Stanovanjske hiše 22Im2 do 250m2na parcelah 830nv samo 15km do Ljubljane.	Kresniški vrh
naselje Pod lipo.
xd	4*1	-
^J~S:as

www.azurtrade.si

•	' Informacije in prodaja:
AZUR TRADE d.o.o. 0Y.Ol>u	Vrhpolje 170
Ax\Q\^ V	1241 Kamnik
O*	telefon 01 8392 800
gsm 040 30 00 93
projekt: AS-APING Litija / gradi: GOL Litija
ir.R ZZi G
23. VF.LTRAVNA 20()2
v
Naslovnica: "MINERS TRBOVLJE" Foto: Stane l/Veiss
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna G race r, Celje. Tiskano dan pred izidom, v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 1. polletje 2.916,00 SIT, 11. tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo

izberite v maju:
- brezplačna klim^hraneUi9°'687 sXT
www.malgaj.si
- izjemna cena: ^:’lT
# Malgaj
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600
ir.F. ZFJ G
23. Vl-LTRAVNA 2002
C
"NZ""*' >
Naslovnica: "MINERS TRBOVLJE11 Foto: Stane Vl/eiss

ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom, v nakladi 1 100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 1. polletje 2.916,00 SIT, II. tromesečje 1.458, 00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
23. VELTRAVNA 2002
IRCI V ZASAVJU
V dneh od 14. do 17. maja je bila v Zasavju delegacija z Irske. Irci so k nam prišli na povabilo zasavskega Regionalnega centra za razvoj. Številčno močna delegacija je prišla iz grofije Mayo in Clare (zahodna Irska). V Zagorju, v Sveini sejni sobi je bil na novinarski konferenci prisoten tudi ambasador Republike Irske, Gary Ansbro. V delegaciji so bili prisotni strokovnjaki, ki
pokrivajo področje vključevanja v programe pomoči EU državam kandidatkam, predstavniki organizacij, ki se ukvarajajo s spodbujanjem razvoja gospodarstva; predstavniki gospodarske zbornice, bank, tehnološkega parka, organizacij, ki pokrivajo razvoj kmetijstva in turizma, ter predstavniki podjetij, s področja gradbeništva, kovinske in tekstilne
dejavnosti, proizvodnjo kristalov in trgovine. Irci imajo veliko izkušenj na področju prestrukturiranja gospodarstva in uvanju novih proizvodnih programov. Kot je dejal Miroslav Štrajhar;«Ne gre za to, da bi od Ircev pričakovali recepte za razvoj Zasavja. Gre za izmenjavo mnenj in izkušenj in to uporabiti v praksi,« ki je bil tokrat prisoten v dvojni vlogi; kot direktor uspešnega
podjetja SVEA in predsednik GZS, Območne zbornice Zasavja. Irci so s tem, kar so videli pri nas, zadovoljni in vidijo smisel in pomen sodelovanja. V duhu izrečenega so bile obojestransko podpisane pogodbe o nadaljnem sodelovanju, ki naj bi bile predhodnica konkretizacije nadalnjega sodelovanje med gospodarskimi subjekti vzhodne Irske in Zasavja.
-------------------Besedilo: M.A.Š.
ZASAVSKO
IRSKI VEČER
Lansko leto je RCR Zasavje uspešno pripravil prireditev Zasavje v Ljubljani, letos pa so 15. maja prireditev nadgradili in organizirali ZASAVSKO-IRSKI večer v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
skupina Munnelly Family.
Druženje se je nadaljevalo še v sprejemni avli Cankarjevega doma, kjer so se utrjevale že spletene vezi med štiridnevnim bivanjem gostov z Irske in tudi marsikatera nova je vzniknnila, ki bo, verjamemo, pripomogla k boljšemu povezovanju in razvoju Zasavja s svetom.
V kulturnem programu so se predstavili mladi umetniki iz Zasavja in z Zasavjem kakorkoli že povezani. Spremljali smo lahko nastope harfistk Nicolette Sanzin in Urške Križnik, kvarteta flavt
FOReM,	obiskovalcem
Valvazorjevih večerov že znanih, skupine Hiša in skupine PAX ter plesnega nastopa Fourklor, zadnji pa so se predstavili z značilno irsko glasbo gostje z Zahodne Irske,
Besedilo: M.M., slike: Tomo Brezovar
23. VELTRAVNA 2002
LETOS ZE13-TI POHOD NA GEOSS
Nagrada Čudi za najšcevičnejšo (4-člansko) družino
Tradicionalnega pohoda, letos že 13-tega iz Ulije v središče Slovenije
Na cilju pohoda pozdrav organizatorja
Nagrada tudi za najmlajšega pohodnika
Je ena od treh večjih prireditev, kijih v letošnjem letu prirejajo na Polšniku. Zato Polšničani vabijo vse ljudi dobre volje, da se jim pridružijo in na pohodu »Od cerkvice do cerkvice« v nedeljo, 09. junija 2002 ter poskusijo njihove dobrote ter se zabavajo, za kar so

f
Nagrada za deseti pohod -plaketa s kompasom
se je v izredno lepem vremenu uradno udeležilo okoli 220 pohodnikov (neuradno pa z vsemi tistimi, ki se na štartu v Litiji niso prijavili in niso plačali simbolične startnine ali pa se pohodnikom priključili pozneje pa jih je bilo na GEOSS-u preko 700). Nekaterim je pač težko odšteti simbolično startnino, kot npr. pohodnik (imena ne bom napisal, čeprav je v vsem dobro poznan), kije startu v Litiji dejal : »Za ta denar (350,00 SIT) raje na cilju nekaj popijem, kot tu dam«. Ob zaključku pohoda pa so na cilju podelili 9 priznanj za potrjenih deset pohodov in izbrali najstarejšega, najmlajšega
"OD CERKVICE
letos organizatorji še posebej poskrbeli.
Start pohoda bo ob 9. uri izpred župnišča na Polšniku, na Ostrežu bo pel ženski pevski zbor LITUS, na Stranskem vrhu bodo prikazali stare običaje oglarji z Dol in tesarji iz Polšnika, na gozdni jasi na
pohodnika in najštevilčnejšo družino, ki se je pohoda udeležila (vsi so morali imeti pri sebi uradno
DO CERKVICE'
Glinjaku bodo peli MePZ sv, Nikolaja iz Litije in pri lovski koči na Polšniku, kjer se bo pohod zaključil, se bodo lahko zavrtih tudi pohodniki z folklorno skupino in ansamblom Zimzelen.
Za vse tiste, ki bi radi prišli na Polšnik a niste pohodniki bo po
potrjene pohodniške kartone organizatorja.
MaŠ
maši ob 10. uri organiziran sprehod po Polšniku do lovske koče in prevoz na Stranski vrh.
Torej dovolj razlogov, da se v nedeljo, 09. junija tudi vi udeležite tradicionalnega pohoda na Polšniku.
MaŠ
ODMEVNI SKLEPI IZ OBČNEGA ZBORA SLS
Na nedavnem občnem zboru SLS Litija je bilo sprejetih 19 sklepov med katerimi so najbolj odmevni naslednji:
Predlog za ukinitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbenega zemljišča. Predlog temelji na sledečih argumentih:
-	z novelo zakona o javnih financah se v primerno uporabo prišteva tudi omenjena občinska dajatev, kar pomeni manjšo obveznost države posamezni občini.
-	občina Litija še niti enkrat ni
realizirala določbo Odloka o plačilu nadomestila za stavbeno zemljišče tako, da bi 50 % zbranih sredstev vrnila na zbrano območje mestni oz. krajevnim skupnostim.
- omenjena ukinitev bi bila še kako pomembna pomoč Litijskemu gospodarstvu.
Predlog, da župan takoj predloži občinskemu svetu rebalans proračuna za letošnje leto, kar stranka utemeljuje s sledečimi razlogi:
-v postopku sprejemanja letošnjega
proračuna je bila povzročena vrsta nepravilnosti. Občinski proračun je neuravnotežen, se pravi, da je prihodkov manj kot odhodkov. Prihodki so umetno napihnjeni, saj je v načrtu prodaje občinskega premoženja tudi stanovanje, za katerega še ni zaključen denacionalizacijski postopek.
- sprejete preobremenitve v višini 172 milijonov SIT pa pomenijo višek sedanjega vodstva občine, ki je zavestno obremenilo proračun naslednjega mandata in to celo
dveh občin, saj z referendumsko odločitvijo jasno, da bo z 01. januarjem 2003 začela z delom nova občina Šmartno.
- vsled navedenega je nujno, da se takoj pristopi k rebalansu proračuna, ki bo odraz dejanskih prihodkov in ne bo še dodatno obremenjevanje dveh občin in svetnikov novega mandata.
Občinski odbor SLS se je preimenoval v občinski odbor SLS Litija - Šmartno.
F. Rokavec
PRVIH 7$ LET GRE TEŽKO, POTEM PA GRE
LAŽJE ...
so bile besede enega izmed mnogi rudarji, njihovi krajani in pobratenih pevskih zborov drugi, ki so v srcu nosili slovensko Rudarskega pevskega zbora Loški pesem. Poleg ubranega petja glas, ki so se udeležili jubilejnega »mladeničev« Loškega glasu, kot jih koncerta ob 75-letnici delovanja. je poimenovala povezovalka Prav lepo je bilo po dolgem času programa, Grumova nagrajenka
Rudarski pevski zbor Loški glas pod vodstvom zborovodkinje Alenke Flere Pavlič.
lovili.
Predstavnik Rudnika v zapiranju Zagorje in sindikata pa jim je zaželel: »Vaša pesem naj spominja na rudarsko dejavnost še dolgo potem, ko te več ne bo.« Da pa ne
Galusova priznanja pevcem zbora in zahvalne nagrade, ki jih je Loški glas izročil nekaterim pokroviteljem in zaslužnim članom.
Za konec si bom sposodim besede predstavnika pevskega
Priznanje za najstarejšega nekdanjega člana zbora, 93-letnega Vikija Šterna
znova videti polno dvorano Kulturnega doma Kisovec. Več kot očitno je, da so Kisovčani željni takšnih in podobnih kulturnih prireditev. Sploh še, če jim zapoje njihov pevski zbor, zbor v katerem so sodelovali mnogi znani Slovenci,
Vanda Kopušar, so bile zanimive tudi nekatere besede gostov, ko so jubilantom izročali priložnostna darila. Predstavnik pevskega zbora Zarja je ugotovil, da Loški glas Zarjo prehiteva za pet let, da pa srčno upa, da jih bodo še dolgo
bo ostalo le pri besedah, v Loškem glasu želijo in medse vabijo podmladek. Kajti to je po besedah predsednika zbora Karla Vozlja edina pot, ki pelje naprej k novim jubilejem. Na slavnostnem koncertu so bila podeljena tudi
zbora Ladko Korošec, ki je dejal: »Naj se vaš glas, še dolgo sliši v deveto vas.«
Sliki Tomo Brezovar, besedilo Igor Goste
Ofrapi mame	Gp. .J- 52^	/ (ocrecc t/cace/	
Ne, ona nima žametnih oči.		Njen glas poslušam rad, četudi vem,
in niti kodrov mehkih kakor svila;		da zvoki strun prijetneje zvene;
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni		kako boginje hodijo, ne vem;
in usta bi se od koral ločila;		ko ona hodi - stopa kot ljudje.
sem videl rože, bele in rdeče -		In vendar se mi zdi bolj očarljiva
na njenih licih take ne cveto;		kot vse, ki pesem jih slovi lažniva.
in so dišave, ki so bolj dehteče kot vonj, ki diha njeno ga telo.		(VVilliam Shakespeare)
Vse lepo ob rojstnem dnevu ti želijo ličerba Metoda z možem Millanom, vnukinja Maša ter vnuk Metod.		
kšefti
SVEA, OKNO V SVET
O velikih nima pomena izgubljati besed, o njih govorijo njihova dejanja. Ta misel se mi je vsilila, ko sem odhajal s tiskovne konference zagorskega podjetja, Lesna industrija d.d. Zagorje (SVEA). Konferenca je bila v ponedeljek 6. maja, vodil jo je direktor Miroslav Štrajhar v družbi svojih strokovnih sodelavcev.
Podjetje SVEA je pozitivno zaključilo poslovanje v letu 2001 in prikazalo 75,5 mio čistega dobička. Poleg tega pa namenja velik del sredstev za uvajanje novih tehnologij in razvoj trga. Velika vlaganja podjetja v razvoj so garant, da se lahko enakopravno kosa s vso svetovno konkurenco in vztrajno, zanesljivo in uspešno osvaja srca in simpatije tako na domačem, kot tujem trgu. SVEA ima 50 letno tradicijo pri izdelavi pohištva in inženiringa ter je nosilec certifikata kakovosti ISO 9001. Zelo pomembna za nadaljni razvoj je njihova 45% prodaja proizvodov v tujini. Prisotni so na Švedskem, v Nemčiji, na jugu Irske. Navezujejo stike s Poljsko in ponovno poskušajo prodreti v Rusijo, kamor so, ne tako davno, že izvažali svoje kuhinje vendar zaradi problemov, ki so nastali na ruski strani, je bilo sodelovanje prekinjeno. Za izdelke zagorskega podjetja, se zanimajo Grki in Izraelci. Tako se z Grki dogovarjajo, da bodo opremili olimpijsko vas. SVEA ni več le pojem kuhinje,
njihov razvoj je usmerjen tudi v izdelavo spalnic in opreme za turistične objekte in gostinstvo v celoti. Sinergija Lesne Litija je takšna, da lahko
opremljajo praktično vse. Tako so s svojo ponudbo prodrli tudi v dijaške domove v Sloveniji, ki bodo renovirani in opremljeni s programi iz proizvodnje SVEA. Razveseljivo je.
da podjetje pri nabavi vstopnih materialov daje prednost, če je le mogoče in poslovno sprejemljivo, domačim proizvajalcem. Plače v poslovnem sistemu SVEA, so nad povprečjem v panogi, cca 180.000,00 Sit bruto/mesec na zaposlenega. Na doseženo bi bile lahko večje, vendar bi to pomenilo manjša vlaganja v razvoj in raziskavo trga in dolgoročno gledano bi to ogrozilo obstoj podjetja.
Podjetje ne odpušča delavcev temveč bo letos zaposlenost minimalno celo povečalo, kar je v Sloveniji prava redkost. SVEA namenja sredstva za sponzoriranje nekaterih dejavnosti, ki so zasavskega, pa tudi širše, nacionalnega pomena.Strokovnjaki Lesne so trenutno polno zaposleni s projektom Rosa, ki naj bi imel pomen strateškega povezovanja s partnerji v tujini, predvsem v Srbiji. SVEA bo v kratkem začela proizvajati nov proizvod lepljenih nosilcev, ki bodo pri porabnikih nadomestili lesene nosilne drogove. Predvidevajo cca 5.000 m3 letne proizvodnje.
Maskota, kuhar SVEJKO, postaja zaščitni znak podjetja in morda bi veljalo zaključiti:
Nad kakovostjo Sveinih izdelkov, bdi maskota, kuhar;
SVEJKO!
HLA.I
ETI odprlo
proizvodnjo Etimatov v Beogradu
Delniška družba ETI Izlake v zadnjih petih letih hitro povečuje obseg in kvaliteto gospodarskega sodelovanja s poslovnimi partnerji v različnih državah. Tako je ustanovila več hčerinskih družb in vzpostavila različne proizvodne kooperacije. Tem seje 14. maja 2002 pridružila tudi gospodarska družba Iskra Kontaktor iz Beograda.
Sodelovanje med družbama poteka že dlje časa, 14. maja pa je v prostorih beograjskega podjetja stekla linija za proizvodnjo instalacijskih odklopnikov Etimat za področje Srbije in Rusije. Za takšno obliko sodelovanja so se odločili tudi zato, da pridobijo status domačega proizvajalca, ki jim bo dolgoročno zagotavljalo večjo sprejemljivost na trgu Rusije, dobri politični in gospodarski odnosi Srbije in Rusije pa naj bi omogočili uspešno prodajo njihovih izdelkov na ruski trg. Za doseganje čimboljših prodajnih rezultatov v Srbiji so v Beogradu ustanovili tudi lastno prodajno podjetje.
Za sodelovanje z družbo Iskra Kontaktor, srbskim podjetjem v zasebni lasti so se odločili, ker so instalacijski odklopniki že nekaj časa del njihovega prodajnega programa. Odprli so proizvodno linijo, vredno 350.000 evrov. Eti d. d. Izlake bo nadzoroval proizvodnjo, da bo tekla skladno z vsemi standardi in kontrolnimi kriteriji, kijih uporabljajo tudi v drugih enotah koncerna Eti.
Stojan Binder bo ostal direktor
Mandat generalnega direktorja poslovnega sistema Steklarne Hrastnik bi potekel 26. maja letos. Nadzorni svet je pričel z aktivnostmi,
povezanimi z imemovanjem, že lani, na svoji prvi seji, na drugi seji, dne 19. decembra lani pa je petletni mandat vodenja družbe podelil dosedanjem direktorju, Stojanu Binderju. Nov mandat bo direktor nasopil 27. maja letos in bo trajal do 27. maja 2007.
Kot je znano, je Stekama Hrastnik postala koncernsko organiziran poslovni sistem, pri čemer se krovno podjetje Steklarna Hrastnik skupina ne bo več ukvarjalo s proizvodnjo steklenih izdelkov ali storitvami vezanimi na steklene izdelke, temveč bo upravljalo svoja hčerinska podjetja, obenem pa se ukvarjalo z novimi projekti v smislu ustanavljanja novih dejavnosti ali prevzemanja že obstoječih podjetji.
F.M.
Hordi diskont v Trbovljah
Na Savinjski cesti v Trbovljah nasproti Tovarne pohištva so v bivših tovarniških prostorih uredili več trgovskih prodajaln in med temi je največ prostora zavzemal Emona Diskont. Tega je po prenehanju nasledil M ega market Mikolič. Vse pa kaže, da bo v teh prostorih prav kmalu začel delovati Hardi Diskont iz Žalca. Trgovina bo obsegala 800 m2 površine in bo predvidoma zaposlovala 12 delavcev. Dosedanji pokriti parkirni prostor ob trgovini so porušili in ga razširili, tako da bo na voljo več parkirnih mest.
IL
Majsko popoldne z rožami, šparglji in
konji
»V torek, 7. maja pride na Marno k Jakopičevim aktiv kmečkih žena iz Škofje Loke na poizkušnjo špargljev,...« smo izvedeli. In ker ta na novo odkrita vrtnina gotovo zanima tudi naše bralce, smo se jim pridružili. Marno se nahaja ob glavni cesti Dol - Rimske Toplice. Na desni strani je odcep za Gore, nekaj metrov prej pa je na levo odcep za naselje Marno, kjer stoji tudi kmetija Jakopič. Avtobus je pripeljal nekaj pred 16. uro, saj so si med potjo ogledale še neke znamenitosti v okolici Domžal, obiskale Zasavsko
Z leve proti desni: Petra Jakopič, gostiteljica; Katja Puncer, predstavnica združenja pridelovalcev špargljev, Tonček Grešak, harmonikar.
Sveto goro, nakupovale v steklarski trgovini,... »Opozorila sem jih tudi na hrastniški grad Miramare, saj sem pred odhodom kar dobro naštudirala Zasavje,...« je dejala simpatična vodička Marija Orešnik iz Ljubljane, upokojena agronomka. In kako so prišli na idejo, da obiščejo kmetijo Jakopič v Zasavju? To nam je pojasnila Katja Puncer, predstavnica Združenja pridelovalcev špargljev Slovenije; »Iskali smo pač eno kmetijo, kjer se resno ukvarjajo s šparglji. Sicer pa naše društvo obstaja že tretje leto in ima nalogo propagirati sveže šparglje, saj so sveži izjemno bogati z vitamini A, B, C, z železom, fostorjem, eteričnimi olji, jantarno kislino in še čem. Ta vrtnina se spet vrača na naše jedilnike. V svetu jo poznajo že več kot 4000 let. Pri nas seje pridelava po vojni močno zmanjšala, zdaj pa spet zavzema svoje mesto. V Sloveniji imamo že 30 ha špargljišč. Lahko pa bi jih bilo 100 ha glede na povpraševanje. Zato jih moramo še vedno uvažati iz Italije. Pripravljamo natančen zemljevid vseh kmetij, ki se ukvarjajo s šparglji, tako da bodo kupci dobro obveščeni...« Petra, mlada gospodinja na Jakopičevai kmetiji, je obiskovalke najprej odpeljala na špargljišče. »Šparglje smo nasadili pred štirimi leti, približno na pol hektarja zemlje. Lani smo imeli polovični pridelek, letos pa naberemo že dve ali tri košare dnevno. Nasad ima življenjsko dobo 15, 20 let...« Okrog prvega maja je pridelek najbogatejši in traja ves mesec. Gojenje je dokaj komplicirana zadeva, zato seje vrtičkarji raje ne lotevajo. Pred tedni, ko je temperatura zlezla pod ničlo, sta morala na primer z možem Jakom celo njivo pokriti s folijo...
Med tem časom se je v domači kuhinji spretno vrtel Dejan Mastnak, doma z bližnjega Turja - najlepše vasice daleč naokoli - sicer pa zaposlen kot vodja restavracije v dvorcu Impolca pri Sevnici. Resnici na ljubo je treba priznati, daje marsikdo želel imeti njegovo telefonsko številko, ko je preizkušal dobrote iz špargljev. Razstavili so jih na mize pred hišo pod
petdeset let staro lipo in samopostrežni način je bil zelo prikladen. Vse je bilo izvrstno - od kremne juhe, rižote, štrukljev, omlete in raznih omak ter solate iz špargljev seveda. Oče Alojz je postregel še z jabolčnikom. Tonček je potegnil harmoniko in vzdušje je bilo - majsko. Nekoliko ga je umirila predstavnica aktiva kmečkih žena iz hrastniške doline Minka Babič, ko jih je pozdravila in povedala, da imajo podobne dejavnosti - izobraževanje, izleti in družabna srečanja... In dodala, da je dolžnost teh aktivov po
Dejan Mastnak v elementu.
Sloveniji tudi ta, da ohranjajo avtohtone nasade, rastline in predmete... Pozdravili smo jih tudi v imenu TD Hrastnik in jih opozorili, kaj bi lahko v naši dolini in sploh v Zasavju še obiskali...
V*
Špargljeva solata z jogurtnim prelivom.
Nasproti Jakopičeve I kmetije je tudi poznana domačija Napretovih, kjer se že deset let ukvarjajo z rožami. Zanje imenitno skrbi s svojimi pomočniki Damjana Napret Čeperlin. Ob obisku se je za pet minut prelevila v Slavka Zgonca: »Vem, da imate veliko informacij, s katerimi vas zasipavajo vrtnarji in revije... Vendar vam svetujem pri vzgoji rož neko srednjo pot. Preizkušajte seme - praksa je najboljši učitelj.. In rade jih imejte. Jaz sem nadvse srečna, da sem v tem poklicu...« Vsaki obiskovalki je podarila dve balkonski roži.... »Saj se vse povrne,« je pripomnila skromno.
Na tretji kmetiji - malo pred Jakopičevo -pa so se oglasili zaradi konjev pasme haflinger. Tone Strmljan se ukvarja z njimi zadnjih deset let. »S konji imam veliko veselja,« pravi, »ravno zdaj jih bom začel navajati na vprego... So pa primerni tudi za ježo« Ima jih osem - nekaj mladih, nekaj starejših. Pričakuje pa tudi naraščaj.
Torkovo popoldne na Marnem je bilo prijetno, zanimivo in poučno. S tem so se strinjale tudi obiskovalke iz Škofje Loke.
Besedilo: Fanti Moljk, Slike: Branko Klančar
DRUŽABNO SREČANJE MLD
V soboto 18. maja je bilo 1. družabno srečanje, ki sta ga organizirala MLD (mladi liberalni demokrati) Trbovlje in MLD Prebold. Na srečanju so bili prisotni Stane Štravs, predsednik MLD Slovenije, Zor Tomaž, predsednik MLD občinskega odbora Prebold in obenem član izvršnega odbora MLD Slovenije ter Gorazd Kajič, predsednik podmladka LDS in tudi član IO-ja. Vsi trije so odgovarjali na moja vprašanja.
So mladi člani LDS tako kot v Zasavju in Preboldu organizirani v MLD vsepovsod po Sloveniji?
»Da. Vendar moram priznati, da sta ravno odbora v Trbovljah in Preboldu tista, ki spadata med bolj dejavne«, je pohvalil delovanje obeh prisotnih odborov Stane Štravs.
Kako številčno je članstvo v MLD Prebold in Trbovlje?
»Za Savinjsko dolino težko kaj natančnega rečem. Odkar smo se razšli z ostalimi mestnimi organizacijami v Savinjski dolini lahko povem konkretne številke le za Prebold. V lanskem letu nas je bilo 23 članov. Se pa članstvo z leta v leto spreminja v pozitivnem pomenu besede.«
»V Trbovljah nas je skupaj s starejšo generacijo 32 članov. Tisti malo starejši se podmladku počasi
odtujuje nova generacija, ki se formira od decembra lani pa šteje 13 članov. Želimo pa članstvo razširiti.«
Razkorak med generacijami je normalen na vseh področjih življenja. V nekaterih slovenskih strankah je ta razkorak jasno viden in opredeljen. Kako je v LDS, so tudi spori in trenja?
»V LDS generacijski razkorak zmanjšujemo. Mislim, da je to predvsem zasluga dobrega dela mladih na nivoju republike, kar se prenaša tudi na posamezna regijska področja. Seveda pa lahko rečem, da je sodelovanje med mladimi in LDS-om odlično in da se dobro razumemo. Če želimo izpeljati
katerega od svojih projektov so nam vsa vrata odprta in vedno naletimo na posluh,« je razložil Stane Štravs.
Se glas mladih upošteva v stranki?
»Če nadaljujem odgovor na predhodno vprašanje bi rad povedal, da vloga podmladka ni samo ubogati in izvrševati. Podmladek naj bi bi! nekakšen bič ali opozorilni alarm za vodstvo
stranke. Mi moramo znati opozarjati na napake vodstva stranke, drugače se lahko zgodi, kot v drugih strankah in včasih tudi pri nas, da vodstvo stranke ne zna upoštevati stališča mladih, oziroma ne zna gledati na neke stvari s perspektive mladih. Mislim, da je to v korist tako vodstvu stranke, kot
stranki sami,« je odgovoril na predhodno in tekoče vprašanje predsednik preboldskega podmladka.
»Sem predvsem zagovornik dobrega	medsebojnega
sodelovanja, kije vsem v korist. Mi smo bodočnost stranke in tako morajo na nas gledati tudi drugi v stranki,« je odgovor dopolnil Gorazd Kajič.
Aktualna politična tema v Sloveniji je včlanitev Slovenije v NATO. Kakšno je vaše stališče na to temo?
»V stranki, tudi mladi, absolutno podpiramo članstvo Slovenije v NATO-u. Podmladek je o tem tudi formalno sprejel del programa, ki smo ga obravnavali prejšnji mesec. Ne smemo gledati na kratek rok, zadeva je dolgoročnega pomena. To je edina prava pot za Slovenijo,« so si bili sorodnih misli sogovorniki.
Na vprašanje, če se med njimi morda skriva »novi« Drnovšek so dejali, da svojega presednika kljub njegovim kvalitetam, ki jih nedvomno ima, ne nameravajo klonirati. Dejali so, daje v stranki dovolj sposobnih ljudi, ki bi v primeru odhoda Drnovška na kakšno drugo funkcijo, lahko uspešno vodili stranko.
M.A.Š.
Prejeli smo:

V današnjem času, ko je tempo življenja vse hitrejši in ljudje skoraj nimamo časa drug za drugega, se bo morda komu zdelo neverjetno, da smo se po dolgem času spet našli nekdanji delavci podjetja Integral. Res, bili smo na celodnevnem izletu po severovzhodni Sloveniji - v predelu pomurskih ravnic.
Že pred leti smo se upokojenci Integrala Zagorje odločili, da se ne sme zgoditi, da bi med seboj pretrgali vse stike. Sklenili smo, da se enkrat letno dobimo. Imamo se mnogo pogovoriti. In spominov na čas aktivnega delovanja je za cel jerbas.
Da bi si uspeli vse povedati, se malo pošaliti, ob tem pa tudi kaj lepega videti, smo se odločili za vsakoletni izlet, saj je v naši lepi Sloveniji še mnogo kotičkov, ki jih
kljub tisočim prevoženim kilometrom še nismo uspeli videti.
Tako je bilo tudi letos. Zahvaljujoč nekaj posameznikom, ki so pripravljeni žrtvovati svoj čas. Lepa zahvala pa velja predvsem direktorju Janezu Pavšku ter kolektivu Integrala d.o.o., da smo ta naš načrtovani izlet uspeli tudi izpeljati.
Odpeljali smo se preko Trojan do mejnega prehoda z Madžarsko, bolj ogledovali kot kupovali v Lentiju, nato pa se vrnili na slovensko stran. Prvi postanek je bil v Dobrovniku in nato ogled bližnjega Bukovniškega jezera, ki velja za pomembno rekreacijsko jezero v tem predelu. Od tu nas je Polde popeljal do Bogojine, kjer smo občudovali eno najpomembnejših stavb sodobne sakralne arhitekture
na Slovenskem - Plečnikovo stvaritev. Sledila je vožnja do Murske Sobote, ogled renesančnega dvorca Rakičan (samo zunanjost) in že smo se ustavili v Veržeju. Edini plavajoči mlin na Muri - Babičev mlin-je bilo vredno videti.
Prijetno utrujene in tudi že lačne nas je sprejelo gostišče “Kasač”. Po okusnem kosilu smo ob pogovorih, šalah in glasbi našega harmonikarja Vilija še posedeli, z njim zapeli in nekateri tudi zaplesali. Gospodar tega gostišča nam je razkazal tudi njihovo lastno mesarijo z okusnimi izdelki; v vinski kleti, ki obstaja že iz leta 1837, pa je sledila pokušina vina.
Čas je neustavljiv. Že seje bližal večer, zato smo se od prijaznih gostiteljev poslovili in se odpeljali
proti domu. Verjamem, da je kdo tudi zaspal, saj smo našemu šoferju Poldetu povsem zaupali. Seveda pa nismo spali vsi, saj je bilo na avtobusu mnogo smeha, petja in šal.
Večer se je že močno prevesil v noč, ko smo se na končni postaji razšli. Seveda z željo, da se naslednje leto dobimo v še večjem številu, saj nismo bili vsa tista dolga leta našega dela le sodelavci, ampak smo skozi ta naša druženja postali tudi pravi prijatelji.
Našemu bivšemu podjetju Integral, d.o.o. želimo, da še naprej uspešno posluje, saj bo le tako drugo leto spet uspelo ponoviti lepo gesto in tako dokazati, da ni pozabilo na svoje bivše delavce.
Ivan Vidmar, Mlinše
izletniška
Hrustu islai mafija na
Siciliji
Prvomajski izleti hrastniških učiteljev so že tradicija. Ogledali smo si že več kot pol Evrope. No, polovico avtobusa zasedajo tudi drugi poklici, kar izlete še popestri.
Letošnje praznike smo se odpravili na Sicilijo. Marsikateri hrbteničar je
CAPO VAT1KANO - prvo prenočišče. Čakanje na ključe v prijetnem okolju ni dolgočasno.
raje ostal doma, ker se je bal vožnje prve noči in celega dne do prvega prenočišča na konici italijanskega škornja. Pa sploh ni bilo hudo. Na avtobusu se namreč ves čas nekaj dogaja. Letos so že kar na začetku poskrbeli za popolno preobrazbo vseh udeležencev. Dobili smo namreč črna očala, klobuk in prepustnico v plastični preobleki: LASC1APASSARE piše nad novim imenom, ki vsebuje za osebo določeno značilnost. Tako so gospo iz lekarne preimenovali v D.T. Medikamenti, ljubiteljico brezmesne hrane v L.B. Vegetariano, udeleženka, ki včasih kaj napiše, je odslej Notizia, itd.
Predstaviti je treba tudi agencijo NATA, za katero doslej večina še ni slišala. Pa se je izkazala kot dober organizator. Lastnik agencije in vodja izleta Vid oziroma don Vito je dejal: »Manjše agencije se moramo še bolj potruditi, kot tiste, ki že imajo ime...«. Njihovo ime izvira iz navtične dejavnosti - izdeloval je jadrnice - ki pa je po razpadu skupne države izgubila tržišče. Zato so se preusmerili v turizem. Vid Bratovž je bil s srcem v turizmu že prej, saj je bil na Igu, kjer stanuje, 22 let predsednik turističnega društva. Iz prijetne vasice, ki jo poznamo predvsem po Iškem Vindgarju, želi ustvariti turistično privlačen kraj. Sposobnosti mu ne manjka. To potrjuje tudi podatek, da je njegova iška skupina leta 1996 zmagala na evropski prireditvi Igre brez meja...
Pa se vrnimo v avtobus. Značilnost teh izletov so tudi pikniki, ki dopolnjujejo polpenzione. Popoldne prvega dne smo se torej ustavili na prijetnem počivališču in ekipa prehrambeno zabavnega programa je en dva tri postavila mizice, ki so bile v trenutku tudi obložene. Žal pa se je ob teh pripravah zgodila nezgoda. Janja, ena izmed mravljic tega izleta, se je zapletla v korenino in padla na roko. Do končnega cilja tega dne - Capo di Vaticano v Kalabriji je bilo še štiri ure vožnje. Vodič je izjavil, da bomo najprej poskrbeli za njeno zdravniško oskrbo. Tako je tudi bilo. Lastnik hotela nas je že pričakal in Janjo odpeljal v bolnico. Vse stroške je poravnal
sam. Janja pa je vse do konca pogumno nosila svojo punčko s tremi zlomljenimi prsti, dokler je niso oskrbeli tudi v Kliničnem centru.
Toliko v vednost za vse tiste, ki so po dolini spraševali, če smo se na Siciliji res spopadli z neko drugo mafijsko družino...
PALERMO - Mestni park. Fikus nas je tako prevzel, da kar nismo mogli naprej...
Drugi dan smo se odpeljali do pristanišča, od koder smo v pol ure pripluli na Sicilijo. Prijetna vožnja ob morski obali s postankom v mestecu Cefalu nas je pripeljala v milijonski Palermo. Podrobnosti preskočimo, omenimo le mestni park, kjer fikusa z ogromnimi zračnimi koreninami sploh nismo mogli objeti. Večina sije ogledala tudi Kapucinske katakombe z okoli 8000 mumificiranimi trupli, v bližnjem mestecu Montreale pa smo občudovali cerkev, ki slovi po najlepših krščanskih mozaikih na svetu. Nadaljevali smo vožnjo na jug do mesta Selinunte, s starodavniimi razvalinami templjev.
SELINUNTE - na jugu otoka. V morje so nekateri namakali noge, drugi so poskušali vreči kamen do afriške obale.
Templjev smo se naužili tudi naslednji dan, ko smo nadaljevali pot po južni obali otoka in prispeli v Agrigento. Dolina templjev je največje arheološko najdišče na Siciliji. Oblegajo ga številni avtobusi z vseh koncev sveta. Na stojnicah s spominki pa smo odkrili drumljice, staro glasbilo, ki
Izletniška
ga poznamo tudi pri nas. Še najbolj pa nam je igranje na drumljico ostalo v spominu iz filma Ko to tamo pjeva.
Zdaj bo spet treba omeniti nezgodo, ki se je zgodila po pikniku tega dne. Zadovoljni smo zavzeli svoje sedeže, da krenemo naprej. Avtobus pa
Eden izmed piknikov - priprave potekajo hitro in usklajeno.
je le nekaj zabrundal in obstal. Integralova šoferja Jože in Miran sta se še nekaj časa trudila, a zaman. Zablokirale so »bremze«. Preleviti se je bilo treba v mehanike. Kravato dol, šihtne cunje gor in pod mašino. Mi pa spet iz avtobusa, da še ujamemo tople sredozemske žarke. Pa ne za dolgo. Po petih minutah so se na stopnicah avtobusa prikazale - popularne Sestre v podobi Vilija, Andreja in Slavka. In priredile šov. Aparati so bliskali, kamere brnele... Še mimoidoči radovedneži so navdušeno mahali iz svojih upočasnjenih makin... V pol ure sta vrla Integralovca zadevo uredila in odslej avtobus ni več zatajil.
/. >v ' ;'
Pogled na ETNO in manjše kraterje
Namen četrtega dne je bila še vožnja na vzhodni del otoka s postankom v Siracusi. Spremljala so nas nepregledna, skrbno obdelana polja z rastlinjaki in tuneli, kjer gojijo sredozemske vrtnine. In nepregledni nasadi limon. Peti dan pa smo obiskali Taormino, najlepše mesto na otoku. Bugenvilke ali trojčice so tudi tu krasile bujne vrtove, ograje ali balkone. Nadaljevali smo z vožnjo do ploščadi pod ognjenikom Etna, do koder prideš z avtobusom. Vrečke smo napolnili s kamninami iz vulkana, ki jih je bruhal lansko leto, više, kamor vozijo z džipom, pa nismo šli. Mudilo se je v Palermo na trajekt za Neapelj. Vožnja po notranjem delu otoka je bila zanimiva, saj je narava vsa drugačna, brez rodovitne zemlje, brez dreves. Mehko nagubana, s čudovitimi barvnimi odtenki travnatih površin in
pogorja. In tropi ovac.
Večerjo in zadnjo noč smo preživeli na angleških tleh, se pravi na angleški ladji. Zbudili smo se zjutraj v Neaplju in nadaljevali vožnjo do Ravene. Ogled Dantejeve grobnice, znane bazilike in do doma nas je ločilo še kratkih
Avtobus je zablokiral
sedem ur. V teh šestih dneh smo prevozili okrog 4.000 km, od tega 1200 samo na Siciliji. In pojedli 8 m makaronov. Kot je znano, jih servirajo pred vsakim kosilom oziroma večerjo. Šoferja Jožeta je zanimala štiridnevna količina, zato so z vodičem vred prešteli vsak svoje makarone, delili s tri in povprečna porcija v metrih je bila ugotovljena. Sicer pa je sicilijanska kuhinja odlična. Prehranjujejo se tako, kot propagirajo zdravo prehrano tudi pri nas - veliko sadja in zelenjave. Zelenjavni prelivi vsebujejo veliko jajčevcev, paprike, oliv, paradižnike,... z dodatkom bazilike in sira. Na prvem mestu pa je seveda tudi morska hrana - ribe.
PALERMO - posnetek pred nastopom na angleško ladjo.
Vid Bratovž kot turistični delavec obhodi mnoge bližnje in odaljnje kraje, zato smo ga povprašali, kje se mu zdi najlepše. »Zaljubljen sem v Slovenijo«, je dejal. No, poleg številnih lepih vtisov so se taki domoljubni občutki porajali ob vrnitvi tudi nam. Pa še to. Don Vito je najstarejšo udeleženko Jožo Pust povabil na brezplačen izlet v Benetke za dve osebi. Ker se je dobro držala.
Besedilo: Franceska Selenzia
Slike: Heda Smuč, Borut SlonŠek
Omejitev prometa ob šolah
Večina trboveljskih osnovnih in srednjih šol ima svoje prostore ob glavnih oz. zelo prometnih cestah. Za večjo varnost učencev in dijakov doslej ni bilo storjenega veliko. Sedaj pa bodo promet na omenjenih cestah omililil. Zato potrebujejo le še soglasje pristojnih organov. Naročili so izdelavo ustrezne tehnične dokumentacije, na temelju katere bi Občina Trbovlje dala soglasje k izvedbi načrta.
IL
Rabi bi obnovili otroška igrišča
Zavod Vrtec Trbovlje ima več enot - otroških vrtcev po Trbovljah. Ob njih so tudi otroška igrišča, a večina že dotrajanih. Zato so se odločili za postopno obnovo. Ker pa sami, niti občina Trbovlje, nimajo dovolj sredstev, so se s prošnjo, da bi jim pomagali z denarjem ali materialom, obrnili na domača podjetja, pa tudi na starše otrok, ki obiskujejo vrtce, za prostovoljno delo.
IL
Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov
JP Komunala Trbovlje ima v svojem letošnjem načrtu predviden začetek ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Gre za biološke in posebej za ostale odpadke. Poskusno zbiranje ločenih odpadkov že poteka na območju Savinjske ceste, letos jeseni pa naj bi se uveljavijo po vsem mestu. V ta namen bo treba preskrbeti večje število plastičnih zabojnikov raznih velikosti, od 60 660 litrov, Naložba bo veljala 20 milijonov tolarjev.
IL
Ograje so potrebne vzdrževanja
Občina Trbovlje je letos namenila za urejanje in vzdrževanje obcestnih in drugih ograj 3,8 milijona tolarjev. Za tovrstna dela občina namenja vsako leto nekaj sredstev, vendar pa se pogosto pojavljajo okvare iz raznih vzrokov.
Vzdrževanje je potrebno iz varnostnih razlogov. Med drugim bodo letos obnovili tudi žično ograjo v naselju Sallaumines.
IL
Občinska sredstva za obnovo fasad in oken
Občina Trbovlje je tudi letos namenila določena sredstva za obnovo in izolacijo - toplotno in zvočno, fasad in zamenjavo oken za ekonomičnejša na stanovanjskih hišah. Lani so za ta dela namenili okoli 9 mio SIT, letos pa je za te namene na voljo 5 mio SIT. Tudi letos je med občani za nevračljiva sredstva veliko zanimanje. Že doslej je bilo vloženih več vlog na predpisanih obrazcih, še več pa jih pričakujejo do 16. junija, ko poteče rok. Namen odobravanja teh sredstev je v ekonomičnejši rabi virov energije vseh vrst - trdih goriv, olja, plina, elektrike, kar se brez dvoma pozna na čistejšem okolju, v kraju bivanja pa tudi v drugih oblikah.
IL
Vzdrževanje občinskih stanovanjskih hiš
Občina Trbovlje razpolaga z več stanovanjskmi hišami. Večina teh pa terja vsakoletna vzdrževalna dela. Zato so tudi letos namenili 12,7 mio SIT.
IL
Obnovitvena dela v KS Dobovec
KS Dobovec je ena od desetih KS v občini Trbovlje. V njej so krajani zelo delavni in redno skrbe za urejenost kraja. Letos nameravajo obnoviti strešno kritino na zgradbi - sedežu KS, za kar so iz proračuna občine Trbovlje že prejeli potrebna sredstva. Obnovili pa so tudi mrliško vežico na pokopališču.
IL
Hrastniški Rdeči križ na Debelem Rtiču
V torek, 14. maja so organizirali v Hrastniku izlet na Debeli Rtič, ki ga je pripravila območna
organizacija Rdečega križa. Prvošolci z Dola in Hrastnika, Vitka Pavliča in oddelka male šole so se odpeljali v treh avtobusih. »Ob njihovem vstopu med člane RK smo jim povedali, kakšna je vsebina dela te organizacije,« je povedala Lea Hribernik, sekretarka RK. »Ob tednu RK pa bomo 27. maja odpeljali na izlet tudi stanovalce doma starejših in aktiviste, ki delajo na tem področju...« V Hrastniku je med člane RK vključenih okrog
1.400 članov.
F.M.
Na Dolu tekmovali kolesarji in motoristi
V	ponedeljek, 13. maja je bilo na Dolu živahno, saj je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravil občinsko tekmovanje KAJ VEŠ O PROMETU. Na tekmovanju se je pomerilo 13 kolesarjev in pet motoristov iz hrastniške in dolske OŠ. Med kolesarji je največ znanja pokazal Jernej Haberl. Drugi je bil Gregor Drnovšek in tretji Tadej Funkl, oba z dolske šole. Med motoristi pa je zmagal Jure Popelar pred Urbanom Kačičem in Emilom Hrenom. Med motoristi so tekmovali le učenci dolske šole. Vsi nastopajoči so prejeli spominske majice, najboljši pa medalje in diplome. Na državnem prvenstvu 25 .maja v Vidmu pri Ptuju bosta nastopila Gregor Drnovšek in Jure Popelar.
F.M.
V	Hrastniku je bil Sejem cvetja
V	soboto, 11. maja je bil v Hrastniku na komunalnem parkirišču sejem cvetja, ki sta ga organizirala občina Hrastnika in TD. Poleg balkonskega cvetja in drugih enoletnic so zanimanje zbujale tudi dišavnice in sadike vrtnin.
Na sejmu so se tokrat s svojo ponudbo predstavili domači vrtnarji in cvetličarji: Vrtnarstvo Napret, Cvetličarna Octa, Vrtnarija Lobelija, Procvet, Lunic - Kropeč, Mojca Greben, Darinka Zečiri in Hodak z Izlak.
Kupce je glede na količino
nabavljenega cvetja tudi letos občina nagradila z brezplačnim cvetjem. TD pa je dogajanje popestrilo s prodajo svojih dežnikov in kap ter poizkušnjo peciva. Vpisovali so tudi nove člane.
F.M.
Hrastniški
Fotoklub
razstavlja
Fokoklub Hrastnik ima na stenah ZD nove fotografije. Od 26. aprila do 26. maja si lahko ogledamo podobe Marije Haberle Perat iz Jesenic. Upokojena učiteljica se ukvarja predvsem s tematiko kulturne in naravne dediščine ter posnetki s potovanj po tujih deželah. Marija Haberle Perat je zadnji dve leti tudi predsednica Fotogafskega društva Jesenice, s katerim Hrastničani že vrsto les zgledno sodelujejo. ______________________F.M,
Alpinistične
novice
Trboveljski alpinisti so vse bolj dejavni, kar so znova dokazali v letošnjih prvomajskih praznikih. Od 1. do 5. maja so bili na območju Paklenice na Hrvaškem. Udeležili so se tradicionalnega alpinističnega tabora PD Trbovlje. Opravili so tudi več zahtevnih vzponov najvišjih ocen.
Od daljših in zahtevnih smeri so preprezali:
Dušan Košir in Zdravko Zajc - Mosoraško smer, ocena 5/c, dol ' ina 30 m
Franc Gričar in Zdenka Zajc - smer Nosorog, ocena 4/ b, dolžina 150 m
Zdravko Zajc in Karel Kodrič - smer Nosorog, ocena 4/b, dolžina 150 m
Franc Gričar, Karel Kodrič in Zdravko Zajc - smer Kukušni, ocena 4, dolžina 150m
Več krajših smeri pa so preplezali še Dragica Baloh, Jan Zajc in Nik Šver.
IL
23.VELTRAVNA

