LIST Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja No i .V I CA Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Noto mesto. — Izhaja vsak petek. — Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za* inozemstvo 900 din oz. 3 ameriške dolarje. — TekočI račun pri Komunalni banki v Novem mestu, it. 60-KB-1S-2-24 Stev. 13 (316) Uto VIL NOVO MESTO, 30. MARCA 1956 Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Gn< oprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25 Pošt TelefoD uredništva In oprave 11 127 Rokopisov qe vračamo. Tlsfca oasop««« . založniško podjetje »Slov. poročevalec« • Ljubljani Žs tisk odgovarja Franc Plevel. Z OBČNEGA ZBORA DOLENJSKIH GASILCEV V NOVEM MESTU Kritična ocena dobrih in slabih strani v gasilstvu Za kvalitetno, množično in socialistično kulturo 3 Po •kih končanih občinskih gasll-konferencah v okraju, na katerih so bile osnovane občinske gasilske zveze, je bila 36. marca v Novem mestu konferenca občinskih delegatov, ki •o Izvolili plenum Dolenjske gasilske zveze, nadzorni odbor iti 6 delegatov za republiško gasilsko skupščino. V uvodu je predsedn k Okrajne gasilske sveze Lojze Mirtič ugotovil, da se vabilu na važno konferenco niso odzvali vabljeni predstavniki OLO, ObLO, okrajnega odbora SZDL, LMS, okrajnega komiteja ZKS, Državnega zavarovalnega zavoda in drugi. Udeležila sta se samo zastopnika Tajništva za notranje zadeve ter poveljnik Republiške gasilske zveze Miro Spicer. Predsednik OGZ tovariš Mir-tič je v poročilu kr tično ocenil stanje v gasilstvu. V republiškem merilu je dolenjsko gasilstvo na zadnjem mestu. Ne po vseh vrstah dejavnosti, pač pa na splošno. V okraju je 123 prostovoljnih gasilskih društev, od katerih pa eno (Vrhtrebnje) obstaja le na papirju. Društva imajo 6.525 aktivnih članov. Se vedno je v društvih dokaj stare miselnosti in oklepanja že davno preživelih načel. Društva so velikokrat ločena od ostalih organizacij in tudi 6d organov oblasti, zato v nj hove vrste le počasi prodira napreden socialističen duh. Ponovno je obsodil dejstvo, da je v društvih še vedno nad 1.000 članov, ki niso člani SZDL. čeprav je bil že "sprejet sklep, da se vs' gasilci vključijo v SZDL. Premalo delajo društva tudi na razširrtvi čOanslva, na vključevanju žena in mladine. Pod navidezno nepolitičnostjo se večkrat skrivajo nesocialistične težnje posameznikov in verska obeležja. Tovariš Mirtič je ocenil društva tudi po posameznih akcijah. Poročevalska služba Je skrajno slaba. Pri prodaji srečk gasilske loterije so se najbolj izkazala društva v semiški občini, kjer so prodali prav vse srečke, dalje v Metliki, kjer »o jih prodali skoral 95 odstotkov, medtem ko so jih v Suhi krajini prodali le 45 odstotkov. •Grajal Je primer, da 'ma le 88 društev naročen Gasilski vest-nik. v okraj pa prihaja za 6.500 gasilcev le T89 izvodov ve.stnika. Poveljnik OGZ Janko Miši-KOI Je v poročilu ocenil strokovno plat tfaslrev V okraju so samo trije gasilski t Izpitom, premalo podčastnikov x izpiti. Šibka strokovna izvežbanost dolenjskih gasilcev jih v republiškem merilu potiska na zadnje mesto. Samo v devetih društvih imajo tudi pionirske desetine. Lan; je bilo na območju prejšnjega novomeškega okraja 18 požarov, ki so povzročili okoli 36 milijonov din škode. Najhujši požar je bil v Suši-cah. ki je povzročil za 30 milijonov din škode. S svojim nastopom so gasilci obvarovali najmanj 150 milijonov din ljudskega imetja. V Beli krajini je bilo lani 11 požarov, ki so povzročili 7 milijonov din škode. Koliko škode so tam preprečil gasilci, v poročilu ni bilo navedeno. Ostro je obsodil početje šentruperskih gasilcev v primeru, ki ga je obravnaval tudi naš list. Krivci za to početje bodo kaznovani. Lani so gasilske enote novomeškega okraja sodelovale na festivalu v Sevnici. Pri nastopu so se Izkazali novomeški pionirji, ki so dosegli 2. mesto, prav tako so želi splošno priznanje pionirji iz Smolenje vasi za posebno točko, kot tudi .ženska desetina iz Sentlovren-ca za folklorni nastop. Referent za strojni park Je poročal, da imajo društva 12 avtomobilov, (večino zelo slabih), 94 motonrh in 34 ročnih brizgaln. Devet društev je brez vsake opreme, 21 motork Je potrebnih popravil. Zaradi slabe strokovne usposobljenosti je ravnanje s stroj! naravnost •Škodljivo. Tako so v Šmarjetl skoraj popolnoma uničili novo motorko, še predno so )o preizkus H pri požaru. Strojniškega tečaja pa se je udeležilo le 25 gasilcev. V razpravi po poročilih - so delegati dokaj poudarjali potrebo po večji finančni pomoči za gradnjo domov 'n nakup opreme. Jaklič Iz Straže je dejal, da so posvečali premalo pažnje strokovnemu dvigu članov. Premalo Je v društvih tuđi Izobražencev. Fink Iz Sml-hela je meniL da je v nj hovem društvu padla morala, ker je bil v Dolenjskem listu objavljen članek, ki ni bil resničen, nanašal pa se je na njihove pionirje. PGD NOVOLES v Soteski ima namen graditi gasilski dom, ker mu oprema propada, pa ne dobi odobritve načrta. Martin Crnugelj iz Metlike Je menil, da je neekspe-ditivnost vel ka slabost društev, da pa so društva na. Dolenjskem pri dodeljevanju republiške pomoči zapostavljena, odnosno na zadnjem mestu. Tudi on je poudaril, da časopis lahko vpliva dobro ali slabo na moralo gasilcev, kajti tud' onil so bili prizadeti z neko objavo o poteku gašenja požara. Skuf-ca iz Mirne le pribil, da v gasilskih društv h pogrešajo vodilne člane političnih organizacij. S tem bi odpadel vzrok za kritike. Sploh bi moral! • rrne. Po Tredbl o sprememb.