NO. 187
/1-V1/1BK1 C/lvlH-—MO iWl F
AM6WCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 25, 1950
LETO LII —VOL. LII.
Sodobni dogodki in komentarji
ZATIRANJE tiskovne svobode'- — V “Prosveti” je bil te dni objavljen ponatis pisma nekega Jožeta Miketiča, ki ga je pisal iz starega kraja svojemu prijatelju Antonu Jurci v Ameriko. Omenjeni Miketič pravi med drugim:	“Odkar si mi zadnjič
pisal, se je marsikaj zgodilo. V Koreji je izbruhnila vojna. Ampak Američani gredo še vedno RAKOVO POT naprej, medtem ko vaši zračni “HEROJI” bom bardirajo nezaščiteno korejsko prebhmlstvo. V tem delu so pa res heroji, kakor pravijo poročila. V Lake Successu pa kličejo VES SVET NA POMOČ, da bi se spravil nad tistih par mili ionov Korejcev. Ali je to demokracija in civilizacija”?
TAKŠNE HUJSKARIJE, ki bi jih vsaka “delavska diktatura” in vsaka “ljudska demokracija” vselej, zlasti pa ob času vojne nagradila s kroglo v glavo ali z zanko okoli vratu, se drzne objavljati list, ki se ogorčenjem zgraža nad zatiranjem tiskovne svobode v “dekadentni”, “wallstreetarski”, “reakcionarni” Ameriki! — Res, skrajni čas je, da se zbere še nekaj tisočakov za obrambo tiskovne svobode, ki v Ameriki takšno preganjanje trpi!
PROSVETA in MIKETIČ pa se utegneta s širjenjem takšnih 'idej zameriti tudi svojemu vzoru Titu, na kar najbrž nista pomislila, ki je čisto drugačnih mislih glede korejske vojne. V svojem razgovoru s senatorjem Pepper-jem in še nekimi ameriškimi senatorji, ki so ga obiskali v njegovi vili v Beogradu, je izrazil Tito glede Koreje sledeče stališče: Jugoslavija si rezervira neodvisno stališče glede korejske vojne, toda ODOBRAVA AKCIJO ZDR. DRŽAV IN ZDR. NARODOV, ki so jo zavzeli napram onim, ki hočejo vzburkati svetovni mir.—Torej, katero stališče je pravilno:	ali
Titovo, ali Miketičevo in Pros-vetino, ki je stališče stalinizma? Tak dajte no! ..Nikar ne kalite Titu vode v Ameriki! Ce on tako govori, kakor govori, že ve, zakaj tako govori! Saj veste: njegovo stališče je “prekerno”, kakor bi rekel ongav gospod.
MI, — “REAKCIONARJI” in “fašisti”, se v očigled sovražnosti in mržnje do Amerike,, ki-jo ob vsaki priliki kažejo in izpovedujejo gotovi ljude, prav nič ne čudimo, če je kongres sprejel proti vsem onim, ki so tako sila nesrečni v zastrupljenem ozračju te “dekadentne” in “gnile” dežele, postave, katerih svr-ha je, onemogočiti izpodkopavanje temeljev vsega tega, kar je naredilo Ameriko veliko, demokratično in svobodno. Mi smo takih zakonov pričakovali, z nami vred pa jih je pričakoval tudi — SANS, kar naj bo v kredit njegovi inteligenci.
(Dalje na 3. strani.)
------o-----
Sabotaža pri oddaji
“Glasu Amerike’’
Cincinnati. — Eksplozija, je poškodovala anteno “Glasu Amerike” v Bethany, O., je bila posledica profesionalne sabotaže. Tako so izjavili uradniki te radijske postaje.
Mrzla vojna v Berlinu postaja vedno bolj topla
Trenje se poostruje, ko velesile zapirajo drug drugega policiste. — Vzhod in Zahod se gledata kot pes in mačka.
_____	v	cident, so mnenja, da je gover-,vabilo k tem tečajem po dopis-
John P. Lecacos, poročevalec ner Dewey kršil pravjla gosto- niči po pošti, če koga taka do-lista Plain Dealer, poroča iz ljubja in dobrega takta, ne ozi- pisnica ni našla, je vabljen s to
raje se na to, kaj si on misli o objavo. Lanski obiskovalci teh Sovjetski zvezi in njenem reži- tečajev dajejo tej šoli prvovrst-
GILLESPIE, 111. _ Po dolgi bolezni je za jetiko umrl John Skrtič, star 44 let, rojen v Bazo-vačah, Hrvatska. V Ameriko je prišel s starši, ko je bil še otrok. Tukaj zapušča starše, ženo, hčer, Osem bratov, sestro in več drugih sorodnikov.
Berlin. — Trenje v tem mestu, kjer gospodarijo štiri velesile, se je spet poostrilo. Zdaj te velesile ugrabljajo in zapirajo drug drugega policiste. Nedavno so Rusi ugrabili dva ameriška vojaška policista. Sovjetske oblasti so tudi sklenile, da ukinejo električno energijo za ameriški, angleški in francoski sektor.
Sovjetske čete so postavile ba-riero v angleškem sektorju, blizu sovjetskega sektorja. Angleži so protestirali, nakar se je pričelo pričkanje zaradi razmejitve. — V pondeljek je bilo v zapadnem sektorju aretiranih 6 “ljudskih” policistov iz vzhodne zone, na kar so sovjetske oblasti odgovorile s tem, da so ugrabile 25 policistov iz zapadne zone, ki so se vozili po službi s pod-ulično železnico domov k svojim rodbinam.
DEWEYJEV
INCIDENT
VNEWY0RKU
Governer je kršil pravila gostoljubja in dobrega takta, ne glede na to kaj misli o Sov. zvezi.
Švica ne bo mogla ostali nevtralna v prihodnji vojni
Švicarji so se pričeli zavedati, da bi bilo v novi svetovni vojni konec njihove nevtralnosti.
NEW YORK. - V četrtek večer je bila prirejena v hotelu Waldorf - Astoria v New Yorku svečana večerja za delegate Zdr. narodov, katere sta se udeležila tudi sovjetska delegata Andrej Višinski in Jakob Malik. Med govorniki, ki so nastopili po večerji, je bil tudi T. Dewey, governer države New York, ki je v svojem govoru med drugim dejal:
“Nespametno bi bilo, ignorirati trdo dejstvo, da dokler bo V Sovjetski zvezi 10 do 15 milijonov suženjskih delavcev, ki žive v smrtnih mukali, da dotlej ne more noben človek na svetu leči k nočnemu počitku z občutjem varnosti.’
Ko je giverner Dewey izgovoril te besede, sta Višinski in Malik posinela v obraz, vstala od mize ter odšla iz dvorane.
Poznejša poročila naznanjajo, da so drž. tajnik Acheson in nekateri glavni delegat j e Združenih narodov izrazili Višinskemu svoje obžalovanje nad pripom-
ta obžalovanja niso bila izraže- i na z namenom, da pridejo v javnost.
Osebe, ki komentirajo ta in-
Ježa na dveh konjih hkrati
V teku splošne debate pri zasedanju Zdr. narodov je dr. Ismael Avarelo, delegat iz Cuatema-le, predlagal, naj bi zbornica vstala v počastitev spomina onih vojakov Združenih narod.ov, ki so padli v Koreji. Po teh besedah so vsi delegatje vstali, obsedeli pa so delegatje Sovjetske zveze, Poljske, Ukrajine, Belorusije, Češkoslovaške in — uganili ste! — delegatje Jugoslavije. . .
Edvard Kardelj, glavni delegat Jugoslavije, ki je vsekakor moral biti malce v> zadregi, je pozneje pojasnil, da ni ostal sedeč z gesto protesta, temveč le kot v “odsotnosti.” Je res težko jezdariti na dveh konjih hkrati. — Spomnite se samo izjav, ki ji dajejo Tito, Kardelj in Marinko, katere izjave druga drugo pobijajo. — Ene so namreč za inozemstvo, od katerega so jugoslovanski oblastniki odvisni za svoj obstoj, druge pa so za prebavo domačega ljudstva. . .
PREDLOG PROTI ROVARJEM POSTAL ZAKON. PORAZ PREDSEDNIKOVEGA VETA
Slovenska pisarna
6116 Glass A ve., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
Pričetek večernih angleških tečajev za novonaseljence, ki jih organizira Škofijski naselje-niški odbor, bo 3. oktobra v is-
Zbornica poslancev in senat sta z ogromno in od višno večino glasov porazila predsednikov veto protikomunistične predloge, ki je v soboto postala zakon.
WASHINGTON. — Predsednik Truman je vetiral ali odklonil svoj podpis predlogi za zatrt j e subverzivnih aktivnosti, poslanska zbornica pa je nemuddoma z ogromno večino preglasovala njegov veto.
Ne oziraje se na dolgo predsednikovo poslanico, v kateri je označil predlogo za “grozno napako”, in na predsednikov osebni, apel, ki je spremljal njegovo poslanico, je zbornica poslancev z 286 glasovi proti 48 odklonila njegov veto. To se pravi, v kolikor je od zbornice poslancev odvisno, je predloga sprejeta in je postala zakon. Zbornica poslancev je oddala 63 glasov več kot dve tretjni glasov, ki sta potrebni, da se ovrže predsednikov veto.
