Št. 228 (15.329) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. __________ TRST - Ul. Montecchl 6-Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28-Tel. 0432/731190 1500 LIR POŠINNA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50% Hranilna pisma 10* 8.75%neto na 19 mesecev BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ČETRTEK, 24. AVGUSTA 1995 Nov mkon, stari problemi Vojmir Tavčar Včeraj popoldne je v Bo-cnu 22-letni fant posilil dekle. Karabinjerji so ga priprli, zbrali dokaze o njegovi krivdi in ga izspustili na prostost. Fant se je napotil na dom posiljenke in začel groziti, da bo umoril dekle in njene starše. Ko so ga karabinjerji, ki so jih poklicali starši dekleta, hoteli spet pripreti, je fant pobegnil na streho in grozil s samomo- rom. Padel je s petih metrov višine, vendar se ni prehudo Poškodoval. Posiljevalec, ki bi še Predvčerajšnjim odsedel nekaj časa v zaporu, je bil izpu-SCen na osnovi novega zakona o preventivnem priporu, ki je po objavi v uradnem listu zaCel veljati včeraj. Dogodek iz Bočna ni merilo, da bi presojali ustreznost novega zakona, ob katerem so se med sodstvom in politiki vnele ostre pole-nmike. Kot ni merilo za presojanje dejstvo, da se včeraj ni zgodilo veliko in da so bili na osnovi novega normativa izpuščeni na prostost maloštevilni priporniki. Samo okazala, pravo ravnovesje med načelom, ki Stih osebno svobodo vsakogar, in potrebami preiskovalčev, Id pravijo, da s sedanji-nii pravili igre na primer preiskava o podkupninski aferi sploh ne bi bila mogoča. Nekaj pa je včerajšnja skušnja že pokazala: pravosodno ministrstvo ni opremilo tožilstev z napravami za tonsko in filmsko snemanje, s katerimi naj bi po novem posneli vsa zasliševanja. Minister Filippo Man-čuso, ki se je izkazal s svojo ^osebno vojno« proti milanskemu tožilstvu, ni pokazal ^ vneme v opremljanju tožilstev, da bodo kos svojim nalogam. Mancuso ni izjema, saj Vsa povojna praksa kaže, da je parlament tudi na valu emocij spreminjal kazenski postopnik, nobeni vladi pa ni uspelo rešiti praktičnih Problemov, ki bi sodnikom omogočili učinkovitejše delo in udejanjanje zakonskih določil. Se vedno v sodnih nradih manjka pomožno osebje, sodstvo je preobremenjeno, postopki zamudni, procesi se vlečejo v nedogled... Bolj kot določila sama, ki so lahko boljša ali slabša, so pogoji dela na sodiščih glavni razlog, da je pravna država v Italiji vprašljiv pojem. Stranke, ki so z veliko večino izglasovale zakon o preventivnem priporu, so Ponosno izjavile, da je italijanski zakon sedaj pravičnejši. Morda bi za mnenje o lem lahko vprašali tistih de set zapornikov, ki so jih v Benetkah vklenjene v lisice pred vsemi peljali Cet Trg sv. Marka na sodišče, kjer je bila edina naprava za snemanje zasliševanj. Toda ob poniža-nje teh revežev se ni nihče obregnil. Tudi supergaran-hstka Tiziana Maiolo je bila za to na dopustu... | Čadež danes v Kopni KOPER - Delavcem koprske sarja« ne potrebujejo, vendar so predstavnike Kopra, ki so se po-enote RTV Slovenija se bo da- Čadeža pripravljeni poslušati, je vabilu odzvali, po sestanku pa nes predstavil Janez Čadež, ki povedal sindikalni zaupnik de- povedali, da je bilo Čutiti, da že-ga je generalni direktor RTV lavcev Radia Koper-Capodistria li Petan umiriti razmere. Na ko-Slovenija Žarko Petan poobla- Leon Hrovatič. legiju so spregovorili tudi o stil, da v koprski enoti izvede Petan pa je vCeraj zadnji hip rešitvah zapleta v zvezi z reorganizacijo. V Kopru sicer v Ljubljano na sestanek kolegija izključitvijo srednjevalovnega menijo, da Petanovega »komi- vodstva RTVS povabil tudi oddajnika na Belem Križu. B. V. Na 11. strani ■ Sodišče zavrnilo I izročitev E. Priebkeja BUENOS AIRES - Zvezno sodišče mesta General Roča je zavrnilo italijansko zahtevo po izročitvi bivšega nacističnega oficirja in enega od krvnikov Ardeatinskih jaht Ericha Priebkeja. Vest je tiskovni agenciji ANSA sporočil njegov odvetnik Pedro Bianchi. Sedaj bo o izročitvi dokončno odločalo najvišje argentinsko sodišče, na katerega je javni tožilec vložil priziv. Erich Priebke je obtožen zločinov proti človeštvu: v Ardeatinskih jamah je bilo 24. marca 1944 ubitih 335 ljudi. BOSNA / TOPNIŠKI OGENJ NA SRBSKE POLOŽAJE Oster odgovor OZN Srbom pripadnikov mirovnih enot Združenih narodov. V noti na sredo so bosanski Srbi s topništvom obstreljevali begunsko taborišče v bližini letališča v Tuzli. Na taborišče, v katerem je nastanjenih približno 3200 beguncev iz Srebrenice, je padlo pet granat. Pri tem je bila ena oseba ranjena. Zaradi napada je taborišče včeraj zapustilo vec kot tisoč petsto ljudi. V Tuzli in okolici začasno biva vec kot trideset tisoč beguncev iz Srebrenice. Na vojaškem pokopališču Arlington pri Wa-shingtonu so se včeraj zadnjic poslovili od treh ameriških mirovnih posrednikov, ki so v soboto izgubili življenje v nesreči na Igmanu. Pogreba sta se udeležila tudi ameriški predsednik Bill Clinton in bosansko-her-cegovski zunanji minister Muhamed Sadirbe-govič. Na sliki AP: vsakdanji prizor iz Sarajeva Na 15. strani SARAJEVO, TUZLA, orožjem obstreljevali po-VVASHINGTON (dpa, ložaje bosanskih Srbov. Reuter) - Francoski pri- Tako so odgovorili na padniki enot za hitro po- torkov srbski minometni sredovanje so vCeraj na napad, v katerem je bilo Igmanu prvič s težkim ranjenih šest egiptovskih ZAiRE / DA BI UŠLI VOJSKI Ruandski begunci so se množično zatekli v divljino Kinšasa je kljub protestom ZN izgnalo skoraj 15 tisoč beguncev GOMA - Visoki komisariat ZN za begunce je sporočil, da je iz begunskih taborišč na vzhodu Zaira zbezalo v gozdove Ze najmanj 133 tisoč mandskih in burundskih beguncev, ki so se raje zatekli v divjino, kot da bi se pustili zajeti zairski vojski. Ta že od sobote nasilno vrača v domovino Ruandce, ki so v Zaire prebegnili med lansko krvavo državljansko vojno. Doslej so vojaki kljub protestom mednarodne skupnosti izgnali skoraj 15 tisoč beguncev. Zairski general Baramoto je pojasnil, da je svet prepustil skrb za vec kot milijon beguncev njegovi državi, namesto da bi pomagal. Po njegovem je dozorel cas, da Ruandci odidejo. Unhcr skuša zdaj prepričati obe strani, naj privohta v dolgoročni program prostovoljnega vračanja beguncev v domovino. Na 14. strani ZADNJA VEST Slovenska plezalka umila na Montažu TRBIŽ - Mlada slovenska alpinistka se je smrtno ponesrečila med vzponom po Kugyjevi smeri na Montaž, njen soplezalec pa je bil ranjen. Nesreča se je pripetila na kakih 300 metrov dolgem strmem ledeniku na severni strani gore. Dekle in fant sta ga skušala preplezati brez derez in tudi drugače nista bila var-nostno privezana. Kaže, da je dekletu pri vzponu spodrsnilo, zadela je v fanta in oba sta zdrsela kakih 100 metrov po ledeniku navzdol ter končala v škarpo. Dekle je bilo pri priti mrtvo, fant pa si je po kratkem Času opomogel (zlomil si je levo zapestje ter se potolkel po glavi, trupu in udih) in sestopil do koce Grego ter obvestil o nesreti. Dini ne misli vreči puške v koruzo RIM - Marka se umika, lira pa nadaljuje »pohod«, ki ga je začela v prvih dneh meseca in ki ga niso zmotili niti podatki o rahlem zvišanju inflacijske stopnje. Po mnenju predsednika vlade Lamberta Dinija se lira, ki je v zadnjem mesecu pridobila do marke že skoraj 7%, krepi z lastnimi močmi, saj so ekonomska gibanja ugodna, zaupanje tujih investitorjev pa spet raste. Ge bo ta vlada trajala, bomo lahko že 5 oktobra govorili v vrnitvi lire v evropski denarni sistem, je zagotovil Dini, ki je odločitev o usodi svoje j vlade prepustil parlamentu. Do političnega preverjanja bo namreč prišlo ob predstavitvi finančnega zakona, je dejal, ko bodo morale stranke jasno izraziti svoja stališča. Na 3. strani REPENTABOR / SINOČI OTVORITVENA SLOVESNOST Slekla je 17. Kraška ohcet TRST - V Kraški hiši v Repnu so sinoči ob prisotnosti številnih uglednih gostov slovesno odprli 17. Kraško ohcet, ki nas vsaki dve leti povede v slovensko kraško ljudsko tradicijo in ki je zaslovela daleč izven naših ožjih meja in je tudi snoci privabila množico ljudi. Priložnostnim besedam repentabr-skega župana Aleksija Križmana in predsednika zadruge Naš Kras Egona Kravsa je sledil pester kulturni program z naslovom »In mi se Ženimo prepevajoč«, v katerem so nastopili igralci SSG, pevke folklorne skupine Stu ledi in harmonikarji. Uradno so odprli tudi razstavo umetniških obrtniških izdelkov ter razstavo ustekleničenih vin z zaščitenim poreklom. Na 5. strani Danes v Primorskem dnevniku Neofašist Caruso v Italiji Italijanska policija je včeraj privedla v Italijo neofaši-sta Enrica Carusa, ki je bil pred nedavnim aretiran v Santu Domingu. Stran 2 Polemike zaradi Buscette Ker je tisk poročal o križarjenju Buscette po Sredozemlju, ga je služba, ki bdi nad skesanci, vCeraj ponoči z vojno ladjo spet spravila na varno pred mafijo. Stran 3 Šolski odbor o vrtcu v Ul. Conti Šolski odbor je vCeraj razpravljal o ukinitvi vrtca v Ul. Conti v Trstu in o ukinitvi deželnega prispevka za spodbujanje slovenskega jezika. Stran 6 Cantieri Trieste: delavci v občinskem svetu Uslužbenci miljske ladjedelnice so v znak protesta zaceli neprekinjeno skupščino v dvorani miljskega občinskega sveta. Stran 6 Mednarodni folklorni festival V Gorici se danes pričenja 25. mednarodni foklomi festival. „ StranB NAJEMNINE / AFERA V SKRBSTVENEM ZAVODU MILAN / PO ARETACIJI NA SANTU DOMINGU INPS: minister Treu govori o napadu NZ Treu napoveduje skorajšnje povišanje najemnin Neofašist Caruso v milanskem zaporu V osemdesetih letih je sodeloval z roparsko tolpo, ki jo dolžijo 18 ropov - Vezi z neofašisti RIM - Stanovanja in najemnine zavoda INPS so bile tudi včeraj'v središču pozornosti rimske kronike. To obtožbah milanskega »berlusconijev-skega« II Giornale, ki je dejansko sprožil afero, je včeraj spregovoril minister za delo Tiziano Treu. Tudi on se je najprej obregnil ob poročanje Feltrijevega dnevnika, ki je objavil vest o parlamentarnem vprašanju, v katerem so parlamentarci Nacionalnega zavezništva spraševali o nekaterih njegovih konzulen-cah, ki naj bi jih Treu izvedel za INPS. Minister je odvrnil, da je že julija odgovoril na to parlamentarno vprašanje. Njegove konzulence so še iz leta 1992 in 1993, ko še ni bil minister. Zanje je predstavil račun, ki je bil mnogo manjši od običajnih za tovrstne storitve. Treu pa je namignil tudi sledeče. Kaže, da se je Nacionalno zavezništvo spravilo nanj, z očitnim namenom, da bi mu odžagalo ministrski stolček. Minister je tudi obrazložil, zakaj naj bi to počelo. Ministrski svet bo v kratkem imenoval dva nova svetovalca v upravni svet zavoda INPS. Nacionalno zavezništvo se verjetno boji, da bo zamenjava dveh svetovalcev vnesla v upravljanje skrbstvenega zavoda novo ravnovesje, česar naj bi se Nazionalno zavezništvo balo. Minister za delo je vsekakor zanikal, da bo objavil seznam stanovalce v-najemnikov stanovanj zavodov INPS, INAIL in INPDAP. Dejal je, da bo v nekaj dneh dobil vse informacije o stanovanjih, najemnikih in najemninah treh zavodov. Zatem se bo posvetoval z dvodomno parlamentarno komisijo za nadzor nad pokojninskimi ustanovami. Sele zatem bo odločil, kaj storiti, a v večernih urah je v drugi izjavi namignil, da bo dvignil ceno najemninam... Medtem se je razvedelo o preiskavi v okviru zavoda INPS, v katero naj bi bil neposredno vpleten tudi svetovalec v upravnem svetu zavoda Emi-liano Amato. Pod drobnogledom preiskovalcev so preurejevalna dela v stanovanju, ki ga je zavod INPS oddal njemu v najem. Preiskavo je odredil sam predsednik zavoda INPS Gianni Bilha. Emiliana Amata je v upravni svet INPS imenoval takratni minister za delo Clemente Mastella (ko je bil predsednik vlade Berlusconi...) Dva meseca pred imenovanjem je Amato dobil v najem stanovanje INPS: v centru mesta, za skupnih 300 kvadratnih metrov je plačeval kakih 6 milijonov lir mesečne najemnine. Po podatkih, ki jih je izdal zavod INPS, se je v zadnjih letih odstotek stanovalcev-najemnikov, ki niso plačevali najemnine zmanjšal od 15 odstotkov na 2, 5 odstotka, in to predvsem zaradi poostrenih nadzorov. Med tistimi, ki niso redno plačevali najemnine, je bil tudi nekdanji PSI. Njegov sedež v Ul. del Corso je bil v poslopju, ki je last INPS (sedaj so v njem ministrski uradi). PSI je bil zelo nereden plačnik najemnine; ob koncu je njegov dolg do skrbstvenega zavoda znašal več sto milijonov Ih... Enrico Caruso med policistoma, ki sta ga ujela (Ap) H RIM / KONEC MONOPOLA h Lela 2000 liberalizacija tobačnega trga v Italiji RIM - Prvega januarja 1996 bodo državno ustanovo, ki ima monopol nad tobakom (a tudi soljo in kininom) preoblikovali v delniško družbo. Ta bo do konca tisočletja navila davek na tobačne izdelke in s tem prihodkom krila pri-mankljaje, nastale zaradi ukinitve nekaterih državnih davščin, leta 2000 pa bo državnemu monopolu dokončno odklenkalo. To pomeni, da bosta pridelovanje in uvoz tobaka (tudi iz držav, ki niso članice Evropske unije) popolnoma sproščena, torej prepuščena svobodni konkurenci. Koliko bo to vplivalo na cene, je še težko povedati, menda pa se bo število kadilcev skrčilo. Ukinitev monopola, kot jo predvideva osnutek zakona, ki ga pripravlja finančno ministrstvo, so že obsodili osrednji trije sindikati, ker da bo oklestila mnogo delovnih mest, iz povsem drugačnega razloga pa se je proti njej oglasila še zveza tobakarn FIT: »To bi pomenilo propad skoraj vseh 60.000 prodajaln tobaka v državi.« RIM / VRSTA LJUDI PRED MRTVAŠKIM ODROM Zadnje slovo od Nannija Loya RIM - Znanci in prijatelji pa tudi navadni ljudje so se včeraj še zadnjič poslovili od rešiserja Nannija Loya, ki je umrl v ponedeljek v Fregeneju za srčno kapjo. Kakih sto ljudi je včeraj zjutraj s ploskanjem pozdravilo krsto z Loyevimi posmrtnimi ostanki, ko so jo pripeljali pred rimsko županstvo, kjer je bil postavljen mrtvaški oder. Pred krsto se je ves dan vila dolga vrsta ljudi, prijatelji in znanci pa so se strnili okoli vdove Elvire Carteny. Na telefoto Ap: še zadnje slovo od pokojnega režiserja RIM - Včeraj so agenti milanske kvesture pripe" Ijali v glavno mesto Lombardije 39-letnega neofašista Ererica Carusa, ki se je deset let skrival na Santu Domingu. Caruso, ki je bil obsojen lata 1975 zaradi sodelovanja pri umoru mladega antifašista Alberta Brasi-lija, je pobegnil iz zapora v začetku osemdesetih let. Pridružil se je tolpi roparjev, nato pa zbežal v Santo Domingo, kjer si je ustvaril družino. Carusu so italijanski preiskovalci prišli na sled že pred nekaj leti, potrebna pa so bila dolgotrajna pogajanja s tamkajšnjimi oblastmi, ki so šele pred nekaj dnevi privolile v izročitev neofašista. Med Italijo in Santom Domingom namreč ni pogodbe o ek-s tradiciji. Carusa bo v prihodnjih dneh zaslišal sodnik Gm-do Salvini, ki je vodil preiskavo o neofašistični roparski tolpi in ki raziskuje zakulisje pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana. Preiskovalci menijo, da Caruso pozna marsikatero ozadje rovarjenja desničarskega terorizma v Italiji, saj naj bi sodil v vodilne kroge neofašističnih prevratnikov. Tolpa, s katero je sodeloval Caruso, je osumljena 18 ropov, na sled pa so ji prišli s pomočjo skesanca. S skupino naj bi sodeloval tudi Vittorio Loi, sin znanega tržaškega boksarskega prvaka. Preiskovalci skušajo tudi ugotoviti, ali je v času bivanja na Santu Domingu Caruso vzdrževal stike z italijanskimi pre" vratniki. DAVKI / Z DENARNIM SKLADOM 600 MILIJARD LIR IZ SPOMLADANSKEGA MANEVRA Vlada pripravlja povišanje doklad za družine z velikim številom članov V pretresu tudi davčno obravnavanje družin z enim samim virom dohodka RIM - Dinijeva vlada dokončuje medministrski pravilnik o družinskih dokladah, ki se bodo povišale za družine z velikim številom članov in za tiste, ki štejejo prizadete osebe. Vlada ima namreč v ta namen na voljo znesek 600 milijard lir, ki je bil določen s spomladanskim korektivnim finančnim manevrom. Pravilnik je zdaj v pretresu pristojnih ministrov, vlada pa ga je pripravila na osnovi smernic, ki jih je odobril parlament. Ukrep prihaja prav v trenutku, ko se je razvnela razprava o davčni »nepravičnosti« do družin z enim samim virom dohodka, iz palače Chigi pa zagotavljajo, da finančno ministrstvo že razmišlja o globalni rešitvi problema, na katerega je opozorilo ustavno sodišče. Pri tem gre spomniti, da je Augu-sto Fantozzi ravno tisti dan, ko je bil imenovan za finančnega ministra, pisal o tem problemu v prispevku za nek ekonomski dnevnik. »Končno se bo treba lotiti tudi revizije davčnega obravnavanja družine,« je bil zapisal, »vendar se ta revizija ne sme omejiti le na rešitev problema obdavčenja družin z enim samim virom dohodka, ampak si mora zastaviti tudi problem vzgajanja in pomoči mladoletnim in ostarelim osebam. To je mogoče doseči s sistemom, kakršen je na primer slitting (razdelitev dohodka na oba zakonca, op.ur.) ali družinski kvocient (razdelitev dohodka na več družinskih članov po določenih količnikih), ki imata samo to slabo lastnost, da prinašata potrebo po kompenzaciji zmanjšanja davčnega priliva.« In prav proračunske potrebe so glavni vozel, ki ga bo treba rešiti. Ce bi hotela ugoditi zahtevam, ki prihajajo iz civilne družbe in tudi iz praktično vseh, predvsem pa katoliških političnih krogov, bi morala država nositi visoko breme zmanjšanja davčnih dohodkov, do katerega bi prišlo z odpravo razlike v davčnem obravnavanju družin z enim samim in tistih z več dohodki. Ce vzamemo za primer družino z enim samim dohodkom v vrednosti 80 milijonov lir na leto in na drugi strani družino z dvema dohodkoma po 40 milijonov lir, mora prva odriniti za davke približno 25 milijonov, druga pa okrog 20 milijonov, torej pet milijonov manj. Z odpravo te razlike bi bila državna blagajna po nekaterih ocenah prikrajšana za približno 7 tisoč milijard lir, kar je le malo manj od četrtine vrednosti manevra, ki ga za prihodnji finančni zakon pripravlja Dinijeva vlada. Prav zato je težko pričakovati, da bi bil problem v celoti oziroma globalno rešen že s prihodnjim finančnim zakonom, še posebno glede na to, da je preureditev davčnega sistema za družine z moralnega vidika stvar parlamenta in ne državnega računovodstva. Plačilna bilanca še aktivna RIM - Italijanska plačilna bilanca je julija zabeležila presežek 657 milijard lir, skupni presežek prvih sedmih mesecev leta pa se je povzpel na 8.489 milijard lir. Po junijskem rekordu, ko je aktivni saldo dosegel 13.497 milijard lir, se je ugodno gibanje nadaljevalo, čeprav ga ni mogoče primerjati z lanskim julijem, ko je mesečni presežek znašal kar 3.298 milijard lir. LIRA ČET PET PON TOR SRE 1627,2 1620,9 1621,9 1624,0 1618,6 1094,7 1098,5 1100,0 119 00 X ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 RIM / PO BESEDAH PREMIERA DINIJA PALERMO / PO KRIŽARJENJU NA SREDOZEMLJU, KI NAJ BI OSTALO TAJNO »S to vlado bo lira že oktobra v EDS« Finančni zakon bo preizkus za usodo vlade Lira v enem mesecu pridobila pri marki 7% Skesanec Buscetta je že spet na varnem Z ženo in sinovoma ga je odpeljala vojna ladja RIM - »Lira se krepi z lastnimi močmi in če bo vlada trajala, bomo lahko razmišljali o njeni vrnitvi v evropski denarni sistem že v oktobru.« To je eden °d prehodov iz pogovora, ki ga je imel predsednik italijanske vlade Lamberto Dini z ameriškim ekonomskim novinarjem Alanom Priedmanom in ki bo objavljen v prihodnji Številki tednika Panorama. Glavno Pozornost je premier na-arenil prav italijanskemu bankovcu, ki se je tudi vCeraj okrepil in v zadnjem mesecu pridobil v menjavi z marko skoraj sedem odstotkov vrednosti. Finančnemu zagonu, ki ga namerava vlada končati do srede septembra, pripisuje Dini vlogo preverje-valca aktualnega pohtične-ga položaja: »Vse bo odvisno od odločitev parlamenta. Ob predstavitvi fi-Uančnega zakona pričaku-jem politično razjasnitev, kajti to bo trenutek zasuka. Parlament bo moral oceniti položaj in takrat bodo stranke prisiljene izraziti svoja stališča: ali naj vlada Uadaljuje svoje delo in se loti vrste institucionalnih reform, ah pa naj bi šli na politične volitve.« Dini nato obljublja »strog« finančni zakon, ki pa ne bo zahteval »solza in krvi«, a bo hkrati tudi preizkusni kamen za prihodnost nacio-Ualne devize. Njena vrnitev v evropski monetarni sistem pred koncem leta je zelo verjetna, dodaja, vendar bo treba zadevo preveriti po sprejetju finančnega zakona oziroma potem, ko se bo parlament izrazil, ah Zeli, da ta vlada nadaljuje delo. Predsednik vlade je prepričan, da se bo mo- žna ekonomska rast nadaljevala do konca leta in tudi prihodnje leto, in to v prvi vrsti zaradi ugodnega gibanja izvoza in investicij, medtem ko bo inflacija - kljub rahlemu porastu v tem mesecu -ostala pod nadzorom. »Predvidevamo zmerno znižanje inflacijske stopnje,« je izjavil Dini, »ki jo omogoča razumno zadržanje sindikatov in spoštovanje sporazuma o ceni dela iz julija 1993. Vlada bo ta dogovor še naprej striktno spoštovala.« Toda vrnimo se k liri, ki je včeraj nadaljevala vzpon ne meneč se za rahlo zvišanje inflacijske stopnje v tem mesecu. Po tečajnici Banke Italije je marka veljala 1.091, 45 lire, vendar je padla tudi pod 1.090 lir. Italijanski bankovec se je okrepil tudi do dolarja, ki je glede na torek izgubil skoaj 6 lir (po tečajnici Banke Italije je veljal 1.618, 62 lire). Kot rečeno, je lira v zadnjem mesecu odvzela marki skoraj 7 odstotkov vrednosti, saj je nemški bankovec 23. julija veljal 1.167 lir. Lirin »pohod«, ki se je začel v prvih dneh avgusta, se torej nadaljuje brez zastojev in tako se zdi vse bližja tudi njena vrnitev na realni tečaj z marko, ki se po mnenju analitikov tačas giblje okrog 1.050 lir za marko. To bi seveda liri omogočilo tudi vrnitev v evropski denarni sistem, ki ga je bila zapustila pred skoraj tremi leti, 17. septembra 1992. Tisto, kar liro v tem obdobju krepi, namreč ni samo oživitev ameriškega dolarja, ampak predvsem naraščanje zaupanja tujih investitorjev. Rekli smo, da rahel dvig inflacijske krivulje, ki so ga pokazali podatki o gibanju življenjskih stroškov devetih mestih Istatovega statističnega vzorca, lire ni zmotil. Po mnenju anali-tkov je namreč za desetinko odstotka višja inflacija pravzaprav še vedno ugodna, kajti v tem mesecu veliko prodajalcev obnavlja cenike, kar se dogaja vsake tri mesece. Od septembra naprej bi se morala po njihovih predvidevanjih inflacijska stopnja spet nižati in to bi seveda imelo dodatne ugodne posledice na tečaj lire. Za danes pa denarni trgi pričakujejo tudi vsaj rahlo znižanje cene denarja v Nemčiji, kar bi moralo dati novega kisika ameriškemu dolarju in posredno tudi liri. Tommaso Buscetta med križarjenjem (Ap) PALERMO - Mafijski skesanec Tommaso Buscetta je morda za las odnesel celo kožo. Ko je z ženo in dvema od štirih sinov križaril po Sredozemlju, ga je na Star-laurovi ladji Monterey prepoznal novinar tednika Oggi in ga s pomočjo nekega turista fotografiral, toda še predno je Gosi nostri uspelo reagirati, so don Mašina včeraj ponoči vkrcali na vojno ladjo in odpeljali neznano-kam. Zadeva je izzvala val zaskrbljenosti, a tudi ogorčenih reakcij. Zaskrbljenosti zaradi tega - kot je v interpelaciji notranjemu ministru poudaril senator Carmi-ne Mancuso (Zeleni-Mreža) - ker bi Buscetto prav tako kot časnikar RIM / PO PODATKIH NOTRANJEGA MINISTRSTVA Priseljenci vse manj izbirajo Italijo Nadaljuje pa se dolgi val protizakonitih priseljencev z Vzhoda in s Kitajske RIM - Mar so se sanje o zatoči-šu v Italiju v očeh priseljencev že razblinile? Po podatkih o »uradnih« priseljencih bi kazalo, da je tako. S seznama »uradnih« priseljencev v letu 1994 je že izginilo 64.699 tujcev, od katerih 53.322 tistih, ki ne prihajajo iz držav Evropske zveze (leta 1993 so jih našteli 987.405, v začetku leta 1995 pa 922.706). Upoštevati pa je treba, da se vzporedno z zakonitim prise-Ijenstvom razvija tudi nezakonito priseljevanje pribežnikov iz vzhodnih držav in Kitajske, kateremu ni ne konca, ne kraja. Po besedah nadškofa iz Lecceja Co-sma Francesca Ruppe pa obstaja pravo izredno stanje, saj gre za neustavljiv pritok ljudi, ki priha- jajo od daleč in ga je tudi težko kvantificirati: po mnenju rimske Caritas ta pritok presega 400 tisoč oseb. Po letnih podatkih dosjeja notranjega ministrstva, je število izganih priseljencev, ki ne prihajajo iz držav Evropske zveze, naraslo od 54.104 v letu 1993 na lanskih 62.725; od teh je bilo 11.634 Albancev in 11.460 Maročanov. Povprečno število prekrškov zaradi kršitve zakonov se je ustalilo na 3.000 primerih, vendar pa so oblasti prijavile 5.000 oseb iz držav, ki niso članice Evropske unije zaradi lažne identitete (leta 1993 pa 3.000), zaradi raznih prekrškov pa so jih oblasti lani priprle 8.444 (na 8.647 vseh priprtih tujcev), pre- dlanskim pa 7.999. Med državami izven Evropske zveze, iz katerih prihaja najvišje število oseb, ki so jih priprli, je bil lansko leto Maroko z 2.024 primeri (predlanskim pa 1.605); na tej lestvici mu sledi Tunizija, na tretjem mestu pa je bivša Jugoslavija. Tudi zaradi večje kontrole se je število arestov med priseljenci povišalo od 19.889 leta 1993 na 24.409 v lanskem letu; na prvem mestu so Maročani, sledijo pa jim priseljenci iz bivše Jugoslavije. Na lestvici prekrškov, ki so jih zagrešili, je na prvem mestu razpečevanje mamil, sledijo pa prostitucija, nasilje in spolno nasilje, kraje, ponarejanje dokumentov, posest orožja in ropi. Sergio De Gregorio lahko prepoznala tudi mafija, in to ravno pred septembrsko sodno obravnavo proti Giuliu Andreottiju, na kateri bi moral biti skesanec osrednja obremenilna priča. Mancuso hoče vedeti, kdo je plačal Buscetti križarjenje. Ogorčenih reakcij pa zaradi tega, »ker prisostvujemo nagraditvi pravega mafijca, medtem ko je bivši minister Caloge-ro Mannino, nedolžen in hudo boln, še zmeraj v zaporu«, kakor je zapisal v interpelaciji pravosodnemu ministru vodja poslanske skupine KDC Carl o Giovanardi. Vrnimo se h križarjenju. »Družba Starlauro sploh ni vedela za prisotnost Buscette na ladji,« je zatrdil njen komercialni direktor Antonio Di Rosa. Zakaj ne? Ker so potovali pod drugim priimkom. Ali se res nikomur ni zasvitalo, da utegne mafijski skesanec biti Buscetta in ne dvojnik? Seveda se je, in to ravno poveljniku ladje Francu D‘Espositu. »Toda kdo bi si mislil, da se lahko tako zavarovana oseba z družino vred vkrca na ladjo in povrh še brez posebnega spremstva,« je povedal novinarjem. Državni funkcionarji, ki bdijo nad varnostjo skesancev, so ogorčeno zavrnili kritike. Tajnost križarjenja je bila porok varnosti, trdijo, a potovanje da si je Buscetta sam plačal. »Pač pa je bil drag njegov prevoz v novo skrivališče,« dodajajo in očitajo novinarjem hlastanje po senzacionalnih vesteh. Jože Pirjevec 22. Vidov dan Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992« Prvo petletko so začeli z glasno propagandno akcijo, ki je slavila industrializacijo in elektrifikacijo države kot bistvena pogoja za uveljavitev socializma. Takoj nato so oblikovali ogromen birokratski aparat, ki si je s svojimi planskimi komisijami v federaciji, republikah in lokalnih odborih lastil pravico, da organizira proizvodnjo, razporeja dohodek, odloča o investicijah in določa cene. 23. aprila 1947 je skupščina formalno potrdila ustrezni zakon, po katerem naj bi se industrijska proizvodnja v prihodnjih petih letih povečala za 66 odstotkov, rudarska za 90 in kmetijska za 50. Za dosego teh izrazito avtarkičnih ciljev je odobrila proračun v višini 278.300.000 dinarjev, ne da bi povedala, od kod bodo ta sredstva prišla. Pomislekov Drago-Ijuba Jovanoviča v zvezi s tem "sanjskim projektom", kot so mu rekli, nih-Ce ni upošteval, v ponosni zavesti, da med vsemi ljudskimi demokracijami stopajo prvi na pot, ki je tako podobna sovjetski. V svoji papirnati mogočnosti, ki se je tudi Sovjetom zdela pretirana, je bil petletni plan verna slika naivnosti in voluntarizma jugoslovanskih voditeljev. Tito in njegovi so namreč stavili bolj na moč svojega ideološkega zanosa kot na objektivne danosti v veliki meri še zaostale jugoslovanske družbe. Industrializacija je tako postala prava dogma, ki je spremenila celotno državo v eno samo gradbišče in povzročila med leti 1945 in 1950 selitev najnanj 1.200.000 ljudi s podeželja v industrijske centre. Ceno tega drznega skoka naprej so plačale kmečke množice, ki so morale prodajati državi prehrambene proizvode po smešnih cenah, in bile, Ce so se drznile upirati, izpostavljene preganjanju in samovoljnim aretacijam. Boris Kidrič, poglavitni oblikovalec petletke, je sicer "objokoval" usodo kmetov, toda proti zastavljenemu cilju je napredoval z železno odločnostjo, v prepričanju, da so Jugoslavija samo tako lahko zagotovi socializem in zunanjo varnost. Oblasti so zahtevale od ljudskih množic žrtve vseh vrst, podpirale stahanovstvo, udarni- ško in "prostovoljno" delo ter širile pravi kult fizičnega napora. Izrabljajoč pristno navdušenje, posebno mladine, so za realizacijo velikopoteznih načrtov do kraja izrabile ceneno delovno silo, ki jim je bila na voljo. To je seveda izčrpalo marsikatero zagnanost in imelo za mnoge tudi resne zdravstvene posledice: leta 1948 v Evropi ni bilo države, kjer bi bila tuberkuloza tako razširjena kot v Jugoslaviji. Temu pa je treba še pridati vrsto drugih bolezni, tudi psihičnih, kar je zbujalo hude skrbi med odgovornimi v zdravstvenih krogih. Toda Ce si je kdo drznil zahtevati bolj razumen delovni ritem - ti glasovi so prihajali predvsem iz Slovenije - je bil takoj ožigosan za "oportunista in socialdemokrata" ter zabeležen pri Udbi. "Položaj pri nas, " je zapisal Kocbek v svoj dnevnik, "huda centralizacija gospodarskega značaja, ostra militarizacija. Ob njej me spreletavajo dramatične misli: tako ganljivo padanje v stare napake discipline, birokratizma, drila in nonsensa..." (Se nadaljuje) NOVICE Mednarodni izvedenci izganjajo prikazen RIM - Skupina strokovnjakov se je v teh dneh zbrala v palači družine Cesarini-Sforza v genza-nu pri Rimu. Njihova naloga je, da preučijo paranormalne pojave, ki so jih zabeležili v zadnjih časih in ki jih pripisujejo prisotnosti neke prikazni. Imena strokovnjakov, ki so sprejeli zadolžitev, bodo objavljena v začetku septembra, potem ko bodo končali z delom, med njimi pa je zelo verjetno antropolog Aldo Onorati, ki je največji poznavalec palače in avtor študij o vraže-verstvu in satanizmu v vaseh, ki obdajajo Rim. Strokovnjaki, ki bodo opremljeni s posebnimi napravami, prihajajo iz raznih krajev Italije in iz tujine. Prejšnjo soboto je večja skupina ljudi skupaj z nekim izganjalcem zlih duhov sodelovala na eksorcizmu, s katerim so skušali vrniti palači tisto normalnost, ki je nikoli ni imela. Dini in Anna Falchi osebnosti leta BOLOGNA - Dekleta, ki tekmujejo za naslov najlepše v Italiji, se ob vseh obveznostih niso uspele izogniti niti anketi, s katero so raziskovalci skušali zvedeti, kaj mislijo o raznih »aktualnih« problemih. Med vprašanji, na katere so odgovarjale lepotice, je tudi kdo, je po njihovem mnenju osebnost leta. Prvo mesto na lestvici (odgovarjalo je 136 lepotic) sta si zagotovila italijanski premier Lamberto Dini, ker je »pomirjujoča osebnost« in igralka Anna Falchi zaradi uveljavitve na festivalu popevke v San-remu in v reklami. GOJMIR DEMŠAR VIDEM / OD SOBOTE V VILI MANIN Glasbena matica skozi desetletja (12) Plodno delo že v prvih povojnih letih Odpor med italijanskimi glasbeniki Razstava o liku in delu Pier Paola Pasolinija Osvetlila bo večstransko Pasolinijevo ustvarjanje Za tiste uCence, ki bi nameravali nadaljevati študij glasbe v Ljubljani, pa je bilo treba upoštevati učni program Akademije za glasbo v Ljubljani. Vpeljan je bil pouk teoretičnih predmetov in raznih orkestralnih inštrumentov. UCenci glasbene teorije so sodelovali pri vajah mladinskega pevskega zbora. Ze v šol. letu 1949/50 sta bila dva javna nastopa uCencev. Zaključni je bil 19. junija v dvorani Circolo postele-grafonici v ul. Galatti. Nastopilo je 21 uCencev za solopetje, klavir, violino in harmoniko. Pripravili so jih Ema Vrabec, Gojmir Demšar, Ubald Vrabec, Stanko Malic, Milan Pertot in Karel Boštjančič. Upravnik šole je postal Darko Švab, ki je veliko, pripomogel k razvoju Glasbene matice, še posebej v kritičnih 50 letih. Na tem mestu je ostal vse do leta 1962. Kakor izhaja iz tajniškega poročila na obenem zboru Glasbene matice junija 1951, se je delovanje ustanove tudi v drugem poslovnem letu uspešno razvijalo. Odbor je imel 13 rednih sej in je v glavnem izvedel naloge, ki si jih je zadal. Sola je pripravila tri javne nastope uCencev. Na sklepni prireditvi se je predstavil tudi mali šolski orkestralni ansambel. Vidne uspehe je Glasbena matica dosegla z organizacijo javnih koncertov. Te je omogočila dvorana v Ljudskem domu, imenovana Auditorium, ki jo je dajala na razpolago Zavezniška vojaška uprava. V sezoni 1950/51 se je zvrstilo sedem kon- certov, pri katerih so se uveljavili domači solisti in Komorni zbor, med gosti pa predvsem solisti ljubljanske opere in nekateri vidni slovenski instrumentalisti kot- npr. Karlo Rupel, Marjan Lipovšek, Danilo Švara, Mariborski trio in Mladinski zbor Slovenske filharmonije z Avgustom Šuligojem. Glasbena matica je kot koncertna posredovalnica organizirala v Ljubljani koncert pianistke Damjane Bratuž. Koncertno delovanje bi lahko bilo še bolj razvejano, Ce bi imela ustanova na razpolago koncertno dvorano in koncertni klavir. Glasbena matica je v letu 1950/51 izdala 14 ljudskih pesmi v harmonizaciji Frana Venturinija, v naslednjem 12 ljudskih pesmi za moški zbor, ki sta jih harmonizi-rala Ubald Vrabec in Karel Boštjančič ter v letu 1952 zbirko starih tržaških pesmi v harmonizaciji Milana Pertota. To zbirko je Glasbena matica ponatisnila leta 1969. Šolska knjižnica je bila izpopolnjena s številnim notnim materialom, z glasbenimi revijami in knjigami iz Slovenije. Kupili so tudi klavir za pouk v Barkovljah, nekaj violin in violo. Tudi v kasnejših letih je Glasbena matica kupila v Ljubljani številne violine in violončele različnih velikosti. V šol. letu 1951/52 je število uCencev naraslo na 130. Nastopili so na petih javnih produkcijah, pri katerih je sodeloval tudi mladinski pevski zbor pod vodstvom Karla Boštjančiča in orkestralni ansambel, ki ga je vodil Ubald Vrabec. Nekaj najboljših uCencev je nastopilo v Ljubljani v glasbeni šoli Center, s katero je Glasbena matica navezala tesne stike ter na Radiu Trst in Radiu Koper. Pedagoški kader v tem šol. letu je bil sestavljen takole: Gojmir Demšar, vodstvo šole in pouk klavirja. Ta inštrument so poučevali še Karmela Bone, Damjana Bratuž, Ema Vrabec in Milan Pertot. Ubald Vrabec je poučeval violino in harmonijo, Stane Malic violino in harmoniko. Pavle Merku, Ivan Grbec, Ladislav Furlani in Karel BeoštjanCiC teorijo, Vittorio Bonifacio violončelo, Galleano Go-os kontrabas, Fermccio Appolonio flavto, Bruno Morandi klarinet, Bruno Bettinelli trobento in Be-lizar Sancin solopetje. V odboru Glasbene matice niso vsi soglašali s sodelovanjem italijanskih glasbenih pedagogov. Ker pa ni bilo na razpolago lastnih kvalificiranih učnih moči za nekatere orkestralne inštrumente, je bil to edini možen izhod. Kakor se je kasneje izkazalo, je bila ta poteza pravilna, ker je Glasbena matica na ta naCin vzgojila vrsto kvalificiranih uCnih moči za te inštrumente. Iz poročila o šolskem in poslovnem letu 1951/52, ki je bilo tedaj prvič natisnjeno, izhaja, da se je koncertna dejavnost Glasbene matice nadalje razmahnila. Na trinajstih koncertih, ki so se zvrstili v dvorani Stadiona 1. maj in v dvorani Avditorija, so poleg nekaterih primorskih glasbenih umetnikov kot so bili Jelica Pertot-Portograndi, Ondina Otta in Damjana Bratuž med drugimi nastopila dva najvidnejša slovenska glasbena umetnika pianist Anton Trost in violinist Karlo Rupel. Oba sta kmalu po vojni koncertirala tudi v dvorani Ridotto gledališča Verdi. To pa je bila le muha enonevnica. Njun nastop v eni izmed redkih koncertnih dvoran v Trstu, je povzročil, da so bila Slovencem vrata te koncertne dvorane vrsto let zaprta. Koncerti Glasbene matice so bili v glavnem dobro obiskani, malo pa je bilo italijanskega občinstva. Celo tisti italijanski glasbeniki, s katerimi je imela Glasbena matica dobre odnose in so bili osebno povabljeni, niso prihajali, najbrž tudi zato, da ne bi kdo opazil njihove prisotnosti na koncertu slovenske glasbene ustanove. Med koristne pobude Glasbene matice sodi Glasbena revija, ki jo je urejal Ubald Vrabec. Izhajala je nekaj let in prinašala zanimivosti iz glasbenega dogajanja v zamejstvu. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG VIDEM - V soboto bo v Vili Manin v Passaiianu slovesna otvoritev razstave o celovitemu umetniškemu ustvarjanju Pier Paola Pasolinija. Razstavo prireja Pokrajina Pordenon v sodelovanju z Deželo Furla-nijo-Julijsko pokrajino, tudi kot poklon umetniku, katerega ime je neločljivo povezano s Furlanijo, s Casarso, mestecem, kjer je preživel pomembna leta svojega otroštva in mladosti in kamor se je tudi pozneje, po uveljavitvi v Rimu, pogosto vračal. Tako naj bi razstava prikazala Pasolinijev kompleksni umetniški svet ob iskanju korenin njegove osebnosti, ob njegovem vCasih tudi težkem odnosu s furlanskim okoljem skozi prizmo njegovih poezij, romanov, esejev, gledaliških del in seveda filmov. Te različne ustvarjalne ravni, ki so se v Pasolinije-vih delih prepletale in prehajale ena v drugo, bodo podane v različnih sklopih. Pomemben je, denimo, bio-bibliografski sklop, saj je Pier Paolo Pa-solini po Luigiju Pirandel-lu na tujem najpogostje preveden italijanski avtor. Na razstavi bodo tako prisotne vse prve izdaje njegovih del, bodisi v italijanščini bodisi v tujem prevodu, poleg rokopisov, pisem, raznih člankov. V likovnem sklopu bodo prireditelji skušali podati vzdušje iz let, ki jih je Pasolini preživel v Furlaniji in v katerih se je zlasti izražal s slikarstvom. Poleg njegovih avtoportretov in pejsažev bodo razstavljena tudi dela drugih umetnikov. Osrednja dvorana Vile Manin bo posvečena Paso-linijevemu gledališču, njegovim dramam, delom, ki jih je sam režiral in številnim postavitvam, od leta 1965, ko je Sergio Graziani v Rimu postavi delo Nel 1946!, do letošnje postavitve I Turcs tal Friid z režijo Elia De Capitanija. Seveda bo obsežen tudi sklop posvečen filmskim delom z retrospektivo vseh filmov, ki jih je Pasolini režiral in tistih, pri katerih je sodeloval kot scenarist ali drugače. Predvidena je tudi revija televizijskih posnetkov s Pasofi-nijem in o njem, razstava fotografij, ki so jih različni fotografi naredili med snemanji, in tudi vrsta fotografskih portretov, ki so jih umetniku posvetili ve- liki mojstri svetovne fotografije. V okviru razstave, ki je je postavil mnogoštevilen organizacijski odbor pod vodstvom prof. Nica Nal-dinija, so predvidene še druge pobude. Razstavo bodo odprli v soboto, približno ob 11.30, v osrednji dvorani Vile Manin, kjer je predviden tudi recital s Paolom Bonacellijem in Fabianom Fantinom. Razstava bo odprta do 10. decembra 1995, in sicer vsak dan od 10. do 18. ure, razen ob ponedeljkih, (hov) BENEČIJA / KULTURNE PRIREDITVE Srečanje s pesniki in poezijo Jutri na sporedu drugi večer iz niza »V nebu luna plava« ZVERINAC - Kulturni delavci v Benečiji res ne poznajo počitnic. To velja predvsem za kulturno društvo ReCan iz grmiške občine, ki ima v tem Času polne roke dela. Potem ko so sodelovali pri organizaciji druge izvedbe Postaje Topolovo, ki je meseca julija privabila vec umetnikov mednarodnega slovesa, so elani Rečana pripravili tradicionalni Senjam beneške pesmi, ki je letos doživel uspeh predvsem zaradi prisotnosti velikega števila mladih pevcev in kantavto-rjev. Kulturno društvo Rečan pa je v teh dneh zaposleno še s tretjo veCjo poletno manifestacijo, pesniškim srečanjem »V nebu Irma plava«, ki se je za- čelo prejšnji petek z nastopom slovenskih in furlanskih ustvarjalcev Lo-redane Drecogne, Glorie Corradi, Darka Kosmača ter Guida in Franca, ki sta svoje umetniške besede spremljala s kitaro. Drugi del pesniškega srečanja pa bo na vrsti jutri, 25. avgusta. Na Zverincu se bodo predstavili Ace Mermolja, Gi-ovanni Gubana, Marzia Zanutto, Mar-cellina Qualizza in Giuseppe Cemetig-Gost veCera bo zbor »Nediški puobi«. Kulturno društvo ReCan je ob tej priložnosti izdalo tudi knjižico, v kateri so zbrane vse pesmi, ki so jih bodo furlanski in slovenski ustvarjalci predsta-vili na obeh beneških večerih. Rudi Pavšič NOV INSTRUMENT ZA VASE VARČEVANJE CERTMCATI DEL TESORO ZERO-COUPON Z DVELETNO ZAPADLOSTJO ■ Zakladne vrednotnice CTZ se koristijo od 30. avgusta 1995 in zapadejo 29. avgusta1997, datum ko bodo vrednotnice izplačane. ■ Nove zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo, kakor pri BOT, nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, po dveh letih, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice neto po davčnih odbitkih. ■ Vrednotnice so dodeljene z dražbo , ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 13.30 dne 24. avgusta. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju. ■ Vplačila vrednomic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 30. avgusta. ■ Vrednotnice materialno ne krožijo; posojilo je izdano z enojnim globalnim potrdilom, ki ga ima v depotizu Banca dTtalia. Ob podpisu niso prikazane vrednosti zadolžnic; to omogoča varnejše kroženje vrednotnic brez omejitve prenosljivosti. ■ CTZ se uradno kotirajo. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. REPEN / SINOČI SO V KRAŠKI HIŠI URADNO ODPRLI LETOŠNJO TRADICIONALNO KRAŠKO PRIREDITEV Zenitovanjske pesmi uvedle Kraško ohcet V repenski Kraški hiši je sinoči potekalo uradno odprtje 17. Kraške ohceti. ^se zbrane predstavnike oblasti, ustanov in organi-Zacij, repentabrske občane ter druge ljubitelje ljudskih običajev sta pozdravita repentabrski župan Aleksij Križman, ki je izra- Umiki avtobusov za Kraško ohcet Z Opčin (tramvajska postaja) v Repen: ob 8.10, 8.40,'9.10, 9-40, 10.10, 10.40, 12.10, 14.10, 16.10, 18.10, 20.10 12.40, 14.40, 16.40, 18.40, in ob 11.10 13.10 15.10, 17.10, 19.10, 21.10, Iz Repna na OpCine (tramvajska postaja): Ob 8.40, 9.25, 9.55, 10.28, 10.40, 11.40, 12.28, 12.40, 13.40, 14.28, 14.40, 15.40, 16.28, 16.40, 17.40, 18.28, 18.40, 19.40, 20.28, 20.40 in 21.40. S Proseka v Repen: ob 10.15, 12.15, 14.15, 16.15, 18.15 in ob 20.15. Iz Repna na Prosek: ob 8.51, 10.51, 12.51, 14.51, 16.51 in ob 18.51. zil zadovoljstvo nad pobudami, ki bogatijo občino, ter predsednik zadruge Nas Kras in obuditelj tega tjudskega običaja Egon Kraus, ki je izkoristil priložnost, da se je v imenu organizatorjev javno zahvalil vsem občanom, ki so s svojim prostovoljnim in Požrtvovalnim delom omogočili organizacijo tako velikega ljudskega Praznika. »Na Kraški oh-eeti sta glavna akterja bodoča novoporoCenca, ne smemo pa pozabiti na desetine ljudi, predvsem re-Pentabrskih občanov, ki s svojim delom pripomo-rejo, da se prireditev uok-vin v dimenzije, ki so bile postavljene pred 27 leti. ^ato naj gre njim - za njihovo nesebično in Požrtvovalno delo - javno Priznanje in zahvala.« Obenem so se organizatorji želeti javno zahvaliti Vsem zamejskim ustanovam, ki so' s svojim doprinosom omogočile izpeljavo ohceti: Kraški gorski skupnosti, Občini Repen-tabor, odboru Trst 2000 ter Tržaški kreditni banki in Zadružni kraški banki ter vsem ljudskim nošam, ki bodo s svojo prisotnostjo na nedeljski ohceti ustvarile posebno vzdušje, ki pritegne vse večje število »tujih« obiskovalcev. Otvoritvene svečanosti so se med drugimi udeležili nekateri okoliški župani, konzul Republike Slovenije v Trstu Pavšič ter predsednik Trgovinske zbornice Donaggio. Po uvodnem nagovoru je bil na vrsti kulturni program »In mi se ženimo prepevajoč«, sklop recitala na temo ženitovanjskih pesmi in melodij, ki sta ga podala gledališka igralca Vladimir Jurc ter Maja Bla-govie, ljudskih pesmi pevske skupine Stu ledi ter zvokov, ki so jih ustvarjati harmonikarji Dean Rebec-chi, Denis Novato ter Egon Taučar. Umetniški program je s posebnim Čarom udeležence uvedel v razstavo izdelkov zbranih zamejskih obrtnikov, ki so umetniško obdelati raznovrstne materiale: kraški kamen (Pavel Hrovatin ter podjetje Zidarič), les (Lesnina Bor), zlato (zlatarni Malalan ter Zlata kaplja -včeraj jo je tiskarski škrat spremenil v železno, za kar se uredništvo oprošča), tkanine (Magda Starec Tavčar) in keramiko (Ars Cretaria). Obrtniški izdelki v vsej svoji praktičnosti kažejo na navezanost obrt-nika-umetnika do Krasa, obenem pa so umetniški unikati. Bogat program Kraške ohceti se je torej zaCel. Poleg obrtniške razstave je na ogled tudi razstava ustekleničenih vin z zaščitenim poreklom (v Kraškem muzeju). Odredba župana Zupan občine Re-pentabor je v zvezi s potekom kraške ohceti v repentabrski občini v dneh 23. - 24. - 25. - 26. in 27. avgusta izdal odredbo, ki urejuje ce-, stni promet. Odredba med drugim predvideva prepoved prometa in parkiranja avtomobilov na notranjih cestah v Repnu vse dni do nedelje, 27. t.m„ pd 8. do 1. ure. V nedeljo 27.8. 1995 bo od 6. do 14. ure zaprta za promet tudi cesta, ki pelje na svetišče na Tabru. Poziv narodnim nošam Zadruga Naš kras in KD Kraški dom vabita vse lastnike in lastnice narodnih noš, da se v Cim večjem številu udeležijo letošnje 17. Kraške ohceti. Zborno mesto je ob 9.30 pred cerkvijo na Tabru. Prejšnje Kraške ohceti se je udeležilo več kot 300 narodnih noš. Organizatorja pričakujeta, da bo tudi letos tako, saj je prav od števila narodnih noš odvisen uspeh te naše največje etnografske manifestacije v naši pokrajini. Za morebitne informacije pokličite g. Krausa na telefonsko številko 631300 ali go. Vesno na Številko 327 124. V Repnu se je včeraj začelo zares (foto KROMA) Program 17. Kraške ohceti Danes, 24.8.: - ob 18. uri odprtje osmič in razstav, - od 20. do 24. ure ples z ansamblom Kraški kvintet s pevcem Bracom Koren, - deklišCina na Colu in fantovščina v Re-pnu, - ob 23. uri srečanje novoporoCencev na trgu v Repnu, - od 20. ure dalje pri Kamunski štjerni v Repnu Prikaz ženskih ročnih spretnosti iz preteklosti. Jutri, 25.8.. - ob 18. uri - od 20.do 2 - ob 18. uri odprtje osmič in razstav, 4. uri Zvezde, rje usnnu m razstav, ure ples z ansamblom ob 22. uri podoknica pri Jekopinovih v Repnu. Sobota, 26.8.: - ob 17. uri odprtje osmič in razstav. - od 20. do 24. ure ples z ansamblom Adria kvintet, - ob 20.30 prevoz bale - odhod iz Cola. Nedelja, 27.8.: - ob 10. uri odprtje osmič in razstav, - ob 9. uri odhod ženina s sprevodom iz Kraške hiše v Repnu, - ob 9.30 zborno mesto svatov pred cerkvijo, - ob 10. uri sv.maša - poroka, - ob 13. uri predaja neveste v Kraški hiši v Repnu, - od 17. ure dalje ples z ansamblom Krti. KRAJEVNE UPRAVE / POGOVOR Z ZUPANOMA T. BLAZINA IN A. KRIŽMANOM Upravna vprašanja v zaoniški in repentabrski občini Po tržaški, dolinski in nabrežinski občini nadaljujemo pregled delovanja občinskih uprav, in sicer z orisom problemov, s katerimi se spopadajo občinski upravitelji v Zgoniku, na Repnu in v Miljah. Na zgoniški občini so tudi v počitniškem obdobju sledili pomembnejšim problemom: »Te dni smo se ukvarjati z organizacijo raziskovalnega tabora, ki bo letos v naši občini, pa tudi z nujnimi odredbami v zvezi z nekaterimi primeri stekline, in še z organizacijo letovanja u-pokojencev, ki bo septembra. Seveda pripravljamo tudi vse, kar je potrebno v zvezi s skorajšnjim začetkom šolskega leta,« nam je povedala županja Tamara Blažina. Zgoniški občinski odbor se bo spet sestal prihodnji ponedeljek, 28. avgusta, in to bo priložnost, da bodo začrtali prihodnje delovanje občinske uprave. Na prvem mestu je odobritev variante regulacijskega naCrta, in sicer prilagoditev tega dokumenta novim predpisom deželne uprave. »Ukvarjali pa se bomo tudi z javnimi deli, ki bi morala v kratkem steci oz. se nadaljevati in zaključiti. Nekatera so v teku tudi v teh poletnih mesecih,« pravi Tamara Blažina, »kot so ureditev nevarnih cestnih ovinkov v Samotorci, vzdrževalna dela na raznih občinskih stavbah, predvsem na osnovni šoli 1. maj 1945. Septembra bi morali zaCeti (vse formalne postopke smo namreč že opravili) z ureditvijo kala Rekiken-ca med Saležem in Kolu-drovico. Pripravili smo tudi načrt za asfaltiranje ceste od Zgonika do Sa-matorce, ki bi moralo steči do konca leta. V najkrajšem Času bomo odobrili občinski trgovski plan: predvidena bo kakšna nova trgovina, ne bo pa nobenih trgovskih megacentrov. Končno bi morati nadaljevati z deli, ki so ustavljena od lani, v rekreacijskemu centru v Samatorci.« Zgoniški občinski svet se bo sestal konec prihodnjega meseca. Kar pa zadeva repenta-brsko občino ni v zadnjih dneh nobenih posebnih novosti: »Tudi občinsko upravo je zajel val mrzličnega delovanja v zvezi s skorajšnjo kra-ško ohcetjo,« pravi župan Aleksij Križman, »Cim pa se bo zaključilo to praznično vzdušje, ki je za organizatorje zelo naporno, se bo uprava spoprijela s prilagoditvijo regulacijskega naCrta novim deželnim predpisom.« O tem bo odločal občinski svet konec septembra, seveda Ce bo do takrat odboru uspelo pripraviti vso potrebno dokumentacijo, ki je zelo zahtevna. »Vsekakor je to v bistvu formalna prilagoditev načrta,«, pripominja župan Križman, »in ne bo privedla do nobenih konkretnih novosti glede urbanistične ureditve občine.« KonCno je na vrsti še miljska občina, kjer pa so v ospredju, po odstopu vidnega zastopnika večinske koalicije Claudia Grizona, predvsem vpra- šanja notranje enotnosti v zavezništvu, ki vodi občinsko upravo. Stvarni problemi, ki Čakajo na rešitev v prihodnjih mesecih, pa so sprememba količnikov občinskega davka na nepremičnine Ici in samega občinskega statuta, nato prilagoditev urbanističnega načrta, kakor tudi prometnega naCrta, ki je začasnega značaja in bo zapadel že konec septembra. Kronično odprto je še vedno vprašanje preureditve v turistične namene območja nekdanje ladjedelnice Sv. Roka: že desetletja se turistično območje »približuje rešitvi«, ki pa je še zdaleč ni na obzorju. Tamara Blažina Aleksij Križman PO TRČENJU MED VESPO IN BENELLIJEM Skuterist moral v bolnišnico Zdravil se bo 20 dni - Nesreči botrovalo izsiljevanje prednosti Malo po deveti uri včeraj zjutraj je bilo slišati na vogalu med Marconijevo in Torricellijevo ulico močan tresk. To je bil silovit bočni trk med skuterjema - vespo in benellijem - do katerega je prišlo zaradi nespametnega izsiljevanja prednosti. Vozili sta zdaj kar moCno potolčeni, vozniku vespe ni bilo hudega, saj jo je odnesel samo z nekaterimi podplutbami, pac pa je moral Renzo Seganti, ki se je vozil na be-nelliju, v bolnišnico, kjer bo preležal kakšnih dvajset dni zaradi številnih prask, ran in udarcev. Na kraj nesreče so prišli mestni redarji, ki so poklicali rešilca in odredili odvoz poškodovanih skuterjev. Tatinska brata sta se ujela v past Franco in Roberto Rolfi sta se rodila v Trstu, prvi ima 27 in drugi 25 let, oba pa sta brez stalnega bivališča. Očit- no sta tudi brez počenega groša, pa sta se odločila, da do denarcev prideta na preprost, Čeravno tvegan način. Ob pol dveh ponoči sta skozi stransko okno vdrla v picerijo Giardinetto v Ul. S. Michele in zaCela motoviliti z blagajno. Ker sta v njej našla samo nekaj tisočakov, sta jezno razmetala vse, kar jima je prišlo pod roko. Pri tem pa sta pozabila, da ljudje taCas spijo z odprtimi okni, tako da je kraval, ki sta ga poCela, prebudil najbližje stanovalce, ki so nemudoma poklicali karabinjerje iz postojanke v Hermetovi ulici. Orožniki so nepridiprava zalotili v trenutku, ko sta jo hotela ucvreti iz picerije s košarico zamrznjenih jedil in z nekakšnima kuhinjskima haljama, seveda že spet skozi okno. Možje postave so ju lepo uklenili v lisice, povabili v službeni avtomobil in odpeljali v koro-nejski zapor, kjer si hladita tatinske strasti v pričakovanju, da ju zasliši sodnik Groman. ŠOLSTVO / PROTI UKINITVAM Šolski odbor o vrtcu v Ul. Conti in o prispevkih Septembra prvi malčki v slovenskih jaslih Novo šolsko leto se še ni začelo, na njenem obzorju pa se že pojavljajo zaskrbljujoči oblaki v znamenju ukinitev. Tržaška občina je dejansko ukinila slovenski vrtec v Ul. Conti; deželna uprava je ukinila prispevek za pospeševanje znanja slovenskega jezika pri šolski mladini. O teh dveh žgočih vprašanjih je - po kratkem poletnem premoru - včeraj razpravljal šolski odbor. O ukinitvi slovenskega vrtca v Ul. Conti smo pred tedni že pisali. Tržaška občina je morala predati šolsko poslopje v Ul. Conti lastniku, zavodu ITIS. Zaradi tega je na lastno pest odločila, da bo otroke vpisane v slovensko sekcijo premestila v vrtec pri Dijaškem domu. Slovenska šola je bila tako postavljena pred izvršeno dejstvo. Njene zahteve po drugačni rešitvi (na primer premestitvi v šolsko poslopje v Ul. Donado-ni, kjer deluje slovenska osnovna šola Karla Široka, kar bi malčkom omogočalo lažji dostop z vrtca v osnovno šolo) niso vzeli v poštev. Na včerajšnji seji so člani šolskega odbora sklenili, da bodo sestavili dokument z zahtevo po ohranitvi slovenskega vrtca, ki ga bodo slovenski občinski svetovalci Berdon, Dolenc in Močnik predali županu in odborniku za šolstvo. Vsi člani šolskega odbora so bili mnenja, da bi moral o katerikoli racionalizaciji slovenske šolske mreže (tako državne kot občinske) izreči svoje mnenje prav šolski odbor kot sogovornik državnih oziroma občinskih oblasti. Šolski odbor je nadalje zavzel zelo ostro stališče proti krčenju prispevka za pospeševanje znanja slovenskega jezika pri šolski mladini, ki ga predvideva deželni zakon št. 10 iz leta 1980 v odstavku »M« 2. člena. Za krčenje se je pred tedni odločil deželni odbor. Člani šolskega odbora menijo, da je dogodek tem bolj zaskrbljujoč, ker je slovenska šola v zadnjem času pod hudim pritiskom. Zato je bilo odločeno, da bo Sindikat slovenske šole v imenu šolskega odbora zahteval srečanje z deželnim odbornikom za šolstvo in kulturo Tomatom, istočasno pa bo zaprosil podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina, da vloži v deželnem svetu svetovalsko vprašanje, zakaj je odbor sprejel tako odločitev. Na včerajšnji seji ni bil le govor o zadevah, ki negativno vplivajo na naše šolstvo. Tajnica Sindikata slovenske šole se je v imenu stanovske organizacije naših šolnikov zahvalila prisotnim tržaškim občinskim svetovalcem Berdonu, Dolencu in Močniku za ves trud, ki so ga vložili za odprtje slovenske sekcije občinskih jasli. V ponedeljek, 4. septembra, bodo jasli v Ul. Veronese pri Sv. Jakobu prvič odprla vrata petnajstim slovenskim malčkom. Negovale, varovale in vzgajale jih bodo tri vzgojiteljice. Srečno! CANTIERI TRIESTE / PROTEST Milje: delavci v občinskem svetu Danes srečanje s tržaškim prefektom Delavci med zasedbo dvorane miljskega občinskega sveta (foto KROMA) NOVICE Leo Castelli v Trstu Včeraj se je v Trstu mudil svetovno znani galerist Leo Castelli. Castelli, ki je v svetu mnetnosti zaslovel po svojih razstavah in po svojem vodenju najvažnejše umetnostne galerije v New Yorku, je doma iz Trsta. V hotelu Duchi D’Aosta sta ga včeraj zvečer poleg ožjega kroga znancev sprejela tudi odbornik za kulturo Damiani in ravnateljica muzeja Re-voltella Maria Masau Dan. Oba sta izrazila zanimanje za sodelovanje med javno upravo in tako prestižnim galeristom. Leo Castelli pa je s svoje strani izrazil pripravljenost ponuditi mestu svoje obilne izkušnje na področju umetnosti. V naslednjih dveh letih si bomo tako v Trstu lahko ogledali kar dve razstavi v Ca-stellijevi režiji. Za jesen leta ’96 bo Castelli izbral najboljše primere ameriške grafike, za pomlad leta ’97 pa bo posredoval najnovejša dela ameriškega umetnika pop art Lichtensteina.fT.D.) Voden ogled razstave V muzeju Revoltella je na ogled razstava, ki je tudi na vsedržavni ravni vzbudila veliko pozornosti: gre za razstavo Jamesa Rosenquista, genija ameriške Pop art, ki se tržaški publiki predstavlja s svojimi deli iz devetdesetih let. Kdor si razstave ni še ogledal, se lahko odloči za voden ogled pod vodstvom dr. Franche Mam, ki bo danes ob 18. uri. Vezi med likovno umetnostjo in glasbo V okviru pobude »Suono e segno visivo« se v avditoriju muzeja Revoltella nadaljujejo vodene avdicije, ki skušajo vzpostaviti sugestivno vez med likovno umetnostjo in glasbo. Drevi bodo ob 20.30 na sporedu Ettore Tito, Arturo Rieti in Eugenio Scomparini. Projekcijo njihovih izbranih del bo spremljala glasba Giacoma Puccinija in Pietra Ma-scagnija. Za nadaljnji del večera v muzeju Revoltella bo poskrbel »Cafie degh artisti«, ki bo ob 21.30 na terasi v petem nadstropju priredil manifestacijo Terrazza Martini, na kateri bodo sodelovali nekateri od najbolj znanih tržaških barmanov. Jutri predstavitev »Revoltella Web« V okviru ponudb »Revoltella Estate« bo jutri v avditoriju muzeja predstavitev nove telematske ponudbe »Revoltella Web«. Gre za katalog, v katerem bodo zaintetresirani lahko dobili raznovrstne informacije o muzejskih ponudbah, razstavah in drugem. V petek zvečer se bodo lahko s katalogom povezali od vsepovsod. Projekt predvideva vključitev muzeja Revoltelle v mrežo Internet, kar bi bila prva tovrstma pobuda na vsedržavni ravni. V soboto, 26.t.m. pa bo ob 20.30 v avditoriju na sporedu koncert skupine Grappo femminile da Camera della Cappella Civica. Prisluhnih boste lahko glasbi De-bussyja, Sofianopula in Rachmaninova. POMANJKLJIVO VZDRŽEVANJE LJUDSKIH HIŠ IACP nima dovolj sredstev Zavod bremeni tudi visok občinski davek no nepremičnine Neustrezna politika državnih, deželnih in krajevnih oblasti na področju gradnje ljudskih stanovanj, združena s pretiranim davčnim pritiskom, onemogoča zavodu IACP redno vzdrževanje poslopij, ki bi bilo tako nujno potrebno. To je zatrdil na včerajšnjem prvem zasedanju novega upravnega sveta Tržaškega zavoda za ljudske hiše njegov predsednik Giuseppe Erriquez, ki je pojasnil, da je treba vsako leto samo na račun občinskega davka na nepremičnine (ICI) povleči iz blagajne kar več kot štiri milijarde lir. Zaradi tega tudi prihodki od prodaje stanovanj upravičencem nikakor ne morejo pokriti vzdrževalnih stroškov, kaj šele druge izdatke. »Ti prihodki, žal, sploh ne povečujejo zavodovega premoženja, ki se v resnici neprestano zmanjšuje,« je potožil Erriquez in pripomnil, da se je IACP znašel med tnalom in nakovalom. Z drugimi besedami: med utemeljenimi zahtevami nezadovoljnih stanovalcev na eni strani ter pomanjkljivo stanovanjsko politiko na drugi strani. To pa še ni vse. Dohodkovna stopnja, na podlagi katere imajo družine pravico do subvencioniranega stanovanja, je zamrznjena že od leta 1988, posledica tega pa je naravnost absurdna: dogaja se namreč, da okoreli mehanizmi, ki jih uveljavlja deželna uprava, dovoljujejo dostop do ljudskega stanovanja družinam z visokimi dohodki, onemogočajo pa ga družinam, ki imajo tudi za polovico manjše dohodke. Vodstvo IACP zaradi vsega tega najodločneje zahteva od vseh pristojnih dejavnikov na katerikoli ravni, naj tem krivicam naredijo konec vsaj s prehodnimi zakonskimi normami. Uslužbenci ladjedelnice Cantieri Trieste so včeraj zasedli dvorano miljskega občinskega sveta. V resnici ne gre za pravcato zasedbo; delavci so dopoldne stopili v občinske prostore in v njih oklicali neprekinjeno skupščino, nekako tako, kot so lansko jesen to storili uslužbenci škedenjske železarne v dvorani deželnega sveta. »S tem protestom hočemo opozoriti javnost na globoko krizo, ki je zajela naše ladjedelnico, na nejasen položaj v podjetju in na nejasne perspektive, saj naj bi kar polovici zaposlenim grozila odpustitev,« je obrazložil eden od sindikalnih predstavnikov. Neprekinjena skupščina v občinski palači ni edina akcija, ki so jo podvzeli delavci in sindikati. Danes dopoldne se bo predstavništvo uslužbencev in sin- dikata FIOM CGIL srečalo s prefektom. Obrazložili mu bodo sedanje stanje v ladjedelnici in zaprosili za posredovanje, da bi se izmotali iz sedanje pat pozicije-Delavci in sindikati namreč želijo najprej izvedeti, kdo je odgovoren za ladjedelnico. V torek jim je Alfredo Sangiorgio zagotovil, da je sodišče potrdilo njegovo imenovanje za predsednika in pooblaščenega upravitelja ladjedelnice; včeraj so izvedeli, da naj bi nameraval v kratkem zapustiti Trst, kar pa je Sangiorgio nato demantiral. Ob taki negotovosti je vsak poskus reševanja krize povsem nemogoč. Delavci ostajajo medtem brez plače in sedaj m jasno, kdaj jih bodo prejeli, če jih sploh bodo prejeli-Nekaterim gre za nohte, saj odplačevanje posojil trka vsak mesec neizprosno na vrata... H BALKAN / ZDRUŽENJE ZA MIR h Obsodba vojaškega posega in poziv k mini ŽUPNIJSKA SKUPNOST Orgelski koncert v openski cerkvi Tržaško združenje za mir (Associazione per la pace di Trieste) obsoja vstop Hrvaške v vojno in »okupacijo Krajine«, ki da bi ju bila morala mednarodna skupnost ožigosati. »Edino, kar smo slišali, so bile grožnje o oddaljitvi Hrvaške od Evrope, obžalovanje zaradi nemoči OZN in celo čestitke Hrvatom,« piše v sporočilu združenja, ki navaja, da je razumno nastopil samo posrednik Evropske unije Bildt, ko je predlagal, da bi predsednika Tudjmana prijavili mednarodnem sodišču zaradi vojnih zločinov. Sporočilo se nadaljuje takole: »Pokoli civilnih Srbov na begu so nesramni za civilni narod in ne moremo jih spregledati zaradi ekonomskih interesov zahodnih držav, ki se zanimajo le za prodajo orožja in povojne investicije. Namesto, da bi skušale poseči z diplomatskimi stiki, so se poslužile modrih čelad, ki pa so ostale popolnoma nemočne.« Združenje zahteva, da se Hrvaški prepreči trgovanje z drugimi državami, poziva Trgovinsko zbornico, naj se ne udeleži jesenskega sejma v Zagrebu, in sporoča, da bo natanko mesec dni po vsedržavni manifestaciji za mir v Bosni in na Balkanu, pojutrišnjem ob 12. uri, priredilo manifestacijo pred hrvaškim konzulatom v Ul. Timeus. Nanjo vabi oblasti, organizacije in vse, ki želijo še enkrat izreči svoj odpor do vojne, »ker je nujno potrebno, da odgovorimo na sleherni oboroženi poseg, na vsako reševanje konfliktov z orožjem in nasiljem«. Danes na god sv. Jerneja ap., zavetnika treh tržaških župnij: Mačkolje, Barkovlje in Opčine, bo v openski župnijski cerkvi ob 20. uri koncert, ki bo sledil slovesni maši ob 19. uri. Izvajali ga bodo udeleženci orgelskega tečaja, ki ga je v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu vodil na Dobrni prof. Hubert Bergant. Orgelski koncert udeležencev seminarja bo v openski cerkvi že četrtič, če letošnjemu, lanskemu in koncertu leta 1993 dodamo še onega iz leta 1987. Z vabilom mladim glasbenikom zeli openska župnija obogatiti praznovanje svojega zavetnika tudi s kulturnim programom. Ob tem je želja tako Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki seminarje organizira, kot župnij, iz katerih obetajoči organisti prihajajo, da bi mladi še globlje začutili cerkveno glasbo in se je oprijeli ter nadaljevali z odgovorno službo na cerkvenih korih. Openska župnijska skupno- st trdno upa, da se bodo ti koncerti nadaljevali in postali prava tradicija. Orgelski in drugi glasbeni ter kulturni večeri na jemejevo, ki jih je naša fara začela prirejati že pred leti, naj bi tako tudi v prihodnje krepili versko zavest in navezanost na kulturno delovanje ter narodno čutenje v vasi. Nocojšnji koncert bo izvajalo lepo število organistov, udeležencev seminarja na Dobrni. Zamejska javnost jih že nekaj časa pozna in ceni. Izpod našega farnega zvona so kar štirje: David Lenisa, Ivan Milič, Vinko Skerlavaj in Martin Vremec; iz drugih župnij pa: Michela Peccia, Loreda-na Guštin, Karin Chersi, Kristina Martelanc, Marija Sturman-Kocijančič, Davorin Starec, Iztok Cergol, Adam Selj in David Puntel. Izvajali bodo skladbe Bacha, Gasperinija, Smetane, Kerlla, Osterca, Mozarta, Pachelbela, Pergolesija, Podbielskega in drugih. B.V. Praznovanje zavetnika sv. Jerneja v Mačkoljah Vsakoletni god sv. Jerneja bodo skušali Mačkolja-ni dostojno počastiti. Ze več let prirejajo praznik dvakrat: 24. avgusta in na nedeljo po tem datumu. Letošnje praznovanje bo drugačno in še bolj svečano iz dveh razlogov, ker bosta danes na sam praznični večer pela v cerkvi oba domača mešana zbora, cerkveni zbor pri maši, mešam zbor Primorsko pa v domači cerkvi s koncertom p° maši; in drugič, ker bo drugo praznovanje v nedeljo, 27. 8., potekalo ves dan-Praznično bo že pri sv. maši ob 11. uri, pa tudi popoldne ob 18. uri, ko bo prvič procesija s kipom sv. Jerneja ob zvokih godbe na pihala od sv. Antona, govor bo imel bodoči tržaški no-vomašnik (zdaj še diakon) g. Maks Suard. Končali bodo z že tradicionalnim blagoslovom vozil oz. voznikov in s prijateljskim srečanjem pod kostanji pred cerkvijo. Lepo vabljeni od blizu daleč. SALEŽ / POBUDA SKD RDEČA ZVEZDA Koncert Katje Milič za popravilo spomenika Pianistka bo nastopila v ponedeljek pri Budinovih 32 Minilo je skoraj pol sto-Mja, odkar so Saležani odkri-9 spomenik v spomin in sla-vaščanom, ki so padli med ^OB. 18. avgusta 1948 je bila Vsa vas okrašena z zastavami, na svečanosti, obogateni s pe-fWm kulturnim sporedom, se )a zbrala izjemna množica Iju-'bi tako da je uspeh proslave presegel vsako pričakovanje. Tudi danes Saležani ni-srtio pozabili na vse tiste, ki s° Žrtvovali svoje življenje za svobodo, zato da bi lahko v rrasih vaseh se naprej prisluh-jtili slovenski besedi in na po-oudo KD Rdeča zvezda skle-obnoviti popravil potreb-rb spomenik. Za ustrezna popravila je seveda potreben de-Jiar in v ta namen bo-odbor, *r skrbi za preureditev spomenika, priredil koncert, na katerem bo nastopila izredno nadarjena in znana pianistka Katja Milic, Katja, ti si že priznana in Na Milič med glasbeniki zelo cenjena pianistka, nam lahko na kratko obnoviš svoj dosedanji umetniški iter? »S študijem glasbe sem začela na Soli Glasbene matice v Trstu in sem diplomirala leta 1986 na konservatoriju Tartini pod mentorstvom prof. Neve Merlak. Že takrat sem nastopila na raznih revijah mladih glasbenikov Slovenije in treh dežel, na običajnih, zaključnih nastopih, ki jih je prirejala Sola ter na nekaterih tekmovanjih, namenjenih uCencem glasbe v Sloveniji in po Italiji, na katerih sem vsakič prejela kakšno nagrado. Medtem sem tudi sledila pouku na klasičnem liceju, kjer sem maturirala leta '85. Pred diplomo na konservatoriju sem spoznala prof. Valdme, ki je takrat učil v Beogradu in sem se odločila za nadaljnji študij ravno v Beogradu, kjer sem diplomirala na akademiji za glasbo. To obdobje je bilo zame zelo pomembno, ker je bilo tam dosti bolj tekmovalno vzdušje kot pri nas, poleg tega je Vald-ma študiral v Moskvi, ruski profesorji pa so bili vedno najboljši. Zatem sem nadaljevala z izpopolnjevanjem v Ženevi pri Marii Tipo (priznana italijanska koncertistka). Ko sem se vrnila sem zaCe-la poučevati na Soli Glasbene matice in sodelovati z Radiom Trst A. Pred enim letom sem sklenila nadaljevati študij na Visoki šoli za glasbo v Med postavljanjem spomenika v Saležu leta 1948 Kolnu, kjer sem julija opravila diplomski izpit z odliko in pohvalo. Na isti akademiji bom nadaljevala študij za pripravo koncertnega izpita »Konzert-Examen«. Na katerega izmed svojih številnih uspehov si najbolj ponosna? »Pravzaprav sem zelo zadovoljna s tem, kar sem do sedaj dosegla, saj so se mi uresničile vse želje, in sicer študij na akademiji za glasbo, izpopolnjevanje pri Mariji Tipo in sedanja izkušnja v Nemčiji.