-ih In do. polnitvah uredbe o določanju In o prevedbi pokojnin In invalidnin registrirana. Lastnike |n upravnike, motornih vozil, ki ne bi v določenem roku pripeljali «voJ h motornih vozil na tehnični pregled in registracijo pozivamo, da dostavijo tajnl*lvu za notranje zadeve OLO Novo meito ev denčne ta. bllre najpozneje do 2S. april« 18541. l.attnlk vorlla predloži tehnični komisiji prometno dovoljenje ta Izpolnjeno prijavo za po. dallsanje prometnega dovoljenja. Tiskov ne so na rnapolago v prometni pisarni TNZ, kjer dobite tudi druga potrebna pojasnila. Iz pisarne tajništva za notranjo zadev« OLO Novo nieato stična zavest, pripravljenost In požrtvovalnost. Brez tega in potrebne strokovne sposobnosti bodo dolenjski gasilci še vedno med zadnjimi v republiki. 6.500 gasilcev z razpoložljivo opremo je odgovorno za požarno varnost v okraju. Vsi operativni člani bodo morali položiti izpit do konca aprila prihodnjega leta. Vsako društvo mora vključiti v svoje vrste vsaj tri žene, ki bodo prevzele sanitarno službo. Denar, ki ga imajo društva doma in pri zasebnikih, morajo takoj naložiti v denarne zavode. S konference so poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike gasilske zveze tova-r šu Hacetu. Ob zaključku konference je poveljnik RGZ tovariš Spicar razdelil odlikovanja najbolj zaslužnim gasilcem novomeškega okraja. Zastopniki 18 društev 'Svoboi In prosvetnih), kolikor jih je na področju novomeške občine so *e v nedeljo 25. marca zbrali v N^>-vem mestu in izvolili občinski svet Zveze Svobod in prosvetnih društev Po jedrnatem, stvarnem poročilu tajnika pripravljalnega odbora (Boris Savnik), ki je vsebovala tudi dobre napotke za nadaljnje delo, so se zbrani zastopniki in gostje (predsednik OB LO Maks Vale, sekretar Mestnega komiteja Ludvik Golob, predsednik Okrajne Zveze Svobod in prosv. društev Tone Bele, načelnik Tajništva za prosveto OLO Slavko Kastelic. predsednik sveta za prosveto in kulturo pri OB LO prof. Janko Jarc) pomenili o vsebini, problematiki in dejavnosti kulturnoprosvetnega dela na področju občine. Dobro je poudaril tov. Ludvik Golob, da se mora-jo politični forumi In množične organizacije vs« tesneje kot doslej piovezati z na- šimi prosvetnimi društvi in jim nuditi v njihovem prizadevanju resnično moralno oporo, materialno jih pa podpirati ne-le občina, ampak tudi piodjetja na področju občine in KZ, saj je nova naloga teh društev ne samo kulturno, ampak tudi Izobraževalno-vzgojno delo. Koristne pobude in smernice, ki so jih v debati dali še ostali, zlasti prof. Trdan, tov. Bele, Kastelic, Udov« in Lapajne, so novi občinski zvezi lahko v krepko oporo za učirfkovito in uspešno dejavnost. Opozaril bi na nekaj, kar seveda veMa z?» vse vredno*«"»e našega kulturno prosvetnega dela. Kaj radi nekateri ponavljajo (hiolj podzavestno kot hote), da Je za delo tega ali onega društva zlasti važno število, na pr. predstav, koncer'ov, predavanj in podobno, tudi če trpi kvaliteta, kajti potem druš-tvio da na koncu poslovnega le- Ing. Jože Grein-petdesetletnik V četrtek, 29. marca, je tov. ing. Jo-že Grein dopolnil petdeset let Vsi poznamo tinega in skromnega moža kot vztrajnega in neutrudnega delavca v našem grad'beništvu, kjer kot prizn-m ?trokovnjak opra.vlja odgovornost; polno delo. Naš Joče fzha. j# iz rodbine, v kiierj je delo v gradbeništvu že nekaj rodov nazaj skoraj družinski poklic. Rojen je bil v Sinči vesi pri Celov-. cu, obiskovali osnovne in sred- nje Sole v Celovcu in Mariboru ter se po zrelostnem izpitu na mariborski realki vpisal na gradbeni oddelek tehnične fakultete v Ljubljani, kjer je študije.tudi dokončal in dusegel naslov gradbenega inženirja. Njegovo znanje in sposobnost, man je zlasti kot prvovrsten statik, so mu omogočili, da je uspešno izvrševal tud: zelo zahtevni dela. Ko je po covobod'itvi bilo potrebno izvršiti mnogo nujn;n OD 1. DO 9. APRILA BODO PROSLAVE 10-LEiNJCr, MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD sečno na družinskega člana. Varstveni dodatek pripada torej samo dosedanjim upokojencem z minimalno pokojnino v visini razlike med zakonito in njihovo minimalno pokojnino. Upokojencem pa se prizna varstveni dodatek samo na njihovo zahtevo, ce predložijo tudi ustrezne dokaze o gmotnem stanju. Zahtevki za varstveni dodatek se vložijo na posebni tiskovini, ki si ji lahko nabavijo v trgovinah s papirjem. Upokojenci, ki so že vložili zahtevke za varstveni dodatek, bodo v kratkem prejeli ali po/utivne ali odklonilne odločbe. Ce predloženi dokazi o gmotnem stanju niso bili popolni, se bo reševanje njihovih zahtevkov nekoliko zavleklo. Ako je varstveni dodatek priznan bodo upokojenci že za april prejeli dosedanjo pokojnino, če je v zahtevku že odločeno. Upokojencem, katerim je zahtevek za varstveni dodatek zavrnjen, bodo za april prejeli samo zakonito pokojnino, enako Isti, katerih zahtevek Se ni dokončno resen. Ako bo njih predlogu ugodeno, bodo razliko naknadno prejeli. Ugotavljamo, da pr» zavodu do danes nx vložilo zahtevke za varstveni dodatek nad :i50 upokojencev z minimalno pokojnino. V ko-Ukor zahtevka ne mislilo vložiti, ker imajo previsok davek. Je »tvar v redu. Vsi ti bodo za apr|l 1056. prejeli samo zakonito pokojnino. vse ki mislijo Se vložiti zahtevek. rov.iVA.Mo da Ka vložijo na predpisani tiskovini vsaj do 3i. marca i!).'