Pavšič in Štoka pri ministrici Tini Komel Kdo so štirje predsedniški kandidati v FJK Panthera prvič poletela Primorski QQSTISCE TOR; Ribje in mesne specialitete _ Št. 82 (20.710) leto LXIX. apCLiaillCLC ..... i \\ I ter jedi o° \' s tartufi Kdo bo novi krmar razmajane barke? Dušan Udovič Od parlamentarnih volitev mineva štirideset dni, a premika, kar zadeva možnost sestave vlade, ni videti od nikoder. Vse bolj je očitno, da se do začetka volitev predsednika republike, se pravi do sredine prihodnjega tedna, ne bo zgodilo nič bistvenega. Vzvodi položaja in pobude bodo po izvolitvi novega šefa države prešli v njegove roke in res je upati, da bodo prave. Da bo to osebnost, ki bo sposobna prevzeti izjemno dediščino, ki jo zapušča Napolitano, osamljeni in edini še preostali zanesljivi krmar hudo razmajane italijanske barke. Novi predsednik bo imel, z razliko od sedanjega, ki ima v polnem »belem semestru« omejene pristojnosti, tudi možnost razpusta parlamenta, kar bo nemara stimulativno vplivalo na možnost dogovarjanja in torej na premik iz sedanje popolne politične blokade. Na dlani je, da je zanjo v prvi vrsti odgovorno Grillovo Gibanje 5 zvezd, ki je »poizvedovalcu« Bersaniju zavrnilo vsakršno, četudi najmanjšo možnost pogovora o sestavi kakršnekoli vlade. Odklanjanje iz principa in a priori, neglede na vsebine. In to gibanje je za danes napovedalo simbolično okupacijo parlamenta, iz protesta, »ker se nič ne premika«. Kaj reči. Najmanj, kar so si lahko prislužili je Napolitanov včerajšnji komentar o sterilnem fanatizmu in demagoškem ekstremizmu. Na drugi strani je tudi sam Bersani zdrsel v nevarno močvirje, saj dejansko nima več kart, na katere bi lahko igral. Kakor mu gre priznati vztrajnost in pogum, da se je lotil izjemno težkega podviga, je tudi vse bolj jasno, da se je njegova vloga poiz-vedovalca izčrpala. Grillo ga porogljivo zavrača, on sam pa ne pristaja na Berlusconijeve predloge o široki koaliciji z desnico. Tako Bersani tvega, da se v javnosti okrepi vtis, da je njegovo zavračanje dogovarjanja z Ber-Iusconijem vzrok za blokado, Berlusconi pa na drugi strani pridobiva točke s spravIjivimi toni. Sondaže tak trend potrjujejo, kajti če bi biIe voIitve zdaj, bi zmagaI BerIusconi. Bersani pa ob tem tvega tudi poglobitev razko-Ia v Iastni stranki. Včerajšnji dan je prineseI tudi napoved skorajšnjega srečanja med Bersanijem in BerIusconi-jem. Jasno, da bo govor o možnih kandidatih za predsednika repu-bIike, kar bi Iahko ceIo biI premik z mrtve točke. A če ga ne bo, bi to Iahko biIo Bersanijevo zadnje dejanje v vIogi »poizvedovaIca«. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Bertoki - Bertocchi, Tel: +386-5-639-25-95 Cesta med vinogradi 34 gostisce_turk@siol.net Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 9. APRILA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , rim - Medtem ko je Berlusconi napovedal srečanje z Bersanijem Gibanje 5 zvezd včeraj napovedalo simbolično zasedbo parlamenta trst - »Opčina« in Fernetiči Hitra cesta: nekaj novih dvojezičnih smerokazov TRST - Cestno podjetje Anas je pred dnevi postavilo ob vhodu na hitro cesto pri Sesljanu in na odseku ob izhodu za Slovenijo nove dvojezične smerokaze: »Opčina« in Fernetiči. Dvojezične smerokaze na hitri cesti so že novembra 2008 zahtevali župani občin Zgonik, Re-pentabor in Dolina, po dogovoru na tržaški prefekturi januarja 2009 pa je bilo treba čakati še štiri leta za prve dvojezične napise. Na 4. strani VIDEM - 66-letni moški naj bi ju skušal posiliti Petnajstletnici prevzeli odgovornost za njegovo smrt WW/i L M Hm v mLmî (i y ■ If RIM - Vodja italijanske leve sredine Pierluigi Bersani kljub vse glasnejšim pozivom iz lastnih vrst, naj si premisli, še naprej vztraja pri stališču, da ne bo oblikoval velike koalicije z desnosredinskim Ljudstvom svobode bivšega premiera Silvia Berlusconija. Italija potrebuje trdno vlado, ki bo lahko sprejemala odločitve v interesu državljanov, je v odprtem pismu rimskemu dnevniku La Repubblica včeraj zapisal Bersani. Na 22. strani london Umrla Margaret Thatcher LONDON - V starosti 87 let je danes umrla bivša britanska premierka Margaret Thatcher, ki je bila znana tudi kot železna lady. Zadela jo je kap. Na 22. strani gorica Fotovoltaične naprave »žrtve« pakta stabilnosti GORICA - Najambicioznejši projekt goriške pokrajinske uprave na področju obnovljivih virov energije je pod vprašajem. Namestitev fotovol-taičnih naprav na strehe osmih poslopij, ki so v lasti pokrajine Gorica, preprečuje pakt stabilnosti, zaradi katerega je moral pokrajinski odbor Enri-ca Gherhette tik pred zdajci zamrzniti podpis pogodbe z izvajalcem del. Na 17. strani Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI Več poguma in znanja, manj brezbrižnosti Na 5. strani Aprilski pust v Trstu Na 4. strani Požar terjal življenje Na 5. strani Uspeh števerjanske dramske skupine Na 18. strani Brici stavijo na izvoz Na 18. strani SAVNA V HOTELU KLUB V LlPECl SAMO 10 EUft »TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAK % »POMLAJEVANJE KOŽE »odstranjevanje ŽILNIH NEPRAVILNOSTI * ODSTHftN j EVAN J E PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI SaJon: Ul. Petra Kozlerja \3. Saiana Info.' 00386 41 973 550 BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE POMLADNA / AKCIJA! FITNES 6 MESECEV SAMO \99 EUR! ODPRTO VSAK DAN 00 9:00 JlO «.m us-pi ufltoona M: oojsft it; 059 o^o 5 NAKUfOVAlI CSHTER KAKSIK V STJENK4HH1, SI-1ÏA NA 9771124666007 2 Torek, 9. aprila 2013 ALPE-JADRAN / ljubljana - Na srečanju z ministrico Tino Komel Tudi Pavšič in Štoka opozorila na naraščajoče težave Primorskega dnevnika in drugih tiskanih občil LJUBLJANA - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel in državni sekretar Boris Jesih sta včeraj sprejela predsednika obeh krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji, predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoko in predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveza Rudija Pavšiča. Predsednika sta pozdravila sprejeto odločitev Italije o v primerjavi z lanskim letom za 1,2 milijona večjem nakazilu za letošnje leto in se strinjala, da je k temu dejanju pripomoglo tudi delo v okviru vladnega delovnega omizja. Dualnost delovanja krovnih organizacij v Italiji po njunem mnenju pripomore k pestrosti tukajšnje slovenske narodne skupnosti. Opozorila sta na finančne težave Primorskega dnevnika in slovenskih tiskanih medijev. Predsednik SKGZ Pavšič je povedal, da so na nedavnem srečanju skupnega zastopstva določili prioritetna področja, to so sprememba volilne zakonodaje, ki bi olajšala izvolitev manjšinskih predstavnikov, popravek zaščitnega zakona, ki bi določal minimalen znesek in termin izplačila v začetku leta. Predlagal je tudi pripravo ocene odnosov med Slovenijo in Deželo FJK in iskanje poti za njihovo nadgradnjo. Predsednik SSO Štoka je povedal, da je potrebno povečati interes mladih za vključevanje in sodelovanje. Mnenja je bil, da mora Primorski dnevnik postati časopis vseh Slovencev v Italiji. Sogovorniki so se dotaknili tudi aktualne situacije v Reziji. Boris Jesih, Drago Štoka, Tina Komel in Rudi Pavšič pred včerajšnjim sestankom vreme - Po dolgi, hladni in nadpovprečno sneženi zimi Pomlad prihaja LJUBLJANA - Po dolgi, hladni in nadpovprečno sneženi zimi z malo sonca je v prihodnjih dneh pričakovati bolj pomladne temperature. Postopno, a občutno se bo otoplilo in ob koncu tedna bi lahko dnevna temperatura dosegla tudi 20 stopinj. Po daljšem hladnem obdobju bo temperatura spet okoli povprečne, morda celo nekoliko višja, pravi meteorolog Andrej Pečenko. Prognostik na Agenciji za okolje Pečenko je za STA vreme v minuli zimi ocenil kot zelo nestanovitno. Zelo malo je bilo sonca, veliko oblačnosti in padavin, tudi snežnih. V tem pogledu je bila letošnja zima po njegovem mnenju zelo ekstremna. Prav tako je bila zima razmeroma hladna, saj so bile temperature podpovprečne, vendar velikih odstopanj kljub vsemu ni bilo. Glede na povprečje sta bila hladna zlasti februar in marec. Slednjega sicer vremenoslovci uvrščajo že v meteorološko pomlad. Vendar pa je bil pretekli mesec zelo moker in glede na povprečje precej bogat s snegom, torej bolj zimski kot spomladanski, je ocenil Pečenko. Ker v preteklih mesecih ni bilo veliko sonca, se ozračje po njegovih besedah ni moglo ogreti niti do začetka aprila, ki je bil še zelo hladen. V prihodnjih dneh pa vendarle kaže na več sonca in toplejše vreme, tudi zato, ker je sonce že precej močno. Še vedno bo tudi nekaj padavin, tako da ni pričakovati velikih sprememb vremena, razen seveda postopne, a občutne otoplitve v prihodnjih dneh. Za četrtek tako na agenciji že napovedujejo dnevno temperaturo 18 stopinj Celzija. Podobno tudi za konec tedna nekateri izračuni že kažejo dnevne temperature okoli 20 stopinj Celzija. Za ljudi sicer takšna otoplitev lahko predstavlja velik skok in jih šokira, zaradi česar se ji težje prilagodijo. V resnici pa se bo ob koncu tedna temperatura po daljšem hladnem obdobju končno zgolj začela gibati okoli povprečja, morda ga bo tudi nekoliko presegla, je povedal meteorolog. Počasi bo torej nastopil čas za spomladanska oblačila, a jutra bodo še vedno sveža, še napoveduje Pečenko. (STA) celje - Še danes in jutri Posvet za ravnatelje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji CELJE - V celjskem hotelu Evropa se je včeraj začel posvet za ravnatelje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki je letos deseti po vrsti. Na posvetu bodo s svojim strokovnim prispevkom sodelovali strokovnjaki-predavatelji, predstavniki šol in Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ). Slovenski ravnatelji osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol iz Furlanije Julijske krajine se srečujejo v izbranih slovenskih regijah, program pa oblikuje pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni v sodelovanju z izbrano enoto ZRSŠ. Letos je to enota zavoda v Celju, so sporočili z ZRSŠ. Na posvetu, ki bo potekal do jutri, bo beseda med drugim tekla o sodobnih pogledih na karierno orientacijo, o vlogi ravnatelja pri razvoju znanja, o razvoju kom-petence učenja ter o tem, kakšen mora biti ravnatelj gimnazije v 21. stoletju.Na posvet za slovenske ravnatelje iz Italije vabi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, vsebinski in organizacijski del pa izvaja ZRSŠ. Izključitev Janše iz društva Pen po anketi Dela razdelila javnost LJUBLJANA - Izključitev nekdanjega premierja Janeza Janše iz društva Pen je razdelila slovenska javnost. Kot kaže anketa Dela, je vendarle nekoliko več tistih, ki menijo, da gre za pravo potezo, kot tistih, ki jo obsojajo. Za 34 odstotkov vprašanih je bila tako izključitev Janše iz društva Pen neprimerna poteza. Nekaj več, 41 odstotkov, takšen ukrep ocenjuje za pravo potezo, 25 odstotkov pa se do tega vprašanja ni opredelilo. Županovanje v Mariboru prevzel vstajniški sociolog Andrej Fištravec MARIBOR - Mestni svet Mestne občine Maribor se je včeraj uradno seznanil z izidom nadomestnih volitev 17. marca, na katerih je bil za novega župana drugega največjega slovenskega mesta izvoljen sociolog Andrej Fištravec. Slednji je ob včerajšnjem prevzemu županskega položaja poudaril, da je »nastopil čas, da skupaj naredimo nekaj za mesto«. Na nadomestnih volitvah 17. marca je Fištravec kot edini nestrankarski med skupno enajstimi županskimi kandidati zbral 53 odstotkov glasov in tako zmagal že v prvem krogu. Sociolog Fištravec je v politiki novinec, a s svojim značilnim klobukom in kritičnim umom Mariborčanom znano ime. V ospredje je stopil ob decembrskih množičnih protestih v Mariboru, tako kot komentator kot aktiven udeleženec. V Ljubljani pripovedovalski festival pravljic LJUBLJANA - Med 13. in 19. aprilom bo v Ljubljani potekal 16. pri-povedovalski festival Pravljice danes. Kot je povedala oblikovalka programa Anje Štefan, vodili tudi letos ostajata enaki. Tako otrokom kot odraslim želijo s pripovedjo ponuditi zgodbe iz različnih ljudskih izročil, obenem pa tem utreti pot v današnji čas. Festivalsko dogajanje bo zasedlo Cankarjev dom, Slovenski etnografski muzej in Atrij ZRC SAZU. Podroben program festivala je dosegljiv na spletni strani www.pra-vljicedanes.si. videm - Na poljih v bližini Vidma v nedeljo našli mrtvega moškega Krivdo za njegovo smrt prevzeli petnajstletnici 67-letni upokojeni železničar naj bi ju po njunih besedah skušal posiliti, v samoobrambi pa naj bi ga zadavili - Toda celotna zgodba ima veliko lukenj VIDEM - Na poljih v okolici Vidma so v nedeljo popoldne našli truplo 66-letnega Mirca Sacherja, upokojenega železničarja, ki je umrl v dokaj skrivnostnih okoliščinah. Čeprav sta krivdo za njegovo smrt prevzeli dve petnajstletnici, pa je primer veliko bolj skrivnosten, kot se zdi na prvi pogled. Preiskovalci so v nedeljo najprej domnevali, da je moški umrl naravne smrti, saj na njem ni bilo vidnih znakov nasilja. Vendar pa se je preiskovalcem zdelo sumljivo to, da je imel moški na pol spuščene hlače, bil je brez dokumentov, v bližini pa tudi ni bilo nobenega avtomobila. Toda celotna zadeva se je začela razpletati, ko se je javil neki očividec, ki je dejal, da je približno ob 14.30 moškega videl v družbi dveh žensk, ko so stali ob avtomobilu. No, izkazalo se je, da ni šlo za odrasli ženski, temveč za dve petnajstletnici, ki sta se v večernih urah predali pordenonskim karabinjerjem. Najprej sta povedali, da sta Sacherja napadli v samoobrambi, ko ju je hotel posiliti. Obe dekleti, eno od njiju je Sacher poznal, saj je bil znanec njenih staršev, naj bi namreč prisedli v Sacherjev avtomobil, moški pa naj bi ju odpeljal do centra Vidma. Toda po njunih besedah naj bi se namesto v center mesta usmeril proti poljem v okolici Vidma. Tam naj bi ustavil avtomobil in ju skušal posiliti. To ju je močno razburilo, tako da sta se oba skupaj lotili Sacherja, pri čemer naj bi ta umrl. Kot sta še povedali dekleti, sta se nato z avtomobilom po avtocesti odpeljali proti Padovi. Preiskovalci se sprašujejo, kako jima je to uspelo, saj glede na starost nimata vozniškega dovoljenja in tudi ne vozniških izkušenj. Ustavili naj bi se na enem od počivališč na avtocesti v bližini Padove, od koder naj bi poklicali prijatelje v Pordenonu, ki so ju prišli iskat in odpeljali v Pordenon, kjer sta se včeraj približno ob 2. uri zjutraj predali karabinjerjem. Obe dekleti so včeraj dopoldne prepeljali v Trst, kjer ju je pozno popoldne zaslišala namestnica državnega tožilca za mladoletne Chiara Degrassi. V celotni zgodbi je precej lukenj. Na cestninski postaji Videm jug so prehod Sacherjevega belega punta zabeležili ob 17. uri. Preiskovalci se zdaj sprašujejo, kaj sta dekleti počeli v času od Sacherjeve smrti (domnevno med 14.30 in 15. uro), predvsem pa ali sta bili sami ali pa je bil z njim še kdo. Upajo tudi, da bo posnetek na postaji Videm jug razkril, če sta bili v avtu sami, kot trdita, ali pa je bil z njima še kdo. Tudi glede vzroka Sac- herjeve smrti je odprtih še več možnosti. Lahko bi namreč umrl tudi zaradi nenadne slabosti oziroma šoka po burni reakciji obeh napadenih deklet. Obe dekleti sta dijakinji in živita v tako imenovanih »normalnih« družinah brez večjih problemov v vzhodnem delu Vidma, nedaleč od kraja, kjer je umrl Sacher. Čez nekaj mesecev bosta dopolnili šestnajst let, soboto pa sta preživeli skupaj na domu ene od dveh, v nedeljo pa sta se odločili, da se še malo sprehodita po centru Vidma ... V nedeljo popoldne so na poljih v bližini Vidma našli truplo 66-letnega moškega ansa / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 9. aprila 2013 deželne volitve - Franco Bandelli, Saverio Galluccio, Debora Serracchiani in Renzo Tondo Štirje kandidati v boju za predsedniško mesto 3 Desni »oporečnik« proti Tondu Franco Bandelli izhaja iz Nacionalnega zavezništva Saverio Galluccio zavrača zavezništva 53-Ietni tržaški podjetnik Franco Bandelli (njegova družina je bila nekoč Bandelj in izhaja iz Komna) se ima za desničarja, skoraj vsa njegova volilna kampanja pa temelji na kritikah na račun desne sredine, ki od Ieta 2008 upravlja Deželo. Bil je pristaš Nacionalnega zavezništva in odbornik v tržaški upravi župana Roberta Dipiazze, potem se je sprI s svojim poIitičnim mentorjem Robertom Menio, nato še z Di-piazzo, ki ga je izgnal iz občinskega odbora. Skupaj z življenjsko sopotnico Alessio Rosolen, ki se je tudi sprIa z Menio in zapustiIa Nacionalno zavezništvo, je ustanovil gibanje Un'aI-tra Trieste (Drugi Trst) in nato še gibanje Un'aI-tra regione (Druga dežela). Leta 2011 je BandeIIi kandidiraI za župana Trsta, njegovo kandidaturo podpira edinole gibanje Un'AItra re-gione. Bandelli se ima za neke vrste lokalnega predhodnika Grillovega gibanja, s katerim je zaman skušal navezati stike. Je kritičen tako do leve kot do desne sredine, direktno pa napada predvsem Renza Tonda in njegovo upravo. Bandelli se je tako odločil, ker računa na glasove razočaranih volivcev desne sredine. Del le teh ga je že podprl na tržaških občinskih volitvah, sedaj se Bandelli in Rosolenova, ki spet kandidira za deželni svet, politično in volilno preizkušata še na deželni ravni. Leva sredina računa na Renzija Desna sredina stavi na izkušnje Debora Serracchiani je kritična do desne sredine Renzo Tondo brani svoj deželni odbor Saverio Galluccio, predsedniški kandidat Gibanja 5 zvezd, je skoraj kot vsi pristaši Beppeja Grilla novinec v političnem življenju. Star je 42 let in je doma iz Cervignana. Poklicno se ukvarja s podjetništvom, v zadnjem času predvsem z ekološkimi gradnjami. Bil je skavt in eden od ustanoviteljev Gibanja 5 zvezd v FJK, na zadnjih evropskih volitvah je sodeloval s Sonio Alfano, evropsko poslanko Italije vrednot, ki velja za sim-patizerko Grillovega gibanja. Gallucciovo predsedniško kandidaturo podpira le Grillovo gibanje, ki bi v primeru njegove zmage na osnovi volilnega zakona imelo večino v novem deželnem svetu. Galluccio v volilni kampanji politično gledano posnema usmeritev Gibanja 5 zvezd na državni ravni. Nobenih zavezništev, temveč »samotarska« pot, ki je v Furlaniji-Julijski krajini zaradi različnih volilnih pravil precej lažja kot v Rimu. Če zmaga, bo Galluccio namreč sam upravljal Deželo, če bo Grillovo gibanje v opoziciji pa ne bo sklepalo nobenih zavezništev, razen ob posameznih konkretnih vprašanjih. Zastopnik Gibanja 5 zvezd se je sprva izmikal soočenjem z ostalimi predsedniškimi kandidati, sedaj pa kolikor toliko redno sodeluje na skupnih volilnih srečanjih. Včeraj je - podobno kot Debora Serracchiani - kritiziral Tondovo vlado, ki istospolnim zvezam noče priznati nekaterih zakonsko priznanih stanovanjskih olajšav. 