evrov Občina Trnovska vas ima pogodbo za redni šolski prevoz sklenjeno s podjetjem Arriva, in sicer do leta 2015, za prevoz otrok s posebnimi potrebami pa s prevozništvom Anita Sa-dek, s. p., pri čemer pogodbe sklepajo za eno šolsko leto. V lanskem letu so podjetju Arriva nakazali 34.500 evrov, za prevoz otrok s posebnimi potrebami pa so namenili 5.500 evrov. Kidričevo: 94.225 evrov Pogodbe so sklenili s podjetjem Veolia Štajerska, sedaj Arriva, in Prevoz oseb Anita Sadek, Njiverce. Plačilo za Ar-rivo, ki znaša 78.282 evrov, za Sadek pa 4801 evro letno, se izvede v 30 dneh od prejema računa. Pogodbe so sklenjene za obdobje od 2013 do 2017. Ormož: 328.584 evrov Občina Ormož je v letu 2012 za regresiranje prevozov učencev in dijakov iz kraja bivanja v šolo in nazaj namenila 328.584 evrov. Pogodbe imajo sklenjene z naslednjimi prevozniki: Arriva Štajerska, Prevoz potnikov Jožef Grašič, Avto-prevozništvo Janko Serec, Prevozništvo Stanislava Gašparič in Avtobusni prevozi Jožef Hu-džar. Izplačila v letu 2012 so bila sledeča: Arriva Štajerska 184.192 evrov, Prevoz potnikov Jožef Grašič 44.592 evrov, Avtoprevozništvo Janko Serec 24.960 evrov, Prevozništvo Stanislava Gašparič 15.487 evrov in Avtobusni prevozi Jožef Hudžar 32.103 evrov. Razlika je bila namenjena kritju stroškov prevoza staršem otrok s posebnimi potrebami, ki jim je bila na osnovi odločbe o usmeritvi priznana pravica do brezplačnega prevoza v šolo in domov. Roki plačila pogodbenim izvajalcem šolskih prevozov so 30 dni po prejemu računa. Pogodbe z izvajalci so bile sklenjene za obdobje štirih šolskih let; novi razpis bo leta 2015. Središče ob Dravi: 48.300 evrov Občina Središče ob Dravi za izvedbo vseh šolskih prevozov na svojem območju letno plačuje 48.300 evrov. Pogodbe imajo sklenjene z dvema izvajalcema: družbo Arriva Štajerska in podjetnikom Jankom Sercem (za prevoz otrok v OŠ Stanka Vraza - šolo za otroke s posebnimi potrebami). Družba Arriva je minulo leto iz naslova opravljanja storitev prejela 44.500, Janko Serec pa 3800 evrov. Plačilni roki občine so 30 dni po prejemu računa. Pogodbe za opravljanje storitev so sklenjene za eno leto. Sv. Tomaž: 46.221 evrov Občina Sv. Tomaž za izvedbo vseh šolskih prevozov na Iz Zakona o osnovni šoli 56. člen (brezplačen prevoz) Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v 1. razredu, v drugih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva. O načinu prevoza se osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo. Otroci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona imajo pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi. Če učencu ni mogoče zagotoviti prevoza, ima pravico do brezplačne oskrbe v kraju izobraževanja in pravico do brezplačnega prevoza domov ob pouka prostih dnevih. Osnovna šola mora učencem, ki morajo čakati na organiziran prevoz, zagotoviti varstvo. petek • 27. septembra 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 svojem območju letno nameni 46.220,79 evra (podatek je za leto 2012). Pogodbena prevoznika sta dva: družba Arriva Štajerska in podjetnik Janko Serec (za otroke, ki obiskujejo OŠ Stanka Vraza Ormož). Družbi Arriva Štajerska je bilo lani izplačano 24.520,79, podjetniku Sercu pa 3700 evrov. Plačilni roki so 30 dni po prejemu računa, pogodbe pa se sklepajo vsako leto znova. Markovci: 88.903 evrov Občina Markovci je lani za šolske prevoze iz proračuna namenila 88.903 evre, v letih 2010 in 2011 sta bila zneska precej višja (105.694 in 102.280 evrov). Pogodbe imajo sklenjene z družbo Arriva Štajerska in podjetnico Anito Gabrovec, s.p., (za prevoz otrok s posebnimi potrebami). Družbi Arriva je občina Markovci minulo leto za storitve izplačala 85.164,95 evra, podjetnici Gabrovčevi pa 3.738 evrov. Plačilni roki so 30 dni po prejemu računa. Pogodbe z izvajalcema so sklenjene za obdobje štirih let; nov razpis bo leta 2015. Gorišnica: 112.184 evrov Občina Gorišnica za storitev šolskih prevozov letno nameni 112.184 evrov. Pogodbe imajo sklenjene z družbo Arriva Štajerska in podjetnico Anito Sadek, s.p. Družbi f Arriva letno za izvajanje pre-f vozov plačajo 102.301 evro, podjetnici Sadekovi pa 9883 evrov. Plačilni roki so 30 dni po prejemu računa, pogodbe z izvajalcema so sklenjene za eno šolsko leto. Hajdina: 73.221 evrov Občina Hajdina je v lanskem letu za izvedbo šolskih prevozov na svojem območju namenila 60.034 evrov. V letošnjem proračunu postavka šolski prevozi znaša 73.221 evrov. Pogodbe za prevoz so sklenili s prevoznikom BMC-Stortive, d. o. o. iz Dola pri Ljubljani (OŠ Hajdina), za OŠ Breg s podjetjem Arriva (prej Veo-lia), za OŠ dr. Ljudevita Pivka Za nadstandard in ločene ure več kot 720.000 evrov MO Ptuj : dobrih 130.000 evrov Za dodatne dejavnosti osnovnih šol (nadstandard) je v letošnjem proračunu MO Ptuj namenjenih dobrih 130 tisoč evrov. Denar je namenjen za učitelja tujega jezika, računalniškega učitelja, spremljevalca - varstvo vozačev in hišnika v telovadnici OŠ Ljudski vrt. Za plačilo kombiniranih oddelkov v ptujskih osnovnih šolah v letošnjem proračunu MO Ptuj ni denarja. Destrnik: 17.000 evrov V proračunu za leto 2012 pa so za nadstan-dardni program v šoli namenili 17.057 evrov, za ta program imajo tudi v proračunu za leto 2013 planirana sredstva v višini 17 tisočakov. V nadstandardu so zajete naslednje ure dodatnega pouka za učence šole, in sicer: 6 ur nemščine na teden, 3 ure angleščine na teden (z novim šolskim letom 4 ure) ter 5 ur računalništva. Občina Destrnik pa ne financira kombiniranih oddelkov v šoli Destrnik. Sv. Andraž : dobrih 8.800 evrov Andraška občina nadstandarda v osnovni šoli ne financira, ker ga nimajo, 8.866 evrov pa namenijo za plačilo ločenih ur pouka v primerih kombiniranih oddelkov. Juršinci: ne vedo natančno Kar se tiče nadstandarda, izpostavljajo Vrtec Juršinci, ki deluje v sklopu Osnovne šole in je edini vrtec v Sp. Podravju, ki ima organizirano popoldansko izmeno, od 16.00 do 22.30. Stroški nadstandarda pa so spremenljivi in so vezani na režijske stroške, elektriko, vodo, ogrevanje, kuharice ... Trnovska vas: 9.400 evrov Za plačilo nadstandarda v osnovni šoli občina Trnovska vas namenja 9.420 evrov, ta pa zajema dodatne ure nemščine, angleščine in računalništva. Dodatnih sredstev za plačilo ločenih ur pouka v primerih kombiniranih oddelkov pa ne namenjajo. Kidričevo: skoraj 43.000 evrov Za fakultativni pouk drugega tujega jezika in računalništva občina Kidričevo namenja 24.479 evrov letno. Za ločene ure pouka pa letno plačajo 18.252 evrov. Ormož: skoraj 184.000 evrov Za plačilo nadstandarda v osnovnih šolah na svojem območju je občina Ormož v letu 2012 namenila 183.706 evrov. V okviru te proračunske postavke so bila zagotovljena sredstva za stroške plač za dodatne programe, kot so varstvo vozačev, fakultativni pouk tujih jezikov, tretja ura športne vzgoje, skrbnik E-šole, raču- nalništvo, hišniki, čistilci in administracija za športne dvorane in telovadnice. Kombiniranih oddelkov v OŠ ni. Središče ob Dravi: skoraj 21.000 evrov Za plačilo nadstandarda za osnovno šolo občina nameni 20.662,71 evra (podatek je za leto 2012), sofinancirani pa so tretja ura športne vzgoje, fakultativni pouk angleškega jezika, jutranje varstvo, varstvo vozačev, dodatne športne, kulturne in druge dejavnosti. Kombiniranih oddelkov v OŠ ni. Sv. Tomaž: skoraj 26.000 evrov Za plačilo nadstandarda v osnovni šoli občina Sv. Tomaž letno nameni 25.900 evrov (za tuji jezik, računalništvo, športno vzgojo, plavanje, šolo v naravi in varstvo vozačev). Kombiniranih oddelkov v OŠ ni. Markovci: dobrih 19.000 evrov Za plačilo tako imenovanega nadstandarda v osnovni šoli občina Markovci letno nameni 19.118 evrov (od tega 4100 za drugi tuji jezik in 15.018 za računalniškega učitelja). Kombiniranih oddelkov v OŠ ni. Gorišnica: 22.600 evrov Za plačilo nadstandarda v OŠ občina Gorišnica letno nameni 22.600 evrov. V ta znesek je vključeno sofinanciranje drugega tujega jezika, prevozov za šolske dejavnosti (na tekmovanja, plavalne tečaje, v šolo v naravi) in delno financiranje prevozov ekskurzij, športnih in naravoslovnih dni. Kombiniranih oddelkov v OŠ ni. Hajdina: dobrih 28.000 evrov Občina Hajdina za izvajanje nadstandarda letno nameni 28.181 evrov. Ta zajema tuja jezika (angleščina in nemščina), plačilo učitelja računalništva in varstvo vozačev. OŠ Hajdina nima kombiniranih oddelkov. Podlehnik: 16.800 evrov Občina letno namenja 8.600 evrov za plačila nadstandarda v OŠ, to pa zajema angleški in nemški jezik ter računalništvo. Za plačilo ločenih ur pouka v primerih kombiniranih oddelkov v vseh OŠ na svojem območju občina nameni 8.200 evrov za slovenski, angleški in nemški jezik. Majšperk: dobrih 12.000 evrov Občina letno namenja 12.282,75 evra za plačilo nadstandarda v OŠ, ki zajema prevoze na tekmovanja, šolo v naravi, jutranje varstvo in podobno. Videm: 32.500 evrov Za plačilo nadstandarda v OŠ občina letno namenja 28.500 evrov, v kar je zajeto sofinanciranje varstva vozačev, sofinanciranje doda- Občina Sredstva, namenjena za nadstandard v OŠ (v evrih) Sredstva, namenjena za ločene ure pouka (v evrih) Skupaj Ptuj 130.000 - 130.000 Destrnik 17.057 - 17.057 Sv. Andraž - 8.866 8.866 Trnovska vas 9.420 - 9.420 Kidričevo 24.479 18.252 42.731 Ormož 183.706 - 183.706 Središče ob Dravi 20.662,71 - 20.662,71 Sv. Tomaž 25.900 - 25.900 Markovci 19.118 - 19.118 Gorišnica 22.600 - 22.600 Hajdina 28.181 - 28.181 Podlehnik 8.600 8.200 16.800 Majšperk 12.282,75 - 12.282,75 Videm 28.500 4.000 32.500 Zavrč 11.500 - 11.500 Žetale 1.700 21.970 23.670 Duplek 10.000 - 10.000 Starše 83.000 - 83.000 Dornava 12.500 - 12.500 Cirkulane 10.000 - 10.000 Vir: Občine Spodnjega Podravja tnih ur v kombiniranih oddelkih v podružničnih šolah Leskovec in Sela, prevozi v letno in zimsko šolo v naravi in sofinanciranje projekta meddržavnega nogometa otrok. Občina za plačilo ločenih ur pouka v primerih kombiniranih oddelkov v obeh podružnicah letno nameni okrog 4.000,00 evrov. Zavrč: skoraj 11.500 evrov Za plačilo nadstandarda občina letno namenja 6.346,62 evra za sofinanciranje plače učitelja računalništva, 855 evrov za sofinanciranje fakultativnega pouka tujega jezika, 814,55 evra za subvencioniranje prevoza učencev v šolo v naravi ter 3.390,55 evra za sofinanciranje dodatnih prevozov učencev OŠ. Žetale: dobrih 23.500 evrov Občina letno namenja 1.700 evrov za plačilo nadstandarda v OŠ, ki zajema fakultativni pouk nemškega jezika in prevoz otrok na plavalni tečaj. Za plačilo ločenih ur pouka v primerih kombiniranih oddelkov občina letno nameni 21.970 evrov. Duplek: 10.000 evrov Letos je sredstev, namenjnih plačilu nadstandarda, manj kot prejšnja leta, in sicer približno 10 tisoč evrov namenijo poučevanju drugega tujega jezika, zgodnjemu poučevanju tujega jezika ter računalništvu, pa tudi prevozu na plavalni tečaj in ostalim prevozom, kot so gledališke predstave in podobno. V tem letu kombiniranih oddelkov nimajo. Starše: 83.000 evrov Za nadstandard občina nameni 83 tisoč evrov. Ta sredstva se porabijo za pouk nemščine v 3., 4. in 5. razredu ter angleščine v vrtcu, 1., 2. in 3. razredu, poleg tega pa še za pouk računalništva, pouk v kombiniranem oddelku, za kosila socialno ogroženih otrok ter za del stroškov kuharja in organizatorja prehrane. Letos kombiniranega oddelka nimajo, imeli so ga lani, ko so zanj namenili 10.536,36 evra. Dornava: 12.500 evrov Za plačilo nadstandarda v osnovni šoli občina Dornava letno nameni 12.500 evrov - to je delež plače računalničarja. Cirkulane: 10.000 evrov Občina letno nameni 10 tisoč evrov za nadstandard v OŠ, sredstva pa so namenjena za tečaje tujih jezikov nemščine in angleščine ter za dodatne šolske prevoze za smučarske in plavalne tečaje, delavnice, tekmovanja in podobno. Kombiniranih oddelkov v OŠ ni. PK, MZ, DK, MG 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 27. septembra 2013 in za prevoze za šolo v naravi pa z Jožico Cafuta, s. p. Prevoznik BMC-Storitve je lani prejel 32.939 evrov, Veolia Transport Štajerska 19.059 evrov, prevoznica Jožica Cafuta, s. p., Soviče, pa 4123 evrov za relacijo OŠ dr. Ljudevita Pivka ter 3913 evrov za prevoze šole v naravo in na kulturne prireditve. Roki plačila so skladni z zakonom o javnih financah. Razpis za šolske prevoze v občini Hajdina je bil speljan leta 2011 za dobo štirih let. Podlehnik: 114.527 evrov Letno plačuje za izvedbo vseh šolskih prevozov na svojem območju 114.257 evrov. Pogodbo imajo sklenjeno s podjetjem Arriva (prej Veolia) za obdobje štirih let od lani do leta 2016. Rok plačila je 30 dni. Majšperk: 205.949 evrov Občina letno plačuje skupno 205.949,37 evra za pre- Stroški šolskih prevozov po mestnih občinah v Sloveniji MO Ljubljana: 1,8 milijona evrov MO Maribor: 360.000 evrov MO Koper: 1,05 milijona evrov MO Ptuj: 388.450 evrov MO Kranj: 510.000 evrov MO Celje: 438.000 evrov MO Velenje: 570.000 evrov MO Murska Sobota: 130.000 evrov MO Slovenj Gradec: 534.000 evrov * Podatki so iz leta 2012 voze otrok. Znesek vključuje 197.978,97 evra za prevoze otrok OŠ Majšperk in OŠ Lju-devita Pivka ter 7.970,40 evra za prevoz enega otroka v Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana. Pogodbo imajo sklenjeno s samostojnim podjetnikom Janezem Cafuto in podizvajalcem Karlom Pajnkiherjem. Od tega prejmeta Jožica Cafuta, s. p., 164.917,38 evra in Karl Pajn-kiher, s. p., 33.470,55 evra. Roki plačila so skladni z zakonodajo, kar pomeni 30 dni od Občina Prevoznik Znesek (v evrih) Ptuj Arriva, d. d. 518.000 Jožica Cafuta, s. p. 287.000 Destrnik Arriva, d. d. 81.954 Anita Sadek, s. p. 8.499 Sv. Andraž Arriva, d. d. 2.990 Jožica Cafuta, s. p. 34.500 Juršinci Arriva, d. d. 65.000 Trnovska vas Arriva, d. d. 34.500 Anita Sadek, s. p. 5.500 Kidričevo Arriva, d. d. 78.282 Anita Sadek, s. p. 4.801 Ormož Arriva, d. d. 184.192 Grašič Jožef, s. p. 44.592 Serec Janez, s. p. 24.960 Prevozništvo Stanislava Gašparič 15.487 Hudžar Jožef, s. p. 32.103 Središče ob Dravi Arriva, d. d. 44.500 Serec Janez, s. p. 3.800 Sv. Tomaž Arriva, d. d. 24.520,79 Serec Janez, s. p. 3.700 Markovci Arriva, d. d. 85.164,95 Anita Gabrovec, s. p. 3.738 Gorišnica Arriva, d. d. 102.301 Anita Sadek, s. p. 9.883 Hajdina BMC-Storitve, d. o. o. 32.939 Arriva, d. d. 19.059 Jožica Cafuta, s. p. 4.123 Podlehnik Arriva, d. d. 114.257 Majšperk Janez Cafuta, s. p. 164.917,38 Pajnkiher Karl, s. p. 33.470,55 Videm Arriva, d. d. 218.934 Anita Sadek, s. p. 18.817 Zavrč Arriva, d. d. 47.664,98 Anita Sadek, s. p. 10.815,75 Žetale Arriva, d. d. 39.700 Krodo Adolf Kropfl, s. p. 49.900 Duplek Arriva, d. d. 50.000 Branko Damiš, s. p. 60.000 Starše Jožica Cafuta, s. p. 44.500 Dornava Arriva, d. d. 35.478 Darinka Sadek, s. p. 3.016 Anita Gabrovec, s. p. Cirkulane Arriva, d. d. 63.000 Anita Sadek, s. p. 17.000 prejema računa. Okvirni sporazum je sklenjen za štiri leta in poteče julija 2014, tako da bo nov razpis za izvajanje šolskih prevozov objavljen v prvi polovici 2014. Videm: 237.751 evrov Letno občina plačuje za izvedbo vseh šolskih prevozov za osnovnošolske otroke in otroke s posebnimi potrebami povprečno 237.751 evrov, pogodba za prevoz osnovnošolskih otrok v OŠ Videm in podružnice je sklenjena s prevoznikom Arriva Štajerska. Za prevoz otrok s posebnimi potrebami v Zavod za sluh in govor Maribor in OŠ dr. Ljude-vita Pivka Ptuj imajo sklenjeno pogodbo s prevoznikom Prevoz oseb, Anita Sadek, s. p., Kidričevo. Plačilo prevozniku Arriva Štajerska, d. d., letno znaša 218.934 evrov, plačilo prevozniku Prevoz oseb Anita Sadek, s. p., pa 18.817 evrov. Rok plačila pogodbenim izvajalcem šolskih prevozov je 30 dni od prejetja računa. S prevoznikom Arriva Štajerska, d. d., je sklenjen okvirni sporazum o izvajanju prevozov za obdobje treh let in se izteče avgusta 2015. Z drugim prevoznikom je pogodba sklenjena za eno šolsko leto, torej za šolsko leto 2013/2014. Zavrč: 58.481 evrov V letu 2012 je bila realizacija na postavki šolski prevozi 58.480,73 evra, pogodba je sklenjena s podjetjema Arriva Štajerska in Prevozi oseb, Ani- Prevoznik Seštevek plačil občin Spodnjega Podravja (v evrih) Seštevek plačil javnih institucij za obdobje 2003-2013 (v evrih) Arriva, d. d. 1.761.832,74 90.660.329,49 Jožica in Janez Cafuta 535.040,38 1.531.018,10 Anita Sadek, s. p. 75.315,75 101.595,14 Branko Damiš, s. p. 60.000 632.791,80 Krodo Adolf Kropfl, s. p. 49.900 537.665,15 Grašič Jožef, s. p. 44.592 402.712,67 BMC Storitve, d. o. o. 32.939 257.886,33 Pajnkiher Karl, s. p. 33.470,55 567.291,11 Serec Janez, s. p. 32.460 198.265,51 Hudžar Jožef, s. p. 32.103 282.552,65 Gašparič Stanislava, s. p. 15.487 134.104,25 Anita Gabrovec, s. p. 5.246 ni podatka Darinka Sadek, s. p. 1.508 376.190,68 Vir: Občine Spodnjega Podravja in Supervizor ta Sadek, s. p., od tega je prvo v letu 2012 prejelo 47.664,98 evra, drugo pa 10.815,75 evra. Roki plačila so, kot drugod, 30 dni od datuma prejema računa. Z obema izvajalcema je sklenjena pogodba za obdobje 2013-2017, ki se izteče konec leta 2017, novi razpis bo predvidoma v oktobru tega leta. Žetale: 89.600 evrov V Žetalah za izvedbo vseh šolskih prevozov na svojem območju letno plačujejo 89.600 evrov. Pogodbi imajo sklenjeni s podjetji Arriva Štajerska, Maribor in Krodo, s. p., iz Žetal. Letno prejmeta Arriva, d. d., 39.700 evrov ter Krodo, s. p., 49.900 evrov. Rok za plačilo je 30 dni od izdaje računa. Pogodbi sta sklenjeni za obdobje 4 let, nov razpis bo šele leta 2016. Duplek: 130.000 evrov V letošnjem proračunu so za izvedbo šolskih prevozov namenili 130 tisočakov. Pogodbi so po lanskem razpisu za obdobje štirih let sklenili s podjetji Arriva Štajerska, ki po pogodbi prejme približno 50 tisoč evrov, in Branko Damiš, s. p., ki prejme 60 tisoč evrov, rok plačila je 30 dni od izstavitve računa. Preostala sredstva so namenjena za plačilo prevoza otrok s posebnimi potrebami v Maribor. Vir: Občine Spodnjega Podravja Starše: 44.500 evrov Letno pri njih za prevoze namenijo 44.500 evrov. Te zanje opravi samostojna podjetnica Jožica Cafuta, s. p. Po podatkih občine prevoznik na dan opravi 73,5 kilometra, kar dnevno znaša 210 evrov. Pogodbo imajo sklenjeno za obdobje dveh let, ta se izteče konec letošnjega šolskega leta, ko bo objavljen nov razpis. Občina poravna obveznosti po prejetju računa do konca tekočega meseca. Dornava: 38.495 evrov Občina Dornava je za šolske prevoze v letu 2012 namenila 38.495 evrov, pogodbe za izvajanje prevozov ima v tem letu sklenjene z naslednjimi izvajalci: Arriva Štajerska in Janezom Cafuto, s. p. (za prevoz otrok v OŠ dr. Ljudevita Pivka in OŠ Gustava Šiliha v Maribor; lansko leto sta bili izvajalki teh prevozov podjetnici Darinka Sadek in Anita Gabro-vec). V letu 2012 je družba Arriva s strani občine za prevoze otrok prejela 35.478 evrov, podjetji Sadek in Gabrovec pa obe skupaj 3016 evrov. Plačilni roki za plačila pogodbenim izvajalcem šolskih prevozov so 30 dni. Pogodba s podjetjem Arriva je sklenjena za tri leta, izteče se prihodnje leto. Ostale pogodbe so sklenjene za obdobje enega leta. »Če se pogodbe sklepajo za daljše časovno obdobje, so cene prevozov občutno nižje,« je poudaril dornavski župan Rajko Janžekovič. Cirkulane: 80.000 evrov V Cirkulanah za izvedbo šolskih prevozov letno namenijo 80 tisoč evrov, pogodbi sta sklenjeni s podjetji Arriva Štajerska d. o. o., ki prejme 63 tisoč evrov in Anita Sadek s.p., ki prejme 17 tisoč evrov. Plačilo prejmeta 30 dni po prejemu fakture. Podjetji imata sklenjeni pogodbi za obdobje enega šolskega leta, razpis je bil izveden avgusta letos. Majda Goznik, Dženana Kmetec, Patricija Kovačec in Mojca Zemljarič petek • 27. septembra 2013 Po mestni občini Štajerski 7 Ptuj • 32. seja mestnega sveta Skupna položnica za komunalne storitve bo 2014 višja Ptujski mestni svetniki so na prvi jesenski seji razpravljali o devetnajstih točkah dnevnega reda. Osrednji točki dnevnega reda sta bili drugi rebalans proračuna za leto 2013 in nove cene komunalnih storitev v letu 2014: te se bodo skoraj brez izjeme podražile, so pa svetniki potrdili 100% subvencioniranje omrežnine (za vodo in kanalščino) za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti. V decembru lani določen proračun je znašal 31,250 milijona evrov, v maju letos se je povečal na 31,512 milijona evrov. Z drugim rebalansom, ki so ga mestni svetniki potrdili na tokratni seji, pa se je znižal za 7,3 odstotka oziroma za 2,290 milijona evrov in znaša 29,221 milijona evrov, predvsem zaradi pozni razpisov, zaradi česar zamujajo tudi naložbe. »Proračunske postavke smo uskladili tako, da bomo razliko prenesli v leto 2014, z drugim rebalansom smo zagotovili zgolj tista sredstva, ki so potrebna za koriščenje deležev evropskega in državnega denarja," je med drugim povedal ptujski župan Štefan Čelan. Med večjimi projekti je pri-četek gradnje druge faze podtalnice, za katerega so do konca leta v proračunu planirali 380 tisoč evrov, za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka je zagotovljenih nekaj čez 900 tisoč evrov, začel se bo tudi projekt energetske sanacija enot Vrtca Ptuj, plačilo bo izvedeno v letu 2014, je med drugim povedala občinska finančnica Tanja Farič. Sicer pa potekajo dela na cestnih odsekih, izvaja se sanacija kulturne dvorane Rogoznica, zaključena so dela na športnem igrišču v Ki-carju, zaključena je izgradnja rondoja v Puhovi ulici. To so tudi projekti, za katere so se zneski v rebalansu proračuna uskladili. Prihodki proračuna so se znižali dobrih sedem Čuček ima rad hobotnice, a le v solati ... Na prihodnji seji mestnega sveta bodo mestni svetniki po vsej verjetnosti odločali o izbiri novega člana NS podjetja Javne službe Ptuj. Njegov član Milan Čuček (LDS) je namreč podal odstopno izjavo, ker se bo v tem podjetju kot računalničar s prvim novembrom letos zaposlil njegov sin. Rad ima hobotnice, a le v solati, zato seznanja mestni svet, da se ne bi nadaljevalo v že znani smeri (dopolnjevanje ptujske hobotnice).....,ker vsi svetniki imamo otroke, ki so doštudirali in pač morajo nekam v službo ...," je med drugim povedal svetnik. Če svetniki verjamejo ali ne, je dejal, župan Štefan Čelan o tem razpisu ni vedel, zato ga je poklical, da ne bi izvedel od drugih. Čuček je prepričan, da ne bi bilo higienično, da bi bil član NS tega podjetja, hkrati pa bi imel tam zaposlenega najožjega sorodnika. Ptuj • Svetniške pobude in vprašanja Nadomestila višja zaradi Gursa ali „spregledanih" nepremičnin? odstotkov, pri čemer so se kapitalski prihodki znižali za 400 tisoč evrov (prodaja ne bo takšna, kot so planirali), transferni prihodki pa so nižji za 2,8 milijona evrov. Višje cene komunalnih storitev, 100-odstotna subvencija omrežnine S prvim januarjem 2014 se bodo povečale cene komunalnih storitev v MO Ptuj. Da bi občane v teh kriznih časih to povišanje čim manj prizadelo, so se odločili za minimalni dvig cen. Cene, te so sestavljene iz izvajanja dejavnosti in omrežnine, se bodo povišale zgolj tam, kjer je dejavnost že v rdečih številkah. Kot je povedal župan, bodo omrežnino v prvem letu (2014) v celoti subven- cionirali, tako da se povečuje le cena nekaterih storitev obveznih javnih gospodarskih služb, ne vseh. V povprečju se cene tako povečujejo za 15 odstotkov. Za štiričlansko družino to v povprečju pomeni za pet evrov višjo položnico, doslej je ta družina za vodo, smeti, kanalščino ... skupaj plačevala 33 evrov, po novem pa bo 38 evrov. MO Ptuj, tako pravi župan, si bo tudi v prihodnje