PoSfnl urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenfurt 2	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurf	Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov	P. b. b.
Letnik IXX.	Celovec, petek, 3. julij 1964	Štev. 27 (1143)
Ljubeljski predor izročen prometu
Predvidena slavnost bo prirejena pozneje
Kakor je bilo napovedano že lani novembra ob začasni otvoritvi, je bil Ljubeljski predor zadnjo sredo izročen prometu, medtem ko je bila predvidena slavnost preložena na poznejši čas, ko bo dograjen spomenik in urejen prostor pred vhodom v predor.
Skupina 52 bivših političnih jetnikov iz Francije, ki so 26 mesecev preživeli v ljubeljski podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen in morali sodelovati pri gradnji predora, je pred dnevi obiskala Mauthausen in bi se morala udeležiti tudi za zadnji torek predvidene slavnosti ob Ljubeljskem predoru, katera pa je bila, kakor že povedano, preložena. Ob predoru je francosko skupino v imenu deželnega glavarja Wedeniga pozdravil deželni po: lanec in predsednik Zveze socialističnih borcev za svobodo in žrtev fašizma Hans Pawlik. Bivši interniranci iz Francije in zastopnik koroške deželne vlade so ob predoru položili vence, zastopnik francoske skupine, ki je predstavniku deželne vlade izročil v varstvo spomnsko ploščo, pa se je koroškim in avstrijskim oblastem zahvalil, da bodo postavile spomenik, ki bo spominjal na žrtve predora in nasilja. Ob tej priložnosti je bilo izraženo upanje, da bi s krvjo in s potom političnih pripornikov številnih evropskih narodnosti zgrajeni predor, predviden v vojaške namene, zdaj trajno služil miroljubnemu mednarodnemu prometu in narodom Evrope.
Po slavnosti na avstrijski strani se je francoska skupina odpeljala skozi predor in je bila na jugoslovanski strani sprejeta z največjo prisrčnostjo. Sledile so spominske slavnosti cb predoru in ob spomeniku, ki stoji na kraju bivšega taborišča. Zastopnik francoske skupine se je zahvalil prebivalcem Tržiča za solidarnost in pomoč, ki so jo izkazali takratnim internirancem v najtežjih dneh njihovega življenja. Svojo povezavo z žrtvami nacističnega nasilja pa je Tržič pokazal tudi tokrat, ko je bivše internirance iz Francije sprejel kot dobrodošle goste.
Vzhod in Zahod zaradi nemškega vprašanja ne želita zaostritve medsebojnih odnosov
Varnostne sile CM
v Kongu niso izpolnile svoje misije
30. junij 1964 v zgodovini Združenih narodov gotovo ne bo zapisan med uspehi svetovne organizacije. Tega dne so varnostne sile OZN zaključile svojo misijo v Kongu, ne da bi mogle uspešno izpolniti nalogo, ki jim je bila naložena pred skoraj štirimi leti, ko se je mlada kongoška republika takoj po dosegi neodvisnosti znašla sredi kaosa. Za »pomirit-veno poslanstvo« v Kongu so Združeni narodi porabili 400 milijonov dolarjev, kongoška akcija OZN je zahtevala celo življenje tedanjega generalnega sekretarja Hammarskjdl-da — toda današnji kaos v Kongu ni veliko manj kaotičen in kongoška neodvisnost ni veliko manj odvisna, kot je bila pred leti.
Ko bodo v Združenih narodih delali obračun o akciji v Kongu, bodo morali pač ugotoviti, da se je poslanstvo skoraj v celoti izjalovilo. Seveda to ne pomeni kritiziranja ali obsojanja ideje in vloge OZN pri reševanju posameznih problemov na sploh. Konkretno v primeru Konga pa je le treba ugotoviti, da pade dobršen del krivde za neuspeh na svetovno organizacijo odnosno na tiste njene predstavnike, ki so nosili odgovornost za misijo v Kongu.
Da spoznamo vzroke, ki so privedli do omenjenega neuspeha, moramo nekoliko pobrskati po spominu. Mlada republika Kongo, bivša belgijska kolonija, se je junija 1960 komaj znebila kolonialnih okov in v negotovosti začela ubirati prve korake kot neodvisna država. Kot vse ostale bivše kolonije se je tudi Kongo srečal v tem obdobju z najrazličnejšimi težavami. Tem so se pridružile še težave, ki so jih povzročili državljani bivše metropole, torej Belgijci, ki so ostali v deželi bodisi kot svetovalci ali strokovnjaki v službi nove oblasti ali pa kot predstavniki zasebnega kapitala, ki se niso hoteli prilagoditi novemu položaju in so mislili, da bodo lahko nedalje-vali s svojo izkoriščevalsko politiko. Ko so jih kongoške oblasti nedvoumno opozorile, da je konec njihovega dosedanjega gospostva, je Belgija odgovorila z neposrednim vojaškim posredovanjem, ki je kazalo na to, da gre za pripravljeno akcijo, da bi Kongo ponovno zasedli.
V tem položaju se je republika Kongo kot članica OZN in kot žrtev agresije obrnila na svetovno organizacijo in zaprosila za njeno pomoč pri obrambi komaj dosežene neodvisnosti. Prošnja je bila naravnost dobrodošla zahodnim silam, ki so že tako iskale možnosti, kako bi v Kongu zavarovale svoje kapitalistične interese. V razmeroma kratkem času in v okoliščinah, zaradi katerih Sovjetska zveza in mnoge druge države še do danes niso hotele prispevati svojega deleža za vzdrževanje sil OZN v Kongu, so bile ustanovljene in poslane v Kongo vojaške enote OZN. Morale bi pomagati kongoški vladi, da ohrani ogroženo ozemeljsko nedotakljivost dežele ter utrdi njeno neodvisnost in suverenost, toda politični voditelji teh sil so se lotili dejanj, ki so bila v popolnem nasprotju s sprejeto nalogo in edino možnim načinom delovanja v neki suvereni deželi — članici OZN: postavili so se nad legalno kongoško vlado in namesto interesov kongoškega ljudstva so zastopali koristi posameznih domačih politikov in nekaterih tujih sil.
Tako je kljub navzočnosti mirovnih sil OZN prišlo v Kongu do umora prvega predsednika centralne vlade Litmumbe, do aretacije njegovega namestnika Gizenge in drugih Lumumbovih sodelavcev in pristašev, do oboroženega spopada s secesionistom Čombejem in do krvavih represalij nad prebivalstvom. Štiri leta je Kongo pretresala kriza za krizo in zdaj, ko so sile OZN zaključile svojo misijo, širom po svetu prevladuje prepričanje, da v Kongu ni stabilnosti in da ni nikakršnih jamstev niti za bližnjo, kaj šele za daljno prihodnost.
Posebno značilno za današnji položaj v Kongu pa je nedvomno dejstvo, da se je ravno v času, ko so sile OZN zaključevale svoj odhod, vrnil v deželo Čombe, ki je skoraj eno leto živel v izgnanstvu v Španiji. Isti Čombe, ki se je pred leti zagrizeno bojeval proti enotnosti Konga, se je zdaj vrnil očitno v soglasju s predsednikom republike Kasavu-bujem in predsednikom vlade Adulo, da bi prevzel »zelo odgovoren položaj« v novi »nacionalni vladi pomiritve«.
Da Čombe ni ravno najbolj primeren člo-vek za tako pomiritev, ni treba posebej po-ndarjati. Tega se zavedajo tudi vse demokra-[ične sile Konga, ki se zbirajo okoli kongo-skega narodno-osvobodilnega sveta, v katerem Vidijo edino jamstvo, da bo v Kongu spet Prišlo do enotnosti, demokracije in napredka.
V Zahodni Nemčiji ne morejo prikriti razočaranja, ki ga jim povzroča sedanje stališče treh zahodnih velesil tako do nemškega vprašanja kakor še posebno do odnosov s Sovjet-so zvezo. Ko sta predsednik sovjetske vlade Hruščov in predsednik vzhodnonemškega državnega sveta Ulbricht prejšnji mesec podpisala sporazum o prijateljstvu in medsebojni pomoči med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo, so v Bonnu očitno pričakovali, da bo Zahod »odločno« reagiral. Toda prvo razočaranje je doživel zahodnonemški kancler Erhard že takrat v Washingtonu in tudi sedanja reakcija zahodnih sil ni izpolnila upov, katerim so se predajali bonski krogi.
Amerika, Francija in Velika Britanija so namreč prejšnji teden objavile skupno deklaracijo o nemškem vprašanju, ki pomeni odgovor treh zahodnih sil na sovjetsko-vzhod-nonemški sporazum. In ta deklaracija je vse prej kot »dovolj odločna«, saj ne vsebuje ničesar novega, marveč v bistvu ponavlja le stara in splošno znana stališča Zahoda v nemškem vprašanju: tri zahodne sile ne priznavajo vzhodnonemškega režima niti obstoja Vzhodne Nemčije ter smatrajo za edinega
Za gradiščanske Hrvate je bila zadnja nedelja pravi norodno-kulturni praznik, ob katerem so znova manifestirali svojo nezlomljivo življenjsko silo in izpričali odločeno voljo, da hočejo ohraniti zvestobo svojemu jeziku, narodnosti in kulturi. Od blizu in daleč, stari in mladi, so se zbrali v Uzlopu, kjer je imelo dopoldne Hrvatsko kulturno društvo svoj občni zbor, popoldne pa se je odvijal bogat spored tradicionalnega tamburaškega festivala.
Ta festival je nedvomno največja narod-no-kultuma manifestacija, iki jo prirejajo gradiščanski Hrvati enkrat v letu. Tudi letos je združila hrvaško ljudstvo iz vseh predelov Gradiščanske, navzoči pa so bili tudi številni častni gostje, med drugimi namestnik deželnega glavarja Polster (deželni glavar Bogi je poslal pismene pozdrave), državni poslanec Robak, jugoslovanski ambasador v Avstriji Prpič, predstavnika tamburaškega društva iz Osijeka in zastopnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Predsednik Hrvatskega kulturnega društva dr. Linzer, ki je navzočim zaželel prisrčno dobrodošlico, je v svojem govoru poudaril, da mora imeti vsak na svoji zemlji pravico do življenja. Danes, ko gradimo združeno Evropo, tudi na manjšinska vprašanja ne smemo gledati ozkosrčno, marveč široko, evropsko, kajti Evropa jutrišnjega dne bo domovina mnogih narodov.
predstavnika nemškega naroda bonsko vlado; zato po njihovem mnenju noben sporazum, ki bi ga Sovjetska zveza sklenila z Vzhodno Nemčijo, ne more vplivati na sovjetske obveznosti ali odgovornosti glede Nemčije, Berlina in. dostopov k temu mestu.
Deklaraciji tudi v zahodnih krogih ne pripisujejo posebnega pomena in so prepričani, da vsled zadnjih dogodkov ne bo prišlo do zaostritve odnosov med Vzhodom in Zahodom. Edini, ki jemlje deklaracijo resno, je Bonn, kar pa je po mnenju komentatorjev povsem razumljivo, saj je zahodnonemškim krogom dobrodošla vsaka stvar, katera jih vsaj navidezno pomiri v njihovem razočaranju, ko morajo vedno bolj pogosto jemati na znanje, da nemškega vprašanja ne bo mogoče rešiti s politiko sile, marveč edinole po poti sporazumevanja. Dovolj jasno jim je to prejšnji teden povedal tudi ameriški pravosodni minister Robert Kennedy, ki je med svojim obiskom v Berlinu izjavil, da nudi »najboljšo možnost za odstranitev umetnih ovir v nemškem in berlinskem vprašanju zboljšanje odnosov Zahoda s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnoevropskimi državami«.
V sporedu festivala so sodelovali tam-buraški zbori iz Železnega, Stikaprona, Cin-drofa, Uzlopa, Fileža, Trajštofa, Klimpuha, Dolnje Bulje in z Dunaja ter ansambla narodnih plesov iz Cindrofa m z Dunaja. Letošnji tamburaški fesiival na Gradiščanskem je kakor že lanskoletni pokazal visoko raven ter izpričal, da pripada gradiščanskim Hrvatom važno mesto na tem področju kul-turno-prasvefnega udejstvovanja.
Občnemu zboru Hrvatskega kulturnega društva je Slovenska prosvetna zveza poslala tudi pozdravno pismo, v katerem je rečeno: Dovolite, da vam v imenu koroških Slovencev najprej pošiljamo iskrene bratske pozdrave ter želimo vašemu občnemu zboru in veličastnemu festivalu popoln uspeh. Ti naši pozdravi in naše želje so izraz našega prepričanja, da nas ne veže le podobna usoda v skupni avstrijski domovini, marveč tudi enaka skrb za obstoj in vsesplošni razvoj vašega in našega naroda. Pri tem smo mnenja, da zlasti gradiščanskim Hrvatom in koroškim Slovencem v ustavi in državni pogodbi zajamčene pravice nujno terjajo čim bližjo povezavo in čim tesnejše sodelovanje vaše in naše organizacije v prizadevanju za uresničitev omenjeni! pravic. V tem smislu želimo, da bi vaš občni zbor sprejel učinkovite sklepe za vaše bodoče delo in skupno sodelovanje. Vse za dobrobit in napredek vaše in naše manjšine!
Vladna koalicija pod pritiskom javnosti
Prvič po drugi svetovni vojni se je zgodilo, da je v Avstriji prevzela iniciativo široka javnost, ker vladni koaliciji ni uspelo, da bi do določenega roka rešila eno izmed važnih odprtih vprašanj. Gre namreč za reformo dosedanje ureditve radia im televizije, ki bi morala biti po obljubi, kot jo je dala zvezna vlada v svoji zadnji izjavi, izvedena najkasneje do 30. junija. Obe vladni stranki sta se z vprašanjem sicer ba-vili, nista pa dosegli sporazuma in tako se je Včeraj po vsej Avstriji začela akcija neodvisnega tiska, da s pomočjo široke javnosti izsili rešitev tega vprašanja.
Vladni stranki sta se v zadnjih tednih ba-vili tudi še z drugimi odprtimi vprašanji. Predvsem gre za reformo volilnega zakona, glede katere prav tako še mi prišlo do sporazuma. SPO’ hoče doseči demokratizacijo zakona, da bi bili glasovi volivcev pri razdelitvi mandatov čim bolj enakovredni, 'OVP pa razumljivo vztraja pri ureditvi, ki ji je po zadnji vojni že dvakrat dodelila več mandatov, čeprav je imela manj glasov kot socialisti. Če ne bo prišlo do sporazuma med obema vladnima strankama, bo parlament o socialističnem osnutku zakona odločal v svobodnem glasovanju im je pričakovati, da bosta SPO in FPO' preglasovali OVP.
Tretje vprašanje, ki je zaposlovalo vladno koalicijo, pa je reforma ustroja podržavljenih obratov. V tem vprašanju je uspelo doseči okvirno rešitev, o podrobnostih pa se bosta vladni stranki še naprej pogajali.
Tožilec na niirnberškem procesu:
Vojni zločini ne smejo zastarati
ker je še 35.000 morilcev na svobodi
Proti zastaranju vojnih zločinov (o tem vprašanju smo obširno pisali v zadnji številki našega lista — op. ured.) se je izrekel tudi dr. Kempner, bivši ameriški tožilec no niirnberškem procesu proti glavnim nacističnim zločincem. Dejal je, da bi morala OZN pozvati vse svoje članice, naj bi rok za zasledovanje vojnih zločinov podaljšale za nadaljnjih deset let, kajti na svetu živi še vedno 30.0G0 do 35.000 morilcev na svobodi. Za strašne množične umore, ki so bili zagrešeni v času nacizma, ne more biti zastaranja in država, ki te morilce ščiti, ne more pričakovati razumevanja v mednarodni javnosti: za neko državo je največja sramota, če ne zasleduje kaznivih dejanj in če se ne distancira od morilcev, mora imeti to za njeno zunanjo politiko uničujoče posledice.
V tej zvezi je ameriški pravnik zavzel stališče tudi do mnenja tistih, ki pravijo, da je treba končno prenehati z odpiranjem starih ran. Poudaril je, da morejo kaj takega govoriti samo tisti, ki hočejo živeti skupaj z morilci, toda v mednarodni javnosti zapusti tako mnenje najslabši vtis.
Generalni sekretar OZN
na veliki turneji po Evropi
Svojo navzočnost v Evropi, ko se bo v Ženevi udeležil otvoritvene seje gospodarsko-socialnega sveta Združenih narodov, bo generalni sekretar OZN U Tant izkoristil za veliko turnejo po evropskih deželah; odzval se bo povabilom posameznih državnikov, ki so ga vabili na razgovore in posvetovanja o raznih vprašanjih mednarodne politike.
14. julija bo U Tant odpotoval v Ženevo; 19. julija se bo na povabilo predsednika Združene arabske republike Naserja udeležil otvoritve afriške konference v Kairu; 21. julija se bo v Parizu sestal s francoskim predsednikom de Gaullom; dva dni pozneje sledi obisk v Londonu, nato bo za nekaj dni odpotoval v svojo domovino Burmo, medtem ko bo od 28. do 31. julija bival na obisku v Moskvi, od koder se bo spet vrnil v New York.
Velika narodno-kulturna manifestacija
gradiščanskih Hrvatov v Uzlopu na Gradiščanskem
bi 15 CsJ .‘i	^ 3jE*P
v-e/svc/ruc*
Konferenca
gospodarske koeksistence
(Nadaljevanje)
Neposredni uspehi konference so morda skromni. Njihovo vrednost ni mogoče pravilno oceniti, če jih cenimo posamezno. Toda če jih cenimo vse skupaj, potem lahko odločno trdimo, da je ženevska konferenca odprla vrata za novo mednarodno trgovinsko politiko in za novo mednarodno delitev dela. Ta nova politika oziroma posamezni ukrepi te politike se bodo formirali preko novega mehanizma za trgovinsko sodelovanje v neposredni bodočnosti.
Ženevska konferenca je predstavljala hkrati prelomnico v mednarodnem razvoju glede na to, da so na njej dežele v razvoju prvič kot »skupina DC« oziroma kot »skupina 75«< dokazale sposobnost operativne skupne akcije in monolitne enotnosti. Londonski »Observer« je upravičeno pisal, da je to najpomembnejše dejstvo v mednarodnih odnosih v zadnjih 20 letih. Dežele v razvoju v Ženevi sicer niso dosegle vseh svojih zahtev na tej etapi razvoja. Organizacijski okviri so vsekakor skromnejši od zahtev dežel v razvoju. Toda monolitna enotnost dežel v razvoju daje posebno vsebino tem, sicer nepopolnim organizacijskim okvirom. To dejstvo se je pokazalo že v teku same konference, zlasti pa v njeni končni fazi.
