Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 20. maja 1934. Štev. 20. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol Popüst po dogovori. Pozdravleni Višešnji Pastir! Slovenska Krajina pričaküje svojega Višešnjega Pastira, apoštolskoga administratora i lavantinskoga knezoškofa, Dr. Tomažič Ivana Jožefa. Kak naš Višešnji Pastir pridejo zdaj prvič férmat v sobočki dekanat. Gda so bili še pomožni püšpek, so se večkrat obrnoli pri nas. Že te smo spoznali njihovo dobro srce. Že te smo vživali njihovo lübezen. A kak jih je Bog poslao za našega višešnjega pastira, kak so prevzeli najodgovornejšo slüžbo pri ravnanji velike püšpekije, se je ta lübezen v tistoj meri povekšala, v šteroj se je njihova skrb za rešenje naših düš. Vsem so nam oča. Vsi smo njim deca. Vsi jih ščemo bogati, vsi poštüvati, vsi za njih moliti. Tü izjeme biti ne sme i je tüdi nega. To smo po božoj zapovedi dužni včiniti i tüdi včinimo, kak oni po istoj zapovedi skrbijo z vsov gorečnostjov svojega srca za naše düšno zveličanje. Oni nam pošilajo dühovnike v božem imeni, oni njim dajo oblast, da nam glasijo reči večnoga živlenja, da nam odpüščajo grehe, nam delijo Jezušovo bože telo i vse njegove milošče. Molimo zato za njih! Bogajmo jih ! Mejmo popolno vüpanje v njih, ve so nam pri prevzemi svoje zvišene slüžbe z tak krasnimi rečmi lübezni i pravičnosti pokazali pot zavüpanja. Lübimo jih, kak oni nas lübijo, ki so v svojem postnom pastirskom listi odkrili svojega nas vse obimajočega gorečega düha, šteri nas žele vse na pravo pot spraviti, na njej spopuniti i tak oblaženiti. Oni, prezvišeni naš Višešnji Pastir, vzgajajo našo mladino v svojem semenišči. Nikdar ne mela Slovenska Krajina teliko bogoslovcov, teliko mladencov, ki bodo prisegli Kristušovoj zastavi vernost, kak jih ma ravno zdaj. Ti so, ti bodo njihovo veselje, če njim je pomoremo odgojiti v dobre, z Jezušovim dühovniškim srcom napunjene dühovnike. Te naš trüd je znak najvekše dužne lübezni do njih. Višešnji Pastir najmre jedino v dobrih dühovnikaj najde vso svojo tolažbo, vse svoje veselje, dopunjeno vse svoje vüpanje, ar mirno gleda v sodnika i v sladkoj blaženosti nagne svojo glavo na Dobroga Pastira srce pa njemi šepeče: pastire sam ti dao, goreče, ki ti napunjavajo ovčarnico, ne ,pa najemnike ki bi ti samo brili, dojili i trgali ovce. O blaženost nad vse blaženosti je za škofa, če ma v svojih dühovnikaj Jezušove dühovnike i zato skrbeti za takše dühovnike je lübezen nad vso lübezen. To lübezen naj skaže narod Slov. Krajine svojemi Višešnjemi pastiri! Vse naj včini, da bodo njegovi Sinovje na veselje apoštolskomi administratori, da bodo dobri, Jezušovi dühovniki. Naj moli, naj se prečiščava, naj se zatajüje v te namen, naj njim postavla za zgled častitlivoga božega slüžabnika Slomšek Antona i ga prosi za nje, naj njemi obüja v spomini delo naših pokojnih velikanov, Küz-miča, Slamara, lvanóczyja, Kolara, Bašo, Sakoviča itd., ki so živeli, ki so vmrli za te narod i ga nikdar ne zapüstili, ga nikdar ne zatajili. Iskali so samo njegove düše i božo čast, zato je pa zacvelo v Slov. Krajini takše dühovno živlenje, da se je imenüvala „biser sombotelske püšpekije“. Mlač-nost, ki zalevle celi svet, je toti otemnela te biser, te džündž tüdi. A svojo staro svetlost dobi nazaj kak začne naš narod goreče moliti za dobre dühovnike, kakši je bio častilici sluga boži Slomšek, kak naš narod začne z celim srcom nasledüvati Jezušove jakosti, štere se svetijo v našem prezvišenom gospodi apošt. administratori, Jezušovom duhovniki. To prepotrebno skrb, da bodo naši bogoslovci Jezušovi dü- hovniki, obečamo i poklonimo našemi Višešnjemi Pastiri v dar, kda obprvim stopi na tla Slovenske Krajine kak njeni .apoštolski administrator. Prezvišeni gospod apoštolski ad- ministrator i lavantinski škof, Slovenska Krajina Vas sprejme kak najbolšega Očo z vdanim, detinskim zavüpanjom, blagoslovita jo i potrdite jo z močjov sv. Düha. Bog vas prineso! V sv. Pismi čtemo ete bože reči: „Te so se z gore, ki se imenüje Olivetanska i je blüzi Jeružalema, sobotni den daleč, povrnoli v Jeruzalem. Gda so ta dospeli, so šli v gornjo sobo, gde so ostali Peter i Janoš, Jakob i Andrej, Filip i Tomaž, Brtalan i Mataj, Jakob sin Alfejov, Simon Gorečnik I Judaš, brat Jakobov. Vsi ti so ednodüšno stanovitni bili v molitvi, z ženami, z Marijov, materjov Jezušovov, i z njegovimi brati.ˮ (Djanje Ap. I. 12-14) Tak se glasijo bože reči od priprave na Prihod sv. Düha. Od sveckoga šüma ločena, stanovitna molitev z Jezušovov materjov i božimi svetci nam odpre prepotrebno vretino darov sv. Düha Po njem se napunimo z miloščov posvečüjočov po svestvaj i z najdragšimi dari modrosti, razumnosti, znanosti, sveta, moči, pobožnosti i bogabojaznosti sv. Düha. Pridi sv. Düh Bogi, posveti nas i napuni nas s svojimi sed-i merimi dari. Nedelska šola. Narodno i državno edinstvo. Tak moremo začnoti naš dnešnji navuk, da naj níšče ne nastavi na svoj radoznali nos očalje, ar ne bomo meli skrite misli. Jasno i podomače pojasnimo ka pomeni za nas narodno edinstvo, tak jasno i vsem vidno, kak jasna je brazda, štero potegne plüg našega človeka po blagoslovlenoj domačoj zemli. Ločimo narodno i državno edinstvo, — govorimo prvič od države i potem od naroda I Če smo za državno edinstvo, potem Želemo meti za Srbe, Hrvate i Slovence edno, sküpno državo. Že v vüzemskoj številki „Novinˮ smo napisali, ka je pitanje sküpne države z brati onkraj Müre za nas rešeno tisti den, kda smo prostovolno, od nikoga ne siljeni stopili pod sküpno streho Kraljevine Jugoslavije. To se pravi: smo za sküpno državo vseh Jugoslovanov i naša srčna žela je, da bi najšli pot v to sküpno državo tüdi bratje Bolgari. S tem pa nikdar ne povedano, ka smo za to, ali ono politično stranko. Stranke pridejo, vladajo i odhajajo. Vladajo pokeč majo moč, ali zavüpanje naroda, kda edno, ali drügo, navadno oboje sfali, se zrüšijo i dajo mesto — novoj stranki. Rojstvo stranke je ne rojstvo države i smrt stranke je ne smrt države. Pri sküpnoj državi vstrajamo, v tom dugovanji ne poznamo küpčije, delo strank pa Sodimo po deli i jo podpiramo, ali odklanjamo, kak si pač z svojim delom zaslüži. Sküpna, edna država za tri brate je prvo, ar brez toga samo žmetno, ali nikdar ne bi prišli do narodnoga edinstva. Kak si pa moremo zamisliti to reč? Etak: Stoletja smo hodili po ločenoj poti i tak smo postali z ednoga — trije. Hoja po ločenoj poti je dala razlike v jeziki, v mišlenji, v navadaj. Ništerne od teh razlik, če bi ostale v zdajšnjoj, ali celo v povekšanoj meri, bi povzročile, da bi bilo naše prebivanje pod sküpnov strehov žmetno, morebiti celo — neprijetno. Te razlike se morejo teda odstraniti. Ne z nasiljom, ar so