Prijatelja.                    ^M
Povese. —   Spisala  Mara.                               .         ^^^|
#la de fiori je slala samazase kakor biser sredi Apenin. ObkoljeVal jo je toli mičen park, da se mu je čudila narava sama. Odičil je btl ta krasni vrt grof^EgonCJJkazal je izkopati sredi vrta vodnjak — naokoli je zasadil gosle ciprese, da se ti je zdelo kakor v gozdu. Nedaleč od cipres se je zrcalilo modrooko ncbo v krasnih, mirnih jezercili. V njih so Svigale kraikočasne zlate ribice. Okoli villc so bile posejane mnogovrstfie cvetke, da je dehtelo dafeč naokrog. Lično so kimale druga poleg drugc j s svojimi svežimi. mnogopisanimi glavicami. Rastle so, kakor bi iiofele Wti I venček okrog tihega doma grofa Egona. Sreda tega raja cvetk se je pa * dvigala uiica. skrbno prekrižana s pozelenelim lesom. Dičil jo je bršljan. ki se je na goslo in skrbno vzpenjal ob stebelcih. Sredi ulice pa je stala okrogla mizica in okrog nje klopice. Solnčnim žarkom je branila vhod naokrog* potegnjena snežnobela zavesa. Nedaleč od utice je Sumljal virček in skaKal kakor lahkonoga vevcrica ter se za vrtom izgubljal v tcmnozeleni go?d. Njemu na nasprotni strani se je dvigal lahek in tanek curek vode v vodomelu-Razprševal je svoje srcbrnobcle kapljice, da so padale kakor blesteči, gosti biseri na vrsto okolocvetočih aster. Vse je pač kazalo skrb in delavno roKo ler zdrav okus grajskega gospodarja.                                                               J
Villa ;e stala sredi vrta. Bila je odzunaj zaraslla z bršljanom in s slako'",™ da se jc nje lice le malo vidclo. Samo pročelje ville je kazalo lepe, v romanskein siogu naokrožene stebriče. Po zidu je viselo mnogo cvetodih glicinij, ki so se v rdeželilaslih grozdičih spnščale k tlom. Na zapadni ali nolranji strani ville se je pa razprostirala v oheli nadstropjih lepa veranda, preprežena s palmami in citronamU
Taka je bila villa de Fiori. — Nc smemo misliti, da je lo vse. Še neKaj bi bili skoro zamolčati. V temnozelenem gozdiču, kjer je šumljal virččk, izvirajoč v perivoju, se je dvigala duplina igroita) Marije Lurške. Pobožna grofica jo je dala sezidati, da je odmolila v njej vsakrat kratko molitvico ob izprehodih v gozd. Lcpa je bila la grolta, še lepši pa kip Brezmadežne. Nikdar ni bilo tu brez cvetk in ne brez lučke. Mala okusna svelilnica i^ visela od stropa — v njej pa je brbela po grofičini želji noč in dan skriv-noslna lučka. Sicer |e molila grofica veikrat doma; ali najraje — posebno pa še v majniku — je zahajala k lurški jatni. Ona je zgradila kapelico — ona sama skrbela zanjo — ona jo ludi Ijubila. Tu, v hladnem, mirnem in tihem gozdiču, sredi lemnozelenih dreves, ob kapelici, z malim virčkom v podnožju, je prcscdela groiica skoro slednji dan kake polurice.
II.
Villa de piori je bila od pamtiveka last piemenite groiovskc rodbine de (^iori. Grol Egon jo je podedova! po očetu kol njegov edinec — z vscmi pravicami in veleposestvom. Bil pa je sedanji grol plemenit, ne saifo
csa   10  wd                                            ^^^
po^ranu, temuč tudi po lastnostih. Že prijazaa njegova zunanjosl je fcazaa njegov iisli znataj. Istotako je bila grofica plemenila in blaga potomka daljnih grofovih sorodnikov. Kaj rada je privolila v zakon z miroijubnim grofom. Srečna in zadovoljna pa je bila sosebno, kadar je pogledala malega, dobrovoljnega sinčka Oastona in pohlevno, dobrosrčno hčerko Almo. Gasion je bil nada te plemcnile obilelji. Orof ga je Ijubil koi zenico svojega o.Cesa; groiica pa — kakor Ijubi le materino srce edinca. Nadzorovala je gospa — kolikor ji je bilo mogoče — svoja otroka sama. Vendar jima je preskrbela prcvidno domačo vzgojilelico Elviro. Pa tudi Elvira se je veselila dobre. mlade družbice. Izprehajala se je ob proslih urah z maio Almico in Gaslonom v grofovem perivoju. Tudi k lurški kapelici so zahajali večkrat. Tu jima je Elvira pripovedovala o Ijubi maleri Mariji Verno in zvesto sta jo poslušala mala učenčka. Večkrat sta povpraševala o tem in onem, da je bilo treba razlagati neprenehoma. Vsako stvarco sta hotela idakniti, vse poizvedeli. Skrbno sta se oklepaia vzgojiteljice — pa ji bila ludi posiuSna. Le Oastone je včasih kaj preshšal; ni pa stonl tegfa namenoma iz hudobije, marveč le iz lahkomiselnosti. Pa kmalu se je kesal in obljubil grotu, grolici in Elviri, da se bo poboljšal.