>fl., ako hočejo do-blt| razliko tudi za april 195«. Na kasne.|S| predlo« se bo Izplačeval varstveni dodatek Sele od prvega dne po predložitvi predloga in potrebnih dokazov s tekočim na. kazilom za april pa Jim razlike ne ho mogoče nakazali, ker hodo nakazila te dni oddana na hankn. To ohvestllo se objavlja zaradi testa, da odpade osehno prlh.ilanle na BSVOd in iskanje ustnih informacij pri zavodu. V prvem tednu aprila bo mladina po vsej državi slovesno proslavila deseto obletnico dela mladinskih delovnih brigađ. V tem tednu hodo brigadirji in komandanti MD3 skupaj z vso mladino obujali spomine na lepe in težke dni dela, naporov, žrtev in uspehov MDB na mladinskih delovnih akcijah. Pri okrajnih in občinskih komitejih se organizirajo štabi -.a proslave, da bi proslavljanje v resnici zajelo vso mladino. Centralni štab in vsi ostali štabi bodo organizirali interne proslave, sprejeme, zbofe brigad, odkritje spominskih p^ošč na bivših mladinskih gradbiščih itd. Aktivi naj organizirajo svečane sestanke in razgovore z brigadirji, izlete in ekskurzije na bivša mladinska gradbišča, razstave in brigadirske večere, akademije In razne druge prireditve, kjer se bo mladina spominjala Življenja in dela v mladinskih delovnih brigadah In seznanila z uspehi, ki so Jih brigade dosegle. Predsedstvo okrajnega koml-tpja IMS Novo mesf,o je postavilo »Stab za proslavo 10. oblet- nice mladinskih delovnih brigad«, v katerem so naslednji tovariši: Zvone Suštersič, Jože Hartman, Vili BartolJ, Sergej Tboriievskj in Vinko Blatnik. V novomeškem okraju pripravljajo občinski mladinski komiteji akademije, povsod pa se bodo tudi pogovorili o izgradnji športnih objektov pri šolah. Vsaka, šola naj bi letos dobila vsaj 'osnovno .Igrišče, čeprav še tako preprosto. Na axa-denrjah naj bi se zbrali vsi nekdanji brigadirji, ki so de.ali pr obnovi mostu Otovac—Bub-njsrci, na mladinski progi Samac—Sarajevo, v Zelezniku, na avtocesti, na Lijaku » Novi Gorici, pri železniški progi Dur^v-lje—Sežana, v Šempetru v Savinjski dolini, pri študentskem naselju v Ljubljani ali pri obnovi Novega mesta. Delovne akcije za igrišča nai b; bile povezane z mladinsk'm mesecem, ki bo * okraju o>i 25 maja do 25 junija. Okrajni komite LMS ?el: trdi, da bi mladince in mladinke, ki so bili večkrat na delovnih akcijah, sprejeli predstavni Jti ljudske oblasti. B. P. del na porušenih ali v vojni poškodovanih objektih je kot pomočnik nadzornega inženirja I. grupe pr.i Komandi gradbenega vodstva za obnovo proge Pra-gersko-Kov. pleterr.n In zaves, je dobro podjetje, znano po prvovrstnih Izdelkih. Kolektiv šteje 104 člane. Dela samo Po naročilih, ki Jih ima dovolj, saj še zadostiti ne more vsem. Delajo v treh izmenah. Bazen direktorja, mehanika, skladiščni, ka in knjigovodje so v podje'ju zaposlene predvsem ženske Temu razmerju primerno Je sestavljen tudi delEvskl svet; v nJem je 13 žen^k in dva mo$k.i. Predsednik delavskega sveta J« tovarišioa Valč.i Ronko. Talk s-e-stav delavskeigfl sveta b>o ots+al tudi v bodoče, le da predvidevajo s> več mladine. Nov odbor *!nd:ka!ne podružnice, ki so ga ;7.volil,i pred nejavnim. Je pričel vneto delati. Celotno podjeMe * uoravn*- nlc*f!i*»n h tr--.^ r^t In 1. r> n »V* rs 1 Yy prostorih, ki Jih Ima v šestih ali sedmih stavbah v uietitu, Da je lahko tov. Jazbinšek prišel v pisarno in se tam razgovarjal z vodilnimi ljudmi kolek'Jva, sta morala dva uslužbenca ven, kaj. ti drugače nI bilo kje se.>ti. Dl«1 pisarne .imajo v drugi stavbi In proizvodni proces? Čudno da je prvdjetje sploh lahko donosn"o! Iz đkladišča v Pezdirčevi hiši spravljajo volno na predilne stroje v obrat predilnice, ki le v bli- žini gimnazije. Od tam prenašajo prejo spet v bivšn Tajnar-jevo hišo na pletiLne stroje. Bjt-varnico imajo v nokem hlevu o) jezu Dobličanke, »sušilnico« pa na travniku prek vode. Seveda je ta v celoti odvisna od ljubega sonca in lepega vremena. Do n;e pridejo samo s čolnom Transport do barvarne je moižen samo na rokah, d'o drugih .-.bratriih Pogled n» dol uov« tovara« uletvuiu ln zave* v Metliki prostorov pa kvečjemu z vozičkom. Ndč nI čudnega, da sta sanitarna 1n delovna inšpekcija napovedali prepoved obratovanja v teh prostorih, kjer.sedaj delajo. Prav to zahteva tudi požarno varnostna služba, predvsem Pa življenjski in deloval p'ogoji ljudi, ki tu delajo. Novi sodobni prostori za podjetje su v glavnem že dograjeni v Metliikl. Manjka še nekaj denarja, da se bo lahko preselila. To bo povsem nekaj drugega, tam šele bo kolektiv lahko pokazal, kaj zmore. Računajo na 4-kratno povečanje proizvodnje. Zaradi nemogočih prostorov deta n.pr. pletilja zdaj samo na enem straju, na mesto da bi delala hkrati na več strojih. Tudi sindikalna podružnica bo lehkb tam drugače ratcvila svoje delo. zlasti kultur no-prosvetno. Sedaj se nimajo kje sestajati. Podjetje bi s« moralo preseliti v nH>ve prostore že jeseni, pa so nastale finančne težave. Ker se niiso pre-selHilI v določenem rokn, imajo mani-V) p^bizvodnjo kr>t ie bila v načrtu, v vrednos*! 