prizadevala za subvencijo omrežnine. Sklep, ki so ga sprejeli, omogoča, da bodo ob vsakokratnem sprejemanju proračuna mestni svetniki odločali tudi o višini subvencije. Tako je bilo tudi doslej, že po stari uredbi so vsako leto odpisovali 70 odstotkov amortizacije, ki jo je sedaj nadomestila omrežnina. V desetih letih je tako MO Ptuj odpisala 700 % amortizacije, posledica pa je v primanjkovanju sredstev za sanacije vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Upati je, da bo v prihodnje ta politika razumna, da bodo uspeli vsaj normalno vzdrževati, če ne graditi omrežja, ki ga ljudje nujno potrebujejo. Voda 1,34% cenejša, kanalščina 145,8% dražja Cena odvajanja odplak je bila doslej 2,89 evra, nova položnica bo višja za 27,38 odstotka in bo znašala 3,68 evra, za čiščenje komunalnih in padavinskih voda je dosedanja cena znašala 3,08 evra, povišanje znaša 145,82 odstotka, nova položnica bo prinesla plačilo v višini 7,57 evra, cena ravnanja z odpadki, ki je doslej za štiričlansko družino znašala 15,94 evra, ostaja nespremenjena, pri vodooskrbi se pri povprečni porabi 14 m3 položnica celo znižuje za 1,34 odstotka. Medtem ko je bila doslej 19,24 evra, bo po novem 18,98 odstotka. MG Ptujski mestni svetniki so na 32. seji presenetili. V tem mandatu je bila to edina seja, na kateri ob pisnih pobudah in vprašanjih niso imeli nobenega ustnega vprašanja, ker jih, kot kaže, nihče od volivcev v zadnjem trenutku ni pocukal za rokav zaradi tega ali onega problema v okolju, kjer živijo in delajo. Svetniška skupina Stranka mladih - Zeleni Evrope je opozorila na razpadajoči splav, ki je privezan na ograjo ob nasipu Drave v Dravski ulici in bi ga bilo treba čim prej odstraniti. Splav je zelo težak, v času lanskih poplav je obstajala nevarnost, da bo zaradi teže odlomil zaščitno ograjo. Če bi do tega prišlo, bi bil center Ptuja poplavljen. V svetniški skupini sprašujejo, zakaj je razpadajoči splav, ki je v zasebni lasti, še vedno na nasipu, ob tem da predstavlja „splošno" nevarnost za mesto in kazi njegovo podobo. Zanima jih tudi, zakaj pristojne službe ne kaznujejo lastnika razpadajočega splava in ne zahtevajo odstranitve splava. V svetniški skupini Stranka mladih - Zeleni Evrope pa tudi predlagajo povečanje skate parka v Ljudskem vrtu, ki postaja premajhen za vse mladostnike, ki se tam družijo. Svetnik SDS Milan Petek je na župana MO Ptuja Štefana Čelana in vse politične dejavnike v širšem okolju naslovil pobudo za ureditev sofinanciranja delovanja CID Ptuj glede na delež koristnikov (dogodkov v CID se je udeležilo 7621 mladih in drugih, od tega jih je bilo 3251 ali 41 % iz MO Ptuj). Petek je mnenja, da bi bilo pošteno, da za delo CID prispevajo tudi druge občine, iz katerih prihajajo koristniki ter predlagal, da bi o tem na eni od prihodnjih sej razpravljal kolegij županov Sp. Podravja. Že na prihodnji seji mestnega sveta pa naj bi mestni svetniki razpravljali o prodaji cvetja in sveč na novem ptujskem pokopališču, kjer naj bi bila po informacijah, ki jih je pridobila mestna svetnica iz vrst DeSUS Kristina Doki, dovoljena prodaja cvetja in sveč le izbranemu partnerju na podlagi razpisa za izbiro zasebnega partnerja za izvedbo projekta Ureditev in najem cvetličarne (o čemer smo v Štajerskem tedniku že obširno poročali). Svetniška skupina SDS pa je podala več pisnih vprašanj v zvezi s plačilom nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2013, ki je precej višje od predvidenega 1,9 %, za kolikor so se povečali življenjski stroški. Sprašujejo, zakaj je župan sprejel odločitev, da se v MO Ptuj za leto 2013, ko večina občanov že občuti posledice gospodarske krize in eno leto pred uvedbo t. i. davka na nepremičnine, izvede odme- Foto: Črtomir Goznik Razpadajoči splav bi bilo treba čim prej odstraniti. ra nadomestila po podatkih Gursa. V svetniški skupini so mnenja, da je bilo na ta način mestnim svetnikom onemogočeno odločanje o višini nadomestila, saj bi lahko pravočasno ukrepali in le-to znižali, s tem pa občane MO Ptuj postavili v enakopraven položaj z občani sosednjih občin, kjer podatkov niso popravljali in so položnice iz leta 2012 povišali le za dvig življenjskih stroškov. Pri odmeri nadomestila naj bi bilo veliko napak, vloženih naj bi bilo veliko pritožb, svetniško skupino zanima, ali je ocena upravičenosti vloženih pritožb že narejena in kje so nastale napake pri odmeri, na MO Ptuj ali pri Gursu. Z rebalansom MO Ptuj za leto 2013 je predvideno, da bodo prilivi v mestno blagajno zaradi na novo izračunanega nadomestila večji za 28,9 odstotka. Sprašujejo, ali je povečanje zgolj posledica odmere po podatkih Gursa ali pa do višjega priliva prihaja zaradi veliko doslej „spregledanih" nepremičnin, za katere nadomestilo do danes ni bilo odmerjeno. „Če bo imela MO Ptuj v letu 2014 vpliv na davek na nepremičnine, predlagamo, da občinska uprava pravočasno pripravi predlog, po katerem bo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v MO Ptuj primerljivo z drugimi občinami z našega območja ustrezno nižje," so še zapisali v svetniški skupini SDS. MG 8 Štajerski Kronika petek • 27. septembra 2013 Ormož • Doslej zastrti del ormoške zgodovine « Tudi v Ormožu se je zgodil »Petriček Po koncu druge svetovne vojne, avgusta in septembra 1945, je v ormoškem gradu prisilno bivalo od 350 do 400 otrok, ki so jih tja pripeljali iz taborišča v Kidričevem (takrat imenovanega Strnišče pri Ptuju). To so bili po večini otroci nemških staršev, ki jim je komunistična oblast zaplenila posestva in premoženje. Odrasle (očete in matere) je oblast mučila, zaprla v taborišča in jim stregla po življenju. Žrtve povojnega nasilja so bili tudi otroci, ki so jih prav tako zaprli v taborišča. Zaradi izčrpanosti in bolezni je v ujetništvu ugasnilo na stotine mladih življenj. »O otrocih, ki so prestajali kalvarijo komunističnih koncentracijskih taborišč v Sloveniji, je bilo skoraj pol stoletja prepovedano govoriti, kaj šele pisati. Šele po padcu komunističnega režima je resnica o njih začela postopoma prihajati na dan,« navaja zgodovinar dr. Milko Mikola in nadaljuje: »Položaj internirancev v koncentracijskem taborišču Strnišče pri Ptuju se je začel izboljševati šele, ko ga je okoli 5. avgusta 1945 obiskala delegacija Mednarodnega Rdečega križa. Verjetno na njeno zahtevo se je vodstvo taborišča odločilo, da najmlajše otroke premesti v ormoški grad, kar je za večino njih predstavljalo rešitev pred gotovo smrtjo. Na ormoškem gradu za prihod teh otrok ni bilo poskrblje- Obeležje v spomin na umrle otroke v taborišču ormoškega gradu po 2. svetovni vojni je uredila občina Ormož in za to odštela nekaj manj kot 38.000 evrov. no. Primanjkovalo je ne le hrane, ampak tudi drugih nujno potrebnih stvari.« V šestih tednih ugasnilo 40 življenj Koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju je skupaj s svojimi dijaki prvi začel raziskovati zgodovinar Janez Janžekovič, in sicer že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja: »Maja leta 1945 so izselili lastnike gradu Ormož, tako da so lahko potem pozno poleti in v začetku jeseni 1945 v grad pripeljali otroke. Na ležiščih iz slame so se zaredile uši in stenice, higiene ni bilo, vse to je pripeljalo do številnih bolezni. Otroci so umirali bodisi zaradi podhranjenosti in izčrpanosti bodisi zaradi bolezni. Koliko je bilo Obeležje v spomin na žrtve V spomin na vseh 40 žrtev Ormoškega Petrička so v nedeljo, 22. septembra, na pokopališču v Ormožu slovesno odkrili spominsko obeležje. Dogodka so se udeležili vidni predstavniki slovenske politike, med njimi prvaka opozicijskih strank NSi in SDS, Ljudmila Novak in Janez Janša, ter nekateri poslanci državnega zbora (Jožef Horvat - NSi, Eva Irgl - SDS in Franci Breznik - SDS). Spominski svečanosti so prisostvovali gostje iz Avstrije, ki so ali sorodniki ali potomci žrtev povojnega nasilja. Spremljal jih je okrajni glavar Južne štajerske. Med gosti nedeljskega dogodka je bil tudi zgodovinar Jože Dežman. Navzoče je v imenu občine pozdravil župan Alojz Sok in izrazil sočutje do vseh žrtev totalitarnega režima in žrtev, katerih posmrtni ostanki so pokopani na ormoškem pokopališču. SDS-ova poslanka Eva Irgl, sicer v DZ predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, pa je na spominski slovesnosti med drugim povedala: »Občina Ormož z današnjo slovesnostjo ob blagoslovitvi spominskega obeležja tako umrlim otrokom kot tistim, ki so ta grozodejstva preživeli, kaže najvišjo etično moralno držo in piete-to, kar bi morali storiti tudi najvišji predstavniki te države.« Knjigo Ormoški Petriček sta predstavila avtor Rajko Topolovec in zgodovinar Janez Janžekovič. vseh teh otrok, ki so avgusta in septembra 1945 umrli na ormoškem gradu in ki so pokopani na ormoškem pokopališču, verjetno ne bo mogoče nikoli ugotoviti. Za sedaj je znanih 39 njihovih imen, ki so vpisana v knjigo umrlih ormoške župnije. Posmrtne ostanke umrlih so v lesenih zabojih (krstah) iz gradu naskrivaj nosili ob večerih ali ponoči ter jih pokopavali na južnem delu pokopališča v Ormožu. Gomile so se sčasoma namerno ali nenamerno zravnale z zemljo in grobovi so ostali brez kakršnegakoli pietetne-ga znamenja.« Usodo otrok v ormoškem gradu je v knjigi z naslovom Ormoški Petriček celovito raziskal in opisal Rajko To- polovec. Dr. Mikola je Topo-lovčevo delo ocenil kot izjemno pomembno. »Čeprav knjiga obravnava temo, ki je omejena na Ormož, pa s svojo vsebino daleč presega lokalni pomen, saj predstavlja pomemben prispevek k razkrivanju komunistične represije v Sloveniji v prvih povojnih letih, ko je le-ta dosegla največje razsežnosti in ko ni bilo prizaneseno niti otrokom.« Delo Ormoški Petriček je vsebinsko razdeljeno na štiri sklope, med drugim je avtor zbral pričevanja tistih, ki so bili v gradu zaprti, in pričevanja domačinov, ki so v grad prinašali hrano in skrbeli za izčrpane ter bolne otroke. Mojca Zemljane Spominske svečanosti na pokopališču v Ormožu sta se med drugimi udeležila predsednica NSi Ljudmila Novak in predsednik SDS Janez Janša. Ptuj • Izšel je novi roman Silvestra Vogrinca Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe Ptujski pisatelj Silvester Vogrinec z delom Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe nadaljuje literarno zvrst slovenskega romana o borilnih veščinah, ki jo je začel l. 1995 z romanom Karate bojevnik: Beli galeb. Slovenska Elektra je zraven športne tematike o borilnih veščinah še mladinski roman o iskanju identitete, prijateljstvu in ljubezni. Glavna junakinja je Polonca, vaško dekle, ki odrašča v idiličnem kmečkem okolju Vitomarcev. Ko začne hoditi v srednjo ekonomsko šolo na Ptuju, se ji življenje povsem spremeni. Pridobi si nov krog prijateljic, filmska junakinja Elektra pa jo navduši za borilne veščine. Prične vaditi karate na Akademiji bojevniških veščin. Toda starejše klubske članice je ne sprejmejo medse. Še posebej ji življenje greni državna prvakinja, šminkerica Maja. Odnos se zaostri, ko se pojavi mladi šampion Mare, za katerim norijo dekleta. Mare in Polonca postaneta par. Maja sklene da bo na vsak način uničila njuno romanco. Sledi državno prvenstvo, mednarodne tekme, kvalifikacije in svetovno prvenstvo. Polonca spozna sijaj medalj in kakšno ceno je včasih treba plačati zanje. Junakinja romana je resnična oseba. Polonca Zorman je mojstrica borilnih veščin, nosilka črnega pasu v golorokem bojevanju. Z borilnimi veščinami se ukvarja od l. 2001 in je predsednica Akademije bojevniških veščin Ptuj, ki je roman tudi izdala. Vlado Novak Svet je majhen Berlusconi 20 let kasneje Skoraj dvajset let je, odkar je Silvio Berlusconi prvič stopil na politični oder. Leto 1994je bilo obdobje, v katerem se je italijanski politični sistem rušil pod udarci sodnih postopkov, ki so prvič po drugi svetovni vojni razkrili mrežo korupcije in podkupovanja, na kateri je v obdobju hladne vojne temeljila oblast naših zahodnih sosedov. Takrat so Italijani prvič tudi uradno izvedeli, da so se vse njihove stranke ilegalno financirale in prejemale tujo denarno pomoči v skladu z logiko ravnovesja moči. Američani so podpirali krščansko demokracijo in njene koalicijske partnerje, Sovjetska zveza pa komunistično partijo. V trenutku, ko zaradi spremembe v mednarodnem sistemu logika bipolarne konfrontacije ni bila več aktualna, je v posameznih evropskih državah prišlo do pretresa tudi v notranji politiki. Več kot štirideset let stabilni sistemi so se začeli rušiti. VIta-liji so se vrstili številni pripori politikov in poslovnežev, a največji udarec so plačale stranke bolj konzervativnega nazora, ki so vse od leta 1946 neprestano vodile državo s podporo »zahoda«. V očeh državljanov so bili njihovi člani bolj krivi od tistih, katerim je bila oblast preprečena. V desno-sredinskem političnem prostoru je naenkrat nastal velik vakum. Nekdanji komunisti, desetletja izključeni iz realnega odločanja in preimenovani v Demokrate, so že čutili, da se njihova zmaga bliža, vse dokler ni na večer, 26. januarja 1994 takratni medijski mogotec Silvio Berlusconi v televizijskem nastopu s pomočjo VHS posnetka sporočil, da želi vstopiti v politiko. Prepričal se je, da mora oblikovati še stranko in jo poimenoval Forza Italia. Čez noč je zasedel liberalno-konzervativni politični prostor, kije bil do tistega trenutka popolnoma razklan in brez vsakršne vizije. Takrat si nihče ni mogel niti predstavljati, da bo Berlusconi tako močno zaznamoval italijansko, evropsko in svetovno politiko za vseh naslednjih dvajset let. Do danes je preživel skoraj vse napade, a pred kratkim je moral sprejeti dokončno sodbo vrhovnega sodišča, ki gaje spoznalo krivega podkupovanja v poslu, ki mu je pred petindvajsetimi leti v last pripeljal eno največjih časopisnih hiš na polotoku. Izrečena sodba mu bo zdaj vzela mesto senatorja. V zadnjih tednih je celotna italijanska javnost napeto čakala, kako se bo razpletla morebitna institucionalna kriza, ki bi lahko nastala, če bi Silvio Berlusconi zaostril tone ali celo izstopil iz vladne koalicije. Berlusconi je ponovno uporabil televizijski medij, enako kot pred dvajsetimi leti. Povedal je, da pričakuje, da mu bo parlament odvzel poslanski mandat, da pa ne bo rušil vlade, da je v državi potrebna stabilnost in da ne misli izstopiti s politične scene, ker voditelja ne naredi sedež v parlamentu, ampak glasovi ljudstva. Napadel je del sodnega sistema, ki naj bi spodbijal demokracijo, ostal pa ni dolžan niti predsedniku republike, ki mu je med vrsticami dal vedeti, da ga je izjemno razočaral v trenutku, ko zanj ni pokazal razumevanja in ga s pomilostitvijo ni rešil vseh težav. Tako kot v letu 1994 Berlusconi k mobilizaciji kliče vsakega slehernega državljana za boljši jutri. On, »ki je veliko naredil za Italijo tako na športnem kot gospodarskem in političnem področju«(Berlusconi, 2013), pa ponovno oživlja stranko Forza Italia. Vendar med zdajšnjim sporočilom in tistim izpred dvajsetih let ostajajo številne pomembne razlike. Kot prvo, govorec je dve desetletji starejši ter - ne glede na obsesijo z mladostnim videzom in bojem proti zakonu narave s pomočjo botoksa in implantacije las - kaže znake utrujenosti in izčrpanosti. Dolžina prvega nagovora je trajala devet minut, današnji jih šteje šestnajst.. Leta 1994 je bodoči premier Italijane nagovarjal s pozitivnostjo in jih spodbujal k novemu »italijanskemu čudežu«, o katerem v letu 2013 ni več ne duha ne sluha. Besede in govorica telesa so bile pazljivo izbrane v podporo glavnemu sporočilu o popolni nedolžnosti človeka, ki poudarja, da je napočil » čas, da se prebudimo, da postanemo zaskrbljeni, da reagiramo, da dvignemo glas (... ) in da se borimo za demokracijo, ki je v nevarnosti.« Berlusconi gre naprej. Ujet v lastno past, ki si jo je sam nastavil pred dvajsetimi leti, ne more iz igre. Tako kotFaust, kije sklenil doživljenjsko kupčijo, se verjetno vsak dan spomni hudičevih besed: »Samoprvi korak je svoboden ... « Laris Gaiser Foto: MZ Foto: MZ petek • 27. septembra 2013 Po naših občinah Štajerski 9 Gorišnica • 17. redna seja občinskega sveta Kaj je pomembneje: financirati žive ali pokojne? Na 17. redni seji gorišniškega občinskega sveta, kjer so razpravljali o desetih točkah dnevnega reda, se je med svetniki najburnejša razprava razvnela pri obravnavi polletne realizacije in rebalansa letošnjega proračuna. Svetnika Bojana Purgaja je zanimalo, kje v proračunu je postavka za modernizacijo športnega igrišča v Moškanj-cih. Župan Jože Kokot je pojasnil, da se naložba financira iz proračunske postavke »urejanje okolja«, predvideni stroški obnove bodo okrog 28.000 evrov. Iz te postavke se po županovih besedah financirajo tudi zasaditve in urejanje okolja. Purgaj z vprašanji ni odnehal. »V zadnjih dveh letih smo postavke za tekmovalni šport, gasilce in kulturo znižali za deset odstotkov. Takrat ste govorili, da je zaradi krize treba napra-skati vsa sredstva, kjerkoli se da. Zakaj se je na eni strani jemalo društvom, na drugi strani pa se je brez razprave šlo v to investicijo?« Županje je odgovarjal: »Ureditev tega igrišča smo prelagali tri leta. Letos je pač ta investicija prišla na vrsto.« V bran županu je stopil tudi podžupan Jože Petek, sicer krajan Moškanjcev, in dejal: »Razpoke na igrišču so bile tako velike, da je bila uporaba športnih površin nevarna. Asfalt je bil star 15 let in dotrajan. Dodatno je bilo igrišče poškodovano zaradi visoke podtalnice, ki je letos spomladi poplavljala.« Purgaj je bil do župana vedno bolj oster: »Asfaltiranja igrišča ne morete primerjati s presajanjem rož. Zadevo bi želel razjasniti širše. Igrišče v Gorišnici je staro 25 let. Naredilo ga je Športno društvo (ŠD) z lastnimi sredstvi iz dobička diskoteke. Že pred sedmimi leti, ko sem bil sam predsednik ŠD, smo vas opozarjali, da je treba igrišče obnoviti, ker so razpoke tako velike, da bi se lahko kdo poškodoval. Igrišče v Moškanj-cih je pred 15 leti (z občinskimi sredstvi) uredila občina, zdaj ga občina obnavlja. Za modernizacijo igrišča v Gori-šnici pa ni bilo posluha. Da se je letos izvedla vaška olimpija-da, so morali dva dni razpoke v igrišču zalivati s smolo. Igrišče v Gorišnici uporabljajo ŠD Gorišnica, OŠ Gorišnica, vrtec in gasilci. Na tem igrišču učenci opravljajo kolesarski izpit, torej ga dejansko uporabljajo občani iz celotne občine. Igrišče v Moškanjcih pa uporabljajo samo krajani in društva te dotične vasi.« Tudi župan ni popustil: »Veste, da v Gorišnici načrtujemo gradnjo novega športnega parka. Ali so potem vlaganja na stari lokaciji smiselna?!« Purgaj se je strinjal, da če bo v kratkem res prišlo do gradnje novega športnega kompleksa, vlaganje v obstoječo infrastrukturo res ni smiselno. Vendar pa je znova poudaril, da je bila potreba po modernizaciji izražena že pred sedmimi leti: »Do takrat, ko bodo zgrajene nove površine, bo zagotovo minilo še dve ali tri leta in potem bo od naših prvih pobud mimo že deset let. To pa ni zanemarljivo obdobje!« Za obeležja denar je, za izvajanje dejavnosti pa ne Eno izmed naslednjih Pur-gajevih vprašanj se je nanašalo na postavko za urejanje in vzdrževanje kulturnih spomenikov in obeležij. Postavka se je namreč povišala za okrog 90 % s 16.600 na 31.000 evrov. Župan je povedal, da so postavko med drugim povišali zaradi gradnje nove kapelice v Moškanjcih. Stara je bila namreč dotrajana in zato na istem mestu zdaj gradijo novo. »Razumem, podpiram ... Za 16.600 evrov na leto lahko zamenjamo vrata, okna, pleskamo, popravljamo ... Nikakor pa ne razumem, da se v teh hudih časih, ko je treba čim bolj varčevati, proračunska postavka za kulturne spomenike poviša za 90 %. To ni razvojno. S tem se ne strinjam.« Podajanje žogice se je nadaljevalo. »Ne moremo samo varčevati. Mora se tudi delati, ustvarjati . Tudi kulturne Svetnik Bojan Purgaj se je na seji spraševal, zakaj se obnavljajo kulturni spomeniki (kapelice), denar za delovanje društev pa se že nekaj let krči oziroma je na minimumu. Obnova kapele v Moškanj-cih (na fotografiji) je po besedah župana Jožeta Kokota ocenjena na 12.000 evrov. spomenike je treba obnoviti. To je naša kulturna dediščina, za katero je treba poskrbeti,« je bil neomajen župan. Purgaj se ni vdal: »Ja, samo prvo je treba poskrbeti za žive. Postavke kultura, šport in gasilci krčimo, postavke za obnovo kulturnih spomenikov pa višamo.« Debata se je končala z županovim apelom: »Bom videl, kaj boste govorili, ko se bo delal športni park. Takrat bo glavnina sredstev šla v tisto investicijo.« Rebalans proračuna so svetniki občine Gorišnica potrdili, edini proti je bil Bojan Purgaj. Večina točk šla gladko skozi Na 17. redni seji so svetniki občine Gorišnica brez daljše razprave potrdili tudi spremembe ustanovitvenega odloka OŠ Gorišnica, pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem in pravilnik, na podlagi katerega bo možno obročno odplačevanje komunalnega prispevka. Novelirali so tudi investicijski program za gradnjo kanalizacijskega sistema, ki se financira iz evropskih kohezijskih sredstev. Župan Kokot je povedal, da se bodo dela na terenu pričela v začetku oktobra in da cena, ki jo imajo z izvajalci dorečeno v pogodbi, ni »cena na ključ«, ampak je cena na izmero. »Določeno je, koliko sredstev nam bodo dali. Če bo sredstev zmanjkalo, bomo v težavah,« sta dejala župan Jože Kokot in direktor občinske uprave Matevž Cestnik. Mojca Zemljarič Dornava • 21. redna seja občinskega sveta Denar za revizijo bo, za dodatno subvencioniranje vrtca ne V drugi polovici septembra so se svetniki občine Dornava sestali na 21. redni seji in odločali o devetih točkah dnevnega reda. Foto: MZ Sprejeli so pravilnik, ki določa pogoje za vpis otrok v Vrtec Dornava. Svetnik Jurij Valenko je predlagal, da bi se staršem otrok, ki imajo za reševanje stanovanjskega problema najet stanovanjski kredit, plačilo vrtca znižalo za en plačilni razred. Valenko- vi pobudi je pritrdil tudi svetnik Andrej Doberšek. Župan se s predlogom ni strinjal in je svoje razmišljanje utemeljil z besedami: »S to potezo bi staršem sofinancirali plačilo kredita. Že tako ali tako imamo drugi najcenejši vrtec v regiji. Ne vem, ali so takšne subvencije sploh možne. S tem se ne strinjam, povedati moram, da starši že zdaj za varstvo v povprečju plačujejo 30 odstotkov polne cene.« Stroške revizije bo plačala občina Potem ko so v občini Dornava to poletje uspešno končali milijon evrov vreden projekt komasacije, so začeli z gradnjo večnamenskega centra z vaško-kulturno dvorano. Svetnike je zanimalo, zakaj je državna revizijska komisija razveljavila izbiro postopka izvajalca in zakaj je delo na koncu dobilo drugo podjetje. Župan Rajko Janže- kovič je pojasnil: »Postopek izbire izvajalca je vodila komisija iz Evropskega pravnega centra. Komisiji sem stoodstotno zaupal, tudi zato, ker je postopek izbire izvajalca vodil Milan Železnik, ki je bil med pisci Zakona o javnem naročanju. Poleg Železnika sta bila v komisiji še gradbeni nadzornik Igor Kraševac in direktor uprave občine Vili Mar. Izmed dveh prijavljenih ponudnikov je komisija izbrala cenejšega, to je bilo podjetje Marko Mark. Ponudba Cestnega podjetja Ptuj (CPP), ki je bila sprva neizbrana, je bila za okrog 60.000 evrov višja od prvotno izbrane. Če bi primarno izbrali CPP, bi se pritožil Marko Mark, ki je bil ugodnejši.