Za zbornico poslancev je imel
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
tih prostorih kot lani (1033 Bubami governer j a Deweyja, toda perior Ave.). Pouk vsak torek
n četrtek od 7. do 8. 9. Vpisovanje bo v pričetku šole (3. oktobra). Pouk je brezplačen. Vsi no-vonaseljenci so dobili posebno
glasovati senat, toda v soboto zjutraj ob treh še vedno ni prišlo do glasovanja, ker se je tam izvajal filibuster, to je, da se je govorilo o vsem mogočem, tudi o stvareh, ki nimajo s predlogo nobene zveze.
Majhna skupina senatorjev, za katero je govoril sen. Danger, republikanec iz North Dakote, si je prizadevala pripraviti senat do sprejetja predsednikovega veta. Langer je začel govoriti v prid predsednikovemu vetu in proti predlogi v petek zvečer ob 10:50 ter je govoril do 3:18 zjutraj, nakar se je izčrpan zgrudil na tla. Njegovi kolegi so mu pričeli močiti obraz z mrzlo vodo, nakar so ga na
natorjev prevoz v bližnjo mornariško bolnico.
WASHINGTON, 23. septembra (sobota). — Predloga za kontrolo komunističnih aktivnosti in subverzivnih organizacij je postala danes popoldne zakon, ko je tudi senat z ogromno Večino glasov odklonil predsednikov veto. Senatorji so s 57 glasovi proti 10 odklonili predsednikov veto, to je z 12 odviš-nimi glasovi kot so bili potrebni za dvetretjinsko večino.
Poleg strogih kazni in zapora, ki jih določa ta zakon za komuniste in njihove aktivnosti, do-doča zakon tudi registracijo vseh organizacij, ki so bile proglašene za subverzivne, to je ta-
Berna, Švica, da je korejska vojna dala Švicarjem mnogo misliti. Švicarji se čedalje bolj zavedajo, da bo njihove tradicionalne nevtralnosti konec, če izbruhne nova svetovna vojna.
Poročevalec pravi, da so mu •tri osebe: delavec, voznik taksija in bankir, izrazile sledeče misli s skoraj enakimi besedami:
“Rusi se ne bodo ozirali na našo nevtralnost. Oni so hujši od nacistov. Mi se bomo borili, če do treba, toda vi nam morate pomagati.”
Uredniški članki časopisja so pričeli izražati isti sentiment.
Tri na dan
V Koreji naj se izvršijo takoj po vojni svobodne volitve, pri iaterih bo narod brez vsakega pritiska odločil, kakšno vlado si ki želi. Pravilno!
» * •
Harduš! Vidite, to so besede, da bi jih sam ran j ki Lincoln ne mogel izreči lepših!
* * *
In kdo jih je izrekel zadnji četrtek? Nihče drugi, saj ne boste verjeli, pa je živa istina — sam komunistični diktator Tito. Povedal jih je ameriški delegaciji. Mimogrede, ko so bili že
mu.
Višinskemu se mudi!
no priznanje.
Nedeljo 22. oktobra popoldne naj si zavedni slovenski katoliški Cleveland rezervira za obisk
Glen Cove, N. Y. — Poli-.... j velike in vesele prireditve Lige
cist O’Neil je ustavil tukaj na cesti veliko limuzino, ki je dirkala skozi trg 65 milj na uro, dasi je predpisana brzina samo 20 milj.
V limuzini je bil sovjetski minister Andrej Višinski, ki je bil na poti na sejo Zdr. narodov. Policist je povedal šoferju, da mu za enkrat ne bo dal “tiketa”, toda ga je posvaril, da drugič ne bo šlo tako gladko, Višinski ali ne Višinski. . .
Andrej Višinski ni vetiral policistovega odloka.
Staro drevo še vedno stoji
Fort Payne, Ala. Tukaj še vedno trdno stoji mogočno drevo, ki mu elementi niso mogli do živega. Pod tem drevesom so v davnih časih posedali Indijanci s poslikanimi obrazi, ki so se tu zbirali k svojim vojnim posvetom. Glavarji Cherokee Indijancev so pod tem drevesom kadili svojo mirovno pipo.
v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Naši “kulturni garači” so pridna na delu s pripravami, da pokažejo na odru izmed lepega in veselega najbolj veselo. Sodelovalo bo tudi pevsko društvo Lira. - Videli in slišali bomo opereto “Kovačev študent” (2. de-jenje), Tri tičke, dramatizirano pesem “En starček je živel” ter pevske točke Lire. ženski odsek Lire bo pomnožil kader naših izbornih kuharic, moški se pa organizirajo, da bodo na ta dan slovenske vinske trgatve postregli za baro kot še nikoli. Pričetek prireditve ob 3 popoldne. Vstopnice za katerikoli sedež ali stojišče $1.
Kislo zelje in klobase
Forreston, 111. — Kuhinjski šefi v tem mestu so servirali 3 tone kislega zelja, eno tono klobasic - hrenovk (wieners) in 500 galonov kave. Postregli so 35,000 osebam, ki so prišle na slavje dneva “Sauerkraut Day.”
GOV. LAUSCHE BO PRIPOROČIL IZGRADNJO LASTNIH DRŽ. POSLOPIJ
COLUMBUS, O. — Governer dov.
Frank J. Lausche je predlagal, da bi si država izposodila denar za izgradnjo novih poslopij državnih uradov in prav tako za izgradnjo novih poslopij v ubo-žnih šolskih distriktih.. Governer je dejal, da bo vse to pred-
ravno v pogovoru, je Tito tudpložil zakonodaji s priporočilom, omenil, da bi rad kaj dolarjev^da bi se financiralo predvideva-iz Amerike.	jno gradnjo z izdajo novih bon-
nosilnici odnesli iz dvorane v ke, ki hote ali nehote delujejo bližnjo pisarno, kamor je prihi- za komunistične cilje, in regis-tel zdravnik, ki je odredil se- tracijo njihovih uradnikov.
Značilne izjave maršala Tila, ki jih je podal v Beogradu ameriškim zakonodajalcem
Governer je izjavil, da so bili taki programi že uspešni v državi Pennsylvaniji.
Država Ohio, je rekel governer, plačuje na leto $1,186,689 za najemnino privatne lastnine (čuti, da je nagla akcija Zdr. dr-in za vzdrževanje njihovih hiš- žav in Zdr. narodov mnogo pri-nikov ter ostalih potrebščin. — pomogla k njeni lastni varnosti. Samo za najemnino plačuje na Dalje Jugoslavija čuti, da če gre leto $890,304.	ta agresija nekaznovana mimo,
BEOGRAD, 21. septembra. — Skupini ameriških senatorjev in kongresnikov, ki so danes odpotovali od tukaj, je maršal Titoi izjavil, da naj bi se čete Združenih narodov, ko bodo porazile severne Korejce, ustavile na 38. paraleli, nakar naj se korejski problem reši s pogajanji. Skupina, ki je obiskala maršala Tita, je obstojala iz sledečih ameriških legislator)ev: senator C. Pepper, demokrat iz Floride; senator Owen Brewster, republikanec iz Maine; kongresnik Harold Cooly, demokrat iz North Caroline, in kongresnik William Poage, demokrat iz Texasa.
Premier Tito jim je izrazil svoje zadovoljstvo nad naglo in energično akcijo Zdr. držav in Zdr. narodov napram severnim Korejcem, ki jih smatra za krive agresije v Južni Koreji. Toda maršal Tito je kljub temu mnenja ,da mora biti svrha Združenih narodov, da se vzpostavi v Koreji status quo, to je stanje, kakršno je bilo tam, preden so severni Korejci vdrli v Južno Korejo. Eden izmed poglavitnih smotrov pogajanj naj bo, da se združi severne in južne Korejce. Mnenje -jugoslovanske vlade je, da če se ustavijo čete Zdr. narodov ob 38. paraleli, bodo postavljene na laž sovjetske obtožbe, da so južni Korejci napadli severne Korejce in da so Zdr. države in Zdr. narodi krivi oborožene agresije, kakor trdi Moskva.
Jugoslavija kot mala država
bo s tem povečana tudi njena lastna nevarnost. Poleg tega pa ima jugoslovanska vlada pri tem še nekaj drugega v vidiku. Severnokorejska komunistična partija naj dobi priliko razočaranja nd moskovsko agresivno politiko, kateri se postavlja nasproti velikodušna politika Za-pada. — (V dobi največjega optimizma nismo pričakovali, da bomo kdaj slišali take besede iz Titovih ust! Ured.).
FAIRPORT, O. —- Tukaj je umrl Marko Jemich st., star 61 let, v tej naselbini 31 let. Zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri.
NAJNOVEJŠEVESTI
TOKIO. — Zgodaj danes zjutraj je ameriška pehota prebrodila reko Han južnovzhod-no od Seoula, s čemer je stvo-rjen četrti člen verige, ki oklepa glavno mesto, katerega komunisti besno branijo. Mesto bi bilo že zavzeto, če bi se uporabljalo pri napadih težko topništvo, toda poveljstvo Združenih narodov si prizadeva ohraniti mesto, ki bo zavzeto z besnimi boji na nož.
WASHINGTON. — Vsa znamenja kažejo, da se Sovjetska zveza pripravlja pustiti na cedilu drobečo se kampanjo korejskih komunistov. Možno pa je, da sovjetske ali pa kitajske komunistične čete zasedejo Severno Korejo z izgovorom vzdržanja miru, v resnici pa, da preprečijo, da se čete Zdr. narodov ne približajo preveč Vladivostoku in Mandžuriji.