« Kje si trenutno zaposlena Praznik krožka Brin v Križu Krožek Brin, ki je nastal s prvenstvenim namenom, da oživi že dalj Časa zamrlo dejavnost v Ljudskem domu v Križu, je v zadnjem Času precej obogatil svoje delovanje. Prireja raznovrstne kulturne pobude, tudi take, ki skušajo na novo ovrednotiti stare vaške običaje in tradicije. V sklop pobud Brina, ki združuje Križane in Na-brežince, sodi tudi ljud- ski praznik, ki bo v soboto in v nedeljo na vrtu kriškega Ljudskega doma. V soboto popoldne bodo odprli razstavo ročnih in umetniških izdelkov, ob 19.30 pa bo kulturna prireditev oziroma pesniški veCer, na katerem bodo s poezijami sodelovali Tatjana Rojc, Marko Kravos, Roberto Dedenaro in Giorgio Depangher. V nedeljo zjutraj bosta turnirja v briškoli in v balinanju, ob 16. uri pa bo nastopila argentinska folklorna skupina. Oba večera bo ples. V primeru slabega vremena se bo praznik v Križu nadaljeval tudi v ponedeljek. Krožek Brin (za novega predsednika je bil pred kratkim izvoljen Severine Sedmak) vabi domačine, da priskočijo na pomoč pri izvedbi praznika. in kakšne načrte imaš za prihodnost? »Trenutno sem zaposlena na šoli Glasbene matice, Čeprav sem bila letos na studijskem dopustu, ko sem študirala v Nemčiji. Nadaljevala bom s študijem na višji stopnji, daljnosežnejših načrtov pa nimam.« Prihodnji ponedeljek boš brezplačno nastopila v Saležu in si, pravzaprav, takoj sprejela vabilo organizatorjev... »Sprejela sem takoj (čeprav okoliščine niso idealne za klavirski nastop: ni pravega klavirja in nastop bo verjetno na odprtem), ker je moja mama iz Saleža in ker so moji sorodniki v glavnem vsi delovali v partizanih. Kakšen program si sestavila za to priložnost? »Program je v bistvu del izpita, ki sem ga položila pred kratkim v Nemčiji; vsebuje skladbe J. S. Bacha, Beethovna, Chopina in Rachmaninoffa. Koncert bo potekal brez pavze, tako da bodo lahko ljudje zdržali do konca!« Katja Milic bo nastopila v ponedeljek 28. t.m. ob 20.30 v Saležu na št. 32 to se pravi na dvorišču pri Budinovih, v primem slabega vremena pa v društvenih prostorih, Toplo vabljeni! Luana Grilanc VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 24. avgusta JERNEJ Sonce vzide ob 6.15 in ‘jatone ob 19.58 - Dolžina dneva 13.43 - Luna vzide °b 4-29 in zatone ob 18.43. lutri, PETEK, 25. avgusta LUDVIK VREME VČERAJ OB 12. temperatura zraka “4,9 stopinje, zračni tlak b46,l mb raste, veter zahodnik 12 km na uro, vla-§a 79-odstotna, nebo jasno, 'norje skoraj mirno, tempe-rahira morja 23,9 stopinje. ROJSTVA in smrti Rodili so se: Nicoie ain, Roberta Battini, Giulio Menegazzi, Simone Rotella. UMRLI SO: 78-letni Giu-j®PPe Messineo, 66-letni T^n Sossi, 65-letni Claudio r°nzi, 83-letni Piero Nobi-qk’ ,89"^etna Maria Kragelj, °6-letni Giusto Rivolt, 80-letna Olga Sabot. n LEKARNE Od PONEDELJKA, 21., do NEDELJE, 27. avgusta 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 612325), Trg Gioberti 8 -Sv. Ivan (tel. 64393), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 - Sv. Ivan, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 864928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.00 »II cliente«, r. Joel Schumaker, i. Susan Sarandon, Tommy Lee Jones. EXCELSIOR - Se danes zaprto zaradi počitnic. EXCELSIOR AZZURRA-Se danes zaprto zaradi počitnic. AMBASCIATORI - Se danes predstavitev filmov nove sezone. Vstop prost. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’in-cantesimo del lago«, risani film. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cow-girls - il nuovo sesso«, r. Gus Van S ant, i. Uma Thur-man, Keanu Reeves, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte del fuggitivo«, i. Scott Gleen, Andrevv Mc-Carthy. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Amata immortale«, i. Gary Old-man, Isabella Rossellini, Valeria Golino MIGNON - 16.00 - 22.00 DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 od ponedeljka do petka »Erezioni«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - Danes zaprto. Jutri: »Eclisse letale«. ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic. '•M PRIREDITVE KROŽEK BRIN prireja v soboto, 26. t.m. in v nedeljo, 27. t.m. na vrtu Ljudskega doma v Križu PRAZNIK. V soboto 26. tm., ob 19. uri pesniški veCer, v nedeljo, 27. t.m., ob 15. uri otroški ex tempere in ob 16. uri nastop folklorne skupine iz Argentine. Oba večera ples. ŽUPNIJSKA SKUPNOST iz Mackolj vabi na praznovanje sv. Jerneja, ki so bo odvijal s sledečim urnikom: danes, ob 20. uri maša, po maši koncert MePZ Primorsko; ob koncu bratsko srečanje. V nedeljo, 27. t.m., ob 11. uri slovesna maša z ofrom za cerkev; ob 18. uri litanije Matere božje, procesija po vasi s kipom sv. Jerneja in z godbo od sv. Antona, govor bodočega navomasnika g. Maksa Suard, ter blagoslov voznikov in vozil. Sledi bratsko srečanje za vse. OB PRAZNIKU župnijskega zavetnika sv. Jerneja bo v nedeljo, 27. t. m. JERNEJEVA NEDELJA. Ob 9. uri bo slovesna masa s procesijo okrog cerkve. OD SOBOTE 26. do ponedeljka, 28. t. m. bo v Prosvetnem domu na Opčinah POLETOVA KOŠARKARSKA SAGRA. V soboto ob 16. uri Šahovski turnir, odprtje kioskov ob 17. uri, ob 20. uri ples z ansamblom Happy day. V nedeljo bo odprtje kioskov ob 10. uri, ob 19. uri nastop kotalkarjev in kotalka-ric, ob 20. uri ples z ansamblom Zvezde. V ponedeljek, 28. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, obl9.30 ples z ansamblom Keydea. SEKCIJA STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE dolinske občine toplo vabi na PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA, ki bo od 24. do 28. t. m. na Kr-menki. Danes, 24. in jutri, 25. t. m. bo igral ansambel Adria kvintet, v soboto, 26. in nedeljo, 27.t . m. bo igral ansambel Long Slunk ter v ponedeljek, 28. t. m. Happy day. V nedeljo, 27. t. m. bosta ob 19. uri spregovorila sekcijski tajnik Dario Brajnik in pokrajinski tajnik Giorgio Cancia-ni. Kioski s specialitatemi na žaru in pristno domačo kapljico bodo delovali vsak dan od 10. do 0.1 ure. S ČESTITKE Danes slavi AVGUŠTIN FURLAN iz Doline svoj 80. rojstni dan. Mnogo zdravja in zadovoljstva mu želijo vsi BrCani in tudi Zgri-lovke. Dragi Guštin, toTko kapljic, tol’ko let , Bog daj nam se živet! Danes, 24. avgusta, praznuje 15. rojstni dan BARBARA GROPAJC. Veliko zdravja, sreče in zadovoljstva ter izpolnitev vseh skritih želja ji želijo mama, očka, nona in stric. □ OBVESTILA FOTO KROŽEK TRST 80 vabi lastnike zanimivih fotografij, Črno bele in barvne (osebnosti, razni dogodki) v naših krajih od leta 1839 do danes, da nam posodijo ali da jih preslikamo in vključimo v fotografsko razstavo, ki bo 15. oktobra istočasno po vseh italijanskih mestih. Razstava je v sklopu FIAF ( Federazione italiana associazioni foto-grafiche), katere je tudi edini slovenski elan Foto Trst 80. Vljudno pričakujemo Vas odziv na tel. St. 827256 med 13. in 15. uro. Vnaprej iskrena havala. S IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in Kmečka zveza obveščajo vse udeležence izleta v Avstrijo in Gornjo Radgono ter okolico, da so odhodi avtobusa sledeči: ob 5.10 LakotiSCe pred spomenikom, ob 5.20 Dolina pred občino, ob 5.30 Bolju-nec na Gorici, ob 5.40 Za-brežec na cesti, ob 5.45 Boršt avtobusna postaja, ob 6.05 PadriCe pri baru na cesti, ob 6.15 Opčine pri stari banki HPO, ob 6.30 Prosek pri društveni gostilni in ob 6.45 Sesljan veliko parkirišče. a SPISKE VESTI GLASBENA MATICA - Trst - Sola Marij Kogoj sprejme prijave za Šolsko leto 95/96. Urnik tajništva: od 9. ure do 12. vsak dan razen sobote, ul. R. Manna 29, tel. 418-605. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča cenjene Člane, da je urnik tajništva SSS do 30. t. m. sledeC: od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča profesorje nižjih in višjih srednjih Sol, da so bile 22.t. m. razobeSene na oglasni deski Šolskega skrbništva v Trstu dokončne lestvice za opravljanje su-plenc. Vsi nestalni profesorji imajo do 11.9 možnost za vložitev prošenj, za opravljanje suplenc na ravnateljstva posameznih Sol. Za tovrstne suplence lahko prosijo tako tisti, ki so vključeni v pokrajinske le-svice, kot tisti, ki niso vključeni. Vse informacije in obrazce nudi tajništvo SSS ob urah poslovanja. MALI OGLASI PRODAM majhno hišo z vrtom v občini Dolina. Tel. 778390 V SEMPOLAJU 4.710 kv. m nezazidljivega terena prodajam. Tel. St. 229126. V STEVERJANU 50 m od glavne ceste prodam 300 m sadovnjaka z možnostjo preureditve v stavbeno zemljišče. Tel. št. 0481/390238 v večernih urah. DOMAČE slive za marmelado ugodno prodajamo. Tel. St. 420604 po 20. uri ali sporočilo telefonski tajnici. V ROCOLU dajemo v najem dvo in štiri sobno opremljeno stanovanje za določeno dobo. Tel. 398597 v večernih urah in telefonska tajnica. BOX za avtomobil na Opčinah - Ul. Papaveri dajem v najem. Tel. St. 830013. ISCEM vajenca za delo na električnem področju, po možnosti z opravljenim vojaškim rokom. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Vajenec". ISCEM zazidljivo zemljišče na Krasu ali v Miljah. Tel. St. 370947. ISCEM enostanovanjsko hišo. Tel. St. 662023. ISCEM knjige za prvi razred poklicnega zavoda J.Stefan, oddelek za električne operaterje. Tel. St. 226717. KUPIM knjige za 4. a razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. S. 572612. IZGUBIL se je pes pasme spinone tedesco, slisi na ime Leo. Tel. št. 214781 - Opčine ali 212351. IZGUBIL se je 5-mesecni pes collie Črne dlake, slisi na ime Blacky, ima rdečo ovratnico in meter verige. Lesizza - Nabrežina. Tel. St. 200362. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarnek). Točita belo in Črno. OSMICO ima Štolfa Srečko, Salež 46. Toči belo in Črno vino. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Santine Sulcic daruje Zofi Sedmak z družino 20.000 lir za MoPZ Vesna. Ob 30. obletnici smrti Narda Malalana daruje žena Marta 70.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. Ob izgubi dragega očeta Nina izrekamo iskreno sožalje Frankotu in družini prijatelji Sonja, Mirko, Alenka, Vesna, Igor, Mauro, Irena, Livijo, Alenka in Jožko Ob težki izgubi dragega Nina Sossija izreka iskreno sožalje svojcem Stranka komunistične prenove - Krožek Kras Sekcija PDS-DSL E. Berlinguer Devin -Nabrežina se klanja spominu tov. Nina Sossija in izreka občuteno sožalje prizadeti družini. Pevci MPZ Vesna iz Kriza, užaloščeni in prizadeti ob smrti dolgoletnega pevca Ni-nota SosiCa, izrekajo vsem svojcem iskreno sožalje. Ob bridki izgubi dragega Ninota izreka svojcem iskreno sožalje družina Ravbar Ob izgubi Nina Sossija izreka globoko sožalje družini in svojcem Godbeno društvo Nabrežina Ob izgubi bivšega raz-našalca Ivana SosiCa izrekata svojcem globoko sožalje uprava in uredništvo Primorskega dnevnika Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure PUBLIEST Tel. št. (040) 7796611 - Fax 768697 Sprejemanje oglasov ____za Primorski dnevnik_____ oglasi - obvestila: 8.30 -12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30 -12.30 in popoldne - razen sobot 13.30-15.00 NOVICE PO ODLOČITVI URADA ZA JAVNA DELA NAG RAD A "SR EC KO KOSOVEL/ Občinski odbor odobril načrt za obnovo doma ”A.Culot” Občinski odbor je na včerajšnji seji odobril izvršilni načrt za prvo skupino del v domu za ostarele ”A. Culot” v Locniku. Strošek je bil v celoti opredeljen v znesku 1, 5 milijarde lir, delno ga bodo krili s prispevkom Dežele (890 milijonov lir), deloma pa iz lastnih sredstev, ki jih bodo Črpali iz pribitka v obračunu za leto 1994. Načrt sta pripravila zunanja sodelavca, inž. Edoardo Creatti in Giampaolo Candotti, predvideva pa posodobitev in prilagoditev novim predpisom o varnosti električne inštalacije, preonovo ogrevalnih naprav in odpravo arhitektonskih ovir, kar je še posebnega pomena v zavodu, ki je namenjen ostarelim občanom. Načrt posodobitve inštalacij in odprave arhitektonskih ovir je bil pripravljen že pred štirimi leti, vendar se je vse zapletlo ob vprašanju zagotavljanja, oziroma pridobivanja potrebnih finančnih sredstev. Fausto Leali v Perii Nocoj ob 21.30 bo v Varieteju igralnice Perla v Novi Gorici srečanje z italijansko soul glasbo. Po nekajmesečni odsotnosti se bo na odru bližnjega mesta ponovno pojavil priljubljeni kantavtor Fausto Leali. Lombardski pevec je zaslovel že v začetku šestdesetih let z italijanskimi verzijami uspešnic Beatlesov. Leta 1966 je dosegel izjemno popularnost s hitom A chi, kateremu so v naslednjih letih sledile pesmi Deborah, Angeli ne-gri, Un’ora fa, L’uomo e il cane, lo camminero in druge. Po skoraj desetletnem zatišju je eden med najboljšimi italijanskimi pevci ponovno uspel na festivalu v Samemu leta 1987 s hitom lo amo. Festival je leta 1989 tudi zmagal s hitom Ti lascero. Obvestilo opazovalnice za bolezni rastlin Opazovalnica za rastlinske bolezni in Konzorcij za zaščito posoških vin priporočata vinogradnikom na območju krminske občine in posebej v krajih Jaših, Molino nuovo, San Quirino, Modo-letti in Grame, da do petka 25. t.m. škropijo vinograde proti grozdnemu zavijaču in sicer z insekticidi, ki imajo karenco 14 dni (zaradi bližajoče se trgatve). Gre za insekticide na bazi Quinalphosa. Pri uporabi teh sredstev je treba upoštevati, da jih ni mogoCe mešati z bordojsko brozgo. Spet je zagorelo na krasu Kljub temu, da smo v prejšnjih dneh imeli nekaj padavin, je nevarnost izbruha gozdnih požarov še zmeraj precej velika. Tako je včeraj zjutraj zagorelo na gmajni med Poljanami in Martinščino. Ogenj je opustošil kakih pet tisoč kvadratnih metrov gmajne. Na srečo so požar uspeli pogasiti nekateri mimoidoči. Praznik lista Liberazione V Turjaku se nocoj pričenja praznik lista Liberazione (glasila SKP). Medtem ko bo drevi v glavnem na sporedu zabavni program, bo jutri, ob 19.30, javna razprava o izvajanju zakona št. 194 ter o prizadevanjih za dejansko uveljavljanje pravic žensk po samoodloCanju. Praznik se bo zaključil v nedeljo. Pripravlja se priziv na upravno sodišče Odbor za ovrednotenje letališča je zaprosil za dostavo celotne dokumentacije Čeprav je tukajšnji tisk pred nekaj tedni zelo na veliko razbobnal vest, da bodo v kratkem odprli gradbišče na letališču, kjer naj bi zgradili Solo-vojašnico za finančno stražo, strojev tam tako kmalu ne bomo videli, ali pa jih sploh ne bomo videli. V to so prepričani elani Odbora za ovrednotenje mirenskega letališča, ki kakor znano, od vsega začetka nasprotujejo načrtu, da bi na letališkem območju zgradili objekt, ki bi ga lahko brez težav zgradili na drugi lokaciji. Kmalu po objavi vesti, da je Deželni urad za javna dela v bistvu dal soglasje za začetek del, so od omenjenega urada pisno zahtevali vso dokumentacijo in to na osnovi zakona, ki omogoča občanom vpogled v upravne postopke in s tem tudi posredno nadzorstvo nad delovanjem javne uprave. ”Na osnovi dokumentacije, ki nam jo bodo posredovali bomo vložili priziv na deželno upravno sodišče v Trstu, oziroma v Laciju. Lahko pa tudi pri obeh sodiščih. Odvisno je paC koliko in kakšne elemente za upravni postopek bomo našli v dokumentaciji”, pravi Mario Michelini. Zahtevek je bil na deželni urad p.oslan že pred nekaj tedni, zato na odgovor, oziroma dostavo dokumentacije ne bo treba vec dolgo Čakati, kajti urad mora odgovoriti v po zakonu določenem roku. Najbolj občutljiva, oziroma ranljiva točka je, kakor smo iz pogovora z Michelinijem razumeli, sklicevanje na vojaško tajnost, vprašanje, ki ga zagovorniki načrta doslej še niso uspeli ali hoteli v celoti pojasniti. Vprašljivo je nadalje vprašanje financiranja, oziroma preusmerjanja finančnih sredstev iz skladov namenjenih za izgradnjo cest v gradnjo vojaškega objekta, ali objekta, ki se skuša prikazati kot vojaški objekt. Ker vemo, da so javni funkcionarji zelo previdni in ker vemo, da so tudi na deželi seznanjeni s celotno zadevo, menim, da se nihče od funkcionarjev ne bo prenaglil in da bo na začetek gradnje objekta treba še Čakati, zelo dolgo, meni Mario Michelini, ki je zadevo te dni, po vrnitvi z dopusta, spet vzel v roke. GORICA / NOCOJ 2E PRVI NASTOPI 25.folklomi festival REVMA / VČERAJ DOPOLDNE Množica pospremila na zadnji poti Roberta Klanjščka V petek je med potapljanjem utonil v Divjem jezeru pri Idriji V svetlem avgustovskem dopoldnevu so včeraj v Pevmi pokopali 25-letnega Roberta Klanjščka, ki je utonil, v petek, v Divjem jezeru pri Idriji. V sicer veliki pevmski cerkvi ni bilo dovolj prostora za vse prijatelje, znance, sorodnike ter sovaščane, ki so s svojo pri- sotnostjo hoteli pokloniti Robertu poslednji pozdrav. Žalni obred sta opravila domači župnik Vojko Makuc ter župnik sosednje župnije Pija X, ki je zbranim izrekel besede sožalja in obudil spomin na fanta, ki je tako tragično konCal življenje. Vendar v trenutkih, ko zveni vsaka beseda prazno in omejujoče, pomenita pogled, objem ter nezadrža-na solza mnogo vec od kateregakoli govora.»Prišel je Cas slovesa, bratje, Cas je, da gremo* je bil zadnji pozdrav, ki so ga prijatelji poklonili Robertu na pokopališču, v obliki vsem znane melodije ter besedila ob ganjenosti pevcev iz Podgore in Pevme ter vseh prisotnih. Po pogrebu so bile besede redke ter tehtane, kajti vsakdo je Čutil v srcu veliko praznino, ki jo lahko poteši le tišina. (Foto Studio Reportage). V Gorici se danes pričenja 25. mednarodni folklorni festival. Večina nastopajočih skupin, ki se bodo nocoj, jutri in v soboto predstavile občinstvu na Battistijevem trgu in se potegovale za trofejo "Goriški grad”, je od sinoči že v našem mestu. Nekatere skupine so prispele celo že ob koncu tedna, saj so imele v programu vrsto nastopov v raznih krajih naše dežele. Uvodne slovesnosti se bodo pričele danes dopoldne, uradni del prireditve pa bo zveCer, ob 20.30, ko bodo prižgali Ogenj prijateljstva, ko bodo udeležence pozdravili predstavniki oblasti in prirediteljev in ko se bo s krajšim sporedom v izvedbi skupine Santa Gorizia začel krog nastopov. Ob 21. mi bodo najprej nastopili plesalci iz Cookovega otočja, zatem folklorna skupina iz Krive Palanke v Makedoniji in nato skupina Jac-chigua iz Quita. Nastopi bodo na odprtem, na Battistijevem trgu, v slučaju slabega vremena pa v bližnji telovadnici. Naj povemo še, da bo zmagovalca oziroma dobitnika trofeje izbiralo občinstvo. Na sliki - Skupina ”8. Ok-tomvri” iz Makedonije. Na razpis JVKC se je javilo kar 58 prevajalcev Prevodi del iz slovenščine Pobuda Javnega večnamenskega kulturnega centra v Ronkah in slovenske komisije, da z razpisom posebne nagrade “Srečko Kosovel” za prevode iz slovenščine v italijanščino spodbudita boljše poznavanje literature dveh sosednjih narodov, je naletela na zelo ugoden odziv. Komisija bo v razmeroma kratkem roku zaključila zahtevno delo ocenjevanja prispelih del (vseh je oseminpetdeset) ter določila dobitnike denarnih nagrad. Kakor smo svoj Cas že poročali, so bile denarne nagrade razpisane za prevode proznih del, poezije in literarnih del za otroke. Kljub temu, da komisija še ni zaključila svojega dela, H3 OBVESTILA PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča Člane, da bodo 1. septembra ob 20. mi zaceli z rednimi vajami. K sodelovanju vabijo tudi nove elane, ki imajo veselje do petja. UPRAVA DIJAŠKEGA DOMA namerava v novem šolskem letu ojačiti vzgojiteljski kader. Interesenti morajo biti italijanski državljani. Izobrazba: diploma učiteljišča oziroma dokončana fakulteta humanističnih ved, odlično znanje slovenščine in italijanščine. Podrobnejša pojasnila nudijo v upravi Dijaškega doma, Svetogorska cesta - Ul. Montesanto 84. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi na piknik, ki bo v prostorih nekdanje karavle na Sabotinski cesti v Solkanu v nedeljo, 17. septembra, od 16.30 dalje. Vpisovanje 30. avgusta na sedežu in pri poverjenikih. Za elane, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO in KRUT iz Trsta nudita dve ugodni možnosti zdravljenja v toplicah. 1) 10-dnevno bivanje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah od 27.9. do 6.10. in od 6. do 16.10. 2) bivanje in zdravljenje v zdravilišču Antiche terme Castaldi na otoku Ischia od 6. do 22. oktobra. Terme so znane zaradi uspešnega zdravljenja s fangotera-pijo. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu društva ob sredah od 10. do 11. ure. SPD GORICA vabi v soboto in nedeljo, 26. in 27.t.m. na izlet v Kamniške alpe. Vodi Miran Cotar, tel. 30095. upamo, da ne bomo izdali nobene skrivnosti, Ce zapišemo, da je med prispelimi prevodi največ prevodov poezij, dobro pa so zastopana tudi prozna dela. Izbor je zelo pester in, kakor smo razumeli, bi na osnovi dostavljenega gradiva lahko brez težav sestavili antologijo sodobne slovenske književnosti v italijanskem prevodu. Najboljši prevod knjižnega dela za otroke bodo objavili še v teku šolskega leta 1995/96, zato je še kako pomembno, da komisija cimprej zaključi svoje, vsekakor nelahko delo. Ze zdaj lahko reCemo, da je bila pobuda JVKC in slovenske komisije zares uspešna in odzivna. 3 ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA - GORICA sporoča, da se bo ob koncu meseca nadaljevalo vpisovanje gojencev za šolsko leto 1995/96. Sprejemajo prijave za klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Informacije na tajništvu šole v Ul. della Croce 3 (tel. 531508) od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro Prijave bodo sprejemali od 28. avgusta do 1. septembra. ______________KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.15»Amata immorta-le«.Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00»L’uomo che guan da«. Prepovedan mladini pod 18. letom. M LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, UL S-Michele, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. pogreb! Danes, ob 9.10, Wanda Bertetich por. Cicogna, iz splošne bolnišnice v Tržič ob 9.30, Franc Komel, iz bolnišnice Janeza od Boga v Podgoro; ob 11. uri, Ric' cardo Fabbro, iz splošne bolnišnice v Standrež. Ob izgubi bivšega igralca Roberta izreka iskreno sožalje mami Milojki, noni Zorani, stricu Sergiju in vsem sorodnikom Društvo Nas Prapor MENJALNIŠKI TEČAJI 23. avgust 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 UL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni __A banka Ljubljana 82,85 83,35 11,65 11,88 7,40 7,89 A banka Koper 82,75 83,30 11,61 11,85 7,29 7,86 A banka Nova Gorica 83,20 84,00 11,64 11,87 7,53 7,88 Janka Celje d.d., t: 063/431-000 82,75 83,80 11,60 11,90 7,30 7,80 Janka Noricum d.d., t: 133-40-55 82,60 83,20 11,65 11,80 7,35 7,70 Janka Vipa NG, t: 065/ 28-511 83,05 84,08 11,61 11,80 7,57 7,85 Come 2 us Jel: 06 J/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 83,05 83,20 11,72 11,80 7,55 7,75 Jreditanstalt d. d. 82,50 83,30 11,70 11,85 7,10 7,75 Jirika Ljubljana, t: 12-51-095* 83,05 83,10 11,74 11,76 7,53 7,56 Kompas Hertz Celje Jel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13 82,90 83,40 11,65 11,75 7,45 7,65 Kompas Hertz Velenje rJ063/855552, od 7-15, sob od 7-13 82,90 83,40 11,65 11,75 7,45 7,65 Kompas Hertz Idrija Jel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 83,00 83,50 11,65 11,75 7,55 7,85 Kompas Hertz Tolmin J065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 82,90 83,40 11,65 11,75 7,45 7,65 Kompas Hertz Bled Jel: 064/741-519, od 7-19, sob od 7-13 82,90 83,40 11,65 11,75 7,45 7,65 Kompas Hertz Nova Gorica Jel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 83,00 83,50 11,65 11,75 7,55 7,85 Kompas Hertz Maribor Jel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 82,90 83,40 11,65 11,75 7,45 7,65 Nova kreditna banka Maribor d.d. 82,20 83,20 11,58 11,83 7,20 7,70 Jjudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 83,00 83,40 11,65 11,90 7,50 8,00 Poštna banka Slovenije 80,75 83,10 10,65 11,80 6,50 7,70 Jublikum Ljubljana, t: 312-57 83,17 83,20 11,78 11,80 7,62 7,65 Jublikum Piran, t: 066/ 747-370 83,00 83,08 11,70 11,74 7,50 7,58 Jublikum Celje, t: 063/ 441-485 83,15 83,40 11,73 11,78 7,30 7,70 Jublikum Maribor, t: 062/ 222-675 82,95 83,15 11,70 11,73 7,15 7,55 Jublikum Šentilj, t: 062/ 651-355 81,40 83,20 11,73 11,80 6,90 7,50 Jublikum Tolmin, t: 065/ 82-180 83,10 83,50 11,68 11,70 7,60 7,69 Jublikum NM, t: 068/ 322-490 83,00 83,25 11,73 11,81 7,50 7,75 Jublikum Kamnik, t: 061/832-914 83,05 83,25 11,70 11,85 7,50 7,75 Jublikum Portorož 82,95 83,05 11,65 11,73 7,45 7,58 SKB d.d.,*** 82,60 83,40 11,70 12,00 7,45 7,95 JHP Kranj, t: 064/331-741 83,10 83,35 11,69 11,78 7,40 7,60 JZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320 82,85 83,30 11,65 11,92 7,35 7,90 JBK Ljubljana, 1:061/444-358 82,85 83,95 11,60 11,85 7,35 7,85 Ubimo Ljubljana, t: 212-073 83,16 83,19 11,78 11,79 7,60 7,64 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d, so lahko različni:"- Včerajšnji tečaji * BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 23. AVGUST 1995 __valuta V LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar 1589,00 1654,00 nemška marka 1067,00 1110,00 francoski frank 312,00 325,00 holandski gulden 954,00 992,00 belgijski frank 51,90 54,00 funt šterling 2437,00 2537,00 irski šterling 2493,00 2594,00 danska krona 276,00 287,00 grška drahma 6,60 7,10 kanadski dolar 1171,00 1218,00 japonski jen 16,40 17,10 Švicarski frank 1288,00 1341,00 avstrijski šiling 151,80 157,90 norveška krona 245,00 255,00 Švedska krona 216,00 225,00 Portugalski escudo 10,30 10,80 Španska pezefa 12,50 13,20 avstralski dolar 1176,00 1224,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,30 13,80 hrvaška kuna 290,00 310,00 KMEČKA BANKA-GORICA _23. AVGUST 1995 v LIRAH _valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1595,00 1645,00 nemška marka 1077,00 1105,00 francoski frank 314,00 326,00 holandski gulden 957,00 985,00 belgijski frank 52,20 53,90 funt šterling 2449,00 2534,00 irski šterling 2505,00 2600,00 danska krona 277,00 287,00 grška drahma 6,70 7,30 kanadski dolar 1177,00 1217,00 Švicarski frank- 1301,00 1336,00 avstrijski šiling 152,50 157,50 slovenski tolar 13,00 13,80 16. AVGUST 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,30 9,20 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,00 14, MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 20.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 24,8.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečajtuDEM 82.47 82.80 2. Banka nudi podjetjem tudi možnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje. < Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 menjalnica hida »»i/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 161 z dne 23. 8. 1995 - Tečaji veljajo od 24. 8. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Portugo Švedske Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 89,4355 1156,9224 395,7665 88,9027 2099,7234 2754,4531 2375,9171 8135,3095 7,4552 125,0398 7268,8991 1864,7756 78,7823 1645,6918 9834,3689 185,5909 120,7524 152,8869 95,7363 89,7046 1160,4036 396,9574 89,1702 2106,0415 2762,7413 2383,0663 8159,7889 51,0558 190,4495 7,4776 2246,1451 125,4160 7290,7714 1870,3868 79,0194 1650,6437 9863,9608 186,1493 121,1157 153,3469 96,0244 89,9737 1163,8848 398,1483 89,4377 2112,3596 2771,0295 2390,2155 8184,2683 51,2090 191,0208 7,5000 125,7922 7312,6437 1875,9980 79,2565 1655,5956 9893,5527 186,7077 121,4790 153,8069 96,3125 Opomba: Tečaj KRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 23.8.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) (A) tolarski del (B) devizni del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995: ,700,000 859,311 811,856 1,671,167 101.0954% 95.5125% 98,3040 170.000 85,931 81,186 167,117 l r u. t j » n s«r Tečajnica boiznega trga st.: 158 Datum: 23. 8. 1995 yuu^jiocwioa*jLr£ Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon St.dai(3) enotni leča) % sprem datum povpraš ponudba Max. Mm. lomsiT UEEI M 800 (11.5.95) 11300 22.6, 11.300 11.790 >RB 665 (13.6.95) 15.600 ,32 23.8. 15.460 15.580 15.790 15.500 25.365 SAL 1700 (9.5,95) 20.015 ,28- 23.8. 19.810 20.000 20,390 19.930 9.407 SKBR 1000 (24.2.95.) 34.026 1,14 23.8. 33.610 33.640 34.450 33.350 102.117 i:{l)W4CM 2SE wiriWiW 1CE1 10.0 2.(1.10.95) 101,0 ,63 23.8. 100,5 101,5 101,0 101,0 429 tsoi 8,0 5.(30.6.95) 100,3 23.8. 100,2 100,4 100,4 100,3 1.170 1S02 9,5 9.(14,95) 107,5 ,23- 23.8. 107,4 107,5 107,6 107,5 1.090 5S08 5,0 4.(31.5.95) 88,3 22.8. 89,0 91,5 1S11 7,0 5.(15.7,95) 96,9 16.8. 96,0 102,0 1SL1D 8,0 5.(30.6.95) 99,8 ,12- 23.8. 99,5 101,8 99,9 99,8 182 1SL2D 9,5 9.(14.95) 106,4 18.8. 106,4 107,0 SKBl 10,0 4.(111.94) 100,7A ,04- 23.8. 100,1 100,9 IM,7 100,7 76 srn 5,0 3.(30.6.95) 72,0 21.8. 72,1 75,0 ME 5BBE m 300 ;2)(28.7.95.) 12,277 ,63 23.8. 12.320 12.500 12.400 12.240 737 )AD 10.000 (1.6.94.) 118.173 ,35- 23.8. 117.100 117.100 120.950 116.150 51.169 M) 1715 (24.5.95.) 15.125 ,41- 23.8, 14.910 15.350 15.300 15.030 1,225 m (10) 21.000 6,95 23.8. 21,000 21.000 21.000 21 MK (10) 15.700 8.8. 14.500 16.300 m 218 (30,3,93.) 10.465 22.8. 10.200 10.480 m 2001 0](26.6.95.) 4,086 134- 23.8. 4.010 4.074 4.190 4.000 4.237 im (5) 785,5 ,47 23.8. 784,0 786,0 769,0 785,0 1.979 ME wr (BTP 2750 (22.6.95) 29.085 1,44- 23.8. 28.510 29.100 29.370 28.5M 1.367 TNP (10) 30.587 2,18- 23.8. 29,700 30.490 33.350 29.7M 3.518 JBKP 720 (25.5.95.) 9.500 2,86- 23.8. 9.300 9.500 9.5M 9.5M 67 np M 41.153 14.8. 40.060 41.990 ME sranH imsr T8* H2 12,0 4,(11194) 99,3 18.8. 96,3 IZG 11,0 4.(1195) 99,0 1,02 23.8. 98,0 101,0 99,0 99,0 723 H 12,0 7,(16.95) 100,0 23.8. 100,0 100,0 100,0 1.286 m 10,0 2,(16.95) 100,0 23.8. 100,0 100,0 100,0 291 SZB1 10,0 1.(15.3.95) 100,0 28.7 98,7 101,5 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 158/95-22. 8. 1995 Vrednost. papir obr. n.div. ex kupon SLdaCpj enotni tečaj % sprem datum povpiaS pmdba Max. Min. »str 1735 ■rennuiranTret; ■i ■■ m Hi H ■H SAR 2.582 21.8. 2.580 2.850 TRDO 200 (7)(30.6.95.) 5.220 5,45 23.8. 4.500 10.000 5.220 5.220 HBR0 55 (1.6.95) 3.778 22.8. 2.710 3.779 113 ER 2.0991 ,52- 23.8. 1.731 2.099 2.099 2.099 21 RDR0 (15,6,95) 10.350 31.7. 8.000 12.400 RGSR 400,0 6,06- 21.8. 400,0 450,0 4M,0 400,0 40 TfflPi irenmi ALDP 3.389 4,12 23.8. 3.500 3,000 3.650 3.200 644 HBP0 320 (1.6.95) 3.150 16.8. 2.632 3,130 KBP1 10.000 KBPP 25.500 22.8. 15.050 26.000 1GP0 (6) 875,6 22.8. 850,0 1.100 DffiC 360 (25.5.95) 4.500 4,07 23.8. 4.150 4.500 4.500 4.500 225 Rifil LOK 10,0 6.(1.194) 98,5 21,8. 94,8 100,0 MLJ0 10,0 6.(11.94) 101,0 22.8. 99,6 102,0 MO 10,0 3.(1.9.94) 97,5 21.8. 92,3 98,0 ISO 10,0 4.(1.10.94) 98,OA 1,01- 23.8. 97,1 99,5 98,0 98,0 917 Mi 11,0 4.(1.9.94) 102,0 ,97 23.8. 100,2 102,0 102,0 102,0 74 3P0 10,0 7 .(1.8.95) 98,4 21.8. 95,1 101,5 im 8,50 2.(15.4.95) 91,0 4.8. 30,0 mo 10,0 3.(11.95) 101,2 ,20 23.8. 100,2 101,5 101,2 101,2 8.542 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM 50 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SiT) 120 dnevni (v SPi) 94,1 19.4. ViliTiTT BSB3breznak.bona(1.12.95) delnak.bona(vSn,)NBS2 delnak.bona(vSIT)NBS3 96,2 15.286 1.997 ,09 ,01 ,09- 23.8. 23.8. 23.8. 96,2 15.M0 1,956 97,4 15.480 2.013 96,3 15.500 2.039 96,1 14.450 1.950 26.467 2.M3 2.336 5TK« BMT5 BMD5 BM5 BVT5 BVD5 BV5 101,OA 95,4 100,9 ,03 23.8. 18.8. 18.8 101,1 101,1 1.117 SBI 23.8.95 prejšnji d T d% 1.172,67 1.175,02 -2,35 -0,20 tečaj: borzni posrednik je hkrati Kupil in pro isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zaoržano trgov.; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, 0ZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (2) - izpladlo vmesne dividende; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za L93; (6) - u V vil • 1V+VHV11 uv V111UVU1U UiMljl.-Vi. UVllllvtU|Ut , UU1. Ul- UUIVVUIU 111V1U \UU V VZilUlAiJ, Ul V. U1V1I (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače; max - najvišji tečaj določ. vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 24. avgusta 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE | država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (vimi. Pri kon iu deviz oz, c 100 100 100 100 1 1 kretnih p )oseben 1173,2325 2409,4125 8250,0000 7,5603 188,2073 122,4548 raslih Je možno odst doaovor. 1 176,7878 2416,7138 8275,0000 7,5832 188,7776 122,8258 opanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM noZno odstc 82,35 82,51 panje. 82,85 82,75 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj vetja dne 24. avausta 1995 od 00.00 do 2* idjetij 1. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dokx veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. Tc do ECU = 30.1X0 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v sldadu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM leni na podle utah pa je razi 3čqji veljajo zc upin se fečajc kupovati in Dogcje nakup 82,40 82,45 82,35 82,55 82,45 gi srednjih tečaj merje Banke Slov odkup prilivov i tdočivspaazurr irodajati tujo vali a ali procJaje. 82,80 82,80 82,75 82,80 82,95 3v po trenutno snije povečano prodajo deviz u. ito po objavije- 23. AVGUST 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1618,620 — ECU — 2050,790 — nemška marka — 1091,450 — francoski frank — 318,720 — funt šterling — 2487,330 — holandski gulden — 975,130 — belgijski frank — 53,100 — španska pezeta 12,838 — danska krona — 281,700 — irski funt — 2544,310 — grška drahma — 6,829 — portugalski escudo — 10,566 — kanadski dolar — 1192,350 — japonski jen — 16,773 — švicarski frank — 1319,600 — avstrijski šiling — 155,220 — norveška krona — 250,170 — švedska krona 220,700 — finska marka — 369,550 — avstralski dolar 1199,200 23. AVGUST 1995 V ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,2500 10,7500 kanadski dolar 7,5500 7,9500 funt šterling 15,7000 16,50*00 švicarski frank 832,0000 864,0000 belgijski frank 33,6000 34,9000 francoski frank 202,0000 210,0000 holandski gulden 616,0000 640,0000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,6300 0,6640 danska krona 176,5000 184,5000 norveška krona 156,5000 163,5000 švedska krona 137,7000 144,3000 finska marka 232,0000 242,0000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 8,1300 8,5700 japonski jen 10,5000 11,0000 slovenski tolar 8,40 8,90 hrvaška kuna - - TeCaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NOVICE VIPAVA / LANTHIERIJEV DVOREC NOVA GORICA / OTROŠKO VARSTVO Obljubili obnovo ceste JESEMCE - O obvozu skozi Lipce zaradi razširitve podvoza, Cez katerega vodi železniška proga, smo na teh straneh že poročali. Na občini Jesenice so se zaradi tega sešli predstavniki naselja Lipce, KS Blejska Dobrava, izvajalcev, vlagateljev in nadzora, policije, občine in javnih občil. Kot so obljubili predstavniki izvajalcev, bodo dela potekala do 10. septembra, takoj naslednji dan pa se bodo lotili obnove ceste skozi Lipce. Ocenili bodo škodo, ki je nastala, preplastili asfalt, uredili odtok vode, sanirali travnike, dvorišča in njive ali pa se dogovorili za ustrezno odškodnino. Širitev podvoza na Blejski Dobravi je zadnji projekt gradnje avtoceste Hm-Sica-Vrba. Za 28. avgust predvidevajo Sestnajstur-no zaporo železniške prage. (M. F.) Začeli so se Aljaževi dnevi MOJSTRANA - Včeraj so se v Mojstrani in na Dovjem zaceli 4. Aljaževi dnevi. Letos so posebno slovesni, saj z njimi želijo praznovati 150-letnico rojstva Jakoba Aljaža, stoletnico Aljaževega stolpa na Triglavu in 50-letnico vzpona Joža Čopa prek Čopovega stebra v severni triglavski steni. Danes bo ob 18. uri v kulturnem domu na Dovjem odprtje razstave fotografij elanov Foto kluba Jesenice, ob 20. uri pa bo tudi uradno odprtje letošnjih Aljaževih dni, na katerem bo nastopil Slovenski oktet. V petek se bo v avli osnovne Sole v Mojstrani ob 20. uri začela okrogla miza z naslovom Triglavski narodni park - varstvo alpskega okolja in usklajevanje razvojnih možnosti krajev v njem in na njegovem obrobju. V soboto bo ob 14. uri odprtje obnovljene brvi Cez Bistrico pri PeriCniku, ob 16. uri pa bo na pobočju GrančišCa potekala vaja elanov GRS PD Dovje Mojstrana. Za nedeljo pripravljajo planinski pohod od Mojstrane prek Vrtaske planine, Njivic in Poldovega rovta do Aljaževega doma v Vratih. Zbor pohodnikov bo ob 6. uri pred Triglavskim muzejem v Mojstrani. Ob 15. uri bo v Vratih zaključek Aljaževih dnevov s krajšim kulturnim programom in maso v Aljaževi kapehei. (M. F.) Prometna ureditev VIPAVA - Zaradi Številnih pripomb - predvsem glede prometno preobremenjenega Glavnega trga v Vipavi, uvedbe krožnega prometa in čedalje manjših površin za peSce - je občinski svet na zadnji seji naCel tudi to vprašanje. Prebivalci Hriba, ki z Glavnega trga ne morejo priti do doma niti s kolesom, kaj šele z vprego, ki je tam še vedno doma, so v znak protesta zbrali več kot sto podpisov. Občinski svet je ugotovil, da nova ureditev res ni najboljša, razen tega kazi videz trga. Zato bodo izvedli manjše popravke, ki naj bi povečali varnost prometa in pešcev, signalizacijo pa bodo bržkone prenesli na tla in tako preprečili, da bi kazila podobo trga. (A. L.) Namakanje iz Vogrščka SEMPAS - Doslej kmetje v Šempasu in okolici od vodnega zajetja VogršCek niso imeli pravzaprav nic. Namakalni sistem namreč ni vodil do njihovih polj. Z vodo iz tega zajetja so zalivali njive predvsem kmetje s PrvaSkega in Domberskega polja. Z naložbo v višini sto milijonov tolarjev, ki jih bodo tri leta vlagali v napeljavo cevi od zadrževalnika do Sempaskega polja, bodo povečah obseg letine tudi na tem polju. Kot smo izvedeli, se v Vipavski dolini pripravljajo tudi na gradnjo novega vodnega zbiralnika, ki bo omogočal namakanje na območju Dobravelj in Zabelj. (V. C.) Večina denarja za kanalizacijo NOVA GORICA - Mestni svet novogoriške občine je na eni od zadnjih sej sprejel načelno odločitev, da bodo večino denarja, ki naj bi ga občina dobila za nerazvita območja, namenili za ureditev kanalizacije. Denar, ki bo v občinsko blagajno prišel iz ministrstva za okolje in prostor, bo šel na Banjsice, Cepovan in Lokve oziroma Trnovo, saj je pod temi kraji vodozbimo območje vseh zajetij, iz katerih se napajata Nova Gorica in Gorica. (V. C.) Čakajo na mnenje arheologov HRASTNIK - Arheološke raziskave v Podkraju, na meji med hrastniško in trboveljsko občino, ki jih opravljajo celjski arheologi, se končujejo. Zadnji delovni pogovori s predstavniki hrastniške občine, ljubljanskega Petrola, Avto moto zveze Slovenije in arheologi kažejo, da bodo do konca avgusta arheologi opravah sondažno raziskavo terena in pri-pravili pisno poročilo o najdbah na tem območju. Vse kaže, da se bodo konec letošnjega septembra začela pripravljalna dela za gradnjo bencinskega servisa in tehnične baze. (Ž. K.) Velika zvezda v Mariboru MARIBOR - Podjetje Rohami je včeraj na mariborskem Trgu svobode odprlo prvo avtorizirano trgovino z oblatih iz jeansa znamke Big star. Trgovina je opremljena po novi zasnovi mednarodne korporacije Big star, s pohištvom, ki daje vtis, da je še iz prejšnjega stoletja, V trgovini, vhodna vrata krasi številka 003, se lahko po trditvah obeh lastnikov po dostopnih cenah v oblačila iz jeansa oblečejo mladi in stari. Ne manjkajo tudi modni dodatki -pasovi, torbice, pokrivala, spodnje perilo ter vsa obutev, ki sodi k jeansu. (M. P.) Svetniki še se niso odločili Najprej si bodo ogledali dvorec sami Predragi vrtci vse bolj prazni Mestni vrtci so cenejši od primestnih in podeželskih Potem ko se je predzadnja seja vipavskega občinskega sveta zaradi obstrukcije skupine SKD končala Se preden se je začela, je bila obravnava zamisli o oživitvi Lanthierijevega dvorca uvrSCena na zadnjo sejo, ko naj bi občinski svet pretresel predloge ajdovskega Zavoda za družbeno planiranje in dr. Bogomirja KovaCa. Kot del gradiva za sejo je občinska uprava pripravila predlog sklepa, naj bi občinski svet potrdil zamisel Bogomirja Kovača in imenoval upravni odbor projekta. V predlogu piše, da sta si projekta v veliki meri podobna - tako v turističnem kot v hotelskem delu. Bistvena razlika je v tem, da Zavod za družbeno planiranje predlaga dolgoročni model oživitve. Zaradi narave dejavnosti, predvsem kongresnega in kulturnega turizma, bi občina morala pokrivati stroške iz proračuna. Občinska uprava se je zato zavzela za načrt dr. Bogomi- rja KovaCa. Ta upošteva tudi neprofitne in manj profitne dejavnosti, v projekt pa uvaja stacionarni in igralniški turizem. Slednjemu, ki ga pojmuje kot privlačen in zanimiv dodatek k ponudbi, naj bi bilo namenjenih približno 600 kvadratnih metrov površine. Zaradi poslovnega interesa vlagateljev bi to omogočilo občutno hitrejšo oživitev dvorca in prineslo nekaj sto delovnih mest. Po ocenah naj bi projekt zahteval od 14 do 20 milijonov nemških mark, letno pa naj bi prinašal približno 200 milijonov tolarjev prihodkov. Predlog občinske uprave je sprožil protest predstavnice ajdovskega zavoda Tatjane Rener, ki je tudi umaknila svoj projekt. Občini in dr. Bogomirju Kovaču je očitala nekorektnost pri vrednotenju dosedanjega dela zavoda pri projektu ter pomanjkljivosti in vsebinsko nezdružljivost različnih ciljnih skupin iz Kovačevega projekta. Razprave niso zaključili, ker so svetniki menih, da se morajo pred konCno odločitvijo natančneje seznaniti z vsemi predlogi. Zato si bodo najprej ogledali dvorec, upoštevali pa bodo tudi mnenje KS Vipava. Morda je nekaj resnice tudi v mnenju svetnikov, ki pravijo, da so prav razlike v konceptu tiste, ki povzročajo odlašanje z odločitvijo, saj ta prinaša tudi veliko odgovornost. Artur Lipovž NOVO MESTO / CESTE Občasno prihaja do zastojev Seidlova cesta bo svojo podobo spet dobila konec oktobra V Novem mestu zaradi zapore Kandij-skega mostu - njegova obnova naj bi se začela v prvi polovici septembra - in zaradi popolne zapore dela Seidlove ceste, ki jo obnavljajo, občasno prihaja do prometnih zastojev v srediSCu mesta. Ker so še počitnice, stanje ni kritično, vprašanje pa je, kaj bo septembra. Ureditev tristometrskega odseka Seidlove ceste je zato v tem trenutku vitalnega pomena. Pionirjevi gradbinci delajo v dveh izmenah, v prihodnje pa bodo tudi ob sobotah in nedeljah. Kot je dejal Feliks Strmole, sekretar za komunalne deja- vnosti mestne občine Novo mesto, dela potekajo po načrtih in do začetka pouka naj bi asfaltirali cestišče in pločnik ob Osnovni šoli Center in Gimnaziji. S tem bi se zastoji precej zmanjšah, večja pa bi bila tudi varnost otrok na poti v Solo. Dokončno podobo naj bi Seidlova cesta dobila konec oktobra. Zaradi specifičnosti dela, ker pod cesto potekajo tako rekoč vsi pomembni komunalni vodi, bo obnova tega dela regionalke stala kar tristo milijonov tolarjev. Financirata jo država in novomeška občina. Tekst in foto: Jože Z ura Slovenska pesem v Liechtensteinu NOVA GORICA - Novogoriški oktet Vrtnica je prejšnji teden gostoval v Liechtensteinu, kamor ga je povabilo slovensko kulturno društvo Dr. France Prešeren. Gostovanje je priredila Slovenska izseljeniška matica, njen podpredsednik Branko Dolenc pa je oktet tudi spremljal na gostovanju. Oktet Vrtnica je obogatil slovesnosti ob liechtensteinskem državnem prazniku 15. avgustu. Priložnostno je zapel tudi na sprejemu, ki ga je na rezidenenem grajskem vr- tu v Vaduzu priredil knežji par Hans Adam H. in Maria Liechtensteinska. Pevci so jima ob tej priložnosti podarili krašld pršut, izdelek MIP iz Nove Gorice. V Vaduzu so elani okteta popestrili dogajanje pri slovenski stojnici, ki jo je postavilo slovensko kulturno društvo Dr. France Prešeren. Stojnico je obiskal tudi knežji par, predsednik društva Janko Kramberger pa jima je izročil kolekcijo kakovostnih slovenskih vin. Knežji par se je pomudil tudi pri drugi slovenski stojnici, ki jo je pripravilo društvo Združeni Slovenci v Liechtensteinu. (V. G) Bližnji začetek novega šolskega leta spet odpira nekatere probleme. V primestne vrtce so starsi vpisali manj otrok, kot jih spada v šolski okoliš. Razlog: dragi so. Ta pojav pa ni značilen samo za Goriško, marveč za vso Slovenijo. V predšolskem oddelku na Vogrskem, ki je pet kilometrov oddaljeno od Šempetra pri Gorici, se je letos v malo Solo, ki je obvezna za vse otroke, vpisalo pet otrok, Čeprav jih tukaj živi veC kot le pet. Vzrok je v glavnem v tem, ker starši, ki delajo v Šempetru ah Novi Gorici, svoje otroke vsako jutro vozijo v tamkajšnje vrtce, popoldne, ko končajo delo, pa jih od tam pripeljejo domov. Pri tem ne gre za nezaupanje ali dvom v sposobnost vzgojiteljic, marveč za preprosto ra-čunico: vrtci v večjih središčih so cenejši. Veljavni normativ o številu otrok v enem oddelku vrtca (in male Sole) določa, da mora biti v oddelku najmanj Šestnajst otrok. Lani je na Vogrskem delovala mala šola z dvanajstimi otroki. Starši iz Vogrskega so morali iz svojega žepa dati več kot drugi starsi v občini, zato so se letos znašli po svoje. O tem, kaj storiti, se bo odločal mestni svet na prihodnji seji v začetku septembra. Se bo odločil zapreti oddelek male Sole na Vogrskem ah bo skušal poiskati drugačno pot? Poseben status imata v novogoriški mestni občini tudi vrtec v Cepovanu, kjer je v malo Solo vpisanih trinajst otrok, in vrtec na Trnovem z dvanajstimi vpisanimi. Vrtca delujeta, Čeprav je v njiju manj otrok, kot doloCa normativ. V občini so se namreč odločili, da bodo prispevali nekaj denarja, da bi se oddelka obdržala, ker gre za demografsko ogroženo območje. Takšna rešitev pri vrtcu Vogrsko ni možna. Ge hoCe-jo obdržati malo Solo, bodo morali poiskati drugačno. O tem bo mestni svet novogoriške občine odločal na septembrski seji. Najlažje je ukiniti malo Solo in vse obveznike vključiti v male sole v Šempetru ah Novi Gorici. Toda po mnenju nekaterih svetnikov je takšna rešitev zelo kratkoročna. Izhod je le v dveh poteh: ali spremeniti veljavne normative o minimalnem številu otrok ah pa iz občinskega denarja prispevati nekaj veC sredstev. Pri tem se spet odpira več dilem: lahko se je odločati, ko gre za reševanje posamičnega problema ene same šole, kaj pa bo, ko se bodo oglasili s podobnimi težavami iz Šempasa, Dornberka, Branika in od drugod...« skrbi občinske može. Vojko Cuder LJUTOMER / LOVSKA DRUŽINA S slikarsko razstavo skozi petdeset let lovstva Ljutomerska lovska družina praznuje v teh dneh petdesetletnico delovanja. V Galeriji Anteja Trstenjaka so pripravili lovsko-slikarsko razstavo, ki vsebuje fotodokumentacijo in arhivske dokumente o lovski družini od ustanovitve leta 1945 naprej, risbe lovca in risarja Jurija NikoletiCa iz Nove Gorice ter likovna dela Vlada Potočnika in Zlatka Gnezde. Na priložnostni slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki vseh sosednjih lovskih družin in predsednik Lovske zveze Slovenije Franc Avberšek, so podelili red za lovske zasluge II stopnje Francu Vrazu, red III stopnje pa Janku Potočniku, Alojzu Kaučiču, Branku Slaviču, Edvardu Ljubecu in Jožetu Kralju. Lovstvo oziroma lovske družbe so bile na območju ožje Prlekije razvite že v Času Avstro-Ogrske. Med drugo svetovno vojno je lovska organizacija razpadla, orožje lovcev pa je bilo zaplenjeno. Lovsko društvo Ljutomer je bilo spet ustanovljeno leta 1945. Po desetih letih sta se ljutomerska in soboška občinska lovska zveza združili, leta 1967 pa je bi- la spet ustanovljena Lovska zveza Ljutomer, ki je združevala lovske družine Ljutomer, Križevci in Bu-čkovci. Sredi osemdesetih let sta se ljutomerska in radgonska lovska zveza povezali v Lovsko zvezo Prlekije. Lovska družina Ljutomer ima danes 114 članov, upravlja pa s 6730 hektari. V preteklosti je bil najštevilčnejša divjad zajec, zaradi korenitih posegov v okolje in uporabe različnih kemijskih preparatov v kmetijstvu pa se je stalež zajcev in fazanov moCno zmanjšal. Leta 1960 so uplenili Se 579 zajcev, nato vsako leto manj, zdaj pa le nekaj deset na leto. Število uplenjenih fazanov je naraščalo do leta 1970, nato pa je začelo upadati. Med drobno divjadjo narašča le število odstreljenih rac, približno tristo letno, vendar jih lovci sami »vzredijo« veC kot petsto. Narašča število srnjadi. Medtem ko so leta 1950 lahko uplenili le sedem kosov, se zdaj približujejo že številu dvesto. Opozarjajo pa, da se je življenjski prostor divjadi v zadnjih petdesetih letih skrčil za 25 odstotkov. Goran Ohman Tudi tisti, ki ne marajo orožja, so po zakonu dolžni kaj braniti Civilno služenje vojaškega roka od tega načela tudi po novem ne bo odstopalo LJUBLJANA - Prvi oktober je rok, do katerega mora dr-2:3vrti zbor v skladu s tri mesece staro odločitvijo ustavnega sodišča sedanja določila zakona o vojaški dolžnosti glede ugovora vesti uskladiti z ustavo. Zakonski predlog, Id ga je v zvezi s tem pripravilo obrambno ministrstvo, tudi sicer Uekatera vprašanja civilnega služenja vojaške dolžnosti na Uovo in podrobneje opredeljuje. Doslej je ugovor vesti vojaški dolžnosti (zaradi verskih, filozofskih ali humanitarnih nazorov) in prošnjo 23 civilno služenje vojašCi-Ue lahko vojaški obveznik uveljavljal le pri naboru. Ustavno sodišče pa je menilo, da je pravica sodelovanja Pri obrambi države na drugačen naCin zagotovljena Vsem, ki iz naštetih nazorskih razlogov niso pripra- vljeni opravljati vojaških obveznosti. Ta ustavna pravica pripada torej vsem nabornikom, vojakom med služenjem vojaškega roka in vojaškim rezervistom, kar pomeni, da je časovno - to je za ves Cas trajanja zakonske obveznosti sodelovanja pri obrambi države - ni mogoče omejevati. Od leta 1991, ko je veljavni zakon o vojaški dolžnosti uveljavil alternati- vo služenju vojaškega roka z uvedbo civilnega služenja ali služenja brez orožja, po trajanju izenačenega s prvim, je za to možnost do konca leta 1994 zaprosilo 687 vojaških obveznikov. Slabi polovici prošenj je bilo ugodeno, od tega dvanajstim za služenje brez orožja, druge pa so bile iz različnih razlogov zavrnjene. Stanislav Rupnik, tajnik republiške komisije pri notranjem ministrstvu, ki o tem odloča, poudarja, da je bilo veliko prošenj zavrnjenih tudi iz formalnih razlogov, ker pač niso upoštevale niti osnovnih formalnih zahtev zakona; lahko bi rekli zaradi preproste nepoučenosti. Drugo težavo pri reševanju prošenj za civilno služenje vojaškega roka pa vidi v tem, da je komisija, ki jo sestavljajo socialni delavec, psiholog, zdravnik in predstavniki pristojnih upravnih organov, pri zbiranju podatkov o prosilcu omejena z zakonskimi določbami o varstvu osebnih podatkov. Delo komisije je zato največkrat omejeno na pogovor s prosilcem. Letos so dobili v obravnavo 193»prošenj, le štirinajst manj kot lani, vendar glede na to, da je večina letošnjih vojaških naborov že opravljenih, do konca leta ne računa na bistveno po- večanje števila. Vse, ki so jim prošnjo ugodno rešili, napotijo v eno od dvanajstih organizacij, ki so si z odločbo notranjega ministrstva pridobile ustrezen status za sprejemanje tovrstnih nabornikov. Med organizacijami, v katerih mladi ljudje z delom odslužijo svojo obrambno obveznost, je največ zavodov za telesno ali duševno prizadeto mladino. Zakonski predlog o noveliranju zakona o vojaški dolžnosti v to prakso vnaša poleg drugačne opredelitve pravice do ugovora vesti tudi nekaj zanimivih novosti. Uresničevanje siceršnje pravice vojaških obveznikov do nemotenega izpovedovanja svoje vere naj bi po predlogu ministrstvo za obrambo podrobneje uredilo s podzakonskim predpisom. Roka, v katerem vojaški obvezniki lahko vložijo prošnjo za priznanje ugovora vesti, predlagatelj ni bil pripravljen podaljšati na veC kot 15 dni, kolikor tudi sicer znaša v upravnem postopku, pač pa je predlagal polovico krajši rok, v katerem mora komisija odgovoriti na prošnjo tistih, ki so že na služenju. S sedanjih šestih naj bi se rok torej skrajšal na tri mesece, kar se zdi glede na sedemmesečno obveznost služenja edino pravilno. Sedanji predlog tudi izrecno določa, da mora komisija v okviru možnosti pri odločanju upoštevati želje prosilca, kje želi opravljati nadomestno civilno službo. Pri tem pa predlagatelj ni upošteval pripomb državnega zbora v prvi obravnavi, naj bi prosilci imeli možnost civilno odslužiti svojo obveznost še v nekaterih organizacijah, re- cimo na področju kulture. Se enkrat je namreč poudaril, da je po ustavi in zakonu o obrambi sodelovanje pri obrambi države za vse državljane obvezno. Zato je tistim, ki ne želijo opravljati vojaških obvznosti, treba omogočiti sodelovanje v drugih načinih obrambe. To pa je najprej sistem zaščite in reševanja oziroma sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pred tem, da bi komu morda prišlo na misel to »formalnost« zaobiti, se je predlagatelj zavaroval z določbo, ki naj bi veljala za rezerviste. Ti bodo morali ugovor vesti, če bo parlament tak predlog sprejel, uveljavljati tako, da bodo po ugodno rešeni prošnji odšli na obvezno enomesečno usposabljanje za zaščito in reševanje. Robi Kovšca Nekateri mladi si želijo puško zamenjati z rožami - to jim omogoča ugovor vesti (Foto: Soban Plavevski) AMNESTV INTERNATIONAL / NAPAD NA NJENE ČLANE Pripor zaradi »ponovitvene nevarnosti« Je velik odmev kriv za takšno vnemo policije pri iskanju krivcev? LJUBLJANA - Neprijetni incident, ki se je zgodil v Času kongresa mednarodne organizacije za zaščito človekovih pravic Amnesty International v Ljubljani, dobiva svoj epilog na sodišCu. Policija je razmeroma hitro odkrila domnevne storilce, ki naj bi sredi Ljubljane pretepli delegate kongresa, in jih izročila preiskovalnemu sodniku. Kot je znano, je preiskovalni sodnik odredil pripor zoper Mihaela S. in nemškega državljana Thomasa M. Glede na večkratne polemike o (-pre) veliki popustljivosti pravosodnih organov, ceš da (pre) redko odrejajo pripor za osumljence, smo na okrožno sodišče v Ljubljani naslovili vprašanje o razlogih, zaradi katerih _____RTV KOPER-CAPOPISTRIA_ Nehvaležna vloga Janeza Čadeža V Koper prihaja Petanov pooblaščenec KOPER - Danes se bo delavcem koprskega radia in televizije predstavil Janez Čadež, ki ga je direktor RTV Slovenije pooblastil, da izvede reorganizacijo v koprski enoti RTVS. Imenovanje Čadeža za »komisarja« je pov-zr°Cilo precejšnje razburjenje v obeh koprskih medijskih hišah. (Mimogrede, za zdaj sta koprski radio in televizija dejansko še dve samostojni enoti.) Protesti delavcev, obeh Vodstev in sindikata koprskih radio-televizijcev so generalnega direktorja - kot je Pri njegovih podobnih odločitvah že v navadi - pustili ravnodušnega. Danes se bo torej Janez Čadež moral soočiti z okoljem, ki je enotnega nrnenja, da ga ne potrebuje. »Kot kulturni in fleksibilni ljudje bomo seveda poslušali, kaj nam ima povedati,« j^ včeraj izjavil Leon Hrovatič, sindikalni zaupnik delavcev Radia Koper-Capodi-stria. »Upamo, da bo tudi on Pripravljen poslušati nas. Povedali mu bomo, da proti njemu osebno nimamo nič, da pa je on v tej igri sprejel zelo nehvaležno vlogo, Čeprav verjamemo, da on sam noCe ničesar slabega...« Na včerajšnji sestanek kolegija vodstva RTV Slovenije v Ljubljani je Petan v zadnjem hipu povabil tudi predstavnike Kopra, ki so tako imeli le eno uro in pol časa, da so se odpraviti in prišli do prestolnice. Uspelo jim je in kot je po vrnitvi dejal Liv-ko Vižintin, po pooblastilu v. d. direktorja Radia Koper-Ca-podistria, je bilo vzdušje konstruktivno. »Na sestanku sem dobil občutek, da žeti Petan umiriti zadeve in je pripravljen, da poiščemo skupne rešitve.« Vendar so na tem sestanku govoriti predvsem o zapletu v zvezi z izključitvijo sre-dnjevalovnega oddajnika na Belem Križu. Nakazana je že rešitev, in sicer bodo z namestitvijo sodobnejše opreme lahko rešiti tako problem porabe energije kot tudi problem protestov prebivalcev okolice oddajnika zaradi domnevnih škodljivih vplivov. »Glede Cadeževe prihodnosti pa menim, da v Kopru niti na radiu niti na televiziji ne rabimo komisarja oziroma nekakšnega sodnika od zunaj,« je izjavil Vižintin, »Radio Koper-Capodistria je poslovno ena najuspešnejših enot RTVS, pa tudi na tukajšnji televiziji stanje ni takšno, kot ga hočejo prikazati v Ljubljani...« Boris Vuk HOMOSEKSUALNOST Posvet, ki naj pomaga odpreti oči javnosti in odgovornim LJUBLJANA (STA) - Tudi slovenski homoseksualci se vži vljenju srečujejo z vrsto težav in problemov, ki jim javnost tudi zaradi nevednosti in zatiskanja od odgovornih - ne po sveča dovolj pozornosti. Taksne razmere naj bi pomagal spre meniti tudi mednarodni posvet o homoseksualnosti, Id bo potekal od 23. do 27. avgusta. ZaCel se je torej vCeraj v prostorih kluba Magnus in Monokel v nekdanji vojašnici na Metelkovi ulici v Ljubljani. Posvet organizira SKUC Magnus & LL. Na posvetu bodo s predavanji sodelovali tuji gostje, v okviru programa pa bo tudi nekaj okroglih miz, pri katerih se bodo srečali tuji in domači poznavalci te problematike. V četrtek bo Lisa Power predavala o sodelovanju z vlado in obravnavala medsebojno sodelovanje lezbijk in homoseksualcev, naslov predavanja Juliana Hovvsa pa bo Kako doseči, da težko dosegljivi moški dobijo sporočilo. Predsednik državnega zbora Jožef Skolc bo v petek v Grand hotelu Union uradno odprl posvet z okroglo mizo, pri kateri bodo o homoseksualnosti in politiki razpravljati slovenski ministri in nekateri pomembni politiki: ministra Slavko Gaber in Pavle Gantar, Sonja Lokar, Metka Mencin, Sandi Ferdih in Tanja Rener. Popoldne bodo udeleženci posveta govoriti še o dveh perečih temah - istospolnem partnerstvu in diskriminaciji obolelih za aidsom. Julian Hows bo nato opisal lastne izkušnje (Življenje z virusom HIV - kako sem preživel). O tem, kako poteka zbiranje sredstev in delo v berlinskem uradu za življenjski slog istospolno usmerjenih ljudi in kako vzpostaviti stik z lokalnimi oblastmi, bo v soboto, 26. avgusta, govoril nemški gost Ira Kormannshaus. Istega dne popoldne bo o sodobni zahodni spolni kulturi predaval Gert Hekma. Zadnji dan posveta, v nedeljo, 27. avgusta, bodo udeleženci najprej prisluhniti Leni Zabadykini iz Rusije, ki bo prikazala razmere na tem področju v vzhodni Evropi, nato pa se predavanju Kevina Mossa o homoseksualnem nacionalizmu. je bil za Mihaela S. odrejen pripor. Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani AleS Zalar nam je pojasnil, da je bil pripor odrejen zaradi ponovitvene nevarnosti, kar je utemeljeno v 432. členu zakona o kazenskem postopku. Okrožno državno tožilstvo je zoper Mihaela S. vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja nasilništva, nato pa je okrajno sodišče v Ljubljani moralo preveriti, ali so še podani razlogi za pripor. Očitno razlogi še obstajajo, saj so v torek izdali sklep o podaljšanju pripora. V obrazložitvi so pojasnili, da v primeru Mihae- la S. obstajajo posebne okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bo obdolženec kaznivo dejanje ponovil. Iz podatkov o predkazno-vanosti namreC izhaja, da zoper njega poteka veC različnih kazenskih postopkov z elementi nasilja in številni postopki pri sodniku za prekrške zaradi kršitve javnega reda in miru. AleS Zalar nam je pojasnil, da zaradi določil sodnega reda v tej fazi ne more dati veC konkretnih informacij, s katerimi bi bilo mogoče komentirati spekulacije, o katerih smo ga spraševali. Zanimalo nas je namreC, ali nenavadna vnema policije pri iskanju osumljencev in odredba o priporu nista povezani z velikim odmevom, ki ga je zadeva imela v javnosti, vštevsi opravičilo, ki ga je prizadetim izrekel predsednik države. Boštjan Lajovic Napadli so nič hudega sluteče goste Al (Foto: B. R.) GLEDALIŠČE / RAZGOVOR Z ANČKO LEVAR E ICittfl e * g I MII ;;.X. ■ K 11 s MtiHi n ri 8 ,tFi fi Ulili W1 lwl LJUBLJANA - Ančka Levar, gledališka igralka, ki je pred kratkim praznovala svoj osemdeseti rojstni dan, že dolgo ne nastopa veC. Svojo umetniško pot je zadela zelo mlada. Kmalu je postala Članica Slovenskega narodnega gledališča, kjer je zaigrala v številnih vlogah. V pogovoru nam je povedala nekaj več o svojem delu in življenju. Kako ste se odločili za igralski poklic? Kakšen je bil začetek? Doma sem bila iz Cerknice, iz vasi Grahovo ob Cerkniškem jezeru. To je prekrasen kraj, tudi ljudje so takšni, mogoče malo posebni. Tam sem bila rojena 27. julija, to se pravi na dan zadetka žetve. Stara mama mi je vedno govorila, da bom zaradi tega imela srečo v življenju, in res je imela prav. S štirinajstim letom sem odšla živet k stricu Ivanu Levarju v Ljubljano. Življenje na kmetiji zame ni bilo dovolj, bila sem namreč zelo radovedna, in tako sem se odločila zapustiti dom. Tu se je začelo moje izobraževanje. Stric se je gibal v umetniških krogih, to je bilo zame neverjetno zanimivo in novo. Tako sem spoznala številne igralce, glasbenike, slikarje in druge velike umetnike, kajti med vojno so bili umetniški delavci med seboj tesno povezani. Kdaj ste zaCeh igrati? Prvo gledališče, s katerim sem se srečala, je bilo Šentjakobsko, kjer sem spoznala Frana Milčinskega in Staneta Severja. Tu so me lepo sprejeli v svoje vrste, rekli so, da sem nadarjena, dobila sem prve vloge. Že drugo sezono, to je bilo v mojem sedemnajstem letu, sem bila sprejeta v Dramo. Tako se je začela moja pot. Prišla sem med zelo znane slovenske igralce, od katerih sem se veliko naučila in jih tudi spoštovala. Moram reti, da so me zelo lepo sprejeli in me imeli radi. Vaša prva gledališka vloga? Prvič sem zaigrala v naslovni vlogi v Nicodemijevi komediji Postržek. Spominjam se, da sem takrat igrala z uglednim slovenskim igralcem Emilom Kraljem. V kakšnih vlogah ste največkrat nastopili? Bi jih lahko kako označiti? Vloge, ki sem jih igrala, so takrat imenovali naivke, vendar se s tem naslovom nisem nikoti strinjala. Igrala sem ženske vloge, ki so imele mešan karakter. Najbolj mi je bil pri srcu Moliere. Pri njem ne gre za naivke, ampak navihane ženske.Vedno sem se čudila, zakaj so me imenovali naivka, kajti sama nisem bila naivna, kar dokazuje že dejstvo, od kod prihajam. S kmetije namreč. Nikoli nisem bila zadovoljna s tem naslovom. Nekaj Časa ste živeli in delati v Beogradu. Zakaj ste odšli tja? Leta 1957 smo se z družino zaradi moževe službe preselili v Beograd, kjer smo ostali do leta 1964, torej šest gledaliških sezon. Postala sem članica takratnega Jugoslovanskega dramskega gledališča, vendar je bilo to zelo težko, kajti nikoli se ne moreš popolnoma naučiti tujega jezika. Jezik je kot zli duh, naudš se ga govoriti, vendar tvoj lastni jezik vedno šepeta v notranjosti. Vsekakor je to zahtevalo od mene veliko naporov, Čeprav so me tudi tam lepo sprejeti. Nikoli se nisem čutila kakorkoli zapostavljeno. Spoznala sem tudi veliko prijateljev, med njimi režiserja Mata Miloševiča in Mira Beloviča. Nikoli nisem imela občutka, da nimam dela. Vedno sem bila zaposlena, to pa je za igralca zelo pomembno. . Vrniti ste se v Ljubljano. Kako ste se spet vključiti v gledališče? Po šestih sezonah smo se vrnili v Ljubljano. Tu se je veliko spremenilo, novi repertoarji... Za gledališče je na sploh značilno, da gredo stvari naprej. Vsak režiser hoCe nekaj novega. Tudi v obdobju pred Beogradom je režiser Bojan Stupica, ko je režiral Motiera, postavil poševni oder. To je bila za nas novost, saj smo bili vedno na ravnem odru. Igra je zahtevala veliko truda, to je bil dolg študij, vendar je bila predstava potem očarljiva. Tudi občinstvo je novost sprejelo z navdušenjem. Besedila pa nismo nikoli spreminjali. Katera vloga vam je najbolj ostala v spominu oziroma vam je bila najbolj pri srcu? To je bila vsekakor vloga, ki sem jo igrala v Linhartovi igri Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Bilo je tako očarljivo, tako slovensko. Tudi vse vloge v Molierovih delih sem rada igrala, avtorja spoznaš, osvojiš, razumeš. Tudi Brecht mi je zelo všeč. Veti-ko razlik je med Molierom, Brechtom in Cankarjem, a sem vse te vloge rada igrala, bile so nekako v meni. Za svoje delo ste prejeli tudi pohvale in nagrade. Katero bi posebej omeniti? Zelo sem ponosna na Borštnikov prstan, pa tudi na Kalinov kipec, ki mi ga je podarilo mesto Ljubljana, Čeprav nisem Ljubljančanka. Seveda je vsakdo vesel pohval ali nagrad. Ste kdaj nastopiti tudi v filmu? V filmih bi lahko nastopila, vendar sem vedela, da sem polno zasedena v gledališču in potem ne bi mogla skrbeti za družino. Imeti otroke in družino pa pomeni veliko odgovornost, zato sem morala nekajkrat odkloniti filmske vloge. Malo mi je bilo žal, vendar ne vem, če bi bila tudi v filmu tako uspešna. Kdaj ste zaključiti svojo kariero? Kako ste to sprejeli? To je pač tako, ko si toliko star in si toliko let delal, moraš v pokoj, to je bilo v mojem dvainpetdesetem letu. Ze prej, ko sem videla svoje starejše kolegice, kako so bile nesrečne, ko so odšle v pokoj, sem si kar naprej dopovedovala, glej, da ne boš nesrečna. In res, poslovila sem se lepo, mimo, nisem si grenila življenja zaradi tega. So se vam z igralskim poklicem uresničila vaša pričakovanja, vaše sanje? Bi se Se enkrat enako ododti? Nimam občutka, da sem premalo delala, veliko sem delala, bila sem zasedena z velikimi vlogami, kar pomeni zadoščenje, izpolnitev želja. Lahko rečem, da so se moja pričakovanja uresničila. Ce bi bila še enkrat mlada, bi se verjetno enako odločila. Aleksandra Zorko Kogojevi dnevi že šestnajsto leto KANAL OB SOČI - Gez dober teden, v petek, 1. septembra, se bodo v tem srednjeveškem mestecu ob Sod začel glasbeni festival, imenovan Kogojevi dnevi. Njegovo 16. izvedbo pripravljajo: organizatijski odbor, Id mu predseduje akademik Ciril Zlobec, umetniški svet, ki ga vodi dirigent Anton Nanut in domače Prosvetno društvo Soča, Id ga zastopa Ljudmila Zimic. Včeraj so na tiskovni konferend spregovorili o programu in nekaterih posebnostih letošnjega festivala. Anton Nanut, ki mu poleg Marijana Gabrijeltiča gre zasluga, da se je pred 16 leti ta glasbena prireditev v Kanalu sploh začela, je na tiskovni konferend izrazil zadovoljstvo, da se je festival kljub poskusom, da bi ga preselili v drago, »bdj kultivirano okolje, na