43-letna pravnica Debora Serracchiani, je sicer rojena v Rimu, a že dolgo časa živi v Vidmu, kjer je svojo politično pot začela kot rajonska svetnica, leta 2006 pa je bila izvoljena v pokrajinski svet. Na državni politični sceni se je uveljavila marca 2009, ko je na vse-državni skupščini Demokratske stranke močno kritizirala tedanje strankine voditelje, za kar si je prislužila kandidaturo na evropskih volitvah, na katerih je zbrala več kot 140 tisoč osebnih preferenc. Serracchianijeva je tudi deželna tajnica DS, za predsednico FJK jo, poleg demokratov, podpirajo Slovenska skupnost, SEL, Italija vrednot in občanska lista za Deboro Serracchiani. Levosredinska koalicija DS-SEL je v FJK prevladala na senatnih, ne pa na poslanskih volitvah, predsedniška kandidatka pa je prepričana, da so deželne volitve nekaj povsem drugega od parlamentarnih. Serracchianijeva in njeni volilni sopotniki očitajo Tondovi koaliciji, da v kriznem času ni znala (ali hotela) uveljaviti svoje upravne avtonomije in to tudi glede vprašanj slovenske manjšine. Kandidatka se na primarnih volitvah svoje stranke ni opredelila ne za Pier Luigija Bersanija in ne za Mattea Ren-zija, sedaj pa se je odkrito postavila na stran župana Firenc. Renzo Tondo, 56 let, je predsedniški kandidat desne sredine, rojen je bil v Tolmeču, kjer prebiva (njegova družina ima tam restavracijo in hotel) in kjer je bil tudi župan. Bil je član socialistične stranke PSI, na kar je pristopil v Forza Italia in potem v Ljudstvo svobode. Za seboj ima dolgo politično kariero: bil je deželni svetnik, odbornik, dvakrat predsednik deželne vlade (leta2008 je presenetljivo premagal Riccarda Illyja) in poslanec v italijanskem parlamentu. Zelo rad igra damo in je predsednik italijanske zveze za damo. Tondo-vo predsedniško kandidaturo poleg Ljudstva svobode (LS) podpirajo Upokojenci, Severna liga, UDC, La Destra in občanska lista Autonomia e responsabilitá (Avtonomija in odgovornost). Tondo se volivcem predstavlja kot človek, ki je v hudi ekonomski in družbeni krizi rešil Furlanijo-Julijsko krajino pred najhujšim. Prepričan je, da je deželna vlada v mandatu 2008-2013 dobro delala in da si zato ponovno zasluži zaupanje volivcev. Predsednik in spet predsedniški kandidat v LS pripada stru-ji nekdanjih socialistov, ki se je svoj čas zavzemala za umik Silvia Berlusconija iz strankarskega vrha, kar pa se ni zgodilo. Nekaj tednov pred volitvami je Tondo s Severno ligo podpisal ustanovno listino t.i. makro-regije, trenutno se na državni ravni zavzema za široko koalicijsko vlado med LS, DS in Montijevim gibanjem. primorski dnevnik Občni zbor Zadruge PD 23. aprila TRST - Upravni Odbor Zadruge Primorski dnevnik sklicuje redni občni zbor, v prvem sklicanju dne 22. aprila 2013 ob 11.00 na družbenem sedežu, Ul. Mon-tecchi 6, Trst, v drugem sklicanju 23. aprila 2013 ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, Trst, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske in volilne komisije; 2. poročilo upravnega Odbora o poslovanju v letu 2012; 3. predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31.12.2012; 4. poročilo nadzornega Odbora; 5. razprava o obračunu in odobritev; 6. predstavitev kandidatur za obnovo upravnega Odbora; 7. volitev upravnega Odbora; 8. določitev honorarjev; 9. stanje na Primorskem dnevniku; 10. razno. volitve - Srečanji v Naborjetu in Solbici SSk v Kanalski dolini in Reziji Z Igorjem Gabrovcem in deželnim tajnikom Damijanom Terpinom tudi Debora Serracchiani in Anna Wedam TRBIŽ - Gospodarska kriza, zdravstvena oskrba, reforma krajevnih javnih uprav, čezmejno sodelovanje, promocija večjezičnosti in razvojne perspektive na področju turizma so bile glavne tematike volilnega shoda predsedniške kandidatke leve sredine Debore Serracchiani, ki sta jo na županstvu v Naborjetu - Ovčji vasi skupaj z domačim županom Alessandrom Omanom med drugimi spremljala kandidata za deželni svet Slovenske skupnosti v tolmeškem okrožju Anna Wedam in Igor Gabrovec. Srečanja se je udeležil tudi strankin deželni tajnik Damijan Terpin. Medtem, ko je Wedamova s Serracchianijevo nadaljevala volilni shod v Trbižu, sta se Gabrovec in Terpin odpravila v dolino Rezije, kjer ju je v Solbici pričakal lepa skupina domačinov. Tem je deželni svetnik Gabrovec podal obračun petletnega mandata in se prijateljem iz Rezije posebej zahvalil za vsestransko sodelovanje, saj so spričo tega tudi v deželnem svetu večkrat odmevala številna odprta vprašanja Rezije, Rezijanov in rezijanšči-ne. V nadaljevanju je Gabrovec izpostavil potrebo, da skupaj in složno vztrajamo v naporih za ohranjanje bogate rezijanske kulturne dediščine. Posebno skrb pa moramo nameniti razvoju gospodarskih priložnosti zlasti na področju turizma, ki lahko ponudi mladim nove možnosti zaposlovanja in življenja v dolini pod Kaninom. Tudi s tega vidika je rezijanska kulturna zakladnica privlačna, tako kot je privlačen potencial naravnega parka Julijskih Predalp in ostalih naravnih znamenitosti rezijanske doline. Politika tako občinske kot deželne uprave sta popolnoma razočarali, je dejal zastopnik SSk. Od leve Anna Wedam, Igor Gabrovec in Debora Serracchiani v Naborjetu 4 Torek, 9. aprila 2013 BHrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu okoliške občine - Dvojezična napisa po dobrih štirih letih »Opčina« in Fernetiči, smerokaza na hitri cesti »Opčina« in Fernetiči. To sta imeni slovenskih krajev na Tržaškem, ki sta se pojavili pred nekaj dnevi na novih smerokazih na hitri cesti. Smerokaz, na katerem je pod italijanskim imenom Opicina zabeleženo tudi (popačeno) slovensko ime Opčina, je bil nameščen ob vhodu na hitro cesto pri Sesljanu v smeri proti Trstu. Ime Fernetiči je napisano na več tablah pred izhodom z avtoceste za Slovenijo, tako v smeri iz Se-sljana proti Trstu, kot v nasprotni smeri, iz Trsta proti Sesljanu. Obenem je ime Fernetiči na istem odseku zabeleženo tudi na majhnih zelenih tablicah med kovinskima ograjama, ki v sredini razmejujeta hitro cesto. Te tablice opozarjajo voznike, koliko kilometrov je oddaljen izhod za Fernetiče. Na teh tablicah in nekaterih velikih tablah-smerokazih je v slovenščini zabeleženo tudi ime Sežana, ob vhodu na avtocesto pri Sesljanu pa je pod zelenim smerokazom Opici-na-Opčina tudi dvojezični modri smerokaz Slovenia-Slovenija. Namestitev novih dvojezičnih smerokazov na hitri cesti ima za sabo zanimivo zgodbo, dolgo več kot štiri leta. Novembra 2008 so župani treh dvojezičnih občin (Mirko Sardoč, Zgo-nik; Aleksij Križman, Repentabor; Ful-via Premolin, Dolina) izdali odredbe, v katerih so italijansko cestno podjetje Anas pozvali, naj zadosti določilom zaščitnega zakona in na odsekih hitre ceste na ozemlju teh občin namesti na smerokazih dvojezične napise, kot to predvidevajo posamezni občinski sta- Smerokaz Opicina - Opčina pri Sesljanu tuti. Delo bi moralo podjetje opraviti v 60 dneh, je bilo zapisano v odredbah. Rok je zapadel 25. novembra. Dan pozneje je takratni tržaški prefekt Giovanni Balsamo sklical sestanek z župani okoliških občin (udeležil se ga je tudi devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret), predstavnikom podjetja Anas in pokrajinskim odbornikom za javna dela Maurom Tommasinijem, da bi skupno poiskali primerno rešitev. Zamenjati vse table v tako kratkem času bi bilo namreč nemogoče. Samo na odseku hitre ceste od Zgonika do Moščenic in od kroma Dvojezična tabla Femetti-Femetiči; zgoraj le italijanski smerokaz Moščenic do Zgonika bi morali namestiti 109 dvojezičnih smerokazov. Na srečanju na prefekturi je bila vsekakor nakazana rešitev. Odgovorni pri cestnem podjetju Anas inž. Cesare Salice je nakazal, kako naj bi potekala zamenjava dotedanjih italijanskih smerokazov z dvojezičnimi. Najprej naj bi namestili dvojezične smerokaze in dvojezične table ob vhodih na avtocesto in na odsekih državnih cest (v odredbah so slovenski župani zahtevali dvojezične table tudi na državnih cestah), ker so ti smerokazi manjši; večje table (zelene barve) na hitri cesti pa naj bi namestili pozneje. Namestitve naj bi vsekakor dokončali dokončali v teku leta 2009, je zagotovil predstavnik podjetja Anas. A ni bilo tako. Tri dni po srečanju na prefekturi je Anas vložil priziv na sodišče, češ da odredbe treh županov »niso korektne.« Zadeva se je zapletla. Tri okoliške občine so se obrnile na odvetniško službo, da bi dosegle spoštovanje dogovora na prefekturi. Postopek se je zavlekel. O vprašanju je razpravljal tudi paritetni odbor. Podjetje Anas se je izgovarjalo, da bi hkratna zamenjava vseh italijanskih tabel z dvojezičnimi ogromno stala. Tako je prišlo do nekakšnega dogovora, po katerem naj bi Anas namestil nove smerokaze, ko bi bili sedanji dotrajani, dvojezične pa naj bi bile tudi table, ki naj bi jih na novo postavili. Po več kot štirih letih od odredbe treh slovenskih županov je začelo podjetje Anas vendarle nameščati nove dvojezične smerokaze. Če bo nadaljevalo s tako polžjo hitrostjo, bo verjetno delo dokončano čez kako stoletje ... M.K. trst - Včeraj popoldne na ulicah mestnega središča Zapozneli Tržaški pust privabil množico gledalcev 4- , , ^ i ' mA: ' ' Hhk ■ več fotografij na ^ www.primorski.eu Zmagovalka letošnje zapoznele povorke v okviru Tržaškega pusta, ki je včeraj popoldne potekala v mestnem središču, je prvič postala Ko-lonja, ki je prehitela Rojan in Škedenj, ki sta enakopravno zasedla drugo mesto, in si tako zagotovila t.i. palij rajonov. Čeprav sta tako pustni kot postni čas že krepko za nami, se je včeraj popoldne tržaško mestno središče napolnilo s pustnimi šemami, ki so prispevale k pustnemu razpoloženju in uspehu povorke, ki bi bila morala potekati na pretekli pustni torek, 12. februarja, a so Na nedeljski povorki so sodelovali vozovi oz. skupine tako Tržaškega kot tudi Kraškega in Miljskega pusta kroma jo bili takrat zaradi slabih vremenskih napovedi odpovedali. Nedeljske povorke so se udeležili vozovi oz. skupine petnajstih rajonov, žal pa zaradi preložitve dogodka ni bilo lanskih zmagovalcev, se pravi skupine s Čarbole, prav tako ni bilo Valmaure, so pa bili predstavniki Rojana, Škednja, Sv. Ivana-Kolonje, Kolonje in Stare mitnice, katerim sta se pridružila še Naselje sv. Sergija in - letos je bilo to prvič - Barkovlje, na Tržaškem pustu pa sta letos sodelovala tudi predstavnika Kraškega pusta - voza z Opčin in iz Zgonika s svojima skupinama, po daljšem premoru pa so se na tržaških ulicah pojavili tudi vozovi nekaterih skupin Milj-skega pusta, točneje skupin Brivido, Mandrioi, Bel-lezze naturali, Bora in Bulli e Pupe. Zapoznelega Tržaškega pusta se je po trditvah njegovega koordinacijskega odbora udeležilo več deset tisoč gledalcev, ki so se, tudi zahvaljujoč se lepemu, čeprav vetrovnemu vremenu, zgrnili na tržaške ulice in uživali ob mimohodu vozov in skupin. Tudi tokrat niso izostale bodice na račun krajevnih upraviteljev, pri čemer so nekateri zaradi nedavnih izjav o možnih pozitivni učinkih gradnje uplinje-valnika vzeli na muho novega tržaškega občinskega odbornika za gospodarski razvoj Edija Krausa. No, vse kaže, da si Kraus vsega tega ni pretirano vzel k srcu, saj se je vsem sodelujočim zahvalil za prizadevanje in žrtvovanje prostega časa pri pripravi vozov. Kot že rečeno, so palij rajonov letos prvič osvojili predstavniki Kolonje, ob tej priložnosti pa so nagradili tudi prve tri uvrščene na lanski povorki in avtorje fotografskih posnetkov v okviru natečaja Maschere e colori, ki ga je priredilo združenje Fotonordest. / TRST Nedelja, 7. aprila 2013 5 opčine - Nedeljska svečanost VZPI - ANPI, ANED, ANPPIA pred spomenikom 71 talcev »Več poguma in znanja, manj brezbrižnosti« »Živel dialog, nove ideje, medsebojno spoštovanje in predvsem znanje. Smrt pasivnosti, brezbrižnosti in ravnodušju,« je v svojem govoru poudaril govornik na nedeljski spominski proslavi na openskem strelišču, kjer so nacisti pred 69 leti ustrelili 71 talcev, novinar Primorskega dnevnika Jan Grgič, ki se je spomnil na pred kratkim preminulega nemško-francoskega pisatelja in diplomata Stephana Hessla. »V svoji drobni knjigi, manifestu Razjezite se!, je Hessel pozval mlade k uporu. Mladi moramo prevzeti štafeto. Želimo si sprememb tako na evropski, državni kot tudi lokalni ravni. Ne smemo pa pozabiti na antifašistične ideale, ki so še vedno aktualni,« je dejal Grgič. Podobno je razmišljal docent na tržaški univerzi Sergio Zilli, ki je omenil skupni boj evropskih narodov proti brezposelnosti in finančni krizi. »Nacionalizmi se širijo ravno takrat, ko so ljudje nezadovoljni in politika potrebuje zunanjega sovražnika,« je dodal Zilli (slovenski in italijanski govor sta na razpolago na naši spletni strani www.primorski.eu). Svečanost vsako leto prirejajo združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA. Srečanje pred spomenikom je še enkrat potrdilo željo, da bi ob spominu na težko in tragično preteklost razmislili o današnjem času in številnih resnih problemih, ki jih prinaša, ter osvežili spomin na vrednote, za katere se je borilo in žrtvovalo svoja življenja toliko ljudi, Člani borčevskih organizacij in mladi taborniki ter skavti pred obeležjem 71 talcem pri strelišču na Pikelcu na Opčinah kroma med njimi tudi 71 talcev slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti. Proslavo je uvedel domači moški pevski zbor Tabor pod vodstvom Davida Žer-jala, ki je zapel Žrtvam. Ob zvokih žalostin-ke je potekalo polaganje vencev borčevskih in političnih organizacij s Tržaškega in iz Slovenije. Med udeleženci svečanosti so bili ne- kateri sorodniki padlih talcev (tudi letos pa se ni mogel udeležiti proslave edini preživeli nekdanjega pokola Stevo Rodič, ki pa se je pismeno opravičil). Bilo je tudi več predstavnikov krajevnih uprav in političnega sveta. Za častno stražo so poskrbeli mladi člani tabornikov Rodu modrega vala in Zamejske skavtske organizacije. Povezovala je mlada Martina Soban, ki je ob omembi nekdanjih tragičnih dogodkov posebej izpostavila misel, da spomeniki padlim niso le hranilci spomina, temveč nas tudi opozarjajo na vrednote miru, svobode, sožitja, bratstva in strpnosti, za katere je umrlo 71 talcev in mnogo drugih ljudi. Volitve it Matteo Renzi jutri na Borznem trgu Župan Firenc Matteo Renzi bo jutri z obiskom v Furlaniji-Julijski krajini podprl s kandidatko leve sredine za predsednico FJK Deboro Serracchiani. Renzi bo ob 12.30 obiskal »gazebo« DS na Borznem trgu, kjer ga bosta sprejela kandidatka in župan Trsta Roberto Cosolini. SEL-LES drevi pri Briščikih o problemih Krasa Stranka Svoboda, ekologija, levica prireja drevi ob 20.uri v domu Briščiki predvolilno srečanje na temo Kramljanje o Krasu, na katerem bo tekla beseda o prihodnosti in problemih kraškega ozemlja. Srečanje bosta uvedla kandidat za deželni svet Davide Peric in pokrajinska svetnica Sabrina Morena. Pobuda DS o težavah kulture in šolstva Demokratska stranka prireja danes ob 17.30 v volilnem »gazebu« na Borznem trgu razpravo o težavah in zamudah z javnimi prispevki za kulturo in šolstvo. Govorila bosta kandidat za deželni svet Gianni Torrenti in tržaška občinska odbornica Antonella Grimm. Romita tudi na spletu Kandidat Ljudstva svobode Massimo Romita se z volivci in volivkami sooča tudi na spletni strani: www.massimoromita.blog-spot.it. sv. jakob - Nedeljski požar terjal človeško življenje V Istrski ulici dim usoden za priletnega stanovalca Do tragedije je prišlo v stanovanju v tretjem nadstropju stavbe v sredini kroma Gost dim kot posledica požara, ki je v nedeljo zjutraj zajel stanovanje v Istrski ulici 72, je bil usoden za priletnega stanovalca. Gasilci so ob 6.16 prejeli telefonski klic o tem, da se skozi okno v tretjem nadstropju stanovanjske hiše vali dim. Takoj so se odpravili na prizorišče (poleg njih so prišli tudi karabinjerji, reševalci službe 118 in pripadniki mestne policije) in vstopili v stanovanje z zaščitno opremo ter začeli gasiti plamene. Slednje so kmalu ukrotili, dim pa je terjal žrtev: kljub takojšnji pomoči in oživljanju, s katerim je začel že sosed Maurizio Urbani, za stanovalca, 78-letnega Ervina Giacconija, ni bilo več pomoči in je izdihnil kmalu po prihodu v katinarsko bolnišnico, kamor so ga pripeljali reševalci službe 118. Drugače plameni niso povzročili večje gmotne škode, prav tako niso poškodovali sosednjih stanovanj oz. njihovih stanovalcev, izjema je bil ubogi Giac-coni. Kaj je povzročilo požar, za zdaj ni še jasno, govori se o goreči sveči, ob soju katere naj bi bila žrtev brala časopise in knjige. Nadlegovala, pijanci in tatovi Tržaški in miljski karabinjerji so v soboto imeli kar nekaj dela. V prvih popoldanskih urah so posegli v trgovskem središču Montedoro Freetime pri Žavljah, kjer je 40-letni slovenski državljan S.A. v trgovini Decathlon ukradel blago v skupni vrednosti 70 evrov. Blago so vrnili lastniku, moškega pa ovadili na prostosti. Isti dan so ustavili 41-letnega Tržačana V.M. s stalnim bivališčem v Občini Devin-Nabrežina zaradi vožnje pod vplivom alkohola in mu odvzeli vozniško dovoljenje. Zvečer pa so se ka-rabinjerji odzvali na klic ženske, katero je bivši življenjski sopotnik, 59-letni E.H., prišel nadlegovat. Moškega so aretirali in ga po nalogu sodstva, ki je odredilo začasni hišni pripor, prepeljali v njegovo stanovanje. prijeli moškega Hranil drogo in družico silil tudi v prostitucijo Prišli so, da bi naredili konec kreganju in pri tem odkrili razpečevalca droge, ki je življenjsko sopotnico tudi silil v prostitucijo. Zgodilo se je v noči na soboto okoli enih, ko so policisti posegli v stanovanju v Ul. Madonnina, kjer jim je državljanka Dominikanske republike dejala, da jo je življenjski sopotnik in rojak napadel in ji grozil, ker se ni hotela prostituirati. Le-ta, 36-letni R.W., pa je trdil, da je šlo le za spor iz ljubosumja, vendar to policistov ni prepričalo: pri pregledu stanovanja so tako našli 65 gramov kokaina, precizno tehtnico in več mobilnih telefonov ter rabljene kondome in žensko perilo. Moškega so aretirali zaradi groženj, izkoriščanja prostitucije in posesti droge, zdaj se nahaja v koronejskem zaporu na razpolago sodstvu. podlonjer - Preteklo noč je zagorelo Požar poškodoval picerijo Mediterranea Ogenj je poškodoval točilno mizo in bližnjo opremo kroma rop v trafiki Lastnico onesposobili s paralizatorjem Drevored DAnnunzio je bil v včerajšnjih poznih popoldanskih urah prizorišče ropa v trafiki, sadove katerega pa skupina roparjev ni uživala predolgo. Na podlagi prvih ugotovitev so bili roparji v treh in vsi mladoletni: vstopili so v trgovino in napadli lastnico ter jo onesposobili z električnim paralizatorjem, nakar so pograbili dnevni zaslužek in poskušali zbežati. Vse pa je videl mimoidoči, ki je poklical policijo, ki je prišla na prizorišče in kmalu aretirala dva od roparjev, medtem ko je tretjemu uspelo zbežati. Pretreseno lastnico so odpeljali na urgenco, zdraviti pa se bo morala petnajst dni. Preteklo noč je zagorelo tudi v znani piceriji Mediterranea v Pod-lonjerju (na Lonjerski cesti 177), kjer pa požar, za razliko od tistega v Istrski ulici, o katerem pišemo na drugem mestu, ni terjal človeških življenj, ampak samo gmotno škodo, ki, kot kaže, tudi ni pretirano velika. Gasilci in policisti tržaške kve-sture so na prizorišče prišli malo pred eno uro ponoči (točneje ob 00.50, kot piše v poročilu kvesture), potem ko so jih nekateri tamkajšnji prebivalci opozorili, da so zaslišali tuljenje alarmne naprave in opazili, da se izpod rolet vali dim. Ogenj (kot so nam povedali, je v glavnem šlo bolj za dim kot za kaj drugega), ki mu je najbrž botroval kratek stik blizu blagajne, je poškodoval točilno mizo in bližnjo opremo, kot že rečeno, pa ni bila nobena oseba poškodovana. Gasilci so plamene pogasili v relativno kratkem času. 6 Nedelja, 7. aprila 2013 TRST / revija - Zaključni koncert v Kulturnem domu Pesem mladih Mali pevci so v nedeljo zapeli na velikem odru tržaškega Kulturnega doma na zaključnem koncertu revije Pesem mladih. Po dveh revijah, na katerih je zapelo okrog 800 članov šolskih, društvenih in župnijskih zborov, je dvodelni pevski popoldan oblikovalo dvanajst zborov, ki jih je izbrala komisija, kateri je predsedovala strokovnjakinja Majda Hauptman. Kot je v svojem uvodnem pozdravu v imenu organizatorjev povedal predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov Marko Tavčar, so bili izbrani zbori prikaz različnih delovnih pogojev in pristopov in prav gotovo je vsak na svoj način predstavljal primer lepega in plodnega odnosa do zborovske dejavnosti. Napovedovalka Urška Šinigoj je kot prve povabila na oder učence osnovne šole Alojz Gradnik (Col), ki jih je zborovodkinja Jana Drasič ljubeznivo vodila pri izvedbi skrbno pripravljenih skladb. Zborovodkinja je znala motivirati za skupno petje tudi veliko skupino predšolskih otrok tržaškega vrtca Vesela račka. Zdenka Kavčič Križmančič pa je vlila pevcem otroškega zbora Slomšek smisel za pevsko pripovedovanje zgodbic, s katerimi izrazito »pomlajena« skupina utrjuje zborovsko identiteto. Pevci zbora Fran Venturini so pod vodstvom Suzane Žerjal obarvali svoj nastop s sanjavo in duhovito noto, Maurizio Marchesich pa brusi gropajski biserček mladinskega zbora Anakrousis, ki bi za bolj uravnovešen zvok potreboval dodatnih fantovskih glasov, in skuša ob pop-usmeritvi okrepiti nujne zborovske osnove, kot je dokazal z nepričakovanim a cappella dodatkom iz opusa Walter-ja lo Nigra. Med osnovnošolskimi zbori sta bila izbrana tudi zbor