Noč pri belem dnevu—
Včeraj kmalu po poldnevu je nastala v Clevelandu pravcata noč ob belem dnevu. Nad mesto in okolico so prišli gosti, temno-žolti oblaki dima, ki so popolnoma zatemnili sonce in nebo, tako da je bila zunaj črna tema, ki je vladala skoraj eno uro. Nebo se je preprezalo s čudnimi pošastnimi sencami temnih, višnjevih, žoltih, bakrenih ni drugačnih barv, tako' da se je mnogo ljudi resno prestrašilo, če niso morda to znaki ali posledice atomskih napadov. Uganka je bila rešena, ko je radio naznanil, da je nebo in zatemnitev sonca povzročil dim ogromnih gozdnih požarov v Alberti, Kanada, ki so ga prinesli vetrovi nad celotno državo Ohio; zatemnitev je bila vse od Chicaga do Buffala in West Virginije. Materinski klub—
Materinski klub šole sv. Vida priredi v sredo ob 8 zvečer v cerkveni dvorani prijetno zabavo. Oddanih bo več nagrad in tudi domačega peciva ne bo manjkalo. Vsi ste prav prijazno vabljeni.
Klub Ljubljana—
V torek ob 7:30 zvečer bo seja kluba v navadnih prostorih na Recher Ave. člani so prijazno vabljeni, da se udeleže te! seje.
Na obisku—
Nekdanja Clevelandčana. Mr. in Mrs. Carl Kokal, sta prišla iz Kalifornije za nekaj tednov na obisk. Tukaj bosta stanovala pri hčeri na 753 E. .95 St. Dobrodošla in obilo zabave jima želimo v domačem mestu.
Novi grobovi
Louis Trattar
V	nedeljo zjutraj je v Mary-mount bolnici v Garfield Hgts. preminul dobro poznani rojak Louis Trattar, 3348 East 142nd St. v starosti 55 let. Doma je bil iz Tržišča pri Mokronogu na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 37 leti. Ranjki je vodil več let gostilno v Newburghu na Reno Avenue. Bil je blaga, dobra duša, mirnega značaja ih priljubljen povsod. Prijatelji in znanci ga bodo pogrešali. Spadal je k društvu Macabees Car-niola Tent 1288. Poleg žalujoče soproge Alice, rojene Saje, zapušča tri sinove: Louis, Laddie ter Private Richard, ki se nahaja v armadi v San Antonio, Texas. V Evropi pa brata Antona. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob pol devetih iz Louis Ferfolia zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 9 uri, in nato na Calvary pokopališče.
Frances Dolenc
V	Mentor, Ohio, je v soboto popoldne umrla poznana Mrs. Frances Dolenc, vdova, stara 7Š let. Zapušča sinova Tonija in Franka ter hčer Frances, poročeno Kraus. Družina je precej dolgo živela pri Mausarjevih na 160. cesti v Collinwoodu. Pred več kot 25 leti so prišli v Cleveland iz Minnesote. Truplo leži v Brunner j evem pogrebnem zavodu v Mentor, odkoder bo pogreb v torek zjutraj v cerkev St. Mary’s.
-------o------
CHICAGO. — Victor Zupančič se nahaja v bolnišnici Billings Memorial radi bolezni na želodcu. Najbrže se bo moral podvreči operaciji. Prijatelji mu žele čim hitrejše okrevanje.
^ AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 25, 1950
Ameriška Domovina
»ic^/%'1%1—Mortir
8117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Oblo
Published daily except Saturdays. Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor Vinko Lipovec
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $8.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
SEPTEMBER 1950
SUN MOM TTJE WED THU FKJ SAT
1 2
3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
Entered as second class matter January 6th 1008 at the Post Office Cleveland. Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
«^^83
No. 187 Mon., Sept. 25, 1950
Zanimivo gledanje
“Srbobran” z dne 14. septembra t. 1. prinaša zanimivo izjavo bivšega jugoslovanskega kralja Petra, ki jo je dal ob svojem povratku iz Amerike v Pariz. V tej izjavi trdi med drugim tudi sledeče: “Državno predstavništvo v emigraciji obstoja; To je kraljevina Jugoslavija, ki je 6. aprila 1941 stopila na strani zaveznikov v vojno, ki je ogromno žrtvovala, ki se še danes bori za isto pravično zavezniško stvar in katera tudi danes vstraja na načelih, objavljenih v Atlantski listini. Ta je edini zakoniti predstavnik one Jugoslavije, ki se od leta 1941 nahaja v emigraciji in ki ima edina kontinuiteto temelječo na ustavi, ki so jo kakor Srbi tako tudi Hrvati in Slovenci priznali in se jo držali. Na čelu države stoji po tej ustavi kralj. Jaz moram dolžnost, ki mi jo nalaga ustava in narodova volja verno do kraja vršiti.”
Zanimivo je to gledanje vsekakor, toda zdi se mi, da je bivši kralj na nekatera dejstva pozabil ali pa jih le hoče pozabiti. Važnejše vprašanje je, če so tudi jugoslovanski narodi pripravljeni molče iti preko tega. Nas ne zanima toliko mnenje Srbov in H rvatov, kot stališče slovenskega naroda.
Ustavo, ki jo bivši kralj omenja, je iz svoje volje izdal 3. septembra 1931 pokojni kralj Aleksander. Slovenci smo proti tej ustavi protestirali, zato so morali naši voditelji v ječo in v konfinacijo.
Drugo, kar je važnejše, kar bivši kralj ni omenil, pa je dejstvo, da je on sklenil s Titom posebni dogovor, v katerem je kraljevske pravice prenesel na kraljevsko namestništvo, Tita pa priznal tudi formalno, kot predsednika
jugoslovanske vlade. Res je, da je bivši kralj avgusta leta 1945 ta dogovor preklical in hotel vzeti Titu oblast, ki jo mu je preje dal. Te pravice pa v smislu samega dogovora kralj ni imel.
Tito je v smislu dogovora jeseni istega leta izvedel plebiscit, ki je izpadel za Petra neugodno. Jugoslavija je postala republika.
Mislim, da izražam mišljenje večine Slovencev v do movini in izven nje. če trdim, da slovenski narod gledanje bivšega kralja Petra odklanja.
Slovenci presojamo svoj državno-pravni položaj danes v popolnoma drugačni luči, kot si zamišlja bivši jugoslovanski kralj. Slovenski narod se za monarhijo ni nikdar navduševal in se prav gotovo tudi danes ne.
Slovenska emigracija ne sme in ne more v nobenem slučaju dovoliti, da bi slovenski narod v svobodnem svetu predstavljal bivši kralj Peter. Nihče sicer ne more bivšemu kralju zameriti in mu prav gotovo tudi zameril ne bo, če hoče svobodni svet opozarjati na trpljenje jugoslovanskih na rodov, na nasilje, ki ga komunist Tito izvaja nad njimi in če zahod svari, naj ne naseda znova komunističnim lažem, toda če si lasti pravico, da govori v imenu jugoslovanskih narodov, ki jih je v najusodnejšem trenutku pustil na cedilu in jih izdal v času, ko so vodili krvavo borbo proti komunističnemu nasilju, moramo odločno protestirati.
če se hočejo Srbi združiti okoli “Njegovega Veličan-stva.kralja Petra II je to njihova stvar, za nas Slovence je bivši kralj Peter II samo še politični emigrant Peter Kara-djordjevic in sicer eden izmed onih, ki so svojo dolžnost v času, ko so imeli še pravico govoriti v imenu Jugoslavije, zanemarili, da se milo izrazim.
Prav posebej me čudi, da se pri tem sklicuje na ustavo, ki so jo kakor Srbi tako tudi Hrvati in Slovenci priznali in se jo držali. Da se sam ne spominja, kako je Jugoslavija prišla do zloglasne septemberske ustave, ni nič čudnega, saj je bil še otrok, toda iz vsakega kratkega pregleda jugoslovanske zgodovine bi se lahko poučil, da je ono ustavo njegov oče jugoslovanskim narodom vsilil in jo ti niso nikdar po svojih zastopnikih sprejeli in potrdili.
Le kako se more človek, ki bi se pred svetom rad predstavil' za demokrata, sklicevati na take zakone. Prevdarne-rnu opazovalcu vzbujajo take trditve močan sum, da tovrstni ljudje nosijo demokracijo samo na jeziku, v resnici jim pa za narodovo voljo ni veliko mar. S pozivanjem na oktro-irano ustavo iz leta 1931 si bivši kralj ne bo pridobil veliko simpatij med Jugoslovani, kvečjemu bo izgubil zaupanje še pri onih bore malo pristaših, ki jih utegne danes še imeti.
Slovence v domovini in v svobodnem svetu more danes predstavljati le “Slovenski narodni odbor,” v katerem so zastopane vse politične stranke, ki so v naši domovini kdajkoli kaj pomenile.
Znane so mi težave, s katerimi se ta odbor bori in zaradi katerih je njegovo delovanje močno omejeno, toda formalne pravice zastopati Slovence pred svobodnim svetom, mu odrekati ne moremo.
želeti bi bilo, da zavzame “Slovenski narodni odbor” k izjavi bivšega kralja jasno in odločno stališče ter začne odločnejšo borbo za uresničitev slovenskega narodnega programa.
Jasno stališče in odločen nastop bo “Narodnemu odbo-
ru” ustvaril in utrdil med Slovenci v emigraciji in doma ugled, raznim neodgovornim elementom v emigraciji, kajti tudi med nami Slovenci se tovrstnih ptičev ne manjka, pa onemogočil ribarjenje v kalnem.