« Na Valenkovo vprašanje, kdo bo nosil stroške postopka revizije (gre za nekaj manj kot 11.000 evrov), je župan odgovoril, da jih bo pokrila občina. Zaradi rušitve nekdanje krajevne dvorane, kjer se danes gradi nov center, bo treba utrditi steno na stanovanjskem bloku, ki je bil neposredno povezan s porušeno dvorano. Brez cest ne gre Na seji so razpravljali tudi o urejanju in vzdrževanju cestne infrastrukture; župan je med drugim predstavil odgovor Direkcije RS za ceste (DRSC) v zvezi z reševanjem problematike plaza na Polen-šaku »Plaz smo si ogledali in vzrok plazenja ni cesta. Plaz nastaja na brežini nad cesto, vzrok pa je v visokem nivoju podtalne vode. Za reševanje te problematike je torej pristojno Ministrstvo za kmetijstvo. Ker plaz ogroža tudi cesto, smo že izdelali projektno dokumentacijo za zaščito ceste, projekt je uvrščen v načrt sanacij in bo izveden, ko bodo na razpolago finančna sredstva,« so zapisali na DRSC. Svetnika Jožefa Mun-da je zanimalo, kako kaže obnovi pesniškega mostu, ki naj bi bila v načrtu DRSC že leta 2010. Župan je odgovoril: »Drži, da je bila rekonstrukcija obljubljena, nekaj malega se je sicer postorilo, bojim pa se, da bodo k resni sanaciji pristopili takrat, ko se bo že kaj zgodilo.« Mojca Zemljarič Predloga Zdravstvenega doma Ptuj za sofinanciranje dežurne zobozdravstvene službe (ob sobotah, nedeljah in praznikih) v Dornavi niso potrdili, saj menijo, da je za financiranje te dejavnosti pristojen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Imajo živali pri nas več pravic kot ljudje? Ob koncu seje je razprava nanesla na občinsko sofinanciranje nekaterih zavodov, institucij in organizacij. Beseda je dala besedo in debata je šla v smeri sofinanciranja oskrbnin za živali v azilu. Župan je povedal, da dejavnosti ne sofinancirajo oziroma niso podpisali nobene pogodbe, ker bi potem iz azila redno prejemali račune: »Oskrbnina za velikega psa v azilu na mesec stane več kot oskrbnina za otroka v vrtcu. Ni čudno, da našo državo jemlje vrag. Za živali se pri nas poskrbi boljše kot za ljudi. Pred leti smo prejeli račun za štorkljo, ki jo je nekdo pobral in nesel na veterinarsko. Računa seveda nismo plačali, ampak smo ga poslali na ministrstvo za kmetijstvo, ker je država lastnik prosto živečih živali. Spomnite se, kaj so nedavno po medijih delali z lastnikom, ki si je za avto privezal psa, pa s psom ni bilo nič narobe. Kaj pa so s svojimi delavci delali Hilda, Zidar in podobni ... Pa so dobili po dve leti »re-sta«!!! Lasje mi grejo pokonci, kaj se pri nas dogaja!« 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 27. septembra 2013 Ptuj • Kimavčevi večeri Pomembno je, da vemo, od kod prihajamo Tudi letos naše mesto, tretjič zapored, gosti Folklorne kimavčeve večere, ki pa bodo dogajanje popestrili tudi v številnih drugih okoliških občinah. Folkloristi iz Slovenije in tujine poplesavajo že od srede naprej, vrhunec pa bo dogajanje doseglo jutri, ko se bo po mestu vila povorka veselih muzikantov, plesalcev in pevcev, večer pa se bo končal s folklornim koncertom v dominikanskem samostanu. Folklorni kimavčevi večeri, ki jih v sodelovanju z mestno občino Ptuj, občinami Destrnik, Markovci, Majšperk in Kidričevo organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Ptuj, napovedujejo pisano jesensko dogajanje. Predstavitev folklorne tradicije različnih kultur ostaja vodilo festivala, v sklopu katerega pa tokrat dogodke prirejajo po več podravskih občinah. Folklorne skupine, ki prihajajo iz teh, so pomagale realizirati celoten projekt, pomen pomoči soorganiza-torjev pa je izjemen, saj kot pojasnjuje Iva Ferlinc, vodja JSKD OI Ptuj, festival brez tega sodelovanja ne bi bil na takšnem nivoju, kot je. Takšno druženje pa za domače folkloriste veliko pomeni, saj na odru nastopajo tudi s tujimi skupinami, si pridobi- Foto: Črtomir Goznik Kaj vse še lahko vidite v okviru festivala? Nocoj ob 18. uri, večnamenska dvorana Markovci: - Ansambel ljudske glasbe in plesa Razlog, Bolgarija - Folklorna skupina FD Antona - Jožeta Štrafela Markovci Nocoj ob 20. uri, dvorana Pan Kidričevo: - Folklorna skupina Inovec, Slovaška - Folklorna skupina Vinka Koržeta PD Cirkovce Jutri, sobota, ob 11. uri, Vrazov trg, Mestni trg, ptujska tržnica - povorka v starem mestnem jedru - Ansambel ljudske glasbe in plesa Razlog, Bolgarija - Folklorna skupina Inovec, Slovaška - Folklorna skupina KUD Mak Trnovec, Hrvaška - Folklorna skupina KD Rogoznica Jutri, sobota, ob 19. uri, kongesno-kulturna dvorana dominikanski samostan - zaključni folklorni koncert - Ansambel ljudske glasbe in plesa Razlog, Bolgarija - Folklorna skupina Inovec, Slovaška - Folklorna skupina KUD Mak Trnovec, Hrvaška - Folklorna skupina KD Rogoznica Po podatkih Ferlinčeve je letošnji festival vreden okrog 9 tisoč evrov, od tega bo Javni sklad prispeval sredstva v višini 3.700 evrov, dodatnih 2.800 evrov bo delež ptujske občine, preostalo pa so finančna sredstva drugih sodelujočih občin in sponzorjev vajo pomembne izkušnje in tkejo nove naveze. Za organizatorja pa takšno sodelovanje ne pomeni le veliko organizacijsko pomoč, temveč tudi finančno razbremenitev. Po podatkih Ferlin-čeve je letošnji festival vreden okrog 9 tisoč evrov, od tega bo Javni sklad prispeval sredstva v višini 3.700 evrov, dodatnih 2.800 evrov bo delež ptujske občine, preostalo pa so finančna sredstva drugih sodelujočih občin in sponzorjev. Lani je bila finančna konstrukcija precej težja, saj so dobili sredstva EPK 2012. To je tudi razlog, da bo letos nastopilo nekoliko manj skupin, a kot pojasnjuje Maja Glaser Bedenik, ki je bila zadolžena za strokovni izbor skupin, zato festival ne bo nič manj kakovosten. Od srede naprej že potekajo vrhunski nastopi, ki pa se bodo končali jutri, in sicer s povorko in koncertom v dominikanskem samostanu. Ob številnih nastopih pa so stalnica ostala tudi gostovanja fol-kloristov po šolah. V sklopu festivala bo tudi letos odprta razstava, a za razliko od minulih let tokrat ne bodo predstavljeni kostumi nastopajočih skupin, temveč fotografije Borisa Voglarja, ki so združene pod naslovom EPK po EPK. Odprtje razstave bo 10. oktobra v galeriji Magistrat. „Ta festival postaja pomemben dogodek celotnega Spodnjega Podravja," še dodaja Glaser Bedenikova, ki je vesela, da se festival z leti razvija in postaja mednarodni dogodek odličnih folklornih skupin. Dženana Kmetec Galerija FO.VI • Odprli razstavo fotografij Srdana Mohoriča Fabrika, posvečena avtorjevi 60-letnici V galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem so sredi septembra odprli razstavo fotografij Fabrika, posvečeno 60-letnici avtorja Srdana Mohoriča. Kot je ob odprtju razstave poudaril avtor fotografij Sr-dan Mohorič, ne gre za pri- merjavo z razstavo Stojana Kerblerja, ki je bila odprta pred letom dni v istem razsta- višču in na isto temo: »Gre za pogled na tovarno v Kidričevem na nek drugi čas, ki je po- Foto: M. Ozmec Avtor Srdan Mohorič (v sredini) je poudaril, da je razstava Fabrika popolnoma drugačen pogled na kidričevsko tovarno, kot je bila pred leti. polnoma drugačen. Ko sem pred leti prišel v to fabriko mi je bilo vsak dan vse sivo, tudi sonce je sijalo sivo, danes pa je to popolnoma drugačna, moderna tovarna, nekaj čisto drugega, kar je pred leti fotografiral Kerbler. Danes v proizvodnji ljudi skoraj ne vidiš več, tovarna je tudi od zunaj lepa. In vesel se, da sem to fa-briko doživel na dva različna načina, imam pa željo, da bi jo čez nekaj let doživel v še svetlejši dimenziji.« Številne ljubitelje fotografije je v imenu galerije FO.VI pozdravil lastnik Vladimir Forbici, ki je povedal, da gre za dela vrhunskega fotografa in umetnika, predsednik uprave Taluma Marko Drob-nič pa je poudaril, da je Mišo, kot ga kličejo sodelavci in prijatelji, v Talumu pustil pomemben pečat, saj je v tej Tednikova knjigarnica Pikina bralna značka in začetek pravljic z jogo V današnji Knjigarnici bi vas posebej radi povabili k nam, v knjižnico, kjer se novo šolsko leto dodobra pozna. Vsako leto hitreje izginejo s knjižnih polic tisti knjižni naslovi, ki jih predpisuje osnovnošolski predmetnik (t. i. obvezno branje), da ne govorimo o knjigah, ki so predpisane za tekmovanje iz slovenščine (Cankarjevo priznanje), za tekmovanje iz biologije (Proteusovo priznanje), v tem, novem šolskem letu, tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni ... V Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča pa - ravno nasprotno - pripravljamo svečani zaključek Pikine bralne značke, ki ni pravo tekmovanje v smislu »kdo bo prvi, kdo bo najboljši, najhitrejši ...«, marveč so mladi bralci le brali predpisane, v slogu Pike Nogavičke, duhovite knjige, svoje vtise, ilustracije in obnove so vpisali v za to posebej pripravljen zvezek. Ta bralna akcija je nastala pod okriljem Knjižnice Velenje in v okviru znamenitega Pikinega festivala ter se ji je pridružila tudi naša (in vaša) knjižnica. Pikino bralno značko je vodila mladinska knjižničarka Jasmina Toš in otroci so bili nad branjem zabavnih knjig navdušeni. Torej vabljeni na zaključek Pikine bralne značke, ki bo v torek, 1. oktobra 2013, ob 17. uri v pravljični sobi Mladinskega oddelka. V goste smo povabili Matjaža Kekca, ki je posebej za to priložnost pripravil žonglersko predstavo. Vsem, ki boste prejeli Piki-no bralno značko, čestitamo! Ker je tekmovalnosti in hitenja preveč ne le med odraslimi, marveč tudi med mladimi in najmlajšimi, in postajajo sproščenost, umirjenost in pozornost zelo iskane veščine, vabimo mladinski knjižničarji na Pravljice z jogo, ki bodo tudi v tem šolskem letu vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 17. uri v pravljični sobici. Pravljice bo pripovedovala Liljana Klemenčič, vadbo joge bo vodila inštruktorica joge v vsakdanjem življenju in defektologinja Sonja Trplan. Pravljice z jogo so namenjene predšolskim otrokom in učencem prve triade, otroci morajo imeti le copatke in lahna športna oblačila. Otroci so lahko na pravljicah in drugih knjižničnih dejavnostih s spremstvom ali pa sami, če tako želijo in ni skupina prevelika. Pri tem se otroci (in starši) navajajo na knjižnični red, spoznavajo kakovostne knjige za otroke, spoznavajo (starši) izbrane knjižne novosti s področja psihologije, vzgoje in podobno, otroci urijo spomin, komunikacijske veščine, navajajo se na zbrano poslušanje, spoznavajo svoje telo, razvijajo fino in grobo motoriko, ravnotežje, orientacijo v prostoru, razvijajo socialne veščine . Vabljeni torej v četrtek, 1. oktobra 2013, ob 17. uri na Pravljico z jogo. V Mladinskem oddelkuje še do konca prihodnjega tedna na ogled knjižna razstava Šola je spet tu!, ki jo je pripravila mladinska knjižničarka Andreja Rimele, zaradi navdušenja najmlajših obiskovalcev knjižnice pa ostaja v čitalnici oddelka vabljiv Igralni kotiček, ki so si ga zamislili in pripravili Leonida Mesarič, Jasmina Toš in Andrej Frangež. Mini igralnica je bila sprva namenjen počitniškemu, bolj brezskrbnemu času, a košček brezskrbnosti je nujen tudi med šolskim letom. Mladinski knjižničarji bi vas še posebej radi povabili v knjižnico po pravkar nagrajeno knjigo Petra Svetine za Rop(o)tarna (na tem mestu je že bila predstavljena) ter po druge večernice, izvirne slovenske knjige, ki so jim strokovnjaki podelili nagrado (od leta 1997): Majnice, Lažniva Suzi, Princeska z napako, Kaja in njena družina, Mislice, Luža, Ledene magnolije, Srebro iz modre špilje, Gimnazijec, Distorzija, Poletje na okenski polici, Eva in kozel, Vrane, Pink, Cesar in roža, Maščevanje male ostrige, Hektor in zrela hruška. _Liljana Klemenčič fabriki preživel vso svojo delovno dobo, s svojo natančnostjo in marljivostjo pa je lahko marsikomu za zgled: »Njegove fotografije odražajo neko žlahtnost te kovine s svetlo prihodnostjo, s čimer dobiva Talum neko novo umetniško zgodbo. Vsekakor dvigujejo prepoznavnost Talumove blagovne znamke tudi skozi umetnost!« Dogodek so prijetno dopolnili člani Tamburaškega orkestra iz Cirkulan pod umetniškim vodstvom Boštjana Polajžerja, ki so te dni izdali svojo novo zgoščenko z naslovom Kukafce. -OM Rokomet Kdo v boj za prvaka in kdo za obstanek Stran 12 Rokomet Težavam Ormožanov ni videti konca Stran 12 Kikboks Čurin podprvak Evrope, Vuzem Vajdova tretja Stran 13 Rokomet SDA Jeruzalema odlični drugi v Linzu Stran 13 Namizni tenis Naskok okrepljenih Cirkovčanov na sam vrh Stran 15 Kolesarstvo Tudi Mirna Peč v domeni Luka Sagadina Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 11. krog Zavrč dobra stranka Celja ... Celje - Zavrč 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Šafarič (24, z 11 m), 1:1 Jugovič (42.), 2:1 Žurej (78.) CELJE: Kotnik, Centrih, Korošec, Krajcer, Gobec, Jugovič, Vrhovec, Zajc (od 91. Kolman), Čadikovski, Vicente (od 79. Bajde), Verbič (od 70. Žurej). Trener: Miloš Rus. ZAVRČ: Bešenič, Murko, Sambolec, Roj, Kurbus, Kou-ter, Šafarič (od 86. Fuček), Dugolin (od 62. Kelenc), Go-lubar, Benko, Kresinger (od 62. Matjašič). Trener: Viktor Trenevski. Le tri dni po veličastni zmagi proti Mariboru so morali Zavr-čani znova na igrišče, tokrat je bil njihov tekmec ekipa Celja (ta je imela štiri dni premora). Celjani so v pokalnem tekmovanju pred tednom dni Zavr-čane odpravili s 4:0, zato so se gostje tokrat nadejali boljšega izkupička. Trener Viktor Tre-nevski je v začetni enajsterici opravil tri menjave, na klopi so ostali Fink (rahla poškodba), Matjašič in Kelenc, začeli pa so Bešenič, Kouter in Benko. Kapetanski trak je prvič nosil Peter Murko. Trenevski je želel z dvema napadalcema visoko ustavljati igro Celjanov, a se mu načrt tokrat ni najbolje posrečil. Varovanci Miloša Rusa so bili pred približno 600 gledalci od prve minute dalje boljši tekmec in so si že po 49 sekundah pripravili t. i. 100 % priložnost: po podaji Korošca s strani je bil Verbič v izjemnem položaju za strel, a je slabo zadel žogo. V podobno kategorijo lahko štejemo priložnost Čadikovskega v 8. minuti, ko je že obšel vratarja in stekel sam proti golu, a je Sambolec v zadnjem trenutku uspešno posredoval. Zavr-čani so igrali medlo, igra je bila preveč počasna in predvidljiva, tako da so domačini brez težav ustavljali njihove napade. V 23. minuti pa so se kljub temu veselili gostje: iz svoje polovice igrišča je Kurbus usmeril dolgo podajo v kazenski prostor domačinov, kjer je Krajcer nespretno posredoval z roko in sodnik Habjanič je upravičeno pokazal na belo točko. Uspešen izvajalec je bil Nikola Šafa-rič, čeprav je bil vratar Kotnik »na žogi« - 0:1. V naslednji minuti so imeli domačini izjemno priložnost za izenačenje, saj se PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 11. KROGA: CELJE - ZAVRČ 2:1 (1:1); strelci: Jugovič 41., Žurej 78.; Šafarič 24., z 11 m; TRIGLAV - DOMŽALE 0:3 (0:1); strelci: Janža 2., Vuk 47., Zec 87.; OLIMPIJA - LUKA KOPER 1:0 (1:0); strelec: Omladič 12., z 11 m. Rdeči karton: Gregorič (11., Koper); MARIBOR - RUDAR VELENJE 1:1 (0:1); strelca: Mendy 50.; Firer 21.; GORICA - KRKA 1:2 (0:0); strelci: Coda 61.; Košnik 70., Novosel 80. Rdeči karton: Jogan (83., Gorica). 1. MARIBOR 10 7 2 1 23:6 23 2. ZAVRČ 11 6 2 3 17:15 20 3. GORICA 11 5 3 3 18:11 18 4. LUKA KOPER 11 5 3 3 13:13 18 5. RUDAR VELENJE 10 5 2 3 14:11 17 6. OLIMPIJA 10 5 1 4 18:16 16 7. DOMŽALE 11 4 3 4 16:12 15 8. CELJE 11 3 2 6 10:19 11 9. KRKA 10 2 1 7 10:19 7 10. TRIGLAV 11 1 1 9 6:22 4 Lestvica najboljših strelcev: 6 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor), Massimo Coda (Gorica), Mate Eterovič (Rudar); 5 zadetkov: Nik Omladič (Olimpija), Josip Maroševič (Krka); 4 zadetki: Andraž Šporar (Olimpija), Slobodan Vuk (Domžale), Nusmir Fajič, Marcos Morales Ta-vares (oba Maribor) ... Nogomet • 1. SNL Prva peterica skupaj zbrala le dve točki Sredin 11. krog je prinesel precej presenečenj, veliko uspešnejše so bile ekipe iz spodnjega dela lestvice. Izmed prve peterice sta si točki v medsebojnem obračunu v Ljudskem vrtu razdelila Maribor in Rudar, Zavrč, Koper in Gorica pa so izgubili. Velenjčani so z osvojeno točko proti Mariboru poglobili krizo rezultatov državnih prvakov, ki so po porazu z Rubinom v evropski ligi klonili tudi v Zavrču. Proti Rudarju ni pomagalo niti to, da so tekmo začeli z udarno enajsterico, saj so hitro prešli v zaostanek (Firer). V drugem delu je Mendy dosegel svoj šesti zadetek v prvenstvu, a je bilo ob številnih zapravljenih priložnostih to premalo za zmago. V Mariboru so vse glasnejše govorice o zamenjavi trenerja Anteja Čačiča, med poznavalci pa že krožijo možna imena za njegovo zamenjavo (med favoriti sta sedanji trener Aluminija in nekdanji trener Drave ...). Še slabše so jo odnesli Goričani, ki so na domačem igrišču klonili proti Krki. Ta se je med tednom zahvalila za sodelovanje trenerju Lučiču in na njegovo mesto (začasno?) postavila Aleksandra Bracoviča. »Šok terapija« je v Novem mestu delovala ... Olimpija je dosegla drugo zaporedno zmago, tokrat je z golom iz najstrožje kazni (ob tem je bil izključen Gregorič) minimalno ugnala Koprčane. Ti so bili kljub igralcu manj v nadaljevanju enakovreden tekmec, a jim zadetka ni uspelo doseči. V Kranju so Domžalčani srečanje odprli s pravim evrogolom Erika Janže, ki je zadel iz prostega strela iz precejšnje razdalje. To jim je omogočilo lažje nadaljevanje, kar so v polni meri izkoristili. Na lestvici kljub odigranem srečanju manj vodi Maribor, za njim pa se je formirala zgoščena skupina šestih klubov, ki jih loči le pet točk. Prav zaradi tega bo v nadaljevanju vsako srečanje še kako vplivalo na uvrstitev. JM V soboto s Triglavom Serijo napornih petih srečanj v dveh tednih bodo nogometaši v 1. SNL končali v soboto, ko bodo na sporedu srečanja 12. kroga. Zavrčani se bodo na domačem igrišču pomerili s Triglavom, ki so ga v prvi četrtini prvenstva ugnali v gosteh z rezultatom 2:1 (S. Čeh, Fuček). »Proti Triglavu bomo prvič v vlogi favorita, zato se moramo povsem osredotočiti na to tekmo in jo tudi dobiti. Čeprav je utrujenost precejšnja, opravičila za slabo igro ne bo,« je povedal Trenevski, ki ne bo mogel računati na Dejana Kurbusa, ki je v Celju prejel četrti rumeni karton v sezoni. Če bi Zavrčani uspeli prvi polčas končati z vodstvom, ki so si ga priigrali na srečen način, potem bi se lahko tekma obrnila v drugo smer. A so Celjani po nedopustni napaki Zavrčanov izenačili in s tem dobili veliko mero samozavesti za napad v drugem polčasu. In na koncu tudi zmagali ... 1. SNL, 11. krog: Zavrč - Triglav, sobota, 28. septembra, ob 19.00 v Zavrču Foto: Črtomir Goznik Nikola Šafarič (Zavrč) je v nedeljo proti Mariboru odigral svojo najboljšo predstavo v dresu Zavrča, v sredo je bil proti Celjanom manj uspešen. je zelo aktivni in hitri Vicente znašel sam pred vratarjem Be-šeničem, a je namesto strela želel podati do Čadikovskega, kar je storil zelo nenatančno ... Igra se je nato nekoliko umirila in pričakovati je bilo, da se bo polčas končal z minimalnim vodstvom gostov. A se je obrnilo drugače, saj so domačini v 42. minuti izvedli lep polpro-tinapad, Jugovič je prejel žogo na kakšnih 25 metrih oddaljenosti od gola, močno je streljal in zadel preko slabo postavljenega Bešeniča - 1:1. V prvih desetih minutah 2. polčasa je bila igra na obeh straneh precej zadržana in raztrgana, nato pa so monotonost prekinili gostje, ki bi lahko znova povedli v 59. minuti. Prosti strel je izvajal Šafarič, njegovo podajo pa sta za las zamudila Kresinger in Benko . Z enako mero so takoj vrnili domačini: po odlični podaji Čadi-kovskega se je sam pred golom znašel Vicente, a je streljal visoko preko gola. V 62. minuti se je Trenevski odločil za dvojno zamenjavo, v igro sta vstopila Matjašič in Kelenc. Slednji je iz prostega strela takoj dobro meril, a je bil Kotnik pripravljen. V naslednjih minutah bi lahko Vicente odločil srečanje, a je v dveh poskusil slabo streljal. Zavrčani so še naprej igrali brez pravega žara, čeprav jih je skupina njihovih navijačev glasno spodbujala. V 79. minuti pa je padla odločitev o zmagovalcu: rezervist Andraž Žurej, ki je vstopil nekaj minut prej, je v sumljivem položaju dobro sprejel podajo Jugoviča iz ozadja in z natančnim strelom premagal vratarja Bešeniča -2:1. Zavrčani so do konca srečanja poskušali izenačiti, a so bili pri tem premalo odločni. Še najlepšo priložnost so imeli v sodnikovem podaljšku, ko je po podaji Fučka iz kota z glavo dobro streljal Kurbus, Kotnik pa je njegov strel ubranil. Glede na prikazano so Celjani slavili povsem zasluženo, Za-vrčani pa so bili le bleda senca moštva, ki je v nedeljo ugnalo državne prvake. Po naporni seriji štirih srečanj v desetih dneh (Olimpija, Celje pokal, Maribor, Celje prvenstvo) pa že prihaja do precejšnje utrujenosti nosilcev igre, zato so padci v igri nekoliko lažje razumljivi. A počitka pred naslednjim srečanjem bo znova malo, saj v soboto v Zavrč prihaja v goste ekipa Triglava. Jože Mohorič Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Celjanom čestitam za drugo zmago v enem tednu. Poskušali smo igrati zgoščeno na sredini igrišča in z dvema napadalcema ustvarjati pritisk na njihove branilce. Nekoliko po sreči smo prišli do vodstva, natančno tako, kot smo planirali. Nato se je zgodila katastrofalna napaka, po kateri smo prejeli zadetek - pred tekmo sem posebej opozarjal na to. Ta zadetek je precej spremenil našo igro, čeprav smo drugi polčas držali navidezno ravnotežje. Celjani so na koncu zasluženo prišli do zmage.« Miloš Rus, trener Celja: »Pred tekmo smo bili v precej težji pozicijo kot Zavrč. Na igro Zavrča smo se natančno pripravili, kar nam je v dobrem delu tekme uspevalo pokazati na igrišču. Problem je bil v naši nezbranosti, zaradi katere smo prišli v zaostanek. S srčno igro smo na srečo uspeli preobrniti rezultat, čeprav bi se lahko zaradi naših številnih zapravljenih priložnosti končalo tudi drugače. Kljub vsemu smo bili agresivnejši, odločnejši v dvobojih, imeli smo veliko kotov, zato je naša zmaga zaslužena.« Josip Golubar, Zavrč: »V nedeljo smo se proti Mariboru precej 'izpraznili', zato je bila ta tekma - po le dveh dneh počitka - v Celju težka. Srečno smo povedli, nato pa po našem slabo izvedenem prostem strelu dobili gol iz protinapada, kar je bilo precej naivno. Tudi v 2. delu smo dobili gol ravno v trenutku, ko smo začeli prevzemati igro v svoje roke. Vsekakor se vidi utrujenost v ekipi, a bo treba v soboto znova pokazati pravi obraz.