PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsld M dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 147 (13.680) Trst, torek, 26. junija 1990 Odobren začetek postopka Nova ustava naj potrdi suverenost BOGO SAMSA LJUBLJANA — Slovensko predsedstvo je včeraj na seji, odprti za novinarje, odoborilo »Predlog za začetek postopka za sprejem ustave Republike Slovenije«. Seje sta se udeležila predsednik parlamenta France Bučar in predsednik vlade Lojze Peterle, pa še nekateri znanstveniki, ki so pomagali oblikovati dokument. Predlog izhaja iz temeljev slovenske državnosti in marčne revolucije leta 1848, majniške deklaracije iz 1917, osvobodilne fronte, zbora odposlancev slovenskega naroda 1943 in zasedanja SNOS 1944 v Črnomlju. V zadnjem razdobju pa so slovenski državljani in narod Slovenije še posebej na volitvah v skupščino jasno izrazili svojo voljo, da žive v samostojni in suvereni državi in sami odločajo o položaju v skupnosti jugoslovanskih narodov in mednarodnih skupnosti. Z ustavo naj se torej oblikuje republika Slovenija kot suverena država z vsemi atributi oblasti. Ustava naj bo po eni strani akt, ki oblikuje državo, po drugi pa naj opredeljuje pravice in svoboščine človeka in državljana v razmerju dooblasti in njenih organov. V konkretnejših določilih je med drugim naslednji odstavek: »Ustavnopravno je treba varovati pravice narodnostnih manjšin v Sloveniji in opredeliti odgo- NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Dublinu enotnost kljub običajnim pomislekom premierke Thatcherjeve Evropa odločno po poti integracije da bo kos spremembam na Vzhodu Prihodnja medvladna konferenca o evropski enotnosti bo v Rimu Enotnost glede pomoči Sovjetski zvezi, ki pa mora biti smotrna DUBLIN — Evropska skupnost je včeraj složno sklenila, da odločneje stopi na pot politične integracije, medtem ko sta Mitterrand in Kohl že nakazala pot za evropsko federacijo in skupno varnost. Izzivu, ki ga vsebujejo spremembe v srednji in vzhodni Evropi, bo ES lahko kos samo, če bo dovolj močna. O tem ni imel na evropskem vrhu v Dublinu nihče dvomov. Seveda niso bili vsi na isti vsalovni dolžini. Kot vedno je morala Thatcherjeva povedati svoje, tako glede enotne valute kot tudi glede pomoči Sovjetski zvezi. Enotno pa so vsi sklenili, da bo prihodnja medvladna konferenca o evropski enotnosti 15. decembra v Rimu. S prvim julijem se namreč začenja italijanski semester v Evropski skupnosti tako, da je imel predsednik Andreotti (na sliki AP z irskim premierom Charlesom Haugheyjem) zadnjo besedo. 14. decembra bo začela konferenca o gospodarskim monetarni integraciji, vzporedno pa bo 15. in 16. decembra zasedal evropski svet. Ob robu dublinskega vrha pa je treba omeniti, da se je včeraj v irskem glavnem mestu mudil tudi premier NDR Lothar De Maiziere, ki se je s šefi vlad dvanajsterice sestal na skupnem delovnem obisku. Dogajanja na evropskem prizorišču se namreč odvijajo s tako naglico, da mora ES paziti, da ne zagreši kake napake. Glede pomoči Sovjetski zvezi se načelno vsi strinjajo, dokončen sklep pa bodo sprejeli šele po vrhu industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda od 9. do 11. julija v teksaškem Hustonu. Vsi se namreč zavedajo, da mora biti pomoč smotrna in skrbno koordinirana, ker bi v nasprotnem primeru lahko imela negativne posledice. Potres v Gilanu in Zandžanu terjal že reč kot 60.000 mrtvih Nov potresni sunek v Iranu Največ škode v mestu Rast Nedeljska slovesnost v istrskih Hrastovljah NA 3. STRANI □ □ □ Popravki SSk k zakonu Maccanico NA 6. STRANI □ □ □ Komisija EP na obisku v Trstu NA 7. STRANI TEHERAN — Potresna dejavnost se v Iranu noče pomiriti. Odkar so seizmog-rafske naprave zabeležile strašni sunek jakosti 7,7 stopnje po Richterjevi lestvici se je zemlja že 22-krat stresla z jakostjo, ki je presegala peto stopnjo. Tudi včeraj so zabeležili močan sunek jakosti 5,7 stopnje. Tokrat je novi potres povzročil največ dodatne škode v mestu Rašt. Po novih uradnih podatkih naj bi potres v Iranu terjal več kot 60.000 mrtvih, od sedaj dalje pa bo preštevanje žrtev izredno težavno, saj so reševalci pričeli metati trupla v skupne grobove, ker se širi strah pred možnimi epidemijami. Trupla prekrivajo z živimi apnom, obstaja pa kljub temu nevarnost, da si kaka epidemija utre pot preko onesnažene vode. Preživeli zapuščajo prizadete pokrajine in silijo v Teheran, na prizoriščih naravne tragedije pa ostaja kljub vsemu veliko ljudi. Zaradi primanjkovanja šotorov so uredili pusta »taborišča« na prostem, kjer preživeli spijo oviti v eno samo odejo. Stanje v Iranu je tako težavno, da so dvignile svoj glas tudi arabske države, ki že deset let nimajo nikakršnih deplo-matskih stikov s teheransko vlado. V imenu vseh je govoril zunanji minister Savdske Arabije princ Najef Bin Abdul Aziz, ki je dejal, da je treba v tem težkem trenutku pomagati Iranu vsaj zato, ker tam trpi na tisoče muslimanskih bratov. Solidarnostne akcije pa se nadaljujejo ne glede na vero ali politično prepričanje posameznih darovalcev. Kljub temu pa se mora predsednik Rafsandžani soočati tudi s tistim delom prebivalstva, ki od njega zahteva, naj zavrne pomoč Američanov, ker je potres njihovo »darilo«. Pa vendar niso vse kritike tako neumestne. Nekateri dnevniki so vladi svetovali, naj stopi v stik z Japonsko, ki razpolaga s tehnologijo za boj proti potresom in naj poskrbi za rekonstrukcijo države v skladu s protipotresnimi predpisi. 40 let uspešnega delovanja KZ tajnik Bukavec med branjem poročila na občnem zboru KZ (Foto Magajna) TRST — Z občnim zborom, ki je bil v nedeljo v Prosvetnem domu na Opčinah, je stanovska organizacija slovenskih kmetov Kmečka zveza proslavila visok jubilej. Poleg številnih članov so se ga udeležili številni gosti z obeh strani meje, ki so zasedanju dali še poseben pomen. Tako v poročilih predsednika Guština in tajnika Bu-kavca, kot v pozdravih gostov je prišla do izraza pomembna vloga, ki jo je organizacija v štiridesetletnem delovanju opravila ne samo v korist svojih članov, ampak tudi celotne narodnostne skupnosti. Od njene ustanovitve so se časi sicer spremenili, veliko problemov pa je še odprtih. Med temi vsekakor vprašanje razlaščanj, ki, kot kaže, se niso še zaključila. KZ je vsekakor tudi v nedeljo potrdila, da so cilji, ki jih je imela ob ustanovitvi, tudi v sedanjih razmerah vedno isti. NA 5. STRANI Na svetovnem nogometnem prvenstvu Italijani naprej s Schillacijem Italija si je na svetovnem nogometnem prvenstvu zagotovila nastop v četrtfinalu. Sinoči je v Rimu z 2:0 premagala Urugvaj. Prvi odrešujoči gol je z izrednim strelom vnovič dosegel Salvatore Schillaci, pravi junak »az-zurrov« na tem mundialu, podvojil pa je Serena, čigar doprinos je bil v drugem polčasu odločilen. Zmaga Italijanov je povsem zaslužena, saj so se Urugvajci izključno branili. V četrtfinalu se bodo Vicinijevi varovanci pomerili z Irsko, ki je popoldne po enajstmetrovkah izločila Romunijo (na sliki AP sta Romun Hagi in Irec Cascarino). w Dimitrij Rupel potrjen za predsednika stranke Široka paleta problemov na drugem kongresu SDZ LJUBLJANA — Slovenska demokratična zveza je dva dni zasedala na svojem kongresu. Ponovno so izvolili za predsednika Dimitrija Rupla, in to z velikim številom glasov ob nepomembni peščici vzdržanih, za podpredsednika pa dr. Rajka Pirnata in Igorja Omerza. V teh dveh dneh je bilo v lepih, luksuzno urejenih prostorih podjetja SMELT izredno živahno, saj so se v soboto bile pravcate bitke v štirih komisijah, v katerih so razpravljali o osnovnih usmeritvah stranke. Debata je bila nadvse živahna in tu in tam prav kongresno polemična tudi v nedeljo, ko je bil govor o programu, resolucijah in statutu. Opaziti je bilo tazlične poglede, saj je očitno, da je stranka razdeljena: imamo klasične jastrebe in golobe, pri čemer sta razmerje sil in vloga posameznih osebnosti presenetljivo različni. Minister Janša je polil veliko vode na žerjavico in plamene zahtev, da se takoj pretrga odnose z Jugom, zagovarjal je trezne in pragmatične rešitve, ki so v trenutnem položaju edino učinkovite. Seveda pa je bila osrednja zadeva »Predlog deklaracije o suverenosti Slovenije«, katero nameravajo predložiti 2. julija slovenski skupščini. V prvem členu se govori o suverenosti Slovenije, v drugem pa se razglaša, da so veljavna samo tista ustavna ali zakonska določila SFRJ, ki niso v nasprotju z ustavo ali zakoni Slovenije. Na koncu se zahteva, da skupščina sprejme novo slovensko ustavo v teku enega leta. V okviru te razprave in razpravljanja o drugih vprašanjih so se lomila kopja še pri direktorjih. Tudi na tem kongresu je bilo namreč slišati zahteve »po čistkah«, katerim pa so se ognili in se odločili za načelo učinkovitosti, torej tržno gospodarsko načelo ne pa za čistko po partijski pripadnosti. Se ostreje je bilo okrog česnikarjev in glasil. Za RTV ni dvoma, da je slovenski nacionalni medij in da je pluralnost, storkovnost in sistem informiranja treba le nekako urediti z zakonom. Glede dnevnikov pa so bila mnenja zelo različna; slišati je bilo tudi nekaj žolčnih pripomb, da si hočejo na pri- mer novinarji »Dela« prilastiti (ukrasti) družbeno lastnino in sami upravljati list. Država bi morala »Delo« nacionalizirati in imenovati vodstvo. Vse skupaj se je zavleklo in zaostrilo, tako da je predsedujoči Pirnat (očitno v vlogi goloba) zadevo presekal, češ da je treba govoriti premišljeno in strokovno, zato bo o tem delikatnem problemu razpravljalo novo izvoljeno vodstvo stranke. Takih in podobnih dilem je bilo veliko. Veliko pa je bilo tudi razhajanj, stališč in pogledov, ki so jih prinesli na kongres predstavniki krajevnih organizacij, saj je Slovenija policentris-tična in seveda SDZ kot njen odraz prav tako. To pa je druga plat značilna za vso Slovenijo. V ta kontekst spada tudi odnos do Demosa, ki ga SDZ zagovarja in podpira, do zunanje politike in še nekaterih vprašanj. Živahen kongres stranke torej, ki išče svojo pot, je polna lastnih problemov, že zlasti pa stranke, ki je bila pred dobrim mesecem v opoziciji in se še ni niti zavedela, da je zdaj trdno na oblasti, da' je oblast. B. S. Bush sprejel Mandelo Voditelj ANC Nelson Mandela se je včeraj sestal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem (na sliki). Na vrtu Bele hiše sta si Mandela in Bush izmenjala veliko nasmehov in prijaznih besed, vendar je ameriški predsednik dejal Mandeli, da se mora ANC odreči logiki nasilja. Mandela je predsedniku odgovoril, da je nasilje oblika boja, o katerem odloča, kdor razmišlja z apartheidom v srcu. Čeprav je Mandela ponovno prosil ZDA, naj ohrani sankcije proti JAR, bodo Američani najbrž spoštovali določila senata in stegnili roko Deklerkovi politiki. Mnenje borcev o vprašanju narodne sprave LJUBLJANA — Slovenski borci gledajo na pomiritev kot na simbolno dejanje, ki naj ga opravi v imenu države predsedstvo republike Slovenije na intimni, človečanski, pietetni ravni. Pomiritev in sprava se ne smeta ustavljati pri preteklosti, pač pa morata biti usmerjeni v prihodnost, da bosta mladim odpirali pota za graditev boljšega življenja vseh. Toda pri tem je potrebna tudi jasnost. NOB je mednarodno priznana kot sestavni del zavezniške koalicije proti nacifašističnim silam, slovenske domobrance, ki so se do konca druge svetovne vojne borili za nemško zmago v sestavi nemških enot proti zaveznikom, pa je zgodovina ocenila kot kolaboracioniste. Tako je med drugim rečeno v stališču o pomiritvi in spravi, ki ga je včeraj objavil izvršni odbor Zveze združenj borcev Slovenije. Ob pripravah teh stališč je IO ZZB Slovenije izmenjal mnenje s predsednikom predsedstva Slovenije Milanom Kučanom in s članom predsedstva Ivanom Omanom ter z ljubljanskim nadškofom in metropolitom Alojzem Šuštarjem. S svojimi stališči pa bodo borci seznanili najvišje predstavnike slovenske oblasti. V dokumentu (v prihodnjih dneh ga bomo objavili v celoti) borci izhajajo iz trditve, da so življenjsko zaiteresira-ni za uspešen in demokratičen razvoj Slovenije in Jugoslavije, obenem pa pripominjajo, da je mogoče današnja prizadevanja za krepitev slovenske državnosti in suverenosti uspešno nadgrajevati na temelju pridobitev narodonoosvobo-dilnega boja slovenskega naroda. Borci se zavzemajo za osvetlitev še neraziskanih strani medvojne in povojne zgodovine, iskreno obžalujejo posamezna ekscesna dejanja in krivice, ki so bile hote ali nehote povzročene v vojnem metežu, pretreseni in človeško prizadeti so ob številu ugašenih življenj po že_ končani vojni, o čemer pa - kot vsa slovenska javnost - vedo premalo. Vsekakor pa odločno odklanjajo poskuse, da bi s krivdo za povojno tragedijo bremenili vse udeležence narodnoosvobodilnega boja. Prav tako borci zavračajo tezo o državljanski vojni, pozivajo k odgovornemu vedenju vseh brez senzacionalizma in pogromaštva, ki bi razdvajala in ne bi prispevala k pomiritvi. Borci v tem pogledu odločno podpirajo izjavo predsedstva republike Slovenije o narodni in državljanski umiritvi kot tudi izjavo slovenske škofovske pokrajinske konference o narodni spravi. Miloševič je za federacijo ali pa za Veliko Srbijo LJUBLJANA — Na skupnem zasedanju vseh zborov in v izredno slavnostnem ozračju je predsednik SR Srbije Slobodan Miloševič včeraj prebral ekspoze o novi srbski ustavi. Sprejemanje ustave, njen dolgi in zapleteni postopek, je z združevanjem srbske komunistične partije in SZDL enovit proces, ki naj obdrži Miloševiča in njegovo vodilno skupino na oblasti kljub vsem nevarnostim, ki groze s prodorom zahtev po volitvah in večstrankarskem sistemu. Miloševič uvodoma govori o federaciji, konfederaciji in samostojni Srbiji. Zavzema se za centralizirano federativno državo, kolikor pa to ni mogoče, celo o popolnoma samostojni Srbiji. Dokler bo Jugoslavija federacija, Srbija ne bo postavljala vprašanja upravnih meja, če pa postane konfederacija, bo republika zahtevala revizijo svojih meja in se bo to spremenilo v politično vprašanje. Miloševič je torej glede tega ponovil skrajno nacionalistične zahteve stranke Srbske narodne obnove Vuka Draškoviča. Prvi in najvažnejši cilj nove srbske ustave je ustvarjanje enotne Srbije in odpravljanje avtonomnih pokrajin, ki bi imele samo statut z zelo omejenimi pristojnostmi. Noben zakon ali predpis ne sme biti nad srbskimi kolikor krajevne oblasti ne bodo nečesa izpeljale, bo poskrbela srbska država in podobno. Pokrajini postaneta samo še upravni enoti, ki sta v vsem podrejeni Srbiji, srbski državi in oblasti. Med najpomembnejšimi vprašanji pa je vrstni red procesa sprememb. Najprej je trejba spremeniti ustavo, šele nato zakone, potem se lahko govori o naslednjih spremembah, kjer je vse treba urediti na ustaven in legalen način. Miloševič izrecno pravi, da mora biti po vrstnem redu najprej ustava in nato volitve, oziroma najprej ustavni referendum o načinu sprejemanja ustave, nato ustava in šele zatem volitve. Tako bi odstranili nevarnost notranjih spopadov v Srbiji in bi predvsem ukrotili albansko alternativo, ki po njegovem ni nič drugega kot nacionalistično gibanje za odcepitev Kosova in Metohije. Vendar se v Srbiji marsikaj premika. Bralci izredno priljubljene revija »Duga« so z velikim presenečenjem ugotovili, da se je popolnoma spremenila. Eden od člankov se na primer pričenja: »Nekdo je naredil veliko kariero, ker je dejal: "Nihče ne sme tepsti tega naroda, razen miličnikov!"«. Gre za očitno, zlobno in do kraja sovražno zasmehovanje Miloševiča, ki je pred tremi leti rekel, da miličniki ne smejo tepsti Srbov na Kosovu, pred dnevi pa je ukazal, da so v Beogradu surovo pretepli srbske alternativce. V isti reviji je na primer poročilo o obširni okrogli mizi z vsemi predstavniki alternative, na kateri pa se ni upal sodelovati povabljeni tajnik mestnega komiteja ZK Srbije. V »Dugi« so časnikarji izvedli »državni udar« in sedaj korektno poročajo o mitingu in raznih dogodkih. Isti tednik je nekajkrat za stvari, ki jih zdaj sami poudarjajo, napadel dopisnika »Primorskega dnevnika«, da je »srbofob« in »srbožder«; sledili so grobi pritiski na vidne slovenske predstavnike v Trstu, da se dopisnika zamenja. To je prvi vidni znak sprememb, naslednji je drugi kanal srbske TV, ki medna objavlja vesti že brez cenzure. V »Politiki« pa sprememb še ni čutiti. (B s j Kitajski disident Fang TJzhi z uradnim vizumom v ZDA PEKING — Kitajski disident Fang Lizhi, ki se je pred letom dni z ženo zatekel na ameriško veleposlaništvo v Pekingu, je končno lahko zapustil LR Kitajsko. Oblasti so mu namreč izdale vizum, s katerim je včeraj s posebnim letalom odpotoval v Združene države, in sicer na Aljasko. Kitajske oblasti so tudi obljubile, da bo za njim lahko kmalu pripotoval vsaj eden od sinov. Tiskovna agencija Nova Kitajska je sporočila, da so oblasti dovolile najbolj znanemu kitajskemu disidentu in njegovi soprogi, da zapusti domovino, iz humanitarnih razlogov; Fang Lizhi naj bi namreč potreboval specialistično zdravniško pomoč. V resnici pa je znanstvenik uradno preklical lastne izjave o zanikanju vodilne vloge komunistične partije. Fang Lizhi je star 54 let in je strokovnjak za teoretsko in jedrsko fiziko. V svetu je poznan predvsem zaradi pomembnih študij, ki jih je opravil na tem področju. Preden je padel v nemilost režima je veliko potoval in predaval na najuglednejših raziskovalnih inštitutih ter univerzah povsod po svetu. Večkrat je bil tudi v Italiji. Leta 1987 ga je kitajska komunistična partija izobčila zaradi širjenja »meščanske idelologije« in ščuvanja k uporu. Fang Lizhi pa je s tem izgubil tudi službo in seveda ugled. V začetku lanskega leta je skupaj z ženo podpisal zahtevo po osvoboditvi vseh političnih jetnikov, oblastem pa je dokončno prišel na piko v času študentskega upora na Trgu Tienanmen. Da bi se izognil are- taciji, je znanstvenik, ki mu pravijo tudi »kitajski Saharov« zaprosil ameriško veleposlaništvo za zatočišče. Odločitev kitajskih oblasti, da Fang Lizhiju izda vizum za tujino, je svetovna javnost sprejela z velikim odobravanjem. Tuji opazovalci sicer menijo, da je bila »osvoboditev« že več tednov na vidiku, saj so ves čas, ki ga je Fang Lizhi prebil na ameriškem veleposla-nitšvu, potekala tajna pogajanka med Pekingom in VVashingtonom. Nemara pa ima odločitev tudi strogo politično ozadje, saj ni izključeno, da ne bodo ZDA sedaj nekoliko omilile sankcij, ki so jih uvedle po krvavem zatrtju pekinške pomladi, junija lani. Inflacija rahlo, a vztrajno pada Junija obstala na 5,6 odstotka RIM — Junijski stroškovni obračun je spet pokazal, da inflacija rahlo, a vztrajno nazaduje; junija je namreč dosegla 5,6 odstotka, kar je desetinko odstotka manj kot mesec prej. Strokovnjaki so optimisti in računajo, da se bo letna inflacijska stopnja ustavila na tej vrednosti, seveda če do zime ne bo prišlo do kakih drastičnih sprememb. Med vzorčnimi mesti je bilo junija najdražji Trst (o tem poročamo na drugem mestu), medtem ko so življenjski stroški najmanj narasli v Milanu, Ge- novi in Bologni, in sicer le za 0,3 odstotka. Tudi tokrat pa so naj višjo letno inflacijsko stopnjo zabeležili v Benetkah s 6,4 odstotka. Obračun življenjskih stroškov v prvi polovici leta pa so naredile vse države članice ES. Okvirna ocena je precej ugodna, z izjemo Grčije, kjer se že kronična vladna kriza negativno odraža tudi v gospodarstvu. V tej državi so cene narasle za povprečno tri odstotke, inflacija pa je dosegla mejo 21 odstotkov. Ustava NADALJEVANJE S 1. STRANI vornost slovenske države za Slovence v zamejstvu in tujini.