šole Pinko To-mažič iz Trebč z zanimivimi skladba- mi in priredbami, ki jih je izbrala mentorica Giorgina Piščanc in zbor zagnanih pevcev šole Prežihov Voranc iz Doline pod odločnim vodstvom Nede Sancin. Nastope zborov v prvem delu programa so podprli spodbudni aplavzi številne in pozorne publike, sorodniki in prijatelji otrok in najstnikov, ki so zapeli v drugem delu pa so bili veliko manj solidarni s pevci. Odsotni so zamudili prijeten niz nastopov, med katerimi je večina zazvenela v pravem koncertnem duhu. Komorna skupina devinskega zbora Ladjica je odprla drugi del programa z drobnimi pesmicami pod vodstvom Olge Tavčar, ubrana barkovljanska Glasbena kam-brca pa se je predstavila s prisrčnim programom pod vodstvom Aleksandre Pertot. Marchesich je ponovno stopil na oder s sposobnimi pevci srednješolskega zbora sv. Ciril in Metod, Mirko Ferlan pa je pokazal svoj odgovoren in prizadeven pristop k dirigiranju z natančnostjo in muzikaličnostjo pevcev nabrežinskega mladinskega zbora Igo Gruden, ki se je za razliko od ostalih zborov predstavil na drugi etapi revije z novimi programskimi izzivi. Revijo je sklenil nastop pevk vokalne skupine Vesela pomlad z Opčin, ki so z uglajenim zvokom prešle od ljudske pesmi, skozi primorsko impresijo Bojana Glavine, do razposajene Fisherjeve zimzelene popevke. Tudi letos je Slovenska prosvetna matica potrdila svojo podporo razvoju otroškega in mladinskega zbo-rovstva s prispevkom, ki ga je vsak zbor prejel v spomin na predsednika me-censke organizacije Marka Udoviča. Za uporabo prestižnega odra pa je z Zvezo sodelovalo Slovensko stalno gledališče. ROP Naporni pevski nastopi in zaslužena malica . kroma Za izletnike PD v Ukrajino Agencija Adriatica obveška izletnike PD v Ukrajino, da bo odhod v petek, 12. aprila po sledečem razporedu: Za-vlje - avtobusna postaja 2.00; Boljunec - na placu pred trgovino Zerjal 2.10; Trst - Trg Oberdan 2.25; Opčine - parkirišče nasproti ben. črpalke ESSO 2.35; Prosek - pred društveno gostilno 2.45; Sesljan - pred lekarno oz. avtobusna postaja Saita 2.55. Od tam se bodo z avtobusom odpeljali na letališče v Benetkah. Agencija sporoča, da je 3. aprila po pošti poslala izletnikom vse informacije o odhodu in programu izleta. Če jih kdo še ni dobil, se lahko obrne na agencijo na tel. 040-637025. Branja in kulture V dvorani poslovne šole Mib na Frne-du bo danes od 9.30 do 18. ure potekal posvet o večkulturnosti za šolnike in vzgojitelje Branja in kulture, ki ga prirejata Občina Trst in Deželni šolski urad za FJK. Govor bo o pomenu pripovedovanja pravljic pri učenju tujega jezika ter ohranjanja vezi z matično do- Knjiga in film Združenje Cappella Underground prireja danes v tržaški Hiši filma na Trgu Duca degli Abruzzi 3 v drugem nadstropju dvojno srečanje: ob 17.30 bodo predstavili knjigo Lo stato delle cose - Cinema e altre derive, ob 19. uri pa bodo predvajali film Paola Sorrentina This must be the place v angleškem izvirniku s podnapisi. Kitajska je blizu Združenje Tina Modotti prireja drevi v Ul. Ponziana 14 ob 20.30 ogled filma Marca Bellocchia La Cina e vicina. Džez: Carpentieri v Knulp-u Džezovski krožek Thelonious II prireja drevi v baru-knjigarni Knulp v Ul. Madonna del Mare 7/a ob 21. uri nastop Enza Carpentierija in njegove skupine Circular E-. društvo kraških vinogradnikov - Včeraj v Veroni Vinski krst na Vinitaly Važno je sodelovati, je rad ponavljal Pierre de Cou-bertin. Rek, ki je spodbujal udeležbo na olimpijskih igrah, bi si lahko izposodili kraški in breški vinogradniki ob njihovi letošnji samostojni predstavitvi na osrednjem italijanskem vinskem sejmu Vinitaly v Veroni. Včeraj so v paviljonu italijanskega ministrstva za kmetijske dejavnosti predstavili svoje pridelke, združeni v svojem novem Društvu kraških vinogradnikov. »Pričakovali smo večjo pozornost ministrstva do po-kušnje naših vin,« je po predstavitvi ocenil predsednik društva, priznani praprovski vinar Edi Kante. Takoj pa je dodal: »Važno pa je, da smo prišli z novim društvom sem, da ne pozabijo na nas.« Ministrstvo je že »pozabilo« na obljube, zapisane v znanem protokolu, ki je omogočil ustanovitev zaščitne znamke penine Prosecco Doc. Kraškim vinogradnikom ni preostalo drugega, kot da si sami pomagajo. »Izborili« so si ministrski prostor za pokušnjo kraških Z leve Sandi Skerk, Benjamin Zidarich, Dennis Metz, Edi Kante, Marzio Macchi, Elena Parovel, Matej Škerlj in Andrej Škerlj avtohtonih vin: vitovske, terana, malvazije in glere. Vina je predstavil najboljši italijanski sommelier, Tržačan Dennis Metz. Številni udeleženci so lahko srknili pridelke najboljših vinogradniških podjetij na Tržaškem: Kante, Zidarich, Škerk, Lupinc, Škerlj, Bajta, Parovel, Kocjančič, Grgič in Co-lja. Vinogradnikom se je pridružil dragoceni svetovalec Marzio Macchi. »Važno je, da je ministrstvo podprlo našo pobudo,« je ocenil praprovski vinogradnik Sandi Škerk. »In pomembno je tudi, da se novo društvo uveljavi tako na domačem ozemlju kot tudi v širšem italijanskem prostoru, da razširi svoje delovanje, vedno v luči uveljavljanja protokola o ustanovitvi zaščitne znamke Prosecco Doc. Včeraj je potekala tudi predstavitev drugega festivala penine prosecco, ki ga bodo izvedli ob letošnji Barcola-ni od 11. do 13. oktobra. Ob tej priložnosti so predstavili prve vzorce vina Prosecco Doc Trieste vinogradnika Andreja Boleta. dolina - Sprejem na županstvu Po številnih obiskih slovo prijateljev iz Kragujevca Gostje iz Kragujevca in gostitelji iz Doline pred dolinskim županstvom S sprejemom na županstvu v Dolini so dijaki, profesorji in ravnatelj »Osnovne škole 21. oktobar« iz Kragujevca včeraj zaključili svoj štiridnevni obisk pri dolinskih vrstnikih. Županja Fulvia Premolin je orisala značilnosti občine in sožitje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Županja je gostom poklonila občinsko reprezentančno knjigo Pozdrav iz Brega v slovenščini in italijanščini ter dva kompleta kozarcev z občinskim grbom. Županji se je v imenu profesorjev in dijakov zahvalil ravnatelj Zoran Ranitovic in jo obdaroval s sliko enega največjih živečih srbskih slikarjev, Miroljuba Sretenovica, ki je bil tudi v sestavu kragujevške šolske delegacije, ter z zajetno publikacijo, ki je izšla ob 50-letnici njihove šole. Sončen nedeljski dan so učenci iz Kragujevca preživeli s svojimi gostitelji in njihovimi starši, ki so jih popeljali po Tržaški pokrajini, med drugim pa so si ogledali tudi jamo v Briščikih. Zvečer pa se je v kulturnem centru »A.U. Miro« pri Dom-ju odvijala zaključna družabnost z otroškim zborom Fran Venturini po vodstvom Suzane Žerjal in ob sodelovanju baritonista Piera Capucillija. Pred sprejemom na županstvu so dijaki iz Kragujevce, včeraj na šoli S. Gregorčiča prisostvovali šolski uri italijanščine, ker se mnogi med njimi učijo italijanščine. Po sprejemu pa so se dijaki in profesorji dolgo in ganjeno poslavljali. / TRST Nedelja, 7. aprila 2013 7 Jutri v Revoltelli Boris Pahor in Gad Lerner Združenje Goffredo de Banfield bo 25-letnico delovanja praznovalo jutri ob 17. uri v dvorani Muzeja Revoltella. Obletnico bogate in razvejane dejavnosti na področju prostovoljstva in pomoči starejšim in onemoglim bo združenje obeležilo z eminentnimi gosti in sicer s pisateljem Borisom Pahorjem, novinarjem Gadom Lernerjem in de-portiranko v nacističnem taborišču Liliano Segre, ki bodo odgovarjali na vprašanja psihoterapavtke Helen Brunner. Združenje De Banfield je lani pomagalo 1300 starejšim občanom, ki so bili potrebni pomoči in nege. Drevi v SSG slovenski film Kruha in Iger, prisotna bosta režiser Klemen Dvornik in igralka Tjaša Hrovat Slovensko stalno gledališče v Trstu vabi na prvi večer nove filmske pobude, ki je nastala s sodelovanjem Slovenskega filmskega centra Ljubljana in s pomočjo Generalnega konzulata RS v Trstu. Drevi ob 20.30 bo v Mali dvorani prvi od treh Večerov slovenskega filma, ki bo ponudil tudi pogovore z režiserji in igralci, ki jih bo vodila novinarka Eva Ciuk. Nocoj bodo, prvič v Italiji, vrteli komedijo KRUHA IN IGER (2011). Film z no-stalgičnim pridihom zadnjih vzdihljajev socialistične Jugoslavije se odvija v osemdesetih letih v Velenju. Socializem razpada, v zraku je upanje po novi, boljši prihodnosti, ki jo obljublja kapitalizem z novimi dobrinami. Družina Novak je izžrebana za sodelovanje v pustni oddaji priljubljenega televizijskega kviza in se odpravi v Ljubljano. Že na poti se zaplete v nesporazum s policijo, na televiziji pa je bleščeča fasada videti precej drugačna ... Film je na 14. Festivalu slovenskega filma prejel nagrado občinstva ter nagrade za kostumografijo (Katja Hrobat), za stransko moško vlogo (Jonas Žnidaršič) in za stransko žensko vlogo (Saša Pavček). Kritiko je prepričal prikaz komičnega televizijskega cirkusa, v katerem ne zmanjka prostora za družbenokritični premislek. V filmu nastopa tudi igralka SSG Tjaša Hrovat, ki bo z režiserjem Klemenom Dvornikom gostja filmskega večera. Filmski niz se bo nadaljeval v torek, 16. aprila s filmom Izlet in 23. aprila z ljubezensko dramo Lahko noč, gospodična Metoda Pevca. Filmi bodo opremljeni z italijanskimi podnapisi. Vstopnica stane 5 evrov, promocijski paket za celotni niz pa znaša 10 evrov. TRŽAŠKA KNJIGARNA Na kavi z Davidom Bandljem Jutrišnja kava s knjigo v Tržaški knjigarni bo pesniško obarvana. Na srečanju se bo predstavil goriški pesnik David Bandelj, ki je pri založbi Mladika izdal pesniško zbirko Odhod. Zbirka zajema pesmi, ki jih označuje motiv odhoda; gre za subjektivno čutenje, ki se prepleta s čutenjem drugih univerzalnih tem, kot so ljubezen, svoboda in smrt. David Ban-delj je doslej objavil tri pesniške zbirke, zbirko esejev, uredil je antologijo sodobne poezije Slovencev v Italiji, njegove pesmi so izšle v revijah tako v slovenščini kot v italijanskem prevodu. Ukvarja se tudi z glasbo in deluje kot zborovodja in profesor klavirja. Z Davidom Bandljem se bo pogovarjala prof. Jadranka Cergol z Univerze na Primorskem jutri ob 10.30. Kavo bo ponudilo podjetje PrimoA- Pogovor o knjigi Confini e missioni Danes ob 17.30 bo v tržaški knjigarni Minerva v Trstu (Ul. san Nicolo 20) predstavitev knjige Sama Kriste-ne Confini e missioni, ki je prirejen prevod izvirne slovenske študije Meje in misije (Ljubljana 2006). Italijanski prevod dela, ki so ga izdali v sozaložbi Mladika, Društvo 2000 in Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, predstavlja prispevek k začetnemu obdobju v zgodovini slo-vensko-hrvaške »interne razmejitve« v Istri v letu 1943. To je čas, ko je Istran Dragovan Šepič v Londonu izdal elaborat z naslovom »Jadransko vprašanje«, v katerem je znotraj okvira jugoslovanskih ozemeljskih re-vindikacij do Italije začrtal tudi obseg hrvaških ozemeljskih zahtev na Jadranu in na istrskem polotoku. O knjigi bodo ob avtorjevi prisotnosti spregovorili zgodovinarji Monica Rebeschini, Aleksej Kalc, in Stefano Lusa. Predstavitev prireja založba MLADIKA v sodelovanju z Deželnim inštitutom FJK za zgodovino odporniškega gibanja v Trstu. Včeraj danes Danes, TOREK, 9. aprila 2013 TOMAŽ Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.44 - Dolžina dneva 13.14 - Luna vzide ob 5.46 in zatone ob 19.02 Jutri, SREDA, 10. aprila 2013 MEHTILDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,4 stopinje C, zračni tlak 1001,1 mb ustaljen, vlaga 46-odstotna, veter 20 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje C. EI3 Lekarne Do sobote, 13. aprila 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Ferne-tiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ul. 33, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 0 Prireditve SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC razstavlja v prostorih društvenega bara na G'rici fotografije Čistilnih akcij v Bregu. Vabljeni! KNJIŽNICA DIVAČA Vas vabi danes, 9. aprila, ob 18. uri na 9. srečanje potopisnega študijskega krožka »Iz knjižnice Divača v svet«. S popotnikom Marjanom Olenikom bomo odkrivali Korziko - goro v morju. Ob posnetkih in glasbi se bomo potepali po četrtem največjem otoku v Sredozemlju. Povzpeli se bomo na najvišji vrh, tj. na Monte Cinto, se podili po prelepih peščenih plažah ter spoznali korziško zgodovinsko in kulturno dediščino. V KNJIGARNI Libreria San Marco, Ul. Donizetti 3, bo danes, 9. aprila, ob 18. uri klinični sociolog in psiholog doktor Augusto Debernardi predstavil poezijo Elene Cerkvenič. Prisotna bo pesnica. ZSKD v sodelovanju z ARCI servizio civile (projekt Dialogarte), društvom Kons, Tržaško knjigarno in NŠK vabi na ogled razstave zamejskih študentk ljubljanske umetnostne akademije v Narodnem Domu v Trstu. Razstavljajo Taddea Druscovich, Elena Guglielmot-ti, Sanja Mikac in Nikol Kerpan. Odprta bo vsak delavnik do 24. aprila, od 17. do 19. ure, z izjemo danes, 9., 10. in 19. aprila, ko bo odprta od 10. do 12. ure. SLOVENSKI KLUB prireja v sredo, 10. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, debato »Uprimo se! Od Slovenije do Afrike«. Z Dušanom Jelinčičem in Robertom Šabcem, avtorjema knjig »Nocoj bom ubil Chomskega« in »Rdeča pošast«, se bo pogovarjal Peter Verč. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na kavo s pesniško zbirko Davida Bandlja »Odhod«. Z avtorjem se bo pogovarjala prof. Jadranka Cer-gol. Srečanje bo v sredo, 10. aprila, ob 10. uri v Tržaški knjigarni. GLASBENA MATICA prireja »Glasbeni aperitiv« v kavarni, Trg Unita 7, v četrtek, 11. aprila, ob 18.00. Nastopajo učenci harfe in klavirja. Vljudno vabljeni. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 11. aprila, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča, potopisno predavanje s projekcijo fotografij Sonje Gre-gori »Aljaska, dežela prostranstev, kjer sta meja le morje in nebo«. Vabljeni. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na 23. Primorske sloveni-stične dneve: v četrtek, 11. aprila, ob 18. uri večer posvečen pesniku Marku Kravosu ob 70-letnici; v petek, 12. aprila, od 9.30 dalje jezikovne in kulturnozgodovinske teme, povezane s Trstom 19. st., ter sodobna slovenska pripovedna proza na Tržaškem z okroglo mizo s tržaškimi romanopisci; v soboto, 13. aprila, sprehod po slovenskem Trstu pod strokovnim vodstvom Erike Bezin. Srečanja bodo potekala na Op-činah, v dvorani ZKB, Ul. Ricreatorio 2. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi na otvoritev razstave ob priliki 10-letnice društva, ki bo v petek, 12. aprila, ob 19.30 v dvorani SKD Skala v Gropadi. ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013 Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30, v sodelovanju z društvi dolinske občine. V cerkvi Sv. Andreja v Trebčah v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri, v sodelovanju s SKD Primorec. V Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorganizaciji SKD Igo Gruden. KD KRAŠKI DOM prireja v soboto, 13. aprila, zborovsko srečanje »Pesem prijateljstva«. Program bosta oblikovala Mopz Tabor z Opčin ter Mepz I can-tori del borgo iz Merana. Vabljeni v kulturni dom na Colu ob 20.00 uri. SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca in KD V. Vodnik iz Doline vabita v soboto, 13. aprila, ob 20.00 v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na pre-miero otroške glasbene igre »Večerne pravljice Ole-Luk-Oiea« v izvedbi otroške dramske skupine Breg. Glasba Anastazija Purič, režija Boža Hrvatič. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na otroško prireditev s čarodejem Janijem in mednarodno otroško plesno skupino Alfa Dance v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli, 29. Vabljeni otroci in odrasli! MLADINSKI KROŽEK DOLINA v sodelovanju z Malimi kitaristi iz Brega vabita na koncert »Vrača se pomlad« v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri v rekreacijskem centru »Ferruccio Penso« v Miljah (Trg Republike 7, nasproti ASS). Nastopajo: Mali kitaristi iz Brega, Ales-sio Buono, Andrea Bensi in Davide Spagnuolo, Rock na b'ndimi, Openska mularija in Giorgia Riaviz. Toplo vabljeni. SDD JAKA ŠTOKA vabi na ogled igre »Burka o jezičnem dohtarju« (režija Sergej Verč) v izvedbi dramske skupine SKD Tabor z Opčin, ki bo na sporedu v nedeljo, 14. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je do 14. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: sobota 16.00-19.00; nedelja in prazniki 9.00-12.00 in 16.00-19.00. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 20. aprila, ob 20. uri »Praznik pokušnje kruha, vina in ek-stradeviškega olivnega olja«. Vzorce vina in olja, ki jih bo strokovna komisija pregledala in ocenjevala, naj pridelovalci prinesejo v društvo v ponedeljek, 15. in v torek, 16. aprila, od 18. do 20. ure. Prvo uvrščena vina bodo prejela diplomo in pokal, olja pa kolajno. Tudi občinstvo bo nagrajevalo vina na prazniku samem. Prvi štirje uvrščeni bodo prejeli kolajno občinstva. JAMAIKA ...ONE LOVE - Potopisno predavanje predsednice SKD Primorec Sabine in podpredsednice Sonie bo v petek, 19. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 19. aprila, ob 20.00 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave »Krkavče - Istria.Terra« Branka Lenarta. O avtorju in delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar Andrej Furlan. Glasbeno kuliso večera bo ustvaril trio AP Group: Andrej Pirjevec - bass, Davide Tomasetig - kitara, Franko Reja - kitara. Postavitev bo na ogled do 18. maja ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11.00-12.30 ter 15.00-17.00). TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja koncert v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Stožice. Vstopnice dobite v Trstu: ZSKD, Ul. S. Francesco 20, od ponedeljka do petka 9.00-13.00. Organiziran je avtobusni prevoz iz Domja, Trga Oberdan in Opčin. Informacije in rezervacije na info@zskd.org, tel. 040635626; Adriatica, Ul. S. Lazzaro 13, od ponedeljka do petka 9.00-18.00, sobota 10.00-12.30. PRVOMAJSKI NOČNI POHOD NA KOKOŠ vaške organizacije iz Bazovice, vas vljudno vabimo na prvomajski nočni pohod na hrib Kokoš v torek, 30. aprila. Ob 20.30 poklon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB s krajšim govorom in z zborovskim petjem. Ob 21.00 prižig tabornega ognja in zbiranje prijav na pohod. Vsak udeleže-nec/ka prejme novo priložnostno izkaznico, z žigom. Ob 21.30 je predviden start pohoda z vodičem (ura nezahtevne hoje). Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka! Na vrhu (n.v.670m) sledi dvig prvomajske zastave. Vsi pohodniki so vabljeni v planinsko kočo (odprta bo za vse obiskovalce), kjer se bo odvijala prvomajska turbofolk fešta. Prispevki V spomin na Ivanko Rustja daruje Nadja Furlan 30,00 evrov za vzdrže- vanje spomenika padlim v NOB v Ga-brovcu. Ob obletnici smrti dragega moža in tat-ka Pepija Malalana darujeta žena Avgusta in sin Romeo 50,00 evrov za cerkev Sv. Florjana pri Banih. Pomlad že prišla bo, al' tebe več na svet' ne bo. Za vedno je odšla naša ljubljena mama, sestra, nona in pranona Silvana Zafran vd. Corbatti (Silva) Z neizmerno žalostjo sporočamo vest hčerki Vesna in Majda z Vladom, ljubljeni vnuki Emanuele z Eleno in Alessandrom, Breda z Igorjem, Andrea s Karin, sestra Pierina ter ostalo sorodstvo. Od nje se bomo poslovili v sredo, 10. aprila, od 10.00 do 11.30 v ulici Costa-lunga ter ob 12.00 v ricmanjski cerkvi. Sledil bo pokop na domačem pokopališču. Log, 9. aprila 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Z Majdo in Vesno sočustvujeta bratranca Mario in Luca Zafran Ob smrti mame Silvane izrekamo Majdi in družini iskreno sožalje bivše kolegice iz Boljunca Sočustvujemo z Majdo, Vesno in družino ob izgubi drage mame. Družine Vorus, Jurjevcic, Terčon, Baitz, Berzan, Poretti, Parovel, Coretti, Gobbo in Kocijančič Ob smrti mame Silve Zafran vd. Corbatti izreka Majdi, Vesni in ostalim sorodnikom iskreno sožalje SKD SLAVEC Ricmanje - Log Ob smrti dragega očeta ALBINA izrekamo prijatelju Aljoši iskreno sožalje Andrej, Danilo, Matjaž Zadnji pozdrav dragi sestri MARIJI. Hčerki Nadji in njeni družini izražamo občuteno sožalje sestri Pavla in Milka s sinovoma Frankom in Aleksandrom. Marija, ostala boš vedno v naših srcih. Ob slovesu tete Marije sočustvujemo s sestrično Nadjo in tetama Pavlo in Milko Tamara, Gabriela, Tonci in Tanja z družinami Marija, ohranila te bom vedno v lepem spominu. Iskreno sožalje Nadji, Pavli in Milki. Pierina 8 Torek, 9. aprila 2013 TRST / kJüilk SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VEČERI SLOVENSKEGA FILMA v MALI DVORANI SSG Danes, 9. aprila ob 20.30 Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teaterssg.com ¿j Čestitke Kristjan Kante ni več sam, ker je bratca ALEXANDRA dobil. Mamici Barbari in očku Maurotu vse najboljše in mirne noči. To jima želijo no-ni Marija in Franka, nono Giuliano in teta Ivanka. Danes naša MIRAN in DANICA praznujeta obletnico poroke. 