ne deca nasilja ! Čas je dao ju-goslovanskim bratom razlike, čas jih tüdi vzeme, če smo pametni i če tüdi sami Želemo, naj nas v prišestnom ne ločijo takše razlike, za volo šterih bi bilo naše živlenje pod sküpnov strehov žmetno, ali neprijetno. Nikdar pa ne moremo vörvali, ka bi bilo pametno i potrebno, ka bi postali v vsakom dugovanji ednaki, eden drugomi spodobni, kak je jajce spodobno jajci. To je najmre ne mogoče i tüdi ne potrebno. Kmet z bregov je sin istoga očé i matere, kak njegov brat, šteri je doma ne bogatoj ravnici. Samo 20 let živita — vsaki v svojem kraji i je že vidna razlika med obema. V drüžini so pri ednom stoli i pod ednov strehov vsi i itak vsaki član ma nekaj posebnoga, nekaj svojega. Istina pa je ka majo tüdi nekaj sküpnoga: vsi delajo za srečo i poštenje cele drüžine, ar jo lübijo, ar se pod domačov strehov dobro majo, ar čütijo, ka samo tam je njuv dom. To lübezen, tó srečo dosegnoti v velkom, za vse Srbe, Hrvate i Slovence je i more biti smiseo dela za narodno edinstvo. Dobro je povedao v nekom svojem predavanj g. podban dr. Pirk-majer, ka tisti, šteri dačo plača, soldačijo slüži, se pokorava postavam, je ešče ne pravi državlan. Pravi državlan da več: on iz lübezni do svojega naroda i države zvršavle svoje državlanske dužnosti. Takše iz lübezni do naroda i države dobre državlane bomo meli, če dosegnemo narodno edinstvo. Mamo pa dosta takših državlanov? Mislimo, da smo vsi nè takši. Zato pa je narodna vzgoja, delo za narodno i državno edinstvo pametno i potrebno. Ne pozabimo pa, ka je ne zagvišno, da je za narodno i državno edinstvo vsaki človek, šteri se stem hvalili, da je. Za nas jé prle na pravoj poti tisti siromak kmetič, šteri ne ve nikaj gučati od .narodnoga i državnoga edinstva, spunjava pa vse dužnosti do narode i države, ar tak čüti v srci i tak njemi veleva düšna vest, ka tak more včiniti, ar tak je prav. 1 to je z lübezni. I takših lüdi mamo, hvala Bogi v Slovenskoj Krajini dosta več, kak to mislijo plačani i ne plačani — denuncijanti. — Kakše delo so si zvolili dečki v kat. akcij! v Črensovcih. Lani, gda se je pod g. Bakan Števanom, oskrbnikom črensovske fare porodila miseo, naj bi se za rešenje mladine nastavila katoličanska delavnost, ali kat. akcija, so se pozvali vküp dečki i opitali, ka želejo dobiti v katoličanskoj akciji. Odgovorili so vsi ednoglasno, da dühovno Vodstvo z mesečnimi navuki, naj dosegnejo pravo dühovno živlenje, to je stan pos-večüjoče milošče. To so vsi želeli. To je tüdi namen kat. akcije, da nemajo smrtnih grehov i skopajo tüdi drüge z njih.Da če je mladina pokvarjena,če nosi smrtne grehe na düši, ne pomaga i ne more pomagati,kak je dužna po Predpisi Cerkve, dühovnikom ne more pomagati düše rešavati. Mladina brez dühovnoga živlenja rüši bože delo vpajdašaj,ne zida je nikdar i je zato duhovniki v žalost, nikdar pa ne v veselje. To so zarazmeli po vnogih lepih navukaj g. Ba-kana lani Črensovske fare dečki i zato z pravim Kristušovim dühóm zahtevali, naj se vodijo po mesečnih.navukaj, gostoj spovedi i gostom obhajili na veseloj poti dühovnoga živlenja. Ar pa mamo tüdi telo, ki poleg hrane i počitka potrebüje izobrazbo, düha,zato so dečki pri sestanki na stavleno pitanje, ka naj bi njim dala v te namene kat.akcija,sledeče povedali: naj bi mesečno dvakrat prišli na sestanke i na teh\bi se: čtele dobre knige i listi; — bi se pogovarjali od širjenja krščanskih listov, predvsem domačih; — bi se spevalo, i vodo tamburaški zbor; — bi se včila omika, oponašanje pred drügim; — bi se vršila razna potrebna i koristna predavanja; — bi se včilo knigovodstvo, račune Vodstvo; — bi se razni izrazi iz kniž-ne slovenščine ali drügih jezikov razlagali i tolmačiti; — bi se vršile igre; — gojio sport i telovadba; — bi se vršilili izleti; — i bi se poslüšao radio z dobrim, hasnovitim programom. Vse to naj bi se vršilo menjajoč na podlagi pravoga dühovnoga živlenja milosti posvečüjoče, štero vse to bi posvetilo pa spremenilo v božo čast i zveličanje düš. Te predloge so stavili sledeči dečki: Horvat Anton, Horvat Matjaš. Markoja Ivan, Režonja Jožef, Tompa Jožef, Kovač Štefan, Kolenko Ignac, Hozjan Matjaš, Gjörek Franc, Lebar Kalman, Nerad Štefan, Markoja Anton, Plej Jožef, i Kolenko Franc. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. 2 NOVINE 20. maja 1934 Ti predlogi i njihovo sprejetje pomeni, da so tla mladinske düše pripravlena na Kristušovo živlenje, naj se samo dobro obdelajo, naj se samo zadosta zalevajo i segrevajo po Tistom, ki daje rast düševnomi i vsakomi živlenji, po Bogi. Napisali smo pa te vrstice iz lübezni do mladine, i njihovih voditelov, g. Črensovskih dühovnikov. Želemo, da majo edni i drügi puno veselja eden V drügom i vsi sküpno v Bogi. Kak smo pa začeli delati lani v kat. akciji, popišem ednok sledkar. Klekl Jožef. POLITIČNI PREGLED. Jugoslavija. Jevtič Bogomil, naš zvünešnji minister je prišo z Sofije z najvekšim zadovolstvom domo. Posrečilo se njemi je rešiti vsa viseča pitanja z bolgarskov vladov, najbole pa to, da Bolgarija bo poštüvala balkansko pogodbo i sklene z nami pogodbo nenapadanja. Tak je mir na Balkani za duga leta zasiguran. Mala Zveza je pa dobila s tem takšo moč, da kak velesila bo zahtevala stalno mesto v sveti (tanači) Zveze narodov. Romunija. Beck, zvünešnji minister Polske, je obiskao v Bukarešti krala Karola i romunskoga zvünešnjega ministra, Titulesca. V raznih pogovoraj so prišli gospodje ministri do za-klüčka, da dve državi mata za bodočnost edneiste Acile, kak sta meli v preminočnosti i zato je njive prijatelstvo za stalno potrjeno. Obe državi sta proti spremembi mirovnih pogodb i ar je Romunija naša zaveznica, se z toga vidi, da sta dve zavezni državi podprle s svojim prijatelstvom tüdi našo i Čehoslovaško. V Romunijo je prišeo tüdi törski zvünešnji minister Ruždi Beg, da povrne Titulescov re-dovni obisk v Ankari. Vsi ti obiski balkanskih državnikov i njihovih zaveznikov pomenijo okrepitev mirü na Balkani i v celoj Europi, ka človečanstvo itak preteškó čaka. Arabija. Ibn Saud, Vladar ednoga dela Arabije, je zavzeo od Jemena, drügoga dela Arabije en del i se pripravla, da zasede celi Jemen. Angleži ga podpirajo, da majo z tak nastalov velikov Arabijov stalne zveze. Preveč je pa razburo Ibn Saud Italijane, ki so zavolo zdrüžitve Arabcov zgübili ne samo svoj vpliv v Ažiji, nego tüdi edno važno pristanišče. NEDELA. Jezušovo Srce, oméhči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih sirot! Na Risalsko nedelo. Evangelium Sv. Janoša XIV. