Posamezna Številka 1 Din. Poštnima pairšallrana. Štev. 215. V Ljubljani, v soboto 13. oktobra 1923. Leto I. ....— JUTRA Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po poiti Din 12-—, inozemstvo Din 20‘— Uredništvo: Woifova ulica it 1/1. — Teiefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubljana1*. UPravnšštvo: Marijin trg št 8. — Teiefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Politični avanturisti. Svetovna vojna; in njena psihoza sta rodili dva tipa današnje družbe: gospodarskega in političnega avanturista. Gospodarski avanturist — med Nemci se je udomačila za te vrste ljudi kratka označba »Schieber« — je nekak produkt svoje dobe in svojega milj e ja. V vojnem času se je dalo prav imenitno delati kupčije na račun sestradanih mas In pohabljencev. Medtem ko so mnogi umirali lakote, se bojevali za domovino«, se je zarila majhna skupina tipičnih parasdtov v telo širokih plasti ter jih je oglodavala najprej na polju trgovine z živili. Pozneje so te zajedavke opazile, da je špekulacija z devizami in valutami dobičkanosnejša. In so se z isto vnemo lotili novega posla. Generacija valutnih in deviznih špekulantov se je vzdržala na površju vse do današnjega dne. Najprej se je lotila avstrijske krone, pozneje nemške marke, v zadnjem času celo francoskega in švicarskega franka. Posli te vrste so doibič-kanosni, treba je samo »znanja«... Po vseh evropskih državah se je bohotno razpasel ta nevaren, delamržen tip, M je noč in dan na delu, da sproti uničuje znatne dobrine v svojo osebno korist Da se iz tega nič drugega ne more izcimiti, kakor luksus in gola potrata, je jasno in neovrgljivo dejstvo. Ta tip je torej eden največjih škodljivcev povojne Evrope. Drugi tip je politični avanturist Nekdaj se je mogel povzpeti do narodnega poslanca le človek, ki je imel za to ve-levažno misijo res pravi poklic. Moral je biti srčno in umsko naobražen mož s širokim obzorjem, predvsem pa ga je morala dičiti — poštenost. Volitil takega poslanca je bilo častno dejanje. In v parlamentih so zastopali narodne težnje taki ljudje z ono vestnostjo^ ki je danes pri mnogih »narodnih poslancih in politikih« skoro ni več mogoče najti. Biti narodni poslanec, je bilo nekoč nekaj velikega, pomembnega. Danes temu ni več tako. Kdo je temu kriv? Politični avanturist ki je z vabljivimi gesli omami maso, je oropal neomajnega zaupanja, ter ga o prvi priliki zapravil... To je politični avanturist. Kakor gospodarski avanturist ki zida svojo eksistenco le na hipne uspehe, tako tudi političnega pustolovca ne boli glava ob misli, kaj bo jutri in kako bo narod sodil o njegovem značaju. Ta tip se ni razpasel, kakor menijo naši avtonomisti in federalisti, samo med srbskim in hrvatskim delom našega naroda: ne, tudi med Slovenci jih je dosti. Ti ljudje smatrajo politiko kot «kšeft«, ne pa kot znanot ki gre za tem, da se ugotovijo in uresničijo čim znos-ijitvejši pogoji državnega življenja na znotraj in zunaj. Parlament ni tu zato, da se prepirajo skupine poslancev o veljavnosti svojih nazorov, marveč zato, da se urejajo veliki problemi naroda in države. Poslanec ni zato poslanec, da mu izplača blagajnik parlamenta koncem meseca toliko in toliko tisoč dinarjev dijet... Politični avanturist smatra politiko kot dobičkonosno podjetje, volilne govore in agitacijske shode kot slepilo, volitve same kot nekak organi-ziram lov na lahkoverne kaline. To dejstvo je žalostno in nam daje mnogo resnih pomislekov. Sanacija par-lamentarizma je nujna, predvsem pa je potrebna amputacija tega tipa, ki je danes Ovira ne samo gospodarskemu, temveč tudi socijalnemu razvoju države. Streharstvu v politiki zapreti za vse čase vrata narodne skupščine, to naj bi bila naloga celokupnega, naroda. V tem oziru je NRS ena najnaprednejših stranic. Nikjer se ni proces čiščenja vršil a toliko brezobzirnostjo, kakor v vrstah radikalne stranke. Kdor trezno bo moral priznati, da se s takim poštfflnm ravnaT1jem ubijata en udarec kar dve gospodaTski in politični avanturist. Iztrebiti! oba, to je cilj državotvorne in pozitivne politike. Paznaiču-navamje z obema kvarnima tipoma današnje družbe še ni končano, in NRS ho s svoje strani storila vse, kakor je storila to doslej, da se paraisiÜ gospo-to poBtilce eliminirajo te Javnega življenja. ODHOD. VOJVODE YGRŠKEGA V j BEOGRAD. London, 12. oktobra. (B) Vojvoda of York odide iz Londona v Beograd dne 18. oktobra, v Beograd pa »ide ^ oktobra, Narodna skupščina. Položaj v Nemčiji. Zakon o sodnikih sprejet. Beograd, 12. oktobra. (Z) Danes ob 10. uri in pol dopoldne se je v skupščini otvorila diskusija o zakonodajnem tolmačenju čl. 30 zakona o sodnikih z dne 4. III. 1911. Glasom tega člena se morajo apelacijski in kasacijski sodniki upokojiti po izpolnitvi 70. leta, dočim pozneje sprejeta ustava predvideva pen-zijoniranje po 65. letu. Ukaz ministra pravde o upokojitvi sodnikov, ki so dovršili 65. letoi, je razveljavljen po državnem svetu, ker je le ta bil na stališču zakonskega 51. 30. Minister pravde zahteva sedaj zakonodajno tolmačenje tega člena in stoji na stališču, da se morajo ustavne določbe uporabljati. Narodni poslanec g. Pešič (dem.) se strinja z mnenjem ministra pravde, smatra pa za potrebno, da je treba predložiti zakonski predlog o spremembi člena 30. Gospod dr. Laza Markovič povdarja, da obstoja dvojno tolmačenje in sicer po ministru pravde in po državnem svetu. Objasnjuje kako je prišlo do tega nesporazuma. Nato se v načelu sprejme z 108 proti 64 glasov predlog o zakonskem tolmačenju, kakor ga je stavi minister pravde, v specijalni diskusiji pa je sprejet z 109 proti 42 glasovi. Za tem je na dnevnem redu poročilo odbora m prošnje in pritožbe, v katerem se med drugim predlaga, da se zdravnikom priznajo leta, ki so jih preživeli v bolnicah za časa vojnei, v leta službe. Ta predlog je predložil minister narodnega zdravja ter je bil soglasno sprejet. Za tem naznanja predsednik, da je želja mnogih poslancev, da se današnja seja zaključi, a bodbča se bo sklicala Beograd, 12. oktobra, (Z) Danes je dr. Laza Markovič naš delegat pri Društvu narodov dal sledeči ekspoze o delu Društvu narodov. Sedanja četrta letna skupščina Društva narodov, kakor Izgleda, ni bila posebno zanimiva. Vprašanje, ki je zanimalo tudi prejšnje letne skupščine), je bilo vprašanje o razorožitvi odnosno o redukciji oboroževanja po čl. 8. pakta Društva narodov. Vsled' uboja italijanskih delegatov v Epiru, ultimata Grški im vsled okupacije Krfa, vsled katere je bä poslan od Grčije protest Društvu narodov, se je pokazalo kot najvažnejše vprašanje pristojnosti Društva narodov. Tretje važno vprašanje je bilo vprašanje izvolitve članov v svet Društva narodov. Kakor je znano fina svet Društva narodov štiri stalne člane, francoskega, angleškega, italijanskega in japonskega in šest nestalnih članov, ki se volijo za eno leto. Preteklo leto je Mala antanta zahtevala, da se en njen član sprejme v svet Društva narodovi, toda vsled nesloge njenih članov je propadla kandidatura g. dr. Ninčiča. Tokrat pa je vsled večje sloge v Mali antanti bil izvoljen g. dr. Beneš. Svet Društva narodov je permanenten in rešuje vsa sporna vprašanja, iz česar se lahko preceni, kolik je dobiček za našo državo, da je Mala antanla zastopana v svetu Društva narodov. * RAZOROŽITVENI PROBLEM. Možnost razoroženja je tretirala tretja komisija, katero so tvorili predstavniki 45 držav, ki so članice Društva narodov. Glede tega vprašanja sta se v komisiji pojavili dve nasprotni smeri Po eni je treba vprašanja razorožitve rešiti radikalno z občo naredbo, da mora vsaka država znižati za 10 odstotkov v svojem proračunu izdatek za oboroževanje za to leto, a za vsako bodoče leto isfotakb po en procent. To idejo so zastopale pacifistične države, kakor Holandija), Švedska, Norveška, Danska in del Južne Amerike. Drugo pojmovanje pa je zastopano po Veliki Britaniji in Franciji. Ti dve državi sta se postaväi na stališče, da je treba prej ustvariti jamstvo, da ena država ne bo napadena od druge in da se šele takrat pristopi k razorožitvi. Izdelali je predlog, da morejo v slučaju napada na eno državo braniti to državo druge države-pogodnice. To francosko-angleško stališče je bilo podpirano od mnogih držav, kakor tudi od naše kraljevine. Naš delegat je izjavil, da je naša kraljevina pripravljena zmanjšati oboroževanje, v kohkoT bi ji tak dogovor nudil dejansko hi potrebno porooS '* vsekakor do 19. t. m., da se to zasedanje zaključi in da se sestavi novi dnevni red za novo skupščinsko sejo, ki bo začela 20. t. m. G. Voja Lazič je zahteval, da finančni odbor čimprej izvrši razpravo o zakonskem projektu o trošarini. Beograd, 12. oktobra. (Z) Na popoldanski seji narodne skupščine je v svrho osebnega pojasnila govoril g. Jovan Magovčevič, ki) pravi, da ni organiziral prištinskih dogodkov, ker bi se sicer Šerad begu Draganu bilo drugače godilo. Demokrati predlagajo v obliki resolucije, nezaupnico Vladi. Po kratkem pojasnilu ministra notranjih del g. Vujičiča je govoril g. Simonovič. Za njim pa g. Rista Vojič. Na predlog g, Rankoviča se z vstajanjem in sedenjem sprejme predlog na prost prehod na dnevni red. Seja se je ob 1. uri zaključila. Beograd, 12. oktobra. (Z) »Tribuna« piše: Po včerajšnji burni seji v narodni skupščini je bila današnja mnogo mirnejša. Skupščina se ponovno sestane prihodnjo soboto, takrat se bo izvolil odbor novega predsedništva. Gotovo je, da bo tudi pri novem zasedanju ostal g. Ljuba Jovanovič predsednik. Kar se tiče ostalih mest v predsedni-štvu, je verjetno, da bo prvi podpredsednik še vedno g. Bakič, a prvi tajnik bo g. Kobasica. Namesto Rankoviča lahko pride Bojovič ali Dragovič in ni izključeno, da pride tudi g. Nikola Subotič, ki je nedavno prišel na mesto Uroša Desnice. STALIŠČE ITALIJE. Zanimivo je, da je Italija v sklepanja specijalnih dogovorov napravila izjemo (razven generalnih dogovorov se predvidevajo tudi specijalni). Italijanski delegati so se izjavili proti specijalnim dogovorom* in so se o tem vzdržali glasovanja. Japonska se je v tem vprašanju izlovila solidarno z Italijo. Razlog k temu je, kakor izgleda bojazen, da Kitajska ne zaključi specijalnega dogovora za Zedinjenimi državami. Pri načelnem glasovanju je zmagalo francosko stališče. Ta predolg pa ni definitiven. Vsi člani ga morajo proučiti in na prihodnji seji podati svoje opombe. Vsaka država ima pravico oceniti, koliko jamstva ji nudi ta dogovor in da se izjavi za koliko lahko zmanjša na osnovi tega svoje oboroževanje. Na osnovi vseh teh opomb bo svet Društva narodov izdelal načrt o razorožitvi, pri čemur se posameznim državam in državicam da na razpolago, da ta načrt sprejmejo ali zavržejo. Sprejela se je resolucija, s katero se pozivajo države, da ne posečajo v bodočem proračunskem letu izdatke za oboroževanje. Tudi ta resolucija nima obveznega značaja. Četudi rezultati toletne skupščine ne izgledajo obilni, vendar je izmenjava misli med člani mnogo naredba, namreč sondiral se je teren za nadaljne delo. GRŠKO-ITALIJANSKI SPOR. Drugo važno vprašanje je vprašanje grško-italijanskega spora. Ko je Grška poslala opozoritev Društva narodov, da reši spor, je italijanski delegat Salan-dra izjavil, da ne prizna pristojnosti Društvu narodov za ta spor, ki se tiče ugleda Italije. Nastala je zmešnjava, ker se je čutilo, da ako v tako velikem vprašanju Društvo narodov ostane slabo, izgubi svojo avtoriteto. Treba je naglasiti, da je to prvi zanimivi slučaj, o kan terem bo g. dr. Markovič v kratkem predaval v Beogradu. G. dr. Markovič • je mnenja, da je to prvikrat, da