Enotnost dežel v razvoju ne pomeni popolnega soglasja o vseh vprašanjih, še manj popolne identičnosti interesov. Toda diskusije na »zgodovinsko nedeljo 14. junija« za zaprtimi vrati so pokazale, da je zavest o potrebi enotnosti dežel v razvoju večja od vseh drugih vplivov in interesov. V trenutkih zgodovinskih odločitev so se pojavljale znatne razlike v pogledu strategije, boja in nastopa v bodočnosti. Skratka, lahko rečemo, da so bile to razlike, s katerimi se sručuje danes politika koeksistence v svetovnem merilu. Toda težnja po enotnosti dežel v razvoju in zavest o potrebi te enotnosti je bila tako močna, da ni niti za hip ogrožala enotnega nastopa teh dežel.
Osnovni problem dežel v razvoju in mednarodnega sodelovanja na področju trgovine in razvoja na sploh je bil problem odnosa sil oziroma glasovanja v novi trgovinski organizaciji. Maloštevilne industrijsko najbolj razvite dežele so zahtevale za sebe izključno pravico »veta«, kar bi pomenilo, da se brez njihovega pristanka o ničemer ne more odločati. Dežele v razvoju so se najbolj odločno postavile v obrambo načela »ena dežela en glas«, kar v bistvu pomeni obrambo osnovnih načel OZN. Po dolgem in težavnem boju so dežele v razvoju s svojo zahtevo popolnoma zmagale in to je bil zadosten razlog za njihov triumf na koncu konference.
Toda pred bodočnostjo mednarodnega sodelovanja na trgovinskem področju se postavlja vprašanje vloge glasovanja v gospodarski koeksistenci. Dežele v razvoju imajo absolutno večino in lahko vsak trenutek izglasujejo vsak predlog, za katerega se odločijo. Toda samo izglasovanje odločitve mednarodnega organizma za trgovinsko sodelovanje še ne pomeni, da bodo te odločitve tudi vse dežele izvajale, kajti posamezne države zadržujejo svojo pravico suverenosti, kljub temu, da se obvezujejo na mednarodno sodelovanje. Glasovanje je zato predvsem instrument prepričevanja. Izglasovanje večinskih odločitev ima predvsem ta namen, da opozori svetovno javnost na upravičene zahteve sveta, ki predstavlja večino človeštva, ki pa ne predstavlja pretežne svetovne ekonomske sile. Operativne so zato predvsem one odločitve, ki se dosegajo sporazumno, oziroma enoglasno. Velik napredek v razvijanju prakse ekonomske koeksistence predstavlja zato posebna odločitev konference, ki predvideva, da se bo o vseh spornih vprašanjih razvila obsežna procedura sporazumevanja, predno se pristopi k dokončnemu glasovanju.
Ženevska konferenca ni bila samo največja konferenca v zgodovini, ampak je bila hkrati edinstvena po svojih rezultatih. Vse dosedanje konference o trgovinskih in finančnih vprašanjih so se trudile, da bi zadržale mednarodne odnose v obstoječih in uhojenih poteh in okvirih. Zato so skušale čimbolj omejevati državno posredovanje in sodelovanje v poslovni dejavnosti. Ženevska konferenca je prva jasno in odločno priznala ključno vlogo javnega sektorja v gospodarstvu, potrebo gospodarskega planiranja, potrebo mednarodnega javnega finansiranja, predvsem pa potrebo državnega sodelovanja pri odstranjevanju trgovinskih preprek kot tudi na področju tako imenovane nevidne trgovine. Ženevska konferenca zato pomeni logično nadaljevanje osvoboditve svetovnega juga od kolonializma. Ženevska konferenca je priznala potrebo posebnega obravnavanja za dežele v razvoju, ker je izhajala iz spoznanja, da je napredek dežel v razvoju podlaga splošnega svetovnega napredka.
Nadvse je zato pomembno dejstvo, da je ženevska konferenca odprla vrata trgovinskim in ekonomskim problemom v OZN. S tem pa se vnaša v mednarodne odnose docela nova kvaliteta, ki pomeni bistven napredek politike koeksistence in čigar pravi pomen bo ocenila šele bodočnost.
15 LET KOROŠKE OBČINSKE ZVEZE:
Več skrbi za gospodarsko rast Koroške
Koroške občine niso kos nalogam, ki jih jim postavljala čas in razvoj, ker je njihova gospodarska moč prešibka. To je bila bistvena ugotovitev na zasedanju Koroške občinske zveze, ki je bilo v soboto v Celovcu ob priložnosti 15-letnice obstoja te zveze. Njen predsednik, predsednik koroškega deželnega zbora in župan Šmohora, Rudolf T i 111 a n, je s tem v zvezi dejal: „Kaj pomaga občinam največja avtonomija, če za uresničevanje tega samoupravljanja manjkajo potrebna finančna sredstva. Občinska zveza je zaradi tega vedno zahtevala, da je treba občinam dodeliti finančna sredstva, ki jih za izpolnjevanje svojih nalog potrebujejo." V resoluciji tega zasedanja pa je rečeno, da koroške občine podpirajo zahtevo dežele, da morajo zvezne oblasti dodeliti več denarja za gradnjo cest, za vodogradnje, za potrebe turizma, za naselitev industrije in za kulturne namene.
Koroška v svojih gospodarskih in komunalnih prizadevanjih še vedno ni deležna razumevanja in pomoči, kakor so jih deležne druge pokrajine, čeprav je že 8 let uradno priznana kot gospodarsko nerazvita in posebne pomoči potrebna jpokrajina. Eno bistvenih vprašanj te pomoči je zagotovitev
GOSPODARSKI DROBI
£ Porast industrijske proizvodnje na Madžarskem
V prvih petih mesecih tega leta se je industrijska proizvodnja na Madžarskem povečala za 11 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Največji uspeh je imela industrija gradbenega materiala, nato pa kemična in živilska industrija.
0 Koroški investicijski program
Leta 1956 je koroška deželna vlada prvič sprejela poseben investicijski program, ki je namenjen izrednim potrebam dežele, posebno pri gradnji bolnišnic in podobnega. Prejšnji teden je finančni referent deželne vlade, namestnik deželnega glavarja Hans Sima, predložil že šesti investicijski program, tako da znašajo v tem okviru predvidena sredstva doslej skupno 784,6 milijona šilingov.
^ V hidroelektrarni Medvode so dvignili jez
Pri proučevanju možnosti povečanja proizvodnje električne energije so se v hidroelektrarni Medvode odločili za dvig zajezitvene pregrade. V pičlih treh mesecih je bilo delo opravljeno in zmogljivost elektrarne se je povečala od 17 tisoč na 19.000 kilovatov, letna proizvodnja pa za približno 4 do 5 milijonov kilovatnih ur. Uspeh 'delovnega kolektiva elektrarne Medvode pa je še toliko večji, ker je bilo za avig jezu potrebnih le 30 milijonov dinarjev, medtem ko bi stroški gradnje nove elektrarne z isto zmogljivostjo znašali približno 1 milijardo dinarjev.
Q 8 milijonov zaposlenih
v zahodnonemški industriji
Po uradnih podatkih je v zahodnonemški industriji zaposlenih nad osem milijonov ljudi, namreč 1,7 milijona nameščencev in 6,4 milijona delavcev. Letni bruto dohodek vseh nameščencev v industriji znaša 5 milijard mark, delavcev pa 11,5 milijarde mark.
stalnih delovnih mest s pospeševanjem industrializacije dežele. Po poročilu pedsed-nika Tilliana so koroške občine za industrializacijo dežele prispevale že nad 30 milijonov šilingov, s čemer se je lahko naselilo 11 industrijskih podjetij v deželi. Toda zaradi tega se ije število v industriji zaposlenih od leta 1957, iko je znašalo 23.882, do leta 1963 povečalo komaj za 2.629, v primerjavi med letom 1962 in 1963 pa je po Statističnem priročniku za Koroško celo nazadovalo za 171 zaposlenih. Med letom 1950 in letom 1957 je število v industriji zaposlenih naraslo od 18.310 na 23.882, torej za 5572.
Te dni je APA poročala o osemletnem razvoju industrializacije na Gradiščanskem, ki šteje 271.000 prebivalcev, medtem ko jih Koroška šteje 495.000. V tem času je bilo na Gradiščanskem ustanovljenih 84 industrijskih podjetij in z njimi zagotovljenih nad 5000 novih delovnih mest. Samo lani je na Gradiščanskem pričelo obratovati 14 novih podjetij, 32 nadaljnjih industrijskih podjetij pa se tam še želi naseliti. Kapaciteta gradiščanske industrije se je s tem povečala za 100 %, medtem ko se je v istem času proizvodnja koroške industrije povečala le za pičlih 32 %. Kako Koroška zaostaja v industrializaciji, vidimo tudi iz tega, da je v osmih letih pred 1956 industrijska proizvodnja na Koroškem narasla za 186%.
Te primerjave govorijo zase in so najboljše potrdilo, da Koroška ni deležna razumevanja in pomoči, ki jih zasluži uradno priznana gospodarsko nerazvita pokrajina. Da je temu tako, še naddljrvji dokaz deželnega glavarja W e d e n i g a : Koroške občine imajo za izvedbo 'svojih nalog le 35 milijonov šilingov dodeljenih prispevkov na razpolago, medtem ko so prijavile, da jih potrebujejo 140 milijonov.
Po vsem tem vidimo, da Koroška ni le še vedno gospodarsko zaostala, marveč da je tudi še vedno gospodarsko zapostavljena pokrajina. Njena gospodarska zaostalost in še trajajoča gospodarska zapostavljenost sta najbolj občutljivi na Južnem Koroškem. To zaostalost in zapostavljenost je treba odpraviti. Stalno ponavljajočih ugotovitev in obljub je bilo že preveč, treba je končno pristopiti k pravičnejši razdelitvi finančnih sredstev, ki so v ta namen na razpolago na Dunaju in itudi v Celovcu. Občine Južne Koroške so zrele dovolj, da lahko presodijo, kje jih čevelj žuli in kako bodo svojo zaostalost najhitreje odpravile in najprej zagotovile svojemu prebivalstvu prepotrebno trajno zaposlitev.
Od 29. avgusta do 6. septembra v Ljubljani:
Jubilejni X. mednarodni vinski sejem
Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bo v času od 29. avgusta do 6. septembra spet prirejen tradicionalni mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme za vinogradništvo in vinarstvo. Vinski sejem v Ljubljani slavi letos svoj desetletni jubilej In vlada za to mednarodno prireditev veliko zanimanje širom po svetu, saj si je v zadnjih letih pridobil sloves kot velika in priznana strokovna prireditev.
Čeprav je do sejma še precej tednov, je že doslej prijavilo svojo udeležbo na jubilejni prireditvi 20 držav iz vseh delov sveta, ki bodo na sejmu zastopane s svojimi najboljšimi sortami vina, žganih pijač in sadnih sokov, kakor tudi z opremo za vinogradništvo in vinarstvo. Vzorce raznih pijač so za ocenjevanje na tem sejmu prijavile doslej poleg Jugoslavije Avstralija, Avstrija, Bolgarija, Finska Grčija, Irska, Italija, Izrael, Maroko, Nova Zelandija, Romunija, Sovjetska zveza, Španija, Švica, Turčija, Velika Britanija, Zahodna Nemčija in Združene države Amerike. Število prijavljenih udeležencev je že doslej večje, kot je bilo na lanskoletnem vinskem sejmu, vendar pričakujejo še prijave nadaljnjih držav.
Razen vzorcev vin, žganih pijač in sadnih sokov, ki jih bo ocenjevala mednarodna komisija, sestavljena Iz najboljših strokovnjakov z vsega sveta, bo na sejmu razstavljena tudi najsodobnejša oprema za vinogradništvo in vinarstvo. Poleg jugoslovanskih so prijavile udeležbo tudi avstrijska, francoska, italijanska in nemška podjetja, ki izdelujejo stroje in naprave za vinogradništvo in kletarstvo.
Vsekakor je že iz dosedanjih prijav razvidno, da se bo tudi jubilejni deseti vinski sejem v Ljubljani uspešno uvrstil med velike tovrstne mednarodne prireditve.
TOSlROKBDSVerU
KAIRO. — Predsednik Združene arabske republike Naser je poslal uradna vabila na drugo konferenco Sefov 34 afriških držav in vlad, ki se na) bi začela 17 julija v Kairu. Konference v Kairu se bodo udeležili najuglednejši zastopniki vseh neodvisnih afriških dežel, vključno tudi Njase, ki bo postala neodvisna 6. julija. Na otvoritvi konference pa bodo tudi voditelji vseh osvobodilnih gibanj iz že neosvobojenih ozemelj, medtem ko se je bo kot častni gost udeležil generalni sekretar OZN U Tant, ki bo prispel v Kairo 15. julija.
PARIZ. — Na vabilo francoske vlade bo 26. julija obiskal Pariz predsednik romunske vlade Ion Maurer. V uradnem sporočilu, ki so ga objavili v Parizu, je rečeno, da se bo Maurer med obiskom v Franciji razgovarjal s predsednikom francoske vlade Pompidoujem, zunanjim ministrom de Murvillom in z drugimi funkcionarji francoske vlade. V spremstvu Iona Maurerja bosta že podpredsednik romunske vlade Alezandru Birladeanu in zunanji minister Cor-neliu Manescu.
N E W Y O R K .	— Morebitni kandidat repub-
likanske stranke za letožnje predsedniške volitve v Ameriki Goldwater očitno med prebivalstvom ni tako priljubljen, kakor bi si to želeli krogi, ki hočejo amerižko politiko spet speljati v vode nespravljivosti in sile. Gallupov institut je izvedel posebno anketo, pri kateri so se vpražani volivci lahko odločali ali za Goldwaterja ali pa za Scrantona. 55 odstotkov anketiranih oseb se je izreklo za Scrantona in samo 34 odstotkov za Goldwaterja. Vendar pa s tem Se ni rečeno, da se bo tudi vodstvo stranke ravnalo po volji ljudstva.
RIO DE JANEIRO. — Zahodna Nemčija je odobrila Braziliji posojilo v višini 200 milijonov mark, namenjenih za izboljšanje brazilskega gospodarstva. Največji del teh sredstev bodo uporabili za gradnjo brazilskega pristanišča Tubara, ki ga bodo uredili za izvoz železne rude. Nadalje bodo nemško posojilo porabili za gradnjo dveh električnih central, razširitev pristanišča Ria de Janeiro, gradnjo tovarne za predelavo lesa in za nakup opreme za bolnišnice in zdravstvenega centra.
VARŠAVA. — AmeriSki pravosodni minister Robert Kennedy je ob koncu zadnjega tedna bival na Poljskem, kjer je med drugim obiskal tudi univerzi v VarSavi in Krakowu. Obisk je sam označil kot neuraden, dodal pa je, da bo služil izboljšanju odnosov med vzhodnoevropskimi državami in Ameriko.
BONN. — Romunski minister za nafto in kemično industrijo Mihail Florescu je med svojim obiskom v Zahodni Nemčiji izjavil, da je Romunija zainteresirana na tem, da bi Zahodna Nemčija odprla v Bukarešti gospodarsko razstavo. Sploh je Romunija po njegovem mnenju zadovoljna z razvojem gospodarskega sodelovanja med obema državama.
N E W Y O R K. — Na sedežu Združenih narodov so objavili, da bo generalni sekretar OZN U Tant obiskal Francijo, kjer bo 21. julija gost francoskega predsednika de Gaulla.
WASHINGTON. — Svet organizacije ameriških držav je sklenil, da bo 21. julija v Was-hingtonu zasedanje zunanjih ministrov držav-članic te organizacije. Razpravljali bodo o sankcijah proti Kubi ter o »komunistični subverziji” v Venezueli. Vsekakor je zanimivo, da se je predstavnik Mehike vzdržal glasu, ko so sprejemali sklep o tem zasedanju.
CARACAS. — Venezuelski predsednik Raoul Leone je sporočil, da se bo njegova država priključila latinskoameriški coni za svobodno trgovino. V tej organizaciji so že Mehika, Argentina, Brazilija, Čile in Peru. Skupna vrednost medsebojne trgovinske menjave v okviru cone za svobodno trgovino znaSa okrog milijardo dolarjev na leto. Carinske tarife so te države že zmanjšale za 25 %.
BONN. — Leta 1965 naj bi se povečala pomoč Zahodne Nemčije za oborožitev nekaterih afriških držav. V te namene je bonsko vojno ministrstvo predvidelo 167 milijonov mark, to je za 42 milijonov mark več kot letos. Med državami, ki dobivajo zahodno-nemško vojažko pomoč, so Nigerija, Sudan, Tanganjika in Madagaskar. V bodoče namerava Bonn dodeliti tako pomoč tudi nekaterim drugim afriškim državam.
ZAGREB. — Odbor za gospodarstvo izvršnega sveta Sabora Hrvatske je pred nedavnim razpravljal o načrtu za gradnjo novih elektrarn, ki naj bi jih zgradili do leta 1971. Pri gradnji novih elektrarn naj bi dali prednost izkoriščanju vodnih sil Cetine in Drave. Na področju Cetine naj bi zgradili tri hidrocentrale (Orlovac, Djale in Split II), na Dravi pa je predvidena gradnja 7 hidroelektrarn.
BERLIN. — AmeriSki pravosodni minister Robert Kennedy je med svojim nedavnim obiskom v Zahodni Nemčiji obiskal tudi zahodni del Berlina, kjer je odkril spominsko ploščo za svojega brata, pokojnega ameriškega predsednika Johna Kennedyja. Na tiskovni konferenci v zohodnem Berlinu je ameriški pravosodni minister izjavil, da nudi »najboljšo možnost za odstranitev umetnih ovir v nemškem in berlinskem vpražanju zboljšanje odnosov Zahoda s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnoevropskimi državami”.
L E O P O L D V I L L E .	—- Medtem ko se je v
Kongu zaključil umik varnostnih sil OZN, je v državo prispel bivži katanški predsednik in znani razbijač kongoške narodne enotnosti Moiz Combc. V Kongo je prispel iz Španije, kjer je bil skoraj leto dni v izgnanstvu. Zdaj pa naj bi po vesteh iz Konga sestavil novo kongoSko vlado.