10 m'11- Jon,'v'T (Vri, - (Nadaljevanj« na %. strani^ j 1 " fDOEErTJSrTI EISTt Stev. 13 (318) Četrtošolci in izbira poklica (Nadaljevanje) Strojni tehnik mora imeti dober vid in sluh, sposobnost 2« matematiko in fiziko, imeti mora organizacijski talent in biti mora tehnično nadarjen. Za ženske je poklic le deloma primeren. Lahko so zaposlene v konstrukcijskih birojih in laboda torirjrh. Na oddelku je poudarek na naslednjih predmetih: ma tematika, fizika, kemija, mehanika, tehnično risanje, strojni elementi, konstruiranje. Absolventi se lahko vpišejo Ha tehniško fakulteto, oddelek za strojništvo. b) Elektrotehnični odsek Absolvent elektrotehniškega odseka postane elektrotehnik, ki se lahko zaposli kot risar v konstrukcijskem biroju, projektant v projektivnem zavodu, obratovodja elektrarne, transformatorske postaje in omrežja, kot vodja montažnih skupin. Po opravljenem strokovnem Izpitu lahko napreduje do višjega obratnega tehnika. Nade za zaposlitev so z ozi-rom na razvoj elektrifikacije pri nas zelo ugodne. Odsek sprejema tudi ženske, vendar v omejenem številu. Poklic je primeren za ženske kot risarke.' Po drugem šolskem letu se odsek deli na dva pododseka, in sicer za jaki in šibki tok (ra-d:o. telegraf, telefon, radar, televizija itd.). Na odseku je poudarek na matematiki, fiziki, kemiji, osnovah . elektrotehnike, električnih meritvah, električnih instalacijah in električnih strojih. Absolventi imajo možnost vpisa na tehnično fakulteto, oddelek za elektrotehniko. Nedostatki v javnem kopališču 2e lana je .sanitarna inšpekcija pregledala prostore Javnega kopališča v Novem mestu v Domu ljudske prosve:e in ugotovili a već nedostatkov. Kopailiscu so manjkale nekatere nujno potrebne stvari, stranišče je bilo zanemarjeno, slabo je bil reguliran dotok mrzle in "ople vode v kadi, premajhna je zmogljivost kotla za gretje vode, uslužbenka je bila brez bele halje in kape in pod. Hkrat. z navoduli za odpravo nedostatkov je sanitarna inšpekcija predlagala, da bi bilo kopališče odprto vsak dan in ne samo dva popoldneva na teden. Obisk je namreč tako vdliic, da ne pridejo vsi na vrsto, čeprav Čakajo tudi po itiri ure. Navzlic opominu sanitarne Inspekcije vsi nedostatki v kopališču Še niso blJj odpravljeni, zato je sedaij predlagala kaznovanje. e) KemUUtj odsek Dijaki se na tem odseku izučijo za tehnike kemije. Po šolanju se lahko zaposlijo v laboratorijih in na inštitutih kot vodje oddelkov in obratovodjs v industriji, pomočniki inženirjev, kot kontrolni organi v higienski službi, planerji v industriji In državni upravi. Pogoj: za zaposlitev so dobri v raznih strokah gospodarstva za delo v laboratorijih. Poklic je za ženske primeren, posebno laboratorijsko delo. Pri kemiku je nevarnost obolenja pljuč. Kemik ne sme imeti občutljive kože. V tem po-kl'-'cu nastopajo lahko razna poklicna obolenja. Kemik mora imeti sposobnost razlikovanja barv in dober vonj. Pri pouku je poudarek na naslednjih predmetih: matematika, fizika, organska kemija, anorganska kemja, tehnologija, analitska kemija s seminarskim delom. d) Lesni odsek Lesni odsek usposablja dijake za poklic lesnega tehnika, ki se lahko zaposli kot lesnoindustrijski tehnik-obratovodja, ža- govodja, vodje oddelka, vodja sušilnice .in partlnice, vodja raznih skladišč, tehnični risar, tehnični vodja. Oddelek sprejema tudi žensko mladino. Ženske se uspešno udejstvujejo v inštitutih, birojih, medtem ko so ostala dela zanje fizično zelo naporna. Dijak, oziroma dijakinja, ki se želi vpisati na lesni odsek, mora Imeti dober vid in sluh, mora razlikovati barve, imeti mora sposobnost za matematiko ln fiziko ln tehnično nadarjenost, V odseku je poudarek na matematiki, fiziki, kemiji, tehpič-nem risanju, lesnem strojništvu, kemijski predelavi lesa, mehaniki, strojnih elementih m mehanični predelavi !esa. Absolventi imajo možnost vpisa na tehnično fakulteto, oddelek za kemijo. V ta odsek se lahko vpišejo tudi učenci vajenske šole, ki so dovršili 3 razrede lesne stroke, če opravijo sprejemni izpit. e) Rudarski odsek Odsek usposablja dijake za rudarske tehnike, ki se zaposli- Elektro Novo mesto odgovarja Na članek, oUjavljen v Dolenjskem listu 8. marca v štev. 10, izipod peresa Romana Ogrlna. učitelja iz Klenovlka, dajemo glede redukcij električne energije tole pojasnilo: Kadar na Savi, Dravi ln Soči, k.irer so večinoma zgrajene naše vodne elektrarne, upade voda, lahko nastane pri sedanji povečani potrošnji kat«rtrofalno pomanjkanje električne energije. V takih primerih Je Državni sekretariat za gospodarstvo URS .primoran ukreniti vse potrebno, da se razpoložljiva električna energija čimbolj smotrno razdeli na iposamezne ko-ristnike, pri čemer mora paziti, da Je sipflošno gospodarstvo čim manj prizadeto. Zaradi tega se poslužuje redukcij električne energije po načrtu, ki je sporazumno s [pristojnimi OLO za posamezne primere