« 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 27. septembra 2013 Rokomet • Jeruzalem Ormož Težavam ni videti konca Konec tedna bodo tekmovanje pričeli rokometaši v 1. B slovenski moški ligi. V drugem slovenskem kakovostnem razredu bo naše področje imelo kar tri predstavnike: rokometa-šem Moškanjcev-Gorišnice in Velike Nedelje Carrera Optyl so se namreč pridružili rokometaši ptujske Drave. To bo pomenilo dodatno zanimanje ljubiteljev rokometa, kaj pa to pomeni glede uvrstitev, pa je zaenkrat velika neznanka. V borbo za prvaka se bodo težko vmešali, saj so tu Šmartno, Slovenj Gradec, Loka in Dol TKI Hrastnik, kraji z dolgo in bogato tradicijo. Veliko bo odvisno od sredstev, s katerimi klubi razpolagajo: v lanski sezoni Šmartno, kot prvak 1. B SRL, ni želelo v 1. A-ligo. Na drugi strani bo borba za obstanek ostra, saj si nihče ne želi nazadovati. Že začetek bo dal nekaj odgovorov na ta vprašanja: v Veliki Nedelji bo lokalni derbi, saj v goste prihajajo sosedje iz Gorišnice, na Ptuju pa Drava gosti prvake 2. SRL, Ško-fjo Loko. To je tudi velika preizkušnja za navijače vseh klubov, da že uvodoma stopijo za svoje rokometaše in napolnijo dvorane. Moškanjci-Gorišnica: Do petega mesta Rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice so se po lanski vrnitvi v 1. B moško ligo dokaj zanesljivo obdržali v njej, saj so si obstanek zagotovili že nekaj krogov pred koncem prvenstva. Po krajši odsotnosti od tega ranga tekmovanja so uvideli, da vsi počasi napredujejo in da morajo tudi sami trdo delati, če želijo ohraniti stik s konkurenti. To so do sedaj dobro počeli in upajo, da bo tudi v prihajajoči sezoni uspešno. V lokalnem okolju so dobili močno konkurenco v ptujski Dravi in tega se v klubu vsi zavedajo. Več lokalnih derbijev pomeni večjo odmevnost, že prvi pa bo v soboto Veliki Nedelji, kjer ro-kometaši Gorišnice gostujejo v prvem krogu. Z Gorišničani bo tudi letos na klopi trener Seba-stjan Oblak. Sebastjan Oblak: »S pripravami sem zadovoljen: ekipa je ostala skoraj nespremenjena, odšel je samo vratar Matic Gerčar, prišla pa sta Domen Škorc in Dejan Kramer (dva vratarja) in Tine Marinšek (igra na zunanji, »bekovski« poziciji). V novi sezoni smo si zadali visok cilj, to je uvrstitev do 5. mesta. V Gorišnici smo šli zavestno v to, da naredimo okostje ekipe s samimi domačimi fanti. V teh časih je to edino pravo delovanje majhnega kluba, kot je Gori-šnica. Pripeljali pa smo mlade fante iz Celja in Velenja, ki bodo dopolnili to ekipo in jo naredili boljšo. Seveda pa je ob tem treba pohvaliti vodstvo kluba, ki nam s svojim delom omogoča nemoteno treniranje in igranje.« Velika Nedelja Carrera Optyl: Kombinacija izkušenj in mladosti Rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyl so si v minuli sezoni tik pred zdajci priigrali obstanek v 1. B-ligi. Na napakah se učiš in tako si Nedeljča-ni želijo, da se ne ponovi lanska sezona in da si obstanek zagotovijo čim prej. Po zvenečih okrepitvah niso postregli, temveč se naslanjajo na domači kader, ki je po njihovem mnenju sposoben odgovoriti na izzive, ki jih čakajo v novi sezoni. Predsednik kluba Primož Kumer je o tem dejal: »Pri RK Velika Nedelja Carrera Optyl komaj čakamo, da se tekmovanje prične. V sezono gremo z ekipo, ki bi ji lahko rekli kombinacija izkušenj in mladosti. V ekipi imamo še vedno nekaj prekaljenih mačkov, ki imajo v svojih nogah ogromno rokometnih kilometrov (Bračič, Dogša, Hanželič, Horvat). Tem smo pridružili mlade talentirane igralce, ki so že v preteklosti med svojimi vrstniki kazali velik potencial (Hojžar, Marin, Bombek, Šerod). Okostje ekipe še vedno predstavljajo Preac, Špindler, Veselko in Zorec, vsi skupaj pa tvorijo lepo ekipo, Primož Kumer: »Prvenstvo bo zelo dolgo, saj se konča komaj 17. 5. 2014 in bo tako od vseh ekip zahtevalo trd boj od prve do zadnje minute na vsaki tekmi. Iz vidika rokometa-šev iz Velike Nedelje bo boj med ekipami zelo zanimiv. Mogoče izstopajo tri ekipe: Slovenj Gradec, Škofja Loka in Šmartno, vsi ostali pa se znamo med sabo premagovati in prikazovati za svoje navijače zanimive in napete dvoboje ki bo marsikomu zabila več golov, kot jih bo prejela. Prav tako smo v svoje vrste pridobili dva nova igralca, in sicer na položaj levega zunanjega smo pripeljali Kristijana Štefičarja iz sosednje Hrvaške (Ivanec) in krožnega igralca Davida Dogša, ki je nazadnje igral pri RK Pomurje. V člansko moštvo se je po treh letih premora vrnil tudi Bojan Cimerman. Moštvu še vedno ne bosta mogla pomagati Matjaž Tušak in Jakob Majcen, ki se bosta ekipi pridružila takoj, ko bo to mogoče.« O ciljih Velike Nedelje CO je predsednik kluba dejal: »Žreb nam je že v 1. krogu namenil sosede iz Gorišnice in tako poskrbel za derbi takoj na začetku prvenstva. V prvenstvo gremo z odprtimi kartami, borbeno v vsako tekmo in z namenom vknjižiti čim več točk na lestvici, da ne bomo imeli enakih težav kot lansko sezono, ko smo obstoj v 1. B SRL reševali v zadnjem krogu prvenstva.« Drava Ptuj: Osnovni cilj je obstanek, želja pa sredina lestvice Rokometaši Drave so se po dolgem obdobju igranja v 2. ligi v lanski sezoni končno prebili v ligo višje. Mlada ptujska vrsta je delovala zelo kompaktno (privoščila si je sicer nekaj spodrsljajev) in na koncu pod vodstvom novega trenerja Uroša Šerbca preskočila v 1. B-ligo. Bazične treninge pred novo sezono je izvajal kondicijski trener Franci Zupanič in glede na prve podatke ter odigra- Uroš Šerbec: »Skozi prijateljske tekme se je videl napredek v naši igri: predvsem so bolje stekli polprotinapa-di in protinapadi, prav tako pa je bolje stekla tudi žoga v sami igri. V obrambi sem tudi videl nek napredek, a tu ima naša ekipa še veliko možnosti za izboljšavo.« ne tekme so rokometaši dobro pripravljeni. Druga stran teh priprav je bila namenjena izboljšanju nekaterih prvin rokometne igre. Drava je v preteklih letih verjetno nekoliko izgubila stik z boljšimi ekipami in mladi igralci se bodo morali v 1. B-ligi skozi tekmovanje marsičesa tudi naučiti. Tako lahko pričakujemo nihanja v igri in v rezultatih, a glavni cilji so usmerjeni k obstanku. »Zelo dobro poznam 1. B-ligo in vem, da so ekipe zelo izenačene. Imamo mlado perspektivno ekipo, za katero je kot novinca v ligi glavni cilj obstanek. Z dobrimi igrami se lahko uvrstimo tudi v sredino prvenstvene lestvice,« je povedal trener Uroš Šerbec. Ptujčani na prvi tekmi ne bodo mogli računati na vratarja Boštjana Grma, ki ga je na sedmih prijateljskih tekmah in pokalni tekmi proti Mokercu Igu dobro zamenjal novinec v ekipi Matic Gerčar. Vsi ostali igralci so zdravi in željno pričakujejo sobotno tekmo 1. kroga, ko se bodo ob 19. uri v športni dvorani Center pomerili z Loko 2012. Kratko napoved pred tekmo je podal Uroš Šer-bec: »Še lani, ko sta obe ekipi igrali v 2. ligi, smo videli, da je Loka zelo težek nasprotnik. Gre za ekipo, ki je dolgo časa igrala celo v prvi ligi. Po izpadu iz nje se zaradi finančnih težav vračajo z mlado ekipo, ki si želi že to sezono končati na prvem ali drugem mestu. Ne glede na kakovost tekmeca gremo na domačem terenu na zmago.« Na poti do nje bodo rokome-tašem Drave tudi v tej sezoni poskušali pomagati navijači, ki so že skozi lansko sezono dokazali, da je Ptuj še zmeraj rokometno mesto. Danilo Klajnšek, David Breznik Glede na vse težave (številne poškodbe, bolezni, neregistra-cija Dominika Pečeka), ki pestijo Ormožane, je treba ekipi sneti klobuk za predstavo v Novem mestu. Res predstava ni bila na visokem kakovostnem nivoju, vendar se je ekipa trenerja Saše Prapotnika borila po svojih najboljših zmožnostih. In to šteje, kljub porazu! Krka je na koncu slavila 31:28 po zaslugi daljše in kakovostnejše klopi. Jeruzalem ima solidno prvo sedmerico, nato pa sledijo menjave, ki v povprečju ne štejejo 17 let. Trener Prapotnik se ne spomni, kdaj je nazadnje opravil trening v popolni zasedbi, saj se poškodbe kar nizajo. Ta teden ni treniral Jaša Rajšp in njegov nastop proti Slovanu je vprašljiv. V najslabšem primeru, neigranju Rajšpa, bi to bil nov hud udarec za ormoško obrambo. Kljub vsemu v ormoškem taboru upajo na presenečenje proti letos okrepljenemu Slovanu, ki cilja na končno četrto ali peto mesto. Slovan je imel na uvodu težak žreb, ki mu je namenil Gore- Manjši klubi, kot so ekipe iz naše okolice, kar nestrpno čakajo žreb Pokala Slovenije, saj jim le-ta lahko prinese atraktivne nasprotnike. Najatraktivnejša para 1/16 finala Pokala sta zagotovo 1. A-ligaška para Slovan Ljubljana - Sevnica in Maribor Branik - Trimo Trebnje. Razen Velike Nedelje Carrera Optyl so z žrebom lahko zadovoljni vsi ostali naši predstavniki, saj so dobili premagljive tekmece. K Veliki Nedelji prihaja Izola, ki je odlično startala v novo sezono in je v vlogi popolnega favorita. Še najtežje delo za napredovanje čaka Moškanj-ce-Gorišnico na gostovanju v Škofji Loki. Ločani kažejo apetite po vrnitvi v elitni razred, ob tem želijo čim višjo uvrstitev v pokalnem tekmovanju. V prid Ločanov bo tudi domači teren in četa trenerja nje, Celje in Trimo. Velenjčani so zmagali za sedem (37:30), Celjani za enega (22:21), Trimo je v 3. krogu padel na Kodelje-vem za šest (34:28). Slovan igra hiter in atraktiven rokomet, z zelo čvrsto obrambo, ki je najmočnejša na sredini. Da bi bil Jeruzalem na tekmi sposoben priti do točke ali dveh, bo treba nasprotniku vsiliti počasno igro z dolgimi in strpnimi napadi. Seveda bo realizacija napadov morala biti vsaj okrog 65 %. Ob tem bo treba zaigrati čvrsto v obrambi, doseči čim več lahkih zadetkov in ob tem imeti še v golu razpoloženega vratarja. Skratka za točke bi se Jeruzalemu moralo poklo-piti prav vse. S hitro igro bi si Ormožani zaradi kratke klopi podpisali smrtno obsodbo: »Že vrsto let smo vajeni na vse težave, saj se redno srečujemo z njimi. Zato ne bomo jokali, ampak se bomo še bolj borili in poskušali ujeti kakšno točko,« je bil kratek trener Prapotnik. Tekma na Hardeku je na sporedu v soboto, 28. septembra, ob 19.00. uk Sebastjana Oblaka se bo morala zelo potruditi za napredovanje. Čeprav igra ligo višje, tudi Jeruzalem ne bo imel lahkega dela v Cerkljah. Če pogledamo uvrstitvi iz minule sezone, so Ormožani osvojili 10., Cerklje pa 17. mesto v državi (5. mesto v 1. B-ligi). Vinarji so v vlogi favorita, a jih čaka zaradi dolge poti, pozne ure srečanja (v torek, 1. oktobra, ob 20.00) in trenutnega stanja v ekipi (številne poškodbe) vražje težak posel. Še največje možnosti za napredovanje ima ptujska Drava: boljši kader in domači teren bi morala zadostovati za napredovanje med šestnajst najboljših ekip. Ne pozabimo, da pokalna tekmovanja zmeraj prinašajo s sabo presenečenja in tudi tokrat ne bo minilo brez le-teh. ku Pari 1/16 finala Pokala Slovenije: Loka 2012 - Moškanjci-Gorišnica Velika Nedelja Carrera Optyl - Istrabenz Plini Izola Drava Ptuj - Radeče MIK Celje Damahaus Cerklje - Jeruzalem Ormož Slovan Ljubljana - Sevnica Jadran 2009 Hrpelje-Kozina - Krško Črnomelj - Škofljica Pekarna Pečjak Radovljica - Herz Šmartno Arcont Radgona - Koper 2013 Dobova - Sviš Ivančna Gorica Maribor Branik - Trimo Trebnje Slovenj Gradec 2011 - Gorenje Velenje Ajdovščina - Krka Dol Tki Hrastnik - Ribnica Riko hiše Pomurje - Celje Pivovarna Laško Grča Kočevje - Krim-Olimpija Rokomet • 1. B SRL (m) Kdo za obstanek in kdo za prvaka Foto: Črtomir Goznik V soboto se bo pričela nova sezona v 1. B slovenski rokometni ligi, v kateri bodo letos sodelovale tri ekipe s področja Spodnjega Po-dravja: Moškanjci Gorišnica, Velika Nedelja Carrera Optyl in Drava Ptuj. Rokomet • Pokal Slovenije Jeruzalem, Drava in M, Gorišnica z 1. B-ligaši, V. Nedelja z Izolo petek • 27. septembra 2013 Šport, rekreacija Štajerski 13 Rokomet • Jeruzalem Ormož SDA Jeruzalema odlični drugi v Linzu Mladi rokometaši Jeruzalema, starejši dečki A (letniki 1999), so sodelovali na 4. turnirju Manfreda Kreuzerja v Linzu. Lani je ta turnir osvojila ormoška zasedba letnikov 1998, ki je v velikem finalu po fantastični igri premagala Also-ors Veszprem. Poleg Jeruzalema so na močnem mednarodnem turnirju nastopile še ekipe AON Fivers Dunaj (avstrijski prvak), AG Linz (gostitelji), Strakonice (Češka), Zubri (češki prvak), Nove Vesely (Češka), Bratislava (slovaški prvak) in Alsoors Veszprem (madžarski prvak). Jeruzalemčki so iz tekme v tekmo kazali boljše igre in na koncu osvojili odlično 2. mesto. V polfinalu je ekipa pokazala svojo najboljšo igro in ugnala favorita, močnega češkega prvaka Zubri s 25:21. Igra Jeruzalema je bila za »prste obliznit«. Žal V idealno sedmerico turnirja sta bila uvrščena Žak Ci-glar (krožni napadalec) in Rok Koderman (levo krilo). Za Jeruzalem so v Linzu nastopili: Rene Rizman; Rok Koderman, Aleks Škorjanec, Kristijan Petek, Jan Zadravec, Žak Ciglar, Anže Šoštarič, Martin Hebar, Luka Voljč, Gašper Hebar in trener Uroš Krstič. v velikem finalu po napornih štirih tekmah (2 x 20 minut) z le desetimi igralci ni bilo več moči za nov podvig. Avstrijski prvak AON Fivers je še v drugo z 22:13 ugnal Ormožane in zasluženo osvojil 1. mesto, čeprav sta bila glavna kandidata za osvojitev naslova pred turnirjem ekipi Zubrija in Alsoors Veszprema. ku Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Sašo Vidovič (Saška bar) 782, 2. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) 771, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 749, 4. Gregor Miložič (Saška bar) 728, 5. Milan Ha-ladeja (SKEI Ptuj) 714, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 708, 7. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 706, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 699, 9. Benjamin Čuček (Tames) 681, 10. Damijan Plajnšek (Mestna občina Ptuj) 679. Ekipa starejših dečkov A Jeruzalema Ormoža Bovling • Podjetniška liga Vrh s 100 % izkupičkom zasedla ekipa SKEI Ptuj Tudi drugi krog je prinesel nekaj izjemno izenačenih in napetih dvobojev, v katerih je o končnem izidu odločal že en sam podrti kegelj. Tako je bilo npr. v dvoboju Mestna občina Ptuj - Saška bar (Jurgec -Zelenik 141-140) in Radio-Tednik Ptuj - Gostišče Iršič (Goznik - Ja-vornik 217-219, Bezjak - Iršič 178178). DaMoSS je bil v izenačenm dvoboju na koncu uspešnejši od MP Ptuj, dragoceni točki pa sta proti favoritom osvojili ekipi Boxmarka in Čistega mesta. Najboljši ekipni rezultat kroga so imeli igralci Saške bara, ki so prešli mejo 2700 podrtih kegljev. Tudi med posamezniki je bil najboljši član omenjene ekipe, Sašo Vidovič je dosegel rezultat 782. Kljub temu pa branilci naslova zaenkrat zasedajo zanje skromno 9. mesto ... Ekipa Taluma ni odigrala že dveh srečanj, zato so njihovi tekmeci vknjižili 8 točk brez boja. Ekipa SKEI Ptuj ima tako po dveh krogih edina stoodstotni izkupiček. Rezultati 2. kroga: Boxmark Team - Elektro Maribor 2:6, Tames - Čisto mesto Ptuj 6:2, DaMoSS -MP Ptuj d.o.o. 5:3, Radio-Tednik Ptuj - Gostišče Iršič 4:4, VGP Drava - Talum 8:0 (b. b.), Mestna občina Ptuj - Saška bar 4:4, Lekarne Ptuj - SKEI Ptuj 0:8. Zaostala tekma 1. kroga: SKEI - Talum 8:0 (b. b.). 1. SKEI PTUJ 2 2621 8 169,0 2. VGP DRAVA 2 2682 12 161,3 3. ELEKTRO MARIBOR 2 2416 12 158,9 4. TAMES 2 2503 11 161,7 5. MESTNA OBČ. PTUJ 2 2567 11 158,2 6. DAMOSS 2 2397 11 144,2 7. GOSTIŠČE IRŠIČ 2 2455 10 152,4 8. RADIO-TEDNIK 2 2507 8 159,7 9. SAŠKA BAR 2 2721 6 165,8 10. MP PTUJ 2 2348 6 150,3 11. BOXMARK TEAM 2 2186 4 136,3 12. ČISTO M. PTUJ 2 2278 3 134,7 13. LEKARNE PTUJ 2 2056 2 124,0 14. TALUM 2 - 0 - Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 194.8, 2. Sašo Vidovič (Saška bar) 187,6, 3. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 187,1, 4. Igor Gaber (MO Ptuj) 187, 5. Milan Haladeja (SKEI Ptuj) 184,3, 6. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) 182,1, 7. Gregor Miložič (Saška bar) 179,1, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 176,3, 9. Mario Kuret (SKEI Ptuj) 173,8, 10. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 172.9. Pari 3. kroga (ponedeljek, 30. 9.): ob 17.30: Mestna občina Ptuj -Tames, Gostišče Iršič - Talum, SKEI Ptuj - MP Ptuj d.o.o.; ob 20.00: Ra-dio-Tednik Ptuj - Elektro Maribor, DaMoSS - Čisto mesto Ptuj, Lekarne Ptuj - VGP Drava, Saška bar -Boxmark Team. JM Kikboks • Mladinsko in kadetsko EP na Poljskem Vito Čurin podprvak Evrope, Lara Vuzem Vajda do bronaste medalje V mestu Krynica Zdroj na Poljskem je od 15. do 21. septembra potekalo evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo organizacije WAKO v disciplinah point fighting, light in full contact, K-1 ter low kick in glasbene forme. Na tekmovanju je sodelovalo 1664 tekmovalcev iz 36 držav. Slovenci so skupno osvojili 12 kolajn: po štiri zlate, srebne in bronaste. Na tekmovanju je pod vodstvom predsednika Kikboks zveze Slovenije Vladimirja Sitarja sodelovalo 40 kadetinj, kadetov, mladink in mladincev iz 14 klubov iz vse Slovenije. Na prvenstvu sta kot sodnika sodelovala tudi Edvard Šte-gar iz Ptuja in Tončka Kaluža iz Ormoža. V vlogi trenerja reprezentance je bil na Poljskem prisoten tudi Ormožan Danilo Korotaj. Iz KBV Ptuj je selektor Bojan Korošeca v reprezentanco vpoklical Luka Vindiša, Vita Curina, Timija Sitarja, Laro Vuzem Vajda, Patrika Šule-ka, Simona Kaisersbergerja in Gašperja Mlakarja, iz KBV Ormož pa Dejana Kocipra, Roka Tomažiča, Žana Toma-žiča in Matjaža Pleha. Najuspešnejša sta bila Vito Čurin v point fightingu v kategoriji do 74 kg med mladinci z osvojitvijo 2. mesta ter Lara Vuzem Vajda v point fightingu do 37 kg med mlajšimi kadetinjami z osvojitvijo 3. mesta. Lara Vuzem Vajda je odlično pričela svoj prvi nastop na velikih tekmovanjih. V osmini finala je po težki in izenačeni borbi z 11:10 premagala Sabino Dieber iz Avstrije, v četrtfi-nalu pa je prepričljivo, z 11:1, premagala Janko Galupovo iz Slovaške. V polfinalu je Lara naletela na kasnejšo evropsko prvakinjo, odlično Elo Znaor iz Hrvaške ter po treh rundah izgubila. Vseeno je Lara z osvojitvijo 3. mesta na EP dosegla svoj največji uspeh. Vito Čurin je med mladinci do 74 kg v četrtfinalu po izenačeni borbi v prvih dveh run-dah ter dveh udarcev z nogo v glavo v tretji rundi premagal Lukasa Vinterja iz Nemčije z 9:5. V polfinalu je po izvrstni borbi premagal še Marca Ar-lotija iz Italije. V finalu je Vito tekmoval proti Stepanu Yuz-denkemu iz Rusije. Tudi v tej borbi se je dobro boril: v prvi rundi je povedel s 3:2, v drugi je že nekoliko zaostajal in na koncu tudi izgubil. Kljub temu Ptujčani in Ormožani na Poljskem Foto: Franc Slodnjak Vladimir Sitar, predsednik KZS: »Z EP se vračamo zelo zadovoljni in ponosni, saj smo Slovenci skupno osvojili 12 kolajn. Veseli in ponosni smo lahko tudi člani KBV Ptuj, saj so naši tekmovalci osvojili dve kolajni. Posebej moram poudariti, da bi Vito lahko zmagal tudi finalno borbo, a je svoje naredila neizkušenost. Tudi drugi tekmovalci iz Ptuja niso razočarali, saj so se borili srčno in so v vsaki borbi dali vse od sebe. V posameznih kategorijah je bilo treba za osvojitev kolajn zmagati kar nekaj borb, saj je bila konkurenca resnično močna. Na takih tekmovanjih praktično ni slabih tekmovalcev ali podarjenih borb. Zato je 12 osvojenih medalj toliko večji uspeh.« je osvojeno 2. mesto izreden uspeh mladega tekmovalca, ki je bil v slovenski reprezentanci največje pozitivno presenečenje na tem prvenstvu. Luka Vindiš je med mladinci do 84 kg v osmini finala po težki in izenačeni borbi šele v podaljšku premagal Nikito Gordeeva iz Rusije. V četrfi-nalu je Luka pokazal slabšo borbo ter izgubil proti Robynu Massenu iz Nemčije. Tako je Luka osvojil 5. mesto, kar je za mladega Ptujčana majhno razočaranje. Patrik Šulek je nastopal v kategoriji mlajših kadetov nad 47 kg. Tokrat je Patrik v uvodni borbi naletel na odličnega Dominika Benda-disca iz Madžarske in izgubil z 4:12 ter tako osvojil 9. mesto. Gašper Mlakar je v kategoriji do 63 kg med starejšimi kadeti v osmini finala po odlični borbi premagal Shauna Hildicha iz Velike Britanije z 11:10, v četrt-finalu pa je po izenačeni borbi po treh rundah izgubil proti Danilu Efimovu iz Rusije. S tem je na koncu osvojil 5. mesto. Simon Kaisersberger je v če-trtfinalu izgubil proti Dimitru Videnovu iz Bolgarije. Simon je dve rundi še držal ugoden rezultat, zaostajal za točko ali dve, nato pa je v tretji rundi popustil in na koncu izgubil z 4:11. Timi Sitar je med starejšimi kadeti v kategoriji do 47 kg v osmini finala tesno, 0:2 po dveh rundah, izgubil proti Hrvatu Andreasu Hladu ter osvojil 9. mesto. Med Ormožani sta bila z osvojitvijo 5. mesta najuspešnejša Žan in Rok Tomažič. Rok je med starejšimi kadeti do 52 kg v point fightingu v osmini finala po dobri borbi premagal Artema Rumshevych iz Ukrajine z 9:5, v četrtfinalu pa je izgubil proti Seanu Ryan iz Irske. Rok je nastopal tudi v light kontaktu, kjer je izgubil v osmini finala proti Magomedu Abdurakhmanovu iz Rusije. Žan je v kategoriji do 63 kg med mladinci v light kontaktu po prvem prostem kolu v osmini finala premagal Ugura Oza iz Turčije, v četrtfinalu pa je izgubil od boljšega tekmeca, Kirilla Vorobyeva iz Rusije. Dejan Kociper je med mladinci do 57 kg v light kontaktu v point fightingu v osmini finala izgubil proti Luku Kel-lyju iz Irske in osvojil 9. mesto. Dejan je nastopal tudi v light kontaktu ter prav tako v osmini finala izgubil proti Cebrailu Gencoglu iz Turčije. Matjaž Pleh je med mladinci do 57 kg v light kontaktu po prvem prostem kolu v osmini finala izgubil proti Atilu Veturu iz Madžarske. Ekipno tekmovanje V ekipnih borbah so za reprezentanco Slovenije (ena članica in trije člani) nastopali Patrik Šulek v kategoriji mlajših kadetov, Gašper Mlakar v kategoriji starejših kadetov in Luka Vindiš med mladinci. Tokrat so vse slovenske ekipe izgubile v uvodnih dvobojih: mlajši kadeti z Madžari, starejši kadeti z Rusi, mladinci pa znova z Madžari. Najboljše se je od Ptujčanov v ekipnih borbah boril Gašper Mlakar, ki je dobil svoj dvoboj z 6:4. Luka Vindiš je izgubil 0:2, Patrik Šulek pa z 1:5. Franc Slodnjak Tenis • Fotozapis Odigrana dva ■ ■ ■ ■ ■ zanimiva turnirja V sklopu 19. Ptujskega športnega vikenda sta potekala dva teniška turnirja. Eden je bil odigran na igriščih TK Terme Ptuj, kjer je sodelovalo 12 parov, med katerimi sta največ pokazala Viktor Berlak in Danica Po-lajžer. Pestro je bilo tudi na turnirju dvojic v Luka centru (na fotografiji). Udeleženci so ob teniških aktivnostih uživali še ob dobri hrani in pijači, s strani doktorja Darka Jazbeca pa je bilo poskrbljeno tudi za zdravstveno pomoč. Na turnirju je igralo osem parov, zmagovalca sta postala Frenk Žitnik in Dušan Rosič. DB 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 2l. septembra 2013 Boks • Dejan Zavec Športni napovednik » Boksal bom, in to dobro! « Navijači Fan cluba Dejana Zavca se že intenzivno pripravljajo na odhod v nemški Leipzig, kjer bo 19. oktobra na sporedu zanimiv boksarski večer. Tam bodo Dejana podpirali v njegovem 37. profesionalnem dvoboju (32 zmag, 18 s KO, 3 porazi, 1 dvoboj brez odločitve). Glavni dvoboj večera bo predstavljala borba med Dejanovim klubskim kolegom Robertom Stieglitzem in Nige-rijcem Isaacom Ekpojem - štela bo za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije po verziji WBO. Dejan je v uradnem dvoboju nazadnje nastopal marca v New Yorku proti Keithu Thurmanu (poraz po točkah), sledila je nekoliko daljša pavza. Po podaljšanih »počitnicah« pa je Dejan znova v polnem pogonu. »To je res, vse uvodne priprave so že za mano, sedaj smo že blizu sklepni fazi. Pretekli teden je bila v Sloveniji močna nemška ekipa s trenerjem Dirkom Dzemskim na čelu. Občutki po treningih so odlični, zadovoljni so bili tudi Nemci. Vse skupaj bi se moralo pokazati čez slab mesec, ko bom ponovno v rin-gu,« je povedal Dejan, ki je trenutno na sklepnih pripravah yiOlVd tatag Onaitlurion Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec se je prejšnji teden z nemško ekipo SES boxing pripravljal v dvorani Campus na Ptuju. v Magdeburgu. Razveseljiva novica je, da Dejan nima težav s poškodbami in da vse napore prenaša brez posebnih težav, utrujenost v to ni všteta. »Treningi so naporni, a to je nekaj posvem običajnega. Zavedam se, da potrebujem nekoliko več časa za regeneracijo, zato temu tudi posvečam posebno pozornost,« je povedal Dejan, ki je pričakoval, da bo v četrtek izvedel ime tekmeca, s katerim se bo pomeril. A se to ni zgodilo, saj je imel njegov manager Ulf Steinforth neodložljive obveznosti in je odpotoval v München. »Navajen sem že, da ime tekmeca izvem v zadnjem trenutku, tako da se glede tega ne obremenjujem. Vem pa, da ne bom boksal več kot osem rund.