375
Slovanski popotnik.
*¦ Slavni gospod prof. dr. Miklošič  nas  je   zopet s kaj važnim  plodom  svoje učenosti obdaril.   V zbora ocene akademije  dunajske  4. februarja t. L  je  namreč govoril o koreninah staroslovenskega jezika;   govor  ta je natisnila akademija v 8.  zvezku svojih modroslovsko - zgodovinskih spisov,  iz kterih je v posebnem natisa na svetlo prišel  pod   naslovom:   „Die  Wurzeln  des   Aitslove-nischen."    Gospod Miklošič piše v vvodu:   »Das Ver-zeichniss enthalt sovvohl  die   Ver bal- als Pronominal-wurzeln der altslovenischen Sprache; andere slavvischen Spraehen sind haafig berucksichtiget vvorden,   allein Wur-zeln derselben,   die im altslowenischen nicht nachweisbar, fliod nur dann aufgenommen vvorden,  wenn sie far dieses Aufschliisse zu bieten  oder  sonst   von   Interesse zu   sein echien. —  In  das  Verzeichniss   sind   daher   aile   Formeu aafgenommen vvorden,   welche in  Form en- oder Wort-bildung als  Wurzeln  behandelt vverden.    Die Verande-nmgen,   denen  die Verbalvvurzeln   bei   der   WortbiIdung nnterliegen,   sind  verechieden,   je   nachdem   die  Wurzeln vocalisch   oder  consonantisch  ausiauten;   sie  sind  ferners verschieden, je nachdem dieser oder jener Vocal als Wur-zelvocal auftritt.   Wir theilen daher die Verbalvvurzeln nach dem Auslaute in vocalisch auslautende und in consonantisch auslautende,   and  nach  dem Wurzelvocal die er-Btern in eieben, die letzteren in dreizehn Classen." — Miklošičevih del ni treba priporočati nikoli — le oznaniti jih, je dosti, da seže ves učeni slovanski svet po njih. Taka bode tudi & tem najnovejšim delom.
* Slovenska kole da za  leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveseljevanje. Vredil Ant. Janežič, c. kr. učitelj višjih realnih  šol v Celovca.    Izdalo  družtvo sv. Mohor a. V Celovcu. — S tem naslovom so prišle lepo natisnjene,  z v jeklo   vrezano  podobo božjega  pota na sv. Visarjih olepšane  bukve,  ktere obsegajo na XXXI straneh slovensko pratiko  za navadno leto 1858  kot priklado, in na 267 straneh mnogo   sostavkov  pripovednega,   krajo-pisnega,   zgodovinskega,   naravoznanstvenega,   pesniškega zapopada i. t. d.  —   Pratika  je  po  šegi navadnih pratik oredjena, samo da se nahajajo v nji še patroni avstrijanskih dežel,  rodopis cesarske rodovine,   imenik vsih rimskih papežev,  imenitniši  sejmi na Koroškem,  Krajnskem,  Štajerskem in Primorskem, štempelj ali kolek in obrestni prerajt. Ta poslednji je posebna olajšava vsakemu, komur je obresti ali činže prerajtovati od 5 do 1000 fl. za celo leto, za pol, za četert leta,   za en mesec,   za en  teden  po 3%,   po 4 po 4y2 in po 5 fl. od sto. — V pripovednem  i. t* d.  smo
brali z radostjo domačo povest »Poštena Bohinčeka (sie!) v Benedkah", kteri, če je izvirna, gre doslej gotovo pervo mesto med izdelki te verste. Mično berilo je, ki serce povzdiguje in unema za vse lepo, dobro in resnobno. Taki sostavki so ugodni za požlahnovanje duše in serca. Druga »Fedor in Olga" je v enakem smisla pisana, toda poslovenjena. Vsak sostavek natanko pretresti, bi preobširno bilo, omeniti pa moramo, da nam se je gosp. Fr. Erjavcova »Mravlja" tako prikupila, da jo v Novicah ponatisnemo; potem je učeni gosp. prof. Robida s svojim sostavkom »Koledar ali Pratika" prav po domače razložil, kaj je pratika in vse, kar je v nji. Tudi pesnikovvse je več v »Koledi" oglasilo, med kterimi gre pesmi »Človek" gospoda J. S. pervo mesto. — Z eno besedo: Vsi sostavki so tako mično -bravni, tako gladko in umevno pisani, da zamoremo »Slovensko Koledo" živo priporočiti. Podobna je po vsem, kar se tiče notranjega duha in unanje oblike »Drobtinicam." Komur so te priljubljene, se bo prikupila tudi »Slovenska Koleda", ktera je prava  njih sestrična,  samo   da ima  še pratiko pridjano.
* Gosp. dr. Imbro Ignjatijevič Tkalac napoveduje novo izdauje pesme Ivana Mažuraniča »Smrt Smail-Age Cengiča", poznane po narodu kot najkras-neji plod novije jugoslovanske književnosti. Izdal jo bo v korist penzionskega zavoda za vdove in sirote pravoslavnega obreda v Dalmacii. Ker je krasna pesem tudi krasno tiskana in njena cena le 20 kr., se je nadjati, da bo tudi med Slovenci našla mnogo kupcov, kterim jo živo priporočamo. Kdor jo želi imeti, nej pošlje 20 kr. gosp. dr. Tkalacu v Zagreb, kteri ob enim naznanja, da se natiskuje v Lipsku njegovo delo v nemškem jeziku »Das Staats-reeht des Furstenthums Serbien", ktero bo do novega leta na svitlo prišlo. Veljalo bo 2 fl. 24 kr. do 3 fl. 12 kr. Kdor želi to delo kupiti, naj se oglasi tudi pri gosp. izdajatelji.