NOVA GORICA. — Neposredni stiki med obmejnima občinama Gorico in Novo Gorico se uspežno razvijajo. Kot pozitiven rezultat nedavnih razgovorov občinskih delegacij so bili zdaj v Novi Gorici neposredni razgovori med delegacijo italijanskih dvolastnikov iz Golce In slovenskimi gospodarskimi in kmetijskimi strokovnjaki. Na posvetu, kl je potekal v duhu medsebojnega razumevanja, so se sporazumeli, da bodo pri Izmenjavi zemljižč upoštevali kakovost in kmetijsko pridobitveno vrednost zemljišč. Po razgovoru so sl predstavniki obeh delegacij ogledali zemljišča, ki pridejo v požtev za izmenjavo oziroma arondacijo.
v^e/cvc/ru^
S knjigo med ljudstvo
Morda bo kdo dejal, da v naših razmerah, ko živi pretežna večina našega ljudstva na podeželju, na kmetih, kjer je ravno v poletnih mesecih glavna delovna sezona, zdaj ni primerno govoriti o knjigi in o potrebi, da gremo »s knjigo med ljudstvo«. Vendar taki pomisleki niso upravičeni, kajti knjiga je dragocenost, za katero nikdar ne bi smel veljati izgovor: nimam časa. Za knjigo in za branje mora biti vedno časa dovolj; treba si ga je vzeti tudi takrat, ko nam je dan izpolnjen z drugim delom — zlasti po večerih, ko smo fizično izmučeni, nam bo knjiga dobrodošlo in hkrati tudi poučno razvedrilo.
Knjigi kot kulturni dobrini pripada v življenju posameznika in skupnosti prav posebno poslanstvo. Seveda vplivajo na odnos do knjige številni činitelji: današnji hitrejši življenjski tempo nas dobesedno žene in priganja, da si pogosto domišljamo, da se za branje sploh ne bomo mogli več učasiti; nenehni razvoj informacijskih sredstev, kot so radio, televizija in film, nas tako »nasiti« z vestmi in zanimivostmi, da marsikdo knjige niti ne pogreša več. Kljub temu pa je naša dolžnost — napram samim sebi in napram skupnosti — da iščemo knjigo kot vir znanja in kulture, kot vir, ki nenehno širi ustvarjalnost človeka, ki pomaga človeku, da je duhovna in razumna sila in nenehno vzbuja v njem ljubezen do ljudi, do njihovega dela in delovnih uspehov.
Ustvarjanje odnosa do knjig in nenehno razvijanje občutka potrebe po njih je ena izmed velikih nalog družbe, zlasti pa vseh izobraževalnih organizacij. Zbuditi v človeku, še posebej pa v mladini, žejo po knjigi in doseči, da bi postala sestavni del slehernega dela, pomeni humano gesto do človeka, saj mu knjiga lepša življenje, prijateljsko mu pomaga poiskati najboljšo pot v burnem menjavanju misli, občutkov in dogodkov, uči ga spoštovati drugega in samega sebe in ga dela čedalje bolj kritičnega do sebe, s tem pa boljšega in vrednejšega člana skupnosti.
Ge se bomo zavedali te važne vloge, ki jo v življenju človeka in človeštva igrajo knjige, potem se bomo tudi takrat, ko se nam bo zdelo, da zaradi preobloženosti z delom nimamo časa za branje, še vedno spomnili svojega najboljšega prijatelja — knjige!
„Sence
nad Karavankami*1
Koroški pisatelj Valentin Just je izdal nov roman z naslovom „Sence nad Karavankami" (Schatten iiber den Karawanken), o katerem bomo v našem listu še obširneje poročali.
Grad Poroia v Spittalu ob Dravi
spet prizorišče poletnih kulturnih prireditev
V Spittalu ob Dravi so trenutno v teku zadnje priprave za letošnjo četrto sezono poletnih kulturnih prireditev na starodavnem gradu Porcia, kateri slovi po svojih arhitektonskih lepotah kot biser italijanske renesanse. Prireditve se bodo začele prihodnji četrtek z mednarodnim festivalom pevskih zborov, kjer bodo poleg štirih avstrijskih zborov sodelovali še Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane, pevski zbor »France Prešeren iz Kranja, Učiteljski zbor »Slavko Osterc« iz Maribora in zagrebški pevski zbor »Joža Vlahovič« ter komorni zbor iz Kopenhagena in zbor »Choeur mixte de Bulle« iz Francije. Pred mednarodno žirijo bodo zbori tekmovali v sporedih narodnih in umetnih pesmi, v nedeljo pa bodo po podelitvi nagrad najboljši zbori priredili zaključni koncert.
Z otvoritvijo umetniške razstave se bo prihodnjo soboto začel drugi del letošnjih prireditev, v katerem se bodo predstavili s svojimi deli avstrijski umetniki Werner Berg, Othmar Jaindl, Giselbert Hoke, Valentin Oman, Rudolf Kedl in Anton Lehmden. Po zamisli lastnikov celovške »Galerije 61« Josefine in Rudolfa Nitscha, ki bosta to razstavo uredila, naj bi bila le-ta neke vrste okno avstrijske umetnosti (prejšnja leta so bili na razstavah v Spittalu zastopani zlasti slovenski in beneški umetniki) in bi se tekom let lahko razvila v stalno galerijo.
Glavni del poletnih prireditev na gradu Porcia pa bodo tudi letos gledališke igre z uprizoritvijo štirih komedij, med katerimi bodo tri ponovitve iz lanskega sporeda ter kot novost komedija »Ljubezen in naključje« francoskega klasika Marivauxa, ki bo tokrat v Avstriji sploh prvič uprizorjena. Prireditve bodo trajale od 17. julija do 30. avgusta.
Poletne igre na Petrovi gori v Brežah:
Prva premiera: Schillerjev „Don Carlos"
Na Petrovi gori v Brežah je spet zaživelo; začela se je nova, jubilejna 15. sezona poletnih iger, v katero predstavlja obetajoč uvod premiera zadnjo soboto, ko se je ansambel številni publiki, med katero je bil tudi deželni glavar Ferdinand Wedenig s soprogo, predstavil s Schillerjevim „Don Carlosom".
Mnogi ljubitelji odrske umetnosti na Koroškem in tudi izven njenih meja si štejejo že za svojo častno dolžnost, da obiščejo vsakoletne predstave v Brežah. To ni nobena službena dolžnost — niti ne ra novinarja, ki mora potem poročati — marveč neka notranja potreba, ki se je izoblikovala po zaslugi ansambla v Brežah, kateri je v letih svojega udejstvovanja vedno spet poskrbel za prijetna presenečenja: z uprizoritvami, o katerih visoki kvaliteti danes ne more biti več nobenega dvoma. Morda ravno zaradi tega »stari" obiskovalci poletnih iger v Brežah tudi ne pričakujejo nadaljnjega stopnjevanja te kvalitete; v polni meri so zadovoljni z že doseženo višino, kajti od amaterske skupine zahtevati več bi bilo nehvaležno.
Gledana v tej luči je bila sobotna premiera vsekakor lep uspeh in je ansambel lahko upravičeno zadovoljen s tem, kar se je porodilo iz njegovega večmesečnega truda in prizadevanja. Če izvzamemo tistih nekaj mladih in najmlajših članov, pri katerih so pač še precej vidne začetne težave, potem je marljiva igralska skupina tudi tokrat pokazala rutino, homogenost in brezmejno predanost igri, lastnosti, ki smo jih občudovali že vsa leta. Posebno so — če hočemo navesti nekaj imen — brez dvoma
znova navdušili Hannes Sandi er (kralj), Robert Mosslacher (markiz Posa), Burgi Klaura (princeza Eboli) in Heinz Kbppl (vojvoda Alba), medtem ko sta nam Josef Schuh-meyer (Don Carlos) in Karl Benesch (Domingo) še v boljšem spominu od prejšnjih uprizoritev. V celoti pa lahko ugotovimo, da se je ansamblu v polni meri posrečilo prikazati mračnjaštvo srednjega veka ter strahote neizprosne inkvizicije, skratka dobo nasilja in intrigantstva, v kateri človeško življenje ni bilo vredno ničesar. Gotovo je h temu prispevala svoj delež tudi tehnična ureditev, za katero bi Brežam lahko zavidalo marsikatero poklicno gledališče.
Prvi korak v 15. sezono je narejen, jutri mu bo sledil drugi s premiero Shakespearovega »Beneškega trgovca", potem pa poletnim igram v Brežah želimo za prihodnje tedne samo še ugodno vreme in zadovoljiv obisk.
KUKURMDROBtme
£ Srbsko narodno gledališče v Novem Sadu, ki se ozira na stoletno tradicijo, je pred nedavnim zaključilo letošnjo in doslej najbolj uspešno sezono. Imelo je 376 dramskih, opernih in baletnih predstav, katerih se je skupno udeležilo 152.000 obiskovalcev.
0 Na letošnjem mednarodnem kongresu PEN kluba v Oslu so sklenili, da bo imela ta organizacija, ki združuje književnike iz 70 držav, svoj prihodnji kongres drugo leto na Bledu. V Oslu so med drugim razpravljali tudi o tem, kako bi med književniki sveta navezali še bolj tesne in pristne vezi.
0 Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane je pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca z velikim uspehom gostoval v Vzhodni Nemčiji, kjer je priredil vrsto koncertov jugoslovanskih partizanskih in narodnih pesmi.
Poletne
kulturne prireditve
Spored za prihodnji teden
0 V Ljubljani:
3. julij — GLASBA, DOŽIVETJE, GIB; izvajata komorni ansambel svobodnega plesa Zagreb in Zavod za glasbo in baletno vzgojo Ljubljana.
5.	julij — Jakov Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA; operni ansambel iz Maribora (zaključna predstava za čipkarski festival).
6.	julij — Johann Strauss: NA MODRI DONAVI; izvaja balet Narodnega pozorišta Sarajevo.
8. julij — HET NATIONALE BALLET — AMSTERDAM; Hindemith: Štirje temperamenti, Čajkovski: Pas de deux iz baleta »Hrestač", Badings: Džungla, Bizet: Simfonija v C-duru.
Začetek vseh predstav ob 20.30 uri.
*
0 V Brežah:
4.	julij — Shakespeare: BENEŠKI
TRGOVEC, premiera.
5.	julij — Shakespeare: BENEŠKI
TRGOVEC.
8.	julij — Schiller: DON CARLOS.
9.	julij — Shakespeare: BENEŠKI
TRGOVEC.
10.	julij — Schiller: DON CARLOS.
11.	julij — Shakespeare: BENEŠKI
TRGOVEC.
Vse predstave se začnejo ob 20. uri na Petrovi gori v Brežah.
Godbeno-pevski koncert
srednjih šol iz Celovca
Celovške srednje šole — učiteljišče. Državna gimnazija za Slovence, Državna realna gimnazija in gimnazija, dekliška realna gimnazija ter Državna realna šola in realna gimnazija — so prejšnji teden priredile v Domu glasbe uspel godbeno-pevski koncert, ki je pričal o visoki ravni glasbene vzgoje.
Učiteljišče se je predstavilo s svojim mešanim pevskim zborom, slovenska gimnazija je pod vodstvom profesorja glasbe dr. Czl-gana nastopila z mešanim pevskim zborom in godbenim kvintetom »Veseli študentje", in tudi ostale šole so bile zastopane s pevskimi zbori, medtem ko se je Državna realna šola in gimnazija predstavila še z godalnim kvartetom in narodnimi plesi.
Številno občinstvo je bilo z nastopi posameznih ansamblov vsestransko zadovoljno, zlasti pa nas veseli, da je bil s posebnim navdušenjem sprejet nastop slovenske gimnazije.
Položaj avstrijskega gozdarstva
Še vedno je možnost trajne rabe najvišje načelo gozdarstva. Načelo trajne rabe omogoča najboljše izkoriščanje gozda pri istočasnem obdr-žanju vseh v gozdu produktivnih sil, obenem pa tudi najbolj zadošča stremljenju po trajni oskrbi narodnega gospodarstva s surovino les. Gozdove je treba držati v takem stanju, da ne bodo vršili te raznolike funkcije le v okviru gospodarstva lastnika gozda, marveč tudi v okviru celokupnega kmetijstva in gospodarstva.
SPLOŠNA PROBLEMATIKA Iz te kratke formulacije vidnega gozdarskega strokovnjaka, spoznamo, da nobena druga gospodarska dejavnost ni tako vezana na prirodo in njena usoda tako odvisna od stališča skupnosti, kot je gozdarstvo. V našem ipodnebju potrebuje drevo 100 let, preden je dozorelo za sečnjo in preden lahko .da svoj polni donos. Vsi donosi v rasti drevesa in gozda, ki jih dajejo razni gojitveni ukrepi (čiščenje, redčenje itd.), ne igrajo posebne vloge v donosu gozda m v kvaliteti lesa. Spričo tega ima gozdarstvo opravka s problemi, ki jih nima nobena druga gospodarska dejavnost. V gozdarstvu ® ni mogoče s kratkoročnim krčenjem in širjenjem proizvodnje izkoriščati razvoj konjunkture, kot to lahko delajo industrija, obrt in do neke mere tudi kmetijstvo;
* se ni mogoče s preusmeritvijo v proizvodnji prilagoditi položaju na trgu, vslea česar je tu negotovost, ali bodo produkti gozda čez 100 let še vnovčljivi, zelo velika;
■	je svoboda ukrepanja s strani lastnika omejena z zakoni, ki jih postavlja in zahteva biološki pomen gozda, kajti on ne more povsod sekati, niti ne more izkoristiti vrsto možnosti za racionalizacijo, kar mu večkrat povzroča obsežno škodo;
■	je substanca gozda od škodljivcev najbolj ogrožena.
To posebno in težko izhodišče pa ni edina slaba stran, ki jo ima gozdarstvo nasproti drugim gospodarskim dejavnostim. Naše gozdarstvo ima poleg tega še velike skrbi spričo naraščajoče konkurence na trgu z lesom s strani skandinavskih dežel, Kanade in Sovjetske zveze, katerih gozdarstvo se ne bori z zgoraj omenjenimi problemi. Njihovi .zakoni ne posegajo tako rigorozno v gozdno gospodarstvo, kot posegajo pri nas. Po drugi strani pa sta zaradi zemljepisne strukture teh dežel raba gozda, zlasti pa spravilo lesa iz njega veliko lažja, kot sta pri nas. Pri nas prevladuje gozd v visokih pogorjih, kar marsikje sploh onemogo-
ča njegovo racionalno rabo, drugod pa je njegova raba povezana z drago gradnjo in vzdrževanjem gozdnih cest. Pa tudi uporaba velikih strojev in naprav v gozdnem gospodarstvu, ki se v ruskih, finskih in kanadskih gozdovih krasno obnesejo, je v gozdovih naših visokih pogorij večinoma nemogoča. Veliki kanadski, finski in švedski kombinati, ki razpolagajo s stotisoči hektarjev gozda, re-rešujejo vprašanje pocenitve dela v gozdu veliko lažje kot naši gozdni posestniki, med katerimi je le malo takih, ki bi imeli več kot 200 ha gozda.
Medtem ko imajo druga področja avstrijskega narodnega gospodarstva močan vpliv predvsem na gospodarsko in socialno politiko, gredo naloge gozdarstva daleč preko tega okvira. Gozdarstvo ima namreč se nalogo, da sooblikuje podobo pokrajin in podnebje, da zadržuje potrebno vodo in da soustvarja izhodišče celokupne civilizacije. Z naraščajočim razvojem turizma po naši deželi pa pričenja gozd v našem narodnem gospodarstvu vršiti tudi vse pomembnejšo funkcijo kot kraj in pribežališče za oddih in zdravljenje mestnih in industrijskih ljudi.
Naš gozd vrši torej trudi važno funkcijo za splošno blaginjo. Da ta njegova funkcija nalaga gozdarstvu tudi določene žrtve, je jasno. Gozdarstvo daje skupnosti poleg lesa tudi dobršen del na splošno neocen-
ljivih prispevkov za njeno blaginjo, ki pa jih je treba pri reševanju problemov gozdarstva ob naraščajoči industrializaciji in motorizaciji vse bolj upoštevati.
DOMAČE TRŽIŠČE
Najbližja skrb gozdarstva je še vedno domače tržišče, zalaganje domače industrije za predelavo lesa z njeno najvažnejšo surovino. To nalogo gozdarstvo tudi izpolnjuje. Zaradi ^pomanjkanja domačega lesa se pritožuje le industrija papirja in celuloze.
V zadnjih dveh letih je bilo pa dolgem času prvič v naši državi posekanega manj kot 10 milijonov kubičnih metrov lesa letno. S tem je lani in predlanskim postavilo naše gozdarstvo za 1 do 2 milijona kubičnih metrov lesa letno manj na trg, kot ga je postavilo v prejšnjih letih. Nazadovanje letnega poseka lesa gre v glavnem na račun brusnega lesa. Ker je v avstrijskem povprečju iz-vzemŠi Tirolske in Predarlske cena brusnega lesa med letom 1957 in 1963 nazadovala, medtem ko je cena hlodovine narasla, je tudi proizvodnja brusnega lesa nazadovala. Nazadovanje proizvodnje ima svoj vzrok tudi v draginji proizvodnje brusnega lesa, katerega glavnina prihaja od čiščenja in redčenja gozdnih sestojev v dobi rasti. Industrija papirja je morala spričo tega lani uvoziti
800.000	kubičnih metrov brusnega lesa, medtem ko ga je leta 1957 u-
vozila le pičlih 58.000 kubičnih metrov. Lani je morala industrija papirja v inozemstvu kupiti že 20% potrebnega lesa, medtem ko ga je leta 1957 nakupila komaj 0,5 odstotka.
V gozdarskih krogih menijo, da bi bilo domače gozdarstvo v stanju, da dobavi industriji papirja dobršen del uvoženega lesa, če bi bila le-ta pripravljena, da ga — v kolikor gre za smrekovino — plača tako, kot plačuje inozemski brusni les. Domače gozdarstvo sicer ni v stanju, da bi dalo industriji papirja obvezna jamstva za dobavo lesa, vendar je po izkušnjah v lesnem gospodarstvu prav gotovo, da bi zanimivejše cene, vsaj pa cene, ki bi krile stroške proizvodnje brusnega lesa, takoj povečale domačo ponudbo. Rešitev problema leži torej pri industriji papirja.
Na avstrijskem lesnem trgu določajo cene kupci. Kupec pa je tudi industrija papirja. S tem tudi sama usmerja obseg letnih posekov in proizvodnje brusnega lesa. Boljša cena za brusni les ne bi privedla do prekomernih sečenj, marveč bi samo pospešila gojitvene ukrepe v gozdu, kar bi bilo tako v korist boljšega prirastka v gozdu kot tudi v korist industrije papirja. Za njo toliko bolj, ker nima nobenega jamstva za trajne inozemske dobave in se ji zaradi tega prav lahko zgodi, da bo imela enkrat za svoje potrebe premalo lesa na razpolago.