trinajstica I
Marta Hrušovar: ...MAJSKI HROŠČKI PA ŠE KAR BRENČIJO...
Pa ga imamo! Ponovno, kot vsako leto, je prišel in bo tudi odšel, najlepši mesce v letu, vsaj za veliko večino ljudi, ki so in znajo biti mladi v vsakem primeru. Maj! Mesec ljubezni in neštetih problemov v zvezi z njo. In
vendar: vse je v naši glavi.
»Me ljubiš?«
»Ja, seveda te!« (Navadno se izogne besedici »ljubim« elegantno in iznajdljivo in nikoli mi ne bo jasno, zakaj jo je nekaterim tako težko izreči.)
»Ampak zagotovo ne tako silno, kot jaz tebe!«
Močna in dokončna trditev, ki ne prenese nobenega dokazovanja in prepričevanja, da temu ni tako in da je obdolženčeva ljubezen takooooo velika in neskončna in večna in sploh in ah in oh.
Pa bi se razumen opazovalec morebiti le vprašal, čigava ljubezen je zdaj večja. Ali pa manjša. Tistega, ki zatrjuje, da ljubi bolj ali onega, ki je po nedolžnem (predpostavim) obdolžen, da ne ljubi dovolj, ali vsaj ne toliko »močno«, kot prvi Jaz. Lepo prosim, kako pa naj Jaz ve, kaj se dogaja v možganih, ki so mimogrede odgovorni tudi za tvorbo honnonov, ki imajo, pa sploh ne slučajno, mnogo opraviti pri »velikosti« ljubezni, Tebe. Potemtakem lahko Jaz ve le za svoje lastne občutke, čustva, želje in potrebe v zvezi s Ti. In ko izjavi, da ljubi bolj, kot Ti, takrat se mi zdi, daje Jazova ljubezen dosti bolj vprašljiva, kot ona druga. Ko človek začne nekaj primerjati in meriti, to ne pomeni nič dobrega. Če pa to počne s čustvi, se mi zdi, da niso čisto prava in še manj vzvišena, kakršno naj bi ljubezen bila. Daje preračunljiva, menim in da baranta. Kot branjevke na trgu. In ko pride do besedovanja o tem, kaj vse bi Jaz storil zate, če bi bil Ti, potem je kristalno jasno, da gre za prefinjeno malipuniranje v imenu Ljubezni. In besedovanju ni ne konca ne kraja in primerjavam, preslikavam in odslikavam in bla, bla , bla...
O, ti ljubi bog, kaj vse si človek ne izmisli, da skrije svoje slabosti. Kratko malo jih očita Ti-ju, pa kakršnakoli žeje njegova vloga v tej tragokomediji. Mogoče je vmes tudi kakšna drama, ampak te sc ne dogajajo v maju. Na sporedu so vsak dan in vse leto in vse življenje. Tele majske zadeve so pa bolj tragikomične, saj v tem času oder življenja prenese marsikaj, A kaj, ko le na kratke proge. So kakor majski hroščki, ki se čudovito bleščijo v soncu, brenčijo in frčijo, na koncu pa pristanejo (največkrat) na hrbtu, z nožicami v zrak in brez moči brcajo v prazno do onemoglosti in žalostno zaključijo svoje spomladansko rajanje - dokončno. Odplesali so svoj ples, prav kakor Ti in Jaz, kadar sc že v maju pojavijo dileme, kdo ljubi koga bolj (ali manj).
Ljubezen živi ali pa umre! Tudi je ni mogoče opredeliti količinsko in kakovostno, ker je preprosto netnerljiva. Kadar ima kdo občutek, da ga ljubljena oseba ne ljubi »tako kot včasih«, naj najprej razčisti s seboj in izpraša svojo vest oziroma svojo ljubezen, ali še obstaja ali je že izhlapela, izginila, se spremenila v navajenost ali celo v odvisnost od drugega človeka. O, ja, zelo veliko je takih »kvazi« ljubezni, ki niso čisto nič drugega, kot gola odvisnost, kije na žalost hujša in nevarnejša od naših »vsakdanjih« odvisnosti, saj je skrita, prikrita in zahrbtna bolezen, ki žre, počasi in vztrajno in zagotovo požre vse, kar je bilo nekdaj lepo in veličastno, kar je bila zares Ljubezen.
Nikar se nikdar ne sprašujmo, kolikšna je ljubezen bližnjega, vedno in samo je pomembna tista ljubezen, ki jo nosimo v sebi, ki smo jo pripravljeni pokazati, dati, deliti z... Samo za tisto ljubezen lahko vemo in trdimo, daje in povrnila se bo v tolikšni meri, kolikor jo bomo dajali od sebe, okoli sebe in ne bo treba vpraševati po njeni količini in velikosti, saj bomo dobro vedeli zanjo...
Majski hroščki pa ..ja, seveda, saj brez njih ne more biti maja.
MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA:
Globalizacija in preporod desnice.
Lepo se sliši, globalizacija. In prav je, da se svet z vsemi svojimi razlikami spoznava, spoštuje in združuje. Tako bi morda tudi bilo, če bi ne bilo preveč čc-jev.
Globalizacija je posledica, ki izhaja iz nekega vzroka. Vzrok je, kriza kapitalistične ekonomije. In ker želi kapitalizem preživeti bo storil vse, da mu bo uspelo. Ko gre za obstanek je vsaka cena sprejemljiva.
Prosti pretok nepremičnin, blaga, ljudi in kapitala in vsega kar se okrog tega suče, je namen in pomen globalizacije. Nobenega problema bi ne bilo, če bi bilo po svetu vse našteto enakomerno razporejeno. Pa ni. Nekje je dovolj kapitala in blaga, drugje pa lačnih ust, ki so pripravljena delati za golo preživetje.
Zaradi ekonomskih razlik in razlik med intersi domače »raje« in priseljencev prihaja do konfliktov, ki se bodo še poglabljali, ker bodo pravice domačih delavcev, zaradi kruha prepotrebnih priseljence v velikem navzkrižju.
Zakon, ki gaje sprejela Italijanska vlada in je zaščitil interese delodajalce ter spravil v nezavidljiv položaj italijanske delavce je terjal življenje italijanskega ministra za delo. V Franciji so zagnal vik in krik zaradi, za desnico ugodnih volilnih izidov. Volilna katastrofa dosedanje volilne koalicije na Nizozemskem, kjer so zmagali krščanski demokrati. Drugo mesto je zavzela Lista Pima Fortuyna, ki je nastala šele meseca marca je nekaj dni pred volitvam je zahtevalo smrt vodje skrajno desničarske stranke. Ubil gaje drugi skrajnež, levičar. Vse to je napoved, daje desnica v vzponu. Plodna tla pa jim daje globalizacija in kriza kapitalistične ekonomije. Če se bo nezadovoljstvo in strah ljudi v državah protagonistkah globalizacije še naprej poglabljal bodo iskali rešitev v demonstracijah in pouličnih neredih in konec koncev na volitvah kjer bodo volili stranke, ki bodo v svojih programih imele zapisano da so proti globalizaciji zaradi zaščite interesov lastnega prebivalstva. Stranke s katerim predznakom so to, je jasno. Bodo zagovorniki globalizacije sposobni ohraniti interese kapitala ii odgoviriti na izzive na naslednjih volitvah? Bo mogoče to doseči n miren način, brez nasilja?
V Trbovljah praznujemo vsako leto L junija občinski praznik Spominja nas na spopad trboveljskih delavcev z ORJUNO, ki j vkorakala v rudarske Trbovlje. To seje dogajalo leta 1924. O tisti! dneh bi sc dalo veliko pisati, toda težko kaj novega. Prav pa je, d se v spomin in opomin vsako leto vsaj enkrat spomnimo kaj j nacizem in fašizem.
Zgodovina sc ponavlja in nas uči kako krut in neprizanesljiv j lahko boj za preživetje. Zato gospe in gospodje, bodite prizanesljiv uživajte in dajte živeti. Nič nimam proti združevanju in sožitju toda
kakor hitro so zraven koristi in denar kaj hitro teče tudi kri.
Mefist
illliili
iiiiiiiii
PETER KAUZER
“OSMOLJENEC” SVETOVNIH PRVENSTEV
Hrastničana Petra Kau-zerja ste za dosežke na trenerskem področju proglasili za naj trenerja Zasavja 2001. Sam sem ca pred intervjujem le bežno poznal. In če nckoca ne poznaš prav dobro, je včasih intervju težko delo. Že po nekaj stavkih pa sem začutil, da bodo besede stekle kar same. In so. Nekatere med njimi bodo ostale neizpisane. V rezervi za druco prilo-žnost.
Vi' samo meni, tudi bralcem Zasavca ho za začetek prišlo kar prav, da začneva najprej z vašimi zgodnjimi športnimi koraki
Že od malih nog sem povezan s športom Na začetku športne poti sem bil zavezan smučanju. Iz tistega časa sc lahko pohvalim s kar nekaj naslovi občinskega prvaka, z nekaterimi meda-ljami na področnih tekmovanjih ... Kci pa smo bili doma ob Savi. se je zdelo logično, da sem po končani OŠ vse več časa preživel ob njej m v njej. S kajakom in vesli. Starša sta sprva kaja-kaštvu. nevarnem športu po njunem, nasprotovala, prav veliko pa z opozarjanji nista dosegla. V srednji šoli sem se temu športu še resneje posvetil. Lahko rečem, da meje povsem potegnil vase. Hrastniški trenerji so kmalu opazili, da imam za slalom na divjih vodah smisel. Leta I V7.3 sem bil prvič na kakšni uradni tekmi.
Kolikor mi je znano, ste se že kmalu zatem uvrstili v reprezentanco takratne Jugoslavije?
Res je, le dobra tri leta kasneje sem bil že član izbrane vrste Leto kasneje pa sem že nastopil tudi na svetovnem prvenstvu (SR) v Avstriji, kjer sem zasedel peto mesto. Če takrat ne bi zadel predzadnja vratca, bi osvojil najmanj drugo mesto. Leta 1979 je bilo SR v Kanadi. Na uradnem treningu sem do-segel najboljši čas, ki ga tudi na uradni tekmi ni nihče izboljšal.
Kako pa je bilo z vašim nastopom na uradni tekmi?
Očitno sem po dobri trening vožnji podlegel pritisku m sem
»udaril« zadnja štiri vratca. Brez teh dotikov bi gladko zmagal. Naslednje SR je bilo leta 1981 v Angliji Zaradi dveh prejšnjih »neuspehov« se priprav nisem lotil s pravim pristopom. Znova pa sem imel tudi smolo. Rrav meni seje na ekipni tekmi slaloma odlomil del kajaka, kar do prihoda iz, vode sploh nisem opazil. Sodniki so po tekmo čoln zmerili in ker je bil po predpisih prekratek, so našo ekipo diskvalificirali in s časom prigarana medalja je šla zaradi nesrečnega dogodka po vodi (dobesedno, op.p.)
Ro SR sem šel v vojsko, kjer pa vojne oblasti niso pokazale nikakršnega razumevanja za moj šport, tako da celo leto nisem imel stika s kajakom. Kasneje sem tudi zaradi tega izpadel iz reprezentance. Leta 1984- torej po vojski - sem potem še vozil tekme evropskega pokala in osvojil kar nekaj vidnejših mest ter se znova uvrstil \ reprezentanco. V tistem času se mi je že rodil sin Ret er in ludt zaposlil sem se \ Steklarni
opravil in ob tem dosegel tako dobre rezultate, lahko ocenim, da če bi več treniral, bi bili mogoče lahko Se boljši. Če sem naprimer začutil, da na treningu nisem »ta prav« enostavno nisem treniral in sem rajši počel kaj drugega
Češki trener, ki nas je treniral, je kmalu po prihodu dejal, da če se bom kajakaštva lotil resno, da bo iz mene v letu dni naredil svetovnega prvaka. Opazil je namreč, da sem imel izreden občutek za vožnjo in tehniko in da sem povsem na svoj način vozil protitočna vratca
To je pomembno, kajne?
Vedno sem zagovarjal pomembnost pridobivanja časa v protitočni vožnji, torej da čas dobiš na protitočnih delih proge in ne na ravnih. To prakticiram tudi kot trener.
Zanimajo me vzporednice med kajakaštvom in drugimi športi. Kajakaštvo ve -i// -<'In naporno
I n.i zadnjih Iškem 1’clra kauzeij.i starejšega
Imel sem na voljo dve možnosti, ali še naprej vztrajati v športu ali se posvetiti delu in družini. Odločil sem se za slednje in se tako odpovedal četrtemu svetovnemu prvenstvu in seveda tudi kajakaški tckmo-valni karieri.
Nekateri, ki vas poznajo, pravijo, da bi lahko še več dosegli, če bi se popolnoma podredili kajakaštvu ... Da ste bili izrazil talent ...
To so zgodbe, ampak, če se ozrem nazaj na treninge, ki sem jih
Normalno je. da se tega športa ne moreš lotiti fizično nepripravljen. Mnogi menijo, daje to nevaren šport Ra ni. kajti za varnost je zelo dobro poskrbljeno (rešilni pas. čelada, reševalci). Je pa nevarno, če nekdo ni dovolj pripravljen. Voda je le voda. Čire pa pri veslanju za delo vseh mišic: od nožnih, hrb-tnih, ročnih ... Je pa potrebno imeti pri kajakaštvu, poleg moči. vztra-jnosti, tudi dober občutek za prostor in ravnotežje
Svojemu dobremu prijatelju Borutu Retriču sem večkrat dejal, da se sam nikoli ne bi lotil plavanja
In kolesarjenja. Da bi 15(10 m plaval, vsak dan v istih pogojih, v istem bazenu, bi se mi zmešalo. Rti kajakaštvu pa je tako. enkrat je voda nizka, drugič visoka, enkrat Sava, drugič Soča. Vedno zelo raznoliko.
Kje kajakaši pridobijo fizično maso?
Čire za specifični šport, kjer se včasih pozimi ne da trenirali na vodi. Takrat se poslužujemo fitnesa. Se vedno pa je poudarek na vodi.
Greva še malo k ekipi III) Steklarna Hrastnik, ki jo trenirate in za kar so vas brak i izbruh za najboljšega trene rjo.
S to ekipo sem skupaj od devetdesetega leta. Čire za zelo nadarjene fante: pet članov je med njimi in pel mladincev. Lani smo začeli tudi s šolo kajaka za mlade. Za naraščaj so ne bojimo Letos pa sc lahko že pohvalimo, da imamo po prvih izbirnih tekmah kar štiri reprezentante (tri mladince in član i.
Tudi sin Teter je v reprezentanci. Očitno gre po vaših stopinjah
Jako Izgloda. Letos si je že zagotovil udeležbo na evropskem prvenstvu v Bratislavi in udeležbe na tekmah svetovnega pokala I ideležba na svetovne prvenstvu pa je odvisna od rezultatov na posameznih tekmah svetovnega pokala.
Ste ponosni na sina ?
Ronoscn sem in vesel, da seje odločil za ta šport Zelo sva si podobna. Tudi on je zelo dobro tehnično podkovan kajakaš. < (beta sc mu lepa športna prihodnost Ima pa tudi nekaj tistih mojih genov, o katerih sem prej govoril: če se mu ne da trenirati, sc mu pač ne da Res pa je. da se to ne zgodi pogosto
Kolika klubov deluje pri nas?
Blizu dvajset. Povsem resno pa
deset.
In kje je vaš klub po kakovosti?
Med prvimi tremi v Sloveniji
23 VELTRAVNA
i ' ,
V' IM
Spomnim se Save. njene umazanije in smradu pred leti /daj je Sava mnogo čistejša, kaj ne?
Pogoji v kakršnih srno mi veslali, so neprimerljivi z današnjimi. Takrat so delovale separacije premoga, ekološka osveščenost je bila zelo nizka. Ne morem reči. da se je Sava za 100% popravila, ampak da je mnogo čistejša, nam priznavajo tudi iz. drugih klubov
Imate občutek, da ste v občini. Zasavju cenjeni, da cenijo vaše delo. vaš klub?
V 11rastniku smo doslej imeli podporo občine in Športne zveze Hrastnik, kar pa sc tiče sponzorskega vložka v ta šport, pa je ta mnogo manjši kol v druge popularnejše športe. Veseli smo. da nam stoji ob strani Steklarna, po drugi strani pa vemo. da hrastniško in zasavsko gospodarstvo ni cvetoče.
Ste za svoje trenersko delo plačani''
Imam srečo, da sem zaposlen na Kulturno rekreacijskem centru Hrastnik. V našem klubu pa doslej
ni bilo plačano nobeno delo. Vse delamo volontersko. Denar je potrebnejši za opremo in tekmovanja.
Katerega športnika cenite, ste cenili?
V slovenskem prostoru sem izredno cenil Boruta Vetriča in pa Bojana Križaja. V kajakaštvu pa še najbolj Dubravka Metakoviča. ki je bil veslaška legenda Tekmoval je še pn petdesetih letih m bil še \edn<’
v samem svetovnem vrhu. Sedaj najbolj cenim Zincdina Zidana, ki
je pravi virtuoz.
Kakšni ste po naravi, hitre jeze?
Ja. to o hitri jezi bo kar držalo A je ne kuham dolgo. Sicer pa ne maram hinavščine, zato tu-di vse povem v obraz. Komur pač gre.
Kaj vas pri športnikih moti?
Vri mojih, da so preveč svojeglavi Mislijo, da že vse vedo.
nek - 'i tak N asploh pa me pt i
športnikih moti. da posegajo po poživilih. Vesel sem. da dopinga v kajakaštvu ni. Zaradi poživil niso še
nikogar kaznovali.
I erjetno poznate besede Čeplakove, ki je dejala, da še kapljic za nos oh prehladu ne upa vzeti.
Voz.nam. Menim, da smo kajakaši kar dobro seznanjeni, kaj smemo in kaj ne zaužiti
Kakšen je vaš pogled na alkohol in cigarete?
Absolutno se s kajenjem v lem športu in tudi v mnogih drugih ne da uspeti. Kakšno pivo po tekmi je manj škodljivo.
Tudi vas bom vprašal, čemu pripisujete pravi razcvet slovenskega športa v zadnjih letih?
Slovenci smo bili že tudi prej uspešni, a predvsem v garaških športih. Vedno smo bili pridni in predvsem nepolovičarski. Zdaj smo »zadihali« tudi v ekipnih športih, ki so bili nekoč rezervirani za ne-Slovcncc. Mene je izredno presenetil izjemni kolektivni duh slovenske nogometne reprezentance Ne vem komu to pripisati: Katancu, igralcem?
Igor (ioštv
( v sem p--sten sem bil tudi sam
ku|vii|c skotil
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, 1NAR0F 32,1411 Izlake Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
K6EFTI
informacije na:
03/56-64-250 in 040/267-411
z------------------------------------\
V najem dajemo kombi Renault Master 8+1 sedež in kombi Fiat Ducato 2.8 Turbo-D, 8+1 sedež - konfort.
Cena na dan:
Renault 15.000 SIT = 66 EUR Fiat 18.000 SIT = 80 EUR
KILOMETRI NEOMEJENI!
Oddajamo tudi osebna vozila!
Informacije na: 041/ 420-004 in 041/685-742
ANMAX d.o.o.
C. Zmage 3 1410 Zagorje
X____________________________________J
V POPOLNEM RAVNOVESJU
Opel Astra Vlva je avtomobil, v katerem prevladuje sožitje.
Sožitje kvalitet, ki jih pri avtomobilih najbolj cenite. V Astri Viva s 55kW (75 KM) boste našli zmagovito ravnovesje varnosti, zanesljivosti in kakovosti ter eleganten videz, po izredno ugodni ceni: že za 2.144.000 SIT. Izberete pa lahko tudi bogatejšo različico Astra Vlva Plus, ki je dodatno opremljena s klimatsko napravo, daljinskim centralnim zaklepanjem in zračno blazino za sovoznika: samo za 2.421.000 SIT.
Astra Viva 2.144.000 sit	
OF*Fl_ CAEDIT	
OPEL^	avtotehna W0S in Mahkovic Spodnji Log 27, 1282 Sova pri Litiji, Telefon 01/8974 888, Fax 01/8974 887
AKCIJA: KUPIŠ TRI, DOBIŠ ŠTIRI!
VELJA ZA PNEVMATIKE HANKOOK (LETNE IN ZIMSKE
M+S) DO RAZPRODAJE
Pridite in se prepričajte.
Na zalogi tudi vse dimenzije letnih pnevmatik različnih proizvajalcev: Sava, Goodyear, Uniroyal, Eurotec, Barum, Yokohama, Semperit, Pirelli,... in še in
še!!!
Aluminijasta platišča po zelo ugodnih cenah za vse tipe vozil.
Informacije:
Tel.: 03 56 31 830, 03 56 31 831, GSM: 041 704 663 E-mail: jurij.plevcak@siol.net PON-PET 8h - 12h in 13h - 17h, SOBOTA 8h - 12h
SLOVENIJHEL«! RUMENE STRANI	^
TRGOVINA Z OBUTVIJO
Obiščite nas in se prepričajte!
M a R o X
Marinka Rebolj s.p.
V ZAGORJU - Cesta zmage 3, vam nudi veliko izbiro modelov
OBUTVE PRIZNANIH MODELOV IN ZNAMK:
* VELLOVV CAB, CATERPILLAR, DERMASTJA, ITALV, CICIBAN, NIKE, NES, JOMA, H-STVLE, COPATOV ALENKA, COKLOV...
NOGAVIC: ŽENSKIH IN OTROŠKIH - CICIBAN * PETEJAN
MODNIH TORBIC ININI
Delovni čas:
ponedeljek-petek od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12.ure
r
ša t7FqTei /
Avtobusni promet in turisem. Zsgorjo d.o.o. TURISTIČNA AGBNCUA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
\
IZJEMNO UGODNO!
VIKEND V ISTAMBULU, KAPADOKIJA ZA 10 DNI, TAJSKA, KRIŽARJENJE PO NILU, KITAJSKA VABI, OTROCI, 22.6. PELJITE STARŠE V NOČNI GARDALAND! POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE »V ZADNJEM HIPU«

pomm, DRUŽBE, SKUPINE KAR TARO:
Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov!
PRIHAJA ČAS ZA OBISK NORDKAPPA - 21.6. za 15 dni Vabimo vas na PRAZNIK ČE ENJ 8.6.2002 TRI DNI-UG0DN0 - ANKARAN ZA 15.900 SIT
Pravičas za obisk /7RS'KZ	je junij!
ZA POČITNICE UREDITE VSE PR! NAS!
KATALOG! RAZLIČNIH OPERATERJEV POLETJE 2002 NA VOLJO
i
0
5
1
POTOVALNI BON
INTEGRALOV! DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB KONCU ŠOLSKEGA LETA!
ODPIRALNI ČAS:
Agencija Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SOBDTA09:00 - 12:00
Agencija Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00 SDBOTA08:00 - 12:00
so voroMhHSh in. .. so potovanja z integnal^m-