se spor med velesilo in majhno državo predloži tako visokemu forumu in da je posebno važno, da se razpravlja javno. A omeniti je treba tudi), da je finančna komisija, kateri je predsedoval g. dr. Ninčič zmanjšala proračun Društva narodov za 1 milijon švicarskih frankov. TRGOVINSKI ODNOŠAJI MED AVSTRIJO IN TURČIJO. C a r i g ra d, 12. oktobra. (B) Avstrijski poslanik v Sofiji je dospel sem ter se pogaja z Adnan bojem o ustvaritvi trgovskih odnošajev med Avstrijo In TuržUo. ir -**■' Berlin, 12. oktobra* Naredba o preračunanju in poenostavljenju davčnega sistema, ki stopi jutri v veljavo, predvideva plačilo davkov v zlati vrednosti za vse davke, ki so dospeli v plačilo od 1. septembra 1923. Izvzeti so davki na tobak in pa carina. Zaostali davki se bodo preračunali v zlatu. Cenitev za imovinski davek se za tekoče leto ukine. Obveznost za podpis prisilnega posojila ugasne, dočim še nadalje obstoja dolžnost za dajatve, Id se tičejo preskrbovanja z živili. (W) Berlin, 12. oktobra. (K) Na včerajšnji običinski seji je izjavil župan, da Berlin nima več nikakih zalog premoga. Lahko se zgodi, da bo dobava plina popolnoma ukinjena* M on ako vo, 12. oktobra1. Kakor se doznava iz krogov bavarske ljudske stranke, je lulo od merodajne strani ljudske stranke v Monakovem izdano frakciji bavarske ljudske stranke v državnem zboru geslo, da z vsemi sredstvi nasprotuj® pooblastilnemu zaiko- S¥©ca?mst v aka-deniiji. Beograd, 12. oktobra. (Z) Danes dopoldne ob 11. uri se je vršila v vojni akademiji velika vojaška slavnost, na kateri je najboljšim slušateljem višjega kurza in gojencem, ki so njboljše končali, Nj. Vel. kralj osebno dajal darila. Nj. Vel. kralja so sprejeli naši častniki v špalirju, segajočem od vhoda čez dvorišče doi dvorane, ki je bila posebno dekorirana v čisto' vojaškem slogu s puškami zastavami naših zmagonosnih polkov, trobentami, šlemi, sabljami, oklopi itd. Idejo tega dekoriranja je dal znani umetnik g. Inkiostri, dekoracije so izvršili gojenci akademije. Svečanost je otvoril upravnik vojne akademije general g. Nikolajevič s kratkim govorom, v katerem je obrazložil historijat dela vojne akademije od njenega postanka pa do danes. Nato je pozval artiljerijski major g. Milosavljevič najboljšega slušatelja višjega kurza vojna akademije, da pristopi in sprejme nagrado iz kraljevih rok. Za njim je pozval g. Nikolajevič najboljšega gojenca vojne akademije podporočnika Mihanai Georgijevi-ča, da ravnotako sprejme nagrado od Nj. Vel. kralja. Nagrade so bile sablja, na kateri je bilo napisano: »Kralj najboljšemu slušatelju« in revolver iz fonda Milana Stefanoviča, komandanta baterije VII. peš. polka. Iti je padel dne 30. oktobra 1914 na Drenu. Svečanosti so prisostvovali razven kralja člani vlade, generaliteta, vojni odposlanci tujih držav na našem dvoru, profesorji vojne akademije, slušatelji višje šole vojne akademije in drugi povabljenci. Hali Siovaki šn HUS. Beograd, 12. oktobra. (Z) Včeraj dopoldne se je vršil v Novem Sadu kongres slovaške narodne stranke, kateremu je prisostvovalo okoli 100 delegatov* Šlo je za priključitev stranke radikalom. Po daljši diskusiji je kongres osvojil resolucijo, da se stranka priključi radikalom, ako radikali pristanejo na sledeče pogoje: 1. enakost v agrarni reformi, 2. v prvih treh razredih osnovnih šol pouk v slovaškem jeziku, 3. slovaški učitelji in učiteljice dobijo svoja stara mesta nazaj, 4. slovaške šole v Vojvodini se morajo čimprej otvoriti, 5. gimnazija v Petrovcu ima postati 8. razredna. Posebna deputacija petih oseb se bo napotila v Beograd), da v tem smislu povede pogajanja z radikalno stranko. Kongres je ugotovil, da razpolaga z 12.000 volti d. Končno se je sklenilo, da se začne izdajati slovaški politični dnevnik. Hala država in reparacije. Beograd, 12. oktobra. (Z) Danes je ^ dospel v Beograd g. B o š k o v i č, naš delegat v reparacijski komisiji v Parizu ter je podal ministru zunanjih del g. dr. Ninčiču poročilo o stanju reparacij in njunima pomočnikoma gg. Gavriloviču in Nešiču. G. Boškovič bo te dni na ministrski seji seznanil vlado s celokupnim reparacijskim problemom.. Povdaril bo vprašanja, ki so v zvezi z reparacijami in so politične prirode s Podrobnostmi o sporu v Poruhrju in o Pogajanjih, ki se vodijo sedaj med zavezniki in reparacijsko komisijo o bodočih reparacijah, Naš delegat dr. Laza Markovič o delovanju Društva narodov. nu, da glasuje proti njemu in da se v trenutku odstrani iz zbornice. Berlin, 12. oktobra. (K) Kakor poročajo listi, se cene za živila še nadalje znižujejo. Razpoloženje konsu-mentov je razburjena Kruh stane v prosti prodaji 340.000.000 mark. Za eno jajce se je plačevalo danes 55 milijonov mark. Tarif za cestno železnico znaša od jutri naprej 20 milijonov mark. W i e s b a d en , 12. oktobra ($ Včeraj predpoldne je prišlo v starem mestu in v zapadnem delu mesta do nemirov in plenjenj. Brezposelniki so šli predpoldne pred magistrat, in so zahtevali od vsakega 10 milijard. Nemiri na ulicah so trajali do večera. Končno se je policiji posrečilo, da je vzpostavila red in mir. S o K i n g en, 12. oktobra. (K) Zaradi zvišanja stroškovnega multiplika-torja za živila je začela razburjena množica razgrajati in ropati. Policija je rabila orožje in je bilo več oseb lahko ranjenih. Policija obvlada položaj. Mariborski obl. sveti 12. oktobra. Današnjo sejo občinskega sveta }e otvoril župan ob pol osmih zvečer ter ožigosal netočnost občinskih svetnikov. Na td se je s toplimi besedami spominjal umrlega občinskega svetnika dr. Vladimira S e r n e-c a. Občinski svetniki so stoje poslušali govor ter pokojniku trikrat zaklicali: Slaval Mesto dr. Serneca stopi v občinski svet dr. Franjo Rosina, katerega pozdravi župan v izbranih besedah kot odličnega mariborskega prvoboritelja. Z ozirom na pričakovani obisk čeških industrijalcev se na predlog župana sklene, da se udeleži sprejema posebna deputacija, obstoječa iz župana in načelnikov, klubov. Nato poroča župan o nevarnost! za avtonomijo mestne občine z ozirom na novi občinski zakon. Na njegov predlog se pridruži občinski svet ugovoru ljubljanske mestne občine ter po daljši debati sklene stopiti v stik z ostalimi avtonomnimi mestu Izvoli se poseben odsek, ki naj zbere potrebno gradivo v tem pogledu. V odsek so bili izvoljeni: župan, dr. Rosina (IDS), dr. Leskovar (SLS), dr. Rostohar (NSS), podžupan Druzovič (SPJ). Občinski svetnik Kejžar predlaga, da se občina pobriga za izplačilo tlakarine, katero pobira mariborska carinama ter naj s tem zneskom izvrši tlakovanje onih cest, ki vodijo direktno k carinami, zlasti pa Einspielerjeve ulice, ki še sploh ni tlako* vana. Poročilo odsekov. Več ugovorov zoper globe zaradi malomarnega pobiranja nočnega dinarskega davka se zavrne. Na predlog ravnateljstva plinarne se sklene nabaviti v svrho spopolnitve tri nove stroje novega sistema, s čemer bi se prištedffo 15 tsoč dinarjev. Sklene se nadalje pospešiti nadomestitev javne piinske razsvetljave z električno. Onim hišnim posestnikom, ki nočejo napeljati, ali pa ne dovolijo niti na lastne stroške napeljati električne luči, se električni tok odklopi. Prošnji komande topničarske vojašnice za popravilo po* škodb na poslopjih se deloma ugodi. Prostovoljnemu gasilnemu društvu se dovoli prodaja starih brizgalnic in starih brizgalnih voz. Iz izkupička se naj nabavi nova brizgalnica, ostanek pa se naj vloži v fond za nabavo novega rešilnega avto. mobila. Stolni čuvaj Weiss, ki zaradi starosti ne more več vršiti službe, se upokoji. Sklene se razširjenje električnega alarmnega omrežja za ognjegasce na desni strani Drave. V zadevi elekrifikacije Zadružne gospodarske banke se sklene stopiti z zastopniki banke v pogajanja. Za prodajo oporečnega mesa (zasilno zaklane živine) se ustanovi na trgu posebna stojnica v režiji mestne občine. Ponudbi izvozničarja Markoviča, ki se je obvezal mestni občini, oziroma od nje pooblaščenim mesarjem dobaviti za 15 do 20 odstotkov cenejše meso, pri slabi kakovosti pa najmanj za 10 dinarjev cenejše, ako mu da občina na razpolago primerne prostore, se brez ugovora ugodi. Ob 11. uri zaključi župan javno sejo, nakar se vrši tajna seja. Nadaljevanje javne seje se določi na prihodnji petek ob običajni uri z nadaljevanjem današnjega dnev. nega reda. DIREKTNI POTNIŠKI PROMET Z AVSTRIJO. Beograd, 12. oktobra. (B) V; drugi polovici oktobra se sestane v, Mariboru delegacija avstrijskih državnih železnic z delegati naše države, ki imajo nalogo proučiti vprašanja direktnega potniškega prometa med našo dr« žavo in Avstrijo. Današnje prireditve. V Ljubljani: Kino Matica: »Katjuša Maslovna«. Lya Mara. Kino Ideal: »Krilati konjenik«. IV. del Kino Tivoli: »Jezdec brez glave« —■ III. del. Nočna lekarniška služba t Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Trnkocay na Mestnem trgu In Ramor pri glavnem kolodvora. Iz seje Akcijskega odbofa $ar©dsse radikalne stranke za Slovenilo v Ljubljani dne 12. oktobra 1923 Sefa ljubljanskega občinskega sveta. Na predlog dr. Sajovica, predsednika kočevske srezke organizacije, se sprejme soglasno; 1. Cilj akcijskega odbora j« organiziranje Narodne radikalne stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev v ljubljanski in mariborski oblasti ter postavitev oblastnega odbora v Ljubljani in Mariboru po strankinih članih. Akcijski odbor ne želi ničesar bolj, kot da se ta cilj čim prej in uspešnejše doseže, s čemer njegovo delovanje avtomatično odpade ter izjava odbora ms v Kranju. Gospodu velikemu županu dr. F. Lukanu v Ljubljani. Mesni odbor NRS v Kranju najostreje obsoja nekvalificirane insulte na Vaše blagorodje kot popolnoma nezaslužen in prostaški osebni napad, posebno pa še postopanje bivšega strankinega tajnika g. Emila Stefanoviča), katero je zajedno smatrati kot nezaslišano kršenje strankine disciplina. Po soglasnem sklepu izreka podpisani mesni odbor Vašemu blagorodju svoje popolno ki vsestransko zaupanje, ter Vas prosi, da vztrajate na svojem mestu še nadalje in podpirate interese pokrajine, od strankinega vodstva pa pričakuje, da. s vso energijo nastopi tako v danem slučaju kakor nadalje proti vsakomur, ki hi s kršenjem discipline škodoval ugledu stranke in nje uspešnemu razvoju. Kranj, dne 11. oktobra 1923. Za mesni odbor NRS v Kranju; Predsednik: Tajniki franc Savnik, 1. r. Dr. Kobe, 1, r. SraiMfn© zavezništvo. Pod tem naslovom piše »Slov. Narod* o koruptni politiki jutrovskih demokratov, ki so vzeli v zaščito političnega avanturista, sledeče: »Neki domač!, dobro znani politiki menijo, da si bodo z inscenacijami javnih škandalov povečali svojo voditeljsko avtoriteto. V to svrho so že pred leti organizirali prostaško polemiko, izdajah zloglasni »Pondeljek« ter v zadnjem času nadaljevali z blatilno kampanjo proti predstavnikom državne oblasti v Sloveniji. Vsako sredstvo jim je dobrodošlo. In tako se seveda v nadaljevanje gornje taktične zamisli pograbiti sedanji incident s političnim avanturistom. Kaj zato, ako pojavi blamirajo naše politično polje in ga pred javnostjo predstavljajo kot nižino, na kateri smejo nastopati najtemnejše eksistence. Prepričani smo; da vsa resna javnost brez ozira na strankarski izkupiček škandala najodločnejše obsoja »Jutro-vo« izigravanje in zavezništvo z najnovejšimi borci za »narodne pravice«. »Jutro« v Stefanovičev! službf. 