(Dalje prihodnjič)
Letošnje letovanje otrok na Jadranu
Letošnje počitniško letovanje slovensko govorečih otrok iz Koroške je določeno v 2 skupinah. Prva skupi n a bo na letovanju v času od 19. julija do 8. avgusta, druga skupina pa v času od 8. do 28. avgusta.. Otroci bodo letovali v Savudriji.
Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že kdaj bil na letovanju in kolikokrat. To prošnjo naj skupno s priloženim lanskim šolskim spričevalom, zdravniškim spričevalom, iz katerega mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo, priporoči-I o m krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, osebno izkaznico otroka s sliko in režijskim prispevkom v znesku 250 šilingov oddajo do najkasneje 6. julija 1964 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometer-gasse 10, Celovec - Klagenfurt.
Posebej opozarjamo, da posameznih dokumentov ne prevzamemo in da velja za prijavljenega le otrok, za katerega so bili hkrati oddani v s I navedeni dokumenti.
Za osebno izkaznico otroka velja le izkaznica (Personalausvveisj, ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju; otroci, ki so bili že tri ali večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno prosto mesto. V prošnji starši lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi poslali otroka na letovanje. Po možnosti bo ta želja upoštevana. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku dobili tozadevno pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila.
V spomin vzorni materi
Bekštanj
Od nedelje dolje obratuje na južnem o-brežiju Baškega jezera novo obrežno kopališče v občini Bekštanj. Moderno urejeno obrežno kopališče bo gotovo že v letošnji sezoni pispevalo k še večjemu zanimanju letoviščarjev za idilično in priljubljeno jezero. Občina je odkupila v ta namen zemljišče v izmeri 20.000 kvadratnih metrov ter je nosita tudi stroške za naprave na obrežju v višini skupno okoli 2,5 milijona šilingov. Kopališče z zgradbami, ki so stale nadaljnje 3 milijone šilingov, je last posebne družbe, katere poslovodja je občinski tajnik Hans Schalle. Trenutno je ob kopališču 100 kabin s 86 omaricami. Za goste, ki pridejo v kopalnih plaščih, je vstopnina po 5 šilingov, za dnevno kabino pa je treba plačati po 8 šilingov. Uredili bodo še restavracijo in kavarno ter opremiti obrežje z vrtnimi nasadi.
Radiše. — Ob koncu prejšnjega tedna je neizprosna smrt iztrgata iz Culehnerjeve družine dobro staro mater. Umrla je Marija V/rulich v starosti 84 tet v Zgornjih Rutah na Radišah. Njeno življenjsko delo kot matere in gospodinje je bito zgledno in vzorno in veljajo tej pokojni Slovenski koroški kmečki materi besede pesnika Župančiča: Kdo je velik? Kdor svoj čas izpolni, kdor življenja vso žrtvuje moč idealom in najvišjim ciljem, dokler smrt ga ne zagrne v noč...
Taka je bita pokojna Culehnerjeva mati ves čas življenja in je svojo plemenito življenjsko nalogo izpolnita do dna. Rodila je devet otrok, trije so umrli že v otroški dobi in zelo rano je umrl tudi njen mož. Po moževi smrti je prevzela na svoje rame naporno nalogo gospodarstva na domačiji ter se z vso požrtvovalnostjo in vnemo posvetita vzgoji šestih otrok, kjer je bil uspeh vzgoje prave in dobre matere prodoren. Vse je vzgojita v zavedne člane slovenske narodne družine na Koroškem, vsi so postali koristni in aktivni delavci v narodni prosveti, pevci in igralci. Pokojna mati ije ljubila svoj rod in domovino in to zavest in predanost vsadita tudi v srca svojih otrok. Pri Cuteh-nerju je zavedna slovenska domačija, kjer vlada zanimanje za slovenske knjige in drugi tisk, kjer gojijo petje, si osvajajo kulturne dobrine in te zavestno širijo tudi v okolici. Nedvomno je, da je prav Culehner-jevim v veliki meri pripisati, da naše prosvetno življenje na Radišah ni zamrlo temveč živi in se razvija. Tudi to ije dragocena zasluga vzgoje dobre pokojne matere kot vzgojiteljice.
Bridko žrtev je morala pokojna mati prestati tudi v drugi svetovni vojni, ko sta prisiljena v hifterjansko vojsko zgubila življenje dva sinova, med tema eden, ki je bil po maturi že tik pred svojim življenjskim ciljem.
Domačijo je prevzel sin Šimej, znan ne le v domačem kraju, temveč vsepovsod po Koroškem, kjer govorijo slovenski jezik in tudi preko meja dežele, kot marljiv in zelo sposoben zborovodja radiškega pevskega zbora. Tudi v drugi generaciji so otroci nadarjeni pevci in vsestranski prosvetaši, eden izmed Šimejevih sinov je letos tudi maturiral na slovenski gimnaziji v Celovcu. Prav gotovo je tudi to sad zgleda in vzgoje stare matere, ki je kljub vsem težavam v življenju vedno tudi rada prepevala in se veselila kulturne dejavnosti naraščaja.
Pogrebne svečanosti so bile v ponedeljek. Velika množica žalnih gostov je pokojni materi Mariji V/rulich izkazala zadnjo čast in ljubezen. Na domu žalosti in ob grobu je domači pevski zbor pod vodstvom centralnega pevovodje Slovenske prosvetne zveze Feltija Hartmanna prepeval primerne pesmi v slovo blagi pokojnici. Kon-dukt je vodil radiški domačin šmarješki župnik Lampiahler ob asistenci domačega in medgorskega župnika. Lik vzorne matere Mart je V/rulich je v poslovilnem in tolažilnem govoru pokazal domači župnik Jank.
Nato je telesne ostanke pokojne matere zagrnila domača zemlja in zasulo cvetje. Culehnerjevo mater bomo ohraniti v lepem, čistem in trajnem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo naše odkrito in srčno sožalje.
Za boljše medsebojno spoznavanje
Pevski zbor Delavskega prosvetnega društva »Svoboda« v Dupljah pri Tržiču je že gostoval na Koroškem. Zdaj pa je ta zbor povabil mešani in moški zbor Slovenskega prosvetnega društva »Zvezda« v Hodišah na gostovanje v njihov kraj.
V	soboto 27. junija so se hodiški pevci pod vodstvom zborovodje Foltija Pavliča z veseljem odzvali temu vabilu. Sprejem pevk in pevcev v Dupljah je bil prisrčen, iskren in gostoljuben. Predsednik krajevnega DPD »Svoboda« je gostom iz Hodiš izrekel prisrčno dobrodošlico in med drugim izrazil željo po pogostejših medsebojnih kulturnih stikih. V zahvali za tovariški sprejem je isto težnjo naglasil tudi tajnik SPZ v Celovcu. Predstavil je pevski zbor in povedal, da je hodiško SPD praznovalo letos 60-letnico svojega obstoja in kulturnega delovanja. Pevski zbor ima staro tradicijo, saj je kot eden izmed prvih gojil organizirano pevsko prosveto na Koroškem.
V	napolnjenem Domu gasilcev je bil koncert koroških pevcev. Menjaje sta pela moški in mešani zbor koroške narodne in druge pesmi. Kar je razveseljivo, je v zboru pre-
Izlet na Peco
Slovenska mladina priredi v nedeljo, dne 5. julija 1964, izlet na Peco. Zbirališče ob
8.00	uri pri Šercerju v Šmihelu nad Pliberkom in od tam odhod na goro. Na izlet vabimo mladino iz vseh krajev!
cej pomladka in jih je med njimi več, ki so bili šele prvič na kakšni turneji. Zbor je požel mnogo pritrjevanja in viharnega navdušenja od tamošnje publike ter je z gostovanjem lahko zadovoljen. —
Občni zbor društva »Prijatelji Magdalenske gore“
Prejšnji petek je imelo društvo ..Prijatelji Magdalenske gore" v zrcalni dvorani deželne vlade svoj 3. letni občni zbor. Predsednik društva, profesor dr. Malzacher, je pozdravil v lepem številu navzoče člane. Med navzočimi je bil tudi deželni glavar We-denig. Društvo šteje letos 145 članov. Zanimivo je, da je lani k društvu pristopil tudi zvezni prezident dr. Scharf.
Vodja izkopavanj na Magdalenski gori univerzitetni profesor dr. Egger je v svojem poročilu opozoril na obširno znanstveno razpravo, ki obsega 300 strani, opremljeno z mnogimi slikami in risbami, ki predočuje uspehe izkopavanj in raziskovanj na Magdalenski gori. Razprava bo izšla v ..Carinthia I" in v posebnem tisku. Interesantno je bilo poročilo o zimskem delu izkopavinskega štaba. Nadalje je med drugim omenil, da na Magdalenski gori ne obdelavajo in raziskavajo le klasične arheološke najdbe, temveč tudi odkritja iz La- Tene- časa gorskega naselja 150 let pred našim štetjem. Pri tem se posebno prizadevajo razjasniti vprašanje, kako so na Magdalenski gori proizvajali znamenito norijsko jeklo, vprašanje, ki, kakor znano, vzbuja veliko zanimanje pri ekspertih.
V blagajniškem poročilu so ugotovili, da znaša premoženjsko stanje društva 273 tisoč šilingov, upajo pa, da bo iz virov daril in subvencij v višini kakor prejšnje leto mogoče tudi letos nadaljevati z izkopavanji na Magdalenski gori.
Profesor Egger je tudi omenil, kako važnega pomena je raziskovalno delo na Magdalenski gori za bodočo koroško univerzo. Društvo je soglasno sklenilo svoj pristop h koroški univerzitetni zvezi.
Teden poprej je bil oktet hodiškega pevskega zbora na povabilo krajevnega turističnega društva na izletu v ptujski okolici. Izlet je bil za vse prijetno in lepo doživetje. —
Slovensko prosvetno društvo »Danica« v Št. Vidu v Podjuni pa je v nedeljo napravilo izlet v Slovenijo. Ustavili so se v Kranju, kjer jih je prisrčno in z vso gostoljubnostjo sprejel podpredsednik Občinskega sveta »Svobod« Silvo Ovsenk ter jim pokazal več znamenitosti mesta. Na nadaljnji poti so se izletniki mudili v Ljubljani, Mariboru in v Rogaški Slatini. Vsi so odnesli z izleta trajne spomine na lepa doživetja, ker izlet je bil zanimiv, prijeten in hkrati poučen.
Bistrica v Rožu
Pred nedavnim je občinski odbor na svoji seji sklepal o računskem zaključku za leto 1963 ter o proračunu za leto 1964. Zaključek izkazuje 2,285.577 šilingov prejemkov in 2,191.790 šilingov izdatkov, kar pokaže prebitek v znesku 93.967 šilingov. Odbor je zaključek odobril soglasno in podelil županu Semmelvveisu razrešnico. Nato je odbor izčrpno obravnaval proračunske zneske za letos, ki v rednem proračunu izkazujejo v prejemkih in izdatkih po 2,493.000, v izrednem proračunu pa po 4,469.900 šilingov.
Bistveni izdatki v rednem proračunu odpadejo: za šolstvo 200.000 šilingov, za vzdrževanje poti 70.000 šilingov, za preskrbo
237.000	šilingov, za kanalizacijo v Svečah
65.000	šilingov ter 700.000 šilingov kot dodatek k izrednemu proračunu.
V izrednem proračunu je 4 milijone šilingov določenih za gradnjo dveh stanovanjskih blokov s skupno 24 stanovanji. Večji del teh sredstev bo priteklo iz državnega stanovanjskega in naselitvenega fonda. Župan je vedel povedati, da bodo z gradnjo začeli v najkrajšem času ter je pričakovati, da bodo mogli nova sodobna stanovanja izročiti 24 družinam v občini že prihodnje leto.
Vsota 470.000 šilingov pa je namenjena za izgradnjo Maške ceste, kjer je cesta v takem stanju, da je izgradnja nujno potrebna. S tem delom bodo začeli hkrati z gradnjo odseka dovozne ceste k bodoči dravski elektrarni, katere gradnja se bo baje kmalu začela.
Otvoritev gostilne
V nedeljo, dne 5. julija 1964, ob 14.00 uri bo začela obratovati gostilna Miškulnik v Podjerberku pri Skofičah. Od 14.00 ure dalje bo igrala godba za ples.
Ob 20.30 uri pa bo nastopil s pesmimi hodiški moški zbor.
Mojstri
Poznamo jih vrsto: mizarske, tesarske, zidarske, čevljarske, krojaške, mesarske, ključavničarske, pekarske, avtomehanične in druge. Lahko opazujemo in ugotavljamo, da uživajo ugled v družbenem žvljenju in gospodarskem procesu ter tudi njihove eksistence niso najzadnje. To kaže in priča, da obrt v novih oblikah v času tehnizacije ni izgubila svoje eksistenčne zmogljivosti, se nikakor ni preživela ter se ji obeta se dolga bodočnost.
Pot do dosege mojstrskega naslova ni lahka, je naporna in strma. Rokodelski učenec ali vajenec se mora priučiti tisočev gibčnih prijemov z roko, poznati mora sortimente predelovalnih surovin, osvojiti si mora čut za lepoto in praktičnost izdelkov, postati mora dober računar, izveden v kalkulaciji in knjigovodstvu, seznaniti se mora z množico zakonov, z davčnimi vprašanji in ne nazadnje si mora pridobiti precejšnjo višino splošne izobrazbe iz neizčrpnega področja tehnizacije, gospodarskega razvoja in napredka, pa tudi iz področja kulturnih dobrin, ker tudi to spada k temu, da je mojster polnovreden član družbenega sestava. Pravi mojster mora biti posten svetovalec svojim naročnikom in dober učitelj pa tudi vzgojitelj mladega obrtniškega naraščaja.
Zanimiva je statistika o mojstrskih izpitih v zadnjih letih v Avstriji. Leta 1963 je v vsej državi prestalo mojstrske izpite 4170 kandidatov, med temi 253 na Koroškem. Dotok v obrtne* poklice v zadnjih desetih letih je zelo značilen. Skupni razvoj v Avstriji velja za Koroško z eno izjemo in sicer, da je v preteklem desetletju ostala na Koroškem povprečna višina prestalih mojstrskih izpitov skoraj neizpremenjena. Od leta 1962 na 1963 je število novih mojstrov napredovalo za 99 oseb in od teh jih je odpadlo na Koroško 10. Leta 1954 je v Avstriji prestalo mojstrske izpite 3488 kandidatov, med temi na Koroškem 229. Iz tega sledi, da je do leta 1963 naraslo število mojstrskih izpitov v vsej Avstriji za 19,6 odstotka, na Koroškem pa je število naraslo le za 10,5 odstotka.
Naraščajoči razvoj zanimanja v Avstriji za mojstrske izpite iz obrtne stroke — na Koroškem izkazujejo enakomerno povprečje — priča, da je mnogo interesentov, ki se hočejo prikopati do viška rokodelske poklicne kvalifikacije in si s tem ustvariti pogoje za samostojno dejavnost in solidno eksistenco.
Na posamezne obrtne stroke so leta 1963 odpadli prestani mojstrski izpiti na nekatere naslednje panoge: žensko krojaško obrt 558 (Koroška 36), mizarje 416 (Koroška 36) — pri mizarjih je Koroška na prvem mestu —, ključavničarje 307 (Koroška 26), frizerje 273 (Koroška 14), mesarje 248 (Koroška 10), peharje 237 (Koroška 16), avto-mehanike 227 (Koroška 15).
Koroška statistika o mojstrskih izpitih pa pokaže tudi sliko o premikanju posameznih obrtnih vej. Leta 1950 je napravilo 30 kandidatov krojaške mojstrske izpite, leta 1963 pa samo še 6. Kovaških mojstrov je postalo leta 1950 še 23, leta 1963 pa samo še 3, čevljarskih kandidatov je leta 1950 prestalo mojstrske izpite 40, leta 1963 samo še 6, novih sedlarskih mojstrov je postalo leta 1950 13, leta 1963 pa 2, avto-mehaniških mojstrov je napravilo izpite leta 1950 9, leta 1963 pa 15. Iz tega pregleda je razvidno gospodarsko premikanje v posameznih obrtnih strokah ter je slika umirajoče kakor tudi v bodočnost strmeče obrtne dejavnosti.
Ugleden in še vedno donosen je poklic obrtnega oziroma rokodelskega mojstra. Velja pa tudi za to zvrst poklicev, da so mojstri ljudje na pavem mestu: skrbni, delavni in sposobni korakati z napredkom časa. To je nujno, če se hočejo obdržati v ostri konkurenci. Približno bo verjetno tudi pri nas tako, kakor je neki zahodnonemški institut, ki je pri 1000 mojstrih izvedel povpraševanje po njihovem delovnem času in o številu dnevov dopusta. Poizvedbe so pokazale poučno ‘sliko ter so bili odgovori pri vprašancih v starosti od 30 do 50 let najmanj ugodni. Pri teh je tedenski delovni čas naslednji: 1 odstotek 40 in manj ur, 1 odstotek 41 do 44 ur, 2 odstotka 45 do 48 ur, 40 odstotkov 49 do 52 ur, 38 odstotkov 53 do 56 ur, 9 odstotkov 57 do 60 ur in 9 odstotkov nad 60 ur. V tem delovnem času pa ni upoštevano, da morajo mnogi rokodelski mojstri opraviti na večer še pisarniška dela. Rezultat raziskovanja glede dopustov je naslednji: skoraj četrtina vprašancev •si lani ni privoščila nobenega dopusta, 2 odstotkov 1 do 5 dni, 16 odstotkov 6 do 9 dni, 16 odstotkov 10 do 12 dni, 10 odstotkov 13 do 15 dni, 6 odstotkov 16 do 20 dni, 4 odstotki 21 do 24 dni in 2 odstotka več kot 24 dni.
Tudi naši nadarjeni mladini je odprta pot v poklice obrtnega značaja in naša naloga je, da tudi to zvrst eksistenc pospešujemo in priporočamo, ker tudi to mora biti naš cilj: Čim-več domačih mojstrov po naši zemlji!
V starih časih je živel v Kijevu knez. Pri Kijevu pa je ibil zmaj. Vsako leto so mu morali plačevati davek: mladega fanta ali mlado dekle. Prišla je vrsta na knezovo hčerko. Knez je 'bil zelo žalosten, a kaj je hotel? Če so prej meščani dajali svoje otroke, se tudi on ne more izogniti nesreči. In tako je knez svojo hčerko dal zmaju.