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Vučenikom svojim: Či što lübi mene, reč mojo bode zdržavao, i Oča moj de lűbo njega, i k njemi pridemo, i stanje si pri njem napravimo. Ki ne lübi mene, moje reči ne zdržava. I reč, štero ste čüli, ne je moja, nego onoga, ki je mene poslao, Oče. Eta sam pravo vam, pri vas bodoči. Oveseliteo pa Düh sveti, koga pošle Oča vu mojem imeni, on vas bode včio vsa, i prinašao de vam na pamet vsa, šterakoli sam vam pravo. Mer vam ostavlam, mer moj dam vam, nej, liki svet dava, jas vam . dam. Naj se ne burka srce vaše, niti se ne boji. Čüli ste, kasarn jas pravo: odhajam i pridem k vam. Da bi lübili mene, radüvali bi se zaistino, ka idem k Oči: ar je Oča vékši od mene. I zdaj sam vam povedao prvle, liki bode, naj, gda včinjeno bode, verjete. Že ne bom dosta gučao z vami, ar je prišo poglavnik etoga sveta i vu meni nikaj nema. Nego naj spozna svejt, ka lübim Očo, i kak je meni zapovedao Oča, tak činim, * „Tolažile sv. Düh pa, ki ga bo poslao Oča v mojem imeni, vas bo včio vse i Spomno vsega, ka sem vam povedaoˮ Jan.XIV.25 i 26. Risalski svetki so špomin na Prihod sv. Düha. V tej svetkaj svetimo špomin na trétjo božo peršono i njeno delo za človečanstvo. Ob svojem prihodi na svet začinja naimre 3 boža oseba svoje delo za svet, delo posve-čenja sveta. Oča Bog je Stvarnih, Sin Bog Odrešenik, Sv. Düh Bog pa Posvetiteo sveta. To so najvekša dela troedinoga Boga za svet. Zato, če svetimo dnjes sv. Düha, se moremo spom-. niti tüdi njegovoga važnoga i irnenit-noga dela na etom sveti. Gospod Jezus Kristus imenüje več poslov, štere bo vršo sv. Düh na etom sveti. Imenüje ga Tolažnika, Düha Istine, Vučitela itd. Sv. Düh je našTolažnik. Kristuš nas je ostavo i je odišeo v nebo, ar je ne nakano do konca sveta kak Bog — človek živeti nad nami. Ali namesto sebe nam je obečao drügoga rešitela i tolažnika. „Za vas je dobro, da jaz Odidem, Ar, Če jaz ne Odidem, To-lažnik ne bo prišeo k vam, če pa Odidem, vam ga bom poslao". Jan. 16. 26. Tolažbe, otehe nücamo vsi i večkrat kak si mislimo. Kristuš se je poskrbo in nam je dao Tolažnika, ki ostane z nami v skuzno]' dolini, da bri-še skuze jokakočim, boža onemogle, ošrčuje Žalostne i dvoječe, da nam odgánja skrbi, da spopolnjüje naše radosti Sv. Düh je düh istine. On bo čuvao resnico na sveti, da svet ne zaide nazaj v temo, nego hodi v svetlosti. On bo čuvao resnico Kristušovo, pravo vero, da se ne vrine v njo zmota, nego da se nepokvarjeno glasi i oznanjüje po celom sveti. On bo skrbo, da se se bože kralestvo širi, vtrdjavle v človečih srcah na celom sveti.- On bo dao božoj setvi rast, do-zorevanje za večne žetve. Sv. Düh, On bo vodnik človečih düš, ki bo razsvetlüvao düše, z svetlostjov svoje milosti, ki jesvetlejša,kak sunce. On bo pomagao düše k dobromi i je varüvao hüdoga. On nav-dihava sv. misli i žele v našem srci. On nas podigava na nebeska želenja. Sv. Düh bo vodnik, ravniteo i vučiteo sv. Materecerkve, celoga sveta. Po človečem se svet vodi ednok v Parizi, Drügič v Londoni, tretjič pa bogve kde... Ali svet pa vodi v nebeskom Jeruzalemi, modrost i dobrota bože previdnosti, Düh sveti. Na to svetlost dnes — vse premalo mislimo. Ali porazi i onemoglost raznij konferenc, zborovanj i spravišč mogot-cov sveta nam vsikdar bole i bole kažejo, da svet Vlada i vodi višja sila, druga moč i modrost... Sv. Düh je Posvetiteo sveta, düš, sv. Cerkve. On deli zaklade Kristušovoga trplenja i smrti, kinče njegovoga zaslüžena, milosti, smilenje i dobrote... „Premite sv. Düha, komi bote grehe odpüstili so njim odpüščeni..." »Pojdite i včite vse narode v Imeni Oče, Sina i Düha svétoga..." On je delivec milosti v Svestvaj, on dava svetlost i moč, i bože živlenje. Zato pa dnes naj iz srca kipi naša molitev: Pridi sveti Düh, napuni srca svojih vernih i vžgi v njih svojo lübezen. Pošli nam svojega Düha i prerojeni bomo i prenovio boš obličje zemle. Molimo za njegove milosti i njegove dar o ve. Bele lelije. III. 1925. leta so si hitro prestavlali noge dnevi v Turnišči. Den za dnevom smo meli svoje sestanke pri školnikovih. Uradno ime teh sestankov je bilo „tarokiranje", v istini pa je bio tarok to, kaj je nit za šopek — tarok je držao v celoto tiste krasne razgovore, šteri so sodili' vse kaj je bilo včeraj i delali načrte za vütro. Trije stari, živlenjske poti vajeni gospodje so kazali meni, začetniki, pravo pot, bližnjemi i sebi dober korak. Štiri odprte knige so ležale med kartanjomna močnom drüžinskom stoli pri školnikovih i te knige so imele za vsaki den zanimivo čtenje. Včasih, kda je nanesla prilika, smo polistali, posebno v knigi, šteroj je bilo ime župnik Sakovič, — tüdi za nekaj let nazaj, v preminočnost. I takše listanje mi je — istina samo v drobcih, ali na konci itak v potrebnoj jasnosti prineslo pojasnilo: zakaj je skoparo gosp. plevanoš s penezi šole, četüdi je zaslüžo vidno mesto med prijateli narodnoga šolstva. Naj popišem to pojasnilo iz is-tinskih drobcov. Törjanska šola je bila v vogrskih časih edna od najbogših katoličanskih verskih šol. Mela je šest razredov, šest vučitelov, lepo zbirko učil, knižnico, ograček, na kratko povedano7 vse, kaj je bilo v tistoj dobi potrebno za narodno šolo. Okoli sto let je edna drüžina dajata voditele toj šoli, Nemethy-jova drüžina. Stoletna preminočnost je velka reč; v toj dobi sta prišla i odišla na večni počitek dva roda. Vučitelska drüžina s takšov preminočnostjov je mogla meti korenike v narodi i ugled pred oblastjov. Sin takše vučitelske drüžine je mogeo gledati naprej i nazaj, takšemi gospodi biti vučiteo je več kak prazno ime, zato se je takši vučiteo Potrüdo, da šola napredüje. Jugoslovanska uprava je na mesto takše močne, poznane i poštüvane vučitelske osebnosti poslala začetnike, ceIo vučitele, šteri so dobili slüžbo brez potrebne izobrazbe. Vojaki, sledi za preminočnost na pol slepi vučiteo, ešče sledi: mladi začetniki brez potrebne živlenske modrosti so samo slabo opravlali delo na zemli, štero je globoko prekvaso düh dobre vogrske šole. Slabo nadalüvarije pretrganoga, prle priznano dobroga dela, je bio vzrok nenaklonjenosti farnikov i župnika, šteri je meo svoje prste na žili javnoga mnenja. Dnes že lejko povemo „brez vsake zahrbtne misliˮ, ka je bilo za slovensko Vučitelstvo edno najtežje mesto v Turnišči, pa samo zato, ar ne moglo dati dobroga vajenomi narodi pravo nadalüvale. Ne zato, ar je za takše delo zmenkalo dobre vole, ne, nego zato, ar je bilo v tistoj dobi ne mogoče nadalüvati tam i tak, ge i kak je bilo 4. Eden od „upravitelˮ Slovenske törjanske šole je zaköro i odao mesari vse uradne spise... „To je spomin na čase robstva“ je pravo — „zrelo je za ogenjˮ. Posledica pa je, ka tüdi dnes šolar s tiste dobe ne more dobiti Svedočanstva, ar nega uradnih knig i spisov iz vogrske dobe. Večina učil, mislim slik zemle- vidov i knig so lejko vrgli v ogenj, četüdi je potrošila za te reči fára žmetne jezerke. Gospodarstvo rdečih i za svojo žmetno nalogo ne doraslih ništernih slovenskih vučitelov se je vidlo na vseh krajih i koncih. Narod je vido, ka so prle poveličane vrednote šle na nikoj, ka je zobston žrt-vüvao. Što bi zamero, ka je za eden čas zmrznolo požrtvüvanje za šolo ? „Dugo let dobro, staro, je šlo na ni koj, ne poznano novo najbrž tüdi ne bo večnoˮ, — tak je mislo naš preprosti človek i toj misli je dao izraz vsikdar odločen „ne!