določen že vnaprej. Izvajalci teh redukcij so prlsto.1-na elektropodjetja. k] se morajo pri tem strogo ravnat) po navodilih, katera sprejmrjo telefonlč-no od državnega sekretariata. V februarju so se Izvajale med ostalim] tudi redukcije široke potrošnje po mestih in podeželju 6 tem, da Je bilo t«eba odklapljati cele predele in to vsak dan od s. ure zjutraj do 22. ure zvečer, kasneje pa, zaradi poslabšanja elektroenergetskega stanja, po več dni skupaj. Pri tem niiso bita izvrta nit] mesta nit] večja naselja, z izjemo tistih odcepov, na katerih to zelo važni korlsUviki elektrike kot vodovod, bolnice, ambulante, železnice, ipoita itd. Iz gornjega Je razvidno, da določanje ln. izvajanje redukcij ni nikakršno »nagajanje«, kot navaja pisec članka, temvieč odgovor- no ln nujno gospodarsko ukrepanje. Prav gotovo ne bi monterji, kot neposredni Izvajalci redukcij, za šalo kolesarili odnosno smučali v snepu in mrazu vsak dan po več kilometrov daleč do ©dkJopil-nlh mest- Sicer pa Je v korist vsakega elektro podjetja, da proda čim vw* električne energije in čimbolj zadovolji svoje potrošnike. Menimo, da Je bil toraz »nagajanje« v članku tov. Romana Ogrlna neumesten, V bodoče je boljše v podobnih primerih predhodno vprašati za pojasnilo na pristojnem mestu. Delavski svet ln oprava podjetja ELEKTRO — Novo mesto jo kot jamomerci, vodje rudarskih obratov, risarji v kon-strukcijskh birojih, vodje dnevnih kopov in vodje separacij. Rudarski tehnik lahko napreduje do samostojnega vodje zgoraj navedenih obratov. Zaposlitev za ženske pride v poštev v jamomernicah, statistiki in planu. Možnost za zaposlitev Je zelo ugodna v Sloveniji, kakor tudi v drugih republikah. Absolventi te šole so zelo iskani. Kandidati za to Šolo' morajo biti zdravi, imeti morajo dober vonj, vid. sluh, zdravo srce in pljuča. Delo v rudniku je telesno naporno. V odseku je poudarek na naslednjih predmetih: rudarstvo, jamarstvo, splošno rudarsko strojeslovje, mineralogija, geologija, petrografija. f) Metalurški odsek Učenci tega odseka se izučijo za metalurške tehnike, ki se zaposlijo v obratu vsake metalurške dejavnosti, kot tehniki v laboratoriju i& kot vodje obratov. Poklic je primeren za ženske v toliko, kolikor se lahko zaposlijo v laboratorijih. Možnost1 zaposlitve v Sloveniji so velike, še več pa Jih je v drugih republikah. Kandidati za ta odsek morajo Imeti dober vid In sluh in sposobnost za matemat'ko in fiziko ter sposobnost za razlikovanje barv. OBVESTILO Od 7. aprila dalje vozi avtobus na progi Vinica— Novo mesto ln obratno redno vsak dan. Cas odhoda in prihoda kakor doslej. / AVTOPROMET »GORJANCI« NOVO MESTO SAMO DO 5. APRILA je Se čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe za leto 1957. člane vpisujejo vsi poverjeniki, knjigarne In podružnice Sloven. poročevalca in Ljudske pravice. Lep uspeh kmetijske šole v Mirni peči 11. marca je kmetijsko gospodarska šola v Mirni peči zaključila svoje delo. 27 tečajnikov in tečajnic je redno hodilo k predavanjem tovarišev tng. Hrčka, Adalberta Božiča, Bučarjeve, Kocuvana, vet. Pučka, Lukana, Vrhove, Cernivčeve in Janeži-čeve. V okviru predelanega učnega načrta so se vrstila dobro pripravljena predavanja. Posebno so se odlikovala dekleta pod nadzorstvom strokovne u6iteljice Štefke Janežičeve. Vztrajnost, aktivnost in doslednost dela je pokazala pestra razstava, ki so jo pripravile v prostorih osnovne šole. Prostor je bil majhen, Izdelki pa zelo lepi. Mlade kuharice — gospodinje so na razstavi pokazale razne kuharske izdelke in ročna dela. Poleg tega smo videli tudi kmetijski del razstave. Obiskovalci, katerih ni bilo malo, so se pohvalno izrazili o razstavi. Sol« pa ni tečajnike Izobraževala samo gospodarsko, temveč tudi kulturno in politično. Predavatelji so jih obveščali o vseh važnejših dogodkih doma in po svetu. Ob zaključku so mlade gospodinje pripravile kosilo za goste in svoje matere, nakar so se tečajniki predstavild mlrno-peškemu občinstvu s spevoigro »Nezaželjeni zet« v režiji tov. Emila Lukana. Igralci so dobili polno priznanje, čeprav je bila veČina šele prvič na odru. Za organizacijo in izvedbo te šole ima največ zaslug ravnatelj nižje gimnazije Adalbert Božič, ki je vložil veliko truda in skrbi, da se je šola tako uspešno zaključila. Fantje pa bi lahko dosegi; še večji uspeh, če hi bllj resnejši. i »GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE« LJUBLJANA, TITOVA 50 vabi vsa gospodarska podjetja in ustanove k aktivnemu sodelovanju na njegovih strokovnih gospodarskih razstavah v letu 1956: OD 28. IV. — 6. V. I. Strokovna razstava tekstila z mednarodno udeležbo 'OB 23. V.