primer v Ljubljano ali vsaj v Novo Gorico«, ostal v Kanalu. Zadovoljstvo nad tem je izrekel tudi kanalski župan Zoran Madon, ki je poudaril, da je občina kljub temu, da nima sredstev, kolikor se je le dalo, pomagala festivalu. Glavna sponzorja sta Petrol Ljubljana in Hit Nova Gorica. Tja do 22. oktobra se bo odvijal spored letošnjih Kogojevih dnevov. Po uvodni razstavi slik v Debenjakovi galeriji - letos bodo tam postavili na ogled 36 oljnih slik odličnega slovenskega slikarja in grafika Rika Debenjaka, doma iz Kanala - in uvodnem koncertu komornega zbora Ave iz Ljubljane, se bo zvrstilo še deset koncertov, ki se bodo poleg Kanala odvijali še v Desklah, Dobrovem, Novi Gorici, Zemonu, Portorožu in Ljubljani. (V. C) Uspeh AGRFTV na Celovškem festivalu LJUBLJANA - Na Mednarodnem festivalu filmskih in video del mladih avtorjev, Iti je potekal v Celovcu od 15. do 20. avgusta, so študentje in diplomanti ljubljanske AGRFTV prejeli številne nagrade. Zlato priznanje v kategoriji filmskih akademij je dobil Mitja Novljan za film Mara-i ška, ki je postal tudi najboljše delo festivala v celoti, saj je zmagal v najzahte-vnejši kategoriji filmskih akademij. Srebrno priznanje v tej kategoriji je med drugimi pripadlo tudi filmu Tik Igorja Vrtačnika, med deli, ki so se potegovala za bronasto priznanje, pa so za nominacijo dobili posebne plakete še trije filmi AGRFTV: Bajazid - človek bomba Spele Kuclar, Mesto umora Zorana Živuloviča in Plaža Urše Kos. Sebastijan Cavazza pa je prejel na-I grado za najboljšo moško stransko vlogo. (A. P.) DVANAJST LIKOVNIH MUZEJEV Rijksmuseum Naslov: Stadhouderskade 42, Amsterdam; telefon: 0031/20/673-21-21; odprto vsak dan od 10.00 do 17.00. Leta 1800 so v Haagu ustanoviti Narodno umetnostno galerijo s fondom 225 slik, večinoma iz zbirke princa Viljema V. Zbirko, ki se je s pomembnimi nakupi, darili in zapuščinami še razširila in v času Ludvika Bo-naparteja preselila v Amsterdam, so proti koncu devetnajstega stoletja shraniti v novem muzeju. Muzejska zbirka ponuja najpopolnejši pregled del holandskih mojstrov (zbirke so bile sprva koncipirane kot pregled holandskega slikarstva sedemnajstega stoletja), zastopane pa so tudi mojstrovine drugih šol. V njej so zbrana temeljna dela Halsa, Rembrandta, Vermeerja in bratov van Ostade, med izdelki mojstrov iz drugih okolij pa hrani muzej nekatera italijanska renesančna dela, dela Rubensa, van Dycka, El Greca, Goye in Liotarda. Ob stalni zbirki prireja muzej pomembne občasne razstave (trenutno so na ogled portreti iz zadnjih petih stoletij, izdelani v najrazličnejših tehnikah, in razstava nizozemskega osemnajstega stoletja, ki je že bila na ogled v londonski Narodni galeriji). Sliko Dekle v modrem (na sliki, približno leta 1663), ki jo Rijksmuseum hrani od leta 1885, je Jan Vermeer (1532-1575) naslikal v svojem zrelem obdobju. Slika, ki sodi med redke ohranjene slike Rembrandtovega učenca, ki so ga po njegovi smrti kmalu pozabiti (na druge slikarje je pomembno vplival mnogo kasneje), velja za eno največjih dragocenosti muzeja. (V. U.) Tombstone Vestem, distribucija: Fun video, scenarij: Kevin Jar-re, glasba: Bmce Broug-hton, režija: George P. Co-smatos, igrajo: Kurt Rus-sell, Val Kilmer, Bill Paxton, Michael Biehn, 127 minut. Izvrstna igralska zasedba in odličen film, mnogo živahnejši kot Wyatt Earp Lavvrenca Kasdana s Kevinom Costnerjem. Earp je tokrat Russel, Doc Holliday pa predbatma-novski Kilmer, ki je kljub jetičnemu kašlju v svoji vlogi neverjetno seksi. V manjših vlogah se pojavljata še naša znanca s televizije Jason Priestley iz Beverly Hills 90120 in John Corbett iz Severnih obzorij. V spodadu pri O. K. Corralu so se legendarni šerif Dodge Cityja Wyatt Earp, njegova brata (Bill Paxton, Sam Elliot) in Doc Holliday spopadli s Clantonovimi in McClauryjevimi brati. To je bil prvi spopad, ki se je odvil znotraj mestnih meja. Meščani so ga lahko opazovali na lastne oči, prav tako pa tudi posledice spopada. Obvezen ogled krasne odjavne špice. Priporočamo! (I. P.) Črna grožnja Menace II Society, drama, distribucija: Fun video, scenarij: Tyger VViltiams, režija: Allen in Albert Hughes, igrajo: Tyrin Turner, Bill Duke, Charles S. Dutton, Samuel L. Jackson, 93 minut. Brata Hughes sta posnela surovo urbano zgodbo o mladoletnem Cainu Lavvsonu (Tyrin Turner), ki odrašča brez očeta in je nenadoma soočen s pomembno odločitvijo, ki naj bi mu zagotovila boljše življenje in ga rešila iz brezna nasilja in samouničenja. Ker pa je Cain globoko zapleten v mrežo uličnega kriminala in celo v umor, ki ga je zagrešil njegov prijatelj O - Dog, ima zelo malo možnosti, da bi lahko ubežal pred maščevalnostjo divjega okolja, v katerem je odraščal. Film je ameriško MTV-občinstvo lani izbralo za film leta (evropsko pa kar Telesnega stražarja s Kevinom Costnerjem in Whitney Houston - mogoče zato, ker Cme grožnje takrat še ni videlo), pred dvema letoma pa so ga pokazati tudi v noči režiserjev na canneskem filmskem festivalu. (I. P-) Najbolje prodajana tujejezična literatura v izbranih slovenskih knjigarnah (v preteklem mesecu) V času počitnic in dopustov si upamo brati literaturo tudi v tujih jezikih in si hkrati pomagamo s tujimi priročniki in celo slovarji. Med tujejezičnimi prodanimi knjigami moCno vodi strokovna literatura, prednjačijo slovarji, v času počitnic tudi popotni priročniki, nekari ljubitelji pa radi posegajo po klasikih v originalu. Ostali naslovi prinašajo lažje zabavno branje, ki sovpada s časovnim obdobjem v katerem smo. Posebej popularna je knjiga Guitar legends, ki govori o glasbenikih, kitaristih, ki so vzor in legende v obvladovanju svojega inštrumenta in je najbolj prodajana v ljubljanski Kazini. V knjigarni Karantanija prednjačijo knjige v hrvaškem jeziku. Pokrivajo predvsem filozofsko področje, o čemer pričajo že naslovi sami in tudi književnost, in sicer knjiga Koma-danje Orfeja, ki prinaša eseje o književnosti. Knjigama Založba Obzorja, Gosposka 24, Maribor 1. J. D. Salinger: The cather in the ray, Pinguin book, 1994 2. Oxford advanced leameris dictionaiy, Oxford center, 1994 3. Karin Sagner-Diichtink: Taschen Monet, Benedict Taschen, 1992 4. Shakespeare story, Comedies, Wings books New York, 1993 5. Harper Collins Publisher, English guides 2, Word for-mation, 1994 Knjigama Kazina, Kongresni trg 1, Ljubljana 1. Chriss GUI: Guitar legends, Studio editions 2. Mtio Manara: Click 2, NBM 3. Leslie Kemion: Lean revolution, Eosury press 4. Seven language dictionaiy, Gramercy 5. Richard Muir: The villages of England, Thames and Hudson Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana 1. Cambridge International Dictionaiy of English, Cambridge University Press, 1995 2. M. S. Pečk: The Road Less Travelled, Rider London, 1994 3. James Champy: Reengineering managment, Harper Collins, 1995 4. John le Carre: Our game, Alfred A. Knops, New York, 1995 5. Danielle Steel: Lightning, Bantam Press, 1995 Knjigama Karantanija, Gornji trg 26, Ljubljana 1. lanthe H. Hoskins: Temeljna učenja ezoteriske filozofije, CID,1995 2. Aristotel: Metafizika, Hrvatska sveucilišna naklada Zagreb, 1992 3. Ihad Hassan: Komadanje Orfeja, Globus, 1992 4. VVilliam James: Raznolikosti religioznih iskustva, Na-prijed, 1990 5. Lao-Tse: Tao-Te-King, CID, 1994 Kar]aželeznik ;____________________________________________________________________________________________ "KITAJSKA / PRED KONFERENCO OZN O ZENSKI' Manj splavov, trdijo oblasti Odgovori na kritike so pripravljeni PEKING - Kitajska vlada vneto za-govorja svojo politiko družinskega načrtovanja, po kateri lahko vsak par ima samo enega otroka. Kitajske oblasti tudi trdijo, da število splavov v državi upada. S temi izjavami verjetno že odgovarjajo na kritike, ki jih Pričakujejo naslednji mesec na svetovni konferenci Združenih narodov o ženski, ki bo v Pekingu. Vprašanje števila prebivalstva je ključnega pomena za preživetje in razvoj kitajskega naroda, trdijo oblasti, ki pričakujejo, da jih bodo na konferenci z vseh strani napadli zaradi domnevnih prisilnih splavov in drugih neprostovoljnih ukrepov za nadzor rojstev. Nagel porast prebivalstva v 60. in 70. letih, ko je bil Mao prepričan, da bo država postala velesila, Ce bodo družine kar se da velike, je privedel do nevarnosti pomanjkanja prehrane za toliko ljudi. Februarja je namreč Kitajska dosegla milijardo in dvesto milijonov prebivalcev, to je Število oseb, ki so ga pričakovali šele ob koncu stoletja. Državi ni preostalo drugega, kot da je leta 1979 uvedla strogo politiko, ki posameznim parom dovoljuje samo enega otroka. Oblasti danes trdijo, da nasprotujejo splavom kot sredstvu za družinsko načrtovanje, čeprav omogočajo ženskam, ki želijo splaviti, da to storijo. V resnici Kitajsko obtožajo, da sili ženske, ki zanosijo drugega otroka, da splavijo, češ da kršijo politiko enega otroka za vsak par. To se dogaja še zlasti v mestih in večjih centrih, čeprav uradni viri trdijo, da je splavov čedalje manj, ker se ljudje vse bolj poslužujejo kontracepcijskih sredstev. Na podeželju so razmere drugačne. Družine so kljub prepovedim številnejše, s pomočjo splavov in umorov novorojenčkov pa se rojeva oziroma preživi več dečkov kot deklic. Na septemberski konferenci o ženski bo Kitajska morala tudi odgovarjati na vprašanja prisilnih splavov in prisilnega družinskega načrtovanja v Tibetu. Južno Argentino pestijo polami mraz in zameti Južne predele Argentine je zajel val hladnega vremena, ki je bil najprej usoden za številne črede ovac, ki se pasejo okrog mesta Rio Gallego. Iz tega mesta je tudi zgornji posnetek, na katerem se pogumni kolesar bori s snegom NOVICE Poginila je najslavnejša kokoš BERLIN - Vas Albdorf žaluje za najslavnejšo nemško kokošjo, ki je vsak dan znesla jajce pred durmi Ervina Finka, človeka, ki ji je avgusta 1992 resil življenje. Luggel (tako je bilo ime kokosi) je Fink resil pred utopitvijo. Od takrat je kokoš v Slak hvaležnosti vsak dan znesla jajce pred vrati tioveka, ki ji je resil življenje in s tem zaslovela po vsej državi. Zal je Luggel zbolela za rakom in -kljub operaciji maja letos - pred dvema tednoma zadnjič zakokodakala. Fink jo je dal nagačiti. Jezerska pošast tudi v Turčiji ANKARA - V turskem jezeru Van na vzhodu države so videli dve pošasti, eno dolgo približno deset metrov, drugo pa šest. Pripovedi krajanov spominjajo na legendo o škotski poSasti v jezeru Loch Ness. Zadnji je pošasti uzrl poslanec islamske stranke Zeki Ergezer, ki ju je videl, ko sta se plavaje lovili. »Videti je bilo samo njuna hrbta, porasla s črno dlako,« je izjavil poslanec, ki je dodal, da sta se živali igrali v jezeru dve uri in dajali ^s, da sta inteligentni bitji, ne pa strahotni pošasti, o katerih govore krajani. Jezero se nahaja v enem najlepsih turških predelov, Id pa je obenem središče kurdskih uporov. Monarhiji se obetajo slabi časi LONDON - Policijski pes je nevede zakrivil strašen zločin: ubil je enega od šestih krokarjev, ki stražijo Londonski stolp. Legenda pravi, da bosta Padli monarhija s trdnjavo vred, če bo krokarjev uranj kot šest. To se je zgodilo v nedeljo, ko je sPanjel Charlie med rutinsko kontrolo pred Prihodom kraljice, ubil krokarja Charelieja. Ptico so sicer takoj nadomestili, kljub temu pa je bilo v trdnjavi za nekaj ur samo pet krokarjev. Legenda saga v dobo Charlesa II., ki je ukazal pobiti krokarje trdnjave, da ne bi motili dvornega astronoma, a se je premislil, ko so mu povedali, da bo Padlo kraljestvo, če bo krokarjev manj kot sest. Rekordni festival v Mehiki LIUDAD DE MENICO - V Mehiki so priredili naj-vecjo veselico na svetu: na njej je nastopilo 80 ansamblov in godb, ki so na odru gledališča v Pue-nli igrali 175 ur brez prekinitve. Veselico bodo vPisali v Guinnessovo knjigo rekordov, saj so edini podobni glasbeni dogodek prirediti leta 1969 v ADa v VVoodstocku. Glasbenega festivala se je udeležilo 70 tisoč gledalcev. Mnogi so plesati do nnemoglosti. Med temi tudi par, ki je plesal 17 ur zaporedoma. Raztreseni policisti veselje zločincev LOS ANGELES - Zaradi preobremenjenosti z de-t°m je ameriška policija te dni zagrešila par res odmevnih napak. Iz gole raztresenosti je izpustila ntiadeniča, ki je ubil 18-letno dekle med vožnjo v vrnjenem stanju ter zensko, ki je ubila svojega potovalnega agenta. Medtem ko se policija opravičuje javnosti, sta jo osumljenca jadrno in brez sledu popihala. ZNANOST / V VODI PRIČETEK ŽIVLJENJA Pozitivne plati poroda v vodi MOSKVA - Biolog, zdravnik in trener Igor Tarkovski j strokovno vadi in pripravlja bodoče mamice za porod v vodi. V Rusiji to dela že več kot dvajset let. Znanstvene raziskave po vsem svetu potrjujejo njegovo drzno in še vedno premalo poznano teorijo. Sam pravi tako: »Po devetih mesecih obstoja v skoraj negravitacij-skem ambientu amniotične tekočine je za novorojenčka, z našim načinom poroda, prenagel prehod v zemeljsko gravitacijsko silo. Poleg tega velika količina kisika v prvem zadihu uniči novorojenčku najbolj občutljive možganske funkcije. V vodi pa lahko vstopi v življenje s celotno nepoškodovano možgansko zmogljivostjo.« Tudi v starem Egiptu so se bodoči faraoni in svečeniki rojevali v vodi. Tem ljudem so zato pripisovali božanske zmogljivosti. Prav tako tudi Tarkovski j znanstveno dokazuje, da so otroci rojeni v vodi bolj samostojni, imajo dober spomin in odlično razvite telesne sposobnosti. Prepričan je, da je voda ključ bodočega človeškega psiho-fi-zičnega razvoja. Znano je, da danes uporabljamo le 10 do 15 od sto naših možganskih zmogljivosti. Tudi za bodoče mamice je porod v slani, topli vodi zelo prijeten. V tekočem elementu izginejo nepotrebne psihološke napetosti, ki navadno v tujem okolju bolnišnice povzročajo proizvodnjo hormonov, ki motijo nekatere fiziološke procese poroda. Porod v vodi je poleg tega bolj varen, ker je v sami bolnici ozračje večkrat okuženo, v vodi pa obstajajo le bakterije otroka in porodnice, katerih sta že oba vajena. Voda nudi v pravem trenutku porodnici več energij, ker je v njej poraba kisika zelo nizka, bolečine se lažje prenašajo in gibi postanejo bolj mirni. Večkrat pride tudi do meditacijskega stanja, kjer je lažje slediti fizičnim potrebam poroda. Skoraj vsi znanstveniki so si enotni, da se je življenje pričelo v vodi. Ko so nekatere morske živali zaradi "preo-bljudenosti" skušale iz vode, so spoznale novo silo, silo zemeljske gravitacije in so zato uporabile mnogo milionov let prilagoditve. Tarkovski j primerja snov, ki obdaja možgane ploda jajčnemu rumenjaku. Ce položimo rumenjak na krožnik, ta spremeni svojo obliko. V vodi se to ne dogaja; in še, voda nudi za razvoj ploda še drugi zelo važen element. Poraba kisika organizma v vodnem stanju je 60-75%. Metabolizem rabi manj kisika in tako bo preostali del služil za rast in razvoj organov, kosti in mišičevja. Vsaka, tudi najmanjša celica se lahko razvije v vodnem stanju. V primeri z odraslim človekom, ki pod vodo zdrži povprečno le dve, tri minute, novorojenčki lahko ostanejo pod vodo za deset, petnajst minut, v nekaterih slučajih celo eno uro in takoj kažejo presenetljivo natančnost in koordinacijo pri plavalnih gibih.Prvo boleče zemeljsko dihanje se lahko pojavi pozneje. Ob rojstvu v vodi otrok namreč prejema kisik še preko maternice in zato prihajajo luč, ropot, gravitacijska sila in druge nevšečne novosti v omiljeni obliki. Najbolj dinamično obdobje življenja je v prvih tednih, urah in celo sekundah po porodu. Ko se otrok rodi, se ledvica, srce, jetra, žlezni sistem in dihalni organi morajo prilagoditi novemu načinu življenja in doživijo velike spremembe. Da se ohrani metabolizem v posameznih celicah, je potreben kisik. Ko ta primanjkuje, so možganske celice najbolj prizadete, saj so edine, ki se ne preosnavljajo. Po porodu pljuča še ne delujejo dobro, saj se dokončno razvijejo po več urah ali v nekaj dneh in tednih. Ko se otrok rodi je razlika v temperaturi 17°C. Otroci so omeo-termični, to pomeni, da morajo ohraniti stalno telesno toploto. Pri tem porabijo velike količine kisika in tako odvzamejo drugim telesnim organom možnost naravnega razvoja, predvsem možganom. Tarkovskij je prvič uporabil vodo za nosilce handikapov. Vedno so dosegli izredno dobre rezultate. Ko se je ženi Tarkovskij-ga rodila hčerka v sedmem mesecu, je tehtala le en kilogram. Zdravniki so takrat obupavali, da bi jo rešili. Na svojo odgovornost jo je odnesel domov, kjer jo je v vodi rešil. V vodi je preživela skoraj vse dneve in hitro kazala odličen psiho-fizičen napredek. V kratkem je dosegla normalen razvoj. Po tem uspehu je nadaljeval z raziskavami in pri delu so mu pomagali tudi drugi znanstveniki. Bancroft je dokazal, da se v vodi uporablja manj kisika. Legentenko in Sokolov pa, da je dovolj dvajset minut kopeli po porodu, da se otrokom ojači zdravje in odpornost. V vzhodni Nemčiji so raziskovalci opazovali otroke od štirih do šestih let, ki so že kot dojenčki preživeli vsaj eno uro tedensko v vodi. V primeri z drugimi otroki so ti izkazali večjo samostojnost, prilagodljivost, boljšo koncentracijo, večjo urejenost in bistrost. Motorično in socialno obnašanje je tudi bolj razvito in končno so bolj odporni proti boleznim. Doraščajoči otroci imajo poleg drugega v vodi s starši večji telesni stik, kar je za njihov psiho-fizičen razvoj zelo važno. Raziskave, ki so jih še drugi učenjaki naredili na živalih, ki ne živijo v vodi, so pokazale, da se v vodi bolje razvijajo, so bolj odporne, nekatere so celo živele dvakrat dlje kot navadno. Tudi za človeka se počasi odpirajo iste možnosti. Znanstvenik Tarkovskij celo predlaga, da bi celo v rešilcih bila na voljo kad, v kateri bi se poškodovani izognili neprijetnim tresljajem prevoznega sredstva in ohranili življenjsko moč. Taka prva pomoč bi prav gotovo rešila veliko srčnih bolnikov. Hi-drokirurgija bi bila tudi v veliko pomoč pri težjih operacijskih posegih, kjer je pomembna prava količina kisika. Voda ima tudi velik po- ! men v tradicionalni kirurgiji, kjer je težko ohraniti čisto rano zaradi stalne krvavitve. Z vodnim tokom pa ostane ra- g na vedno čista. Navadno, pri kirurških posegih, izgubijo notranji organi prvotno obliko, kar se ne zgodi s hi- i drokirurgijo. Letno se potopi 250-300 tisoč ljudi. To je približno ena oseba vsaki dve minuti. Rekli bi, da je temu krivo, ker ne znajo plavati. Vemo pa, da to povzroča strah, ki je v podzavesti. Pri porodu v vodi je zelo važen pogumen in samzave-sten nastop matere, kajti dojenčkovo biopolje je popolnoma odprto in dostopno za prejemanje zunanjih vplivov. Psihična povezava dojenčkov z živalmi je zelo zanimiva. Nove raziskave vodijo k delfinom, katerih energetsko polje je baje zelo močno. Ta energija odlično vpliva na otrokov razvoj. Delfin budi bolj kot vsaka druga žival zaupanje v starših in otrokih. Večkrat so z poizkusom ugotovili, da je otrok blizu delfina mirno zaspal in bil bolj sproščen. Na to sproščenost vpliva tudi morska voda, ki pripomore s svojimi kemijskimi in električnimi značil-nostimi k razvoju otroka. Po vsem svetu je porod v vodi živa aktualnost, ker je v prid mamicam, posebno pa novorojenčkom. Tudi v Furla-niji-Julijski krajini in celo v Trstu so že odprli tak center. Kristjana Bavdaž j KRIZA RUANDSKIH BEGUNCEV V ZAIRU / UNHCR IŠČE KOMPROMISNO REŠITEV Namesto izgona -prostovoljna vrnitev Zairska vojska je izgnala iz taborišč že več kot 13 tisoč ljudi GOMA (Reuter) - Predstavniki Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) so včeraj sporočili, da utegnejo z zairskimi oblastmi in ruandskimi begunci na ozemlju Zaira kmalu doseči dogovor, ki bi preprečil nadaljnje prisilno izseljevanje tisoCev ubežnikov. Carrol Faubert, posebni odposlanec UNHCR za Ruando in Burundi, je povedal: »Trenutno potekajo intenzivna posvetovanja. Pogovori so se zaceli v Go-mi, Bukavuju, KinSasi, pa tudi v Varnostnem svetu...« Predstavniki beguncev so menda »namignili«, da bi se bile množice prebeglih državljanov Ruande pripravljene prostovoljno vrniti v domovino, Ce bi zairske oborožene sile prenehale izvajati teror, selitev pa bi organizirali ZN. »Stvari se vendarle premikajo,« je dejal Faubert. »Nas cilj je, da v soglasju z vsemi udeleženimi stranmi pripravimo in izpeljemo Širok progranTprosto-voljne repatriacije’.« Zairski vojaki so doslej v akciji, ki se je začela 19. avgusta, najprej obkoh- Izraelska tajna služba svari pred novimi napadi Hamasa TEL AVTV (dpa, telefoto: AP) - Izraelska tajna služba je včeraj opozorila na nevarnost nadaljnjih bombnih napadov palestinske organizacije Hamas, izraelski radio pa je poročal, da bodo palestinski in izraelski varnostni organi odslej Se tesneje sodelovah in skuSah s pregonom domnevnih teroristov pravočasno preprečiti njihove akcije. V ponedeljkovem samomorilskem bombnem napadu na mestnem avtobusu v Jeruzalemu je življenje izgubilo pet ljudi. Izraelska policija je včeraj sporočila, da Se ni odkrila identitete napadalke, sumi pa, da je napad morebiti izvedla turistka iz Nemčije, ki jo pogrešajo že od nedelje. Pri tem se zastavljajo številna vprašanja: ah je bila turistka Članica Hamasa, ali so jo teoristi prisilili k napadu, ah pa so ji bombo podtaknih in sprožili s pomočjo daljinskega oddajnika. Izraelske oblasti so vCeraj odprle mejo z Gazo, meja z Zahodnim bregom pa je Se zaprta, ker naj bi napadalka prišla od tam. h, nato pa na nikogaršnje ozemlje vzdolž meje med Zairom in Ruando izgnali veC kot 13 tisoč beguncev. V tem Času je vsaj sto hsoc burundskih in ruandskih beguncev iz taborišč pri Uviri, Bukavuju in Gomi zbežalo v gozdove, kjer ni ne vode ne hrane, da bi se izognih nasilni deportaciji. Po podatkih ZN se na ozemlju Zaira Se vedno nahaja večina od milijona Ruandcev, v glavnem pripadnikov plemena Hutu, ki so lani med krvavo državljansko vojno pobegnili v sosednjo državo. Med begunci je veliko pripadnikov poraženih vladnih sil, ki so si umazali roke v množičnih pokolih in se nočejo vrniti v Ruando, saj se bojijo maščevanja. Na vzhodu Zaira je tudi približno 70 hsoc burundskih ubežnikov, prav tako Hutujev. Skupno število razseljenih oseb na tem območju znaSa menda kar poltretji milijon. Vodstvo UNHCR je zagotovilo, da ne namerava podpreti neprostovoljnega preseljevanja begunskih množic, kaj šele v njem sodelovah, pac pa skuša po svojih najboljših močeh pomagati pri reševanju ene najhuj-Sih begunskih kriz v tem stoletju. Izjavo o tem vprašanju naj FIDŽI / PROTEST PROTI JEDRSKIM POSKUSOM Kaunitoni odplula proti Mururoi Na ladjo se bodo na Cookovih otokih vkrcali politiki in novinarji z vsega sveta SUVA - Fidžijska ladja, obložena s tropsko hrano in tradicionalnimi bobni, je včeraj odplula proti atolu Muru-roa, kjer bo protestirala proti francoski odločitvi o obnovitvi jedrskih poskusov v južnem Pacifiku. Od trgovske ladje Kaunitoni, Id se namerava pridružiti mednarodni protestni floti približno tridesetih ladij v bližini atola v Francoski Polineziji, seje v domačem pristanišču poslovilo več sto ljudi. Glasno zborovanje v suvskem zalivu Walu Bay so priredili v znamenje podpore hitro organiziranega potovanja, ki ga fidžijska vlada ni hotela podpreti. Misijo vodi fidžijski se- fiškega območja. Organiza-nator in nekdanji vladni tor Stuart Huggett je pove-minister Adi Finau Tabaka- dal, da jim je uspelo od na-ucoro, ki je dejal, da bo jave potovanja pred manj imel protest ladje Kaunitoni kot dvema tednoma zbrati močan fidžijski »priokus«. 7200 dolarjev. »Ljudje so se Med potniki, ki se bodo na pobudo odzvali z na-vkrcali Sele naslednji teden vdusenjem. Predvsem revni na Rorotongi in Cookovih ljudje so nam podarili veli-otokih, bodo politiki iz ko hrane, majhne vsote de- Nemčije in Belgije, novina- narja, pač vse, kar so si lah- rji iz Evrope in Azije ter ko privoščili.« protestniki s celotnega pači- Z državno ladjo, ki so jo najeli za sto tisoč dolarjev, se bo na kraj poskusov odpeljalo 29 članov pretežno fidžijske posadke in 36 potnikov, ki so za potovanje odšteli tisoč petsto do dva tisoč petsto dolarjev. »Ob glasbi tradicionalnih bobnov in školjk bodo potniki med potovanjem izdelovali travnata krila,« je Tabakau-coro izjavil pred odhodom. »Radi bi naredili močan vtis. Upamo, da nas bodo Francozi slišali.« Kaunitoni ne namerava kršiti prepovedi plovbe na območju dvanajstih pomorskih milj okrog atolov Mururoa in Fangataufa, kjer namerava Francija naslednji mesec izvesti osem podzemnih jedrskih poskusov. Fiona Gilfies / Reuter bi kmalu sprejel tudi VS ZN. Po besedah predsednika VS Nu-groha VVisnumurtija vseh 15 Članic tega telesa svetovne organizacije pričakuje, da bo »vlada v Kinšasi izpolnila svoje obve-znosh do beguncev in se odrekla politiki prisilnega izseljevanja«. 2e v torek je Sadako Oga-ta, visoka komisarka ZN za begunce, na pooblastilo Butrosa Galija poslala zairskemu vodstvu pismo, v katerem je zahtevala takojšnjo ustavitev vojaških akcij proti beguncem. V Kinšasi so poziv zavrnili in opozorili, da je zairska vlada v začetku meseca pisno zaprosila Galija, naj OZN prevzame skrb za begunce, pa sploh ni dobila odgovora. Mnenja zahodnih diplomatov o krizi so precej deljena. Nekateri so prepričani, da skuša Zair z najnovejšimi izgoni zgolj pritegniti pozornost mednarodne skupnosti, da ne bi ta povsem »pozabila« na ruandske begunce in jih pustila na plečih Kinšase, drugi pa opozarjajo, da je Zair kaotična in nedemokratična država, ki ji je malo mar za določila mednarodnega prava, zato je treba stopiti v akcijo in preprečiti novo humanitarno katastrofo v tem delu Afrike. NEMČIJA Greenpeaceu Nobelovo nagrado za mir BONN (AFP) - Nemški tednik Die VVoche je nedavno objavil anketo inštituta Forsa, ki je 1005 Nemcem zastavila vprašanje, ali naj bo gibanje Greenpeace zaradi svojih protestov proti jedrskim poskusom imenovano za Nobelovo nagrado za mir. Samo 22 odstotkov vprašanih je menilo, da si nagrade ne zasluži, 72 odstotkov anketirancev bi Greenpeaceu to nagrado podelilo, 6 odstotkov pa se jih ni želelo opredeliti. Die VVoche je objavil tudi poziv nekdanjega nemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja, v katerem se ta zavzema za podelitev Nobelove nagrade za mir Greenpeaceu. Južnoafriški anglikanski škof Desmond Tutu, ki je tudi sam Nobelov nagrajenec za mir, poudarja, da se Greenpeace »z bojem proti uničevanju okolja zavzema tudi za mir«. VeC uglednih nemških osebnosti je že predlagalo Greenpeace za Nobelovo nagrado za mir, med njimi je veliko pohtikov, športnikov in umetnikov. Greenpeace je v svoji prvi uspešni akciji julija letos prepredi potopitev naftne ploščadi britanskega Shella (na sliki). Zairski vojaki bodo iz begunskega taborišča v Gomi pregnali tudi ruandske vojne sirote (AP) STO DNI FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA Chirac bi tudi z očali videl samo črno-belo Ingo Bierschvvalle / DPA PARIZ - Komaj štiri tedne po vselitvi v Elizejsko palačo je predsednik Jacques Chirac prišel na naslovnice Časnikov s svojo napovedjo obnovitve jedrskih poskusov na pacifiškem atolu Mururoa - in si nakopal sovražnike po vsem svetu. Tudi doma, kjer ga vseh prvih sto dni predsednikovanja ocenjujejo kot dinamičnega voditelja države, je Chirac izgubil točke na lestvici priljubljenosti. Toda kdor misli, da se bo predsednik zato v zadnjem trenutku premislil, se bridko moti. »Državniku ni treba ukrepati tako, da se podreja javnemu mnenju - državnik javno mnenje usmerja,« je Le Figarb podprl predsednika. Pri tem je lahko zgled Charles de Gaulle, ki si je že takoj na začetku postavil cilj zagotoviti popolno vojaško neodvisnost Francije, kar je tudi dosegel s Force de Frappe, francoskimi jedrskimi silami. Obnovitev jedrskih poskusov je po Chiracovem mnenju nujno potrebna zato, da se pokaže učinkovitost vojaškega potenciala. Celo Le Monde, ki je sicer kritičen do Chiraca in ga je še nedavno pozval, naj si premisli in ne tvega osamitve Francije, je zdaj ugotovil, da je »včasih v slabem tudi kaj dobrega«. V Parizu pa so pozitivno sprejeli predsednikovo obljubo, da se bo Francija po letu 1996 odpovedala tudi jedrskim poskusom z močjo, nižjo od ene kilotone. S tem je Chirac prislil Američane k nadaljevanju ženevskih pogajanj o prepovedi jedrskih poskusov. »Chirac zaplete in razjasni položaj,« se je zapisalo Intemational Herald Tribune. To, da pri tem včasih uporablja tudi popolnoma nediplomatski jezik, pa je postalo že skoraj predsednikov zaščitni znak. V začetku junija je med slovesno večerjo v Elize-ju v razpravi o Bosni ostro nasproval grškemu premiera Papandreuju: »Ne pripovedujte mi o medverski vojni. Bosanski Srbi so ljudje brez zakonov in vere - teroristi.« Prav pri reševanju bosanske krize je velik del francoske javnosti, vključno z opozicijskimi socialisti, od predsednika pričakoval, da bo prekinil z mlačnostjo in z enotami za hitro posredovanje preprečil nadaljnje poniževanje, ki ga Zahodu prirejajo bosanski Srbi. »Francoski predsednik težko ločuje različne sive odtenke,« meni International Herald Tribune. »Misli, da mora vse videti čmo-be-lo in tudi ostale prepričati o tem.