30 let je dosti... še t'ku naprej! To vama želijo sin Aljek z Ivano, mama, teta Valerija in brat Sandy z družino. Q Kino Lg skd Upa j sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v sredo, 10. aprila, v Bazovskem domu ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju dnevni red: poročila, razprava, volitve, razno. M Izleti AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.30 »I Croods«; 22.10 »G.I. Joe: La vendetta 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Come pietra paziente«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Benvenuto presidente«; 16.15, 18.15, 20.15 »I Croods«; 20.15, 22.15 »Due agenti molto speciali«; 19.00 »G.I. Joe - La vendetta 3D«; 16.20, 22.15 »Il cacciatore di giganti 3D«; 16.15, 19.00, 21.45 »Come un tuono«; 16.30, 20.00, 22.10 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«; 16.40, 18.25 »Le avventure di Zarafa, giraffa gira-mondo«; 16.20, 21.30 »Il grande e potente Oz 3D«; 19.00, 21.30 »Indagi-ne su un cittadino al di sopra di ogni sospetto«. FELLINI - 16.00, 20.00 »Il figlio dell'al-tra«; 17.45, 21.45 »Il lato positivo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 20.30, 22.00 »Gli amanti passeggeri«; 18.00 »I figli della mezzanotte«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Un giorno devi andare«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 18.30 »Duša«; 16.15, 18.30, 20.50 »G.I. Joe 2«; 18.45 »Jack, morilec velikanov 3D«; 15.05, 17.00, 19.10 »Krudovi«; 16.00, 18.05 »Krudovi 3D«; 21.15 »Mogočni Oz«; 15.30, 18.00, 20.30 »Padec olimpa«; 21.05, 21.10 »Polnih 21«; 16.30, 20.15 »Srečen za umret«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benvenuto pre-sidente«; Dvorana 2: 16.30, 20.20 »Il cacciatore di giganti«; 18.45, 22.15 »La madre«; Dvorana 3: 18.30, 22.15 »The Host«; 17.00, 20.30 »Jimmy Bobo - Bullet to the Head«; Dvorana 4: 16.40 »Zarafa, giraffa giramondo«; 18.00, 20.10, 22.20 »Come un tuono«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15 »I Croods«; 19.50, 22.00 »Il caccia-tore di giganti«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La vendetta«; Dvorana 4: 18.00, 21.00 »Come un tuono«; Dvorana 5: Kinemax dAutore 17.40, 20.00, 22.00 »A Royal weekend«. SEKCIJA OPČINE, BANI, FERLUGI, PIŠČANCI: v nedeljo, 21. aprila, z odhodom ob 9. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah »Po poteh spomina« - ogled muzeja v Lipi, vasici na Hrvaškem, ki so jo nacifašisti 30. aprila 1944 požgali in umorili 269 prebivalcev. Popoldan posvečen odkrivanju Istre. Vpisovanje od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure v Knjižnici P. Tomažiča in tovarišev na Opčinah. Tel.: 040-213945. SKD SLOVENEC organizira v nedeljo, 21. aprila, ob priliki nastopa Mepz Slovenec-Slavec na reviji Primorska poje, avtobusni izlet v Posočje in dolino Trenta. Informacije na tel. št. 040228629 (Sonia). AKTIV KMEČKIH ŽENA vas vabi na potovanji: Balkanski krog (odhod 27. aprila) in Andaluzija (odhod 5. maja). Vse informacije in prijave sprejema Metka, tel. št. 00386-31372632. POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s katama-ranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja na tel. 340-2741920 (Mirela). ZÜ] Obvestila PIKAPOLONICA: ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti, odvijal od 1. julija do 6. septembra. Vse informacije na spletni strani www.melanieklein.org. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta - Milj in Vincencije-va Konferenca vabita na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, danes, 9. aprila. Ob 16.10 molitev rožnega venca, nato sv. maša v velikonočnem duhu. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice s pravljico na potovanje...«. Sedmo srečanje danes, 9. aprila, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj »Juri Muri v Afriki« (Tone Pavček in Marjanca Jemec - Božič). TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo danes, 9. aprila, zaprto do 14. ure zaradi udeležbe osebja na tečaju o varnosti na delu. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za nadaljevalce pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje bo danes, 9. aprila, ob 19.00 v Večnamenskem središču -Repentabrska ul. 66 - Opčine. Vpisi in info: 040-212289. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 9. aprila, ob 20.45 redna pevska vaja. SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v sredo, 10. aprila, v Ba-zovskem domu ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava, volitve, razno. Vabljeni člani, vaščani in prijatelji društva. ZADRUGA DOLGA KRONA DOLINA in Agrarna Skupnost vabita v sredo, 10. aprila, ob 20. uri v večnamenski center Dolga Krona na srečanje z deželnim svetnikom Igorjem Gabrov-cem na temo »Dežela in srenje, posluh za teritorij«. MAJENCA - Razstava domačih ustvarjalcev: SKD V. Vodnik iz Doline prireja v četrtek, 11. aprila, ob 18.30 v društveni dvorani prvi pripravljalni sestanek za skupinsko razstavo ob letošnji Majenci. Informacije na tel. 333-9857776. MFU - Magna Fraternitas Universalis vabi ob 17.30 v knjigarno Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3, na konferenci: »Ninfa: vrt čudes. Človekova občutljivost in inteligenca v službi za harmonijo narave«, dr. Guido Marotta in Sergia Musuruana, v četrtek, 11. aprila; »Regenerativna moč narave«, dr. Guido Marotta in Sergia Musuruana, v četrtek, 18. aprila. PIHALNI ORKESTER BREG sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek, 11. aprila, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. SKUADRA UOO vabi člane na 4. društveni redni občni zbor, ki bo v četrtek, 11. aprila, v kmečkem turizmu, Cerovlje 1/o, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane in simpatizerje na aktiv, ki bo v četrtek, 11. aprila, ob 18. uri na pokrajinskem sedežu v Ul. Tara-bocchia 3. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini, na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v znamenju Zveze upravičenih posestnikov v petek, 12. aprila, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah. ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 12. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 12. aprila, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem predavanje Tanje Bordon »Zakaj je stres lahko nevaren in kako si lahko pomagamo s prehrano?«. Odgovorili pa bomo tudi na sledeča vprašanja: katere bolezni oz. bolezenska stanja se lahko iz stresa razvijejo; kaj je adrenalna izgorelost; mi določene vrste živil lahko pomagajo, ko sem v stresu; je eko res boljše? SLOVENSKI TRŽAŠKI ČEBELARJI so vabljeni na ustanovni občni zbor, ki bo v petek, 12. aprila, ob 20.30 v Rep-niču št. 49 (sedež Društva slovenskih lovcev). JUS NABREŽINA vabi na srečanje »Skupna lastnina: kakšna je bodočnost srenj in jusov v tržaški pokrajini«, ki bo potekalo v soboto, 13. aprila, ob 18. uri v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Gostje srečanja: Igor Gabrovec, David Peric in Štefan Ukmar. KRU.T obvešča dedke, babice in vnuke, da bo 3. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.t« v soboto, 13. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih. Pod mentorstvom igralke in animatorke Irene Zubalič bomo spoznavali lutkovni svet. Informacije in prijave na sedežu ali na tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR: znova nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in jagodno torto). Tečaj se bo vršil 13. aprila, od 8.30 do 14.00 v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: 040-211997 (Olga) in 328-361723 (Silva). SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane in vaščane, da se udeležijo skupne čistilne akcije v Bregu v soboto, 13. aprila. Srenjaši se bomo zbrali ob 8. uri pri Kalu (pred tovarno Velikih motorjev). SK DEVIN v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja v nedeljo, 14. aprila, 26. Pohod Mirko Škabar - Pohod po kraških poteh vzdolž slovensko-itali-janske meje. Start je v Praprotu in cilj v Repnu po približno 4-5 urah hoje. Zbirališče od 8.30 do 10.00 v Pra- protu. Informacije: info@skdevin.it ali 040-200782 (Frančko). AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v ponedeljek, 15. aprila, 51. redni občni zbor, ki se bo vršil v Športno-kulturnem centru v Zgo-niku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi na redni občni zbor, ki bo potekal v ponedeljek, 15. aprila, na sedežu društva, Ul. Roma 22 v Miljah, ob 8.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. FOTOVIDEO TRST 80 obvešča, da je na ogled do ponedeljka, 15. aprila, v piceriji na Opčinah, Proseška ul. 35, razstava Extempore Kraškega pusta. Vabljeni! SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC obvešča vse odbornike in člane, da bo redni občni zbor potekal v drugem sklicu v ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. SKD TABOR - KLEKLJARSKI KROŽEK: naše babice so klekljale tudi na Krasu - zbiramo kakršnokoli gradivo (fotografije, vzorce, ...) naših babic, ob četrtkih od 16. do 19. ure v knjižnici P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ obvešča, da bo redni občni zbor društva v torek, 16. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. FOTOVIDEO TRST80 sklicuje občni zbor članov v torek, 16. aprila, v prvem sklicanju ob 8.00 v Ul. S. Giorgio, v drugem v sredo, 17. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20, II. KRD DOM BRIŠČIKI sklicuje redni občni zbor v torek, 16. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava, volitve, razno. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8.00 v prvem in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b - Špeter. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. OBČINA DOLINA odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu Majence, da prinesejo na županstvo vzorce (7 steklenic »bordolese«) najkasneje do ponedeljka, 29. aprila. Za občinsko razstavo oljčnega olja, pa se vzorce olja (1 steklenica 500 ml in 1 250 ml) izroči najkasneje do petka, 19. aprila. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse članice, člane in simpatizerje na redni letni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih v Saležu v petek, 19. aprila, ob 20.00 uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Večer bosta popestrila MoPZ Rdeča zvezda in MePZ Rdeča zvezda. Ob tej priliki bo mogoče poravnati članarino za letošnje leto. Za zaključek bo tako, kot običajno družabno srečanje članov društva ob pogostitvi. Vljudno vabljeni! SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 37. občni zbor, ki bo v petek, 19. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu v Konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. GLASBENA MATICA vabi svoje članice in člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 23. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Mon-torsino 2. KRU.T IN NŠK v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti - bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, vabita na voden ogled tržaške sinagoge, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 16.30. Prijave in informa- cije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it ali pri NŠK v Ul. S. Francesco 20, tel. 040635629, trst@knjiznica.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v aprilu: Spomladansko kolo in Velikonočne košarice. Informacije na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. [W Osmice DRUŽINA MERLAK je odprla osmico, Ul. San Sabba 6. Tel. št.: 335-1624285. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. Tel.št.: 335-6045771 V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. št.: 040-232577. V SAMATORCI je odprla osmico družina Pipan. Tel. št.: 040-229261. V ZGONIKU je odprl osmico Miro Zi-gon. Tel. št.: 040-229198. Mali oglasi BOX za avto dajem v najem v Škednju, Ul. Soncini 78: 17 kvadratnih metrov, opremljen z vodo in elektriko; 130,00 evrov mesečno. Tel. št.: 347-7334719. NA AVTOBUSU 39/, v petek popoldne med Bazovico in Opčinami, sem izgubila prenosni telefon alcatel one touch 995. Poštenemu najditelju nagrada. Tel. št.: 040-2171198. PODARIM zelo lepe tigraste mucke. Tel. št.: 337-1017758 (Mojca). PRODAM 750-litrski sod iz inoxa. Tel. št.: 333-4251151 (ob uri obedov). PRODAM malo rabljen šivalni stroj znamke pfaff. Cena po dogovoru. Tel. št.: 333-9448295. PRODAM skuter kimko grandink 125, letnik 02, rdeče barve, v dobrem stanju. Tel. št.: 349-7888919 ali 04044928. PRODAM, samo ljubiteljem živali, dva simpatična oslička: samec star 5 let, samica 2 leti. Pokličite tel. št.: 0402070123 ali 339-2622683 ali 3388961853. SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica nudi pomoč pri učenju in pri varstvu otrok. Poklicati tel. št.: 348-2591457. STARO 250kg težko peč iz litega železa prodam najboljšemu ponudniku. Tel. št.: 040-361286 (v večernih urah). ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi za likanje) ali kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. 347-8601614. Šport M, torkova priloga Pi torkova priloga Primorskega dnevnika Ulica dei Montecchi 6 Si tel. 0407786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu ¡g¡ primorski_sport Torek, 9. aprila 2013 Odbojkarji Sloge Tabor so v nedeljo premagali vodilnega in že izboljšali lanski končni izkupiček točk v moški B2-ligi Mitja Emili Trofejo Honda začel z 2. mestom POGLED Z VEJE • Marij Čuk Zrela leta so naša bodočnost STRAN 11 . Ve|iki36O0 i AndrejŠušteršič *- STRAN 16 mk 7 V pA Li\[b|) }a| o L jiujodop iq uapajd 'iup fe:pu aj '0102 Biqopjo ai sbu jpsndBZ '03)1[SK'/ 0>JSTIK>JI[0A }.TOds SBU S3A BZ 39AUI9} 'BA}Snjp B§a>[SUT|Op }SB.T UT ÍOAZB.T BZ OUTBS 9U 3Í Bd pUTJ '|BÍJBA0Sp0 OATÍjZaUTB.TS ÍB.TO>[S 3Í TUI «'OA}Snjp BZ JTpa.TBU OJBUT 0>[B} UI9S ÍBS 'jBSldBU 0>[lJB| iq ÍB>[ B]/\[» 'TJSTUI IJTUpOAn ÍB>pU JBSldBU pjTUpaspajd TAoS -9jg T|B}SO ISA }0>[ 3Í Bp 'pTSOjd IJTU9|0>I BU ÍB.TO>[S B§ UI9S Bd |BJOUI 'jBÍ.TBAoSod }BJ>[ÍB>I9U JB>[ UITÍU Z 9S UI9S 'Sajg QS pTU}a|-0l7 qO oSliu>[ T|BS]d OUIS 0>¡ •(9pb|0>[03 '93t3s -b|s) a}o.Tqop aSmp ut p3>jod >jb:>[ bu TjBunjB.T oupaA o>[ijb| ouis 'jiujrq >[b>i TjTpa.T -Tjd OUIS Bd 0>[ 'T}9ASBU Z jouiod BU JpO^STjd pB.T OUp9A 3Í UTBU 'OÍp>pS 0>[SJB>I -JBSO>[ T|BÍ|ABUB}Sn (}asapuiapas ljpa| A) nSsjg Tjd OUIS 0>I 'p.TUIS 9UB.T9jd Op 9SA }S9AZ |B}SO HUI UT B}a| T.T} ]BAOp9Sp9jd 3Í nAJSTlJQ 'B}9jn>I BUB|T]/\[ 3Í |Tp9|S -bu '9961 b}aj bS os tjtjoazj 'Sajg qs >[nipaspa.Td iSnjp |iq ai B}o oSbjq •}SOUBpa|§ZB.T UI9SAp9jd UT }SOUUIOJ>[S '}SOU -SÍJTUin BAO§a(u BpZAajd JB>[ 3Í 9} 'jBÍ.TBAoSod UITÍU Z 3S TS 0>¡ '§0|BTp BU UaíjABjd -Tjd OUp9A 3Í |ig |pO| 3Í B§ 9S T>[ 'OJBUI 0|iq TU S9JBZ B§a} UT 'Opp 9SA BU pajSod Ua.TBAJS OUp9A pUTT 3Í Bp 'ÍB3BUZ OJBA -0>[T|q0ZT 3Í nui JB>[ 'UaABpp OpZ 3Í |Tg •ijTujjods ut qiir.m)[n>j 'qiirioasojd IB>I íjoqfeu pSUTZT ou9 A |tu§TpZAOd oujb>[ -sd OJBUTOp 0|BUT 9í t>[ 'ojo bsb.tq bu |T|STUT TS Bp 'OUASUin 0|Tq 9Í '«B}0§BJQ» |tu9uto (t|0>[0BU 39|Bp ut) TUOqO T>[S -ut|Op A B}3| B}ST} TS 93 'nfoojpod ut3>[S -TBpodsoS ut ui9u;jods 'ui9ujn}|n>[ BU 0>[B} 'OÍ[()>JO 93BUTOp A [I.))l Í[>[A OUA -p>[B 9Í as Sou ijTpBjui po 9z 'n3uní|og A 01761 BjqUTSAOU U9ÍOJ 'B}0 oSbjq ouuioApsu Jiq 9Í '(0002 °P 0961 po) }9S9pTJT}S lJTU|od TUOqO T>[SUT|Op A 9ÍU9ÍJATZ B|BAOUTBUZBZ OS T>[ 'T}SOUq9SO HTU}UB>[JBUI (]OqÍBU pSUTZT Bug DlQObDJQ "' (o)iUdmbiop mil o bou ¡/y ueujjnm e>||bj6i e>|SU3Uje = Vl/\in • seiauJo6ou Ao6ajg = NI1V1 • ifpuejj a íbj>| = NVU3AV • >|!u33aas ]>|SAopní= NOUV -»3JUVAOHS (wa}))inw nuuma »Niaod? VSVN HIN3J3AS insAoanr lAHd NVWinHl VXIVIISI'WV XINHIAZI 'mía V93MVN aoAzi iNiai IMVd usvroA IXSINVUV XaVWN31S 1VN39NI 330 0131A }3S3Wll3d NH13N0H IN1JVN lUSVAilH (uoavAiv» HmilS'dS nNavN 01IM03I 10N31 NVAI (0D0) HVIIIIVS01I Aowoa imvax3N 310S701IJ -UD-QVdlUd *Sa3Hd A09 -3HS01I3N (1N31MV1) 1311V msNvnmi líNVaHSN SV19IMSN3Z IXSAldUiZIN vrisnzi llSUd V1SUA ONVUVOU VfNVl HV9H1S 0XNIA riUDOlOH 'AVVXWVNZ H01313A msdouA] niN101S3lld VXSd0UA3 iHsmifl 331VH9I l»5ia3H» (1HVSA V9VWZ nisow mngoAaoA ■OaOADISHUI vfljms VN1S33 VXSNVrilVll N3SÜSVA3 13WVZ INZ3NS }3SIA HINZ3A cxann) iajaoa »ravüfoaao VNI901S V3IA30 VXSWIU (0d03Vr) SV13W090N A093HH A0MIZ3Í HIMSriZV OOV93N3 VHN303AZI VNI0V19 'N3AV1 'VNIJIIAOd Hir3N3HldA 'IfDNVHJA nran aoaz IN3AWI3} 0VSIA0N W01S3N19 ZiriflHSA VNinraxod oxvi 1IAV1S3S AOQ3MOdSAlNI OIQVÜ INVH1S VN I>I1IA31S irNQ31SVN AA31IS3H VXNVZIUX VNAOXHS VNlUOdS 'aína >Ij\¿ ijd fepz 'jipBABu psop as uias bS -aíu po 'B^BÍupasag B(ja;jBy\ iq jBSBjpajj ¿Diíupajseii ouiaaipjod feu b§o>j •lusadsn ouabj ostu 'fepz os p¡ 'p ABjd -33 'o; bz luaíjqosodsn os p¡ 'aípníj oíipoA oí (bu 'uiaA 'abojpod aíoui tu ojpijod ipnx ¿SABZjp 3>jsu3aojs aíuapoA ijudiiuz iq nuio>j •ao>]tuzbjaos utbuitjsj ¿ODBÍld bu ijs njauiud uiauaqou a iq au uio>] s •ruauioSou o BJBÍJBAOS -od as iq Bp 'uio>¡Bjqo uicqauBig z ouipay ¿oíjaaaa bu ijs iq oíjsouqaso oubuz ouaoj9as ojajb>] s •ppog ia0js[ a iSnjp 'njoqi.ibiaj a bjSi fepz uapg -BuioAouis BuaíoSBjpd uiauABjS a bj -iq p] 'oirejijaid oíoui bz iqi>¡s buq 'buaz ¿JBqn>] isqníjíuu sba ai op>j ••• o>¡za; 'uiaíu o p>¡aj BSa.iqop (b>¡ as uaABJZ Bd iq Bp 'BAoSaíu Buuipj a( Bp odaj ^a.iasa.ij aauB.y ouipa.i 'ojsj i.iods bz (joq uias zb{ 'UBSa.i^s opz 'UBSa.i^s uias o.m;jn>i § ¿ípjBsid isqníjíuu sba ai op>j •uia; o uijg jBpajS iprn uias DiíupBZ ••• auíoA a>]s.iS ui B;.iBd§ -jiijy ¿afejfeu ipun i]os a ajs jsouqaso o>jsuiAopo§z ojajB>j •auiSnp ojaíg ui sapBag ¿IIÍd -n>j oí ajs pj 'uasojd BAjd ujiq ai babSq •a;.io(ís asA jBÍjuia.ids uias >¡0.140 ;o>j 'uiaDaj o>¡zax ¿aíausBjS -ÍBU I]BÍIABU ajs B>]IUJJOds B§ajajB>] BZ •IJOS pjsi.ioSoaou a Jiq Bd a( 'jBJiua.i; oupa.isodau b§ uiasijs[ 'zabibjaj uiix iq p>iay "' ijií uias o>]ijo>] 'a;saA '(0(0 ¿IJBJIU3JJ IA ijií ajs jb>] 'SBjauioSou isíjoqíuu ai op>j •>¡Bjqo airejg jiq o; a( ijis -bd ijiíoui y\ 'BSaíOAS buii BÍpBjauaS B>]BSy\ ¿aosbd ipsa SBjauioSou PJSU3AOJS isíjoqíuu ai op>j •BDIAOUBpO.IJ asiu -i§ njpo.iBu od bS ouis ijBDipjoj 'nqop.iaq -oq a iprq a( Bd BJiua.i; 'pi.iog iaojsj a is -B;auioSou iiuipBjui z Bjap BÍjAajAj uoSg L L HIA3fU3N3Ul / ••• uia>]suiiz a ijo>iiu 'nsBD uiaujajod a ;B.i>pay\ ¿ab]§tjx piuiojoQ ui adjy o>¡síi[ii( :jajzi /íbj>] luaíjqníjuj OpBUB>J A UB8DO zaD oujafaaA 'jpojpo az as iq 33 :j3aiz pBJ iq uajB>] A 'BABZjp B§njq OAld 'OUIA '>]OS 'BpOA :BDBÍ]d BSqní]ÍB(iJ au Bp 'ja>¡a.i uioq au iupua.iog ipn; 'n§B.i Z B^SBd BUAB^SOUa paA a( i[ií :paí usquíjíu« o i; o , >0 o 2 >0 ^ cu c -d 0 .. es s M a *H tu 'j es -9 >N ÍZ O 3 "3 N - & S C p J3 0 ^ -S« N 2 -d w IT s rt o C ^ O rt - ^ rta M bo vi N x¡ "o 3 č oí S ni _0 > e -d o J71 H W V J W , ^ o SO. cu n, « « d 'Es1 o ec o _ o c «d m -d E ^ S j-<(; uias piupBAO|a; /njsijSi bj\j [OA())iro>j :oAjsnjp aiuBpa^ [OAO)LIO>J lOAJStljp OUDIJBpVi )opi.i3i IBSojtV B>[.TBSO>I IBŽOUBd Bujjods n>p|BA i|B i>j[oj 'iijab a sbsiijs -od íb>i 'Buio>ipa.Tod uiajsiqo Bd >[ooqa3bj 'uB.tt.nsiSa.t uias -tu qo[ds ní.io)Ia\) r{\[ ¿J844IA\4 ijb >jooqaDBj ')i'o.i -aqi| ut BI033TJ |J 'b>[TUAaup bsa^s.TOUIT.TJ po uibdjd aípBuuojui auaauq [Rqo>j st.t -og paaa.id au bui o.isa||v bab^spa.id / b||aq a b^ta b^ uqg / dddv 3iro[ iqsiu jjb aui >jooqs no^ uiasad / i|nuiSzj bStítu>[ IBABJSpajd 'UIJTJ jNZJNSPO^ mi pomeni šport? Smatram se vse stranski športnik, saj ob košarki rad kolesarim, tečem, planinarim in plezam, in temu posvečam veliko prostega časa, pa tudi zdravju šport