« Na vprašanje, ali se lahko zgodi, da ne bi nastopil, pa je odgovoril v svojem slogu: »Boksal bom, in to dobro!« Jože Mohorič Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML REZULTATI 8. KROGA: NŠ R. Koren Dravograd - Aluminij 0:3, Domžale - Krka 2:0, Interblock -Jadran Dekani 1:0, Celje - Bravo 1:0, Koper - Olimpija 1:1, Ilirija -Šampion 0:3, Rudar Velenje - Maribor Branik 0:3 1. MARIBOR BRANIK 8 6 0 2 29:8 18 2. KOPER 8 5 2 1 32:10 17 3. OLIMPIJA 8 5 2 1 17:6 17 4. ALUMINIJ 8 5 1 2 14:9 16 5. HIT GORICA 7 5 0 2 17:9 15 6. INTERBLOCK 7 4 2 1 11;7 14 7. DOMZALE 6 4 0 2 12:4 12 8. ILIRIJA 8 3 2 3 12:3 11 9. CELJE 8 3 1 4 11:19 10 10. RUDAR VELENJE 8 3 0 5 9:21 9 11. NOGA TRIGLAV 6 2 1 3 18:10 7 12. ŠAMPION 8 2 1 5 10:20 7 13. NŠ R. KOREN 8 2 1 5 12:29 7 14. KRKA 8 1 3 4 8:17 6 15. JADRAN DEKANI 8 1 2 5 11;21 5 16. BRAVO 8 1 0 7 5:26 3 NS R. KOREN DRAVOGRAD -ALUMINIJ 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Poredoš (35.), 0:2 Vrbanec (48.), 0:3 Podbrežnik (64.) ALUMINIJ: Tetičkovič, Novak (Brence), Gerečnik (Pucko), Ahec, Cafuta, Kozar (Knez), Planinšek (Rogina), Poredoš, Vrbanec, Petek, Podbrežnik (Stopajnik). Trener: Bojan Špehonja. Foto: Črtomir Goznik Kadeti Aluminija še naprej uspešno nastopajo v 1. ligi in zasedajo visoko 3. mesto na lestvici. Domžale - Krka 2:0, Interblock -Jadran Dekani3:0, Koper - Olim-pija 0:0, Celje - Bravo 1:0, Ilirija - Šampion 5:2, Rudar Velenje - 1. SKL REZULTATI 8. KROGA: NŠ R. Koren Dravograd - Aluminij 0:1, Maribor Branik 1:1 1. OLIMPIJA 8 6 2 0 20:1 20 2. CELJE 8 6 1 1 20:6 19 3. ALUMINIJ 8 6 1 1 11:7 19 4. DOMZALE 7 6 0 1 19:2 18 5. KOPER 8 4 3 1 16:6 15 6. RUDAR VELENJE 8 4 1 3 15:12 13 7. HIT GORICA 7 4 1 2 14:13 13 8. NOGA TRIGLAV 6 3 2 1 9:4 11 9. ILIRIJA 8 3 1 4 13:12 10 10. KRKA 8 11. INTERBLOCK 8 12. BRAVO 8 13. MARIBOR BR. 8 14. JADRAN DEKANI 8 15. NŠ R. KOREN 8 16. ŠAMPION 8 2 3 2 2 2 1 1 3 1 2 0 1 0 0 3 11:12 4 11:14 7:8 8:11 5:22 5:31 8:30 Nogomet • Pokal MNZ Ptuj Rezultati četrtfinalnih tekem za pokal MNZ Ptuj - mladinci: Aluminij - Ormož 5:1, AHA EMMI Bistrica - Zavrč 5:0, NŠ Drava - Grajena 7:0. Srečanje Hajdina Golgeter - Stojnci bo v torek, 1. 10. V osmini finala članskega pokala je največje presenečenje pripravila ekipa Lovrenca, ki je po streljanju enajstmetrovk slavila v Ormožu. Nogometaši Drave so tesno slavili v Leskovcu. REZULTATI: Leskovec - Drava 5:6, Carrera Optyl Ormož - Lovrenc 5:6 (1:1) po streljanju 11-metrovk, Boč Poljčane - Stojnci 2:4, Oplotnica - Apače 1:4, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - 1A avto Gerečja vas 1:3, Cirkulane - Zgornja Polskava 3:2, Aluminij - Markovci 13:0. Srečanje AHA EMMI Bistrica - Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik bo odigrano v sredo, 2. 10. Danilo Klajnšek NS R. KOREN DRAVOGRAD -ALUMINIJ 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Petrovič (68.) ALUMINIJ: Pungartnik, Lončarič (Golob), Zorec, Petek, Šiljič, Petrovič, Gale (Panikvar), Brodnjak, Krivec (Bohak), Ploj (Kovač), Elšnik (Križan). Trener: Tomislav Grbavac. 6. FARMT. VERZEJ 9 7. KOROT. PREVALJE 9 8. POBREZJE 9 9. CELJE 9 10. RUDAR VELENJE 8 11. DRAVINJA 8 12. KOVINAR TEZNO 9 13. NŠ DRAVA PTUJ 9 14. FERK JARENINA 9 15. A. E. BISTRICA 9 16. ZALEC 8 5 1 4 1 4 1 4 3 1 5 19:21 3 0 5 16:16 2 2 16 13 2 0 1 1 7 1 1 7 1 1 7 3 34:14 4 21:18 9:15 13 10 9 8 6 5 4 4 4 4 11:18 7 12:32 1 2 6 7;31 4:22 6:47 5:47 Liga U-15 REZULTATI 9. KROGA: Aluminij - NŠ R. Koren Dravograd 2:0, Dravinja - NŠ Poli Drava 2:2, AHA EMMI Bistrica - Zalec 2:1, Maribor Branik - Krško 1:0, Pobrežje - Nissan Ferk Jarenina 1:0, Farmtech Veržej - Korotan Prevalje 3:3, Šampion - Celje 1:1 1. MARIBOR 2. KRŠKO 3. ALUMINIJ 4. NŠ R. KOREN 5. ŠAMPION 9 0 8 0 8 0 7 0 6 1 0 48:1 27 1 37:3 24 1 34:8 24 2 28:11 21 2 23:10 19 ALUMINIJ - NS R. KOREN DRAVOGRAD 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Perger (40.), 2:0 Habjanič (50.) ALUMINIJ: M. Pernat, Klinc, Mohorko, Pšajd, Kučič, Mesarič, Elšnik (Pipenbaher), Ovčar (Toma-nič), Habjanič, Perger (Vajda), Mi-lič, Trener: Borut Kolar. DRAVINJA - NŠ DRAVA PTUJ 2:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Prelog (27.), 0:2 Zelenik (43.), 1:2 Marinšek (66.), 2:2 Marinšek (70.) NŠ DRAVA PTUJ: Lovrec, Cvikl, Zagoršek, Brumen, Koren, Zelenik, Bratuša, Fric, Prelog, Rogina (Čondič), Bezjak (Šalamun). Trener: Gregor Beranič. DK Nogomet • 1. SNL PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 16.00 Krka - Olimpija; SOBOTA ob 17.30: Domžale - Gorica; SOBOTA ob 18.00: Rudar Velenje - Celje; SOBOTA ob 19.00: Zavrč - Triglav; SOBOTA ob 20.30: Luka Koper - Maribor 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Ah Mas Tech - Roltek Dob, Farmtech Veržej - Šampion, Kalcer Radomlje - Krško; NEDELJA ob 16.00: Šmartno 1928 - Aluminij, Bela krajina - Šenčur 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Avto Rajh Ljutomer - Odran-ci, Dravinja Kostroj - Grad, Nafta 1903 - Drava Ptuj, Šmarje pri Jelšah - Rakičan; NEDELJA ob 16.00: AHA EMMI Bistrica - Fosilum Šentjur, Tromejnik G Sukič - Malečnik, Avto Škafar Beltinci - Čarda Martjanci SUPERLIGA MNZ PTUJ PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Boč Poljčane - Podvinci Be-tonarna Kuhar, 1 A Avto Gerečja vas - Bukovci, Hajdina - Apače; NEDELJA ob 16.00: Carrera Optyl Ormož - Videm, Stojnci - Središče 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Dornava Vrtnarstvo Kova-čec - Lovrenc; SOBOTA ob 16.00: Markovci - Rogoznica, Cirkulane - Gorišnica; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Leskovec; NEDELJA ob 16.30: Podvinci DS Galun - Tržec 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik - Grajena, Zgornja Polskava - Slovenja vas, Hajdoše -Oplotnica, Pragersko 75 - Majšperk; NEDELJA ob 16.00: Makole - Podlehnik VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Majšperk - Grajena, Videm -Apače, Skorba - Spodnja Polskava VETERANI 40 - ZAHOD PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Pragersko - Podlehnik, Pohorje Oplotnica - Lovrenc VETERANI 40 - VZHOD PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Leskovec - Markovci, Tržec -Ormož, Gorišnica - Podvinci LIGA U-15 10. KROG: NŠ Poli Drava Ptuj - Farmtech Veržej, Aluminij - Dravinja (obe tekmi v soboto ob 11.00) DEKLETA U-17 5. KROG: MSM Ptuj - Ajdovščina (v soboto ob 16.00) IZPOPOLNJEVALNI SEMINAR ZA NOGOMETNE TRENERJE Društvo nogometnih trenerjev Ptuj organizira brezplačen izpopol-njevalni seminar, ki bo v četrtek, 3. 10., ob 16.30 na stadionu NK Zavrč v Zavrču. Seminar bo vodil Viktor Trenevski, trener članske ekipe NK Zavrč, praktični del pa bodo prikazali nogometaši članske ekipe NK Zavrč. Tema tokratnega seminarja bo organizacija nasprotnega napada. Prijave sprejema DNT Ptuj, Čučkova ulica 7, 2250 Ptuj, po e-pošti dntptuj@gmail.com do torka, 1. 10. Seminar šteje za pridobitev točk za izdajo licence v letu 2014, udeležba prinaša 10 točk. Rokomet • 1. A SRL (m) 4. KROG: Jeruzalem Ormož - Slovan (sobota ob 19.00) 1. A SRL (ž) 2. KROG: Tenzor LP Logik Ptuj - Piran (v petek ob 19.00 v športni dvorani Ljudski vrt) 1. B SRL (m) 1. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Moškanjci Gorišnica, Drava - Loka 2012 (obe tekmi v soboto ob 19.00) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 4. KROG: Kema II. - Ptuj 2. SNTL(m) 1. KROG: Šternmatik Cirkovce - Križe (ob 10.00), Šternmatik Cir-kovce - PPK Rakek (ob 14.00) Karting V nedeljo bo v hrvaškem Novem Marofu na sporedu osma, zadnja dirka za državno prvenstvo ter tekmovanju Sportstil. Glede prvakov je bolj ali manj vse jasno, med njimi je tudi Vid Pšajd (AMD Hajdina), ki si bo s prvim mestom v skupnem seštevku privozil vstopnico za svetovno prvenstvo v ZDA, njegov klub pa 2. mesto v skupnem seštevku. To je ob ostalih dobrih uvrstitvah velik uspeh za mlado ekipo AMD Hajdina; AMD Ptuj je trenutno na četrtem mestu. Danilo Klajnšek petek • 27. septembra 2013 Šport, šport mladih Štajerski iS Tenis • TK Terme Ptuj Maruša Plank zmagovalka turnirja v Ljubljani V Ljubljani je na Igriščih Max tenis cluba potekal turnir deklet do 14. leta starosti. Prva nosilka je bila Maruša Plank, članica TK Terme Ptuj, ki na lestvici TZS U-14 zaseda 7. mesto. Maruša je odigrala odličen tur- nir In je gladko slavila v vseh petih dvobojih. Skupno je oddala le 11 Iger, od tega tri v finalnem dvoboju proti 3. nosilki, leto starejši Niki Albreht iz Radovljice (letnik 1999). Rezultat je bil 6:3, 6:0. Čeprav se turnirja niso udeležile najboljše slovenske igralke, je bila igra Maruše na višjem nivoju kot na nekaterih prejšnjih turnirjih, kar je dobra popotnica pred nadaljnjimi preizkušnjami. V isti starostni kategoriji so se fantje merili na turnirju v Kranju. V B-turnirju je nastopal član ptujskega kluba Urban Gnilšek, ki je že v 1. krogu z rezultatom 6:0, 7:6(2) izločil 3. nosilca Nina Cajnkarja (ŽTK Maribor). Urban je nastope končal v četrtfinalu. Turnir S-ii v Ljubljani Maruša Plank (TK Terme Ptuj) - zmagovalka turnirja U-14 v Ljubljani Na igriščih TC Ljubljana je potekal turnir v konkurenci od 8. do 11. let. V starostni kategoriji U-11 je nastopila tudi Nina Plibešek (TK Terme Ptuj), ki je najprej izgubila v 1. krogu glavnega turnirja, nato pa nadaljevala tekmovanje v tolažilnem žrebu. Tam se je uvrstila v polfinale, kjer je dvoboj predala. JM Nina Potočnik in Tamara Zidanšek na ekipnem SP v Mehiki Slovenska reprezentanca U-16 si je z dobrimi nastopi na ekipnem EP, kjer se je uvrstila na finalni turnir, zagotovila tudi udeležbo na svetovnem ekipnem prvenstvu v Mehiki (Junior Fed cup). To prav v tem tednu poteka v kraju San Luis Potosi. Članici te reprezentance sta ob Manci Pislak še Nina Potočnik in Tamara Zidanšek (obe Terme Ptuj), trener pa je Goran Djurdjevič. Slovenke igrajo v skupini z ZDA (3. nosilke), Francijo (6.) in Kolumbijo. Na finalnem turnirju nastopa 16 reprezentanc, ki so si udeležbo zagotovile preko predkvalifikacij in kvalifikacij, v katerih se je merilo več kot 100 ekip iz celega sveta. Nogomet • Dekleta U-13 Mlade Ptujčanke dobro igrale v Beltincih V soboto je bil v Beltincih nogometni turnir deklet U-13, ki je bil odigran pod okriljem NZS. Na njem so igrale ekipe MSM Ptuj, Fužinarja in Maribora. Ptujčanke so v dveh tekmah zabeležile zmago in neodločen rezultat. Proti Fužinarju je bil rezultat 1:1 (za MSM Ptuj je zadela Vita Žolek), Mariborčanke pa so ugnale z rezultatom 4:0 (po dva zadetka sta dosegli Vita Žolek in Špela Pernek). Žensko nogometno ekipo MSM Ptuj vodi Miran Zorčič, čigar sistematska dela se že kaže v njihovi igri. DB Stojijo od leve: Maša Šibila, Eva Pernek, Vita Žolek in Špela Pernek; čepijo od leve: Lara Kozoderc, Nuša Forštnarič, Neža For-štnarič in Tina Hvalec. Nogomet • Mlajše kategorije 2. SKL 6. KROG: AHA EMMI BISTRICA - NŠ DRAVA PTUJ 1:3 (1:0) STRELCI: 1:0 Bislimaj (4.), 1:1 Majerič (48.), 1:2 Majerič (53.), 1:3 Šusman (64.) NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko (Pun-garšek), Grager (Baranašič), Sitar, A. Pivko, Majerič, Murko, Cesar 2. SML Namizni tenis • 1. in 2. SNTL (m) Naskok okrepljenih Cirkovčanov na sam vrh i. SNTL (m) V tretjem krogu moškega državnega namiznoteniškega prvenstva ni bilo nikakršnih presenečenj. Favoriti so zabeležili gladke zmage, trenutno sta s tremi zmagami na vrhu razpredelnice ZM Maribor in Ilirija, neporaženi pa sta tudi Kema in Krka, ki pa imata tekmo manj. Mlada ptujska ekipa v postavi Sašo Malovič, Jernej Masten Toplak in Marsel Šegula se tokrat ni mogla upirati ekipi Letrike. REZULTATI 3. KROGA: Ptuj -Letrika 0:5, Tempo - Mengeš 5:0, Ilirija - Olimpija 5:1, ZM Maribor -Kema II 5:1. Tekma Kema I - Krka je preložena na 27. 9. 1. ZM MARIBOR 3 3 0 6 2. I LIRIJA 3 3 0 6 3. KEMA I 2 2 0 4 4. KRKA 2 2 0 4 5. TEMPO 3 2 14 6. LETRIKA 3 12 2 7. MENGEŠ 3 12 2 8. OLIMPIJA 3 0 3 0 9. KEMA II 3 0 3 0 10. PTUJ 3 0 3 0 2. SNTL (m) Ekipa Šternmatik iz Cirkovc si je v pretekli sezoni zagotovila napredovanje v 2. slovensko ligo. Priprave na novo sezono so pričeli 29. julija, eki- Foto: Črtomir Goznik Danilo Piljak (Šternmatik Cirkovci) pa pa je primerno okrepljena. Ob Danilu Piljaku, ki je tudi vodja moštva in je bil prva igralska violina v tekmovanju 3. SNTL, ter Darku Herganu in Žanu Napastu sta v Cir-kovce prišla Luka Krušič iz NTK Ptuj in Primož Koban iz NTK Maribor. To bo zagotovo dovolj za enakovredno igranje v drugi slovenski ligi, igralska sestava obeta celo boj za najvišja mesta. »Na začetek tekmovanja smo se dobro pripravljali, zato je naš cilj borba za visoka mesta, tudi tista najvišja. Konkurenca bo zahtevna, tukaj imam v mislih predvsem Soboto in Mela-min. Veliko bo odvisno že od samega starta v prvenstvo: v soboto imamo na sporedu dve domači tekmi, in sicer bomo najprej ob 10.00 gostili ekipo Križe, popoldne, najverjetneje ob 14.00, pa še Rakek. Gre za dobri ekipi, zato bomo morali za izpolnitev želenega cilja pokazati vso svoje znanje. Vse je torej pripravljeno na start v novo prvenstvo, za katerega upamo, da bo uspešno. Seveda bomo veseli podpore naših navijačev,« je dejal prvi »reket« Cirkovčanov Danilo Piljak. jm, dk Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Tudi Mirna Peč v domeni Luka Sagadina Kolesarski klub Adria Mobil iz Novega mesta je v soboto, 21. 9., organiziral dirko za Pokal občine Mirna Peč 2013. Gre za ravninsko in krožno dirko, ki je štela za Pokal Slovenije. Na njej so nastopile vse najboljše slovenske ekipe, vključno s kolesarji Perutnine Ptuj. Ti so se izkazali tudi na Dolenjskem, v ospredju je bil seveda nepremagljivi Luka Sagadin, ki so ga tudi tokrat tekmeci gledali v hrbet. Krog je bil dolg 1,4 km, dečki C so jih morali prevoziti 7. Mladi Ptujčani niso bili v ospredju, še najboljši je bil Aljaž Ljubec, ki je dosegel 12. čas. Veliko bolje se je peru-tninarjem godilo v kategoriji dečkov B, kjer je bil Marko Hozjan odličen 2., Nace Ma-lovič pa je končal na 6. mestu. Dirka je bolj kot ne potekala v skupini, razen nekaj posameznih skokov, ki pa so bili hitro nevtralizirani. O zmagovalcu je odločal ciljni sprint, v katerem je Marko dosegel odlično uvrstitev na zmagovalni oder. Dečki B so sicer morali prevoziti 10 krogov. Dirka je potekala v skupini, bilo je le nekaj posameznih skokov. Veliko delo za kasnejšega zmagovalca Luko Sagadina sta opra- Foto: Marjan Kelner Jernej Paj (v ospredju, KK PP) na vsaki dirki veliko pripomore k uspehom Luka Sagadina. vila klubska tovariša Jernej Paj in Žan Zemljak. Luka je seveda pomoč izkoristil na najboljši možni način in ruti-nirano s sprintom prišel do nove zmage. Ta vikend mlade kolesarje KK Perutnina Ptuj čaka dvojni spored. Del ekipe bo nastopil na DP v kronometru na Oto- čcu na Dolenjskem, drugi kolesarji pa se bodo udeležili dirke na Hrvaškem, v Pregradu blizu Durmanca. tp (Furjan), Bauman, Bohak (Toplak), Šalamun, Karo (Susman). Trener: Robert Hojnik. vič (54.), 3:2 Kos (66. z 11 m), 3:3 Džemailiji (68.) NŠ POLI DRAVA: Klasinc, Jaušo-vec, Habith, Javornik, Bela (Pihler), Lah, Knez, Koren, Osterc, Džemai-liji, Šoštarič (Zupanič). Trener: Damjan Vogrinec. AHA EMMI BISTRICA - NŠ POLI DRAVA 3:3 (1:2) STRELCI: 1:0 Kos (2.), 1:1 Osterc (4.), 1:2 Šoštarič (21.), 2:2 Peterko- 1. G. M. JARENINA 12 2. NŠ POLI DRAVA 12 3. KRŠKO 10 4. FARM. VERŽEJ 12 5. A. E.BISTRICA 12 6. POHORJE 12 6 2 6 G 6S:12 49:15 SG:S 2S:25 S1:21 25:22 7. ŠMARTNO 1928 10 5 2 3 25:15 17 8. ŠMARJE PRI J. 12 5 2 5 23:30 17 9. DRAVINJA 10 4 3 3 16:14 15 10. ŽELEZNIČAR 12 4 3 5 24:27 15 11. MALEČNIK 12 3 1 8 21:35 10 12. NAFTA 1903 12 3 0 9 19:54 9 13. ŽALEC 10 1 3 6 10:21 6 14. ZREČE 12 1 1 10 7:72 4 Dekleta U-15 REZULTATI 2. TURNIRJA: Maribor - Teleing Pomurje Beltinci 1:0, Dornava - Radlje ob Dravi 0:3, Teleing Pomurje Beltinci - Fu-žinar 0:1, Radlje ob Dravi - Preša Slovenj Gradec 14:0, Fužinar -Maribor 0:0, MSM Ptuj - Dornava 2:1, Preša Slovenj Gradec - MSM Ptuj 0:16, Dornava - Teleing Pomurje Beltinci 0:8 1. MSM PTUJ 4 3 1 0 23:2 10 2. MARIBOR 5 2 3 0 9:1 9 3. POMURJE BELT. 5 2 1 2 15:3 7 4. FUŽINAR 4 13 0 1:0 6 5. RADLJE OB D. 5 2 0 3 18:18 6 6. DORNAVA 5 0 2 3 12:13 2 7. SLOV. GRADEC 4 0 2 2 0:30 2 MSM PTUJ: Lara Žiher, Nina Mesarič, Saša Mlakar, Nika Her-ga, Ana Majerič, Nika Čuček, Vita Žolek, Hana Simonič, Nika Fijan, Špela Pernek ŽNK DORNAVA: Maša Zemljič, Mojca Gomboc, Neli Hofman, Tara Sok, Ines Sok, Miša Cizerl, Dora Mikec, Lara Mikec, Katja Bezjak. Danilo Klajnšek 16 Štajerski Nasveti petek • 27. septembra 2013 Kuharski nasveti Slive Neverjetno lep pogled v sadovnjake te dni in bogato obložena drevesa s slivami, sedaj je zagotovo zadnja priložnost, da jih uporabimo tudi kot živilo. Slive so bolj raznoliko sadje kot večina drugega sadja. Razlikujejo se po času zorenja, obliki, barvi in okusu plodov. V Evropi so doma okrogla-sto ovalne, modro-vijoličaste slive, ki vsebujejo veliko sladkorja in imajo okusno sredico oziroma meso. Večina sliv ima izrazito vdolbinico po dolgem in se po tem razlikujejo od češpelj. Podolgovate češplje imajo čvrstejšo meso, ki ga z lahkoto odstranimo od košči-ce. Slive so cenjene kot namizno sadje in sadje, iz katerega lahko pripravimo številne jedi in sadne izdelke. Večina sliv dozoreva v prvi in drugi polovici avgusta, najprimernejši čas obiranja določimo po temeljni barvi kože, po številu dni od cvetenja do obiranja, čvrstosti ploda in razmerju med sladkorji in kislinami. Slive razen nekoliko večje količine sladkorja vsebujejo še nekaj kislin in beljakovin in niso primerne za dolgo skladiščenje. So pa zaradi sladkorja in kislin odlično živilo za predelavo. Posušene slive imajo visoko energijsko in dietetično vrednost, zato jih kot suhe prav tako uporabimo kot namizno sadje. Slive pa vedno pogosteje uporabljamo tudi pri pripravi slano-sladkih jedi. Tako so slive s čvrstim mesom primer- ne tudi za peko na žaru in jih ponudimo kot prilogo. Pred peko na žaru jih najprej razpolovimo. Z majhnih, ostrim nožem zarežemo okrog košči-ce. Ravnamo se po vdolbini na slivi. Polovico slive ločimo, da sprostimo koščico. Če se meso še drži koščice, si pomagamo z nožem. Koščico odstranimo in slive po želji olupimo. Nato jih glede na njihovo velikost narežemo na krhlje ali lističe. Tako narezane med samo peko na žaru začinimo s soljo in rahlo popramo. Na žaru jih pečemo s pomočjo manjše količine surovega masla. Med samo toplotno obdelavo pa slive pridobijo na barvi. Od toplotnih postopkov bi slive lahko tudi dušili s sladkorjem, saj so za sladke jedi kisle, zato jim zmeraj dodajamo sladkor. Tako kot jabolčne rezine pa so tudi olupljene slive, ki jim odstranimo koščico, primerne tudi za cvrenje. Preden jih ocvremo, slive dodatno sladkamo, vdolbinico lahko napolnimo s sladkim gostim nadevom, kot so nadevi iz orehov, lešnikov ali kokosov nadev in jih nato paniramo v žvrkljanem testu in na hitro ocvremo. K tako pripravljenim ocvrtim slivam ponudimo tekočo sladko kremo ali tolčeno sladko smetano. Foto: Črtomir Goznik Od krem lahko zraven ponudimo vaniljevo ali orehovo kremo ali te dni poljubni sladoled. Slive pa so primerne tudi za pripravo sladkih cmokov in teh najverjetneje pripravimo največ. Slivove cmoke lahko pripravimo iz krompirjevega testa, skutnega testa, paljenega ali rezančevega testa. Najpogosteje uporabimo za osnovo krompirjevo in skutno testo. Skutno testo najbrž zato, ker ga izredno hitro pripravimo in tako lahko tudi v zadnjem trenutku pripravimo hiter sladki dodatek ali jih pripravimo za večerjo in zraven ponudimo še sladek puding ali kompot. Slive pa so primerno sadje tudi za pripravo sadnih izdelkov. Tako je prav slivova marmelada izmed najbolj cenjenih domačih marmelad. Zraven odličnega okusa in arome se ponaša še s temno modro - vijoličasto barvo, ki nam v veliki mere kasneje pomaga za dekoracijo sladkih jedi. Manjšo količino slivove marmelade pripravimo v kratkem času in še stanovanje smo lepo odišavi-li z naravnim vonjem. Marmelado pripravimo tako, da slive operemo, po želji olupimo in jih grobo narežemo, lahko pa v multipraktiku tudi zmeljemo. Tako pripravljene damo v večjo kozico z dvojnim dnom, da se sadje ne prijema. Narezane slive vkuhvamo približno dve uri in nato prisipamo večjo količino ogretega sladkorja. Na tri kilograme sliv - zmletih, dodamo en kilogram in pol ogretega sladkorja. Marmelado kuhamo še toliko časa, da se sladkor stopi in se marmelada dovolj zgosti. Slivova marmelada bo imela izrazitejšo barvo, če jo ves čas vkuhavanja kuhamo odkrito. Slive pa tudi drugod v svetu uporabljajo za pripravo slanih in sladkih jedi. Tako jih v Franciji pripravljajo skupaj s svinjino, prav tako tudi dušene z govedino in marelicami. Na Nizozemskem iz sliv pripravijo slano-sladko omako in jo ponudijo k jedem iz divjačine, Brazilija pozna sladko slivovo juho, zraven katere vedno ponudijo opečeni toast, in v Nemčiji pripravljajo sladki slivov kolač, kot tudi pri nas. Zraven tega pogosto pripravimo še slivovo pito, zavitek. Vlado Pignar Tačke in repki Zadah iz gobčka pri muci Lastnica 10 let stare muce sprašuje o vzrokih za neprijetno težavo pri njeni muci - grozen zadah iz gobčka. Zelo neprijetna zadeva, saj se muca rada crklja v naročju, vendar se je zaradi zadaha v zadnjem času vsi izogibajo in jo odrivajo. Lastnica je pred letom dni dala očistiti muci zobni kamen, muci občasno ponudi hrano, ki naj bi čistila zobe, tudi encimski gel za odstranjevanje zobnih oblog ji občasno stisne v usta. Vendar vse neuspešno, zadah je ostal, oziroma je vedno bolj močan. Drugače je muca ješča in dobro razpoložena. Lastnica in vsi domači so zelo navezani na muco in hkrati zaskrbljeni in bi radi pomagali muci, da bi se rešila neprijetnega zadaha. Vzrokov za neprijeten zadah iz ust pri mucah je veliko. Najprej lahko navedem zobne obloge in zobni kamen, težavi, ki sta mnogokrat razlog za zadah iz gobčka. Sprva nastajajo zobne obloge, ki se kasneje spremenijo v zobni kamen. Le-ta privzdigne dlesni in nastajajo žepki med zobmi in dlesnimi, v katerih zastaja hrana in tam gnije in povzroča vnetje dlesni. Vse skupaj spremlja neprijeten zadah ali kar smrad. Pri starejših mucah pride pogosto tudi do kariesa, do zobne gnilobe, do vnetja zobnih korenin in gnitja le-teh, kar prav tako povzroča močan zadah. Vse omenjene vnetne spremembe na dlesnih, zob- ne obloge in zobni kamen so dobro vidne lastniku živali, če privzdigne ustnice muci in si pobližje ogleda zobe. Pri močnejših vnetjih muce tudi prenehajo jemati hrano, saj jim vsak dotik hrane z vneto dlesnijo ali gnilim zobom povzroča bolečino. Za to je karakteristično obnašanje muce, da sicer vneto plane k skodelici za hrano, vendar se že po prvem grižljaju umakne in ne je več. V ustni votlini lahko najdemo tudi celo vrsto novotvorb oziroma tumorjev, ki vzbrstijo iz dlesni ali iz notranje sluznice ustnic. Ti tumorji radi nekroti-zirajo na površini in povzročajo vnetja, ki jih spremlja močan zadah. Pri tumorjih v ustni votlini postanejo muce prav tako neješče in žalostne, saj je zelo prisotna tudi bolečina. Neprijeten zadah lahko izvira tudi iz grla, kjer ležijo tonzile, ki so zaradi vnetja lahko povečane in oddajajo zelo neprijetne vonjave skozi usta živali. Podobno je tudi pri kroničnem bakterijskem vnetju grla. Naslednji razlog neprijetnemu zadahu pa je lahko želodec in prebava v njem. Pri nepravilni prebavi ali pri gnitju hrane v želodcu, neprijetne vonjave prihajajo na plano. Vendar pa pri želodčnih težavah ni neprijeten vonj stalno prisoten, temveč bolj občasno, predvsem Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik® radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. takrat, ko žival poje kaj slabše prebavljivega in neustreznega. Neprijeten vonj bi lahko prihajal tudi iz nosnic, iz sinusov, ki bi bili vneti, vendar je v tem primeru opaziti tudi gnojen, sluzast izcedek iz ene ali obeh nosnic pri živali. Muca z zadahom potrebuje veterinarski poseg, ki se imenuje toaleta ustne votline. Poseg se izvaja v splošni anesteziji in obsega detajlen pregled ustne votline s čiščenjem zobnega kamna in odstranitvijo gnilih in propadlih vnetih zob, oskrbo potencialnih ran na sluznici in diagnosticiranje morebitnih tumorjev v ustni votlini in njihovo odstranitev, če je to možno. V primeru nejasnosti se izvede še RTG slikanje zobovja in ustrezno ukrepanje s puljenjem bolnih zob glede na izvid. Istočasno se pregleda tudi grlo, vhod v požiralnik in sapnik, saj tam pogosto najdemo lokalizi-rana gnojna vnetja kot posledico poškodbe sluznice s kostmi. Žival dobiva po posegu nekaj dni antibiotično in protibole- Kmetijska svetovalna služba Posebnosti pri negi vina letnika 2013 Sedaj, ko smo sredi intenzivne trgatve (mnogi so jo že opravili), je prav da podamo nekaj priporočil za nego letošnjega vina, za katero vemo, da bo zahtevna, saj je bilo leto specifično. Spomladi hladno, zapoznela vegetacija, intenzivna rast v času cvetenja (osip), vročinski val v avgustu - suša ter sorazmerno velika količina padavin v drugi dekadi septembra. Zraven tega pa so številni imeli velike težave z oidijem in posledično z botritisom. Letošnje leto je bilo tudi leto os, ki so v številnih vinogradih povzročile težave. In katere posebnosti in težave zasledimo letos 1. V vinogradih, kjer smo imeli težave z oidijem in botritisom (bujni nasadi), vsekakor priporočam selektivno trgatev, saj poškodovano grozdje zahteva močnejšo obdelavo z enološkimi sredstvi - močnejši razsluz. Najboljše je tudi, da ta vina posebno kletarimo in opravimo hitre prve pretoke. Takšno grozdje zahteva tudi močnejše žveplanje. Če pa je grozdje močno poškodovano od bolezni, pa je vprašanje, ali je to grozdje sploh primerno kletariti. 