ˮ župnika Sakoviča. Mož, šteri je bio i šteo biti prvi v fari, (pa ne visoko nad farniki, nego vsikdar méd njimi, ali največ na čeli borcov, šteri se rinejo naprej po živlenjskoj poti, pravim takši mož je ne mogeo ravnati inači. Zamerili so njemi... Za hipec so zasenjale čarne Sa-kovičove oči, v drügom hipi je zagoro cigar, rodio se je sivkasti oblak i te je neseo odgovor na očitke: „Odpüsti njim Bog, vej ne vejo kaj delajo... Brat Konrad—svetnik. Sveti Oča Pij XI. so pri ednoj priliki želeli, naj bi se njim Bog dao včakati, da bi prišteli bi. Boska in bi. Konrada za svetnika. Zdaj se Njim je ta žela spunila. Boska so že prišteli na Vüzem, Konrada pa ravno dnes na Risale. Blaženi Konrad je sin katoliške Bavarske. Bio je deveto dete kmeta Birndorfer v vesi Parzham, škofija (püšpekija) Passau, Rojen je bio 22. dec. 1818. vmro pa 21. aprila 1894. Blaženim prišteti 15. junija 1930. Že kak dete je kazao, da ednok postane svetnik. Lübši kak vse pravlice, njemi je bio krščanski navuk. Na poti v šolo i domo je hodo najraj sam i molo, či se pa tovarišom nej mogao ogniti, ji je včio na kršč. navuk ali pa je molo ž njimi. Či je čüo preklinjati, je pred vsemi lüdmi poklekno i proso Boga odpüščenja. Tovarišje so ga jako poštüvali, lüdje so ga pa zvali za angela. Sledkar je stopo v tretji red i v mladeniško Marijino drüžbo. Med svetom je živo jako ostro; delao skrbno, spao malo, molo dosta i pogosci se posto. 31. let star je stopo v kapucinski red i bio 43 leta vratar v kloštri sv. Ane v Altöttingi. Stojezeri i Stojezeri, ki so romali k Materi božoj v Altötting, so se tüdi vsigdar zglasili pri sv. vratari — Konradi. Vsaki je dobo pri njem kakši lepi navuk; i odišeo z veselim srcom. Po njegovoj sv. smrti ga je začnolo verno kmetsko lüdstvo včasi častiti i na pomoč zvati. Dostakrat je pomagao čüdežno. Prišeo je čas, ka sv. Oča tüdi toga preprostoga brata Konrada, kapucina priglasijo za svetnika. I to je ravno dnešnji den 20. máj. Nemci majo te den svoj velki svetek, ka palig majo velkoga prijatela v nebesaj. Tüdi v Prekmurji žive preprosto verno kmetsko lüdstvo. Lepa prilika se neso, napo vleko. Dečko pa je takše glase davao od sebe, kak kakši Meči pes. Sestre so mi štele pomagati ga nesti i so se približale k njegovim nogam; a na to je tak naglo brsno z nogami, ka so sestre zbežale. Kda sam ž njim prišo že do cerkvenih stub, je začno besn kača. Naednok je pa zasüko svoje noge okoli mojih tak močno, ka jih je níšče ne mogeo odtrgnoti. V gübe sam se potegno i spadno od strani na cerkveni zid. Bio sam sčista zmantráni i sam si komaj odihavao. Malo sam se odpočio i pá stopao s pojbom dale po stubaj, dokeč sam se ne stavo pri vhodi v cérkev. Naednok mi dečko kak od strele vdarjen omámlen spadne v naroče kak mrtev, vüsta se njemi penijo, oči sv njemi globoko spadnole i bile močno zaprete, nikšega znamenja živlenja je ne dao od sebe. Privleko sam ga že v sredo cerkvi, gde sva oba spadnola na tla. Dečko je ostao tam ležeč kakšivi dve minuti kak mrtvec, ali na-ednok je prišo k sebi i kričao kak besen pes: „Vkraj stem gnojomI Vö iz svinjske štale!ˮ i žuta pena njemi je vrela z vüst. Šteo sam njegove reči dobro opa-züvati, zato sam se nagno na njega, ali on mi je plüno peno v obraz. Zvijao se je kak pohojeni črv strašno kričeč i se trüdo, da se priplazi do dver. Njegovo gibanje pa je bilo preci slabo ar je bio trno zmantráni. To je bi strašen i grozen pogled ,i močna tmica je šče našo grozo povekšala. Za pol vüre sam ga znova vö vlekeo. Ali komaj je bio za cerkvenimi vrati, se je zdigno i bežao sčita sam. Zgrabo sam ga za roko i pripelao v njegovo hižo. Vsi smo bili globoko presünjeni. Potopleni v resne misli i v grozo, smo nikaj ne gučali. Po vrnitvi so prinesli dečki večerjo, štere pa se je ne tekno, nego se je vlego v posteo i zaspao. Potom, kda je zaspao, je začno šatan z raskavim i čemernim glasom gučati. „O, kak sem razkačen!ˮ „Gde je bio Leopold dnes večer?so ga pitali? „V svinjski štalici?ˮ „Što ga je ta spravo?ˮ „Te vlačügar,te glavačˮ (g.Andre). „Što šče?ˮ ga pitala sestra. „Ti !ˮ P. Sutter: Šatan v Illfurti. Istinska Zgodba. Zgled ob sedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. XVI. Dogodek v Saint-Charlesi. V ednom zanimivom dopisi, šteroga je Karl André, gredar v zavodi Saint-Charles, 5. oktobra 1869. poslao svojim roditelom v Rappoltoweiheri, čtemo sledeči znameniti dogodek, šteromi je on svedok bio. „V soboto mi je pravila sestra Damasa, ka bi spravo Leopolda, naj košta, ka košta, v zavodovo kapelo. Mislo sam, ka s tem nede nikše nevole, a zmoto sam se. Zgrabo sam 14. letnoga dečka i ga močno držao. Sestre so njemi zavezale oči, ka ne bi vido, kama idemo, i namero sem se ž njim v cerkev. Ali komaj sam napravo en stopaj, ga je nenadno zgrabila besnost — dozdáj je naime bio miren — i je ne šteo dale iti. Vzeo sam ga v naročje, ka bi ga ta neseo. Ali bio je tak žmeten, ka sam mogeo napeti vse moči, ka ga prenesém. Šo sam, kak se je dalo, napo sam ga 20. maja 1934. NOVINE 3 tüdi nam ponüja, da tüdi mi Komada — svetnika zovemo na pomoč. I je zdaj najležej. Komad de pa z nebes veselo gledao tüdi na Prekmurje, vej tüdi od tam ma nekelko bratov in vidi tüdi kelko radodarni rok je v Slov. Krajini, ki podpirajo z dari njegove brate. Dečki, poglednite Konrada i ravnajte se po njegovom vzgledi i ne bo Vam Žao. Srečno bote ednok prišli k svojemi cili. O sveti Konrad, prosi za nas vse, da tüdi mi pridemo k Tebi v nebesa i nam pomagaj v naši nevolaj. B. E. Fiat lux! (Bodi svetlost! Vr.) Na ustanovnem občnem zboru kluba prekmurskih akademikov so povabljeni zastopniki „Zavednostiˮ podali naslednjo izjavo: Nastopamo kot zastopniki onega dela akademske mladine v Slovenski krajini, ki odločno izpo-veduje krščanski svetovni nazor in skuša na njegovi podlagi dosledno formirati svoje zasebno in naše javno življenje. Z veseljom smo se odzvali povabila pripravljalnega odbora na današnji ustanovni občni zbor v upanju, da nam bo danes tukaj dana prilika, izpovedati odkrito svojim kolegom, ki niso kršč. svetovnega nazora: kakšen je naš načelen odnos do njih, kje di-vergirajo naša pota, v čem in kakoje motna tudi njih konvergenca. Že iz povedanega pa je razvidno — kar naj še posebej močno povdarimo! — da nas ni vodila sem vne-ma za brezplodno polemiko, marveč edino želja: Fiat lux! Resnica in od-kritost v vsem in nad vse! I. Za osnovo, na podlagi katere bomo skušali podati svoje načelno stališče do KPA (Kluba prekm. akademikov), nam služijo izjave pripravljalnega odbora v dveh dopisih in pra-vilah. Ob teh se nam nudi poleg manj važnega predvsem dvoje temeljnih vprašanj: 1. vprašanje svetovnega nazora in njegovega pomena v zasebnom in javnem življenju in 2. vprašanje reprezentativnosti. Svetovni nazor pojmujemo kot celokupnost odgovorov na vprašanja, ki se nam stavijo ob problemu sveta. So to različna vprašanja: Odkod svet? Kaj je njegovo bistvo? Zgolj snov ali zgolj duh ali oboje hkrati? Ali je vse dogajanje na svetu zgolj slučajno in mehanično ali je pa tudi v čem smotreno? Kakšen je zmisel sveta? Kakšen odnos naj zavzame človek do sveta? Pod kakim vidikom ga naj vrednoti ? — To so vprašanja, ki ženejo mla-dostnika v nemirno iskanje, najti odgovora poslednjemu: Odkod? kaj?