Nekega dne pride prijazna grofičina dama Eugenija v Elvirino sta-novanje. Naročila je Elviri, naj dovcde prihodnji dan Gastona h groiu. Mislil je namreč grof preskrbeli sinčku poleg Elvire tudi domačega učitelja. Anlonjo je bil nekega velelržca sin, občespoStovan in priljubljen, in ko je dovrSil študije, je ostal na očelovcm domu. On naj bi torej učil Gastona — V prvi vrsti jezikov. Elvira je slorila, kakor ji je bilo zaukazano, ter je do-vedla drugi dan Gaslona h grofu. Fri njem je že čakal Anlonio svojega ^Sdc^čega učenca. Mali grofič se mu lepo vljudno predstavi, in ko obljubi pokorš&ino, se prijazno pokioni in odide. Pouk naj bi se priCel že pri-hodnji dan. — Ves srečen se Gastonček zahvali očelu za skib icr vesel steLe na vrt. ,Signorina, signorina," — je klical ves prevzel — ,,ves(e, juiri se prk'ne zame pouk — učil se bom z vso marljivosljo in vzlrajnosijo. Ah, kako bodc vesel Ijubi oče, ako bom lepo napredoval!" Tako je klical Gastonček ler lleskal z malima ročicama od samega veselja. — Elvira je utrjevala v njem dobri sklep. Odpeljala je malega grofiča k lurški jami in mu velela, naj si izprosi pri Mariji, ki je Sedež modrosli, blagoslova za na-daljnjj pouk.                                                                                                      J
,Še nekaj, signorina" — zakliče Gaslone. ,Dobremu očelu sem se z^ zahvalil; Mariji ludi — zdaj pa, ah,  zdaj  me pa pustite, prosim,   k vralar-jevemu Alfonsu,   da   mu   povem   to   novico.   Oj, kako se bo čudil, dobii Alfonso*.
— ,Le ne prehilro, Gastone," odgovori previdna Elvira, Je nc pre-hitro. Počakaj, da povem prej grofičini dami, kam pojdeš, da bodo doma vedeli."
Zadovoljno je prikimal Gaslone z zlalolaso svojo glavico, čakal ElviTe ler ji priskakljal, ko se je vračala po slopnicah, naproti in jo proseče pogledal.
___________________ga  II   wa___________,_______.'

,Oastone," izpregovori Elvira — ,grofica mama je ugodila tvoji zeiji.B Samo v mojctn spremstvu pojJeS."                                                                   9
Veselo se ji grofič zahvali, nato pa oba odideta naglih korakov dofl vratarjevega stanovanja.                                                                                      fl
l
Odkdaj sta bila lako srčna prijatelja mali grofič in Alionso? Čujte!
Vrtnar Carlo Neri je službovai pri grofu od onega dne, ko se je rodit mali grofič Oaslone. Imel je vrtnar Carlo dečka Alfonsa in hčerkico Santino-™ Santina je bila v vsern podobna dobri mamici, poslušna, krolka in tiha. V ¦ sedmem letu je vslopila kot gojenka v pol ure oddaljeno samostansko šolo, ¦ kjer je postala vzorna učenka, kakor je bila tudi prej doma vzorna hčerka. Alfonso ji je bil v vsem podoben rahločuten, marljiv. ubogljiv, da je vselej že na očetov migljaj izpolnil željo.  Ko je prišel Alfonso iz šole domov, je spisal vsclej najprej svojo nalogo,   naučil se gladko,  kar mu je bilo Ireba znati; nato pa je pomagal skrbnemu in neutrudnemu očelu pri delu na vrtu. Telesno   delo   ga je krepilo iako,  da je veselo   in  sladko  počival pono^i. Tako jc rairno in zadovoljno potekal dan za dnem v vrtnarjevi druzini.
Elvira je večkrat zahajala na vrt z malim grofičem, kakor smo že sliš^H. Ob takih prilikah se Gastone ni mogel dovoij načuditi pridnemu Alfonsu, ki je vselej vljudno in dostojno pozdravil mlado gospčdo. Nekega dne se približa mali Gastone vrtnarju ter prijazno povpraša, čemu ima tik zidu ograjen košček zemlje s posebno ograjo. Vrtnar grofiču nakralko in preprosto dopove, da je to sicer tudi lastnina grofova, a sedaj je v posebni Alfonsovi oskrbi. Oastone pohvali marljivega dečka, se zahvali vrtnarju ter teče po-vedat Elviri, kar je sližal. nSignorina,° je zaklical — ,ni !i res priden mali Alfonso ? Občudujem ga. Uči se venomer in pi5e ali pa pomaga očelu pri delu. Rcs — marljiv je ta dečko!" Elvira je poučila malega grofiča in mu rekla: nGastone, (udi v preprostetn človeku bivajo plemenite misli inblaga čuvstva!" Razuniel je grofič vzgojiteljico ter sklenil, da bode vselej bolj cenil dobro, dasi preprosto osebo. nego dično in odlično pa vdano slraslem in zmolam.