— šek.
| BESEDA IZ NARODA
“Čudni ptiči” nad Jolietom
Joliet, 111. — Pred nekaj dnevi smo videli v Jolietu frčati čudne ptiče. Na severnozapadni strani mesta so visoko v zraku letela z veliko brzino v nekakem polkrogu neka letala. Let je pa bil tako nagel, da se je le videla nekaka meglena črta, ki je nastajala za letali. Najprvo se je videlo kakor bleščeče kristale in za njimi je nastajala meglena
črta. Kajpada, ljudje so postajali pozorni, kaj jej v zraku. Govorili so vse vprek, kaj naj bilo. Drugi dan je neki vojaški kapitan pojasnjeval v tukaj šnjem lokalnem listu, da je istočasno, ko so ljudje videli tisti pojav, bilo na poletu v okolici Jolieta kakih sedem takoimeno-vanih raketnih F-86 letal. Ta le-izstrelijo navpično v zrak. Navzgor polete v malem polkrogu do kakih 40,000 čevljev, nakar se nagnejo v stratosferi smer, ki so na njo naravnana, nato pa z bliskovito naglico nadalju jejo polet, ki je tako nagel, da se zrak, ki ga reže velika brzina kar vžiga za letalom. To povzroča vider tistih se lesketajočih utrinkov v zraku.
Prihodnjo nedeljo sva o tem globoko modrovala z mojim pri jateljem Juretom. Kaj naj bilo to? Saj veste ob takih pojavih deluje domišljija kar sama od sebe. Jure je dejal: “čuč ne reči, čudne reči se bližajo. Bog ve, kaj vse bomo še doživeli. Kadar take reči frčijo okrog nas in nad nami, ne bo nič prida,” je dejal.
“Kakor bo za druge, bo tudi za nas,” sem ga tolažil.
Potem sva pa govorila, kako je svet napredoval v raznih iz pajdbah. Jure je povzel besedo in ,na široko omenjal in opisaval vse, kar je svet odkril samo tekom časa, kar on travo tlači po tej okrogli zemlji. Ko sem bil mlad tam v lepi Belokrajini, tedaj se nam ni niti sanjalo, da bomo kedaj imeli take vozičke, ki bodo po zraku frčali. Kaj še le'raketna letala. O kaki atomski sili še sanjal ni nihče. Pa poglej, kaj imamo danes vse. Ali ni svet res strašno napredoval?’ “Res je, napredoval je. Am pak pri vsem je ostal še vedno divjak, ker vseh teh iznajdb ne uporablja v dobro, ampak le za to, kako bi z njimi druge zasužnjil, ugonobil in da bi bil sam gospodar nad drugim.” Sem pristavil jaz.
“Vidiš Tone, to je pa njegova krivda, namreč človeka samega,” je pripomnil Jure in nadaljeval: “ko bi človek nekoliko bolj likal svojo pamet, svojo vest in bolj oblikoval v dobro smer svojo takoimenovano srčno kulturo, da bi ne mislil, le kot zverina, kako bi ubijal, moril in zmagoval nad drugim, ampak da bi mislil bolj človeško, bolj krščansko, mislil, zakaj je tu na zemlji, kdo in zakaj ga je tu postavil, bi imel človek po tisoč letih tu na zemlji pokazati nekaj več napredka na polju človekoljubnosti. Ampak na tem polju, ga bodo, oz. ga že prekašajo živali, ki ne poznajo take zahrbtnosti, take nevoščljivosti, takega satanskega sovraštva, kakor pa imajo in gojijo ljudje med seboj. Tone, na polju človeko-
ljubnosti nazadujemo, na polju sovraštva pa napredujemo na vseh koncih in krajih. Vidiš tu je tisti črv, ki razjeda našo družbo . . je zaključil Jure.
Ko sva se poslovila, sem nato o tem dolgo razmišljal, kaj je vzrok temu, da smo ljudje na svetu taki. Ali se tega zavedamo? Saj ko sami pri sebi mislimo o tem, mislimo sami o sebi, da smo sami svetnički. Kdo je pa kriv vsega tega? Nihče drugi, ko mi ljudje sami. Vsak ma-
vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 5. ure popoldne. Poskrbite, da boste pravilno vpisani, da boste 7. novembra lahko volili.
Naši fantje in mladi možje dobivajo drug za drugim pozivni-ce za vojaško službo. Mnogo rezervistov je že bilo vpoklicanih. Te dni je odšel v mornariški zdravniški zbor dr. R. J. Gaspich 619 Nicholson Street začasno je nastavljen v Great Lakes pri Waukeganu.
Te dni je preminula 72 let stara Mrs. Ivana Zagoda, stanujoča na 920 Summit Street. V Ameriki je bivala nad 50 let. Za njo žaluje soprog Matevž, dva sinova in dve hčeri, štirje vnuki in vnukinje, v starem kraju pa dve sestri. Iz cerkve sv. Jožefa so jo odpeljali na pokopališče sv. Jožefa. Sorodnikom pokojnice
lo, pa pride nazadnje velikanska i naše sožalje, njej pa večni mir. gora slabega.
Kaj je kaj drugega novega?
Okrajni klerk Joseph H. Hartley opozarja vse, ki niso pravilno vpisani v volilne sezname, naj poskrbe najkasneje do 9. oktobra, da bodo pravilno vpisani (registrirani), drugače ne bodo smeli voliti meseca novembra. Volilno pravico ima vsak mož in žena, ko doseže 21. leto starosti, prebiva najmanj eno leto v državi, 90 dni v okraju in 30 dni v precinktu (njegovem volilnem okrožju). Urad za registracijo volilcev je v drugem nadstropju okrajne sodnije in je odprt
Vreme imamo letos takšno, kokar že dolgo ne. Poletja sko-ro nič bilo ni. Jureta skrbi, kdaj bo letos grozdje dozorelo, če sploh bo, kedaj mu bo mogoče prešati in bariglice napolniti. Pravi. “Ce letos ne bb kisel, tedaj nikoli ne bo.” Jaz sem pa pristavil: “če bo kisel, bodo ljudje dejali, kakršnega nam je Bog dal, takega pa imamo. Kadar je lepo sladek, pa pravimo seveda, da smo ga sami pridelali.”
Vsi, ki tele vrstice berete, pridni bodite, pa Bog vam naj zdravja da. To vam želi
Tone s hriba.
G. Schmid, švicarski pisatelj, o Slovencih
Od 19. julija do 4. avgusta t. 1. dem z veseljem in ponosom go-
se je mudil na oddihu v Radi-šah na Slovenskem Koroškem g. Gerold Schmidt, švicarski katoliški duhovnik in mladinski pisatelj. Prvič je prišel na Koroško predlanskim. Takrat se nastanil kar v taborišču slovenskih begu; _-ev v špitallu, da tako, kar se da dobro, spoznal življenje teh revežev, o katerih prvič slišal pri švicarski katol dobrodelni organizaciji Caritas. Slovence je tako vzljubil, da je začel, dasi že nekoliko v letih, učiti njihovega jezika. S časom se je našega jezila toliko nauči da je najprej prevel v nemščino znano mladinsko vzgojno knjigo o našem mučencu Grozdetu, pozneje je prevel več krajših čr tie pisatelja Karla Mauser j a, zadnjem času pa je prevel nemščino že tudi Mauser j evega Kaplana Klemena, ki je bil nedavno objavljen tudi v našem listu. Kaplan Klemen bo tako izšel v knjigi prej v nemščini kakor pa v slovenščini.
Za svoj letošnji dopust si je gospod vikar izbral prijazne Ra-diše, ki leže severno od Drave vzhodno od Celovca. Njegova vroča želja je namreč bila, da bi videl naše ljudi pri delu, v dru žini, V cerkvi in v družbi, že ko je bil prvič med nami, si je ogledal nekaj Slovenske Koroške, drugo pa si je ogledal letos, koroškimi slovenskimi romarji se je udeležil letos tudi njihovega romanja na Višarje. Z veseljem se je odzval tudi povabilu slovenskih katoliških študentov, naj pride med nje na njihov sestanek v Sele. Ob tej priliki jim je tudi govoril. O tem njegovem govoru je celovški “Naš tednik’ med drugim zapisal, da je “govoril tako, kakor to zmore le švicarski demokrat, kateremu demokracija ni le zadeva jezika, marveč potreba srca in vsebina, vsega življenja. Pri poslovilnem večeru, ki so mu ga priredili ob odhodu iz Radiš tamkajšnji pevci, je spregovoril tudi častiti gospod sam in je navzočne pozival, naj obranijo in goje svoj jezik in naj se ga nikjer in nikdar ne sramujejo.
Ko je bodil letos po lepi slovenski koroški deželi, se je povsod čudil naravnemu bogastvu te drage naše dežele in visoki
voril tudi o svoji švicarski domovini, kjer žive štirje narodi drug poleg drugega, štirje narodi z različno besedo, a z istimi dolžnostmi in pravicami. Povedal je tudi, da mora v Švici vsak katoliški duhovnik obvezno znati vsaj dva domovinska jezika, da tako lahko zadosti vsem različno govorečim tamkajšnjim vernikom.