2e dalje časa je bilo opažati da je nekdo vestno informiral mladinsko glasilo »Jutro« o dogodkih v tajništvu NRS v Ljubljani. »Jutro« je sicer skušalo zavzeti pozo opazovalca, toda vse vesti so dokazovale, da so odnošaji med Stefanovičem in »Jutrom« malo drugačni kakor pa javnost misli. »Jutro« si sicer ne upa odkrito potegniti s Stefanovičem, prikriti pa ne more, da sta »zmenjena«. Mi se temu prav nič ne čudimo; saj vemo, da so gotovi gospodje okrog Iz psKtBega življenji LJUBLJANSKA DRAMA. J. Vojnovič: Smrt majke Jugoviča. — öelo je pri nas že poznano. Je učinkovita dramska ilustracija kosovske tragedije. V mnogočem prevladuje dekorativen blesk, sijaj ljubečega Hrvata (III. pjevanje), a marsikatero mesto (sanje Angjelje) očituje poglobitev v zvezi s točnim poznavanjem odra in efektov. »Ekvinokcij« in »Smrt M. J.«, sta dva važna mejnika avtorjeve stva-riteljnosti. Kot pri Ogrlzovičevi »Hasan-aginici«, se je tudi tukaj najprijetneje uveljavil originalni jezik. Ce glede slednjega ne upoštevam manj priznalno mnenje nekaterih navzočih Srbov (kar smatram za razumljivo), so nastopajoči častno govoril in igrali. Brez patosa, ki je tako silno nevaren vlogi Damjana, je g. Rogoz tudi kot režiser s prikupno nevsiljivostjo ter gorkim čuvstvom utelesil poslednjega Jugoviča. V naši slovenski novejši književnosti nam je le V. Levstik po naše v Kostelki približal tip junaške matere. (»Gadje gnezdo«). Bogata srbska zgodovina, herojske mene dote in širok, k epiki nagnjen srbski značaj le ustvaril podobo kot je majka Jugovičev Ga. Rogozova — to sem že nekje pmenU — Je v prvi vrsti tragedka. Uspela je tudi ,to pot. Kultura glasu je tu in tam malo po-mankljlva. njena zrela igra, porast njenega dramatičnega Izražanja (II. dejanje) pa je dopomogel kreaciji ge. Rogozove do popolne veljave. Vloga zahteva močnih kontur, mnogo vnanje in notranje sile; malenkostnih potankosti manj. Ga. Rogozova ima te igralske lastnosti. Med sinahami je ugajala ga Saričeva (povsem na svojem mestu!), pa tudi ostala skupina je igrala skladno In z občutkom poezije razlite med to dramsko pesnitvijo. Kosovska devojka je pred leti prinesla več mistične pravljičnosti na oder —< več lirike. Igralo je srbsko Sama- preide na oba oblastna odbora na vsakega za njegovo oblast, v kolikor na Maribor že ni prešlo, 2. Da se ta cilj čim prej in čim uspešneje doseže, se povabijo takoj v akcijski odbor vsi predsedniki srezkih organizacij kot enakopravni člani na sodelovanje. 3. Seje akcijskega odbora se vrše začasno vsak teden. 4. Važnejši sklepi akcijskega odbora se publicirajo v časopisju. »Jutra« s Stefanovičem precej v sorodu. GHha vkup štriha! »Jutrove« laži. Z ozirom na lažnjivo poročilo včerajšnjega »Jutra« nam poročajo iz Novega mesta: Ker jc bivši tajnik Podbevšek sklical nelegalno in na svojo roko člansko zborovanje NRS, je odbor krajevne organizacije v svrho, da se člani ne begajo po lažiradikalih komunistih, razglasil sledeče: Na podlagi enoglasnega sklepa Izredno odborove seje z dne 10. oktobra naznanjam kot predsednik krajevne organizacije NRS, da j c člansko zborom vanje (sestanek), javljeno z rdečimi lepaki in z posebnimi vabili za danes 11. t. m. v čitalniških prostorih nelegalno ih da sie tega zborovanja noben pravi član naše organizacije ih pristaš NRS ne udeleži. Udeležba tega zborovanja se smatra kot kršenje discipline. Predsednik krajevne organizacije NRS dr. Viktor Gregorič. Na izredni seji širšega odbora kraj. organizacijo NRS v Novem mestu, ki se je vršila 10. oktobra, ce je vseh osem navzočih odbornikov soglasno strinjalo ostati pri prvotni organizaciji s pripoznanjem Akcijskega odbora v Ljubljani. Sklenilo se je na podlagi poziva Akcijskega odbora v »Jutranjih Novostih« z dne 9. t. m., da je svobodno vsakemu odborniku, ki je prvotnega mišljenja, otopiti zopet v odbor. Odbor je izrekel enoglasno zaupnico g. vel. županu dr. Lukanu. »Jutrovo« poročilo, tiskano po nalogu Stefanoviča, je docela zlagano. Emil Stefanovič mistificira javnost ter najema lokale za takozvane shode v imenu vodstva NRS. Opozarjamo interesente, da mu v lastnem interesu ne nasedajo; ker on ni niti član NRS. Umestna prepoved. G. Emil Stefanovič je sklical v imenu vodstva NRS javen shod v Mestnem domu. Policijska oblast pa je na podlagi ugotovitve, da shoda ni sklicala NRS, prepovedala shod. Ravno tako je ljubljanski magistrat odpovedal g. Stefanoviču dvorano, ker je ugotovil, da vodstvo stranke ni prosilo za uporabo dvorane. Strankarsko sovraštvo. Med onimi, ki hočejo pridobiti strankarski Izkupiček iz pustolovščin neznačajnega in nezvestega uslužbenca druge politične stranke, so tudi klerikalci, oziroma njihova glasila, ki imajo jako malo povoda, zavzemati se za politične pustolovine. Slovenski znanosti so dovolj znane afere raznih klerikalnih nameščencev iz nedavne dobe. Zato pa noben pošten in pravičen človek, če je še tak načelen njihov nasprotnik, ne bo trdil, da je vsa klerikalna stranka korumpirana. Strankarsko sovraštvo, to neizogibno zlo v danih razmerah, ne bi smelo presegati skrajnih mej, tem manj pri onih, katerih politična načela temeljijo na verski podlagi. ritanko, inkarnacijo narodne ljubezni kot nekako breztelesno, simbolizirano bitje: to kar je. Letošnja kosovska devojka ml ni ustvarila tega občutja. Krepka, zdrava, vedra? Presenetil je g. Skrbinšek kot slepi guslar, oznanjevalec starih zmag in porazov in glasnik novega življenja. V vseh ozirih je bil dovršen in svojevrsten. Tudi ostali — mnogo po zoslugi fine režijske roke — so tvorili to, kar brezobzirno zahteva poem: enotnega občutja, veličastja, -i. — Uprizoritev »Aids« v ljubljanski operi dne 10. oktobra 1923. Ker je gledišče svetišče umetnosti, in bi tudi vedno moralo biti, pričakujemo po pravici lahko vsaki-krat novega razodetja, novega znamenja lepote, nove hrane našemu umetnostnemu čutu. S takim svetim strahom sem posetila drugo vprizoritev »Aide« v sredo, dne 10. oktobra t. m. — Lahko brez pridržka rečemo, da je bila cela vrsta glasbenih točk, ki so zadovoljile estetično čuvstvo, vsakega ljubitelja glasbe. Semkaj spadajo glasbeni uspehi g. Levandovske (Aida), g. So-vilskega (Radames) in g. Cvejiča (Amonas-ro). G. Reviczeva (Amneris) je storila vse, kar ji je bilo v moči, dosegla je v mnogih prizorih, tako posebno v 4 dejanju v nevidni sodni sceni, resnično umetniške viške, treba bo seveda še mnogo prizadevanja in hotenja, zlasti se čuti semtertja še pomanjkanje temperamentnosti in od nje oblikovana Amneris id imela radi tega za* dostnega kolorita. G. Sovilski nam je podal z vlogo Radameza eno izmed svojih najboljših tvorb, ki mu je uspela glasovno in dramatično. V posameznih trenutkih si je direktno osvojil poslušavce. Izrecno navajamo prizor ob Nilskem bregu, ki ie tvoril v umetniškem kot v kateremkoli oziru višek vprizoritve. — Q. Levandovska je ogrela, posebno glasovno; v g. Cvejiču smo videli dobrega umetnika. Neglede na njegove glasovne darove In sposobnosti je nadarjen, temperamenten igralec, kar Je za Seja, se js nedošlevala ob IS. uri. Župan je otvoril sejo, «gotova Sklepčnost, Imenoval overo vat sija zapisnika in prešel takoj na dnevni red. Poročal je obč. svetnik C e 1 eš n i k o svojem predlogu, glede zakonskega načrta o upravi in samoupravi mest v smislu čiena 96 ustave odnosno poseben zakon glede uprave in samouprave mest Zagreb, Ljubljana in Beograd. Samouprava mesta Ljubljane. Z ozirom na časopsne vesti, da namerava notranji minister vladi predložiti zakonski načrt o upravi in samoupravi mest v smislu člena 96. ustave, odnosno poseben zakon glede uprave in samouprave mest Zagreb, Ljubljana in Beograd, smatra obč. svet ljubljanski za svojo dolžnost, pozvati vlado, da se ta načrt pred razpravo v ministrskem svetu predloži v mišljenje in izjavo in predlaga prizadetim obč. svetom, da je pri sestavi tega zakona treba vpoštevati pridobljena prava glavnih mest zlasti tudi Ljubljane, koje avtonomija je zagotovljena z zakonom. Vsakršno omejitev avtonomije bi smatrala občina za nezaupanje in žalitev svobodoljublja in demokratičnega čuta, ki je že stoletja ukoreninjen v srcih mestnega prebivalstva. Obč. svet ugotavlja, da so obč. zastopstva dejanska predstavništva volje prebivalstva ter vsied tega legitimirana, da dvignejo svoj glas v tej zadevi. Ko se stvarja moderen obč. red, naj se samouprava občine še razširi, nadzor, države pa uredi tako, da bodo izključene zlorabe avtonomije na eni strani; upravno sodstvo pa naj na drugi strani zajamči, da ee nadzorstveno pravo ne zlorabi za šikane. Županu se naroči, da to resolucijo sporoči ministrom notranjih zadev, obenem pa tudi predsedstvom občinske uprave v Beogradu in Zagrebu. Z namenom, da se velike ' občine v naši državi posvetujejo radi skupnega nastopa, da se ž njim doseže čim boljši zakon o upravi in samoupravi mest Beograd, Zagreb in Ljubljana. Ker se je razvila že pri včerajšnji seji o tem vprašanju precej obsežna debata in so se danes zedinile tudi opozicijonalne stranke za to resolucijo, je odredil župan takoj glasovanje in je bila resolucija sprejeta. Dalje je bil sprejst nujni predlog obč. svet. Turka glede nujnih izjemnih odredb na južni železnici glede reekspeđicij© raznega blaga in pa posebno glede izpraznitve železniških voz, ki so natovorjeni s premogom. Rok za izpraznitev, ki je dose-daj trajal samo 6 ur, naj se zviša na 24, odnosno 48 ur. Sprejet je bil tudi dodatni predlog obč. svet. Kralja, da se ne smatra premog več kot sezijsko blago, češ, ker si ga vsak lahko preje nabavi, ker to enostavno ne gre. V predseziji si nabavljajo premog za zimo le dobro situirani ljudje, večina prebivalstva pa tega ne zmore. Medicinska in tsobška fakulteta v Ljubljani. Obč. svet, dr. R o ž i č je predlagal proti nameravani ukinitvi medicinske in bogoslovne fakultete na vseučilišču v Ljubljani sledečo resolucijo: Po časopisnih vesteh zadnjih dni vsebuje člen 83 novega finančnega zakona za leto 1923-24 določbo, ki se baje glasi: »Minister za prosveto se pooblašča, da ukine pravoslavno teološko fakulteto v Zagrebu n katoliško teološko fakulteto in medicinsko fakulteto v Ljubljani«. Slavni občinski svet! Ako citiramo besedilo v resnici odgovarja načrtu kraljeve vlade v Beogradu, namreč, da ona res namerava ukiniti medicinsko in teološko fakulteto v Ljubljani in tako ukrniti našo mlado, cvetočo, bujno se razvijajočo almo-rnater, moramo velespoštovani gospodje obč. svetniki, kot predstavniki in svobodno izvoljeni zastopniki avtonomnega mesta Ljubljane in prestol ioe celokupne Slovenije v imenu ljubljanskega občinstva kar najodločneje in najslov.esneje povzdigniti svoj glas ter naienergičneje protestirati proti takemu nameravanemu početju, ki bi bilo v največjo škodo celokupnega slovenskega naroda v kraljevini SHS in zunaj nje. Uki-njenje omenjenih fakultet bi pomenjalo uničenje naše najvišje kulturne institucije slovenske univerze v Ljubljani, katero smo si po več kot 1000 letih suženjstva priborili ob svoji lastni nacionalni državi in z lastnim, napornim, kulturnim delom. Zato naj-slovesneje protestiramo proti event. nameravani vladni ukinitvi naše univerze iz sledečih razlogov: opero itak zelo mnogo. — Tudi orkester je tvoril pod vodstvom g. Rukavine primerno ozadje posameznim igralcem, odločno stopa v ospredje eksaktnost in discipline. — Navajamo še nekaj nedostatkov. Najprej omenjamo, da naredi Aida vse premalo egiptovskega vtisa. Posebnosti egiptovskega stila ne ležijo samo v premočrtnih obrisih in konturah, temveč tudi in poglavitno v pestrih in bujnih svetlobnih refleksih in v svitajočem, bajno očarujočem svetlobnem ognju. Vse to ni prišlo prav do veljave. — Pravo nesoglasje v uprizoritev, ki je v celoti tako lepo uspela, je zanesel balet. Tu ni bilo ne stila, ne razpoloženja, da, celo v tehničnem