« O gospodarskem sistemu ima ustava le nekaj najnujnejših določb o enakopravnosti vseh vrst lastnine, država pa naj predvsem ustvarja možnosti za svobodno konkurenco gospodarskih subjektov na trgu. Državna ureditev temelji na parlamentarni obliki oblasti. Posebej pa se poudarja in opredeljuje lokalne samouprave prebivalcev določenega območja. Na koncu govori osnutek še o referendumu in ustavnemu sodišču. V uvodu je predsednik Milan Kučan poudaril, da je predsedstvo pobudnik, ustavo pa da seveda sprejemajo skupščina in poslanci. Zato je besedilo namenoma ohlapno, omenja predvsem tisto, za kar že obstaja splošen konsenz in bistveno soglasje vseh. V dokaj živahni razpravi so bila podčrtana nekatera načela, govora pa je bilo še o nekaterih spornih vprašanjih. Tako so omenili vlogo kočevskega zbora, ki je potekal v takrat od tujca okupirani Sloveniji in seveda splošne volitve niso bile možne. Glede manjšinskih in drugih pravic so poudarili načelo, da je treba izhajati iz že doseženega in od tu graditi naprej. Član predsedstva Ivan Oman se je na primer zavzel za proporcionalni volilni sistem, ki zagotavlja učinkovito prisotnost opozicije. Vendar so bili mnenja, da to ne spada v ustavni, temveč v volilni zakon. Ciril Zlobec je poudaril pomen medvojnih parlamentarnih zasedanj, saj so takrat Primorsko priključili Sloveniji in Jugoslaviji in zato slovenska državnost temelji nesporno tudi na teh dejanjih. Dokaj široka je bila razprava o parlamentu, ki je lahko eno ali več domen, sestavljen iz zbornice in senata Z različnimi nalogami. To pa je že vprašanje, o katerem se predsedstvo ni želelo izreči, temveč je prepustilo nadaljnjo razpravo parlamentu. Danes bo predsedstvo prečiščeno in do kraja izoblikovano besedilo predloga načel, na katerih naj se zgradi novo slovensko ustavo, poslalo v parlament-Predsednik Bučar pa je povedal, da bo skupščina v prvi polovici julija začela na skupnem zasedanju vseh zborov uradno razpravo. Takrat bo o vsem tem prebral uvodno poročilo predsednik predsedstva Milan Kučan. Ob prisotnosti ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla so nato razpravljali o imenovanju konzulov in nekaterih ambasadorjev iz Slovenije; Brez pripomb pa so soglasno potrdili imenovanje Jožeta Šušmelja za novega generalnega konzula SFRJ v Trstu- Divja stavka cobasov je samo deloma uspela RIM — Divja stavka cobasov se to pot ni obnesla. Stavkalo je sicer samo osebje potniških vlakov, udeležba pa je bila tako pičla, da ni nikjer, razen občasno v rimskem železniškem okrožju, prišlo do večjih zamud. Uprava železnic meni, da je stavkalo nekaj več kot 24 odstotkov cobasov, na daljših progah je redno vozilo 75 odstotkov vlakov, na kratkih pa več kot 85 odstotkov. Kljub »porazu« pa cobasi ne nameravajo še odnehati in so že napovedali, da bodo 28. junija stavkali njihovi kretničarji in pomožno ne potujoče osebje. Uprava železnice zaenkrat še ni odločila, ali bo zahtevala poziv na delo, prav tako se o tem še ni izreklo ministrstvo za prevoze. Dejstvo je, da težav ne bi bilo, če bi zakon o urejanju stavk pravočasno objavili v Uradnem listu in ne bi čakali do 1. julija. KP SZ zgublja vpliv Papež poziva uniate MOSKVA — V SZ se že pripravljajo na 28. kongres zvezne partije. Za demokratične sile niso izgle-di najboljši, ustanovni kongres KP RSFSR je namreč nesporno dokazal, da je birokratski dogmatski aparat prešel v uspešno protiofenzivo. Njihova trenutna premoč pa je lahko usodna za sovjetsko partijo. Zadnja sociološka anketa je namreč dokazala, da je le za 18 odstotkov anketirancev »partija gonilna sila sovjetske družbe. Aparat se torej še vedno ne zaveda, da so časi komandnega komunizma končali in da lahko partija preživi, le če bo upoštevala novi utrip družbe. Ta utrip pa je papežu Janezu Pavlu II. jasen. Ko je včeraj v Vatikanu sprejel 10 ukrajinskih uniatskih škofov, jim je jasno povedal, da morajo postati most med katoličanstvom in pravoslavjem in morajo razumeti stisko pravoslavja in sovjetske oblasti. V nedeljo je bil velik praznik v istrski vasici pod kraškim robom Obnovljene freske v Hrastovljah sodijo v zakladnico svetovne kulturne dediščine HRASTOVLJE — Z dvojnim slavjem, cerkvenim in posvetnim, so v nedeljo v Hrastovljah, proslavili praznik sv. Janeza Krstnika, zavetnika župnije v Predloki, kamor sodi tudi podružnična cerkvica sv. Trojice v Hrastovljah in 500-letnico nastanka znamenitih hrastovskih fresk, ki so to istrsko vasico, ki leži pod samim kraškim robom, ponesle v svet in jo uvrstile v seznam spomenikov kulturne dediščine. Nedeljskega slavja so se poleg številnih domačinov, obiskovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije, udeležili številni ugledni gostje državne in cerkvene oblasti; med njimi predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, upokojeni reški nadškof in metropolit dr. Josip Pavlišič, tržaški škof Lorenzo Bello-mi, koprski škof Metod Pirih in upokojeni koprski škof Janez Jenko. Slavnostni govornik na nedeljski svečanosti je bil član predsedstva republike Slovenije Ciril Zlobec. Zaključna prireditev ob 500-letni-ci hrastovskih fresk se je začela s Pozdravnim govorom koprskega škofa Metoda Piriha, ki je med drugim dejal, da je hrastovski biser Slovence povezal ne le z Evropo, umpak z vsem svetom, zato je tudi lukajšnje slavje priložnost za tesnejše duhovne, verske, kulturne in človeške vezi. Sledila je maša, ki jo le vodil ljubljanski nadškof dr. Alojzi) Šuštar. Po cerkvenem obredu se je začel posvetni del prireditve. Zbranim je najprej spregovoril predsednik skupščine občine Koper Aurelio •juri, ki je pripomnil grenko resnico, da so Hrastovlje na seznamu spo-menikov svetovne kulturne dediščine, žal pa jih lahko uvrščamo tudi v seznam nerazvitih krajev, saj so še vedno brez prave pitne vode, čep-rav Jezijo nad samim izvirom Riža- Kč, ki napaja vso Obalo, nimajo us- trezne kanalizacije in še marsikaj drugega, da bi lahko govorili o živem podeželjskem kraju. Na govorniški oder je zatem stopil slavnostni govornik Ciril Zlobec, ki svojega govora ni imel napisanega in se je v naprej v šaljivo opravičil obiskovalcem, da mu pek- Biologi odkrili v jezeru Fusaro pri Neaplju bacile kolere NEAPELJ — Odkritje bacila kolere v vodi jezera Fusaro pri Neaplju je »znanstvena zanimivost«, ki ne opravičuje zdravstvenih posegov. To je včeraj izjavil koordinator ekološke službe pri odborništvu za zdravstvo Dežele Kampanja Franco lacolare. Po njegovem nismo priča epidemičnemu pojavu, ker niso zabeležili še nobenega pojava črevesnih obolenj. Vibrio cholerae tipa oga-wa, ki ga je pri svojih analizah odkrila skupina mladih biologov, je bržkone »potomec« vibrionov, ki so leta 1973 povzročili v Neaplju epidemijo kolere. Vsekakor pa previdnost ne bo odveč, tako da so že poverili znanstveni srenji, naj skrbno nadzoruje pojav. Jezero Fusaro je eno od petih jezerc na območju Čampi Flegrei, ki so se z leti spremenila v prave greznične jame, saj vanje odtekajo številne odplake, tako da niso primerna ne za kopanje, še manj pa za ribolov. Pomirjujoče izjave odgovornih za zdravje v Neaplju pa ne morejo odpraviti vtisa, da je neapeljsko območje še vedno potencialno žarišče epidemičnih bolezni. V primeru kolere pa lahko pride do epidemičnega izbruha, če bacil zaide v vodo ali živila. V neapeljskih pogojih to ne bi bilo nobeno presenečenje, ker so higienski pogoji skrajno pomanjkljivi. lenska vorčina, ki je bila na griček, kjer stoji cerkvica sv. Trojice, ni preveč »skisala« možgan. Ciril Zlobec je dejal, da umetnost ni filozofija, ni razkrivanje resnice, čeprav je lahko tudi to in zato umetnost dopušča vsakomur, ki si ji približa, da jo razume po svoje, da jo po svoje doživi in podoživi. Zato tudi hras-tovske freske vsakdo razume čisto po svoje. Kaj Zlobec vidi v hrastovskih freskah, je razložil z naslednjo mislijo: »V teh freskah je nekaj ve- ličastnega. Zdi se mi, da je tukaj v tem prostoru, v tej mali cerkvici, v tej dolini, ki me spominja ha homersko veličino, ta majhnost in utesnjenost prostora in ekskluzivna veličina ustvarjalnega duha. Tu je umetnik freskar upodobil to, kar je moč in nemoč slovenskega človeka skozi tisočletja. Razmere so nam bile zmeraj neprijazne, utesnjene. Torej ta slovenski duh in duh človeka na tej zemlji, ravno tako Italijana, Hrvata in drugega, ki je tu živel in živi, ta občutek, da bi radi in hoteli ustvariti več, kot nam je mogoče. In ta zavest, da smo po svoji duhovnosti, ustvarjalnosti večji in močnejši, kot je naš vsakdanji kruh, sicer neobhodno potreben, je lahko bodrilo, tudi ponos, da smo prav zaradi tega še zmeraj tu, da smo ostali in da se danes pripravljamo za ponovno, morda zgodovinsko srečanje s tisto fantazmo, ki ji pravimo Evropa po letu 1992. Veličina človeka ni zmeraj v razsežnosti, bogastvu in imetju, ampak v intenzivnosti ustvarjanja, v intenzivnosti misli in v intenzivnosti hotenja. In če kaj, te freske izpričujejo takšen odnos človeške ustvarjalnosti.« IZTOK UMER Nov kamoristični zločin NEAPELJ — V Neaplju je včeraj prišlo do novega »uglednega« zločina, ki nosi pečat kamore. Neznana morilca sta namreč hladnokrvno ubila 44-letnega Giuseppa Oliviera, ki je veljal za najvplivnejšega kamorista na območju Noceri-no Sarnese. Zločin se je odigral v neki bolnišnici v kraju Cava dei Tirreni, kjer so Oliviera zdravili zaradi težav s srcem. Kamorist, ki je sobo delil z drugima dvema bolnikoma, ni bil pod policijskim nadzorstvom. Zločinca sta zato nemoteno vdrla v sobo in proti Olivieru izstrelila najmanj dvajset nabojev. Očividci so povedali, da se je celotna akcija iztekla izredno hitro in precizno, tako da ni mogel nihče ukrepati. Vse, kar so lahko povedali preiskovalcem, je bilo, da je imel eden od zločincev zakrinkan obraz, oba pa sta bila oborožena. Olivieru sta streljala v prša in obraz, tako da je bil takoj mrtev. Giuseppe Oliviero je bil v preteklosti že večkrat obsojen na zaporne kazni, vendar je bil kljub številnim novim prekrškom in dokazani zvezi z organiziranim kriminalom, na prostosti. Pred tremi dnevi je dobil sodno obvestilo o prepovedi bivanja v nekaterih deželah na jugu države, poleg tega pa bi morala odslej policija nadzorovati vsak njegov premik. V San Franciscu zaključili Šesto konferenco o aidsu SAN FRANCISCO — Žolčne poleni h ' k* so spremljale odprtje šeste ednarodne konference o aidsu, so u sPrernile delegate tudi v zadnjih tun” s.vetovnega kongresa. Kot je bilo n ! u*cer iahko pričakovati, je skup-dok . moseksualcev iz San Francisca niinv ?iasno zahtevala, naj se ravna z hom1' kot z ostalimi bolniki. Skupnost 0Seb°SekSUalcev trc*i' ^ seropozitivne nuri f- niso 9°havci, zato jim morajo 7h 1 i30rno'- m jamčiti anonimnost. slediraVniki m raziskovalci, ki so si ne n 'iRovorniškim odrom kongres-kor if t6 v San Franciscu, so vseka-PremFi0t°7^i' fia imajo javne ustanove vsem^,°i ■ naria' da bi lahko ustregle A7-r otnikom (enoletno zdravljenje z vsoto ane Prihiižno 9 milijonov lir, v obct,iPa s? všteta le zdravila). V ZDA cii. kf nudijo° to0 zasebnih ,°Iganiza- niso kos i t0 PodPoro’ države pa len tor, nag emu širjenju bolezni. Poda bn^3 80 v Sar> Franciscu ugotovili, aareri C(jP1V0 ali zdravilo proti aidsu času ti tez Pet let' zato bo v tem kov 8Kokoina naraslo število bolni-v katoZ1t0rna seroP°zitivnih osebkov, ^nsko^topnjo1™5 HIV dosegel bole' Protest homoseksualcev pa ni bil edini motilni faktor, ki je spremljal konferenco. Prav včeraj so namreč odprli proces proti raziskovalcu Robertu Gallu, ki si lasti očetovstvo virusa LAV/HTVL, to je današnjega HlV-a. Gallo naj bi v strokovnih revijah objavil fotografije virusa, ki so ga odkrili francoski raziskovalci inštituta Pasteur. Profesor Montagnier naj bi mu osebno poslal fotografske posnetke, da bi mu dokazal, da je virus, ki povzroča aids neka posebna in paličasta oblika »retrovirusa«. Bitka za imenovanje virusa se je pričela takrat, sedaj pa bodo morali sodniki ugotoviti, če je Gallo res skušal oropati evropske kolege. Trenja na mednarodni ravni niso najboljša vizitka skupnosti raziskovalcev, ki ima polne roke dela z »boleznijo stoletja«. Do prihodnjega kongresa, ki bo junija leta 1991 v Firencah, bodo morali raziskovalci vsekakor dokazati, da je mogoče vsaj zaustaviti razdiralne učinke virusa. Ze sedaj lahko podaljšajo življenje bolnikov za štiri leta, vendar je to še premalo. Na Sliki (telefoto AP): protest ob katerem se je zaključila konferenca o aidsu. CCTT01/9 CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO — PETLETNI • CCT se koristijo s 1. julijem 1990 in zapadejo 1. julija 1995. • Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,30% bruto, bo izplačan 1. 1. 1991. • Naslednji kuponi bodo enaki šestmesečnemu bruto donosu BOT na 12 mesecev plus premija, ki znaša 0,50 točke. • Obveznice se nudijo po 97,25% ceni in se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 27. junija do 13.30. • CCT bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku. • Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Obveznice je treba vplačati 3. julija, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo: • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 27. junija Najvišji letni donos Bruto % 13,80% Neto % 12,04% Gen. direktor Bance dltalia Dini na kongresu v Benetkah Zlato še ni dovolj za stabiliziranje tečajev Zlato lahko spet zaživi v mednarodnem finančnem sistemu, vendar bolj obrobno: kljub njegovi pocenitvi - po letu 1987 mu je vrednost padla za 20% - se ga da še naprej izkoriščati kot rezervno postavko. To je dejal generalni direktor Bance d ltalia Lamberto Dini, ko je včeraj odprl v Benetkah svetovno konferenco o zlatu (WorId Gold Conference) in nakazal možne scenarije "denarne uporabe" zlata. Učinkovito bi ga uporabili npr. pri delnem indiciziranju zlatih rezerv v državah članicah evropskega denarnega sistema prek ustvarjanja ecujev oziroma protivrednostnih zalog v zlatu - gre za klasično nelikvidno dejavnost, ki ne donaša prihodka. Sicer pa se utegne povpraševanje po zlatu spet povečati zaradi dogodkov v vzhodni Evropi: znatne zaloge zlata v Sovjetski zvezi bi, denimo, lahko podprle prehod h konvertibilnosti rublja ali odigrale vlogo garanta pri odpiranju kreditnih linij na mednarodnih finančnih trgih. V splošnem pa ni pričakovati -je naglasil Lamberto Dini - da bi lahko postalo zlato vnovič srž mednarodnega finančnega sistema, kajti na noben način ga ne bi mogli smatrati za "baricenter" v režimu fiksnih menjalnih tečajev, niti ne v postopku za ustvarjanje uradne likvidnosti. Večjo stabilnost tečajev bi bilo mogoče doseči edino v primeru, ko bi bile največje industrializirane države pripravljene podrediti temu cilju lastne interese. Sama vrnitev k zlatu kot osnovi za finančno obračunavanje z določitvijo njegove uradne cene nikakor ne bi rešila problema - je poudaril govornik - tudi sicer pa si ni mogoče zamisliti standarda na podlagi zlata ali surovin kot rešilnega padala za tvorce denarne politike v posameznih državah. Lamberto Dini je povedal nazadnje, da predstavlja zlato danes nekako 40% uradnih rezerv v industrijsko razvitih državah. Nekatere izmed držav, ki imajo na zalogi veliko zlata, bi ga utegnile v devetdesetih letih začeti prodajati, druge pa, kakor sta na primer Tai-van in Japonska, kjer odpade na zlato samo 10% rezerv, ga bodo skoro gotovo pričele nakupovati. Na beneški konferenci, ki bo trajala še jutri, je spregovorilo več strokovnjakov in bančnikov iz tujine. Med drugim so poudarili, da bo ostala Evropa še naprej pomembno tržišče z zlatom, pa čeprav ga ne pridobiva in tudi ne izkorišča. Omenili smo padec cen: te se že bližajo spodnji meji, ki bi lahko bila 348-350 dolarjev za unčo oziroma 14.000 lir za gram. Zakaj? Prvič, ker ni več hladne vojne, ki je centralne banke silila h kopičenju zlatih zalog; drugič zaradi posebnih razmer v Sovjetski zvezi in Avstraliji, ki sta postavili na trg velike količine zlata; tretjič pa zato, ker ni prišlo do pričakovane podražitve nafte, kar je prisililo predvsem Saudsko Arabijo, da je začela prodajati del zlatih rezerv. Takšna -izredna - ponudba zlata je pač potlačila njegove cene. Včerajšnja zadnja kotacija v Londonu je bila 353,40 dolarja za unčo. (dg) Kdaj bo evropska denarna enota izpodrinila zeleni bankovec? Poslovno obračunavanje v ecujih bi odpravilo mnogotero tveganje Prvega julija, ko bo Italija prevzela po Irski polletno predsedstvo Evropske gospodarske skupnosti, bo nastopila prva faza uresničevanja evropske denarne unije, okrog katere pa je še marsikaj nejasnega. Med nerešenimi vprašanji je zlasti to, katera denarna enota bo prevladala oziroma postala dejanska evropska denarna enota. Komisija EGS - torej izvršni organizem 'dvanajsterice - ima pripravljeno temeljito poročilo o tem, kako naj bi vse skupaj izgledalo. Bruselj predlaga, naj se kot edina efektivna denarna enota v združeni Evropi uvede delno že uveljavljeni ecu, ki naj zamenja vse narodne valute v trgovskem poslovanju in finančnih transakcijah tako znotraj Skupnosti kakor med njo in zunanjim svetom. Ta predlog so sprejeli bolj ali manj naklonjeno guvernerji vseh centralnih bank (razen angleškega, ki si je privoščil kak pridržek) pa tudi voditelji mogočne evropske zveze veleindustrij cev Unice. Vlada EGS utemeljuje izbiro ecuja takole: njegova uvedba bi odpravila vse stroške, ki so povezani z menjalnimi operacijami, poenostavila bi računovodstvo v podjetjih, olajšala usklajevanje državnih proračunov, nazadnje pa okrepila mednarodno vlogo Evropske skupnosti. Predlagatelji se kajpak zavedajo, da bi postal ecu na ta način v prihodnjih letih alternativen ameriškemu dolarju, posebno še v mednarodni trgovski izmenjavi in na področju gospodarskih usmeritev v prid nerazvitim državam. Največje koristi bi imeli od tega seveda prav zunanjetrgovinski podjetniki: medtem ko je bil doslej ecu navezan samo na "valutno košarico", ki jo sestavlja denar držav članic Skupnosti, pa bi bil kot "edina efektivna denarna enota Evrope" moč- nejši nasproti denarju tretjih držav in to bi prineslo velike prednosti še zlasti pri sklepanju dolgoročnih trgovinskih pogodb. Slednje se sklepajo zdaj po navadi v ameriških dolarjih, se pravi v denarju, katerega uporaba je nemalo rizična zaradi njegovega stalnega nihanja na valutnih borzah. In ravno zaradi nevarnosti, ki so vezane na ta rizik, se v zadnjem času vse bolj množijo pogodbe in transakcije v ecujih. Evropska denarna enota je pač že po (enajstletni) tradiciji mnogo bolj ustaljena kot zeleni bankovec, to pa omogoča poslovnim možem, da že vnaprej in z dokajšnjim varnostnim jamstvom lahko preračunajo, koliko jih bo stal in koliko bodo imeli od posameznega trgovskega posla tako srednjeročne kot in še bolj dolgoročne narave. Sicer pa se ecu uporablja vse bolj tudi za kratkoročne posle in predvsem na področju trgovanja s kmetijskimi pridelki oziroma proizvodi. Znano je na primer, da EGS že leta določa v ecujih intervencijske cene za odkup presežnega blaga, kot tudi prelevmane ob uvozu in povračila ob izvozu. Uporaba ecuja tudi v finančnih transakcijah in blagovni izmenjavi bi med drugim odpravila zapreko, ki jo predstavlja danes v trgovini s kmetijskimi pridelki ih živili znotraj EGS predhodno in hipotetično računanje deleža kompenzacijskih zneskov na kupoprodajnih pogodbah. To bi občutno poenostavilo oblikovanje cen, ki ne bi bilo več pod vplivom rizika nenadnih sprememb pri kompenzacijskin zneskih. Podjetjem, ki izvažajo v tretje države, ne bi bilo več treba a priori računati povračilnih zneskov, ki so osnovni element pri določanju cen, da lahko te konkurirajo cenam na mednarodnem trgu, ki so, kot vemo, nižje. Uvoznike pa bi uvedba ecuja odrešila pogostih grenkih presenečenj, ki so povezana z deleži prelevmanov na stroških za carinjenje' uvoženega blaga. Zaradi vsega tega bi podjetniki radi, da bi ecu postal uradna evropska enota že 1. januarja 1993. Mimo stabilnosti ecuja pa ima le-ta tudi prav posebno politično vrednost za tiste države oziroma območja, kjer ameriški dolar ni ravno priljubljen. S tem mislimo v prvi vrsti države evropskega vzhoda, vseh 66 afriških držav, ki so podpisale Konvencijo v Lomeju, pa še marsikatero latinskoameriško državo, ki bi se rada osvobodila "va-ruštva" Združenih držav Amerike. D. G. Pomoč mednarodnih organizmov je zajamčena, toda pod štirimi pogoji Jugoslavija - kdaj in kako v Evropo Komisija Evropske gospodarske skupnosti je sprejela v zadnjem času nekaj pomembnih sklepov za ureditev odnosov z Jugoslavijo. Ko bo tržno zedinjenje docela nared, bodo sloneli gospodarski odnosi med dvanajsterico in tretjimi državami načeloma na splošnih določilih, kakršna bodo izšla iz Urugvajske runde v sklopu Splošnega carinskega in trgovinskega sporazuma (GATT), medtem ko bodo odnose z evropskimi državami nečlanicami Skupnosti uredili na podlagi izida pogajanj z državami Evropske skupnosti za svobodno trgovino (EFTA) oziroma državami srednje in vzhodne Evrope. Vendar rezultati vseh teh dogovarjanj ne bodo takojšnji, temveč bodo njihove sadove uresničevali postopoma skozi več let. Komisija EGS pa se dobro zaveda, da z Jugoslavijo ne gre odlašati, kajti to bi bilo »politično nevarno in gospodarsko neumestno", kakor so izrecno naglasili v Bruslju. Jugoslavija, ki je torej "primer nuj-nostne narave", pomeni za dvanajsterico tranzitno državo, saj njeno ozemlje ločuje večji del Skupnosti od Grčije, ki je prav tako članica dvanajsterice. Ne samo, Jugoslavija je hkrati sredozemska in vzhodnoevropska država, a Evropska gospodarska skupnost uveljavlja nasproti Sredozemlju tako, nasproti srednji in vzhodni Evropi pa drugačno politiko. Kaj tedaj? V Bruslju predlagajo, naj bi jugoslovansko specifiko strogo spoštovali in uveljavljali potemtakem do Jugoslavije istočasno oboje: sredozemsko in sred-njevzhodno-evropsko politiko. To bi pomenilo lepo prednost za zvezno vlado v Beogradu, ki pa ne bo kar tako avtomatska, kot se zdi na prvi videz. Kot sredozemska država bo Jugoslavija deležna zaslombe in kreditov EGS za varovanje naravnega okolja (v Bruslju so sila zaskrbljeni nad ekološkim propadanjem Sredozemlja, zato so tudi namenili posameznim obalnim državam specifične denarne prispev- Pogled na gradbišče transjugoslo-vanske ali "evropske avtoceste" v neposredni bližini Sarajeva. ke), predvsem pa novega "finančnega protokola", ki bo "darežljivejši". Gre za posojilo 900 milijonov ecujev (ecu ustreza približno 1.500 liram) iz blagajne Evropske investicijske banke in to za petletno obdobje (julij 1991 - junij 1996) s popusti pri odplačevanju obresti za skupnih 85 milijonov ecujev v breme proračuna EGS in skladom 10 milijonov ecujev na račun rizičnega kapitala. Sredstva od obrestnih olajšav bodo porabili za finansiranje prometnih infrastruktur, to se pravi transju-goslovanske avtoceste in železniške magistrale, ki bi rezali Jugoslavijo po dolgem in povezovali Grčijo s preostalim delom dvanajsterice. V Bruslju so bodočo avtocesto že poimenovali "evropska avtocesta". Težava je v tem, da Grčija nikakor ne bo pristala na novi finančni protokol z Jugoslavijo, če slednja ne bo poprej razrešila vprašanja kamionskega prometa med sosedama - v Atenah se namreč pritožujejo, da Beograd preti- rano omejuje promet z grškimi tovornjaki na jugoslovanskem ozemlju. Glede pomoči, ki je je lahko Jugoslavija deležna kot sredozemska država, ni nadaljnjih zaprek, drugače pa izgleda zadeva, ko je treba našo matico obravnavati kot vzhodnoevropsko državo. Evropska gospodarska skupnost je predvidela številne pobude v korist držav v srednjem in vzhodnem delu Evrope, vendar jih je pogojila s štirimi zahtevami: spoštovanje človekovih pravic, politični pluralizem, popolnoma svobodne volitve, tržno gospodarjenje. No, o Jugoslaviji pravijo v Bruslju, da mora prehoditi še precej poti v to smer, v isti sapi pa, da bodo bržda ravno ti pogoji pospešili sedanji postopek demokratizacije. Ko bo izpolnila vse te pogoje, bo Jugoslavija deležna izdatnih kreditov nove Banke za obnovo in razvoj vzhodne Evrope (EBRD), podpor EGS (ki je za pomoč evropskemu vzhodu vpisala v svoj proračun 500 milijonov ecujev za leto 1990, 850 milijonov ecujev za 1. 1991 in eno milijardo za 1. 1992), dalje poseb-' nih izobraževalnih programov oziroma izmenjav med študenti pa še podpore industrijskih držav iz Grupe 24. Listina EGS nakazuje tudi naslednjo fazo v odnosih s SFRJ - preoblikovanje dogovora o dvostranski kooperaciji v sporazum o pridružitvi Jugoslavije k dvanajsterici, ki bo seveda spet pogojena z navedenimi štirimi (za marsikoga "izsiljevalnimi") zahtevami. Kot piše v spomenici, ki jo je predložil Jacgues Delors ministrom Skupnosti, bo status pridružene države omogočil Jugoslaviji naslednje: svobodno ter integralno izmenjavo s članicami dvanajsterice; okrepitev ekonomskega, industrijskega in znanstvenega sodelovanja; razširitev kooperacije na finančnem področju; zagon sodelovanja na kulturnih poljih; vzpostavitev trajnega "političnega dialoga". D. G. od vsepovsod Zaradi nenehne krepitve dolarja, povišanja obresti in političnih razmer v SZ Nov padec tokijske borze: -1,79% Krepitev dolarja, zvišanje kratkoročnih obresti in nejasno politično stanje v SZ so potlačili borzni indeks Nikkei na 31.124,19 jena, kar je 570,38 jena ali 1,79% manj kot v petek (31.694,57). Kupčijski obseg je dosegel samo 300 milijonov delnic, kar nazorno dokazuje nervozo in zaskrbljenost borznikov. Zeleni bankovec je veljal včeraj 155,62 jena, se pravi 0,87 jena manj kot v petek. Gre za najvišjo kotacijo dolarja nasproti jenu v zadnjem poldrugem mesecu, saj je dolar zadnjič presegel raven 155 jenov 10. maja. Jen se je oslabil v križnih transakcijah z evropskimi valutami, posebno še s funti šterlingi. ■ AVSTRIJSKO NARODNO BANKO BO VODILA ŽENSKA. Pokojnega guvernerja Narodne banke Avstrije Hellmuta Klauhsa je nasledila 59-letna Maria Schaumayer, ki ima za sabo dolgoletna izkustva na ban-čniško-finančnem področju in sodi v sam vrh avstrijskih izvedencev za denarne zadeve. Zadnje čase je bila finančna direktorica poidržavnega petrokemijskega konzorcija OMW, v času 1965-69 pa tudi svetovalka občinske skupščine na Dunaju. Maria Schaumayer bo nadaljevala Kla-uhsovo denarno politiko (zlasti do tujine) in se zavzemala za utrditev vloge Avstrije v odnosih z vzhodno in zahodno Evropo. ■ MANJŠI IZVOZ ITALIJANSKE VOJAŠKE OPREME. V zadnjem pet-letju je delež izvoza na skupnem prometu italijanskih tovarn orožja in vojne opreme padel z 59% na 20%, obrambno ministrstvo je skrčilo za 13% izdatke za modernizacijo vojne industrije v 1. 