Preden se je vrnil v Švico, je g. Schmidt naslovil na Radišane daljše pismo, ki ga zaradi njegove plemenite vsebine objavljamo v odlomku tudi v našem listu, mohorska “Nedelja” in “Naš tednik” v Celovcu pa sta prinesla pismo v celoti. To pismo je vsebinsko tako značilno, da ga moremo primerjati naravnost s slovito Slomškovo pridigo leta 1838. v Blatogradu “o dolžnosti svoj jezik spoštovati.” Bistven del njegovega pisma se takolb glasi:
“Prav prisrčna hvala za vso prijaznost in dobroto, katero ste mi povsod izkazovali. Z mirno vestjo lahko trdim, da odnašam od Radišanov in slovenskega ljudstva kar najboljše vtise. Rad se Vas bom spominjal v sveti daritvi, da boste ostali zvesti dediščini svojih vernih prednikov. Vaš častitljivi jezik, vaši lepi običaji in vaše pesmi so ravno tako darovi božji kakor zdravje in znanje. Nekoč boste morali tudi v tem pred Bogom polagati obračun kakor o upravljanju drugih darov božjih. Kdor se sramuje svojega materinskega jezika in svojega naroda, ta se tudi prav kmalu sramuje svoje vere, katere se je učil pri svoji materi na kolenih.
Vas vse prosim, da gojite svojo narodnost in jo čuvate tudi v svojih otrocih, enako kot tudi mi Švicarji negujemo svojo posebnost in tvorimo kljub štirim deželnim jezikom eno državo.
To, kar mi je vaš narod tako zelo priklenilo k srcu, je množina mučeniške krvi, so potoki solza, katere je moral vaš narod pretakati, želim, da bi vaše trpljenje in vaše junaštvo koristilo vsem. Bog preizkuša svoje ljubljence, da jih potem povzdigne! Toliko ljubezni do Matere božje, toliko sočutja do Vernih duš sem videl! želim, da bi Vas materin-
NA5A MICKA IMA TUD BESEDO
Naš mi je povedal, da mu je nekdo rekel, naj bi vendar že spravil svojo Micko pokonci. Da
Pismo je v celoti prinesla, kakor že omenjeno. “Nedelja,” nabožni list koroških Slovencev, ki je lani in letos prinesla tudi več krajših odlomkov iz Schmidovih knjig v prevodu Karla Mauserja. “Naš tednik” pa je o pismu zapisal:	“Pismo, katero
je bilo naslovljeno radišanskim faranom, smatramo načelno za tako važno, da smo ga v celoti objavili tudi v našem listu. Tako gleda na koroške Slovence trezen Nemec, ki se je sam na lastne oči med narodom samim prepričal o njegovem življenju in trpljenju. Hvaležni smo gospodu vikarju Schmidtu za možate besede, katere je naslovil na slovenske študente v Selah, in za njegovo pismo na Radišane, ki velja za vse koroške Slovence. Borba za naše kulturne vrednote ni samo naša pravica, marveč naša dolžnost.”
“Ameriška Domovina” pa si ne more kaj, da se ne bi ob tej priliki z bridkostjo spomnila docela nasprotnega ravnanja delegata ZDA v komisiji za sestavo mirovne pogodbe za Avstrijo Mr. Rebera, ki je ob svojem obisku Slovenske Koroške pred dvema letoma odklonil, da bi sprejel zastopstvo slovenske koroške katoliške skupnosti in iz njenih rok sprejel spomenico in iz njenih ust slišal želje slovenskega ljudstva na Koroškem. Tam katoliški duhovnik, tukaj diplomat!
Joannes Carantanus.
Veselico bomo imeli!
kulturi našega ljudstva kakorjsko varstvo nebeške Kraljice in tudi lepoti našega jezika. Gospod | hvaležna priprošnja rajnkih vo-Gerold Schmidt pa je našim lju-jdili skozi življenje.”
Girard, O. — Nedavno smo imeli prireditev, na kateri so nastopile vse tukajšnje narodnosti. Telovadba in ples sta izpolnjevala skoro ves spored. Slovenci, ki smo bili včasih pri takih nastopih prvi, smo morali to mesto prepustiti drugim. Naša naselbina šteje preko 200 slovenskih družin, pa je daleko bolj mrtva, kot je bila, ko nas je bilo polovico manj. Premalo smo se bili pobrigali za mladino. Vendar nikarl ne mislite, da smo kaki pusteži in da se res ne znamo poveseliti kot v nekdanjih časih. Da je temu tako, lahko potrdita Mr. in Mrs. Varšek ter njuna hčerka. Ti so bili namreč na naši zadnji zabavi, saj je Mr. Varšek kazal svojo spretnost na drogu in bradlji.
Nekaj veselih uric se nam obeta v nedeljo 7. oktobra. Ta dan bosta ženska in Moška zveza priredili skupno veselico. Na sporedu je vinska trgatev in šaljiva pošta ter še veliko drugega. Povabili smo glavno predsednico Mrs. Albino Novak in glavnega predsednika Mr. Matt Intiharja, vabimo pa seveda tudi vse naše rojake iz bližnje in daljne okolice. Izvrstna godba se bo trudila, da nas bo držala pri dobri volji.
Na svidenje v Slovenskem narodnem domu v nedeljo 7. oktobra ob 8 uri zvečer.
John Anžiček.
si bo, revca, znucala vsa kolena, kot bi lezla vsako soboto na Višarje.
Uh, sem rekla, pa naj bo. Saj je res že zgledalo, kakor bi vse poletje plela po našem vrtu. Pa ki nisem. Naš me ne pusti na vrt, za vse na svetu ne. Oni dan sem hotela na vrt, da bi izpulila par repe, ki so že kar prilično debele. Pa mi je naš ukazal za-pik, enčeš da bom vse potacala po vrtu, ki sem šaurasta in pa da naj se repce še nekoliko debelijo.
Se reče, saj zdaj ni, da bi šel človek na naš vrt. V soboto je naš privlekel od Krkotovega Toneta iz Madisona nekaj gnoja, ga stresel v sod in nalil vode. Saj ni bilo še tako hudo, dokler se ni gnoj nekaj dni pa^l. Zdaj je pa tako tam okrog, da samo naš še prenese. Aha, on pa! Kar samo se mu smeje, kadar gre po dežju na vrt in začne nositi gnojnico na rože, endivijo, okrog dreves in kaj vem kod vse. No, naj bi imel to veselje, če že ne more živeti brez gnojnice. Ampak ko pride potem v kuhinjo k večerji, takrat morava pa s ta malim naglo ven.
On, pa naš France in Leo Kushlan so se peljali po gnoj. So ravno trije pravi za take opravke. Kr kotov Tone je natlačil gnoj v železen sod, ga pokril in postavil na naš avto. Kot sem zvedela, so jo ubrale vse muhe, kar jih premorejo madi-sonske farme, za našim avtom.
Pa ko bi šli domov z gnojem, kot se šika. Pa so menda ves Euclid obrali in se bahali, da vozijo gnoj. Ker je bil gnoj na avtu, jim tega nihče verjel ni in tako je vsak, ki je slišal, da vozijo gnoj, bistro pogledal vse tri, se nasmehnil in misli svoje.
“Zakaj boste pa imeli gnoj?” jih je vprašal Kebe na 222. cesti, pri katerem so se ustavili, da si ogledajo lepe prostore, o katerih so že slišali toliko hvale. Naš je rekel, da so se ustavili samo-radi tega in pa ker je Kebe tam blizu doma kot naš. Nič nisem rekla k temu izgovoru, vedela pa sem, da bi bili šli tje vseeno, ker so bili ravno enega potrebni, saj veste, kako je, kadar se vozijo trije moški domov in jih doma čaka večerja in pa žena. Vse bodo prej obredli in šele. ko jim že vse pri ušesih ven gleda, se spomnijo, da je nekje njih dom. Predobre smo ž njimi, predobre.
Torej Kebe jih je vprašal, zakaj da jim bo gnoj in naš France mu je na dolgo in široko razložil, da je gnoj last našega in da ga bo imel za na solato. Kebe, sem slišala, jih je debelo gledal, ker mu ni šlo najbrže v glavo, da bi kje rabili gnoj za na solato. Navadno se rabi sol, jesih in olje. Pa ker so bili gostje se je Kebe samo nasmehnil in molčal.	,
—V Argentini niso imeli u-radnega ljudskega štetja že od leta 1914.
Da pa ne bodo ženske doma ropotale in drdrale, da zapravljajo čas po farmah in drugod, so pripeljal tudi sveža jajca, lepega fižola in breskve. Samo zato, da ne bomo me rekle, da nimajo prav nobene brige za hišo in dom. Ko sta naš in France prekladala jajca iz enega avta na drugega, jima je šlo še precej od rok, ker ubila sta jih samo en ducat. Naš jih je imel v rokah, pa se mu je škatlja tako lepo izmuznila iz rok, da je bilo kar fletno. V garaži je pod iz betona in jajca so kar počenila po betonu. France se je tako smejal, da sem se zares bala, da mu bo škodilo. Ampak smeh ga je-naglo minil, ko mu je naš dokazal, da je tisti ducat jajec na tleh od njegove, Francetove zaloge in da naj se le reži, če se hoče. Nazadnje sta pa le zglihala za tista jajca. Kar sem mogla pobrati sem porabila drugi dan za šmorn.
Danes sem pokrila nov klobuček, kakor vidite. Mislim, da mi zelo paše, kaj ne?