►
lel 01 /436 53 90 lar 01/436 85 ?0 www rumenesirani com
I N T E R MARKETING
INTEGRAL
INTEGRAL
zunramo
MOJ RADIO ter skupina ŠANK ROCK Najboljša kombinacija za najboljši koncert
11.	Maja seje v Velenju, natančneje v velenjski Rdeči dvorani odvijal veliki koncert, katerega je organiziral velenjski radio Moj Radio, ki v dveh letih delovanja v Velenju predstavlja najbolj priljubljen ter poslušan radio. Zanimivo je to, da se je organizator odločil, da na koncertu predstavi le Velenjske skupine, kar je precej nenavadno za današnje-večje koncerte. Koncerti takšnih razsežnosti kot je bil velenjski seveda vedno privabljajo ogromno ljudi, kar potrdi tudi podatek, daje koncert obiskalo več kot dva tisoč ljubiteljev dobre rockovske glasbe.
Največ obiskovalcev pa je prišlo le z enim namenom in sicer, da bi po vseh teh letih premora ponovno slišali legendarno slovensko rock skupino Sank Rock.
Poleg skupine Šank Rock, so na koncertu med drugimi nastopili tudi 6 pack Čukur, ALYA, ter mlajši Velenjski skupini Avtfit ter On/Off s katerima smo med koncertom na kratko poklepetali. AVTFIT je skupina ki deluje že štiri
leta in pol, današnja zasedba pa je nastala šele pred pol leta. Zanimivo je da so fantje opazili pevko na avdiciji za Popstars, ter jo kasneje povabili k sodelovanju. Člani skupine so stari od 18 do 21 let, njihovi idoli pa so U2, kar smo tudi opazili saj so zaigrali nekaj njihovih skladb. Člani
skupine AVTFIT so: Žagi ( bas kitara), Baki ( kitara), Gagi ( klaviature), Roby ( solo kitara), Gašper ( bobni) in Jessy ( vokal). Skupina ON/ OFF so precej mlajši saj skupina deluje komaj
sedem mesecev. Gre za zares mlado skupino saj je povprečna starost v zasedbi 16 let. Ampak naj vas to ne zavede, saj so se fantje na odru izkazali precej dobro, kot bi delovali že najmanj dve leti. Zgledujejo se po legendarnih Guns n' Roses in Metallici. Zanimivost pri skupini ON/ OFF je to da so nastali 15. Oktobra, natanko dvajset let za skupino Metallica. Zasedba skupine ON/OFF je v polni zasedbi slednja: Nejc Tesovnik ( bas kitara), Vi/n- Franko ( ritem kitara), Boris Golavšek ( solo kitara), Malija Kadliček ( bobni) ter Luka Tesovnik (gl. vokal).
Skupini AVTFIT in ON/OFF sta torej skupini o katerih bomo še marsikaj slišali saj se bosta, z močno voljo in seveda dobrim občutkom za glasbo zagotovo uvrščali na višja mesta glasbenih lestvic.
Na koncu pa le še pohvala Mojem Radiu za izvrstno organizacijsko izpeljan koncert katerih je v Sloveniji občutno premalo.
Besedilo: L.G., slika: L.G.
» NAJSTNIŠTVO »
V prejšnjem tednu je Zavod za izobraževanje in kulturo, Kulturni center Litija organiziral predstavitev kasete in zgoščenke »NAJSTNIŠTVO« mlade obetavne pevke Eve Černe. Predstavila seje v družbi svojih prijateljev iz Glasbene šole Litija in Domžal, ki so s petjem in glasbo pokazali na probleme, ki jih imajo mladi in na katere so njihovi starši že pozabili, ko so bili v njihovih letih.
Evo Černe pa je njena starejša sestra Ana predstavila:
Eva hodi v sedmi razred devetletke na Rodici in glasbeno šolo, kjer se uči violino. Poje v
pevskem zboru Domžalčki, tu sije nabirala svoje prve pevske izkušnje, saj v njem poje že vse od
Eva Černe s pri|atelji na prireditvi v Litiji
začetka in cerkvenem otroškem zboru župnije Jarše.
Kot solistka se je udeležila festivala Melodije morja in sonca 2001, prvi glasek Gorenjske, sodelovala v mnogih radijskih in televizijskih oddajah, pri predstavitvi dveh knjig pisatelja Jožeta Sevljaka itd., preveč jih je že, da bi vse lahko napisali. Redno sodeluje tudi na vseh nastopih Glasbene šole Domžale.
In še nasvet vsem tistim, ki niste prišli na nastop Eve Černe s prijatelji v Litiji, ostane vam še ena možnost, kupite si kaseto ali pa zgoščenko in jo poslušajte. Ne zamudite jo !
MaŠ
ALLAN PRASKIN TRIO NAVDUŠIL V LOKI
V soboto 11.maja ob devetih zvečer je bil v dvorani KD Primož
Trubar v Loki pri Zidanem Mostu koncert jazz tria Alan Praskin saksofon.Gašper Bertoncelj bobni in Nikola Matošič kontrabas.V triurnem programu s tremi bloki smo slišali kar spodoben in ambientalno primeren standardni jazz prirejen za klasični trio in izveden v stilu velikanov jazza. Glasbo je publika sprejela z navdušenjem in odobravanjem, tako, da je kot vedno bilo v zraku čutiti tisti magični opoj klubske atmosfere, značilne za Loko in koncerte v njej.
V pavzi med koncertom je Allan Praskin dejal, da ne pozna prav
veliko mladih slovenskih jazz glasbenikov, zato nima pravega mnenja o njih. Pred leti jih je poznal, še posebno jazz pianista Petra Miheliča iz Ljubljane, že kakih 18 let in je po mojem mnenju eden daleč najboljših glasbenikov iz Slovenije.
V tej zasedbi igramo predvsem zato, ker je bobnar študent v mojem razredu zadnja štiri leta na konzervatorju v Avstriji. Skupaj smo igral kar nekajkrat in seveda pripravili prvo turnejo po Sloveniji decembra lani. Ta je bila z bobnarjem Docom Hammondom s katerim tudi delam v šoli. Marca
letos sem nekaj večerov igral v klubu Gajo s Petrom Miheličem. To s prostori v katerih šojam sessioni vendar sem vedno prišel, ko je bilo teh koncertov že konec, tako nisem imel prilike slišati mlade slovenske jazziste. Kar pa se tiče same glasbe pa je Loka čisti dokaz, da glasba kot tudi jazz, ne pozna meja. To ni Amerika ali Evropa ali Azija - je le glasba in tu se je v Loki dokazalo na prijetnem druženju z mladimi slovenskimi jazzisti in izredno publiko. Še bom prišel če me le povabite v ta kraj, kjer ljubite in radi poslušate jazz.
R.Š.
lepa je narava
Cepljenje rastlin
Mnoge rastline v vrtu lahko razmnožujemo na različne načine. Ponavadi se odločamo za sejanje ali za potikanje, ki je marsikateremu ljubitelju vrtnarjenja dobro poznan. Le redko pa se odločimo za cepljenje rastlin, saj ta način razmnoževanja zahteva zelo veliko spretnosti, še posebno če cepimo okrasne rastline. O cepljenju imate mnogo napisanega v vsaki nekoliko bolj strokovni literaturi. Zelo težko pa najdete podatke, katere rastline lahko med seboj združujemo, daje cepljenje uspešno.
In kaj je cepljenje? To je način razmnoževanja, pri katerem umetno združimo cepič ene rastline s podlago druge rastline, da delujeta kot enotna rastlina.
Kot prvo rastlino, bi navedel srebrno smreko, katera velja kot
priljubljena drevesna vrsta. Za podlago pri srebrni smreki uporabijo našo domačo smreko. Samo podlago posadijo spomladi v manjši lonček ter jo tako pustijo do poletja. Poleti rastlino združijo s cepičem srebrne smreke, ki ga naberejo neposredno pred cepljenjem. Tako imamo novo rastlino, katera je spodaj navadna smreka, zgoraj pa raste srebrna smreka. Prav tako cepijo večino okrasnih smrek.
Pri cepljenju moramo skoraj vedno upoštevati, da združujemo rastline iz istega rodu. Lahko pa se zgodi, da je cepljenje uspešno pri različnih rodovih, kar se je pokazalo pri cepljenju klekov in pacipres. Pri tem kot podlago uporabijo klek. Cepič pa je okrasna pacipresa različnih oblik in
velikosti.
Zanimive so tudi vrtnice. Pri njih za podlago uporabijo šipek. Vrtnico cepijo meseca avgusta. Cepljeno mesto je na koreninskem vratu. Zanimive so tudi stebelne vrtnice. Pri stebelnih vrtnicah najprej vzgojijo šipek do določene velikosti, nato pa v želeni višini cepijo rastlino. Pozneje se razvije krošnja.
Tudi japonske češnje cepijo. Kot podlago pa uporabijo našo domačo češnjo, ki ima primeren koreninski sistem.
Zanimivo je tudi cepljenje skrivenčene leske. Pri cepljenju te rastline so predhodno uporabljali kot podlago navadno lesko. Problem, ki se je pojavil so bili divji poganjki, ki so odganjali iz zemlje. Da bi to rešili so kot podlago uporabili turško lesko, katera ima drevesasto rast.
Na tržnici v Zagorju rastejo pisanolistni ameriški javorji. Pri njih
so za podlago uporabili navadni ameriški javor, ki raste pred Mladinsko knjigo v Zagorju.
Cepljenje rastlin ima več namenov. Najpomembnejši je, da obdržimo vse lastnosti rastline, katero uporabimo kot cepič. Na zelo hiter način razmnožimo velike količine rastlin. Cepljene rastline imajo daljšo življenjsko dobo, kot rastline razmnožene iz potaknjencev (primer so vrtnice). Podlaga, ki jo uporabimo ima močnejši koreninski sistem. Tako je rastlina bolj odporna na bolezni, sušo in škodljivce.
Če se boste odločili za cepljenje rastlin, se predhodno posvetujte s strokovnjakom, ki vam bo z veseljem razkril mnogo skrivnosti cepljenja.
Besedilo: Taškar Sašo
Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013
-	načrtovanje in urejanje vrtov
-	svetovanje
-	obrezovanje dreves
-	urejanje grobov
-	izdelava vodnih objektov
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (35
Cerkev
Nekatere stvari še na poseben način odražajo božjo prisotnost. So kot sveta znamenja, ki so splošno vsem razumljiva. Mednje spada prav gotovo cerkev - bogoslužni prostor.
V prvih dveh stoletjih kristjani niso imeli posebnih bogoslužnih prostorov. Za bogoslužna opravila so se zbirali v zasebnih hišah. Pozneje so gradili posebne bogoslužne prostore - cerkve, v katere so vložili ves svoj verski čut in ustvarjalnost.
Cerkev pa ni znamenje božje navzočnosti (kar se običajno misli), temveč je znamenje, da se nam stalno zbira božje ljudstvo k bogoslužju. Je dom božjega ljudstva (domus ecclesiae). Izraz „dom“ želi poudariti, daje cerkev tista zgradba, kjer se zbirajo člani (udje) Kristusove Cerkve, božje ljudstvo, da izvršuje svojo posebno dejavnost: posluša božjo besedo, skupaj moli, prejema zakramente in obhaja evharistijo.
Pravo in popolno svetišče nove zaveze je Kristus. Vsi udeleženci
odrešenja oblikujejo njegovo svetišče, kije zgradba živih kamnov. “Tisti, ki so krščeni, so namreč s prerojenjem in maziljenjem s Svetim Duhom in posvečeni za duhovno stavbo". Ta duhovna stavba je Kristusova Cerkev iz živih kamnov zgrajeno božje ljudstvo. Zato pravi sv. Pavel: "Potemtakem niste več tujci in priseljenci, temveč ste sodržavljani svetih in domačini pri Bogu. Sezidani ste na temelju apostolov in prerokov. Vogelni kamen pa je sam Kristus Jezus, ki spopolnjuje celotno zgradbo tako, da raste v svet tempelj v Gospodu. Vanj se z drugimi tudi vi vzidavate za božje bivališče v Duhu" (Ef2, 19-22).
Stavba cerkve je ne samo znamenje in podoba Cerkve, ki je na poti v nebeško popolnost, temveč je tudi podoba nebeške Cerkve, zato mora biti dostojno in lepo urejena. Zato si Cerkev vedno prizadeva za plemenito pomoč umetnosti in dopušča umetnostne oblike vseh narodov in vseh dežel. Ne teži samo za tem, da ohranja umetnine in zaklade, podedovane iz prejšnjih stoletij in jih prilagaja
del)
novim potrebam, kolikor je primerno, ampak si prizadeva pospeševati tudi nove stvaritve, prikladne za razumevanje sodobnosti. Pri odločanju o umetnikih in pri izbiranju del za uporabo v cerkvi je zato treba iskati resnično umetniško vrdnost, ki krepi vero in pobožnost ter se sklada z resnico, ki jo označuje, in s svojim namenom.
Vsa simbolika cerkve (stavbe) je lepo izražena v posvetilni molitvi, ki jo škof glasno moli pri posvetitvi cerkve: „0 Bog, posvečevalec in vodnik svoje Cerkve, spodobi se, da te počastimo s praznično hvalnico. Danes hoče tvoje verno ljudstvo s slovesnim obredom tebi za vedno posvetiti to hišo molitve. V njej te bodo pobožno častili, poučevat jih boš s svojo besedo in hranil z zakramenti. Ta stavba je senca skrivnosti tiste Cerkve, kijo je Kristus posvetil s svojo krvjo, da bi sam sebi pripravil slavno nevesto, po čistosti vere zgledno devico in po moči Duha rodovitno mater. Sveta Cerkev, izbrani božji vinograd, kis svojimi poganjki na lesu trle sega v nebeško kraljestvo. Presrečna
Cerkev, bivališče Boga med ljudmi, svetišče, pozidano iz živih kamnov, postavljena na temelj apostolov, tvoj vogelni kamen pa je Jezus Kristus! Vzvišena Cerkev, mesto na gori, vsem vidno in jasno, kjer sveti večna svetilka Jagnjeta in odmevajo hvaležni spevi svetnikov! Gospod, ponižno te prosim, posveti to cerkev in ta oltar z nebeškim blagoslovom. Naj bo za vedno svet prostor in za zmeraj miza, pripravljena za Kristusovo daritev. Dobri Oče, tukaj naj voda božje milosti izmiva grehe ljudi, da se bodo tvoji otroci, odmrli grehu, prerajali v nebeško življenje. Tukaj naj tvoji verniki ob oltarni mizi obhajajo spominski obred velike noči in se nasičujejo s Kristusovo besedo in njegovim Telesom. Tukaj naj odmeva prijetna hvalna daritev, angelskemu petju naj se pridružijo človeški glasovi in naj se za rešitev sveta dviga nenehna molitev. Tukaj naj ubogi dobivajo usmiljenje, stiskani prihajajo do prave svobode in vsi ljudje prejemajo dostojanstvo tvojih otrok, dokler veseli ne dospejo do onega Jeruzalema, ki je zgoraj..."
Branko Nimac
Super ponudba RENAULT
OMEJENIH SERIJ VOZIL RENAULT V MESECU MAJU
•	Renault Tvvingo Flamingo že od 1.599.000,00 SIT
varnostna blazina za voznika in sovoznika, električni pomik stekel, radio z zvočniki...
•	Renault Tvvingo Air 1.775.000,00
klimatska naprava, varnostna blazina za voznika in sovoznika, električni pomik stekel, električno nastavljivi in ogrevani vzvratni ogledali, daljinsko centralno zaklepanje...
•	Renault Cii o že od 1.787.000,00 SIT
ABS, 4x varnostna blazina, progresivni servo volan, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj...
•	Renault Clio Air že od 1.990.300,00 SIT
klimatska naprava, ABS, 4x varnostna blazina, progresivni servo volan, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj, električno nastavljivi zunanji ogledali, kovinska barva...
•Renault Megane Air že od 2.721.000,00 SIT
klimatska naprava, ABS, 4x varnostna blazina, progresivni servo volan, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj...
•Nova Thalia že od 1.648.000,00 SIT
SUPER CENE TUDI ZA DRUGE MODELE RENAULT: Kangoo, Scenic, Laguna...
Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110
03/56 33 111 03/56 33 112
Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si
23.VELTRAVNA 2002
zdrav duh
ENOLETNICE
Pri pomladanskem sajenju balkonskih korit nikakor ne smemo prezreti okolico hiše.
Gredice in ostala korita bomo zasadili z enoletnicami.
Enoletnice so rastline, ki v eni vegetacijski sezoni razvijejo vse življensko pomembne organe in v jeseni odmro. Najlepše pridejo do izraza, če jih v skupinah sadimo v vrtove, parke in grobove.
Enoletnice, ki jih najpogosteje sadimo:
•AMETNICA
Je pokončna rastlina, ki cveti v rdeči, oranžni in rumeni barvi. Primerna je za v balkonska korita, grobove in parke. Zasledimo jo tudi v vrtovih saj odganja uši in izboljša okus nekaterim vrtninam.
SALVIJA
Poznamo različne sorte, ki cvetijo v rdeči. roza. beli, vijolčasti in modri barvi. Sadimo jih v korita in grede.
AGERATUM
Za popestritev ali zaključek nasada gredice uporabimo ageratum, ki cveti v modri, beli in roza barvi.
BEGONIJA
Je zelo cenjena rastlina, ker dobro prenaša sušna obdobja. Posadimo lahko bele, roza in rdeče begonije, ki imajo rdečkaste ali zelene liste.
CINERARIJA
S privlačno mehkimi srebrno belimi listi jo lahko dodamo cvetoči zasaditvi. Čez zimo jo
pustimo v koritu, kjer dodamo reso in smrečje, da nadomestimo balkonsko cvetje.
MINI PETUNIJA
Zadnja leta so zelo priljubljene raznobarvne petunije, ki jim namenimo svetla mesta. Posadimo jih lahko v korita, grede ali grobove.
Za boljše mešane zasaditve lahko uporabimo
še:
ALTERNATERO, VERBENE, PIJAVČ-N1C0, LOTOS, BIDENS IN AFRIŠKI SMILJ
Upam. da sem vam opisala kakšno rastlino, ki bo popestrila vaš vrt, da ga boste lahko vse do jeseni občudovali. Jeseni pa boste enoletnice zamenjali z dvoletnicami. Več o njih pa. ko bo čas za zasaditve z dvoletnicami.
£ VRTNARSTVO ACM
Agata MASELJ s.p.
Za letošnjo pomlad vam vrtnarstvo ACM ponuja vse vrste pelargonij, fuksije, surfinije in različne novitete. Svetujemo vam pri zasaditvi korit in obešank, ter ureditvi okolice
vašega doma.
Obiščite nas in prijetno boste presenečeni!
Delovni čas: od pon. do sob. 9 - I9h,
GSM: 041/441-745
L06KRD€
MOČ NARAVE V KOTIČKU ZA ZDRAVJE
ALOE BARBADENSIS MILLER - zakaj zdravilna rastlina in zakaj ima tako zdravilno moč?
«LOet®D6
Dosedaj so v Aloji odkrili več kot 160 sestavin, ki delujejo tako, da blažijo bolečine, rastrupljajo organizem, blažijo vnetja, jačajo imunski sistem, pomagajo vspostaviti celično ravnovesje in fiziologijo.
Za najpomembnejše učinkovine veljajo:
1.	Proteini, ki so sestavljeni iz 18 aminokislin, ki so zelo pomembne za zdravje našega organizma (beljakovine - nosilke življenja)
2.	Skupina B vitaminov (BI, B2. B3, B6, B 12), ki so učinkoviti predvsem proti staranju, depresiji, zaščiti pred srčnimi napori, zaščito ožilja.
3.	Minerali: magnezij, železo, baker, mangan,
cink, germanij, kalcij.
Zelo pomembno je pravilno razmerje mineralov v našem organizmu.
Zaradi pomanjkanja enega ali več mineralov, se pri ljudeh pojavlja utrujenost, glavobol, depresija, razdražljivost, stalno ponavljajoče infekcije, obolenje prebavnega trakta.
4.	Antioksidanti (C. E, Betakaroten, Selen), preprečujejo strdke, zmanjševanje LDL holesterola, bojujejo se proti astmi, raku/-brnonhitisu....
5.	Germanij preprečuje nastajanje rakastih celic, je čistilni filter našega organizma, njegova naloga je, da v telesu veže nase proste toksine oziroma strupe. V telesu deluje kot katalizator in ga lahko primerjamo s klorofilom pri rastlinah. Delovanje germanija je dolgotrajno, saj sc izloča počasi in ostane dolgo časa v krvnem obtoku.
Ta posebna sestava, daje Aloji čudežno moč, saj jo lahko vključimo v dobrodelnico vseh rastlin človekovega zdravja. Kakovost soka je odvisna od časa in postopka predelave. Liste najprej očistijo in iz njih iztisnejo sok v obliki želatine, nato pa pričnejo ločevati želatino in čisti sok. Sok nato prefiltrirajo, dodajo naravne stabilizatorje in tako dobimo končni izdelek 100% čisli sok Aloje.
Zaradi hladnega načina predclave ofirani sok 98% vseh življensko pomembnih sestavin, ki se nahajajo v soku. S tem pa se ohrani soku lastna značilna barva in okus (jantarjeva barva in kislo grenak okus).
Na samo kvaliteto izdelka, vpliva tudi način rasti Aloje, paziti je potrebno paziti, da sejo ne gnoji z pesticidi in da ji cvet odrežemo prodno cveti.
Dr. J. Finncgan v svoji knjigi o ALOE VERI, ugotavlja, daje proizvajalcev soka ALOE VERE po svetu zelo veliko. Glede na to pa je tudi kvaliteta soka tudi zelo različna. Zato svetuje, da poiščemo kvalitetni sok z identično barvo in okusom ALOE VERE. saj bomo le tako dosegli pričakovane rezultate.
Čisti ALOE VERA sok, uživamo dnevno in sicer 2-4 žlice.
Izmed vseh, ki ste nam pisali smo izžrebali bralko: Justi Š. iz Hrastnika, ki bo prejela izdelke iz našega programa.
delniška družba
Kolodvorska cesta 5, poštni predal 76, 1420 Trbovlje telefon h.c.: 03/56 52 300 E-mail: cementarna.trbovlje@cement-trb.si http://www.cement-trb.si
Iskrene čestitke ob občinskem prazniku vsem občankam in občanom občine Trbovlje!
Elektro Ljubljana d.d.
DE TRBOVLJE
Trbovlje, Gimnazijska cesta 25
čestitamo ob
njihovem prazniku!
fisPEKTER™!
Cb 1. juniju prazniku občine
zdrav duh
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO
Petinpetdeseta literarna uganka pomeni tudi, da se družimo že približno prav toliko mesecev. Pomeni tudi, da ste doslej ugibali že o petinpetdesetih slovenskih književnikih. Pomeni tudi, da smo vam podelili najmanj toliko knjig in drugih nagrad. Nagrada- knjiga- pa vas čaka tudi tokrat. Le pravilno morate v kuponček zapisati ime in priimek znanega slovenskega pesnika, pravljičarja. Zagotovo to ni pretežka naloga. Verjamem, da mnogi poznate njegovo zgodbico z naslovom Moj prijatelj Piki in pesmice Maček Muri, ki jih je in jih še tako lepo prepeva Neca Marjeta Falk.
V pomoč navajamo prvi kitici dveh njegovih pesmic: Podoba dečka in Podoba deklice.
1.	Po senčnik krajih gnezdijo penice in kalini in gora se po smrekovo čez hrbet naščetini.
2.	Narašča bezeg in srobot.
Šopiri se robida.
V zakotni cerkvi križev pot in mrzli kamni zida..
Uganko sestavil Igor Goste
KNJIGE NAŠE PRIJATELJICE
KULTURNI KOLEDAR
6.5.1861 se je v Indiji rodil pesnik, pisatelj, mislec Tagore.
7.5.1927 so v Hollywoodu prvič podelili Oskarja.
10.5.1876 se je v Vrhniki rodil Ivan Cankar.
Pripravil Igor Goste
Ne pozabite na flavtiste
V Zagorju so ta teden obeta spet izjemna kulturna prireditev Ne pozabite na flavtiste.ki se bodo zbrali na svojem četrtem srečanju letos 25 in 26. maja. Program je bogat in izjemno zanimiv. Tokrat se bodo predstvaili flavtisti iz raznih držav in kontinentov: Robert Stallman iz ZDA, Moshe Aron Epstein iz Izraela, Silvia Careddu iz Italije, Janos Ballint iz Madžarske , Jean Penny iz Avstalije, Jean Lous Beaumadier iz Francije, Matihias Ziegler iz Švice in Renata Penezič iz Hrvaške. Dr. Ivan Turk in Drago Kunej bosta predstavila prazgodovinsko koščeno piščal, domnevno najstarejši najdeni glasbeni instrument. Seveda poleg koncertov ne bo manjkalo tudi učnih delavnic, razstav in igranja skupne skladbe.
V sredo so bile v Ljubljani, v Klubu slovenskih pisateljev predstavljene novosti, nove knjige izdane pri Založbi Karantanija iz Ljubljane:
Rhiannon Lassiter: ČARODEJI
pripovedni slog avtorice in v njem izreden občutek za vzdušje, razburljiva zgodba pa nam prikaže skupinico mladih, med katerimi so tudi čarodeji, to so otroci z genom, ki jim omogoča dostop do vseh
Peter Čolnar : ZATO PA ŠE ŽIVIMO
Je knjiga, ki sodi v vsak slovenski dom. Opisuje življenje in delo velikih slovenkih osebnosti: zdravnikov, izumiteljev, matemati-
razredne stopnje v petih knjigah : Živali okoli našega doma, Gozdne živali, Gorske živali, Tuje, divje živali in Morske živali, je namenjena predvsem tistim, ki jih zanima vse kar jih obdaja. So
Knjigo je mlada angleška pisateljica napisala pri 18 letih, pozneje pa še dve. Prevod je delo Dušana Rebolja.
ČARODEJI:
Roman razkriva imeniten
računalniških sistemov. ČARODEJI: SENCE Je drugi roman iz trilogije o čarodejih, v katerem pa se glavni junaki iz prve knjige znajdejo v vse večji nevarnosti.
Občinska revija odraslih pevskih zborov
V torek, 14. maja je v hrastniškem DD odmevalo petje, saj je Zveza kulturnih društev pripravila občinsko revijo odraslih pevskih zborov. Žal na reviji ni nastopil
Moški pevski zbor Steklar. Ženski pevski zbor Svobode Dol pri Hrstnikuj pod vodstvom Sabine Vengust Krajnc se je predstavil z narodnima Vsi so prihajali in Čarni
kov, skladateljev itd., ki so vsak na svojem področju veliko dosegli. Knjiga je opremljena s fotografijami in drugim slikovnim materialom. Marjeta Zorec : ALI VEŠ ? Zbirka namenjena otrokom nižje
kus. Cvetka Golarja in Ali I Have To Do Is Dream Boudleauxa Bryanta. Moški pevski zbor Svobode Hrastnik pod vodstvom Vanje Tomca pa je zapel primorsko narodno Barčica O, da je roža Mirka Kunčiča, Jutri gremo v napad Mateja Bora in prleško Tuje
leposlovne knjige z zbranimi zgodbicami in pravljicami na določeno temo. Na koncu vsake zgodbice pa je v posebnem poglavju ALI VEŠ ? dodan odgovor na zelo izvirna vprašanja izbrane teme.
-----------------------------MaŠ
še en suhec. Kot gostje so se na reviji predstavile članice dekliške skupine pevskega zbora iz Trbovelj pod vodstvom Katarine Marolt.
Prireditev je povezovala Nina Štefane, strokovni spremljevalec pa je bil Edvard Goršič.
F.M.
	Podjetje za svetovanje, inženiring in ■ Trgovinsko poslovanje F	Cesta 20. Julija 2c, 1410 Zagorje Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 E-mail:tref<9>tref.si http:www.tref.Si
	
Programi	Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,...
Servis	Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,...
Računovodstvo	Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike.
Zastopstvo	Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot.
Izdelava spletnih strani.	
Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti.	
\/<;p podatke dohite na naši spletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme.	
				
/VS DOMŽALE Servis In trgovina d o.o.. Blatmca 3a. I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 servis: 01/562-22-62				
fax: 01/562 37-05				
Touring	Moč (kVV/KM)	MPC		Inf.MPC v EUR	
GL 1800 A Gold VVing	87/118	5.849.000	26.305	
ST 1300 Pan European	87/118	3.599.000	16.186	
ST 1300 A Pan European	87/118	4.179.000	18.795	
NT 650 V Deauville	41/56	1.999.000	8.990	
I Šport touring				
CBR 1100 XX S.BIackbird	121/164	2.639.000		11.869	
VFR 800 Fl	81/110	2.599.000	11.689	
CB 900 F Hornet	81/110	1.999.000	8.990	
CB 600 F Hornet	71/97	1.699.000	7.641	
CB 600 S Hornet (oklep)	71/97	1.789.000	8.046	
I Šport				
VTR 1000 SP-2	100/136	3.249.000		14.612	
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.599.000		11.689	
CBR 600 FS Spori	81/110	2.179.000	9.800	
CBR 600 F	81/110	2.089.000	9.395	
NSR 125R	/15	999.000	4.493	
I Chopper				
I VT 750 C2 Shadovv	32/44	1.589.000	7.146	
I Enduro				
XL 1000 V Varadero	70/95	2.399.000	10.789 |	
XRV 750 Africa Twin	44/60	2.059.000	9.260	
XL 650 V Transalp	41/55	1.799.000	8.091	
XR 650 R	45/61	1.729.000	7.776	
XL 125 V Varadero	/15	1.199.000	5.392	
I Gross				
CR 250 R	43/58	1.399.000	6.292	
CR 125 R	30/41	1.349.000	6.067	
I Skuter				
Silver VVing (FJS 600)	37/50	2.029.000	9.125	
Jazz 250 (NSS 250)	14/19	1.529.000 MP um so v SIT, « MPC je vračunan 20% DDV, [UR/SIT=222,35. Pridržujemo si pravica do spremembe cen In sicer ob več kol 3% zvišanju tečaja JPY oli USD. Cenik veljn od 05.02.2002.			6.877	
Sobe z novo podobo!
Sobe s kopalnico, nova oprema - to je Krone
imam
Rezervacije na 02/526-1434 in GSM: 041/404-648
Turistični objekt "Krone" Moravske Toplice:
CENIK CELOTNE PONUDBE
5 dni z zajtrkom 5 dni polp. z eno bograč več.
7 dni z zajtrkom 7 dni polp. z eno bograč več.
7 dnevno bivanje z možn. kuhanja
(lahko z lastno posteljnino)
IZVEN SEZONE
11.500	sit+tt
16.000	sit+tt
15.500	sit+tt
22.500	sit+tt
10.000	sit+tt
JULIJ, AVGUST
12.500	sit+tt
17.500	sit+tt
17.500	sit+tt
24.500	sit+tt
10.000 sit+tt
zdravstvena tema
Dolžni smo se mm opravičiti, ker v prejšnji številki zaradi tehničnih težav nismo uspeli objaviti članka z naslovom Aerobna vadba. Preden se posvetite branju omenjenega članka, ki ga objavljamo tokrat (spisala ga je višja fizioterapevtka Petra Vindišar), pa objavljamo še dve srečni nagrajenki, ki bosta po pošti prejeli po eno vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško. To sta Marija PLšek, Španskih borcev 28, 1420 Trbovlje in Silva Oblak, Opekarna 7, 1420 Trbovlje. Obe sta namreč pravilno odgovorili na 13.nagradno vprašanje oziroma sla našteli vsaj dve tehniki masaže. Čestitamo in veliko užitkov pri kopanju.
AEROBNA VADBA KOT DEL TELESNE AKTIVNOSTI
Aerobna vadba je v zadnjih letih dobila osrednje mesto v procesu dobre psihofizične telesne pripravljenosti. Vsaka telesna aktivnost prinese človeku številne duševne in fizične koristi. Za sprostitev je dovolj že krajši sprehod v naravi. Bolje je, če v krajšem času prehodimo daljšo ali bolj strmo pot, še bolj pa. če telo pošteno segrejemo, spodbudimo srčno žilni in dihalni sistem.
Ukvarjanje z redno telesno vadbo je dostopno slehernemu rekreativcu. Ni se potrebno zapoditi v najdražjo športno trgovino in si nakupiti najmodernejšo telovadno
opremo in pripomočke. Potrebujemo le udobno športno obutev in obleko, dobro voljo in že se lahko odpravimo na živahen sprehod, tek. Za popestritev vadbe si lahko privoščimo plavanje, veslanje, kolesarjenje ali aerobni ples. Izvajamo lahko tudi vse ostale aktivnosti, ki izpolnjujejo nekatere pogoje, kot je obdržati ritmično mišično aktivnost večjih mišičnih skupin vsaj 20 minut neprekinjeno v območju aktivnosti od 70 - 85 % funkcijske kapacitete (maksimalnega srčnega utripa = 220 - starost oziroma leta). Izbrano aktivnost je potrebno izvajati vsaj 3-5 x na teden.
VADBEN A OBMOČJA GLEDE \A STAROST (tabela)
Plavanje v bazenih ZL se prilega tako duhu kot telesu.
Starost (leta)	Uravnavanje tel.teže (60-70% u/min)	Aerobni trening (70-85% u/min)	Povprečni maks. srčni utrip (100% u/min)
20	120-140	140- 170	200
25	117-136	136- 166	195
30	174	133	133	161	190
35	lil 129	129	157	185
40	108-126	126-153	180
45	105-122	122- 149	175
50	102-119	119- 144	170
55	99-115	115-140	165
60	96-112	112-136	160
65	93- 108	108-132	155
70	90-105	105-127	150
V tabeli poiščite ustrezen srčni utrip (primeren svojim letom) in si ga zapomnite, saj bo to osnovno merilo za določanje intenzivnosti vadbe skozi celoten trening. Odvisno od želenega cilja oziroma namena vadbe izbirate med utripom, za katerega so raziskave pokazale, da je učinkovitejši pri . vadbi za uravnavanje telesne teže (60-70 % maks.srčnega utripa na minuto) in utripom, ki pogojuje kvaliteten progresivni trening srčno-žilnega, dihalnega in mišičnega sistema.
Za spremljanje srčnega utripa pa so danes na voljo ustrezni pripomočki, namenjeni enostavni, vsakodnevni in množični
uporabi.To so t.i. monitorju srčnega utripa, sestavljeni iz pasu, v katerem je vgrajen senzor za beleženje srčnih utripov in ure-monitorja, ki nam prikaže numerični podatek v frekvenci srčnega utripa. Z njimi spremljamo govorico telesa skozi spremljanje pulza med telesno aktivnostjo
Pri vadbi ne pretiravajte.V želji, da bi hitro dosegli cilj, se veliko ljudi odloči za prenaporno vadbo. Poškodbe, brezvoljnost, izguba apetita, hitra utrujenost med vadbo in kronična utrujenost so znaki, ki kažejo na pretiravanja. Po nekaj tednih tako zastavljene vadbe boste zagotovo obupali.Vadbe se lotite postopoma, počasi, previdno,
namesto da bi se naprezali preko meja svojih zmožnosti.
Z redno telesno vadbo v sodobnih	fitnes centrih,
telovadnicah ali med popoldanskim sprehodom pridobimo dragoceno priložnost	za družabnost,
navezovanje novih znanstev in sklepanje prijateljstev. Koristi od redne telesne vadbe je veliko. V splošnem zmanjšuje krvni tlak, holesterol v krvi, pripomore k
zmanjšanju maščobnih depojev v telesu, zmanjšuje telesno težo. Poveča se fizična zmogljivost organizma. Izboljša se srčna funkcija-na večje fizične obremenitve se organizem odzove z enakim ali nižjim utripom. Če telo obremenimo, zaradi tega ne slabi, temveč postane močnejše in bolj odporno. Pri vsem tem pa veliko pridobi tudi človekova duševnost. Razmišljajte pozitivno! Predstavljajte si slike, ki se vam bodo z vadbo uresničile, in cilje, ki jih boste dosegli. Bolje se boste počutili, bolj lahkotno se boste gibali, postali boste privlačnejši, sproščeni in bolj samozavestni. Telesni napor je nemara res utrujajoč, vendar ne primerljiv z veseljem in zadovoljstvom po naporni vadbi, osvojenim vrhom, čudovitim razgledom in nenazadnje s pogledom na lepo, čvrsto in zdravo telo, v katerem se dobro počutimo in s katerim lahko sledimo tempu, ki ga od nas zahtevajo v službi in doma.	Ureja Igor Goste
v

15.NAGRADNO VPRAŠANJE
Napišite nam, katere telesne vadbe vam najbolj ugajajo in kolikokrat tedensko, mesečno se jim posvečate (dopišite tudi svojo starost). Odgovore z izrezanim vprašanjem nam pošljite na naš naslov do 30.maja

*
ZDRAVILIŠČE
LAŠKO
MEDICINA IN TURIZEM, Zdraviliško c. 4,3270 LAŠKO,
Tel.: 03/ 7345 111, Fox: 03/ 7345 298
Reiervodje: +386 (0)3 7345 122, E-moil:zdravill«e.laiko@eonet.sl
hllp://www.zdravilište-laško.sl, SLOVENIJA
NOVO v Zdravilišču Laike AVURVEDSKA MASAŽA
Je stara indijska znanost, razlikuje tri vitalne energije ali doše: VATA, PITA in KAPHA, ki uravnavajo vse fiziološke in psihološke procese v telesu in umu. Pri masaži se uporabljajo naravna segreta eterična olja. Masaža sprošča, vzpostavlja ravnovesje energij, pomaga pri stresu, daje dobro počutje, poveča življensko moč in koncentracijo. Inf. in rez.: 03-7345-166
Cenjene Trboveljčanke, cenjeni Trboveljčani, prijatelji od vsepovsod!
Letos mineva 78 let, od dogodka zapisanega v spominu ljudi kot 1. junij, od spopada delavcev z ORJUNO . Ta dan je občina izbrala za svoj praznik, za praznik ljudi, ki živijo in čutijo s Trbovljami. V času pred praznikom in po njem smo za Trboveljčanke in za Trboveljčane, za njihove prijatelje in
znance pripravili vrsto prireditev, srečanj in druženj.
Ob prazniku našega mesta, Trbovelj vam čestitamo in vas vabimo na srečanja, še posebej na osrednjo slovestnost 31. maja ob sedmi uri zvečer v gledališko dvorano Delavskega doma, ko bomo podelili
prvojunijske nagrade.
Vabljeni in na snidenje
OBČINSKI SVET IN ŽUPAN OBČINE TRBOVLJE, Ladislav Žiga ŽGAJNAR
VITASAN mo izlake
ZDRAVSTVO IN TURIZEM
Podlipovica 43, 1411 IZLAKE, TEL./FAK.: +386 (0)3 56 79 060, E-mail: info@vitasan.si in info@hoteltrojane.com
(3^Id I. juniju, predniku obči "jrbovlje želimo, vsem občank
me
a m in
občanom, prijetno praznovanje!