« Chiracova zunanjepolitična bilanca ni zanemarljiva, vendar je pozabil na svojo največkrat ponavljano predvolilno obljubo - zmanjšanje brezposelnosti. Podatek, da je število brezposelnih Francozov padlo pod tri milijone, je predvsem zasluga statistike. Komentatorji se-strinjajo, da se v tem primera kažejo meje in tveganje Chiracovega »voluntarizma«. Tržno gospodarstvo ni pravi naslov za tovrstno reševanje težav, ugotavlja Alain Duhamel v gospodarskem tedniku Le Po-int. Chiracov aktivizem sicer zbuja upe, vendar lahko povzroči tudi ne-potrpežljivost. BOSNA IN HERCEGOVINA Napad na Tuzlo TUZLA, SARAJEVO (Reuter, dpa) - Bosanski Srbi so v noči s torka na sredo s topništvom obstreljevali begunko taborišče v bližini letališča v Tuzli. Na taborišče je Padlo pet granat, pri Čemer je bila ranjena ena oseba. V ®jem je nastanjenih približno 3200 ljudi, ki so julija po-l)egnili iz zasedene Srebrenice. Takoj po napadu je taborišče zapustilo petsto ljudi, včeraj pa jih je s te-ga območja odšlo še tisoC. ^ Tuzli in okolici začasno biva vec kot trideset tisoC beguncev iz Srebrenice. '‘To je bil načrtovan napad na območje, kjer je na dsoce civilistov, kar je Povsem nesprejemljivo, zato napad najostreje obsojamo,« je dejal Mans %berg, predstavnik Visokega komisariata Združe-Uih narodov za begrmce. Včeraj so na Igmanu Prvič zagrmele 155-mili-[Uetrske havbice enot za bitro posredovanje. Francoski topničarji so izstre-uli šest granat na položaje bosanskih Srbov, ki so v torek z minometnimi izstrelki ranili šest egiptov-skih pripadnikov modrih Čelad. »S stoodstotno gotovostjo lahko domneva-tuo, da je bil cilj zadet. Orožje, ki ga imajo Francozi, je res natančno in ne zgreši. Domnevam, da smo povzročili kar precej škode na drugi strani,« je dogodek samozavestno komentiral tiskovni predstavnik ZN, polkovnik Chris Vemon. Ukaz za napad je enotam za hitro posredovanje tokrat prvič neposredno izdal britanski general Rupert Smith, poveljnik sil Unproforja v Sarajevu. Bosanski Srbi so britanskim in ukrajinskim enotam v sestavi modrih Čelad v vzhodnobosanski enklavi Gorazde dovolile, da se umaknejo iz tega mesta. Predstavniki svetovne organizacije zatrjujejo, da Gorazda ne bodo zapustili, saj bo tam ostala skupina vojaških opazovalcev, obenem pa" so bosanskim Srbom zagrozili z letalskimi napadi, Sarajevčani se že pripravljajo na zimo (Telefoto: AP) Ce bi skušali napasti »varovano območje«. Chris Gunnes, tiskovni predstavnik ZN v Zagrebu, je zanikal govorice, po katerih naj bi se modre Čelade pripravljale tudi na umik z varovanega bi-haškega območja. V dobro obveščenih krogih kljub tem trditvam ne izključujejo možnosti, da bi se Bangladeš, ki ima v Biha-ču 1250 vojakov, odločil za umik svojih enot. Seminar o vojnih zločinih na območju nekdanje Jugoslavije BONN (Reuter) - V Bonnu se bo prihodnji teden sešlo veC kot sto strokovnjakov z vsega sveta, ki se bodo na petdnevnem seminarju seznanili z dokumentacijo o vojnih zločinih na tleh nekdanje Jugoslavije. Na seminarju, ki ga organizirajo sarajevski Inštitut za preučevanje zločinov proti človeštvu, malezijska skupina za človekove pravice v Bosni in nemško društvo za zaščito ogroženih ljudstev, sodelujejo tudi Jelena Bonner iz Rusije, bosansko-hercegov-ski premier Haris Silajdžič in severnoirski poslanec John Hume. Častna predsednika sta predsednica bundestaga Rita Sussmuth in lovec na naciste Simon Wiesenthal. NOVICE Beograd in Moskva obnovila gospodarske stike MOSKVA (AFP) - Tiskovna agencija Interfax je sporočila, da bo po srečanju jugoslovanskega ministra za energijo Djordja Siradoviča in namestnika ruskega premiera Olega Soskovca prišlo do oživitve gospodarskega sodelovanja med Beogradom in Moskvo. Soskovec je ruskima ministrstvoma za nafto in za energijo že naročil, naj v »človekoljubne namene« Beogradu namenita večjo količine naravnega plina in pet tisoč ton kurilnega olja. Rusko zunanje ministrstvo naj bi po pisanju agencije o tej odločitvi tudi obvestilo komisijo, ki spremlja uresničevanje mednarodnih ukrepov proti ZRJ. Rusija se že dolgo zavzema za odpravo ukrepov, ki jih je proti Beogradu leta 1992 uvedla mednarodna skupnost. V zadnjem Času je že večkrat omenila možnost njihove enostranske ukinitve. SiradoviC je med obiskom v Moskvi poudaril, da je pripravljen podpisati sporazum o srbski prodaji dveh milijonov ton žita in milijona ton koruze Rusiji. Zaradi večmesečne suše bo po ocenah ruskega ministrstva za kmetijstvo mska žetev letos katastrofalna. Jugoslovanski minister je med obiskom opozoril na dvesto tisoč srbskih beguncev iz Hrvaške, za katere bo treba poskrbeti, zato bi »morala svetovna skupnost Cimprej ukiniti ukrepe proti ZRJ«. Hkrati je poudaril, da nekatere države vodijo »dvojno politiko«, ker kljub prepovedi uvoza orožja oborožujejo Hrvate in bosansko vojsko. Usposobili železniško progo Zagreb-Split ZAGREB - Od prihodnjega ponedeljka se bodo lahko hrvaški državljani in turisti v Dalmacijo peljali tudi z vlakom. Hrvaške železnice so namreč samo nekaj tednov po koncu vojaške akcije za osvoboditev zasedenih ozemelj usposobile železniške proge Zagreb-Split, Zagreb-Sibenik in Zagreb-Zadar. Kmalu bo urejena tudi cestna povezava z Dalmacijo, ki bo spet potekala Cez Knin in bo krajša za približno sto kilometrov. Manj Časa bodo za pot od Zagreba do Splita porabila tudi letala. Boljša povezava med Dalmacijo, drugimi deli Hrvaške in tudi svetom bo najbolj pomagala pri gospodarski obnovi južnega dela Hrvaške, zlasti turizma, ki je na dalmatinski obali in otokih v zadnjih petih letih zaradi vojne skoraj zamrl. (G. G.) ZRJ / OBISK EVROPSKE KOMISARKE Bonino predstavila program pomoči EU za begunce BEOGRAD (AFP) - Evropska komisarka za človekoljubne zadeve Emma Bonino je zadnji dan °biska v ZR Jugoslaviji izjavila, da je na Hrvaškem izginila sled za približno deset tisoC srbskimi begunci iz Krajine. Na tiskovni konferenci, kjer je predstavila človekoljubno akcijo Evropske unije za pomoč beguncem, je izrazila obžalovanje, ker se v Beogradu ni pogovarjala z vodstvom Jugoslovanskega rdečega križa. ZDRUŽENI NARODI / POROČILO KOMISIJE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE O RAZMERAH V BIH »Množični poboji v Žepi in Srebrenici niso izključeni« Tadeusz Mazowiecki je resno podvomil v verodostojnost Varnostnega sveta in generalnega sekretarja Butrosa Galija ŽENEVA (dpa) - Poročilo ZN, ki so ga včeraj objaviti v Ženevi, ne izključuje srbskih množičnih pobijanj Muslimanov po padcu Srebrenice. Vsekakor naj bi obstajalo dovolj dokazov o namernem pobijanju posameznikov in manjših skupin ljudi, piše v zadnjem poročilu posebnega odposlanca komisije ZN za človekove pravice Tadeusza Mazovvieckega, ki je medtem iz protesta odstopil. Povedala je, da so Predstavniki Mednarodnega rdečega križa Uedavno obiskali območje Lipovca, ki leži Pa meji med Hrvaško lp Srbijo; po neprevedenih govoricah živi v Uekem motelu štiri ti-®oc beguncev, vendar hrvaške oblasti in Predstavniki Združe-uih narodov o tem ne vedo ničesar. V Srbijo se je pred napredovanjem hrva-skih sil menda zateklo 160 tisoč krajinskih Srbov - 80 tisoC jih živi v zbirnih centrih, 35 tisoč v Beogradu in oko-bci, 40 tisoC v osrednji Bosni in Hercegovini 'P 2700 na Kosovu. Bo-ninova je komentirala Ujashingtonsko opozo-rilo glede naseljevanja Kosova s srbskimi begunci s Hrvaške. Poudarila je, da se v to noče vmešavati. »O številu beguncev, bj naj bi se tam naseli-K ■ nismo pristojni odločati, vendar mora-pio storiti vse, da bi se izognili zaostrovanju razmer v pokrajini,« je dodala. Na vprašanje o usodi Mudi, ki so podpirali Pikreta Abdiča - ti so že dva tedna izolirani na hrvaškem ozemlju - je odgovorila, da je treba za teh dvajset tisoC beguncev najti ustrezno rešitev, ker bi sicer utegnilo priti do izbruha epidemije, saj je za diarejo zbolelo že 40 ljudi. Emma Bonino je izjavila, da so hrvaške oblasti šele v soboto, 18. avgusta, predstavnikom Človekoljubnih organizacij dovolile obiskati begunce, ki jih 20 kilometrov od Velike Kladuše varujejo hrvaške sile. »Čeprav so jim hrvaške oblasti obljubile varno vrnitev v mesto, nočejo oddi-ti,« je izjavila Bonino-va in dodala, da je Evropska unija prek programa Echo namenila za pomoC beguncem dodatnih petnajst milijonov ecujev. V zadnjih petnajstih mesecih je človekoljubna pomoC Evropske unije beguncem znašala 342,87 milijona ekujev; enomesečna oskrba begunca na ozemlju nekdanje Jugoslavije stane človekoljubne organizacije približno 80 dolarjev. Od začetka vojne je Evropska unija beguncem na ozemlju nekdanje Jugoslovije poslala pomoC v višini 1200 milijonov dolarjev. V poročilu tudi obtožuje VS ZN, generalnega sekretarja ZN Butrosa Butrosa Galija in mednarodno skupnost, da koncept varovanih območij ZN ohranjajo le na papirju. Srebrenica in Žepa sta bili razglašeni za varovani območji, zato je Mazovviecki po nju- nem padcu odstopil. »Zbrano dokazno gradivo vodi. do grozljivega spoznanja, da bi se množična pobijanja res utegnila zgoditi,« piše Mazovviecki. Kljub temu pa tega brez dostopa na območja pod srbskim nadzorom in ek-shumacij dejanskega stanja ni mogoče dokončno oceniti. Ameriška vlada je pred kratkim objavila letalske posnetke domnevnih množičnih grobov. Mazovviecki od bosanskih Srbov zahteva, naj Združenim narodom takoj omogočijo dostop do spornih območij in jih informirajo o tem, kje je vec tisoC Muslimanov, ki veljajo za pogrešane že od padca Srebrenice. Odbom Mednarodnega rdečega križa je doslej uspelo obiskati le 164 ujetnikov, čeprav je skupno prejel že deset tisoč prijav o pogrešanih. To število seveda ni zanesljivo, saj so nekateri od pogrešan-cev prijavljeni večkrat, podatki o rešenih primerih pa rdeči križ le redko dosežejo. Mazovviecki v poročilu navaja tudi primere posilstev po pregonu iz Srebrenice. Vsekakor so Srbi zagotovo streljali na civiliste, trpinčili in verjetno tudi ustrelili ujetnike ter pretepali civiliste. Vse to so primeri hudih kršitev človekovih pravic. Mazovviecki je v poročilu kritiziral učinkovitost varovanih območij ZN, ki so jih pred Ča- som ustanovili prav na njegovo pobudo. Ker jih Varnostni svet ZN in mednarodna skupnost nista pripravljena učinkovito varovati, po njegovem mnenju obstajajo le na papirju. »Primera Srebrenice in Žepe sta za velika tragedija. Zahtevala sta številna življenja in pripeljala do hudih kršitev človekovih pravic. Hkrati sta spodkopala verodostojnost Varnostnega sveta ZN, generalnega sekretarja in celotnega sistema Združenih narodov,« meni Mazovviecki. _______________________________ANALIZA________________________________ Vojska ZRJ pripavljena na hrvaški napad na Slavonijo Raziskave pa so pokazale, da si v Srbiji razen skrajnih nacionalistov neposredne vpletenosti v vojno nihče ne želi BEOGRAD (AFP) - Po podatkih vojaških virov, ki jih povzema dnevni informativni servis v angleščini VEP, naj bi jugoslovanska vojska vzdolž Donave namestila enote 1. armade, ki jih sestavljajo Štirje korpusi in taktične enote iz Novega Sada pod poveljstvom Bora Ivanoviča. Ta je leta 1991 odigral pomembno vlogo pri bitki za Vukovar. Prva armada naj bi priskočila na pomoC v primera, da bi na tem območju prišlo do večjih spopadov. Vojaško pripravljenost vojske ZRJ je prejšnji teden znova preveril general Momcilo Perišid. V svojem poročilu je poudaril, da »je morala vojske na visoki ravni« in da so jugoslovanske Čete dobro izurjene. Srbski vojaški predstavniki vsak dan poročajo o posameznih »izzivalnih strelih« hrvaške vojske v osrednji Slavoniji in kopičenju njenih enot na severu pokrajine, ki je bila nekoč del Hrvaške, zdaj pa je priključena k ostankom Srbske republike Krajine. Med obiskom pomočnika ameriškega državnega sekretarja Richarda Holbrookea v Beogradu so srbska javna občila in diplomatski viri poročali o očitni srbski zaskrbljenosti zaradi rožljanja orožja v tem delu Slavonije. V drugem delu pogovorov med srbskim predsednikom Miloševičem in ameriškim posrednikom, ki ga je spremljal preminuli Robert Frasure, je po navedbah diplomatskih virov prišlo do nesoglasij glede prihodnosti vzhodne Slavonije; ameriška stran naj bi tudi vztrajala pri srbskem priznanju Hrvaške in njenih meja, kar naj bi pomenilo, da bi se Slavonija vrnila pod hrvaško okrilje. Po ocenah tujih opazovalcev nista ne Miloševič ne Tudman, ki Čedalje pogosteje omenja hrvaško odločenost, da »osvobodi« izgubljeno Slavonijo, pripravljena popuščati. Srbski Časniki omenjajo izjave »neodvisnega vojaškega opazovalca«, hrvaškega generala Karla Gorinška, ki napoveduje mo- rebitno hrvaško vojaško akcijo v Slavoniji še pred jesenskim deževjem, ko bi napredovanje Jrrvaških oklepnikov onemogočalo slabo vreme. Po ocenah beograjskih diplomatskih krogov je takšen scenarij »alarmanten«, vendar ni izključen. Po navedbah VIP naj bi bila obramba osrednje Slavonije zaupana krajinski vojski. Utrjevanja 1. srbske armade vzdolž Donave jugoslovansko vojaško poveljstvo noče pojasniti, Čeprav je srbski premier Zoran Lilič v nedeljo izjavil, da se njegova država ne bo vpletla v konflikt, razen v primera, Ce bi bila ogrožena njena ozemeljska celovitost. Taksna izjava bi lahko tudi pomenila, da vojska ZRJ ne bo posredno odgovorila na morebitni napad hrvaške vojske na Slavonijo. Kljub temu strateški viri, ki jih navajajo tuji diplomati v Beogradu in VIP, ocenjujejo, da bi jugoslovanska vojska vsak napad hrvaških sil na »vzhodni sektor« ocenila kot grožnjo Zvezni republiki Jugoslavi- ji. Treba je upoštevati tudi nevarnost širitve spopadov proti bosanskemu ozemlju - stiateško pomembnemu koridorju okrog Brčkega, prek katerega sta povezani srbski ozemlji v Bosni. Ce bi se uresničil takšen scenarij, bi prišlo do spopadov na velikem delu nekdanje Jugoslavije. V Beogradu si nihče ne želi srbske vpletenosti v spopad, razen nacionalistično usmerjenih krogov. Večina ljudi meni, da to ni povsem izključeno. Po ocenah vojaških strokovnjakov, ki jih povzema VIP, bi Srbi na morebitni napad hrvaških sil odgovorili z bombardiranjem Osijeka in Vinkovcev. V okolici obeh mest Hrvatje že kopičijo enote, po srbskih ocenah približno 25 tisoC mož. Na spopad se pripravljajo tudi enote Srbske republike Krajine, ki naj bi hrvaško vojsko zaustavile z minskimi polji, trikotnik v Baranji med Donavo, Dravo in madžarsko mejo pa naj bi branila celo specialna enota. NOVICE Ruski vojaki v Čečeniji so ostali brez plače MOSKVA (Reuter) - Ruski vojaki v Čečeniji ze-več mesecev niso dobili plače, ker ruska vojska nujno potrebuje denar za hrano, je povedal neki visoki predstavnik ruskih oboroženih sil. Notranji minister Anatolij Kukilov je izjavil, da ruski vojaki v Čečeniji plače ne bodo dobili še naslednje tri mesece. Ruski časnik Krašnja zvezda pa je včeraj zapisal, da bi lahko »zavlačevanje izplačevanja plač vojakom zelo pretreslo razmere v oboroženih silah«. Notranji in obrambni minister se nenehno pritoZujeta zaradi pomanjkanja denarja ter od vlade zahtevata več prora-čunskih sredstev ali pa vsaj posojilo za financiranje vojaških akcij in izboljšanje življenjskih razmer vojakov. Vendar se finančno ministrstvo vztrajno upira odvečnim izdatkom, da bi se izognilo povečevanju proračunskega primanjkljaja in da ne bi tvegalo več milijard dolarjev posojila Mednarodnega denarnega sklada. Vjačeslav Savinov, vodja vojaške službe za preskrbo z živili, je za rusko televizijo izjavil, da vojska dobaviteljem hrane, predvsem mesnopredelovalnim podjetjem, dolguje že 160 milijonov dolarjev, drugi dolgovi pa so še veliko večji. Medtem pa se v Groznem nadaljujejo pogajanja med čečenskimi uporniki in predstavniki Rusije. Vojaški predstavniki naj bi se včeraj dogovorili, da bodo čečenski vojaki orožje predali do 30. avgusta, težko topništvo pa do 10. septembra. Ekeus pričakuje preklic embarga proti Iraku AMAN (dpa) - Vodja komisije ZN za nadzorovanje oboroževalnih programov iraških oblasti in izpolnjevanje zahtev ZN Rolf Ekeus je včeraj na tiskovni konferenci v Amanu sporočil, da kmalu pričakuje preklic embarga na prodajo nafte, ki je veljal za Irak, če bo Bagdad dosledno uresničeval zahteve Varnostnega sveta ZN. Ekeus je potrdil, da se je režim Sadama Huseina zavezal, da bo popolnoma izpolnjeval mirovne pogoje, ki so jih Iraku naložili, potem ko je izgubil zalivsko vojno. Glavna zahteva ZN je bila uničenje orožja za množično ubijanje. Zahodne države so se bale predvsem tega, da bo Irak kmalu naredil lastno jedrsko orožje. Irak je predstavniku ZN Ekeusu že predal nekaj ključnih dokumentov za izdelovanje jedrskega, kemičnega in biološkega orožja. KONFERENCA SREDOZEMSKIH DRŽAV V BARCELONI O brezcarinski coni Euro-Med EU daje prednost varnostnim in političnim temam BRUSELJ - Medvladna konferenca 27 sredozemskih držav, ki bo potekala novembra v Barceloni, bo bržkone pomenila pomemben preobrat v odnosih med petnajstimi članicami EU in dvanajstimi sredozemskimi državami, napovedujejo številni diplomati. Ce konferenci ne bo uspelo postaviti konkretnih temeljev za brezcarinsko cono Euro-Med, obstaja velika verjetnost, da bo unija pod pritiskom severnih članic preusmerila svojo pozornost izključno k srednji in vzhodni Evropi, je poudaril jordanski diplomat v Bruslju. Ce bo srečanje v Barceloni med 27. in 28. novembrom doseglo svoje namene, bomo priče novemu obdobju tesnega političnega, ekonomskega in varnostnega sodelovanja v Sredozemlju. V Barceloni se bo po zaključku ministrske konference pod pokroviteljstvom katalonske vlade sešlo več kot petsto predstavnikov civilne družbe iz vseh sredozemskih držav in držav članic EU, ki bodo ustanovili krovno organizacijo Forum Civil Euromed. Njegova glavna naloga bo-prek gospodarskih, družbenih in kulturnih vezi ustanoviti krovno organizacijo za uspešno sodelovanje v Sredozemlju. Toda »Sredozemci« trdno verjamejo v uspeh konference. »Sredozemske države si želijo, da bi EU igrala protiutež ZDA v širši sredozemski regiji,-isto pa si želi tudi EU,« je povedal jordanski diplomat. Tunizijski zunanji minister Habib ben Jahia je celo pozval sredozemske države, naj se dobro pripravijo na srečanje v Barceloni, kajti po njegovem mnenju obstaja velika nevarnost, da bi se gravitacijsko središče premaknilo na vzhod. Edini skupni imenovalec sredozemskih držav je to, da srečanje v Barceloni zanje pomeni začetek dolgega in mučnega procesa. EU, ki jo predvsem skrbi nestabilnost sredozemskega prostora zaradi naraščajočega militantnega islamskega fundamentalizma na njenih južnih mejah in čedalje večjega pritiska imigrantov, želi, da bi se konferenca v prvi vrsti posve- tila političnim in varnostnim vprašanjem. V Bruslju so se - predvsem zaradi pritiskov Španije - dogovorih o finančni pomoči širši sredozemski regiji v višini 4, 6 miljarde ekujev za naslednjih pet-let, zato so evropske države postavile ekonomska in trgovinska vprašanja na-dno barcelonskega pogajalskega seznama. Na drugi strani dvanajst sredozemskih držav - Alžirija, Ciper, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Malta, Maroko, Palestinska avtonomna ozemlja, Sirija, Tunizija in Turčija - ne oblikuje enotne fronte, ki bi imela skupen seznam zahtev ali prednostnih tem. EU Libije ni povabila na meddržavno konferenco v Barcelono, kar je arabske države dodobra razjezilo. Turčija, Ciper in Grčija imajo že dobro razvite vezi z EU. Te države zagotovo ne bodo nasprotovale temu, da bi se v Barceloni govorilo predvsem o političnih in varnostnih vprašanjih. Tunizija, Maroko in Izrael so odločeni, da se bodo z EU pogajati izključno o trgovinskem sporazumu, čeprav politična __________MEDNARODNA KONFERENCA O VAROVANJU GOZDOV_______________ Gozdovi ne bodo preživeli hitrega segrevanja ozračja Nekatere vrste dreves naj bi po mnenju strokovnjakov povsem izginile, druge pa se bodo ponekod samo spremenile HELSINKI (Reuter) - Številni strokovnjaki svarijo, da gozdovi ne bodo preživeli hitrega segrevanja ozračja. Drugi menijo, da so drevesa dovolj trdoživa in odporna proti onesnaževanju. Obe strani je bilo slišati v začetku avgusta v finskem mestu Tampere, kjer je potekala konferenca raziskovalcev gozdov. Kljub temu si povprečen človek resnično razsežnost umiranja gozdov le težko predstavlja. Na konferenci je sodelovalo približno tri tisoč strokovnjakov, ki so v šestih dneh s 1600 raziskovalnimi nalogami in projekti obravnavali več tem - od segrevanja ozračja do vprašanj o primernosti posa- meznih vrst lesa za izdelavo svinčnikov. Gozdovi lahko vsrkajo velike količine ogljikovega dioksida in strokovnjaki se strinjajo glede njihove neprecenljive gospodarske vrednosti, Veliko gozdov uničijo požari zlasti pomembnosti njihove vloge pri ohranjanju ekološkega ravnotežja, ki je za človekov obstoj Življenjskega pomena. »Preučujemo gozdove in njihovo sposobnost prilagajanja podnebnim spremembam, in sicer spremljamo procese od ledene dobe naprej,« pravi Rik Leemans iz nizozemskega inštituta za zdravje in zaščito okolja (-Dutch Institute for Public Health and Environmental Pro-tection) v Utrechtu. Posledica nenehnega segrevanja ozračja je bila »preselitev« številnih drevesnih vrst. Na severni hemisferi sta-hrast in brest, ki pozimi zgubita listje, sčasoma nadomestila iglavce, na primer borovce. »Problem predstavlja hitrost taksnih sprememb,« pravi Leemans. »Ce se bo učinek tople grede do konca stoletja tako skokovito stopnjeval, gozdovom ne bo mogla pomagati niti njihova prilagodljivost. Drevesa vendar ne morejo tekati naokrog in si iskati primemo klimo.« Napovedi, za katerimi stojijo predvsem ameriški strokovnjaki, vzbujajo strah. »Številne drevesne vrste bodo odmrle, kar bo povzročilo, da bodo v gozdovih ležali kupi lesa,« razlaga Leemans. »Pričakujemo lahko veliko gozdnih požarov. Mrtva drevesa so namreč pravcate kresilne gobe.« Takšne velike spremembe utegnejo povzročiti, da bodo gozdovi prenehati vsrkavati ogljikov dioksid ali pa ga bodo celo sami začeli proizvajati. Ce se bodo za zdaj Se sporne teorije o povezavi globalnega segrevanja ozračja z nastajanjem ogljikovega dioksida, ki se kot ne- kakšna toplotna streha razprostira nad zemeljsko oblo, potrdile, bo odveč tudi načrtno pogozdovanje, ki naj bi zemljo hladilo. Tudi hiba rast prebivalstva ni naklonjena Sirjenju gozdnatih površin, saj zahteva površine za pridelavo hrane. Zgodovina nas uči, da je poljedelstvo vedno izpodrivalo gozdove in ni naključje, da.je v razvitih državah večina gozdnatih površin na severnih območjih, kjer je klima preveč ostra, da bi lahko uspevalo karkoli drugega. John VVitter, sbokovnjak za gozdove in profesor na univerzi v Michiganu, je na konferenci skušal dokazati nasprotno. Po njegovem mnenju gozdovom v njegovi okolici »ne gre tako slabo«, kjub veliki onesnaženosti mest. »Menim, da stvari pogosto pretirano poenostavljamo in pozabljamo na preteklost. Podatki o poskodovanosti dreves pogosto sploh ne upoštevajo tako pomembnih dejstev, kot je na primer starost posamezne skupine dreves, kajti starejša drevesa so - tako kot ljudje -manj odporna od mladih,« razlaga VVitter. Pomemben dejavnik, ki ga suhoparne statistike o umiranju dreves navadno ne navajajo, so podatki o kakovosti dreves. Četudi številna drevesa odmrejo zaradi naravne katastrofe, recimo suše, so to navadno manjše in šibkejše rastline. »Zdrava drevesa se dobro držijo,« meni VVitter. »Po svoje je za gozd celo bolje, če se znebi svojih šibkejših ‘prebivalcev1.« VVitter dodaja, da za bolezen ali odnuranje dreves v Michiganu navadno ni-kriv le en dejavnik, na primer onesnaženje. »Slabo stanje gozda je navadno posledica-več dejavnikov, recimo suše, odpadanja listja in onesnaženja.« VVitter svari pred posploševanjem v zvezi z umiranjem gozdov. »Se vedno bomo imeti gozdove,« pravi. »Prišlo bo le do spreminjanja nekaterih drevesnih vrst na različnih območjih. Povišane temperature bodo imele včasih pozitivne, drugič negativne posledice, odvisno od vrste dreves.« vprašanja za »napredno trojko« niso tabu. Večina drugih držav pa je prepričana, da bi morala gospodarska in trgovinska vprašanja imeti prednost pred političnimi. Kot je dejal neki jordanski diplomat: »Politični dialog in varnostna vprašanja so v interesu EU, medtem ko mi očitno dajemo prednost ekonomskim.« Predstavniki sredozemskih držav so prepričani, da je odgovore na vsa vprašanja treba iskati v pomanjkanju denarja v regiji. Ce naj bi zajezili militantni fundametali-zem, povečali varnost ali zaustaviti množičen imigrantski val, je to najlažje doseči z izboljšanjem standarda ljudi. Poleg tega, da ima dvanajst sredozemskih držav zelo različna gospodarska izhodišča, je veliko večji problem, da v mnogih primerih vlade sploh ne komunicirajo med seboj. To predvsem velja za Sirijo in Izrael. Ce bosta državi do novembra podpisati mirovni sporazum, bo to pomemben korak naprej, ki utegne pomembno izboljšati vzdušje in pripravljenost za sodelovanje na meddržavni konferenci sredozemskih držav. Toda diplomati so prepričani, da četudi ne bi prišlo do sporazuma med bližnjevzhodnima naspro-trticama, to še ne pomeni’ da srečanje v Barceloni ne bi moglo biti uspešnO’ Konferenca bo po prepri' čanju diplomatov katalizator evolucije medsebojnih odnosov v Sredozemlju in ne revolucija, kot si nekateri predstavljajo. Neki diplomat z Bližnjega vzhoda meni, da bo EU v Barceloni bržkone morala prisluhniti vsaki državi posebaj, saj ima vsaka drugačne interese, in da je zelo malo možnosti, da bi se vseh dvanajst sredozemskih držav strinjalo glede kakšnega vprašanja. »Ce bi jim to uspelo, bi bila to pomembna prelomnica,« je poudaril neimenovani diplomat-Politični opazovalci napovedujejo, da bo srečanje sredozemskih držav bržkone pomenilo začetek pomembnega večstranskega procesa. Konferenca se bo najverjetneje končala s skupno politično deklaracijo, ki b° zaradi interesov EU potisnila v ozadje gospodarske interese sredozemskih držav. »EU bo preprosto narekovala svoje poglede,« je dodal jordanski diplomat-Sredozemske države bodo bržkone brez posebnega upiranja sprejele diktat EU, saj se vse zelo zanimajo za sodelovanje z EU. Jeremy Lovell / Reuter Amazonski pragozd je iz leta v leto manjši NOGOMET / PREDKOLO V LIGI PRVAKOV Anderiecht, Goteborg, Salzburg in Hajduk že out Belgijskemu prvaku ni uspelo zmagati v Budimpešti, Švedi pa so kar na domačih tleh klonili pred varšavsko Legio BUDIMPEŠTA - Zvezdnikov belgijskega Anderle-nhta letos ne bo v evropski figi prvakov. V predkolu jih je včeraj izločil madžar-ski prvak Ferencvaros. Sinočnja tekma v Budimpešti se je končala neodločeno ki, v prvi tekmi v Belgiji Pa so Madžari zmagali z 1:0. Usoden za Belgijce je bil 25-letni srbski napadalec Berencvarosa Zoran Kuntič z golom, ki ga je dosegel v f>8. minuti. Za Anderiecht jev 65. minuti izenačil de Hilde, v zadnjih 20 minu-hah so gostje stopnjevali Pritisk na madžarska vrata, a vratar Attila Hajdu je bil rineraj na pravem mestu. Ferencvaros je prva niadžarska ekipa, ki se je nvrstila v Champions lea-gue. Iz tekmovanja je sinoči lzpadel še en lanski Cetrtfi- Dunajska Austiia (na sliki gol Orgrisa) je v torek v pokalu Uefa s 5:1 premagala Kapaz r NOGOMET / PO USPEHU V PREDKOLU UEFA h V Ljubljani in Mariboru zdaj pričakujejo bolj atraktivne nasprotnike SCT Olimpija in Maribor Branik sta zaigrala izvrstno - Polom ekip iz nekdanje Jugoslavije LJUBLJANA - Uvrstitev obeh slovenskih klubov v prvi krog pokala Uefa, je svojevrsten uspeh, saj je po prvih srečanjih v gosteh kazalo precej slabše. Oba kluba sta si s tem zagotovila precejšno finančno injekcijo, v prvem kolu pa pričakujeta kakšnega bolj atraktivnega in renomiranega nasprotnika, saj je končno Cas, da kakšen slovenski klub odvzame skalp kakšnemu slovitemu evropskemu klubu, kar bi lani lahko uspelo SCT Olimpiji proti Eintrachtu iz Frankfurta ah predlani Maribora proti Borassiji iz Dortmunda. Oba kluba sta dokazala, da znata igrati odličen nogomet, Ce le hoCeta in najbrž bodo slabi prvenstveni nastopi obeh klubov le še preteklost. Srečanji se je ogledalo precej veliko gledalcev, še posebej v Maribora, kjer se je število pomikalo proti številki 10 000, v Ljubljani pa od nastopa Eintrachta nismo videli takšne množice, pa Čeprav je bil nasprotnik manj atraktiven. V Ljubljani je vse kazalo na slavje Grkov še posebej po golu v dragi minuti in na ponoven Debati Olimpije, vendar je SoškiCu uspelo rešiti tekmo z dvema menjavama, še posebej z presenetljivo zadnjo, ko je že hotel na igrišče poslati KosiCa in je na prigovarjanje namesto njega poslal ZuliCa, ki smo ga v letošnji sezoni bolj malo videli v prvi enajsterici. Iz igre je nameraval poslati Novaka, pozneje pa je spremenil odločitev in iz igre poslal slabega Kojicica. Da se je to obratovalo priCa dejstvo, da je Novak podal odločilno žogo ZuliCu. Slovenska predstavnika sta se poleg makedonskega Vardarja, ki je izločil gruzijskega predstavnika Samtredio, edina izmed bivših jugoslovanskih klubov uvrstila v prvi krog pokala UEFA. Dokaj neslavno sta končala mnogo renomiranejša kluba iz nogometno bolj razvitih republik bivše SFRJ, hrvaški Osijek, ti mu je Slovan iz Bratislave na obeh srečanjih zabil pol ducata golov, in velika Crvena Zvezda, evropski in svetovni klubski prvak 1991, ti se je po daljši odsotnosti zaradi sankcij znova pojavila na evropskih igriščih, vendar je kljub ogromnim pričakovanjem srbske javnosti, že v prvem krogu naletela na boljšega nasprotnika, švicarski Xamax. (G. C.) nalist, to je švedski IFK Goteborg. Izločila ga je yaršavska Legia. Gbtebrog l'6 v 25. minuti z Bohnqvi-stom izenačil stanje iz 1. tekme. Vse je kazalo, da bo Potrebno odigrati podaljške, a 17 minut pred koncem je Legia izenačila s Piszom, izid pa zapečatila v zadnji minuti z Bed-Barzem. Izpadla statudi avstrijski prvak Salzburg in hrvaški Hajduk. Neposredno v l.kolu pokala prvakov so že Ajax (Miz), Juventus (Ita), Nantes (Fra), Borussia Dort-Biund (Nem), Real Madrid (Spa), Blackburn (Angl), Porto (Poit) in Spartak Moskva (Rusija). Pokal pokalnih zmagovalcev Danes bodo na sporedu tudi povratna srečanja predkola v pokalu pokal- nih zmagovalcev. Dve srečanji so že odigrali, preostali pari pa so naslednji: Sileks (Mak) -Samsung (Madž) 1:1, Teu-ta (Alb) - TPS Turku (Fin) 0:1, Hradec Kralove (Češka) - Vaduz (Liecht) 5:0, Baku (Azer) - Apoel Nikozija (Cip) 0:3, Petrolul Ploesti (Rom) - Wrexham (Wal) 0:0, hiter Bratislava (Sik) - Valletta (Mal) 0:0, Linfield (S. Irs.) - Sahtjor (Ukr) 1:4, Mura (Slo) - Zalj-giris (Lit) 0:2, Ararat Erevan (Arm) - GKS Katovvice (Pol) 0:2, Dinamo Batumi (Gruz) - Obilic (Jug) 1:0, Lokomotiv Sofija (Bol) -Derry City (Irs) 0:1, Klakk-sivikar (Fer. o.) - Maccabi Haifa (Izr) 0:4, Molde (Nor) Dinamo 93 (Belor) 1:1, Lantan (Est) - Liepaja (Lat) 2:1. Jutri bo v Zurichu žreb parov 1. kola v vseh treh evropskih pokalih. Predkolo evropske lige prvakov Pari l.tekma 2. tekma Kvalificiran Makabi (Izr) - Grasshoppers (Svi) 1:1 0:1 Grasshoppers Anorthosis (Cip) - Glasgow Rangere (Škot) 0:1 0:0 Anorthosis Goteborg (Sve) - Legija Varšava (Pol) 0:1 1:2 Legia Steaua Bukarešta (Rom) - Salzburg (Avl) 0:0 1:0 Steaua Aalborg (Dan) - Dinamo Kijev (Ukr) 0:1 1:3 Dinamo Kijev Besiktas (Tur) - Rosenborg (Nor) 0:3 3:1 Rosenborg Ferencvaros (Madž) - Anderiecht (Bel) 1:0 1:1 Ferencvaros Hajduk (Hrv) - Panathinaikos (GrC) 0:0 1:1 Panathinaikos Predkolo pokala Uefa Pari l.tekma 2. tekma Kvalificiran Akranes (Isl) - Shelbourne (Irs) 3:0 3:0 Akranes Hafnarfjordur (Isl) - Glenavon (S. Irs) 0:0 0:1 Glenavon Lugano (Svi) - Jeunesse d*Esch (Luks) 0:0 4:0 Lugano Malmo (Sve) - Dundalk (Irs) 2:0 2:0 Malmo Predkolo pokala pokalnih prvakov Par l.tekma 2. tekma Kvalificiran Reykjavik (Isl) - Grevenmacher (Luks) 2:3 2:0 Reykjavik Sion (Svi) - Tiligul Tiraspol (Mol) 0:0 3:2 Sion TENIS / US OPEN Andre Agassi in Steffi Graf (že osmič) bosta igrala kot prva nosilca Monika Seleš postavljena kot druga BOKS / PO EKSPRESNI ZMAGI Z MCNEELEVJEM Buster Mathis bo najbti sledeči Tysonov nasprotnik WBC zahteva kazen za McNeeleyjevega menedžerja NOVICE Belgija - Nemčija 1:2 BRUSELJ - V prijateljski nogometni tekmi ob 100: obletnici belgijske nogometne zveze je Nemčija na stadionu Heysel v Bruslju z 2:1 (1:1) premagala Belgijo. Strelci: Mbller (6), Goossens (17) in Bobič (83). Tarangii prepovedali nastop na dveh turnirjih za grand slam LONDON - Mednarodna teniška zveza (ITF) je Američanu Jeffu Tarangu prepovedala nastop na dveh turnirjih za grand slam. TenisaC je bil kaznovan zaradi izgreda v 3. krogu turnirja v VVimbledo-nu, ko je sredi srečanja proti Nemcu Alexandru Mronzu zapustil igrišče in francoskemu sodniku Brunoju Rebeuhu očital, da je podkupljen. ITF je Taranga kaznovala tudi 28.256 dolarji kazni. TenisaC je že napovedal pritožbo. VVashington izločil Edberga COMMACK - American MaliVai VVashington je v prvem krogu teniškega turnirja ATP z nagradnim skladom 328.000 ameriških dolarjev v Commacku v ZDA premagal petega nosilca Šveda Stefana Edberga s 6:1 in 6:4, v drugi krog pa sta se uvrstila Četrti nosilec Ukrajinec Andrej Medvedjev in tretji postavljeni igralec Švicar Marc Rosset. Izidi 1. kroga: MaliVai VVashington (ZDA) - Stefan Edberg (Sve, 5) 6:1,6:4, Marcelo Rios (Čile) - Daniel Vacek (Sve) 7:5, 6:4, Michael Joyce (ZDA) - Jacco Elthing (Niz, 6) 6:4, 6:3, Marc Rosset (Svi, 3) - Martin Damm (Ceš) 6:4, 6:1, Karol KuCera (Sik) - Jonas Bjorkman (Sve, 8) 4:6, 7:6 (4), 7:6 (4), Shuzo Ma-cuoka (Jap) - Bemd Karbacher (Nem) 6:4, 7:6 (7), Andrej Medvedjev (Ukr, 4) - Reneberg (ZDA) 6:2, 6:4, Haarhuis (Niz) - Charpentier (Arg) 2:6, 7:5, 6:3, Kafelnikov (Rus) - Delaitre (Fra) 6:1, 6:3. NEW YORK - Lanski zmagovalec Andre Agassi in trikratna zmagovalka US Opna Steffi Graf bosta letos prva nopsilca na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA, ki se bo začelo v ponedeljek. Agassi je prvi igralec po Johnu Nevvcombu leta 1967, ki je bil postavljen za prvega nosilca, potem ko je bil leto prej nepostavljen, Grafova pa je že osmič prva nosilka, s Čimer je izenačila rekord vseh Časov Chris Evert in Helen VVills Moody. Dvakratna zmagovalka US Opna Monika Seleš, ki je sicer na lestvici WTA skupaj z Grafovo na prvem mestu, bo druga nosilka, to pa bo njen prvi nastop na turnirju za Grand slam po Austraha Opnu leta 1993. Pri moških bodo za Agassijem postavljeni še Pete Sampras (ZDA), Thomas Muster (Avstrija), Boris Becker (Nemčija), Michael Chang (ZDA), Goran Ivaniševič (Hrvaška), Jevgenij Kafelnikov (Rusija), Michael Stich (Nemčija), Thomas Enqvist (Švedska), Wayne Ferreira (Jar), Sergi Bruguera (Španija), Richard Krajicek (Nizozemska), Marc Rosset (Švica), Jim Courier, Todd Martin (oba ZDA) in Andrej Medvedjev (Ukrajina), pri ženskah pa po Grafovi in Selešev! še Aranbca Sanchez Vicario, Conchita Marti-nez (obe Španija), Jana Novotna (Češka), Mary Pierce (Francija), Kimiko Date (Japonska), Magdalena Malejeva (Bolgarija), Gabriela Sabatini (Argentina), Lindsay Davenport (ZDA), Anke Huber (Nemčija), Nataša Zvereva (Belorusija), Iva Majoli (Hrvaška), M. J. Femandez (ZDA), Helena Sukova (Češka) in Bren-da Schultz-McCarthy (Nizozemska). MENICO CITY - Buster Mathis (na sliki AP), 4. boksar po vrstnem redu Ibf, bo Tysonov nasprotnik 4. novembra letos. Mathis je doslej med profesionalci opravil 20 dvobojev in jih prav toliko tudi dobil. Glavni Ty-sonov trener Jay Bright ne skriva strahu pred njim. »Morda je v tem trenutku premočan nasprotnik za Mika. Udarja izredno močno, tako da bi lahko predstavljal preveliko nevarnost za Tysona,« pravi Bright. Toda po sramoti na dvoboju z McNeeleyjem v Tyso-novem taboru nujno iščejo nekoliko bolj »spodobnega« nasprotnika, ki bi lahko dejansko pokazal, koliko Ty-son kot boksar trenutno res velja. WBC pa se je medtem zavzela, da se ostro kaznuje McNeeleyjevega menedžerja Vinnyja Vecchioneja, ker je povsem brez potrebe tako hitro prekinil dvoboj med Tysonom in McNeeleyem. Boogarfova presenetljivo premagala Sukovo MAHVVAH - Nizozemka Kristi Boogart je v prvem krogu teniškega turnirja v Mahvvahu v ameriški zvezni državi New Jersey presenetljivo premagala osmo nosilko Čehinjo Heleno Sukovo s 4:6, 6:4, 6:2. Sukova je od leta 1982 stalno med prvo dvajseterico na teniški lestvici WTA in je minuli teden na odprten prvenstvu Kanade premagala drugo na lestvici WTA Španko Aranbco Sanchez Vicario. Sukova je dobila prvi niz, zmagala v šestih zaporednih igrah in v drugem nizu povedla z 2:0. Čehinja je vodila še s 4:2, Nizozemka pa je po ^svojem servisu zapostajala še s 30:40. Nato pa je Bdogartova dobila sedmo igro drugega niza ter do konča dvoboja nasprotnici prepustila le še dve igri. Izmed nosilk sta zmagah peta postavljena igralka Hrvatica Iva Majoli in sedma nosilka Američanka Lisa Raymond iz ZDA. Izidi 1. kroga: Appehnans (Bel) - 0’Reilly (ZDA) 6:2, 6:0, Sugiyama (Jap) - Hack (Nem) 6:4, 2:6, 6:1, Majoli (Hrv, 5) - Smašnova (Rus) 4:6, 6:3, 6:4, Bradtke (Avs) - Rottier (Bel) 6:4, 6:7 (5), 6:2, Cecchi-ni (Ita) - Makarova (Rus) 7:6 (5), 6:2, Ravmond (ZDA, 7) - Temesvari (Mad) 7.5, 6:2, Boogert (Niz) -Sukova (Češ, 8) 4:6, 6:4, 6:2, Femandez (ZDA) -Luarsabašvili (Gru) 6:1, 6:4, VVerdel Witmeyer (ZDA) - Asa Carlsson (Sve) 6:0, 7:6 (3). NOVICE PLAVANJE / NA 33. EVROPSKEM PRVENSTVU NA DUNAJU Včeraj svečana otvoritev FUKUOKA - Včeraj so se v Fukuoki na Japonskem z uradno otvoritvijo začele 9. študentske športne igre »Fukuoka 95«. Za to priložnost so gostitelji pripravili polet cepelina, skakanje z elastiko, prekrasen ognjemet in številne domiselne točke. Samo otvoritev si je ogledalo 850.000 ljudi, igre pa je odprl elan cesarske družine. Na igrah sodeluje 4.300 športnikov iz 163 držav, ki se bodo borili za 144 zlatih kolajn v 12 športnih panogah. Japonsko pa bodo igre stale niC manj kot 3 milijarde ameriških dolarjev. Hrvaška - Estonija v Zagrebu ŽENEVA - Odbor za nagle posege pri Uefa je sporočil, da bo kvalifikacijska tekma za evropsko nogometno prvenstvo med Hrvaško in Estonijo, ki bi morala biti 3. septembra v Sptitu, istega dne v Zagrebu, tekma mladih 2. septembra v Makarski pa bo na Reki. Odbor ni sprejel nobene odločitve glede tekme 8. oktobra med Hrvaško in Italijo, ki naj bi jo prav tako odigrati v Sptitu. Predlogi Uefe za SP ŽENEVA - Evropska nogometna zveza (UEFA) se zavzema za to, da bi sedeže prihodnjih svetovnih prvenstev določevati po sistemu celinske rotacije. Po tem kljuCu naj bi bilo prvenstvo leta 2002 v Aziji, leta 2006 v Evropi, leta 2010 v Afriki in leta 2014 v Ameriki. Na enak način naj bi izbirali prihodnje predsednike Fife. Predlog Uefe, ki ga je Fifa zelo hladno sprejela, bi bil moral biti tajnost do 8. septembnra, a so ga včeraj odkriti in objaviti nekateri Časniki. Preko 3000 »navijačev« ne bo smelo na stadione RIM - Za 3.121 tako imenovanih navijačev bodo vrata italijanskih stadionov v tej sezoni zaprta. V boju proti nasilju na stadionih so namreč pristojne oblasti izrekle 3121 prepovedi za oglede nogometnih tekem. Največ jih je v Lombardiji (408), sledijo pa Emilija Romagna (346), Kampanija (340), Lacij in Apulija (327) in Toscana (304). V naši deželi bodo vrata stadionov zaprta za 134 »navijačev«. V zadnjih petindvajsetih letih je zaradi »ljubezni« do nogometa umrlo 47 ljudi (na svetu v tem obdobju 400), statistika zadnjih devetih let pa govori o 170 aretacijah na leto, 800 prijavah, 6000 ranjenih in treh mrtvih. Poškodba VVeaha ni huda MILAN - Poškodba levega kolena Milanovaga napadalca Georgea VVeaha najbrž ni huda. Cmopolti Milanov igralec je moral namreč v 84. minuti srečanja proti St. Etiennu zapustiti igrišče zaradi lažjega zvina levega kolena in rahle poškodbe notranje kolenske vezi. Po dvodnevnem počitku bodo VVeaha podrobneje pregledati, nato pa se bodo odločiti, Ce bo zaigral že na nedeljski tekmi proti Padovi. Tisoč steklenic vina za prvi gol v A ligi PESCARA - Kot je že obiCaj, bosta tudi letos enologa iz Pescare Carmine in Vittorio Festa nogometašu, ki bo prvi zatresel nasprotnikovo mrežo na nedeljskih srečanjih prvega kola v A ligi, podarila 1000 (tisoč) steklenic Montepulciana d’ Abruzzo. Doslej so deset hektolitrov izbranega vina prejeti Pin, Pagliari, De Ponti, Bettega, Hemandez, Rossi, Boniek, Muraro, Elkjaer, Kift, Donadoni, Bagni, Lo-renzo, Stroppa, Voller, Signori, Muller in Mancini. 