ne škodi. Še lepše je, ko sem v naravi. # Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil vsestranski športnik, rad bi šel bolj pogosto na spreho de v hribe, plezal, kolesaril, rad bi poskusil turno smučanje in ribolov v apneji. • Navijam za Inter. • Temna stran športa: na visokem nivoju zagotovo doping! • Po Tv ali v živo me je najbolj navdušil/a po televiziji Michael Jordan, v živo Marco Pantani. • O zamejskem športu mislim, da ... je dokaj uspešen glede na to, da smo manjšina in da se je iz naših vrst razvilo veliko vrhunskih športnikov. Kar tako naprej! m 1 O J ^ t V f •UIBÍBA so ¿!1«í«a -so sijsnd as ijb sbíbaso • '1SK>3o ip , -n} Bd iqa.nod od '}sm.t}|b oupBAB]sj ¿jsioSa ijb jsmxjjy •bsa.iqop fe>[ uib>[nípis ur aab>[o.t IBIJTAOd ts pBJ 'ir0AK[0([ ¿u3j ijb u3a -bj8q 0 oSn.ip ui ou;-| ¿uajaj>juo>j ijb dbíu -b<5 0 uaqBzn.iq ¿Aiíjzaumjs ijb uaqBznjQ 0 so.ns ¿Aiíjjsndod ijb soj}<5 0 uaATZjnduiT bproj/y ¿uajBpnajd ijb uaAizjnduii •jaAo;uo>i qs joqpo a as jpnij>[A oq as Bd TjaT.TB>[ t>js -jb.tSt od 'jojdB.Tj ;soudn>[s B>[SBy\ BAjsnjp BSau.Tn;jn>i-o>isipBa.T>ia.T >[Tu.Toqpo af 'uiasad (>[joj) o>jspnij o>[B>i jadBZ utbs as o>jijbj oq Bp 'ojjtuout.tbij pb.tSt jpnBu pajod as Tq Bp 'ainjjj -bu sbjbx 'ainpaAodTjd »';aj ooi lo:>I Í?8A ?jc1Íbu butt ut 'njsT.TOAp uiaAO>[pap bu ajsB.T t>[ 'pj} tíout Tuipa bu jBjqod uias aipzojS asy\« :TjBAijod pB.T as uiTja;B>i s 'buta fe>[au Tprq jBjapTjd ai tubj 'nAJS.TBÍpBS 'nA}S.TBU}.TA A BATZn nSBJ UiajSOjd y\ -n.TBZ BU Tpaí UiaíUBÍjABjdTjd paui BA -Tzn Bd íjoqfeu as 'Tpaí (ijtubjs) ijtujtjzb.t níuBijn>i a Bsrojzpjd as .Tsfoj 'uio>[TujTp -a}s pajd B>[pod as pB.t opz 't>ptíuo>i iSnjp tSouut as oíaínsido bS ';aj ijt>iso.t}o po b.tSt oí t>[ 't>[.tbso>i ut Tqznjs qo 'b>[snqBq b>jsn.t }o>[ bí|ab}spajd utbu as jtsjajsns íajpuy o g C5 • 3 ¡ , N ? o t 'uiasad 'b§iíu>j bsqníjíbfj tu ai :u«X}s bujajds BSasA oj -but / Bjpoj -Od buzb.t / 0j033tj II '>IIU -Aaup I/\I3S OO^ t>JS -jout "IJd = — I f IBÍBp $ < / / -po-AX '>jiuAaup AX '»hA aj 'pjiuabuq •BUTTUBZ ÍB>[ aui o>j 'aíoqo ¿ou i>j ijb aasijBpajg >[0.t}0 uibuttu 'uapasBZ oujajs :ubjs o>jireq o>jsk.i>j auznjpBZ aauaqznjsn 'stoz bStz ZTTCL bu IBJTUTOjdTp :Bqznjs 'íipms ÍOjdB.TJ IBÍUBAiq ÍBJ>I ¿X6r<(:0'i'i '}sji :bajsíoj uitubp ui íbj>l Disjsisns íajpuv TNIdOlS 09£ l>H13A Id O d S £L0Z eyjde'6'>|3Jox Q Torek, 9. aprila 2013 1 "J OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Pokrajina ne more podpisati pogodbe z izvajalcem Fotovoltaične naprave prva žrtev pakta stabilnosti Najambicioznejši projekt goriške pokrajinske uprave na področju obnovljivih virov energije je pod vprašajem. Namestitev fotovoltaičnih naprav na strehe osmih poslopij, ki so v lasti pokrajine Gorica, preprečuje pakt stabilnosti, zaradi katerega je moral pokrajinski odbor Enrica Gherhette tik pred zdajci zamrzniti podpis pogodbe z izvajalcem del. Čeprav je že najela posojilo pri depozitno-posojilni blagajni (Cassa depositi e prestiti), pokrajina v prihodnjih mesecih ne bi mogla plačati podjetja za opravljeno delo, saj bi v tem primeru kršila določila pakta stabilnosti. Zato je pokrajinski odbor sklenil, da pogodbe z izvajalcem ne podpiše. »Kaj lahko rečem? Zelo smo razočarani,« pravi pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli, ki se je v minulih mesecih zavzemala za projekt, ki bi bil za pokrajino pomembna naložba v zaščito okolja, a tudi priložnost za prihranek na stroških za energijo. Uprava Enrica Gherghette je nameravala v namestitev osem fotovoltaičnih naprav na strehe višjih srednjih šol in drugih poslopij v pokrajinski lasti vložiti 1.421.273 evrov. V prejšnjih mesecih je javno dražbo zmagalo podjetje Enere-co iz Ulice Terza Armata v Gorici, ki bi moralo delo izvesti pred koncem junija. Svojo sončno elektrarno bi dobile stavbe državnega arhiva, zavoda CISI, civilne mo- tržič - Občina V igri je tudi sam obstoj številnih podjetij Sredstva so blokirana, izvajalcev ne morejo plačati celo za že opravljene posege, pod velikim vprašanjem so vsa javna dela, za katere so se načrtovanje in vsi upravni postopki že zaključili. Na tržiškem županstvu opozarjajo, da deželna vlada še ni storila ničesar za deblokiranje finančnih sredstev, katerih ne-uporaba je vezana na določila iz pakta stabilnosti. Po besedah tržiških upraviteljev bi morala deželna vlada ukrepati do 31. marca, doslej pa še ni storila ničesar, tako da občine še ne vedo, kako naj sploh pripravijo svojo letošnje proračune. »Rok je že zdavnaj zapadel, saj smo že v drugem tednu aprila in še vedno dežela nam ni dala nikakršnih navodil, kako naj pripravimo svoje proračune,« poudarja tržiška županja Silvia Altran in pojasnjuje, da so se tudi v Tržiču znašli v velikih težavah, saj ne morejo uporabiti finančnih sredstev, ki jih že imajo na razpolago. »Denar je blokiran v bankah, podjetja pa čakajo na plačila za dela, ki so jih izvedla,« poudarja županja, medtem ko tržiški občinski odbornik za finance Francesco Martinelli opozarja, da se za pripravo proračuna ne morejo zgledovati po lanskih letih, saj bodo letos imeli na razpolago veliko manj deželnih in državnih prispevkov. »Če ne bomo uspeli pripraviti in odobriti proračuna do konca junija, ne bomo uspeli aktivirati "vouc-herjev" za zaposlovanje mladih,« še pojasnjuje Martinelli, ki skupaj z županjo upa, da se bo zadeva čim prej premaknila z mrtve točke, saj je v igri tudi sam obstoj številnih podjetij. V fotovoltaične naprave je nameravala pokrajina vložiti 1.421.000 evrov torizacije, tehničnega zavoda za geometre Pacassi iz Gorice, poklicnega zavoda IP-SIAM iz Tržiča, višješolskega središča Ei-naudi-Marconi iz Štarancana in hotelirske šole iz Gradeža. »Dežela Furlanija-Julijska krajina je pred časom obljubila, da bo do 31. marca ukrepala, v resnici pa imajo krajevne uprave - vključno z našo - zaradi pakta stabilnosti še vedno zavezane roke,« je £Primorski ~ dnevnik Peratovi priznanje K. Humar Vzgojiteljica, pisateljica in kulturna delavka Mariza Perat je dobitnica 9. priznanja Kazimir Humar. Slovesnost ob njegovi podelitvi prirejajo Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete, potekala pa bo v petek, 19. aprila, ob 20. uri, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na slovesnosti bodo učenci osnovne šole Josip Abrma iz Pevme popeljali udeležence v svet pravljic Marize Perat. Utemeljitev priznanja bo prebrala Majda Zavadlav. Občestvo - Ozračje vere V četertek, 11. aprila, ob 20.uri bo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž predavanje z naslovom Občestvo - Ozračje vere, ki ga bo vodil bo mag. Ivan Likar iz Kopra. Večer spada v že običajna četrtkova srečanja za utrjevanje duha, ki jih organizira deka-nija Štandrež v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž in skupnostjo družin Sončnica. Preveč denarja kritična Gironcolijeva, ki upa, da bo v kratkem dežela deblokirala situacijo. »Tudi če bi se to zgodilo, bi izvajalec težko zaključil z nameščanjem fotovoltaičnih naprav do konca junija, ko zapade rok za koriščenje prispevkov iz petega programa Conto energia,« pojasnjuje Gironcolijeva. Po njenih besedah so ob fotovoltai-čnih napravah pod vprašjem tudi drugi projekti, kot so gradnja krožišča na pokrajinski cesti št. 12 v San Pieru, obnova Ulice Boito v Tržiču in drugi sklop del na stavbi pokrajine na Korzu Italia v Gorici. »Ob tem, da se čutimo frustrirane, smo tudi zelo zaskrbljeni. Če javne uprave ne morejo izvajati načrtovanih projektov in plačevati podjetij, so delovna mesta v nevarnosti,« je zaključila odbornica. (Ale) Na ronškem letališču so funkcionarji goriškega carinskega urada v sodelovanju s finančnimi stražniki obravnavali dva potnika, ki sta imela pri sebi previsoko vsoto denarja. Skupno sta v denarnicah hranila kar 50.000 evrov. Eden izmed njiju je bil namenjen v Tirano, drugi je prihajal iz Kanade. Oba sta se odločila, da bosta plačala globo, in sicer 5-odstotni znesek vsote denarja, ki presega 10.000 evrov. ajdovščina, cerklje - Letalski uspeh Pipistrela Panthera prvič poletela Po uspešno prestanih varnostnih testih in vožnji po tleh v Ajdovščini, je Pipistrelova Panthera minuli teden uspešno prestala svoj prvi, 54-minutni polet. V ta namen so štirisedežno letalo iz Ajdovščine prepeljali na letališče v Cerkljah ob Krki. »To je Pipistrelov prvi pravi vstop v svet tako imenovanega Generalnega letalstva. Ze dolgo vemo, da smo sposobni razviti letalo, ki je večje in zmogljivejše od vrhunskih ul-tralahkih letal, ki jih proizvajamo zdaj. Panthera je dokaz, da lahko Pipistrelo-va ekipa resnično konkurira najemi-nentnejšim svetovnim proizvajalcem letal,« je po uspešnem pristanku povedal prvi mož Pipistrela, Ivo Boscarol. Letalo je v Cerkljah najprej uspešno opravilo »talne« teste in nekaj krajših poletov, pri katerih se je dvignilo le do višine pet metrov nad stezo. Prav tamkajšnja letališka steza je prikladna za testiranje, saj je zelo dolga, Slovenska vojska pa je Pipistrelovi ekipi v času testiranja nudila tudi logistično podporo. Po začetnem ogrevanju sta nato testna pilota Mirko Anžel in Sašo Knez opravila prvi pravi vzlet. Med 54-mi-nutnim poletom sta testirala obnašanje letala v zraku in funkcionalnost sistemov do določene hitrosti s spuščenim in tudi že uvlečenim podvozjem. »Oba pilota sta potrdila, da je letalo lahko upravljivo, izredno prijetno za letenje in da so parametri natančno takšni, kot so bili predvideni pri načrtovanju letala,« sporočajo iz Pipistrela. Panthera pa je prvo pravo štirise-dežno letalo, ki je bilo popolnoma, od začetka do konca razvito ter izdelano v Sloveniji in ki je namenjeno za serijsko proizvodnjo. Gre za revolucionarno štirisedežno letalo generalne kategorije, sposobno prepeljati 4 potnike 1800 kilometrov daleč s hitrostjo 400 kilometrov na uro in pri tem porabiti le dobrih 30 litrov goriva na uro letenja. Konstrukcija iz modernih, lahkih kompozitnih materialov in uvlačljivim podvozjem iz titana omogoča Panthe-ri izboljšano udobje in varnost, letalo ima namreč vgrajeno padalo, ki rešuje letalo in potnike. Panthera bo na voljo v treh različicah: s standardnim motorjem na neosvinčen bencin in ne na drago letalsko gorivo, na hibridni pogon ali v popolnoma električni različici. Pri Pipistrelu obljubljajo, da bodo po končanem nekajtedenskem programu testnih letov letalo uradno predstavili tudi za medije in zainteresirano javnost na slovesnosti, ki jo bodo priredili v Ajdovščini. Kot je znano, načrtuje podjetje Pi-pistrel v bližini letališča v Gorici izgradnjo proizvodnje hale, v kateri bodo zagnali prav proizvodnjo Panthere. Kot je pred kratkim za Primorski dnevnik pojasnil Boscarol, bodo z gradnjo začeli še letos, kdaj pa še ni vedel povedati. Omenil je le, da so začetek gradnje premaknili znani vzroki: najprej raz-miniranje terena, nato pa še večje količine azbesta, ki so bile najdene ob izkopavanjih. Objekt podjetje potrebuje do leta 2016, ko bodo proizvodnjo Panthere tudi zagnali. Poleg vstopa na italijanski trg je Boscarol napovedal še vstop na nekatere druge tuje trge. (km) Panthera je prvič poletela v nebo z letališča v Cerkljah ob Krki Pet tujcev brez ustreznih dokumentov Policisti so v nedeljo v Ajdovščini ustavili 51-letnega italijanskega voznika tovornega vozila, v katerem sta bila še dva sopotnika iz Pakistana in Indije. Policisti so ugotovili, da so v Slovenjo prišli iz Italije ter da Pakistanec in Indijec nista izpolnjevala pogojev za vstop in bivanje v Sloveniji. Zaradi kršitve določil zakona o tujcih so policisti obema navedenima tujcema izrekli globi. Po opravljenem postopku sta kršitelja zapustila Slovenijo. Podobna primera je policija obravnavala tudi v Goriških Brdih in Novi Gorici. V Neblem so pri kontroli cestnega prometa ustavili voznika osebnega vozila z italijanskimi registracijami, v katerem je bil tudi 37-letni sopotnik, državljan Kitajske, v petek pa so na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici ustavili in kontrolirali dve kitajski državljanki, stari 39 in 41 let. V postopku so policisti ugotovili, da so tako Kitajec v Brdih kot Kitajki v Novi Gorici vstopili v Slovenijo brez ustreznih dokumentov. Policisti so vsem trem izrekli globo, po končanem pa so Kitajec in Kitajki zapustili Slovenijo. 18 Torek, 9. aprila 2013 GORIŠKI PROSTOR števerjan - Srečanje gledaliških skupin Severne Primorske Slavili igralci društva Sedej »Umor v vili Roung« razglašen za najboljšo predstavo - Priznanja za najboljše igralce Robertu Cotiču, Vanji Bastiani, Zvonku Simčiču in Marcu Brainiju Na letošnjem Srečanju gledaliških skupin Severne Primorske, ki se je zaključilo v nedeljo v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici, so slavili Števerjan-ci. V absurd odeta detektivka »Umor v vili Roung« v izvedbi Dramske družine F.B. Sedej je bila namreč razglašena za najboljšo predstavo regijskega Linhartovega srečanja 2013, na katerem je sodelovalo dvanajst skupin iz Slovenije in zamejstva. Ob glavni nagradi so v nedeljo v novogoriškem gledališču podelili priznanja za najboljše igralce, po katerih so segli tudi člani Tik Tak teatra iz Gorice, Prosvetnega društva Štandrež in samega društva Sedej. Igra »Umor v vili Roung«, ki je bila v nedeljo na ogled tudi abonentom novo-goriškega gledališča, je zahtevno delo, ki ga je leta 1939 napisal Achille Campanile. Za prevod besedila je poskrbela Marinka Počkaj, režijo pa so zaupali Franku Žerja-lu, ki s Števerjanci sodeluje že več let. Asistentka režije je bila perspektivna Jasmin Kovic, ki je pripravila tudi scenografijo. »Kakovostno vzpenjanje po Talijinih strminah in zvedavo spogledovanje z zmeraj novimi uprizoritvenimi rešitvami v iskanju izvirnih, še ne raziskanih poti sta Dramsko družino F.B. Sedej iz Števerjana privedli do letošnje izbire dela Achilleja Campanile-ja, ki bi si ga verjetno druge ljubiteljske gledališke skupine pri nas - v Sloveniji pa sploh - nikdar ne lotile. Njegov "Umor v vili Roung" je vse prej kot navadna kriminal-ka, ki smo jih že nekaj videli prav v izvedbi števerjanskih igralcev, kar je v ljubiteljskih gledaliških krogih redkost. Navadno se namreč težko odločijo za ta žanr, po katerem le redko segajo tudi slovenska poklicna gledališča,« je v utemeljitvi nagrade zapisal Gorazd Jakomini, strokovni spremljevalec na letošnjem Srečanju gledaliških skupin Severne Primorske. Med posamezniki so bili v nedeljo nagrajeni tudi zamejski igralci. Robert Co-tič, član goriške gledališke skupine Tik tak teater, je prejel priznanje za najboljšo glavno moško vlogo. Dodelili so mu jo za upodobitev zidarja Feličeja v predstavi Stefa-na Benninija »Pravljica za odrasle«, ki jo je tudi zrežiral. Za najboljšo stransko žensko vlogo je bila ob Erni Wojčicki Ger-movšek nagrajena Vanja Bastiani, članica PD Štandrež. Bastianijeva je v štandreški izvedbi predstave »Štirje letni časi« Vinka Moderndorferja, ki jo je režiral Jože Hro- Umor v vili Roung v izvedbi dramske skupine F.B. Sedej iz Števerjana foto vip vat, igrala vlogo Jonike. Podeljenih je bilo tudi več nagrad za najboljše stranske moške vloge. Nagrajena sta bila član Dramske družine F.B. Sedej Zvonko Simčič, ki je v števerjanski kriminalki igral Mr. Rounga, in član dramskega odseka društva Štandrež Marco Braini. Le-ta je prejel pri- znanje za upodobitev Bata v predstavi »Štirje letni časi« in za vlogo inšpektorja v predstavi »Ah, ti kavalirji«, ki so jo uprizorili člani igralske skupine kulturnega društva Stanko Vuk Miren-Orehovlje pod vodstvom člana PD Štandrež Božidarja Ta-baja. (Ale) brda - Vinarji se za nastope na tujih trgih povezujejo Izvoz je edina pot iz krize Za vinarje je pomlad čas sejemske sezone, zato se te dni predvsem tisti, ki stavijo na izvoz, udeležujejo tovrstnih mednarodnih sejmov. »Izvoz je naš glavni vzvod rasti in edina pot iz krize,« so prepričani v Vinski kleti Goriška Brda, ki se do jutri predstavljajo na enem glavnih sejmov v vinski panogi v tem predelu Evrope, na sejmu Vinitaly v Veroni. V omenjeni vinski kleti nameravajo v prihodnjih petih letih na tujih trgih prodati polovico svojega vina. Za boljše uspehe in nastop na tujih trgih so se nekateri vinarji začeli tudi povezovati. Briški vinarji se zavedajo pomena izvoza, pa tudi tega, da je ključ do uspeha na tujih trgih prepoznavnost in kakovost. Prav neprepoznavnost Slovenije kot vinske dežele je ena ključnih težav, s katerimi se vinarji srečujejo pri izvozu na tuje trge. »Država nam pri tem deloma pomaga, vendar enkratno sofinanciranje določenega sejemskega nastopa ali obisk uradnih delegacij v neki državi še zdaleč ne »odpira samo po sebi vrat«,« opozarja Marjana Simčič iz Vinske kleti Goriška Brda. Zato so se izvozno usmerjeni slovenski vinarji med seboj povezovati in iskati sinergije. Z nekaterimi zasebnimi pridelovalci sodelujejo pri skupnih nastopih in vzpostavljanju kontaktov. »Ko dobimo potencialnega kupca iz tujine, ga tudi predstavimo čim več slovenskim pridelovalcem. Vinska klet Goriška Brda ima bogate izkušnje pri urejanju zahtevne izvozne dokumentacije, pri čemer tudi pomagamo več kot 20 ostalim pridelovalcem,« pojasnjuje Simčičeva. Primer uspešnega sodelovanja med vinarji je projekt, ki ga soustvarjata Vinska klet Goriška Brda in vinar Edi Sim-čič iz Dobrovega. Za specializiranega uvoznika August wine group, ki zastopa predvsem italijanske vinarje v srednjem in visokem cenovnem razredu -zvezda v portfelju tega distributerja je blagovna znamka družine opernega pevca Andree Boccelija -, pripravljajo tri blagovne znamke za ameriški trg. Sodelovanje z Brici poteka že tretje leto zapored, letos načrtujejo izvoziti 170.000 steklenic. »Izvoz je proces, temelječ na zaupanju, to pa se ne zgodi čez noč. Vzpo- stavljamo ga z zagotavljanjem brezhibnih produktov, s spoštovanjem rokov, sodelovanjem pri marketinških aktivnostih. Običajno se v prvih treh letih na novih trgih zelo malo zgradi; do resnejšega posla pride običajno v petih letih. Sodelovanje na sejmih, festivalih, konferencah in borzah zato jemljemo kot dolgoročno investicijo,« pojasnjujejo v Vinski kleti Goriška Brda, največji vinski kleti v državi. Prav z namenom predstavitve svojih vin so se letos že udeležili mnogih mednarodnih predstavitvenih dogodkov, kot na primer sejma Prowein v Nemčiji, BeoWine v Beogradu, festivalu Gusto in scena v Benetkah ter na sejmu Expomego v Gorici. V kratkem se nameravajo udeležiti še International Wine Show Prague na Češkem in sejma Wine & Gourmet Taipei na Tajvanu. Izvoz Vinske kleti Goriška Brda se je zadnjih v zadnjih 15 letih postopno in načrtno povečeval. V letu 2012 je predstavljal izvoz že 34 odstotkov finančne realizacije, kar je 8 odstotkov več kot v letu poprej. Klet izvaža v več kot 30 držav sveta, stalne poslovne odnose ima v 11 državah, in sicer v ZDA, BiH, Italiji, na Japonskem, v Nemčiji, na Kitajskem, na Nizozemskem, na Hrvaškem, v Srbiji, Veliki Britaniji in Avstriji. Kot poudarjajo, je odnos z distributerjem odločevalni faktor uspeha na zunanjem trgu, zato nameravajo v bodoče delati predvsem na utrjevanju poslovnih odnosov z njimi, saj se zavedajo, da je izvoz je temeljni vzvod rasti njihove vinske kleti in zato tudi edina pot iz krize. »Na tujem dosegamo višje cene za prodano steklenico kot na domačem trgu. Cene se gibljejo od 2 do 18 evrov za steklenico, s čimer se uvrščamo v srednji cenovni razred,« pojasnjuje Simčičeva in dodaja: »Na podlagi večletnih izkušenj ugotavljamo, da dodano vrednost predstavlja Slovenija kot vinska destinacija. Večina kupcev in distributerjev jo namreč globoko vzljubi, ko jo enkrat obišče.