če-mu? In to iskanje je ravno iskanje svetovnega nazora. Kakor na vsako vprašanje, so tüdi na ta vprašanja možni različni odgovori. Po teh odgovorili ločimo različne svetovne nazore. A vprašanje vseh vprašanj, ki se Stavi slehernemu ob iskanju svetovnega nazora, je vprašanje: Ali je realnost zgolj izkustveni svet? Ali je marveč še kaj onstran izkustva, kar je ravno tako objektivno realno kakor tostranstvo? — To je Problem religije, o katerem pravi Goethe: „Das tiefste Thema der Weltgeschichte ist der Konflikt zwischen Glaube und Unglaubeˮ. Dvojen odgovor je možem ob problemu religije: pritrdilen in odklonilen. Pritrdilen odgovor: Bog je. In je zgolj Realnost, Bit sama, Stvarnik, Postavodajalec, Odrešenik in končni smoter človekov. V celoti je obsežen ta odgovor v nauku krščanske religije. In svetovni nazor, ki mu je krsčanska religija podlaga, se imenuje krščanski svetovni nazor. Drug možni odgovor je odklonilen bodisi da enostransko taji ali se zanj ne briga ali si ga pa celo usluži za tostranstvo. Na tem odgovora temelji nekrščanski svetovni nazor. Kristus je res ločilni kamen v zgodovini človeštva. Mimo njega ne more nihče. Odločiti se mora ali zanj in Njegov nauk ali proti Njemu. Ob Njem se ločijo duhovi. Značilna lastnost kršč. svetovnega nazora je njegova ozka povezanost s kršč. vero. Nista pa to povsem ista pojma. Krščanstvo vključuje naravno religijo, saj uči, da se je mogoče zgolj z razumom iz stvarstva povzpeti do Boga. Svoj nauk pa črpa predvsem iz nadnaravnega razodetja. Toda vera v razodete resnice ni slepa ampak pametna. Mi vemo, komu verujemo in kaj verujemo. Potom razuma pridemo do Kristusa kot zgodovinskega dejstva. Iz Njegovih del spoznamo, daje Bog, in kot takemu, ki je Resnica sama, verujemo, da je res, kar uči. Posebej radi sprejemamo Kristusov nauk, ker odgovarja najplemenitejšim težnjam naših src. Res je marsikaj v Kristusovom nauku, kar presega naš razum, kar je Skrivnost. Vendar tudi to sprejemamo, ker nam za take resnice jamči nezmotljiva božja avtoriteta. Kršč. vera pa ni le stvar razuma, še manj le neko medlo čuvstvo, marveč zajema človeka kot celoto. Začetek vere je v razumu, a vera se udejstvuje tudi v volji in v čuvstvu ter posvečüje tudi telo. Cerkev s krstom človeka sprosti vezi grešnosti in ga prerod! v novo življenje, življenje otroštva božjega. Vez med vernikom i Bogom je najintimnejša, saj je vez med Očetom in otrokom. Po prerojenju v krstu raste življenje kristjana v dveh sferah: nadnaravno življenje milosti, ki se izživlja ná znotraj v veri, zaupanju in ljubezni do Boga in na zunaj v kultu, in naravno življenje, ki sprejema naravne . dobrine kot delo božjih rok, a jih ureja sub specie aeterni in vrednoti po vrednosti in smotru, ki ga je dal ustvarjenim dobrinam Stvarnik. (Dale) GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Navuk za tretjired je na Risaoski pondelek po večernici v Črensovcih. Večernice so ob 2. Svetek Marije Pomočnice je dnes tjeden, 27. maja v Veržeji. Marijíni častilci obiščite lepo kapelo Marijinišča i sprosite sebi i vsem nam, ki ne moremo ta, Marijino materno pomoč. Vančaves. Prinas je pet agrarnih interesentov, šteri majo sklepe, ka je agrarna zemla na nje spisana, čeravno stalne pogodbe neso nikdar podpisali. Najbole Čüdno je pa, to, da neso vkniženi na tiste parcele, štere so po začasnoj pogodbi pogodili, nego ščista na drüge, jako smo radovedni, kak se je mogla ta pomota zgoditi. Celo zadevo smo izročili svojoj agrarno-podpornoj zadrugi, da nam jo reši. I vűpamo se, da nam jo tüdi bo. Rankovci. Trinajset nas je, ki nesmo podpisali po prizadevanji agrarne zadruge stalne pogodbe za Odküp agrarne zemle. Peneze nazaj dobimo, ar je celo delo v roke vzela naša velezaslüžna zadruga. Črensovci. Hišo bratov Žagar Matjaša i Ivana je küpo Žerdin Kazimir, blagajnik agr. zadruge. Žerdin je zaproso Obrtno pravico, da odpre v küplenoj hiši trgovino. Hiša leži na prometnom mesti i je za trgovino jako pripravlena. Svoj čas sta brata Žagar mela v njej jako dobroidočo trgovino. Vančaves. Sedem nas je interesentov i kotrig agrarne zadruga, ki ne smo podpisali stalne pogodbe za küpilo agrarne zemle. Zadruga nam spravi peneze z interešom vred nazaj. M. Sobota. Pomočnik civilnoga geometra g. Pertot Kristjana, g. Horvat Matjaš, geodet, je položo potrebni državni izpit na ljubljanskom vseučilišči. Gospod Horvat je brat župana velike občine Črensovci. — Čestitamo. Nove občinske volitve so razpisao za 10 junij v D. Lendavi, Bogojini, Dobrovniki, v D. Lendava okolici, v V. Polani, v Gaberji (Hotiza), v Beltincih i v Turnišči. Bi ne smelo biti. Gda se je začeo šivalni tečaj v Črensovcih, se je sklenilo, da tečajnice priredijo edno sküpno prijateljsko goščenje v samom Našem Domi, ka je za te čase najbole primerno. Što je kriv, što ne, zgodilo se je pa to ne, nego banket se je vršo v gostilni Škoberne. Še to nebi bilo zagrajat,če bi se vršo skromno, kratek čas vudné. A plesne veselice prirejat i z alkoholom napajat mlade deklice ne bi se smelo na njem, še menje bi se ga smelo v noč potegnoti. Za mladino ne je alkohol, ar njoj škodi, Je bila deklica, ka je Šla popolnoči ob 3 domo, edna pa celo ob petih. Da banket ne bio v toj formi na mesti, pokaže najbole zgled gospodične vučitelice, ki se ga je ognola i šla v drügo gostilno na večerjo. Katoličanski list je predgar i i mora istino povedati, se vidi komi ali ne. Pa ki išče düšno zveličanje, ne bo Zamero. Stavlena aotobus vožnja. Z 15. majom je stavlena aotobus vožnja .. na progi Čakovec, D. Lendava M. Sobota. Zavolo velikih stroškov se ne zplača podjetje Brodnjakovo. Prvoga proščenja v Črensovcih pod novim g. plebanošom poleg imenüvaniva dva dühovnika, neso še vdeležili g. dühovniki iz Dobrovnika i g. Verbanjšek Janko, katehet iz Lendave. To v dopunijo, k našemi poročili, ar so teh imena pomotoma izostala. Vsi neso mogli priti, ar so bili zadržani. Vapno naroči svojim članom agrarna in gosp.