ZDRAVSTVO ZAGORJE: TEL: +386 (0)3 56 55 000, FAK: +386 (0)3 56 79 060 GSM: +386 (0)40 733 528
HOTELTROJANE:
Tel: +386(0)1 72 33 610, Fax: +386 (0)1 72 33 615 GSM: +386 (0)40 733 528
www.vitasan.si
www.hoteltrojane.com
&
Ob I. juniju, prazniku občine Trbovlje vsem čestitamo in želimo prijetno praznovanje!
ZAKLJUČEK NATEČAJA EVROPA V ŠOLI
V četrtek, 9.maja 2002, so se učenci podružnične šole Mlinše udeležili podelitve nagrad na regionalnem nivoju v Zagorju ob Savi. Pridružili so se jim tudi štirje učenci OŠ Ivana Kavčiča iz Izlak, ter učenci, ki obiskujejo krožek
Mariboru. V Mariboru so si ogledali enkratno pripravljeno predstavo. Podelili so priznanja učencem, ki so se s svojimi deli uvrstili v državni izbor. Letošnja tema natečaja je bila Naša zgodovina - naša evropska prihodnost. Učenci so se lahko
Pred mestnim gledališčem v Mariboru
Evropa v šoli na OŠ Trbovlje. Vsi udeleženi so bili za svoje sodelovanje na natečaju nagrajeni z majico, na kateri je znak Evropske unije. Posebna nagrada pa je bila ogled zaključne prireditve v
udeležili natečaja s svojimi likovnimi, literarnimi in fotografskimi izdelki. Na literarnem natečaju je bila zelo uspešna učenka osmega razreda OŠ Ivana Kavčiča Izlake, Maja Drobne. Za svoj spis z
naslovom Prisluhnila sem pogovoru med cekinom in evrom, je v kategoriji učencev od petega do osmega razreda, zasedla tretje mesto. Nagrajena je bila s posebno plaketo, knjižno nagrado ter z enotedenskim bivanjem v Piranu.
skupina English Študent Theatre II. Gimnazije Maribor je vse očarala s svojim nastopom iz musicla Briljantina. Za konec so na noge s svojo predstavo iz musicla Hair spravili vse navzoče. Maja je prizorišče dogajanja zapustila za
Dobro razpoloženje na avtobusu
Zaključne prireditve seje udeležilo precej uglednih gostov. Program so s svojimi glasovi obogatile pevke Glasbene matice. Nepozaben je bil tudi nastop bobnarske skupine ter nastop plesne skupine. Gledališka
izkušnjo bogatejša ter z vrsto novih poznanstev. Pot nazaj domov je preživela skupaj s svojimi sošolci ter se ob izvirnem improviziranju petja učencev iz Mlinš, tudi dodobra nasmejala.	IRH
Prisluhnila sem pogovoru med cekinom in evrom
Stojim v vrsti pred bančnim okencem in že 15 minut čakam in čakam, da bi prišla končno na vrsto. Človek pred mano je vseskozi brskal po svoji denarnici in po nesreči sta mu dva kovanca zletela po tleh.
Sklonim se, da bi človeku vrnila denar, ki ga je izgubil, a glej ga zlomka, zaslišal se je glas. Pogledam naprej, pogledam nazaj, nikjer nič! Samo kup ljudi, ki nestrpno čakajo, da bi opravili, kar morajo. Pa pomislim, mogoče, čeprav je v bistvu skrajno noro, pa govorita tista dva kovanca na tleh. In resje bilo tako, najprej sem siju samo ogledala in ugotovila, da se zelo razlikujeta. Eden od njiju je imel precej zavidljivo starost. Človek, ki ga kar tako nosi s seboj, je ali skrajno neodgovoren, da nosi s seboj srednjeveške cekine, ali pa drugo, bolj logično, ima jih dovolj oz. prinaša mu srečo. Nekaj od tega že mora biti. Drugi kovanec je bil iz vrst sedanjih evrov. Pozorno sem prisluhnila njunemu pogovoru. V začetku je zvenelo nekako takole.
' Jaz sem pa lepši od tebe, tako si že star, da so vsi pozabili nate!' je evro zmerjal cekin.
' Če si lepši, to ne pomeni, da si tudi pametnejši, res da sem starejši, vendar me ljudje še vedno zelo cenijo,' mu je odbrusil cekin.
" Veš kaj, ti starina, jaz povezujem ljudi na vsem ozemlju Evrope in sem glavna valuta mnogim državam, vsem članicam Evropske unije. Medtem ko ti le še krasiš muzeje, pa očitno tudi nasprotni predalček v denarnici mojega lastnika, ' reče evro.
" No, prav, vdam se, pametnejši odneha. Tudi jaz sem imel svoje čase, ko sem ljudem mnogo pomenil, zato ni prav, da tako govoriš o meni. Tudi jaz sem povezoval mnogo različnih narodov, mnogo ljudi, kraljev, cesarjev in podobnih. Tudi jaz sem imel svojo ceno!" je užaljeno odgovarjal cekin.
' Prav imaš, resje bilo tako. Malo sem se prenaglil v svoji izjavi. Oprosti, nisem tako mislil. Spoštujem te. Povej mi, kako je zdaj
s tabo, ko si tako rekoč poniknil v muzeje. Tudi mene čaka enaka usoda. Sicer ne takoj, toda prepričan sem, da bom čez nekaj desetletji tudi jaz le kot bled spomin preteklosti čepel na najbolj zaprašeni polici muzeja <Denar nekoč> .In mislim, da mi ne bo prav prijetno, kot zdaj ni tebi. Oprosti!" obžalujoče ugovarja evro.
' Saj ti oprostim, vem , kako je, ko si mlad, tudi sam sem bil nekoč. Vse je tako zabavno.Obiščeš mnogo krajev, blagajn, bank, menjalnic in denarnic, vse je tako lepo. Zdaj čepim v denarnici najinega lastnika. Le kdaj pa kdaj pokukam v širni svet, pa še to samo takrat, ko kaj hoče od mene, da mu prinesem srečo ali kaj podobnega. Ni zabavno biti star. Kako si pa kaj ti? " odgovarja cekin.
' Načeloma sem v redu. Od novega leta sem zamenjal mnogo valut. Celo marko, ki je bila dolga leta vodilna. Na Portugalskem sem zamenjal eskudo, v Italiji liro, v Avstriji šiling... Bilo je naporno, a sedaj sem se že privadil. Ljudje pa
se še vedno privajajo mene. Upam, da me bodo nekoč sprejeli vsi evropski narodi in bom lahko ponosen na to, da sem nekaj naredil, da sem povezal ljudi v neko celoto. Čeprav je to le denarna enota, kot si to nekdaj počel ti. Rad bi, da bi se vse poenotilo, da bi bil denar za vse enako vreden, ne pa da imajo nekateri narodi tako visoko valuto, drugi spet nižjo," razmišlja evro.
" Srčno upam, da ti bo uspelo, dragi moj mladec. Še nekaj bi te vprašal. Ali si za, da sva od sedaj naprej sostanovalca? Bodiva v istem predalčku, prosim, naredi to zame, da mi ne bo dolgčas. Veš, kaj sem opazil? Nekdo naju posluša. Mislim, da naju hoče pobrati in vrniti lastniku, a je preveč šokiran, da bi lahko karkoli ukrenil,' je rekel cekin.
Vedela sem, daje to letelo name, a nisem odnehala.
” Dragi moj cekinček, zelo rad bi stanoval s tabo v denarnici, a mislim, da bom ostal tu, v banki. Lastnik me potrebuje. Zelo mi je žal
PRAV	PRAV
da sva se tako spoznala. Mislim, da je čas, da se posloviva. Lepo se imej še naprej, mislil bom nate, upam, da se še kdaj srečava. Zbogom prijatelj moj!” je ves ganjen zaključil evro.
Vse, kar je lahko rekel cekin, je bilo:” Zbogom, pogrešal te bom, ne bom te pozabil, želim ti srečno življenje.”
In tako se je zaključil njun pogovor. Pobrala sem kovanca, ju dala lastniku, ki me je že pred petimi sekundami dregal, kaj počnem na tleh. Zahvalil se mi je in rekel, da če mu ne bi vrnila kovancev oz. bi ju izgubil, bi verjetno celo življenje imel smolo,
ker mu zlati cekin prinaša srečo. Tudi ne bi mogel poravnati vseh položnic, ker je imel ostalo gotovino v drugi denarnici. In mu je ta evro prihranil 15 minut časa, kolikor bi potreboval, da jo gre domov iskat.
Konec koncev imata oba kovanca neko vrednost. Sicer vsak svojo, toda v svojih namenih se prav dobro dopolnjujeta. Naj tako ostane tudi vnaprej, sem zadovoljno ugotovila in gledala, kako bančnik šteje slovenske tolarje. Do kdaj še?
Spis, ki je dobil nagrado strokovne žirije na državnem nivoju.
Avtorica: Maja Drobne
Razstava eko izdelkov
Šolarji OŠ Ivana Kavčiča Izlake in podružnične šole Mlinše so v prostorih turističnega društva Izlake pripravili razstavo eko izdelkov, ki so nastajali v tem šolskem letu. Razstava bo za javnost odprta od 18.5.2002 do 10.6.2002. Učenci so se s svojimi izdelki izkazali ter dokazali, da je mogoče za dobre eksponate uporabiti tudi odpadno embalažo. Z razstavo so na svoj način obeležili krajevni praznik Izlak ter se javnosti predstavili kot delovna EKO šola. Predstavili so projektno nalogo na temo
Podzemne vode. Prikupne živali iz tetrapaka zvedavo opazujejo obiskovalce. Dokazali so, da znajo iz gline ustvariti uporabne predmete, kot so posodice za sponke ali bonbone. Tudi plastenke so predelali v zanimive vaze in posode za svinčnike. O delu in uspešnosti učencev ni dvoma, rezultate pa si lahko ogledate sami z obiskom pripravljene razstave.
Besedilo in slika: IRH
POZDRAV Z MLADINSKEGA ODDELKA KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE
Takole, z mesecem majem odhajamo na oddih.Seveda bomo še vedno tukaj, kjer smo, le na pravljične urice in kreativne delavnice boste prišli zopet jeseni. Do takrat si bomo vsi nabrali novih moči in idej. Kar se da lepo preživite poletje!
Simona Solina
V	HRASTNISKI KNJIŽNICI
SO PRIPRAVILI DVE DELAVNICI
V	hrastniški knjižnici Antona Sovreta so pripravili dve ustvarjalni delavnici. V četrtek, 19. maja so s travniškimi cveticami ustvarjali svoj prvi herbarij, 16. maja pa so se posvetili računalniškim prijemom.
F.M.
sms mas
Tokrat smo zaprosili Heleno Kreže z OŠ Vitka Pavliča v Hrastniku za projektno delo, ki ga je opravila s (svojimi učenci pred nekaj meseci. Lotili so se iskapja knapovskih besed. Za osnovo so vzeli besedilo pesmi popularnih Orlekov Adijo knapi in označili besede, ki jim niso bile razumljive. Potem so izvedli anketo, kjer so o pomenu teh besed spraševali starše, sosede, znance,...; iskali pa so jih tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), slovarju Orlekov, slovarju pesnika, pisatelja in slikarja Vinka Hrovatiča in v razlagi besed knjige Jožeta Ovnika Perkmandeljc. Na koncu so ugotovili, da so najobširnejše in natančne odgovore dobili v SSKJ in pri ljudeh v domu starejših.
Zato smo iz ankete povzeli samo njihove odgovore. Mentorici in njenim učencem čestitamo za opravljeno raziskovalno delo,	(Ju\.
saj so se tudi oni zavzeli, da se knapovske besede ne bodo pozabile.	(
mladim
Zasavcem
			
1.	knap	rudar	Rudar
2.	gverk	—	Rudnik
3.	zarustan	—	Zarjavel
4.	hunt	Žargonsko: ozkotirni rudniški voziček za prevažanje tovora, zlasti premoga (str. 288).	Rudniški, jamski voziček
5.	donferca	—	Jamska mašina, lokomotiva jamskega vlaka
6.	kolm	—	Premog
7.	štacjon	—	Postaja za vlak
8.	aizenpon	—	Železniška progra
9.	kramp	Orodje za kopanje; običajno s sekalom in konico (str. 446)	Ostro orodje za kopanje
10.	kamerat	Pogovorno: tovariš, prijatelj (str. 378)	Tovariš, prijatelj
11.	zadigati	—	Vreči z jezo
12.	štil		Držaj
13.	herc	Enota za merjenje frekvenc (str. 270)	Velika lopata v obliki srca za odmetavanje premoga
14.	štrajk	—	Punt, upor, protest
15.	ferdinst	—	Obvestilo o »colngi (plači)
16.	fana	Zastava (pog.. str. 210)	Zastava
17.	hajer	—	Močan rudar. Vzor drugim rudarjem
18.	vašhav	—	Kopalnica za rudarje
19.	vahtar	—	Čuvaj
20.	gezenk	—	Vrsta rova v jami
21.	rajdal	Rajda (pog., str. 1105)	Šofiral
22.	hof	—	Dvorišče
23.	zajbrovc	—	—
24.	britof	Pokopališče (str. 71)	Pokopališče
Orleki
ADIJO KNAPI1
(V. Poredoš - V. Poredoš)
Samo nekaj let je še ostalo, in gverk2 se bo zaprl, za njim bo ostal spomenik na trgu, in ob njem zarustan1 hunt4, donferca5 ne bo več vozila, kolma5 na štacjon7,
ampak bo utrujena krasila nov ajzenpon*. Ref.
Dvesto let je rod za rodom grizel to zemljo,
dvesto leto je rod za rodom preklinjal pod zemljo
Pesem krampov’ bo zamrla, in karnevali10 se bodo razšli, nekam v kot v muzej se bo zadigal", v štil12 popljuvan herc13.
Kdo odslej bo štrajke14 delal, in kdo ferdinste15 klel kod odslej bo fano16 nosil ko kak hajcr17 bo umrl.
Ref,
Skozi vašhav"1 bo le vahtar” hodil, skozi gezcnke20 bo vlekel prepih, nihče ne bo več Huntov21 rajdal, in nihče po hofu22 klel, pesem krampov bo zamrla, in kamerati se bodo razšli in ko se zadnji zajbrovc23 bo na britof24 znajdu z njim bo umrl še spomin.
Ref.
Adijo25 knapi!
Ob deseti obletnici uradne prisotnosti Mazde na slovenskem trgu smo vam pripravili posebno presenečenje: 10 % popust za naše jubilejne modele Mazda 323F. Tako boste Mazdo 323F l,4i Evision lahko odpeljali za 2.792.100 tolarjev, Mazdo 323F l,6i Ezdusive za 3.109.900 tolarjev in Mazdo 323F 1,61 Evision pa za 3.405.000 tolarjev. V vseh modelih je tudi odlična oprema: ABS, 4 varnostne blazine, klimatska naprava, električno nastavljiva ogledala, električni pomik stekel in centralno zaklepanje. Zato zoom-zoom do vašega najbližjega prodajalca z vozili Mazda!
DEJAVNOSTI HIŠE: Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, Rent-a-car oz. nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušnih sistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila in "NOVOST": NAJEM AVTODOMA.
MMS
KREDIT
&
LEASING
Kržišnik Koman s.p 1410 Zagorje Selo 65 AVTOH1SA KRŽIŠNIK
Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359
odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih	/ / /—X
filmov, glasbenih spotov in	< ‘ /( Ir 1-1 n
“prireditev z= in.emo S WgD10l uporabo in javno prikazovanje, z	i •
možnostjo sponzoriranja	postaaitfi	1
trženje in produkcija za gospodarsko	e
interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
NAJBOLJ GLEDANA | LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!

M!
ZA VAS ZE12 LET POSLOVNI IMENIKI

■v/-	:v;>"-U
SLOVENI JA-E®
■KStlllNI ^

Tel.: 01/436 53 90. fax: 01/436 85 20. www.ruinenestrani.coiii
I N T E R MARKETING
MALI NOGOMET
SVEA LESNA LITIJA SPET NA SLOVENSKEM OLIMPU
»Prvi vikend v tem mesecu bo v zgodovino litijskega športa in seveda tudi malonogometnega kluba Svea Lesna Litija zapisan kot teden, v katerem so še četrtič v Litijo, središče Slovenije, prinesli šampionsko zvezdico,« je za uvod povedal tajnik kluba in predstavnik za medije Stane Kokalj.
Takrat se je namreč končalo sedmo državno malonogometno prvenstvo po vrsti v organizaciji Nogometne zveze Slovenije. Po zmagi v pokalnem tekmovanju in naslovu prvaka Slovenije mlade ekipe, so si naslov najboljšega v državi priigrali tudi igralci njihovega članskega moštva. Drugič zapovrstjo, kar v pokalnem tekmovanju doslej ni uspelo še nobeni drugi ekipi. Hkrati so zmagali še v prvenstvu in tako drugič zapovrstjo osvojili obe lovoriki.
»Tokratno prvenstvo se je v zaključnem delu igralo v obliki končnice štirih prvouvrščenih ekip po rednem delu, ki so ga prav tako dobili naši nogometaši. V šestih srečanjih končnice nasprotnikom nismo oddali niti ene same točke in več kot suvereno obranili lanski naslov,« je povedal Kokalj in nadaljeval: »Le en poraz v 24 srečanjih, ter dva neodločena izida pričata, da smo prepričljivo najboljša slovenska ekipa, kar nam sicer s težkim srcem priznajo tudi
ostale ekipe.«
Štiri pokalne lovorike in štirje naslovi državnih prvakov litijsko ekipo uvrščajo povsem na vrh večne lestvice malega nogometa v
Ibrišimovič in Džafič. Na zadnjem reprezentančnem spisku pa sta tam svoje mesto našla tudi Aleš Širca in vratar Jože Pavšek, ki gre tako po stopinjah Vojka Majcna,
Akterji izjemnega uspeha: vratarji Vojko Majcen, Jože Pavšek m Darko Tokič, ter igralci: Dragan Perendija, Primož Zore, Tomi Horvat, Zoran Tesko, Denis Ibrišimovič, Dejan Simič, Borut Kristan, Aleš Širca, Damir Matanič, Janez Rozman in Senudin Džafič. Trenerja Igor Čarman in Andrej Vrhovec, tehnični vodja Marko Jurjevec, ter športni direktor Tone Vrhovec, ki se vsem sponzorjem in donatorjem zahvaljujejo za pomoč v letošnji sezoni in upajo, da so jih z naslovom prvaka vsaj malo navdušili (arhiv ekipe).
Sloveniji. V klubu se jim obrestuje predvsem dobro delo z mladimi. Seveda pa vedo, da ga bo potrebno v bodoče še izboljšati. Zgovoren dokaz dobrega dela z mladimi je reprezentant Dejan Simič, ki je bil v dveh članskih sezonah dvakrat državni prvak. Ob njem so v reprezentanci še Perendija, Horvat,
rekorderja v seštevku nastopov za slovensko reprezentanco. »Delo trenerjev Igorja Čarmana in Andreja Vrhovca je obrodilo sadove. Upam, da bo tako tudi v bodoče,« si želi Kokalj. Pravi še, da so naslov najboljših v državi igralci proslavili skupaj s svojimi navijači in privrženci na »žurki« z
ansamblom Gamsi. Vesel je, da so njihovi pristaši prav na zadnjem srečanju litijsko dvorano napolnili kot že dolgo ne. »V klubu se zavedamo, da naslov prvakov pomeni nove obveznosti. Osvojeni naslov namreč pomeni, da bo naša ekipa že drugič zapovrstjo sodelovala v evropskem klubskem tekmovanju.« V preteklem letu so tako v Litiji gostili najboljšo evropsko ekipo in kasnejšega evropskega prvaka španski Playas de Castellon. Letošnji žreb bo v mesecu juliju. V klubu upajo, da bodo tokrat v litijski občini naleteli na odprte roke. Evropsko tekmovanje je velik finančni zalogaj, kar predstavlja nemajhne težave klubu, ki sam nima dovolj sredstev. »Kot uvod v evropski nastop pa bo naša ekipa ob 20 letnici ustanovitve (24.12. bo 20 let, ko je bil leta 1982 ustanovljen klub z imenom Vače) pripravila prvi mednarodni malonogometni turnir v Sloveniji nasploh. V Litiji bodo tako gostovali (pogovor je bil opravljen pred turnirjem, op.p.): najboljša ekipa Francije lssy le Moulineaux iz Pariza, drugouvrščena ekipa Hrvaške RMK Petar, četrtouvrščena ekipa iz Češke Mikeska Ostrava in italijanski drugoligaš Brescia. Ob Svei Lesni bo nastopila še prvoligaška ekipa Napoli Intelsat iz Pernice pri Mariboru. ______________________Igor Golte
VABILO NA TRADICIONALNI 17. KOLEDARSKI VZPON NA 6EOSS
Start:	26. maja ob 10.00 izpred tenis parka AS v Litiji
Ci(j:	Pri obeležju GEOSS v Sp. Slivni	.	_	,
Proga: Dolžina proge je 16 km, višinska razlika 400 m. Od starta do Spodnjega Hotiča'(9 km)] vozijo kolesarji v zaprti vožnji, nato sledi 7 km vzpona do cilja
Startnina:	500,00 SIT otroci do 14. leta	'
Na dan prireditve: 2.000,00 SIT odrasli	Prijave od 8,w do 9.5*1. ure na štartu.
Nagrade:	Najboljši po kategorijah bodo prejeli medalje
Pokale prejmejo najboljša kolesarka in kolesar v absolutni razvrstitvi s cestnimi in v absolutni razvrstitvi z gorskimi kolesi. Nagrajena bo tudi najštevilnejša ekipa in družina, najstarejši, največji, najtežji, najmlajši... udeleženec.	.-	; nivVtf)
i
Vsak udeleženec bo prejel spominsko majico, topli obrok in napitek. Po končani prjreditvi bo žrebanje praktičnih nagrad.
Kategorije
MnčLl	ŽfmcLo	"2^ L , ■	. - »	$1	^ X '.L
Moški do 30 let od 31 do 40 let od 51 do 60 let nad 60 let
Ženske do 35 let nad 35 let
w
I

Prireditev bo v vsakem vremenu! Vsak^kdlesari na lastno odgovornost. Otroci doT4. leta'starošti obvezno v spremstvu staršev in obvezno z zaščitno čelado.	flP—»— n
Organizator: ŠD Partizan Litija
Informacije: 01/898 40 34 Marko, 01/897 91 54 Drago
Prvo hokejsko moštvo v Zasavju
Z leve stojijo: Žare Sladič, Urban Filipič. Gregor Kos, Iztok Hribovšek, David Škoberne, Matic Knez, Bogo Dokmanovič, Davor Klemen, Tilen Vidergar,
Z leve čepijo: Matjaž Klopčič, Janez Planinc, Sergej Izgoršek, Primož Šušteršič, Žiga Petaver
V	Zasavju nimamo drsališča, kjer bi se lahko mlado in staro podilo na drsalkah in bi poleg ostalih športov na ledu igrali , v Sloveniji vse bolj popularni hokej. So pa mladi iznajdljivi in, če ni ledu še ni rečeno, da se ne da igrati hokeja. Pa so se domislili ter začeli igrati hokej na rolarjih.
»Kje se v Trbovljah da igrati hokej na rolarjih?«
Čisto rekreativno na vsaki površini s fino, gladkim asfaltom. Tekmovalno, za ligo, pa mora biti igrišče omejeno z leseno obokano ograjo, ki jo hokejisti imenujemo »banda«. Seveda so določene še dimenzije igrišča in potrebna sta dva gola ravno tako določenih dimenzij.
»Kako veliko naj bi bilo igrišče?«
Igrišče mora imeti 40m do 62m dolžine in 24m do 32m širine. Na igrišču so črte, ki imajo svoj namen in pomen. Podlaga je, kot že rečeno, lahko asfaltna, z zalikanega betona, plastike ali epoksi prevleke.
»Ali imate v Trbovljah primerno igrišče za hokej na rolkah? Zanima me tudi ali imate v Trbovljah pravi klub?«
V	juniju leta 1999 smo ustanovili društvo »Črni gabri«. Takšno ime smo si dali, ker so društvo ustanovili mladi iz Gabrskega. Ker smo imeli resen namen igrati hokej na rolarjih smo društvo tudi uradno registrirali. V prvem letu se je v društvo včlanilo
13 igralcev. Hokej smo najprej igrali na parkirišču pri nekdanji tovarni Iskra, Vse kar naj bi spadalo pod pojem igrišče (gole in zasilno zaščito za goli) smo naredili sami. Tudi v drugih ulicah po Trbovljah je mladina začela igrati hokej na rolarjih. S fanti smo se začeli pogovarjati o prvih medsebojnih tekmah. In tako smo se med seboj povezali. Na ta način smo konec leta 2000 pridobili še 22 članov. Še naprej smo igrali na parkiriščih ter na igrišču za trboveljsko gimnazijo. Zaradi neurejeni razmer so nekateri
prenehali z igranjem. Z občino smo se vseskozi dogovarjali za lokacijo in izgradnjo igrišča z »bando«. Pravega igrišča še vedno nimamo. Treniramo in igramo na igrišču pri občini, kjer igrajo še košarko ali mali nogomet. Podjetju Strojegradnja bi se radi zahvalili saj so nam naredili prave hokejske gole. Zaradi pomanjkanja prave igralne površine za naš šport gremo velikokrat na trening v Lukovico, kjer imajo pravo, pokrito igrišče za hokej na rolarjih. To pa je za nas velik strošek, saj si potne storške in stroške koriščenja igrišča
plačujemo sami.
»Ste vključeni v kakšno tekmovalno ligo, kjer bi lahko preverili svoje znanje?«
Letos smo se z velikimi napori vključili v 2. Slovensko »IN LINE« ligo pod imenom Miners Trbovlje kjer igra 13 ekip. Za lokacijo igralne površine se dogovarjamo z AMD Trbovlje, ki je pokazalo veliko zanimanja za naš šport. Seveda bomo za uspešno igro potrebovali še kaj več kot igrišče. Radi bi poprosili za pomoč v kakršni koli obliki podjetja v Trbovljah. Želimo si tudi kar največ novih članov.
Prepričani smo, da je hokej na rolarjih dinamičen in zanimiv šport.
Pa še nekaj bi želeli povedati. Veliko je govorjenja o drogah. Šport pa je tisti, ki mlade privlači in druži ter tudi od marsičesa negativnega odvrača.
Ja, res je. Veliko slabega imamo povedati o naši mladini, da pa bi jim pomagali pri uresničevanju njihovih idej, hja to pa je že drug problem. Hokejskim navdušencem v Trbovljah želim, da bi si pridobili čimveč sponzorjev in članov in veliko tekmovalnih uspehov, se ve.
Na vprašanja sta odgovarjala neustrašna hokejista Iztok in Žare.
Zainteresirani in bodoči igralci lahko dobijo dodatne informacije, če pokličejo Davorja na GSM 031/340/ 524.
PAK! RAK! M.A.Š.
MALI NOGOMET
MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
V prvi in drugi medobčinski ligi, kjer nastopajo zasavske ekipe, bo do konca prvenstva še zelo zanimivo. Še najbližje želenemu uspehu, torej naslovu prvaka, je v l.ligi ekipa Supermont, ki je v 17.krogu premagala neposrednega tekmeca za to mesto Pizzerijo Kukuco, v 2. ligi pa EE Elektroelement in Bar Slavi, ki sta prav tako v 17.krogu zabeležili zmago. V tretji in četrti ligi je tudi še vse odprto, predvsem v boju za prva mesta ima več ekip podobne možnosti. Nekoliko bolj jasno je le na začelju obeh lig.	Igor Goste
1 .MNL ZASAVJE, 17.krog:
Superaonl-Pinlukuta ŠD Čilniiče Integral - Potepuhi AM-IO KMN Juventus - Planinski dnin Stgoia Pekarna leniii-tš Potočnik PinJtiii flestavracija Milena-ŠD Mlinše (MN Malo po malo-Kuhinja pri babici
Vrstni red:
1 .Supermont	M
Z.KMN Juventus	37
J.Pizzerija Kukuca	35
(.Pekama leniči	33
D.Potepuhi	36
D.ŠD Šolnište	34
7.KMN Malo po malo	34
■.Planinski dom	21
D.ŠOMIinSe	H
10.	Kuhinja pri babici	IS
11.	flestavracija Milena	4
12.1S Potočnik	4
5:3
3:2
4:3
6:2
3:1
12:1
lij linici: 2Mirtič (Potepuhi). 2!-6.Voiilj (Čolniiče),
1 l-Llubirtik (Kukucj). 15-J.Inijc (Pidom).
2.MNL-ZASAVJE, 17.krog:			3.MNL-ZASAVJE, 17.krog:			4.MNL-ZASAVJE, 20. krog:		
Eti EE-fluldoler		4:2	Zlatorogi Sobosl.lavrač-Mili bar		3:1	lElrbovlje-Amater		3:2
Dar Slavi-KMN Cmuhy		2:1	Antimon Bistro 91-ŠD Mlinše		3:3	ŠD Čemšenik-Baitec Varnost		7:2
trgovina Čop - Pekarna leniči ZM		6:2	ŠD Čolniiče II-Okr.Gasilček		4:2	GDHrastnik -ŠDPraprečeII		6:1
lopSpoit-ŠD Prapreče		7:4	ŠD Sava ■ ŠD Polšnik		2:1	MGMInieniring-Gamsi		3:1
Ni da ni-trinajst M		3:2	N1P-Udarnik ISGEunar		4:3	ŠDVaka-ŠOPodkum		2:1
(ovnostr.Gobovc-Šentlambeit		3:3	Sevdah-Gostilna Juvan		2:0	Medija-Irg.Čop Konjiči ca		5:1
Lestvica:			Lestvica:			Zasavc-Kickers		3:3
Uti elektroelement	32		l.Antimon/B Istro 91	34		Lestvica:		
Z.Bar Slavi	30		2.ŠD Eolmšee II	34		1.IE1	<8	
J.Irgovina Čop	29		■.Zlatorogi	33		2.GD Hrastnik	49	
I.IopSpoit	29		(.Mili bar	33		3.MGM Inieniring	46	
S.Pekama leniči ZO	29		5 .ŠD Sava	31		(.ŠDVaka	34	
6.KMN 1'mubji	25		6.ŠD Mlinše 2	28		■.Amater	32	
Z.Buldoler	24		7 .Sevdah	26		6.ŠD Podkum	26	
D.Ni-da-ni	20		D.Gostilna Juvan	24		Z.Medija	25	Sinici:
D.ŠD Prapreče	20		9.Š0 Polšnik	20		i.Irg.Čnp Konji.	25	51-Bigii
10.Šenllambeit	16		10.N1P	15		B.Gamsi	24	(GD Hrastnik),
11.trinajst M	15		U.Okrepčev.Gasilček	9		10/asavc	22	21- Udovič
12. Kov. Gobove	15		IZ.Udamik-lSG Lunar	1		11.Varnost Bartec	21	(Amater).
Sinici: 26-Ljeljit (top Spori), 23-Vincik (Prapreče). 11-			Sinici: Zl-lnči (Zlatorogi), 17-0slnliik (Čolniiče II), 16-			1?.ŠDČemšenik	20	21-Zidir(MGM).
D.GIiIir (Irg.Čop). 17 Stariha (III). U.Videnik (Čop).			Mikli (Antimon), lili (Polšnik). Čuk (Mili bar). Šnirkir			13.ŠD Prapreče 2	20	tuttut
Judi! (EU). Piiilt(Kov.Gobovc).			(Juvan), žibnt (Čolnišče), loputir (Zlatorogi).			H.Kickers	6	11-lirtilj
(Konjiica).

FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA ZA MLAJŠE DEKLICE L. 90
ZAGORJANKE PRVAKINJE
Minuli vikend je v Zagorju potekalo finale državnega prvenstva v rokometu za mlajše deklice letnik 90 v organizaciji ŽRK Zagorja. Nastopile so ekipe RK Piran , RK Krim ENR (Ljubljana), RD Jelovica ( Škofja Loka) in Šola Rokometa Zagorje. Na turnirju so se ekipe pomerile vsaka z vsako. Največ znanja in borbenosti je pokazala domača ekipa ŠR Zagorja. Zagorjanke so dobile vse tri tekme bolj prepričljivo kot kažejo sami rezultati, saj je domači trener dal priložnost vsem svojim igralkam.
Organizatorji si za organizacijo zaslužijo vse pohvale, saj redko kje vidimo tako uspešno izveden turnir, kot je bil tokrat v Zagorju. Pred začetkom je Neva Maren zapela Zdravljico.V programu pred in med samimi tekmami so sodelovale mažuretke iz Zagorja, plesalke Kometa iz Trbovelj in skupina fantov , ki seje predstavila s plesom breakdance .Tekme sije ogledal tudi trener mladinske reprezentance Slovenije Aleš Filipčič in bil z igrami mladih deklet zadovoljen. Medalje in priznanja so podelili predstavnik občine Zagorje Vovk, pred. ŽRK Medvešek in člana RK Rudarja iz Trbovelj Jani Čop in Rok Tržan.
NASLOV DRŽAVNIH PRVAKINJ so osvojile: Taja Kajtna, Saša Fon , Manca Jeglič, Ivana Mimic, Nives Ahlin, Manca Golob, Tanja Borštnar , Hana Hace , Zala Hribar- Kovač, Jasmina Drolc , Bistra Jontez , Nina Čebin. Trener ekipe Danilo Lipovšek in pomočnik trenerja Gregor Peško.
REZULTATI : ZAGORJE : KRIM ETA NEURTO ROBERTS 16 :13 (10 : 6 ), JELOVIC : PIRAN 10:8 (5:4), KRIM ENR: PIRAN 12:5 (5:2), ZAGORJE : JELOVICA 14:6 (7:5) , JELOVICA : KRIM ENR 9: 13 (5:10), ZAGORJE : PIRAN 19:13 (10: 5).
Zadovoline prvakmie, foto: Matei
LESTVICA:
1.	ZAGORJE	3	3	0	0	49:32	6
2.	KRIM ENR	3	2	0	1	38	: 30	4
3.	JELOVCA	3	1	0	2	25:35	2
4.	PIRAN	3	0	0	3	26	:41	0
Za najboljšo igralko je bila izbrana Manca Jeglič ( Zagorje ), najboljša strelka je bila Ivana Mimic ( Zagorje ), najboljša vratarka Nina Šoberl ( Jelovica ).
Izjave :
Danilo Lipovšek, trener: Pokazali smo odličen rokomet za to starostno obdobje.Zasluženo smo osvojili naslov državnih prvakov. Upam , da bo ta uspeh prispeval še kvečjemu interesu mladih deklet za rokomet ne samo v Zagorju , ampak tudi v Zasavju . Vedeli smo , da sc da s trdim celoletnim delom doseči marsikaj. Vedeti pa je treba , da so tudi ostale ekipe v klubu letos dosegle izjemne uspehe in upam, da bo uprava kluba uspela slediti tem dosežkom , to pa v tem trenutku ni videti.
Gregor Peško, pomočnik trenerja: Vse čestitke dekletom za ta uspeh . Dokazale so, da smo celo leto dobro delali, zato je uspeh prišel kot naročen.
Še sponzorji turnirja: OBČINA ZAGORJE OB SAVI, P1ZZERIJA NAŠ HRAM KISOVEC , KLEPARSTVO - KLJUČAVNIČARSTVO MEDIJA BRANKO KISOVEC, PEKARNA FRIŠKOVEC SAVA , DON DON KRANJ , AVTOPREVOZNIŠTVO ŠKALONIJA ZAGORJE, JEGERZAGORJE, MESNICA FERDI TRBOVLJE .GRASIT MIRKO DRNOVŠEK IZLAKE , ELEKTROPROM KISOVEC IN CVETLIČARNA KLARA KISOVEC.
Finale državnega prvenstva v rokometu za starejše deklice
ŽRK RUV NIVO CELJE PRVAK
Starejše deklice ŽRK PUV NIVO CELJE so osvojile naslov državnih prvakinj v finalu, kije potekalo v nedeljo, 19.5. 2002 v zagorski športni dvorani. Na turnirju so igrale še ekipe RD Jelovica, RK Krim ENR in domača ekipa ŠR Zagorje. Celjanke so zasluženo osvojile naslov prvakinj. Z odlično igro v obrambi in v napadu so visoko premagale vse svoje nasprotnice. Domače igralke so osvojile tretje mesto, kar je v tej kategoriji tekmovanja lep uspeh. Organizacija turnirja je bila odlična. Zagorska dekleta so igrala v postavi: Amanda Husičič , Saša Bohorč, Hana Hribar, Neža Češek, Katja Grabnar, Maja Mervar, Sanja Bola, Ivana Mimič, Lea Medvešek, Dinka Fazlič, Tamara Marinovič, Živa Repovž, Urša Drofenik. Špela Peterlin. Katja Borštnar in Darja Kneževič.
Rezultati:	FoCo: MateJ
Zagorje:Jelovica 15:7 (5:3), Krim ENR:Celje 15:21(5:13), Jelovica:Celje 13:31 (5:20),Zagorje:KrimENR 12:14(7:5),Krim ENR:Jelovica 17:11 (9:6), Celje.Zagorje 29:18 (15:5)
Lestvica:
ŽRK PUV NIVO Celje 3 3 0 0 81:46 6, Krim ENR 3 2 0 1 36:44 4 ŠR Zagorje 3 10 2 36:50 2, RD Jelovica 3 0 0 3 31 : 63 0 Najboljša strelka: Špela Peterlin; Zagorje, najboljša igralka: Maja Šon; Celje, najboljša vratarka: Sandra Jelič; Jelovica TUrnir so omogočili naslednji sponzorji: Občina Zagorje, Kovinostrugarstvo Gobove Izlake, Cvetličarna Klara Kisovec, ETI d.d. Izlake, Potrošnja ERA Zagorje, Pekrana Kruhek Kisovec, Pizzerija Dimnik Trbovlje, LaVie bar Trbovlje, Naš hram Kisovec, Radenska, Integral Zagorje, Strips Mlinše, G & ENT Zagorje, Trgovina z obutvijo MAROK Zagorje.___________________________Danilo Lipovšek
I.	B DRL-Ženske 25 .KROG
RKCELEA CEUE: ŽRK ZAGORJE 37:28 (18:15)
KONČNI VRSTNI RED: 1. mesto RKCELEA CEUE, 5. mesto ŽRK ZAGORJE Polfinale mlajše deklice I. 89, sobota, 18.5.2002 , Celje, ŠR Zagorje:RK Piran 14:8 (5:4), ŠR Zagorje:RD Jelovica 13:11(6:7). Mlajše deklice I. 89 so se uvrstile v finale državnega prvenstva, ki bo v soboto 25.5. 02 v Izoli.
Turnir veteranov v rokometu, ŠOŠTANJ
ZASAVJE:RADEČE 14:12, ŠOŠTANJ-.SLOVENJ GRADEC 20:19 (po 7 m)
Za 3. mesto:ŠOŠTANJ:RADEČE 14:11, Za I. mesto :ZASAVJE:SLOVENJ GRADEC 12:9, NAJBOLJŠI VRATAR :Danilo Lipovšek (ZASAVJE)
Dolski rokometaši obstali v ligi
V začetku maja so dolski rokometaši spet izdali svoj Rokometni list, kjer so predstavili svoja vratarja Francija Šanteja in Klcmna Sikoška. Članek so namenili tudi vrnitvi nepogrešljivega krožnega napadalca Marka Cvetka in bombarderja Boštjana Tomcta. Izvemo, da obstaja rokomet na dolski šoli štirideset let. Iz tehničnih razlogov je tokrat odpadel Semafor, sicer pa glavni podatek vsi poznajo: člani so uspeli ostati v svoji ligi.
Pozornost pa namenjamo tudi mladim dolskim rokometašem, ki so se iz mednarodnega turnirja na Reki vrnili z novim pokalom. Dobili so ga fantje letnika '91, ki so po odličnih tekmah v finalnem delu osvojili 3. mesto. Za ekipo so igrali: Gregor Lisec, David Jakopič, Matjaž Majes, Julijan Peterkovič, Nejc Haizer, Davor Vodišek in Marko Plazar. Fantje letnika "92 so igrali v dveh ekipah. Prva je žal z golom razlike izgubila v tekmi za tretje mesto. David Jakopič in Jure Jazbec sta bila izbrana v najboljši peterki v svoji konkurenci. To je nov uspeh dolske rokometne šole, saj so tudi tokrat igrali fantje iz OŠ Dol, Hrastnik in Rimske Toplice.
F.M.
ŠPORTNI RIBOLOV
MIHA, BENO IN BOŠTJAN NAJBOUŠI
Zagorski ribiči so znova namakali svoje plovce. Tokrat so v svojem ribniku organizirali družinsko tekmovanje v športnem ribolovu. Še največ ribiške sreče in znanja so pokazali prvouvrščeni Miha Gošte, ki je ujel 7200 g rib, drugouvrščeni Beno Razboršek s 6250 grami ulovljenih rib in tretjeuvrščeni Boštjan Cilenšek, ki je ulovil nekaj več kot 5 kg rib. (I.G.)
OPRAVIČILO
ZMAGAL JE ČRT
V prejšnji številki smo pri rezultatih namiznega tenisa napačno napisali, da je bil zmagovalec v mladinski konkurenci Grega Kovačič. Zmagal je namreč Črt Lipovšek, ki se mu opravičujemo. (I.G.)
KAJAKAŠTVO
DOBRI NASTOPI HRASTNIČANOV
Slovenski kajakaši in kanuisti na divjih vodah so imeli sredi maja na brzicah Save v Tacnu prvi dve izmed treh izbirnih tekem za sestavo mladinske in članske državne reprezentance v slalomu. Med njimi je nastopilo tudi osem hrastniških kajakašev in kanuistov pod vodstvom trenerja leta 2001 v
Zasavju Petra Kauzerja. Štirje med njimi so si z dobrimi nastopi že pred tretjo tekmo zagotovili nastop za državno reprezentanco. V reprezentanco se je v prvi članski sezoni že uvrstil kajakaš Peter Kauzer, v mladinsko pa kajakaš Janoš Peterlin in kanuista Igor Jamšek in Gregor Vretič.
Rezultati 1. tekme:
K-l člani; l.Miha Terdič (Real)
176.05,	4.Peter Kauzer 179,73, 9.Gregor Laznik 192,39, 14.Žiga Zalokar 212,59, 20.Boštjan Pečnik 273,96 (vsi BD Steklarna Hrastnik).
K-l mladinci; l.Jure Meglič (Real) 186,25, 2.Janoš Peterlin 203,64, 8.Matic Stoklasa 297,41 (vsi BD Steklarna Hrastnik).
C-l mladinci; 1.Gregor Vretič 241,22, 3.Igor Jamšek 251,48 (oba BD Steklarna Hrastnik).
Rezultati 2.tekme:
K-l člani; Andrej Nolimal (AH Real) 192,80, 5.Peter Kauzer
198.05,	8.Boštjan Pečnik 206,12, 9.Gregor Laznik 206,42, 18.Žiga Zalokar 250,51 (vsi BD Steklarna Hrastnik).
K-l mladinci; l.Janoš Peterlin 219,84, 4.Matic Stoklasa 253,64 (oba BD Steklarna Hrastnik).
C-l- mladinci; l.Igor Jamšek 243,74, 4.Gregor Vretič 279,23 (oba BD Steklarna Hrastnik).
(I.G.)
IZ TABORA NK SVOBODA
Člansko moštvo svobode je doma proti vodilni ekipi lige Slovanu v prvem polčasu vodilo že s 3:0, a so se morali na koncu zadovoljiti z delitvijo točk. Dva zadetka je dal Bojan enega pa njegov brat Simon Šink. V naslednjem krogu pa so člani doživeli
prepričljiv poraz pri ekipi NK Dolomiti. Pri izidu 3:1 za Dolomiti je dal edini gol za Kisovec Bojan Šink. Mlajši dečki so v predzadnjem krogu na gostovanju pri ekipi Cocta Kresnice dvakrat zmagali in doživeli po en poraz in en neodločeni izid. V naslednjem, zadnjem krogu, pa so doma premagali še ekipo NK Dolomiti. Trikrat so zmagali in enkrat igrali neodločeno. Kar je zadostovalo za osvojitev prvega mesta v 3.ligi
MNZ Ljubljana. Očitneje generacija, s katero je pred leti začel delati Metod Ule, več kot uspešno pa delo nadaljuje zdajšnji trener Branko Guna, zelo nadarjena, predvsem pa pridna za delo. Ob pohvali trenerju, nogometašem, moramo pohvaliti še delo predsednika upravnega odbora
kluba Sandija Debevca in nepogrešljivega »ata« (kot mu rečejo fantje) Harita Sevška. Po osvojitvi naslova so se starši skupaj s slavljenci še malo poveselili ob dobrotah iz žara ter ob tekmi med njimi in novopečenimi prvaki lige. Tako kot pred dvema letoma so znova zmagali starši. Tudi zaradi tega, ker fantje niso igrali najbolj resno. Vsaj tako so po tekmi zatrjevali.
Igor Gošte
Prvaki 3.lige MNZ-Ljubljana (I.G.)
VIKEND V ZNAMENJU ŠPORTA IN DRUŽENJA
Pretekli vikend na Izlakah je bil športno obarvan. Za to so poskrbeli pridni člani ŠD Izlake, ki so v počastitev krajevnega praznika organizirali tri različne športne prireditve.
V tenisu, po sistemu izžrebanih dvojic, kjer je nastopilo 17 tenisačev, je bila še najuspešnejša dvojica Albert Povšnar in Alojz Ašič, druga sta bila Gregor Kovačič in Gregor Kralj in tretja Maša Zajc in Janez Stavec.
tretja Urška Butara. Med člani je zmagal Iztok Ostrožnik, drugi je bil Tilen Omahne in tretji Igor Trampuž.
V malem nogometu pa je bila tokrat nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo na prvem mestu podkumska ekipa Trgovina Čop, ki je v finalu z 2:1 premagala ekipo ŠD Mlinše. Tretji so bili domačini Mladi orli, ki so v tekmi za tretje mesto premagali Hrastničane ŠD Vaka z 9:2. Za naj igralca
V badmintonu je v kategoriji osnovnošolcev zmagal Jernej Marolt, drugi	je bil izbran še vedno odlični Dušan Smrkolj (ŠD Mlinše), za naj vratarja
je bil Matic Drnovšek in tretji Matjaž Hribernik. Med mladinkami je bila	Primož Martinčič (Trgovina Čop), naj strelec pa je bil Blaž Gracar (Mladi
še najuspešnejša Nadja Petkovič, druga je bila Blažka Plahutnik-Baloh in orli).
Igor Gošte
Karate
ŽIGA ROZINA BRONASTI NA MEDNARODNEM TURNIRJU
Na povabilo Karate kluba iz Ljutomera so se pretekli vikend trboveljski karateisti udeležili Mednarodnega karate turnirja »Ljutomer Open 2002«. Skupno je nastopilo preko 260 tekmovalcev iz Hrvaške, Švice in Slovenije. V trboveljskem klubu je načeloma praksa, da tekmovalci, ki nastopajo izven Trbovelj, to je na uradnih državnih tekmovanjih ter turnirjih, tako na nivoju Slovenije kot mednarodnih, trenirajo v tekmovalni skupini. Strategija kluba je takšna, da vse zainteresirane za karate skozi začetno ter dve nadaljevalni skupini, kjer se tečajniki naučijo principov karateja, osnovnih tehnik in šolskih kat, pripelje do takšnega nivoja, da se lahko uspešno kosajo s svojimi vrstniki iz ostalih karate klubov tako v Sloveniji kot v tujini. V teh skupinah se tečajnikom vcepijo tudi osnove športnega obnašanja in fair playa.
V sredo 8. maja so v Karate klubu TIKA Trbovlje izvedli peto letošnje pokalno tekmovanje. Tekmovalci so
nastopili v izvajanju kat, to je estetsko zloženih likih, kjer se prepletajo obrambne in napadalne tehnike. Pomerili so se po dva
skupaj. Po izvedbi kat so sodniki z dviganjem zastavic odločili zmagovalca. Nastopilo je letos rekordnih 78 članov. Zmagovalci po kategorijah so postali: Marko STRMLJAN, Jernej HUDOMAU, Žiga ROZINA, Jasna KOVAČIČ, Kristijan OSTOJIČ in Žiga ŠANTEJ. Na samem tekmovanju
so nekateri tekmovalci, ki trenirajo v nižjih skupinah prikazali odlično tehnično znanje ter veliko volje, tako. da so izvedli svoje katc precej
boljše kot nekateri tekmovalci iz višjih kakovostnih skupin.
Na osnovi tega seje trenerski tim kljub izredno kvalitetnem mednarodnem turnirju v Ljutomeru odločil, da prijavi tekmovalce iz obeh nadaljevalnih skupin. Trener Uroš VOZEL je na tekmovanje odpeljal Jerneja
HUDOMALJA, Žiga ROZINO, Timija UMEKA in Timija BEVCA. Razen za BEVCA je bilo za ostale tri to prvo tekmovanje izven Trbovelj. Ti tekmovalci, ki na treningih kažejo veliko volje za treniranje ter želje za uspehom se niso ustrašili ostalih izkušenejših tekmovalcev iz Slovenije in tujine. BEVC in UMEK sta izpadla že v prvem kolu, HUDOMALJ pa v drugem. Svoj dan je imel tokrat Žiga ROZINA, ki je na svojem prvem mednarodnem turnirju, v številčni kategoriji, kjer je nastopilo 22 tekmovalcev na koncu osvojil prvo medaljo - bronasto.
Tudi ta primer kaže, da imajo v trboveljskem karate klubu skozi sistem vsako mesečnih klubskih pokalnih tekmovanjih dobro začrtano delo, kjer iz široke baze trenirajočih poiščejo in usposobijo tekmovalce za doseganje dobrih rezultatov na tekmovanjih višjih nivojev.
Franjo GLAVICA
KOŠARKA
PIONIRJI I.SKL CENTER
I.(5.krog)
RUDAR : ZAGORJE BANKA ZASAVJE 79:47
Strelci za Rudar: Gojič 14, Hribšek 12, Rus 11
Strelci za Zagorje BZ: Lipovšek 15, Barlič 9, Baumkirhner 8 DOMŽALE«A«: LITIJA 45 : 65 Strelci za Litijo: Cerar 33, Čepon 18, Kolman 8, Zupan 6 (6.krog)
ZAGORJE BANKA ZASAVJE: UNION OLIMPIJA«A«-prcstavljcno na torek 21.05.02 ob
16.00	uri v dvorani.
ILIRIJA: LITIJA 58:82 Strelci za Litijo: Cerar 32, Kolenc 20, Čepon 17
DOMŽALE«A«:RUDAR 62:80
Strelci za Rudar: Gojič 20, Mujič 19, Božjak 17
Naslednji krog-
Domžale«A«:Zagorje BZ v nedeljo
26.05.02	ob 12.15 v dvorani KC Domžale
Litija:Union 01impija«A« v nedeljo
26.05.02	ob 12.30 uri v litijski dvorani.
Rudanllirija v nedeljo 26.05.02 ob 9.30 v dvorani OŠ Trbovlje.
PIONIRJI II.SKL CENTER
1.(1.krog)
KRŠKO:GD HRASTNIK 51:43 Strelci za GD Hrastnik: Šketako 23, Gojkovič 15 (2.krog)
NAZARJEiGD HRASTNIK 36:49 Strelci za GD Hrastnik: Gojkovič 25, Šketako 15.
Naslednji krog-
GD Hrastnik:Prebold v nedeljo
26.05.02	ob 10.00 uri v dvorani na Logu.
KADETI - trening tekma LITIJA : BEŽIGRAD 75 : 79 Strelci za Litijo: Blaževič 32, Cerar 18
REKREATIVNA KOŠARKARSKA LIGA
Finalni turnir v soboto 25.05.02 v dvorani OŠ Trbovlje. Predtekmovanje ob 12.30 in 14.00 Tekma za 3.mesto ob 15.30 in finale ob 17.00 uri.
PIONIRKE I.SKL VZHOD II. (5.krog)
ŽKD STUDIO JINJANG : ŽKD ILIRIJA 127 : 16
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Javoršek 35, Kolar 27, Vajdič 22, Poboljšaj 14, Lovrič 8
(6.krog)
KD JANINA : ŽKD STUDIO JINJANG 36: 103
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Karahasanovič 20, Javoršek 19, Kolar 13, Poboljšaj 12
Naslednji krog-
ŽKD S. Jin-Jang:ŽKK Domžale v nedeljo 26.05.02 ob 11.30 v dvorani OŠ Trbovlje.
MLADINKE - trening tekma ŽKD STUDIO J1N-JA-NG(mladinke):ŽKK DOMŽALE(kadetinjc) 71 :68 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Podmenik 17, Knaus 16, Rajovic 10, Kolar 10
Pišek Aljoša
Novice iz OLMN:
V Ligah je prijavljenih 364 igralcev v 15 ekipah. Tekme so ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne, odvisno od prijavljenega termina igranja domača ekipa. Igrišča na katerih se igrajo tekme, so v Polšniku, Reki, Lupinici, Hotiču, Savi, Šmartnem, na Trebeljevem ter v Zgornjem Logu. Že na sestanku pred začetkom jesenskega dela smo se dogovorili, da bosta prvouvrščeni ekipi iz skupin A in B prenesli v L ligo šet točk, drugouvrščeni ekipi štiri, tretjeuvrčeni tri in četrtouvrščeni dve točki. Ekipe, ki so se uvrstile v drugo ligo, pa ne prenašajo točk v spomladanski del prvenstva. Po končani sezoni se bosta prvo in drugouvrščeni ekipi iz druge lige uvrstila v prvo ligo, iz nje pa bosta izpadli zadnji dve ekipi.
Rezultati 5. kola
1. liga: GD Tom - KING SIZE 3:1, VILIČAR PARKELJ - DIMAS
INŽENIRING 4:3, KREATIV ZGORNJI LOG - GOZDARSTVO KASTELIC 3:1, ŠD POLŠNIK I - OMAHEN TRANSPORT 4:8. Vrstni red: L KREATIV ZGORNJI LOG 18, 2. OMAHEN TRANSPORT 16,3. VILIČAR PARKELJ 14.4. GDTOM 11, 5. ŠD POLŠNIK I 10,6. DIMAS INŽENIRING 6, 7. KING SIZE 6,
8.	KASTELIC 5
2.	liga: ŠD PREŽGANJE - KORONA 2:4, JANG BOJS - ZIDKO 2:0, ŠD SAVA - POLŠNIK II 6:1, Zaostala tekma 3. kola: JANG BOJS - MK L1GH SOUND 8:4. Vrstni red: L ŠD SAVA 13, 2. JANG BOJS 10, 3 ZIDKO 7, 4. KORONA 6, 5. ŠD POLNIŠK II 4, 6. ŠD PREŽGANJE I, 7. MK LIGHT SOUND L
Vsem zainteresiranim sporočamo, da imate možnost prijaviti ekipo v našo rekreativno ligo za naslednjo sezono do 10. avgusta.
Informacije 041/356-395 (Tomaž) in 041/228-491 (Tadej)
|f>. KARATE KLUB TIKA TRBOVLJE	^
DOBITNIK »PRVOJUNIJSKE ^	NA6RADE« ZA LETO 2002	;	6 "
Razlog za podelitev »Prvojunijske nagrade« za leto 2002
Občinski svet Občine Trbovlje je na svoji 25. seji, kije bila 8. aprila letos na podlagi Statuta Občine Trbovlje in Poslovnika Občinskega sveta Občine Trbovlje sprejel sklep, da Karate klub TIKA Trbovlje za večletno nadpovprečno uspešno
delo in uveljavljanje na področju športa, organizaciji mednarodnih športnih prireditev, vzgoji tekmovalcev in promociji občine Trbovlje prejme »Prvojunijske nagrado« za leto 2002. Za to priznanje so zaslužni prav vsi, ki so v vsej tridesetletni zgodovini trboveljskega karateja s svojo aktivnostjo prispevali k uveljavitvi kluba.
Trboveljski tekmovalci so kot ambasadorji dostojno in športno zastopali trboveljski ter slovenski karate skoraj na vseh celinah sveta, razen v Avstraliji. V zadnjem obdobju igrajo pomembno vlogo tudi v reprezentančnih nastopih, kjer so tudi osvojili že vrsto odličij, tako na uradnih evropskih prvenstvih kot na ostalih mednarodnih turnirjih, kjer so zastopali barve slovenske reprezentance. Na domačih boriščih pa so do sedaj osvojili že vse možne naslove.
Samo dobro strokovno delo je lahko garant za uspešne športne rezultate
V klubu prevladuje stališče, daje potrebno za dobro strokovno trenersko delo poleg pedagoških
sposobnosti tudi precej specialnega znanja, katerega so poleg internega izobraževanja pridobivali na raznih strokovnih seminarjih, katere so vodili predvsem priznani tuji predavatelji. Prvi trening karateja so v Trbovljah izvedli 2. avgusta 1971. Na ta trening, ki gaje vodil Marjan FRITZ je prišlo skoraj 100
zainteresiranih od 15 do 25 leta, med njimi tudi nekaj žensk. Ker se je v tem obdobju karate treniral še samo kot borilna veščina se je število trenirajočih hitro skrčilo. Vendar pa so začetniki trboveljskega karateja poskrbeli z vedno novimi vpisi v začetne tečaje, zato seje število članstva nenehno povečevalo. Zaradi večjega števila trenirajočih ter različnih interesov seje pokazala potreba po razdelitvi skupin. Marjan FRITZ je med trenirajočimi našel karateiste s pedagoškimi in strokovnimi sposobnostmi katere je začel na internih tečajih usposabljati za samostojno vodenje skupin. V tem obdobju je bilo zelo malo strokovne literature na področju karateja, zato so v klubu sistematično skrbeli za iskanje pisnih strokovnih člankov, katere so fotokopirali in to je potem krožilo iz rok v roke. Že kmalu se je izoblikoval trenerski tim v katerem je Marjan FRITZ skrbel za koordiniranje trenerskega dela ter tekmovalno skupino. Franjo GLAVICA je z največ prirojenimi pedagoškimi vrlinami začel delati z začetniki. Franc POVŠE je vodil treninge v vmesnih skupinah, kjer
mu je pomagal Zvone KERŠIČ, ki je med drugim skrbel za vse ostale nekaratejske aktivnosti. Rudi MURN pa se je posvetil delu z rekreativno skupino. V takšni sestavi seje vodilo treninge kar celo desetletje.
V začetku osemdesetih let se je glavni trener Marjan FRITZ preselil v Ljubljano. Njegovo delo sta prevzela Franc BORIŠEK in Zdravko ROMIH. Po dobrem letu se je BORIŠEK preselil v Novo Gorico, njega pa je zamenjal dotedanji študent Visoke šole za telesno kulturo, Bogdan SIMERL, ki je koncem leta 1985 odšel na služenje vojašekga roka. Nato se je v začetku leta 1986 poročil Zdravko ROMIH ter se preselil na Kozjansko, kjer si je ustvaril novi dom ter začel učiti v Osnovni šoli v Podčetrtku. Tam je tudi ustanovil karate sekcijo. Vsi ti razlogi so mu onemogočali, da bi redno prihajal na treninge v Trbovlje. Tako je vsa skrb za vodenje treningov in organiziranje tekmovanj padla na ramena Boruta MARKOŠKA. V klubu so takrat delovale tudi
začetna in nadaljevalna skupina, ki so bile locirane po osnovnih šolah v Trbovljah. Trenerji teh skupin so vodili aktivnosti vsak po svoje, tako, da mlademu Borutu niso bili ravno v pomoč. Koncem leta 1986 seje s služenja vojaškega roka vrnil Bogdan SIMERL in se takoj vključil v trenersko in organizacijsko delo.
Koncem leta 1987 sta trenersko delo prevzela ter na novo organizirala Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL. Članstvo se je začelo ponovno povečevati in poleg ostalih službenih ter privatnih obveznosti je bilo dela za dva trenerja preveč. Vlogo glavnega trenerja v klubu je prevzel Bogdan SIMERL, ki je vse naučene in pridobljene trenerske ter organizacijske sposobnosti prilagodil Zasavskim značilnostim ter mentaliteti.
Strategija kluba je takšna, da vse zainteresirane za karate skozi začetno ter dve nadaljevalni skupini, kjer se tečajniki naučijo principov karateja, osnovnih tehnik in šolskih kat, pripelje do takšnega nivoja, da se lahko uspešno kosajo s svojimi vrstniki iz ostalih karate klubov, tako v Sloveniji kot v tujini. V teh skupinah se tečajnikom vcepijo tudi osnove športnega obnašanja in fair playa. Že celo desetletje treninge v teh skupinah vodita Franjo GLAVICA in Uroš VOZEL. Tem in vsem ostalim trenerjem, ki so v vsem tem obdobju
vodili strokovno delo v klubu pa je pomagala še cela v vrsta vaditeljev in inštruktorjev katere so v glavnem izšolali sami na internih vaditeljskih tečajih. Rezultat tega strokovnega in zavzetega dela pa so odlični kontinuiranih tekmovalni rezultati.
Snovalci in izvajalci vseh aktivnosti, ki pogojujejo uspešno
Franc Borišek (levo) je vodil trboveljske karateiste le dobro leto, a je v tem času dal velik poudarek pravilni izvedbi karate tehnike.
Aktivisti, ki so dali velik prispevek k vzorni organizaciji m delu trboveljskega kluba. Z leve: Franc Povše, Marija Plohl Cestnik, in Maja Sluga v prijetnem klepetu ob praznovanja 30-letnice trboveljskega karateja - gostišče Brin, 23. november 2001
delo
V začetnem obdobju trboveljskega karateja je prvi trener Marjan FRITZ poleg vodenja treningov opravljal tudi vsa ostala administrativna dela od pobiranja članarine do pisanja evidenc, dopisov ter kontaktiranja z vsemi občinskimi strukturami ter
ni nikakršen huliganski šport. Na tem področju se je najbolj izkazal ravno Franjo ter že takrat začel postavljati temelje za to, daje danes karate sprejet in enakopravno obravnavan ter priznan v družini trboveljskih športov ter tudi v družbenem in političnem okolju. Franc POVŠE je vestno opravljal
Db vseh aktivnostih so trboveljski karateisti v več letih spoznali mnogo prijateljev po svetu. Edin, Poldi, Dalibor in Jernej v družbi z iskrenim prijateljem. Raveejem Raghavanom, mojstrom karateja 8. dan, ki trenutno živi v Portoriku. Ravee je bil med drugim tudi selektor reprezentanc ZDA, Portorika in Malezije.
matičnim klubom v Ljubljani. Zaradi veliko dela pri ustanavljanju in vodenju sekcije je tedanjemu trenerju kmalu priskočilo na pomoč nekaj njegovih učencev. Franjo GLAVICA je bil v okviru občine zadolžen za delo z mladimi. Glede na to, da je karate v začetni fazi v
blagajniško poslovanje, Boris JESENŠEK pa tajniška dela.
V tem obdobju se je med športniki v Trbovljah izrazila želja za ustanovitev športne zveze, ki bi samostojno skrbela za športno gibanje v Trbovljah. Izvedli so celo ustanovni občni zborna katerem so
Trenerji, ki zadnjih 10 let skrbijo za kontinuiteto odličnih športnih rezultatov, z leve: Franjo Glavica trener začetne in nadaljevalne skupine Borut Markošek, trener tekmovalne skupine in selektor vseh slovenskih reprezentanc Bogdan Simerl, glavni trener v klubu ter Uroš Vozel, trener nadaljevalne skupine, v krogu svojih najuspešnejih tekmovalcev tega obdobja. Gostišče Brin, september '99.
občini imel malo simpatizerjev ter, da je večino prošenj za dodelitev prostora za vadbo bilo negativnih so ti entuzijasti, ki so bili zaljubljeni v to, takrat še precej mistično borilno veščino vložili veliko časa in energije za prepričevanje, da to
izvolili predsednika, takratnega tajnika TVD Partizana, Karla GORJUPA. Karateisti so aktivno podpirali ta projekt, ki pa žal ni zaživel. Takratni politični funkcionarji so spor med Športno zvezo, katera je želela izpeljati
skupni športni projekt Partizan Trbovlje in S1TKS (samoupravno interesno telesno kulturno skupnost) prekinili tako, da so že zbrani denar namenjen za ta projekt prekanalizirali v takrat zelo popularen trboveljski šport, ki je imel višje ligaške ambicije. V karate sekciji so se zavedali, da je informiranje okolja ena izmed prioritetnih nalog vsake aktivnosti. Rudi MURN in Liljana POVŠE sta vzorno skrbela za foto-dokumentirano obveščanje preko oglasne omarice, kije bila locirana na Ulici 1. junija (pri Pivnici). O vseh aktivnostih so obveščali tudi preko ostalih takratnih medijev. Radia Trbovlje, rudarske revije »Srečno« ter ostalih. Z veliko simpatije pa je o trboveljskem
Trboveljčani so morali v Ljubljano odvajati vso vpisnino, članarino ter izpitno takso. V zameno pa niso nudili praktično nobene strokovne ali ostale pomoči, zato se je v Trbovljah kmalu pojavila želja po odcepitvi ter samostojnosti. Ta želja se jim je izpolnila 15. marca 1975, ko je v telovadnici Partizana Trbovlje potekal občni zbor Karate kluba Trbovlje. Iz leta v leto se je Karate klub širil, večalo seje število aktivnosti, katere pa so karatcjski navdušenci že od vsega začetka skrbno arhivirali. V letih 1975 do 1985 sta večino tega dela vestno opravili Marija CESTNIK im Maja SLUGA. Večanje števila aktivnosti ter klubskega proračuna je zahtevalo tudi vestno vodenje finančnih opravil. To delo je celo
Starejši člani »po statusu, ne po letih« so ob praznovanju 30-letnice trboveljskega karateja Franju Glavici, predsednika kluba podarili simbolično darilo. Z leve: Marjan Fritz, Bojan Babič, Franjo Glavica, Zdenko Fritz, Boris Jesenšek, Zdravko Romih, Maja Sluga in Zvone Keršič.
karateju poročal tudi osrednji slovenski časopis »Dnevnik«.
Člane matičnega kluba »Shoto-kan« Ljubljana je precej motila vzorna urejenost ter uspešno vodenje trboveljske sekcije.
desetletje vzorno in skrbno opravljala Gizela ŽIBERT. V sredini osemdesetih let je večji del članov kluba, ki so v sedemdesetih letih prispevali k uveljavitvi kluba počasi prenehalo s treningi in
V Karate klubu TIKA Trbovlje so vedno gojili pristne odnose med upravo in tekmovalci. Ob prazmovanju 30-letnice trboveljske karateja so se v prijeten klepet zapletli, z leve: Jože Šantej. Igor Kovačič, Alja Perger in Damir Vučilovski.
aktivnostmi. V drugi polovici osemdesetih let so aktivnosti v klubu ponovno zaživele. V organizacijsko delo se je vključilo nekaj staršev otrok, ki so začeli trenirati karate. Še posebno aktiven je bil Igor KOVAČIČ, kije kot vodja obrata tiskarne v Grafično embalažnem podjetju TIKA Trbovlje bil med najbolj aktivnimi in zaslužnimi za podpis Samoupravnega sporazuma o pokroviteljstvu GEP TIKA Trbovlje in Karate klubom Trbovlje. Igor KOVAČIČ je tudi še danes aktiven v Izvršnem odboru Karate kluba TIKA Trbovlje in v 10 Športne zveze Trbovlje. Igor tudi že vrsto let opravlja nalogo delegata kluba na Skupščinah Karate zveze Slovenije, ki so zaradi odnosov med članicami v zadnjem obdobju precej pestre.
S svojim delom seje izkazal tudi Rok VODIŠEK, ki opravlja nalogo predsednika Nadzornega sveta Karate kluba TIKA Trbovlje. Rok je nedolgo nazaj končal zelo uspešno športno kariero, med drugim je bil
KOVAČIČ in Franc POVŠE. Poleg teh aktivistov so za lepe uspehe tekmovalcev zaslužni tudi nekateri starejši člani, kot tudi precej mlajših in njihovi starši, ki marljivo pomagajo po svojih močeh. Veliko zaslug za vse dosežene uspehe nosijo tudi družine tistih, ki več ali manj prostega časa preživijo, se
karateju je žal preveč različnih interesov ter ambicij. Nekateri bi želeli karate obdržati v tradicionalnih, izvornih okvirjih kjer se karate trenira samo kot borilna veščina. Drugi pa se trudijo, da gre karate v korak z ostalimi športi. Želja skoraj vsakega športnika je nekoč nastopiti na
prihajali z različnimi interesi, od spoznavanja borilne veščine, druženja, samoobrambe ali športnih ambicij. Nekateri so ostali malo časa, drugi daljše obdobje, nekaterim pa je karate postal življenjski smisel. Vsak pa je pustil v klubu del sebe, svoj pečat in vsi ki so v vsem tem obdobju šli skozi karatejske vrste so vsak po svoje prispevali k priznanju, ki ga ima karate klub v svojem okolju. Danes je v karate klub TIKA Trbovlje vključeno in marljivo trenira več kot 150 članov. Stari so od 6 let naprej in tudi čez 50 let. Trenirajo moški in ženske, največ je seveda otrok. Kljub temu, da zaradi različnih razlogov odhajajo odlični, vrhunski tekmovalci se zaradi dobrega strokovnega dela pojavljajo vedno novi, perspektivni tekmovalci.
Dolgoletna in do sedaj še vedno neizpolnjena želja trboveljskih karateistov je lasten klubski ter vadbeni prostor, kjer bi karateisti v vsakem času dneva lahko izvajali svoje aktivnosti.
j t ♦A

Na podelitvi lovorike »Na| trener Zasavja '99. Priznanje je iz rok predsednika OKS prejel Borut Markošek, trener tekmovalne skupine v Karate klub TIKA Trbovlje.
Trenerji, ki so vidno zaznamovali 30 letno obdobje karateja v Trbovljah. Z leve: Borut Markošek od I. '86 do danes, Zdravko Romih od '80 - '86, Marjan Fritz od '71 - '80 in Bogdan Simerl od '81 - danes
tudi udeleženec Mladinskega evropskega prvenstva leta 1996 v Istanbulu (Turčija). Postavil in vzdržuje tudi klubsko internetno stran, ki je zelo obiskana tako v Sloveniji kot v tujini.
Od jubilejnega 25. Mednarodnega karate turnirja stalno opravlja prijave, žreb, računalniško podprto vodenje turnirjev, info službo ter vrsto drugih aktivnosti v zvezi z organizacijo.
V vseh 30-ih letih je delo dobro organizirano in so ga organi kluba dobro izvajali tudi v tem letu. 10 sestavljajo Franjo GLAVICA -predsednik kluba, Bogdan SIMERL - podpredsednik ter člani Borut MARKOŠEK, Igor
družijo ter izvajajo aktivnosti v klubu. Duša in motor Karate kluba TIKA Trbovlje pa je zagotovo Franjo GLAVICA, ki je skoraj ves čas obstoja karateja v Trbovljah tudi predsednik kluba. Poleg te funkcije opravlja še danes vrsto drugih aktivnosti, od trenerja začetnih skupin do predsednika Organizacijskega odbora najstarejšega Karate turnirja v Evropi, to je Mednarodnega karate turnirja v Trbovljah. Pravzaprav je vedno tam, kjer je najbolj potreben.
Olimpijsko priznanje karateja
Karate je danes četrti šport na svetu po razširjenosti in popularnosti. Danes so od njega bolj razširjeni še samo nogomet, atletika in košarka. V svetovnem
Franjo Glavica je vedno tam, kjer je najbolj potreben - na otvoritvi 19. Karate turnirja »Trbovlje "911
olimpijskih igrah. Zaradi tega je svetovna Karate zveza v zadnjem obdobju intenzivno vodila aktivnosti v želji Olimpijskega priznanja karateja. Na 109. seji mednarodnega olimpijskega komiteja, 19. julija 1999 v Seulu je Svetovna karate zveza (WKF) dosegla definitivno olimpijsko priznanje. Zaradi odločitve MOK, da v bližnji prihodnosti ne bodo večali števila športov na olimpijskih igrah, bo karate še naprej čakal, da ga uvrstijo v program olimpijskih iger, kjer bodo lahko tudi karateisti demonstrirali svojo čudovito športno veščino.
Kako naprej?
Tako kot v življenju je tudi v trboveljskem karateju podobno. Tekom celega obdobja so ljudje
Ne obstaja točnega podatka koliko članov je v teh tridesetih letih šlo skozi karatejske vrste, vendar jih je sigurno preko 2000.
Mišljenje, daje karate klub leglo pretepačev, je samo oguljena fraza tistih, ki karateja ne poznajo. Naloga kluba je karate predstaviti kot šport, ki se enakovredno kosa z drugimi športi. Več stoletna tradicija in sodobna znanstvena razkritja so izoblikovala moderno borilno veščino, ki jo lahko opazujemo kot šport, samoobrambo ali kot umetnost.
In še to, morda bo za koga presenetljivo, vendar presneto drži, vključitev in naložba v karate klub Trbovlje je ta hip med trboveljskimi športi najboljša naložba.
Bogdon SIMERL
»ffc A
23. VELTRAVNA
I kronično
/T
Aufbiks
Ob 13.55 uri so policisti odšli na železniško postajo, kjer sojih zaprosili za intervencijo, ker je nekdo na vlaku iz Celja proti Ljubljani motil javni red in mir. To je bil L.B. ki je prišel na vlak brez vozovnice in sc prepiral s kontrolorjem ter ni hotel plačati vozovnice.
13.	5. Ob 01.05 so pohiteli možje postave na intervencijo pri trgovino
Dežman v Ulici 1. Junija. Tam je nekdo stal ob panoju ter po njem udrihal z glavo. Ugotovili so, daje tja prišel s taksijem J.I. in sicer v vinjenem stanju. Ob izstopu iz taksija seje zaletel v pano, kar gaje tako razjezilo, daje brez usmiljenja do sebe in panoja udrihal po reklam iz vsemi okončinami in ubogo glavo.
14.	5. Ob 08.30 uri so morali čuvaji reda in miru v kamnolom na Trgu Franca Fakina, kjer je ležala ženska z zlomljeno nogo in pomankljivo oblečena. Ženska je bila videti dokaj zmedena in depresivna. Ko sojo oskrbeli so o dogotku obvestili svojec. Ugotovljeno je bilo, da ima poškodovano še hrbtenico. Kako je prišlo do poškodbo še ugotavljajo.
17.	5 ob 9.30 je K.F. prijavil, da gaje že 10. 5. pretepel neki moški, ki je parkiral avto, kjer K.F-ju ni bilo všeč. Lastnik parkiranega avta ga je na fizičen način prepričeval, da se moti.
18.	5. Ob 16.00 uri so policisti odšli v trgovino Metro v Trbovljah. Tja je prišel T.S. in kršil javni red. Predan bo SP v postopek.
20. 5. Ob 02.20 uri so policisti opravili intervencijo na cesti 9. Avgusta. Javni red in mir je kršil občan C.M.. Ker ni upošteval zakonitih odredb policistov je bil pridržan do iztreznitve v prostorih na PP Trbovlje.
9.	5. Je Ž.M. iz FIrastnika prijavila, da jo je 8. 5. Doma znova pretepal sin Ž.H. ter ji povzročil telesne poškodbe. Policisti se bodo s kršiteljem pogovorili in napisali predlog SP. V primeru, da bo oškodovanka podala še predlog zaradi pregona kaznivega dejanja pa tudi kazensko ovadbo na ODT.
11. 5. Ob 17.55 uri so policisti PO Hrastnik intervenirali v Zdravstvenem domu, kjer seje do dežurnega zdravnika nedostojno obnašal KR. iz Hrastnika. Ob vstopu v ambulanto seje po pojasnilu zdravnika, daje dežurstvo le za nujne primere pričel razbuijati in med kričanjem zdravniku grozil. Policisti so zoper K R. podali predlog SP.
15.	5. Ob 14.00 uri so bili policisti naprošeni za intervencijo v stanovanjski hiši v liliji, kjer je nastal spor in prepir med bivšima zakoncema. Prišlo je tudi do manjšega fizičnega obračuna. Policisti so udeleženca pomirili in napisali prijavo SP-ju.
15. 5 ob 15.15 uri so policisti intervenirali pred stanovanjskim blokom na Ponoviški cesti. Nastal je spor in pretep med sosedi zaradi uporabe kolesa. Policisti sojih pomirili in napisali prijavo SP.
15. 5. Ob 19.30 uri so policisti intervenirali na dvorišču stanovanjske hiše v Tcnetišah. Nastal je spor in pretep med sosedi. Med pretepom sta se dve osebi telesno poškodovali in sta sami poiskali zdravniško pomoč v Z D litija. Policisti sojih pomirili in napisali prijavo SP-ju.
13. 5. Ob 6.20 uri je na delovišču Ruardi neznani storilec poškodoval rudniška vrata tako, da jih je povozil buldožerjem. Nastala je večja materialna škoda. Po trčenju je buldožer zapeljal v korito Kotredeščice. Za neznanim storilce policija še poizveduje.
Kradejo kot srake
6. 5. Ob 18.00 uri so obravnavali tatvino v Trgovini ZOO butiq v ulici 1. Junija. Nekdo je ukradel denar.
Isti dan, ob 18.50 uri so policijo poklicali na Nasipe, kjer je neznanec prosil za prostovoljne prispevke. Pri tem je ukradel denarnico. Policija opozarja, da se osumljenec, ki prosi za prostovoljne prispevke pojavlja že nekaj časa zato naj bodo ljudje pozorni.
9.5.	ob 17.00 uri je nekdo ukradel dve kompletni o sovini tovornega avtomobila. Osumljenca so prijeli. Zoper njega bo podana kazenska ovadba.
12.5.	ob 19.35 uri smo obravnavali tatvino denarnice na Trgu Svobode. Prodajalka je imela denarnico v pisarni. Nekdo se je prikradel v službene prostore in ji ukradel denar.
16.	5. Ob 7 uri so policiste obvestili, daje na Žabjeku nekdo vlomil v garažo in odvzel več 100 kg odpadnega bakra. Za storilcem še
poizvedujejo.
16.	5. 16.20 uri so morali možje v modrem v Zdravstveni dom v Trbovljah. Nekdo je prišel v eno izmed pisani in ukradel denarnico z gotovino. Ugotovili so kdo se je v času tatvine zadrževal v objektu. Postopek dokazovanja krivde še traja.
17.	5. Ob 5 uri zjutraj so bili iz varnostne službe Fortuna, ker so zalotili nekoga, ki je vlomil v osnovno šolo Tone Okrogar v Zagorju. Policisti so na kraju ugotovili, da gre za vlom neznanega storilca, ki je ob prihodu varnostnikob pobegnil
Dne, 7. 5. Ob 6.20 uri so bili obveščeni iz Rudnika Zagoijc
zapiranju daje neznani storilec na območju rudniških objektov neznanec spravil v pogon tovorno vozilo se večkrat z njim zaletel v vrata in jih poškodoval. Za neznanim storilcem še poizvedujejo.
8.	5. Ob 9.05 uri je D.M. policijo obvestil, daje preko noči prišel nekdo v trgovino Evrotrade na Prešernovi cesti ter iz t rovi ne odnesel za okrog 1.000.000,00Sit vrednosti avtoradijev in podobnega blag. Za storilcem še poizvedujejo
V zadnjem času je policija v Zagorju obravnavala več vlomov v dneh od 10. 5. Dalje. Glede na način vlomov in kaj je kje bilo ukradenega policija meni. da gre za več vlomilcev, ki so med seboj povezani.
8. 5. Ob 13.45 uri je K .A. iz Hrastnika policistom naznanila dejanje tatvine. K njej seje zglasil mlajši fant, ki ji je natvezil, da za društvo Ptica zbira prostovoljne prispevke. Ko mu je K-A- izročila
500,00	Sit jo je zaprosil še za kozarec vode. Izkoristil jc njeno nepazljivost in ji iz denarnice ukradel nekaj denarja. Po dejanju jc stanovanje zapustil. Policisti so ugotovili, daje dejanja osumljen I3.A. iz Hrastnika. Zoper V noči iz II 5. Na 12. 5. jc neznan storilec vlomil v gostinski lokal Metuljček v Hrastniku. Ukradel je več zavojčkov cigaret in vžigalnikov. Storilca še iščejo.
10.	5. Ob 07.00 uri so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec v času od 14. Ure dne 9. 5. do 06. ure in dne 10. 5. na delovišču na Marokovi poti v Litiji iz izkopanega jarka ukradel približno 60 m električnega kabla, ki jc bil že položen in delno zasut. Policisti o osumljencu še poizvedujejo.
10. 5. Ob 14.15 uri so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec izkoristil odsotnost delavcev ter na deponiji lesa na Prcdilniški ulici v Litiji ukradel dve motorni žagi znamke STIHL tip 066 in 045. Policisti so osumljenca izsledili in mu motorni žagi zasegli. Sledi
kronično I
23.VELTRAVNA
AWC
kazenska ovadba.
11.	05 ob 7.30 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec vlomil v dva osebna avtomobila, ki sta bila preko noči parkirana v bližini gostinskega lokala v Spodnjem Logu. Neznani storilec je razbil stekli na zadnji desni strani in iz avtomobilov ukradel torbici z dokumenti in denarjem, ki sta bili na sedežih.
16. 5. ob 15.30 uri so bili policisti obveščeni, da je bila v Sevncm storjena tatvina denarnice z dokumenti in denarjem. Policisti so ugotovili, da sta ob približno 15. uri v oškodovankino hišo prišla dva Roma, visoka približno 180 cm, močnejše postave, stara približno 35 let. Eden je imel manjšo bradico. Občanko P.M. sta prosila za vodo. P.M. je odšla v kuhinjo, za njo pa eden od Romov. Drugi Rom je odšel v spalnico in ukradel denarnico v kateri so bili dokumenti in 200.000,00 Sit. Oškodovanka je to opazila in hotela denarnico Romu vzeti, ta pa jo je udaril v predel prsnega koša in odrinil. Oba Roma sta zbežala proti gozdu, kjer ju je čakal tretji kujon z osebnim avtomobilom bele barve, krške registracije. Policisti o osumljencih zbirajo obvestila.
Zasavskifrker
SKRAJNO DESNO NI VARNO
10.15. ob 12.15 uri so policisti morali na kraj prometne nesreče v Renke. Tam je voznica osebnega avtomobila J.C. vozila preblizu desnega vozišča ter trčila v obcestno ograjo. Poklicali so vzdrževalca cest, dami pa izdali plačilni nalog.
KAMENJE NA CESTIŠČU
11.5.	Ob 01.45 uri je prišlo do poškodbe vozila na magistralni cesti Zagorje Trbovlje. Voznica K.M. je povozila večji kamen. Policija je primer evidentirala, oškodovanka pa bo iskala povračilo škode od odgovornega subjekta.
“SCHUMACHEJI” V PROMETU
19.5.	so obravnavali prometno nesrečo. K.J. je zaradi neprimerne hitrosti zletel s ceste in se prevrnil na streho. Škode je za cca 800.00,00 Sit. Na kraj nesreče je morala tudi cestna služba, ki je pospravila razbitine in odstranila oljni madež.
DRAGA NEPREVIDNOST
7. 5. Ob 12.50 uri so obravnavali prometno nesrečo na cesti Trbovlje na odcepu za Podkum. Na kraju dogodka je bilo ugotovljeno, voznik o.a. T.A. izsilil prednost iz smeri Šklendrovec vozniku, ki je pripeljal pravilno po prednostni cesti. Prišlo je do trčenja. Na vozilih je nastala škoda okrog 500.000,00 Sit.
VARNOSTNA RAZDALJA
16. 5. Ob 16.50 uri so obravnavali prometno nesrečo pri odcepu Borisa Kidriča za Čolnišče. Voznica je nameravala zapeljati levo, za njo pa je pripeljal voznik o.a. K.M in trčil v, pred seboj vozeče vozilo. Na vozilih je nastala materialna škoda za 150.000,00 Sit. Poškodovani sta bili 2 osebi.
STOP POMENI STOP
Dne 7.5. ob 18.10 uri je Ž.L. iz Trbovelj vozil o.a. znamke Citroen AX po regionalni cesti I. reda iz smeri Dola proti Hrastniku. Ko je z vozilom pripeljal do križišča na Riklovem mostu je zavijal levo proti Steklarni Hrastnik ne da bi prej ustavil in upošteval prometni znak Stop zaradi česar je izsilil prednost vozniku o.a. znamke Uniš Jetta
K.M. iz okolice Laškega, ki je vozil iz smeri Steklarne in trčil v njegovo
vozilo. Nastala je materialna škoda za najmanj 400.000,00 sit
TEST ODKLONITI-POMENI KAZEN DOBITI
10. 5. Ob 20.00 uri je P.B. iz Marnega vozil o.a. znamke Hyundai Lantra po regionalni cesti I. reda iz smeri Marnega proti Dolu pri Hrastniku. V Črdencu je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in sc prevrnil na streho. Policisti so na kraju nesreče odredili preizkus alkoholiziranosti, ki ga je P.M. odklonil. Zaradi suma telesnih poškodb je bil odpeljan v ZD Hrastnik. Zoper njega so policisti podali Predlog SP.
USTRAŠIL SE JE
9.	5. Ob 17.15 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki sc je zgodila na glavni cesti Ljubljana - Litija v bližini kresniškega mostu. Prometno nesrečo naj bi povzročil neznani voznik osebnega avtomobila Renault 5 rdeče barve, ki je med vožnjo proti Ljubljani prehiteval pred seboj vozeči o.a., nato pa zapeljal na vozni pas in nenadoma zavrl. Voznik prehitevanega vozila se je ustrašil in zavrl ter zapeljal izven vozišča. Nastala je le materialna škoda. Policisti za povzročiteljem še poizvedujejo.
LE KAM SE NAM MUDI?
10.	5. Ob 07.00 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na glavni cesti v Renkah. Voznik osebnega avtomobila je vozil v smeri Zagorja z neprilagojeno hitrostjo. V levem ovinku je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal desno na brežino, nato pa se je vozilo prevrnilo na vozišče. Nastala je le materialna škoda. Sledi prijava sodniku za prekrške.
TUDI S PRIKOLICO DIVJAJO
19.	5. Ob 16.00 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na glavni cesti Ljubljana-Litija med Zgornjim Hotičem in Zgornjim Logom. Voznik o.a. s prikolico je vozil v smeri proti Litiji z neprilagojeno hitrostjo in trčil v varovalno ograjo. Nastala je le materialna škoda.
e*	•
DOGODKI
PO TOLIKIH LETIH
18.	5. Ob 15.00 uri so bili policisti obveščeni, daje občan pri sajenju gnničevja našel bombo M 38, ki izvira iz druge svetovne vojne. Na kraj je bil poklican pirotehnik, ki je bombo odstranil in uničil.
MAMILA
9. 5. ob 17.45 uri so policisti mlajšemu občanu iz Litije zasegli manjšo količino marihuane. Sledi prijava sodniku za prekrške.
• _ •
23. VELTRAVNA
mali oglasi
"M.
F	0*13" z« Zasavra,Id bide 6. |tlnija, sp.^i«namodo petka.3l/l
maia 7IMI?. Oeln««- bi Mcntieiif	ilvakrat. Vr:n Utiri lii
nuja 2002. Oglase, ki so idviitieiiL ne otijavIjamo ihakiat Prav teko lii
mtotJia objava oglasov do preklica.
odgovarjamo.
iiMi