2. Čas trgatve določimo, kakšen stil vina si želimo. Za lahka, sveža bela vina, kjer si želimo 10 do 11 vol. % alkohola, je primerna sladkorna stopnja od 80 do 84 °Oe. Za bogata, polna vina, namenjena zorenju, pa je zaželena sladkorna stopnja nad 90 °Oe. Letošnji letnik nakazuje primerno sladkorno stopnjo, le kisline so pri nekaterih sortah nizke, zato je ministrstvo odobrilo korekcijo kislin pri teh sortah. Vsekakor pa se za korekcijo kislin odločimo na podlagi analiz in predhodnih poskusov. Korekcijo lahko opravimo tudi po končani fermentaciji. 3. Pretoki vina naj bodo usmerjeni na naše cilje in zahteve posamezne sorte. Aromatične sorte zahtevajo brezzračne pretoke (priporočamo uporabo suhega leda) in nekoliko višje žveplanje. Zaradi višje vrednosti pH je tudi večja potreba po žveplu, vendar ne na pamet, dožveplamo le na podlagi analize. Pri popolnoma zdravem grozdju, čistem razsluzu, kontrolirani fermentaciji lahko vina odležijo na dro-žeh tudi do dva mesca. Seveda ob dvigovanju droži in nenehni orga-noleptični kontroli. 4. Pri vinih, kjer nismo mogli uravnavati temperature v času fer-mentacije in pri nižjih vsebnosti kislin in višje pH-vrednosti vsekakor priporočamo hiter prvi pretok, saj je delovanje bakterij močnejše (razpad kislin, pojav hlapnih kislin).Vsekakor slednje velja tudi pri nezdravem grozdju. 5. V letošnjem letu pričakujemo težave z boekserji ali vonj in okus po zelenjavi, česnu, gumi ali gnilih jajcih, saj vemo, da smo morali opraviti večje število tretiranj z žveplom proti oidiju. V takšnem primeru velja, da mora kletar čim prej ukrepati s pretokom in morebitnim dodatkom enološkega sredstva (antiboekser). To napako lahko pričakujemo pri vzorcih vina, kjer vinogradniki niso opravili razsluza oz. pretoka po 24. urah. Pa tudi pri vinih, kjer smo prežveplali mošt in pri nepravilnem žveplanju mladega vina. 6. Pričakujemo tudi težave s fermentacijo - zastoj. Vsekakor priporočamo dnevno spremljanje fermentacije (merjenje z refraktome-trom). Večje težave pričakujemo pri tistih vinih , kjer nismo dodali kakovostnega vrelnega nastavka in nismo dodajali hrane za kvasovke. Saj vemo, da je bila suša v številnih nasadih in so letošnji mošti siromašni z dušikovimi spojinami (proste aminokisline). Mnogi opravijo razsluzevanje, pa ne dodajo vrelnega nastavka. V tem primeru priporočamo dodatek selekcioniranih kvasovk, ki so sposobne fermentirati v težjih pogojih, smiselna pa je tudi dekantacija (pretok iz grobih droži, brez žvepla in minimalna prisotnost kisika - uporaba suhega leda). Vsekakor priporočamo spremljanje poteka fermentacije in se za ukrep odločimo le v primeru zastoja fermentacije (sladkor več ne pada 3 dni), v nasprotnem primeru zadostuje že manjše mešanje. 7. Pričakujemo tudi pojavljanje raznih nečistih vonjev in priokusov (etilacetat ...), ki je posledica nezdravega grozdja (poškodbe od in-sektov) in raznih mikrobioloških delovanj. V tem primeru priporočamo hiter prvi pretok in dodatek ustreznih enoloških sredstev za čiščenje in bistrenje mladega vina. 8. Harmonizacija vin. Letošnji letnik bo primeren za pridelavo suhih vin, le v primeru visokih sladkornih stopenj morda polsuha. Prvi pretok opravimo po končani fermentaciji čim prej, nato pa mlado vino pustimo na finih drožeh in ne s previsokim žveplom med 25 in 35 mg prostega žvepla, ker tako dobimo stabilnejša vina z izraženo sadno aromo. V letošnjem letniku izjemoma lahko tudi korigiramo vinsko kislino. Za ta ukrep se odločimo vsekakor na podlagi analize in praktičnega testa ter ne na pamet. 9. Vrtenja vina na drožeh, le pri popolnoma zdravem grozdju. V letošnjem letu bo smiselno zaključiti vrtenje na drožeh prej kot v lanskem letu, to se odločimo na podlagi pokušenj. Zdrave fine droži pa lahko s pridom uporabimo za čiščenje ostalih vin (stara, oksidirana, prisotnost rahlega etilacetata ...). Glede na pokušine moštov lahko z veseljem ugotavljamo, da se rojevajo, kljub težavnemu letniku, odlična vina ter smo v optimističnem pričakovanju, ko bomo pokušali mlada vina na prvih delovnih pokušinah. Andrej Rebernišek, univ. dipl. ing. kmet. činsko terapijo in težave z zadahom se popolnoma uredijo. Treba pa je vedeti, da se kljub trudu lastnikov zobni kamen pri določenih živalih ponovno nabere in ponovno povzroča težave. V veliko primerih je potrebno letno čiščenje zobnega kamna. Navesti moram še to, da se zobni kamen tudi pri živalih čisti z ultrazvočnim odstranjevalcem kot pri ljudeh in ne s strganjem po zobeh, kot mogo- če nekdo zmotno misli. Splošna anestezija pa je potrebna, ker nobena muca ne bi prostovoljno držala gobčka odprtega in pustila, da ji veterinar šari po njenem zobovju. Gre pa za zelo kratke posege, tako da ni prav nobenih zadržkov za opravljanje posega, če je seveda žival drugače zdrava. Po posegu je muca prerojena, popolnoma brez zadaha in zelo vesela. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: ES petek • 27. septembra 2013 Zanimivosti, naše akcije Štajerski 17 Ptuj • Rezultati akcije Naj prodajalka/prodajalec leta 2013 Skoraj osem tisoč glasov najboljšim Letošnja poletna akcija Štajerskega tednika Naj prodajalka/prodajalec leta 2013 je bila zelo odmevna. Bralci so skupaj poslali skoraj 8000 glasovnic (7931), kar je skoraj 2000 več kot v lanski akciji. Glasovnice smo zbirali od 54. številke Štajerskega tednika (izšla je 12. julija) do 73. številke, ki je izšla 17. septembra 2013. Že od vsega začetka pa do konca akcije je vodil kasnejši zmagovalec Andrej Kmetec, Kmečki mlin Zabovci, ki je zbral kar 2499 glasov. Kot zmagovalcu mu je pripadla tudi nagrada - paket Pohorska pravljica za dve osebi, ki jo je poklonilo Pohorje Resort. Med glasovalci pa je glavno nagrado - paket Z družino na Pohorje -prejela Tatjana Bele, Žetale 48, ki je tudi sodelavka drugouvr-ščene v akciji. Drugi po številu glasov so bili v trgovinah Jager, bralci so glasove namenili 18 njihovim prodajalkam in prodajalcem, skupaj jih je bilo 1711. Štirje so se uvrstili med prvih deset, prvih deset bomo v Štajerskem tedniku tudi posebej predstavili. Triintrideset prodajalk in prodajalcev trgovin Mercator je skupaj prejelo 1088 glasov. Pet prodajalcev oziroma prodajalcev KZ Ptuj - Trgovine z živili, Žetale, je prejelo 780 glasov, največ pa Irena Furek, ki se je s 763 glasovi tudi uvrstila na drugo mesto. Hoferjeve prodajalke so skupaj prejele 472 glasov, ki so si jih razdelili med tri prodajalke, največ pa jih je prejela petouvrščena v letošnji akciji, Janja Nahberger. Branko Žibrat iz prodajalne Pomlad Gerečja vas je prejel 391 glasov, zasedel je šesto mesto. Pet prodajalk oziroma prodajalcev Spara je skupaj prejelo 231 glasov, na 10. mesto se je s 185 glasovi uvrstila Zvezdana Horvat. Glasove podpore so prejeli tudi zaposleni v trgovinah Tuš, Market Žerak, Kmetijska zadruga Ormož, Kmetijska zadruga Markovci, T center, Mass, Presta, Bartog, Trafika 3dva, Špic Market, Trgovina pod gradom, Lidl, Alpina, Müller, Krap market Ormož, Merkur, Mana, Tim tex, Trgovina Leska, Deta center, JYSK, In- Foto: Črtomir Goznik Priznanje Naj prodajalka/prodajalec leta 2013 po izboru bralcev Štajerskega tednika sta zmagovalcu Andreju Kmetcu izročila direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Jože Bračič in vodja marketinga Mojca Hrup. pos, Agronabava, Skinny, Moj dom, Tames, Moto trade in še nekateri drugi. V družbi Radio-Tednik Ptuj se ob koncu naše poletne akcije Naj prodajalka/prodajalec 2013 zahvaljujemo vsem, ki ste glasovali in s tem pomagali oblikovati lestvico akcije, prav Prvih 16 akcije Naj prodajalka/ prodajalec leta 2013 Andrej Kmetec, Kmečki mlin Zabovci, 2449 glasov, Irena Furek, KZ Ptuj, Trgovina z živili, Žetale, 763 glasov, Darinka Muršec, Jager Trnovska vas, 547 glasov, Matej Kovačec, Jager Gorišni-ca, 467 glasov, Janja Nahberger, Hofer Ptuj, 439 glasov, Branko Žibrat, Pomlad Gerečja vas, 391 glasov, Nina Vindiš, Mercator Videm, 377 glasov, Igor Zajšek, Jager Ptuj, 194 glasov, Ada Fekonja, Jager Trnovska vas, 191 glasov, Zvezdana Horvat, Spar Rabel-čja vas, 185 glasov, Tomas Florjanič, Hipermarket Mercator Ptuj, 162 glasov, Sanja Pal, Mercator Super mesto Ptuj, 147 glasov, Metka Kozel, Market Žerak Videm, 141 glasov, Simona Lampret, Jager Maj-šperk, 141 glasov, Irena Horvat, Mercator Hajdi-na, 126 glasov, Matejka Kuhar, Mercator Super mesto Ptuj, 126 glasov. tako se zahvaljujemo tudi vsem poslovnim partnerjem, ki so prispevali bogate nagrade. Ptuj • Andrej Kmetec, Naj prodajalec leta 2013 „Ce v svojem delu uživaš, potem si najboljši ..." Andrej Kmetec, Kmečki mlin Korošec Zabovci, je s prejetimi 2449 glasovi veliki zmagovalec letošnje poletne akcije Štajerskega tednika Naj prodajalka/prodajalec 2013. Svečana razglasitev s podelitvijo nagrade je bila 24. septembra, ko je bil tudi gost Jutranje budilke Radia Ptuj. 43-letni zmagovalec je doma v Leskovcu (Skorišnjak), skoraj sosed Dejana Zavca, na kar je zelo ponosen. Dejan je tudi njegov vzornik. Sedemnajst let je že zaposlen v prodajalni Kmečkega mlina Zabovci, kamor ga je pripeljal splet okoliščin. Letošnji naj prodajalec ima tri poklice, je strojni tehnik in strojni ključavničar ter trgovinski poslovodja. V Kmečkem mlinu Korošec Zabovci so v tistem času iskali trgovca, napisal je prošnjo, že takrat pa je bil specialist za pisanje prošenj. Za službo pri Koroščevih se je potegovalo 30 kandidatov. Prepričal jih je, že prvi dan jim je povedal, da bo njihovo zaupanje upravičil z dobrim delom. „Dobri sodelavci, usklajen kolektiv, pozitivno delovno vzdušje, vsi skupaj se trudimo, da so stranke zadovoljne, in moj način dela, značaj, nisem samo prodajalec, strankam tudi svetujem in pomagam pri izbiri, da izberejo najboljše, ter pozitiven in prijazen odnos do vsakega človeka, kupca, ki pride k nam, z vsakim se razumem, vse to so po moje dejavniki, ki so vplivali na to, da so se bralci Štajerskega tednika odločili Svetlobna terapija od sedaj tudi na Ptuju V prostorih Slimmer clubsa na Miklošičevi 5 v začetku oktobra pričenjajo svetlobno terapijo, ki povsod po svetu velja za novo obliko zdravljenja. Strankam so na voljo v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, za informacije pa so kadar koli dosegljivi na telefonski številki 041 461 266. Bioptron je zdravstvena naprava oziroma tehnologija, ki temelji na izvirni zamisli terapije s svetlobo, deluje naravno s spodbujanjem zmožnosti telesa za regeneracijo, s tem pa pomaga telesu sprostiti lastne možnosti zdravljenja. Leta izkušenj in raziskav so potrdila pozitivne učinke terapije s svetlobo Bioptron in privedla do številnih uporab na različnih zdravstvenih področjih. Znano je, da človekov organizem pretvori svetlobo v elektrokemično energijo, ki sproži verigo biokemičnih reakcij v celicah, s tem pa pospešuje presnovo in krepi imunske odzive celotnega telesa. Terapija s svetlobo se izvaja individualno, trajanje vsakega osvetljevanja in celotnega zdravljenja je odvisno predvsem od zdravstve- ne težave in stanja območja, ki se osvetljuje. Bioptron ima zaradi svojega načina delovanja zelo širok spekter, od protibolečinskega delovanja, zdravljenja opeklin, vseh vrst poškodb, fizioterapije, športne medicine ter tudi kozmetike, saj učinkovito vpliva na videz kože. Obsevanje namreč pospeši celjenje površinskih poškodb kože in spodbuja sintezo elastina in kolagena, hkrati pa izboljša preskrbo celic s hranili in kisikom, poskrbi pa tudi za zaščito in boljšo odpornost kože. Izredne lastnosti sistema Bioptron omogočajo, da njegova svetloba prodre ne le do kože, pač pa tudi v tkiva pod kožo. Tako koristni učinki svetlobe Bioptron niso omejeni le na osvetljeno površino kože, pač pa koristijo celotnemu organizmu. Tovrstna terapija izboljša mikrocir-kulacijo, uskladi presnovo, okrepi človeški obrambni sistem, sprosti ter lajša bolečine, povečuje odpornost ter umiri glavobol in migreno. Učinkovita je v boju z bolečinami, povezanimi z revmatološkimi obolenji, v fizioterapiji in športni medicini, pri športnih poškodbah, mišičnih Foto: Črtomir Goznik „To so lepi trenutki zame, lahko rečem nepozabni ..." krčih, zvinih ter poškodbah vezi in mišic. Svetlobna terapija se uporablja tudi za razjede spodnjih okončin, preležanine, opekline, modrice, rane po poškodbah ali operacijah, saj spodbuja proces regeneracije, pomaga pa tudi pri težavah s kroničnim stresom in utrujenostjo, pri obolenjih sklepov, rehabilitaciji po zlomu kosti, pri kroničnih boleznih nosu, grla in ušes, pri boleznih prebavnega trakta, pljuč, bronhijev, ledvic in mehurja ter pri alergijah in nespečnosti. Ce imate katero od naštetih težav, je svetlobna terapija kot nalašč za vas. PR tako, kot so se," pravi Andrej, ki tudi pove, da imajo pri njih dve vrsti strank; tiste, ki točno vedo, kaj želijo, in stranke, ki jim pomaga pri izbiri moke na primer, če bodo pekle kruh, da bo takšen, kot si ga želijo. »Zadovoljna stranka se bo vedno vračala, zato je pomembno, da ji ponudimo kakovosten izdelek, primerno ceno in da ji tudi z odnosom samim pokažemo, da je za nas v vsakem trenutku najpomembnejša.« Andrej ima najraje kruh, ki ga speče njegova mama v krušni peči, zakurjeni z bukovimi drvmi, iz mešanice moke tipa 850, ržene moke in dodatka gladke moke. Tudi sam ga zna speči, zato lahko tudi svetuje iz prve roke, iz katere moke je najboljši kruh. S svojim delom je zelo zadovoljen, dela z veseljem, tako kot vsi v Koroščevem mlinu, saj nima šefov s kravatami, šefi pri njih delajo skupaj z delavci. »To je motivacija, da vsi skupaj delamo kot eden,« poudarja. Vsak poklic je časten, vsak poklic je pomemben, pomembno pa je, da ga imaš rad, da delaš s srcem, takrat tudi ni nič težko. Če v svojem delu uživaš, potem si najboljši, je prepričan. „Zmaga v akciji Štajerskega tednika Naj prodajalka/prodajalec leta 2013 mi veliko pomeni, to je velika čast, velika odgovornost, obveza do strank, do podjetja, do samega sebe, do vseh, ki me poznajo. To je na nek način vrhunec moje poslovne poti. Zadovoljni so tudi moji delodajalci. Vse skupaj pa nas je presenetila tako številčna podpora, toliko glasov," je nadvse zadovoljen po zmagi povedal Andrej Kmetec, ki ni samo prodajalec s tremi poklici, temveč človek, ki je zelo angažiran tudi na drugih področjih. Kot vzgojitelj dela preko mariborskega RK v Pu-natu, je kulturni animator in pomočnik pedagoškega vodje, v prostem času piše ljudem prošnje za službe, pomaga jim tudi z nasveti o tem, kako se najbolje odrezati na pogovorih za službo, piše govore za poroke, abrahame, skeče, scenarije za prireditve, v kraju, kjer živi in širše pa je tudi voditelj prireditev. Ob vsem tem pa najde tudi čas za delo na kmetiji in gasilstvo. Včasih ima dan zanj 26 ur, ne samo 24. Od želja za prihodnost Andrej izpostavlja zdravje, da bi še naprej uspešno delal v Kmečkem mlinu Korošec, ostal zadovoljen človek in človek, ki mu ni nič težko. Preizkusil pa bi se rad tudi v politiki, verjame, da so lahko tudi politiki pošteni. MG 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 27. septembra 2013 Glasbeno prizorišče ponuja... . Sons napovedujejo nov album Vrednote Skupina Sons v letošnjem letu obeležuje 12 let glasbene kariere. V času svojega delovanja so fantje posneli preko 35 avtorskih pesmi, sodelovali z mnogimi priznanimi glasbeniki in nastopili več kot 550-krat. Javnost so prvič opozorili nase na natečaju »Primorske Zvezde 2003«, kjer jih je s pomočjo lokalnega časnika opazil Jan Plestenjak. Sledil je prvi istoimenski album »Sons« (2005). Po izidu drugega albu- (CCradioptuj 89,8-98,2-ICH3 Otroška oddalo ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje ^^ Z qtasbo do srca Z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si ma »Barve« (2009), se po nekaj kadrovskih spremembah v pomlajeni in bolj zagnani zasedbi vračajo na sceno. Na vokalu je Gašperja Gustinčiča zamenjal Gregor Ravnik, na basu je Petra Terčiča zamenjal Erik Filipčič na klaviaturah pa je Gregorja Vlačiča nasledil Tomaž Boškin. V tekočem mesecu fantje napovedujejo osebni obisk 50-tih radijskih postaj po vsej Sloveniji, ki bo potekal vse do konca julija. Potem pa že težko pričakovani tretji album »Vrednote«, ki naj bi luč sveta zagledal letos decembra oz. v januarju 2014. Raperski videospot Slepi potnik Andrej Bučar - Drill, raper družine Wudisban Records, je posnel nov videospot za nedavno izdan album »Nuklearna zima«, s katerim opozarja na problematiko današnje družbe in napoveduje črno prihodnost, če se določene stvari v kratkem ne bodo drastično spremenile. »Slepi potnik«, kot je naslov komada, prikazuje problematiko neosveščene družbe, ki Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. ROK KOSMAČ - AVANTURA 9jg|||i|y RITMU SANJ 8. ŽAN SERČIČ | LJUBEZEN NA PRVI POGLED 7. NINO - SIMFONIJA 6. KALAMARI - POLETJE 2000 5. IVANA HONSIČ - RDEČA NIT 4. BLUE PLANET - POLETNA ROMANCA 3. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - BOJNA ČRTA 2. ŠTURLE - VSE JE OK 1. TABU - HVALA ZA RIBE Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Foto: Miha Peroša Sons se pusti manipulirati z lažmi in propagando s strani oblasti. Mladi raper je z videospotom želel sporočiti, da si mora vsak posameznik sam pri sebi sneti prevezo, ki ga slepi in izruvati količke, ki ga omejujejo. Opozarja tudi na negativen vidik družbe, ki spregleda, saj se ljudje v videospotu zatekajo v kriminal, ki odraža posledice neupoštevanja zahtev malega človeka. Elefant in Trenutek Skupina Elefant je urbana pop glasbena skupina, ki ustvarja avtorsko pop glasbo Filmski kotiček Razredni sovražnik Vsebina: Na neki srednji šoli priljubljena učiteljica nemščine odide na porodniško in zamenja jo novi učitelj, ki pa ne premore človeške topline in pristnih stikov z učenci. Deluje kot pokojni Drnovšek, torej v prostoru, v katerega vstopi, takoj pade nekakšna nevidna zmrzal, ki da vedeti, da njegovo bit tvori le želja po brezosebnem funkcioniranju sistema. Celo obdan z naravno svetlobo deluje temno, hladno in sistematično. Ko ena izmed njegovih dijakinj iz neznanega razloga stori samoror, učenci vse svoje Razredni sovražnik Igrajo: Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Tjaša Železnik, Maša Derganc, Robert Prebil, Voranc Boh, Jan Zupančič, Daša Cupevski, Doroteja Nadrah, Špela Novak, Pia Korbar, Dan Mrevlje Režija: Rok Biček Scenarij: Rok Biček, Nejc Gazvoda, Janez Lapajne Žanr: drama Dolžina: 112 minut Leto: 2013 Država: ZDA z r'n'b' in soul ritmi. Ime Elefant predstavlja mešano sestavo skupine. Prvi del imena Ele (oz. Elle) predstavlja ženski del, Fant pa fantovski del skupine, ki šteje pet članov: Simona Glavan Tušek (vokal), Luka Vunduk (kitara), Željko Bajlovic - Bajlo (bas), Robert Humar (klaviatura) in Tomi Razingar (boben). Tokrat skupina Elefant predstavlja svoj četrti singel, v katerem se ponovno vračajo k svoji minimalistični glasbi in močni izpovedi. Govorijo o trenutku. V skladbo Trenutek so punca in fantje poskusili ujeti paleto različnih občutij zamere do učitelja utelesijo v odkritem uporu proti njemu, ravnateljici, šoli, sistemu ... V slovenski kinematografiji se nedvomno dogaja nov val mladih režiserjev, ki pa z obdelavo tematik, ki tarejo njihovo generacijo, dokazujejo le to, da je naš narod odličen v prelaganju svojih travm na mlade rodove, ki te travme napačno prepozna kot izvorno le njihove, zato se z njimi ukvarja v medijih, kot je celovečerni film. Rezultat so filmi - tudi Razredni sovražnik - ki s svojimi mučnimi pavzami med dialogi, predolgo montažo, ki igro igralcev naredi leseno, pomenljivimi molki in tišino odlično poustvarijo vse nara-tivne probleme slovenskega filma izpred treh in več desetletij. Skratka vse tisto, zaradi česar je slovenski film dobil slabšalno in zdaj že žanrsko oznako 'slovenski film.' A vendar je po drugi strani dolgometražni film preveč mamljiva pripovedna forma, da je ne bi izkoristili za zgodbe, ki so pomembne. Ena od takih, ki delno temelji na resnični zgodbi, je vsekakor tudi zgodba filma Razredni sovražnik. Problem torej ni od vznesenosti, sreče in vzburjenosti do žalosti, tesnobe in občutka izgube. Odločitev o tem, ali jim je uspelo, pa prepuščajo poslušalcem. Vasko Atanasovski Trio na Metelkovi Po lanskoletnem ultimativ-nem albumu 'Come to me', slovenska zasedba Vasko Atanasovski Trio, skupaj z založbo Ce-linka, izdaja nov album z naslovom 'Feel'. Vasko Atanasovski Trio, ki ga poleg saksofonista, pevca in avtorja Vaska, sestavljata še vrhunska glasbenika, Dejan Lapanja z električno kitaro in Marjan Stanič z bobni in tolkali, se je do sedaj predstavil na mnogih odrih doma in v tujini ter izpeljal celo dve turneji po oddaljeni Kitajski. Nov album je morda nekoliko intimnejši od prejšnjega in prinaša devet novih skladb, ki so si med seboj slogovno tudi precej različne, hkrati pa tvorijo pestro in homogeno celoto. Prvi promocijski koncert bomo lahko doživeli 10.okto-bra v Gali hali na Metelkovi v Ljubljani, nato bodo sledili koncerti po Sloveniji. v filmu samem, ampak v spoznanju, da je tudi mlada generacija filmarjev postala izrazito težko-umetniška, prežeta z otožnostjo in bremeni, za katere ne vedo, da so bili nanje odloženi. Slovenci torej tudi v filmu ostajamo narod, zrel za psihiatrično obdelavo. Mladi filmarji so že na začetku svoje ustvarjalne poti stari v duši. Zgodba sicer obeta obdelavo neprijetne teme, kot so samomori mladih, a vendar se ne ustavi na tem temačnem brodenju po črninah močvirja naše narodne psihe. V drugi polovici sledi manjši preobrat, ko se izkaže, da je bilo nesrečno dejanje dijakinje zgolj povod za utelešenje zatiranih in zmedenih čustev najstnikov v punt, ki je lahko v takih primerih izjemno nevaren. V svoji zaletavosti ruše- nja sistema (ker ne vedo, da je zaradi svoje čustvene distance neuničljiv) kažejo običajne probleme upora: dobro analizo in razčlenitev težav ter razloge za rušenje, ne ponudijo pa nobene alternative in še manj vsebine, kvečjemu svojo zmedenost. Film je zato predvsem zgodba o psihološkem očiščenju obeh strani (učencev in učitelja), ki se na koncu le najdeta na sredini. Mladina prehitro odraste, ko ugotovi, da upiranje sistemu nima smisla, saj jih bo le-ta prej ali slej asimiliral vase, sistem pa ob tem pokaže človeško razumevanje, da druge poti enostavno ni. In tako je tovrstno svetobolje uspešno predano naslednjemu rodu. Matej Frece ' vL, J OVEN (21.3. - 20.4.) V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Odlično se boste počutili v družbi. Na delovnem mestu bo štela premišljenost in diplomacija. Dogodkov ne bo moč prehitevati, ampak jih sprejeti, korak za korakom. Ljubezen: pogovori bodo ključ do osebne sreče. 