— 28. V. Razstava rontgensklh aparatov in pribora OD 26. V. — 3. VI. Razstava »Stanovanja za naše razmere« OD 16. VI. — 24. VI. Razstava povojnih izumov in tehničnega napredka FLRJ OD 21. VI. — 24. VI. Razstava elektrogospodarstva LRS OD 7. VII. — 15. VII, II. Obrtniški velesejem OD 4. VIII. —12. VIII. III. Mednarodna razstava radia in telekomunikacij OD 25. VIII. — 2. IX. II. Mednarodna razstava vin OD 29. IX. — 7. X. Razstava Izvoznih artiklov OD 20. X. — 28. X. I. Razstava kmetijstva in gozdarstva »Gospodarsko razstavišče« Vam Izdela vse vrste propagandnega materiala, projektira in izvršuje ureditev in aranžiranje razstavnih prostorov na domačih in tujih razstavah In sejmih ter izvršuje vsakovrstno reklamo in propagando po naročilu. Razstavljajte na naših strokovnih razstavah! — Koristite popust na železnici: 25% za osebni in 50% za prevoz blaga. Vse informacije: »Gospodarsko razstavišče«, Ljubljana, Titova 50 Spet mlada žrtev v Globodolu V soboto 24. marca zjutraj so bili organi kriminalnega oddelka Tajništva za notranje zadeve OLO Nove mesto klicani v Glo-bodol rri Mirni peči, češ da jc 25-letni AJojz Gorenc v pretekli noči storil samomor. Faula so naši] mrtvega z rano od streli v glavi. Natančnega preiskava dr. Oblaka je dognala, da je fant dobil deset minut pred samomorom tudi močan sunek z nožem v desno stran prsnega koša v podkijučnico. Z nadaljnjim poizvedovanjem so organi ugotovili, da sta ne neposredno pred smrtjo Goren-ca on in posestnikov sin Jože Kerenc iz iste vasi pretepala Prt tem Je Kerenc zabodel Go-renca. Vzrok je bilo menda staro fantovsko sovrtNštvo. Korafislja sodno medicinskega Inštituta iz Ljubljane, ki je napravila obdukcijo, je ugotovila, da je bil ubod z nožem smrtonosen in da bi zabodeni na posledicah v kratkem času Izkrvavel. Potem, ko je že dobil sunek z nožem, je Gorenc odšel na domači kozolec in si iz odrezane italijanske vojaške puške pognal kroglo skozi glavo. Več bomo o tem žalostnem dogodku pisali, ko bo zaključena preiskava, ki je v teku. Menjalnik si je prisvoji! 2e leta 1953 si je v mehanični delavnici PIONIRJA prisvojil deloma neuporaben menjalnik za motorno kolo D. K. iz Novega mesta. Menjalnik Iv bil vreden okoli 5.000 din. Zadeva je prišla na dan šele letos. Lastnik je dobil menjalnik nazaj, D. K. pa Je bil obsojen na 3 mesece zapora, pogojno za dobo treh let. Koledar za leto 1957, tri leposlovne in tri poučne knjige lahko dobite za borih 500 din, če se vpišete v članstvo Prešernove družbe. Poleg tega boste še udeleženi pri velikem nagradnem žrebanju. (^d tedna do tedna Z vračanjem odpadkov — surovin v predelavo, bomo zagotovili povečano proizvodnjo industrijskih in potrošniških predmetov. ODDAJTE odpadke železa, krp, papirja, kosti itd. našemu najbližjemu skladišču podjetja, ki jih plačuje po ugodnih cenah. »ODPAD«, Novo mesto V Varnostnem svetu OZN je bila minuli teden sprožena pobuda v zvezi s tako imenovanim problemom Palestine. Na tem področju traja namreč napetost med Izraelom tn arabskimi deželami, zlasti Egiptom, Sirijo, Jordanijo že več let. Ameriška delegacija v Varnostnem svetu je predložila resolucijo, na podlagi katere bi generalni tajnik OZN Dag Hammarskjold dobil pooblastila, naj prouči to vprašanje in da Združenim narodom ustrezna priporočila za odstranitev oziroma ublažitev napetosti, ki že več let ogroža mir v tem delu sveta. Oglejmo si zdaj nekoliko zgodovino tega spora med Izraelom in arabskimi deželami. Tako imenovano cionistično gibanje, katerega cilj je bil ustvariti v Palestini Židom iz vsega sveta novo državo in domovino, se je začelo že v začetku 20. stoletja. Arabci, naseljeni na področju^ Palestine, so že takrat nasprotovali naseljevanju Zidov na tem področju. Ko pa so fašisti in nacisti pred drugo svetovno vojno Zide čedalje bolj preganjali, je tudi priseljevanje v Palestino čedalje bolj naraščalo. Tako je po drugi svetovni vojni morala poseči vmes Generalna skupščina OZN, ki je 29. novembra 1947 msklenila razdeliti Palestino I" med Izrael in arabske dežele. Zidje so kake pol leta kasne-] je proglasili republiko Izrael. Toda trenja, spori in spopadi j so se nadaljevali. Tako so na primer v začetku 1949 egiptovske ladje obstreljevale tedanje glavno mesto Izraela Tel Aviv, izraelske čete pa so prodrle kakih 50 km globoko na egiptovsko ozemlje in med drugim uničile tri letališča. Vojna med Egiptom in Izraelom je bila končana ob posredovanju OZN 23. februarja 1949. Kasneje, avgusta pa je bil podpisan poslednji sporazum o premirju med Izraelom in arabskimi deželami. Odtlej so se kljub premirju še nadalje vrstili Incidenti, ki so se dostikrat končali s smrtnimi žrtvami na obeh straneh. Varnostni svet se je po letu 1949 sestal nič manj ko de-vetnajstkrat in na suojih sejah obravnaval napete odno- se med Izraelom in arabskimi dežt^ami. Sprejetih je bilo tudi ut?t> resolucij in dogovorili so se O vrsti ukrepov, da bi prepreči spopade na mejah med /zraeV"* in arabskimi deželami, toja večina te% ukrepov je oste^'a na papirju* Kaže, da bo nay.iovejši ameriški predlog prodrl in da ga. bo Svet sprejel, kafri na dosedanjih sejah mu nobena delegacija ni nasprotovala, prav tako pa se v bistvu strinjajo* z njim izraelski in arabski predstavniki, čeprav imajo slednji nekatere pridržke. V zvezi s tem so bili že! storjeni ukrepi, da bi odpotoval generalni tajnik Dag Hammarskjold, brž'ko bo — kot kaže — Varnostni svet 3. aprila sprejel ameriško resolucijo, v Rim. Od tod bo za* čel svojo posredovalno akcijo, da bi dosegel izboljšanje odnosov med arabskimi deželami in Izraelom oziroma pro-1 učil, kaj bi se dalo v tem smislu storiti. Hammarskjold namerava iz Rima najprej odpotovati v London in Pariz, kajti Velika Britanija in F.rancija