oziru ni bil trden in dovolj naštudiran. Nekatere plesalke so prišle s taktom navzkriž in niso mogle obdržati ravnotežja niti v oni edini egiptovski figuri, omagale so in zaletavale so se. To se da opravičiti pri kaki uprizoritvi diletantov, ne pa pri opernem baletu. Plesalke nimajo pojma o plastkl in niso disciplinirane: med plesom se pogovarjajo. — Vidi se, da manjka vodilne roke izkušenega baletnega mojstra in da se polaga vse premalo važnosti in pozornosti na balet. Pozabiti ne smemo, da naj balet slika glasbo, jo slikovno dopolnjuje, da more biti strogo Prikrojen značaju vsakokratne dobe. Bolje je na vsak način, če balet popolnoma črtamo kot vprizarjati slabe stvari. Vavpo-tičevo, to mlado, tako nadarjeno plesalko, bi pa pač radi videli v večjih partijah. Tudi scene mas niso bile popolnoma dobre. Zbor ni zadoščal glasbenim zahtevkom: Pri naraščanju glasbene celote je pač možno nabiranje množice, ne pa v pojemajoči glasbi. Vse to so napake, ki se dajo odstraniti in se tudi morajo. Umetnostni vtis bo potem tudi nekaljen in trajen. Uspeh je bil lep. Glavn pevci so dobili šopke. Na koncu 4. dejanja je prejel g. Rukavina ve-noc v znak nrkttiania* k* ^ vscKakor «agi»*’! Gedur. Ljubljana, petek 12, okt. 1, Popolna Ijabli&nska univerza je središče iat žarišče celega slovenskega naroda, je ono idealno svetišče, v katerem se zbira in osredotočuje, dela in izpopolnjuje bodoča sreča in lepša bodočnost cele Slovenije in naše države. Zato naše cvetoče univerze kot duševne lastnine vseh Slovencev to stran in onstran državnih mejnikov ne pustimo meni nič, tebi nič čez noč uničiti. Mi se najodločneje proti temu zavarujemo, da vlada pri takih dalekosežnih ukrepih, pri katerih je prizadeta narodna čast slovenskd pokrajine, ne smatra za potrebno, prašati za mnenje niti avtonomnih univerzitetnih oblasti, niti političnih predstavnikov Slovenskega naroda, ampak da hoče prikrito, z navidezno nedolžno določbo v zakonu, v katerega nikakor ne spada, uničiti dva važna in bistvena dela našega najvišjega kulturnega zavoda. Mi zahtevamo na svoji zemlji pravice svobodnega gospodarja in svobodnih državljanov ter neoviran razvoj naših kuflturnih stremljenj, zato si univerze ne damo kratkomalo po vladnem diktatu vzeti. Dokazali smo, da smo je vredni, da smo ji znali vdihniti zdravo življenje že v dosedanji kratki dobi njenega obstoja, da je tedaj bila njena ustanovitev naša nujna kulturna potreba. Zato izjavljamo: Ljubljanska univerza mora ostati ne samo taka kot je, ampak se mora še do najvišje kulturne zahteve izpopolniti. To je resen nacionalni gospodarski in kulturni program vseh Slovencev brez razlike političnih struj in nazirani. Zato najenergičneje protestiramo proti event. nameravani ukinitvi medicinske in teološke fakultete na ljubljanski univerzi ter poživljamo gospoda župana, da v imenu občinskega sveta in ljubljanskega prebivalstva odpošlje brzojavko narodni skupščini v Beograd, da ista zastavi v parla-mentu^in v vladi ves svoj upliv in vse svoje moči, da vlada od tega naklepa odstopi, ako ga namerava resno izvršiti. Dr. L e m e ž je izjavil, da se s predlogom strinja, izvzemši teološko fakulteto, ker ta_ ne tvori bistvenega dela univerze. Pri glasovanju je bila sprejeta resolucija v polnem obsegu, kot je bila predlagana. Pcrsonalno-pravni odsek. Na predlog poročevalca g. Pirca so bili sprejeti sledeči predlogi: Glede nadomestne volitve članov stanovanjskega raz sodišča izvoli obč. svet 5 članov izmed posestnikov in 6 članov izmed najemnikov. Ugodi se pritožbi društva stanovanjskih najemnikov, da se črta g. Frelih iz skupine hišnih posestnikov in tega društva, ker g. Frelih ni več hišni posestnik v Ljubljani. V kuratorij Mestnega dekliškega liceja se izvoli na mesto g. dr. Breclja dr. Val. Rožič. Električna cestna železnica. Na društvo cestne električne železnice se stavijo različne zahteve upravnega značaja in sicer, da se črta v bilanci za 1. 1921 pasivno postavko 6750 Din za »Zentralsteueramt«, ker ta ne obstoia in se je napravil s tem le nekak skriti fond. V isti bilanci se črta med pasivi 25.000 Din kot »Abnützungsfond« ,ker to nasprotuje § 12 pogodbe in jo nevarno, da to škoduje občini. Pojasniti mora družba, kako se je porabil znesek 35.000 Din, ki je bil poslan tvrdki Siemens-Schuckcrt Wien, kot predujem za blago, ki pa v istini ni dospelo. Dalje se črta znesek 833 Din 10 p, ki je bil naložen kot »Allg. Reserve-Fond«, ker se je to na-pravi!o_ brez soglasja občine. Dalje je treba popraviti postavke zaloge materijala, urediti se mora vknjižba obresti, voditi seznam o nakupu in porabi materijala in sploh preiskati, če se materijal res rabi. Zahtevajo se bilance za 1. 1919 in 1920, bilanca za 1. 1921 pa se ne odobri, dokler ni vse popolnoma urejeno. Rossijev spomenik. Na prošnjo »Ceško-slovenske obče« v Ljubljani prevzame mestna občina spomenik Chrudinmskega občana, vrlo zaslužnega učenjaka Josipa Ressla v svojo oskrbo. Tudi se zaveže, dodatno včerajšnjemu tozadevnemu sklopu, da prepelje občina svoje-časno njegove ostanke in spomenik na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga im nadalje oskrbovala. Obč. svet. Tavčar je vprašal pri tej priliki g. župana, kaj je s spomenikom Adamiča in Lundra. Zupan je pojasni!, da se bavi tudi s tem vprašanjem, da podvzame inicijativo in reši obenem z gori omenjenimi tudi to vprašanje. Mestna občina bo odstopila pri Sv. Križu prostor za skupen grob Cankarja, Ketteja in Murna in na ta prostor pride tudi Ressel. Pridrži si pa seveda lastninsko pravico tega sveta. Boi Sokola I. za trg Tabor. Nato se je vnela mestoma jako živahna in zelo obširna razprava o prošnji telovadnega društva Sokol I. za podaljšanje roka za zgradbo telovadnice in drugih projektiranih poslopij na trgu Tabor. Poročevalec je predlagal, da se ta prošnja odkloni. Prvi se je oglasil k temu predlogu obč. svet. Turk, ki je uvodoma še precej mimo poudarjal, da večina, tudi če ne bi ugodila tej prošnji, stavbe nikakor ne bo zabranila. Všteje naj se pri tem podaljšanju roka vsaj one 4 mesece sezije. Ta predlog je podpiral tudi s toplimi besedami obč. svet. Likozar. Obširneje je govoril nato obč. svet. Tavčar. Rok za zgradbo stavbe poteče 21. februarja 1924. Ko je bil v gremijalni seji predložen stavbni načrt, so vse stranke priznale, da s stavbenega stališča ni nobenega ugovora. če sedaj večina to odklanja,- je to skrajno nelojalno postopanje, ker izgleda, kakor da je bilo dotično sklenjeno le, da bi Sokol ta rok res zamudil. Ce ponuja sedaj dr. Stanovnik na to mesto otroški ambula-torij in mlekarno, jim tu ne gre za stvarni odpor, marveč le za politični efekt SLS v tem okraju. Zidali bomo, če pa stavba ne bo taka, kot Je zasnovana, je vaša krivda. Nelojalno pa je, da sklepate v seji gremija drugače kot pa v personalno-pravnem odseku. Kljub temu pa bo sokolska Ideja končno le zmagala. Dr. Stanovnik je odgovoril, da ni sovražnik Sokola — bučen smeh na desnici, klici ho, ho, hinavec — Pač pa prijatelj Orla, pa tudi temu bi ne privolil na Taboru graditi. Veliko jih je tudi v sokolskih vrstah, ki so proti tej zgradbi. Predlagam izhod, da naj Sokol vrne svet občini po prodajni ceni, zato pa dobi drug prostor na periferiji mesta. Sokol naj se tozadevno pogaja z županom. Trg Tabor pa naj se porabi kot park in otroško igrišče. Barako pa, ki že stoji, bi porabil magistrat za otroški ambulatorij in mlekarno za revne otroke. Tudi trpi okraj radi prireditev sredi mesta, kjer se ponoči razgraja, poje ift pleše in mi glasujemo v interesu mesta proti. Rupnik je poudarjal, da se ne čudi, če je SLS nasprotna sokolskemu kulturnemu stremljenju. Za predlagani ambulatorij in mlekarno naj pa odstopi primeren prostor šentpetersko župnišče. Stavbne težko-če so sedaj povsod tudi pri cerkvenih stavbah. Dalje apelira govornik na vse socijali-stične skupine, ki so napredne. Temu se je protivil dr. L e m e ž, kateremu pa je govornik zagotovil, da »Delavskega doma« niso napadli ne narodni socijalci in tuđi ne Sokoli. Pozivam vse napredne in skupine, ki zastopajo kulturne ideje, da glasujete za podaljšanje roka. Obč. svet. Mihevc je trdil, da so bili Sokoli preje nekaj druzega kot danes, danes pa ie Sokol beograjska iajbgarda. Dr. Ravnihar ne reagira na razne zbadljivke. V sokolski ideji vidi stremljenje kulturne nravnosti in telesne vzgoje za dobrobit naroda. Vsaka stranka hoče pač doseči to po svoje. Prošnja Sokola se sama ob sebi priporoča. Vsi pomisleki so danes obsoietni in jih je odpravila nazorna resničnost in imajo kveč-jem le politično ozadje. Na bivši gmajni zgradi Sokol lično telovadišče in Tabor ra okolica bosta s tem veliko pridobila. Stavba bo kras in ponos mesta. Da še nismo dogradili, so krive nepredvidne težkoče, kakor cene in vrednost denarja. V imenu združene opozicije prosim, da se tej prošnji ugodi. G. Bonač je ugotavaljal, da gre tu za organizacijo, ki je globoko ukoreninjena v prebivalstvu. Sokolska društva niso kapitalistična, ker je vstop vsakemu prost. Treba nam je vzgojiti močno mladino, ki jo čaka poleg drugega tudi težka naloga, da brani in osvobodi naše zasužnjene brate. Ta dom bo kras mesta, in ostane še dovolj prostora tudi za otroško igrišče. Ugodite prošnji Sokola, kar bo napravilo globok utis v vseh srcih. Dr. L e m e ž je poudarjal, da Sokolstvo ne vrši več tiste idealne naloge, kot jo ie vršilo pred osvobojenjem. Danes je postala ta buržoazija ustvariteljica države, obetala nam svobodo, ta svoboda pa je samo prazna fraza. Sokolska organizacija ni samo kulturna, marveč ščiti tudi reakcijonarni režim in ima skupno idejno misel z »Orjutio«, (Nastane hud ropot in krik, sramota, dr. Lemež je bil Sokol, prvo izobrazbo je dobil v sokolskem domu.) Turk kliče: G. župan, poklicani ste, da nas varujete pred takimi napadi! Nas kličete vedno k redu, druge pustite. Živela Cirll-Metodarija, živel Sokoli Nato je govoril obč. svet. C e 1 e š n i k, ki je priznal, da je bil sam Izprašan vaditelj Sokola, zapustil pa ga je, ker mu ni neslo. Sokolski evangelij pozna in ve, da ne smejo biti Sokolstvu nobene ideje tako tuje, da bi se zapirale pred njimi vrata telovadnice. Je pa proti temu. Pomirljivo je govoril obč. svet T o -kan, ki je poudarjal, da stojimo pred dejstvom, da se ta dom zgradi. Če se pa zida, je boljše, da se gradi nekaj res primernega in taka stavba, ki bo ugledna za mesto. Projektirana so tudi stanovanja, kar jo tudi priporoča. (Kdor hoče grdo hišo, naj bo proti!) Predlaga, da se glasovanje preloži, stopi v stik s Sokolom in vprašanje primerno reši. Ta predlog je bil zavrnjen. Zakaj se razburjate? vpraša zbornico obč. svet. Likozar, gre za to, alf se gradi lepše in ceneje, ali pa slabše in dražje« Preprečiti gradbe ne morete. Kulturni škandal Pri glasovanju je bil predlog za podaljšanje roka zavrnjen. Število glasov Je bilo 17 za proti 20 ne. Nato je nastala v dvorani silna rabuka. Dr. Ravnihar je glasno zaklical: »Kulturni škandal!« Turk je očital županu, da njegova častna beseda nič ne velja. Briskirate nas, Sokolski dom pa bo stal! Opozicija reprezentira večino! Tudi galerija je klicala »Fuji« »Živijo Sokol!