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 25, 1950
mr
FRANCE SELJAK:
KAMNARJEV JURIJ
Materi je bil obljubil, da se poroči. “Danica ali katera druga?” Predstave vseh deklet so bile zatonile pred njo, ki se je dvigala do neba. Mislil je nanjo z ljubeznijo kljub temu, da se je iz njenih oči, z njenega glasu prikazalo včasih nekaj grenkega, težkega. Imel je občutek, da sta opljuvani njena čast in ime. V takih trenutkih je vsakikrat onemel, oči so mu stremele, stisnilo ga je za srce. Morda je ugenila, kaj se godi v njem, da mu je dejala: “Ne misliti, ne misliti!” Ni mogoče, da bi ne mislil. Če sluti, kaj mu je, čemu tega ne razreši? Zavidal je druge lju di, ki nimajo tako občutljivega srca. Očital si je predsodke. Včasih je to pomagalo, postal je vesel, jemal življenje tako, kakršno je bilo. “Ne kadim več,” mu je dejala nekoč; “vem, da je tebi tako ljubše.” Objel bi jo bil za te besede. Prišel je ugoden trenutek, da bi se zgo-vorila do dna. Dolgo je drhtel čakal, a končno ni mogel reči drugega: “Danica, ali mi imaš kaj povedati?” Ona ga je rahlo udarila, pogledala globoko: “Ti čarovnik! Včeraj sem prejela pismo.” Jurij je še pred minuto mislil, da bi lahko govoril o najbridkejšem ure in ure, zdaj se je razburil: “Kakšno pismo?” Danica je sklonila glavo kot pod udarcem: “Nekdo, ki je privozil z avtom skozi vas, mi ga je prinesel.” Jurij je stisnil ustnice, drhtel in čakal, Umeknil je roko. Danica ni mogla govoriti, dasi bi bila rada. “Kdo mi ga je poslal?” je spregovorila. “Nekdo . . Jutri se odpeljem v Trst. Do večera se vrnem . . ” Neznansko-ji je plalo v očeh. Jurija je bridko zadelo. Pred seboj je videl Hvalico. V njegovih ušesih so znova zvenele besede:	“Mnogo
sem doživela . . .” Priznala je, da je pismo, ki ga je prejela, v zvezi z njeno potjo v Trst. “Saj ni nič hudega,” ga je tolažila. V njegovih očeh je zapazila rahel blesk razočaranja in mržnje. “Vse do besedice ti bom povedala, le zdaj ne morem . . . Moram iti, ne brani mi!” Bilo je prvič, da sta si stala s težkim srcem nasproti. Oči so jima gledale, kakor da strmijo v prepad.
V tisti noči je Jurij po svojem trpljenju spoznal, da Danico ljubi. Zvečer, ko jo je srečal v družbi, ni mogel govoriti z njo, le njene oči so razodevale mnogo mnogo . . Tri dni je ni srečal, kakor da se ga izogiblje. Četrtega dne je stopil na Matejevo dvorišče. Matej je stal pred njim širok, zoprn, meril ga je po strani: “Kaj pa bi rad?” Tega človeka nihče ni ljubil, na jezikih vseh je bila le njegova skopost in trdota. Vedel je, da Jurij go-
MAKE
)CX3K3HB&33!
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
YOUR BUY WORD
When you want vitamins that ar« Potent—
Guaranteed full potency, as shown on the label.
Easy and Convenient to tako. i Economical-
Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day.
Sach capsule contains the full basic daily needs of the five vito-tnins whose requirements in human nutrition have been established.
I MILES LABORATORIES, INC i	Elkhart, Indiana _	_
vori z Danico, fant mu ni bil po volji; ko ga je zagledal na dvorišču, se je zavzel. “Ali je Danica doma?” Matejeve ustni-se so se spačile in kakor da je težko čakal trenutka, ko vrže tega človeka z besedami čez prag, se je to v hipu tudi zgodilo. Na klancu je Jurija dohitela Danica: “Čakala sem te čez dan; zvečer nisem smela iz hiše.” Jurij jo je zrl. Nejevolja, ki ga je bila vsega prevzela, je omahovala. “Obljubila si, da mi poveš.” Danica je segla z roko v lase in se grenko nasmeh' nila: “Ne tako naglo. Priti mora čas za to.” Pekoče čustvo ga je trapilo huje ko kdaj prej. Ni mu odkrita. Katero tajnost skriva pred njim? Brala je v njegovih očeh in zaječala: “Pride čas, ko bom sama od sebe iz-pregovorila . . .” Besedo ji je stisnilo v grlu, utihnila je. Vsa je drhtela. Jurij je spoznal, da trpi tudi ona. Bilo mu je laže.
Dnevi, ki sta jih za tem preživela Jurij in Danica, so bili zanju bridkosti. V Jurijevi duši je ležala teža Daničine skrivnosti. Danica je to razumela, postala je tudi ona bridkostno zamišljena. Vsakikrat, ko je odprla usta, da bo povedala, ji je zamrla beseda v grlu . .
V mrazu sta se bila naveličala skrivnih steza in potikanja po vasi. “Pridi k nam,” ji je dejal Jurij. Mati ju je pogledala z začudenjem in je molčala. Danici se je zateknila beseda ,mučna zadrega in žalost sta legli nanjo, ni mogla prestajati. Zmedla se je, šlo ji je na jok, a se je briko zasmejala. Dvignila se je: “Zbogom!” Na stopnicah se je nagnila do Jurija: “K vam ne pridem več . . .
Tistega večera je govoril Jurij z materjo odkrito besedo: “Ali je bolje, da hodiva po polju ljudem za v zobe?’ ’Mati pa je imela čuden, potišan glas: “Ne gre za to . . ” Povedala je zgodbo, ki ji je bila pustila grenko želo v duši. V dneh vojne, ko so ljudje od glada padali po cestah, a je bilo treba živeti, je bila stopila pred Mateja in ga poprosila pomoči. Ta je gledal njene sklenjene roke, poslušal besede, radi katerih bi se bila naj raj ša urdla v tla, do konca, da ji je slednjič odrekel. “Prosila sem Boga, da ga kaznuje zato. Da bi mi bilo vsaj ponižanje prihranjeno!”
“Tega Danica ni kriva!” je je-knil sin.
“Bila je poleg, a ni rekla besede.” Čez čas je pristavila: “Če ti je po srcu, me ne boš vprašal ...”	*
Ta predstava iz spomina ni bila najhujša. Ko je zadnja, najbridkostnejša zalebdela pred njegovimi očmi, je zamahnil z roko, da bi jo odgnal. Oslonil se je na Rudija, da ni padel. Predstava je priplavala znova, divje plesala in se režala. Zagledal je obraz Hvalice; droben, zelen, z globoko vdrtimi očmi. Nato je videl obraz Danice; ta se je smehljal, se nenadoma zresnil, se strnil z obrazom Hvalice v eno, zrastel v črno goro, ki se je pogrezala nanj.
“Bodi poravnano!” Na strehi sta si bila podala roko. Hvalica se je Jurija v javi izogibal z besedo in s pogledi. Vpil je na druge, njemu ni rekel besede. Le polagoma so se žačele upirati njegove oči vanj. Pogledi so rodili rekde besede. V teh pogledih in besedah je slutil Jurij nekaj zloveščega, zahrbtnega. Ni se bal skrivnega napada; nekaj drugega je bilo v smehu, ki je Hvalici zdaj zdaj spreletel obraz in ugasnil.
SEPTEMBER 1950
SUNMONTUEWED1HU FKI SAT
I 2
3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 2829 30
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
početjem, ki je prineslo toliko škode vsej občini in stalo 11 mla- akcionrji in fašisti. Zakaj? —
dih življenj!
Toda komunisti so sedaj dosegli svoj namen!
Ko je neki trgovec protestiral nad takim početjem pri vodil-
Zato, ker ne mislimo, kakor oni, da se mora človeka ponižati do sužnja, ki se do pasu priklanja
nem komunistu, češ, da nima to nobenega pomena, da to prinaša pol-bogu, v katerem je vteleše
na 80. cesti.
5. — Glasbena Matica poda opero “La Traviata” ob 3:30 popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
11.	— Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
12.	— Slovenska dobrodelna zveza, proslava 40 letnice v aV' ditoriju SND na St. Clair Ave.
22. — Carolton Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. *
25. — Društvo sv. Cecilija št. 37 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
3. — Bonavets Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
9. — St. Clair Grove No. 98 WC, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
30. — Društvo Kristusa Kra-21. — Društvo Ribnica št. 12! ]la št. 226 KSKJ, ples v avdito-SDZ, plesna veselica v avdito- j rBu SND na St. Clair Aye. riju SND na St. Clair Ave. J 31- — Slovenski narodni dom 28. — Carniola Tent No. 1288 ‘ in Klub društev SND, Silvest-T. M., plesna veselica v avdito-
SEPTEMBER
29. — Veterans of Foreign Wars, Blaškovič Post No. 5275, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
30 —Društvo “Mother of Perpetual Help” št. 1640 Katoliških borštnarjev priredi kegljaški ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
OKTOBER
1.—Gospodinj, odsek SDD na Recher Ave. priredi ples.
1.—Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., prired': “Halloweemi Dance.’’
1.—Pevski zbor “Zvon” priredi svoj redni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
6. — N. O. Oldtimers Bali Players Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
20. — Golden Gophers Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
riju SND na St. Clair Ave.
29.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v cerkveni dvorani.
NOVEMBER
3.	— 23rd Ward ‘Democratic Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
4.	— Društvo Bled št. 20 SDZ priredi plesno veselico v SND
rov večer v obeh dvoranah SND na St. Clair Ave.
------o-------
Zapleten odgovor
“Očka, zakaj pa imenujemo ženske slabotnejši in moške močnejši spol?”
“Zakaj, sinko moj? Zato, ker je slabotnejši spol dostikrat močnejši spol zaradi slabosti močnejšega spola za slabotnejši spol!”
MATIJA ŠKERBEC:
Rdeča zver - pijana krvi!