-podporna zadruga v Črensovcih za 26 Din. meter. Mora se ga pa naročiti en vagon. Za to ceno se postavi Vapno na naše postaje na naslov naročnika — Člana. Na podporo v naših listov je poslao Plej Ignac, Črensovci, iz Francije 10 Din. 15 par. Bog plačaj. Svetek Marije Pomočnice na Rakovniki v Ljubljani se bo slovesno obhajao 21. maja. Na predvečer akademija, rimska procesija z razsvetlavov svetišča ino zavoda, blagoslov pa vüra molitve. Drügi den pol 10-ih slavnostni govor ino pontifikalna sv. meša. Popoldne pol 4 govor, slovesna procesija s podobov Marije Pomočnice i blagoslov na prostom. Nato koncert i razsvetlava svetišča. Posebnih vlakov ne bo, ar se bodo vdeleženci lehko poslüžiti legitimacij pevskoga drüštva »Slavec*, ki jim omogočajo četrtinsko vožnjo v Ljubljano i nazaj od šterekoli postaje i to včasi 15.—25. maja. Dobijo se pri župnih uradaj ino salezijanskih poverjenikaj. Spravišče JNS stranke v Dolnjoj Lendavi. Minočo nedelo so meli jnsarje svoje spravišče v hoteli »Krona*. Mislilo se je najmre, da bo to kakši javen shod, pa je bio prej samo občni zbor pri močno zastraženi dveraj. Jako smo čakali, da nam g. minister Kramer, ki je obiskao te občni zbor,kaj pove od naši tekoči zadev, pa je od toga nikšega guča nej bilo. Čüli so se samo vzklik!: „Živio Krameriˮ; drügi vzklikov pa je ne bilo. Sküpna seja vučitelstva se je vršila 12. maja v Soboti. Prišlo je vküp okoli 200 naših šolnikov iz oba sreza. Na seji sta držala predavanje gg. Hočevar Ciril iz Maribora od držanja vučitelstva proti raznim organizacijam i Drekonja Ciril iz Turnišča od Zgodovinskoga pouka. Na seji se je zah| tevalo izplačilo draginjskih doklad. Delo je iskalo na borzi delav Soboti od 1. do 10. maja 208 moškov i 69 žensk. Posvetitev drüžin Srci Jezušovomi. Maja 13. sta se posvetile Srci Jezušovomi drüžini Koštric Jožefa i Kavaš Mihala v Žižkih. V prvoj se je posvetilo 9 kotrig, v drügoj pa sedem. Obred posvetitve so opraviti Vrednik naših Novin. Genliva Posvetitev Srci Jezušovomi v Trnji. Maja 14. se je posvetila drüžina Horvat Števana v Trnji Srci Jezušovomi. Žena i drobna dečica z ostalimi v hiši je goreče opravila posvetilne molitve predpoldnom ob 11 ravno v tistom časi, gda je mož i oča Horvat Števan v dalnoj Franciji Pristopo k svetomi obhajili. Delo je opravo do 11 i te zmučen i otrüjen je poklekno pred oltar i se okrepo s tistim Srcom Jezušovim, šteromi se v istoj vüri njegova drüžina doma posvetila i šteromi njega tüdi vroče zročila. Po žeti drüžine so Posvetitev opraviti Vrednik Novin. Izlet v Ljubljano in na Gorenjsko. Sresko načelstvo v Dolnji Lendavi namerava organizirati skupen izlet kmetovalcev v Ljubljano in na Gorenjsko ob priliki ljubljanskega velesejma. Izletnikom bi se lahko pridrüžile tudi kmetsko in gospodinjsko nadaljevala šole in slični tečaji. Zasiguranih je že nekaj denarnih sredstev, tako da bodo dobiti siromašnejši brezplačno vožnjo, premožnejši pa bodo prispevati primeren znesek. Program izleta bi bil na kratko naslednji: Izlet bo tridneven, odišli bi zjutraj z vlakom iz Dol. Lendave, oz. Beltinec, v nedeljo dne 3. junija t. 1. Istega dne bi si ogledati popoldne velesejem in Ljubljano. Dne 4. junija bi bil izlet na Gorenjsko v Dobravo skozi Vintgar na Bled in nazaj v Ljubljano. Tretji dan ob vrnitvi bi posedli ban. kmetijsko šolo v Št. Jurju pri Celju. Ekskurzijo bo vodil v Ljubljano in na Gorenjsko prof. inž. Sadar, ban. referent. Prijavo za izlet spunijo občine, šole in kmetijska društva. Črensovci. 200. Din nagrade je dobo mladenec Kovač Joško, ka je verno opravlao kontrolo mlečnosti krav pri selekcijskom drüštvi. Odbor kat. akcije v Črensovcih obdrži na Risalsko nedelo po večernici v Našem Domi odborovo sejo. Pridite vsi odborniki. — Predsedstvo. Cerkovnik črensovske cerkve, mladenec Franc Elemer se zda na Risaoski pondelek z skrbnov deklinov Špilak Cilikov. Žele njima c.ela fara puno božega blagoslova v hišnom zakoni. Zbetežala je v verno j slüžbi Kavaš Terezija z Črensovec, ki je bila šest let vestna küharica v Belovari na farofi. Prišla je domo, da si popravi popolnoma oslableno zdravje. V molitev tretjerednikov se zrača Gjumber Franc, tržec z čislami i molitvenimi knigami v Čakovci, da njemi dober Bog povrne pogled. Gjumber je najmre oslepno zavolo živčne bolezni v očaj. Gjumbèr je bio svoj čas sluga v D. Lendavi pri g. odvetniki dr. Hajoši. Črensovčar v Dekanovci na fari. G. Horvat Jožef, črensovski rojak, je dobo dekanovsko faro.; Čestitamo i Želemo njemi Srca Jezušovoga obilen pastirski blagoslov. Naj peneze nazajdobijo od banke, se je z Dekanovec petdeset agr. interesentov prijavilo pri agrarnoj zadrugi včrensovcih za pristop. Zadruga njim ide brezplačno na roko. Za siromake je plačala Novine, M. List i Marijikin Ograček edna mladenka z Francije. Tej listi naj se dajo brezplačno v občini Žižki pri širiteli Stanko Ivani. Bog povrni darovnici. G. Lendava. Od naših gasilcov mamo dve reči sporočiti. Jako so žalostni, ka njim je oblast ne dovolila pri cerkvi Zidati gasilskoga doma, kama so že tüdi kamen navozili. Zrok leži v tom, ka se cerkev mora povekšavati i se inam ne more, kak ravno v te kraj, gde se je dom šteo zidati. Drügo naše sporočilo je pa za ponesrečene v Vidoncih žalostno, ar ne vemo za kakšega zroka volo,nèso prišli gasit, čeravno majo dve brizgalni. Potom je začno mrmrati i preklinjati. Sestra je pitala dale. „Što te je poškropo z blagos- lovlenov vodov?ˮ »Tista smrdlivka, štera je pri malih psičkajˮ. Vistini je bila to sestra varvanka dece. Šatan je malo deco vsikdar nazivao „mati psičkiˮ. „Vej pa si toga ne vidoˮ, je nadalüvala sestra, ali si ne meo oči zavezanih? „Ka, lehko nevešˮ, je odgoro, „ka vse vidim?ˮ „A zakaj si ne püsto Leopolda večerati?