1990, a združevanje ter internacionalizacija podjetij sta prepočasna. Zaradi tega - je dejal genovski sindikalist CISL Gianni Alioti - je treba čimveč proizvodnje preusmeriti v civilne namene, sicer bo ostalo veliko ljudi na cesti. Elektronska družba Elsag (Finmeccanica) je npr. uspešno izvedla tak preustroj: delež vojnega materiala je zdrknil s 60% na 30%, raven zaposlenosti pa je ostala enaka. ■ VEČ BLAGA IZ ALBANIJE IN V. NEMČIJE. Ministrstvo za zunanjo trgovino je z okrožnico (Uradni list št. 137) dovolilo nove kontingente za uvoz nekaterih vrst blaga iz Albanije in Vzh. Nemčije. Albanija: 135 ton bombažnih tkanin, 105 ton tkanin iz tekstilnih vlaken, 120 ton delovnih kombinezonov in 120.000 dolgih in kratkih moških hlač oz. shortov. V. Nemčija: 2.000 ton cevi in votlih železnih ali jeklenih profilov in 2.500 ton sintetičnega gumija. ■ GOSPODARSTVO SZ V TEKOČEM LETU -5%? Michael Boskin, načelnik ekonomskega sveta pri Beli hiši, meni, da bo sovjetsko gospodarstvo nazadovalo letos za 5%: »S sprostitvijo nekaterih gospodarskih vej in ohranitvijo kontrole nad drugimi je Gorbačov povzročil, da je zdaj ekonomski sistem SZ tako "iracionalen" kot še nikoli,« je dejal s pripombo, da bo to ustvarilo hude probleme Ameriki ravno v času, ko razmišlja, da bi omejila direktno pomoč Sovjetski zvezi. Medtem ZRN in Francija zahtevata "paket 20 milijard dolarjev" v korist SZ, česar George Bush na zasedanju G/7 (od 9. julija v Houstonu, Texas) prav gotovo ne bo mogel spregledati. Lansko leto je zavarovalnica zbrala skoraj za 1.000 milijard lir premij Lloyd Adriatico lepo napreduje Tržaška zavarovalnica Lloyd Adriatico je zbrala lani za 913 milijard lir premij (12% več kot leta 1988), njen obračun 1989 izkazuje 41 milijard lir čistega dobička (+12,5%), delovanje na področju obveznega avtomobilskega zavarovanja proti tretjim osebam (RCA) pa je zadržala na ravni 56,39% (1988 -58,87% in 1987 - 61,49%). To so najpomembnejši podatki o dejavnosti Lloyda, kakor jih je nanizal na včerajšnjem rednem občnem zboru predsednik dr. Antonio Sodaro. Družba je zastavila vse sile v ponovno uravnovešenje portfelja. Pri tem gre omeniti zlasti napredek za 59,3% na področju bolezenskega zavarovanja (predvideni vsedržavni porast: 25,3%), za 31,72%, na področju škodnega zavarovanja (vsedržavni porast: 15,1%,) in za 20,27% na področju življenjskega zavarovanja. Premoženjsko stanje se bliža 1.500 milijardam lir. Na skupščini so sklenili porazdeliti enotno dividendo 410 lir za navadne delnice in 440 lir za varčevalne, poleg tega so delničarji odobrili sklep o ustanovitvi dveh novih zavarovalnic, ki bosta delovali na področju škodnega in življenjskega zavarovanja. Na mesto pokojnega člana upravnega sveta dr. Gerarda Lavanchyja so kooptirali Ernesta Jutzija, ki je generalni sodirektor družbe Swiss Re. POSEBNA PREDSTAVITEV SVETOVALEC MAICO VLASTA CEGLAR ZA BREZPLAČNO PREIZKUŠNJO NA DOMU TELEFONIRAJTE NA 772807 MAICO ELEKTRONSKIH SLUSNIH PROTEZ za vse osebe, ki slišijo glasove, a ne razumejo besed PROTEZE SO N EVI DN E V TRSTU, ob ponedeljkih, — Ul. Maiolica 1, I. nad. (ob pokriti tržnici) URNIK: 9.00 - 12.00 in 15.30 - 19.00 OB SOBOTAH POPOLDNE ZAPRTO! V TRŽIČU — Ul. IV. november 13 V GORICI — Korzo Italia 54, I. nad. VSA POJASNILA IN INFORMACIJE Tel. 040/772807 ^ MAICO sr” V nedeljo m Opčinah proslavili visoki jubilej stanovske organizacije slovenskih kmetov 40 let uspešnega delovanja KZ Edi Bukavec: Nujna je nova politika ES, države in F-JK OPČINE — S krajšim nastopom Tržaškega okteta, ki je s svojim nastopom ustvaril pravo slavnostno vzdušje v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, je Kmečka zveza v nedeljo dopoldne začela svoj jubilejni občni zbor, na katerem je proslavila 40 let svojega uspešnega delovanja. V prisotnosti številnih gostov in predstavnikov oblasti sta na občnem zboru, ki mu je predsedoval ing. Mikac, podali poročili predsednik Alfonz Guštin in tajnik Edi Bukavec. Po razreš-nici staremu vodstvu organizacije, ki jo je utemeljil Marcello Čok, so v razpravo posegli številni gosti, nakar so izvolili nove vodstvene organe in sprejeli naslednjo resolucijo': Ob 40-letnici Kmečke zveze njeni člani potrjujejo pomen in vlogo te organizacije pri vzdrževanju in krepitvi kmetijske dejavnosti v tržaški pokrajini. Kmečka zveza je v štirih desetletjih opravila nenadomestljivo in pomembno vlogo, ki je bila v ponos ne samo kmetovalcem, ampak celotni naši skupnosti, kajti njena dejavnost jo odločilno prispevala tudi k temu, da je bil na našem teritoriju ohranjen kolikor toliko uravnovešen odnos do naravne dediščine, ki bi ob pomanjkanju vztrajne obrambe že zdavnaj propadla. Kmetje na Tržaškem predstavljamo kljub relativno majhnemu številu še vedno pomemben del gospodarskih dejavnosti, zaradi česar je težko razumeti vlogo za še vedno nizko stopnjo razumevanja, ki jo kmetijstvu dajejo pristojne oblasti. Naša stanovska organizacija je morala v teh štiridesetih letih porabiti veliko energij ravno za to, da je skušala na vseh pristojnih mestih uveljaviti vlogo kmetijstva kot enega izmed dejavnikov gospodarskega razvoja. Doseženih je bilo mnogo re-iu! iitov in le veliki vztrajnosti na-... elanov se je zahvaliti, če je kmetijstvo na Tržaškem kljub številnim težavam še vedno vitalno. Ko govorimo o zapostavljanju kmetijstva očitno mislimo na to, da bi moralo biti deležno mnogo večje Pozornosti z ozirom na velik davek, ki ga mora plačevati na račun neuravnovešenih modelov družbenega razvoja. Pri nas se ta davek v največji meri plačuje v obliki razlastitev obdelanih površin, ki se še vedno nadaljuje, mnogokrat z zelo neupravičenimi posegi. In vendar bi nioralo biti že vsakomur-jasno, da Postaja v Tržaški pokrajini vsak dan oolj dragocen vsak delček naravne-9a. prostora. In kdo je ta prostor na najbolj neposreden način znal obra-n i -^e. ne ravno kmetje s tradicio-ainimi dejavnostmi. Danes smo pri-a mnogim ukrepom in razpravam o *. *stvn okolja, še vedno pa gre v ve-ni primerov za delne rešitve, ki ne upoštevajo v zadostni meri kmetijstva kot faktorja aktivne zaščite narave. mr!afaŠki ^nietje smo za koncept bo kjnntljstva, takšnega, ki ki co S,0bno Obrisati tudi možnosti, nnnes ponujajo ob velikih manii ^knh v Evropi. Evropa se z sam mi1.*ioraki spreminja v eno o veliko tržišče, kar je spodbud-nr Pn.^Pektiva, a prinaša tudi ne-lit-u * ne Posledice. Kmetijska pota! 3 v današnjem položaju zaos-la z,a drugimi sektorji, ker v Evri?- skupnosti ni občutka za spe-l*iten položaj kmetijstva v Posameznih včlanjenih državah. Na-aIJnji procesi ekonomske integracije v Evropi bodo morali zato v veli-k Večji meri upoštevati kmetijstvo Panog0 *zmet* nosilnih gospodarskih drližh6^3 zveza je stalno prisotna v nri u enem in upravnem dogajanju, re rcatereni opozarja, naj bodo izbi-urav SC ti^ej° načrtovanja teritorija jj * noyešene in sodobno zasnovane. veči-ni k.metijski načrt bi moral v tr J1 nieri ustrezati relativnim po-mr.,a1m kmetijstva, predvidevati bi zaš*?t krepitev kmetijskih podjetij, cij 10 kmečkih dohodkov in garan-EJL8 zdrave in kvalitetne pridelke. letib23^ kmetje smo v štiridesetih oostoja Kmečke zveze tudi ved-v rBW3Vliali' naj bo naši skupnosti nim ViV za9°tovljen obstoj z zaščit-ianio ^.konom, ki naj bo resnično de-bo simemokraciie in inštrument, ki linah „encen> v Italiji v treh pokra-rorinn01?0®0^!! dostojno raven na-osno ”Stne enakopravnosti. To danpc i zaktevo ponavljamo tudi letih ' k® ugotavljamo, da po tolikih ni re>^ever-Jug, Vzhod-Zahod«, ob P»a b° spektakel s sodelovanjem KotPlnv UMU/Afrika in Barrio Latino. na „ recen°. se bo sejem končal jutri, Poredu pa bo dan Kube. V noči na ponedeljek v svetoivanskem domu za ostarele Plameni smrtno oplazili starca Na bivšem oddelku za nepremične bolnike Gregoretti pri Sv. Ivanu, ki je postal občinski dom za ostarele, se je v noči na ponedeljek pripetila srhljiva nesreča, ki je terjala življenje 68-letne-ga pacienta Vittoria ludruga iz Ul. Frescobaldi 9. ludruga so okrog 1. ure ponoči namreč smrtno oplazili plameni, ki naj bi jih povzročil cigaretni ogorek. Tragični dogodek se je pripetil, ko so vsi pacienti doma že trdno spali. Bolničar, ki je bil v nočni izmeni, pa je bil v precej oddaljeni sobi, tako da ni nihče videl, kako se je točno vnel požar. Po poznejših ugibanjih osebja, naj bi se ludrugo, ki je med inšpekcijo bolničarja vsaj navidez spal, malo pred 1. uro odpravil v kopalnico. Tu naj bi se s prižgano cigareto v rokah usedel na higienski stol, kjer naj bi ga spet zajel spanec. Medtem ko je ludrugo zadremal, pa je cigaretni ogorek »opravil« svoje: plameni so zajeli stol in samega moškega. Da je v kopalnici gorelo, se je bolničar zavedel šele, ko je skozi okno opazil rdeč sij. Takrat je stekel v kopalnico, vendar moški je bil že ovit v visoke plamene. Bolničar je najprej ukrotil plamene z mokrimi odejami, nato pa so ponesrečenca prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga zaradi hudih opeklin druge in tretje stopnje sprejeli na oddelek za oživljanje. Plameni so ludruga oplazili namreč skoraj po vsem telesu, tako da si zdravniki že od vsega začetka niso upali izreči prognoze. Ker v tržaški bolnišnici niso dovolj opremljeni za tako hude opekline, so pacienta še ponoči prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer pa je ob 8. uri podlegel hudim opeklinam. Nedeljska nesreča v domu za ostarele pri Sv. Ivanu je zelo zaskrbljujoča, saj postavlja v dvom učinkovitost javnih struktur za ostarele. Do podobne nesreče je prišlo namreč pred komaj dvema mesecema v drugem javnem domu za ostarele, in sicer v domu ITIS v Ul. Foscolo, kjer so 30. aprila plameni hudo oplazili 75-letnega Francesca Marinija. Odbor sorodnikov pacientov svetoivanskega doma, ki se že več let bori, da bi izboljšali oskrbo, je med drugim že večkrat opozoril na hudo pomanjkanje osebja, ki ne zagotavlja pacientom niti zadostne osebne varnosti (zaradi pomanjkanja osebja pa sta tudi splošna in zdravstvena oskrba seveda zelo pomanjkljivi, tako da morajo sami sorodniki skrbeti celo za najosnovnejšo higiensko nego). Ponoči ostaneta v domu namreč samo dva bolničarja, ki skrbita za okrog sto pacientov, (bg) Usodna odločitev komaj 24-letnega mladeniča Starše 24-letnega Marca Colomba je čakala včeraj zjutraj izkušnja, ki je gotovo ena najbolj bridkih za roditelje: prostovoljna smrt sina. Marco, ki je stanoval v Ulici Ghirlandaio 22/2, se je obesil, za sabo pa je pustil pismo in kaseto, na katero je posnel svoje zadnje besede. Starše in prijatelje je prosil odpuščanja za svojo dramatično odločitev, o svojem poslednjem koraku pa je pojasnil, da so ga povzročila številna razočaranja, s katerimi mu po njegovih trditvah življenje ni prizaneslo. Marco je bil resen in uravnovešen mladenič in njegovo obnašanje ni dalo slutiti, so povedali sorodniki, da bi bil tako skrajno razočaran. ZAHVALA vsem, ki ste nam ob boleči izgubi našega dragega Franca Resinoviča izrazili sožalje, darovali cvetje oziroma prispevke v njegov spomin in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Viljemu Žerjalu za poslovilni obred. Vsi njegovi Trst, 26. junija 1990 Bodo v Trstu ustanovili občinski sprejemni center za pribežnike? Tudi Trst občuti pojav množičnega priseljevanja ljudi iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, vendar na svojski način, in sicer predvsem kot tranzitno mesto. Kot beležimo skoraj vsak dan, številni pribežniki ilegalno prekoračijo državno mejo v bližini našega mesta, vendar se potem v njem le redkokdaj ustavijo, in še to večinoma za krajši čas. Kljub vsemu temu pa gre za pojav, ki ga ne gre podcenjevati iz več razlogov, med drugim tudi zato, ker bi v bodoče lahko dobil tudi nove oblike. To so razlogi, zaradi katerih se je tudi tržaška občinska uprava odločila, da se nekoliko resneje sooči z vprašanjem pribežnikov. V ta namen je tudi osnovala delovno skupino, ki jo poleg občinkih upraviteljev sestavljajo predstavniki škofijske Caritas in združenja ACLI. Odbor se je prvič sestal konec prejšnjega tedna in med drugim sklenil, da bo preveril možnost ustanovitve sprejemnega centra za pribežnike. Sobotno kresovanje na Padričah v priredbi KD Slovan Ivanja noč za sladokusce s celjsko plesno skupino Igen Ob ivanji noči se je na Padričah res uresničilo ljudsko verovanje o škratih in vilah: na prelepem travniku Za kalom so se malo po 21. uri namreč prikazali ljubeznivi škrati v spremstvu lahkotnih vil, ki so poustvarili primerno ozračje za poznejše kresovanje. Za primerno čakanje na najbolj očarljivo noč v letu je Kulturno društvo Slovan povabilo na Padriče namreč plesno skupino Igen Studia za ples Celje, ki je na montažnem odru na odprtem odplesala nekaj prikupnih točk izraznega plesa. Majhni plesalci v duhovitih kostumih so v prijetnem poletnem večeru, ki ga je rahel vetrič še razgibal, zaplesali ob ritmu jazz in klasične glasbe ter s svojimi prikupnimi gibi pričarali nežnost in čutnost ivanje noči. Po njihovem nastopu so prireditelji prižgali ob cesti namreč velik kres (na sliki Davorina Križmančiča), ki je številne gledalce še dolgo zadržal na travniku, medtem ko je glasbena skupina Bromboletti ponudila majhen glasbeni intermezzo. Za radovednejše pa je bila v Kraljevem skednju še odprta razstava tkanin Magde Tavčar in keramičnih izdelkov Gabrielle Osbich. Na Kontovelu lep zaključni nastop domačega plesno-ritmičnega odseka Športno društvo Kontovel gleda v bodočnost, ne misli le na današnji dan pač pa tudi na jutrišnjega, zato goji šport tudi med najmlajšimi. Sredi prejšnjega tedna se je na športnem igrišču zaključila sezona plesno-ritmičnega odseka z raznimi vajami. Tečaj je obiskovalo dvakrat tedensko preko štirideset otrok in sicer z otroškega vrtca in osnovne šole, ne samo domačinov, temveč tudi z okoliških vasi. Lep in dobro uspel spored je ob vsaki točki napovedovala Nelida Ukmar, ki je v pozdravnem nagovoru poudarila, da je že šesto leto, odkar so ustanovili tečaj, ki ga od vsega začetka z velikim veseljem in požrtvovalnostjo vodi dvakrat tedensko Manca Firbas, kateri se je tudi v imenu staršev prav prisrčno zahvalila. Ukmarjeva je dejala, da tudi starši, posebno mamice, imajo svoj delež pri uspehu tečaja ih seveda tudi njim gre posebna zahvala. Tečajnice plesno ritmičnega odseka so dobro prikazale vaje z žogo, akrobatiko, kolebnico, vaje s trakovi ter še razne druge vaje brez rekvizitov. Prisotnih sorodnikov in ljubiteljev naše mladine je bilo veliko in so tako ob vsaki točki sporeda kot tudi na i koncu nagradili z močnim in dolgotrajnim aplavzom vse nastopajoče in njihovo pridno učiteljico. Tekst in slika M. M. Prispevki KGS malim trgovskim podjetjem za znižanje stroškov za knjigovodstvo Predsednik KGS Marino Pečenik sporoča, da lahko lastniki malih trgovskih podjetij, ki so vodena družinsko ali osebno, dejanske družbe, osebne družbe in zadružne oblike z največ dvema nameščencema in ki delujejo na ozemlju Kraške gorske skupnosti v okrogih, ki dne 25. 10. 1981 niso presegli 300 prebivalcev, lahko predstavijo prošnje za prispevek, ki znaša največ 50% na porabljena sredstva, za znižanje stroškov tehnično-gospodarske konzulentne službe s posebnim ozirom na vodenje knjigovodstva ža leto 1988. Prošnje na kolkovanem papirju je treba predstaviti v tajništvu Kraške gorske skupnosti v Sesljanu št. 56/B do vključno 12. ure dne 20. julija 1990, v nasprotnem primeru prošnje ne bodo sprejete. Prošnje morajo vsebovati sledečo dokumentacijo: a) upravno dovoljenje za prodajo; b potrdilo o vpisu v Seznam podjetij, ustanovljen pri pristojni Zbornici za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo; c) nadomestno izjavo izpričevalne listine, izdano na podlagi 4. člena zakona št. 15 z dne 4. 1. 1968, ki potrjuje pravno naravo trgovskega obrata, odnosno število nameščencev; d) izjavo župana občine, v kateri deluje mali trgovski obrat, ki potrjuje delovanje slednjega v kraju, ki dne 25. 10. 1981 ni presegel 500 prebivalcev; e) izplačane fakture stroškov za tehnično-gospodarsko konzulentno službo za leto 1989, s posebnim ozirom na vodenje knjigovodstva. Natečaj devinsko-nabrežinske Občine za poletne glasbene tečaje v Grožnjanu V okviru sodelovanja s pobrateno občino Buje, razpisuje Občina Devin-Nab-režina natečaj za dodelitev štipendije stalno bivajočim v občini za obiskovanje dvotedenskih poletnih tečajev Kulturnega centra mednarodne federacije glasbene mladine v Grožnjanu. Letošnji program predvideva tečaje za flavto, kitaro, čembalo, orgle, saksofon, tolkala, lutkovni laboratorij, tečaj etnologije istrske kulture, tečaj srednjeveške drame "Tractus stellae", pihalni orkester Alpe-Adria, Village Jazz International, plesni laboratorij, tečaj glasbe in tehnologije, video laboratorij ter gledališki laboratorij. Interesenti naj pismeno prošnjo, z osebnimi in študijskimi podatki, oddajo v sobi štev. 20 na županstvu v Nabrežini do 30. junija 1990, kjer bodo dobili tudi ustrezne informacije. [alerija UL. SV. FRANČIŠKA 20 vas vabi v četrtek, 28. t. m., ob 18, uri na otvoritev skupinske razstave PRISOTNOST GEOMETRIJE V SODOBNI SLOVENSKI UMETNOSTI Ob rojstvu malega ŠTEFANA Čestita Branku in Nevenki kolektiv SLORI _________gledališča___________ GLEDALIŠČE VERDI Trst - Festival operete: danes, 26. t. m., ob 20.30 bo na sporedu ponovitev predstave FANTASIA PER FELLINI E ROTA - pesmi in baleti, režija G. Landi, glasba N. Rota. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. Dirigent Gu-errino Gruber. Ponovitve bodo 27., 28. in 29. t. m. ob 20.30. kino ARISTON - 18.30, 22.00 Un mondo senza pieta, r. E. Rochant. EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Sola in guella časa, krim. EKCELSIOR AZZURRA - 18.15, 21.45 Cold feet, vestern. NAZIONALE I - 17.00, 22.10 Combat dance (a colpi di mušica), glas. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Critters 2, grozljivka, □ NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Virginia calda ninfomane, porn. □ □ NAZIONALE IV - 17.00, 22.15 Troppo bella per te. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta. MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa. LJUDSKI VRT - 21.15 Due occhi diabo-lici. EDEN - 15.30, 22.00 La libidine e il pia-cere, pom., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.00 Affari sporchi. LUMIERE - 17.00, 22.15 Ma tu mi ami, □ □ ALCIONE - 17.00, 22.15 Lettere d’amore, i. Robert De Niro, Jane Fonda. RADIO - 15.30, 21.30 Super vogliose di maschi, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ vazne prireditve SKD Vigred vabi v četrtek, 28. t. m., ob 20. uri v društvene prostore na zaključni nastop otroškega zborčka VIGRED in harmonikašev prof. Zorana Lu-pinca. SKD Barko vi j e prireja LETNI KONCERT MePZ Milan Pertot, ki ga vodi Aleksandra Pertot v petek, 29. t. m., ob 20.30 v Evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili. ŠZ Gaja vabi na ŠPORT IN ZABAVO od 30. junija do 8. julija na športnem objektu na Padričah. Program: od 2. do 8. julija - turnir v odbojki (mešane ekipe 3 + 3) 6. julija - ples v maskah z bogatimi nagradami 8. julija - balinarski turnir. Zabavala vas bosta ansambla HAPPY DAV in ZODIACO. Vabljeni! ŠD Vesna prireja v soboto, 30. junija, v nedeljo, 1. in v ponedeljek 2. julija 1990 VAŠKI PRAZNIK na vrtu LJUDSKEGA DOMA v Križu. Vsak večer ples z ansamblom »VERA KRUZ«. V ponedeljek tekma v lambadi. SKD Igo Gruden priredi od 29. junija do 2. julija na društvenem igrišču v Nabrežini 6. KRAŠKI PRAZNIK PIVA. Vsak večer bo igral avstrijski ansambel jodler-jev '5 Steirer". izleti Občina Zgonik bo organizirala od 19. o 26. septembra 1990 sedemdnevno le->vanje v Strunjanu za občane, ki so do-olnili 60 let. Vpisovanje in podrobnejše iformacije v tajništvu občine do 30. t. m. SPDT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za 24-dnevni trekking v Nepalu do baznega tabora pod Everestom. Odhod 16. oktobra t. 1. Mesta so omejena. Vpisuje in vsa potrebna pojasnila daje Lojze Abram (tel. 415534). Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 8. julija, strokovno vodeno ekskurzijo v Bovško kotlino. Po sledovih ledenikov bo vodila univerzitetni prof. dr. Vida Pohar. Zbirališče ob 7.30 pred sodno palačo v Trstu. Kosilo z nahrbtnika, prevoz z lastnimi avtomobili. Vabljeni. Društvo slovenskih upokojencev organizira 11. julija izlet na Travno goro nad Sodražico. Med potjo si bomo ogledali grad Turjak, vračali pa preko Bon-carja v Cerknico, Unec in Postojno. Vpisovanje bo v sredo, 4. julija, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8. Skupina mladih jadralcev prireja križarjenje po Dalmaciji z 13-metrsko jadrnico. Odpluli bomo 22. julija. Interesenti naj se javijo na tel. št. 415797 v večernih urah. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SATIRIČNI POLETNI KABARET BANANA HAWAII Ali kako sta BORIS KOBAL in SERGEJ VERČ sklenila zapustiti svoj rodni kraj in se za vedno naselila na Hawaiie med opice, palme, banane in ... bananovke. Jutri, 27. t. m., ob 21. uri v NABREŽINI - Športno igrišče Sokola V petek, 29. t. m., ob 21. uri v DOLINI - Park »Male brce« koncerti razstave V Avditoriju Portorož bo 5. julija ob 21. uri nastopil ansambel bratov AVSENIK. Predprodaja vstopnic pri Kompasu v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu. razna obvestila Uprava občine Dolina sporoča, da občinski šolski avtobusi iz varnostnih razlogov ne bodo vozili do 30. t. m. Kmečka zveza organizira tudi letos skupni nastop tržaških vinogradnikov na Mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Zato vabi vse zainteresirane, naj se javijo do 30. t. m. na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/B ali pa po telefonu na št. 362941. SKD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata 10. poletni živ žav za otroke od 3. do 11. leta starosti. Odvijal se bo od 16. do 27. julija na društvenem igrišču v Nabrežini. Starši, ki nameravajo vpisati svojega otroka v poletni center lahko tel. na št. 200567 ali 229332. PD Slovenec Boršt-Zabrežec ter fantovska in dekliška vabita vse tiste, ki so sodelovali na 20. PRAZNIKU VINA in na ŠAGRI na zakusko v HRIBENCO v soboto, 30. t. m., ob 20.30. Vabljeni tudi vsi pevci MePZ Slavec-Slovenec ter odborniki. včeraj - danes Danes, TOREK, 26. junija 1990 STOJAN Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 9.27 in zatone ob 23.29. Jutri, SREDA, 27.junija 1990 EMA PLIMOVANJE DANES: ob 6.25 naj-' nižja -60 cm, ob 13.26 najvišja 38 cm, ob 19.01 najnižja -6 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka-29,8 stopinje, zračni tlak 1021,2 mb rahlo raste, veter 12 km na uro severovzhodnik, burja s sunki do 26 km na uro, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje razgibano^ temperatura morja 22,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesca Dudine, Ali-, ce Benussi, Patrichs Catalini, Elena Ovi-dio, Simone Ferrarese. UMRLI SO: 81-letna Maria Zanon vd. Deste, 66-letni Luciano Zamberlan, 83-letna Maria Erzegovich, 89-letna Maria Cuzzi, 54-letni Davide Bobul, 78-letni Paolo Bissaldi, 77-letni Carlo Forza, 78-let-na Pia Tujach vd. Strissia, 84-letni Attilio Steffč, 79-letni Giovanni Bossi, 71-letni Severino Pecchiari, 75-letna Guerrina Bensi por. Perelli. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 25., do 30. junija 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Šenjakobski trg 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. deli' Orolo-gio 6, OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. deli’ Orologio 6. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213124), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. V fojerju Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, je na ogled razstava DRAGA DRUŠKOVIČA. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 15. julija razstava slikarja Dina PREDONZANIJA. V galeriji Tommaseo bo do 30. t. m. na ogled razstava Maurizia DONZELLI-JA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, I. nad) je na ogled do 30. t. m. razstava ameriške umetnice Lynn UMLAUF. V galeriji Palače Costanzi je na ogled razstava del Umberta VERUDE in sicer iz kolekcije STAVROPULOS iz mestnih umetnostnih muzejev. Razstava bo trajala do 15. julija in bo dostopna občinstvu od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure v delovnih dneh, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je na ogled razstava ruskega slikarja Er-tčja. šolske vesti Ravnateljstvo slovenskega Dijaškega doma Srečko Kosovel, Trst, Ul. Ginnas-tica 72 ali Čampo S. Luigi 11, tel. 573141/42, sporoča, da vpisuje še ves.junij vsak dan, razen sobote, učence osnovnih šol in dijake nižjih in višjih srednjih šol. Univerzitetne študente vpisujemo pogojno, ker so razpoložljiva mesta že zasedena. Dom nudi poldnevno in celodnevno oskrbo, pomoč pri učenju, dodatno pomoč pri premagovanju specifičnih učnih težav, razne interese in razvedrilne dejavnosti (glasbena vzgoja, učenje klavirja, klekljanje, telovadba, korektivna telovadba, plavanje). Državni poklicni zavod Jožef Stefan v Trstu obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1990/91 do vključno 3. julija 1990. __________mali oglasi________________ OSMICO je odprl Emil Purič, Repen št. 15. OSMICO je odprl Vojan Tavčar, Ivanji Grad pri Komnu. PRODAM povsem novo zobozdravniško ambulanto v Trstu opremljeno z vsemi zobotehničnimi napravami. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek - Primorski dnevnik - Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro "Ambulanta". PRODAM računalnik commodore 64 z igrami. Telefonirati v večernih urah na št. 231901 po 14. ali po 20. uri. PRODAM golf GL 1600 letnih '84, prevoženih 68 tisoč km v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št. (040) 220729. PRODAM avto fiat panda 30, letnik 1982. Tel. 0481/776061. ODPRLI smo gostilno pri Občini v Dolini. Priporočamo se ža obisk. VDOVEC išče za družbo in pomoč v gospodinjstvu priletno osamljeno gospo. Tel. zvečer na tel. 422932. TRGOVINA z nadomestnimi avtomobilskimi deli išče izkušenega prodajalca in vajenca z znanjem slovenščine in srbohrvaščine. Tel. (040) 305236. prispevki Ob 1. obletnici smrti (27. 6. 1990) dragega Walterja Carlija darujejo tete Verica, Armanda in Grazia 150.000 lir za cerkev sv. Andreja^ v Trebčah in 150.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Franca Križmančiča (Plesca) daruje družina Križ-mančič (št. 207) 15.000 lir za KD Lipa. Ob prvi obletnici smrti dragega moža in očeta Ljuba Grilanca darujejo žena in otroci 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob obletnici smrti predragega sina Sergia Furlana daruje mama 50.000 lir za balinarski krožek Kras iz Zgonika. 25. 6. 1990 menjalnica TUJE VALUTE FKING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FKING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar...... 1229,400 1210.— Nemška marka........ 732,500 730.— Francoski frank..... 218,190 216.— Holandski florint ... 651,320 649.— Belgijski frank..... 35,726 35.— Funt šterling....... 2128,600 2050 — Irski šterling ..... 1964,800 1945.— Danska krona ........ 192,570 189.— Grška drahma........ 7,494 7.— Kanadski dolar...... 1037,750 1020.— Japonski jen ......... 7,891 7,600 Švicarski frank..... 873,440 865.. Avstrijski šiling... 104,105 103,500 Norveška krona...... 190,400 187.— Švedska krona ...... 202,390 199.. Portugalski eskudo . 8,333 7,500 Španska peseta ...... 11,905 11,250 Avstralski dolar.... 964,750 900. Jugoslov. dinar ...!. — 100.-' ECU.................. 1512,750 _BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Po zadnji nogometni tekmi začetek festivala Verona Jazz ’90 Trije jazz velikani v Areni Trobentarja (z leve proti desni) Dlzzy Gillespie in Miles Davis ter bobnar Max Roach bodo vsak s svojo skupino nastopali na prvem večeru letošnjega jazz festivala v Veroni, marsikdo pa upa, da bo sledila tudi jam session Letos poleti je že tako, da najbri-Ijantnejše kulturne prireditve bogatijo svetovno prvenstvo v nogometu. Tako povezujejo tudi letošnji festival Verona Jazz '90 z nogometom, čeprav je zadnja tekma v okviru osmin finala v Veroni nocoj, festival pa se bo začel jutri v Areni z nastopom treh nadvse uglednih osebnosti: Miles Davis, Dizzy Gillespie in Max Roach. Pobudnik festivala je kot običajno Odbomištvo za kulturo veronske občine, marsikatero zaslugo pa ima tudi sponsor BMW Itaka, ki je skovala zanimiv slogan: Ustvarjalnost BMW za vitalnost jazza. Zdi se, da sodelovanje uspe zadovolji-tim vse partnerje, ob njim pa celo občinstvo, ki je kot porabnik lahko zadovoljen s kvalitetnimi sporedi. Otvoritev festivala je z izbiro treh priljubljenih glasbenikov vsekakor navdušujoča: 62-letnega Milesa Davisa označujejo kot mitičnega junaka sodo-benag jazza in kljub težavam z zdravjem (pogosto je zadnji trenutek moral odpovedati kak nastop) so njegove iz- vedbe nadvse zanimive in briljantne; 72-letni Dizzy Gillespie je nedvomno-eden najslavnejših trobentarjev v zgodovini jazza, virtuoz in obenem predstavnik zlate dobe jazza; za Maxa Ro-acha pravijo, da je najboljši bobnar vseh časov, hkrati tudi odličen komponist. Miles Davis bo v petek zvečer imel tudi otvoritveni koncert na jazz festivalu v Bariju. V Veroni se bodo vsi trije glasbeniki najprej predstavili z lastnimi skupinami. Marsikoga muči le radovednost, če bo večer dopolnila jam session, ki bi bila seveda na izredni ravni. Koncert bi lahko postal celo »zgodovinski« večer, trobentarja Miles Davis in Dizzy Gillespie nista namreč še nikoli nastopala skupaj, ker se je Davis doslej izogibal takih srečanj. Lahko bi ga prepričal edino Roach, ki ga na temnopoltega trobentarja veže dolgoletno prijateljstvo. Gillespie in Roach sta že večkrat igrala skupaj, pred kratkim, denimo, v Atlanti v ZDA. Za Davisa, Gillespieia in Roacha velja, da so vsak zase preizkusili različne poti, zaradi česar bodo njihovi nastopi med seboj zelo različni in »osebni«, čeprav jih le druži ista matrica: vsi trije se namreč navezujejo na bebop iz začetka štiridesetih let. Prvi večer festivala v Areni se res lahko baha z izrednim sporedom, sicer je nadvse zanimiv tudi program naslednjih dve večerov, ki bosta v Rimskem gledališču 28. in 29. junija. Ob tem bodo še glasbeni popoldnevi in srečanja na dvorišču Starega gradu in v Novem gledališču. Tu se bodo predstavili predvsem mlajši glasbeniki in predstavniki novih, sodobnih jazzovskih smeri, ki pričajo, da tudi v zadnjih dvajsetih letih na jazzovskem področju ne manjka kreativnosti. Med imeni so Muhal Richard Abrams, George Lewis, Leo Smith, Bobby VVatson in Steve Coleman, James Newton, Henry Threadgill, Brandford Marsalis in skupina Jona Janga. (nak) Nekaj stotin milijonov lir za rock koncerte TV mreže Fininvest so se odločile, da investirajo v rock koncerte, čeprav funkcionar Giorgio Gori ne namerava izdati, koliko jih bo to stalo. Njegov odgovor »nekaj stotin milijonov« ni nikogar zadovoljil, zadovoljni pa bodo prav gotovo mladi TV gledalci, ki bodo lahko pred malim ekranom sledili dvema velekoncertoma: The Wall - Berlin 1990 in Knebwort 1990, ki so ga za TV prekrstili v Big London. Koncert Knebwort 1990 bo v istoimenskem kraju blizu Londona že v soboto. Spored predvideva prisotnost znanih pevcev in glasbenikov, med njimi Paul McCartney, Erič Clapton in Mark Knopfler, ki bosta z Johnom Is-leyjem in Alanom Clarckom (iz skupine Dire Straits) sestavljala, čeprav le za tokrat, izreden ansambel. Z njimi bo nastopil tudi Elton John. Koncert se bo začel ob 13.30 v soboto 30. junija in bo trajal pozno v noč, približno štiri ure posnetkov bo TV gledalcem posredovala mreža Italia 1 v ponedeljek 2. julija od 20.30 dalje. Koncert prireja britansko združenje, ki se ukvarja s handikapiranimi otroki. Ob tej priložnosti bodo posneli tudi ploščo. Polovica izkupička koncerta in plošče - organizator upa, da bo tako zbral vsaj 6 milijonov funtov šterlingov - bo namenjena tudi šolanju mladih, ki bi radi delali na področju spektakla. The Wall ali rock opero skupine Po-ink Floyd (napisal jo je pred 11 leti Roger Waters, medtem so jo že uprizorili in posneli tudi film) bodo predstavili 21. julija zvečer na Postdamer Platzu v Berlinu, nasproti Brandem-burških vrat. Še pred nekaj meseci je bilo tam »obmejno področje«. Za predstavo bodo postavili 126 metrov odra in nov berlinski zid, ki ga bodo zgradili z 2500 plastičnimi zidaki. Prenos bo oskrbela mreža Canale 5 isti dan le 30 minut kasneje. Dobiček predstave je namenjen skladu Memorial Fund for Disaster Relief. Ta trenutek še niso znana imena pevcev, ki bodo nastopali na koncertu. V Italiji je na razpolago le omejeno število vstopnic. Za predprodajo skrbi agencija Davida Zarda v Rimu. Še o problemih na področju plesa in glasbe V pričakovanju leta 1993, ko naj bi v Evropi padle še zadnje meje, se je koordinacijski odbor glasbenih in plesnih združenj, ki se vključujejo v AGIS, odločil za drugo vsedržavno srečanje, ki naj bi bilo jeseni prihodnjega leta. Seveda je tu v ozadju tudi pričakovanje (in predvsem upanje) na rešitve, do katerih naj bi privedel novi zakon. Zakonske predloge so že predstavili parlamentu, stanje na tem področju pa je vse prej kot navdušujoče in morda je tudi upanje na novo Evropo brez drugih posegov utopistično. Vsedržavno srečanje, ki ga snuje koordinacijski odbor, želi pritegniti po-* zornost in sodelovanje vseh držav članic EGS, istočasno bo seveda odprto proti evropskemu Vzhodu. Srečanje želi združiti k skupni debati umetnike in organizatorje, zakonodajalce in nasploh delavce na teh dveh področjih. Načrt je dokaj ambiciozen, ker zajema izredno široko področje. Tu so potrebne analize in statistike tako italijanske kot tuje stvarnosti, celotno problematiko je mogoče obravnavati z raznih zornih kotov, denimo, s strani organizatorja, profesionalca in pedagoga. Prostor je odprt tudi gledališki obrti, glasbilom, delovnim pogodbam in davčnemu sistemu, odnosom med avtorji, založniki in diskografskimi hišami, sponsorjem in reklami, vprašanje zase pa preddstavljajo šole in konservatoriji. V bistvu sta plesno in glasbeno področje svetova, ki bi jih bilo treba drugače vključiti v italijansko kulturno stvarnost. Na Radiu Trst A Jutri ob 8.10 bo Radio Trst A ponavljal oddajo Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, ki je bil na sporedu v nedeljo, 24. junija, ob 12. uri. Gost oddaje, ki je bila zadnja v letošnji sezoni, je dr. Janez Dular, minister za Slovence po svetu in manjšine v Sloveniji v Izvršnem svetu Republike Slovenije. ni ra| 1 ___________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Nadaljevanka: L'assassi-nio dei Fratelli Rosselli 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nan.: Mia sorella Sam 12.30 Dok.: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika o Mundialu 14.15 Variete: Ciao fortuna 14.30 Film: Quel giardino di aranci fatti in časa (kom., ZDA 1982, r. Herbert Ross, i. Walter Mat-thau) 16.15 Rubrika: Minuto zero 16.45 Mladinska oddaja: Big! 17.45 Risanka, Iz parlamenta 18.15 Nan.: Cuori senza eta 18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.45 Mundial, vreme in dnevnik 20.45 SP v nogometu: Angli-ja-Belgija (iz Bologne), _ nato (22.55) Dnevnik 23.05 Variete: Nagrada Via Condotti 24.00 Dnevnik in Mundial 0.45 Mundial - protagonisti in prvaki pripovedujejo 1-00 Danes v parlamentu % RAI 2 7.00 Nanizanki: Lassie, 8.15 L'isola dei ragazzi, vmes risanke 9.00 Zdravnik neposredno 10.00 Dok.: Occhio sul mondo 11.00 Nadaljevanki: II padi-glione della morte, 11.55 Capitol 13.00 Dnevnik in Mundial 14.00 Nadaljevanka: Beautiful 14.45 Nanizanka: Saranno fa-mosi, 15.30 Mister Bel-vedere 16.00 Film: La pecora nera (kom., It. 1968, r. Luciane Salce, i. Vittorio Gassman) 17.45 Iz parlamenta 17.50 Videocomic 18.55 Rubrika: Dribbling 19.45 Dnevnik in šport 20.20 Rubrika o nogometu 20.30 Film: Una vergine per il principe (kom., It. 1965, r. Pasguale Festa Cam-panile, i. Vittorio Gassman, Virna Lisi) 22.15 Dnevnik in Dosje 23.25 Dnevnik in horoskop 23.45 Zapiski o Mundialu 0.30 Film: Dedee d Anverse (dram., Fr. 1948, r. Yves Allegret, i. Simone Sig-noret) | RAI 3 | 14.00 Deželne vesti 14.10 Videofragmenti: Black & Blue 14.30 Variete: Blob. Di tutto di piu 15.25 Videosport: ameriški nogomet - ital. prvenstvo, sabljanje - mednarodni turnir jr. in jahanje - it. prvenstvo 16.45 SP v nogometu: Špani-ja-Jugoslavija (prenos iz Verone) 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Film: La storia infinita (fant, ZRN 1984, r. Wolf-gang Petersen, i. Noath Hathaway, Barret Oliver) 22.00 Film: II monello (dram., ZDA 1921, r-i. Charlie Chaplin) 22.55 Večerni dnevnik 23.00 Športna oddaja: Proces Mundialu 23.45 Nočni dnevnik 0.15 Dokumentarna oddaja: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Go-uld (Strauss) [ RTV Ljubljana 1 [ 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke, 9.30 Lonček kuhaj, 9.40 Pika Nogavička 10.25 Mozaik: Osmi dan (pon.) 11.10 Video strani 13.50 Video strani 14.00 Žarišče (pon.) 14.30 Poletna noč (pon.) 16.35 Dnevnik 16.40 SP v nogometu: Špani-ja-Jugoslavija (prenos) 19.00 Poslovne informacije 19.05 Risanka 19.15 Dobro je vedeti 19.20 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Oče bom (F. Nicolini, r. Gianfran-co Albano, i. Gianni Morandi, Sophie Carle, Sissi Hdfferer, 4. del) 20.55 Aktualno: Konec jedrskih sanj - za Švedsko in za nas... 21.55 Dnevnik in vreme 22.10 Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown, nadaljevanka Nekdo jezdi mimo (8. del) in nanizanka Leteči cirkus Monthyja Pythona 0.25 Video strani (~^P) TV Koper 12.00 Teniški turnir v Wim-bledonu (ponovitev posnetkov) 15.00 Teniški turnir v Wim-bledonu (iz Londona) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Teniški turnir v Wim-bledonu (povzetek najpomembnejšega srečanja) 21.45 Teniški turnir v Wim-bledonu: povzetki in intervjuji 22.00 TVD Novice 22.15 Rubrika: Eurogolf 23.15 Dokumentarec: Čampo Base (vodi Ambrogio Fogar) 24.45 Rubrika o ribolovu: Fish Eye (pon.) fp RTV Ljubljana 2 17.00 Satelitski prenosi 18.55 Slovenska ljudska glasbila in godci: Violinske citre 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 SP v nogometu: Angli-ja-Belgija (prenos) 23.00 Kronika: Dnevi satire RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Arhipelag Goli; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 V znamenju sreče; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Deželna zborovska revija Co-rovivo; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Deseti brat (pon. zadnjega dela); 17.39 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do 14.00; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski merkur-ček; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za ...; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. L CANALES__________________ 7-10 Nanizanke: La grande vallata - Fuga da San Mi-guel, 8.00 Una famiglia americana - La fuga, 9.00 Love Boat - Giochi di bordo, 10.00 I Jefferson -Ragazzi, si parte 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cercoeoffro 16.00 Zdravniški pregled 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito on or. (vot^ Marco Columbro) ■ 30 Film: La grande fuga (vojni, ZDA 1963, r. John Sturges, i. steve McOue-en, Richard Attemboro-ugh, 1. del) 42.15 Nanizanka: Charlie's Angels - Mi ricorderan-no 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1-20 Nanizanka: Lou Grant -H processo RETE 4________________| 8.30 Nanizanka: Ironside 9.35 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nan.: Strega per amore -Lodio di un genio 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.40 Azucena, 15.20 Fal-con Crest, 16.30 Veroni-ca, il volto delFamore, 17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle dei pini 18.40 Danielin horoskop 18.45 Nanizanka: General Hospital 19.30 Nad.: Febbre d amore 20.30 Aktualno: Ceravamo tanto amati 21.00 Nad.: Topazio 23.00 Tenis: turnir v Wimble-donu (posnetki) 2.30 Horoskop (pon.) ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte, nato risanke 8.30 Nanizanke: Superman, 9.00 Ralph Supermaxie-roe - Un mostro nel bulo, 10.00 Boomer, cane intel- ligente - Boomer e il so-sia, 10.30 Skippy il can-guro - Tanti auguri, 11.00 Rin Tin Tin - Ostaggio volontario, 11.30 Flipper, 12.05 Chips - Agenti ma-trimoniali, 13.00 Mag-num P.I. - Frammenti 14.00 Vodič za Mundial 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanki: Tre nipoti e . un maggiordomo, 16.00 Licia dolce Licia, nato risanke 18.00 Nanizanki: Arnold, 18.30 Ldncredibile Hulk - Il buio 19.30 Variete: Emilio '90 20.00 Risanke 20.30 Film: L ammiratore segreto (kom., ZDA 1985, r. David Greenwald, i. Thomas Howell, Walla-ce Stone) 22.20 Film: Noi non siamo angeli (vestern, It. 1975, r. Gianfranco Parolini, i. Michael Coby, Paul Smith) 0.10 Aktualno: Čara TV 1.00 Nanizanki: Sulle strade della California - Il cec-chino, 2.00 Chopper Squ-ad - Psicopatica 1 ODBOM | 9.30 Nanizanka: Arthur 12.15 Rubrika: Ciao Italia 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina, 17.15 Senora 18.30 Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera 19.00 Rubrika: Ciao Italia 19.30 Risanke 20.00 Benny Hill Show 20.30 Film: Niente di grave, suo marito e incinto (kom., Fr. 1974, r. Jacgues Demy, i. C. Deneuve, M. Mathieu) 22.15 Šport: Excalibur 22.45 Film: Punk Angels - I gladiator! del sabato sera (dram., ZRN 1981, r. Carl Schenkel) 0.30 Nan.: Un salto nel buio 1.00 Rubrika: Ciao Italia TMC__________ 8.30 Dober dan, Mundial! 9.00 Nanizanki: Mago Merli-no, 9.30 Flamingo Road 10.30 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV 12.30 Nanizanka: Ancora tu 13.00 Ob SP-ju: Diario 90 13.45 Dnevnik 14.00 Dok.: Natura amica 14.30 Nanizanka: Il giudice 15.00 Film: La moneta insan-guinata (krim., ZDA 1947, r. John Brahm) 16.30 SP v nogometu: Španija-Jugoslavija (iz Verone) 19.00 Rubrika: Mondialissimo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 SP v nogometu: Anglija-Belgija (iz Bologne) 23.00 Vesti in Galagoal TELEFRIULI_____________ 11.30 Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire 12.30 Dokumentarec o zvoku 13.00 Nanizanki: After Mash, 13.30 Love Story 15.00 Musič Box 17.15 Nad.: Passioni 18.00 Nanizanka: Police News 19.00 Dnevnik 19.30 Rubriki: Dan za dnem, 19.40 Friuli Mondiale 20.10 Nan.: L’artiglio del drago 20.30 Film.: Marino e il mare (dram., 2. del) 22.30 Rubriki: Šport in šport, 23.30 Friuli Mondiale 24.00 Vesti in News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in komentarji; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta: napovedi in komentarji; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Jutranji glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Glasbeno popoldne; 16.15 Turistična reportaža; 19.00 Glasbena oddaja. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato do jutra Nočna glasba. S kulturnim sporedom, govorom župana in podelitvijo priznanj V nedeljo so v Sovodnjah obeležili 39. obletnico upravne avtonomije Prijetno bivanje v Dijaškem domu Prvi dan otroškega Poletnega središča Štirindvajsetega junija 1951 se je v Sovodnjah sestal na svoji prvi seji novoizvoljeni občinski svet. Ta dan so v Sovodnjah, leta 1981, določili kot občinski praznik, ki ga vsako leto obeležijo s slavnostno sejo občinskega sveta, podelitvijo občinskih priznanj in kulturnimi ter športnimi dogodki. Letošnja slovesnost se je tako odvijala v nedeljo zvečer, v Kulturnem domu v Sovodnjah, z nastopom Sovo-denjskih deklet, govorom župana Primožiča, podelitvijo občinskih priznanj. V drugem, delu prireditve so nastopili gojenci šole Glasbene matice. Zupan Primožič je v priložnostnem nagovoru naglasil pomen upravne avtonomije za gospodarski, narodnostni in vsesplošni razvoj sovodenjske občine. Navedel je najpomembnejše dosežke zadnjega leta, pri upravljanju občine ter nakazal nekaj načrtov, ki jih bo Občina v kratkem uresničila ter opozoril na tista vprašanja, ki jim bo uprava namenjala največ pozornosti. Posebej je naglasil pomen tesnega sodelovanja s sosednimi in prijateljskimi ter pobratenimi občinami ter zagotovil, da bo tudi nova uprava nadaljevala v tej smeri. Posebno priznanje za dosežke na področju gospodarstva sta letos prejela Davorin Pelicon in Roman Čevdek, solastnika znane tiskarne Grafica Go-riziana, ki se je pred približno letom dni vselila v nove prostore v industrijski coni. Posebno priznanje je župan Primožič izročil Albertu Bevčiču, bivšemu predsedniku Skupščine Občine Nova Gorica in Jožetu Albrehtu, bivšemu predsedniku Skupščine Občine Škofja Loka, ki sta ob parilskih volitvah v Sloveniji tudi zaključila mandat. Častno priznanje v obliki diplome je župan izročil tudi devetim bivšim občinskim svetovalcem in članom ožjega odbora, ki so ob zapadlosti mandata zapustili občinski svet. Priznanje so prejeli Marija Češčut, Jože Maraž, Klara Fornazarič, Lorenzo Pa-nariti, Emil Tomšič, Darij Cotič, Bernard Florenin, Ivan Batistič in Vlado Klemše. Naj omenimo še, da so se nedeljske slovesnosti udeležili številni gosti, predstavniki sosednjih občin, civilnih in vojaških oblasti. Letos žal, menda je vsega krivo svetovno prvenstvo v nogometu, niso ob občinskem prazniku pripravili tradicionalne razustave in pokušnje domačih vin. Ni bilo pa niti drugih kulturnih, V tržiški ladjedelnici so včeraj začeli graditi novo ladjo velikanko — dvojčico Aurige, ki so jo splavili pred nekaj dnevi. Ladjo gradijo po naročilu plovne družbe Sidermar iz Genove, namenjena pa je prevozu sipkih tovorov. Ladja bo dolga 323 metrov, široka 54,2 metra in bo imela nosilnost 260 tisoč ton. Poganjal jo bo motor Sulzer GMT z močjo 19.900 konjskih moči. Ob maksimalni obremenitvi in ugrezu bo ladja dosegala hitrost 13 vozlov. Z razliko od dvojčice bodo novo ladjo, za katero se še ne ve imena, v celoti zgradili v Tržiču. športnih ali rekreacijskih prireditev, ki so v prejšnjih letih dajale pečat občinskemu prazniku. Občinski svet Po umestitveni seji, ki je bila pred nekaj tedni, začenja občinski svet v Sovodnjah z rednim delom. Tako je za jutri, ob 19. uri, napovedana redna seja z dokaj zahtevnim dnevnim redom. Poleg drugih točk, bodo na seji vzeli v pretres pripombe in ugovore k 9. varianti splošnega regulacijskega načrta. Na dnevnem redu so tudi imenovanja predstavnikov občine v razne ustanove in organe. Danes zjutraj pa bo iz pristanišča izplula — za dokončno predajo lastniku, luksuzna potniška ladja »Crown prin-cess«. Na rob dogajanju v ladjedelnici pa velja zabeležiti, da bodo danes, od 7. do 11. ure delavci spet nadzorovali vhod v obrat, med protestno akcijo pa bodo priredili tudi avtomobilski sprevod po Tržiču ter opozorili občane na razloge protesta. Predviden je tudi obisk na županstvu. Kakih dvesto kovinarjev z Goriškega pa se bo jutri udeležilo vsedržavne manifestacije v Milanu. Dva avtobusa bosta odpeljala v Milan iz Tržiča, eden pa iz Gorice. Včeraj se je v Dijaškem domu v Gorici pričelo Poletno središče. Otroci bodo v prijetnem in vedrem razpoloženju preživeli dva nepozabna tedna, do sobote, 7. julija, ko bo na sporedu zaključna prireditev. Gre za zanimivo (in v prejšnjih letih preizkušeno) po-'budo, Ki je namenjena otrokom do 10. leta starosti. Letos je središče še posebej pestro, saj so že običajnim laboratorijem dodali še novega, m sicer mini gledališče. Otroci, ki so porazdeljeni v pet skupin - mucke, kobre, pisane žoge, levi in mundialske pomaranče -se bodo med dvotedenskim bivanjem lotili še novinarstva, glasbe, računalništva, risanja in različnih ročnih del. Seveda ne bo manjkalo zabave, športa in tudi kopanja v bližnjem gumijastem bazenu. Šest vzgojiteljev skrbi, da malčkom ne bo manjkalo ničesar in da se bodo marsičesa naučili. Kdor bi se želel pridružiti pisani in veseli druščini, se lahko prijavi vsak dan v Dijaškem domu v Svetogorski ulici 82. Na razpolago je namreč še nekaj mest. Uprava doma je letos poskrbela tudi za prevoz otrok iz krajev v doberdob-ski in sovodenjski občini. Zjutraj vozi avtobus, oziroma kombi, po sledečem redu: Jamlje (9.14), Doberdob (9.23), Poljane (9.26), Palkišče (9.30), Devetaki (9.35), Gabrje (9.38), Sovodnje (9.42). Iz Gorice pa odpelje ob 16.15, prihod v Sovodnje (16.25), Gabrje (16.30), Devetake (16.38), Palkišče (16.43), Poljane (16.50), Doberdob (17.00) in Jamlje (17.10). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SATIRIČNI POLETNI KABARET BANANA HAIVAII A/i kako sta BORIS KOBAL in SERGEJ VERČ sklenila zapustiti svoj rodni kraj in se za vedno naselila na Haivaiie med opice, palme, banane in ... bananovke. V četrtek, 28. junija, ob 20.45pod šotorom na goriškem gradu V primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu Nova ladja velikanka Šestnajstletni mladenič utonil v Soči ko je skušal rešiti prijateljico iz vode V nedeljo popoldne se je na Soči pri Zagraju odigrala tragedija, ki je terjala življenje 16-letnega Marca Aldriga iz Romjana, Trg Santo Stefano 4. Skupina prijateljev se je kot že mnogokrat prej v sončnem popoldnevu odpravila na kopanje na reko tik nad Zagrajem. Domača mladina in njihovi vrstniki iz drugih bližnjih krajev pogosto zahajajo na jez, s katerim zajemajo vodo za kanal De Dottori. Kopajo se zraven brega, kjer tok ni premočan, včasih pa se kdo od njih predrzno poda proti sredini reke, ne da bi upošteval velike nevarnosti, ki jih Soča skriva v tem predelu. V nedeljo je bila v brezskrbni družbi tudi 15-letna Simonetta De Pol iz Tržiča, Ul. Castellieri 33. Skupaj s prijatelji so bili na jezu, morda nekoliko preveč sredi reke, kjer je tok vode nevarno močan. Simonetta je nenadoma izgubila ravnotežje, morda ji je spodrsnilo ali jo je potegnil močnejši val. Padla je v deročo vodo in začela klicati na pomoč. Marco je za njo vrgel vrv, ki so jo prinesli s sabo prav za take primere, toda tok, ki je vlekel Si-monetto je bil premočan in je potegnil v vodo še Marca. Uspelo mu je priplavati so Simonette in jo objeti, toda deroča reka ju je naglo in neusmiljeno vlekla s sabo proti mostu kakih dvesto metrov nižje od jeza. Mladenič je zakričal prijateljici naj ga izpusti, sicer bosta oba utonila. Simonetta je kasneje povedala, da je takrat za nekaj sekund izgubila zavest, nato pa se je znašla bližje bregu, kjer sta jo dva kopalca in ribič potegnila na suho. Brezupno je zakričala naj rešijo Marca, ki je ležal z obrazom v vodi in ga je tok vlekel dlje, toda bilo je prepozno. Po nekaj sekundah so ga očividci izgubili izpred oči. Ljudje so takoj poklicali reševalce, karabinjerje in gasilce. Simonetto so z rešilcem prepeljali v bolnišnico, kjer ji niso ugotovili poškodb in so jo kmalu odslovili. Kasneje so prišli še potaplja- či iz Trsta in mnogi prostovoljci. Prečesali so bregova Soče tja do Vileša in Pierisa vendar zaman. Z gumenjaki in reševalnimi čolni se je iskanje nadaljevalo tudi v vodi vse do mraka a prav tako brez rezultatov. Včeraj zjutraj se je akcija nadaljevala tudi s pomočjo helikopterja gasilcev iz Benetk, s katerim so skušali z visokega pregledati reko, kar pa je bilo skrajno težko, saj je voda v teh dneh precej kalna. Iskanje se je zaman nadaljevalo do večera. Na slikah (foto Marinčič) jez pri Zagraju, kjer je vodni tok odnesel Marca Aldriga, in gasilci, ki so včeraj dopoldne iskali truplo v Soči južno od Zagraja. Zaradi komplikacij po lažji nesreči so ga morali prepeljati v Videm Ponesrečil se je kolesar Končno identificirati žrtev petkove smrtne nesreče pri Krminu Komaj petletni otrok težko ranjen v nesreči Matura: danes ustni del Preiskovalcem je v nedeljo končno uspelo ugotoviti istovetnost priletnega kolesarja, ki je v petek ponoči izgubil življenje v prometni nesreči na državni cesti št. 56 med Krminom in Koprivnim. Žrtev je 79-letni Fortunato Sartora-to iz Vidma, Ul. Brescia 43. Uradno so ga svojci prepoznali včeraj, potem ko so že v petek pozno zvečer obvestili preiskovalce o izginotju sorodnika. Sartorato, ki je bolehal zaradi skleroze in včasih izgubljal spomin, se je odpravil od doma v petek popoldne na enega od svojih pogostih kolesarskih sprehodov. Tokrat pa najbrž ni več znal dobiti smeri proti domu in je kolesaril vse dlje, dokler ga ni pozno zvečer ustavila nemila usoda na cesti blizu Krmina. Še en starejši kolesar je bil žrtev težke prometne nesreče v nedeljo dopoldne pri železniškem podvozu v Podgori in se s pridržano prognozo zdravi v nevrokirurškem oddelku videmske bolnišnice. 68-letni Antonio Pantarotto, Ul. IV Novembre 31, se je s kolesom peljal od Madonnine proti Podgori. Pri podvozu je vanj lažje trčil fiat 128, s katerim se je v isti smeri kot kolesar peljal 78-letni Leopold Budal iz Standreža, Ul. Sv. Mihaela 117. Nesreča se je sprva zdela brez težjih posledic, saj so Pantarotta sprejeli na 20-dnevno zdravljenje v ortopedski oddelek splošne bolnišnice. Kasneje so nastopile komplikacije (Pantarotto je pred kratkim prestal operacijo na srcu), zaradi katerih so ga s pridržano prognozo prepeljali v bolnišnico v Videm. Komaj petletni otrok, ki je bil v soboto pozno popoldne žrtev težke prometne'nesreče v UL Silvio Pellico je še vedno na zdravljenju s strogo pridržano prognozo na oddelku za intenzivno nego v videmski bolnišnici. Nesreča se je pripetila okrog 19. ure prav pred hišo št. 12 v Ul. Pellico, kjer mali Paolo Guerra živi s staršema, 47-letnim očetom Paolom in 39-letno mamo Antonietto Cortese. Otrok se je malo pred nesrečo brezskrbno igral na dvorišču nasproti domače hiše, kjer ga je mati, tako kot že večkrat, pustila v družbi drugih otrok. Toda tokrat mali Paolo ni počakal, da pride mama ponj, pač pa se je sam namenil čez cesto proti domu. Takrat je po Ul. Pellico v smeri proti mestnemu središču privozil z alfetto 70-letni Giorgio Osbat iz Gorice, Ul. Duše 28. Otroka, ki je nenadoma planil na cesto izza parkiranega avtomobila, je zagledal zadnji hip in se mu ni mogel izogniti, niti ustaviti avtomobila. Srhljiva nesreča se je pripetila pred številnimi zbeganimi očividci, ki so bili še na nakupih ali na dvorišču bližnje pizzerije. Mali Paolo je obležal v nezavesti. Z rešilcem Zelenega križa so ga najprej prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer pa so zaradi težkih poškodb odredili njegovo takojšnjo premestitev v Videm. Tam so ga zdravniki sprejeli s strogo pridržano prognozo. Včeraj popolne še ni bil izven smrtne nevarnosti, čeprav si osebje bolnišnice na vse načine prizadeva, da bi ga rešilo. Za maturante slovenskih višjih srednjih šol, ki so bili prejšnji teden zaposleni s pisnim delom zaključnega izpita, se danes pričenja ustni del. Na liceju se bodo kandidati zvrstili pred komisijo danes in jutri, na zavodu Ivana Cankarja v sredo in petek, na zavodu Žige Zoisa v petek in soboto. V ponedeljek, 2. julija čaka preizkušnja kandidate na učiteljišču, medtem ko razpored ustnega dela mature na slovenski sekciji zavoda ITI še ni znan. Objavili ga bodo proti koncu tedna. Pomota V članku o stališčih goriških trgovcev glede načrtovanega trgovskega centra v Gorici, v nedeljski številki, se je žal, vrinila neljuba napaka pri navajanju imena g. Kosiča. Ne gre za Benedikta, ampak za Andreja Kosiča, kakor so bralci prav gotovo že sami ugotovili. Gospodu Kosiču in bralcem se oproščamo. razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici, priredi v soboto, 30. junija, in nedeljo, 1. julija, izlet v Kamniške, oziroma Savinjske alpe, z vzponom na Ojstrico. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vodi Miran Čo-tar. Interesenti naj za podrobnejša pojasnila pokličejo na tel. 30995. SPD Gorica obvešča nadalje, da bo 8. julija vzpon na Kanin. Športno združenje Dom sklicuje za petek, 29. t. m., ob 21. uri redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Posojilnica v Sovodnjah obvešča cenjene stranke, da od junija dalje ob četrtkih posluje tudi v popoldanskem času. Urnik za stranke je od 16.30 do 18.00. Kmečka zveza obvešča, da 30. t. m. zapade rok za predstavitev prošenj za obnovitev vinogradov oz. za posaditev novih trt (reimpianto-impianto). Do 30. junija je tudi treba poskrbeti za vpis nasadov trt v posebni seznam vinogradov s kontroliranim poreklom (Albo dei vigne-ti DOC) pri Trgovinski zbornici v Gorici. Uprava knjižnice Damira Feigla sporoča, da je knjižnica do 16. julija odprta od 9. do 13. ure. Od 16. julija do 31. avgusta bo zaprta. kino Gorica CORSO Zaprto. VERDI 17.30-22.00 »Sogni«. Režija Akira Kurosawa. VITTORIA 17.30-22.00 »Avventure extra-coniugali«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Bolničarji na kotalkah«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Marfyjev zakon«. DESKLE 20.00 »Rojen 4. julija«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Giardino - Verdijev Korzo 57 - tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg Republike, 26 - tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna Al Lago - Pri jezeru - Vrtna ulica 2 - Via Giardino 2 - tel. 78300. __________pogrebi_____________ Danes ob 8.30 Roman Merkelj iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče, ob 9. uri Ottavia Buttignon, vd. Libanore iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, ob 10. uri Angelo Caoduro iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. Člani mešanega pevskega zbora O. Župančiča izrekajo Savini Cin-gerli iskreno sožalje ob izgubi mame Zalke. Pozitiven obračun Gledališke skupine Gorica ob koncu tretje sezone Bogate izkušnje in novi načrti Pogovor z vodjo Janezom Povšetom in »starimi« in mlajšimi člani Ob zaključku šolskega leta je v glavnem svoje delo zaključila tudi Gledališka skupina Gotica, ki je februarja praznovala že tretjo obletnico svojega rednega, neprekinjenega dela. Pregled opravljene "sezone" je bogat z dogodki. Qledališka skupina Gorica je namreč nadaljevala z delovanjem, ki je pravzaprav značilno za kulturno žarišče v prostoru ob meji. Naštejemo lahko kar 14 nastopov na najrazličnejših pomembnih prireditvah, kjer je nujno pokrivati vse tiste potrebe, ki jih določena prizorišča in trenutki zahtevajo. Sem lahko uvrstimo državna obeležja (Osrednje pokopališče, spomenik v Pevmi, spomenik v Gabrjah), dalje povezovanja in napovedovanja prireditev (Večera z Big Bandom RTV Ljubljana, 5. Film Video Monitor 90), nastopi na večerih književnosti (Srečanje z Gustavom Janušem, 80-letnica Ljubke Šorli, Otroška urica "Veseli ringaraja", Bevkov večer), nastop ob vedrih priložnostih ("Pajk's show"), posebej pa velja omeniti nastop Barbare Rustja na letošnji osrednji Prešernovi proslavi z naslovom "Da bi zedinil rod slovenšne cele" v goriškem Avditoriju ter v Kulturnem domu v Trstu. Seveda bi bilo narobe izpostaviti zgolj eno zaslužno članico Gledališke skupine Gorica, zatorej omenimo še osrednji projekt sezone, pri katerem so praktično sodelovali vsi: to je bil radijska izvedba "Zgage vojvodine Kranjske" sodobnega slovenskega avtorja Miloša Mikelna, ki jo je Gledališka skupina Gorica pripravila v sodelovanju z Radio Valom Gorica, resnično obsežen projekt v 10 nadaljevanjih s po 15 do 20 minut, ki je nedvomno dokazal res kvalitetno govorno pripravljenost vseh članov skupine kakor tudi sposobnosti goriške radijske postaje. Pri projektu so sodelovali Adriana Furlan, Laura Furlan, Ivo Cotič, Erik Bensa, Dušan Košuta, Vesna Češčut, Mirjam Simiz, Kristina Ožbot, Valentina Mar-tinuč, Erika Černič, Robert Peric, Barbara Rustja. Sicer sta za skupino v tekoči sezoni nastopila še Alenka Flore-nin in Mitja Koršič. - Vsej tej dejavnosti je, nujno prišteti še dvoje izobraževalnih srečanj, na katerih se je gledališka skupina Gorica povezala znotraj Zveze slovenskih kulturnih društev z drugimi skupinami goriške-ga prostora. Šlo je najprej za srečanje z Janezom Mejačem o gibu v prostoru in na odru, ter za srečanje z Miro Sardoč o govorni tehniki in-sploh pristopu do nastopanja. Vodja Gledališke skupine Gorica Janez Povše nam je ob vsem tem še povedal, da je skupina posvetila precej časa razgibalnim fizičnim vajam z glasbo kakor tudi študiju komedijskih vlog iz besedila "Družinske zgodbe" Ephraima Kishona. Člani skupine so na ta način dosegli res visoko znanje govora, giba in oblikovanja vlog kakor tudi suverenosti v nastopanju, v nekem smislu so opravili vse potebne elemente t. i. gledališke šole, kar vse je med drugim botrovalo dejstvu, da se je gledališka skupina Gorica formirala v avtonomno, ustvarjalno gledališko jedro, ki je sposobno pristopiti k izpovedovanju občutenja in razumevanja sveta, kot slednjega doživlja mlada generacija. Skupina bo zato v naslednji sezoni mnogo prodorneje stopila v naš prostor, v vsem tem času se je prekalila in okrepila. Adriana Furlan je na podlagi analize doživljanja sveta in družbe, - analiza je potekala med vsemi člani, - že zasnovala gledališko zamisel, ki bo ugledala luč kmalu v jeseni. Zbrali smo še nekaj izjav članov skupine, ki bodo gotovo najzgovorne- je predstavili delo in prihodnje načrte, izjav na vprašanje, kako doživljaš Gledališko skupino Gorica in kaj pričakuješ od nje v bodoče? Laura Furlan: V prihodnosti pričakujem od delovanja v Gledališki skupini Gorica, katere članica sem od samega pričetka, vse naj lepše. Dozoreli smo, ogromno smo se naučili, postali smo samostojni, zato se veselim t. i. alternativnega gledališkega ustvarjanja, znotraj katerega bomo znali oblikovati svoj pogled na svet, svoje videnje življenja. Elena Miranda: V skupino sem prišla šele pred kratkim, ravno v trenutku, ko je skupina pričela z avtorskim ustvarjanjem. Vzdušje je zelo lepo, za- nimivo, z eno besedo ustvarjalno. Pogovarjamo se o res zanimivih stvareh, izmenjavamo povsem lastne misli. Nemara bi morali pri delu uvesti dnevnik prisotnosti, prijetneje bi bilo delovati v lepše opremljenem prostoru, mislim reči v gledališko opremljenem prostoru. Z odrom nekje v bližini. Z neposrednim občutkom gledališča pri sebi. Adriana Furlan: Tudi jaz sem pri skupini že od vsega začetka in lahko mirno rečem, da smo se v zadnjem času radikalno spremenili. Dozoreli smo in se tega zavedamo. Za vse nas je to velik dogodek, da smo postali avtonomni, samoiniciativni. V prihod- za jutri nosti me resnično zanima oblikovati svoj pogled na stvari, zato sem si tudi zamislila gledališko rešitev projekta, o katerem se pogovarjamo. Avtonomni smo tudi praktično: po dobrih treh letih smo pač ugotovili, da se moramo organizirati in sklicevati sami. Prej je vse to delal naš vodja. Erik Bensa: Gledališka skupina Gorica je postala nekaj povsem drugega, kar je bila. Kot da smo bili prej "šola"; sedaj, ko znamo vse bistvene stvari, se bomo lahko v prvi vrsti usmerili v dobesedno ustvarjalnost. Tudi se mi zdi, da nismo več pod pritiskom prostora, v katerem živimo. Prej smo imeli zelo močne občutke, da ljudje od nas pričakujejo zdaj to, zdaj spet ono, mi pa smo pravzaprav zapolnjevali praznine pri raznih dogodkih. Tukaj smo se afirmirali, se vsidrali. Lahko da sedaj prostora ne čutimo več na ta način, ker smo močnejši, bolj gledališko izobraženi. Zato sem prepričan, da bo prostor dobrohotno sprejel naše prodornejše nastope v prihodnosti. Kristina Ožbot: V tem letu nisem bila tako neposredno vključena, ker sem skupaj z Valentino Martinuč opravljala 5. letnik učiteljišča v Trstu. Vendar sem bila o vseh bistvenih stvareh na tekočem. Predvsem sem bila "obveščena" o spremembi skupine, o preobrazbi. Skupina je resnično dozorela, se zavedla same sebe. Nismo več "šolska" grupa. To se je zgodilo pred kratkim in tako bo tudi v prihodnje s skupino. To me izredno veseli, kot me veseli, da smo povezani med seboj, da se res razumemo. Veseli me, da smo prijatelji in da bomo prijatelji ostali tudi v bodoče. V to sem prepričana. Na sliki (foto Čubej): člani Gledališke skupine v radijskem studiu. Praznovanje 40-letnikov iz števerjanske občine V. Menna: Zakaj so trije referendumi o volilnih zakonih smotrni in potrebni Pred dobrim mesecem so se na družabnosti zbrali Števerjanci in Štever-janke, rojeni leta 1950. Štirideseti življenjski jubilej so obeležili z verskim obredom, počastitvijo spomina pokoj- nih letnikov ter z izletom v Fiumicel-lo. Bilo je prvič, da so se zbrali na taki prireditvi. Na sliki: jubilanti pred cerkvijo v Števerjanu. Čeprav je referendum kot eden redkih izrazov neposredne demokracije dobil v začetku letošnjega junija težak udarec, mnogi menijo, da je to demokratično orožje v rokah državljanov še vedno uporabljivo in da je lahko učinkovito sredstvo za spremembo današnjega strankarskega sistema, ki iz dneva v dan bolj izkazuje svojo neučinkovitost. Tako so na pobudo krožka ACLI te dni v pokrajinski sejni dvorani predstavili pobudo za sklic treh ljudskih glasovanj, s katerimi bi. spremenili volilne zakone. V imenu predložiteljskega odbora je spregovoril Vincenzo Menna, ki je ocenil referendum kot edino možno sredstvo za dosego zastavljenih ciljev. Ljudski zakonski osnutek bi bil iluzija, saj v povojni zgodovini parlament še ni odobril (niti zavrnil) niti enega od številnih osnutkov, ki so jih vložili na pobudo državljanov. Od strank je tudi težko pričakovati reformo, ki bi izpodkopala nekatere med temelji njihove danes premočne oblasti, je menil. Ostajajo torej referendumi, ki bi formalno ukinili nekatere dele volilnih zakonov, dejansko pa bi spremenili volilni sistem. Prvi referendum predvideva uvedbo večinskega sistema za izvolitev sena- torjev, kar pomeni, da bi v vsakem okrožju bil izvoljen kandidat, ki prejme večino glasov. Z drugim želijo omejiti na eno število preferenc, ki jih lahko oddamo pri volitvah za poslansko zbornico: s tem bi odpravili možnost nekaterih goljufij, omejili pa bi tudi klientelizem pri osvajanju preferenc. Cilj tretjega referenduma je razširitev večinskega sistema, ki je danes predviden za občine z manj kot 5 tisoč prebivalci, na vse občine. Menna je dejal, da bi s tem glasovanje, ki je danes le izražanje nekega mnenja, končno postalo sredstvo za konkretno odločanje, s katerim bi vo-lilci in ne tajništva strank odločala o programih in zavezništvih. Sledila je razprava, v kateri so prišli na dan številni razlogi v prid referendumski pobudi, pa tudi pomisleki o njeni učinkovitosti oz. omejenosti, saj bi bilo v primeru uspeha referendumov treba temeljito popraviti zakone. To, je ocenil Menng, pa je prav cilj pobudnikov, ki hočejo s referendumi stimulirati konkretne premike in obnovo političnega sistema. Pri tem je dejal, da so res med pobudniki mnoge katoliške organizacije in osebnosti, da pa podpirajo referendume tudi druge sile, tako mnogi komunisti, laiki J n celo kak socialist, pa čeprav je PSI med glavnimi nasprotniki teh referendumov. Mimogrede so tudi pozvali javnost naj s podpisom podpre pobudo. Časa ni več dosti, saj se kampanja zaključi 14. julija. _________prispevki___________ Za Zeleni križ so v razne nemene darovali: družina Martellani 50 tisoč; Primo Čampi 10 tisoč; družina Olivo 20 tisoč; Graziella Bregani in Ada Sor-betelli 100 tisoč; Eleonora