Hčerka je bila lepa ko sončece in se je zmaju prikupila. Nekega dne se mu je^ deklica dobrikala, nenadoma pa ga je vprašala:
»Ali je na svetu tak človek, ki bi te lahko Premagal?«
»Je,« pravi. »In ta človek živi v Kijevu °h Dnjepru. Ko zakuri peč v hiši, se kadi
gnetel dvanajst kož. Videti je bilo samo, kako se trese njegova bela brada. Eden izmed odposlancev je zakašljal: k-he!
Usnjar se je prestrašil, dvanajst kož pa je naredilo: »Pok!« Pogledal je, kaj se je zgodilo, odposlanci pa so se mu ponižno poklonili in mu sporočili knezovo pošnjo. Usnjar pa jih sploh ni pogledal: bil je jezen, ke je zavoljo njih strgal dvanajst kož.
Spet in spet so ga prosili, celo pokleknili so. Toda Usnjar jih sploh ni hotel poslušati. Dolgo so prosili, nazadnje pa so žalostni od-
šli.
Kaj naj store? Knez je bil žalosten in starešine prav tako.
CIRIL USNJAR
rako močno, da še neba ne moreš videti, ko Pa gre k reki namakat kože (po poklicu je namreč usnjar), ne nese samo ene, temveč kar dvanajst na enkrat. Kože se napijejo vode in tedaj jih zgrabim. A njemu to nič ni mar: samo vleče in vleče. Zadnjič bi me skoraj s kožami vred potegnil na suho. Vidiš, to je edini človek, ki se ga bojim.«
Knežna se je močno zamislila: kako naj to sporoči svojemu očetu in se reši suženjstva? Kajti živela je čisto sama. Žive duše ni imela, samo enega golobčka. Hranila in negovala ga je v tistih srečnih časih, ko je živela v Kijevu. Dolgo je pemišljevala, naposled pa je napisala očetu pismo:
»Ljubi moj očka, pri nas v Kijevu je neki človek, ki ga kličejo Ciril Usnjar. Pošlji k njemu ugledne starce in ga lepo prosite: nemara se bo hotel biti z zmajem ter mene re-*iti iz ujetništva? Predragi oče, lepo ga prosite in mu obljubite lepa darila, zlasti pazite, da ga ne razžalite s kako nevljudno bosedo! Jaz Pa bom do smrti molila boga, naj da srečo vam in njemu.«
Napisala je pismo, ga privezala golobčku pod perut in odprla okno. Golobček se je dvignil visoko pod nebo in priletel domov v knežji dvorec. Na vrtu so se igrali otroci. Zagledali so golobčka in zavpili:
»Očka, očka, sestrica nam je poslala golobčka!«
Knez se je spočetka razveselil, ko pa je premislil, je postal zelo žalosten.
»Mar je res tista pošast umorila mojo hčerko?« je mislil. Nato pa je privabil golobčka In našel pod perutjo pismo. Vzel je listek in prebral, kar mu je napisala hčerka. Hitro je sklical vse bojarje in vprašal:
»Ali je res pri nas tak človek, ki ga kličejo Ciril Usnjar?«
»Seveda, knez. Pri Dnjepru stanuje.«
»Kako bi ga prosili, da bi ne bil jezen ter bi nas hotel poslušati?«
Dolgo so se posvetovali, nazadnje so sklicali najstarejše ljudi v mestu in jih poslali k Cirilu. Prišli so pred njegovo hišo, previdno pokukali skozi vrata in se neznansko prestrašili: Usnjar je namreč sedel na tleh, s hrbtom obrnjen proti vratom in z golimi rokami
»Nemara bi bilo dobro poslati najmlajše?«
Poslali so najmlajše, a tudi ti niso nič opravili. Usnjar je samo sopihal in molčal. Tako je bil jezen zaradi tistih kož!
Tedaj se je knez domislil, da bi bilo najbolje poslati k Usnjarju majhne otročičke. Otročički so prišli, pokleknili ter začeli milo prositi in jokati. Usnjarju se je srce omehčalo, zajokal je in rekel:
»Naj bo! Uslišal bom vašo prošnjo!«
Šel je h knezu:
»Dajte mi,« pravi, »dvanajst sodov smole in dvanajst voz konoplje.«
Ovil se je s konopljo in se dobro osmolil, vzel neznansko težak meč in odšel k zmaju. Zmaj mu reče:
»No, Ciril, se boš vdal ali se boš vojskoval.«
»Ne bom se vdal, kaj še! Prišel sem, da se s teboj borim, ti pošast nemarna!«
Začela sta se boriti, da je kar zemlja bobnela.
Zmaj se zakadi v Cirila in ga zgrabi z zobmi, a vselej je zagrabil samo kos smole. Spet se zakadi, a zdaj ima poln gobec konoplje. Ciril pa ga tisti hip trešči s svojim mečem, da se zmaj kar sesede.
Ker je zmaj bruhal ogenj, mu je bilo sila vroče. Zato je pogosto tekal k reki, da se malce ohladi, Ciril se je pa medtem spet ovil s konopljo in osmolil.
Skoči pošast iz vode, plane nad Usnjarja, ta pa ga useka z mečem, da kar zagrmi. In se pošast spet zakadi in spet jo skupi, da se kar zemlja trese.
Dolgo sta se borila, da se je kadilo ko v peklu. Ciril je razbelil zmaja ko kovač meh. Pošast sika ogenj, kašlja in se davi, zemlja bobni in se trese.
Ljudje stojijo na hribih trdi od groze, sklepajo roke in čakajo, kaj bo. Nenadoma zmaj zatuli: u-u-uh! Zemlja se strese, ljudje pa kar poskočijo in zavpijejo:
»Živel Usnjar!«
Tako je Ciril ubil zmaja, rešil knežno in jo pripeljal h knezu. Knez mu je bil do smrti hvaležen. Od takrat se tisti kraj imenuje Usnjarjevo.
(Ukrajinska pravljica)
Na kresno noč love divjačino po Menini planini sami vragovi, ki pa se spremene v smrdljivo meglo, da jih srne in srnjaki, medvedi medvedke ter gamsi in divje koze sploh ne vidijo. Tudi njihovi psi gonjači so takrat nevidni, le lajež izdaja divjo jago, ki se podi za preplašeno divjadjo, kadar vragi od daleč mečejo 'sekire vanjo.
Neke kresne noči se je skozi hoste Menine planine vračal v dolino mlad drvar. A v gozdu je zašel in polnoč ga je našla sredi Menine iplanlne.
Komaj je v dolini odbila polnočna ura, je v zraku strahovito zapiskalo, divji pasji lajež pa je bil že takšen, da se je drvar prestrašeno stisnil 'k smreki in pred neznanim strahom trepetal po vsem telesu. Takrat so se mimo njega pripodili srnjaki in srne, medvedje in medvedke ter gamsi in divje koze; vsi pa so v preplahu bežali pred smrdečo meglo, ki jim je sledila.
Iznenada pa je drvarja strahovito zabolelo koleno, kakor da bi mu nekdo zasadil vanj sekiro. Šele proti jutru je prišepal domov, vse leto pa je trdo nogo vlekel za seboj.
Potožil je nekemu dedu, kaj se mu je na kresno noč primerilo na Menini planini. De-dej pa mu je svetoval:
„Ko bo spet kresna noč, pojdi na Menino
Divja jaga
planino in se ustavi prav pod tisto smreko, kjer si stal lani osorej, in čakaj tamkaj do pplnoči."
Mladi drvar je ubogal dedka in k letu na kresno noč odšel pod tisto smreko, kjer je čakal in čakal, dokler ini v dolini odbila polnočna ura.
Takrat pa je po zraku zapiskalo in po gozdu zarjovelo, da so drvarju lasje vstajali pokonci. Rad bi bil zbežal, a šepava noga mu ni dala, zato je kar obstal, kjer je bil. Mimo njega se je priipodila nepregledna čreda srn in srnjakov, medvedov in medvedk ter gamsov in divjih koza, zo njimi pa se je podila smrdljiva megla, nabita z odurnim pasjim laježem.
Drvar je od strahu odrevenel, a niti z očmi ni trenil, da bi se ne izdal, kje je, ko je tik sebe zaslišal hripav glas:
„Lani sem zgrešil medveda. Namesto vanj, se je sekira zasadila v tole smreko. Letos pa jo bom izdrl in odnesel!"
Še tisti trenutek je drvarja prenehala boleti noga. Zdrav in srečen je proti jutru pri-vriskal domov.
Lojze Zupanc
OOOPPOPOPOPOOO^OOPPPOOPPPPPOPOPOOOOOPOPOPO^OOOOOPPPOOOPOOO^
Vsi otroci ljubijo smeh
Otroci vsega sveta so si podobni. Kadar so veseli, se smejejo, kadar so žalostni, pa jočejo. Ne marajo solz. Ljubijo smeh. Življenje je lepo, če je izpolnjeno z vedrim smehom.
Postavimo vsem otrokom sveta isto vprašanje: KDAJ SE NAJRAJE SMEJEŠ!
•	„Kadar sem vesel," pravi mali Evropejec. „Kadar mi očka kupi novo igračo."
*	,.Kadar sije sonce in kadar mati ni zaskrbljena," pravi deček Iz Azije. „ln kadar sem sit!"
9 „Kadar nihče ni žalosten,” pravi deklica iz Južne Amerike. „Zakaj so nekateri ljudje žalostni! Lepše je, kadar se vsi smejejo in vsi pojejo!"
© Kadar me očka posadi na ramena," pravi deček iz Severne Amerike, „in kadar dirjava po stanovanju, da mamo ušesa bolijo."
• Kadar mama pripoveduje lepe zgodbe o noju, o slonu, o levu," pravi mali Afričan.
Otroci po vsem svetu ljubijo smeh. Če bi dečki in deklice znali govoriti kakor odrasli, bi rekli: „Na svetu mora biti mnogo smeha in mnogo veselja. Takšno življenje želimo!"
oooooo ooooooooo
O prvem tisku
Izumitelj tiska s! gotovo zasluži, da se njegovo ime neizbrisno zapiSe v zgodovino človeitva. Čudno je samo, da so letnico njegovega rojstva na podlagi obširnih znanstvenih raziskovanj dognali le približno. Po teh podatkih se je rodil Johannes Gutenberg okoli leta 1399.
Vse, kar je potreboval za svoj izum, si je z velikim trudom moral izdelati sam in brez pripomočkov. Za mnogo tisoč črk je moral najprej narisati načrte, nato jih
vdolbsti v jeklene palčice. Te palčice je vtisnil v bakrene ploščice, tako da je nastala matrica za množično vlivanje črk. Z ročno vlivalno napravo, ki jo je tudi sam izdelal, je vlival svinec v te modele in tako dobival črko za črko. Te črke je potem sestavljal v vrste in strani, jih čvrsto zaprl v okvir, nato pa izdelal prve umetniško dragocene tiske na ročnem tiskalnem stroju, ki ga je tudi sam izumil.
^oooooo<>o<>o<x>oooo<><><><x><><>oo<x>ooo<x>o<><><>o<><>oooooo<><>oo<><x>oo<x><><><><><><>oo<><>ooo<><><xxxxx>oo<xx><><>ock>oo<>oooo<>oo<><><>oooo<<><xx><>o<>o<xxx>o<x><>oo<>o
Okameneli
smehljaj
JOŽE CIUHA
Mladenič se ni zmenil zato, kar so počenjali z njim. Njegove oči so kol oči moških s prebodenimi jeziki str-mele v prazno. Z monotonimi besedami je klical svojo molitev, kateri je zbor še bolj monotono odgovarjal.
Moški, ki mu je vezal roke, se je, potem ko so bile privezane, sklonil jeklenim šipkom. V dlani jih je jemal drugo za drugo, jih naravnaval s konico naprej skozi luknjice v lokih, ki sta po višini presegala mladeničevo glavo, in jih vzporedno z njima zabadal v mišice med pasom in pazduho. Konice so predirale kožo in meso, ne da bi se pri tem pocedita ena sama kaplja krvi. K molitvi privzdignjen glas niti ni vztrepetal. Če bi ne bilo teh besed, bi se zdelo, da se šipke zadirajo v spretno obarvano voščeno lutko. Potem je za trenutek telo zanihalo, besede za trenutek presahnile in glava je izgubila ravnotežje: ko da ni povezana s hrbtenico z ostalim telesom. Zbor je za trenutek odgovarjal molku. Toda samo za trenutek. Moža, ki sta ob straneh držala konstrukcijo, sta jo držala čvrsto. V objemu pasu, zvezanih rok in zabodenih šip k ije telo znova ulovilo ravnotežje.
Ko so bile šipke zabodene v dveh navpičnih črtah na Prsni strani, so začele na enak način trgati meso na hrbtu. Potem ko le bilo tudi to končano, so začeli možje
krasiti šipke in konstrukcijo z živahnimi trakovi in zastavicami. Mladeniču pod vrat in nadlahti so v okras zabodli še pisane steklene kroglice, podobne tistim, kakršne pri nas krasijo novoletno jelko. Kaveljci, na katerih so bile pričvrščene, so znova parali tkivo.
Sledil je zadnji del kostumiranja z zabadanjem: prebadanje jezika.
Poslej je molitev z nespremenjeno monotonijo v glasu mrmral samo zbor. Ob prebadanju se mi je zdelo, da se mučita oba: mladenič in mož, ki je iglo zabadal. Predebela je bila, da bi ijo bil z lahkoto porinil skozi meso.
Nisem več vzdržal: v želodcu sem občutil praznino, v sencah pa razbijanje krvi. Mučenje, ki sem ga gledal, se mi je uprlo. Ob sramu, studu in ihti sem občutil do vsega, kar sem videl, globok, biološki odpor. Po stezi sem se napotil nazaj k množici.
S sugestivnostjo, s katero mami človeka globina, sem se moral po nekaj korakih obrniti. Mladenič je stal zakrit med telesi, ki so bila okoli njega. Iznad njih se je dvigala le kapelica, okrašena z veselimi barvnimi papirji. Ljudje so še vedno molili.
Šel sem in se spet obrnil. Naredil sem nekaj korakov vstran, ker so mi ljudje znova zakrili poglede. Moški niso več molili. Mladenič v kovinskem jarmu je zakoračil po stezi. Konstrukcije ni nihče več podpiral. Med koraki po nevarni poti se ije lahko pozibavala in vtem sem zaznal tudi gibanje pod kožo zataknjenih šipk. Kovina je ob kosteh lovila oporo. Vsa konstrukcija je torej v precejšnji meri slonela na njih. Obrnil sem se in šel naprej. Poslej se nisem več oziral.
Sledil sem poti, ki ije peljala od mlake na veliko livado ob svetišču. Preko ljudi sem čez ograjo gledal njegove visoke, piramidasto oblikovane strehe, okrašene z
obarvanimi, naturalistično modeliranimi plastikami človeških figur. V tem sem se spet drenjal in spet so me nadlegovali trgovci.
Za zidom ljudi sem opazil otroka, ki je imel kakih dvanajst let: bil je vprežen v voziček, na katerem je bil pod pozlačenim baldahinom oltarček s papirnatimi okraski in preobiljem cvetja. Z vozičkom je bil povezan z nekaj vrvicami, ki so bile na koncu s trnkom podobnimi kaveljci zataknjene v hrbet. Voziček sta potiskala dva moža. Tudi deček je imel pod vratom v meso zabodeno ogrlico steklenih kroglic in čelo presekano s srebrno iglo. Njegove velike oči so bile nerazumljivo mirne, in če bi njegova koža in mišice ne bile tako načete, bi rekel, da na svoj otroški način uživa v važnosti, ki jo vzbuja.
Tok ljudi me je pehal med množico zdaj sem, zdaj tja. V polkrogu me je zaneslo nazaj k mlaki. Ljudje so se tu razmikali pred procesijo starejših moških. Na glavah so imeli živo rdeče kape. Tudi blago, ki so ga imeli ovitega okoli spodnjega dela telesa, je bilo živo obarvano. Vendar nisem podvomil, da so tudi ti ljudje zaobljubljena, ki z bogovi poravnavajo račune.
Vsak je stiskal k sebi svitek iz gumija in platna, ki je v višini prsne mišice počasi tlel. Spremljal jih je mladenič, ki je na tleči vrh svitkov prilival olje, da so se iz njega dvignili kratki žublji.
Poiskal sem robec in si ga podržal pod nos. Mešanici sopare in smrada se je pridružil rezek vonj, ki je silil k bruhanju. V ognju na svitku je izpareval pot, ki je curljal čez ramena. Možje so imeli v nečlovečnost spačene obraze. Poskakovali so na tankih nogah, ne da bi kdo med njimi svitek popustil.
Prebijal sem se nazaj k livadi pred templjem. Ob svetiščnem obzidju so me prestregle stojnice:	nobena
vera ni tako idealistično deformirana, da ne bi ljudje ob
Čas počitnic je praznik za molje
Drobne trdožive žuželke iz rodu metuljev si ne želijo ničesar bolj kot mir in zimske plašče, debele puloverje ali volnena krila, če najdejo kaj takega, je gostija tu. Dobra in previdna gospodinja pa jim bo to veselje skalila s pogostim iztepanjem, natančnim čiščenjem in uporabo sredstev, ki molje uničujejo ali
so bili tisti zastopniki ži-so na začetku živeli kot zajedalci na manjših živalih. S časom so postali bolj »dostojanstveni« in so se specializirali na snovi, ki so jih višje razvite živali odvrgle ali izgubile kot na primer peresa, dlake, kačje koze in živalske iztrebke. Vsa ta hrana je zadovoljevala osnovno prehrano, se pravi, iztrebki so vsebovali mnogo dušika, krzno in perje pa mnogo beljakovin.
Ko se je razvil človek, je podzavestno ustvaril ugodne razmere za nadaljnji moljev razvoj. Človek si je izbral za prebivališče suha mesta, pečine, kolibe, gradove in hiše, ki resnici na ljubo, niso bile preveč čiste. Človekova poznejša oblačila iz krzna in volne pa so 'bila nekaj tako čudovitega, česar si molji niti v sanjah niso mogli predstavljati. Mar je potem čudno, da se je molj odločil izboljšati življenjski standard in se preseliti k človeku?
Prav tako kot je bil molj nadobuden, pa je tudi stvaren in se še vedno v primerih sile vrne v ptičja gnezda in k ptičjim iztrebkom. To pa so običajno tudi viri, od koder se molj preseli v človekovo bivališče.
Družina moljev je zelo obsežna, vendar velja za vse, da so škodljivci. Najbolj sta nedvomno znana suknarski molj, ki uničuje volnene tkanine, in žitni, ki se razživi šele v shrambah z žitom.
Molji vdihavajo kisik skozi številne pore na povrhnici. Za njihovo življenje je enako
vsaj odbijajo.