sta skupaj z ZDA 1950 podpisali tako imenovano tristransko deklaracijo, s katero so tri zahodne velesile jamčile meje med' arabskimi deželami tn Izraelom. Zatem namerava generalni tajnik OZN spet priti v Rim in se posvetovati s predsednikom komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem o Palestini generalom Burnsom. Potem bo Hammarskjold predvidoma obiskal Kairo in glavna mesta vseh dežel, ki so zainteresirane na ureditvi palestinskega problema. Ta .pozitivna pobuda bo vsekakor obrodila določene sadove, čeprav ni moč predvideti, ali bo mogla tudi bistveno izboljšati sedanji napeti položaj v tem delu sveta, kajtt razprtije sq stare, njih zdravljenje pa je oteikočeno, ker se na tem področju prepletajo in križajo ne samo interesi Izraelcev in Arabcev, mar-■več tudi interesi velesil. Vendar je treba reči, da je ta pobuda vsekakor pozitivna, reči ,pa tudi to, da se je Dag Hammarskjold doslej že večkrat dobro obnesel v vlogi posredovalca v sporih med raznimi deželami v raznih delih sveta. Prostori — oprema (Nadaljevanje s prve strani) »Belsad«: nova oprema O veliki vlogi BeLsada pri pospeševanju kmetijske proizvodnje smo že pisali. Podjetje je v celoti vezano glede surovin na kmetijstvo. Lani je odkupilo med drugim na desetine vagonov sadja po vsem okraju, za katero je plačalo sadjarjem naa 70 mil.!jonov din. Podjetje podpira obnovo sadjarstva in vrtnarstvo, proizvodnjo Pa že u-smerja tudi na poljedelske pridelke kot surovino za predelajo. Vsi Upi in stvarni načrti podjetja, kako v nek,ij letih dvigniti narodni dohodek v okraju prav s povečanjem kmetijstva, pa so v zraku, dokler podjetje ne dobi strojne opreme. Stari, izrabljeni in neprimerni stroji ne morejo proizvajati tega, knr znhteva današnji trg, ne glede higiene, ne glede kvalitete. Nova strojna oprema je že naročer.a In Izdelana v Italiji. Stala bo okoli 105 milijonov deviz. din. S to opremo bo mogoče dvigniti letni bruto promeđ na 600 mil1-jonov dinarjev. To pomeni le*no nad 210 milijonov dobička. Ta račun dovolj dokazuje, kako donosen je nakup nove strojne opreme. ' Podjetje ima v načrtu poleg odkupa sadja, malin, paradižnikov in drugih pridelkov za predelavo tudi odkup grozdja šmar. nlce, za predelavo v sok. Od pre- delave grozdja samorodnic v grozdni sok bi bile velike koristi. Ker je vedno manj upanj«, da bi vino samorodnlc lahko prodali kot druga vina, bi tako tudi lastniki samorodnih nasadov takoj jeseni vnovčili pridelek, ■ V načrtu predvidena gradnja špiritarne pri Belsadn bo prav tako v prid pospaševanju kmetijstva. Špirita primanjkuje na trgu. Surovina za njega je kron-plr. Belsad hi lahtko letno Pridelal v špirit okoli 400 vagonov industrijskega krompirja. Za pridelovanje takega krompirja ko BlasU v našem okraju nadvse u-godnl pogoji. Današnja cena ;n-dustarijskega krompirja za prede, lavo je skoraj ista kot jedilnega. Tako bi pridelovanje krompirja nudilo lep dohodek našemu kmetijstvu. Od predelanega krompirja N ostalo »e močnm krmil ra hrano najmanj 600 glav goveje živine. Zaradi prevoznih stroškov ima tovarna rada surovine čimblize, to je v domačem okraju. Podjetje kupuje sedaj n.pr. paradižnike v Dalmaciji. Toliko, kot stanejo prevodi stroški, bi lahko draže plačalo paradižnike domačim pridelovalcem! Talko je lahko sodobno o-premljena tovarna .Belsad Izredno vaien faktor v pospeševanju kmetijske proizvodnje In s tem pri dviganju narodnega dorrodka lz kmetijstva. Prihodnji mesec bodo imeli v teh podjetjih volitve delavsk'h svetov. Razumljivo, da bodo na volilnih zborovanjih kolektiva obravnavali predvsem ta vprašanja, k-- najbolj zanimajo celoten kolektiv, ki pa hkrati zanimajo tudi ostale ljudi v okraju. Pravilno je, da se z njimi še posebno seznanjajo ljudski poslanci, da bodo znali tolmačiti težave in težnje kolektivov na pristojnem mestu, jih skušali reševati v soglasju s splošnimi družbenimi interesi in celotnega gospodarstva naše države. P. R. Izmenjava turistov j z Romunijo V Beogradu bodo v aprilu razgovori predstavnikov turističnih organizacij Romunije 8 predstavniki Turistične zveze Jugoslavije o izmenjavi turistov. To bo prvi stik med turističnimi organizacijami obeh držav* Vole je prekupčevnl Posestnik Jože Muhi* iz Jurne vatsl Je lani v kratkem *«*u Prodni mesarijam v Novem mestu Stlrl par« volov. Dva para Je kupil na Vinici, dva pa v Karlovcu. Ni prepovedano vole rediti in potem prodajati, tako lz rok v roke, samo za zaslužek na trgovski osnovi, pa seve-da ni dovo ,|eno. Muhi* Je odkrito priznal kuipče-vanje, pa Je bil zato obsojen le na 10.000 din tf-narne kazni, po-roJiio /a dobo dveh let. Ivo Pirkovič: REZDNO 2 VŽABJEKU V Češčo vas patrulje nI bilo; na poti to Jo zajeli belogardisti iz 2abjeka. Deset ur pozneje Je beli poglavar sam v farovžu pripovedoval župniku, njegovi sestri Tončki in dekli Stravs Mariji, da so tri partizane srečali v gozdu se jim izdali zvijačno za partizane Štajerskega bataljona in nato vse tri zgrabili. To Je res, da ao beli na ta način pozneje umorili Se nekaj žrtev, vendar pa Je farovški hlapec Alojz Pavšič isti dan zaupno povedal svojemu prijatelju Ivanu Somraku, ki se je pri Ivanu Jarcu učil za kovača, da so tri