« in močan glas se je oglasil: Stal bo dom, če ga z našimi žulji postavimo! Župan je med tem ropotanjem in kričanjem zaključil sejo, ki se nadaljuje v torek zvečer. Za pravično ywsfit@v geodetov. Pri kategoriranju uradništva na podlagi uradniškega zakona namerava, kakor čujemo, vlada uvrstiti tudi geometre z visokošolsko izobrazbo v II. kategoriji (maturanti) s priznanjem 10 ostotkov dodatka. To stališče se naslanja na dejstvo, da je vsied nujne državne potrebe študijska doba geodetov na tehnikah bila skrajšana na 4 semestre. V tem času so morali dijaki geodezije predelati ogromno tvarino. Zagrebška tehniška visoka šola je geodetski študij podaljšala na 8 semestrov. Če se študijska doba omejuje na 2 letnika, je slušatelj tako obremenjen, da večina ne more izpita že po 2 letih položiti. To, kar se v eksaktni formi zahteva, n. pr. glede matematskega znanja, presega obseg 2 državnih izpitov. Geodetski študij je eden najtežjih na tehniki Študij je seveda strogo znanstven. Izpit je teoretski, poleg tega pa se zahteva še 8 do 14 dnevni praktični izpit. Ta akademski študij se nikakor ne da primerjati s tečaji, ki jih druge, n. pr. računske stroke dovršujejo na univerzah. — Večinoma so slušatelji takih tečajev izredni slušatelji, študij se vrši v teku službene dobe in traja navadno le eno leto. Taka spopolnitvena šola se pač ne more primerjati z geodezijo, koje frekventanti so polnopravni visokošolci. Krivično je torej geodete označiti kot maturante s kurzi. V Češkoslovaški, so uvrščeni v prvo kategorijo in so člani inženjerskih komor. V Italiji in drugod ni razlike med geodeti in inženjerjl V naši državi imamo še prav jroseben interes, da se geodetskega študija ne ponižuje. Njega se služijo skoro vse druge stroke. Pol države je nelzmerjene. Iz slučajnega dejstva, da je poprej bilo treba vso snov že v 2 letih predelati, sklepati na akademski značaj ali celo le kurzovsko višino geodetskih študij je skrajno krivično in more ambicijozne mladeniče le odvračati od tega študija, ki pa je v naši državi življenjske važnosti. Zato moramo pripisovati namero vlade, da geodete degradira, samo nepoznanju razmer. Površnost onih, ki se jeze, da so morali za analogno tvarino, ki jo je geodet absolviral v 4 semestrih, porabiti 8 semestrov, zavaja v napako, ki bo imela zelo neprijetne posledice. Zato se naša javnost brez pridržka lahko pridružuje zahtevi da se geodetL akademihl v pragmatiki stavijo v L kategorijo državnih uslužbencev, S3 — Jadranska Straža v tinUjard. Na vsestransko zanimanje od strani; občinstva za naše prireditve je sklenil Glavni odbor, da priredi tekom leta ražen Predavanj in družabnih večerov, tri večje prireditve. Prva bo soareja s plesom, dne 20. t. m. v veliki dvorani »Uniona«. Druga večja prireditev se bo vršila dne 12. januarja 1924 istotam, kot tretja pa bodlo »Mornariški dnevi« v začetku avgusta, ki se bodo vršili istodobno po vsej državi in bodo trajali 3 dni. Dalje je sklenil podpisani odbor, da se društvenim članom zniža vstopnina za vsako prireditev na polovico, di-jaštvu pa na četrtino. Z ozirom na to vabimo vse člane, da se v častnem številu udeleže prve društvene prireditve 20. t. m. — Glavni odbor Jadranske Straže. — Izobešanje zastav. Ker se je opazilo, da nekatere državne ustanove, zlasti načelniki postaj na Hrvatskem, v Vojvodini in v Bosni ne izobešajo nikdar državnih zastav, temveč samo plemenske, je minister za notranje zadeve ukazal vsem državnim organom, da se morajo ob narodnih praznikih in ob veselih dogodkih na vseh državnih zgradbah izobešati edino-le državne zastave. Prestopki tega ukaza se bodo kaznovali z zaporom in se ta kazen ne more spremeniti v denarno. Vsled pomanjkanja zdravnikov psl-hljatrov je profesorski zbor medicinske fakultete v Beogradu predložil prosvetnemu ministru spomenico. V njej opozarja ministrstvo na pomanjkanje te vrste zdravnikov špecijalistov in predlaga, naj prosvetno ministrstvo v najkrajšem času razpiše konkurz za štipendiste, ki bi bili pripravljeni posvetiti se specijelno tej stroki zdravilstva. — Državni izpit Iz glasbe. Na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani vršil se je začetkom meseca julija in oktobra državni izpit iz glasbe pod predsedstvom predstojnika tukajšnjega oddelka za pro-sveto In vere vladnega svetnika dr. Janka Bezjaka. Člani izpraševalne komisije so bili: ravnatelj konservatorija Matej Hubad ter konservatorijski profesorji dr. Mantuani, Stanko Premrl, Janko Ravnik in Josip Ve-dral. Julija meseca so naredili izpit sledeči kandidatje: Josip Brnobić, Jeanetta Foe-dransperg, s. Vida Mencin, Radovan Prosenc in Valentin Svikaršič; v oktoberskem terminu pa mati Egidija Mencin, Viktor Schweiger in Angela Trostova. Vsi Imenovani so nastavljeni kakor strokovni učitelji Petja na srednjih in . strokovnih šolah v Sloveniji. Prosimo čtiva za ogroženo kraje. Iz nekega jako ogroženega kraja je došla prošnja, naj se za tamošnjo Čitalnico pošiljajo slovenske knjige. Obračamo se do našega rodoljubnega občinstva, naj bi odstopilo stare letnike »Zvona«, »Dom in Sveta«, »Slovana« in druge leposlovne knjige za omenjeno Čitalnico, ki vrši svoje prosvetno delp_ vkljub terorju sovraga. Knjige naj se pošiljajo na Kolo jugosiov. sester, Šolski drevored 2, Ljubljana. , “T Pozor! članice Kola jugosiov. sester bodo nabirale za svojo Božičnico darove na pole, na kojih bo žig društva in Podpls predsednice. Pole brez žiga Kola ju-aosiov. sBster in brez predsedničnega pod- "a! se kratkomalo zavračajo! — Odbor _iuS°sJ0X- ses,ter- Strohn tlenje orožja se po novih naredbah xi-----5?nuje. Dne 9. t. m. je bil pred osje- ško poIir“nu3e'Uae - - ___ Lujo Vice ol)soien na 750 Din kazni neki Jesen pa vidimo tudi v našem mestnem vr-Osjeku. v'neTnik, flrvats* naše malo manj kot 25 Din — V ljubljansko bolnišnico so prepeljali-Ano Brda, kovačevo ženo iz Bukovce 23 nri i V veži trgovine z železnino Zalta ™ Zilič na Dun. cesti v Ljubljani ji je nekdo i po nesrečnem naključju okoli 20 kg k 1 ^kovine na glavo. Ženo so odpeljali y bolnišnico, da se ugotovi njena poškodba. 77 tJalle dninarja Matevža Braniselja, doma nLwo* . kt se ie vsekal v gozdu blizo na ßellbfrf» p’1 Cirknicl v desno nogo, in It;^itnLV^nceta Tomšiča iz Tacna pri dSnvT™ m kI sl je z!om11 raJ težkoab nesreč °1fr Je povzročil v£e' o&JžT® Pri zgradbi palače ^«rožnega atada za zavarovanje delavcev kat£e^iV?lia4driPi°!dne stavbnl oder- ”a so ilFwme a,vci- Trije delavci so tako Š^?k53!iV|«^r^?t.Sf0ri pa i® padel «)Skod«0’ Uoü18 dnbil smrtnonevarne PfPffiLSP sa ‘alcoj v bolnišni-Ujož okrega] 8 ^ PraV mal° “Panja, da bi delavec ^ewS-v!?eu0x^k'i Luka Gostinčar, hodr^ na Kodeljevem, e skočil tako ne-le »v pa bližnjem travniku z vt)Za 3- se »n"/ ffi ^k?ranodapod K dpe^ 50 nezavestnega Drodrf Cesavo le kok>? Neki neznan fant le 'S« 0nhaR-UdnIku Otokarju še ko S^^Jeno kok) za tako sumljivo niz- ske dokaz” Zkaze 0 istovetncistl to lastnin- skrajno ?■ «If'dena kolesa. Po številnih že to bližnji 4dM tatvinah koles v Ljubljani varnim tičem k e policija tem ne- kolesarski 30 Postali že profesijonalni to ne brez UR,•v^l;, Precej večjo pozornost in denlh koles inha‘ Izsledila je že več ukra-——--------Pa tudi več tatov, ',f *“ POZOR! POZORI 25 27K!N^ TIV0“ 25.-27.1. de, 29.-3,. IL del Fantom do romanu Gerhard Hauptmana Aud Esade Nissen, ^ dobili zaduženo piačUp pred ljubljanskimi sodniki. Več obravnav pa je še v teku in se nabira dokazilni materijal, ker ti kolesarski tatovi so po večini skrajno prefrigani in predrzni, obenem pa se skoro z lahkoto ugotavlja med njimi nekak tajni dogovor. V zadnjem času je bilo zaplenjenih več koles v okolici Grosuplja, katere je pokradel varstvenim oblastim dobro poznat nevaren profesijonalni kolesarski tat Jakob Bricelj. Policija je vsa ukradena kolesa zaplenila pri lahkomiseljnih kupcih, ki so sedaj ob kolesa in denar, in je tudi ugotovila prave lastnike koles. Bricelina so aretirali in ga oddali v preiskovalne zapore dež. sodišča. Vse kaže, da ima ta možakar še več koles na vesti in da se bo v kratkem dobilo še več od njega ukradenih in prodanih koles. — Tatvine v Ljubljani. Iz podstrešja hiše Miroslava Urbas v Slomškovi ulici 13 e bilo ukradeno viš. žel. rav. Avgustu Zadniku črn dežni plašč, 2 uradniška plašča, svitlo moder »Waffenrock« ter več moške in ženske obleke v skupni vrednosti do 4000 Din. — Na šoli na Ledini je vlomil neznan tat v pisarno šolskega vodstva, vdrl v pisalno mizo ravnateljevo in ukradel 156 Din 15 p gotovine in vrtnarski nož z ruja-vim ročajem. — Služkinja — milijonarka. V Subotici je služila neka služkinja Terezija Veres. Te dni je pa dobila od amerikanskega konzulata v Beogradu poročilo, da se je njen oče v Ameriki v neki tovarni ponesrečil in da ji bo izplačala dotična tovarna 28 tisoč dolarjev zavarovalnine. S prvo besedo, ki jo je po tej novici izrekla, je Veres odpovedala svojemu gospodarju službo. — Samomor Iz žalosti. V Subotici se je 9. t. m. ustrelil veleposestnik Mukis iz žalosti, ker je zadnje dni že njegov šesti otrok umrl na tuberkulozi. — Smrtni padec v prepad. V neki vasi blizu Sarajeva je živel Sulejman Šurkovič, po poklicu gostilničar, s svojo ženo v vednih prepirih. Vsled tega je imel vedno opraviti s sarajevskimi policisti. Ko je zadnje dni zopet bolj nemilo s trdo pestjo božal svojo zakonsko polovico, je naenkrat prišel v sobo redar. Ko ga je Šurkovič zapazil, je skočil skozi okno in bežal v temno noč. Pri tem pa v temi ni videl, da je na robu 10 m globokega prepada in padel je čez rob v globino. Drugi dan so ga našli vojaki napol mrtvega. Zadobil je težke notranje poškodbe. — Žalostna smrt 12 letne deklice. Iz Vinkovcev so pripeljali 10. t. m. v Pasteurjev zavod 121etno Evo Palackovic, ki je v groznih bolečinah drugi dan ob 7. uri zjutraj umrla. Deklico je pred 7 tedni ugriznil stekel pes in ji prizadejal precejšnjo rano. Staršem so sosedje svetovali, naj pošijejo deklico v Pasteurjev zavod, toda očetu se je zdelo škoda denarja za stroške. Rana se je kmalu zacelila in deklica je bila na videz popolnoma zdrava. Nikdo pa ni vedel, kako se je po zdravi krvi polagoma razširjal strup. Pred nekaj dnevi so se pa pri nesrečnem otroku pokazali prvi znaki stekline. Prepeljali so jo v Pasteurjev zavod v Novi Sad, kjer je po groznih mukah umrla. Še pred smrtjo se je obrnila na. očeta in mu očitala, da je le on kriv njenih muk in njene zgodnje smrti. V Pasteurjevem zavodu so tekom enega leta imeli 3000 bolnikov, od katerih niti eden ni umrl, če je pravočasno iskal pomoči. — Celjske novosti. Koroški plebiscit. Dne 10. oktobra se je v celjskem Narodnem domu vršilo predavanje ob priliki triletnice koroškega plebiscita. Predaval je o plebiscitu bivši poslanec Brandner. Predavanje je bilo srednje obiskano. — Jesen je prišla v deželo. Po celjskih vinorodnih gričih se .je pričela vinska trgatev. Jesen pa vidimo tudi v našem mestnem vrtu. Vrtnar je opustošil krasne cvetlične gredice ter spravil na varno pred jesenskim mrazom razne eksotične cvetlice. Rajska leiwta, s katero se je v letošnjem letu ponašal naš park, je izginila in upamo, da se v prihodnji spomladi povrne v isti ali pa še v lepši krasoti. — Zikov kvartet je v torek večer koncertiral v mali dvorani »Uniona«. Proizvajanja kvarteta so bila krasna in so popolnoma zadovoljila navzoče občinstvo. •— Alariborske novosti. — Mestno električno podjetje naznanja, da bo vsled popravil na mestnem električnem omrežju v nedeljo dne 14. t. m. od 6.30 zjutraj do opoldne dobava električnega toka ukinjena. — Pouk v trgovski nadaljevalni šoli se prične 15. t. m. I. razred se nahaja v I. mestni deški ljudski šoli v Razlagovi ulici, II. in III. razred v državni trgovski šoli na Zrinjskega trgu. Vajenci, ki še niso bili vpisani, se morajo zglasiti z zadnjim šolskim izpričevalom v nedeljo, 14. t. m. ob 8. uri v I. razredu, kjer fodo poiožm sprejemni izpit. — Angelica m Elica, obe brezposelni lahkoživi Zagrebčanki, sta se zadnje dni po-sebno rad! mudili v bližini podčastniške