resničnost
podatlujv
fiEPREfničfline
yiiCII I. HI1U6 7 • TR80VUE TtLfM;
r!!06i;if.. Hiilil1. iiMDVIill), lili. »OKOVSlil !>!IO!TOI!Oy. ViKifiDO' MBCEI
Stanovanja, parcele
Delo
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže.
Tel.: 03/57-15-735
NUDIM pomoč bolnim in starejšim, nekaj ur dnevno.
Tel.: 031/555-117
PRODAM HIŠO V TRBOVLJAH, parcela 800 m2, cena 80.000 EUR.
GSM: 031/704-972
INŠTRUIRAM matermatiko za OŠ in srednje šole.
Tel. :566-40-08
V LITIIJI ODDAMO 3-sobno stanovanje, CK.
Tel.: 041/370-258
PRODAM 2-sobno stanovanje, 62 m2, v centru Zagorja, novejše, urejeno, vsi priključki, balkon, klet.
566-15-69
PRODAM MANJŠE posestvo, za vikend, malo vinograda, cena dogovor, tel.: 02/681-8261 PRODAM 3-sobno stanovanje, 80 m2 1100 DEM/m2.
GSM: 041/402-990
PRODAMO prostor na Trgu F. Fakina v Trbovljah, prostor je primeren za skladišče ali garažo.
Tel.: 562-80-78
IŠČEM delo pri starejših ljudeh (likanje,...).
Tel.: 041/271-477
IŠČEMO delo kot šivilja, sprejmem pa karkoli v Zasavju, samo resni.
Tel.: 041/271-477
Razno
PRODAM PREDNJI odbijač, črn, R-Clio, I. '99, ugodno.
Tel : 041/679-176
PRODAM otroški kombiniran voziček, majhna kolesa,, cena 18.000 SIT in otroški avtosed do 19 kg, cena 7.000.
Tel.: 566-14-64
GSM Motorola prodam za 28.000 SIT ali menjam
Tel.: 031/504-143
PROSIM, če mi kdo podari starejše UKV in CB postaje.
Tel.: 031/504-143
PROSIM, če mi kdo podari kolo na prestave, v voznem stanju.
Tel.:031/504-143
PROSIM, če mi kdo podari stare svetilke in baterije od mobitelov. Tel.: 041/507-400, po 13. uri
(f KONJENIŠKI KLUB VAJKARD VALVASOR,
Kisovec Izlake pričenja od 1. junija 2002 dalje v Kisovcu z JAHALNO ŠOLO za otroke in odrasle (izpit za jahača I in II) in organizira terensko jahanje.
Odkritje zagorsko dolino na konjskem hrbtu!
Vabljeni.
Informacije 03/5672-510 ali 031/323-596!
TD Mlinše vas vabi na pohod na Zasavsko Sveto Goro v nedeljo, 26. maja ob 8. izpred Gostišča Viderga.
Vabljeni!
OŠ Trbovlje - v počastitev 30 letnice šole je do 25. maja še odprta razstava izdelkov učencev v Knjižnici Tonte Seliškarja.
KRC Hrastnik vas vabi na ogled razstave fotografij Cirila Velkovrh z naslovom LEPOTE NAŠIH GORA. Razstava bo odprta od 23. maja do 7. junija in sicer od 17. - 19. ure zvečer.
Društvo za mlade PTICA organizira razne kreativne delavnice, nudi svetovanje ter pomoč pri zasvojenosti,... Uradne ure: vsak delavnik od 8. -14. ure, na naslovu NOVI DOM, Hrastnik (v poslopju nekdanjega vrtca). Njihov e-mail \\dnjstvo.za.mlade.otica&siol.net. tel.: 03/564-69-7^)


Tekst:
'fiLJP
Moj naslov: (niza objavo)
ta firbčna
23. VELTRAVNA 2002
DNEVNIK IRENE R.HRIBERŠEK
ČETRTEK je, torej moram biti danes malo prej v službi kot običajno. Še dobro, da mi zjutraj ni težko vstati, čeprav kažeta kazalca na uri šele pet zjutraj. Pripravim instant kavico zase in za moža, ki še trdno spi. Preverim, kakšno je stanje v stanovanju in hitro še malo pomedem, preden se iz otroške sobe zasliši tisti prodorni klic: Mamiii! Zbudil se je najmlajši član naše družine, Maks-Denis. Bosonog prileze iz postelje in jo mahne naravnost v moje naročje. Še z napol zaprtimi očmi mi pritisne na lice poljubček in pokaže z roko v smeri sobe njegove sestrice Tanie. Najbolj zadovoljno bitje na svetuje, če lahko prebudi še ostale člane naše družine, zato mu prepustim to veselje. Medtem ko poskuša prebuditi Tanio, jima hitro pripravim zajtrk. Maks-Denisu zaenkrat še lahko pripravim oblačila, naša mala damica pa se že sama uredi tako kot je treba. Pomagam ji le pripraviti nahrbtnik s kopalkami in brisačo, saj se bodo danes z vrtcem spet odpravili na plavalni tečaj v Medijske toplice. Ura me opomni, da moram malo pohiteti. Na hitro razvozim v varstvo svoja otroka in se odpeljem proti Mlinšam. Na mizi me že čaka jutranji čaj. Počakam še trenutek in pridružita se mi še sodelavki. Kratek pomenek z obilo smeha pred odhodom na Zasavsko sveto goro. Učencem razkrijem veselo novico, da imamo na šoli državnega prvaka iz Pilove vesele šole. Namenimo mu bučen aplavz. Še zadnja navodila in pot pod noge. Zadali smo si kar precejšen tempo hoje po hribu navzgor. Malo pred ciljem si z nekaj učenkami dokažemo.
da imamo še dovolj moči in slečemo do koče. Po uri in pol hoda sledi okrepčilo in kratek počitek. Spust v dolino je nekoliko manj zahteven. Čas kar prehitro mine in že smo spet pred šolo. Poslovimo se in se odpravimo vsak na svojo pot. Ustavim se še v šoli na Izlakah, kjer se dogovorim za razstavo, ki bo v prostorih Turističnega društva na Izlakah. Popoldne svoj čas namenim otrokoma. Pozabavamo se na igrišču
me pot vodi do delovnega mesta. Jutranjo monotonost razbijemo s šalami in že imamo s sodelavkami na ustih pritrjen nasmeh za v razred. Drugo uro imam prosto, no ja, ne čisto. Odpeljem se nazaj na Izlake in pomagam pri pripravi EKO razstave. Hitro nazaj v službo, kjer čas mine kar se da hitro. Še zadnji pomenki s sodelavko pred odhodom domov. V vrtcu me že pričakuje Tania z diplomo o opravljenem plavalnem tečaju v rokah. Čestitke, nato pa brž domov. Maks-Denis je še vedno pri
in se odpravimo na slasten sladoled. Ura je že sedem. Čas za večerni obred otrok pred spanjem. Tuš, pižama, večerja, postelja in pravljica za lahko noč, še poljubček in končno... nekaj časa le zase. Na televizijskem sprejemniku spremljam dnevne novice, nato pa k pisanju učnih priprav. Ura je mimogrede polnoč, torej je skrajni čas, da odidem v posteljo.
PETEK- Zbudim se nekaj čez pet. Sledi jutranja rutina. V kosteh čutim rahlo bolečino. Morda je bilo pa res malo preveč rekreacije včeraj. Usedem se v jekleni konjiček in že
svojem popoldanskem počitku. Tania uživa na svežem zraku, jaz pa imam čas, da zlijem nekaj svojih misli na papir oz. na računalnik. Že kar nekaj časa nisem imela ustvarjalnega navdiha. Končni izdelek mi sicer še ni najbolj všeč, ampak ga bom že še popravila. Ker sem ravno pri volji, hitro napišem še članek za v časopis. Iz delovnega zanosa me predrami zvonjenje telefona. Mami me vabi na kosilo, ocvrte postrvi. Res je zlata. Ko hočem ravno zapreti vrata, me pokliče sinko. Kar v pižami ga odnesem v spodnje nadstropje, kjer
Sestanek TD Mlinše
Sredi meseca maja so se zbrali predstavniki TD Mlinše. Ugotavljajo, da cvetlični sejem na Mlinšah letos ni bil tako dobro obiskan kot so pričakovali. Zavedajo se, da bodo v prihodnosti potrebne določene organizacijske spremembe. Pogrešajo večjo ponudbo domače obrti. Očiščevalna akcija kraja je bila uspešno izvedena. Ugotovili so, da je odpadkov ob potoku iz leta v leto manj. Kritično pa je območje ob cesti, kjer je polno plastenk, pločevink, ogorkov ter raznih papirčkov. Lovci so opozorili na problematiko divjih
se vsi trije pridružimo kosilu. Popoldanski sprehod do večernih ur, porcija sladoleda, nato pa domov. Otroka spravim spat, poženem sobno kolo in ob tem poslušam dnevne novice. Vzamem si čas za ogled filma, vendar me še pred koncem premaga spanec. Okrog enih ponoči se zbudim v dnevni sobi. Staneta še vedno ni domov. Spravim se v posteljo in poskušam zaspati, vendar kar nekaj časa traja, da mi uspe.
SOBOTA- Hočem še malo poležati v postelji, toda kričanje z drugega konca stanovanja me kot iz topa izstreli na noge. Otroka pač še ne poznata razlike med vikendom in delovnimi dnevi. Pripravim zajtrk, pojemo, pospravim in že gremo na teren. Vreme je čudovito in ob pohajanju iz trgovine do trgovine se moja denarnica hitro prazni. Doma hitro zmečem v lonec vse potrebne sestavine za kosilo. Spet jemo, pospravim in spravim Maks-Denisa k počitku. Tania se igra zunaj v peskovniku, čez čas pa se mi pridruži pri barvanju svilenih rut in kravat. Izdelki se v vetru hitro posušijo in še preden se nagajivček zbudi, sva gotovi. Stane se pride domov samo preobleč, nato pa hitro spet izgine v službo.Otroka prepustim za kratek čas v varstvo njunemu stricu. Skupaj okopajo našega ljubljenčka, psa Nika. Večer namenimo druženju ob družabnih igrah. Otroka uživata ob vragolijah v kopalni kadi in nato utrujena zaspita. Napišem še en članek ter izberem fotografijo za zraven. Ob televiziji in hkratnem ohranjevanju telesne kondicije se večer prevesi v noč. Pred spanjem vzamem v roke še knjigo, ampak že po nekaj straneh zaspim.
Dnevnik ureja Igor Goste
26.5.2002 bodo organizirali prvi pohod na Zasavsko sv. Goro. Odhod bo izpred gostišča Vidrgar ob osmi uri zjutraj. Do vrha Zasavske sv.gore je po začrtani progi približno dve uri hoda. Vračali se bodo preko Raven, kjer bo krajši postanek pri usmerjeni kmetiji.
22.6.2002, ob 17. uri, bodo v sodelovanju s Kmečkim glasom izvedli akcijo zbiranja naj kmetice Slovenije. Isti dan bodo izpeljali tudi okroglo mizo na temo Kmetijstvo in Evropska skupnost. Program bodo popestrili s kvizom ter se za konec zabavali v družbi z ansamblom Nagelj.
		
Pon do kwan Zagorje		KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA MLADINSKI ODDELEK
vabi		SREDE V MAJU ob IT.uri
		SREPA 29.S.2002
na pon do kwan aerobiko (tae bo), ki jo vodi viceprvak sveta Igor		Pravljični uri zi otroki, itin 6 do 10 lat
Kalšek. Urnik vadbe: ponedeljek in četrtek od 20.30 do 21.30 ure v		KAKŠNE BARVE JE SVET
dvorani OŠ Ivana Skvarča Zagorje.		Skupaj i krikoma Rozi in Petrom jo bomo odpravili na potopanje po miom svitu. Poikuiali jima bomo odgovoriti na vpraiinji, kakim to barvo, ki niso črno.
Vabljeni!		LEPO VABUENII
AKCIJA
“NAJ GOSTILNA V ZASAVJU’ PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA
Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj 10 ali več glasov!
"NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER’ ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV
Na lestvici so upoštevani le frizer j i/ke, ki imajo najmanj 15 glasov!
TRENUTNI VRSTNI RED:
TRENUTNI VRSTNI RED:
1.	Gostilna Vrtačnik, Čolnišče	476
2.	Point 21, Hrastnik	437
3.	Kmečki turizem Pšcnk, Mlinše	330
4.	Gostišče Kum, Zagoije	284
5.	Gostišče Ašič, Zagoije	125
6.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje	123
7.	Kmečki turizem Zorec, Izlake	92
8.	Naš hram, Kisovec	79
9.	Gostilna Senica, Hrastnik	50
10.	Gostišče Brin, Trbovlje	48
11.	Gostišče pri Vidrgarju, Vidiga	44
12.	Restavracija L, Trbovlje	38
13.	Gostilna Zaloka, Jesenovo	32
14.	Gostišče Jež, Radeče	20
15.	Kmečki turizem Arbi, Mlinše	18
16.	Zlati fenix, Trbovlje	13
Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec - Trbovlje, Gostišče - Klek, Gostišče Maks Celestina - Sopota, Kmečki turizem Trojka - Jesenovo, Gostišče Pod kostanji - Podkum, gostilna Juvan Majcen Jože - Polšnik, Picerija Ašič - Zagorje, Gostilna Račič - Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek - Izlake, Picerija Kukuca - Trbovlje in picerija Dimnik -Trbovlje.
Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v časopisu Zasavc, v vrednosti 100.000 SIT.
1.	Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik	321
2.	Simona Flere, Salon Cveta Zagoije	311
3.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 195
4.	Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagorje	156
5.	Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 1	141
6.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake	136
7.	Mateja Borišck, Frizerski salon Ivi Izlake	132
8.	Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše	114
9.	Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik	112
10.	Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje	82
11.	Luka Holešek, Salon ML Trbovlje	76
12.	Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapolni k Zagoije 73
13.	Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje	63
14.	Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagoije	54
15.	Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagoije	53
16.	Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagoije	49
17.	Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje	41
18.	Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik	40
19.	Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik	39
20.	Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje 38
21.	Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje	37
21. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik	37
23. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik	29
23. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 29
25.	Brigita Klarič, Studio Las Zagorje	26
26.	Fani Pohar, Frizerski salon Paž	25
27.	Irena Jere, Studio Las Zagorje	20
28. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 18
Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizeije oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmcjc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Urnaut in Lepoldina Lindič.
Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu.
Naj friijei* - frizerka Zasavja
Ime in priimclt fri*crjd/Uc in fri^ereLte^u galona:
Ime in priimek gluBovalcd/ke:
HOROSKOP
Na delovnem mestu boste .^	_	uspešni, delno
fll	y	zaradi dobrih
5^	zamisli, poleg
tega vam bo na pomoč prisko-21.4.-21.5.	čila tudi sreča.
Partner je zaenkrat do vaših nepredvidljivih zamisli še dokaj strpen. Št.: 24.
Kar vam je na poslovnem področju ušlo iz rok, boste z doda-tnim , r u d o m
X^S	P°Pravlli
^ m v Uporabite 22.3.-20.4. iznajdljivost, pa vam bo uspelo iztržiti celo nekaj koristi zase. Partnerju se nikar ves Čas ne pritužujte vse pač ne more biti po vaše. Št.: 7.
Na delovnem mestu si lahko z jezo nakopljete kar nekaj težav, zato se raje zadržite. Toliko bolj pa bodo cenili vašo odločnost vztrajajte pri svojih zamislih, čeprav bo položaj kdaj videti neugoden. Št.: 19.
Začutili boste potrebo po svobodi. Vsakdanje prilagajanje vam bo v breme. Nikar svojim bližnjim ne dajajte obljub, za katere niste prepričani, daj ih boste izpolnili. V poslu je sreča na vaši strani. Št.: 10.

m
22.5.-21.6.
J
U
ft
22.6.-23 7
m
M
24.7.-23.8
i
A
/

Umirite svojo nestrpnost in vložite več energije v ustvarjalno dogova-ijanje. Upo-rabiti morate samo prave besede in se boste izognili nepotrebnim prepirom ter napetostim. Bodite zadovoljni s tistim, kar imate in ne verjamitc lažnim obljubam. Št.: 7.

Dodatne obveznosti so vas izčrpale, lahko pa se potolažite s tem, da boste imeli v prihodnje več Časa zase. S partnerjem se bosta močno zbližala, toda odločitve, ki zadevajo samo vas, nikar ne prelagajte na njegova
rinlcllae^V J e eeeeeeee
a,
24 8 -23 9
Naša bodočnost!
Življenje - to niso dnevi, ki so minili, to so dnevi, ki smo si jih zapomnili.
(A. Pavlovski)
Prvi dnevi življenja so se v času od 5. do 17. maja 2002 pričeli za petnajst novorojenčkov - osem deklic in sedem fantkov 5. 5. 2002
Natalija Dornik, Obrtniška c. 5, Trbovlje - hči Lara Prosenc
7.	5. 2002
Božena Knez, Brunška gora 10, Radeče - sin Samo
8.	5. 2002
Lidija Sivka, Krištondolska c. 22, Hrastnik - hči Sara in Nika Flor
9.	5. 2002
Alojzija Pavšek, Dom in vrt 46, Trbovlje - sin Tomaž
11.	5. 2002
Mojca Jurančič, Ostenk 5 a, Trbovlje - sin Jan Jager Damjana Knez Lazar, Svibno 17a, Radeče - hči Špela Knez Lazar
12.	5. 2002
Izeta Memič, Eberlova 7, Zagorje - hči Valerija Grabnar Maja Kebič, Spodnje Preloge 12, Slovenske Konjice - hči
Ana
13.	5. 2002
Antonija Uranjek, Trg svobode 32, Sevnica - sin Tim Baumkirher
14.	5. 2002
Skorja Maja, Borovak pri Podkumu 1a, Zagorje - sin Nik
15.	5. 2002
Metka Lebar, Podlipovica 20, Izlake, Zagorje - hči Klara 17. 5. 2002
Vanja Žavski, Savinova 3, Celje - sin Nejc Dolinšek Marijana Jagušič, Kolonija l.maja 27, Trbovlje - hči Sara Haralovič
Emina Alibegovič, Žabjek 1, Trbovlje - sin Denis
Iskrene čestitke!
* s egan
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarske c.3
r°l-: 03/56-71-30J
C vetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16 ■ 18 sobota 9 - 12 nedelja 10 • 12
HOROSKOP
Polni ste idej, ki pa vam jih nekako ne uspe uresničiti. Potrebovali boste še kar nekaj potrpežljivosti, če pa boste rinili z glavo skozi zid, se boste pošteno opraskali. S partnerjem se bosta ujemala kot v pravljici. Št.: 5.
24 9.-23.10
Nič ne bo pomagalo, če si boste zatiskali oči pred težavami, še slabše pa bo, če boste iz njih delali tragedijo. Brzdajte svojo jezo. Na delovnem mestu ste nekumuše posebej pri srcu. Št.: 23.
tvi ,
24.10.-22.11.
Napetosti se boste najlažje otresli s pogovorom z nekom, ki vam je blizu. Ne držite vsega v sebi, odprite se in Čim več govorite. Uživali boste v ljubezni in ugotavljali. da vam tako lepo že dolgo ni bilo.
m
23.11.-22.12.
Št.: 1.
M
iK
23.12.20.1.
Zadali ste si ambiciozne cilje, toda izkazalo se bo, da se niste precenjevali. Pomirjala in opogumljala vas bo družba partnerja, zato bodite v prostem času čim več z njim. Na denarnem področju se zavedajte, da je potrpežljovost mati modrosti. Št.: 21.
Pred vami je uspešno obdobje.
Kljub nekaterim - zapletom boste veliko dosegli tako v poslu kot zasebno. Ne obupajte, če boste imeli občutek, da se vas drži smola in da niste kos zadolžitvam. Včasih je treba malo počakati, preden stvari gladko stečejo. Št.: 4.
Ste zelo občutljivi, zato vas prizadene vsaka še tako dobronamerna kritika. V sebi -V .	čutite nemir in
tSd&A x "p,	negotovost, kar
>znak*da si *	kJ	morate vzeti
več časa zase. Sadovi vašega dela bodo končno vidni. Št.: 24.
1 -19.2.
20 2.-21 3
razvedrilo
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
*
ŽAREČA
TALINA
POD
POVRŠJEM
ZEMLJE
IZMIŠLJENA
GOVORICA
VIJAK PRI SADNI STISKALNICI

PRIPRAVIL:
RAZVED-
RILO
PORTU-
GALSKA
DENARNA
ENOTA
OSEM-
TISOČAK
HIMALAJI
TATINSKA
PTICA
Nasslikar in grafik
STAN.. . MEŠKO EMlJŠ
ZNAK ZA PLATINO
HERCE-
GOVEC

:Ši;
PREVOZNO
SREDSTVO
ČAROVNIC
SLIKANJE S PROSOJNIMI VODENIMI BARVAMI
g
TELOVADNO
ORODJE
lil
Sl
I -si
II
HENRIK IBSEN OPARLANSKI VOJSKO VODJA
SPOLNI
NASLADNIK
OBLASTNI
BOLEČINI
RUSKA
TENISAČICA
KURNIKOVA
JEZERO V SEVERNI ITAUJI
STROKOV-
NJAK,
IZVEDENEC
GRŠKA POKRAJINA,
ZAVETNIK,
VARUH
FRANCOSKI FILOZOF IN PISATEU (JEAN-PAUL)
TKANINA Z NABORKI


KEMIJSKA
bva,
LUŽNA
ORIENTAL-
SKO
BARVILO, <ANA, HENA
BRUSNI
KAMEN
AMERIŠKI
TENISAČ
AGASSI
RIMSKI CESAR V LETIH 282-283
NAJ VIŠJI VRH ISTRE
•"•‘'''iv:"'-:*''
ARHITEKT
(ARNE)
AFRIŠKA
VOLOVSKA
AMERIŠKI
IGRALEC
(JAMES)
N-Sd


RUŠA
OSEBNI
ZAIMEK
LENINOVA
SODE-
LAVKA
(INESA)

BOŽJA
jmsm V NOTRANJOSTI MALAJE
SREDIŠČE POKRAJINE HAVVRAN V SIRIJI
STAVROS NI AR HO S
AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA
IZRAELSKI
SODNIK
PORTU GAL PISATEU JOSE MARIA DE OUEIROS EUCNIK
PREDEL
OB
ŽRELU
MOJZESOV
BRAT
PREBIVALCI
IRSKE
SUMNI-
ČENJE
FENILNA
SKUPINA
BRANKO
DOLHAR
(EDGAR
ALLAN)
KIRURŠKA
IGLA
BRITANSKI
REŽSER
w-
ČUŠIN
MIRAN
ALIŠIČ
SKI NAUK O NESPOZNAVNOSTI BOGA
OB SAVI BLIZU IZLIVA SAVlMJfL
SUMERSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
SLOVARČEK:
DARA: mesto v Siriji FORBES: britanski režiser SARTRE: francoski pisatelj
JACOBSEN: danski arhitekt
Iskanje
Nina sprašuje znanko:
"Zakaj pa Vesna hodi naokoli po plaži?"
"Moža išče."
"Kakšen pa je?"
"Ali ne razumeš? Moža išče novega, ne pa starega."
A?
"Kako se v Beli krajini reče: "Lahko ponoviš, prosim?
"Ne vem."
"A?"
Zdravilo
Mlada dama sreča prijatelja zdravnika:
"Gospod doktor, tako me kuha." "No, vroč čajček, potem pa čim prej v posteljo."
"Pri vas ali pri meni?"
Sanje
Psihiater sprašuje pacienta:
"Ali vas mučijo erotične sanje?" "Mučijo? Ne, jaz uživam v njih."
Slavni
Rudi bere na glas:
"Vsi slavni ljudje so imeli nepomembne očete."
Žena pripomni:
"Saj sem ti rekla, da ima najin sin velike možnosti."
ne vedo, da,.,
Velika Britanija s 151 in Italija z 69 milijoni centov.
Monumentalne moške pričeske, značilne za številna afriš-	Kir mlajši, ki je hotel s perzij-
ka plemena, so prave moj-	skega prestola vreči brata Ar-
strovine. Narejene so iz gli-	takserksa II., je padel v bitki
nastega ogrodja, šopov maha,	Pr> Kunasi. V njej so sodelo-
listnih žilic in številnih dmgih	vali tudi številni grški pla-
sestavin. Vendar ne služijo	čanci, ki so po porazu morali
samo kot okras, temveč pred-	zbežati pred Artakscrksovim
stavljajo tudi oporo za težke	maščevanjem: odpravili so se
maske, ki jih moški nosijo	na dolg pohod, imenovan
med obredi.	if “pohod desettisočih”.
***** *****
Francija je med zahodnoev- Preden sc odpravijo v napad, ropskimi državami s skoraj	sloni na svojo namero opo-
340 milijoni centov letnega	zorijo z gromoglasnim hru-
pridelka največja proizvajalka pom: z vso močjo z rilcem žita. Sledijo ji Nemčija s 198, večkrat udarijo ob tla.
Križ kraž
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 6. 6.2002 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.10/2002". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih
izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo:
Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 08/2002 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.):
1.	Marinka Mars, Polje 23, Zagorje
2.	Anja Hlebec, Polje 27, Zagorje
3.	Peter Žvar, 9. avgusta 8d, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila boste nagrajenci prejeli po pošti.
b ® ^ ^ m
ti <D
Zagorje
Nedelja, 26. maj: SREČANJE FLAVTISTOV SLOVENIJE Ponedeljek, 27. do torek, 18. maj ob 19: NIKOGARŠNJA ZEMUA Sreda, 29. do petek, 31. maj, 18.: POŠASTI IZ OMARE Sreda, 29. do četrtek, 30. maj ob 20.: ŠELESTENJE Petek, 31. maj ob 20.: GROF MONTE CR1STO
Trbovlje
Četrtek, 23. maj ob 17. do sobota, 25. maj ob 18.: SPIDER MAN Četrtek, 23. maj ob 20.15 do nedelja, 26. maj ob 21.30: GROF MONTE CRISTO
Sobota, 25. maj ob 19.15 do ponedeljek, 27. maj ob 18.00: PRAH Torek, 28. maj ob 20.00 do nedelja, 2. junij ob 19.00: VARUH MEJE
Četrtek, 30. maj ob 18.00 do nedelja, 2. junij ob 18.: 40 DNI in 40 NOČI
Druge prireditve v Trbovljah:
23.	maj: Razstava v Vrtcu Trbovlje
24.	maj - 5. junij - Razstava Tanja Pak in Peter Kotar 31. maj - 5. junij - Razstava OŠ TČ Trbovlje
31. maj: Proslava ob občinskem prazniku
Hrastnik
Četrtek, 23. maj ob 20. do nedelja, 26. maj ob 20.: FUL G AS Petek, 24. maj ob 18. in 20. do nedelja, 26. maj ob 18.: POŠASTI IZ OMARE
Sreda, 29. maj ob 20. do četrtek, 30. maj ob 20.: VOHUNSKE SPLETKE
Dol pri Hrastniku
Petek, 24. maja ob 19.: FUL GAS II
Petek, 31. maj ob 19.: VOHUNSKE SPLETKE
http://www. radio-trbovlje.si
ELEKTROPROM d.o.o.
loke 22,1412 Kisovec
Velika izbira bele tehnike
v trgovini Makro Kisovec
Priznane mamke, ugodne cene!
t
likof
Lipa je padla!
Za napovedovanje prihodnosti ne potrebujemo Nostradamusa. Dokaz za pravilno napoved iz prejšnje številke
Foto: MAŠ
Tajni agent ZOS-a počlovečeno obnašanje mesta Trbovlje
Foto:
i Trbovlje), je opazil kač v neposredni okolici
MAŠ
Iskrice Igorja Gošteta •
GLEDALA STA TEKMO
Zdravniki se zelo pritožujejo nad prezaposlenostjo. A nekateri v ljubljanskem KC vendarle najdejo čas, da si s kakšnim od predsednikov, ki ga dan prej operirajo ali na njemu opravijo kakšen drug poseg, ogledajo še nogometno tekmo po TV. Verjetno, da kar med službenim časom. Koliko sester je bilo poleg, pa iz KC' niso sporočili.
NARAVA ZNA, KAJ PA MI
Narava zna poskrbeti, da je včasih preveč, drugič premalo sonca, dežja, pridelka ... Skratka, je porok raznolikosti, barvitosti. Kar pa naša politika zadnjih nekaj deset let- še prej pa sploh-nikakor ni. Barvita in raznolika. Vedno in vedno smo prisiljeni gledati ene in iste, iste, iste, iste. iste...
NAŠI SE PA NE DAJO
Ali se še spomnite prejšnjega predsednika Nemčije. Italije. Anglije, Madžarske- no Clintona in dr.Tudmana sc verjetno še- in drugih nekdanjih predsednikov držav? Četudi se jih. jih zelo malokdaj še vidite na TV zaslonih naprimer. ali na naslovnicah revij, časopisov. Mnogi nekdanji predsedniki, ko se jim izteče mandat, sc umaknejo z. naslovnic oziroma iz. prvih »vrst« in svoje mesto prepustijo naslednikom. Nekateri, pa si še pred iztekom mandata pripravijo teren, da bodo še naprej vladali. Na naš račun in v senci (v ozadju) z udobno pisarno, nekaj državnimi aparalčiki. pa službenim vozilom, bajnim nadomestilom itd . Se vam zdi znano, poznano?
1*8.; Zaradi mene lahko našega predsednika Milana Kučana fotografirajo ali snemajo, kako se naokoli prevaža s starim Golfom ampak o njegovi navidezni skromnosti me nikakor ne bodo prepričali.
PRAVIČNA RAZDELITEV
e
•
e
e
•
e
e
•
e
e
•
e
•
e
e
e
•
e
e
e
Teden Rdečega križa je izdatno napolnil malho RKS. Okoli • 30 milijonov seje steklo na njihov račun. Pomagali pa smo- hote* ali nehote- vsi, ki smo v tistem tednu pošiljali pošto. Vsakokrat se 30 15 tolarji vredno dodatno znamko Glede na omajan Ugled® odstavljenega, ne pa kaznovanega vrha RKS upam. da bodo* podarjeni denar namenili za tiste, ki so ga najbolj potrebni. Sc pa* ob teh 30. milijonih smiselno sprašujem, ali ne hi bilo dobro, če hi® bil del teh sredstev deležen tudi Karitas. Ali pa. da bi zagorskemu* UK dali primernejše prostore, kot jih ima v zdajšnjih kletnih, po* fekalijah smrdečih prostorih.	•
(PRE)RADODAREN S PRIZNANJI •
Predsednik naše države Milan Kučan je podelil - ne boste* verjeli - že več kot 650 častnih znakov svobode. Nekateri (Bavčar,* Cacin. Rupel, Janša) so odlikovanja tudi zaradi njegove® ireradodarnosti in s tem razvrednotenju priznanj, odlikovanj vrnili * Sc vedno pa med številnimi odlikovanci ni dr.Jožeta Pučnika, enega* lajvidnejših in najzaslužnejših osamosvojitvenih politikov.® >redsednik očitno meni. da je za osamosvojitev več storil Ivan* )olničar, predsednik borcev NOV, ki mu je letos podelil najvišje* državno odlikovanje.	•
gor Goštc	*
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
lako boste prihranili denar, cas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti
razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
NOVO
NOVO
NOVO
y.?š/
Pred&>9.ac.
:-v' u',1	, stanovanjska posojila na
<, ,< ;t* * V-tv' -i, v
v' podlagi 1. varčevanja (1999) po Nacionalni stanovanjski
i __ v


tte v
'S.-4
V v v * • ?
§. f' * *
varčeval
li - msvs.
Podrobnejše informacije dobite v enotah Banke Zasavje.
v'
L; ‘^=H» >