in Giacomo Ferrera 50 tisoč; Anna in Franco Gior-gi Franceschini 50 tisoč; Giuseppina Višin 20 tisoč; družini Moretti in Duri-avig 20 tisoč; N. N. 15 tisoč; sostanovalci v Ulici Duše št. 24 100 tisoč; družine Rosconi Grigolon 100 tisoč; Giu-lia Bigot z družino 100 tisoč; družina Gruden 30 tisoč; sostanovalci v Ulici Ariosto št. 6, 10 in 12 (Bagni, Chersi, Contieri, Del Prete, Fon, Foschian, Yansig, Rubbieri, Santacroce, Sossi, Tomani, Traversa, Viotto) 175 tisoč; Gabriella Strefar 80 tisoč; Giovanna Bolzico 50 tisoč; družina Ughi 20 tisoč, družini Carabellese in Guerritore 50 tisoč. Podgorci na obisku pri Slovencih na Dunaju Na povabilo kulturnega društva Ivan Cankar se je ob koncu tedna in včeraj mudila v avstrijskem glavnem ®estu skupina Podgorcev, članov mešanega pevskega zbora v Podgori in nekaterih spremljevalcev. V programu tridnevnega bivanja na Dunaju so 'nieli člani zbora nastop v dvorani slovenskega pastoralnega središča (v 5. dunajskem okrožju), v nedeljo so s Petjem sodelovali na cerkveni slovesnosti "žegnanja", včeraj dopoldne pa so si ogledali parlament, v spremstvu državnega poslanca Karla Smolleta. Seveda so Podgorci ob obisku na Lmnaju izkoristili tudi priložnost za °9led zanimivosti nekdanje prestolnice Avstro-Ogrske. Izgubljeno Oprava goriških mestnih redarjev Poroča, da so v uradu v Ul. Mazzini nr ^V0^° lastnikom sledeči najdeni P edmeti; tri motorna kolesa, dirkaško tri °' zložIPvo kolo, tri ženska kolesa, mnšLa kolesa, kolo mountain bike, ,, a Para očal za vid, ženski dežnik, tri zapestne ure in zapestnica. Kraški krti načrtno raziskujejo izvire in odtoke vode v jezeru Kraški krti so se prejšnjo nedeljo lotili sistematičnega raziskovanja Do-berdobskega jezera. Že pred dvema letoma, ko je bila gladina vode zaradi dolgotrajne suše izredno nizka, so opravili temeljit pregled celotnega območja, da bi ugotovili prisotnost požiralnikov in izvirov. Sedanja akcija pa je usmerjena na raziskave tako imenovanih "beznov", to je z vodo napolnjenih kotanj. Seveda je za tak poseg potrebno sodelovanje potapljačev, kar so si Kraški krti tudi zagotovili, v sodelovanju z društvom za raziskovanje krasa A. F. Lindner. Prejšnjo nedeljo so uspeli ugotoviti, kaj se dogaja v prvem in drugem bez-nu, vzeli so vzorce vode in blata, izmerili temperaturo, globino vode in obseg kotanje. V prvem beznu je bila temperatura vode 11,3 stopinje Celzija, globina vode pa okrog 6,5 metrov. V južni smeri se v beznu odpira precej široka špranja, skozi katero odteka voda, medtem ko je izvir prav na sredini. Voda dobesedno bruha iz dna. Nekoliko toplejša je voda v drugem beznu, ki je globok od 4,5 do 7 metrov in ki je bolj podolgovate, oziroma eliptične oblike. Voda priteka skozi precej veliko odprtino iz smeri Dober- doba, odteka pa skozi razpoko v smeri proti jugu. Dotok vode je zelo močan. Obe Jezerci so potapljači tudi izrisali in podrobno zmerili. Pri celotni akciji je sodelovala skupina kakih dvanajst jamarjev, ki se bodo spet srečali 8. julija ter nadaljevali s sistematskim preučevanjem jezera, zlasti kar zadeva dotok, oziroma odtok vode. Ti podatki bodo namreč zelo koristni pri izvajanju načrta za zaščito Doberdobskega jezera in jih bodo Kraški krti odstopili Občini. Sodelovanje med jamarji in potapljačema Stavrosom Frenoupulosom in Massimom Baxo - se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Tako bodo že predvidoma v nedeljo, 1. julija, podrobno pregledali levi breg Vipave, od državne meje do sotočja pri Sovodnjah, da bi, poleg že znanih jam, (ena je med Pečjo in Rubijami) kjer odteka voda, odkrili morebitne nove odprtine skozi katere Vipava izgublja vodo. V načrtu imajo tudi spust v vodnjake na območju Gabrij, da bi ugotovili višino in predvsem kakovost vode ter te podatke primerjali s podatki podobnih raziskav pred nekaj leti. Dobili naj bi vsaj približno podobo stopnje onesnaženosti podtalnice. Mladi v Štandrežu so ob sv. Ivanu tudi letos pripravili kresovanje Štandreška mladina je na predvečer sv. Ivana tudi letos obnovila običaj kresovanja. Okrog šest metrov visoko grmado raznega materiala, ki so ga nabrali po vasi so zažgali okrog 22. ure. Kresovanja so se udeležili številni domačini, ki so lep čas opazovali, kako plameni požirajo odpadni les zabojčkov za sadje, "fašine" in bale slame. Organizacija prireditve je bila dobra, saj je za najbolj žejne deloval tudi kiosk. Svetoivanske kresove so zakurili tudi v nekaterih drugih krajih. 14 SVETOVNO Rprvenstvo Iztekajo se tekme osmine finala V NOGOMETU Italija neustavljiva :#V:: Danes Jugoslavija TA L MA '90 Osimovi izbranci se bodo pomerili s Španijo - Danes tudi Anglija-Belgija Obtožbe v taborih Brazilije in Nizozemske po porazih proti Argentini oz. ZRN V srečanju osmine finala italijanska vrsta prepričljivo premagala Južnoameričane Schillaci prebil urugvajski zid ITALIJA - URUGVAJ 2:0 (0:0) STRELCA: v 65' Schillaci, v 83' Serena. ITALIJA: Zenga, Bergomi, Mal-dini, Baresi, Ferri, De Agostini, Berti (v 52' Serena), De Napoli, Baggio (v 79' Vierchovvod), Gian-nini, Schillaci. URUGVAJ: Alvez, Gutierrez, De Leon, Dominguez, Pintos Saldana, Perdomo, Ostolaza (v 79’ Alzamen-di), Francescoli, Ruben Pereria, Aguilera (v 55' Ruben Sosa), Fon-seca. SODNIK: Courtney (Anglija). GLEDALCEV: 73.000; INKASO: 5.806.911.000 lir; RUMENI KARTONI: Perdomo, Gutierrez in Berti. RIM — Italijanska reprezentanca je tudi proti obrambno razpoloženemu Urugvaju pokazala, da razpola-a z vrsto odličnih igralcev, ki so v rugem polčasu le znali prebiti zid, ki ga je trener Tabarez postavil na sredini in »azzurrom« preprečil, da bi gradili igro. Sicer se je tudi ob tej priložnosti »proslavil« trener Azeg-lio Vicini, ki je povsem pametno zamenjal Bertija in potem še Baggia. Predvsem prva zamenjava je gostiteljem odprla pot do gola, ki ga je z odličnim strelom dosegel »Paolo Rossi« letošnjega svetovnega prven-tva, Toto Schillaci. Serenov prihod na igrišče je v bistvu odločilno prispeval, da je italijanski napad »zadihal« s polnimi pljuči in ustvaril vrsto nevarnih priložnosti. Schillacijev zadetek je gotovo eden naj lepših, kar smo jih videli na letošnjem mundialu, saj je povsem presenetil nekrivega Alve-za, ki ni pričakoval, da bo italijanski Roberto Baggio napadalec s tako silo in s take razdalje usmeril žogo v vrata. Uvodne poteze Italije so v bistvu potrjevale značilnost te ekipe, ki je že na prejšnjih srečanjih pokazala dokaj dopadljivo igro. Kaj kmalu pa so Vicinijevi izbranci spoznali, da Urugvaj ni tako razorožen, kot bi si lahko kdo mislil po kvalifikacijskih srečanjih. Tabarezovi igralci so namreč povsem opustili možnost, da bi ustvarjali igro. Njihova glavna skrb je bila zaustaviti italijansko sredino in vsako nadaljnjo potezo domačih napadalcev. Resnici na ljubo je treba povedati, da je južnoameriška (ne)igre povsem uspela in to tudi ob pomoči števil- nih grobih posegov urugvajskih branilcev. Polčas je v bistvu potekel, ne da bi ena ali druga ekipa izvedla strela proti vratom. To je brez dvoma prisililo Vicinija za protiakcijo, saj je v začetku drugega polčasa poslal na igrišče Sereno. Izbira se je kaj kmalu izkazala kot bistvenega pomena. Interjev napadalec je namreč zaposlil nasprotno obrambo, še posebno, ko se je morala braniti pred podajami iz zraka. Po dveh odličnih posegih vratarja Alveza, ki je najprej iz neposredne razdalje ubranil strel Schillacija, potem pa še prosti strel De Agostinija, je Italija dosegla prednost. Akcija je bila izrazito hitra, saj je Baggio lepo podal Sereni, ta pa Schillaciju, ki je z odličnim strelom povedel. Povsem obrambna igra Južnoa-meričanov je po tem dogodku izgubila svojo vrednost in Tabarezovi izbranci so v nadaljevanju pokazali vse slabosti, kar zadeva gradnjo igre. Francescoli in tovariši so bili namreč povsem razoroženi in na površje so prišle hibe, ki so jih pokazali že na srečanjih proti Belgiji in Južni Koreji. Na drugi strani pa so se »azzurri« razigrali in kljub neznosni vročini so igrali precej bolj prepričljivo in s Sereno dosegli še drugi zadetek. Ob dveh strelcih pa si tokrat posebno priznanje zasluži »delavec« reprezentance De Napoli, ki je bil prisoten povsod tam, kjer je bila potrebna njegova pomoč. Kot zanimivost povejmo, da so na tekmi zabeležili samo 50 minut stvarne igre in to predvsem po »zaslugi« Urugvaja. Po bledi in izenačeni tekmi Romuni zapuščajo mundial Enajstmetrovke osrečile Irce IRSKA - ROMUNIJA 5:4 PO ENAJSTMETROVKAH (0:0, 0:0, 0:0, 0:0) STRELCI ENAJSTMETROVK: za Irsko Sheedy, Hougton, Townsend, Cas-carino, 0’Leary. Za Romunijo: Hagi, Lupu, Rotariu, Lupescu, Timofte. IRSKA: Bonner, Morris, Staunton (v 93' 0’Leary), Mc Carty, Moran, Mc Grath, Hougton, Townsend, Aldridge (v 22' Cascarino), Sheedy, Ouinn. ROMUNIJA: Lung, Rednic, Klein, Andone, G. Popescu, Rotariu, Sabau (v 93' Timofte), Hagi, Lupescu, Raducioiu (v 75' Lupu), Balini. SODNIK: VVright (Bra.). KOTI: 9:4. OPOMNJENI: Aldridge, Mc Grath, Hagi, Mc Carthy, Lupu. GLEDALCEV: 32 tisoč; INKASO: 2.386.000.000 lir. GENOVA — Ob zaključku srečanja so Romuni po vrsti govorili o veliki »športni krivici«, češ da bi si tako Romunija kot Irska zaslužili napredovanje v četrtino finala, saj sta si bili popolnoma enakovredni. Ne strinjamo se s to oznako »športne krivice«. Menimo, da se je slednja zgodila recimo v nedeljo Braziliji, ki je bila dosti boljša od Argentine, ne pa Romuniji oz. Irski (če bi pač ta izgubila po enajstmetrovkah), saj sta si bili ekipi res enakovredni, toda bolj v slabem kot v dobrem. Srečanje ni bilo lepo, prej dolgočasno (ali milo rečeno, taktično), ekipi pa sta bili dokaj povprečni, to pa sta skušali nadomestiti z izredno požtvoval-nostjo, ki sicer ni bila povsem razvidna, ko pa je bila vročina v Genovi naravnost neznosna, proti štiridesetim stopinjam. Takoj na začetku je bilo jasno, da se bosta enajsterici dolgo nadzorovali, komaj nato pa poskušali kako resno napadalno akcijo. Tako je tudi bilo, nekoliko več od igre pa so imeli Romuni, ker so pač uvrščali v ekipi verjetno edinega resničnega talenta na tej tekmi: Hagija. Slednji je opravil več kot polovico strelov svoje ekipe na nasprotnikovega vrata, pa čeprav le od daleč. Igra obeh ekip je bila še kar podobna. Romuni so predvajali nekoliko bolj skupinsko igro (kljub Hagiju), Irci pa so se bolj oslanjali na svoje boljše posameznike, med katerimi bi omenili vratarja Bonnerja, Ho-ugtona, Townsenda, Mc Cartyja in O'-Learyja. Romuni so bili skupno za odtenek boljši od nasprotnikov, prikazali pa so tudi več kondicije. Vseeno pa smo imeli vtis, da če bi kdo lahko premagal nasprotnikovega vratarja, bi to bili Irci, ki so bili bolj nepredvidljivi in fantaziozni od nasprotnikov. Že res, da je pri Romunih manjkal najboljši strelec Lacatus, vendar pa se na ta način ne da opravičiti netočnosti pri zaključevanju akcij. Korektna in borbena tekma se je še kar trudno vlekla h koncu, podlajška pa sta bila povsem odveč. Odločitev je padla pri enajstmetrovkah, pri katerih je bil Bonner nekoliko boljši od svojega romunskega kolega. Enkrat se je namreč žoge dotaknil, dvakrat je skočil na pravilno stran, končno pa je zaustavil strel Timofteja, kar je srečanje tudi odločilo. Po tekmi so bili Irci razumljivo presrečni, Romuni pa so tiho zapuščali igrišče. Simpatični in emotivni irski trener JACKV CHARLTON je dejal: »Tekma je bila seveda na vse ali nič. Morali smo ohraniti mirno kri do konca, saj smo vedeli, da bo srečanje dolga. Toplota je negativno pogojevala našo in tudi njihovo igro. Le od kod smo dobili toliko navijačev? Bilo jih je več tisoč. Kaj so bili morda Italijani?« Romunski trener Jenei ni niti prišel na dolžnostni intervju tik po tekmi, igralec pa, ki ga je nadomestil, je govoril le o »veliki športni krivici«. »Italija spet izredna« Schillaci, strelec prvega gola za Italijo, ob njem Gutierrez (AP) Po zaključku tekme je bilo veselje v italijanskem taboru nepopisno, prav katarzično in dosti bolj hrupno, kot ob prejšnjih priložnostih. Očitno je, da je skupina konkurentov Italije vse ožja in da se bližamo končnim obračunom. Zvezni trener AZEGLIO VICINI je bil zelo sproščen: »Ta tekma nikakor ni bila težja, kot smo pričakovali. Prav dobro smo poznali odlike in napake tega "sitnega" Urugvaja. Vedno smo napadali, kot nam pač narekuje vloga 'domačina", na. srečo smo dosegli gol v odločilnem trenutku z res lepo potezo Schillacija. Žal izgubljamo dosti energij pri takih tekmah, vendar si ne moremo dovoliti drugačne igre.« Junak dneva TOTO" SCHILLACI je bil tudi tokrat zelo realističen in skromen: »Predvsem sem zadovoljen za ljudi, ki nas gledajo in katerim dolgujemo ta špektakel. Zahvaliti se moram Sereni, ki mi je postregel res dobro podajo, z njim pa sem se res dobro dobil. Sedaj ne smemo podce- njevati Irske, ki bo verjetno igrala podobno kot Urugvaj.« . Odlični urugvajski nogometaš RUBEN SOSA ni bil posebno žalosten, kot da bi se dobro zavedal, da si služi svoj vsakdanji kruh v Italiji. »V prvem polčasu smo igrali dobro, v drugem smo nekoliko popustili. Bili smo bolj aktivni po prejetem golu, a več nismo zmogli. Tekmovanje zapuščamo z dvignjeno glavo.« Italijanski igralci so poudarjali dobro taktično porazdelitev po igrišču in pa dejstvo, da niso nikoli izgubili želje po zmagi. ROBERTO DONA-DONI je pohvalili predvsem Vicinija za izredno zadeto potezo, ko je poslal Sereno na igrišče, PAOLO MALDINI pa je Vicinija pohvalil za mnoge nevidno potezo: njega in De Agostinija je postavil na isto stran igrišča, kar se je izkazalo za pozitivno. CARLO ANCELOTTI je prvi priznal, da je imela Italija poleg vsega tudi srečo, saj bi lahko Schillaci ključno žogo zadel tudi dosti slabše... |L rt m Danes v Veroni v tekmi osmine finala proti rdečim španskim »furijam« Jugoslovani na vse ali nič Vratar Ivkovič (na sliki med tekmo z ZRN) bo danes proti Španiji spet branil vrata »modrih«. (Telefoto AP) VERONA — Jugoslovanska nogometna reprezentanca se bo danes v Veroni v tekmi osmine finala SP pomerila s Španijo. V jugoslovanskem taboru Špancem sicer priznavajo vlogo favoritov, toda ob tem poudarjajo, da favoriti na mundialu kar pogosto izgubljajo. Cilj modrih danes je: doslej najboljša igra in skok v četrtfinale. Po petih dnevih molka je jugoslovanski selektor Ivica Osim zaradi obveznosti, ki jih predpisujeta prireditelj in FIFA, le prišel na novinarsko konferenco, govoril štiri minute in pol, ni pa hotel odgovoriti prav na nobeno vprašanje. Takole je dejal: »Čaka nas zelo težka tekma, sicer pa na prvenstvu lahkih tekem sploh ni. Š Spanci se zelo dobro poznamo, zmagovalca te tekme pa bo pp mojem mnenju odločila napaka enega ali drugega moštva. V boljšem položaju bo ekipa, ki bo znala igrati bolj ekonomično, razporediti moči, se štediti za deset ali dvajset minut pravega napada. Ljubljanska tekma s Španci je bila in ni indikativna. Nekaj nas pouči, vsega pa vendarle ne. Bila je namreč prijateljska, ta tu pa je za svetovno prvenstvo. Španske postave še ne poznamo, pričakujem pa tisto, ki je igrala z Belgijo, morda z eno spremembo. Poskušali bomo združiti virtuoznost in delo, tako kot že doslej. Stanojkovič ali Zlatko Vujovič? To je edina moja dilema. Nisem se še dokončno odločil, vsi pa veste, da to pomeni poudarjeno obrambo ali poudarjen napad. V vsakem primeru pa bom imel med tekmo možnost, da zamenjam. Vročina bo hud nasprotnik za obe moštvi. Mislim, da Španci v tem pogledu niti niso na boljšem, pri njih je sicer bolj vroče, toda v španskem prvenstvu igrajo nočne tekme. V tej tekmi je treba računati in predvideti vse mogoče. Tudi na to, da kdo omaga. To se tu dogaja celo Nizozemcem in Nemcem. Mi smo v tej tekmi mali "outsiderji". Španci so bolj izkušeni. Nič čudnega, saj so to v glavnem igralci tako slovitih klubov, kot sta Real in Barcelona. Kdo bo izgubil to tekmo? Tisti, ki bo napravil napako. Bojim se, da bomo to mi, ki imamo slabše živče.« Zdravnik jugoslovanske reprezentance df. Galetič pa je sporočil, da mlada Robert Prosinečki in Savičevič ne bosta nared do današnje tekme. Toda na srečo je imel tudi ugodnejši vesti: Srečko Katanec je stoodostotno vzdržal vse napore, bolečin ne čuti več, vratar Ivkovič pa tudi povsem normalno trenira in zanj ni skrbi. Osimov pomočnik Džemaludin Mu-šovič pa je odgovoril na vprašanje, kako so Jugoslovani psihološko pripravljeni za to doslej najpomembnejšo tekmo: v moštvu je treba vzpostaviti nekakšno ravnotežje med aktivno in racionalno igro. Ne smemo igrati preveč pasivno in ne preveč tvegano. To soglasje je težko doseči. Naši igralci imajo precej teh sposobnosti, skušamo pa jih še natančnejše precizirati. Opravljamo posamične in skupinske razgovore z njimi. Osim ima eno samo dilemo, vendar je od nje odvisen tudi razpored mest. V vlogi libera bo najbrž spet nastopil Hadžibegič, medtem ko bo Jozič spet igral v zvezni vrsti. Nekoliko presenetljivo je v moštvu tudi nekoliko sporni golgeter Darko Rančev, ki se je doslej v glavnem proslavil v tekmah, ki niso bile preveč pomembne. S Španci bo prvič imel priložnost, da odloči za jugoslovanski nogomet zelo pomembno tekmo. Verjetna postava Jugoslavije: Ivkovič, Stanojkovič (Vujovič), Hadžibegič, Spasič, Šabanadžovič, Brno-vič, Jozič, Katanec, Stojkovič, Susič, Rančev. FRANCI BOŽIČ Španski trener Suarez optimist pred srečanjem proti »modrim« <£,r? ’ Julio Salinas (na sliki med tekmo proti Belgiji), Suarezov adut. (AP) VERONA — Španski trener Luisito Suarez je bil včeraj pred tekmo z Jugoslavijo dokaj optimistično nastrojen. In tudi ironičen. Na tiskovni konferenci je na vprašanje novinarjev o postavi, ki bo danes stopila na igrišče, odgovoril, da »Realovi igralci se niso še sestali in zato ne more še objaviti postave.« Povsem neprikrito je cikal na očitke nekaterih španskih novinarjev, ki so mu očitali, da o postavi španske reprezentance dejansko odloča »klan« Realovih nogometašev. Po lepi zmagi nad Belgijo si je lahko trener privoščil ta špas. O Jugoslaviji je Suarez dejal, da je to dobra ekipa, zelo nepredvidljiva, kot talentirani nogometaši, ki jo sestavljajo. Drugače so se o »modri« vrsti razpisali španski športni časopisi. Po mnenju dnevnika As je to ekipa »z mnogimi starci in še več individualni, z briljantnimi posamezniki, a brez igre. Nogometaši ne tekajo, v reprezentanci pa vlada anarhija,« piše obtožujoče As. Nekaj drugih športnih časopisov pa je svoje prispevke o jugoslovanski reprezentanci osredotočilo predvsem na mednacionalna trenja med »modrimi«. Čeprav tega izrecno ne pravijo, vlada med Španbi dokajšen optimizem. Današnja tekma proti Jugoslaviji predstavlja za Španijo veliko priložnost. V primeru zmage bi se v četrtfinalu srečala z vse prej kot nepremagljivo Argentino, ob novi zmagi pa bi se že prebila do polfinala, torej do prvih štirih mest in bi s tem v najslabšem primeru izenačila najboljši rezultat španske reprezentance na svetovnih nogometnih prvenstvih. Doslej so bili Španci enkrat četrti, in to leta 1950 v Braziliji. Verjetna postava Španije: Zubizarreta, Chendo, Andrinua, Sanchis, Gor-riz, Martin Vazguez, Villaroya, Roberto, Michel, Butragueno, Salinas. IVTr* 1. .-j d * * _1 _ _ »Rdeči zlodeji« niso premagali »belih levov« že celih 55 let m lesmci Sireicev Belgijci danes proti Angležem SC Schillaci vzpenja in proti zelo neugodni tradiciji PET ZADETKOV: Skuhravy (ČSFR). ŠTIRJE ZADETKI: Michel (Šp.) in Milla (Kam.). TRIJE ZADETKI: Matthaus (ZRN), Vdller (ZRN), Klinsmann (ZRN) in Schillaci (It.). DVA ZADETKA: Bilek (ČSFR), Ca-reca (Braz.), Jozič (Jug.), Rančev (Jug.), Lacatus (Rom.), Balini (Rom.) in Redin (Kol.). EN ZADETEK: Abdelghani (Egipt), Muller (Braz.), Bein (ZRN), Littbarski (ZRN), Brolin (Šve.), Ekstrem (Šve.), Stromberg (Šve.), Burruchaga (Arg.j, Troglio (Arg.), Monzon (Arg.), Cali-giuri (ZDA), Murray (ZDA), Cayasso (Kost.), De Wolf (Bel.), Degryse (Bel.), Clijster (Bel.), Ceulemans (Bel.), Sci-fo (Bel.), Giannini (It.), Hašek (ČSFR), Luhovy (ČSFR), K.I. Mubarak (Ar. e*nir.), Kielt (Niz.), Lineker (Angl.), Oman Biyik (Kam.), Valderrama (Kol.), Sheedv (Ir.), McCall (Škotska), Johnston (Škotska), Bengoechea Škandal, ki ASTI — Po porazu v tekmi z Argentino je Brazilec Branco namignil na dogodek, ki je sprva napovedoval velik škandal. Dejal je, da je med tekmo Naprosil argentinsko klop za osvežitev, Pii pa naj bi iz steklenice z neokusno tekočino. Iz iste steklenice naj bi nato notel piti tudi-eden od Argentincev, a ?aj bi mu to maser odsvetoval. Branco J® tudi izjavil, da ga je po tekmi obšla siabost. Zvečer je generalni direktor orazilske odprave Salgado omilil zadevo. Zanikal je možnost, da bi Brazi-‘ja vložila priziv, Brancovo slabost pa si razložil s stresom in utrujenostjo po tekmi. SP v letalu RIM — Čarterski poleti, ki jih ob Priliki svetovnega prvenstva prireja Njtalia, so po besedah odgovornih pri A^?avpi letalski družbi zelo uspeli. italia skrbi tako za prevoze repre-^ dtanc kot za prevoz tisočih navija-®v- Za te na krovu letal predvajajo J bolj pomembne tekme prvenstva in Povzetke ostalih. (Urug.), Hwangbo (J. Koreja), Zig-mantovič (SZ), Dobroveljski (SZ), Protasov (ŠZ), Zavarov (SZ), Susič (Jug.), Jumaa (Ar. emir.), Rincon (Kol.), Baggio (It.), Ogris (Av.), Rodax (Av.), Flores (Kos.), Mediord (Kos.), Gonzalez (Kos.), Wright (Angl.), Ver-voort (Bel.), Gorriz (Šp.), Fonseca (Unicn), Gullit (Niz.), Quinn (Ir.), Rubik (CŠFR), Caniggia (Arg.), Brehme (ZRN), R. Koeman (Niz.) in Serena (It.). AVTOGOL: Montero (Kost.) in Ab-dulrahman (Ar. emir.). TV spored Danes, 26. 6. IZ VERONE: Španija - Jugoslavija 16.45 RAI 3, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2 IZ BOLOGNE: Anglija - Belgija 20.45 RAI 1, 20.30 TMC, 20.35 TV-Lj 2 V sredo, 27., četrtek, 28., in petek, 29. 6., ni tekem. ne bo počil Montezemolo hvali RIM — Glavni organizator mundia-la Luca Cordero di Montezemolo, ki v preteklosti ni štedil s kritikami na račun italijanskih javnih ustanov, je v posebnem sporočilu pohvalil-izrednega komisarja Občine Palermo za uspešno sodelovanje pri organizaciji kvalifikacij' v sicilskem mestu. Zbiralo jih je 1.268 RIM — Nagradni anketi družbe Adidas o tem, katera reprezentanca bo zmagala na SP, se je odzvalo kar 1.268 časnikarjev iz 54 držav. 