Moljevi predniki valskega sveta, ki
Vljudnost na stopnišču
0 Kadar se srečata dve osebi na stopnišču, se mora mlajša postaviti k zidu in počakati, da gre starejša oseba mimo nje. Enako mora storiti moški, kadar sreča žensko, ne oziraje se na njeno starost.
0 Kadar gresta moški in ženska skupaj po stopnicah navzdol, mora hoditi moški vedno pred njo, kadar se vzpenjata po stopnicah navzgor, pa vedno za njo.
0 Kadar gremo po stopnicah navzgor ali navzdol, ne prehitevajmo človeka pred seboj. Če bo hodil počasi, se bo sam umaknil in počakal, da greste mimo njega, za kar se mu lepo in vljudno zahvalite.
0 Pravila o vljudnosti zahtevajo, da pozdravi moški žensko na stopnišču, četudi je ne pozna. Žal pa se moški tega pravila neradi držijo. Še huje. Često se zgodi, da srečuje kak moški isto žensko na stopnišču svojega urada po dvakrat na dan, in to že več let, pa je vendar ne pozdravi, temveč gre mimo nje, kakor da je ne bi videl še nikdar v življenju in ne ve, da je zaposlena prav tam kot on.
važna tudi zadostna količina vode, ki je ne dobijo niti v volni niti v krznu (če ta dva nista vlažna). Moljev organizem se je prilagodil temu in vsrkava vodo neposredno iz okol-nega vlažnega zraka.
Molji tudi lahko uravnavajo dolžino svojega goseničjega življenja. Če je hrane premalo ali ni zadosti vode, gosenica počiva ali se le počasi razvija v neprimerno manjšega predstavnika molje zalege. Toda tudi takšen majhen molj je, če je samica, sposoben, da leže jajca in vzdržuje vrsto.
Centralna kurjava zagreni moljevo brezskrbno in uživaško življenje, ker je v zraku neprimerno manj vodnih hlapov. Toda ta prednost pa ima tudi svojo slabo stran, saj toplota pospeši razvoj in razplod novih rodov.
Moljeva jajca so ovalna in rumenobele barve. Samica navadno izleže kakih 50 jajc, ki jih odloži po dva do tri skupaj na vrh gostega tkanja, med vlakna pri redkejšem tkanju in blizu korenov dlak na krznu. Kmalu, ko jajce odloži, samica pogine. Iz jajc se po enem tednu ali v 10 dnevih, kar je odvisno od temperature, izležejo gosenice. Sedaj je najlepši čas njihovega življenja. Pri mešanici rastlinskih in živalskih vlaken se gosenica prvih ne bo nikoli dotaknila. V tem stadiu lahko gosenica umazano belorumene barve uspešno opravi v tkanini svoje uničevalno delo, ker se tako dobro prilagaja tkanini in je površne gospodinje ne opazijo.
Gosenice suknarskega molja si iz lastne svile in prebavljene hrane pogosto zgradijo nekak tulec, v katerega se zavlečejo. To pa ne velja za vse gosenice. Z graditvijo skrivališča se resda zavarujejo pred paraziti, vendar jih zato človek prej opazi.
Molje, točneje gosenice, bi gospodinje odkrile mnogo prej, če bi jim z občutljivimi mikrofoni in ojačevalci posredovali glasove, ki jih je slišati pri moljevem hranjenju. Znanstveniki, ki so prisluškovali, pravijo, da se med hranjenjem molj podobno oglaša kot divje živali. Slišati je bilo trganje in nekakšno renčanje, nato trije ali štirje mlaskajoči grižljaji in spet pošastno trganje.
Gosenice suknarskega molja svojo požrešno dejavnost ne omejujejo samo na volno in krzno, ampak se lotijo tudi zastrupljenih miši in podgan. V sili pa se zadovoljijo tudi z ovsenimi kosmiči in ržjo, vendar so pri tem izbirčni in pojedo samo tisti del, ki vsebuje največ beljakovin. Zanimivo je, da se najnaprednejši molji niso obirali niti pred telefonskimi kabli, ki so bili izolirani z nylonom.
Po tej zlati dobi se gosenica zabubi. Zapredek naredi iz svile in ostankov hrane. S tako varčnostjo pri gradnji bo za bodočega molja in naslednje generacije ostalo še obilo hrane. Po dveh do šestih tednih se zapredek na koncu razpoči in se skozenj zrine novi predstavnik moljega zaroda.
Izvaljeni molji so svetle, zlatordeče barve. Samci so manjši od samic. Samica redko vzleti, ker je polna jajc. Molji, ki jih vidimo leteti, so skoraj vedno samci ali pa samice, ki so jajca že odložile. V primerjavi s samci živijo samice polovico manj, le dva tedna.
Ljudje so se skozi stoletja borili proti mol-
jem z vsemi mogočimi sredstvi. Še pred sto leti so verjeli, da so škodljivci neki črvi, in zato so zapirali zimsko blago v tesno zaprte skrinje. Če je bilo blago čisto in oprano in v njem ni bilo moljevih jajčec, se je ta način obnesel. V nasprotnem primeru, ko je bilo blago preznojeno, umazano in je že dalj časa ležalo, si molji niso mogli ničesar drugega želeti, kot da so ga lastniki po čiščenju zaprli v skrinjo. Tedaj so molji priredili prave orgije, saj so imeli potrebne maščobe, vitamine, aminokisline in zadosti vlage. Zato tudi ni mogla ne kafra ne naftalin niti lavendel (ta je odraslim moljem le nekoliko zoprn) opraviti to, kar smo dosegli z iztepanjem, pranjem in pre-zračenjem na soncu. Blaga, ki so ga tako o-čistili, so se molji redkeje lotili.
Kemična industrija nas danes oskrbuje s številnimi kemikalijami, ki so inačice DDT. Razen tega preparirajo tovarne oblek in preprog svoje izdelke s sredstvi, ki se moljem upirajo. Eksistenca moljevega zaroda je s tem ogrožena, vendar pa je zelo verjetno, da se bo v prihodnjih desetletjih molj prilagodil in se s pridom lotil danes neužitnih umetnih vlaken in odbijajočih konservacij. Zato je proti vsiljivim moljem še vedno snaga najučinkovitejše orožje.
Nekaj o jajcih
Kadar kupujemo ijojca, so nam vedno bolj pri srcu velika kakor majhna. Toda ali vesle, da je rumenjak pri manjših večji kakor pri velikih? Torej bomo za majonezo in omake, kjer so potrebna jajca, vedno rajši izbrale manjša.
Oblika jajca je lahko bolj okrogla ali ovalna, nima 'pa nobenega vpliva na njegovo kvaliteto.
Ali je jajce sveže ali staro, 'lahko ugotovimo le s posebnimi napravami. Seveda velja to le za cela jajca. Sicer pravijo, da pade sveže jajce v vodi vedno na dno, toda to ni povsem zanesljiv način ugotavljanja njegove ..starosti". Največ hranljivih snovi Ima do enega tedna staro jajce.
Razne vrste solate
Karfijola s krompirjem
Pet srednje velikih, na lističe zrezanih krompirjev zme-Samo s srednje veliko glavico kuhane, zrezane karfijole, nato meianico posolimo, popopramo, dodamo kisa in namiznega olja. Solato izboljšamo s pol merice kisle smetane. V tem primeru denemo sol, kis in olje v smetano, zmešamo in prelijemo solato.
Mešana krompirjeva solata
Pet srednje velikih krompirjev zrežemo na majhne kocke, dodamo 10 dkg posebne salame ali 1 hrenovko, 2 trdo kuhani jajci in 2 kisli kumarici. Solato po okusu posolimo, popopramo, okisamo in zabelimo z namiznim oljem.
Pikantna korenčkova solata
Pet srednje velikih korenčkov nastrgamo, dodamo sesekljanega česna, popra, soli, kisa in olja. Solata je zelo pikantna in jo uživamo le v majhnih količinah.
Zeljnata solata
Glavico sladkega zelja narežemo na tanke rezance, posolimo, potresemo s sesekljano kumino (le-ta ima inten-
Kako so se hranili antični narodi
V	stari Grčiji so poznali tri obroke jedi: zajtrkovali so takoj, ko so se dvignili z ležišč. Za zajtrk so popili čašo odišavljenega vina, pomešanega z medom, in pomakali vanj skorje kruha. Roke so si umivali pred jedjo in po njej, vendar ne iz higienskih razlogov, temveč zato, ker so jedli — s prsti. Dokler niso iznašli žlice, so uporabljali skorjo kruha in z njo nosili hrano v usta. Od vzhodnih narodov so povzeli običaj, da so jedli leže, kasneje pa so tudi oni sedali k mizi.
Pri starih Grkih hladnih jedi niso nosili na mizo, da bi z njimi pričeli obed, kot je bil to običaj pri Rimljanih. Za obed so navadno pripravili črno juho (črna je bila zato,	%
ker so dobro osoljeno in okisano svinjsko meso kuhali v krvi). Temu je sledila riba, pripravljena na najrazličnejše načine, in povrtnina. Sladice in kolače so pripravljali z medom, ker sladkorja še niso poznali.
Med obedom so gospodar in gostje ležali po dvoje na klopeh, žene in otroci pa so sedeli na stolih. To pa se je dogajalo le poredko, ker žene niso smele v moško družbo.
V	revnejših hišah so glavno hrano predstavljali kruh, suho testo, čebula in fige.
Grki in pravtako Rimljani \miz niso pogrinjali s prti in tudi prtičkov niso uporabljali, saj so brisali usta z mehko sredico kruha. Pribora niso poznali, kosti in ostanke jedi pa so metali pod mizo. Če so v grški hiši pripravili večjo gostijo, potem so gostje lahko pripeljali seboj svoje sužnje, da so stregli okrog mize. Preden so povabljeni gostje odšli z doma, so se obvezno okopali in namazali lase z dišavami. Gospodar je vsakemu gostu odrejal prostor pri gostiji.
Meso ovac, koz in goveda so pekli na ražnju. Eden izmed članov družine je pečeno meso sekal na manjše kose, sužnji pa so ga nosili gostom. Po glavni jedi je vsak gost popil malo čistega vina v čast dobrim duhovom.
Ko so razdelili gostom vence, so prinesli z žrt-venika žrtev in odpeli molitev. Po tej ceremoniji so sužnji postavili pred goste mizico s sirom, figami, olivami, dateljni in orehi.
Po obedu so navadno izbrali starešino pijančevanja. Ta je skrbel za red v družbi in odrejal, koliko vode se sme dodajati vinu. Da so lahko čimveč popili, so dajali v vino čebulo in česen in prigrizovali k temu kolače. Vina niso pili čistega, ampak so ga mešali z vodo. Pili so iz rogov. Ko pa je bila mizica s sadjem prazna, so jo sužnji odnesli in prinesli novo, seveda polno. Gostije so spremljale pesmi, glasba na piščali, obvezno pa je prisostvoval klovn, ki je zabaval goste.
zivnejši okus kakor cela) in pustimo pol ure stati. Nato zmešamo vanjo nekaj zrezanega krompirja, sesekljane čebule, česna, soli, popra, kisa in namiznega ali bučnega olja.
Namesto kisa lahko pri vseh solatah uporabimo limonin sok, ki ima plemenitejši in manj oster okus kakor kis. Pri nobeni od gornjih solat ne čakajte, da se krompir shladi, temveč ga narežite in zabelite še toplega, ker je takšen okusnejši.
o<x><x><><x><xxxxx><><>o<><><x><><c><>c^c><>c>c><x><><><x><xx><><><>ckxxx><xxxx><><x><>oo<><x><k><xxx^
njej pomislili na zaslužek. Verjetno je kupčija cvetela. Ob njih sem se znova srečal s pisano šaro, ki sem jo videl že na oni strani obzidja. Spet sem med drugimi podobami uzrl nasmejano božansstvo z rilcem.
Na skoraj vsaki stojnici je bil pritrjen mikrofon in vsak od teh je tulil svojo melodijo. Kričali so drug mimo drugega. Hrup je bil nepopisen. Nekje v ozadju sem preko glav zagledal vrtiljak. Tudi proti njemu so se pehali zasopli in oznojeni ljudje. Med truščom bobnov in mikrofonov so se med sabo klicali.
Na sredi livade je bila masivna, iz grobega lesa zbita ograja, ki je oklepala nekaj čez 100 m2 velik prostor. Okoli tega so bili ljudje nabolj stisnjeni. Po neprijetnem in mučnem prerivanju, ki me je stalo precej časa in energije, sem prišel do vhoda v zagrajeni prostor. Pred njim so delali red policisti z gumijevkami v rokah. Ob poslu, ki so ga opravljali, niso bili tankočutni. Pomagali so jim reditelji v pompoznih rumenih in modrih oblačilih, podobnih tistim, kakršne pri nas pri predstavah nosijo cirkuški pazniki.
Privilegij svetle polti mi je omogočil, da sem nemoteno stopil v ogrado. Ob takih naključjih ni dobro, da človek obstane in se čudi stvarem, ki jih ne dojame takoj. Ljudje so tu še vedno navaljeni, da se belci obnašajo kot oblastniki. Denar imajo, avtomobile, veliko služabnikov in razkošne vile, in to so zadosti nazorni znaki njihove moči. Ob tem so jih bili nekoč prepričali Angleži in ljudje tega niso pozabili.
Zašel sem med diplomate, atašeje, razne strokovnjake in svetovalce, trgovinske zastopnike in druge poklice z donečimi naslovi na vizitkah. Z družinami, fotoaparati in filmskimi kamerami so čakali na finale velike atrakcije.
Zagrajeni prostor je po dolžini razpolavljal poldrug
meter širok, nekaj centimetrov globok in okoli devet metrov dolg jarek. V njegovem podaljšku je bilo izkopano korito, napolnjeno z blatno brozgo. Na sredini jarka je bila velika, s pepelom pokrita kopa žerjavice. Vročina, ki je žehtela iz nje, je še povečala že tako morečo pripeko.
Čakanje je večalo nestrpnost in žejo. Sonce nad templjem je pešalo v zaton. Sence so vse bolj visoko plezale po drevju in hišah. Nemir za leseno ograjo je bil enak brnenju v panju. Navala množice niso zmogle obrzdati gumijevke in palice. Pri tleh so naveličano cvilili psi. Naposled je stopilo v areno nekaj mož z dolgimi grebljicami v rokah. Po jarku so razgrabili žerjavico. Delo je bilo zaradi vročine nehvaležno. Med delom so se stalno polivali z vodo iz veder, kajti vročina je bila zares neznosna.
Nekaj belcev je še pred nadaljevanjem svečanosti zapustilo ugodni prostor v areni. Dva med njimi sta bleda omahnila: najprej se je zgrudil slok dolgin s pšeničnimi kodri, za njim pa debeluhar, nekaj trenutkov zatem, ko je pritisnil na vzvod na fotoaparatu. Mislim, da ju je sončarica.
Končno so se na dohodu v zgrajeni prostor pojavili v rumeno oblečeni ljudje. Cvetni venci, ki so jim viseli okoli vratu, so bili že oveli. Načeloval jim je sivolas starček z jerbasom na glavi. V njem je imel banane, kipec božanstva in cvetje. Množica za hrbtom je vztrepetala. Bobni so zadoneli s podvojeno besnostjo in prav tako so zaihreščale piščali. Elektrika je na novo obsedla ozračje. Trušč glasbil pa se je še stopnjeval.
Moška, ki sta stala pred jarkom z žerjavico, sta starčka z jerbasom na glavi potrepljala po plečih in mu zaklicala nekaj besed v uho. S počasnim, odmerjenim
korakom in dvignjeno glavo je zakoračil v žerjavico. Publika za ograjo se je sprostila v ploskanju.
Možakarja pred jarkom sta potrepljala naslednjega moža: zakoračil je kot prvi, in drugi za njim. V nosnice sem ujel neprijeten vonj po ožganem.
Čez žerjavico se je zvrstila dolga procesija. Nekateri so korak pospešili, skoraj stekli po razbeljeni stezi in se na koncu ob koritu z blatom zgrudili v roke, ki so jih prestregle, nekateri pa so po nji poplesovali, kot da gazijo prah. Ploskanje in vzklikanje množice se je spremenilo v delirij. Mmogi zaobljubljena so nosili na ramenih otroke. Pretreslo me je, ko je v žerjavico zagazil desetleten deček: množica je divjala.
Obnemel sem, ko je vernik omahnil, še preden je dosegel korito z blatom. Spretne roke so ga prestregle in varno povlekle v travo. In spet sem onemel, ko so posamezniki kot plešoči artisti po trikrat in štirikrat prehodili jarek.
Ograja za hrbtom je začela pod pritiskom množice popuščati. Stražniki so delili udarce s trojno vnemo: padalo je, kamorkoli je naneslo. Vpitje, ploskanje, ječanje, kričanje, mikrofoni in bobni — vse se je v slušniku zlilo v zaglušno bučanje. Naježil me je občutek, da je svet podivljal.
Pred jarkom z žerjavico so se za ostalimi primajali trije možje s pošastnimi kovinastimi konstrukcijami. Zabredli so v ogenj, kot vsi pred njimi. Preko žerjavice so šli ko brezosebna bitja: kot gumijasti roboti v kovinski embalaži. Za njimi so v zagrajeni prostor spustili ženske: vdrle so kot povodenj. Brezumja še ni bilo konec: poskakovale so, krilile z rokami in omahovale. Moči so jih zapuščale, a jih niso zapustile. Silile so v ogenj, ki ga je obstopila sklenjena vrsta moških. Bil sem priča brezumni agoniji: valovi rumeno oblečenih žena so božjastno butali ob živo moško ogrado.	(Nodai|e»an|ej

Fondue ali zastonjsko kosilo
Na stolih je sedel lagerfirer s svojim štabom. Prišel je Hechtu naproti, mu predstavil Ebervveina in Remelleja, :k,i ga je posadil poleg sebe na stol, vse zelo zadržano, togo in vendarle na tisti posebni način, ki so mu rekli „vojaška prisrčnost". Lagerfirer Brode! je navdušeno nekaj razlagal, toda Hechtu se ni ljubilo odgovarjati. Pokazal je na godbo, iki je pravkar igrala koračnico, In zamahnil iz roko, češ ne Slišim.
Češka godba je bila boljša, kat je pričakoval, toda ni ga pritegnila. Godbo bi bil lahko poslušal tudi v Berlinu ali kje drugje. Pogledal je za vrstami taboriščnikov, ki so prihajale iz ulice in na zbornem niestu zavile vsaka na svojo stran. Veliki Prostor je bil nabit s čepečimi postavami in vedno nove so pritekale k njim.
Tri tisoč, je pri sebi ugotovil Hecht. Tri °"i 'štiri tisoč, raje več kot manj.