ˮ „Pes je ne potrebüvao jaz pa sam zadosta dobo v svinskoj štaliciˮ. Mati Leopoldova se je napotila v mesto, ka bi častitoj Sestri Angeli, generalnoj predstojnici, i gospodi Spitzi,-nadžupniki — javila, ka se je ž njenim dečkom zgodilo v Saint-Charlesi. Kda se je vrnola, njej je šatan pred navzočov sestrov vse povedo, ka je ona povedala gospodi Spitzi i generalnoj predstojnici. (Dale) 4 NOVINE 20. aprila 1934. Samomor. Strelo se je Matjašec Štefan, trafikaj v D. Lendavi. Nesrečen je bio invalid, brez edne noge. Strelo se je v nekoj máloj svaji. Po cerkvenom zakoni čeravno katoličanca, ne je mogla rk. cerkev pokopati. Pokopao ga je evangeličanski dühovnik. Nesreča ognja. Maja 10, na Velko Telovo so pogoreli Vrečič Franc, — Marija — i Jürij v Vidoncih. Poleg hramb je zgorelo pri Franci 4 svinj, slamoreznica, vsa gospodarska šker i lagvi z jabočnicov napunjeni. Marija je ravno prišla domo od Grada, gda je že vse gorelo. Včasi se je vrgla med plamene i rešila malo dete, krave pa že ne mogla rešiti, zgorela njej je z gospodarskov škerjov, oblekov i postelinov. Pri Jürji je poleg hrambe i gospodarske škeri zgorelo dosta platna. Močne opekline sta dobila Vrečič Franc i žena, da sta mogla taki iskati zdravniško pomoč. Ogenj je brščas tak prišo vö, ka je edna ženska küpila spice i petrol, to izročila 8 letnomi deteti z naročilom, naj nese domo, da si skühajo zajtri. Nesrečno dete je mogoče probalo špice i tak je nastala ta grozna nesreča. Zgübleni izletniki. Štrti razred meščanske šole z D. Lendave je izlet naredo v Črensovce i v Polano 14. maja. Šolare i šolarice so skrbno čakali njihovi domo, i ar jih ne bilo, so poslali pošto po nje, da je poišče. Pošta se je okoli polnoči zglaso v Črensovcih, a izletnike ne najšeo. Tej so se zamüdili pri Ferčakovih i drügi den z avtobusom prišli v krog svojih domačih, ki so se teliko starali za nje. Da so malo zaslüženoga kreganja tüdi dobili, ne trebe praviti. Na izleti v Selnico je zbetežala hči g. šol. upravitela, Černija pri Sv. Jürji. Obiskavle 3 razred meščanske šole v Lendavi. Trnje. Par naših dečkov je na Zastoplenje Gospodovo brez napovedi začelo boj. 1 da so ga brez napovedi začeli, ga je Orožništvo hitro zadüšilo i dečkom z primernim navukom naznanilo na orožniškoj postaji, da je bitje grdo delo za dečke. Prav so g. Orožniki povedali, dečki. Čtite lepe knige, spevlite, igrajte i drüge nedužne zabave se vdeležite, to je za mladino, ne pa bitje i pijančüvanje. Novine so naraste za komadov : 1 na Hotizi, 5 v Franciji, 1 v Markišavcih, 1 v Budapešti, 1 v Medjimurji, 1 vSloveniji, 1 v Baranji, sküpno za 11 komadov. Odpadnolo so 1 pod Lipov zavolo vojaške slüžbe, 1 v Brezovcih, 1 v Predanovcih. — Uprava. Orožniške premestitve. Za ko-mandira je premeščen: Vrtačič Ivan iz M. Sobote v Radence, na Hodoš Zdolšek Jožef, v Soboto pa Rues Jožef. Bogojina. Svet je jako, pa jako jalen. Prinas je neki moški ne marao za svojo ženo i šteo od nje oditi v Francijo. Ne pa šteo iti šüm. Zvolo si je drügo žensko peršono i na svoje lastne žene krstni list šteo prikeliti fotografijo te izposojene drüge ženske. Samo ka je büdno oko občinske oblasti prefriganost opazilo i nakano preprečilo. Te »veren" mož je pa dobo tüdi zaslüženi Opomin. Od maja I. stanejo Novine na leto 16 Din., na mesec 2 Din., na sküpni naslov. PO DRŽAVI. Nesreče. Jugoslovanska ladja »Kralj Tvrdko" je pri Haliburgi naletela na plitvo i se je naklajene soli en del vničo. — V Kamniki v smodišnici je eksplodirao, dvanajset delavk je mrtvih, več pa ranjeníh. Blagoslovitev doma za jetič-ne. V Topolščici v Saleškoj dolini so blagoslovili prezv. g. Dr. Tomažič Ivan Jožef, lavantinski škof dnes tjeden krasen povekšani dom za betežne na | plüčaj. Pri toj priliki so prišli vküp I Vnogi zdravniki iz cele države, tű držali predavanje i si ogledali krasen dom. Süša, čemerne mühe, gosance i kobilice so se vrgle na Srbijo. Najbole nevarna je čemerna müha, „go-lubaška müha", štere pik povzroči smrt pri živini i človeki. Že mnogo marhe je od pika poginilo. Lüdje si tak čuvajo živino (proti toj mühi, ka gnoj zakürijo pri štalaj. Da se pa gnoj za- volo süše hitro posüši, se hitro tüdi vužge i se ne kadi samo. Tak se je zgodilo že več nesreč ognja. Ka je čemerna müha ne mogla vničiti, je tak vničo ogenj. Kolarski Vajenec vmorilec. Mesec Rudolf, kolarski Vajenec je dvakrat vužgao gor svojega majstra hišo i vmoro na divji način 66 let staroga čevlara, Garotar Jakoga ne daleč od Ljubljane. Mladina brez Boga kole i vužiga. Slavnost sv. Janoša Boska so Salezijanci 6. maja obhajali v Veržeji, na štero je tüdi Slov. Krajina poslala lepo število svojega naroda. Pontifikalno sv. mešo so opravili i procesijo vodili mil. g. Dr. Vraber Maksimiljan, stolni prošt z Maribora, predgali so pa nam dobro znam goreči govornik g. Gomilšek Franc, dekan od sv. Benedikta. Velika poneverba. V Zagrebi je ponevero varaški blagajnik Šoštarič Ivan dva ino pol milijona dinarov. Noro je od 1. 1925. Oblasti se je sam prijavo. Gde nega Boga, nega tüdi poštenosti. Strašna nesreča ednoga mladenca. Na proslavo sv. Janoša Boska v Veržej je hodo 20 letni dečko Dajčar Janoš z Radomerja poleg Lotmerka gda je šo domo, je najšeo edno patrono pa jo shrano. Ar se je na nogi vrezao i ne mogo iz sobe, je vzeo v roke najdemo patrono pa jo začeo vrtati. A Patrona je z strašnim Pokorn razletèla, mladenci odtrgala levo roko, ga ranila na prsaj i na obrazi pa ga oslepnola ona obeh okej. Patrona je bila za nikakega namenjena, zato je bila z strašnim eksplozivnini strlivom napunjena. Grozni časi. Obsojena špijona. Masten Gabriel, pristojen v Italijo, je dobo 15 let temnice zavolo špijonstva na hasek neke tüje države, Žarko Vasič je pa dobo 10 letni vozo za isti pregrešek. OKOLI PO SVETI. V zrak je zletelo 40 velikih oken v Beči v kavarni, v štero hodijo židovje. Bombe sta nalekla en dečko i dekla, narodna socialista. Rüdniška nesreča se je pripetila v Kalberg-Budingeni v Nemčiji. Mrtvih je 86 rüdarov, do šterih ne morejo, ar so pregloboko pod zemlov. Tábor za pijance so zgradili v Stuttgardi v Nemčiji. Nepobolšlive pijance tű notrizaprejo. Mi bi tüdi vu večih faraj potrebüvali takše tábore. Dva milijone nemške mladine je nastopilo 1. maja i maširalo na čast Hitleri v Berlini. I Bogi na čast? Stavijskijov düh ne mirüje. V Parizi so najšli vmorjeno sestrano poslanca Henriota, ki je pripomogo, da se je slepara Stavijskija Zamazana stvar odkrila.Mlado ženo je vmoro mož, naj bi mogo priti do njene 800 jezero frankov velike zavarovalnine. Oča morilca državni tožilec, višji Sodnik, je zavarovalnici nazvesti snehino smrt, ka penez ne bi zapadno. Pa grozna hüdobija. Slovenski jezik preganjajo v Italiji. Poleg Benetk (Venezia) v Videmskoj püšpekiji so tüdi Slovenske fare, v šterih se je vsikdar slovenski predgali, najmre po domačem slovenskom jeziki, kak ga narod guči. Talijanska vláda je prepovedala zdaj v cerkvah Slovenske predge, narod je prisiljen talijanske poslüšati, a jih ne šče i tüdi ne razmi. Sv. Düh Bog je dao apoštolom zato dar jezikov, ka predgajo narodi po tistom jeziki, šteroga razmijo, ar je dühovnik za narod, ne pa narod za dühovnika. Grozno odgovornost si zato nakopajo odgovorni činitelje pred Bogom, gda narodi jemlejo te od Boga dane pravice. RAZGLED PO KATOLIČANSKOM SVETI. Keliko je katoličancov v raznih delaj sveta? V Europi 202 milijonov, to je 43% vsega prebivalstva, v Ažiji 17 milijonov, 2% v Afriki 5 milijonov 380 jezero, 4%. v Severnoj