542 se jih je izreklo za Italijo, 324 za Zvezno republiko Nemčijo, 156 za Brazilijo, 114 za Argentino, prav toliko pa za Nizozemsko. Mnenja so zbirali do 17. junija. Nagrada Maradoni TURIN — Diego Armando Marado-na je dobitnik nagrade MasterCard (1.000 dolarjev, ki jih bodo v njegovem imenu dodelili v dobrodelne namene) kot glavni igralec tekme med Brazilijo in Argentino. Nagrado je prejel zaradi odlične podaje'Caniggii. Gary Lineker v boju z Ahmedom Ramlrezom na srečanju med Anglijo in Egiptom. (Telefoto AP) BOLOGNA — Bo danes v Bologni obveljala tradicija, ali pa bo Belgija končno slavila proti Angliji? To je eno od tolikih vprašanj (verjetno najmanj tehnično), ki se zastavljajo pred današnjim spopadom med »belimi levi« in »rdečimi zlodeji«. Anglija in Belgija sta se doslej pomerili 17-krat, v dosedanjih srečanjih pa je Belgija le enkrat zmagala. Bilo je to daljnega 1935. leta v Bruslju, ko so domačini odpravili goste z izidom 3:2. Reprezentanci sta se srečali zadnjič prav pred desetimi leti na evropskem prvenstvu, ko sta se razšli pri neodločenem rezultatu 1:1. Belgijci seveda upajo, da bodo — tako kot Italijani proti Češkoslovaški — prekinili neugodno tradicijo, njihovo upanje pa podkrepuje nekaj objektivnih okoliščin. V belgijski reprezentanci bodo spet nastopili štirje nogometaši, ki niso igrali na tekmi proti Španiji: Gerets, ki je prestal diskvalifikacijo, Clijsters, Grun in Versavel, ki so okrevali po manjših poškodbah. Z njihovo vrnitvijo na teren naj bi Belgija zaigrala tako, kot v prvih dveh tekmah tega mundiala, ko je z izredno kolektivno igro suvereno obvladala Južno Korejo in Urugvaj. Trener Guy Thys še vedno mnogo računa na Scifa, ki je bil, kljub zgrešeni enajstmetrovki proti Španiji, med najboljšimi Belgijci, če že ne najboljši. S svojo izjemno tehniko in domiselnostjo bi lahko zmešal štrene kleni angleški obrambi. Soigralcem je že razkril »recept« za zmago nad Angleži: nizke podaje, brez visoke igre, saj so nogometaši z Otoka mojstri v igranju z glavo. Ob tem tudi pospešen ritem pred nasprotnikovim kazenskim prostorom, saj so angleški branilci precej počasni. Če je Guy Thys zadovoljen z zdravstvenim stanjem svojih, pa se angleški trener Bobby Robsori huduje nad poškodbami svojih. Kapetan reprezentance Brian Robson se je že vrnil v domovino, kjer ga bodo operirali na poškodovani Ahilovi tetivi. Hodge in Barnes sta lažje poškodovana, Line-kerja tako boli palec desne noge, da sploh ne more obuti čevlja, tudi Wal-kerja pa naj bi bolelo v nogi. Vse kaže, da bo — kljub takemu ne-rožnatemu zdravstvenemu položaju — trener Robson vendarle potrdil trio svojih središčnih obrambnih igralcev Wright-Walker-Butcher. Režisersko vlogo Briana Robsona naj bi prevzel Paul Gascoigne, ki pa bo imel nelahko vlogo. Angleški trener se namreč največ »boji« belgijske vezne vrste, ki s sredine igriča dobro zalaga napadalce. Na včerajšnji tiskovni konferenci je potrdil, da ga te dni »buri« največ Sci-fo, ni pa povedal, ali je našel zanj kakšno primerno potezo, da bi ga onesposobil ali vsaj omejil njegov potencial. "Verjetni postavi: ANGLIJA: Shilton, Parker, Pearce, Wright, VValker, Butcher, McMahon, Waddle, Lineker, Gascoigne, Barnes. BELGIJA: Preud'homme, Gerets, Demol, De WoDe, Clijsters, Grun, Van Der Elst, Versavel, Degryse, Schifo, Ceulemans. 14 □ italija 90 f?' m Potem ko je Brazilija povsem nadigrala Argentino in zapravila kopico priložnosti Mojstrovina Maradone usodna trikratnim svetovnim prvakom ARGENTINA - BRAZILIJA 1:0 (0:0) STRELEC: Caniggia v 80'. ARGENTINA: Goycoechea, Monzon, Ruggeri, Simon, Basualdo, Burruc-haga, Giusti, Olarticoechea, Troglio (v 62' Calderon), Maradona, Caniggia. BRAZILIJA: Taffarel, Jorginho, Ricardo Gomes, Branco, Ricardo Rocha, Mauro Galvao (v 83' Silas), Dunga, Alemao (v 83' Renato), Valdo, Careca, Muller. SODNIK: Ouiniou (Fr.); KOTI: 11:3 za Brazilijo; OPOMIN: Monzon, Giusti, Ricardo Rocha, Mauro Galvao, Goycoechea; IZKLJUČEN: Ricardo Gomes; PRODANIH VSTOPNIC: 61.381; INKASO: 5.170.868.000 lir. TURIN — Televizijska kamera se je med tekmo večkrat neusmiljeno ustavila na brazilskih navijačih, od dekleta, ki si je najprej skoraj divje grizlo nohte, zatem pa so jo zalile solze, do tistih, tudi starejših, ki pa so spominjali na otroke, katerim vzameš igračo. Kakšno je bilo vzdušje doma v Braziliji, si lahko predstavljamo. Brazilija je doživela prvi poraz po osmih letih (zadnjič je izgubila na svetovnem prvenstvu v Španiji, proti Italiji, a v Mehiki je izpadla v četrtfinalu, vendar jo je Francija izločila šele po 11-metrovkah), še huje pa je, da jo je izločil nasprotnik, proti kateremu v okviru svetovnih prvenstven ni nikoli izgubila (poleg tega je tokrat veljala za velikeg-a favorita): ekipi sta se doslej srečali trikrat, dvakrat so zmagali ■ Brazilci (leta 1974 in in 1982, leta 1978 se je tekma končala neodločeno). Z obrabljeno frazo kar enostavno povejmo: Argentinci si zmage niso zaslužili. Vse do 80. minute so bili v podrejenem položaju, stisnjeni v svojem kazenskem prostoru, brez priložnosti in vseskozi na robu poloma. Nasprotniki so jih pregazili na sredini, trikrat so zadeli okvir vrat (Dunga, Care- ca, Alemao), zamudili so še vrsto .izredno povoljnih priložnosti, a vrata Goycoechee so bila kot zakleta. Tudi v zadnjih minutah, pri vodstu Argentine, je Muller neverjetno zgrešil gol, ki. bi vsaj pripeljal do podaljška. Usoden je bil trenutek nepazljivosti (ali bolje neodločnosti), ko so Marado-ni pustili, da se je zagnal čez polovico ' .Jr Dunga in Maradona igrišča. Brazilci so tedaj, po 80 minutah igre, očitno mislili na podaljške. Genialna poteza Maradone, na katerega so dotlej več kot budno pazili in ga ustavljali na dovoljen in nedovoljen način, je zadostovala, da se je trikratnih svetovnih prvakov lotil obup: Maradona, čeprav je bil zaprt med tremi igralci, je le uspel podati do prostega Caniggie, ki ni zgrešil. Povratek brazilskega trenerja domov ne bo nič kaj prijeten. Že včeraj je na velikem transparentu pisalo: »Če je Lazaroni tehnik, sem jaz papež«. Lep opomin za Maria Cecchija Gorija, novega lastnika Fiorentine, ki ga je najel. Med temi, ki je že večkrat ostro kritiziral Lazaronija, je tudi Pele. Slavni as je pravil, da je Lazaroni povsem »skvaril« brazilsko igro z vpeljava-njem njej tujih shem, začenši z »libe-rom« in s samo dvema napadalcema. Poleg tega ne bi smel vpoklicati toliko »tujcev«, ki so se očitno preveč privadili evropskemu načinu igranja. Ni treba posebej omenjati izrednega navdušenja v argentinskem taboru. Sam predsednik Menem je odgovarjal po telefonu. Vsekakor, kljub nepričakovani in pomembni zmagi, ne gre izgubiti izpred oči, kako skromno, skorajda nemočno je ves čas delovala Argentina. S tako igro bi ne smela priti daleč, a vendar... Uspeh proti Braziliji ji bo gotovo dal krila, tako da se kljub vsem težavam in poškodbam zna prebiti še naprej. Poleg vsega treba tudi upoštevati, da jo je doslej spremljala sreča, če ji bo še tako stala ob strani, je res težko predvideti, kaj lahko še naredi. Veselje Burruchage, Troglia in Caniggie (Telefoto AP) Najboljši odhajajo prezgodaj Nedeljski »veliki dan« letošnjega mundiala, na katerem so bili na sceni nosilci kar sedmih svetovnih naslovov (Brazlija tri, ZRN in Argentina po dva), se je končal z nacionalno tragedijo na eni strani in vsesplošnim nacionalnim navdušenjem na drugi, pa tudi z velikim osiromašenjem nadaljnjega tekmovanja. Brazilija, ki je veljala za velikega favorita proti Argentini, se v solzah vrača domov, potem ko je celih 80 minut pokazala igro, ki jo v današnjih časih le poredkoma vidimo na igriščih širom po svetu: nogomet, ki je prava in resnična umetnost igre z žogo, preigravanje, ki ni samo sebi namen, milimetrske podaje, finte, ki nasprotnika pustijo vkopanega na mestu, popolna kontrola žoge in njenih gravitacijskih zakonov. Manjkalo je samo eno: gol. Vseskozi je visel v zraku, kjer pa je tudi ostal. Brazilci so verjetno naredili eno samo napako: delno so se izneverili svoji naravi, v napadu so imeli samo dva človeka, medtem ko so tedaj, ko so svetu diktirali svoj zakon, imeli tri ali štiri. Tako se sklonjenih glav vrača domov reprezentanca, ki se je edina udeležila vseh dosedanjih štirinajstih finalnih delov svetovnih prvenstev, a ki je zadnji dve desetletji doživljala sama razočaranja. Pokopal jo je genij trenutno najboljšega igralca na svetu, Maradone, ki je z eno samo potezo, z eno samo, a odločilno podajo izničil ves trud virtuozov z žogo. Znalo se je že prej, da bosta dva od »velikih« morala domov, a kljub temu je ostalo nekaj grenkobe. Tudi evropski prvaki Nizozemci, ki so izgubili proti Nemčiji, so vzeli slovo. Izgubili so zasluženo, poleg tega je na njihovem nastopu pustilo nekaj sence nedostojno vedenje Rijkaarda, ki je očitno izgubil razsodnost in se je pred kamerami vsega sveta spozabil in kar dvakrat pljunil V61-lerja. Res škoda, kot je tudi škoda, da ne. bomo več videli Carece, Alemaa, Dunge, Gullita, Van Bas-tna... Gullit in tovariši so se od nuutdkla poslovili v ostri, borbeni, a lepi tekmi ZRN ima prosto pot do finala? ZRN - NIZOZEMSKA 2:1 (0:0) STRELCI: Klinsmann v 50', Brehme v 84', R. Koeman v 88' (11-metrovka). ZRN: Illgner, Reuter, Brehme, Kohler, Augenthaler, Buchwald, Berthold, Litt-barski, Voller, Matthaus, Klinsmann (v 79' Riedle). NIZOZEMSKA: Van Breukelen, Van Aerle (v 68’ Kieft), R. Koeman, Van Tig-gelen, Rijkaard, VVouters, Gullit, VVinter, VVitschge (v 78' Gillhaus), Van Basten, Van't Schip. SODNIK: Lostau (Arg.); KOTI: 6:2 za Nizozemsko; GLEDALCEV: 74.559; INKASO: 5.903.720.000 lir; IZKLJUČENA: Voller in Rijkaard v 22' zaradi medsebojnega obračunavanja; OPOMIN: Wouters, Van Basten in Matthaus. MILAN — »Nizozemska je bila nasprotnik, ki nas je najbolj zaskrbljal. Mislim, da imamo sedaj odprto pot v finale. Vendar ne bomo naredili napake, da bi podcenjevali Češkoslovaško, našega prihodnjega nasprotnika.« Tako je včeraj, po prespani noči, samozavestno pravil vodja zahodnonemške reprezentance Beckenbauer. Nemce po predsinočnjem zmagovitem spopadu proti Nizozemski čaka teden dni počitka, morda še preveč, je še pripomnil Beckenbauer. Ko so ga vprašali, koga bi rad srečal v finalu, je odvrnil, da je zanj doslej bila važna samo zmaga, da ga nasprotniki niso zanimali: »Vendar priznam, da bi mi finale z Italijo res prav prišel.« Morda se bo to tudi zgodilo. Kaže, da je nemški stroj stekel kot po olju in mendra pred sabo vse, kar sreča. Poleg tega na vsaki tekmi najdega svojega asa. Tokrat je bil Klinsmann, strelec prvega gola, po katerem je bilo za-Nemce vse lažje. Tekma je bila izredno nervozna, čeprav lepa. Nemci so začeli zelo previdno, o čemer priča dejstvo, da so v bistvu imeli kar šest branilcev. Nizozemska je bila uvodoma boljša, že po 20 minutah pa so oboji ostali v desetih zaradi izključitve Rijkaarda in Vdllerja. Prvi je očitno izgubil živce, spravil se je na Vdllerja (ki naj bi se po njegovem mnenju zaletel v vratarja Van Breukelena, kar se v resnici ni zgodilo) in ga opljuval. Sodnik je izključil oba. Zatem je Zahodna nemčija vse bolj prevzemala vajeti igre v svoje roke, v drugem polčasu je še siloviteje pritisnila, gol Klinsmanna pa je prinesel odločilni preobrat. Nizozemci so morali napadati, a nasprotniki so jih čakali v protinapadu. Padel je še en zadetek po zaslugi Brehmeja, poraz pa je omilil Koeman z 11-metrovko, vendar je bilo tedaj že vsega konec. »Vso noč nisem zatisnil očesa,« je povedal včeraj nizozemski trener Beenhak- ker. »Razočaran sem, jezen, odigrali smo svojo najboljšo tekmo in moramo domov. Povedati pa moram, da sem tokrat gledal najslabšega Van Bastna zadnjih let. Manjkal nam je zlasti njegov doprinos, drugače bi se znali še prebiti naprej. Ne zdi se mi, da je Nemčija pokazala, da je dosti boljša od nas.« Te trditve glede Van Bastna verjetno držijo, a tudi Gullit ni več tisti kot pred poškodbo zaradi katere je bil skoraj leto dni ustavljen. Vsekakor Nizozemska doslej ni pokazala nič takega, da bi si zaslužila napredovanje, z izjemo zadnje tekme, ki pa jo je izgubila: v prejšnjih treh je prav tolikokrat igrala neodločeno. Kaže, da se je afera okrog nedostojnega vedenja Rijkaarda že včeraj zaključila. Igralec naj bi se bil upravičil Vdllerju. Zahodnonemški tabor pa vse zadeve ne misli kar tako pustiti v pozabo in je že vložil priziv zaradi izključitve Vdllerja in opomina Mathausa. Pri FIFA so sporočili, da bodo priziv obravnavali danes zjutraj. Beckenbauer, ki je takoj po tekmi dejal, da obstaja nevarnost, da se mundi-al spremeni v pustni praznik zaradi sodnikov, je bil včeraj dosti bolj previden. Vendar je potrdil svoje mnenje, da ni prav, da južnoameriško tekmo kot Brazi-lija-Argentina sodi Evropejec, a evropsko kot ZRN-Nizozemska poverijo Juž-noameričanu. Na sliki (AP): sporni trenutek, ki je privedel do izključitve Rijkaarda in Vdllerja (oba sta pred tem že dobila opomin). Klinsmann (na sredi) je vsekakor pazil, da bi Voller ne reagiral in si izključitve res ni zaslužil. Disciplinska komisija izključila kar štiri nogometaše Kameruna | halo mundmi CŽi* Prizadet zaradi Brazilije RIM — Disciplinska komisija pri mednarodni nogometni zvezi je glede sobotnih tekem za eno kolo izključila kar štiri igralce Kameruna, ker so dobili dva rumena kartona. To so Andre Kana Biyik, Victor Ndip Akem, Emile Mbouh in Ju-les Denis Onana. Iz istega razloga je bil izključen tudi kolumbijski igralec Gomez Jaramillo. Veh pet igralcev pa bo moralo, ob izključitvi, plačati še globo v višini 10.000 švicarskih frankov (9 milijonov lir). Kar zadeva srečanje Kostarika - Češkoslovaška, so za eno kolo izključili Hec-tora Marcheno. Alitalia in mundial RIM — Tudi italijanska letalska družba Alitalia se pripravlja na sklepno fazo svetovnega prvenstva. Zaradi velikega povpraševanja, predvsem navijačev iz Belgije, Nemčije in Anglije, bo namreč uvedla posebne čarterske polete. Vodstvo letalske družbe je dosedanje poslovanje v zvezi s SP ocenilo za pozi- tivno, saj se je velika večina tujcev po-služila prav letal Alitalie za prihod v Italijo. Beckenbauer ob mercedes MILAN — Običajni neznanci so v Milanu ukradli avtomobil trenerja nemške reprezentance Franza Beckenbauerja, ki ga je upravljala njegova žena Sybille. Med shopingom v slavni milanski ulici Montenapoleone so namreč zlikovci v soboto popoldne izkoristili krajšo odsotnost Beckenbauerjeve žene in se odpeljali z luksuznim mercedesom. Veliko zanimanje za tekmo ZRN - Nizozemska RIM — Kljub prazničnemu dnevu si je tekmo ZRN - Nizozemska ogledalo več kot 15 milijonov televizijskih gledalcev. Na tej posebni lestvici najbolj gledanih tekem na SP še vedno prednjačijo srečanja, ki jih je odigrala Italija. »Strašno sem prizadet zaradi izločitvijo Brazilije«, je povedal Boris Kobal. »Sploh si ne predstavljam svetovnega prvenstva brez Brazilcev.« Znanega kabaretista smo vprašali tudi za mnenje o obnašanju občinstva, ki redno izžvižga Maradono, če ta ne igra v Neaplju. »Vse to ni posebno važno. Zelo rad imam nogomet, privlačuje pa me lepa igra. Zmaga ima samo relativno vrednost.« Če govorimo o lepi igre, je potem verjetno mejnik predstava med Nemčijo in Nizozemsko. »Zadovoljen sem, da se je na tej tekmi izkazal sodnik, ki je poslal v slačilnice najbolj razgrete. Če gledam tekmo, si želim, da je med igro mir. Tako vsaj razumem, kaj se dogaja.« »Za Italijo je vsekakor velik plus, da sta bili izločeni dve tako dobri ekipi kot sta Brazilija in Nizozemska. Med velike bi uvrščal tudi Češkoslovaško.« Si sledil prvenstvu s kakšnim posebnim zanimanjem? »Recimo, da sem računal na trinaj-stico s totocalciom. Po nekaj prebranih poročilih v časopisih se mi je zdelo, da bom zanesljivo zadel trinajsti-co... pa ti pridejo potem Kostarika, Kamerun in Egipt!« Točke...? »Nisem šel preko 7-8 zadetkov...« »... izpad Brazilije je res velika krivica. Prav taka se mi zdi uvrstitev Jugoslavije v drugo kolo. Z igro, kakršno je pokazala, bi morala že iti domov.« So ljudje res okuženi z nogometom? »Opažam precejšnje umirjenje. Morda so se ljudje že privadili bombardiranju in so podzavestno aktivirali obrambne ukrepe. Vsekakor se mi zdi, da bi morali za tako priložnost eno televizijsko mrežo nameniti samo takemu dogodku in pustiti svobodo tistim, katere nogomet ne zanima.« »Pa še ta reklama. Posebno nesrečna je pri tem ljubljanska televizija, ki z neumestno reklamo zabeli vsak kot.« Mauro Kralj o svetovnem prvenstvu in domačem nogometu Mauro Kralj je bil v Trebčah dolgo let nogometaš Primorca, sedaj pa je v odboru trebenskega društva in tudi sicer aktiven v vasi. O nogometu je pogovor stekel hitro in kmalu prešel v živo. O napadu, kjer je Mauro dalj časa tudi igral, preden se je postopoma pomaknil na sredino igrišča in celo v obrambo. »...to se običajno zgodi zaradi let«, je razvoj pojasnil Mauro Kralj. »Vse ekipe igrajo s sistemom 5-4-1. Pri vsaki ekipi se skuša ovrednotiti konico napada.« Odkod torej razlika, ki bo odločala o vrstnem redu? »Brez dvoma v hitrosti izvajanja akcij in v kondiciji. Pri tem ni mogoče mimo igre, katero je prikazala Nemčija. To je lokomotiva, ki teče po zelo trdno postavljenih tirih. V korist Nemcev govori tudi memorizacija velikega števila naštudiranih shem, kar njihovo učinkovist še povečuje. In končno razpolagajo Nemci z dobrim kadrom za vsako stra- teško potrebo na igrišču. Večja izbira igralcev pomeni zato tudi večji človeški doprinos fantazije.« Je to prvenstvo na dobri ravni? »Mislim, da je eno najboljših, kar sem jih gledal. Leta 1974 je bilo posebno slikovito, ker je tedaj prvič prišel v veliko javnost znani nizozemski totalni nogomet, katerega so sicer igrali že tedaj tudi drugi.« »Za današnje najboljše ekipe velja, da je na igrišču istočasno 11 atletov, 11 tehnikov in 11 vojakov. Igralce bi imenoval vojake, ker je za uspeh potrebna disciplina. Brez kolektivne igre se sedaj ne pride posebno daleč.« Ne sloni v odlični formi nekaterih ekip nevarnost zgodnjega izčrpanja moči? »Ekipe, ki računajo na naslov, slonijo na organizaciji, ki je podobna veliki industriji. Vanjo spada tudi zdravniška oskrba. Nikakor ne mislim to oskrbo istovetiti z dopingom. Zdravnik danes lahko odločilno poseže v učinkovitost igralcev s primerno prehrano, s specialnimi vajami za odpravljanje utrujenosti in z intenzivnim zdravljenjem mikropoš-kodb. Ob vsej taki negi je nekaj dni premora med eno tekmo in drugo dodatno jamstvo, da bodo ekipe, ki ciljajo na zmago, do konca ohranile zelo visok nivo igranja ...do preobrata bi lahko prišlo samo zaradi kake napake pri pripravi.« Zanimajo nas tudi novosti pri trebenskemu Primorcu... »Brez dvoma bomo naslednje prvenstvo v tretji amaterski ligi začeli z zelo pomlajeno ekipo. V njej bo prostora za vse domačine, ki si bodo uvrstitev v ekipo zaslužili, jasno pa je, da bomo morali ekipo dopolniti z igralci iz drugih krajev... nismo pač krivi, če je malo domačega naraščaja. Po drugi strani se nam zdi pravilno, da imamo v Trebčah ekipo, ki pomeni prisotnost vasi v dogajanjih in določeno motivacijo za ljudi. Zakaj je pri naših ekipah tako malo domačih trenerjev, oziroma trenerjev, ki so bili svoj čas tudi igralci? »Dober igralec bi vsaj potencialno lahko bil tudi dober trener, verjetno pa se čuti morebitni kandidat za tako mesto zelo izpostavljen kritikam in to ga plaši. Treba je računati, da domačini neradi ubogajo človeka, s katerim se poznajo od vedno in imajo z njim odnos, ki nima ničesar skupnega z disciplino.« Varljivi podatki Kakorkoli obračamo statistiko prvega dela zadnjih treh svetovnih nogometnih prvenstev, saj so zaradi povečanega števila udeležencev finala, le ti primerljivi, ugotovimo, da je italijanski mundial na zadnjem mestu. Seveda to velja izključno za podatke, ki so del nogometne igre same, ne pa za obrobne, ki največkrat spreminjajo šport v spektakel. Če bi govorili zgolj o gledalcih, tako na stadionih kot pri televizijskih zaslonih, potem bi morali uporabljati presežnike, saj se nikdar v 60-letni zgodovini svetovnega nogometnega prvenstva ni bilo toliko razprodanih vstopnic in toliko milijard televizijskih gledalcev. Posebnost italijanskega mundiala pa je tudi absurdni podatek, da je bilo mnogo več prodanih vstopnic kot pa gledalcev na tribunah. Odgovor je sila preprost. Vstopnice so prodajali v paketu, to se prvi, da na primer v videmski skupini ni bilo moč Jcupiti zgolj listka za dvoboj med Španijo in Urugvajem, ki je vsaj na papirju zagotavljal spektakel, pač pa obenem tudi za tekmi Južna Koreja-Španija in Urugvaj-Južna Koreja. Marsikdo je zato raje ostal doma, čeprav je imel v žepu vstopnico za nastop azijskega reprezentance. Primer neskladnosti med številom prodanih vstopnic in gledalcev, ki so dejansko sledili tekmam: britanska navijačica med praznimi sedeži gleda tekmo med Anglijo in Egiptom (Telefoto AP) FIFA bo »pila« coca colo vse do novega tisočletja Tehnika TV posnetkov stopa v dobo tehnološke popolnosti V svetu »visoke definicije« RIM — Svetovno znana multinacio-nalna družba Coca cola bo do leta 2.000 uradni sponsor Svetovne nogometne zveze FIFA. Pogodbo o sponso-rizaciji sta včeraj v tiskovnem središču svetovnega prvenstva v Rimu podpisala predsednik FIFA Joao Havelange in predsednik družbe Coca cola Do-nald Keough. Številnim novinarjem, ki so sledili podpisu, sta predsednika obrazložila pomen in »športno-družbene« razsežnosti pogodbe, o denarju pa ni bil govor, saj je Keough na vprašanje, koliko bo njegovo družbo stala spon-sorizacija, odgovoril, da ni v »slogu Coca cole govoriti o denarju pri tako pomembnem poslu«. Takoj pa je dodal, da je to sploh najbolj pomembna promocijska pobuda njegovega koncerna. Coca cola bo v bistvu sponsorizirala svetovna nogometna prvenstva za mlade izpod 20 let, ki jih prireja FIFA od leta 1977 dalje. Poskrbela bo za prevoz in nastanitev ne le 16 reprezentanc, ki se bodo uvrstile v finalni del, pač pa tudi tistih, ki bodo nastopale v kvalifikacijah. Obenem bodo prišli pod okrilje Coca cole organizacija tehničnih seminarjev za mlade nogometaše, za trenerje, za vodiletje nogometnih zvez, ameriška miltinacio-nalna družba pa bo poskrbela tudi za seminarje o medicini športa in za sodniške tečaje. »FIFA ne bo prejela niti ficka, vse bo plačala Coca cola,« je pripomnil predsednik FIFA Joao Havelange. Keough pa se je po svoje »poigral« s svetovnimi razsežnostmi nogometa in »njegove« osvežilne pijače. »Nogomet je resnično "svetovni šport", igrajo ga in poznajo povsod, na vseh celinah, prav tako kot coca colo. Prav zaradi tega smatram sedanjo pogodbo res za "srečen zakon".