šole. Bili sta aretirani in zaradi bolezni odvedeni V javno bolnico, nakar bosta odgnani v domovinsko občino. — Ključavničar Malis H. je bil aretiran, ker je izzival s prepevanjem pesmi »Die Wacht am Rhein«. — Ker razni obiskovalci javnih lokalov kljub policijski prepovedi jemljejo pse s seboj, jih policijski ko~ mlsarijat ponovno opozarja na kaznjivost njih ravnanja. — Pri zagrebški tvrdki M. Weiss in drug je bil kot nakupovalec raznega gradiva za izdelovanje krtač nastavljen neki Franc F. iz Maribora. Tvrdka, čije lastnik je Schwarz, mu je izročil za nabavo blaga 164 tisoč dinarjev. Pri obračunu je i z g i n i lo 18 t i s o č dinarjev, glede katerih je F. zatrjeval, da jih je dal spraviti pri neki znani družini v Mariboru. Ker je F. kratko na to izginil iz Zagreba, se ie pripeljal Schwarz z detektivi v Maribor, kjer so tudi res kmalu izsledili Fa. Ta je bil aretiran. Pri zaslišanju pa je priznal, da je denar zapravil v družbi veselih žensk. Bil je Izročen sodišču. — Dan za tuberkulozne reveže in za brezsta-novance namerava zgraditi Kreditna in stavbna zadruga »Mojmir«. Protektorat nad to akcijo je prevzel škof dr. Karlin. V torek, 16. t. m. se vrši v to svrho posvetovanje vseh v poštev prihajajočih krogov. — Ptuiska novosti. Sobota 13. oktobra t. 1. bo za naše mesto velikega pomena. Ob 6. uri zvečer se namreč vrši volitev župana to naše mesto bo dobilo novega reprezentanta! Kdo bo postal župan? Razne kombinacije se slišijo, toda jasne slike še nimamo, ciocijaldemokratje so baje že dobili »fer-man« od strankinega načelstva, da ne smejo oddati svojih glasov za nesocijalističnega kandidata, temveč morajo na vsak način vztrajati na svoji lastni kandidaturi. Ako torej ne bi prišlo do sporazuma med narodnima strankama, bomo sigurno znova jobiškgjsm? mtetek nika ta preagodej kmo se potem že udajali sladkemu upanju ta veselju, da bo dobilo naše mesto tudi na zunaj čeravno precej kasno narodno lice! Toda kakor vse kaže, bo prišlo do kolaboracije narodnih občinskih svetovalcev ta preprečila se bo na ta na-čin velika nevarnost. Narodni socijalisti kandidirajo za župana dosedanjega podžupana g. Blažeka, vrlega narodnjaka, ki je v splošnem zelo priljubljen pri tukajšnjih Slovencih. Ker narodno-socijalistični klub najbrže ne bo odstopil od svoje kandidature, je zelo verjetno, da si demokratski klub ne bo izbral-lastnega kandidata, če mu je na tem ležeče, da ne bomo doživeli istega presenečenja in neprijetnega dejstva kakor ob priliki zadnje županove volitve! — Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je priredilo pretekli pondeljek zvečer svojemu dolgoletnemu ter zaslužnemu načelniku gosp. Stondteju_ prilikom njegove sedemdesetletnice bakljado, kateri je prisostvovalo mnogobrojno občinstvo. —^ Šolski nadzornik ptujskega^okraja g. Pavel Flere je imenovan za učitelja v Beogradu, kjer bo obenem opravljal službo referenta za nižje šolstvo v ministrstvu prosvete. — Medtem ko je dijaški dom v tem šolskem letu precej dobro obiskan ter pridobil na številu gojencev napram lanskemu letu, je ostal dekliški zavod »Mladika« letos precej prazen; prišlo je namreč le 19 gojenk, čeravno se jih je oglasilo okrog 50. Omeniti moramo, da »Mladika« z_ ozirom na število gojenk vsako letd bolj in bolj nazaduje in ni izključeno radi tega, da se bo zavod zaprl radi prevelike pasivnosti. — Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co., je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike. — Učni tečaj zn moško in žensko krojenje se prične dne L novembra. Tam se izdelujejo in. razpošiljajo po pošti najmodernejši kroji za dame in gospode in risbe, po katerih krojači lahko prihranijo veliko blaga. — I. koncesijonirani izprašani učni zavod za krojenje, Ljubljana, Židovska ul. št. 5. — Kam nocoj? Nocoj gremo vsi na veliko vinsko trgatev »Bratstva«, ki bo ob 8. uri. zvečer v vseh prostorih hotela Lloyd. Pravijo, da bo izborna zabava s plesom in da se bo dobila izborna kapljica, zato vsi nocoj na trgatev k Lloydu! — Vinsko trgatev priredi na Rudniku gospodarsko in kulturno društvo na Barju v nedeljo. Ples in šaljiva pošta, petje. Uz-moviči grozdja vabljeni — Ktoo »Ideal« prične z predvajanjem krasne drame »Liso Fleuron« od Viktorja Bianchi prirejene po istoimenskem romanu Georga Ohnet. Že ime pisatelja samega zadostuje, da se občinstvo na vsebino te drame povsem lahko zanese, osobito pa je ta drama tem lepša, ker Igra v glavni vlogi »Lise Fleuron« znamenita igralka Francesca Bertini. Občinstvu se poset te drame toplo priporoča. Predvajanje prične v nedeljo 14. t. m. in se predvaja še v pondeljek, torek in sredo ob navadnem času in navadne} vstopnini. ■ *7, že Imate karte za tombolo, ki jo pnreai Udruženje vojnih invalidov v Mari- boru na Glavnem trgu v nedeljo dne 14. ok-tbora 1923 ob 2. url popoldne? Ako ne, potem si jih nabavite takoj, ker je rok do igre jako kratek, in jih bo zmanjkalo? Pet glavnih dobitkov ter nebroj dobitkov n. pr. 3 klaftre drv, 1 voz premoga, 1 vreča najfinejše 00 moke, mnogo usnja, podplatov, svilenih oblek, prvovrstnega perila, platna, blaga, volnatih oblek, mesa in različnih drugih jestvin ter mnogo drugih bogatih In krasnih dobitkov. Svira vojaška godba. — Karte se dobe pri gosp. Zlata Brišnik y Slovenski ulici in v vseh trafikah. Novosti iz Primorske. — Odlikovano slovensko zadružništvo. Pred enim letom je razpisal »Odbor za obnovo Goriške« nagrade za Industrijska in poljedeljska podjetja, ki so se najbolj izkazala pri obnovi svojih v vojni porušenih Podjetij. Drugo darilo je dobila »čevljarska zadruga v Mirnu«, ki je popolnoma obnovila svoj obrat in za svoje delavce po-zidaia nova stanovanja. Tretje darilo je dobila Narodna tiskarna v Gorici. Odlikovana je bila tudi Zadružna mlekarna v Zatolminu in veliko število manjših obrtnikov in poljedelcev. — Nov Italijanski tednik v Gorici. — Danes izide v Gorici prva številka novega italijanskega tednika »L’avvenire dl Go-rizia«. — Slovenska paralelka v Vidmu. — G. prof. Žndaršič se je zadnje dni dogovarjal v vidmu z ravnateljem tehničnega inštituta glede otvoritve slovenske para-lelke, ki je v Idriji ukinjena. Giornale di Udine pristavlja k temu poročilu poziv na videmsko meščanstvo, naj z veseljem in Prijaznostjo sprejme italijanske mladeniče slovenske narodnosti. ©opisi. — Z Rakeka nam poročajo: V zad- njem času je nastalo pri nas precejšnje mrtvilo. Zavladala je občutna stagnacija v trgovini. Koliko lesa se je pripeljalo preje iz cerkniških, bloških in loških gozdov na Rakek, a danes se samo še posamezni z lesom (trami in deskami; obloženi vozovi Počasi pomikajo proti postaji, isto velja glede živinske kupčije. Prej so drdrali celi vagoni in vlaki z govejo živino tod mimo v Italijo, današnji dan so konjski In volovski transporti domala Izostali, samo kokošarji še trgujejo, kar pričajo petelini, čopke ta PUtke po kurjih vagonih. Seveda pri cibka se toliko ne riskira kakor v lesni in žlvir skl kupčiji. Tako sta dva trdna trgovca i cerkniške doline, namreč K. iz G. in p. i M. izgubila velike vsote na Laškem. Bar ka, ki jima je imela izplačati dotične zne ske, je napovedala konkurz In naša moža ka Imata danes Pa“16^, jaških lir v žepi v srcu silno jezo do laskih sleparjev. Nal trgovci postajajo nezaup jivi do polentarjc in morda je tudi to vzrok, da trgovski stili z Italijo tako pojemajo. — Za danes zado stuj to, drugič pa se kaj drugega. Sokolski Tabori leteisld tresSrašfe. — Sokolsko društvo Ljubljana II. naznanja,’ da se prijateljski sestanek, objavljen za 13. t. m. ne vrši navedenega dne, temveč šele v soboto, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji Mrak na Rimski cesti. U društveinega iiwijairaja. — Klub esperantistov v Ljubljani naznanja, da otvori kurze iz esperantskega jezika v torek, dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer v šentjakobski šoli II. nadstr. Učna pristojbina bo znašala 10 Din, za dijake 5 Din mesečno. Ta dan naj pridejo tud v s i člani in lanski učenci. — Odbor. Spori m furisfšlca. — Sturm (Gradec) : Ilirija. Graški SK Sturm absolvira danes ob 16. uri svojo prvo tekmo proti Iliriji. Jutri ob pol 16. uri nastopita moštvi v revanšni tekmi. Razen tega se vrši jutri ob tri četrt na 14. uro kot predigra tekma med Slovanom ta Ilirijo rez. — Za nastop Sturma vlada velik Interes. Moštvo se je povzpelo letos pod vodstvom trenerja Haista med prve klube v Avstriji. V Gradcu nima več resnega tekmeca. V štajerskem prvenstvu je igral doslej vseh 7 tekem zmagovito ter stoji s 14 točkami in diferenco golov 52 ; 3 zopet na prvem^ mestu. Najmočnejši in najntere-santhejši del moštva ie napadalni trio Doller—Haist—Dellinger. Ilirija bo morala napeti vse sile ter Igrati v najbobšl formi, ako hoče doseči časten rezultat Predprodaja vstopnic se vrši v trg. J. Goreč. Sedeži I. vrste so numerirani. Znižane karte za člane, dijake in vojake se dobe le v predprodaji. Enako tudi proste vstopnice za aktivne nogometaše Ilirije. Dostop brez karte na igrišče bo onemogočen. — Prvenstvena nogom, tekma Hermes : Jadran se vrši jutri ob 10.30 na igrišču Ilirije in sicer le ob ugodnem vremenu^ Tudi ta tekma bo brez dvoma zainte-resirala, ker je računati na ostro borbo. Moštvi sta enakovredni ter v dobri formi izid je docela negotov. — Jugoslavija — Češkoslovaška. Peta obletnica samostojnosti ta osvobodenja se bo proslavila v celi republiki na najsveča-nejši način. Poleg političnih manifestacij bodo kot glavne točke slavnostnega programa tudi športne prireditve. Tega dne to je 28. oktobra se vrši v Pragi meddržavna tekma Češkoslovaška—Jugoslavija. Po znani zagrebški aferi, ko so zgubili Cehoslovaki na Vidov dan leta 1921 tekmo s 3:4, se pri-čakuje. v čeških športnih krogih ponovno srečanje z največjim interesom. Državna Cehoslovenska Footballova Associace (Čs. F. A.) bo postavila za to tekmo najmočnejše moštvo, ki ga ima na razpolago. Gros igralcev bo vzet iz Sparte, ki je hotela tega dne Igrati na Dunaju proti Amaterjem, misleč, da bo nastopila proti Jugoslaviji kaka druga garnitura. Medtem pa je izjavila asocijacija, da.reflektira na več igralcev Sparte in da vsled tega ne dovoljuje tekme na Dunaju. Torej, kakor se vidi, posveča služben forum največjo pažnjo za sestavo reprezentance in nas nikakor ne misli podcenjevati. Cehi so namenili, da dosežejo proti Jugoslovanom čim večji rezultat, po možnosti tudi dvošteviličen, da s tem temeljito operejo svoj lanski poraz v Zagrebu, kjer je igrala druga garnitura, ker je istega dne gostovala Sparta na Dunaju proti Rapidu. Definitivna postava Češkoslovaške ni ge poznana do danes. Vsekakor bo treba pri sestavljanju naše reprezentance največje pazljivosti, da se Jugoslovani čim častneje odrežejo na vročih praških tleh. — Klub kolesarjev In motociklistov »Ilirija« v Ljubljani, V soboto zvečer ob 20. uri strogo obvezna seja kluba v restavraciji Novi svet (Prešernova soba). — Poživljajo se vsi člani In dirkači kljuba, isto-tako vsi člani ostalih klubov v zadevi razdelitve daril. - Tajnik. — Nov svetovni rekord v iankoatletiki. V Berlinu se je posrečilo Norvežanu Hoffu doseči nov svetoven rekord v teku na 500 metrov. Pretekel je to progo v rekordnem času 1 minute 05 sekund. Poskusil je tudi zrušiti rekord v skoku s palico, ki se mu je pa ponesrečil. — Slov. Plan. Društvo v Ljubljani naznanja, da se zatvori Erjavčeva koča na Vršiču 13. oktobra 1923. 