Taboriščniki so molče sedeli pod velikanskimi žarnicami, objemali z rokami noge in skrivali pred ostro svetlobo obraze na kolena. Tu in tam je v upadlem obrazu tlel konček cigarete. S stražarskih stolpov so reflektorji tipali preko betonskega zidu im ga dvigali iz noči. Stožci bele svetlobe so Upali med barakami, obliznili kupe mrličev >n zdrsnili dalje. V ozadju se je izgubljal v temo siv dim iz krematorija.
Koračnica je bila kot tanka, kričeče pisana odOja, mnogo premajhna, da bi mogla prekriti ljudi na širokem pravokotnem Prostoru in jih ogreti. Stražarji pred čepečimi vrstami so hrupno zaploskali, množica Pa se ni ganila.
Lagerfirer se je v pričakovanju pohvale obrnil k Hechtu.
■— Dobro, — je rekel Hecht, — presene-čen sem.
— In boste še bolj, gospod stotnik, — se js zasmejal Brodet. — Na vsakem koraku
Pri nas boste presenečeni. To je vse kaj drugega kot bolnišnica, ne? Toda počakajte, da pridejo na vrsto Rusi in potem najboljše na koncu.
— Kdo? — je vljudno vprašal Hecht.
—■ Neki Slovani, ki jih ni več na zemljevidu oziroma jih nikoli mi bilo na zemljevidu. Ne spominjam se več Imena. Eber-Wein?
■— Slovenci, — je rekel uslužno namestnik Ebervvein In tlesknil z jezikom v znamenje priznanja kot sladkokusec.
Rusi so zapeli sede, iz množice, nekje v °zadju. Zdelo se je, da prihaja petje iz barak, izpod sfogov mrličev in iz karantene. Volga in stepa ...
Brodel .in Ebervvein sta se raznežila ob Pesmi. Hecht se je z gnusom obrnil stran ‘n pri tem opazil, da se nadporočnik Re-mele reži. Tudi stražniki so bili zamaknjeni- To da je Moldau? Ali pa je to slavna nemška mehkoba, ki neopazno prehaja v ledenomirno zverinstvo?
Prekleti bedaki, je dejal Hecht brez jeze Pojočim Rusom. Prekleti bedaki, ki pojete norcem. Takšni ste kot Tahitijarrke, ki ple-šejo stare svete plese pred pijanimi pohotnimi mornarji, ti pa vidijo samo njihove gole trebuhe in poskakujoče prsi.
•— Zlobni ljudje nimajo pesmi; kako to, da Rusi pojo? — je polglasno vprašal Re-n>ele. Namestnik Ebervvein je rekel — pst!
in se z razneženim obrazom spet zamaknil v petje.
Ruska pesem se je širila preko obritih glav kot reka preko kamenja. Reflektorji s° se še vedno ogibali zbornega mesta, ^olga in stepa ... Volge nisem videl, si je T©kel Hecht, toda v slepi je bilo za nas Nemce prekleto malo romantike. Če bi bili Pozimi v stepi, dragi gospod lagerfirer, yi in vaš štab, bi se vražje malo navduševali nad to prekleto deždlo. Hudič naj vzame pesmi z nemškimi vred!
Pesem je zamrla nekje v noči onkraj ži-ce. Stražniki so ploskali kot besni, vrste pa s° še vedno molčale. Bile so negibne, na videz brezčutne.
. 'Potem so peli Francozi in Italijani. Hecht Je kadil cigareto za cigareto in pokašljeval. ^fesedol je na neudobnem stolu, kot bi sedel na črepinjah, in ni skušal niti skriti, da bo zdaj zdaj zazehal. Brodlu ni ušel n°ben njegov gib. Pomignil je esesovou in
mu polglasno nekaj naročil. Mož je salutiral in odhitel v mrak. Sredi poljske pesmi so se iz čepečih vrst začele dvigati postave.
—■ Najboljše na konec, — je rekel Brodel in se kot v pričakovanju presedel.
—	Kako tl ljudje pojo! — je kot odmev pritrdil Ebervvein.
Hecht je zmignil z rameni in se spet obrnil k vrstam, ki so ga bile dotlej privlačile s svojo negibnostjo in vonjem.
Kaj vraga jim je naenkrat? se je začuden vprašal. Skozi njivo glav je zavalovilo mrmranje, ko da je veter potegnil po žitu. Glave so se staknile in se začele dvigati s kolen.
Sredi zbornega mesta je zdaj zravnana Stala v polkrogu gruča petdesetih moških in pazila na vsak gib zborovodje, ki je z nevidno piščalko nekaj trenutkov uglaševal. Potem se je zborovodja obrnil k lagerfirerju in rekel v gladki nemščini.
—	Pesem, ki jo boste slišali, pojo pri nas na Slovenskem prijatelju ob grobu v slovo.
Zdaj so začele vrste vstajati. Najprej za barakami, potem v valovih naprej, dokler niso v pičlih sekundah, ko je zborovodja še enkrat tiho preizkusil glasove, stali vsi. Komaj da je cokla škrtnila ob kamen.
Stali so v širokem, živem, koščenem četverokotniku, zamazani in bledi, ponižani pod stopnjo živali... Naslanjali so se drug na drugega, obsojenci brez domov in imen, ko da pričakujejo nekaj znanega, dobrega.
Vraga! je pomislil Hecht, od moje zdesetkane kompanije so pri himni vstali nazadnje samo še trije.
Potem je prišlo, tiho, jasno, ubrano v štiri glasove, kot da poje en sam:
— Vigred se povrne ...
Čisti, mehki, tanki glasovi kot temno srebro, kot da poje noč ali Maldau sam; nemogoče da bi ljudje tako peli.
Hecht je gledal vrste. Šele zdaj je opazil, da stojijo spredaj sami fantiči desetih do štirinajstih let. Okostnjaki z velikimi očmi v upadlih starih obrazih, našemljeni v prevelike cunje. Stali so tiho kot odrasli možje in se objemali okoli ramen kot ribiči, kadar se obrnejo proti burji, resni in na videz trdi.
Pesem je jokala, božala in prosila. Poslavljala se je od življenja in tožila nad neizprosno uganko, ki je človeško srce v tisočletjih ni rešilo — nad smrtjo. Pela je o tihi žalosti prijateljem in zemlji. Bila je kot mož, ki ihti, pa se ne sramuje solz, ki mu nezavedno tečejo po licih, ker jih je narava dala zalo, da (tolažijo.
Majhen pobič sredi ribiških fantičev je s tankim glasom zaklical:
—	Mama, mama! —
Soseda sta mu z dlanmi pokrila usta in se iskrčila, kot bi pričakovala udarec. Toda pobič se je že dušil v joku, da se je stresalo drobno telo. Tedaj je dug na drugi strani kriknil:
—	Tanja! —
Je sestrica zajokala tako milo, ko so ju ločili, da ga je zdaj pesem spomnila njenega glasu? Tudi tega so prijele koščene roke majnih tovarišev in tudi ta je umolknil sam od sebe; toda nič se jim ni zgodilo.
Kratke sekunde pesmi so bile sladka neskončnost, ki je ‘bila milostno podarjena stoječim mrličem. Fantiči so se majali sem in tja kot da gredo proti burji spominov in se nagnili naprej, da jim nihče ne bi videl trepetajočih obrazov. Stražar pred njimi, star črnovojnik, se je naslanjal na dolgo puško in kolcal od ginjenosti.
Hecht se je obrnil proč. Tudi v njem so se budili spomini, toda vedel je, da se jim ne sme prepustiti. Ne na zbornem mestu in ne pred lagerfireHjem, ki mu je obraz žarel v trenutnem zadovoljstvu kot režiserju, ki mu bodo vsak trenutek zaploskali. Namestnik Ebervvein je bil ganjen, samo nadporočnik Ramele se je cinično smejal in vrnil Hechtu trd, posmehljiv pogled.
No, to vsaj niso plesalke s Tahitija, je zamrmral Hecht pri sebi.
Slovenci so peli in peli, pesem za pesmijo. Solze so se posušile in na lica taboriščnikov se je prikradel smehljaj. Ko se je zborovodja priklonil, so se vrste razmaknile. Nihče ni ploskal, kakor tudi po maši nikoli
Miza je stala na rdeče rjavi perzijski preprogi, okoli baročnih orehovih nog je visel tenek batistni prt, v katerem so se še videle gube od likanja. Štirje globoki in štirje plitvi krožniki, ob njih položene žlice in vilice, brušeni kozarci v obliki tulipana. Marga je videla zofo, polno blazin, stoječo uro s sončnim nihalom, ki je nihalo sem in tja, poševni, slepeči snop svetlobe, ki je padal skozi odprta drsna vrata iz druge, svetlejše sObe.
Gospod Sutor se je zasukal v globokem usnjenem naslanjaču in jo videl, da stoji tam. Vstal je, šel tistih nekaj korakov do nje, ji podal roko, in ona se je ob tem poklonila.
»Vi ste gotovo študentka, ki je danes naša gostinja?« je rekel gospod Sutor.
»Da.«
»To je lepo. Upam, da bomo tudi jedli kaj dobrega. — Ampak kje pa tiči moja žena?« »Pripeljala me je v sobo in tukaj —« »Šarlota!« je zaklical gospod Sutor. »Šar-lota!« — Pridite,« je rekel Margi, »usedite se malo k meni.« Nalahno se ji je dotaknil komolca, primaknil naslanjač in stal za njo, dokler ni sedla.
»Zakaj pa sedata tamkaj?« je zaklicala gospa Sutor, ko je vstopila.
»Če se ti ne meniš za našo gostinjo, jo kratko malo postaviš v sobo in izgineš —« »Izgineš — delo imam. Berta še ni tako izvrstna, da bi jo mogla puščati samo. In navsezadnje imamo fondue.«
»Fondue? Dobro, potem vse odpustim. Fondue, to je imenitno! — Ali imate tudi vi radi fondue?« je rekel in se nekoliko nagnil k Margi.
»Le kje je Oskar?« Gospa Sutor je odšla iz sobe. Zunaj na veži je zaploskala in zaklicala: »Oskar! Oskar!«
»Ali imate tudi vi radi fondue?« je spet vprašal gospod Sutor.
»Ne vem, kaj je to.«
Oskar je imel majhne oči, lasje so mu štrleli v zrak, nosil je belo srajco, črne hlače, roke je imel v žepih. Gospa Sutor je rekla: »To je gospodična — kako je že vaše ime?«
»Leibold.«
»— gospodična Leibold, ki je tokrat zastonj na kosilu pri nas.«
Oskar je potegnil desnico iz žepa in stopil k Margi, ki je ravno vstala.
Videl je, da ni po njegovem okusu. Glava je bila nekoliko prevelika, in nos — dekleta v klubu so bila lepše oblečena.
»Zakaj si ne oblečeš suknje za kosilo?« je vprašal gospod Sutor. »Ali nisem že tisočkrat rekel, da zahtevam to vsaj ob nedeljah!«
»Tako se bolje počutim, očka. Jed pa mi zato prav tako dobro tekne — in povrhu imamo fondue.«
»Ali govorite tudi vi tako s svojim očetom, gospodična — kako se že pišete?«
»Leibold.«
»— Gospodična Leibold?«
Marga je hotela povedati, kako je bilo tedaj z njenim očetom, vendar ji je gospod Sutor naglo pretrgal misli: »Gotovo ne! Ko bi bil jaz kdaj tako odgovoril svojemu očetu, bi bil odfrčal iz jedilnice in bi se do ponedeljka postil v svoji sobi.«
»Danes se ti to nič več ne pozna, očka!« Gospa Sutor je plosknila z rokama, da se je gospod Sutor skoraj prestrašil; umaknil je roko, ki je mislila dati Oskarju zaušnico.
»Tvoja sreča,« je rekel. Oskar se je zarežal. Gospod Sutor se je muzal.
Usedli so se, dekle je prišlo v sobo in postavilo skledo z juho na sredo mize. Gospa Sutor je z zajemavko nalila na krožnike gosto
Ujllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllt:
1 =
Aforizmi
I	I
=	• Mati zločina je neumnost. To- =
= da njegovi očetje so pogosto ge- § = nialni.	i
ŠO|
§ 1
|	• Misli skačejo kot bolhe z ene- i
| ga človeka na drugega. Vendar | | vse ne grizejo.
I	O	|
= |
|	• Ljudje niso egoisti. Nihče ne =
| žaluje po lastni smrti.
I	!
......................
nihče ne ploska. Molče so se začeli razhajali med barake. Vedeli so, da boljšega ni.
— No? — se je Brodel v pričakovanju obrnil k Hechfu.
Preklelo, je pomisli! fa, nazadnje imaš res precej zaslug za fo, da tako pojo. Malomarno je rekel:
— Ljudje, ki jih ni več na zemljevidu, lahko fako pojo. (Odlomek iz romana)
paradižnikovo juho z drobnjakom in spraže-nimi obročki čebule.
»Le zakaj je taka tema pri nas?« je rekel gospod Sutor.
»Meni je všeč tako,« je rekla gospa Sutor.
»Meni pa ne! Berta, vzdigni, prosim, zastore!«
Dekle je odmaknilo stranske zavese. Pred šipami so viseli kratki zastorčki. Sobo je razsvetlila svetloba neba nad praznimi drevesnimi kronami. Gospa Sutor si je podržala roko pred oči, in ko jo je pobesila, je Marga videla, kako močno ji je napudran obraz.
»Zdaj vidim vsaj juho v krožniku,« je rekel gospod Sutor.
»Jaz ne bom dosti jedel, drugače ne bom zmogel fondue,« je rekel Oskar.
»Dober tek,« je rekla gospa Sutor, kratko in narejeno se je nasmehnila proti Margi, ki je potapljala žlico v juho.
Vsi so molčali, dokler ni gospa Sutor poklicala Berte. Že na prvi klic se je Berta pokazala na pragu.
»Pospravite krožnike in prinesite fondue!« Podajala je Berti svoj krožnik, ki je bil še na pol poln.
Tudi Marga je imela še juho na krožniku; vsi so gledali vanjo, nehala je jesti, in dekle ji je vzelo krožnik.
Fondue je pišla na mizo v glinasti kozici, na srebrni pečici z modrimi špiritovimi plameni. Gospa Sutor je potresla plitve krožnike s kockami kruha, ki jih je bilo treba — kot je razložila — natikati z vilicami, namakati v fondue, sukati in naglo nositi v usta.
»Vi ne poznate te jedi?« je vprašal gospod Sutor.
»Ne, ne poznam je.«
»To je švicarska posebnost. Moja žena jo je prinesla s seboj 'iz Ziiricha.«
»Ta se ti je prav imenitno posrečila, mama!«
»Ali vam tekne, gospodična —?«
Marga je imela prvo kocko v ustih, Fondue je bila vroča, lepljiva, sir je kislo zaudarjal po vročem vinu, od kozice so se vlekle niti k vilicam.
»Francozi in Američani letajo ob nedeljah popoldne v Švico, da jedo Fondue,« je rekel gospod Sutor. »Nam tega ni treba. Fondue imamo na mizi. Ali ni sijajnega okusa?«
»Da, hvala.«
»Ampak morate se je pošteno lotiti! To je nekaj, česar ne boste dobili vsak dan. Fondue je boljša z vsakim grižljajem. Najboljše bo prišlo čisto na koncu. Vidite, Oskar to ve, že praska tisto, kar se je prijelo dna!«
»Sijajno se ti je posrečila, mama!«
»Zmerom se mi posreči. Ker jemljem najboljše primesi. Ali vam ne tekne?«
»Hvala, prav izvrstna reč je.«
»Le po njej, le po njej!« je rekel gospod Sutor.
Dekle je nalilo vina v kozarce in odšlo iz sobe.
»In kaj bo jedla Berta?« je vprašal gospod Sutor.
»Berta? — Juho, in naj si speče jajca, zavoljo mene s šunko.«
»Joj, kako je sijajna, mama!«
»Saj vi ste že nehali! Pa imate še toliko kock na krožniku!« je rekel gospod Sutor.
»Nisem vajena dosti jesti, v menzi so obroki majhni —«
»Da, fondue človeka nasiti,« je rekla gospa Sutor. »To so najboljše vrste sira, najdražji brinovec.«
»Na zdravje! Na zdravje vsem naokoli!« Gospod Sutor je vzdignil svoj kozarec in pogledal Margo. Ta je bila vesela, da lahko pije. Hladno vino ji je dobro delo in za nekaj sekund ji ni bilo slabo.
Oskar je bil postavil kozico na svoj krožnik in vrtel zadnje kocke kruha po njej.
»Joj, kako je sijajna!«
»Ko bi bil pri vsem tako marljiv kot pri jedi —,« je rekel gospod Sutor. »Ampak ali je teknilo tudi vam?«
»Hvala, bilo je izvrstno. — Ali se smem zdaj posloviti?«
Ko bi Margi ne bilo slabo, bi si ne bila upala kar tako na lepem vstati.
Podala je roko gospe Sutor, gospodu Su-torju, ki je ob tem vstal in zmečkal prtiček, in nazadnje Oskarju.
»Ni prijazno, da nas tako naglo zapuščate,« je rekel gospod Sutor.
»Lepo je bilo pri vas,« je rekla Marga, in ni ji bilo težko, ko se je srečno nasmehnila.
Zunaj v veži ji je gospod Sutor pomagal obleči plašč. Rokavice so padle na pod, sklonila se je za njimi in ob tem slišala, kako je rekel Oskar v sobi: »Upam, da prihodnjo nedeljo ne pride spet kaka taka koza!«
»Pst!« je siknila mama.
»Počastite nas še kdaj z obiskom,« je rekel gospod Sutor.
Marga si je sama odprla vrata.
»Želim vam prijetno nedeljo!« je zaklical za njo.
Na vrtni poti si je držala roko pred usta in globoko vdihavala mrzli zrak.
PESEM ZA ŽICO
Letnik IXX.
Celovec, petek, 3. julij 1964
Štev. 27 (1143)
Tudi Pariz sili pod oblake
Eiffelov stolp bo dobil »mlajšega brata”
Moderna arhitektura sirom po svetu čim bolj sili v višino, kajti v mestih primanjkuje prostora in gradbene parcele dosegajo astronomske cene. Tudi v Parizu so se odločili, da bodo sli z novim gradnjami po sodobnih poteh: visoko pod oblake in globoko pod zemljo. Eiffelov stolp, 300 metrov visoki in po vsem svetu znani simbol velemesta ob Seini, bo najkasneje leta 1973 dobil >mlajšega brata«, ki se bo kot nebotičnik s 30 nadstropji dvigal skoraj 180 metrov visoko. Obdajale ga bodo štiri velike stavbe, sicer precej nižje, zato pa mnogo širše, saj bodo skupno zavzemale površino osmih hektarov. Po sedanjih cenah bodo znašali gradbeni stroški okoli 500 milijonov frankov.