Bližal se je Almin tmendan. Gastone je poprosil grota za darček, da bi ga poklonil Ijubljeni sestrici za god. Grof je ugodi! sinkovi prošnji (er mu podaril nekaj denarja. Poslal ga je po slugi vzgojiteljici Elviri. Julro pred Alminim imendanom sta odšla Elvira in Gastone v mesto ,po opravkih", kakor sta rekla. Gastone je kupil v največji Irgovini mesla krasno punčiko, napravljeno kol kitajsko princezinjo. Ko sta nakupita, kar se jima je zd@lo Se polrebno sta vstopila v kočijo, ki |e poiem tiho in naglo oddrdrala iz mesta do groiove ville.
»Mama" — je zaklical tedaj Oastone kakor v eni sapi, ugledavši grofico, »inama, dobra mama, da veš, kaj sem kupil Almi! Poglej vendar!"
Grofica je začudeno ogledovala krasni dar, Ijubko se nasmehnila ter rekla: nNo, A|ma bo gotovo vesela tvojega daru, sinko!" — A pomislila \e in še dodala: ,Dober okus imale, signorina Elvira, in vrlo vesle, kaj Alma Ijubi."
©   13   ss                                ^^^^^^^
Kmalu po cni un popoldne je pozvonilo v obednico. Naj omenim, da onega dne ni obed nič kaj tcknil grofifu. Alma skoro ni vedcla, zakaj. Gastomj pa je bilo to še bolj povoJji, ker je bil prepričan, da bo sestrica popolnoma iznenadena.
»Gastone" — je posvarila Elvira — .umiri se in pusti, da li odvežem prtič. Počakaj malo: kmalu boš poskočil v vrtu!" - Gastone je hotel namreC kar od mize in — ni imel miru, da bi počakal primernega trenotka, ko obdaruje sestrico.
Približal se je predvečer slavlja. tlvira in Oastone sla z največjo skrbjo odičiia Aliriino sobo. Posiaviia sta vanjo raznobojne cvelke, posebno pa še take, kakrSne je Ijubila Alma. Vsa srečna sla nestrpno pričakovala trenotka, da privcde grofica Almo v sobico, kjer ji bo častitala vsa obitelj. To se je zgodilo. Kaj kmalu je bila Alma obdarovana od dobrih staršev, od Gastona, Elvire in drugih dam. Kar vstopi služabnik in pošepeta poKiho, pa vendar dovolj razlofno grofici. Na tisto gospa prijazno se smehljaje prikima. Slugfa odide; v sobo pa vstopi — Alionso. Najkrasnejših cvetk je prinesel grofičini Almi v dar. In kako sktbno so bile te cvetke povile v šopek, in kako je dehtelo daleč naokrog! Vse se je čudiio krasnemu vcnčku. Kratko, a jedrnato je Alfonso voSčil srečo mali grofici. Na vprašanje, kdo mu je cvetke toli okusno in skrbno povil, je imenoval dečko svojo sestrico Santino.
Nekaj trenotkov pozneje je mali vrtnar ves srečen (n bogato obdarovan zapuslil grofovo slanovanje.
Naslednje jutro je Alma vstala navsezgodaj. Odšla je h kapelici, da odmoli k blaženi Devici. Ko se je poklonila nebeški Kraljici, se je vrnila na vrt Mislila je, da bo prva, a varala sc je. Mali Alfonsp jc že pridno prilival cvetkam, in nedalcč od njega je sedel na klopici pod mogočnim koslanjcm Gastone ter pridno sklanjal lalinske samostalnike. Tiho se rnu je približala AJma — tcr molče pokazala na Alfonsa, Gastone pa je opozoril Almo, naj pogleda tudi v Alionsov vrtec! Kaj je videla tam? Niii cvetke ni bilo v njcm! Kam so neki izginile? Saj jih je bilo še včtraj vsepolno! Kar se Gaslone domisli Sopka Sedaj sta vedela vse. »Ali je pa signorina kaj obdarila vrtnarjevo družino?" vpraša nenadoma in s skrbjo Alma — kakor bi hotela popraviti, česar se včeraj v prvem trenotku ni domislita.
. — Da, Alma" — odgovori Gaslone ter zopet sede h knjigi in se uči dalje. —
Popoldne sta se odpeljali grofica in Alnia na izprehod. Ostala sta doma grofič in Elvira. Pridno se je učil Gastone. Ko je spisal vse naloge, je vprašal: .Signorina! Ali dovolite, da pokličem Alfonsa; poigrafa se bodeva malo. Golovo mi bo drag tovariš; saj sle sami že vcčkrat dejali. da ne smem dclati razlike med preprostimi in plcmenilimi."
^Res," pritrdi Elvira — nprav govoriš, in grofica bo tudi vesela, ako malo pokramljaS z pridnim vrtnarjevim sinkom."                       (Konec prih.)
mzmm