8zpr@d sođlšša. ZA BOŽJAST PA NI RCNIJ! Marjana, po njenem zatrdilu, Ivana, glasom krstnega lista Žirovnik, v Zbiljah je zakrivila vsled svoje nepazljivosti, da se je njen otrok pri štedilniku tako opekel po trebuhu, da je 20 dni nato zaradi te opekline in vsled zanemarjenja ker ni poklicala zdravnika, umrl. Mati se je zagovarjala, da se je odstranila komaj za 3 minute, ko je šla v skrinjo po suhe hruške. Otrok se je le malo osmodil po trebuhu, umrl pa ni vsled opekline marveč je bil otrok božjasten. Ta bolezen je, kot dokazano, v rodbini res precej razširjena. Žena je dala otroku na opeklino kislo zelje in šele, ko to ni pomagalo, je šel mož k zdravniku. Otrok bi radi opekline ne umrl, zoper božjast pa ni nobenih rcnij. Ker se je njen zagovor ugotovil kot utemeljen, je bila žena oproščena. OBRAZUSPEŠEVANJE EKSEKUCIJE. Da se izogne plačevanju alimentacij, od. pravnine in rubežni, si je dal pos. sin Avg Vrhove na Dobravi izplačati tik pred ru-bežnijo od svojega starejšega brata odpravnino 10.000 Din in jo zapravil. Nakupil si je nekaj obleke in perila, ostanek pa je po lastni izpovedi zapil in zakvartal. Sprla sta se namreč s svojo zaročenko, s katero ima tudi otroka, Judilo Simona Sluga, ker si je baje nevestina mati, ki je tudi dobra posestnica, hotela izgovoriti previsok užitek. Obtoženec se je zigovarjal, da je imel takrat, ko je prosil ta prejel od brata denar, še resen namen zaročenko poročiti, kasneje pa je prišlo do spora, nakar je on denar potrošil. Tudi ob priliki razodetne prisege ni imel denarja. Obsojen je bil radi pregreška obrazuspeševanja eksekucije na 5 dni zapora. POROČNO DARILO- je dalo enkrat tudi ljubljansko prizivno sodišče. Zaljubil se je mlad gorenjski fant v dekle, ž njo občeval in jo zapeljal, pod obljubo, da jo poroči Kmalo nato pa je na svojo obljubo pozabil in prišlo je tako daleč, da ga je dekle tožilo, in je bil fant končno res zaradi svojega, navidez neutemeljenega odlašanja obsojen na 1 mesec zapora. Dne 11. julija pa je fant premagal vse zapreke in se z dekletom oženil. Prosil je, da se mu kazen odpusti in je predložil v dokaz, da je imel res dobro voljo, poročni list in pripomnil, da sta sedaj oba prav srečna. In rekli so gospodje pri zeleni mizi: Da se srečni zakon ne skali, se njemu kazen odpusti! In s tem zadnjim poročnim darilom se je vrnil mladi mož vesel k svoji srečni ženi. Borzna poročila. Beograd, 12. oktobra. (Z) D e v 1 z et Berlin 0.005—0.007, Dunai 0.1211—0.1213, Budimpešta 0.50—055, Bukarešta 40.25-« 40.75, Ženeva 1543—1546, London 392.50— 393, Milan 393—393.50, New York 86—86.25, Praga 258.50—259, Solun 130—135. Valu« te- francoski franki 524—527. Zagreb, 12. oktobra. (Z) Devize: Dunaj 0.1220—0.1225, Budimpešta 0.49-0.52, Bukarešta 38-40, Italija izplačilo 393—394, Italija ček 391.50—392.50, London izplačilo 392—393.50, London ček 389—392, New York kabel 86.50—87, New York ček 85.75, —86.25, Pariz 525—530, Praga izplačilo 258.50—259.50, Praga ček 250.75—258.50, Švica izplačilo 1545—1550, Švica ček 1540 —1545. Valute: Dolarji 84.50—85.25, avstrijske krone 0.1220—0.1230, 20 kron v zlatu 325—0, madžarske krone 0.43—0.47, napoleondori 315—0, romunski leji 40—42, švicarski franki 0—1555, italijanske lire 387 —390. C u r i h, 12. okt. New York 558.254, London 25.40, Pariz 33.95, Milan 25.50, Praga 16.70, Budimpešta 0.0307, Bukarešta 2.60, Beograd 6.55, Sofija 5.45, Varšava 0.0006^ Dunaj 0.0078625, avstr, krone 0.0079. Praga, 12. oktobra. Dunaj 4.635, Berlin 0.008, Rim 157, avstr, krone 4.62, Ure 156, Budimpešta 17.75, Pariz 209.75, London 155.75, New York 34.30, Curih 620.7& Beograd 40.125. Dunaj, 12. oktobra. Devize: Beograd 828—832, Berlin 0.175—0.195, Budimpešta 3.80—3.90, Bukarešta 320—332, London 322.300—323.300, Milan 3244—3256, New York 70.935—71.185, Pariz 4292-^1308, Praga 2120—2130, Sofija 693—697, Curih 12.705 —12.715. Valute: Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 671—679, nemške marke 0.16 —0.20, angleški funti 320.500—322.100, francoski franki 4245—4275, italijanske lire 3310 —3230, jugosiovenski dinarji 817—823, romunski leji 319—323, švicarski franki 12.590 —12.670, češkoslovaške krone 2102—2118, madžarske krone 2.35—2.55. Anton in Ivana Štiftar, posestnika v 1 ru,Pr! P?fau> on že štirikrat, ona pa enki radi tatvine kaznovana, sta ukradla v soj dovem kozolcu 214 snopov pšenice, vred 510 Din. Obtoženca sta skušala tatvino nt!, kar pa se jima ni posrečilo. Z ozirom aa se0ie Pšenica zaplenila, je bil obsoj moz na 8 mesecev, žena pa na 5 mesec težke poostrene ječe. DRAGA VOŽNJA. Tovarnar v Tržiču Alfonz Mali Je povozil s tovornim avtomobilom 2 lovska psa. Pri obravnavi je ugotavljal obtoženec, da je vozil primerno in kljub temu m’ mogel preprečiti nesreče, ker sta se mu psa, ki sta se tepla, naravnost v avto zaletela. Pes, za katerega je šlo, je bil 3 leta star, volčje pasme in ga ceni lastnica gospa Kebrova na 3750 Din, kar je že precej čedna vsota. Obravnava se je preložila In bo, če ceni tudi drugi lastnik g. Švab svojega psa tako visoko, ta vožnja lahko res precej draga. Berlin, 12. oktobra. Dunai 55.461, Milan 179.550.000, Praga 117,705.000, Pariz 249,400.000, London 17.955,000.000, New York 3.990,000.000, Curih 708,525.000, Beograd 46,383.750. ^OOOo dolarski princ pride v ? ? ? . y4. oktoP** Vremensko poročilo. „Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 12. oktobra 1923. Kraj Cas Zračni tlak Zračna temper. Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana ■ • 7 76T2 14-5 sever več obl. Ljubljana . 14 760-7 18-3 jugovzh. »* Ljubljana . 21 759-2 16-2 brez v. obl Zagreb 7 761-3 13-0 t» ft Beograd . • • • • . . 7 Dunaj . 7 761-2 9-0 »» dež 10-0 Praga . . . 7 759-2 9-0 jugozapad e« 80 Inomost . 7 762-5 4-0 brezv. Barometer! nižji Temperatur* visoko Gospodarstvo. AVTOMOBILNI POŠTNI PROMET. Poštno telegrafski svet je izdal pravilnik o poštnem avtomobilnem prometu za celo kraljevino. Po tem pravilniku se osnuje v poštnem ministrstvu avtomobilska sekcija, pri vsaki poštni direkciji avto-garaža in pri posameznih poštnih postajah postajne garaže. Takse za prevoz potnikov bo določal poštni minister. Šefi direkcijskih garaž morajo biti svršeni inženerji. Taksa za prevoz potnika znaša 2 Din za osebo in km, za prtljago pa 5 Din za vsakih 10 kg za razdaljo do 25 km, do 50 km 8 Din, za vsakih 10 kg, do 75 km 12 Din, do 100 km 15 Din. Vsak potnik more imeti s seboj do 50 kg prtljage. Poštno ministrstvo je naročilo še 80 novih avtomobilov, ki se bodo uporabili za poštni promet na novih progah, med katerimi je tudi proga Maribor-Radgona. INDUSTRIJA1. X Zvišanje cen madžarskemu sladkorju. Madžarski sladkorni industrijalci so sklenili ponovno povišati cene sladkorju, češ, da je madžarski sladkor cenejši od češkoslovaškega. Toda cene madžarskega sladkorja so že davno dosegle svetovno pariteto in je nameravana podražitev neupravičena. X Izvoz kamenega olja iz Romunije. Romunska vlada je dovolila izvoz 20.000 ton kamenega olja, ki se bo predelalo v madžarskih rafinerijah. X Produkcija železa v Avstriji. V drugi polovici tek. leta je producirala Avstrija 93.387 ton surovega železa. Aprila do junija je izdelala Avstrija 133.360 ton jekla (v januarju do marca 90.317 ton). TRGOVINA. X Razveljavljenje prepovedi izvoza čevljev iz Avstrije. Ministrstvo za trgovino in industrijo je prejelo obvestilo našega generalnega konzulata na Dunaju, da je avstrijska vlada razveljavila prepoved izvoza avstrijskih čevljev v inozemstvo. X Poljsko - belgijska trgovinska pogodba stopi te dni v veljavo. Pogodba vsebuje klavzulo o največji pogodnosti. V veliki meri je v pogodbi zaščitena slabotna poljska industrija. Omogočen je tudi priliv belgijskega kapitala v Poljsko, kar bo gotovo omogočilo uspešen razvoj poljske industrije. Belgija bo izvažala iz Poljske surovine, kakor les, petrolej, konopljo, žito itd., uvažala pa bo v Poljsko lokomotive, vagone in stroje. X Izvoz moke iz Romunije. V romunskih mlinih s nahajajo velike količine gotove moke. Trgovina z moko se radi velikih diferenc med cenami bele in črne moke ne more razviti, radi česar bo romunska vlada dovolila izvoz viška bele moke. Sedanje zaloge bele moke cenijo na nekaj stotin milijonov lejev. X Izvoz žita iz Madžarske v Češkoslovaško. Češkoslovaška se pogaja z Madžarsko za uvoz lanskoletnega žita v Češkoslovaško. Ta višek znaša 2 milijona meterskih stotov pšenice in 1 milijon me-terskih centov pšenice. V. KMETIJSTVO. X Sadjarske zadruge. Do seda imamo v naši državi samo dve sadjarski zadrugi, ki sta obe v Srbiji. Ena se peča z zadružnim sušenjem sliv, druga pa z zbiranjem, konzerviranjem in prodajo jabolk. Sadja imamo v naši državi zelo veliko, pravo korist pa bomo imeli od njega le tedaj, če se bo konzerviralo na moderne načine, da bo sposobno tudi v večji meri za izvoz. To delo pa morejo vršiti le zadruge, ker so posamezni posestniki za to preslabotni. X Produkcija tobaka na Češkoslovaškem je znašala leta 1922 2,062.977 kg. S tobakom je bilo obdelane 1668 ha zemlje. Producentom tobaka je plačala država 16,637.520 čsl. kron (na vsak ha povprečno 0.976 čsl. kron). DENARSTVO. X Najemanje posojil s strani občin. Vse občine v naši državi, ki imajo nad 10.000 prebivalcev, dobe po novem finančnem zakonu pravico, da smejo po sklepu svojih odborov najeti posojila v prosvetne, gospodarske, zdravstvene in druge občekoristne svrhe. V te hobčinah se ne sme pobirati ob-inski davek za proračunske potrebščine, dokler se plačuje trošarina, izvzemši beograjsko občino. X Izpremenitev angleške finančne politike. Iz Londona poročajo: Kakor se doznava, namerava vlada prenehati z deflacijsko politiko in do neke mere dopustiti inflacijo, da odpomore brezposelnosti PROMET. v X Znižanje tarifa za Izvoz vina. Prometno ministrstvo je znižalo izvozne pristojbine za izvoz domačega vina skoro za polovico. S tem je v veliki meri olajšan izvoz vina zlasti malim in gospodarsko slabejšim producentom. X Predlog uvedbe »sezonske železniške tarife« v naši državi. V ministrstvu za trgovino in industrijo se vrši te dni konferenca, na kateri se bo razpravljalo o prošnji, ki so jo poslali izvozničarji prometnemu ministrstvu, naj bi se znižale železniške tarife, ki so se zvišale s 15. septembrom t L, na prejšnjo izmero. Obenem zahtevajo gospodarski krogi, naj se da v interesu dobre izvozne kampanje možnost, da dobi naš izvoz ugodna tržišča v inozemstvu in naj se za časa izvozne sezone uvede posebna »sezonska železniška tarifa«, ki naj bi favorizirala naš izvoz do skrajne možnosti. X Uvedba ital. potnih listov za Zader. Italijanski konzulat v Splitu je zopet uvedel po nalogu italijanske vlade viza za potne liste jugoslovenskih državljanov za potovanje v Zadar. Pristojbina pa je ostala ista kakor prej. RAZNO. X Bolgarska odškodnina naši državi. Iz Sofije javljajo, da so na seji bolgarsko-jugoslovenske komisije razpravljali o vprašanju izplačila rekvizicij, ki so jih izvršila bolgarska zesedbena oblastva za časa vojne v moravskem okrožju. Naša delegacija je zahtevala izplačilo, sklicujoč se pri tem na člen 177. mirovne pogodbe. Bolgarska delegacija je pristala v načelu na izplačilo in je stavila konkretne predloge, ki jih pa naša delegacija ni mogla sprejeti, ker ni imela zadevnih navodil od svoje vlade. Zato se je v tem pogledu obrnila po nova navodila v Beograd. Na pristojnem mestu se ni moglo doznati ničesar, v čem obstoje ti bolgarski predlogi. X Osvoboditev industrijskih podjetij oddajanje prlprege in rekvizicije prevoznih sredstev za vojaško službo. Po čl. 233 točka 3 zakona o ustrojstvu vojske ima ministrstvo vojne in mornarice s posebnim pravilnikom v sporazumu s pristojnimi ministrstvi določiti katera industirjska podjetja se imajo oprostiti od dajatev živine in vozil za mirnodobno službo in za slučaj vojne. Ministrstvo trgovine in industrije je v svrho sestave predlogov za ta pravilnik pozvalo trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, da predloži seznam podjetij, ki bi prišla za oprostitev v poštev. Ker je v zbornici v to svrho določen zelo kratek role, poživlja trgovska in obrtniška zbornica vsa industrijska podjetja, ki refiektirajo na to ugodnost, da ji nemudoma najavijo Število vprežne živine po posameznih vrstah, dalje število in vrsto vozil in drugih prevoznih sredstev, ki bi prišla za vojaško službo v poštev s podrobno In konkretno utemeljenim predlo- gom koliko bi jih bilo treba oprostiti oq vojaške službe. Obenem naj podjetja na^ vedejo ali in v koliko so uživala tozadevni ugodnosti že med svetovno vojno. , DOBAVE X Prodaja pepela. Pri ravnateljstva državnih žleeznic v Subotici se bo vršila! ne 26. oktobra t. 1. ponovna dražba prn bližno 150 vagonov pepela. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornied v Ljubljani interesentom na vpogled. , X Prodaja barake »Dunaj« v Mariboru, V pisarni inženerskega oddelka divizijske oblasti v Ljubljani Kongresni trg št. 1 vršila se bo dne 26.oktobra t.Lob il.uri dopo}* dne javna ustmena dražba za prodajo barake »Dunaj« v Mariboru. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava telegrafskega orodja In inventarja. Pri ravnateljstvu državnih želez-1 nie v Subotici se bo vršila dne 26. oktobra t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave telegrafskega orodja in inventarja. PreiL metni oglas je v pisarni trgovske in obrt^ niške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Glavni urednik? Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani fBMBšm MOVOJTE > LJETO 0 Edmond et Jules de Goncourt: Renče Mauperin. (Roman.) (Nadaljevanje.) XXXVIII. Ko je gospod de Villacourt odšel od Henrija Mauperina, se je domislil, da nima prijateljev, da nima prič. Do takrat ni bil mislil na to. Spomnil se je dveh, treh imen iz zgodovine svoje očetovske rodbine. Skušal je najti te ljudi, letal po ulicah, po katerih se je nekdaj sprehajal kot otrok. Trkal je na hišna vrata, a stanovali so tu drugi ljudje, ali mu pa sploh niso odprli. Zvečer se je vrnil v svoj hotel. Nikdar se še ni bil čutil tako zapuščenega. Ko je vzel kluč svoje sobe, ga je gospodinja vprašala, ali ne bi hotel pokusiti čaše piva. Odprla mu je stranska vrata in vstopil je v kavarno, ki je bila v pritličju hotela. Na klinih so visele sablje in vojaške kape. Skozi dim pip je opazil uniforme, ki so se kretale okoli obrabljenega biljarda. Slaboten dečko je tekal okoli in stregel gostom. Poleg plačilne mize je kvartal narednik s hišnim gospodarjem. Bila sta slekla svoje suknje. Od vseh strani se je čulo živahno pogovarjanje vojakov. Bili so od narodne garde, iz sosedne vojašnice in čakali devete ure, da se vrnejo. — Dečko! Skledo punča in tri kozarceI je zaklical gospod de Villacourt in sedel za mizo, kjer sta sedela dva gardista. Ko je bil punč tu, je nalil tri čaše, nazdravil vsakemu gardistu posebej in vstal, rekoč: — Na vaše zdravje, gospodje! in jih pozdravil s kozarcem, vojaki ste. Jaz se jutri bijem. Vidite, da nisem šalobarda. Nikogar ne poznam. Prepričan sem, da dobim tu dva svedoka. — Zakaj pa ne, Gaillourdot? je dejal eden, se obrnil proti drugemu, potem ko je bil pogledal gospodu de Villacourt v oči. Ta je, ne da bi odgovoril, prijel svoj kozarec in trčil z gospodom de Villacourt. Ko je hotel naslednje jutro Denoisel oditi z Dardouilletom h gospodu Boisjorandu de Villa-court, je nekdo pozvonil na njegovih vratih in oba pariška gardista sta vstopila. Imela sta nalog, vse sprejeti: pogoje, orožje, daljavo. Tako je bilo vse za dvoboj naglo določeno. Zmenili so se za pištole na pet in trideset korakov, in vsak nasprotnik je imel pravico, napraviti deset korakov. Denoisel je prosil v Henrijevem imenu, da se zadeva čimprej konča. Isto sta hotela prositi priči gospoda de Villacourt: imela sta dovoljenje iti v gledališče in sta smela izostati samo do polnoči. Sestanek je bil določen ob štirih pri ville d’Avrayskih ribnikih. Denoisel je hitel k mlademu kirurgu, ki je bil njegov prijatelj. Pri izvoščiku je naročil voz z dobrimi peresi, pripravljen za prevoz ranjenca. Oglasil se je pri Henriju, a tega ni bilo doma. Našel ga je na strelišču. Streljal je na vžigalice. Štiri ali pet jih je zvezal skupaj in obesil na vrvico. Ko jih je krogla zadela, se je žveplo vnelo. — O, to ni nič, je dejal Denoiselu, zdi se mi, da jih puh krogle vžiga. Toda poglej... In pokazal je Henriju lepenko prvega kroga, ki je bil dvanajstkrat prevotljen. — Danes popoldne ob štirih, kot si želel, mu je dejal Denoisel. — Dobro, je dejal Henri, vrnil pištolo slugi in vtaknil prsta v dve luknji v lepenki, ki sta bile malo bolj oddaljeni od drugih: — Da ni teh dveh, bi lahko dal lepenko v okvir. O, zadovoljen sem, da je že danes. Pomisli, samo davi v postelji sem imel čuden občutek pri misli na dvoboj... Ta vražji vodoravni položaj... mislim, da ni preveč dober za pogum. Kosila sta pri Denoiselu in nato začela kaditi. Henri je bil vesel, razposajen in je mnogo govoril. Kirurg je prišel. Vsi štirje so sedli v voz. Pol pota so molčali. Nato je pa Henri z nestrpno kretnjo vrgel smotko skozi okno. — Daj mi cigaro, Denoisel, pa dobro.. Ali ne veste, da je dobra cigara zelo važna pri streljanju? Da človek dobro strelja, ne sme biti ner- ■ ■■ MU OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5*—: vsaka nadaljna beseda 25 para. z davšflno vred. delavnica za popravo pisalnih In ražunskih strojev. L. Baraga, Ljcbljana, Šeienburgova ul. 6/1 IZIDI!, ŽID morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenei — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte In cenike I a 300.000'— K, koje se intabu-lira na hišo, se Išče za dobro idočo restavracijo. Naslov: A. V. Dolnji Kraljevac, Medjimurje, poštno ležeče. išče službe inkasatorja, pisarniške moči ali skladiščnika uradnik vešč več jezikov. Ponudbe pod „Zanesljiv“ na Clamor, an. zavod, Ljubljana, Šeienburgova ulica 4. Mm želi 87 letni, trg. naobražen gosp. poleti z dušo In telom v naročje bogati gospodični ali vdovi, trgovki, gostilničarki. Zunanjost in starost postranska stvar. Neanonimne dopise na upr, 1, pod „Sladkost življnnja" 42 oralov, z zaraščenimi gozdi, njivami in travniki, 1 uro od postaje z vsem živim in mrtvim inventarjem naprodaj za Din 225.000 v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska c. 12 n fižol ponudite TT JT Sever & Ko, iiniiiirliTfi* Mubljana, Wolfo-ira ulica štev. 12. Zeiss-Mi 6X * usnjeno taško, SC proda, za 550 Din.— Istotam se proda več kanarčkov dobrih pevcev; par 150 Din. Ljubljana, Florjanska ulica 13. I. levo: Žuraj. Sija Išče dela na dom. Naslov v podružnici „Jutranjih Novosti“ Maribor, Frančiškanska ul. 14. stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. poučuje klavir mlajše začetnice Naslov v upravi lista. brez matraca in naslanjač na prodaj. Poizve se vsak dan od 12.— 2. pri Požar, Krekov trg štev. 7 pritličje. Lepa pila Oprava za jedilnico in spalnico se proda vsled pomanjkanja prostora. Naslov v upravi lista. ‘HBB konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalihv Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. Posestvo 66 oralov smrekovega gozda z živino in letno 1,200.000'— K — ugodno plačilo. z 3 orali parka v Mariboru, sposob-tovarno 3,000.000'—K. z mesarijo, potem gostilna v Mariboru. od 3 do 175 oralov tudi z vilami. Brapna no za tova Bastilna Pasestsa jjgjjg venecianka s posestvom, Vila bogat lesni kraj. enodružinska, takoj prosta 2,000.000'—K Baapna luksus, 5,500.000'— K ter 26 oralov posestva se proda. za restavracijo s 300 do dober zaslužek za takoj se išče. Pisarna ZAGORSKI, Maribor, Barvarska ul Boaipanjana 500.000'—K dobi kompletna spalnica in obednica popolnoma novo, se po ugodni ceni proda. Naslov v upr. 1. 28 let star, s stalno službo ter posestvom v vrednosti 1,000.000 Kron se želi seznani« z mladenko, katera bi imela premoženja do 200.000 K. Le resne ponudbe 9 sliko pod »Sreča« na upr. »Jutr. Novosti». dobio ohranjena za eno in dvo-vprego proda Ivan Krajnik, sedlar v Godešiču pri Skofjiloki. Fotografi agaiot tvrdke »-Doppel Anastigmat Le-onar«, velikost 9X12. dobro ohranjen se proda po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. Vežje stanovanje se zamenja v Ljubljani. Ponudbe na upravo lisfa pod „ZAMENJAVA“. Za pevske zbore MALA PESMARICA (Partiture) D. Jenko: Sta Mit, Sitino lažni?. I. Zajc: Zrinjsko-Frankopan!« • . fl. Hajdrih: Slabo sveta ja brlela. St. 1. „ 2. „ 3. „ 4. » 5. „ „ V sladkih sanjah. . „ 6. „ „ Jadranska morje . . » 7. „ „ Pri okno sva molče slonela „ 8. J. Kocjančič: Slovo- • • • „ 9. H. Sattner: Pogled v nedolžna oko »10. „ „ Ha planine . • • „11. Hr. Volarič: Zvečer . . . • „12. E. Adamič: Vasovalec • • • „ 13. A. Leban: Podoknica. • • • Din 2 — med-časno pošle 2 2 2 2 1 2 2 2 1-50 Razne druge muzikalije Zahtevajte cenik! ZVEZNA KNJIGARNA Ljubljana, Marijin trg 8 vozen... to je prvi pogoj? Najprej sem se davi skopal . . . Roka se vam ne sme niti najmanj tresti... Držati vajeti je škodljivo, konji vam utrujajo roko... radoveden sem, kako boste potem mogli streljati naravnost... prsti se vam nato vedno zmikajo... Romani so bedasti s svojimi dvoboji, kamor pride človek, peitem ko je predal vajeti svojemu služabniku... Potreben je poseben osvežuječ sistem... Res je... Nikoli ne boste koga videli bolje streljati kot Angleža... toda uleže se spat že ob osmih in nikoli ne uživa razburljivih stvari... vsak večer pa napravi kratek sprehod... Kadar sem se peljal na strelišče v trdem vozu, se je to poznalo na mojih lepenkah. •••••••••••••••••• Brata Pohlin I. dr tvornica vlasnlc, kljukic, rinčic za Čevlje, kovinastlh gumbov Itd. Ljubljana l.f poštni predal št. 126. Sprejema vsa naročUa, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust. »» VVVtttVttvttv Prodam „Bibliothek des allg' meinen und praklischen W; sens“. Ogleda se v knjiži' „Knjiga“, Kongresni trg 13 PUH IN PERJE vedno v zalogi pri tvrdki R. Miklauc, Mana. Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: W{ej zuerinjal^ knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6"— Mej' ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15'—. JVlJadi $Ii!^eir IO tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4'— V Crnipeter staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 4'—. Na novo izšla knjižica: Ivan Albreht: Zeleno liuodo Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic iiv pravljic iz domačih in tujilv krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15'—. Vse se dobi v Zvezal hnjprni uLjubliani,Marijin trgB Za leto 1924. h---------------i Žepni koledar * notezom (12 X 7 cm) §---------------1 Mali koledarček (6X4 cm) L__ g Zvezne tiskarne In knjigarne v lični in prvovrstni izdelavi se dobi po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. SPLOŠNA KNJIŽNICA Št. 1. (.Albreht: RANJENA GRUDA. 2. R. Murnik: NA BLEDU. „ 3. I Rozman: TESTAMENT. „ 4. C. Golar: POLETNO KLASJE. .. 5. F. Milčinski: FRIDOLIN ŽOLNA. ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA, Marijin trg 8 In po vseh knjigarnah. tovarna kol in čevljev d. d. And. Jakil, prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13. Znižane cene || Solidno blaso!! Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečjega boksa v vseh barvah, govedjega boksa in rjave kravine. Izdaja in tiska »Zvem tiskam la knjhnrau v Ljubljani