80 BIK / (21.4. - 20.5.) * Po razpotjih življenja se boste odpravili previdno. Raziskovanje bo vaša strast. Na svoj način bo pomembno, da bo moč narediti osebno bilanco in ločiti zrno od plevel. Posebna sreča vas bo spremljala v ljubezni. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Sprostite se v naravi! m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) v družbi. Sprostili vas bodo pogovori in neobvezujoča srečanja. Ljubezen: samske bo lahko zadela Amorje-va puščica, vezani se bodo pilili v diplomaciji. Jasno bo nakazano, da boste na delovnem mestu imeli polne roke dela in delovnih obveznosti. RAK (21.6. - 22. 7.) Po zvezdnih namigih se obeta ploden teden. Ustvarjalna energija vam bo podarila krila. Lažje se boste sprostili in zaupali v blagostanje življenja. Notranji nemir bo posledica stresa. Blagodejne učinke sproščanja bo imela glasba. Na delovnem mestu boste morali reči m LEV (23.7. - 22.8.) Ognjena energija vam bo koristila. Spremljala vas bo tudi povečana občutljivost. Besedno boste morda nekoliko ostri. Pozitivno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. Na delovnem mestu se bo odprla paleta novosti. Pred vami je teden ugodnega sodelovanja in povezovanja. a DEVICA ' (23.8. - 22.9.) se vam bodo nove poslovne priložnosti, kar vam bo okrepilo samozavest. Teden bo ugoden za pridobivanje denarja. Jasno je, da se boste morali tudi bolj sprostiti. Mnogo prijetnosti bo v pogledu ljubezni. Prosti čas bo priložnost za raziskovanje novosti. petek • 2l. septembra 2013 Za kratek čas Štajerski iS TUBERKULOZNO OBOLELE BEZGAVKE NENAVADNI DOGODEK, ČUDEŽ ANTON SOVRE ZVEZDO-SLOVEC STRUPEN PLIN OMEJEN, NEUMEN ČLOVEK RASTLINA Z MLEČKOM MARJETICA (LJUDSKO) GRAD PRI PARMI PERZIJSKI DUH ZLA ZOPRNA SLADKOBA RIBANA REPA ZA OZIMNICO NIKA JUVAN MAJICA AMERIŠKI PEVEC (BOBBY) VRTNA HIŠICA NOVINAR PEČKO BARVA OKRA DRŽAVA V INDIJI DARILO, POKLON KAJENJE GREGOR ILC NOVINARKA GIROTTO GL. MESTO LATVIJE BARVA IGR. KART ADAM IN ... SPIKERICA BAŠ PEVSKI ZBOR OČKA PRIMORSKI SVALJKI MAČEK NIKOLA TESLA LITIJ NAŠA GLEDALIŠKA IGRALKA DROG ZA PODALJŠANJE OJESA TEPCA KVINTA FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC DELON IZ BESEDE ALANI NAŠ IGRALEC ALI UGANKARSKI SLOVARČEK: ABRIL = španska filmska igralka (Victoria), ILJ = moško ime, Egidij, Tilen, KALANJ = hrvaški boksar (Daniel), MAJRONAR = specialiteta Goriških Brd, krompir v oblicah, OBERČ = slovenski voznik relija (Goran), ORISA = država v Indiji, SEDLAR = slovenska gledališka igralka (Nevenka), TRUTIKA = ljudsko ime za marjetico, ŽINČENKO = ruska padalka (Ljudmila). 'd3NVd 'NIV1V 'VldVAM 'VOirO 'dVICDS VM3A3N 'NldV>10VIAI 'INOrN 'VI31V 'oum 'V9IH 'VNVIdO '19 'dVQ 'VSIdO 'dVIAllO 'Vin TN 'Vd3d VISM 'VdVlSO 'V»linai '»VIN 'naioai 'lAIONOdlSV 'n3dOa»S '0»N30NIZ 'NV»dV '30N31 'imav 'VNOO» :ouAejopoA 3>HNVZia>H 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 28. september: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). NEDELJA, 29. september: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Marjan Nahberger), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 30. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Polona Ambrožič Bombek). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 1. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 2. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 3. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Oddaja o zeliščih in zeliščarstvu10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). PETEK, 4. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Velenje). POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si. IN OBIŠČITE NA FACEBOOKU. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Kolo usode se bo zavrtelo v vašo korist. Spremljala vas bosta odločnost in temperamentnost. Popaziti bo potrebno, da boste imeli svetle misli. Kamenčki v mozaiku usode se bodo harmonično sestavljali v pogledu službe. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, kajti počasi se daleč pride. škorpijonom strelec fi^- (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) Brezpogojna ljubezen bo tista, ki vam bo pokazala pravo pot. Prihajajoči teden bo v znamenju osebne in duhovne rasti. Razčistiti boste morali s tistim, kar vas bremeni. Velik napredek bo v pogledu ljubezni. Partnerjevi nasveti ne bodo samo vzpodbudni, ampak tudi zelo poučni. KOZOROG (22. l2. - 2O. l.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Tišina bo naravna oblika napredovanja. Čas bo, da se boste ustavili in stvari pogledali iz drugega zornega kota. Služba: ne bodite pretirano površni in popazite na skrite namige. Teden bo prinesel mnogo izzivov pri reševanju zadev iz preteklosti. VODNAR (Il. l. -18.2.) Učiteljica bo narava. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Prijateljev namig vam bo podaril svežine in dodal krila. Uspehi se vrstijo na delovnem mestu in v pogledu ljubezni. Seveda bo potrebno na morebitne težave pogledati s svetle točke. Iz majhnega raste veliko! RIBI (l9.2. - 2O. S.) Pomembno bo, da boste športno aktivni. Tako boste na kvaliteten način uporabili odvečno energijo. Ljubezen bo prinesla nekaj izzivov in ugodnosti za osebno napredovanje. Na delovnem mestu se odločite in naredite prerez. Prosti čas bo priložnost za razva-janje v dvoje! Teden, v katerem se boste veliko učili in pridobili paleto novega znanja. Obdobje bo prineslo ravnovesje in čustveno skladnost. Na svoj način vas bodo privlačile skrivnosti in nove dimenzije. Na delovnem mestu se boste odločili in naredili zelo pomemben korak naprej. Ljubezen: romantika! 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 27. septembra 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (12.) MGP • Premiera Začeti znova Palčica v MGP Pred odhodom v tujino nas navadno, razen seveda finančnih zadev, skrbi samo troje: kako se bomo vživeli v novo okolje, našli prijatelje in ne imeli prevelikega domotožja. Prvi stik z ljudmi in okolico ni bil najbolj spodbuden, saj so ljudje tukaj veliko bolj zadržani in hladni, kar me je na začetku izredno motilo. Priznam, da sta bila prva dva tedna zelo težka, na trenutke sem želela le spaki-rati in odditi, a sedaj sem vesela, da sem bila toliko močna, da tega nisem storila. Menim, da je naša kultura precej drugačna - Slovenci smo prijaznejši, temperament-nejši in predvsem bolj nasmejani. Rada imam stisk roke, prijateljski objem, a tukaj tega preprosto niso navajeni. Spoznala sem ogromno ljudi, a velika večina namesto običajnega stiska roke le pokima ali celo pomaha. Velika ovira je bil na začetku tudi jezik. Mnogokrat sem se počutila zelo neprijetno, saj mi ljudje navadno niso ponudili besede, kot da bi se me, ker ne znam latvijsko, celo malo izogibali. Imam sicer srečo, da delam v mednarodnem okolju, saj smo trenutno tukaj kar trije tuji prostovoljci, zato mi neznanje latvjskega jezika, vsaj na delovnem mestu, ne povzroča preglavic. Zgodba je povsem drugačna, če potrebujem pomoč pri nakupovanju, iskanju Foto: Mateja Toplak Dvakrat tedensko obiskujem jezikovni tečaj. Latvijščina je, podobno kot slovenščina, zelo zahtevna. določene lokacije ali pri čisto vsakdanjem sporazumevanju. To, da je slovenščina podobna ruščini, mi najbolj ne koristi, saj zaradi zgodovinskih razlogov Latvijci in Rusi niso ravno najboljši prijatelji. Dejstvo, da veliko ljudi tukaj ne govorijo angleško, je pripomoglo k temu, da imam za učenje jezika veliko večjo mo- Deležna sem bila prelepega presenečenja ... Foto: Mateja Toplak tivacijo. Dvakrat tedensko obiskujem jezikovni tečaj in moram reči, da je latvijščina, podobno kot slovenščina, zelo zahtevna. Preden lahko dejansko pišemo ali govorimo, je potrebno ogromno predznanja, a vendarle sem uspešno prestala prvi test oziroma preizkus znanja. Pridružila sem se tudi pogovornemu klubu za tujce, tako da upam, da bom kmalu znala vso naučeno znanje tudi uporabiti, kar mi bo pomagalo pri še močnejši integraciji v okolje. Pred kratkim sem prisotvo-vala tudi na dvotedenskem kampu za otroke med sedmim in dvanajstim letom. Bilo mi je v veselje opazovati, da se otroci, čeprav jezika ne znam v toliki meri, da bi lahko z njmi govorila ali jih razumela, zelo hitro navajajo name. Seveda jim je bilo moje nerazumevanje nadvse zabavno, tako da so me poskušali naučiti še nekaj dodatnih „zanimivih" besed in preprostih stavkov. Na začetku sem posvečala izredno veliko pozornosti tudi spoznavanju novih ljudi, saj sem imela v telefonskem imeniku le nekaj številk, kar sem želela, da se čim prej spremeni. Zelo zanimivo in zabavno je začeti popolnoma znova - si najti novo družbo in prijatelje. Udeleževala sem se raznovrstnih srečanj za tujce, kjer sem spoznala izredne ljudi. Vsa moja energija je bila usmerjena v iskanje novih poznanstev, a sedaj, po treh mesecih, ko je iz tega nastala ustaljena družba, so moje prioritete nekoliko drugačne. Še vedno sicer spoznavam nove ljudi, a istočasno svoj prosti čas preživljam z mojimi »starimi« prijatelji, s katerimi smo zelo hitro spletli izredno močne prijateljske vezi. Največje presenečenje, ki sem ga bila deležna, je bila moja rojstnodnevna zabava. Prijatelji so mi s skupnimi močmi, na večer mojega rojstnega dne, pripravili zabavo presenečenja, tako da sem ob vstopu v pub samo nejeverno strmela v skupino prijateljev, ki so mi s torto, baloni in svečkami peli vse najboljše - v latvij-ščini seveda. Večer je bil naravnost čudovit, moram priznati, da je bila najboljša rojstnodnevna zabava, kar bi si jih lahko zamislila. Da se dotaknem še zadnje stvari, domotožja. Pričakovala sem, da bom imela veliko večje domotožje, a tukaj se preprosto stvari dogajajo tako zelo hitro, da komaj sledim. Nekako sem v popolnoma drugem svetu, kar ne pomeni, da nikogar ne pogrešam, le vem, da potrebujem izkušnjo v tujini, zato jo poskušam izživeti v popolnosti. Nadaljevanje prihodnjič Nocoj (v petek) bo v ptujskem gledališču premiera otroške predstave Palčica, ki govori o velikem srcu majhne deklice. Ustvarjalci bodo naše najmlajše z lutkami popeljali v čarobno deželo, v kraljestvo najlepših rož. Zgodba izpod peresa Hansa Christiana Andersena, ki je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj, Gledališča Labirint in Društva lutkovnih ustvarjalcev Ljubljana, je primerna za otroke od 3. leta naprej. Pod koncept in režijo se podpisuje Saša Jovanovič, za alternacijo je zadolžena Tina Oman, priredba, likovna zasnova, izdelava lutk, koreografija, igra in animacija pa so delo Alje Kapun. Palčica, ki bo na ptujskih odrskih deskah premierno uprizorjena ob 18. uri, je zgodba o dekličinem velikem malem srcu, ki je toliko večje od krutosti ozkosrčnega okolja. „To je pravljica o hrepenenju po osebni svobodi in uresničitvi lastne sreče. Drobna deklica, ne večja od palca, se znajde na potovanju po svetu, v katerem ji vsako bitje, ki ga sreča, želi vsiliti prav svoje poglede na življenje. Vsakdo si želi podjarmiti malo deklico v svoj prav, jo zasužnjiti v svet svoje edino veljavne resnice. Deklica pa je tako mila in njeno dobro srce nesebično pomaga ptici lastovici v stiski. In ko v stisko zaide deklica, ji v tesnobi pomaga ptica, da bi skupaj poleteli v svobodo. V kraljestvo najlepših rož, kjer tudi deklica sreča svojega malega cvetličnega kralja," so pred nocojšnjo premiero o vsebini predstave povedali njeni ustvarjalci. Dženana Kmetec Zveza Sožitje • 50-letnica Drugačnost kot prednost V letošnjem letu Zveza Sožitje, zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, praznuje 50-letnico. V sklopu tega dogodka so maja letos organizirali osrednjo slovesnost, zaradi izjemnega zanimanja članov pa so se odločili, da bodo pripravili še regijska srečanja. Eno teh za štajersko-pomursko regijo je potekalo v soboto na Treh kraljih, kjer se je družilo skoraj 600 članov društva. Zveza Sožitje je samostojna, nestrankarska, nepridobitna in prostovoljna organizacija s socialno-človekoljubnimi cilji in organizacija za napredek skupne in posamične skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše in člane družin. V sklopu zveze delujejo društva, med katerimi je tudi ptujsko, ki združuje že več kot 250 članov. Kar 55 se jih je minulo soboto odpravilo na izlet na Tri kralje, kjer so proslavili visok jubilej krovne organizacije. Družilo se je nekaj manj kot 600 članov društva, ki so uživali v zvokih glasbe Ptujskih 5, sprehodu po pohorskem gozdu, balinanju, nastopih posameznih društev in drugih dogodkih, s katerimi so si popestrili ta lep dan. Za vse je bila to prijetna izkušnja, v prvi vrsti za osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki jih taki dogodki navdajajo z optimizmom in veseljem. Dženana Kmetec Na kampu za otroke sem se z njihovo pomočjo naučila kar nekaj novih besed. Foto: Mateja Toplak Foto: DZ Foto: DK petek • 27. septembra 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Mali STORITVE oglas PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. V DOMINU PTUJ - frizerski studio M, moško striženje 5 €, žensko striženje -fen 15 €, prameni 7 €, barvanje 6 €. Tel. 070 420 499. PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. NUDIMO učno pomoč, inštrukcije iz angleškega jezika, napotke in pomoč pri pisanju seminarskih in diplomskih nalog. Mateher, d. o. o., tel. 040 571 313. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. NOVO v prostorih Slimmer club-sa - svetlobna terapija. Deluje na naraven način, vzbuja regeneracijo telesa, deluje protibole-činsko, zdravi vse vrste poškodb, deluje kot fizioterapija, pomaga pri športnih poškodbah, pomaga pri sindromu kronične utrujenosti in še veliko več. Informacije na 041 461 266. Darinka Pesek, s. p., Miklošičeva ulica 5, Ptuj. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bele kokoši in peteline, težke 4 kg, po 4 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali gsm 040 531 246. Rešek iz Starš. PRODAM 14 dni starega bikca in teličko. Telefon 031 833 974. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM bukova drva z razrezom na 25 in 33 cm ter pelete s certifikatom o gorljivosti, možnosti z dostavo. Tel. 041 723 957. PRODAM BIO GNOJILO, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08. PRODAM pet bikcev simentalcev in dve telički. Tel. 031 532 785. KUPIM drobilnik koruze in luščilnik. Tel. 753 75 91. PRODAM koruzo za silažo, 8 ha. Tel. 041 368 579. PRODAM prašiče od 100 do 150 kg. Tel. 761 01 54. PRODAMO zelo lepa jabolka za ozimnico, idared in jonagold, po 0,30 €/ kg, nabirate sami s svojo embalažo, Kr-čevina pri Vurbegu 103, tel. 031 320 616. PRODAM 6 odojkov, cena za kg 2,30 €, in čisti gemaj. Tel. 041 967 979. PRODAM hribovskim trosilnik za hlevski gnoj in gnoj. Tel. 755 52 71. PRODAM odojke od 30 do 40 kg in svinjo za zakol. Tel. 766 37 61, Stojnci. PRODAMO večjo količino luščene koruze z njive in prašiče od 30 do 40 kg. Tel. 031 793 664. PRODAM dve telički, eno staro 3,5 meseca, drugo pa 11 mesecev. Tel. 041 875 779. PRODAM dve telički, limuzinko in si-mentalko, stari do 2 tedna, in 300 litrov mošta od jurke. Tel. 031 840 282. PRODAM grozdje, žametno črnino, in mošt, beli in rdeči. Možna dostava. Tel. 02 755 18 21. NEPREMIČNINE OPREMLJEN in obnovljen poslovni prostor za dejavnost trgovine (ali podobno mirno dejavnost) v izmeri 46 m2 na naslovu Zagrebška cesta 74 (ob glavni cesti zraven gasilskega doma Turnišče) damo ugodno v najem za 170 EUR/mesec + obratovalni stroški. Informacije na 041 667 325 oz. Polje-dom, d. o. o. PRODAM gradbeno parcelo s pogledom na Ptuj, 800 m2, za 48.000 €. Di-videnda, d. o. o. 051 848 241. PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. NA PTUJU oddam v najem 1,5-sobno stanovanje osebi z rednimi dohodki. Telefon 031 77 66 56. UGODNO prodamo gradbeno parcelo na sončni legi. Telefon 031 764 432. V NAJEM oddam enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Telefon 041 872 075. V MAJŠPERKU oddamo v najem opremljen frizerski salon. Tel. 040 554 888. PRODAM gozd v neposredni bližini Ptuja, hrast, jesen, akacija. Tel. 041 588 137. IŠČEM delo, lahko pomoč starejšim osebam na domu (od nege do gospodinjskih opravil). Tel. 041 238 508. IŠČEM delo - oskrbo starejše osebe. Dosegljiva sem na telefon od 20.-21. ure. Telefon 05 99 33 137. RAZNO PRODAM gostinski šank, 2,7 m, nerjaveč, s hladilnim kompresorjem. Telefon 031 764 432. UGODNO prodam 100 poročnih in večernih oblek. Telefon 031 764 432. PRODAM hišno dvigalo. Telefon 031 764 432. KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. MostiCek, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075. e-mail: vilko.gerecnik@siol.net ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si RADIOPTUJ 89,8«98.2»I04t3 www.radio-ptuj.si razlogov za sodelovanje s Si.mobilom! Ste podjetnik z odličnim prodajnim znanjem. Zanima vas področje IT-ja in komunikacij. Gradite trdne poslovne povezave in prodajne poti. Cenite svoje poslovne stranke. Verjamete v moč tehtnih prodajnih argumentov. Dolgoročna vizija vam je pomembnejša od kratkoročnih ciljev. Želite razširiti svojo poslovno ponudbo. Ne bojite se novih izzivov. To je le nekaj razlogov, zaradi katerih vas vabimo v našo družbo. Postanite prodajni partner za Si.mobilove storitve. Ste prepoznali dobro priložnost? Oglasite se nam do 30. 9. 2013! Več na www.simobil.si/popolna-pisarna/razpis Popolna pisarna simobil.si ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE! Nagrada za tokratne izžrebane naročnikejeVSTOPNICAZAKOPANJE VTERMALNEMPARKUTERMPTUJ. 1. AngelaZajko, Njiverce vas 39,2325 Kidričevo 2. Milena Sirc, Polenšak 15,2257 Polenšak 3. Terezija Adam, Stoperce 13,2289 Stoperce 4. AntonButolen, Žetale 42,2287 Žetale 5. TvanKlajničar, Vodranci 48,2276 Kog Stajersi HOTELS & RESORTS Terme Ptuj / V Termalni Park Terme Ritj S. TinkaPotočnik, Veliki Brejbrovniki5,2275 Miklavž pri Ormožu 7. TrenaZemljič, Bresnica 58,2273 Podgorci 8. AdeiaŠilak, Zagrebška c. 50/c, 2251 Ptuj 9. RudiRočak, Brilejeva4,1000 ^'ujb|jana 10. ElizabetaHojnik, Hlaponci 10,225SJuršinci Nagrajenci Joste prejeli nagrado po pošti. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. septembra 2013 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 PravniNasvet.com .TUSTITIA OMNIBUS — PRAVICA ZA VSE Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com. Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto. Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo. PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTUJI PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Oprema Barva micr0carmc1 2004 4.300,00 € brez izpita kov. s. modra peugeot 3071.616v d-sign 2007 5.670,00« prvi last. kov. srebrna aixam 400 sl evolution 1998 2.500,00« brez izpita kov. b0rd0 peugeot 4071.6 hdi confort umu. 2007 6.950,00« prvi last. kov. Črna opel astra 1.416v n-J0Y 2005 4.800,00 € serv. knjiga kov. srebrna audi sportback a31.9 tdi ambition 2008 10.900,00 € serv. knjiga kov. srebrna peugeot limuzina 4071.6 hdi conf. pack 2007 6.990,00« serv. knjiga kov. b0rd0 ford fusion 1.616v comfort 2008 5.490,00« prvi last. kov. siva citroen selection c4 picass01.6 vti grand 2011 9.990,00« serv. knjiga bela seat ibiza1.4 mpi stella 2002 2.150,00« klima kov. modra ford fusion 1.416v comfort 2007 4.950,00« 52.000 prev. kov. srebrna citroen sax01.01 1999 880,00« 5 vrat rdeča renaultsedan megan 1.616v authentique 2009 5.300,00« 61.000 prev bela peugeot 3081.416v confort 2008 6.190,00« prvi last. kov. srebrna mercedes- benz a160 classic 1999 2.750,00« klima rdeča renault megane1.616v elan 2008 5.690,00« 43.000 prev kov. b0rd0 citroen picass01.816v sx 2002 2.900,00« serv. knjiga kov. s. modra peugeot 607 2.2 16vtitan 2001 2.650,00« serv. knjiga kov. srebrna ford fiesta 1.416v comfort 2008 5.230,00« prvi last. kov. Črna renault grand espace 2.0 dci initiale paris 2008 10.900,00« serv. knjiga kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 tjffluJ ) Industrijska 9, MARIBOR f ^JjZf/ 02 2283020,031 658 679 1 NOVA VOZILA FORD 1 POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE } BREZ POLOGA 1 ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE | ZNAMKA LETNIK CENA € OPR. BARVA FORD MIAX 1.0 ECOBOOSTrORDOVNOVI MODEL NOVO 1 DO 13.120,00 NOVO VOH ZA1DGII SREBRNA, RDEČA.ČRNA KOV. FORD BMAXTREND 1.01ECOBOQST-TESTNI 03/2013 13.990,00 TEMPOMAT, CONTROL PAKET ČRNA KOV. HROM) 1.4,90 KM NOVO 0012360,00 NIMA, DAU.fflTR.ZAKl, ABS,... SREBRNA KOV JEAJ1EIA FORD &MAXTAEHD 1.5TÜCI 75 KM NOVO OD 13.890,00 KUMAfLPOMIKSIEKELABS,.. REIA, SREBRNA KOV. FCRD RESTA 1.25 TREND.5 VRAT NOVO 10.590,00 DOD. ZAT. STEKLA, AKCIJA RDEČA FORD tWAX 1.6 TDQ TOND 115 KM-TÏSIÎT1 03/2013 11590,00 PAKETTREND PLUS, DOO.ZAT.ST. SREBRNA KOV. RIRD CM 1.6 IND125 MESTNI 10/2012 16.990,00 PAKETTREND 1J>AKET UDOBJE 1 MARS RED KOV. FORD C-MAX 1.0TDCITFEND 115 KM NOVO OD 17.160,00 P0PU8TW0ZILA NAZALOGI BEIA, SREBRNA KOV. FORD CMAXTDEND 1.0 ECODOOST NOVO ( ID 14.870,00 Z RAZLIČNO OPREMO NA ZALOGI BELA, StVA, SREBRNA KOV. FORD CMAXTDEND 1.STDCI, SIO 2007 7.490,00 ALUPLAT, AVT.KÜMA.VLNAPR. SREBRNA KOV. FORDHESTA 1.0 MND.5VRAT NOVO ( »10.680,00 KUMA. ELPOMIK STEKEUABS... RAZLIČNE BARVE FORD RESTA 1.251TTTANIUM, 5 VRAT-TESTIUA 05/2012 1990,00 TEMPOMAT, CONTROL PAKET 2 RUT IHTA KOV. FORD HESTA 1.25 TREND, 5 VRAT 2009 1990,00 P0T.RAQ, 11AST., LE 44.877 km ZELENASQUEEZE KOV. FORD HESTA 1.4. COMFORT ^ VRAT 2008 5.790,00 KUMA, MEGUALU PLAT., 1.IAST. MODRA KOV, FORDHESTA 1BEND 1.251,51»™ 03/2013 10.300,00 MEGUCODL&SOUND PAKET BELA-ČRNA STREHA FORD FDCUS TREND 1.6 TDQ KARAVAN NOVO 0015.500,00 PAKET UDDBJBNA ZALOGI ČRNA KOV. FORD FOCUS ECOBOOST T1ÍEIVD - AVTO LHA NOVO 1 DD 13.140,00 ZELO NIZKA PORABANA ZALOGI! BEIA FOROFOCUSKARAVAN 1.6 200/ 6980,00 DOD. 4ZIM. GUME NAPLAT1ŠČIH SREBRNA KOV. FORD FOCUS TREND I.Ol ECQBOOST-TESTNI 10/2012 14.510,00 125 KM, PAKET UDDBJE+TREN&+ BELA-ČRNA STREHA FORDFUSION 1.DC0MF0RT 2008 6690,00 ALU PLAT, AVT.KUMA, MEGLEN. TEMNO SIKOV. FORD FUSION TREND 1.6, SLO 2008 6990,00 1.I0.SERV.KNJIGAJE 105.000 ta HSHÍAK0V. FORD KUGA TREND 2.0TDCI 4X2 M6N0VI MODEL NOVO 23460,00 ST1LSKIPAKET+PARKIRNI PAKET BEIA FORD KUGA 2D TD» 4X2- NOVI MODEL NOVO 1 1021.610,00 ZANIMIV MODEL ČAKA NA VAS RAZLIČNE BARVE FORD KUGA NOVI MODEL ŽE V PRODAJI NOVO 0011990,00 UGLASITE SE NATESTNI VOŽNJI RAZLIČNE BARVE HD MONDEC IM,MAN 2000 1.470,00 ABS, MEGL, KUMA.EL PAKET BEIA FORD MQNDE0 2.0 TDQ TTTANIUM, 5 VRAT-TESTNI 2011 19.990,00 IZREDNO NIZKA PORABA!!! BEU-ČRHA STREHA FORDRANGER XL ENOJNA KABIN A 2.2 TOCI NOVO 1 1019.010,00 po naroČilu RAZLIČNE BARVE URO RANGER XLT DV.KABINA 2.2 TUOI4X4 NOVO 20.003,00 CENA ZA PODJETJA BREZ DDV SBEBBNAKOV. FORD TRANSTT CUSTOM KOMBI FURGON TREND NOVO 19.334,00 CENA ZA PODJETJA BREZ DDV BEIA, DOD. OPBEMA FORD TRANSIT ŠASUA S KABINO AMBIENTE NOVO 10.511,00 CENAZA PODJETJA BREZ DDV BEIA DOD OPREMA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Kronika iz občine Lenart 12:00 Ulrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 1B:00 Praznik KS Voličina 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 06:00 Koncert ans. Žargon z gosti 10:00 Praznik KS Voličina 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 16:00 Markovci-Oddaja iz preteklosti 20:00 Večer z Žargonovci 2013 1. del 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka preko spleta: www.siptv.si 08:00 Otroška oddaja 09:00 Kronika iz občine Hajdina 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 100 let zborovskega petja Videm nroaram V ŽiVO tudi 13:00 Munda Sommerfesl 1. del . 