30. avgusta pa bosta enologa iz Pescare tisoC steklenic vina izročila Robertu baggiu, ko bo Milan v okviru italijanskega pokala gostoval v Pescari. Baggio si je darilo prislužil s tem, da je na svetovnem prvenstvu v ZDA dosegel dva zadetka proti Nigeriji. Za »14« na totipu že skoraj milijarda in pol lir RIM - Iz kola v kolo narašča zanimanje za »Stirinaj-stico« na totipu+. Ze pet kol nihče ni zadel vseh štirinajst napovedi, tako da bi z nedeljskim nagradnim skladom »jackpot« za štirinajstico lahko dosegel milijardo in pol lir. Trenutno znaša 1.257.000.000, k tej vsoti pa se bo v nedeljo dodalo deset odstotkov nedeljskega nagradnega sklada. ■ ■ ■ Obvestilo POLET KOTALKANJE priredi v soboto, 2. in v nedeljo, 3. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah kotalkarsko revijo. Vabljeni! Sekcija obenem sporoča, da so v teku vpisovanja za novo sezono in za začetniški tečaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17.00 do 20.00 ali po telefonu na St. 213420. SZ JADRAN obvešča, da so se pričeli treningi za igralce letnikov 1983/84 vsaki dan od 9.30 do 11.00 in od 17.00 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Rus Denis Pankrotov dosegel svetovni rekord na 100 m delfin Van Almsickova se na 200 m prosto ni uvrstila v finale - Italija s Sacchijem in štafeto do bronov, vaterpolisti v polfinalu - 10. mesto in rekord Kejžarjeve DUNAJ - Rus Denis Pankratov je v disciplini 100 metrov delfin dosegel prvi svetovni rekord na EP. V finalu je progo preplaval v 52.32 sekunde, kar je za več kot pol sekunde bolje od prejšnjega svetovnega rekorda Američana Pabla Moralesa, ki je 23. junija 1986 v Orlandu omenjeno razdaljo preplaval v 52.84 sekunde. Pank-ratova ni zmedel niti napačen Start. Prvo polovico 50-metrskega bazena je preplaval pod vodo in je bil na obratu za stotinko sekunde hitrejši kot Mora-les pred devetimi leti. Enaindvajsetletni študent iz Volgograda je nato še pospešil in za več kot sekundo ugnal Ukrajinca Denisa Silantjeva, prejšnji evropski prvak Poljak Rafal Szukala pa je osvojil bron. Za razočaranje je poskrbela nemška plavalka Franziska van Ahnsick, ki je v predtekmovanju na 200 metrov kravl za pet stotink sekunde zgrešila uvrstitev v veliki finale. Nemka je svoji rojakinji Kielgassovi, ki je v kvalifikacijah dosegla najboljši Cas, ponudila veliko vsoto denarja za odstop mesta v velikem finalu. Kielgasso-va jo je brez razmišljanja zavrnila in nato popoldne osvojila zlato kolajno s Časom 2:00.56 pred Svedinjo Malin Nilsson, bron pa sta si razdelili Danka Metle Ja-cobsen in Britanka Karen Pickering. Van Almsickova je bila v finalu B za skoraj tri sekunde hitrejša od nove prvakinje, toda na koncu je osvojila deveto mesto z rekordom EP in najbojšim letošnjim izidom na svetu l:57.71.Na 400 m mešano je zmagal Finec Jani Sievinen. Finec je po delfinovem slogu vodil, v hrbtnem slogu padel na drugo mesto in v prsnem znova prešel v vodstvo, ki ga je obdržal do konca. 4:14.75 je najboljši letošnji izid na svetu. Poljaka Marcina Malyn-skija je ugnal za dobre tri sekunde, bron pa si je priplaval Italijan Luca Sacchi. Na 200 m prsno je zmagala Belgijka Brigitte Be-cue pred Ukrajinko Svetlano Bondarenko in Poljakinjo Aticjo Peczak. V moški štafeti 4 x 200 m kravl je zlato kolajno osvojila Nemčija pred Švedsko in Italijo. V zadnji predaji je za branilce naslova Ruse plaval Pankratov, vendar pa je bil Italijan Emanuele Idini na koncu močnejši. Nemec Christof Wan-dratsch je postal novi evropski prvak v moškem maratonu. Za progo, dolgo 25 kilometrov, je potreboval pet ur, enajst minut in 36.3 sekunde. Drugo mesto je osvojil Rus Aleksej Aka-zijev, ki je za zmagovalcem zaostal za veC kot dve minuti, tretje pa Francoz Stephane Lecat. V skokih v vodo s stolpa je slavil zmago Rus Vladimir Timošinin. V finalu je Timošinin zbral 673.83 točke in ugnal drugouvrščenega Nemca Jana Hempela za veC kot enajst točk (662.46). Dober nastop ruskih skakalcev je s tretjim mestom dopolnil Dimitrij Sautin, ki je zbral 648.84 točke in tako ni ubranil naslova iz leta 1993 Slovenska plavalka Alenka Kejžar je na evropskem plavalnem prvenstvu na Dunaju v disciplini 200 metrov prsno postavi- Rus Pankratov po zmagi z rekordom (telefoto AP) la nov državni rekord. V finalu B je Kejžarjeva plavala izvrstno, znova dosegla državni rekord 2:32.67 in osvojila končno deseto mesto. To je najboljšo slovensko žensko uvrstitev na evropskih prvenstvih. 2e dopoldne je plavala 2:33.28, kar je bilo za 28 stotink sekunde bolje od prejšnjega državnega rekorda, kar je Kejžarjevi zadostoval za deseto mesto v predtekmovanju. Na evropskem prvenstvu sta prvič nastopila tudi Marko Milenkovič in Tanja DrezgiC. Milenkovič je na 400 metrov mešano s Časom 4:32.58 zasedel 21. mesto, DrezgiCeva pa je v disciplini 200 metrov kravl s Časom 2:06.75 pristala na 27. mestu. Slovenska moška štafeta 4 x 200 metrov kravl (Igor in Nace Majcen, Jure BuCar, Marko Milenkovič) je s Časom 7:50.83 osvojila deseto mesto. (U.M.) Izidi: moški -100 m delfin: 1. Pankratov (Rus) 52.32 - svetovni rekord, 2. Silantjev (Ukr) 53.37, 3. Szukala (Pol) 53.45, 4. Esposito (Fra) 53.60, 5. Horvath (Mad) 53.71, 6. Pimankov (Rus) 53.81, 7. Lars Frolander (Sve) 53.89, 8. Kalcev (Bol) 54.71; 400 m mešano: 1. Sievinen (Fin) 4:14.75, 2. Malynski (Pol) 4:18.32, 3. Sacchi (Ita) 4:18.82, 4. Maene (Bel) 4:19.82, 5. VVouda (Niz) 4:21.07, 6. Battistelh (Ita) 4:22.83, 7. Hviid (Spa) 4:24.52, 8. Marinjuk (Mol) 4:24.84; 4 x 200 m prosto: 1. Nemčija 7:18.22, 2. Švedska 7:19.95, 3. Italija 7:20.96, 4. Rusija 7:22.63, 5. Velika Britanija 7:26.13. 6. Francija 7:26.25, 7. Nizozemska 7:28.44, 8. Finska 7:33.30; 25 km: 1-VVandratsch (Nem) 5:11:36.3, 2. Akazijev (Rus) 5:13:49.8, 3. Lecat (Fra) 5:14:16.4, 4. Van Goor (Niz) 5:17:24.6, 5. Rubaudo (Ita) 5:19:19.9, 6. Taraboi (Ita) 5:22:09.0; Zenske - 200 m prosto: 1-KielgaB (Nem) 2:00.56, 2. Nilsson (Sve) 2:01.35, 3. Jacobsen (Dan) in Pickering (VB) po 2:01.52, 5. Vlieghuis (Niz) 2:02.14, 6. Johncke (Sve) 2:02.28, 7. Moravčeva (Sik) 2:02.60, 8. Dobrescu (Rom) 2:02.68; 200 m prsno: 1. Becue (Bel) 2:27.66, 2. Bondarenko (Ukr) 2:30.50, 3. Peczak (Pol) 2:30.59, 4. Eriksson (Sve) 2:30.74, 5. Hardiman (VB) 2:31.16, 6. Ostling (Sve) 2:31.44, 7. Makarova (Rus) 2:31.48, 8. Fischer (Avt) 2:32.96. Današnji spored: 400 m kravl (z) - DrezgiC, 100 m kravl (m), 100 m hrbtno (ž), 200 m hrbtno (m), 4 X 100 m kravl (ž). Vaterpolo, četrtfinale moški: Madžarska ' Nemčija 18:12 (4:2, 4:1-6:4, 4:5); Italija - Hrvaška 8:8 (3:2, 3:3,1:2,1:1); Četrtfinale ženske: Madžarska -Nemčija 9:6 (3:1, 2:1, 2:2, 2:2), Italija - Vel. Britanija 17:6 (4:1, 3:0, 5:3, 5:2). Jutrišnja polfinalna para: Italija - Nemčija, Hrvaška - Madžarska. VESLANJE / SVETOVNO PRVENSTVO Danes v Duisburgu polfinalne odločitve TAMPERE - Po Iztoku Čopu v ski fu si je nastop v današnjem polfinalu na svetovnem veslaškem prvenstvu v finskem Tampereju zagotovil tudi slovenski Četverec brez krmarja v postavi Jani Klemenčič, Sadik Mujkic, Milan Janša in Denis Žve-gelj. Slovenski Čoln je dopoldan nastopil v repasažu in tekmo dobil pred Španijo, prvi moštvi pa sta se uvrstili tudi v polfinale. V današnjem polfinalu bo sodelovalo tudi kar trinajst italijanskih posadk. Devetim, ki so se v to fazo uvrstile naravnost iz kvalifikacij, so se včeraj pridružile še štiri, ki so se do polfinala dokopale po repesaži. Uspelo je dvojcu brez krmarja (Pen-na in Bottega), ženskemu dvojnemu dvojcu (Rosso in Orzan) osmercu bratov Abbagnale, v lahki kategoriji pa še ženskemu dvojnemu dvojcu (Bello in Barelli). Slovenska Četverica je včeraj pokazala povsem drugačen nastop kot na ponedeljkovih kvalifikacijah, s pametno vožnjo pa si je slovenski Čoln priveslal zanesljivo zmago in dvignil potrebno samozavest pred nadaljevanjem prvenstva. Tekmovanje v tretji skupini so sicer najbolje začeli Kanadčani, ki so vodili do polovice proge, v naslednjih 1000 metrih pa sta slovenski in španski Čoln dvignila ritem in se brez težave uvrstila v polfinale. Razlika med Slovenijo in Španijo v cilju je bila slabih sedem desetink sekunde. V drugih treh skupinah so si nastop v polfinalu zagotovili Avstralci, Američani, Nemci, Romuni, Novo-zelandCani in Hrvati, Ze v kvalifikacijah pa tudi Italijani, Francozi, Britanci in Poljaki. Polfinala z obema slovenskima nastopoma bodo na sporedu danes dopoldan. Izidi - skupina 1:1. Avstralija 6:00.92, 2. ZDA 6:02.51, 3. Južna Afrika 6:08.55, 4. Finska 6:11.30, 5. Ukrajina 6:23.65; skupina 2: 1. Nemčija 5:59.93, 2. Romunija 6:00.98, 3. Kitajska 6:02.90, 4. Litva 6:05.64, 5. Belorusija 6:13.83; skupina 3: 1. Slovenija 6:00.97, 2. Španija 6:01.63, 3. Kanada 6:02.40, 4. Češka 6:07.84; skupina 4: 1. Nova Zelandija 6:01.52, 2. Hrvaška 6:02.89, 3. Rusija 6:07.06, 4. Kuba 6:22.61. KOLESARSTVO / TROFEJA »SCALATOREjj Prvo etapo dobil Stefano Colage Gorska dirka se bo končala jutri TURIN - Stefano Colage je bil danes najhitrejši v prvi etapi 9. izvedbe trofeje »Scalatore«, ki je nay menjena profesionalnim kolesarjem, ki so specialisti za gorske etape. Včeraj je bila na sporedu 119 kilometrov dolga etapa od Seduzza do svetišča na Valma-li (Cuneo). Colage je bil na cilju 5 sekund hitrejši od kolega iz ekipe Roberta Carusa in Oscarja Pelliciolija- Colage je skupaj z 28 drugimi kolesarji pobegnil že po 6. kilometru, prednost ubežnikov pa je po 72. kilometrih znašala že 4 minute in 20 sekund, da bi na na zadnjem vzponu prednost vodilnih narasla kar na devet minut. Skupina se je razredčila, odločitev pa je padla v zadnjem kilometru. Danes je na sporedu etapa od Sampeyreja do Pian Muneja, dirka pa se bo končala jutri z etapo od Bar-geja do Montosa. Vrstni red 1. etape Saluzzo - Valmala (119 km): 1-Stefano Colage (Ita, Zg Mobili) 2 uri 44 minut in 54 sekund (poprečna hitrost 43, 298 km na uro); 2. Roberto Caruso (Ita) +5 sekund; 3. Oscar Pellicioli (Ita) isti Cas; 4. Felice Puttini (Svi) + 9; 5. VVladimir Belli (Ita) + 13; 6. Simone Borgheresi (Ita) + 34; 7. Roberto Pistore (Ita) + 51; 8. Rosario Fina (Ita) + 1:02; 9. Alexandre Shefer (Kaz) + 1:12; 10. Antonio Politano (Ita) + 1:31 itd. Vrstni red za gorsko trofejo: Colage 30 točk, Pelli' cioli 23, Caruso 22, Puttini 18, Belli 17, Borgheresi 14, Pistore 12, Fina 10, Shefer 8, Politano in Laddo-mada 7. ODBOJKA / ZAČETEK SEZONE ZA OK VAL KOŠARKA / PRIPRAVE ZA C2 LIGO V »starem« prvenstvu z novimi pričakovanji Cilj pomlajene vrste v predvidoma zahtevnejši konkurenci je obstanek v ligi - Povprečna starost znaša samo 21 let Borov trener J. Krečič: »Z delom svojih fantov sem zelo zadovljen« Vsi nestrpno pričakujejo odprtje telvoodnice Valovi odbojkarji se bo-letos svojim navijačem Predstavili v pomlajeni za-Sedbi. Čeprav bo nas go-dski dmgoligaš že tretje le-j® zaporedoma nastopil v °2 ligi, lahko rečemo, da Se z letošnjo sezono pačenja novo poglavje. °rez doprinosa veteranov Stabileja in Marchesinija j® predvsem glede na to, ^a je bilo moštvo vkljuCe-110 v na papirju bolj zah-|evno skupino, se je kratkoročni cilj društva tanjšal, računajo namreč na goli obstanek v ligi, za-pa so se povečala srednjeročna pricako-vanja. V moštvo je bilo rtamrec vključenih še nekaj novih mladih obra-z°v, tako da znaša zdaj Povprečna starost komaj 2l let. Najstarejša igralca, to sta VValter Prinčič in Paolo Cola, imata namreč Sele šestindvasejt let. Najbolj razveseljivo pa je, da So v ekipi zdaj (razen Cole) Vsi igralci iz goriške pok-^jine in so zrasb v sloven-skem odbojkarskem okolju oziroma se v njem uveljavili. Zbor moštva (in združene mladinske ekipe Espe-8°) je bil tudi letos v domu Andreja Budala v Stan-drežu. Tam se valovci na Začetku sezone zbirajo že Polnih sedemnajst let. Novosti v bistvu ni, saj je OK ^al vse svoje kadrovske spremembe izvedel že tik P° zaključku lanske sezone in smo o njih že poročali. Društvene programe sta igralcem in zbranim odbornikom orisala Predsednik Sandro Corva ®i športni vodja Ivan Plesničar, novi trener Loren-Zo Zamo pa ni izgubljal Veliko besed in je takoj po Uvodnem sestanku igralce namučil s treningom. Zamo jev pomočnik bo tudi letos Robert Makuc, za telesno pripravo bo poskrbel prof. Marco Pizzo iz Tržiča, maser bo Denis Bensa, spremljevalec pa Aleksander Coceani. Strokovni štab se je okrepil še z dolanskim igralcem Marinom Buzzinel-lijem (gospodar) in Paolom Nanutom (tajnik in blagajnik). Tiskovno službo bo kot zunanji sodelavec opravljal David Coceani, vodstvo pa lahko seveda računa tudi na pomoč vedno prisotnega Giorgia Corve. V prihodnjih dneh bo društvo obnovilo spon-sorizacijo s podjetjem Im-sa (za stik z društvom bo v imenu sponsorja skrbel Robert Mikluš), pri OK Val pa so se s prošnjo za dodatno sponsorizacijo vnovič obrnili tudi na Kmečko banko, z upanjem, da jih bo podprla brž, ko bo rešila vse svoje znane težave.Valov-cem se obeta naporno pr- venstvo z daljšimi gostovanji (od 250 do skoraj 400 km, tudi v Lombardijo) proti v glavnem nepoznanim nasprotnikom. V naslednjih dveh tednih bo moštvo z vadbo na atletskem stadionu (na sliki Foto Studio Reporta-ge) in v štandreski telovadnici predvsem nabiralo moči. Osmega septembra bodo odpotovali na tridnevne minipriprave v Kamnik, kjer bodo odigrati tudi dve prijatejski tekmi s tamkajšnjim slovenskim prvoligašem. V povojih je tudi izvedba troboja v Gorici, na katerem bi poleg Vala nastopila še slovenski prvak Kanal in A-2 li-gaš iz Brescie. Načrtujejo prijateljska srečanja z videmskim VBU in Mestra-mi (oboji Bi liga) in Porde-nonom (B2 liga), sodelovali pa bodo tudi na zveznem pokalu, ki se bo pričel konec septembra, to je mesec dni pred pričetkom prvenstva. S pripravami za novo sezono je začela tudi združena mladinska ekipa Espego, ki bo sodelovala v prvenstvu D lige (minimalni cilj je uvrstitev v B skupino, to je predčasni obstanek v ligi) in v prvenstvih under 18 in under 16. Moštvo bo, kot znano, treniral dosedanji Valov podajač Fabrizio Marche-sini, ki bo lahko računal na vrsto mladih igralcev iz vseh naših goriških društev, in pa na veterana Rajka Petejana, vendar- pa bomo o načrtih Espega podrobneje poročali kdaj drugič. Seznam igralcev za B2 ligo Podajača: Stefano Rigo-nat (letnik 75), Simon Černič (78). Tolkača: Gianluca Populini (73), Fabjan Koršič (72). Tolkaci in sprejemalci: Aleš Feri (71), Igor Florenin (75), Giancarlo Populini (76), Matej Černič (78). Centri: Robert Paoletti (75), Paolo Cola (69), Danjel Radetti (77), VValter Prinčič (69). Borovi košarkarji (na sliki Foto Kroma) že teden dni pridno vadijo za novo sezono, ki bo dokaj pestra in naporna. Kot vsi ostali tekmovalci in tekmovalke pri našem mestnem društvu vadijo na prostem, saj obe telovadnici na »1. maju« še nista nared. Dela pa potekajo pospešeno in vse kaže, da bo mogoča vadba in celo iganje prvenstvenih tekem v pokritih prostorih že ob koncu septembra. To seveda velja tudi za košarkarje, ki si ta čas nabirajo telesno moc na nogometnem igrišču, dvakrat na teden pa imajo vadbo z žogo v telovadnici doma Ervatti pri BrišCkih. Borovci bodo vadili doma do 3. septembra, nato bodo šli na enotedenske priprave v Radence, kamor zahajajo že nekaj let, saj je prav Radenska sponsor članske ekipe. Trenerstvo članskega moštva je letos prevzel Jure Krečič, ki je tako zamenjal dolgoletnega trenerja in organizatorja pri Borovi košarkarski sekciji Fabia Sancina. »Težko bo zamenjati Fabia, ki je z ekipo vsa ta leta dosegel zelo lepe uspehe, v lanskem prvenstvu pa je celo osvojil peto mesto,« je dejal Krečič. Letošnji cilj ekipe naj bi bil ponovitev uvrstitve z minulega prvenstva... »To bi bil zares lep dosežek. Prvenstvo C2 lige je iz leta v leto bolj naporno in izenačeno, saj v njem nastopa cela vrsta košarkarjev, ki so prejšnja leta igrali v višjih ligah. In tudi letos bo tako. Sedaj je seveda prerano govoriti o uvrstitvi, sedaj je važno, da delamo in se čimbolje pripravimo za no- vo sezono.« Na razpolago imaš kar precej fantov, kako pa delajo? »Vadi približno dvajset igralcev. Tu so skoraj vsi igralci, ki so lani nastopali za Borovo člansko ekipo, nekaj pa je tudi Cicibo-ninih mladincev. Z njihovim delom sem zelo zadovoljen. Pridno in požrtvovalno vadijo. Ustvarila se je že prava »klapa«, čeprav sta to v bistvu dve generaciji igralcev, mlajših in starejših.« Do začetka prvenstva boste nastopili na kakem turnirju? »2e na pripravah v Radencih bomo igrali nekaj prijateljskih tekem, nato pa bomo verjetno nastopili tudi na kakem turnirju. Trenutno zagotovo vemo, da bomo igrali na turnirju za memorial Boris Tavčar, ki ga tudi sami prirejamo. Ta turnir pa bi moral biti v okviru odprtja nove strukture na Prvem maju. Upajmo, da bo to že konec septembra. Prvenstvo se bo namreč začelo prvi teden oktobra in zares lepo bi bilo, da bi že prvo domačo tekmo igrali v naši telovadnici,« je še pristavil novi Borov trener. Pod vodstvom trenerja Krečiča in njegovega pomočnika Gorazda Pučnika trenirajo naslednji košarkarji: Ivan Bajc, David Bari-ni, Giancarlo Bosser, Gianfranco Carbona-ra, Saša Cupin, Marko Debeljuh, Igor Filipčič, Igor Giacomini, Michel Grbec, Enri-co Lapel, Ivan Perčič, Matej Pettirosso, Marko Possega, Giuliano Rasman, Pavel Rustja, Riki Simonič, Robert Smotiak, Angelo Spadoni, Maurizio Susani, Victor Tomšič, (bi) rT~ PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET ■ PLANINSKI SVET Križem kražem po Julijcih Člani Mladinskega odseka SPDT so zelo aktivni in se zelo radi vzpenjajo po gorskih stezah ter osvajajo vrhove. Pohajkovanje po hribih sredi avgusta jim je tudi služilo kot trening za kasnejše podvige v visokih Alpah, kjer se potijo ravno v teh dneh. Za prvi vzpon so si izbrati Mangart in v soboto 12. avgusta so se Jasmin, Erika, Maksi, Peter R-, Goran in Peter F. z avtom pripeljati do sedla, vzeti potem pot pod noge in se usmerili po slovenski zavarovani poti na vrh Mangarta, odkoder je tudi objavljena stika. (Foto Jasmin). Štirje so se potem vrnili na sedlo, Pe- ter R. in Goran pa sta se odločila, da se bosta čez Ozebnik spustila do Trente, oziroma do izvira Soče, kjer sta v tamkajšnji koči tudi prespala. Pot je bila sicer dolga, a mlade noge so ju kar nosile do zastavljenega cilja. Naslednjega dne, v nedeljo, 13. avgusta, sta Peter R in Goran pogumno zakorakala do Zadnjice in se od tam povzpela na Pogačnikov dom na Kriških podih, kjer sta počakala Jasmin in Maksija, ki sta se naslednjega dne z avtom pripeljala v Zadnjico in se naglo potrudila navzgor do Pogačnikovega. Na Veliki Šmaren. 15. avgusta, se je štiričlanska skupina podala na Razdor in priplezala na vrh. Od tam so se mladi tržaški planinci spustiti do križišča nad izvirom Mlinarice, zavili na jubilejno pot in skozi zadnje okno prisopihati na vrh Prisojnika, s katerega so uživali prekrasen razgled na vse bližnje in daljne gore. S Prisojnika so se spustili po zahodnem grebenu mimo prednjega okna in skozi gladki rob prispeti na Vršič. Bilo je dokaj pozno, zato so se nameniti v Tičarjev dom, kjer pa so naleteli na zelo slabo postrežbo. Naslednji dan, 16. avgusta so se tržaški mladi gorohodci odpraviti se na Jalovec. Z Vršiča so se napotiti do Zave tišča pod Spičko, od tam pa se po vzhodnem pobočju povzpeti na vrh te lepe slovenske gore in v veselju in zadoščenju zaključili turo na štiri dvatisočake. Z Jalovca so mladi planinci se stopiti v Trento do izvira Soče in še eno noč prespali v hribih pred povratkom domov. Kot omenjeno so biti ti zahtevni vzponi intenziven trening za kasnejšo hojo v gore. Prav te dni se namreč mladi tržaški planinci spopadajo z ledeniki alpskih vršacev Cevedale in Monte Rosa, kamor so se podali v številni skupini alpinistov, ki v organizaciji Planinske zveze Slovenije, osvajajo omenjene gore. V svetu Karnijskih Alp Skupina planincev SPDT se ta teden »sprehaja« po čudovitem svetu Monfal-conov v zahodni Kamiji. SDPT-jevci so odpotovali prejšnji ponedeljek v Fomi di Sopra in se že istega dne povzpeti na goro Pramaggiore. Muhasto vreme jim je sicer nakopalo nekaj sitnosti, vendar hudega ni bilo. Ze v torek so po prespani noči v koči Flaiban Pacherini odšli na pot »Genzianelle« in biti zvečer v koči Giaf. Včeraj so naskakovali goro Cridola in se po Pian del Toro podati v kočo Padova. Danes so v dolini Montanaia, kjer uživajo v občudovanju lepot prekrasne gorske pokrajine. Na voljo imajo jutrišnji dan za vzpon na goro Ferrara, v soboto pa se bodo že vračati domov polni prelepih vtisov in spominov po teden dni dolgem pešačenju po tem prelepem planinskem svetu visokih vršacev. (L. A.) Pod vrhom Ortlerja Sedem članov goriškega planinskega društva se je ob koncu prvega tedna v avgustu podalo na Južno Tirolsko. Cilj je bil 3905 metrov visoki Ortler. Vreme je bilo kot nalašč, za vzpon na tako visoko goro, kjer tiste dni niso zabeležiti pretiranega obiska. Do kože Payer so se povzpeli iz kraja Traffoi (ob cesti za prelaz Stelvio) po izredno dobro vzdrževani stezi. Kako in zakaj so se udeleženci lahko prepričali že sredi poti, ko so na poti srečali tri fante, ki so se z grabljami v rokah vračali v dolino in ki so s steze grabiti debelejše kamne, sem pa tja z gruščem zasuli manjši jarek in podobno. Ob tem pa velja opozoriti, da ne gre za nekaj sto metrov ali kilometer sprehajalne steze, saj je treba za vzpon štiri in pol do pet ur. Na višini 3020 metrov, v koči Payer, so člani skupine prenočili in naslednjega dne poskusili doseči vrh. Do ledenika (kakih 250 do 300 metrov nad kočo, sicer pa uro in pol lažjega plezanja po skalnatem grebenu) je šlo brez zapletov, pred izredno nevarnim in ledenim prehodom pa so se, tudi zaradi neprimerne opreme, ustavili. Skoda, ker so biti skoraj na pol poti do vrha in ker je bilo vreme zares enkratno. Se istega dne zgodaj popoldne so se vrnili v dolino in domov s krajšim (tokrat z avtomobilom) izletom na vrh prelaza Stelvio, kjer so se lahko prepričati kaj pomeni množica motoriziranih planincev na višini preko 2700 metrov. Poletna gneča na Vršiču ni v primerjavi s tem nič. Izlet v Belo Krajino Ob koncu poletne sezone prireja SPD Gorica še družinski izlet v Belo Majino. Deželico pod Gorjanci bodo obiskali v nedeljo, 17. septembra. V program enodnevnega izleta z avtobusom je vključen ogled Belokranjskega muzeja v Metliki, postanek na domačiji Cvitkovič v Adlešičih, kjer prikazujejo pridelovanje lanenega platna in kjer izdelujejo lične spominke (tudi za prodajo), obisk Mirne gore in tamkajšnjega zavetišča. Ce bo dovolj časa na razpolago si bodo ude-lečenci ogledali še kakšno zanimivost. Domov se bodo vrnili po dolini Krke. Zaradi organizacijskih zadev, bodo prijave zaključili konec meseca. TV SPORED Četrtek, 24. avgusta 1995 ® RAI 1 g? RETE 4 6.45 9.30 9.55 Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: Giallo a Firenze (kom., It. ’62), vmes (11.00) dnevnik Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa (i. J. Seymour, J. Lando) Dnevnik Film: Una moglie (dram., ZDA '74, r. J. Cassavetes, i. G. Rowlands, P. Falk) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Dnevnik Nan.: Alf Variete: Poletje v Luna Parku (vodijo, C. Inse-gno, Mauro Marino, Lua-na Ravegnini) Vreme, dnevnik in Šport Variete: Beato tra le don-ne (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Dok.: Velike bitke - Bitka vohunov (1. del) Dnevnik, zapiski, horoskop, vreme Dok. Videosapere: Filozofija in aktualnost Aktualno: Sottovoce Varieteja: Sotto le stelle (’82), Canzonissima 73 RAI 2 Nad.: Atto d’ amore Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete, vmes nan. in risanke Nan.: Lassie, 9.55 Saran-no famosi, 10.45 nad. Se-crets (19. del) TG2 33,11.45 dnevnik Nan.: L* arca del dott. Bayer - Hvala Caruso Dnevnik in vreme Otroški variete: Quante storie Disney!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik Nan.: velika dolina Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart Film: L’ ultima volta che vidi Parigi (dram., ZDA ’54, i. E. Taylor, Van Johnson, W. Pidgeon) Nan.: Star Trek Dnevnik in vreme Variete: Tenera e la notte Nan.: Soko 5113 M, RAI 3 6.00 8.30 9.10 10.40 12.00 12.05 14.00 14.30 15.30 17.30 18.45 18.50 20.20 22.30 22.55 23.50 0.30 8.30 Jutoanji dnevnik J Oddaje Videosapere ( Film: Che bella vita (kom., ZDA ’37) Vrtnarstvo, Guadalcanal, Potovanje po Italiji, dok. Dnevnik Film: II cervello da un milione di dollari (’67) Deželne vesti, dnevnik Nan. Sherlock Holmes Šport: Onda azzurra, EP v plavanju (finale) Nan.: Capitan Nice Aktualno: Mesec branja Vreme, dnevnik, deželne vesti, 19.50 BlobSoup Film: Mani di fata (kom., It. ’83, i. R. Pozzetto), vmes sketch Mario Corti dottore in medicina Dnevnik, deželne vesti Nan.: In famiglia e con gli amici Variete: Prvomajski koncert (vodi P. Chiambretti) Pregled tiska, nočna kultura in vreme 7.20 7.45 14.00 15.15 17.00 20.30 22.35 0.30 0.45 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 La donna del mi-stero 2, 11.15 Senza pec-cato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25.13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Quel tipo di donna (kom., ZDA ’59) -Nan.: Donne pericolose, 18.00 A cuore aperto, 19.30 Moonlighting, vmes (19.00) dnevnik Film: Annunci personali (dram., ZDA ’92, i. Tim Matheson, T. Pollan) Film: La matriarca (kom., It. ’69, i. C. Spaak, J.-L. Trintignant), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hiša v preriji @ CANALE5 Na prvi strani Nan.: Časa dolce časa Film: Guardatele, ma non toccatele (kom., It. ’59) Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Csa Vianello Dnevnik TG 5 Lezioni private Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi Nan.: Pappa e... ciccia, 15.30 La tata Otroški variete Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Film: Renegade - Un osso troppo duro (i. T. Hill) Večerni dnevnik TG 5 Nan.: X-Files NoCni dnevnik Tg5 Aktualno: Ri-Target ITAUA 1 15.00 17.00 18.20 18.30 19.30 20.00 20.40 22.45 Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajše Film: Bayside School (kom., ZDA ’92) Nan.: Magnum P.I., 18.00 Tarzan - Dvojčka Variete: Bravissima Nan.: Baywatch Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati per vincere Film: Jumpin’ Jack Flash (kom., ZDA '86, i. W. Goldberg, S. Collins) Kolesarstvo 23.15 1.15 1.25 2.30 Film: Hawaii squadra speciale 3 (pust., ZDA ’91, i. B. Penhall) Variete: Bravissima Italija 1 šport Nan.: Baretta S TELE 4 13.30 20.30 17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Proza: A proposito di una signora ($) MONTECARLO 14.00 14.10 16.00 20.35 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Femmina tre volte (kom., It. ’57) 23.00 EP v plavanju Film: Dolce e la vita (kom., VB ’90) 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka: Filip Dnevnik fr SLOVENIJA 1 Korajža velja, 1. oddaja Snorcki, ameriška risana nanizanka Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija Po domače, ponovitev Poročila Zemlja - konec sveta, ponovitev portugalske drame TV dnevnik 1 Otroški program: Živ žav Kate in Allie, 16. del angleške serije Risanka TV dnevnik 2, vreme šport VVildbach, 4. del nemške serije Anne Murray v novi Škotski, dokumentarno-glasbena oddaja Nikar!, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka, 5/22 Trd oreh, 1/8 del ameriške nanizanke fr* SLOVENIJA 2 13.00 14.20 14.20 14.50 15.30 17.50 18.10 19.13 19.30 20.00 21.00 21.50 Euronews Sova, ponovitev Princ z Bel-Aira ameriška nanizanka 20/24 Seaquest, ! 23., zadnji del ameriške nanizanke Že veste SP v veslanju, posnetek iz Tampereja EP v plavanju, posnetek z Dunaja Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Intervju Umetniški večer, ponovitev angleške dokumentarne oddaje Stoletnici filma naproti: Ciklus filmov bratov Ta-viani: V znamenju škorpijona, italijanski film, 1969 KANAL A 10.15 11.05 11.35 16.20 16.35 17.10 18.15 18.45 19.00 19.10 Luc svetlobe, ponovitev Benny Hill, ponovitev A-shop, spot tedna Spot tedna, A-shop Dance Session, ponovitev Unpato, ponovitev Generacija transforme-rjev II, ponovitev A-shop Vreme, risanka LuC svetlobe, 497. del Kjl Magnetoskop ^ Pred poroto, 58. del Vreme Sybil, 1. del ameriškega filma Mesto kot Aliče, pon. Kino, kino, kino Spot tedna fH Koper 16.00 18.00 18.20 18.45 19.00 19.25 20.15 20.30 21.35 21.55 22.15 22.30 Euronevvs Slovenski program: Zverinice iz Rezije: Psi, mačke in miši, 10/13 Zamejski porheti Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je... Slovenija - umetnostni vodnik, NUK - Narodna in uviverzitetna knjižnica v Ljubljani, 2. del »Kino!!!« - nadaljevanka, 1/5 del Igrajo: Lino Capolicchio, Gianni Cavina, Carlo Del-le Palme in drugi. Režija: Pupi Avati Odprte strani, oddajo pripravlja Rossana Guiricin Stanje stvari kultura TV dnevnik Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno glasbena oddaja DHIF Avstrija 1 06.30 09.10 10.00 10.50 11.35 13.00 15.35 16.20 17.10 17.35 18.05 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.10 22.05 22.55 00.25 00.20 02.25 02.50 04.25 Otroški program Doktor Trapper John Baywatch Vesoljska ladja Enterprise ponovitev Ovčar, ameriški vestern Otroški program Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija Baywatch: Pet dolarjev za pomol Strašno prijazna družina: Ljubiteljica Čevljev Zlata dekleta: Ljubezen ni slepa Nenavaden par, zadnji del: Življenje gre naprej Pri Huxtablovih: Dedek kot varuška Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Zarede nebo, 3. del firan. nadaljevanke Kuharski mojstri NYDP - Newyorški policisti: Pokvarjen dan Poljub, ameriška srhljivka, 1988 Rezija: Pen Densham Cas v sliki Najljubsi ucenec, ameriška komedija, 1957 Strašno prijazna družina Dobrodošli v Avstriji V senci mnogih let, film GMP Avstrija 2 K vragu z moškimi, ameriški tv film Šport Cas v sliki Reportaža Doktor Trapper John Umor, je napisala, serija EP v plavanju, z Dunaja 400 m kravl (z), finale 100 m kravl (m), finale 100 m hrbtno (ž), finale 200 m hrbtno (m), finale Cas v sliki Dobrodošli v Avstiji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport Moja najljubša pesem, domača glasba - koncert po željah Nori par, skeči Cas v sliki 2 Šiling Literarni kvarter Amerjska državljanska vojna, 6. del: Na posvečeni zemlji Pogledi od strani Sii!l Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno, Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 8,45 Radio Most; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Kdo ve; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi-Bizi-Jazzy; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Igra za otroke; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 19.00 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Koledar; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.10 Od vrha do dnai; 10.00 Utrinki, zanimivosti; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vodine kontaktni pr.; 21.00 Večerni glasb, izbor. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Singie tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 14.20 Borza; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market;16.10 Spoznaj-mose; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Ma-gic eye;l .00 Gromka glasba; 2.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30-24.00 Študentski program Radia Kranj. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za-; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kultumo-umetniški progr- Radio Študent 8.00 RoboKcki; 11.00 Preklop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi;15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: Luther Allison; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Potpuri, vmes Pravljični kotiček; 10.10 Koncert simf. glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M-Kravos, 22. del); 12.00 Po južnoameriških vrhovih; 12.30 Bom in U.S.A.; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe: Prosojni kelih poezije (I. Žerjal); 14.35 Slov. lahka glasba; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični labum; 18.00 Portret B. Adamiča; 18.45 Orkestri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.). Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna - Žila. / NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 24. avgusta 1995 [SLOVENIJA^*^^^^^ f^IiVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI MARIBOR današnje prireditve na festivalu: ^ univerzitetni knjižnici, Gospejna 10, bo-a° ob 9.30 odprli razstavo računalniških 8rahk, izbor preoblikovanih matric Bojana Stoklja. ^ galeriji Media Nox, Orožnova 2, se bo ob uri s svojim programom predstavil Mac-Uiko Kusahara iz Tokia. Ob 23. uri bo pred-stevitev programa Art Futura iz Madrida. ^ Hladilnici, Ob železnici 16, se bo dogaja-a Odprta plesna scena. prešeren ^anes, 24. avgusta, bo ob 19. uri v Kudu Predstava za otroke Jaz in moj svet v zraku Ualijanskega žonglerja in artista Santosha. Predstava je primerna za otroke od 4. leta Naprej. Ob 21. uri bo nastopilo GledališCe-^Ue Monro (na sliki) z Varietejem. Gledali-SCe bo tokrat improviziralo na računalniško tematiko, predstavo pa bodo končali z vitalnim in gastronomskim presenečenjem. banes bo Cybercafe najprej rezerviran za °teoke, nato pa bo vsakdo lahko preizkušal Uove Windowse ali deskal po Internetu. Pokrovitelj prireditve je Microsoft. koproducenta Trnfesta '95 sta OSI-Slove-n*a in SOU Ljubljana, podprla pa ga je tudi jHestna občina Ljubljana. Za vse prireditve vstop prost. FESTINVAL. KULTURNI DOM HRVATINI Danes, 24. avgusta, bo ob 18.30 nastopila lutkovna skupina VDC SonCek z igrico Svetlane Makarovič Vevericek posebne sorte. Danes, 24. avgusta, bo ob 19. uri nastopila gledališka skupina Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije s predstavo Ten-nessie Williams Steklena menažerija. GRAD KIESELSTEIN. KRANJ Danes, 24. avgusta, se bo ob 18. uri predstavil lutkovni atelje Cveta Severja s predstavo Vrtiljak. Predstava je kolaž biserov slovenske otroške poezije, zbran v zgodbico o odnosih med odraslimi in otroki. furlanija-julijska krajina Nocoj ob 20.30 se bo v Križankah začel večer jazza. Nastopa Sekstet Macea Parkerja: Maceo Parker (na sliki), altovski saksofon, vokal Fred Wesley, pozavna Jerry Preston, bas Will Boulvvare, orgle Hammond B3, klaviature Bruno Speight, kitara; Melvin Parker, bobni. II — - mm m ■ i m—— 1 SLOVENIJA BIH? Jutri, 25. avgusta, bo ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Martina koncert klasične glasbe. Nastopata: Davor Bušič, flavta, in Nina Kovačič, klavir. Program: Bach - Sonata v g-molu, Genin -Karneval v Benetkah, Schubert - Serenada, Gossec - Tambomin, Borne - Habanera TRŽIČ Jutri, 25. avgusta, bo ob 19. uri na griču pri sv. Jožefu slovesna otvoritev Tržiških poletnih prireditev s koncertom pihalnega orkestra Tržič. ROGAŠKA SLATINA Jutri, 25. avgusta, bo ob 20.30 v Kristalni dvorani zdravilišča nastopil Slovenski oktet (na sliki). CERKNICA Jutri, 25. avgusta, bo ob 20. uri v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah koncert klasične glasbe. Nastopil bo tržaški ansambel Gallus consort: Dina Slana, alt, Čembalo; Irena Pahor, viola da gamba, kljunasta flavta; Miloš Pahor, prečna flavta, kljunasta flavta. ŠKOFJA IOKA Jutri, 25. avgusta, bo ob 20. uri na Mestnem trgu Večer dalmatinske in latinske glasbe. NOVA GORICA Jutri, 25. avgusta, bo ob 21.30 v starem kinu rock koncert s skupino En Funky band. RAZSTAVE GLASBA FJK tedalisce Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 tegajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. ®jePtembra. Od tega datuma dalje bodo na azPolago novi abonmaji in eventuelne relacije preostalih prostih mest. - Kraška ohcet anes, 24. t. m. bodo ob 18. uri odprli °smice in razstave, zvečer, bo od 20. do j' ure ples z ansamblom Kraški kvin-m. Zvečer se bo odvijala na Colu dek-lsCina, v Repnu pa fantovščina. Novo-P°rocenca se bosta srečala ob 23. uri na jjSu v Repnu. Od 20. ure dalje bo pri "■(munski Stjerni v Repnu prikaz žen-I ih ročnih spretnosti iz preteklosti, mtri, 25. t. m., ob 18. uri odprtje osmič in mzstav; od 20. do 24. ure ples z ansamblom Zvezde; ob 22. uri bo pri Jakopinovih v Re-Pmi podoknica. V soboto, 26. t. m., ob 17. uri odprtje osmič in razstav; od 20. do 24. ure ples z ansamblom Adria kvintet; ob 20.30 prevoz bale -odhod s Cola. GORICA Goriški grad Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival. VIDEM Poletne prireditve Palača Morpurgo: danes, 24. t.m., ob 18.30 -Koncert - Rossinijeva in Mozartova glasba. Trg Matteotti : v soboto, 26. t.m., ob 21.30 -opera »Don Pasquale» in v torek, 29. t.m., ob 21.30 - Koncert ciganskih godb. Giardino del Torso: danes, 24. in jutri, 25. t.m. bo na sporedu film »Speed«. IKOROŠKA SlLovic Mestnem gledališču bo danes, 24. t. m., ob uti Musical Express. Koroški simfonični rkester bo izvajal priljubljene arije musica-ov- Koncert bodo ponovili še jutri, 25., 26., d()' in 31. t. m. Stolnici - Karantansko poletje: v soboto, t- m., ob 19.30 koncert Komornega orke-stra Slovenicum. MARIJA NA ZIUI V farni cerkvi bo v soboto, 26. t. m., ob 20.15 koncert donskih kozakov (sakralne pesmi rusko-pravoslavne cerkve). Koncert bodo ponovili v nedeljo, 27. t. m., ob 20. uri v farni cerkvi v Šentjakobu v Rožu. Ml LIST ATT V nedeljo, 27. t. m., ob 20.30 bo v stolnici Filharmonični koncert. RAZNE PRIREDITVE JLOVENIJA NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI CRNO-BELI STRIP Zaželjena oziroma prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti ipd. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v an-glescino (za podnapise). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti sto nemških mark, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, naj pošljejo originale, ki jun jih bodo vrnili po razstavi. Rok za oddajo del je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov: Ljubljana, Kersnikova 4, soba «2, s pripisom ZA ANTINAZI NATEČAJ, vse informacije pa dobite vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure po telefonu 061/319 662. NATEČAJ ZA KRATKI CRNO-BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki Cmo-beli strip (obseg do 4 strani), ki ga navdihuje tematika varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku s priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, kr jih bo izbrala žirija v sestavi elanov uredništva Stripburgerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500, 300, 200 nemških mark). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni izdaji Stripburgerja. Avtorje prosimo, naj ne pošiljajo fotokopij, temveč originale. Rok za oddajo je 1.10. 1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (eko strip), Forum, Kersnikova 4, Ljubljana.Telefon 061/319 662 (tor. in Cet. 12.00-14.00). [furlanija-julijska krajina ®Musei di sera« (Večer v muzejih) torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem mu-2em Morpurgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Loren- za Resciniti predstavila kip Napoleona Bona-parteja Antonia Gano ve. Predvajali bodo tudi film »Maria Walewska (ZDA 1937) in »La bella e la bestia (ZDA 1992). MODERNA GALERIJA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji. V Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL-SMONCIC z naslovom PITA MOJE MAME. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 V obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; Slikarstvo in kiparstvo. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji; razstavi Arhitektura in Nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine. MESTNI MUZEJ LJUBLJANA V Kulturno-informacijskem centru Križanke,-Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETAJL IN CELOTA. JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9 Na ogled je pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala. MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava del bolgarsko-ameriskega avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA Devetdeset grafičnih listov karikatur VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, je na ogled do 9. septembra. LIKOVNI SALON. CELJE V salonu je razstava Forma etema, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane ob njeni petdesetletnici. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je na ogled razstava slik Žige Okor- na. Temelji na umetnikovi navzočnosti v galeriji, obiskovalci pa so vabljeni k pogovoru z-njim. GALERUA MEDUZA 2. PIRAN Na ogled je razstava grafik makedonskega umetnika Dimitra Malidanova. Umetnik, ki je študiral grafiko in slikarstvo v Ljubljani, se predstavlja s tridesetimi grafičnimi listi. FESTIVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI. MARIBOR V galeriji Media Nox, Orožnova 2, je odprta razstava fraktalnih grafik Petra Ciuhe. V galeriji Hiša, Ob železnici 16, je na ogled razstava računalniških grafik Mitje Praznika. V razstavnem salonu Rotovški trg, Rotovški trg 1, sta na ogled inštalacija Kokon Darija Kreuha in razstava računalniških grafik Vojka Pogačarja. V razstavnem salonu Rotovž, Trg Borisa Kraigherja 3, so na ogled razstava računalniških grafik Tjaše Demšar, ter instalaciji Metoda Vidica in skupine Atanor. V ZDIT Maribor, Vetrinjska 14, je na ogled razstava računalniških grafik Bogdana Sobana. GALERUA NA DVORNEM TRGU. Dvomi tro 2 Danes bodo v galeriji odprli razstavo Darje Prelec Kraljestvo mira. Na ogled bo cikel dvanajstih akvarelnih risb (na sliki). Cikel obravnava štiri teme: ljubezen do sebe, ljubezen do drugega, ljubezen do bližnjega in ljubezen do celote. TRST Grad sv. Justa Danes, 24. in jutri, 25. t.m., bo nastopil Frank Raya z reggage, blues, rap in rock skladbami. V torek, 29. t.m., ob 21.00 - v sodelovanju z Progetti di Al-legria »Non entrate in quel castello«. V Četrtek, 31. t.m., ob 21.00 -Nastop skupine Sirtos iz Grčije. Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 24. t. m., ob 20.30 »Capriccio sinfonico«. V soboto, 26. t. m., ob 20.30 bo nastopila ženska komorna skupina Cappelle Civice pod vodstvom Marca Sofia-nopula. Na programu Rach-maninov, Sofianopulo in Debussy. Miram arski park Luci in zvoki Danes, 24. t.m., ob 21.00 in ob 22.15 «11 sogno imperiale di Miramare«. Istočasno je v Konjušnici Miramarskega parka na ogled od 21.00 do 23.00 razstava izkopanin antične Eble. PORDENON V sredo, 13. septembra: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosenquist; danes, 24. t. m., ob 18. uri voden obisk razstave; v Muzeju je do 27. t.m. na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«. Muzej Revoltella-Galerija v 5.nadstr. Na ogled je razstava Studia Tommaseo v organizaciji Glasbenega združenja Chromas, tržaške občine in odborništva za kulturo Muzeja Revoltelle. Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Občinska galerija: do 27. t. m. je na ogled fotografska razstava »Soba in zavest«. Milie Sedež letoviSCarske ustanove: do 2.9. razstavljata Luisa Frausin Mineo in Michela Grassi. Sesljati Sedež letoviSCarske ustanove: do 29. t. m. razstavlja Massi-mo Malipiero. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA _________________________ CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Freihausgasse: na ogled je retrospektiva beljaskih umetnikov 1945-1995. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od zaCetka do sedaj«. TINJE Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. PLIBERK Do konca septembra razstavlja VVerner Berg. Četrtek, 24. avgusta 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO f X Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3,- 20.4.: Nejevoljni boste, kot da bi vam slo vse narobe. Iz muh boste delali slone, iz slonov nepremagljive gore. Edini način za vrnitev otimizma je popolna predaja pesimizmu. BIK 21.4. - 20. 5.: Posvečali se boste zlasti svojemu hobiju, čeprav vas bodo obremenjevale bližajoče delovne obveznosti in nestrpen partner, ki si bo zaželel poleteti z vami naravnost v raj. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vas današnji dan bo lagoden in brezskrben, čeprav vas bo vsake toliko časa obiskal dvom o pravilnosti življenjskih ciljev. Dvom je neutemeljen, zato mimo ostanite v nebesih. RAK 22.6. - 22. 7.: Partnerjev izpad boste sprejeli z iskrenim razumevanjem. Pomirili ga boste in ga s figo v žepu prepričali, da je njegovo ljubosumje popolnoma neutemeljeno. LEV 23.7. - 23.8.: Vaša pričakovanja glede ljubezenske prihodnosti se bodo izjalovila. Toliko bolje, kajti nobena stavba, ki sloni na lažnih pričakovanjih, ne stoji dolgo. DEVICA 24. 8. - 22.9.: Gibali se boste v družbi podobno mislečih, kajti drugače misleči vas bodo navdajali z občutkom manjvrednosti. Podcenjevanje je včasih hujše od precenjevanja. TEHTNICA 23.9.-22. TO.: Odločili se boste, da boste partnerju omogočili nekoliko več svobode, kajti zavedali se boste, da se bo iz napak, storjenih po svobodni volji, največ naučil. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. TT^ Čeprav boste želeli na vsak način dominirati, boste nekomu vendarle morah priznati prednost. Vsaj potihem, kajti naglas se boste Se zmeraj bojevali za vodstvo. STRELEC 23. TT. - 2T. T2.: Dosegli boste zavidanja vredno mero samostojnosti, zato se boste nekoliko prenapihnili in izzvali odločen odpor zavistnežev. Eksplodirajte, pa jih bo odneslo. KOZOROG 22. T2. - 20. T.: Kljub željam po lagodnejsem življenju vam ne bo do dodatnega garanja. Razmišljali boste o lahkotnejši poti do bogastva, četudi s pomočjo prevare na račun naivnih. VODNAR 2T. T. - T9. 2.: Črvitil vas bo notranji hudiček, zato boste vseskozi tečni in nemimi. Če ga ne morete obvladati sami, poprosite za pomoč. Partner nestrpno čaka, da vas zagrabi za roge. RIBI 20.2. - 20.3,: Trmasto boste vztrajali pri nečem, o čemer sploh ne boste prepričani. Nihče ne bo imel dovolj argumentov, da bi vas pobil, zato boste ohranili lažno držo zmagovalca. TRADICIONALNO HINDUJSKO SVETISCE V VELIKI BRITANIJI ANEKDOTA O pesniku Baudelairu Francoski pesnik Charles Baudelaire je srečal nekega dne kritika Theodora de Banvillea in ga vprašal: »Povejte mi no, prijatelj, bi se šli z menoj kopat?« Banville je poznal Baudelairove Čudne popadke in se je odločil, da mu nikdar več ne nasede. Zato je skušal prevzeti pobudo: »Zanimivo, prav to sem hotel jaz vam predlagati!« Sla sta v javno kopališče, najela kabino z dvema kadema, in ko sta že gola sedela v vodi, je Baudelaire vzel iz suknjiča, ki je ležal na stolu ob kadi, rokopis in rekel: »Tako, Banville, zdaj, ko se ne morete braniti, vam bom prebral svojo dramo.« ŠAH a b c d e f g h A.Petrosjan - Fučak / Ljubljana 1995 Vse črne figure so potisnjene v obrambo na sedmo in osmo vrsto ter preprečujejo napredovanj® belega d kmeta, ki se je kot “kost v grlu” vklinu v črno pozicijo. Beli, ki je na potezi, je to prednost učinkovito izkoristil in črnega postavil pred nerešljive probleme. Poglejmo kako! Rešitev naloge Nadmočno pozicijsko prednost je beli uveljavil na poučen in enostaven način. Najprej je s pot®y zo l.Dd7:! začasno žrtvoval damo, ki jo crm nj sprejel / l...Td7: 2.Tf8:+ Df8: 3.Tf8:+ / in ig1" l...Ld6:, nakar je sledila še druga žrtev dam6 2.Dd6: Td6: 3.Sd6: in črni se je vdal, saj sama črna dama ne more uspešno delovati proti trem belim figuram! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 348 KRAJ PODPISA MIRU MED RUSUOIN TURČIJ01878 MOŠKI S SVETLIMI LASMI AM. PESNIK POUND AM. BIOLOG IND. RODU, NOBELOVEC L. 1968 USTANO- VITEUCNN TURNER BIVŠI SOVJETSKI NOG. VRATAR DASAJEV UBOJ MANJŠE MESTO AVTOR: SIMON BIZJAK EVGEN JURIČ RUDARSKO MESTO V ZAHODNI SIBIRIJI ČLOVEK, KI GOJI SVILOPREJKE ZENSKO IME PAMELA (OKR.) TEMEN, TRD TROPSKI LES DOMET MOŠKO IME ZA POLTON ZN1ZANI TON C IVO ZORMAN JELKA (STAR.) ANTIČNO IME REKE ANIENE SVETLOBNI TRAK ZNANSTVENA ODPRAVA VELIK GORSKI VRH STAROSTNO OBOLENJE PRIPADNOST DOLOČENEMU NARODU POSNEMANJE 12E) KNOCK OUT LITIJ AM.SKLADATELJ (GIAN CARLO) OPOZORILO, SVARILO (STAR.) PRODAJNI PREDMET EST.SAHIST IJIVOI KIT. VODITELJ ZEDONG PISATEU RUSHDIE ZAČASNI ZU-3ANVST.JUG LOUIS ADAMIČ TORINO NEM. FILOZOF (GEORG F.) SAMOROG MESTO V J. TURČIJI SL. REŽISER (JOŽE! AM. IGRALEC (ALAN) TATINSKA PTICA FINSKO JEZERO GR. BOGINJA ZMAGE TUJE ZENSKO IME SRBSKO M. IMEALEK-. SANDAR (OKR.I SL. PESNIK (MARTI DELEC MOLEKULE ANT. IME REKf GUADIANA GR. MESTO VEPIRU SKETOVA JUNAKINJA OBALNI SVETILNIK DUKE ELLINGTON FR. SMUČ. SREDISCE ŠKOT. NOBELOVEC (JOHNI IVAN LEVAR GRŠKA ČRKA AFRIŠKI VELETOK STARO- JUDOVSKI KRALJ SL. PEVKA ŽNIDARIČ NAČRTO- VALKA EMIL ADAMIČ PIJAČA ST, SLOVANOV NESTVAR- NOST BAKRENA DOBA SVETOVNO MORJE ALBANSKI POLITIK (RAMIZ) CRUISE TOM GRMIČASTA RASTLINA Z RDEČIMI JAGODAMI vNnvPf ‘JD ‘vnv ‘NV330 ‘mnoaNa ‘isoNTvaaaM ‘VOU-NV-I- -Malotid ‘VIP1 'VSV ‘880 ‘ZVMOAV '30 ‘1VNV3 ‘SVNV ‘N300 ‘VOV ‘VN333 ‘33V0 ‘OOHON3 ‘J.SV ‘OX ‘OVPt ‘13N ‘a38IX8V ‘HVAS n ‘SIS3P1IP* ‘ISONdOtlVN ‘N3Z33O0 VA -3l83PMI3HZ3v 'VlDia3dS83 ‘WnHi83ds :ouABJOp°A :A3XIS38 ZDRAVJU NAPROTI / H1PERLIPOPROTEINEM1JE Nevaren sovražnik našega zdravja Največ nevarnega holesterola je v hrani živalskega izvora , Na pregled je prišel mlad moški, dobrega počutja in 0rez težav z zdravjem, ki uspešno opravlja svoj poklic, ?)e zato zelo zaposlen. Kljub obveznostim, si je vsaj en-Krat tedensko vzel Cas za rekreacijo. Rezultat pregleda Pa je pokazal, da vse le ni v najlepšem redu: povišana J® bila koncentracija maščob v krvi. In kaj to pomeni? Nesporno je dokazana za-aBsljiva pozitivna zveza nivojem maščob v krvi, zlasti holesterola, in poja-''om bolezni srca in ožilja, 'aperholesterolemija je najpomembnejši dejavnik tve-8anja za nastanek ateroskle-t0ze, Čeprav na njen nasta-aek vplivajo tudi drugi deja-(kajenje, hipertenzija, ladkorna bolezen, zmanjša-i13 telesna dejavnst, debe-°st). Ateroskleroza je pro-®es, ki okvarja žilno steno, atijo se odlagajo velike kocine holesterola, ki hkrati ^zpodbujajo tudi nastanek ^ogih sprememb v steni zi-6> s katerimi skupaj tvorijo aterom (ateroskleroticni rak). Stena žUe se zadebeli, Umen žile pa zoži. Zaradi ega se pritok krvi v tkiva za Zožitvijo zmanjša, s tem pa 1® zmanjšan dotok hranljviih ®flovi, predvsem pa kisika v a tkiva. Pri napredovanju bolezni se lahko v aeroskle-roticne obloge odlagajo kalijeve soli, stena žile poapni 16 Postane krhka. Od takšne sjene se lahko luščijo večji ati manjši koščki - embolusi U) povzročajo zamašitev žil Ne drugje v telesu, takšna ftena lahko poči in pride do krvavitve v tkivu. Ce se žila b? Prizadetem mestu zama-9 kar lahko povzroči tudi Vorba krvnega strdka na tem mestu, pride do odmrtja jkrva za mestom zamašitve. /sa ta dogajanja so pomemben povzročitelj obolenj, kot s° angina pektoris, sreni in-^arkt, možganska kap in dru- Za bolezenska stanja so Pomembne povečane količi- ne samo nekaterih maščob v krvi. V razpredelnici 1 so navedene njihove normalne vrednosti. Med njimi so navedeni tudi HDL (lipoproteini velike gostote), ki pa preprečujejo nastanek ateroskleroze, ker zmanjšujejo količino holesterola v krvi in zavirajo spremembe v ateroskleroti-Cnih plakih. Lotimo primarne in sekundarne hiperlipo-proteinemije. Prve se pojavljajo družin- sko in so posledica genetskih sprememb. Vzrok za druge so različna obolenja (ledvic, jeter, endokrinih žlez, idr.), vplivi hrane, zdravila in druge kemične snovi. Obolenje spremljajo različni simptomi in znaki: bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, spremembe na koži in tetivah mišic, povečanje vranice in jeter, spremembe na dceh. Obolenje lahko poteka tudi brez naštetih težav, asimptomatsko, kar seveda povečuje možnost razvoja ateroskleroze in so šele težave zaradi te prvi znaki povišanih maščob v krvi: bolečine v nogah med hojo (intermitentna klavdikacija), angina pekto- Razpredelnica 1: Normalne vrednosti maščob v krvi Holesterol HDL LDL Trigliceridi zaželena pod 5, 2 mmol/1 mejna vrednost 5, 2 - 6, 5 tvegana nad 6, 5 zaželena - (ženske) nad 1, 4 mmol/1 zaželena - (moški) nad 1, 6 mmol/1 tvegana vrednost pod 0, 9 zaželena pod 3, 5 mejna 3, 5 - 4, 0 tvegana nad 4, 0 zaželena pod 1, 7 mejna 1, 7 - 4, 5 tvegana nad 4, 5 Razpredelnica 2: Dnevne energijske potrebe Kateg. Starost Tel. masa Vis. Energ. (leta) (kg) (cm) (kcal) dojenčki do 0,5 6 60 kg x 115 0,5-1 9 71 kg x 105 otroci 1-3 13 90 1300 4-6 20 112 1700 7-10 28 132 2400 moški 11-14 45 157 2700 15-18 66 176 2800 19-22 70 177 2900 23-50 70 178 2700 51 - 75 70 178 2400 veC kot 76 70 178 2050 ženske 11-14 46 157 2200 15 -18 55 163 2100 19-22 55 163 2100 23-50 55 163 2100 51-75 55 163 1800 več kot 76 55 163 1600 nosečnost + 300 dojenje + 500 ris ali motnje v delovanju centralnega živčnega sistema. Bolezen je lahko kombinirana s sladkorno boleznijo in debelostjo. Zaradi hudih posledic nezdravljenih hiperlipopro-teinemij je nujen resen pristop takoj, ko je bolezen ugotovljena. Osnovni ukrep je uvedba diete. Hrana je tisti vir vseh potrebnih snovi, ki omogočajo rast, razvoj, regeneracijo in vse druge funkcije organizma pomembne za normalno življenje in delo človeka. Vnos premajhne ah prevelike količine hrane in posameznih snovi lahko povzroči bolezenske spremembe v organizmu. V razpredelnici 2 so navedene dnevne energijske potrebe, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Skupnih maščob naj bi bilo 25 do 35 odstotkov energijske vrednosti dnevnih obrokov, 55 do 60 odstotkov skupnega energijskega priliva pa naj bi odpadlo na ogljikove hidrate. Preostali del energijske vrednosti dnevnih obrokov predstavljajo beljakovine. Pomembno je zmanjšati vnos holesterola s hrano, še pomembneje pa je zmanjšati vnos nasičenih maščobnih kislin, ki bistveno prispevajo k povečanju količin holesterola v krvi. Te se nahajajo na prmer v polnomastnem mleku, maslu, smetani, polnomastnih sirih, svinjini, klobasah, slanini, paštetah, hrenovkah, ipd. Priporočljivo je uživati perutnino in ribe ter z njimi nadomestiti druge vrste mesa, sicer pa uporabljati maščobo rastlinskega izvora. Hrana naj bo raje kuhana ali pečena na teflonski ponvi. Nekatera rastlinska vlakna zmanjšujejo količino holesterola v krvi Bolnik s povišano količino holesterola v krvi mora obvezno shujšati (stročnice, oves, druga zelenjava in sadje), priporočljiva pa so tudi zato, ker lahko z njimi nadomestimo del živalskih beljakovin z rastlinskimi (soja). Ce je bolnik, ki ima povišano količino holesterola ali trigliceridov v krvi, debel, mora obvezno shujšati. Debelost je že sama na sebi dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze in koronarne bolezni srca, zato je vzdrževanje normalne telesne teže toliko bolj pomembno. V številnih primerih se količina maščob v krvi z dosego normalne telesne teže že normalizira, saj je z zmanjšanjem količine vnešenih kalorij zmanjšan tudi vnos maščob. Dieta naj bi imela energijsko vrednost 1000 kalorij na dan, kar zagotavlja zadostno količino vseh za organizem potrebnih snovi. Pri tem je pomembno tudi to, da je prehrana redna in v vsaj štirih obrokih (še bolje pet do šest obrokov) dnevno, seveda brez povečevanja kalorijske vrednosti. V študijah je bilo namreč ugotovljeno, da imajo tisti, ki jedo štiri ali večkrat na dan nižjo vrednost holesterola v krvi kot tisti, ki jedo enkrat ali dvakrat na dan. Zmanjšati je treba tudi količino ogljikovih hidratov in izključiti uživanje alkohola. Bolnik mtira biti pri tem tudi telesno aktiven. Ta dejavnost mora biti prilagojena njegovim sposobnostim, mora pa biti enakomerna in nepretrgana, najmanj trikrat na teden po eno uro, najbolje pa vsakodnevno. Pri vadbi naj sodelujejo mišice vsega telesa, zato je najbolje, Ce kom- biniramo hitre sprehode, lahen tek, kolesarjenje, plavanje, veslanje in skupinske športe. Fizična aktivnost naj bi postala stalna sprememba bonikovega življenja. Ce se s temi ukrepi v vec mesecih (navadno treh) ne doseže zadovoljivih rezultatov, se je velikokrat treba odločiti za zdravljenje z zdravili. Jemanje zdravil pa ne izključuje diete, ustrezne fizične dejavnosti in vzdrževanja normalne telesne teže, saj so ti temelj zdravljenja povišane količine maščob v krvi. Z načinom življenja, ki upošteva opisana dejstva, pa tudi z opustitvijo nezdravih razvad (predvsem kajenja) lahko preprečimo razvoj enega najveejih sovražnikov našega zdravja. Dean Klančič, dr. med. specialist spl. med. EKVADOR IN KOLUMBIJA Radostni ples okoli ekvatorja ds. . Zal nas je Časovna ome-|eHost silila dalje na jug, v ^°jo. Ko smo se iz zelene doline dvignili v višave, P®8 je pričakala pusta po-N^jina, gob hribi, nizko ra-sPe> pusti zaselki, blatne hi-z zaplato zemlje, razme-*3ne daleč^na od druge. Prvo večje naselje je bi-0 Po sto kilometrih, neda-°d kanjona Cme reke (-'rio Negro). Naselje Ona -Nekakšna oaza, ki je mo-izstopala z mrtve pokrajine. Druga oaza, tokrat vecja in vpeta v hrib, je Se-raguro, kraj z istoimen-skim plemenom Indijan-Cev- Imajo tradicionalno nošo in običaje, ki jih ohranjajo tudi mlade gene-racije. Ženske nosijo črno obleko, okrašene so z naki-o®, pokrite z lepim čr- nim platnenim klobukom z vboklino na štuli in dolgo kito las na hrbtu. Moški nosijo ozko oprijete hlače, ki segajo do kolen in Cma pregrinjala - ponče ter črn klobuk, črne nogavice in črne čevlje. Niso dovolili, da bi jih fotografiral. Zvečer smo v Loji, mirnem kraju brez turistov. Skozi mesto teCe reka, ki jo sekajo številni mostovi in mostički. Ulice v središču so lepo tlakovane, vendar je zvečer v mestu borna razsvetljava. Domačini za turiste niso preveč dojemljivi, težko je bilo vzpostaviti stike. V enem redkih lokalov, ki so bili odprti po 20. uri, smo spoznali plavolasega Angleža, ki živi v Loji že šest mesecev. Proučuje favno v nacionalnem parku v bližini, ki je zelo bogat s pticami (več kot petsto vrst). Tu se je spoznal s Pe-ruanko, ki študira na univerzi v Loji. Dejal nam je, da bi kar ostal v tem mirnem, s klimo prijetnem kraju. Takih krajev v Ekvadorju res ne manjka, tudi lepih deklet ne. Skozi Kordiljere k morju Hitrost potovanja je minimalna, na sreCo smo se le dvigali v višave in šofer ni imel priložnosti, da bi pritisnil plin do konca in vozil rally, tako kot so vajeni pri vožnji navzdol. Prva postaja po 33 kilometrih je Catamayo (nekoč starodavna Loja), mesto na robu prostrane suhe doli- Pokopališče v Tulcanu (Foto: 2. Jugovič) ne. Tu je letališče, ki služi za Lojo - glavno mesto istoimenske province. In spet rinemo v višine. Pogled na vse strani je veličasten, saj se vozimo po samem grebenu visokih vrhov. Pod nami si kot iz letala ogledujemo doline, male vasice, osamele hiše na hribih. 2e si se spraševal, kaj neki počnejo ti ljudje tako visoko v hribih. Daljni vrhovi so v višini našega potovanja, za katere se skriva sonce in jih ožarja v sončnem zahodu. Z naše desne silijo oblaki, vendar seme uspejo prebiti na drugo stran. Nato se spustimo mednje. Ustavimo se v naselju Chaguar-pamba, ki je zraslo na strmini pod cesto. To naselje je obenem glavno mesto istoimenskega kantona. Ekvador je razdeljen na štiri področja: costa (obala), sierra (višavje), oriente (vzhod - območje pragozda) in otočje Galapagos. Področja so razdeljena na province, te na kantone in ti na župnije. Željko Jugovič (Se nadaljuje) 2 Četrtek, 24. avgusta 1995 a— > ZMER*,° TOPLA HLADNA SREDIŠČE JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA .<1 |X} h> 6 O o (A) IS ms Jfc s Z? "S \ c SREDIŠČE AMTI- Temusrdhire obS.lnl4.uri J-' DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.12 in zašlo ob 19.56. Dan bo dolg 13 ur in 44 minut. Luna bo vzšla ob 4.26 in zašla ob 18.41. °c °C Portorož 22,0 Mura 16,0 Trst 23,9 Sava (Radovljica) 12,2 Malinska 24,0 Sora 14,7 Poreč 23,0 Ljubljanica 16,5 Split 24,8 Soča 15,8 M. Lošinj 24,8 Vipava 13,3 Dubrovnik 25,0 Bohinjsko jezero 20,0 PLIMOVANJE Danes: ob 3.29 najnizje -59 cm, ob 10.00 najvisje 37 cm, ob 15.42 najnizje -23 cm, ob 2126 najvisje 40 cm. [utri: ob 3.54 najnižje -55 cm, ob 10.21 najvisje 43 cm. ob 16.10 najnizje -29 cm, ob 21.58 najvisje 42 cm. V 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m Vpliv vremena na splosno počutje ljudi bo danes ugoden, le sredi dneva bo po nekaterih nižinah soparno. V0X POPULI Po vremenu Jerneja se vsa jesen nareja. ««« Kdor se v nic ne vmešava, ima pred vsemi mir. Ijroeot_ ' mA16/27V3^-^ UMAG OPATIJA PAZIN q/ «# vu uuiacnu UU h I mi plohami in i mi. Obeti: V soboto noma sončno. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Svojevrstni verski prijemi v Sheffieldu Clintonovi na reki SHEFFIELD - Domiselni anglikanski pater je skuSal na svojstven način spet privabiti mlade k nedeljskemu bogoslužju. Potem ko je opazil, da tradicionalni obred Cerkve ni že dolga leta zanimiv za najstnike, je izbral obratno pot in se približal okusom mladih. Organiziral se je in ob nedeljah zvečer cerkev spremenil v diskoteko. Mladi so prihajali na množična rave srečanja in se veselili ob najmodernejši glasbi. Plemenit namen patra, da bi problematični adolescenti pod okriljem Cerkve, našli “pravo pot“ je čudovito uspeval. Dejansko je znotraj cerkvene hierarhije samo njemu uspelo privabiti, seveda s ojačevalniki do 5000 vvattov namesto orgel ter z mega-ekrani ob oltarju, številne mlade vernike. Zaslovel je in drugi duhovniki so ga posnemali. Nedeljske večerne zabave ob tečno in house glasbi so trajale že nekaj let. Sheffieldski nadškof pa je gledal na delovanje patra, Chrisa Bralna, z določenim dvomom ter počasi začenjal dvomiti o njegovi dejavnosti. In res, izkazalo se je, da ni ležala patru pri srcu samo želja, da bi “pokazal pot v hlev izgubljenim ovčkam". Po disko zabavah se je večer večkrat nadaljeval v župnišču, kjer namesto, da bi se ubadal z dušami najstnikov, kot mu pripisuje njegov poklic, se je dušni pastir raje ukvarjal s telesnimi lepotami svežih mladoletnic. Patrova zabava se je končala in moral se bo braniti ohtožbe spolnega nadlegovanja. Nadškof pa, ki se ni rad odrekel anglosaški racionalnosti, je pa mnenja, da ni nujno zavreči tudi patrove izvirne pobude »Rave for Jesus«. Camilla pri Charisu Elizabeta varčuje LONDON - Kot kaže, angleški tisk tudi v vročih poletnih mesecih se ne namerava odreči »opazovanju« kraljeve družine. Tokrat je spet pod drobnogledom prestolonaslednik Charles, ki po pisanju Daily Mirrorja, naj bi imel zmenek z ljubljeno Camillo. Do srečanja ljubljencev, ki bi sicer moralo ostati tajno, je prišlo v ponedeljek zvečer. VValeški princ je tokrat skušal vse lepo urediti, tako da je sinova, ki sta ravnokar na počitniškem oddihu pri očetu, odpravil spat k prijateljem. V grmičevju pred vilo pa je čakal fotograf, ki je ujel v svoj objektiv Camillo, ko nekaj pred polnočjo zapušča prestolonaslednikovo rezidenco. Tokrat se prestolonaslednik ob objavi novice ni ogradil za tradicionalnim »no comment«, saj je njegov sodelavec izjavil, »da je princ, do svoje prijateljice izredno lojalen in da se to tudi ne bo spremenilo« ... LONDON - Hudi časi za kronane glave. Kraljica Elizabeta se odpravlja na uradni obisk v Novo Zelandijo, tokrat pa bo letela skupaj s svoji spremljevalci kar z linijskim letalom. Ker britanska družba British Airways ne leti na progi z Novo Zelandijo, bo ugledne goste peljala novozelandska družba. Gre za dokaj hud udarec za domače prevoznike, vendar je računica tokrat imela glavno vlogo. Kraljica in njeno spremstvo bosta najbrž zasedla vse prostore v prvem raz- redu in v razredu busi-ness, kar bo britanske davkoplačevalce veljalo približno 700 tisoč mark, kar je sicer vedno manj kot če bi vzeli v najem ves orjaški jumbo. V tem primeru bi izdatek znašal kar dva milijona mark. Treba bo sicer rešiti nekatere varnostne probleme, vendar je stvar baje že urejena. V lepih starih časih bi se kraljica odpeljala s svojo jahto, potovanje bi trajalo mesec dni, britanski davkoplačevalci pa bi bili ob dokaj večjo vsoto denarja. Družina Clinton, ki je te dni na dopustu v Wyomingu, se je predala raftingu in se spustila po deročih valovih Kačje reke. Predsednik ima rjavkast klobuk na glavi, za njim je Chelsea, za njo pa first lady Hillary (Telefoto AP)