« Zato si prizadevajo, da jih poslovni partnerji spoznajo tudi po tej plati. Praviloma se sodelovanje po njihovem obisku v Brdih še poglobi prav na račun pristnosti, ki jo doživijo v Brdih in širše v Sloveniji. Katja Munih Slovenske stojnice na sejmu Vinitaly volitve - Slovenska skupnost »Preračunavanje je nesmiselno« foto km. »Zadnja dva tedna pred deželnimi volitvami je še kako pomembno, da se slovenski volivci zavedamo pomena in odgovornosti glede oddajanja glasu in preferenc. V sedanji nelahki politični situaciji je potrebno glasove preusmeriti, kamor se bodo najbolje obrestovali. SSk je najbližje možnosti izvolitve, saj ji zadostuje en odstotek veljavnih glasov, koliko je ta procent pa je odvisno od volilne udeležbe. Zaradi tega je vsako preračunavanje nesmiselno. Glas SSk je edini koristen glas, ki bo slovenskega predstavnika ponesel v deželni svet,« piše v tiskovnem sporočilu pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti, v katerem njegovi člani izražajo zadovoljstvo nad imenovanjem novega vodstva konzorcija Collio-Kras in hkrati čestitajo novima predsedniku Robertu Princicu ter podpredsedniku Jordanu Figheliju. »Po dolgem in težavnem obdobju, ki je onemogočal konzorciju pravi razvoj in tako prizadel predvsem vinogradništvo ter, kar je z njim povezano, se sedaj odpirajo resnične možnosti razvoja. Pri SSk verjamemo, da sta tako predsednik kot podpred- sednik sposobna to nalogo uspešno opraviti. Uspešen in učinkovit konzorcij bo pomemben dejavnik za celotno deželno stvarnost in seveda briško čezmejno sodelovanje. Novo vodstvo in sestava odbora pa predstavljata tudi vse najboljše pogoje za sodelovanje s kraškimi vinogradniki,« poudarjajo iz stranke SSk in opozarjajo, da z veliko zaskrbljenostjo gledajo na zadnji razvoj glede obnovitvenih del doberdobske nižje srednje šole. »Zapleti s podjetjem, ki je sedaj odstopilo, so hud udarec krajevni slovenski šoli, ki bo morala tudi v prihodnjem šolskem letu izvajati vzgojno-izobraževalne programe v neprimernih prostorih. Težko je sprejemati izjave doberdobskega župana in občinske uprave, ki krivdo pripisujeta drugim dejavnikom. Odgovornost za nastalo situacijo si morajo prevzeti tudi in še posebno sami ter priznati, da je bil celoten postopek slabo in površno voden. To je v takih slučajih prva dolžnost vsakega resnega občinskega upravitelja, še posebno, ko kandidira na volitvah,« poudarjajo iz pokrajinskega tajništva SSk za Goriško. Volitve SIK proti barantanju Pokrajinski koordinator Stranke italijanskih komunistov (SIK) Ottavio Romano poudarja, da komunistični glasovi niso na prodaj in ne bodo predmet političnega barantanja. Romano se nanaša na poziv Livia Bianc-hinija in Marjana Sosola, ki sta v prejšnjih dneh podpornike Marina Andoline pozvala, naj po njegovi izključitvi z volitev podprejo levosre-dinsko zavezništvo. Romano opozarja, da doslej se v bran Andoline nista postavila ne levosredinsko zavezništvo ne stranka Levica, ekologija, svoboda, zato pa zdaj naj volivci SIK glasujejo po svoji vesti in uvidevnosti. Romano se hkrati zahvaljuje 4000 državljanom - 1300 jih je iz goriške pokrajine, ki so podpisali listo SIK in SKP. Koordinator SIK obenem napoveduje, da bodo v kratkem sklicali javno srečanje, na katerem bodo odločali, kako naprej. Spazzapan o porodnišnici V iskanju novih oblik sodelovanja na področju zdravstva na obmejnem območju se je Bernard Spazzapan, kandidat Slovenske skupnosti na prihodnjih deželnih volitvah, srečal z direktorjem goriškega zdravstvenega podjetja Marcom Bertolijem in s strokovnim direktorjem bolnišnice v Šempetru Marcom Gergoletom. »V tem trenutku je najbolj aktualna rešitev goriške porodnišnice v okviru čez-mejnega sodelovanja. Ne gre samo za to, da bi mamice iz goriškega področja rojevale v Šempetru, ampak za širši projekt, ki so mu dali ime "Čezmejna pot do rojstva-Percorso nascita trans-frontaliero". Gre za priprave na porod, tečaje za bodoče mamice, strokovno kontrolo pred in po porodu, dojenje. V ta projekt nista vključeni samo bolnišnici, ampak tudi teritorialne strukture. V ta namen bodo v prihodnjih tednih organizirali vrsto medsebojnih obiskov, izdali pa bodo tudi dvojezično brošuro, ki bo podrobno orisala možnosti oskrbe na obeh straneh meje,« pojasnjuje Bernard Spazzapan. Di Pietro v petek v Gorici Antonio Di Pietro se bo v petek, 12. aprila, ob 12.30 srečal s somišljeniki in s kandidati Italije vrednot za deželne volitve v kavarni Garibaldi v Go- Javno srečanje SEL o delu V goriškem Kulturnem domu bo danes ob 17. uri javno srečanje o delu in o javnem sektorju v priredbi stranke Levica, ekologija, svoboda. Spregovorili bosta deželna tajnica sindikata FP-CGIL Mafalda Ferletti in kandidatka SEL za deželni svet Marzia Pau-luzzi. Pet zvezd v Gorici Gibanje petih zvezd prireja danes od 9.30 srečanje z gospodarstveniki v hotelu Palace Best Western v Gorici, ob 11. uri pa s sindikati; prisoten bo tudi kandidat za predsednika dežele Saverio Galluccio. Ob 16. uri se bodo kandidati Gibanja petih zvezd srečali s predstavniki združenj prostovoljcev, ob 18. uri pa z naravo-varstveniki. Ob 20.30 bo javno srečanje z Goričani. DS o tržiškem pristanišču Demokratska stranka prireja okroglo mizo o tržiškem pristanišču, ki bo v četrtek, 11. aprila, ob 18. uri v konferenčni dvorani Marine Lepanto. Predstavili bodo »belo knjigo« o pristanišču, v kateri je krajevni krožek Demokratske stranke opisal vse nerešene težave luke. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 9. aprila 2013 1 Q gorica - nova gorica - Vivicitta - Poživimo mesti V znamenju puntarjev, prve svetovne vojne in varstva okolja Nekoliko vetrovno in hladno, toda sončno vreme, je bilo odlična kulisa ne-tekmovalnemu pohodu Vivicitta-Poživimo mesti, ki je v nedeljo dosegel že svojo 19. izvedbo. Na zbirnem mestu na skupnem goriškem trgu pred Severno železniško postajo se je zbralo skoraj 350 udeležencev, ki so se po startu napotili na progo, ki najbolj odgovarja njihovim sposobnostim. Na izbiro so namreč bile tri proge: prva je merila 10 kilometrov, druga 5, tretja pa 3 kilometre in je bila namenjena ljudem na vozičkih, saj je bila brez arhitektonskih ovir. Pred startom in po kratkih pozdravih organizatorjev sta dobrodošlico pohodnikom izrekla še predsednik deželnega športnega združenja CONI, Giorgio Brandolin, v imenu goriške občine pa odbornik za šport Alessandro Vascotto. Prvi del proge je bil enak za vse udeležence. Vsi so šli skozi predor pod Kostanjevico, prečkali mejo na Pristavi - Rafutu, prehodili predor Bombi do Travnika in mimo spominske plošče, ki opozarja, da se je pred 300 leti na tistem mestu takratne fevdalne oblasti dale ob-glaviti enajst tolminskih puntarjev. Prire- ditelji pohoda so tudi poskrbeli, da je vsak udeleženec dobil zgibanko z opisom tistega junaškega obdobja, obenem pa tragičnega dogodka. Tam so se poti treh pohodov ločile. Pohodnike, ki so zbrali dve krajši progi, je pot vodila po ulicah obeh mest, medtem ko so se bolj vešči hoje podali proti pevmske-mu mostu, tam prečkali Sočo in jo skozi Pevmo udarili proti Štmavru. Na sedežu kulturnega društva Sabotin na Znarišču jih je čakala okrepčevalnica, ki so jo postavili člani novoustanovljenega združenja Krajevna skupnost Pevma, Štmaver, Oslavje. Na lepo urejeni stojnici so »upehani« po-hodniki imeli na voljo vodo, čaj in sokove, dobili pa so tudi piškote in čokolado. Pot jih je nato vodila do Sabotinske ceste, od koder so se spustili do Solkana in do cilja, ki je bil postavljen na skupnem trgu. Naj omenimo, da se je na najdaljšo progo podalo nekaj čez sto pohodnikov. Kar pa se tiče skupne udeležbe, velja omeniti, da se je na priljubljeno prireditev prijavilo približno 60 odstotkov ljubiteljev hoje iz Italije, 40 odstotkov pa iz Slovenije. Start na skupnem trgu (levo); okrepčevalnica v Štmavru (desno) foto it. Na trgu jih je čakala okusna »pašta-šuta«, ki so jo pripravili člani Marathon kluba iz Gorice. Ob koncu lepe rekreacijske prireditve so prireditelji razdelili pokale in druga priznanja najbolj številnim skupinam. Največ pohodnikov sta zbrala Športno društvo Mark iz Šempetra - 70 udeležencev (to društvo je tudi dolgoletni soprireditelj pohoda) in Pattino Danza iz Gorice - 30 udeležencev. Pokal sta prejeli tudi najštevilnejša družina Komic in osnovna šola Milojke Štrukelj iz Nove Gorice. Posebna darila so prejeli še najmlajši udeleženec (pri dečkih komaj 21-dnevni Matej Marsič, pri deklicah pa enoletna Emi Resch) ter najbolj zvesta udeleženca prireditve - Lidija Gabršček (letnik 1932) in Aldo Mursan (l936). Poleg spomina na obdobje kmečkih uporov je nedeljski pohod, ki ga že vsa leta prirejajo združenje UISP, ZSŠDI, Športni zavod Nova Gorica, goriški Marathon club in šempetrsko društvo Mark, želel obeležiti še skorajšnjo stoletnico izbruha 1. svetovne vojne ter opozoriti javnost na probleme, ki jih povzroča onesnaženje okolja. (vip) gorica - Jutri predstavitev knjige Pierra Milze Zgodovina Italije Francoski zgodovinar opisal italijansko zgodovino od prvega tisočletja pred našim štetjem do druge Berlusconijeve vlade V okviru tradicionalnih srečanj z avtorji, ki jih prireja Kulturni dom v Gorici, bo jutri, 10. aprila, ob 18. uri, predstavitev knjige francoskega zgodovinarja Pierra Milze Zgodovina Italije (naslov izvirnika »Historie de l'Italia«). Knjigo, ki jo je izdala Slovenska matica iz Ljubljane, sta prevedli Vesna Velkovrh Bu-kilica in Irena Trenc Frelih. Na goriškem predstavitvenem večeru bodo sodelovali zgodovinarji Branko Marušič iz Nove Gorice, Marta Verginella iz Trsta in Stefano Lusa iz Kopra ter urednik Peter Vo-dopivec iz Ljubljane. Redko katera evropska dežela ima tako burno, nepričakovanih obratov in pretresov polno zgodovino kot Italija. Na Apeninskem polotoku so preizkusili najrazličnejše oblike politične organizacije in jih neredko tudi izvažali. Pretresale so ga daljnosežne demografske spremembe, vzponi in padci, nemiri in vstaje ter napadi in zasedbe tujih vojska. V antični dobi je bil središče mogočnega cesarstva, ki je obsegalo Sredozemlje, velik del Evrope in nemajhen del Azi- Pierre Milza je, v srednjem veku in začetku novega veka kulturno in trgovsko središče Evrope, ki so si ga prizadevali drug za drugim podrediti močni evropski monarhi, od sedemdesetih let 19. stoletja pa ozemlje uveljavljajoče se evropske sile, ki se je poskušala v 20. stoletju v skrajnem, nasilnem nacionalističnem krču sosedom, Evropi in delu Afrike vsiliti kot eden odločilnih dejavnikov »novega«, v Berlinu zamišljenega evropskega in sve- tovnega političnega reda. Zgodovina Italije francoskega zgodovinarja italijanskih korenin Pierra Milze je zato posebej dragocena, saj je moderno in odprto napisan prikaz vse zgodovine Apeninskega polotoka od prvega tisočletja pred našim štetjem do druge Berlusconijeve vlade v začetku 21. stoletja, avtor pa v njej pozorno in uravnoteženo obravnava ne le politični in vojaški, temveč tudi gospodarski, družbeni, verski in kulturni razvoj. Pierre Milza, rojen leta 1932, je profesor emeritus inštituta za politične študije v Parizu in eden najuglednejših francoskih strokovnjakov za zgodovino fašizma in Italije v 19. in 20. stoletju. Bil je direktor centra za zgodovino državne francoske fundacije za politične vede in dolgoletni urednik ugledne revije Revue d'histoire modèrne et contemporaine. Slovenska izdaja njegove Zgodovine Italije je prva sodobno napisana zgodovina Italije v slovenskem jeziku. Predstavitev knjige prirejajo Kulturni dom v Gorici, SKGZ in ZSKD. gorica - Pojutrišnjem v Kulturnem domu Naj mladi Tudi letos bo Zveza slovenskih kulturnih društev organizirala prireditev Naj mladi, ki bo v četrtek, 11. aprila, ob 19.30 uri v goriškem Kulturnem domu. Prireditev, na kateri bodo mladi prikazali, kaj so se naučila med zimo na pevskem, glasbenem in plesnem področju, bodo oblikovovali Ma-žoretke iz Doberdoba, zbor Neokortex, Funny Dance - plesna skupina Vipava, Take Dance Vipava, makedonska plesna skupina Ohridski biseri, plesna skupina mamic in očkov Vipava, mladinski zbor društva Le note allegre iz Ronk in Cherrleding športnega združenja Dom. Program bosta povezovali Alessia Peressini in Maria Milanese. Poleg ZSKD pri organizaciji prireditve sodelujejo še Kulturni dom, Glasbena matica in Zveza kulturnih društev Nova Gorica, s katero so letos že uspešno sodelovali na zborovskem srečanju v Šempasu 8. marca, na katerem so nastopili mladinski pevski zbori. Prireditev Naj mladi omogočajo dežela Furlanija-Julijska krajina, KB Center in goriška pokrajina. nova gorica - Policija Pozor, traktorji zopet v prometu Zaradi različnih kmečkih opravil so se v cestnem prometu in na drugih površinah ponovno v večjem številu pojavili tudi vozniki traktorjev in delovnih strojev. Poleg nesreč v cestnem prometu so vozniki traktorjev in delovnih strojev pogosto udeleženi v nesrečah in drugih dogodkih pri delu v gozdu, vinogradu, travniku, na gradbiščih ali na drugih voznih površinah predvsem zaradi vožnje pod vplivom alkohola, vožnje z neprimerno hitrostjo glede vozno površino, naklon zemljišča, nepazljivost pri delu s traktorskimi priključki ali neustrezno opremo traktorja. Kot pojas- njujejo na novogoriški policijski upravi, so lani obravnavali dve prometni nesreči z udeležbo traktorjev, leta 2011 pa 10. Ne lani ne predlani ni zaradi posledic teh prometnih nesreč nihče umrl. V prvih treh letošnjih mesecih so policisti obravnavali eno prometno nesrečo z udeležbo traktorjev, a v njej ni bil nihče poškodovan. Lani pa je bilo več delovnih nesreč s traktorjem, policisti so jih obravnavali 5. K sreči v njih ni nihče umrl, dva traktorista sta bila hudo poškodovana, trije pa lažje. Letos delovnih nesreč s traktorji še ni bilo. (km) 20 Torek, 9. apriia 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Po uspehu sejma »Pollice verde« Razmišljajo o novih sejemskih pobudah Z rekordno množico se je v nedeljo na goriškem sejemskem razstavišču zaključil deveti sejem vrtnarskih mojstrov »Pollice verde«, ki je letos trajal tri dni. Sejem je privabil številne ljubitelje vrtnarjenja, ekologije in zdravega življenje iz vse goriške pokrajine kot tudi iz bolj oddaljenih krajev iz Furlanije-Julijske krajine in iz Slovenije. Pri podjetju Sejem vrtnarskih mojstrov bumbaca Udine e Gorizia Fiere so z uspehom letošnjih sejmov Expomego in »Pollice verde« tako zadovoljni, da že razmišljajo, kako bi lahko njuno privlačnost izkoristili za prirejanje drugih sejemskih pobud; vanje želijo vključiti tudi razstavljavce iz Slovenije, ki so bili množično prisotni tudi na letošnjih sejmih Expomego in »Pollice verde«. GORICA Občina bo zaposlila deset delavcev Dežela FJK je odobrila projekt goriške občine, ki namerava začasno zaposliti deset delavcev, ki bodo delovali v občinski cestni in vrtnarski službi. Občina je prošnjo vložila na podlagi deželnega zakona »Cantieri di la-voro«, projekt pa predvideva zaposlitev desetih ljudi za obdobje šestih mesecev. Delavci bodo skrbeli za čiščenje cest in obcestnih jarkov, vzdrževanje cestišč, popravila ograj, vzdrževanje parkov, ipd. Prošnjo za zaposlitev bodo lahko vložili občani, ki so brezposelni že vsaj osem mesecev in niso v dopolnilni blagajni. Vpisani morajo biti v seznam deželnega urada za delo. Projekt se bo začel čez približno en mesec, pogodba pa bo predvidevala 35 ur tedenskega dela. Plača bo znašala 33,78 evrov bruto. GORIŠKO TAJNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA bo v četrtek, 11. aprila, zaprto. Tržaško tajništvo: tel. 040-7786300 [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: v torek, 16. aprila, ob 20.30 »Moped show v živo«, igrajo Tone Fornezzi - TOF, Simona Vodo-pivec Franko, Roman Končar (režiser), Miran Juvan; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v četrtek, 11. aprila, ob 20.45 opera v treh dejanjih Henryja Purcella »Dido and Aeneas«; nastopa zbor FJK, FVG Mitteleuropa Orchestra, mezzosopran Romina Basso; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602, več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro. J Koncerti TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stoži-ce v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Pred-prodaja vstopnic poteka na sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev: v goriškem uradu na korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz z odhodom ob 16. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije na go-rica@zskd.org ali po tel. 0481-531495. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 12. aprila, ob 20.45 nastopa Trio Giocoso (Elisabeth Ganter, klarinet; Pavel Iones-cu, fagot; Tatiana Levitina, klavir); in- formacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. DEKANIJA ŠTANDREŽ, PASTORALNA ENOTA SOČA - VIPAVA in župnija Sv. Andreja v Štandrežu vabijo na koncert v počastitev papeža Frančiška. Komorni zbor Ipavsa bo predstavil »Sakralna dela velikonočnega časa« v soboto, 13. aprila, ob 21. uri v cerkvi v Štandrežu. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »I Cro-ods«; 20.30 »La madre« (prepovedan mladim pod 14. letom starosti). Dvorana 2: 18.00 - 20.40 »Benvenu-to Presidente!«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Come pie-tra paziente«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 »I Cro-ods«; 19.50 - 22.00 »Il cacciatore di giganti«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »G.I. Joe - La vendetta«. Dvorana 4: 18.00 - 21.00 »Come un tuono«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 -20.00 - 22.00 »A Royal Weekend«. il Razstave SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE prireja razstavo svojega arhiva in delovanja na sedežu sekcije v Jamljah v četrtek, 25. aprila. Tisti, ki hranijo na domu material, ki bi lahko bil zanimiv za razstavo, naj se zglasijo pri odbornikih sekcije ali po tel. 338-5755060 (Bruna Visintin) v večernih urah. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 7 v Gorici (vhod skozi trgovino obutev) je na ogled razstava akvarelov Jožeta Ceja; do 20. aprila od torka do sobote 9.0012.30, 15.30-19.30. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je v sodelovanju s fotografskih krožkom Circolo Fotografico Isonti-no na ogled fotografska razstava z naslovom »Vidiki vernosti v prvi svetovni vojni 1915-2013«. FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi danes, 9. aprila, ob 18. uri v Rotundo SNG v Novi Gorici na odprtje fotografske razstave Loredane Princic z naslovom »Narava "to kar umira"«. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled skupinska likovna razstava članov kluba Club de Grabado de Montevideo iz Urugvaja. Razstavljajo Roberto Cancro, Florencia Flanagan, Angel Fernandez, Eduardo Acosta Bentos, H. Gutierez, Pablo Sosa in Bernardo Sire; do 10. aprila od ponedeljka do petka 10.0013.00 in 16.00-18.00 ter v večernih urah med prireditvami. ČEZMEJNO RAZSTAVO »SOČA BREZ MEJA« bodo odprli v soboto, 13. aprila, ob 18. uri v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. Razstavljali bodo Vanda Colja, Flavia Delise, Edes Frattallone, Ales-sio Gregori, Lidija Jerončič, Marta Ko-delja, Marta Malni, Emilija Mask, Mirjam Morenčič in Armando Pizzi-gnach. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Réclame. Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa«; do 29. septembra od torka do petka 16.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-19.00, vstop prost; več na www.fondazionecarigo.it. 9 Šolske vesti SREČANJE ZA STARŠE z naslovom »Kako razvijati svet vrednot pri otrocih in mladostnikih« bo potekal v Dijaškem domu v ponedeljek, 15. aprila, ob 17.30. Predavala bo Zdenka Za-lokar Divjak, psihologinja, univerzitetna docentka, avtorica številnih knjig in priročnikov za starše s področja vzgoje in psihologije. Poskrbljeno bo za varstvo otrok, po predhodni najavi; informacije po tel. 0481533495. Organizatorji vabijo starše in nasploh vse, ki se tudi poklicno ukvarjajo z vzgojo. ZDRUŽENJE STARŠEV ROMJAN prireja v sredo, 10. aprila, ob 20. uri v osnovni šoli v Romjanu (Ul. Capitello) predavanje za starše z naslovom »Na pomoč, otrok ima domačo nalogo! -Kako, kje, kaj, s kom, kdaj?