Ameriki z Canadov 42 i pol milijona, 33%, v Jüžnoj Ameriki 73 milijone, 97°/o vsega prebivalstva. Bože smilenje. Svet je trdoga srca. Človek sovraži človeka, za koga je Bog živlenje dao. Mrzi ga, preganja ga, vužiga njemi, muči ga, vmarja ga. Boži zakonov ne drži, sveckih ne poštüje, stariše zametáva deca, deco v greh zapelavle stariš, mož ne trpi žene, žena ne moža, bijeta se brat i sestra, čistosti ne, tolvajije je Vsakdenešnje opravilo neštetih, treznost je osovra žena, pijanost je dika neštetim milijonom. I vse to vidi i globoko čüti Jezušovo bože Srce, neskončno razžaljeno Srce i čaka na povrnenje sveta. Zaistino bože smilenje, da ne že svet pokončani. Vogrski socijalist od papovih okrožnic. Vogrske katoličanske no-vine so prinesle to zanimivo izjavo ednoga socijalističnoga zastopnika iz Budapešta: »Ka socijalistični strankini tajnik sijajno žive od naših težko za-slüženih penez, to mi Znamo. Da si naši voditelje dajo napuniti žepe od kapitalistov, ka so tiho, i da so zavolo toga proti gori dobra deca, a proti doli hüdobni nasilniki, niti to je ne novica. Ali oni bar kričijo mesto nas, nas poslüšajo i organizirajo nas. Ali kak naj idemo, če njim obrnemo hrbet? Ali je takša katoličánska delavska organizacija, pred šterov bi naši kapitalisti klonili? Nega je i tüdi je nede, če bodo katoličani ešče nadale tak delali. Šteo sem enciklike: „Rerum Novarumˮ i „Quádragesimo Annoˮ, ešče prle, kak so bile prestavlene v vogrski jezik. Če bi je napisao Staljin, — a on takšega kaj ne napiše nikdar — za dva tjedna bi že to morao vsakši komunist znati na pamet, a za mesec dni bi že iz Austrije i iz Oglene zemle javlali v Moskvo : izvršeno je! Ali vi katoličani! Vi kaj takšega zakleplete v ladice, ka ne zgübi vsebine. Moram vam povedati, da vi katoličanci ne zaslüžite takšega papoˮ. OD NAŠIH V TÜ J I N I . S Bethlehem., Bunderla Mirko je zavolo slaboga zdravja prekdao svojo mesnico Ozvatič Kolmani, ki ma zdaj tri mesnice. . New. Brunsvick. Vmrla je v 63 leti starosti Domiter Julija, rojena v Otovcih. Pokojna je 31 let bila v Ameriki. Newark. Tü je nastavleno luteranske dekliške drüštvo pod naslovom »Joung People’ s Society“. (Am. Slovencov Glas.) »Kranjske Kat. Slovenska Jed-nota“ je obhajala 40 letnico svojega obstoja v Ameriki. Glavni namen drüštva je bio, ohraniti vero v srcaj Slovencov v tüjini, i poleg vere materni jezik, v nevolaj njim pa pomagati z podporami. Drüštvo ma zdaj 34608 kotrig i tri milijone 259 jezero 527 dolarov vrednosti. Jednota je bila i je prava mati katoličanskih Slovencov v Ameriki, štera je jezerini sirotam i dovicam zbrisala suze pri zgübi njim dragih i jezerim pomagala v betegi i siromaštvi. Službena naznanila. Vsem Občinam, — vsem žandarmerijskim stanicam, — oddelkom finančne kontrole. I. V gozdovih je iglasto drevje zaradi mraza in suše preteklih let zelo trpelo. Mnogo drevja se je posušilo, še več ga pa hira. Na takem drevju se najrajši ugnezdi lubadar, ki se je tudi že v poletju in jeseni 1933 pojavo. Glede na veliko nevarnost, ki preti gozdom zaradi razširjenja tega škodljivca, se naroča vsem gozdnim posestnikom na podlagi § 29. zakona o gozdih, da nemudoma pregledajo svoje gozdove in odstranijo vse po lubadarju napadeno drevje. Napadeno drevje se spozna na leseni moki pod luknjicami, ki jih hrošč izvrta in po smoli, ki izstopa iz teh luknjic. Odstraniti je tudi iglasto drevje, ki se je začelo že sušiti, ki ima polomljene vrhove in katerega zunanjost kaže, da hira. Debla teh dreves se morajo odbiti, tar lubje, vršiče in debelejše veje pod nadzorstvom odraslih na varnem kraju previdno sežgati. Tistim posestnikom, ki se ne bi odzvali temu uka-zu do 31. t. m., se bodo na podlagi § 144. imenovanega zakona izvršila potrebna dela uradno in na njihove stroške. Razen tega se bo uvedlo proti njim kazensko postopanje. Občinska uprava naj da zgornji razpis na krajevni običaj razglasiti na celem svojem področju, najbole s prečitanjem na prikladna mestih (zbirališču ljudstva). Naj me obvestijo občinske uprave, žandamerijske stanice in finančni kontrolni organi, o vsakem pojavu omenjenega gozdnega škodljivca, čim bi kaj sumljivega opazili. II. Ker se pomladi in po letí vedno pojavljajo gozdni požari, opozarjamo, da se v smislu § 40. gozdnega zakona ne sme kuriti blizu gozdov in v gozdih brez najstrožjega nadzorstva. Prepovedano je tudi nepotrebno požiganje pašnikov, kar večkrat povzroči požare v sosednjih gozdovih. Takisto je nedopüstno v gozdovih in na pašnikih odmetavati neugašene vžigalice ali ostanke cigaret in smotk. Kdor bi na katerikoli način, bodisi iz nemarnosti ali pa neprevidnosti povzročil gozdni požar, ali se ne bi ravnal po predpisih tega razglasa, bo moral povrniti vso nastalo škodo in se bo proti njemu kazensko postopalo. Starši so odgovorni za škodo, ki bi jo napravili njihovi otroci zaradi nezadostnega nadzorstva. Vsakdo, ki zapazi ogenj v gozdu ali blizu njega, ga mora, ako le mogoče, pogasiti, sicer pa takoj naznaniti bližnjim prebivalcem, da se obvesti župana občine in lastnika gozda. Župan mora nemudoma pozvati občinarje, da gredo takoj pomagat gasit. Kdor bi se brez tehtnega vzroka ne odzval pozivu, zapade postavni kazni. Občinska uprava naj da gornji razpis na krajevno običajni način razglasiti na celem svojem področju, najbolje s prečitanjem na prikladnih mestih (zbirališčih ljudstva). Naj me dalje obvestijo občinske uprave, žandarmerijske stanice in finančni kontrolni organi o svakem slučaju gozdnega požara, za katerega zaznajo po slüžbeni dolžnosti ali pa o priliki vršenja svoje službe. Sreski načelnik : .Lipovšek s. r. Cene Cena zrnja ide gor zavolo süše. Naša pšenica košta doma 130 Din., kukorica pa 100 Din. V Ljubljani košta pšenica 165 Din., kukorica pa 127.50, če je popolnoma süha. Vreme. Preci stalno vreme, toplo, zmes spremenliva oblačnost i dež. Vabilo. na 5. redni občni zbor HRANILNICE in POSOJILNICE r. z. z. n. z. Sv. JURIJ v Prekmurju, ki se bo vršil, dne 27. maja 1934. ob 14 uri v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo načelnika, 3. Poročilo nadzorstva, 4. Odobritev rač. zaklj, za 1. 1933, 5. Čitanje revizijskega poročila, 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob napovedanem času ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. VAŽNO! Tem VAŽNO1 potom naznanjam lastnikom mlatilnih strojev in mlinov, da dobijo po never-jetno nizkih cenah REMENJE pri BADER HERMAN trgovcu z usnjem v DOLNJI LENDAVI Ustanovljeno 1895 Remenje je iz najboljših inozemski!] tovarn, dobi se vsake širokosti. Moja trgovina je v Prekmurju najbolj znana, zaupanja vredna in najstarejša trgovina z usnjem. Novine izhaiaio vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.