(Nadaljevanje)
na veličina države. Ker se ne ogrevamo za sistem, pod katerim izdajajo ljudje svoje najdražje prijatelje, ki so se jim v trenutku bridkosti in bolesti sr-ker ne odobravamo
le žrtve, je komunist povedal naravnost:
“Ti bom že jaz povedal, kakšen je bil uspeh naše akcije! Uspeh je bil ta, da je šlo na Jo toliko ljudi v hribe, ki jih drugače ne bi nikdar pridobili zase. Vidiš, to je bil naš cilj!”
Nekaj fantov je res na to šlo k partizanom, drugi so se skrivali doma ali v bližini pred Italijani. Uspeh tudi v tem oziru ni bil kaj prida za komuniste, za to je bilo treba to komelijo, ponoviti in uporabiti še hujša sredstva, da pridobe več ljudi za svojo druščino.
Po treh dneh se je italijanska vojska zopet umaknila na Bloke in čez nekaj dni na to je zopet prišla komunistična svojat iz tragikomedij “ljudskih sodišč” gozdov in spet “zmagoslavno” brez kakega boja zasedla vso doli- kjer je že vnaprej zapisan ob-
ča razkrili; režimov, pod katerimi otroci, ki so indoktrinirani po svojih učiteljih, izdajajo svoje lastne starše v smrt; ker ne odobravamo
no. Ljudje so trepetali in molčali! Vsi so pričakovali, da bo iz tega prišlo le še hujše gorje!
Kake tri tedne je trajala ta druga “republika” v Loški dolini,, dokler se seveda niso zopet prikazali italijanski vojaki!
V tem času pa so komunisti pričeli izvajati strahovit teror nad nesrečnim prebivalstvom, da bi ga preplašili, da se ne bi nihče upal kaj reči proti njim in da bi iz strahu prišlo k njim več mladih ljudi v goščo.
Začeli so se umori po načrtu! Kasneje so našli v komunističnem arhivu načrt, oziroma listo vseh oseb, ki so bile določene, da jih komunisti pobijejo v starotrški občini in na tem. seznamu je bilo 500 — reci in piši — 500 oseb! Torej ena desetina prebivalstva je bila obsojena od komunisov na smrt!
Prvi umori v Loški dolini so bili:
15. maja 1942 so komunisti umorili Slavka Hribarja iz Bloške police, pismonošo v Grahovem.
28. maja 1943 so ubili kar na njivi za vasjo Janeza Nanuta iz Podcerkve.
8. junija 1942 so odvedli Franca Krašovca, bivšega trgovskega pomočnika, v gozd, tam so ga najpreje oslepili, mu polomili roke in ga vrgli v jamo.
27. junija 1942 so odvedli v gozd in tam ubili tedanjega sodnika v Ložu dr. Muho, isti dan so umorili tudi Frančiško Plos iz Starega trga.
Meseca junija so ustrelili Mrijo Truden iz Igavasi, meseca julija pa so nasilno odvedli v gozd odličnega in uglednega fanta Janeza Kandareta iz Dan. Pod Markovim hribom so ga najprej strahovito mučili, mu iztaknili oči in na to šele so ga ustrelili. Nekako isti čas so vrgli v kraško jamo “Kozlovko” Andreja Mulca iz Kozarišč.
Vsi ti pomorjeni so bili popolnoma nedolžni!
O kaki beli grdi, kakor so kasneje imenovali vsake straže, ni bilo v starotrški občini ne duha ne sluha!
Zdaj so ljudje videli, da se je pričelo pobijanje nasprotnikov komunizma, kakor se je vršilo v Rusiji! Ljudje so živeli v neprestanem strahu, malo kdo v dolini in okolici je mirno spal ponoči, ker so vsak trenotek lahko komunistični rablji potrkali na okno in prišli po te, da te odvedejo v mučenje in smrt! Mnogi so se skrivali, spali so, ali v kleteh, zakopani v senu, ali celo v krompirju, pod podom ali v kakšnih luknjah, ki so si jih izkopali kje v bližini. Obenem pa je vse pretresal strah, kaj bo, ko zopet pridejo Italijani.
In res vsa igra se je ponovila še v strašnejši meri! Italijanska vojska je pridrla v dolino, komunistična vojska pa je zopet stra-
sodbi ali smrti vsak, ki greši proti Molohu nasilja in avtoritete. . . — A. Š.
DELO DOBIJO
Hrabra gošarska armada je držala zasedene postojanke tam nekje pri Lipisenju ali Grahovem. Po enem mesecu pa je bilo Italijanom te burke dovelj. Prišli so celi regimenti enako hrab-j hopetno pokazala pete! In zdaj so pričeli Italijani v množicah porih italijanskih grenadirjev od Cerknice in iz Št. Petra nad par- fcijati nedolžne ljudi, komunistične tolpe so pa pustili v miru v tizane, ki so seveda takoj pokazali svoje pete in jo odkurili v goz-Jgozdu.
d°ve-	j Tedaj so Italijani ubili iz občine Stari trg kakih 200 fantov in
“Vitežki in hrabri” italijanski grenadirji seveda niso šli v mladih mož! gozd za komunistično tolpo, ki bi jo bili kaj lahko uničili, če bi
bili hoteli, pač pa so se sedaj strahovito znesli nad nedolžnim prebivalstvom!
Tik pred Starim trgom so s strojnico postrelili 11 mladih fantov, med njimi pet dečkov izpod 16 let! Popolnoma so izropali dve trgovini, uničili tri gostilne, okradli občinsko blagajno, popolnoma razbili vso njeno opravo, požgali 6 hiš v Ložu in Starem trgu, razbili ali odnesli 95 radijskih aparatov. Tri dni so smeli italijanski grenadirji delati, kar se jim je zljubilo: ropati, požigati, pobijati! Kradli so, pili in žrli ter strahovali nedolžno prebivalstyo!
Komunistična “vlada” in “komanda”, ki je prej prirejala po občini polno mitingov, kjer so se bahali, kako bodo premagali zorjeni, naj se umaknejo! Italijane, je prepustila nesrečno prebivalstvo strašni usodi. Komaj so se pokazali Italijani, so se kot se zdi sporazumno z Italijani umaknili komunisti, ne da bi količkaj z orožjem branili dolino.
Pametni ljudje so se seveda zgražali nad tem brezmiselnim
Iz Loža je bilo ustreljenih 45 moških, iz Podloža 5, iz Bloške police 1, iz Starega trga 8, iz Podcerkve 8, iz Dan 13, iz Pudoba 17, iz Igavasi 2, iz Viševka 5, iz Vrhnike 14, iz Knežje njive 1, iz Poljan 1, iz Vrbe 1, z Babne police 2, iz Šmarate 5, iz Kozarišč 7, iz Babnega polja pa 58!
Med pobitimi je bilo le nekaj malega takih, ki so v lahkomiselnosti prijeli za puško in so držali s komunistično revolucijo, ogromna večina pobitih je bila popolnoma nedolžnih, nasprotnikov komunizma. In to so ravno hoteli doseči komunisti!
Pravi komunisti, vodilni organizatorji in komandanti so jo popihali iz doline, predno so prišli tja italijanski grenadirji! I-j udje so bili prepričani, da so bili od Italijanov pravočasno opo-
Grinders
Brass & Aluminum Castings
Dnevni šift — Plača od ure
Gluntz Brass & Aluminum Foundry
10805 Harvard Ave. ______________________(189)
Težaki za strojno tovarno
Janitorsko delo, pometanje itd. Plača od ure.—Dnevni šift. Tretja cesta južno od Superior Ave. in E. 49 St.
Skyway Machine Products 4915 Harlem Ave.
,	(187)
Aircraft Machinists Radial Drill Press Engine Lathe Milling Machine Machine Repair Men Pipe Fitters Welders
“Set up” in operiranje svojega stroja.
Visoka plača od ure.
Employment urad odprt dnevno od 8:30 a.m. do 4 p.m.
Ob sobotah od 8 do poldne.
Cleveland Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(blizu Broadway)
(188);
Delo dobijo...
Moški za splošna tovarniška dela; 1. in 2. šift; plača od ure in 2. šift bonus.
Container Corporation of America
.. 12401 Euclid Ave.
(190)
Kakor drugod, tako je bilo tudi v starotrški občini očitno, da so imeli Italijani in komunisti med sebojne zveze, da so skupaj igrali strahotno igro!
(Dalje prihodnjič)
STAKICH FURNITURE C0
A ;	:	Quality ai d Price - Easy Terms
mm
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
Stewarti na Angleškem — Zvezdnik James Stewart z ženo in otroci na poti v Anglijo si z ladje “Queen Elizabeth,” s katero se je pripeljal iz USA, ogleduje šouthampton-sko pristanišče. Stewart je prišel v Anglijo, kjer bo nastopil v filmu “Brez ceste” (No Highway). Zadnjič je bil tam v času vojne kot letalski polkovnik.
SODOBNI DOGODKI IN KOMENTARJI
(Nadaljevanje s 1. strani)
DA JIH JE SANS pričakoval, je dokaz v tem, ker so se na zadnjem njegovem zboru njegove veličine tako na lepem odpovedale vsem “častem” in “pre-rogativom”, katerih so bili doslej deležni SANSovi velmožje, in jih nesebično ter velikodušno poklonile naši slovenski “metropoli” odnosno njenim veljakom, katerih imena se bodo poslej blestela v vladnih registrih lojalnih državljanov. . . Čikaški mesijanci so opravili; ko so poželi slavo, ki so si jo stekli svojim goljufivim evangelijem, so naredili testament in zapustili golo strnišče clevelandskim “progresivnim” ubožcem, ki naj delajo zdaj pokoro za njihove grehe. . . Cikaški evangelisti pa bodo brezbrižno zamahnili z roko in začudeno vprašali:	“Am I my brother’s
keeper?”