ZO
4 /
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke

Trg revolucije 25 c, Trbovlje


4
ford servis HRIBAR
Dejan Hribar s.p!, Selo 72, 1410 ZAGORJE o/S
Prodaja in servis: tel.: 03/56-69 -390 fax: 03 / 56 -69 -391
Delovni čas: pon. - čet.: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 pet.: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
AKCIJA
FORD FOCUS LETNIK 2001
ROGLA
Poletni užitki na gorskem zraku - najem apartmaja na dan za 5.000 SIT.
POlCTJe NA OTOkO 6481/
Apartmajsko naselje Mavrica
Najem apartmaja za 4 osebe že od 7.015,00 SIT na dan.
Polpenzion v dvo ali troposteljnih sobah od 4.140,00 SIT/dan/osebo.
Številne druge destinacije od Istre do Južne Dalmacije
že za 29.900 SIT.
Mediteransko sonce:
Španija, Turčija, Tunizija,
Grčija - otok Krf že od 39.000 SIT
Turistična agencija M&P
Trg svobode 12 1420 TRBOVLJE tel.: 03/562 52 20, 562 52 21 fax: 03/562 52 22
Uvodnik:
ZAKAJ SREČKO, SLOVENIJA?
Preteklost
Prav s ponosom listam prvo posebno izdajo Zasavca, kije prišla na prodajne police tik pred Evropskim prvenstvom v Belgiji in na Nizozemskem in (z veseljem) ugotavljam, kako nas je bila večina strokovnih sodelavcev in avtorjev priloge v veliki zmoti, ko smo napovedali, da je uvrstitev na Evropsko prvenstvo leta 2000 največji dosežek članov tiste reprezentance, ki ga ne bodo nikoli presegli.
A so ga in na to smo lahko ponosni. Priznam, da sem bil tudi jaz med tistimi, ki so bili skeptični glede tega, če bo našim fantom uspelo. Še posebej po tistem nesrečnem remiju s Ferskimi otoki... A je bila igra reprezentance iz kroga v krog boljša in z obilno mero sreče smo se uvrstili tja, kamor trenutno po kakovosti zagotovo spadamo - na Svetovno prvenstvo v nogometu.
Sedanjost
Pred vami je 24 strani nogometne priloge, ki smo jo naslovili s Srečko, Slovenija. Zakaj tako, se vprašate? Srečko zaradi našega Srečka, »kapo dol« Katanca, Srečko zaradi tega, ker ime spominja na srečo, Srečko preprosto - zato! Zakaj
je zraven Slovenija, vam je zagotovo jasno. Pri sestavljanju priloge smo se nekoliko ozirali na našo prvo tovrstno prilogo, marsikaj dodali, nekaj stvari tudi izpustili. Vse v nameri, da vam ponudimo najboljši možen pogled na našo reprezentanco, nasprotnike, razmišljanja o nasprotnikih, na razpored prvenstva, nenazadnje tudi na zgodovino nogometa, pa na ženske poglede...
Prihodnost
Težko je biti pameten in na tem mestu trditi, da se bomo pri prebiranju podobne priloge še kdaj srečali. Verjetno si tako jaz kot vi tega srčno želite in upajmo, da bomo čez dve leti že pisali o uvrstitvi Slovenije na EURO 2004, ki bo na Portugalskem. Vsekakor pa smo lahko pri takšnih napovedih veliko bolj optimistični, kot smo bili. Glede na infrastrukturo, ki smo ji priča v Sloveniji, se stvari ne premikajo nič na boljše. Ali pač? Pri izgradnji štadiona sem raje pesimist in se bom presenetil s podatkom, da bomo imeli do leta 2004 v Sloveniji nov nacionalni štadion za 45.000 ljudi, kot kažejo najnovejše raziskave, mnenja in podobno. Glede štadiona le še nekaj. Skorajda ves slovenski nogometni svet pljuva po županji Ljubljane Viki Potočnik, obenem pa se ne zaveda, da je ona edina, ki ponuja roko pomoči naši Nogometni zvezi Slovenije ob izgradnji novega hrama slovenskega športa in nogometa. Pa naj bo to dovolj.
Naj se ve, kdo...
Za zaključek uvodnih besed mi dovolite, da se zahvalim vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je priloga nastala: Nogometni zvezi Slovenije, še posebej Roku Šinkovcu, strokovnemu sodelavcu Jožetu Prelogarju, avtorjem člankov Igorju, Antonu ter Petru, oblikovalcu Mateju in članom uredništva Zasavca za pomoč in podporo posebni prilogi v čast uvrstitvi slovenske nogometne reprezentance na SP 2002. Prav posebna zahvala pa gre avtorici članka Ženski pogledi Jasmini za moralno podporo in družbo na vseh domačih tekmah slovenske nogometne reprezentance. Upam, da se bomo vsaj v podobnem številu trudili tudi okrog posebne priloge čez dve leti. Še enkrat vsem prisrčna hvala.
Glavni in odgovorni urednik Peter Motnikar

%
IZOAJATELJ ZASM/C d.o.o.. Podjetje za založništvo, marketing m trgovino. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/ 5-66-41-66 m 03/ 5-66-42-50, fax: 03/ 5-66-44-94, v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Peter Motnikar
športnih panog (priredil Evgen Bergant), Zasavc.
OBLIKOVANJE IN PRELOM: ZASAVC d.o.o. TISK: Tiskarna Gracer, Celje.
DIREKTOR IZDAJE, TRŽENJE IN MARKETING: Peter Ravnikar
Popotnica nogometni priloai časopisa Zasavc in nogometašem Slovenije...

PRAVLJICA SE NADALJUJE
O,
Ob uvrstitvi na KURO 2000 smo bili prepričani, da živimo svoje najbolj skrite sanje l 'speli naše reprezentanec pod vodstvom Slejka Katanca je bil fantastičen in skoraj neverjeten, bilo je kot v pravljici. Cela Slovenija je bila na nogah, navijala za našo repre-zentanco. »To je vrhunec!«, smo si bili edini Dosegli smo nedosegljivo prvič v zgodovini slovenskega nogometa seje Slovenija udeležila tako velikega tekmovanja v dmžbi samih nogometnih velesil. Splošno mnenje je bilo, daje raven reprezentančnega nogometa v Sloveniji na nivoju, ki ga realno ni mogoče preseči.
V kvalifikacijskih tekmah za Svetovno prvenstvo so se naši fantje borili do konca in se nikdar predali.. natojc prišel deževni večer sredi novembra v Bukarešti, kjer smo dobili odgovor na vsa naša upanja; postalo je jasno: Slovenija bo še naprej živela svoje sanje!
Tako smo prišli do Svetovnega prveastva FIFA 2002 v Južni Koreji in na Japonskem, kot najmanjša samostojna država, ki seje kdajkoli uvrstila na Svetovno prvenstvo. In zdaj? Vsi se sprašujejo, kaj še lahko dosežemo. Odgovor na to vprašanje se skriva v besedah, ki jih je že pred časom izrekel selektor Katanec, namreč, da bomo daj, ko nismo več popolni »outsiderji«. videli, iz kakšnega testa so naši fantje. Seveda ne bomo pozabili, da bo Slovenija v Koreji in na Japonskem v družbi držav, ki so bistveno bolj renominirane in. da sploh ne omenjamo, bistveno večje
Vendar je prav tako res. da nam nobena ovira ni bila previsoka na poti do Svetovnega prveastva; homogena, kolektivna in disciplinirana igra Katančevih izbrancev v kombinaciji z entuziazmom in motivacijo zlahka izniči zgornji argument.
Vsaka pravljica ima srečen konec, enako bomo upali za slovensko reprezentanco na SP 2002. Kar seveda ne pomeni, da se ne more začeti znova...
Rudi Zavrl, predsednik NZS
ZGODOVINA NOGOMETA
Nikakor ni presenetljivo, da so žogo, ki je najstarejši igralni pripomoček človeka, že v prastarih časih udarjali tudi z nogo. Nogomet je tisočletja veljal za simbol rodovitnosti in so ga prišteli k »hrupnim igram«, s katerimi naj bi izganjali zle duhove. Že v prvih letih našega štetja so na Kitajskem igrali nogomet po točno določenih pravilih. Tam je veljala nogometna igra za simbol »mladega sonea«. zaradi česar so
jo igrali večinoma spomladi. Tudi v mnogih drugih kulturah je nogomet »velikonočna« igra. Okrog leta 1300 so ga igrali v samostanih karolinškega kraljestva. V Italiji so imeli nogomet za plemiško igro. Prvikrat ga omenjajo leta 1490 v Fircneah, kjer so ga igrali na zaledenelem Amu in ga imenovali »calcio«. Vsako moštvo (praviloma 20 do 40 igraleev) je nosilo posebno pisano nošo. Vrata sta bila odprta šotora, ob njih pa sta imeli prostor godbi Francoski »soule« je bila pretežno stanovska igra. Že od srednjega veka dalje so bile Elizejske poljane pred vrati Pariza znano prizorišče te igre. Prodor igre v novo dobo pa so pravzaprav sprožili v Angliji. Tudi tam so igrali nogomet že od zgodnjega srednjega veka. vendar je bila igra bolj pretepaška. tako dajo je skoraj vsak angleški vladar večkrat prepovedal. Poznali so dve različici igre: na vrata ali prek poljane, od vasi do vasi. Okrog leta 1830 so se za igro posebno zavzeli na angleških vseučilištih. Wellingtonov znameniti izrek, daje bila vvaterloojska bitka dobljena že na etonskih igriščih, se nenazadnje nanaša tudi na nogomet. Leta 1863 so ustanovili nogometno zvezo (Footbal Association). se zedinili za osnovna pravila in s tem položili temeljni kamen modernega nogometa. Igralca so na kratko imenovali kar »soccer«, kar je mogoče pripisati drugemu zlogu besede »association« ali pa tudi latinskemu »soecus« lahek čevelj. Tako imenovana cambriška pravila so bila osnova za razvoj in utrditev še danes veljavnih nogometnih pravil. V Britaniji so začeli igrati za prvenstvo dežel in pokale, od leta 1899 igrajo tudi med-državne tekme. Leta 1904 so ustanovili mednarodno nogometno zvezo (FIFA).
Nogometna zveza Slovenije letos slavi 82-letnico delovanja. Olimpijski nogometni turnirji so na sporedu od leta 1908, za svetovno prvenstvo pa so prvikrat igrali leta 1930. Nogomet seje razvil v eno najbolj inteligentnih in domiselnih iger z žogo. To pa seveda ne spreminja dejstvo.m daje poklicni nogomet večkrat samo boj za eksistenco in se lahko zelo oddalji od prave športne tekme. K temu marsikdaj prispeva tudi množična ekstaza sfanatiziranih gledalcev, ki lahko sprošča tudi najnižje in nevarne emocije.
Peter Motnikar
Moštvo trboveljskega Amaterja (na sliki) je konec marca 1941 nastopilo v Ljubljani in z domačimi nogometaši odigralo zadnjo tekmo pred nemškim napadom 6. aprila. Ljubljana seje, kot slovenski prvak tedaj pripravljala za sodelovanje v osemčlanski jugoslovanski ligi. ki bi se morala začeti na dan izbruha vojne pri nas, a je nato seveda ni bilo .
Maradona
SLOVENSKI REPItEZENTANTJE
MILENKO AČIMOVIČ
NASTJA ČEH
AMIR KARIČ
Datum rojstva: 15.02.77 Višina (cm): 187 Teža (kg): 80 klub: CZvezda(YHG) Prejšnji klubi: Ljubljana. SCT »Olimpija Igralno mesto: zvezni igralci Število nastopov: 39 Število zadetkov: 9 l’r\ i nastop za A reprezentanco: 22.04.98 Češka
SPASOJE BULAJIČ
Datum rojstva: 26.01.78 Višina (cm): 180 Teža (kg): 70 klub: Club Brugge KV (BEL) Prejšnji klubi: Drava, Maribor, Olimpija Igralno mesto: “/vezni igralci Število nastopov: 6 Št. zadetkov: 2 Prvi nastop za A reprez.: 06.10.01 Ferski otoki
MLADEN DABANOVIČ
Datum rojstva:
31.12.73 Višina (cm): 180 Teža (kg): 81 Klub: Maribor Pivovarna Laško Prejšnji klubi: Rudar V. Maribor Branik Železničar Mb. Gamba Osaka Igralno mesto: zvezni igralci Število nastopov: 43 Število zadetkov: I. Prvi nastop za A reprezentanco: 21.05.96 Združeni arabski emir
ALEKSANDER KNAVS
Datum rojstva: 24.11.75 Višina (cm): 186 Teža (kg): 80 Klub: l .FC Kocin (C,ER)
Prejšnji klubi: Rudar V, Publikum, Olimpija, Maribor Igralno mesto: obrambni igralci Število nastopov: 15 Število zadetkov: 1 Prvi nastop za A reprezentanco: 25.03.98 Poljska
Datum rojstva: 13.09.71 Višina (cm): 196 Teža (kg): 94 Klub: Lokeren Prejšnji klubi: Dravinja, Maribor Branik, Rudar V. Igralno mesto: vratarji
Število nastopov: 20 Število zadetkov: 0 Prvi nastop za A reprez 19.08.98 Madžarska
Datum rojstva: 05.12.75 Višina (cm); 191 Teža (kg): 87 Klub: l.FC Kaiserslautem Prejšnji klub: Slovan. SC T Olimpija Igralno mesto: obrambni igralci Število nastopov: 38 Število zadetkov: 2 Prvi nastop za A reprezentanco: 05.02.98 Islandija
SEBASTJAN CIMEROTIČ
SAŠO GAJSER
ŽELJKO MILINOVIČ
Datum
rojstva: 14.09.74 Višina (cm) 184 Teža (kg): 74 Klub: Lecce (ITA) Prejšnji klubi: Slovan. Olimpija, Rijcka, Hapoel Tel Aviv Igralno mesto: napadalci
Število nastopov: 12 Število zadetkov: 1 Prvi nastop za A reprezentanco: 25.03.98 Poljska

ALEŠ ČEH
Datum rojstva:
11.02.74 Višina (cm): 179 Teža (kg): 74 Klub: Gent (BEL) Prejšnji klubi: Vluminij. Maribor. Drava, Beltinci, Rudar V Igralno mesto: zvezni igralci Število nastopov: 20 Število zadetkov: I Prvi nastop za A reprezentanco: 06.02.99 Švica
MARINKO GALIČ
Datum rojstva: 12.10.69 Višina (cm): 189 Teža (kg): 86 Klub:
Jef United (JAP) Prejšnji klubi:Slovan, Olimpija, Ljubljana. Maribor, Iv. Gorica, LASK Linz (AUT) Igralno mesto: obrambni igralci Število nastopov: 35 Št. zadetkov: 3. Prvi nastop za A reprez.: 18.03.97
DEJAN NEMEC
Avstrija
Datum rojstva: 07.04.68 Višina (cm): 174 Teža (kg): 78 Klub:
GAK Graz (AUT) Prejšnji klubi: Slovan. SCT Olimpija Igralno mesto: zvezni igralci Število nastopov: 71 Število zadetkov: 1 Prvi nastop za A
reprezentanco: 03.06.92 Estonija
Datum rojstva: 22.04.70 Višina (cm): 178 Teža (kg): 80 Klub: Koper Prejšnji klubi: Koper, Maribor. Dinamo, Zagreb. Mura, Rudar V. Igralno mesto: obrambni igralci Število nastopov: 64 Število zadetkov: 0
Prvi nastop za A reprez. :08.02.94 Gruzija
Datum rojstva: 01.03.77 Višina (cm): 183 Teža (kg): 79 Klub: Club Brugge KV (BEL) Prejšnji klubi: Mura
Igralno mesto: vratarji
Število nastopov: I Število zadetkov: 0 Prvi nastop za A reprezentanco: 12.02.02 Honduras
reprezentanco.: 07.11.92 Ciper
Št. nastopov: 58. Število zadetkov: 1. Prvi nastop za A reprezentanco: 08.02.94 Gruzija
	Datum rojstva: 04.09.69			Datum rojstva: 26.07.71	
	Višina (cm): 172, Teža (kg): 73 Klub: SpVgg Unterhaching Prejšnji klubi: SCT			Višina (cm): 174 Teža (kg): 71 Klub: Portsmouth Prejšnji klubi: Koper, Izola, Zagreb,	VI
	Olimpija, Partizan Bg, Fenerbahce, Le Havte, Sedan			Olimpija, Marsonia, Hit Gorica, Lugano. Servette, Primorje, St.	•jjfHHJA
“oviiiia	Ardennes		uemiiu	Truidense (BEL)	
	Igralno mesto: zvezni igralci.			Igralno mesto: napadalci.	
Datum rojstva:
28.08.75 Višina (cm): 179 Teža (kg): 77 Klub: Olimpija Prejšnji klubi: Triglav, Slovan, Svoboda, Kfar Saba (ISR), Lommel (BEL) Igralno mesto: napadalci. Število nastopov: 3 Število zadetkov: 1 Prvi nastop za A reprezentanco: 06.10.01 Ferski otoki
MILAN OSTERC
GORAN SANKOVIČ
Datum rojstva:		Datum rojstva:
04.07.75		18.06.79
Višina (cm): 185		Višina (cm): 185
Teža (kg); 83	m J™	Teža (kg): 79
Klub: Hapoel Tel-		Klub:
Aviv	\	jn	SVavia Praga (CZE)
Prejšnji klubi: Veržej,		Prejšnji klubi:
Beltinci, Hit Gorica,		Publikum
Hercules Alicante.		Igralno mesto:
Olimpija		obrambni igralci
Igralno mesto:	•JgUlM	Število nastopov: 5
napadalci. Št.		Število zadetkov: 0
nastopov: 41.		Prvi nastop za A
Št. zadetkov. 8. Prvi nastop za A reprezentanco: 06.09.97 Grčija
reprezentanco: 14.11.01 Romunija
MUAMER VUGDALIČ
Datum rojstva: 25.08.77 Višina (cm): 190 Teža (kg): 81 Klub: Maribor Pivovarna Laško Prejšnji klubi: SCT Olimpija, Shaktar Donetsk (UKR)
Igralno mesto: obrambni igralci Število nastopov: 13 Število zadetkov: 0
Prvi nastop za A reprezentanco: 09.10.99 Grčija
MIRAN PAVLIN
Datum
rojstva: 08.10.71 Višina (cm): 187 Teža (kg): 79 Klub: Porto (POR) Prejšnji klubi: Britof, Sava, Triglav, Naklo, | < Mimpija, l)ynamo D, Freihurg. Karlsruhe Igralno mesto: zvezni igralci.
Št. nastopov: 44.
Št. zadetkov: 5. Prvi nastop za A reprezentanco: 23.03.94 Makedonija
MARKO SIMEUNOVIČ
Datum rojstva: 06.12.67 Višina (cm): 190 Teža (kg); 88 Klub: Maribor Pivov. Laško Prejšnji klubi: Maribor, C. zvezda, Olimpija, Sekerspor Igralno mesto: vratarji Število nastopov: 43 Število zadetkov: 0 Prvi nastop za A
reprezentanco: 03.06.92 Estonija
ZLATKO ZAHOVIČ
Datum rojstva: 01.02.71 Višina (cm): 180
Prejšnji klubi: Partizan. Proleter (VUG), Vitoria ■d Guimaraes, Porto (POR), Valencia I (ESP), Olvmpiakos (GRE)
Igralno mesto: zvezni igralci. Št. nastopov 04. Št. zadetkov: 32 Prvi nastop za A reprezentanco: 07.11.92 Ciper
ZORAN PAVLOVIČ
Datum rojstva:
RAJKO TAVČAR
	27.06.76 Višina (cm): 185	
	Teža (kg): 81	*
	Klub: Austria	
*	"" l'	Memphis	
	Prejšnji klubi: Rudar	^ a t w
	Velenje, Dinamo	
	Zagreb Igralno mesto: zvezni igralci.	
	Št. nastopov: 21. Št. zadetkov: 0. Prvi nastop za A	ueviMui
Datum rojstva: 21.07.74 Klub: l.FC Nuemberg (GER) Prejšnji klubi: Fortuna Kocin (GER) Igralno mesto: zvezni igralci.
Število nastopov: 6 Število zadetkov: 0 Prvi nastop za A reprezentanco: 16.08.00 Češka
NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE
NZS^
reprezentanco: 19.08.98 Madžarska
SREČKO KATANEC
Selektor A reprezentance Slovenije

Rojen 16.7.1963 v Ljubljani. Svojo nogometno pot je začel v mladinski šoli NK Ljubljana in jo kasneje nadaljeval pri ljubljanski Olimpiji. S svojim posebnim slogom igre se je visoki, postavni in neutrudljivi borec dodobra uveljavil v 1. zvezni ligi. Po enoletnem igranju za zagrebški Dinamo seje preselil k beograjskemu Partizanu. Postopoma seje ustalil tudi v A reprezentanci, za katero je v obdobju od leta 1983 do 1990 odigral 31 tekem.
Po odhodu v tujino je najprej nastopal za nemški Vfb Stuttgart, s katerim je v sezoni 1988/89 igral tudi v finalu Pokala UEFA. V sezoni 1989/90 pa je sledil sanjski prestop v Sampdorio iz Genove. Igre ob boku Brazilca Cereza, Italijana Mancinija in Viallija ter drugih so Srečka Katanca povsem uveljavile tudi na zahtevni evropski sceni. S Sampdorio je osvojil mnoge italijanske in evropske lovorike (Pokal Italije, Pokal pokalnih zmagovalcev).
Nastopi na SP v Italiji leta 1990 so bili krona njegove bogate nogometne kariere. Ob koncu svoje nogometne poti je s svojimi izkušnjami pomagal tudi reprezentanci Slovenije, za katero je odigral 5 tekem in dosegel 1 zadetek. Svojo zadnjo reprezentančno tekmo je odigral 07.09.1994 v mariborskem Ljudskem vrtu proti Italiji (1:1). Trenersko pot je začel v strokovnem vodstvu reprezentanc Slovenije, kjer je skupaj s selektorjem Kostajnškom vodil mlado reprezentanco Slovenije v kvalifikacijskem ciklusu za evropsko prvenstvo 1996-1998.
Po končanem študiju na Višji trenerski šoli v Ljubljani je za pol sezone prevzel mesto trenerja prvoligaša HIT Gorica.1 .julija 1998 je na mestu selektorja A reprezentance Slovenije nasledil Bojana Prašnikarja. Debitiral je na tekmi proti Madžarski 19.08.1998.
Igralska kariera - klubi 1970 - 1981 Ljubljanal 981 -1984 Olimpija 1985 -1986 Dinamo 1986 -1989 Partizan 1988 - 1989 Stuttgart 1989 - 1994 Sampdoria.
Igralska kariera - reprezentancal983 - 1990 Jugoslavija 1991 - 1994 Slovenija.
Trenerska kariera 1996 -1998Slovenska U-21 reprezentanca 1997 - 1998 HIT Gorica od 1.7.1998Selektor slovenske A reprezentance.
Dosežki - Prvak Jugoslavije 1986/87 (Partizan) - Finale Pokala UEFA 1988/89 (Vfb Stuttgart) -zmagovalec pokala pokalnih zmagovalcev 1989/90 (Sampdoria) -Finale Pokala prvakov UEFA 1991/92 (Sampdoria)-Prvak Italije 1990/91 (Sampdoria) - Super pokal Italije 1993/ 94 (Sampdoria) -31 nastopov in 5 zadetkov za jugoslovansko reprezentanco - 5 nastopov in 1 zadetek za slovensko reprezentanco.
I
Pogledi z ženske strani... PRVE NE POZABIŠ NIKOLI
1\> uvrstitvi naše nogometne reprezentance na livropsko prvenstvo na Nizozemskem je vesoljna Slovenija pričela spremljati nogomet. Tudi moja malenkost. Pa ne zaradi nogometa samega, temveč zaradi...hja, vsega vam res ne morem izdati. Takšni so bili moji navijaški začetki.
Kakšni so občutki na neposredni nogometni tekmi, mi, vam. nogometnim entuzijastom, ki nogomet ljubite, si brez njega skoraj ne predstavljate življenja, spremljate ljubiteljsko, ali pa se z njm celo ukvarjate že vrsto let in ga poznate do najmanjše potankosti, ni potrebno opisovati. V to skupino spadate predvsem moški, pa tudi ženska populacija se vam počasi, a vztrajno približuje. In za vse j e enkrat prvič.
Pobrskajte po spominu in se spomnite vaše prve tekme, ki ste jo obiskali. Mnoge od vas je na prvo tekmo popeljal oče, stric, prijatelj, morda tudi mama, kakorkoli, stavim, da se še vedno spominjate vseh najmanjših podrobnosti. Pa občutki, se jih še spominjate? So še vedno takšni, kot so bili na prvi tekmi? Nekakšna mešanica veselja, sreče, žalosti, nemalokdaj pa se jim pridružujeta tudi jeza in bes. Skratka polno adrenalina, včasih pa med navijači tudi preveč testosterona in velikokrat pride do vroče krvi med domačim in nasprotnim navijškim taborom, kar pa naše uniformirane sile spretno preprečujejo. Ste podvomili? Oglejte si kakšno tekmo v živo.
Piva resna nogometna tekma ki sem jo “službeno” obiskala s
prijateljem Petrom, se je odvijala v Kopru z reprezentanco Urugvaja. S službenim Pick up-om sva sc oh dveh odpravila proti obali. Za tisti dan je bilo napovedano slabo vreme, pa vendar sem si mislila, da na obali ne bo hudega. Zmota! Po nekje dveh uricah prijetne vožnje sva prispela pred štadion, če bi temu lahko tako rekli, dvignila akreditaciji, in šla novim dogodivščinam naproti. Zame je bilo
vse novo m sem se počutila nekoliko izgubljeno in zmedeno. Srečala sva nekaj znancev in si poiskala primeren prostor, vsaj mislila sva si, da je primeren prostor, dokler se ni pričela tekma.
Končno so se na “pokošen travnik”, kakor sem sprva menila, prišli razgibati naši nogometaši. Čez nekaj minut pa sc je pričela, zame težko pričakovana, TEKMA! Samo vzdušje se je v trenutku spremenilo. Skandiranje, petje, žvižganje, itd. poženejo človeku kri po žilah in občutki so res enkratni. Prevzame te nekakšen val navdušenja in ne da bi se zavedal, že skačeš, poješ, itd. Ko pa je prvo navdušenje splahnelo, sem prvič opazila, da pada dež, da piha burja, da nog sploh ne čutim več, da sem čisto premražena in ne vem kaj vse sem še videla, tudi stvari, ki ne obstajajo. Ni mi bilo jasno, kako je publika lahko tako srčna, da resnično uživa v tem, zame tako imenovanem mučenju. Prvi polčas je nekako minil, sledilo je mučno čakanje na drugega. Med tekmo sem se napol mrtva odločila, da je to prva in zadnja tekma, ki sem si jo ogledala v živo in razmišljala, zakaj že (samo zato da bi videla njega, halooo, kok si pa stara?!?), sem sprejela povabilo na tekmo, ki so jo na koncu vsega še izgubili. Še dobro, daje bila samo prijateljska. Sploh nisem videla nobenega smisla v tekanju za žogo, pa še v takšnem vremenu! Nikoli več, sem sklenila! Če bi bilo po moje, bi tekmo prestavili na kakšen bolj topel dan.
ampak tako pri nogometu, kakor pri drugih športih ne gre. Tipično žensko, si boste mislili! Med vožnjo domov pa so me prevzemali nenavadni občutki, nenehno sem razmišljala o samem dogajanju pred in po tekmi, in nekako sem pozabila na neprijetnosti med samo tekmo. Bila sem polna enegrije, počutila sem se odlično in se nisem veliko menila za zasneženo avtocesto, prevrnjenega prikoličaija, ter ubogega, od šesturne vožnje domov po snegu izmučenega Petra.
Kasneje pa v celi sezoni nisem zamudila nobene tekme, ki so se odvijale na ljubljanskem štadionu. In na vsaki tekmi sproti me vedno znova prevzamejo isti občutki. Zame in za veliko večino nogometnih privržencev je bila ena najrazburljivejših tekem v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo tekma z Jugoslavijo na domačem terenu, kjer je navijanje še posebej prišlo do izraza. Takrat sem zaznala pravi utrip navijanja.
Ter kasneje remi na štadionu JNA v Beogradu, kjer seje tako rekoč odločalo o usodi slovenske nogometne reprezentance, kjer pa sem enako
zagrizeno, tekmo spremljala preko televizijskega sprejemnika.
In nenazadnje je tukaj še zadnja tekma v kvalifikaciji za SP v Koreji in na Japonskem, v Bukarešti, za nas Slovence dan “D”, v slovenski nogometni zgodovini.
S prijatelji smo se zbrali v našem društvu, v zraku je bilo čutiti strah, grozo, upanje, huje je bilo, kakor v nočni mori. Kakorkoli, Romuni so le ena boljših reprezentanc na svetu, saj se oziroma so se od leta 1986 uvrstili na vsa evropska ter svetovna prvenstva. In imajo izjemne, tehnično zelo podkovane igralce, ki igrajo v najboljših evropskih klubih, in so nas nekoliko podcenjevali. To je bila cena, ki sojo
plačali v 65 minuti (se mi zdi) izjemne igre.
Vzdušje med navijači je bilo po zadnjem sodnikovem pisku dobesedno noro, tako med navijači, ki so se neposredno udeležili tekme, kakor tudi med ostalimi Slovenci, ki smo tekmo spremljali preko televizijskih sprejemnikov. Marsikateremu seje potočila solza sreče. Vsa Slovenija je bila dobesedno na nogah, vsaj po sprejemu na Brniku sodeč, ki je bil izjemen. Z vseh koncev Slovenije je več tisoč glava množica drla na letališče pričakat naše nacionalne junake. Predvsem Rudonjo, ki je tako rekoč postal nogometni heroj. Zaradi njega se je na Brniku trlo Primorcev in skoraj vsak, ki sem ga spoznala, je bil njegov bratranec. Zanimivo, kajne?
Ob prihodu na letališče, so nam delili še topli časopis, ter cigare. Veselje je bilo nepopisno, občutki pa izjemni. Kakšna evforija! Čeprav smo se zavedali, da nas velika večina, razen najbolj zagretih, naših nogometašev ne bo videla niti od daleč, seje splačalo počakati vsaj na letalo, ki je v čast njihovega uspeha preletelo naše glave. Ko seje vse skupaj malce poleglo smo se počasi, v pravem pomenu besede, odpravili proti domu, vsak v svoj konec Slovenije.
Vsaka tekma, je svojevrstna, nekakšno poglavje zase, toda tista prva. s katero začenjaš spoznavati svet navijačev in nogometa, vse te nove občutke pa ne pozabiš zlahka
Jasmina Knninio
[NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE
NZ$1>-
SLOVENSKI STADIONI
GVVANGJU
Kulturno in umetniško središče. Ljubezen do umetnosti dokazujejo z Gvvangju bienalom, mednarodim umetniškem festivalu. V predmestju se nahaja planina Mudeung, poznana po naravnih lepotah. Gvvangju skupaj z omenjeno planino tvori naravni rezervat, ki ga sestavljajo še narodni park Dadohae in planina Jiri. Število prebivalcev: 1.300.000 Štadion: Gvvangju VVorld Cup Stadion. Kapaciteta: 42 880
DAEGU
Zgodovinsko središče budistične in konfucijske kulture, mesto, v katerem se nahaja konfucijska akademija Hyanggo in znana Tripitaka Koreana, največji center budistov na svetu. Daegu je tudi središče modne industrije, zato ga imenujejo korejski Milano.
Število prebivalcev: 2.500.000 Štadion: Daegu VVorld Cup Stadion Kapaciteta: 68.014
JUNAKI NAŠE GENERACIJE
Kaj pričakujem od svetovnega prvenstva v nogometu? Kakor se vzame. Veliko dobrega nogometa, v kar ne dvomim, veliko golov in športnih navijačev. Kaj pa od naših nogo-metnih junakov? Lagal bi, če bi dejal, da mi je povsem vseeno, v kakšni luči se bodo pokazali. Seveda jim želim čimveč zmag. Ampak, vseeno sem tudi eden tistih, ki menimo, da so že z uvrstitvijo na SP naši rezervisti (le zakaj bi se pretvarjal, da to ne drži) storili mnogo več kot katerikoli športniki doslej. Zato ne bi bil prehudo razočaran, četudi bi se domov vrnili brez sleherne točke in z veliko zadetki v svoji mreži. Vrata v elito so odprli in to velja več kot vse drugo.
Malo prej sem omenil, da je večini
našim reprezentantov v klubih namenjena rezervna, epizodna vloga. Nekateri, ki so sicer nepogrešljivi v reprezentanci, grejejo klopi celo v drugih ligah. Še tisti, ki igrajo v slovenskih klubih, se ne morejo pohvaliti, da trenerji z njimi v zadnjem času niso eksperimentirali ali jih celo postavili med rezerviste. Mnogokrat smo se v teh letih upravičeno jezili na tuje trenerje v bogatih klubih, ki našim reprezentantom niso dali priložnosti za igranje, ali pa zelo malo, na drugi strani pa smo lahko videli, da se podobno dogaja tudi pri nas. Nikoli ne bom razumel Bojana Prašnikarja, trenerja Maribora, da je z Markom Simeunovičem, junakom kvalifikacij, storil to kar je in to, da je dal Amirju Kariču povsem drugo vlogo oziroma igralno mesto v klubu, kot jo ima v reprezentanci. Premajhni smo, da bi si na tak način zmanjševali možnosti za uspeh na SP! S takimi dejanji le še bolj dokazujemo, kako majhni smo v resnici, ko gre za nek skupni cilj. Kar naj bi svetovno prvenstvo bilo.
Kakršnakoli že bo uvrstitev naših na svetovnem prvenstvu, pa sem prepričan, da se bo naša generacija čez deset ali dvajset let s ponosom spominjala na člane današnje repreze-
SEOGVVIPO
Turistična točka na otoku Jeju Najbolj znano mesto za poroke, v katerem se vsako leto poroči na tisoče parov. Klima je subtrobska, hoteli so prvorazredni, prav tako plaže. Iz središča otoka se dviga planina Halla, vulkan s spektakularnim kraterskim jezerom. Število prebivalcev: 1 300.000 Štadion: Jeju VVorld Cup Stadion Kapaciteta 42 256
ntance. Podobno kot se še danes naši očetje Oblaka, Popivode, Mariča in druge nekdanje reprezentante nekoč skupne države ...
Igor Gošte
ArOČIZEN
*-Vcdno zen ne ni!j da je le na!o ^porinih konenfafofjev, zdaj lo ven.
e	•
Občina Zagorje
Vsem občankam in občanom Zagforja, ter našim sosedom in seveda navijačem želimo ob spremljanju svetovnega prvenstva v
nogometu,
veliko športnik užitkov, reprezentantom Slovenije pa čimveč športnega
uspeba!