«. O metodah, tehnikah in načinih kako se mirno soočati s šolskimi obveznostmi svojih otrok bo predavala psihologinja in psihoterapevtka Susanna Pertot, izvedenka za ozaveščeno starševstvo, avtorica številnih publikacij na to temo. & Izleti KROŽEK KRUT organizira: skupinska bivanja - Talaso Strunjan (od 12. do 22. maja in od 13. do 23. oktobra), Terme Radenci (od 9. do 19. junija), Terme Šmarješke Toplice (od 25. av- gusta do 4. septembra); letovanja -Mali Lošinj (od 20. do 30. junija in od 7. do 14. septembra); izleti - v nedeljo, 5. maja, na Brione in v petek, 31. maja, v osrčje Istre; spomladanski ciklus vodene vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu poteka ob torkih do 28. maja; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481530927 ob torkih od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu, na račun 300 evrov; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. SPDG obvešča udeležence izleta na Trdinov vrh, da lahko poravnajo akontacijo na sedežu Planinskega društva v četrtek, 11. aprila, od 19. do 20. ure ali pri Doli. IZLET V BUDIMPEŠTO - KD Sovodnje prireja od 17. do 19. maja izlet v Budimpešto. Ogledali si bodo glavno mesto Madžarske in okolico, predvidena je večerna plovba po Donavi, ogled zanimivega konjskega programa v madžarski pusti in postanek ob Blatnem jezeru; informacije in vpisovanje do 14. aprila po tel. 349-3666161 (Erik). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00. □ Obvestila V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici imajo člani možnost testirati do konca julija prvi pravi slovenski spletni servis za izposojo elektronskih knjig slovenskih založb. Na spletnem portalu Biblos bo na voljo skoraj tisoč elektronskih knjig; več na www.ng.sik.si. »ZUMBA WITH SAŠA«: vsako sredo od 19. do 20. ure sprostilna plesna-fitness vadba za vse v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Zumbo prirejata KD Briški grič in KD Paglavec; informacije: tel. 334-2294517. ABK MAK sklicuje redni občni zbor članov v sredo, 10. aprila, ob 18. uri v prvem in ob 18.15 v drugem sklicu v mali dvorani kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu. SKRD JADRO organizira začetni tečaj alternativne, bioenergetske metode Reiki na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 busi 2. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 15. aprila, ob 20. uri; informacije po tel. 0481-778779 (Liliana). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica obvešča, da bo letni redni občni zbor v sredo, 17. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Drugi sklic bo ob 20.30. KD BRIŠKI GRIČ priredi ob 300-letni-ci Tolminskega punta pohod Tolmin - Števerjan. Pohod bo 1. maja, od zgodnjih jutranjih ur. Z ozirom, da gre za zahtevno pobudo, udeležencem priporočajo ustrezno telesno pripravo. Predvidene hoje okrog 11 ur. IS Prireditve »VRNITEV V GORICO« je naslov novega niza Radia Trst A, ki bo na spo- redu vsak torek ob 18. uri s ponovitvijo ob sredah ob 10.10 od danes, 9. aprila, dalje. Pripravlja ga časnikarka, publicistka in avtorica številnih del o polpretekli zgodovini preprostega slovenskega človeka na Primorskem Dorica Makuc. V VELIKI DVORANI MESTNE OBČINE NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 1 bo danes, 9. aprila, ob 13.30 predstavitev knjige Federica Tonionija »Ko internet postane droga«. Udeleženci knjigo prejmejo brezplačno. ZDRAVA PREHRANA IN INTOLERANCE: sekcija prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje in občina So-vodnje vabita na predavanje dr. Marije Merljak v sredo, 10. aprila, ob 20. uri v dvorani Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah; vstop prost. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v četrtek, 11. aprila, ob 20. uri predavanje Ivana Likarja iz Kopra z naslovom »Občestvo - ozračje vere«. Večer spada v četrtkova srečanja za utrjevanje duha, ki jih organizira Dekanija Štandrež v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž in Skupnostjo družin Sončnica. V POKRAJINSKI MEDIATEKI UGO CASIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici bo v četrtek, 11. aprila, ob 18.30 srečanje z avtorji Michelejem Mellaro in Alessandrom Rossijem ter predstavitev publikacije »God save the green«. Na srečanju bodo sodelovali Roy Menarini (predsednik društva Palazzo del Cinema - Hiša filma in profesor zgodovine filma pri Vi-demski univerzi), Flavio Gabrielcig (vodja oddelka za razvoj okolja in prostora pri Pokrajini Gorica), Paolo Fedrigo (LaREA - ARPA FJK) in Alessandro Gambitta (predsednik Gruppo di Acquisto Solidale Il Ponte iz Gorice). V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 12. aprila, ob 18. uri Lucio Fa-bi predstavil svojo knjigo »La fiaba ne-ra del Carso«. V DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. padlih borcev 2A v Šempetru bo predavanje z naslovom »Ali je s smrtjo vsega konec?« v soboto, 13. aprila, ob 18. uri v slovenščini. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitev knjige Branka Marušiča »Sosed o sosedu« v občinski knjižnici v Sovod-njah v torek, 16. aprila, ob 18. uri. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski torkov večer v grad Kromberk danes, 9. aprila, ob 20. uri. Boris Andrej Mlakar bo predstavil taborniške filme »Ribno 1973«, »Pohod po partizanskih poteh« in »Napad na tabor«, ki jih je posnel v gimnazijskih časih, ko je bil še aktiven tabornik. Večer bo vodil Borut Koloini, sodelovali bodo skavti in taborniki iz Ajdovščine in Nove Gorice. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.30, Italia Re-denta Atzori vd. Travan (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 12.00, Nerina Pa-ronitti vd. Chicco iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče. DANES V KRAJU SAN PIER: 9.50, Lina Zanetti vd. Pirovi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Albina Quindici vd. Vecchiet (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 9. aprila 2013 21 glasba - Festival Svirél na Openskih glasbenih srečanjih ob pesnikovi 70-letnici Komorni orkester Nova Boris Paternu z odličnima solistoma V Dutovljah pa sta tolkalca Denis Zupin in Alex Kuret očarala poslušalce o Kravosovi poeziji Openska glasbena srečanja so v aprilu ponudila svoj oder Komornemu orkestru NOVA, avstrijskemu violinistu ukrajinskega rodu Tymurju Melnyku in rosno mlademu rogistu iz Komna Sebastijanu Budi. Pobuda Prosvetnega doma na Op-činah tako ni dala možnosti gostovanja le izvrstnemu violinskemu virtuozu, mladim godalcem iz Goriške in nadarjenemu osnovnošolcu, ki je s svojim suverenim nastopom poslušalcem jemal dih, ampak se je s tem priključila k obsežnemu glasbenemu projektu Mednarodnega tekmovanja in festivala Svirel. Živahno dogajanje glasbenega tekmovanja namenjenega mladim ustvarjalcem, ki se odvija od sobote, 6. aprila, na gradu Štanjel, spremljajo vsakodnevni festivalski dogodki po raznih kraških vaseh. Na teh izbranih večerih večidel muzicirajo manjše komorne zasedbe iz Slovenije, Italije in drugod. Tako so v Bunčetovi domačiji v Dutovljah nastopili tolkalci skupin The Groover iz Krasa, BUM sekcije Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter odlična zamejska tolkalca Denis Zupin in Alex Kuret, študenta Konservatorija Tartini v Trstu, ki sta se predstavila s 'tekmovalnim' programom, s katerim bosta nastopila tudi pred strokovno žirijo tekmovanja Svirél. Njun odličen nastop, na katerem sta pokazala brezhibno tehniko in izreden smisel za interpretacijo je povsem očaral poslušalce, ki so do zadnjega kotička napolnili to pristno kraško domačijo. Tekmovanja Svirél se je udeležil tudi dvanajstletni Sebastijan Buda, ki se je na Opčinah predstavil s spevnim in zahtevnim Straussovim Nokturnom za rog. Več kot odlično delo je opravil mladi izvajalec, ki je lirične odseke zaigral mojstrsko, z barvitim niansiranjem fraz in s postopnim grajenjem dramatične strukture glasbenih plasti in se približal pravi koncertistični interpretaciji. Koncertu je poseben pečat pustil uveljavljen koncertant Tymur Melnyk s Piazzollo-vimi Štirimi letnimi časi. Argentinski skladatelj Astor Piazzolla je danes v Evropi bolj znan in razširjen kot je bil za časa življenja. Svojo priljubljenost in razširjenost si je pridobil s spretnim krmarjenjem med sodobno glasbeno govorico prežeto z elementi argentinske glasbe in zapuščino velikih skladatelj-skih imen. V Štirih letnih časih tako pa- Levo člani novogoriškega komornega orkestra Nova, spodaj pa mladi rogist Sebastijan Buda kroma rafrazira na Vivaldija, čigar odseki iz istoimenske mojstrovine tu pa tam jasno zazvenijo znotraj Piazzollovega glasbenega sveta. Osrednji delež je v tej skladbi prepuščen solistu in tako je Tymur Melnyk s svojo dinamiko, muzi-kalnostjo, duhovitostjo in navdihom vodil godalce NOVA, ki mu niso želeli biti le glasbena opora, ampak so v svojo igro vdahnili osebni pristop. Na Opči-nah se je namen realiziral v popolnem pretoku glasbenih zamisli dobro uigrane interpretacije z iskrivimi domiselnimi pristopi k podajanju glasbe. Komorni orkester NOVA - glasbenega društva NOVA - s svojim delom prepričljivo nadgrajuje znanje in izvedbene možnosti, ki ju je izrazil tudi v Ipavčevi Se-renadi. Priljubljeno delo slovenskega skladatelja je bilo smiselno postavljeno na začetek koncerta, saj je s svojim romantičnim nastavkom in ljubkostjo nezapletene melodičnosti zgradilo prijetno razpoloženje v uvodni del večera. Celotna zasnova koncerta, dobra izvedba godalcev in odlična solista so tako presegli pričakovanja in preprosto navdušili. Tekmovanje in festival Svirél pa se v teh dneh seli na različne lokacije: Ka-zlje, Gorjansko in jutri, 10. aprila, obišče s sklepnim nastopom finalistov tekmovanja tudi Kulturni dom Nova Gorica, kjer se bo kot posebni gost predstavil še Saksofononski orkester Sequoia s solisti - žiranti tekmovanja Svirél: trobentačem iz Italije Marcom Pierobonom, violinistom Tymurkem Melnykom in saksofonistom Levom Pupisom. Metka Sulič V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah bo v četrtek, 11. aprila, ob 18. uri večer posvečen pesniku Marku Kravosu ob njegovi 70-letnici. Večer sodi v program 23. Primorskih slovenističnih dnevov, ki bodo na Opčinah prav od četrtka do sobote, 13. aprila. Za to priložnost je Boris Paternu napisal kratek esej, ki ga objavljamo. Pesnik Milan Jesih je nekje zapisal, da sta poezija in humor iz istega jajca. V tej trditvi je nekaj modrosti, skozi katero bi se dalo vstopiti v pesništvo Marka Kravosa. Že dolgo pišemo in ponavljamo, da je Kra-vos poet, ki je tradicionalni slovenski pesniški žalosti zavil vrat in jo postavil na noge s svojim smehom in pametno ravnodušnostjo tržaškega Mediteranca. Je nekaj resnice na tem, vendar ni cela in drži se je še nekaj drugega in drugačnega. Povedano preprosto, to je humor, ki ni sam po sebi, ampak je prigaran. Prigaran zato, ker so zadaj tudi zelo nehumorne izkušnje, če jih znamo prebrati. Izkušnje sodobnega tenkočutnega intelektualca in poeta, pa še tržaškega Slovenca zraven, ki ve, kje smo in kaj smo in kako smo vsak dan v sebi spodrezani in negotovi. Vseeno, če smo tostran ali onstran meje ali kjerkoli v svetu. V resnici je duhovni zemljevid Kravosovega pesniškega pričevanja o svetu razklan, gibljiv v vse smeri in do kraja vznemirjen. Njegova posebnost je, da se ta sodobna notranja drama ne izteka v kakšen elegi-zem, temveč v kljubovalno radoživost in če se da v samozavesten, ravnodušen smeh. Skratka -poet, ki izgublja tako kot drugi, a s to razliko, da zna izgubljati. Pesem Ponirek, nastala sredi osemdesetih let, se še zmeraj zdi zelo povedna vizitka v celoten kozmos njegove poezije. V koz-mos, ki na poseben način vsebuje izjemno širino v dojemanju življenja. V najnovejši dvojezični zbirki Sol na jezik, 2013 (Sale sulla lingua), se Kravosova poezija radikalizira. In sicer v obeh svojih vsebinskih polih. Tako v človekovi notranji destabilizaciji, se pravi iztrganosti iz vsega trdnega, varnega, skupnega in svetega. Kot v nasprotnem polu: v volji po ohranitvi prvinske pokončnosti, zasajene v moč in prostost lastne narave. Tako se zdaj Kravosovo pesnjnje bolj kot kdajkoli prej zbere ob navzkrižju, pravzaprav kontrapunktu dveh tem: smrti in ljubezni. Vendar drugače kot pri Gradniku. Ljubezni daje izjemno, odrešilno, katarzično moč. Se- veda ljubezni, ki nima ob sebi metafizičnega zaledja, temveč je prvinski erotizem v svoji popolni spontanosti. Ki je tak, da lahko verjamemo v njegovo kemijo, če uporabimo Ecov izraz. In vendar Kravosov erotizem ni duhovno prazen ali nihilističen. Ni odprt kakšnemu nizkemu branju. Je vera v čudežnost in srce ljubezenskega nagona. Posreči se mu, da besedo "srce"znova vkomponira v sodobno li-riko in to prav nič sentimentalno. Zbirka nosi naslov po pesmi Sol na jezik, ki je središčna pesem knjige. Pove nam, da je sol življenja ljubezen in njena moč brez konca: "sol še bližnji smrti podeli // okus po ljubezni". Toda Kravosovo prebijanje z roba sodobne človekove ogroženosti in praznine ne poteka samo v tematskem območju. Poteka tudi v jeziku. Kra-vosove jezikovne zmožnosti je dosedanja kritika prezrla. Priznati mu bo treba, da so velike in zelo razvite. To je jezik, ki je nenavadno okreten in živ. Naravno se giblje na vseh ravninah izražanja. Od čisto prozaične govorne peš-hoje do skrajne poetične imagi-nacije in fantastike, pa od izrazitega intelektualizma do ljudskega jezika in narečne barvitosti Skratka, slogovni pluralizem je prvo jezikovno znamenje njegovega pesnjenja. Zasidranega v modernost in tradicijo hkrati. V najnovejši zbirki se močneje kot prej in bolj načrtno veže na tradicijo, h koreninam stare govorice. Svoje sodobno izrazje pa pripenja na jezikovno to-piko klasike in ljudske tradicije. Celi sklopi frazemov kažejo žlahtno minulost. Pa tudi v skrivne strani lokalnega izrazja. Toda to ni postmoder-nizem običajne vrste, je tak, ki tradicije ne razdira, temveč znova oživlja. Jubilejni sklep? Marko Kravos tudi v svoji zreli, sedanji poeziji, zna biti prepričljivo mlad, naj tak ostane še naprej. H Kravosovemu pesniškemu večeru na Opčinah, dne 11. aprila 2013 Konservatorsko društvo podelilo Steletovo nagrado Slovensko konservatorsko društvo je včeraj podelilo Steletovo nagrado Alenki Železnik, priznanja pa Marinki Dražumerič, Miranu Ježovnik in Mirku Lavbi-ču. Prireditve v Mestnem muzeju Ljubljana se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je opozoril na pomen konservatorjev, ki pomembno prispevajo k ohranjanju slovenske identitete. Po Pahorjevih besedah biti konservator ni poklic, ampak poslanstvo varovanja kulturne dediščine. Ta v procesu globalizacije ni izgubila na pomenu, ampak je na njem pridobila, kar po Pahorjevem mnenju zgovorno pričajo tudi "vzneseni opisi" tujcev, ki obiščejo Slovenijo. Pri ohranjanju kulturne dediščine je Pahor opozoril na konservatorje, ki morajo biti zaradi strokovnega dela, ki ga ne more opravljati nihče drug, deležni družbene pohvale. Železnikova je nagrado za življenjsko delo prejela za vrhunske dosežke, ki so pomembno prispevali k ohranjanju in predstavljanju kulturne dediščine v Sloveniji. Področje njene poustvarjalnosti sega od načrtovanj prenov karejev in am-bientov do posameznih spomenikov, anonimnega stavbarstva, razvoja metodologije in standardov v konservatorski stroki. Razvila pa se je tudi v strokovnjakinjo za dvorce in gradove, so zapisali v obrazložitvi. Priznanja so podelili konservatorjema - Dražumeričevi za uspešno vodenje celovite obnove Mordaxove kapele v Novem mestu, Ježovniku pa za izdelavo izjemnih statičnih projektov nepremičnih spomenikov in registrirane dediščine s področja celotne Slovenije. Priznanje so izročili tudi lastniku kulturnega spomenika Mirku Lavbič, in sicer za izjemen pristop k prenovi Svetelškove domačije. (STA) V 7 Vsi model zenov in azens whirlpoolov, strehe in dodatna oprema .vi.' r \ 22 LET Z VAMI ) fBazeni Obiščite naš PRODAJNO RAZSTAVNI SALON v Biljah pri Novi Gorici Tel. + 3865 330 9610 www.bazenska-trgovina.si m- Titro d.o.o., Bilje 92C, 5292 Renče, Slovenia www.titro.si BOHI Sedaj je pravi čas za razmišljanje o bazenih. Da vas ne bo poletje prehitelo. 22 Torek, 9. aprila 2013 ITALIJA, SVET rim - Na vidiku srečanje med Bersanijem in Berlusconijem Napolitano poziva k dogovoru Gibanje 5 zvezd napoveduje simbolično zasedbo parlamenta dovinskega kompromisa meda nekdanjo KPI in KD. Napolitano je povedal, da je do podobnega dogovora že prišlo leta 1976 in je bilo treba zanj veliko poguma. Toda država je bila v velikih težavah, poleg ekonomskih težav jo je ogrožal tudi terorizem. in tedanja Krščanska demokracija in komunistična partija sta zmogli dogovor o vladi nacionalne solidarnosti, ne navajal Napolitano, v dokaz, da je v izjemnih razmerah kaj takega povsem mogoče. Predsednik republike se je ob tem ostro obregnil ob Grilla in njegovo gi- RIM - Vodja italijanske leve sredine Pierluigi Bersani kljub vse glasnejšim pozivom iz lastnih vrst, naj si premisli, še naprej vztraja pri stališču, da ne bo oblikoval velike koalicije z desno-sredinskim Ljudstvom svobode bivšega premiera Silvia Berlusconija. Italija potrebuje trdno vlado, ki bo lahko sprejemala odločitve v interesu državljanov, je v odprtem pismu rimskemu dnevniku La Repubblica včeraj zapisal Bersani. V minulih dneh je bilo iz vrst njegove Demokratske stranke (PD) slišati vse glasnejše pozive, naj Bersani vendarle preneha zavračati sodelovanje z Berlusconijem, saj sicer Italijo čakajo vnovične volitve. To sta med drugim zahtevala nekdanji vodja PD v poslanski zbornici Dario Franceschini ter župan Firenc Matteo Renzi. A Bersani očitno ne namerava popustiti. Italija ne potrebuje kabineta, sestavljenega iz političnih sil, ki so v medsebojnem konfliktu. S takšno vlado bi državo čakali le še »slabši dnevi«, je med drugim zapisal v pismu La Repubblici. Izhod iz slepe ulice trenutno iščeta skupini uglednih strokovnjakov in politikov, ki ju je za to pooblastil predsednik države Giorgio Napolitano. Svoje predloge o tem, katere reforme bi morala Italija čim prej izvesti, naj bi skupini predstavili v nekaj dneh, a predstavniki glavnih strank so glede njunih možnosti za uspeh precej skeptični. Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj apeliral na Demokratsko stranko in Ljudstvo svobode, naj poiščeta skupno točko, na kateri bo možno sodelovanje. Predsednik je to povedal na komemoraciji lika komunističnega voditelja Gerarda Chiaromonte-ja, ki je bil svojčas med snovalci t.i. »zgo- seul - Stanje pripravljenosti Pyongyang pripravlja nov jedrski poskus SEUL - Severna Koreja se očitno pripravlja na nov jedrski poskus, je včeraj sporočila Južna Koreja, potem ko je dobila obvestila o povečani aktivnosti v bližini glavnega prizorišča severnokorejskih jedrskih poskusov, poročajo tuje tiskovne agencije. Kasneje so v Seulu sporočili, da ni novih znakov, da se pripravlja četrti jedrski poskus. Severna Koreja je februarja letos izvedla svoj tretji jedrski poskus, ki je bil deležen obsodb mednarodne skupnosti, ZN pa so proti njej še zaostrili sankcije. Po poročanju južnokorejskih medijev so obveščevalne službe v zadnjem tednu zaznale povečano dejavnost na območju Punggye-rija, kjer Severna Koreja izvaja jedrske poskuse. Skušamo ugotoviti, ali se res pripravljajo na nov jedrski poskus ali pa skušajo samo okrepiti pritisk na Južno Korejo in ZDA,« je dejal neimenovani predstavnik južnokorejske vlade. Kasneje je južnokorejsko obrambno ministrstvo sporočilo, da dejavnosti res potekajo, a so videti rutinske in ne kažejo na skorajšnji nov poskus. Severna Koreja, ki v zadnjih tednih stopnjuje napetost in je zagrozila z jedrskim napadom na ZDA, je sicer na svoji vzhodni obali za izstrelitev pripravila tudi dve raketi srednjega dosega. V petek je tuje diplomate obvestila, naj zapustijo državo, saj jim po 10. aprilu ne bo mogla več zagotavljati varnosti. Rusija je včeraj sporočila, da njeni diplomati zaenkrat ne načrtujejo umika. Veleposlaništvo Ruske federacije deluje kot običajno, je povedal tiskovni predstavnik veleposlaništva v Pjongjangu. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je včeraj Severno Korejo vnovič pozval, naj preneha z izzivanjem. Kot je dejal, morajo prenehati spodbijati avtoriteto ZN, Varnostnega sveta in mednarodne skupnosti. Do Pjongjanga so kritični tudi v ključni zaveznici Kitajski. Predsednik Xi Jinping je včeraj nanjo naslovil ostro kritiko, čeprav države ni izrecno omenil. Medtem so v Tokiu sporočili, da je japonska vojska prejela ukaz, naj sestreli kakršno koli severnokorejsko raketo, ki bi bila usmerjena proti japonskemu ozemlju. (STA) banje (ne da bi ju izrecno imenoval), ko je grajal kampanje, ki naj bi bile moralizirajoče, a so zaradi fanatizma destruktivne do politike. Medtem je Grillovo Gibanje 5 zvezd napovedalo serijo pobud za pospešitev sklica stalnih komisij parlamenta. Načelnica skupine v poslanski zbornici Roberta Lombardi je napovedala simbolično zasedbo dvoran, kjer v obeh vejah parlamenta zasedajo stalne komisije, vendar ni izključeno, da bodo zasedli še druge prostore v obeh palačah. Predsednik republike Giorgio Napolitano ansa london - V starosti 87 let umrla nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher »Železna lady« odšla v zgodovino kot ena najmarkantnejših povojnih političnih osebnosti Manj hvale na njen račun so izrekli britanski rudarji, med katerimi je v 80. letih minulega stoletja postala osovražena, potem ko se je sprla s sindikati in ni želela popustiti njihovim zahtevam. ansa LONDON - V starosti 87 let je včeraj umrla bivša britanska premierka Margaret Thatcher, ki je bila znana tudi kot železna lady. Zadela jo je kap. Sedanji in nekdanji državniki so se v odzivih strinjali, da je bila Thatcherjeva, ki je pomagala končati hladno vojno in preoblikovala Veliko Britanijo z gospodarskim liberalizmom, velika državnica. Njen tiskovni predstavnik Lord Timothy Bell je povedal, da je baronica Thatcherjeva včeraj zjutraj mirno umrla, potem ko jo je zadela kap. Thatc-herjeva je imela že nekaj časa težave z zdravjem, bila pa je tudi dementna in se je le zelo redko pojavila v javnosti. Iz Buckinghamske palače so sporočili, da je kraljica Elizabeta II. z žalostjo sprejela novico o smrti baronice in se bo osebno obrnila na njeno družino. Britanski premier David Cameron je dejal, da »smo izgubili veliko voditeljico, veliko premierko in veliko Britanko«. Zaradi smrti nekdanje premierke je skrajšal obiska v Španiji in Franciji ter naj bi se še danes vrnil v domovino. Cameronov namestnik, liberalni demokrat, Nick Clegg pa je železno lady opisal kot »eno ključnih figur moderne britanske politike«. Dejal je, da so bila v javnosti mnenja o njej, ko je vodila vlado, deljena, a danes ji vsi priznavajo »moč osebnosti in radikalnost njene politike«. Nekdanji laburistični premier Tony Blair je dejal, da je bila Thatcher-jeva ena tistih voditeljev, ki jim je uspelo spremeniti ne le politično pokrajino svoje države, temveč tudi sveta. Manj hvale na njen račun pa so izrekli britanski rudarji, med katerimi je v 80. letih minulega stoletja postala osovražena, potem ko se je sprla s sindikati in ni želela popustiti njihovim zahtevam. Generalni sekretar zveze rudarjev v Durhamu David Hopper je njeno smrt označil za »velik dan« in izrazil veselje, da jo je preživel. Britanska vlada je sporočila, da bo pogrebna slovesnost z vojaškimi častmi za nekdanjo premierko v katedrali sv. Pavla v Londonu, ne bo pa imela državniškega pogreba. Pogreb Thatcherjeve, ki jo bodo upepelili, bo v družinskem krogu. Kot so pojasnili, bo pogrebna slovesnost na isti ravni, kot je bila ob smrti princese Diane ali kraljice matere. Thatcherjeva je bila v spodnji dom parlamenta prvič izvoljena leta 1959. Med letoma 1970 in 1974 je bila ministrica za izobraževanje. Leta 1975 je nasledila nekdanjega premiera Edwarda Heatha na čelu konservativcev, štiri leta kasneje pa postala prva britanska premierka. Na Downing Streetu je ostala 11 let. Njeno politično zapuščino je moč povzeti z izrazom »thatcherizem« - niz politik, ki je po navedbah podpornikov pro-moviral osebno svobodo in razdrl razredno delitev, ki je več stoletij razdeljevala državo. Da bi ponovno zagnala gospodarstvo, je začela z obširno privatizacijo, znižala davke in javno porabo ter utišala sindikate. Na zunanjepolitičnem področju se je trudila državi vrniti nekdanji ugled. K temu je med drugim prispeval uspeh na Fal-klandskih otokih. Ko jih je leta 1982 zavzela Argentina, je Thatcherjeva tja napotila svoje vojake in ladje in si v dveh mesecih priborila zmago. Negovala je tesno zavezništvo z nekdanjim, prav tako že pokojnim ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, bila pa je tudi odločna nasprotnica tesnejšega britanskega povezovanja z Evropo in je Veliki Britaniji v finančnih pogajanjih z EU tudi izposlovala znameniti rabat. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Thatcherjevo označil za veliko državnico, »ki bo v spominu ostala tako zaradi svojih prispevkov skupnemu evropskemu projektu kot tudi zadržkov do njega«. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy pa jo je označil za »izjemno osebnost in enega najvplivnejših evropskih voditeljev svojega časa«. Ameriški predsednik Barack Obama je ocenil, da so ZDA z njeno smrtjo izgubile »resničnega prijatelja«, svet pa »velikega borca za svobodo«. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je Thatcherjevo označila za »izjemno voditeljico« in izpostavila njeno vlogo pri premostitvi delitev v Evropi v obdobju hladne vojne. Thatc-herjeve se bomo po njenem prepričanju spominjali kot nekoga, ki je utrl pot ženskam na najodgovornejših položajih. Francoski predsednik Francois Hollande jo je označil za »veliko osebnost, ki je pustila globoko sled v zgodovini svoje države«. Odnos, ki ga je imela s Francijo, pa je bil po njegovih besedah vedno »iskren in lojalen«. Kot je menil španski premier Mariano Rajoy, njena »neumorna prizadevanja za svobodo, demokracijo in pravno državo ter njena odločenost za reforme predstavljajo dragoceno dediščino za trenutne evropske vlade«, ki se tako kot njena v 80. letih minulega stoletja soočajo s »kompleksnimi izzivi. Nekdanji poljski predsednik in šef sindikata Solidarnost, ki je pripomogel k padcu komunizma na Poljskem, Lech Walesa je poudaril, da je Thatcherjeva z Reaganom in papežem Janezom Pavlom II. pomembno prispevala k padcu komunizma v Evropi. Zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, ki se je ob koncu hladne vojne s Thatcherjevo večkrat sestal, pa je dejal, da je bila velika po-litičarka in briljantna osebnost, ki bo ostala zapisana v zgodovini. Ne njeno smrt so se odzvali še številni drugi državniki, med njimi kanadski premier Stephen Harper, izraelski premier Benjamin Netanjahu, nekdanji nemški kancler Helmut Kohl in japonski premier Šinzo Abe. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 38.857,80 € -227,25 SOD NAFTE (159 litrov) 104,12 $ -2,09 ■ EVRO 1,3023$ +0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. aprila 2013 evro (povprečni tečaj) valute 8.4 5.4 ameriški dolar 1,3023 1,2944 japonski jen 128,43 124,49 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,727 25,763 danska krona 7,4543 7,4547 britanski funt 0,85095 0,84910 madžarski forint 297,75 301,13 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7010 0,7012 poljski zlot 4,1283 4,1 738 romunski lev 4,4075 4,4215 švedska krona 8,3591 8,3984 švicarski frank 1,2168 1,2158 norveška krona 7,4540 7,4475 hrvaška kuna 7,6104 7,6100 ruski rubel 40,7450 40,8580 turška lira 2,3292 2,3294 avstralski dolar 1,25773 1,2425 braziljski real 2,5773 2,6060 kanadski dolar 1,3244 1,3134 kitajski juan 8,0786 8,0272 indijska rupija 71,0240 70,9780 južnoafriški rand 11,7647 11,8430 / RADIO IN TV SPORED Torek, 9. aprila 2013 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina cafie 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La pro-va del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 17.12 Aktualno: La vita in di-retta 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Dok. Odd.: L'ultimo papa re 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta Rai Due Rai Tre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.05 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Rubrika: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.05 Nad.: Tutti pazzi per amore O Italia 1 17.00 Nad.: Army Wives 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nad.: The Good Wife 23.40 Film: Streets of Blood (voh.) La l 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Ballaro 23.20 Glob Porcellum u Rete 4 6.40 Rubrika: Media shopping 7.10 Nan.: T. J. Hooker 8.05 Nan.: Miami Vice 9.00 Nan.: Hunter 10.10 Nan.: Carabinieri 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distret-to 2116.35 Nad.: My life/ segreti e passio-ni 16.55 Film: sfida oltre il fiume rosso (west.) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Nati com la camicia (pust., It. '83) 23.35 Champions League (spec.) NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (7. aprila 2013) Vodoravno: Kapital, katarza, omotica, anatema, Lel, Patagonija, eroti, Amato, ego, diva, ikona, Econ, Ačinsk, racer, va, Fran, Ta, etik, M. A., dr., Naza-ret, Jerala, S. R., Lear, Renon, Palamed, Koritnik, masaža, ulica, Adamec, Ruar, Česen, D. O., ol, karnisa, Indijec, ata-nazija, naj ave, Nori, rasa, Stan, A. K., Val, Dean; na sliki: Fran Detela. ^ Tele 4 6.00 9.00, 19.55, 22.00, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 7.50 12.00, 17.45, 21.45 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00 Poročila 8.25 18.35, 19.25 Beseda volilcev 9.40 Tedenski pregled 11.10 Tednik 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 23.10 Aktualno 20.40 Na tretjem...: Prihaja trojka? 23.20 Odmevi Koper 21.10 Film: The next three days (pol., ZDA 2010, i. O. Wild) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Mediteran 16.15 Artevisione 16.45 „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.50 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" 20.45 Dok.: K2 21.15 Boben 22.20 Biker Explorer 22.50 Istra in... 23.20 Dok.: ZDA Tv Primorka 7.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Risanka: Lupin 16.15 Nad.: Smallville 18.00 Nan.: The Middle 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Wild oltrenatura 8.00 19.30, 22.30 Dnevnik TV Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 ŠKL 20.00 Odmevi Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 23.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... pop Pop TV LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commis-sario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Testimone d'accusa 23.00 Servizio pubblico piu 6.00 Risane in otr. Serije 7.30 Serija: Biser 9.00 10.10, 11.35 TV prodaja 9.15 17.50 Nad.: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Serija: Nepremagljivi dvojec 13.0017.00, 22.00 Novice 14.00 Serija: Naša mala klinika 15.00 Nan.: Vzgoja za začetnike 15.40 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved |lf- Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.15 Studio Kriškraš 10.35 Kulturni brlog 10.35 Zgodbe iz školjke 11.15 Ciak Junior 11.35 Pod klobukom 12.20 Opus (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Studio city (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.50 18.30 Risanke in igrane serije 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.45 Slovenska kronika 20.00 Odkrito 20.55 Dok. odd.: V guantanamski pasti 22.00 Odmevi 23.05 Globus 23.40 Je res? (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 14.10 19.05 Točka 15.25 Kviz: Moja Slovenija (pon.) 17.00 Odd.: Glasnik 17.40 Mostovi- Hidak 18.10 Dok. Odd.: drevesa pripovedujejo 3.del (pon.) 18.40 Dok. Odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto 20.30 Dok. film: Romeo v Sovjetski zvezi 21.30 Film: Tujka 21.05 Nan.: Mentalist 22.30 Dobre zgodbe 22.35 Nan.: Modra naveza 23.30 Nan.: Zdravnikova vest Kanal A 6.50 Risanke 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 14.10 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 14.40 Film: Posvečeni umor 16.30 Prvi svet 20.00 Film: Ameiški samuraj 21.50 Film: Savate 23.35 Film: Iz ljubezni RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Krajevn akronika; 8.10 V novi dan; 10.10 - Zvonka Zupanič Slavec - Z očmi zdravnice: Fjodor Mihajlovič Dostojevski; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 8. nad.; 18.00 Vrnitev v Gorico; 19.20 Napovednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Ep-pur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Torek, 9. aprila Rai 5, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Persepolis Francija 2007 Režija: Marjane Satrapi, Vincent Paron-naud Glas: Catherine Deneuve, Chiara Mastroianni, Paola Cortellesi, Licia Maglietta,, Sergo Castellito V Teheranu leta 1978 odrašča osemletna Marjane, ki sanja o tem, da bo kot bodoči prerok rešila svet. Ob sebi ima napredna starša in ljubečo babico, v družbi katerih pozorno spremlja padec šahovega režima. Ustanovitev nove islamske republike napoveduje dobo »varuhov revolucije«, ki nadzorujejo vedenje prebivalcev. Marjane si mora zdaj zakrivati obraz, njene sanje o revoluciji pa postajajo še močnejše. V vojni proti Iraku na Teheran padajo bombe, začne se pomanjkanje, ljudje izginjajo, represija je vsak dan hujša. Marjane se dan za dnem bolj upira, zato jo starši pošljejo v Avstrijo, kjer pri štirinajstih letih spozna novo življenje, puberteto, svobodo in ljubezen, a tudi grenak vsakdan v tuji državi. Zdaj že štiridesetletna režiserka živi in dela v Parizu. Animirani film, ki je leta 2007 v Cannesu prejel nagrado žirije, se enostavno in hecno, loteva otroštva v času revolucije. Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30; 8.05Horoskop; 8.35, 17.30 Euroregija news; 9.35 Pregled prireditev; 10.35 Melodična apulija: 11.00, 18 V manjšini; 11.35, 21.00 Glasbena lestvica; 13.00, 21.30 Dorothy in Alice; 13.35 sedaj glasba; 14.00, 20.30 Athenin dnevnik; 14.35, 20.00 My radio; 16.00 Popoldan ob štirih; 22.00 Pic nic electronique, 23.00 The magic bus. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.00 Val012, predstavitev izvajalca: Kuhlschrang; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Me-digra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). XPrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 9. aprila 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad zahodno in deloma srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem je ciklonsko območje. Oslabljena fronta je zajela Alpe in bo zjutraj prešla naše kraje. Z jugozahodnim vetrom priteka k nam nekoliko toplejši in spet bolj vlažen zrak. V noči se bodo pojavljale šibke padavine; nad okoli 1000 m bo rahlo snežilo. Čez dan bo prevladovalo oblačno vreme in zvečer bo verjetno ponovno pričelo rahlo deževati. Na območju Trbiža bo čez dan možno lepše vreme. Ob morju bodo čez dan pihali šibki krajevni vetrovi. Čez dan se bo v severovzhodni Sloveniji delno zjasnilo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 5, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 9 do 14 stopinj C. Nad deželo bo prevladovalo spremenljivo vreme. Popoldne se bo v hribovitem svetu lahko pojavila kakšna krajevna ploha. Na obali bodo pihali šibki krajevni vetrovi. V noči bo deževalo, jutri zjutraj pa bo dež ponehal. Čez dan se bo delno zjasnilo, nastale bodo še krajevne plohe. Danes: ob 4.45 najnižje -55 cm, ob 10.45 najvišje 35 cm, ob 16.21 najnižje -37 cm, ob 22.40 najvišje 55 cm. Jutri: ob 5.14 najnižje -56 cm, ob 11.18 najvišje 31 cm, ob 16.43 najnižje -28 cm, ob 22.57 najvišje 51 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje C. -tr n ........-3 LU O GC ® Ü 500 m ..... ......3 2000 m . . 1000 m ..... ...... 1 2500 m . . ........-5 1500 m..... .....-1 2864 m . . ........-7 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu l— po nižinah 5 in v gorah 6. Karabinjerji našli ukradeno sliko Marca Chagalla RIM - Posebna enota karabinjerjev iz Torina, zadolžena za zaščito kulturne dediščine, je našla leta 2002 ukradeno sliko Marca Chagalla. Slika je bila ukradena z ameriške jahte, ki je bila zasidrana ob italijanski obali, je včeraj sporočila italijanska policija. Platno z naslovom «Le nu au bouquet» je ocenjeno na več kot milijon evrov, našli pa so ga pri nekdanjem nogometašu Robertu Bettegi, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Krajo naj bi zagrešila trojica, in sicer dva romunska državljana, ki sta tedaj delala na ameriški jahti, ter lastnik neke galerije v Bologni. Trojica je bila zaradi kraje in preprodaje umetnine pridržana. Sliko je leta 1998 v eni izmed newyorških galerij kupil premožen ameriški državljan in jo obesil v svoji jahti. Več tisoč mladih na »Pohodu živih« v spomin na holokavst / -—. £ * rj C-j , . ■ r r . f * Tr >1 ■ 4. IZVRSTNI OKUSI SLOVENIJA SE PREDSTAVI SREČANJE OKUSOV hhanE iN vina i z. RaZnIh Dti EL SLOVENIJE 1 2. APRILA 2 □ 1 3 OD 17IOD DO 2l:GQ MŠA Trattoria - Gostilna PRECENICO - m ♦ GewHrJ toniuial FbtpjMlkt^ynoniJtTrH •WTWDJ&SS V P rimiiPrarvj BERLIN / VARŠAVA - Več tisoč mladih z vsega sveta se je včeraj na Poljskem udeležilo »pohoda živih« v spomin na šest milijonov Judov, ki so jih iztrebili nacisti v času druge svetovne vojne. V Nemčiji bodo v prihodnjih tednih sicer sprožili preiskavo približno 50 nekdanjih stražarjev v koncentracijskem taborišču Auschwitz zaradi sokrivde pri umorih. Udeleženci pohoda živih so se skupaj s približno 500 preživelimi holokavsta odpravili na trikilometrski pohod na območju nekdanjega taborišča Auschwitz. Med udeleženci je bil tudi poveljnik izraelskega generalštaba Beni Ganc. Namen letošnjega shoda je predvsem spomin na otroke, ki so bili žrtve holokavsta. črna gora - Začasni rezultati predsedniških volitev Filip Vujanovic (DPS) dobil večino glasov (51,21%) PODGORICA - Črnogorska državna volilna komisija je objavila začasne rezultate nedeljskih predsedniških volitev, po katerih je zmaga pripadla kandidatu vladajoče Demokratske stranke socialistov (DPS) Filipu Vujanovicu. Ta naj bi prejel 51,21 odstotka oziroma 161.940 glasov, njegov nasprotnik Miodrag Lekic pa 48,79 odstotka oziroma 154.290 glasov. V Lekicevem volilnem štabu so državno volilno komisijo sicer pred nekaj urami pozvali, naj ne podleže pritisku vladajoče DPS in naj ne razglasi zmage Vu-janovica. Kot so poudarili po poročanju črnogorske tiskovne agencije Mina, na razglasitev Vujanoviceve zmage ne bodo pristali. »Pozivamo (...) da tega ne storijo za nobeno ceno, da se držijo zakonov in ustave ter da omogočijo to, kar zahtevamo že od zgodnjega jutra in bomo še naprej tekom dneva - nadzor v vsaki od 21 občin, s posebnim poudarkom na tistih, za katere trdimo, da je v njih prišlo do nepravilnosti v nesprejemljivem številu,« je volilni komisiji sporočil vodja Lekicevega štaba. Goran Danilovic je DPS obenem obtožil volilnih prevar in nepravilnosti - od spornih volilnih seznamov do kupovanja osebnih izkaznic in oddajanja več glasovnic s strani ene osebe - ter zatrdil, da vztrajajo pri številkah, ki so jih objavili v nedeljo zvečer in potrjujejo zmago Lekica. Iz stranke Demokratska fronta, ki je na volitvah podprla Lekica, so medtem napovedali, da njihovi poslanci do nadaljnjega ne bodo sodelovali pri delu parlamentarnih odborov. Mreža za afirmacijo nevladnega sektorja Mans je medtem včeraj celo vložila kazensko ovadbo proti notranjemu ministru Rašku Ko-njevicu, ker naj bi zlorabil svoj položaj, ko ni sprejel ukrepov za odpravo nepravilnosti v volilnih seznamih. S tem je Konjevic po mnenju Mansa z namenom zagotoviti zmago Vujano-vica več tisoč volivcem na protipraven način omogočil glasovanje in ga obenem več tisoč drugim onemogočil. Filip Vujanovic ansa V Centru za državljansko izobraževanje (CGO) pa so državno volilno komisijo včeraj pozvali, da mora nujno zagotoviti prisotnost predstavnikov Evropske komisije in Ovseja pri natančnem pregledu celotnega volilnega materiala in ugotavljanju nespornega rezultata volitev. Mednarodni opazovalci črnogorskih volitev so včeraj sicer sporočili, da so bile te izvedene profesionalno in učinkovito ter ob spoštovanju temeljnih pravic. A obenem so opozorili na ozračje nezaupanja v času glasovanja ter na trditve o nepravilnostih in zlorabah državnih resursov, kar ni v skladu s stališči Ovseja in standardi Sveta Evrope. Vodja misije Ovseja Boris Frlec je na novinarski konferenci tako pozval k ukrepom za krepitev zaupanja v državne institucije. (STA)