OBOŽEVALCI komunističnega totalitarstva nas zmerjajo z re-
Naprodaj
Proda se dobro ohranjena peč na premog, rabljena samo 2 zimi; 3 pare zimskih oken standard velikosti in plinska peč za kamin (fire place). Vprašajte na 7004 Hecker Ave. ali pokličite EN 1-0036.
Dekleta — žene!
17 let in več
za delo v pralnici, predznanje ni potrebno, stalno delo.
Menk Bros. Laundry
643 E. 103. St.
(190)
MALI OGLASI
Išče stanovanje
Mati in sin bi rada dobila stanovanje, 4 sobe s furnezom. Kdor ima kaj, naj pokliče LI 1-2064.	—(187)
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. S St k
WE RENT!
Floor Sander and Wallpaper Steamers!
ORODJE, BARVE, PLUMBARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE. ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Ave.
Tel. UT 1-0926
Laddic Pujzdar	Joe VertocaUč
FRAN DETELA:
ZBRANI SPISI ^
Malo življenj«

/
Tako je govoril Premec, ko vstopi stari njegov znanec, žandar Križan. Zbranim gostom želi dober večer in postavi puško v kot.
“He, gospod Križan!” zavpije Premec. “Pit pojdite sem k nama!”
“Premec!” pravi oni, “na omen koncu vasi sem vas že slišal , tak glas imate.”
“Glas pa jaz dober, primojdU' naj» in grlo gladko, da vince
V blag spomin
dvajsete obletnice smrti NAŠEGA ljubljenega soproga 'IN SKRBNEGA očeta
Frank Strumbel
ki je za vedno zatisnil svoje oči 24. septembra 1930
Dolgo je, odkar odšel si, tja, odkoder več vrnitve ni, odšel iz doline solz, bridkosti, po plačilo v raj nebeški.
Tvoje roke, ki dobrega toliko storile,
mirno zdaj počivajo, k Bogu naše se prošnje dvigajo, da srečen si zdaj nad zvezdami.
Žalujoči:
MARY STRUMBEL, soproga in OTROCI
Cleveland, O., 25. septembra 1950.
lepo po njem teče, pa da zavpijem, če je treba.”
In Premec je zapel, da je vsem po ušesih zvenelo.
“Kadar jug vleče,” je dejal ponosno, “me sliši na Gorici stara kavka Urša. — Še enkrat pit, gospod Križan!” je klical žandar j a, ki se je odpravljal. “Pustite puško v kotu, saj rada počiva! Ali mislite zopet komu poslati svinca med rebra, gospod Križan?”
“Zopet,” se smeje Križan. “Nemara ravno vam.”
Ha, ali menite, da sem že dosti dolgo na svetu in da me smrt ne more drugače zadaviti? Kaj?”
A žandar je bil odšel, češ, da se mu mudi.
“Kako je pa moški!” se je hudoval Premec. “Še pit ne gre. Čakaj, ti dolgopetec, nazaj boš še tekel. Miha, ostani tu, dokler ne pridem!”
“Kam pa greste?”
“Tega vraga, tega Križana bom malo postrašil, da bo kaj smeha.”
“Pustite ga, oče, pustite! S takimi ljudmi je najbolje nič opravka imeti.”
“Jaz ga hočem kaznovati, ker se mi je zameril, primojdunaj! Hlapec mi bo dal rjuho in pri Podrtem znamenju bom obrnil tega rohneta.”
Starec je bil odšel, Miha pa
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA
Antona Lunka
ki ga je Bog poklical in zapustil nas Je I ^ra,V1 rremeC ln 0medli- K P^i-25. septembra 1948	možu ga neso in Križan stopi
do zdravnika. Ko ta pride, se
se je še razgovarjal s fantini, ki so bili v krčmi, in potem plačal, ker ni mogel očeta čakati. Bolj se je bil zapoznil, nego mu je bilo ljubo. Ura je bila deset in on je premišljeval, ali bi šel k Primoževim ali ne. “Če imajo luč” je dejal, “bom potrkal; če ne, pa grem.” Okna Primoževe hiše so bila še razsvetljena in na trkanje mu pride odpirat brat. On in stari Primož sta bila še pokonci.
“Kje imaš pa očeta?” vpraša France. “Saj sta bila skupaj.” “Skupaj. Pa naenkrat se jih je lotila neumnost. Križan je bil v krčmi in šli so ga strašit gori k zanmenju.”
“Zakaj jih nisi zadržal?” “Niso se dali. Saj veš, kakšni so.”
“Kaj praviš, Miha?” se oglasi Primož. “Strašit je šel oče? Tecita hitro za njim, da se ne zgodi kaka nesreča!”
“I kako že?” vpraša Miha. “Ustreli ga lahko žandar, ustreli. Kar pojdita!
“Vraga! Pa res; na to nisem mislil,” se zavzame Miha in odide naglo po bližnjem potu proti omenjenemu kraju. France pa obleče suknjo in se napoti po cesti ravno tja. Daleč je bil še od znamenja, ko mu pri neseta" naproti Križan in Miha jčta hudo ranjenega.
“Zdaj sem pa izteknil, primojdunaj!” reče hripavo Francetu.
‘Pa vendar niste močno poškodovani?” vpraša ta prestrašen.
“Ravno dosti, da se ne bo treba dolgo po posteljah valjati.” pravi Premec in omedli. K Pri-
Mesec september, nič ne maram te, zagrenil si mi življenje, užalil mi srce.
Ugrabil si mi soproga, očeta dobrega, srce pa našlo bo pokoj, ko pridem za teboj.
Žalujoči ostali:
ANGELA LUNKA, soproga;
TONY, VICTOjR in JULIE, otroci.
Fairport, O., 25. sept. 1950.
I je mož zopet zavedel. “Meni 1 ni treba nobenega mazila več,” [pravi hripavo. “Gospod Križan, nič več ga ne bova pila.” [Roko mu izkuša podati, a pre-| težka mu je že bila, Križan pa ga prime zanjo in zapusti po-[ tem molče hišo. Franca je bi-lla poslala po gospoda in še ti-[sto noč je umrl Premec v Mi-hovih rokah in France mu je zatisnil oči. Svojega Jurčka se [je bil še navsezadnje spomnil.
Na vso moč je deževalo, ko so ga pokopavali, vendar se je vila dolga vrsta ljudi proti pokopališču, zakaj znan je bil mož povsod, sovražili ga pa niso. Primož je bil s svojo družino med pogrebci in pred njim je na glas molila stara Urša, Prem-čeva gostja, in vmes vzdihovala: “Oh, ti ubogi Premec, kakšno smrt si storil, oh, ti reva stara!” Ko so pa prišli do groba, se je obrnila in rekla: “Oh, ljudje božji! pozna se, da ga je mož rad pil, ker gre tako dež.” Primoža je pa ujezilo, ko je to slišal, in zavrnil jo je: “Kadar ti umrješ, bo pa toča šla, ker si coprnica!”
Premčevina je postala Mihova last, a on je vse prodal in se vrnil na goro, odkoder le redko kdaj še pride v Dolino. Rozalka misli, da ga tudi nekaj drugega pri njih gori drži, ne samo prijatelj Jurij; in zadovoljno časih možu pripoveduje, kaj je tu pa tam videla in slišala. Jurij se trdno nadeje, da bo iz Miha in Anice enkrat še par, ker postaja fant bolj in bolj zamišljen, dekle pa veselo.
(Konec.)
—------o-----—
Bolje je krivico trpeti, nego krivičen biti.
Vsakemu svoj kos. — Doreen Klanac, tajnica glavnega nadzornika parka v Fort Williamu, Ontario, daje sladoled, ki so ga ji izročili obiskovalci, Teddy ju, 400 juntov težkemu črnemu medvedu. Doreen se dvigne vsak dan za nekaj časa od svojega pisalnega stroja, da spravi ogromno žival na noge v zabavo gledalcev. Res lepa zabava!
Naročite se na dnevnik Ameriška Domovina"
Mario Kolenc
Ena najbolj modernih je
CRANE kopalnica
Dajle, da vam jo mi inifaliramo!
Louis Planinc
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom “The Crane Group.” Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa
naročite posamezne.
'I; [	■	.
TOILET j BANJO UMIVALNIK
Stroški za inštalacijo so posebej.
THE CRANE NEUDAY GROUP
Ak° naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno instalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako, da vam m treba nobene gotovine takoj. Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ah za mštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Clevelandu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj—brez vsake obligacije.
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Avenue	Telefon MU 1-4200

Žejen je! — Valli, dvesto juntov težki mladi slon očivid-no ni navajen kričati nad razlitim mlekom, njemu je edina skrb, da ga dobi dovolj in ob pravem času. Njegov “skrbnik” se, kot kaže slika, res briga zanj.
Naročile si
BARAGOVO PRATIKO
za leto 1951
Ima bogato in zanimivo vsebino. Je povečana od lani za celo sekcijo 32 strani, zato stane letos malenkost več.
s poštnino stane $1.00
kar pošljite v Money Odru, čeku ali pa v gotovini na novi naslov:
BARAGOVA PRATIKA
6519 WEST 34th STREET BERWYN, ILLINOIS
Naročite jo čimpreje, dokler je v zalogi!
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
—AM) THE WORST E YET TO COME —in najhujše šele pride