V pritličnem delu nebotičnika bo nova železniška postaja Montparnasse, v nadstropjih nad njo pa razen upravnega sedeža letalske družbe »Air France« in hotela s 500 sobami še mnogo družinskih stanovanj. Tiri sedanjega kolodvora se bodo umaknili parku z vodometi nad okrasnim grmičjem in cvetličnimi gredami.
Sploh se mestni četrti Montparnasse obeta drugačna podoba. V načrtu je med drugim tudi velika garaža, katere dno bo pet nadstropij pod uličnim tlakom in ki bo na skupni parkirni površini dajala streho vsaj 4500 avtomobilom; tako velikih garaž za zdaj ne premoreta niti London niti New York. Sest arhitektov bo poskrbelo, da bo dobilo na Montparnassu streho nad glavo in v glavnem tudi možnost
za zaposlitev okoli 20.000 ljudi, ki jim bo razen podzemeljske železnice in avtobusnih zvez zagotovljen tudi dovoz na tri avtomobilske ceste.
V zameno za vse to pa bo moral Montparnasse seveda žrtvovati svojo romantiko: oba kolodvora in most nad njima, razpadajoče bajte z razobešenim perilom na temnih dvoriščnih balkonih in z reklamnimi lepaki na pročelnih stenah, torej tisto, kar mu je dajalo svojevrsten mik in »montparnassovski« čar. Tudi na Montparnassu naj bi se razvil živ-ljenski utrip v mednarodni zasedbi. Mirne stare ulice, kjer se je rad sprehodil marsikateri tujec, ki je želel preveriti svoje knjižne predstave o Parizu v prejšnjem stoletju, se bodo umaknile glasnemu vrvežu novega časa.
v;
R.AD IO P RO G RAM
1
V
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.45 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro melono — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti —
9.00	Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro
Festival 20 narodnosti
V Pitisburgu, železarskem središču Pennsylvanije, so v navzočnosti 6000 gledalcev priredili že 8. folklorni festival narodnosti, na katerem so sodelovali pripadniki dvajsetih narodnosti. Gre za vsakoletno prireditev izseljencev iz najrazličnejših držav sveta, ki so v Ameriki našli svojo novo domovino in so v bistvu tudi že postali Američani. Vendar pa jih tradicionalni festival narodnosti vsaj enkrat v letu spet živo spomni na staro domovino in na narod, iz katerega izhajajo.
Na prireditvi so se posamezne skupine predstavile s pestrim sporedom narodnih pesmi in plesov. V okviru festivala je bila tudi razstava folklore, domače obrti in kulturnih ponazoril vseh narodnosti, posebno pozornost pa je vzbujala mednarodna restavracija, v kateri so ponujali kuharske specialitete vseh dežel, iz katerih prihajajo izseljenci.

mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.00 Odmev časa.
Sobota, 4. 7.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Majhen jutranji koncert — 11.00 Dobro razpoloženi — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Koroški kmečki roman — 15.50 Za filateliste — 16.00 Naš veseli dopust — 16.15 Dobrodošli na Koroškem — 16.30 Koroški knjižni kotiček 17.00 Veseli konec tedna z glasbo
—	18.25 Ljudske pesmi — 20.15 Dunajski slavnostni tedni 1964: komorni koncert.
Nedelja, 5. 7.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke od včeraj — 11.00 Dunajski zajtrk v zelenem — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba
—	18.05 Veselo petje, veselo igranje — 19.45 Zabavna oddaja — 20.40 Glasbeni mozaik — 21.20 Na lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 6. 7.: 8.00 Domovinski spisi — 8.15 Glasba Johannesa Brahmsa — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vse! — 20.15 Iz tujih dežel: Južna Afrika —
21.15	Veselo petje, veselo igranje.
Torek, 7. 7.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Ljudske pesmi — 16.00 Glasba zate — 17.00 Koncert v kavarni — 18.00 Mesec dni deželne politike — 18.25 Ce mene vprašate — 20.15 »Gost", igra — 21.30 Pesem za lahko noč.
Sreda, 8. 7.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba mojstrov — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Italijanska zborovska glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Glasba, ki se nam dopade — 18.00 Ljudske pesmi —
18.15	Pomoč vsakdo potrebuje — 20.15 »Dalibor", opera.
Četrtek, 9. 7.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Urči pesmi — 16.00 Glasba zate — 17.00 Dunajske pesmi in melodije — 18.05 Ljudske pesmi — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Na koroški planini — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec -Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124.
Petek, 10. 7.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba Roberta Schumanna — 14.55 Posebej za vas —
15.15	Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Koncert v kavarni — 18.00 Godba na pihala — 20.15 Iz zabavne skrinjice — 21.00 Dunajski slavnostni tedni 1964: Ura pesmi.
iimmiimmimmiimmiimiimmiimimiiimimimiimimimimiimmiiimimimiimmimmiimiiiiimimiimmimiimimiiiiimumiiiiiiitiiimi
Ta teden vam priporočamo:
Spet enkrat antikvariene knjige
tE Louis Adamič: KRIZA V AMERIKI, članki o delavskih razmerah v Ameriki,
100 str., kart. 15 šil.
Q| France Bevk: ČRNI BRATJE, mladinska povest iz dobe fašizma,
88 str., ilusfr., br. 5 šil.
Alphonse Daudet: JACK, roman v dveh 'knjigah, skupno 444 str., ppl. 32 šil. BE Olav Duun: HOJA SKOZI TEMO, roman iz življenja norveških kmečkih
j	ljudi, 120 str., ppl. 10 šil.
0| Tone Seliškar: HIŠA BREZ OKEN, povesti in črtice, 180 str., ppl.	16 šil.
B Branko Čopič: PARTIZANSKE PRIPOVEDKE, 108 str., ilusfr., ppl.	4 šil.
BI Gustave Flaubert: VZGOJA SRCA, zgodba mladega moža, 456 str., pl. 26 šil. m Anton Ingolič: STAVKA, roman iz delavskega življenja, 312 str., ppl.	14 šil.
H Fran S. Finžgar: TRIGLAV, planinska idila, z ilustracijami Gvida Birolle,
80 str., br. 5 šil.
n Davorin RoVijen: MRTVI OGNJENIK, povest iz nedavnih dni, 268 str., ppl. 16 šil. £ John B. Priestley: DOBRI TOVARIŠI, roman iz življenja igralcev in plesalcev, 820 str., pl. 32 šil.
^ Ivan Pregelj: UMRETI NOČEJO, povest iz koroške zgodovine (Slovenske
večernice), 160 str., br. 3 šil. B Miško Kranjec: JUŽNI VETROVI, dve povesti, 130 str., ppl.	14 šil.
BI lika Vaštetova: ROŽNA DEVICA, povest iz Vodnike dobe, 88 str., br.	6 šil.
■ Fran Levstik: IZBRANI SPISI ZA MLADINO, 220 str., ilusfr., pl.	16 šil.
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
II. PROGRAM
Poročila:	6.00,	7.00,	8.00,	13.00,	17.00	19.00,
23.00,	00.00.
Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pesfro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 18.55 Za otroke — 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 Šport
—	22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet Sobota, 4. 7.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00
Dobrodošli v Avstriji — 10.00 Poletje, sonce in glasba
—	11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Koncert — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 17.10 Iz parlamenta — 18.00 Vsaka stvar ima dve strani — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.45 1914 — Konec in preobrat — 20.00 »Madžarska poroka".
Nedelja, 5. 7.: 7.05 Godba na pihala — 8.05 Nedeljske melodije — 9.00 Operni koncert — 10.20 Glasbeni spored — 11.00 Orkestrski koncert — 14.10 Dunaj, mesto mojih sanj — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.40 Ljudska glasba iz Nižje avstrijske — 16.00 Melodije in ritmi
—	18.00 Temza — Donava — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže — 22.20 Komorna glasba.
Ponedeljek, 6. 7.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —	10.00	Poletje, sonce	in	glasba —	21.00 Ljud-
ske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Za letoviščarje — 17.40 Oddaja za žene —- 18.00 Popevke — 19.30 »Zena brez sence", opera.
Torek,	7. 7.:	8.20 Glasba	na	tekočem traku — 9.00
Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —	10.00	Poletje, sonce	in	glasba —	11.00 Ljud-
ske viže — 13.30 Znani orkestri — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih —
17.15	Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Popevke
—	20.30 Biseri iz operetnega zaklada — 21.30 Znani glasovi.
Sreda,	8. 7.:	8.10 Prosimo,	prav prijazno	— 9.00 Do-
brodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov
—	10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudska glasba
—	13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba —
16.30	Koncertna ura — 17.40 Lepa pesem — 18.00 Od popevke do popevke — 20.15 Glasba iz matematike —
21.00	Operetni koncert.
Četrtek, 9. 7.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov
—	10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Orkestrski koncert — 14.10 Znani orkestri — 14.35 1914 — Konec in preobrat — 15.00 Poletje, sonce in
glasba — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevke ______ 19.30
Zveneče malenkosti — 21.00 Legenda in resničnost _________
21.55	Šport.
Petek, 10. 7.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov
—	10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske pesmi
—	13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba —
16.00	Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Popevke — 19.30 Radijska igra —
21.00	Zaljubljene gosli.
Slovenske oddaje
Sobota, 4. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 5. 7.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 6. 7.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Nocoj pa oh, nocoj. Slovenske pesmi. 10 minut za športnike — 18.00 Za našo vas.
Torek, 7. 7.: 14.15 Poročila, objave. »Trdoglava Traudi". Sreda, 8. 7.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 9. 7.: 14.15 Poročila, objave. Košnja, narodopisna oddaja.
Petek, 10. 7.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Mlada generacija. Dijaki in dijakinje Državne gimnazije za Slovence v Celovcu berejo iz svojega Dijaškega lista.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 4. 7.: 7.15 .Hej brigade hitite’ — 8.00 Ob tabornih ognjih — 8.30 Mladina poje — 9.05 Veliki zabavni orkestri — 10.00 Dopoldanski koncert del jugoslovanskih skladateljev — 11.30 Reportaža o partizanskem kraju — 12.03 Vedri zvoki — 13.30 Domače pesmi in napevi — 14.05 Voščila — 15.05 Glasbeni avtomat — 16.00 Revija jugoslovanskih izvajalcev zabavne glasbe ______ 17.05
Popularna slovenska glasba — 17.30 Radijska igra —
18.15	Iz oper naših skladateljev — 20.00 Melodije za razvedrilo — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Plesni zvoki.
Nedelja, 5. 7.: 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.30 Mladim poslušalcem igrajo bratje Lorenz — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 11.00 Napotki za inozemske turiste — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 15.05 Šport in glasba — 16.00 Humoreska tedna
—	19.05 Glasbene razglednice — 20.50 Športna poročila
—	21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči.
Ponedeljek, 6. 7.: 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.07 Obisk pri narodno zabavnih ansamblih — 8.30 Tako pojo in igrajo v Sofiji — 9.00 Za mlade radovedneže —
9.15	Za mlade poslušalce — 9.30 V narodnem tonu —
10.15	Srbski in hrvatski skladatelj — 12.25 Domača in narodna glasba — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.45 Godba na pihala — 17.05 Poletni sprehodi — 18.10 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Veliki zabavni ansambli — 20.25 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 S popevkami po svetu.
Torek, 7. 7.: 7.15 Lahka glasba za dobro jutro — 8.07 Jugoslovanski pevci popevk — 8.35 Poje mariborski komorni zbor — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Pesmi za poletne dni — 9.45 Kmečka godba — 10.15 Z domačih opernih odrov — 12.25 Mali koncert lahke glasbe
—	14.20 Komorni zbor iz Celja — 14.35 Voščila — 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri — 18.10 Koncert po željah — 20.00 Glasba španskega preroda — 20.20 Radijska igra.
Sreda, 8. 7.: 7.15 Narodni in domači zvoki — 9.00 Svet
Miniaturne izdaje
a France Prešeren: POEZIJE z dodatkom, 252 str.
■	Aloijz Gradnik: PESMI, 128 str.
■	Srečko Kosovel: PESMI, 168 str.
• LIRIKA UPORA, izbor pesmi iz o-svolbodilnega boja, 203 str.
B Mihoil J. Lermontov: PESMI IN PESNITVE, 196 str.
■	Edmond Rostand: CYRANO DE BERGERAC, heroična komedija,
224 str.
■	Aleksander S. Puškin: PESMI IN PESNITVE, 256 str.
B KITAJSKA LIRIKA, prepesnil Alojz Gradnik, 172 str.
Vse knjižice so tiskane na finem cigaretnem papirju, vezane v usnje ali platno ter opremljene z umetniškimi vinjetami. Posamezna knjižica stane
25 šilingov
KNJIGARNA ..NAŠA KNJIGA" CELOVEC
skozi sončna očala — 9.15 Zvočni mozaik — 10.15 Solistična instrumentalna zabavna glasba — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Makedonija v glasbi — 12.25 Domača in narodna glasba — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana — 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti — 18.45 Pulturna transverzala — 20.00 Orkester Slovenske filharmonije — 20.30 Za ljubitelje zabavnih melodij — 21.00 »Sestra Angelika", Puccinijeva opera*
Četrtek, 9. 7.: 7.15 Zvočni kaleidoskop — 8.07 Narodne pesmi — 8.25 Češkoslovaška zabavna glasba — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Vesele počitnice — 9.30 Orkester Slovenske filharmonije — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe
—	14.05 Iz folklorne zakladnice — 14.35 Voščila —-17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah — 18.10 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede.
Petek, 10. 7.: 7.15 Od uverture do finala — 8.07 Majhni zabavni ansambli 8.35 Pri virtuoznih instrumentalnih solistih — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Slovenski pevef popevk — 10.15 Ameriške godbe na pihala — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.45 Pojo mladinski zbori — 17.05 Poletni sprehodi — 18.10 Promenadni koncert — 20.30 Poje Učiteljski pevski zbor —-20.50 Arena za virtuoze — 21.15 O morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Nedelja, 5. 7.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Zborovske skladbe Rada Simonitija — 11.15 Oddaja za najmlajše —-
14.30	Sedem dni v svetu — 16.00 »Ibsen in deklica na otoku" — 16.30 Baletna glasba — 17.30 Vabilo na ples
—	21.00 Iz slovenske folklore.
Ponedeljek, 6. 7.: 18.30 Sodobna italijanska glasba —-
18.55	Tržaški in goriški pianisti — 19.15 Iz Lovčevih zapiskov — 21.00 »Nabucco", Verdijeva opera.
Torek, 7. 7.: 11.45 Mali ansambli — 12.15 Ženski liki ■—
18.30	Simfonična dela Richarda Sfraufja — 19.00 Solisti, gostje v Trstu — 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: Peter Klepec — 21.00 Radijska novela — 22.50 Sodobno simfonična glasba.
Sreda, 8. 7.: 11.45 Italijanski akvarel — 12.15 Pogled na svet —	18.55 Slovenski romantični samospevi —-
19.15	Tržaška gledališča — 21.00 Orkester tržaške filharmonije.
Četrtek, 9. 7.: 11.45 Folklorni mozaik — 12.15 Potovanje po Italiji — 18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije — 19.15 Kraške jame, spomeniki davnini — 21.00 Radijska komedija — 22.50 Slovenski in jugoslovanski solisti.
Petek, 10. 7.: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi —-
12.15	Žena in dom — 18.30 Najlepše romantične simfonije — 19.15 Jadransko morje — 30.30 Gospodarstvo ir* delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
re Le vi zija
Sobota, 4. 7.: 18.30 Kaj vidimo novega — 19.30 čas v sliki — 20.00 Nikdar več kabareta — 22.05 čas v sliki — 22.25 »Diskretno naročilo", kriminalna komedija.
Nedelja, 5. 7.: 17.00 Za otroke — 17.25 Svet mladine
—	17.55 Za družino — 19.00 Sedem dni svetovnih dogajanj — 19.20 Zanimalo vas bo — 20.00 Poročila — 20.15 »Dvanajst porotnikov", igra — 22.05 Poročila.
Ponedeljek, 6. 7.: 19.30 Šport — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Oknar — 20.00 Evropa smer 2000 — 20.55 Glasba.
Torek, 7. 7.: 19.30 Vesela Holandija — 19.30 čas v sliki — 20.00 Enaindvajset — 20.50 Horiconti — 21.30 Poročila.
Sreda, 8. 7.:	17.00 Listamo v slikanici — 17.25 Pd
zdravniku rož — 19.00 Poročila — 19.03 Slike iz Avstrije — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 čas v sliki —
20.00	Kratki film — 20.05 Instinkt in pamet — 20.35 Eno poletje v Avstriji — 22.10 Čas v sliki.
Četrtek, 9. 7.: 19.00 Poročila — 19.03 »Zadeva Gan-dara" — 19.30 čas v sliki — 20.05 Zabavni program —
20.55	Tako živimo vse dni — 21.20 čas v sliki.
Petek, 10. 7.: 19.00 Poročila — 19.03 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v sliki — 20.05 »Kraljica ubogih", komedija — 21.30 Čas v sliki.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
Sobota, 4. 7.: 14.00 Teniški turnir. (Wimbledon) — 19.30 Nenavadni konj Champion — 20.0U Dnevnik — 20.30 Šport — 22.30 Humoristična oddaja — 23.30 Dr. Kildare
—	0.20 Poročila.
Nedelja, 5. 7.: 9.00 Otroški film — 10.00 Kmetijska oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.45 Cik cak — 21.00 Serijski film — 21.50 Jazz na ekranu, Blejski festival —• 22.20 Poročila.
Ponedeljek, 6. 7.: 19.15 Obzornik — 19.30 Britanska enciklopedija — 20.00 Dnevnik — 20.30 Tedenski športni pregled — 21.00 Celovečerni film — 22.30 Včeraj, danes, jutri.
Sreda, 8. 7.: 19.15 Obzornik — 19.30 Mendo vam predstavlja — 20.00 Dnevnik — 20.45 Zabavno glasbena oddaja — 21.45 Reportaža — 22.15 Včeraj, danes, jutri.
Četrtek, 9. 7.: 19.15 Obzornik — 19.30 S kamero P° Afriki — 20.00 Dnevnik — 20.30 Prenos — 22.00 P°' ročila.
Petek, 10. 7.: 19.15 Obzornik — 19.30 Mladinska oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.45 Kulturni pregled — 21-45 Včeraj, danes, jutri.