Rudarska cesta 9, 1412 Kisovec tel.: 03/56 71 544, fax: 03/56 71 571 e-mail: info@multima.si
Med spremljanjem svetovnega prvenstva v nogometu . z domačega fotelja kdaj pa kdaj odložite pločevinko pijače ali vrečko s prigrizkom
V"' -
IN
STISNITE PESTI ZA
NAŠE!!!!!
Ob spremljanju svetovnega prvenstva v nogometu vam želimo obilico športnih užitkov!
Slovenija

RAZPORED SVETOVNEGA
SKUPINA A
Francija
Senegal
Urugvaj
Danska
I kolo: Seul, 31 .maja ob 13.30: FRANCIJA - SENEGAL Ulsan, I.junija ob 11.00: URUGVAJ - DANSKA
2.kolo: Daegu, b.junija ob 8:30: DANSKA - SENEGAL Busan, b.junija ob 13.30: FRANCIJA - URUGVAJ
3.kolo: Incheon, 11 junija ob
8.30: DANSKA FRANCIJA Suvvon. 11 junija ob 8.30. SENEGAL URUGVAJ
SKUPINA B
Španija Slovenija Paragvaj Južna Afrika
1 .kolo: Busan, 2junija ob 9.30: PARAGVAJ JUŽNA AFRIKA Gvvangju, 2 junija ob 13.30: ŠPANUA - SLOVENUA
2.kolo: Jeonju, Vjunija ob 11.00: ŠPANUA - PARAGVAJ Daegu, Sjunija ob 8.30. JUŽNA AFRIKA -SLOVENIJA
3.kolo: Daejeon, 12 junija ob 13.30: JUŽNA AFRIKA -ŠPANIJA
Seogwipo, 12junija ob 13.30: SLOVENIJA PARAGVAJ
SKUPINA C
Brazilija
Turčija
Kitajska
Kostarika
1 kolo: Ulsan, 3 junija ob 11.00: BRAZILIJA TURČIJA Gwangju, 4 junija.ob 8.30: KITAJSKA KOSTARIKA
2.kolo: Seogvvipo, Sjunija ob 13.30: BRAZILIJA -KITAJSKA
Incheon, 9 junija ob 11.00: KOSTARIKA - TURČIJA
3.kolo: Suvvon, 13 junija ob 8.30: KOSTARIKA -BRAZILIJA
Seoul, 13junija ob 8.30: TURČIJA - KITAJSKA
SKUPINA D
Južna Koreja Poljska ZDA
Portugalska
1 kolo: Busan, 4 junija ob 13.30: JUŽNA KOREJA POLJSKA
Suvvon, S junija ob 11.00: ZDA PORTUGALSKA
2.	kolo: Daegu, 10junija ob 8.30: JUŽNA KOREJA ZDA
Jeonju. 10junija ob 1.3.30: PORTUGALSKA POLJSKA
3.	kolo: Incheon, 14 junija ob 13.30: PORTUGALSKA
JUŽNA KOREJA Daejeon, 14 junija ob 13.30: POLJSKA ZDA
Osmina finala
z	Seogvvipo,	1	Oita,	1	Jeonju,	1	Miyagi,
	15.6. ob 8.30:	1 1	16.6. ob 8.30:	1 |	17.6. ob 8.30:	1 |	18.6. ob 8.30:
	E1 - B2 = 1	1	F1 - A2 = 3	1	G1 - D2 = 5	1	1 h- 1 n | O 1 1 1 X 1 1
	Niigata,	1 ■	Suvvon,	1 ■	Kobe,	1	Daejeon,
	15.6. ob 13.30:	1 1	16.6. ob 13.30:	1 1	17.6. ob 13.30:	1 1	18.6. ob 13.30:
s	Al - F2 = 2	1	B1 - E2 = 4		C1 - H2 = 6	1	Dl -G2 = 8
N
1
I
I
I
-I
I
I
I
I
y
NOGOMETNEGA PRVENSTVA
SKUPINA E
Nemčija Savdska Arabija Irska Kamerun
1 kolo: Niigata. I.junija ob 8.30: IRSKA KAMERUN Sapporo, I .junija ob 13.30: NEMČIJA SAVDSKA ARABIJA
2.kolo: Ibaraki, S.junija ob 13.30: NEMČIJA IRSKA Saitama, O.junija ob 11.00: KAMERUN SAVDSKA ARABIJA
3.kolo: Shizuoka. 11.junija ob 13.30: KAMERUN NEMČIJA Jokohama. 11 junija ob 13.30: SAVDSKA ARABIJA IRSKA
SKUPINA F
Argentina
Nigerija
Anglija
Švedska
1 kolo: Ibaraki, 2.junija ob 7.30: ARGENTINA NIGERIJA Saitama. 2 j unija ob 11.30: ANGLIJA ŠVEDSKA
2.kolo: Kobe, 7.junija ob 8.30: ŠVEDSKA - NIGERIJA Sapporo, 7 j unija ob 13.30: ARGENTINA ANGLIJA
3.kolo: Miyagi. 12.junija ob 8.30: ŠVEDSKA ARGENTINA O saka, 12.junija ob 8.30: NIGERIJA ANGLIJA
SKUPINA G
Italija
Ekvador
Hrvaška
Mehika
I kolo: Niigata, S.junija ob 8.30: HRVAŠKA - MEHIKA Sapporo, S.junija ob 13.30: ITALIJA - EKVADOR
2.kolo. Ibaraki. S.junija oh 11.00: ITALIJA HRVAŠKA Miyagi, 9.junija ob 8.30: MEHIKA EKVADOR
3.kolo: Oita, 1 S.junija ob 13.30: MEHIKA ITALIJA Vokohama. LS.junija ob 13.30: EKVADOR - HRVAŠKA
SKUPINA H
Japonska
Belgija
Rusija
Tunizija
1 .kolo: Saitama. d.junija ob 11.00: JATONSKA - BELGIJA Kobe, S.junija ob 8.30: RUSIJA TUNIZIJA
2.kolo. Vokohama, 9 j unija ob 13.30: JAPONSKA RUSIJA Oita, lO.junija ob 11.00: TUNIZIJA BELGIJA
3.kolo. Osaka. 14.j unija ob 8.30: TUNIZIJA JAPONSKA Shizuoka, 14.junija ob 8.30: BELGIJA RUSIJA
Četrtfinale
Z 1	Shizuoka,	1	Gvvangju,	\ 1
1 1	21.6. ob 8.30:	1 |	22.6. ob 8.30:	
1	2-6 = A	1	a i 00 II O	
I--				
1	Ulsan,	1	Osaka,	
1		1		
1	21.6. ob 13.30:	1	22.6. ob 13.30:	
1		1		
N	1 - 5 = B		3-7 = D	Z
/
r
\
Seoul,	|
25.6.	ob 13.30:
I
B-C = D1	I
Saitama,	|
I
26.6.	ob 13.30:
A - D = D2	J
Tekma za 3. mesto
z
Daegu,
N
29.6. ob 13.00: PORAŽENEC (B-C)-(A- D)
Finale
f Vokohama, 30.6. ob 13.00: I	D1 -D2
I
1
t Svetovni
L prvak
NOVO ODSLEJ TUDI V TRBOVLJAH NA TRGU SVOBODE 20!!!
Ob spremljanju svetovnega prvenstva v nogometu, vam želimo obilico športnih užitkov!
ODPIRALNI ČAS: 8h-19h, sobota: 8h-13h
Bogdan Dokmanovi« s.p.
Trgovina z mešanim blagom Trgovina za šport Obrtniška cesta 4 1420 Trbovlje
Tel.: 03/56 27 205
BOGO ŠPORT
RŠEFTl
INFORMACIJE
NA
OV 56-64- 250
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
PREGLED NASPROTNIKOV SLOVENIJE
ŠPANIJA - dobro jih poznamo
^ E3'
.lose Aninimi C iunacho
»Slovenija?
Ne poznani je. toda do tekme jo bomo preučili do potankosti.« je Jose Antonio Camaeho samozavestno komentiral žreb tekmecev na EP. Tedaj, pred dobrima dvema letoma, se špansko selektor ni kaj prida oziral za Katančevimi fanti, bil je zaverovan vase -sicer značajska lastnost večine selektor-
jev najuglednejših držav in prepričan, da neka tako majhna državica niti po naključju ne more presenetiti njegovih izbrancev.
Pa je dvoboj v sloviti amsterdamski Areni, I S.junija 2000, vendarle razkril tudi ranljivost mogočne reprezentance, trenutno sedmouvrščenc na svetovni lestvici. In najbrž tudi spremenil mišljenje Camaeha, ki se bo za uvodno igro na SP 2 j unij a bržkone bolje pripravil za obračun z. Zahovičem & Co. »Z žrebom sem kar zadovoljen, toda sem mnenja, daje to skupina enakovrednih tekmecev, v kateri ni izrazitega favorita.« je mondialsko skupino komentiral 46-letni Camaeho, čigar mnenje je za razliko od zahtevne sedme sile in zvestih navijačev precej drugačno. Pa ne zaradi strahu pred Paragvajem, lužno Afriko ali Slovenijo, temveč zaradi
temperamentnih rojakov, ki od svojih ljubljencev zahtevajo le boj za vrh ali vsaj tik pod njim. Tja naj bi tudi sodili, saj so nogometne veščine in sposobnosti Raula, Morientesa. Tristana... zanje na tako visoki ravni kot mojstrovine Brazilcev. Argentincev, Italijanov, Francozov... Velike tekmece pa je vsaj v nečem zasenčila: Španija sije med svetovno javnostjo prislužila rahlo podce-njevalni naziv svetovna prvakinja prijatelj-skih in kvalifikacijskih tekem. Sprehod skozi kvalifikacije - v teh so vselej zanesljivi je samo utrdil odlične ocene in spodbudil visoke ambicije na SP. Camachovi prijemi sicer niso bili revolucionarni, toda prepričljive igre in visoke zmage so v zasedbi potisnile enega najbolj pomembnih dejavnikov - samozavest, če se bo Camaeho s čim moral spopasti, bo to le. s kakšno zasedbo naj odpotuje na SP.
In vendar: nad Camachom in njegovimi izbranci bo na Daljnem vzhodu visel Damoklejev meč. Priganja jih neprijetna tradicija velikih tekmovanj, kjer prehitro »pogorijo«. Na zadnjem SP v Franciji so se celo zaustavili v 1.krogu, kjer sta bili uspešnejši reprezentanci Paragvaja in Nigerije. Tudi EP na Nizozemskem ni povsem zadovoljil okuse Špancev, čeprav jih je po razburljivi igri. bržkone najboljši na zadnjih naj večjih tekmovanjih, v četrtfinalu izločil evropski prvak Francija. Od zares vrhunskih rezultatov pa je preteklo že precej let, desetletij. Še najbolj svež. spomin sega v leto 1984. ko so izgubili v finalu EP v Parizu prav s Francozi. Kljub temu so Španci v krogu držav, ki so osvojili naslov prvaka Stare celine. Tega so priigrali leta 1964 na domačih tleh, v finalu pa so premagali nekdanjo Sovjetsko zvezo z 2:1.
Seveda našim fantom v uvodnem dvoboju ni moč pripisati vloge favoritov, najbrž, pa se ne bi nihče odrekel podobnega scenarija, kot tistega izpred štirih let v Franciji . V prvem nastopu so Španci vzvišeno
pričakali Nigerijce in dobili odgovor na igrišču: poraz z 2:3, ki seje spremenil v sloves, pa četudi so za konec osmešili Bolgare - 6:1,
Nogometna zveza ustanovljena: 1913 Članica FIFA: 1904 Članiva UEFA: 1954
Registriranih klubov: 15.782; profesionalcev 1158; amatetjev: 116.549 pod 18 let: 358.650 Zvezdniki: Raul Gonzales, Gaizka Mcdicta, Femando 1 lierro
Tekme s Slovenijo: Slovenija : Španija 1 : 2 (Zahovič, Raul, Extebcrria) - EURO 2002 Naj večji uspehi na s SP: 1994, 1986. 1934 - poraz v četrtfinalu
Največji uspehi z EP: 1964 - evropski prvaki; 1984 - finalisti; 1988 - izpadli v predtekmovanju, 1996, 2000 - izpadli v četrt finalu Kvalifikacije za SP 2002: BiH 2 : 1 in 4: 1; Izrael 2 : 0 in 1 : 1; Avstrija 1 : 1 in 4 : 0; Liechtenstine 5 : 1 in 2 : 0
1. mesto v skupini 7 (20 točk);
Mesto na lestvici FIFA: 7. mesto
JUŽNA
AFRIKA
NA PRVI POGLED PREMAGIJIVI
»Bafana Balana« |c domorodsko ime za reprezentanco Južne
Bivši selektor CJuerio/
Afrike, ki je naš drugi nasprotnik na SP v Južni Koreji. Strokovnjaki jo uvrščajo v spodnji kakovostni razred udeleženk SP. Južna Afrika je ta čas na svetovni lestvici uvrščena tudi za našo izbrano vrsto, toda to še zdaleč ne pomeni, da je v naši skupini avtsajder.
Ob desetletnici ponovne vrnitve na mednarodno sceno, s katere je bila dolga desetletja izobčenega zaradi rasnega razlikovanja, si kajpak okroglo obletnico želi polepšati še s kakšnim odmevnejšim rezultatom na naj višji ravni tekmovanj. Na primer z uvrstitvijo v 2.krog tekmovanja na SP. Da v taboru najbolj južne zasedbe s »črne celine« kar najbolj resno računajo na podvig, potrjuje boj za selektorja, ko je zaradi nepremostljivih razlik kljub temu, da je reprezentanco pripeljal na SP, odstopil portugalski strokovnjak Carlos Querioz, sicer bolj znan kot ustvarjalec sedanjega zlatega rodu portugalskih zvezdnikov Luis Figo, Rui Costa, Vitor Baia, Fernando Couto itd. Generacije, ki je leta 1991 osvojila naslov mladinskega svetovnega prvaka do 20 let in naj bi vrhunec doživela prav letos na Daljnem vzhodu.
njegovi varovanci izpadli v četrtfinalu po porazu z 0:2 z gostiteljem Malijem. Zahteve so bile drakonske: Qucrioz naj se poslovi. Vodstvo krovne nogometne reprezentance pa sprva ni popustilo pred pritiski in podprlo Portugalca, pri čemer pa je vendarle seglo po rahlem kompromisu. Kot najožjega sodelavca mu je dodelilo enega najbolj priljubljenih nogometašev Jomo Sono. mi princ, kot se ga je v igralskih časih oprijel vzdevek, velja za sila prepirljivega moža, toda tudi avtoritativnega. ki bi utegnil odločilno vplivati na vzdušje in moralo v moštvu.
Sicer pa je Querioz na predstavo na afriškem prvenstvu gledal z zornega kota priprav za SP. »To je bila učna ura, ki je razkrila vse slabosti in hkrati, da imamo še precej rezerv. Opozorila nas je, da nismo na ustrezni ravni in potrdila, da nam manjka kar nekaj izkušenih igralcev. Vsaj 80 odstotkov moštva je že izbrano, toda dejstvo je, da bomo morali vključiti še nekaj veteranov, ki so se na
Nogometna zveza ustanovljena: 1991 Članica FIFA: 1992
Zvezdniki: Shaun Bartlett, Mark Fish. Phil Masinga
Nastopi na SP: 1998 - 24. mesto; kvalifikacije za 2002: Burkina Faso I : 0 in 1:1, Zimbabve 2 : 0 in 2 : 1, Malavi 2 : I in 2:0
1. mesto skupine E (16 točk)
Mesto na lestvici FIFA: 33. mesto.
Prvih 20 mesecev se za Querioza ni izšlo povsem po načrtih. Domačo javnost je razjezil predvsem neuspešen nastop na nedavne končanem afriškem prvenstvu, kjer so
SP pripravljeni spoprijeti z odgovornostjo. Ne potrebujemo igralcev, ki bodo stisnili rep pod noge, ko nam bo šo za nohte,« je ocenil izkušnjo in napovedal, da so vrata izbrane
vrste, katere največji navijač je legendarni Nelson Mandela, odprta tudi za Marka Fisha. Phila Masingo, Helmana Mkhaleleja in Johna Moshocuja, veterane, ki so sc že poslovili z reprezentančnega odra. No, medtem sc je. kot že zapisano, poslovil tudi Queiroz, ki ga je nasledil prav Jomo Sono ali »mi princ«, kolje vzdevek Sona. Načrtno? Kdo ve...
Bafana Bafana sije v zadnjih desetih letih priigrala naziv najuspešnejše afriške države, bila od vseh tudi najvišje uvrščena na lestvici FIFA, saj je na afriških prvenstvih pred letošnjim - osvojila 1., 2. In 3.mesto. Imeniten nižje zaokrožila še z uvrstitvijo na SP v Franciji, kjer je v skupini s Francijo, Dansko in Savdsko Arabijo osvojila tretje mesto.
Največja neznanka moštva, v katerem zvezdniška vloga pripada Sibusisu Zumi, Delronu Buekleyu, Siyabongu Nomveteju in Mandelinemu prijatelju Shaunu Bartlettu (ki ga zaradi poškodbe ne bo na SP), je slog igre. O tem, da so nogometaši tehnično zelo podkovani ni dvoma, da so telesno zelo močni in hitri še manj, kako močni so v taktični izpeljavi zamisli, pa je še skrivnost.
Reprezentanca Južne Afrike, ki je na afriškem prvenstvu leta 2000 osvojila tretje mesto
PARAGVAJ
Cesarc Maldini
PRAVZAPRAV SO VELESILA
Pričakovanja slovenskih navijačev in tudi javnosti na nogometnem SP so nadvse optimistična. Za realnejšo plat pa poskrbi vselej racionalni
Srečko Katance, ki pa pri izbiri vadbene baze v Južni Koreji ni mogel prikriti, da bi za njegove varovanec utegnila biti usodna tekma prav zadnja - s Paragvajem, I2.junija na otoku Džedžuju, kjer bo nastanjena slovenska reprezentanca.
Toda navzlic silnemu optimizmu je vprašanje, mar niso želje povsem nerealne, sploh ustrezno. Paragvaj je za večino slovenskih navijačev še vedno le povpreč na južnoameriška reprezentanca, ki tu in tam lahko pripravi tudi kakšno senzacijo. A novejša zgodovina kaže povsem drugačno stanje. Trditve nekaterih bolj natančnih opazovalcev paragvajske reprezentance so zastrašujoče. Ugledni nogometni mesečnik World socccr je zapisal naslednje: »Po apatičnem štartu v kvalifikacijah je prišlo obdobje, v katerem bi Paragvaj lahko razglasili za najboljšo reprezentanco v Južni Ameriki!?«
Ocena res ni daleč od resnice. Ko je stekel »stroj«, so zapovrstjo padali Brazilija (doma), južnoameriški prvak Kolumbija in ena najbolj slovitih reprezentanc Urugvaj (obe v gosteh). Niz so zaključili z remijem v gosteh pri Argentini, trenutno 2. Na svetovni lestvici in prepričljivi zmagovalki kvalifikacij. Z njo so se razšli neodločeno tudi na domačih tleh, dvoboja pa je argentinski selektor Marcelo Biclsa komentiral takole: »To je bila gotovo najtežja tekma, v kateri so nas Paragvajci na trenutke smešili. Zares si zaslužijo vse pohvale.«
Paragvaj si je nastop na SP zagotovil žedve tekmi pred koncem kvalifikacij, v katerih je do zadnjega kola trepetala celo Brazilija.
Prednosti naših zadnjih tekmecev je še veliko, najočitnejše so izkušnje z največjih tekmovanj, saj so že igrali na SP v Franciji, kjer so nesrečno, z zlatim golom Blanca v 119.minuti podaljša, izpadli v osmini finala proti kasnejšim svetovnim prvakom Francozom. Seveda se ni moč izogniti niti slabostim. V prvi vrsti je to nepredvidljivost in rahla ošabnost, tudi do samih sebe. Tako so se razšli s Sergiom Markarianom, urugvajskim strokovnjakom, ki je Paragvajce drugič zapored odpeljal na SP. Zanj sta bili usodni zadnji tekmi v kvalifikacijah, ki ju je prepričljivo izgubil Očitali so mu predvsem domači poraz s Kolumbijo (0:4), toda to so bile okoliščine, na katere Urugvajec ni imel vpliva. Menda je bil v ozadju tudi dogovor nekaterih igralcev, s čimer so Kolumbijcem hoteli pomagati. Kakorkoli že, Marka-rian se je razšel (zdaj že uspešno vodi Panathinaikos), njegov naslednik pa prihaja iz Italije. To je sloviti Cesare Maldini, udeleženec številnih SP kot igralec in selektor. Nazadnje, pred štiri-mi leti, je vodil prav »Azzurre«. 70-letne-ga Maldinija čaka zelo zahtevna naloga, saj bo moral kar najbolje uporabiti značilnosti svojega predhodnika. To bo že prva huda ovira, kajti Markarian je stavil na sistem 4-4-2, Maldini pa na 3-5-2. A to bo mačji kašelj, kot pravijo tamkajšnji poznavalci. »Odvisen bo od sodelovanja s starejšimi in najboljšimi igralci. Predvsem s karizmatičnim vratarjem Josejem Luisom Chilavertom, zveznim igralcem Roberto Ancuno in najboljšim strelcem Josejem Cardosom. Morda pa tudi to ne bo dovolj.
Veliko bo odvisno od sporazumevanja. Uradni jezik je Guarani (nekakšna mešanica
Jose Louis C hi la veri
Nogometna zveza ustanovljena: 1906 Članica FIFA: 1921
Zvezdniki: Jose Luis Chilavert, Rouquc Santa Cruz. Carlos Gamarra Nastopi na SP: 1998, 1986 - izpadli v osmini finala; 1958, 1950 in 1930 izpadli v predtekmovanju
Kvalifikacije za SP 2002: Peru 0 : 2 in 5:1, Urugvaj 1 :() in 1 : 0, Ekvador 3 : 1 in 1 :2, Čile 1 : 3 in I : 0, Brazilija 2 : 1 in 0 : 2, Bolivija 0 : 0 in 5 : 1, Argentina 1 : 1 in 2 : 2, Venezuela 3 : 0 in 1 : 3, Kolumbija 2 : 0 in 0 : 4 4. mesto s 23 točkami Mesto na lestvici FIFA: 14. mesto.
španščine in jezika prvotnih prebivalcev, op.p.). Če jih ne bo prepričal, bi igralci utegnili Maldinijeve ideje preslišati in bodo raje igrali po svojem dogovoru,« o morebitnih scenarijih razmišljajo Paragvajci, ki razkrivajo, da je disciplina tudi eden šibkih členov selekcije.
PRIMERJAVE
Še nekaj dni in začelo se bo svetovno prvenstvo v nogometu. Zgodil se je čudež. Na prve-nstvu bo sode-lovala tudi nogo-metna reprezen-tanca majhne, toda športno zelo uspešne države, Slovenije. Po razpadu nekdanje Jugos-lavije se nisem nadejal, da bom še kdaj lahko na tako velikem tekmovanju »navijal« za nogometaše svoje države. Slovenija je že v bivši državi imela nekatere vrhunske športnike in paradne športne panoge. Toda v nogometu smo bili za svet popolnoma anonimni in neznani. Le redki nogometaši iz Slovenije so imeli čast igrati za takrat svetovno velesilo Jugoslavijo. Kolikor se spomnim so bili to; Oblak, Popivoda, Katanec ter na nekaj prijateljskih tekmah Trboveljčan Vili Ameršek. Imeli smo stalnega prvoligaša, Olimpijo. Občasno pa je v prvi ligi v jugoslovanskem prostoru nastopal še Maribor.
Po osamosvojitvi je reprezentanca nizala, ob redkih remijih, same poraze. Je pa res, da pravi »kanon futer« Slovenci v nogometu nismo bili nikoli. Porazi so bili minimalni ali častni, kot se temu reče. Nekaj nam je manjkalo, da bi zmagovali. Nekaj čisto malega. Potem pa je prišel Srečko Katanec in preporodi! našo reprezentanco. Nogometaš, ki je nogometno znanje »konzumiral« na Balkanu in v državah srednje Evrope je čez noč postal selektor A reprezentance Slovenije. Tako mlademu in neizsku-šenemu človeku nihče na svetu ne bi zaupal takšne odgovornosti. Poteza NZS je bila smela in ob pomanjkanju vrhunskih strokovnjakov razumljiva. Le malo je bilo vrhunskih strokovnjakov v našem nogometu takrat, ko smo se osamosvojili. Tistih nekaj malega, kolikor jih je bilo, so
stagnirali na nizkih porazih, brez vidnejših uspehov.
Slovenska nogometna reprezentanca se je s prihodom Srečka Katanca iz preplašenih fantov, ki nimajo samozaupanja in se jim tresejo noge na igrišču spremenila v stroj, ki nasprotnika melje počasi in vztrajno. Borbenost, kolektivnost, visoka fizična pripravljenost, vztrajnost, nepopustljivost in duh samozavesti, so kvalitete naših fantov. Ekipa deluje, kot utečen stroj v katerem ne sme popustiti niti najmanjši delček. Usodna je lahko najmanjša napaka. Katančeva taktika je sprehajanje po tanki vrvici in gledalec ob gledanju tekem dobi občutek, da bo vrvohodec vsak čas padel v globino. Navidezna prednost naših nasprotnikov je slepilo, ki žrtev popelje v poraz. Katančeva strategija je še najbolj podobna defenzivni šahovski igri, brez kralja in kraljice. Katanec ne priznava zvezd in se tudi sam ne izpostavlja, kot meteor. S svojimi izjavami se vedno navidezno naivno toda spretno skrije za paravan svojih uspehov.
Igra in uspehi naše reprezentance se s kvaliteto iger naših prvo ligašev ne da primerjati. Na klubskih evropskih tekmovanjih so naše ekipe praviloma že vnaprej obsojene na poraze Mogoče so posamezne zmage v predtekmovalnih delih nastopov, kakšnih vidnejših uspehov pa razen Maribora ni dosegla nobena slovenska ekipa Maribor je najbolj organiziran NK v Sloveniji. Za mariborskimi nogometaši stoji celo mesto z okolico. Je dober pokazatelj, kako naj bi bili pri nas organizirani in kako naj bi delovali drugi slovenski klubi. Nogomet se danes lahko igra uspešno tudi v Evropi le profesionalno To pomeni, da nogomet rabi veliko denarja in podpore okolja v katerem klub deluje. V Ljubljani očitno ni interesa za nogomet zato Olimpija šepa nekje v povprečju in se utaplja v finančnih in organizacijskih težavah.V ostalih I ligaških klubih je njihov položaj odvisen od trenutnega stanja gospodarstva, ki enkrat bolj drugič manj podpira »nogobrc«. Sem pa prepričan, da Slovenci nogomet imamo radi in da bi se
gledanost visoko povzpela, če bi porasla tudi kakovost iger v ligi.
O nogometu v Zasavju je škoda trošiti besede. Nekaj so v sezoni2001/ 2002 poiskušali v Zagorju. Toda za nogomet mora živeti celota Nogomet danes ni stvar posameznih navdušencev. V Trbovljah je vedno obstajal interes ljudi za nogomet. Tako popularne športne igre, kot je bil v Trbovljah nogomet, ni bilo in je ne bo Toda stanje NK Rudar je stanje gospodarstva v mestu in miselnosti politične strukture. Dokler bo tako, se bomo Trboveljačani in Zasavčani lahko veselili in uživali le v TV prenosih in z nostalgijo vračali pogled in misli v preteklost.
Nekaj skupnega pa ima slovenski in zasavski nogomet in bi se ga dalo primerjati z nogometno reprezentanco Slovenije. Slaba igrišča, ki so bolj podobna zanikrnim pašnikom kot igralni površini. Da o ostali nogometni infrastrukturi niti ne govorimo. To pa je predvsem, ko govorimo o reprezentanci, ogledalo miselnosati naše politike o nogometu.
M.A.Š.
Strokovnjaki napovedujejo - Jože Prelogar UVRSTILI SE BOMO MED 16 NA SVETU!
Moja napoved razpleta tekmovanja v skupini 2 svetovnega prvenstva, v kateri so poleg Slovenije {e Španija, Paragvaj in Južna Afrika je zelo optimistična. Prva tekma s Španijo bo zelo pomebmbna, toda ne odločilna. Važno je, da se na prvi tekmi ne ustrašimo in da zaigramo borbeno, saj nas bodo le tako na naslednjih dveh tekmah
nasprotniki obravnavali resno. Upam, da bomo premagali Južno Afriko, odločila pa bo zadnja tekma v skupini s Paragvajem. Osebno menim, da se bomo uvrstili v med 16 najboljih reprezentanc na svetu.
Lep pozdrav vsem pravim ljubiteljem nogometa v Zasavju in obilo užitkov ob prebiranju nogometne priloge!
■m*
TRBOVLJE
UKV
stereo
lite
r,j vj'irJ'
o A
http://www. radib-tfbovlje. s i
ZAVASZE13 LEI POSLOVNI IMENIKI
SLOVENUHEL ®
RUMENE STRANI

Tel.: 01 /436 53 90. fax: 01/436 05 20, www.rumenestrani.com
I N T E R MARKETING
NAROČILNICA ZA ČASOPIS ZASAVC
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 03/56 64 250, 64 166 fax. 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC naročnino bom plačeval(a): 3 mesečno, polletno, letno
l
I
l
I
Ime in priimek naslov........
I
I
podpis
telefon
Ekskluzivni intervjuji:
Milenko Ačimovič, reprezentant Slovenije in nogometaš Tottenhama (Anglija)
»NI TREBA BITI PREVEČ PAMETEN«
Milenko, kaj menite o nasprotnikih Slovenije na prihajajočem svetovnem prvenstvu?
Ne poznam Paragvajcev in Južnoafričanov, zato težko govorim o oceni naših nasprotnikov. Kar se tiče Španije ni treba biti preveč pameten, saj vemo, kako močni so. kakšne močne klube imajo in so izredno močni, tako da se bomo morali zelo potruditi, če bomo hoteli doseči pozitiven rezultat Za Paragvaj in Južno Afriko sem že dejal, da
jih še nisem spoznal, |ih bomo pa zagotovo dodobra spoznali prek videokaset ob pripravah.
Kako pa ste zadovoljni s trenutno pripravljenostjo reprezentance in sebe (z Miletom smo se pogovarjali

po prijateljski tekmi s Tunizijo, op. a.) ?
Z igro in formo reprezentance sem še kar zadovoljen, kar pa se moje igre tiče lahko rečem, da sem odigral tudi že bolje. Sicer pa sam sebe ne bi ocenjeval, saj so zato pristojni drugi, vsekakor pa je najbolj pomembno, da odigramo dobro kot celota.
Peter Motnikar
Zlatko Zahovič, reprezentant Slovenije in nogometaš Benfice (Portugalska)
»IZKORISTITI SLABOSTI IN ODIGRATI NAJBOLJE«
Zlatko, vam enako vprašanje kot vašemu predhodniku. Torej, kaj menite o naših nasprotnikih v skupini 2?
Sigurno poznamo nasprotnike. l'o so svetovno priznane reprezentance, ki so vedno prisotne na večjih tekmovanjih, tako da gre za zelo težke nasprotnike. Skušali bomo izkoristiti njihove slabosti in odigrati čim boljše.
Igrate v veliki Benfici, klubu, kjer so se izdatno okrepili pred pričetkom novega prvenstva. Cilj vam je bij hoj za vrh, a se vam ni ravno izšlo. Ali zaradi tega v klubu čutite kaj več pritiska?
Kadar si v velikem klubu, si zmeraj pod velikim pritiskom, ne glede na rezultate. Ben lica ima zmeraj visoke cilje, kijih včasih ustvari, včasih ne. To seztino ne glede na to. da ni ustvarila cilje, je Benfica naredila maksimum v dani situaciji
Peter Motnikar
Miran Pavlin, reprezentant Slovenije in nogometaš Porta (Portugalska)
«V ARENI SMO BILI ŠE ZELENI...«
Praktično dve leti je od tega, ko smo zaigrali na Paru 2000. Kako bi ocenili napredek reprezentance od tistega časa pa vse do sedaj, ko je svetovno prvenstvo tik pred zdajci?
Slovenija je že tako kvalitetna reprezentanca, tako napredovala, da se lahko kosamo z vsako reprezentanco na svetu. Svetovno prvenstvo pa je po drugi strani je
specifična stvar in težko je karkoli napovedovati, kaj šele primerjati sedanje reprezentance s tisto iz Hura. Toda prepričan sem, da lahko odigramo vidno vlogo v naši skupini.
Favorit naše skupine je zagotovo Španija... Mislim, da so Španci veliki po imenu, ampak ne smemo podcenjevati niti Paragvaja niti Južne Afrike. Po zadnjih naših uspehih tudi nas ne ho nobeden podcenjeval in mislim, da smo med favoriti.... Mislim, favoriti, favoriti so Španci, ker imajo odlične igralce,. Toda mislim, da sc bomo enakovredno borili za drugo mesto
S Španci izkušnje imamo. V amsterdamski areni smo se z njimi dobro kosali...
Ja, samo smo bili še malo zeleni. Sedaj smo dve leti starejši in ne bomo delali takšnih napak kot takrat...
Kaj za vas osebno pomeni nastop na takšnem tekmovanju?
To so sanje, ki naj hi se uresničile vsakemu nogometašu na svetu in upam, da bom zdrav in dobro pripravljen in da bomo odigrali vidno vlogo.
Vaši favoriti za naslov?
Francija, Argentina in Portugalska.
Naš cilj pa...
Želja mora biti osmina finala in naredili moramo vse, da nam uspe. Ampak nogomet je čudna stvar. Mi bomo naredili vse, kar je v naših močeh, da nam uspe, kaj pa nam bo iz tega »ratalo«, bomo videli
Oh koncu intervjuja se je v vlogo vprašujočega spremenil kar Miran sam, ki nas je še enkrat povprašal, za koga pišemo in po pojasnilu smo dobili naslednji zaključek intervjuja:
»Za konec želim vsem bralcem Zasavca in posebne priloge užitek ob branju priloge in gledanju naših tekem ali v živo ali pred TV ekrani«
Peter Motnikar
Aforizmi na temo nogomet in življenje
1’rcd nasprotnikom kapo dol in žogo v gol!
Japonska in Koreja - pozor! Prihaja slovenska epopeja!
Hrvati so nekoč trdili, daje najboljši slovenski nogometaš - Bojan Križaj. Mar to pomeni, da na Hrvaškem trenutno najboljši nogomet družina Kostelič igra?
Na nogomet se prekleto dobro spoznam, saj ga ob tekmah naših nogometašev vedno ob TV ekranu igram!
Nagradna igra
Spoštovane bralke in bralci nogometne priloge! 7.a vas smo pripravili nagradno igro, v kateri morate do 14.j unija 2002 poslati dopisnico ali kuverto z izpolnjenim kuponom, v katerem napovejte, kdo bo svetovni prvak na SP 2002 na Japonskem in v Južni Koreji. Med vso prispelo pošto bomo izžrebali privlačne nagrade.

Če bi geslo; »Kdor ne skače ni Slovence ,« veljalo tudi v posteljah, bi Slovenke navdušeno vzklikale: »Slovenijaaa..ha,ha, gre naprej!«
Za nas veliki srečko, za druge pa nesreča, je naš nogometni selektor,
Katanec Srečko!
Nekoč smo imeli smučarijo. Danes imamo nogometno evforijo. Da le še jutri, bi plodno obrodilo - delo!
Ni čudno, da so naši nogometaši dosegali tako plodne rezultate, saj
igrajo na štadionih, ki so kot njive.
Upam, da nam v juniju na TV ne bodo prenašali parlamentarne packarije in nam umazali nogometno, sanjske sladkarije.
Mcfisto
KUPON
Svetovni prvak bo:
Ime in priimek:
naslov:________
Telefon:________
• •
Omejena serija Peugeot 106 City ima CD radio serijsko! Najmanjši Peugeot je že do sedaj izstopal z izredno bogato serijsko opremo (daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik prednjih stekel, zračna blazina za voznika, kovinska barva...) zdaj pa izstopa tudi s svojo ceno, saj je še za dodatnih
100.000	tolarjev cenejši! Do danes se je splačalo počakati. Zdaj ne čakajte več. Količina vozil je omejena.
Peugeot 106 City že od 1.559.000 SIT!
AVTOHIŠA KISOVEC s.p.
Borovniško naselje 7, 1412 Kisovec, tel.: 03 567 23 01
106

PEUGEOT
ELEKTROSERVI S »TRGOVINA
ELEKTROTOM
Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na Šahtu 7, KISOVEC
EI.F.KTROSFRVIS VSEH VRST:
-	profesionalnega in amaterskega električnega ročnega orodja
-	industrijskih sesalcev
-	čistilne tehnike
-	generatojev
-	malih gospodinjskih aparatov TRGOVINA:
-	električnega ročnega orodja:
ATLAS COPCO, MAK1TA, BOSCH, DEVVALT, ELU, FLEX, STAVER, BLACK&DECKER. ISKRA ERO,...
■ originalnega pribora za orodje: KEIL. ARES1. HAWERA, CMT. AEG, MAKITA, BOSCH, DEWALT, ELU....
IZPOSOJA:
• električnega ročnega orodja:
ELEKTROPNEVMATSKO KLADIVO. KOTNA BRUSILKA....
2? 041/507-321,03/56-71-321
ZAVASZE13 LET POSLOVNI IMENIKI
SLOVENI JA-TELQ
RUMENE STRANI
M: m/tlt 51 M. lir n/tll 15II. «i».niiii«8ttiil.m
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
TRBOVLJE
http://www. radio-trbovlje.si
Uvodni VIP turnir kljub slabenu vremenu uspešno pod streho
4. maja je bilo, že tradicionalno VIP teniško tekmovanje gospodarstvenikov, športnikov in politikov v apartmajskem naselju v Salineri. Kot običajno je srečanje tudi tokrat organiziral Športni marketing Kržišnik iz Zagorja. Bilo je slabo vreme, ki pa ni skazilo namena srečanja saj je bilo veliko zanimivih oseb iz slovenskega javnega življenja in vesela družba. V poznih popoldanskih dneh seje tudi vreme izboljšalo in so se udeleženci lahko pomerili v malem nogometu in tenisu.
Jaz sem deževno vreme izkoristil za pogovor s skakalcema Petrom Žonto in Norčičem v prisotnosti njunih deklet Petre Kržišnik in Petre Lesar.
Petra Lesar je trenirala alpsko smučanje. Je študentka DIF-a. Živi v
Vesela druščina: Aleš Peljhan, Bogdan Norčič, Primož Ulaga, Doris Gajšt, Jože Farič in Dušan Videmšek (MM)
Tržiču. Svojega fanta, skakalca spremlja na vseh domačih skakalnicah. Ko je sama doma se zabava s prijatelji, da ji čas hitreje mine. Na Bineta poskuša vplivati pomirjujoče in stimulativno kadar tekmuje. Bine meni, da ga njena prisotnost pomirja in stimulira.
Petra Kržišnik živi v Ljubljani pri Žonti. Spremlja ga na vseh domačih skakalnih prireditvah, v Beljaku in na novoletni turneji. Ob delu se posveča študiju ekonomije. Peter pravi, da ima do nastopov vedno profesionalen odnos. Kot Bine tudi on meni, da prisotnost dekleta deluje nanj pozitivno.
Rudi Zupan z VIP gosti (G.K.)
Ko je bil na Japonskem in nadaljeval tekmovanje na olimpijskih igrah v ZDA, kar je pomenilo 1 mesec odsotnosti od doma, je vse bolj pogrešal domače in svoje dekle.
Vsi štirje menijo, da je potrebno veliko zaupanja in razumevanja, da se zveza, ko so fantje veliko odsotni dekleta pa sama doma, ohrani. Za ljubosumje ni prostora. Seveda pride včasih tudi do manjših prepirčkov toda ljubezen, premaga vse.
Rezultati tenis:
4. mesto: Peter Žonta - Denis Uranič 3. mesto: Milan Dalmacija - Aldo Zigante 2. mesto: Andrej Omovšek - Dare Andolšek 1. mesto: Miha Pančur - Franc Lukež
V malem nogometu je zmagala ekipa Delamarisa, drugo mesto je zasedla ekipa Zasavca.
Po tekmi so udeleženci uživali še v modni reviji, ki si jo je ogledal poleg Petra Žonte tudi drugi olimpijec, Damjan Fras, ki je na zaključek prišel iz Umaga.
Besedilo: M.A.Š. in MM