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Igre brez meja v Vitomarciri 18:30 Praznik KS Voličina 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2.dei 21:00 Glasbena oddaja fgf „ . ^^ 06:00 Kronika iz občine Videm 09:30 Polka in Majolka 10:20 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 100 let zborovskega petja Videm 20:00 večer z Žargonovci 2013 1. Cfel 21:30 Košnja v Šturmovcu 22:30 Glasbene novičke z Ingrid Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.isi Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICAZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.„. Raičeva 6 2250 Ptuj PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 27.9. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 10:20 Modro-Don. 12:00 Resi TV Ormož 15:35 Kuninjica 17:30 Moto scena - 23. oddaja - pon. 18:00 Glasbena 8 (tuja lestvica) - 6. oddaja -pon. 18:30 To bo moj poklic- Gastronom hotelir in turistični tehnik - pon. 9:00 Art Ptuj 2013-pon 19:50 Glasbeni predah 20:00 Ptujska Kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske 20:50 Cista umetnost - 23. oddaja - pon '1 Gospodje Ptujski ... .J Glasbeni nreoah 22:00 Regi TV Gorišnica - pon. Sobota 28.9. 9:00 Ptujska kronika - pon. 10:25 Modro-pon. 10:50 To bo moj poklic -Gastronom hotelir in turistični tehnik-pon. 1:30 Zemlja in mi - 20. oddaja 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna 5:30 Kuhinjica - pon. 5:55 Glasbeni predah 6:00 Ptujska kronika - pon. " "5 Glasbena 8 (slovenska lestvica) - 7. oddaja - pon. 8:00 Ptujska kronika-non. 8:20 Cista umetnost-23. oddaja 8:40 Film Campus - Revolucija - pon. 8:45 Pregled tedna - pon. 9:05 Film Campus - Babica - pon. 9:15 Film Campus - Ples s kurentom - pon. 9:25 S poti po Braziliji - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Pogovor o osnovni šoli dr. L. Pivka 21:05 Zemlja in mi - 20. oddaja - pon. 21:35 Film Campus - Kosmata ljubezen - pon. 21:45 Film Campus - Raj - pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 29.9. 9:00 Ptujska kronika-pon. 9:20 Kuhinjica 11:00 Ptujske odrske deske - pon. 13:00 Pregled tedna-non. 13:30 Zemlja in mi - 20. oddaja - pon. 14:00 Sporf(no) -19. oddaja pon. 15:00 Gostilna »Pr Francet« - 47. o 16:50 Zeleno -2. oddaja - pon 17:10 Pogovor o osnovni šoli dr. L. Pivka -18:55 Firm Campus - Revolucija - pon. . oddaja 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Povabilo na kavo - non. 19:00 Cista umetnost-23. odi 19:20 Film Campus- Sladic ne maram preveč-pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja lestvica)- 6. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 21:00 Zeleno - 2. oddaja -pon. 21:20 Motoscena - 23. oddaja - pon. 21:45 Glasbeni prodali Ponedeljek 30.9. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:10 Info kanal 10:45 Pregled tedna - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 16:30 Glasbeni predah 16:50 Povabilo na kavo - pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 17:50 FiniTampus - Svoboden kot kokoš - pon. 18:30 To bo moj poklic- Vinski svetovalec in barmen 19:00 Cista umetnost - 23. oddaja -pon. 19:20 Film Campus - Revolucija - pon. 19:25 Glasbena i (slovenska lestvica) - 7. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno-2. oddaja-pon 20:40 Povabilo na kavo - non. 21:20 Motoscena - 23. odilaja - pon. 21:45 Glasbeninredah 22:00 Ptujska kronika - pon. [top3avtomobil7 t- VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M=f J=1WI d 911! I MeJJ 9 M B M O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI A4AVANT 2.0 TDI 2009 13.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA AUDI ALLR0AD 2.5 TDI QUATTR0 2003 5.490,00 4X4, SLO, VSA OPREMA KOV SIVA BMW 318 d TOURING 2009 13.490,00 1. LAST., VSA OPREMA KOV. ČRNA BMW 318 dTOURING DIESEL 2004 5.490,00 AVT.KUMA, 17 C0L KOV. MODRA BMW 520 d F10 NOV MODEL 2011 31.990,00 VSA OPREMA KOV MODRA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdi 2008 8.490,00 KUMA, KOT NOV K0V.VU0UČNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 8.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA CITROEN C51.6 DIESEL HDI 2011 11.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV ČRNA FORD C-MAX1.6 DIESEL TOČI GHIA 2010 9.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV. SIVA FORD M0NDE0 2.0 DIESEL TITAN. 2009 9.990,00 AVT.KUMA, NAVIG. KOV ČRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL 2009 6.990,00 KUMA, 1.LAST. KOV SIVA 0PELASTRAGTC1.616V 2008 6.790,00 C0SM0 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI 2011 13.990,00 VSA OPREMA BISERNO BELA RENAULT CU01.216V 2004 2.990,00 KUMA, SLO K0V.SREBRNA RENAULT ESPACE DCI DIESEL 2004 3.490,00 KUMA, VEIKI SERVIS KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2008 5.990,00 1.LAS, SLO KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490,00 KUMA, SLO KOV ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. O PMiklavž C.i ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA, BARVA BMW SERIJA 3:318D TOURING 2002 3.680,00 KOV. SIVA BMW SERIJA 3:318D TOURING 2010 13.800,00 KOV. ČRNA CITROEN C41.6 HDI BUSINESS 2011 10.480,00 BELA CITROEN C4 GRAND PICASSO 1.6 E-HDI 2011 10.550,00 BELA CITROEN C4 PICASS01,6 HDI BUSINESS 2010 9.680,00 KOV. SIVA FORD MONDEO 2.0 TDCI 2003 2.850,00 KOV. RJAVA FORDS-MAX 1.8 TDCI TREND 2008 10.490,00 KOV. ČRNA HYUNDA1140 1,7 CRDI COMFORT 2012 16.980,00 KOV. SREBRNA MAZDA MAZDA2 1,4 D 2005 3.380,00 KOV. T. SIVA PEUGEOT 207 TRENDY 1,4 HDI 2009 5.750,00 BELA PEUGEOT 308 SW CONFORT PACK 1,6 HDI 2009 7.480,00 KOV. SIVA PEUGEOT 407 SW BUSINESS 16 HDI 2010 8.490,00 KOV. ČRNA RENAULT MEGANE 1,5 DCI 2011 8.580,00 BELA SEAT ALTEA XL SYLANCE 1,9 TDI 2008 8.600,00 KOV. ČRNA VW PASSAT VARIANT 2.0 TDI COMFORUINE 2009 10.880,00 KOV. SREBRNA VW PASSAT CC 2,0 TDI DPF 2010 17.650,00 KOV. SIVA VW TOUAREG 2,5 R5 TDI TRIPTRONIC 2005 10.580,00 KOV. SIVA ODKUP VOZIL V ENI URI www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 27. septembra 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 Prireditvenik Petek, 27. september 9:00 Ormož, pred OOPZ: sejem KOVITO, sejem obrti, turizma, vina in kletarske opreme 18:00 Hajdoše, gasilski dom: sprejem olimpijskih zmagovalcev, občinsko gasilsko poveljstvo-PGD Hajdoše 18:00 Markovci, večnamenska dvorana: Ansambel ljudske glasbe in plesa Razlog iz Bolgarije, FS FD Antona Jožeta Štrafela Makovci 18:00 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Hans Christian Andersen Palčica, MG Ptuj, Gledališče Labirint in Društvo lutkovnih ustvarjalcev 18:00 Sp. Voličina, pri gostilni Vinska trta: športno-zabavni peteroboj, Ruperške igre 20:00 Kidričevo, restavracija Pan: FS Inovec iz Slovaške, FS Vinka Koržeta PD Cirkovce 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: multimedijska prezentacija Sedemletna pot, zgodba o drugačnem potovanju Dominika in Igorja Osvalda po Aziji, Avstraliji, J Ameriki in S Afriki 20:00 Žetale, kmetija Kolar: 14. občinski praznik in 23. kostanjev piknik, kožuhanje Sobota, 28. september 9:00 Voličina, lovski dom: lovska razstava 11:00 Ptuj, Vrazov in Mestni trg, tržnica: Folklorni kimavčevi večeri, povorka v starem mestnem jedru, skupine iz Bolgarije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije 19:00 Ptuj, Velika dvorana dominikanskega samostana: Folklorni kimavčevi večeri, zaključni koncert, skupine iz Bolgarije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije Nedelja, 29. september 9:00 Ormož, pred OOPZ: sejem KOVITO, sejem obrti, turizma, vina in kletarske opreme 9:00 Žetale, pred OŠ: planinski pohod po poti Žetalskega Jožeta na Do-načko goro, PD Žetale Mestni kino Ptuj Petek, 27., sobota, 28., in nedelja, 29. september: 17.00 Smrkci 2; 19.00 Pr konc sveta; 21.00 Submarino. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Dokumentarni film o zdravju po duhovni poti Fenomen BRUNO GRONING - Po sledeh čudodelnega izcelitelja; globoko čustveno doživljajski film; več kot petdeset prič ozdravitve tedanjega časa. Originalno filmsko in zvočno arhivsko gradivo; deset let javnega predvajanja v kinodvoranah; film, preveden v dvaintrideset jezikov, mnoge ozdravitve po vsem svetu so medicinsko preverjene. Tokrat prvič tudi na TV-zaslonih. Več na: www.bruno-groening-film.org. V spomin Štefaniji Zemljič Umrla je Štefanija Zemljič, dolgoletna učiteljica na ormoški osnovni šoli. Menda ni naključje, da so se na pragu novega šolskega leta od nje poslovili njeni najbližji - mož Milivoj, hčerka Polona, sin Tomaž, vnuki, sorodniki, številni sodelavci, prijatelji, znanci ter mnogi njeni nekdanji učenci. Vse, ki smo Štefko poznali, z njo delali, jo srečevali in se veselili vsakega druženja z njo, smo bili ob kruti novici, da se je za vedno poslovila, prizadeti. Četudi se nismo videvali vsak dan, so naše misli pogosto potovale k njej in njenim domačim. Takrat pa ko za vedno odide tisti, ki ti je blizu in ga imaš rad, ostane za njim praznina, ki sprva neskončno boli, vendar sčasoma pojenja. Na ljubo in drago osebo ostanejo številni spomini. Spomniš se njenega smeha, prijetnega glasu, srčne dobrote, ki jo je tako neutrudno delila med svojo družino, številne generacije učencev in tudi med nas. VPrlekijo je iz Savinjske doline kot mlada učiteljica prišla pred šestdesetimi leti. Najprej je poučevala na osnovni šoli pri Sv. Tomažu, od tu pa jo je njena življenjska in službena pot vodila v Ormož, kjer je prvo »učenost« vse do odhoda v pokoj leta 1989, delila števil- nim generacijam malih radovednih glavic. Svoje življenje je Štefka posvetila družini ter učno vzgojnemu in kulturnemu delu, po katerem je bila prepoznavna v svojem okolju. Ob upokojitvi leta 1989 je bila odlikovana z redom dela s srebrnim vencem za zasluge ter uspehe pri delu, pomembnem za mladi rod. S svojim delom in vsem kar je lepega dala družini, možu, otrokoma, vnukom, učencem, prijateljem in znancem bo še dolgo živela v njihovih mislih in spominih, saj vezi, ki so se stkale skozi čas ostanejo v sliki spomina in srečanjih na kraju njenega večnega počitka. Spomin na Štefanijo Zemljič sklenimo s pesmijo »S teboj« pesnika Toneta Kuntnerja. »S teboj se nikoli ne pogovarjam / tam kjer ležiš./ Le svečo prižgem,/ stojim in molčim / in te pustim počivati v miru./ Pogovarjava pa se / pogosto in mnogo, / ko hodim s teboj, /kjer si hodila / skozi življenje. / In te sprašujem / in ti mi odgovarjaš /o večnih skrivnostih / sanj in življenja; / sanj, ki sem jih sanjal s te-boj/ in ki jih ne bom nehal sanjati,/ življenja, ki sem ga živel s teboj / in ki ga moram do kraja živeti./ » Vida M. Topolovec Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ... SPOMIN 19. septembra 2013 je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča Marija Šmigoc IZ SPUHLJE 86 A Hvala vsem, ki se je spominjate, ji poklonite lepo misel in prižgete svečko. Žalujoči njeni najdražji Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzel si slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Ivana Vampergerja MEZGOVCI OB PESNICI 35 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili soža-lje. Posebej se zahvaljujemo govornici Mariji Velikonja, g. župniku za opravljen pogrebni obred ter podjetju Mir. Vsi tvoji: žena Terezija in sin Marjan z družino Tiho čas beži, pušča le sledi in odprto rano, ki zmeraj krvavi. SPOMIN 28. septembra minevata dve leti žalosti, ko nas je zapustila ljubeča žena, mama, babica, hčerka, sestra in botra Katarina Pevec, roj. Raušl IZ VIČANCEV 21 11. 4. 1952-28. 9. 2011 Hvala vsem, ki je niste pozabili, z lepo mislijo prižigate svečke, z rožicami krasite njen mnogo, mnogo prerani zadnji dom. Tvoji najdražji mož Franc, hčerki Marjana in Mojca ter sin Ludvik z družinami, mama, sestre in brata z družinami V temni noči prišlo je slovo, srce je omagalo, tvoj dih je zastal... Samo še prazen stol pri oknu tam stoji in lepe misli nate nam budi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice Marije Godec 14. 2. 1920-12. 9. 2013 IZ NJIVERC VASI 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in besede tolažbe ter darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se župniku za cerkveni obred ter mašo zadušnico. Hvala za ganljive besede slovesa gospoda Aublja. Iskrena hvala dr. med. Viktoriji Unuk ter patronažni službi - sestri Jasmini in sestri Vesni. Iskreno bi se tudi radi zahvalili sosedovim Kanclerjevim in Lampičevim ter družini Seme-nič za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči njeni najdražji Pa je šla ... tja, koder poti ni nazaj, tja visoko v raj pa je šla ... Njen nasmeh zapečaten večno in jo vidim srečno. Kljub hudi mladosti oseba polna radosti. Pa je šla ... polna lepih spominov vnukov, snah in pa sinov. Za ene mala, za nas velika gospa, počivaj v miru! Družina te neskončno rada ima. (vnuk Uroš) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, tašče, babice in prababice Marije Kovačec 18. 12. 1925 t 9. 9. 2013 IZ HVALETINCEV 20, VITOMARCI se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, še posebej Ivanovim in Frančkovim sodelavcem, za izrečena sožalja, besede tolažbe ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvala tudi pogrebnemu podjetju Almaja - Jančič, g. župniku za cerkveni obred in mašo zadušnico, ge. Danici za poslovilne besede, ge. Fras za molitev, DU Vitomarci, cerkvenim pevcem in Ptujskemu kvartetu za odpete pesmi. Žalujoči: njeni najdražji Ni te več med nami, ne v svoji hiši, nikjer več tvojega glasu se ne sliši. Ob tem nastalo grenko je spoznanje, da nikoli več te ne bo, ker za vedno vzel si slovo. ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustil mož in oče Franc Mojzer APAČE 43 4. 10. 1953 t 16. 9. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Mercatorja in Cimosa ter prijateljem za iskrene pogovore in neizmerno psihično podporo v dneh največje žalosti. Zahvala tudi vsem, ki so darovali cvetje, sveče, za svete maše, pomagali z nasveti ali kakorkoli drugače ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Slavica, hčerka Tanja z Markom in sin Primož s Špelo Ni večje bolečine, kot v dnevih žalosti nositi v srcih srečnih dni spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Neže Minula IZ CVETKOVCEV 113 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji zemeljski poti. Hvala za izraze sožalja, za cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala g. župniku, pevcem, govornicama, godbeniku in pogrebnemu podjetju Aura. Vsem in vsakemu posebej hvala. Otroci z družinami Kje si, babica naša, kje je mili tvoj obraz ... Kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas? SPOMIN 25. septembra sta minili dve leti, odkar nas je zapustila draga babica in prababica Cecilija Kolar IZ OREŠJA Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in sveče ter jo ohranjate v lepem spominu. Vnuki: Andrej, Vladka, Natalija, Mihaela, Maja, Nina z družinami Dornava • 60 let ZUDV Dornava Videni, uslišani in srečni V Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja v Dornavi zaznamujejo 60 let uspešnega delovanja. Zavod je danes prepoznavna ustanova, ki nudi podporo osebam s posebnimi potrebami skozi vse vsebine in obdobja življenja. Trenutno je v različne obravnave in programe ZUDV Dornava vključenih 415 uporabnikov v starosti od tri do 62 let. Direktorico Ido Jurgec smo povprašali, po katerih modelih ali primerih dobre prakse se zgledujejo pri svojem delu, torej pri institucionalnem varstvu oseb s posebnimi potrebami. Odgovorila je, da so nekaj primerov dobre prakse, po katerih se velja zgledovati, našli na Nizozemskem, Norveškem, v Angliji, pa tudi v Nemčiji. V nekatere države so organizirali strokovne ekskurzije, sicer pa izobraževanja s strokovnjaki iz tujine pripravljajo tudi v domači hiši. »Veliko pa se iz lastnih izkušenj učimo tudi sami,« je pojasnila direktorica. Uporabnikov, ki v sklopu Zavoda tudi bivajo, je 325. 273 jih stanuje na lokaciji v Dornavi, 52 pa v dislociranih enotah. 90 je uporabnikov, ki živijo doma in ustanovo obiskujejo dnevno, torej hodijo k pouku ali na delo. ZUDV trenutno zaposluje 398 sodelavcev, večina jih je iz ožjega lokalnega okolja. Sedež Zavoda je v Dornavi, kjer se izvaja glavnina dejavnosti. Tam so bivalni prostori, institucionalno varstvo za otroke in odrasle z delovno terapijo, fizioterapijo, socialnim varstvom in šolskimi programi. V Dornavi so tudi uprava Zavoda, kuhinja, pralnica, prostori za vzdrževanje, mini živalski vrt in čutni doživljajski park. ZUDV ima tri dislocirane enote. V Mariboru deluje dnevni center za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov do 26. leta, na Ptuju imajo del Varstveno-delovnega centra (VDC) za 23 uporabnikov. Del VDC se izvaja tudi v Ormožu, kjer hodi na delo 30 uporabnikov. Osrednji del VDC je v Dornavi, za baročnim dvorcem. Uporabniki Zavoda bivajo tudi v dislociranih enotah. »Tri stanovanja imamo v Dornavi in sedem na Ptuju, kjer imajo še dve stanovanjski hiši. Jubilej in začarana princeska 60-letni jubilej je ZUDV proslavil v petek, 20. septembra s prireditvijo v baročnem dvorcu. Najprej je bil na ogled 20-minutni film Zača- Direktorica ZUDV dr. Marjana Borštnarja Ida Jurgec rana princeska, ki so ga pod mentorstvom Vesne Likovnik Gorjup in ob pomoči vrste pedagogov posneli uporabniki, ki imajo težje motnje v osebnem razvoju. Ustvarjali so pod geslom »Videni, uslišani in srečni.« Po končani projekciji so se ustvarjalci filma s svojim priklonom predstavili publiki. Slavnostni govornik na prireditvi je bil državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Leva-nič. »Zavod Dornava predstavlja enega izmed pomembnejših zavodov na tem področju. Svoje poslanstvo ste začeli z ustanovitvijo posebne šole in internata, v katero je bilo vključenih 67 učencev. Skozi leta ste širili programe dela in kapacitete, s tem pa ustvarjali nova delovna mesta. Zaposleni predstavljate solidarno družbo, ki skrbi za dobro počutje vaših uporabnikov. Zato vam želim, da tudi v prihodnje strokovno in uspešno opravljate svoje poslanstvo.« Čestitkam za uspešno delo se je pridružil župan občine Dornava Rajko Janžekovič. Med drugim je poudaril, da je Zavod pomemben zaposlova-lec v okolju, česar se lokalna skupnost tudi zaveda. Direktorica ZUDV Ida Jurgec je v svojem nagovoru razmišljala o zgodovini razvoja, pogled pa je usmerila tudi v prihodnost. Kot je dejala, si predvsem želijo, da bi Zavod v prihodnosti postal diagnostični center. »Ta želja obstaja že kar nekaj časa, bo pa treba stvari urediti tudi z ustrezno zakonodajo.« Mojca Zemljarič Kidričevo • Drugi dan inovativnosti skupine Talum Podjetje inovativnih ljudi, ki si upajo ... V petek, 19. septembra, so v Talumu pripravili drugi dan inovativnosti, na katerem so nagradili pet najboljših idej letošnjega natečaja Aluminij v bivalnem okolju in pet posameznikov s področja množičnega in profesionalnega inovatorstva. Kot je poudaril predsednik uprave Taluma Marko Drob-nič, njihova strategije razvoja temelji na treh stebrih: primarni dejavnosti - proizvodnji aluminija, na razvoju izdelkov in storitev z visokimi dodanimi vrednostmi in na novih programih. Ena ključnih stičnih točk celovitega razvoja pa je inovativnost, v okviru katere so združili aktivnosti pod sloganom Upam.si. V obdobju od lanskega septembra so v Talumu izvedli sedem inovacij na področju novih izdelkov in storitev, šest inovacij na področju tehnologij in štiri na področju poslovnih modelov. V istem obdobju je bilo podanih 320 koristnih predlogov, ki jih je predlagalo 143 zaposlenih (14 % vseh zaposlenih). Za množične predloge ino-vativnosti so praktične nagrade prejeli Jože Palčič (29 predlogov), Srečko Kondrič in Go-razd Fišer (oba 11 predlogov). Marjan Jus je prejel nagrado za inovativnost pri ustvarjanju modela organizacije in izvajanja dela v tujini; Jože Turk za inovativen prispevek pri razvoju tehnologije za površinsko obdelavo rondelic, Blaž Meglič za idejo »Dimnik z rekupera-cijo«, Stanislav Kores in Darko za idejo »Protokolarno darilo«, Vida Fruk za idejo »Pokončni-etažni vrt«, Stanko Vajda za idejo »Izdelava lončkov in korit za rože iz aluminija« ter Gregor Jurko za idejo »E-kosilo«. Osrednja gostja drugega dneva inovativnosti Taluma je bila Tanja Mohorič, direkto- rica za inovacijsko kulturo in evropske projekte v korporaci-ji Hidria, ki je bila junija letos v okviru izbora European Bu- siness Awards (med 15.000 sodelujočimi podjetji) razglašena za najinovativnejše podjetje na Stari celini. Korporacija Hidria se s svojimi 2600 zaposlenimi na 12 proizvodnih lokacijah po vsem svetu in z okoli 300 milijoni evrov realizacije uvršča med vodilne evropske in svetovne korporacije na področju sistemov za klimatizacijo in avtomobilske tehnologije, kidričevski Talum pa je eden njihovih večjih dobaviteljev aluminijskih zlitin. V Talumov dan inovativno-sti so se vključili tudi učenci OŠ Borisa Kidriča in Cirkov-ce, ki so slikali na aluminijaste rondele. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Z leve: predsednik uprave Marko Drobnič, prejemniki nagrad za množičnost inovacij Marjan Jus, Gorazd Fišer, Srečko Kondrič in Jože Palčič ter član uprave Daniel Lačen. Nagrade iz akcije Aluminij v bivalnem okolju so prejeli Blaž Meglič, Stanko Vajda, Vida Fruk, Darko Ferlinc in Stanislav Korez ter Gregor Murko. Napoved vremena za Slovenijo Mihaela če grmi, viharjev veliko pozimi buči. Gobe (juhe, predjedi, glavne jedi) www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 Danes bo oblačno, padavine bodo popoldne povečini ponehale. Hladneje bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 12, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 13 do 16, na Primorskem do 22 stopinj C. Obeti V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno in povečini suho. V nedeljo bo oblačno, občasno bo deževalo. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA I ' ORS .,,,„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; BREZPLAČNO SVETOVANJE BREZPLAČNE IZMERE BREZPLAČNA PONUDBA STROKOVNA VGRADNJA TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGOi Foto: MZ