« Svetovno nogometno prvenstvo za nogometaše izpod 20 let je po mnenju Havelangea tako pomembno, da zaostaja po važnosti le za absolutnim svetovnim prvenstvom. Odslej bo nosil naziv Coca cola FIFA Cup. Zadnji naslov svetovnega prvaka under 20 si je lani v Saudski Arabiji priborila Portugalska in prav na Portugalskem bo od 14. do 30. junija 1991 prihodnje prvenstvo, na katerem se bo v petih mestih (Lisboni, Portu, Faru Guimaraesu in Bragi) za svetovni naslov borilo 16 državnih reprezentanc. Naslov zveni morda celo malce grozljivo, a vendar je vse res. Televizija stopa v novo obdobje, v kraljevino tako imenovanega HD (high defi-nition), ki ga v slovenščino prevajamo z dobesednim »visoka definicija« (v nadaljevanju teksta VD). In za kaj gre? Gre za tehniko posredovanja tv posnetkov, ki omogoča izredno čistost oz. kakovost teh samih, tako da ima gledalec občutek neposredne udeležbe, kot da bi materialno bil na mestu dogajanja, ne pa na domačem kavču, pred ekranom in bržkone s pločevinko hladne pijače v rokah. VD je sofisticiran sistem posredovanja, oz. projekcije videoimpulzov preko raznih izpopolnjenih dekoderjev na ekran. Tehnološka inovacija je še vedno v eksperimentalni fazi, čeprav že obstaja dokajšnja produkcija krajših in daljših filmov, ki so jih posneli z VD tehniko (en sam primer: Giulia & Giulia, dolgometražni film, ki so ga snemali tudi v našem mestu in v katerem nastopata Kathleen Turner in Sting). Za boljše razumevanje VD tehnike pa bomo skušali kar pojasniti, za kaj pravzaprav gre: poljubno sliko, ki jo vidimo na TV zaslonu bi morali raz- deliti na 650 navpičnih delov oz. črtic, kajti podoba je sestavljena iz le teh in prav od teh navpičnic je odvisna kvaliteta posnetka, kajti popolnost TV podobe je odvisna prav od števila črtic: čim manj tem slabše, čim več tem boljše. VD tehnika omogoča razdelitev podobe na 1250 črtic ali navpičnic, zato je vsak posnetek toliko bolj popoln in slika na zaslonu izjemno kakovostna. Skratka, kot da bi gledalec postal del slike in da bi dogodkom sledil znotraj situacije. Pri vsedržavni italijanski televiziji so z eksperimentiranjem prišli že precej daleč, predvsem po zaslugi raziskovalnega programa »Eureka 95«, v katerega je RAI v minulem desetletju vložila nezanemarljiva denarna, tehnološka in seveda... človeška sredstva. VD sistem nam v teh dneh izpopolnjuje užitek pri kratenju časa s prenosi nogometnih tekem. V projektu za boljše gledanje kajpada sodelujejo tudi državna japonska televizija, družbe Telettra, Selečo, Selenia Spa-zio, Philips, Thomson in SGS, ki v povezavi s špansko Telettro, špansko družbo Retevision in madridsko uni- verzo skrbijo za snemanje in prenašanje tekem s skrajno naprednimi tehnikami, ki jih iz rimskega TV laboratorija preko satelita 01ympus pošiljajo do drugih »potujočih« TV postaj, od tu pa v »sprejemnice« posnetkov v Rimu, Milanu, Neaplju, Benetkah in Perugi, kjer jih predvajajo na velikih ekranih za ožji krog ekspertov, zato da bi slednji vse skupaj ocenjevali in pripomogli k nadaljnjim izpopolnitvah čistosti podobe. Naj navedemo, da je na rimskem olimpijskem stadionu kar 14 kamer, ki snemajo dogodke na igrišču. Zato pa so posnetki tako dopadljivi in popolni. Mar ni veliko zadoščenje za gledalca, da jasno vidi vsako najmanjše gibanje na igrišču, tudi obrazno mimiko ali kretnjo, celo gube in mozolje na licu nogometnih zvezdnikov? Prav gotovo, predvsem ob ugotovitvi, da je bilo vse to še do pred kratkim nemogoče in nepojmljivo. Za nogometaše pa je to slej ko prej neugodno, kajti tako so povsem razo-roženi, brez sleherne možnosti, da bi lahko prikrili vsaj malenkostne hibe in »ustne« spodrsljaje. Vprašajte Car-nevaleja, kaj si misli o VD... (Cancia) ITALIJA URUGVAJ IRSKA ROMUNIJA ŠPANIJA _VER0NA 26. junija ob 17.00 JUGOSLAVIJA BRAZILIJA ARGENTINA ZRN nizozemska ČSFR KOSTARIKA ANGLIJA BOLOGNA 26. junija ob 21.00f- BELGIJA Kamerun Kolumbija ITALIJA RIM 30. junija ob 21.00 IRSKA zmagovalec 3 FIRENCE 30. junija ob 17.00 ARGENTINA ZRN MILAN 1. julija ob 21.00 ČSFR zmagovalec 7 NEAPELJ 1. julija ob 21.00 KAMERUN zmagovalec A NEAPELJ 3. julija ob 20.00 zmagovalec B zmagovalec C TURIN 4. julija ob 20.00 zmagovalec D 1. mesto RIM 8. julija ob 20.00 3. mesto BARI 7. julija ob 20.00 (poraženca polfinala) SVETOVNI PRVAK Jutri znana končna lestvica natečaja »Beneco Kronos« Prosinečki, Bakero, Savičevic kandidati za prvo zamenjavo V skrajno težki napovedi prve zamenjave med današnjo tekmo Španija - Jugoslavija je največ glasov zbral Robert Prosinečki. V konkurenci so tudi Bakero, Alkorta in Savičevič. Z desetimi točkami bo to vprašanje morda odločalo o končnem vrstnem redu, čeprav je tudi sinočnja tekma med Italijo in Urugvajem prispevala svoje. Na začasni lestvici je prišlo do važne spremembe. Matija Jogan, ki je že bil med vodilnimi, je po zaslugi nizozemske enajstmetrovke polno izkoristil napovedane tri gole in se od konkurence oddaljil za dobre 4 točke. Matija Jogan jih ima sedaj 48, drugi, C. Fabbri pa 44. Sledijo D. Fabbri z 41 in Dimitrij Križman s 40 točkami. Korenito sta napredovala tudi Iztok Furlanič in Aleš Nanut, ki sta pravilno napovedala vsa tri vprašanja. Iztok Furlanič in Aleš Nanut imata sedaj 37 točk, sledijo pa Marjan Coretti (36), Jaš Grgič (34), Kristjan Legiša (33), Peter Štoka (31), Dejan Furlanič (29), Borut Klabjan (28), Katja Vodopivec (27), Mirko Ferlan (25), Adriano Mosetti (22), Jan Grgič (19), Jožko Prinčič (18) in drugi. Zadnji pravilni odgovor bo znan komaj po današnji večerni tekmi med Belgijo in Anglijo. Dokončna lestvica nagradnega tekmovanja »Beneco Kronos« bo objavljena v sredo. Aleš Nanut, ki je včeraj napovedal zmago Italije z 2:0 in Prosineč-kega kot prvo zamenjavo, je v krčih mature na goriškem industrijskem zavodu. »Malo skrbi imam za matematiko. Izpit bom imel jutri, upam pa, da bo šlo. Zaradi priprav na izpite sem tekmam sledil le zvečer.« Si boš po maturi privoščil ogled kake tekme? »Če bi le našel vstopnice! Zelo rad bi videi tekmo mundiala. Sicer pa si bom verjetno privoščil pot po Jugoslaviji, Adriano Mosetti, poštar od Sv. Ivana, je v mladih letih igral nogomet do 17. leta. »Dokler mi niso zlomili noge,« je povedal Mosetti. »Kasneje sem nogometu sledil, dokler ni sin začel igrati košarke pri Boru. Košarka mi bolj ugaja.« V kakšni meri sledite nogometu? »Mednarodnim dogodkom kot je svetovno prvenstvo že, drugemu nogometu pa bolj malo. So tudi važnejše stvari od nogometa.« Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70 - din, polletno 390 - din, letno 780,-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik torek, 26. junija 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Včeraj se je začel teniški turnir v Wimbledonu V nedeljo na Veliki nagradi Mehike v formuli 1 Start s »sit-inom« LONDON — Včerajšnji veliki mednarodni teniški turnir v Wimble-donu se je začel dokaj nenavadno, to je s protestom (sit-in) mnogih gledalcev proti organizatorju te manifestacije »Ali England Tennis Club«, ker je uvedla nekaj ukrepov kot to, da ni več stojišč na tribunah in da se gledalci ne morejo premikati od terena do terena, da bi si ogledali zanimivejše tekme. Tako ali drugače, včeraj je prišlo že do presenečenja. Južnoafričan Wayne Ferreira je namreč izločil Francoza Noaha, nosilca št. 16, s 6:4, 6:3, 6:2. Tudi glavna favorita Wimble-dona Ivan Lendl in Boris Becker nista imela v tem, prvem kolu lahke naloge. Lendl je celo izgubil en set proti Argentincu Miniussiju, medtem ko je Becker dva seta proti Mehikancu Herreri dobil s tie-breakom. Od treh Jugoslovanov se je v drugo kolo uvrstil le Ivaniševič, ki je premagal Nemca Lescha, medtem ko sta Orešar in Živojinovič izpadla. Italijan Camporese pa je že v nedeljo dal »forfait«. Med ženskami pa se je v nadaljnje kolo uvrstila Laura Gar-rone. IZIDI 1. KOLA _ MOŠKI Svensson (Šve.) - Santoro (Fr.) 6:4, 6:3, 6:2; Ferreira (J. Afr.) - Noah (Fr.) 6:4, 6:3, 6:2; Lendl (ČSFR) - Miniussi (Arg.) 3:6, 6:4, 6:3, 6:4; Cash (Avstral.) -Poljakof (SZ) 4:6, 7:6, 5:7, 6:4, 6:1; Gil-' bert (ZDA) - Orešar (Jug.) 6:1, 3:6, 4:6, 6:1, 6:2; Ivaniševič (Jug.) - Lesch (ZRN) 6:4, 6:0, 6:4; Volkov (SZ) - Živojinovič (Jug.) 6:7, 7:6, 7:6, 6:1; Masur (Avstral.) - Cerkasov (SZ) 6:3, 6:4, 6:2; Becker (ZRN) - Herrera (Meh.) 7:6, 7:6, 7:5. ŽENSKE Mandlikova (Avstral.) - Lapi (It.) 6:3, 3:6, 11:9; Garrone (It.) - Fratta (It.) 6:2, 6:4; Malejeva (Bolg.) - Romano (It.) 6:2, 6:4. Sla\ie ferrarijev CIUDAD MEKICO - Nedeljska Velika nagrada Mehike v formuli 1 se je končala s pravim zmagoslavjem ferrarijev, saj je bil svetovni prvak Alain Prost prvi, na drugo mesto pa se je uvrstil Nigel Mansell. Takega razpleta v Ferrarijevem taboru pred tekmo in tudi med samo dirko do 64. kroga v Ferrarijevem taboru nihče ni pričakoval. Dotlej je namreč vodil trenutno prvi na lestvici za SP Ayrton Senna na mclarnu. Deset krogov pred koncem pa je moral Senna odstopiti zaradi okvare na zadnji gumi in tako pustil prosto pot Ferrarijevima pilotoma. Tretji je bil Gerhard Berger na mclarnu, četrti pa odlični Alessandro Nan-nini na benettonu. VRSTNI RED 1. Prost (Fr.) ferrari, ki je prevozil 305,409 km v 1.32'35"783 s poprečno hitrostjo 197,664 km na uro; 2. Mansell (VB) ferrari po 25"351; 3. Berger (Av.) mclaren po 25"530; 4. Nannini (It.) be-netton po 41"99; 5. Boutsen (Bel.) willi-ams po 46'’669; 6. Piguet (Braz.) benet- ton po 46"943; 7. Aleši (Fr.) tyrfell po 49"77; 8. Donelly (VB) lotus po 1'6"942; 9. Patrese (It.) williams po 1'9"918; 10. Warwick (VB) lotus po 1 krogu. LESTVICA ZA SP: 1. Senna (Braz.) 31; 2. Prost (Fr.) in Berger (Av.) 23; 4. Aleši (Fr.), Piguet (Braz.) in Mansell (VB) 13; 8. Patrese (It.) 9; 9. Nannini (It.) 7; 10. Modena (It.) in Caffi (It.) 2. Čedad - Stara gora: Calicetiju 1. mesto ČEDAD — Bolonjski pilot Mario Caliceti na oselli je osvojil prvo mesto na avtomobilski dirki za gorsko nagrado Čedad - Stara gora. Njegova zmaga je bila povsem zaslužena, saj je bil prvi z novim rekordom proge z več kot 120 km na uro. Na drugo mesto se je uvrstil Paolo Cantelli (osella), na tretje pa Luigi Moreschi (osella). Dvakratni zmagovalec na tej dirki Aguzzoni pa je v nedeljo odstopil. Pokal Jugoslavije Borut Bilač odličen (8,22) BEOGRAD — Na finalu za atletski pokal Jugoslavije v Beogradu je po-stojsnki skakalec v daljino Borut Bilač zmagal z odlično znamko 8,22 m, kar je drugi letošnji najboljši rezultat v Evropi (Emijan je že preskočil 8,30 m). Bilačev dosežek pa gotovo ni bil naključen, saj je kar štirikrat preskočil znamko 8 m (8,12; 8,22; 8,21; prestop; 8,01). In to ni vse: Bilač je po četrtem skoku nastopil še v teku na 100 m in premočno zmagal z 10’’55. Furlan nepričakovano italijanski prvak CAMAIORE — Giorgio Furlan je nepričakovano osvojil letošnji naslov italijanskega državnega profesionalnega kolesarskeg prvaka. Vsi so pričakovali velik dvoboj med Bugnom in Ar-gentinom; Marsikdo je menil, da imata možnost za zmago še Giupponi in Giovannetti. Zmagal pa je Furlan pred Pelliconijem in Giupponijem. Na atletskem troboju z italijansko reprezentanco under 21 v Rostocku Končana etapna kolesarska dirka po Jugoslaviji Uspešen krstni nastop Claudie Coslovich Zanimanje članov in vodstva AD Bor Infordata je ta konec tedna veljalo nastopu članice društva Claudie Čos-lovich za italijansko reprezentanco do 21 let v Rostocku (NDR) na troboju Italija - Finska - NDR. Že sam vpoklic v reprezentanco te starosti je bil za vse v društvu presenečenje, saj je ta čas v Italiji kar nekaj metalk kopja te starosti, ki so po letošnjih rezultatih ' boljše od Claudie, a kaže, da so (tudi po zatrjevanju vodstva reprezentance) po dobrem začetku ta čas v slabi formi. Claudia in strokovno vodstvo v društvu so pričakovali kvečjemu vpoklic v juniorsko reprezentanco, ki bo nastopila konec meseca julija v Veliki Britaniji. Za prvi nastop svoje članice so bili pri društvu pravzaprav vsi kar v skrbeh, kajti Claudia je v tem času en mesec pred državnim prvenstvom še v vstopni fazi forme, ki pač še ni reprezentančna. Toda Claudia je svoj krstni nastop za reprezentanco opravila na naj- boljši možni način: v konkurenci tekmovalk, ki so tudi do tri leta starejše od nje, je z rezultatom 47,58 m osvojila četrto mesto. Rezultat pa tudi podatek, da je na tekmovanju v neveljavnih metih dvakrat zalučala orodje več kot petdeset metrov daleč priča, da je bil vzpon njene forme skrbno načrtovan in ji ob še nadaljnjem dvigu na državnem prvenstvu daje realne možnosti za najžlahtnejši naslov. V senci tega za slovensko atletiko resnično pomembnega trenutka je v soboto na Kolonji tudi najmlajši član društva David Bogateč opravil svoj zadnji nastop v prvem delu sezone za t.i. »Trofeo Giovanile«. V tem tekmovanju, ki predvideva nastop v vseh disciplinah kategorije dečkov, sta s članom Olimpic Cluba iz Trsta Demar-com po opravljeni prvi polovici disciplin v deželi brez konkurence, kar jo postavlja v sam vrh kategorije dečkov v deželi. David je sicer v soboto opravil nastop v treh disciplinah, v katerih je tudi povsod zmagal z zelo dobrimi rezultati, med katere štejemo predvsem 440 cm v skoku v daljavo in 11"7 v teku na 60 m z ovirami. (I. P.) Zmagoslavje domačinov PORTOROŽ — Jugoslovanski kolesarji so na 45. mednarodni etapni dirki po Jugoslaviji dosegli popolno zmagoslavje. Bili so prvi na vseh lestvicah, razen na lestvici letečih ciljev, na kateri je slavil Sovjet Valerij Baturo. Končni zmagovalec na tej dirki je bil povsem zasluženo kolesar novomeške Krke' Sandi Papež, ki je tako drugič zaporedoma slavil na tej dirki. Jugoslovanska A reprezentanca je osvojila prvo mesto, Valter Bonča je bil najuspešnejši na lestvici za gorske nagrade, Mikoš Rnjakovič se je izkazal kot najboljši sprinter, medtem ko je bil Borut Rovšček najboljši mladi kolesar na tej dirki. Na nedeljski končni etapi od Pordenona do Portoroža je v sprintu slavil Jugoslovan Šmerc pred Italijanom Zorzettom. KONČNI VRSTNI RED 1. Sandi Papež (Jug. A) 29.00'03"; 2. Glivar (Jug. A) po 38"; 3. Rnjakovič (Jug. A) po 131"; 4. Bonča (Jug. A) po 2'42"; 5. Rovšček (Jug. B) po 3T3"; 6. Valecky (ČSFR) po 4'01,. totip 1. — 1. Isagiara 2 2. Caicos Fa 1 2. — 1. Inster 1 2 2. Incetta 2 1 3. — 1. Gasguet 2 2. Ibars 1 4. — 1. Fiore Blue x 2. Infelice 2 5. — 1. Original Trip 1 2. Hohtiroli 2 6. — 1. Escape Me Now x 2. Victorine Rehm 1 KVOTE 12 (124 dobitnikov) 6.022.000 lir 11 (2242 dobitnikov) 325.000 lir 10 (16.896 dobitnikov) 43.000 lir Pred dnevi na pomembnem košarkarskem kadetskem turnirju v Bergamu Predvsem prijateljstvo »skrivnost« za uspeh naših Na kadetskem turnirju v Bergamu je košarkarska selekcija ZSŠDI, kot smo že poročali, osvojila prvo mesto. Združeno ekipo, ki so jo sestavljali najboljši igralci Bora in Kontovela, rojeni leta 1973, 74 in celo 75, je vodil nič manj kot bivši Jadranov trener Peter Brumen. Moramo takoj povedati, da je bila organizacija res odlična, tako na košarkarskem področju kot izven njega. Gostitelji so naše dobro sprejeli in pogostili, njihova vljudnost in prijaznost sta bistveno pripomogli k res enkratnemu in nepozabnemu doživetju. Igralci sami so izkoristili priložnost, da so navezali nove stike s svojimi sovrstniki in na koncu tudi sklenili, da se bodo čim prej ponovno srečali. Turnir je imel sicer tudi drugi namen. Veljal je namreč kot izpit za sodnike italijanske C lige, ki so prihajali iz cele Italije. Resnici na ljubo je treba priznati, da je bilo včasih sojenje na nesprejemljivi ravni, kar so naši občutili na lastni koži in so morali tako premostiti tudi dodatno oviro sivih strajčk. Na prvi tekmi so se naši spoprijeli s postavo Tuminelli Romana iz Milana, ki je po Philipsu drugo moštvo lombardskega glavnega mesta. Naši igralci pa so popolnoma nadigrali Milančane kljub temu da so ekipo ojačili štiri igralci Philipsa. Tudi z domačini so naši nadaljevali z dobro igro, vsaj v prvem polčasu. Obramba ni sicer delovala, kot bi morala, vsekakor so končali polčas z visoko prednostjo. V nadaljevanju pa se je slika popolnoma spremenila. V glavnem po lastni krivdi so naši omogočili, da je nasprotnik nadoknadil zamujeno ter z nemogočo trojko izsilil podaljšek, v katerem pa je bila slovenska združena ekipa prisebnejša. Do prvega mesta je tedaj naše predstavnike ločila fizično močnejša Vismara iz Cantuja. Tekma sama je potekala v smeri izenačenja, nekaj minut pred koncem pa je nasprotniku uspelo si priboriti nekaj točk naskoka. Povrh se je huje poškodoval Simonič, ki se je moral zateči v bolnišnico za prvo pomoč. Zgledalo je, da je tekme konec, ravno takrat pa so naši dobesedno vrgli srce na igrišče ter z delnim izidom 22r5 osvojili zmago. Ključ uspeha, po našem mnenju, vsekakor sloni na prijateljstvu, ki te igralce veže med sabo. To je skupina igralcev, ki je pokazala veliko volje do dela. IZIDI ZSŠDI - TUMINELLI ROMANA (MI) 99:77 (55:32) ZSŠDI: Pavlica 8, Budin 6, Simonič 13 (0:2), Debeljuh 14 (2:2), Starec 4, Gregori 10, Gulič 10 (4:6), Rebula 9 (1:2), Tomšič 4, Pettirosso 10 (0:2), Danieli 2 (0:2), Kralj 9. TRI TOČKE: Kralj, Simonič 1. ZSŠDI - BERGAMO 103:92 (55:39; 89:89) JADRAN: Pavlica 19 (3:5), Budin 6 (2:3), Simonič 20 (4:8), Debeljuh 18 (6:8), Starec, Gregori 6 (0:1), Gulič 4, Rebula 19 (3:4), Emili 2, Pettirosso 7 (1:4), Škabar, Kralj 2. ZSŠDI - VISMARA CANTU' 90:78 (42:41) ZSŠDI: Pavlica 19 (6:10), Budin 4 (0:1), Simonič 5 (1:4), Debeljuh 23 (7:9), Emili, Gregori 13 (4:4), Gulič 2 (0:1), Rebula 19 (3:6), Tomšič, Pettirosso 4 (0:3), Škabar, Danieli 1 (1:2). TRI TOČKE: Gregori, Pavlica 1. KONČNA LESTVICA 1. ZSŠDI, 2. Vismara Cantu', 3. Bergamo, 4. Tuminelli Romana Milan. ANDREJ PAVLICA Na taboru v Tolminu več kot 80 tečajnikov Na moškem slovenskem taboru v Tolminu, ki ga vodi priznani slovenski košarkarski strokovnjak Zmago Sagadin, trenira v prvi izmeni več kot 80 tečajnikov, med katerimi je tudi skupina 20 naših predstavnikov. Že v nedeljo so tečajniki (razdeljeni v šest skupin) trenirali in včeraj so vadili kar trikrat dnevno, zvečer pa igrali tekme. Za drugo izmeno v petek, 29. t. m., je prijavljenih prav toliko tečajnikov (naših pa bo le osem). Konec uspelega športnega praznika ŠD Kontovel Z zborom vseh udeležencev ob 19.00, z »ribado«, z izvajanjem prostih metov vseh nastopajočih, z nastopom ritmike se bo danes končal športni praznik ŠD Kontovel, ki se je začel 14. t. m. in na katerem so se zvrstila tekmovanja v košarki in odbojki, nastopi ritmičark, košarkarska predavanja, med drugim dveh zelo popularnih košarkarskih strokovnjakov kot Mirko Novosel in Ranko Žeravica, tečaj v minibasketu itd. V nedeljo se je končal ženski odbojkarski turnir 3:3 under 16, na katerem je zmagal Breg A pred Kohtovelom A in Konto-velom B. IZIDI. OD 1. DO 3. MESTA: Kontovel A - Kontovel B 2:1; Breg A - Kontovel A 2:0; Breg A - Kontovel B 2:1. OD 4. DO 6. MESTA: Breg B - Sokol B 2:'; Sokol A - Breg B 2:1; Sokol A -Sokol B 2:1. KONČNA LESTVICA: 1. Breg A; 2. Kontovel A; 3. Kontovel B; 4. Sokol A; 5. Breg B; 6. Sokol B. POSTAVE. BREG A: Kosmač, Bandi, Pettirosso, Gobbo. KONTOVEL A: Grilanc, Pertot, Kralj, Černe. KONTOVEL B: Lukša, Bezin, Bogateč, Milič. SOKOL A: Antonič, Legiša, Caha-rija, Visentin. BREG B: F. in M. Sancin, A. in S. Mauri. SOKOL B: Šemec, Švara, Radetič, Ferlan. Marko Sardoč v reprezentanci Krasov rokometaš Marko Sardoč je bil izbran v italijansko mladinsko reprezentanco, ki se bo od 1. do 11. julija pripravljala v Teramu za turnir na Portugalskem. Na prvi tekmi osmine finala za državni naslov under 16 v odbojki Vigevanu ni uspel podvig ___________obvestila - obvestila Borovkam v GIFRA VIGEVANO - BOR FRIULEKPORT 3:0 (15:13, 15:3, 15:9) BOR FRIULEKPORT: Ažman, Vitez, Gregori, Neubauer, Čok, Legovich, Zubalič, Flego, M. in P. Krapež, Vodopivec. Z gostovanja v Vigevanu, kjer so odigrale prvo tekmo osmine finala za državni naslov v kategoriji under 16, se mlade Borove odbojkarice vračajo premagane, toda ne nadigrane in ohranjajo pred povratnim srečanjem celo še kanček upanja v preobrat, saj so navsezadnje le zbrale 25 točk. Končno so plave na svoji povsem nenadejano briljantni poti v tej kategoriji naletele na nasprotnika, za katerega lahko rečemo, da je predvsem za- radi telesne premoči in izkušenosti objektivno boljši. Naše odbojkarice so bile v Vigevanu deležne lepega sprejema. Gifra je po velikosti razmeroma majhno društvo, ki pa se lahko v letošnji sezoni ponaša z izrednimi uspehi na mladinskem področju, saj je nosilec naslova državnega prvaka under 14, v deželnem finalu under 16 pa društvu le za las ni uspelo premagati mnogo bolj kotiranega lombarskega velikana Su-miraga. V začetni postavi ekipe under 16 so štiri igralke letnika 1974 (torej za dve leti starejše od vseh borovk) in dve igralki under 14. Kljub vsemu temu je začetek tekme obetal nov podvig borovk, ki so s svojo običajno zagrizenostjo presenetile gostiteljice in dosegle dve pomenljivi vodstvi. Prvič pri rezultatu 9:6, drugič pa pri rezultatu 13:10. Vodstva pa žal niso znale ohraniti, kajti ob mreži so bile premalo učinkovite in gostiteljice so polovile večino njihovih napadov. Še ražoračane zaradi zamujene priložnosti, so se plave v začetku drugega niza znašle pred doslej zanje nepoznano oviro - izredno močnim servisom s skokom ene od nasprotnic, ki je bistveno pripomogla k temu, da je Gifra povedla z 9:0, kar je bilo odločilno za razplet v tem nizu. Bolj izenačen je bil zadnji niz, čeprav je treba reči, da so gostiteljice stalno vodile in razmeroma zlahka prišle do zmage. Povratna tekma bo v nedeljo, 1. julija, na stadionu 1. maj v Trstu, s pričetkom ob 16. uri. ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM sklicuje za petek, 29. t. m., ob 20.30 v prvem sklicu in ob 21. uri v drugem redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE sklicuje za petek, 29. t. m., redni občni zbor, ki bo v prostorih domačega Kulturnega doma. Prvi sklic skupščine bo ob 20.30, drugi pa ob 21.00. ŠZ GAJA organizira od 2. do 8. julija mešani turnir v odbojki. Vpisovanja in informacije v športnem centru na Padričah jutri, danes, 26., 27. in 28. t. m. od 17. do 19. ure (tel. 226115). TPK SIRENA organizira tečaje za otroke in odrasle. Tečaj windsurfa za odrasle in mladince od 16. leta dalje od 9. do 14. julija in od 20. do 25. avgusta, jadranje od 16. do 21. julija. Tečaj optimistov za otroke od 8. do 14. leta od 25. julija do 8. avgusta. Vpisovanje najkasneje 8 dni pred začetkom tečaja. Vse podrobnejše informacije in navodila dobiš na pomorskem sedežu v popoldanskih urah - tel. 422696 v Trstu, Miramarski drevored 32. SPDT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za 24-dnevni trekking v Nepalu do baznega tabora pod Everestom. Odhod 16. oktobra t. 1. Mesta so omejena. Vpisuje in vsa potrebna pojasnila daje Lojze Abram (tel. 415534). BIKE TEAM vabi v Praprot (zbirališče na prostoru vaške šagre) v nedeljo, 1. julija, na shod z gorskimi kolesi (mountain bike). Start bo ob 10. uri, vpisovanje pa od 8. ure dalje. Izkupiček gre v korist malega Giulia Vidalija. Informacije dobite na tel. št. 200939 ali 200393.