partizane ujeli že v vasi pri farovškem hlevu. Taka novica je prišla podnevi tudi v partizansko taborišče za Kalom. Jetnike so Svarunovi ljudje že ponoči pripeljali k župniku, jih po nekih pričevanjih v farovžu zvezali in trpinčili, nato pa jih proti jutru odpeljali nazaj v gozd. Z njimi je šel tudi župnik Komlanec. Kaj se Je godilo tisto noč v farovžu ln ^e v'd«l gozd v Zabjeku, ne bo najbrž nikoli izvedela nobena kronika, ln s« moramo zadovoljiti le s skopimi izpovedmi prič pozneje pred sodniki. Ob pol petih zjutraj je farovški hlapec Pavšič opazil župnika, ko se je plazil iz gozda. V farovžu je Komljanec sedel na kolo in se odpeljal maševat na podružnico v Dolenjo Stražo. Ze pred šesto uro so ga videli "ljudje hiteti »opM mimo Zabjeka. Tam blizu je pri svojem domu kosil Janez ParkelJ. 2upnik še nI bil daleč, ko sta odjeknila iz gozda dva strela. Prav tako so druge priče pozneje zatrjevale, da so slišale iz Zabjeka samo dvakrart počiti. Tudi Marija Petričeva Je navsezgodaj tisto pone-deljsko Jutro delala na njivi poleg Zabjeka. Iz giozda Je videla prihajati trumo neznanih ljudi, oblečenih po kmečko in oboroženih s puškami. Naštela jih je 39. Ko pa so jo začeli ogovarjati, jo Je popadel strah in Je zbežala z njive. Pozneje je tudi ona »lišala tista dva strela*. Ze dopoldne pred deveto uro je prišel Iz gozda beli komandant y Prečno in stopil vsemu svetu na očeh v farovž. Bil je podčasrtnik kraljeve vojske Marjan Pavlic i« LJubljane, ki se je skril za Izmišljeno Ime Svarun. Kaj je imel govoric med štirimi očmi z župnikom, lahko ugibamo kvečjem le lz poznejših dogodkov tega dneva Naglas, d.a sta slišali obe župnikov! ženskt, Je pravil le o tem, kako so ponoči v gozdu srečali tri partizane, da so jim le-ti zaupali, da patruljirajo po gozdu zato, ker imajo nalogo, aretirati okoli 22. ure župnika Komljanc« (ob 23. url pa so bili v resnici že v Pečaričevi krčmi v Prečni) ln še deveit drugih moških iz va^i in da to jim trije partlzpnd Izročili celo imena devetih Prečencev. Toda kako verjeti tem besedam? PartV.ansIka patrulja je vendar vedela, da so v Zabjeku belogardisti, ki jih vodi Murgelj, saj Je prav zato prišla v Prečno; k.iko nw| torej opolnoči prav sredi Zabjeka razlaga oboroženim eutnlj.ivtm tujcem svoje namere? Svarun Je take novice očitno namenoma obesil na ženstkl zvon. Po vasi in ob»ll*ju je završalo o umoru treh partizanov, ki so Jih videli olvd zvečer v Pečaričevi go«t;lni Ljudrl« »o vedeli povedati, da so Jetnike prignali k žttip-nikn, Jih tam mučili, n*'*o pa v gozdu posftreUlV; govorili eo tudi, da jih je obsodil župnik, streljal pa Jože Murge 1^. Župnik je bil hudo v skrbeh: od kod te govorice? Spomnil se je, da je videl d-avi, ko se Je peljal maševat na podružnico, na travniku pri Zabjeku kmeta Parklja. Mogoče pa Je bil tam že takrat, ko se Je župnik plazil iz gozda, in ga je kosec videl?1 Na vsak način je hotel Komljanec faranom dopovedati, da Je tudi sam zvedel za grozodejstvo v Zabjaku šele kasno dopoldne. Stopil je v vasd k Parklju in mu pripovedoval, da mu Je prišel komandant Svarun dopoldne povedat, da so ponoči ujeli tri partizane in jih ubili. Kmet si župnlkovega obnašanja ni znal pojasniti, le sodnikom je pozneje začuden dejal: »Zakaj je komandanit prišel to povedat Komljancu, ne vem: videti pa Je bilo, da sta imela že zvezo, če mu je to pravil« Bolj čudno Je seveda vprašanje: Kdaj se Je še godilo, da bi se prišel ubijalec v farovž pohvalit? »Pravkar sem umoril tri ljudi.« No, okoli župnika Komljanca so se ie od Jeseni pletle čudne zgodbe in faiani so gospoda že dolgo sumljivo postrani pogledovali. O tem Je po vojni pravilo Murgljevim sodnikom kmečko dekle Marija Zupančičeva iz Murgljevega rojstnega kraja: »V jeseni leta 1941 — ineva se ne spominjam točno — Je šel župnik Komljanec iz Novega mesta proti Prečni in je na poti dohi'tel dva neznana človeka, ki sta ga vprašala, kje b| dobila zveao, da bi šla v partizane. Komljanec jima Je odgovoril, naO gresta z nJim in da jima bo on '*-fwkrbpil nadaljnjo pot. Ko so prišli v Prečno, Ju Je župnik Komltj-*nec zaprt v klet dn takoj 4 Frančeik Sn,ie trdi nApdk. da Je kmet Jane* Parfkel] Iz Prečne lup-n'iku •■'Uiti | videl pnhslBtl Iz morlšča« (»Belo-(rpirdizeTri«, ?9ii To TfM n' razvidno l* sodnega procesa nrotl Jožetu »u, nnu Ne^v« mnr» pa Je videl le farovški hlapec Pav*e. l iiik?ij r i 1« UjImo uro pozneje na kolesu Milmo moiifiča. sporočil Murglju Jožetu in njegovim bratom, da je ujel dva simpatizera Osvobodilne fronte. Takoj po sporočilu Komlijanca Je prišel Murgelj Jože s svojimi brati v žup-n!,šce, odpeljal imenovana dva človeka in ju Je s svojiiml brati pobili in pokopal za pokopališčem v Prečni.« Sodišče nI moglo tu prav ničesar pojasniti, ko je bil župnik že davno, mrtev, dn si moramo misliti, da so Iijudje neznan dogodek po svoji domišljiji dopolnili. Vendar Je nnkaij vsekakor moralo biti, saj tudi sam še prav dobro pomnim tiste govorice, ki sem Jih slišal pet ur hoda od Prečne natanko take, kot Jih Je Marija Zupančičeva na Dalnjem vrhu. Pred bimkoštml, ki so bili dvalnšitiirtdeseto le-to 24. maja, sta nekdanji mornariški častnik Janko Debeljak ln škofov Hjubljenec Ncnde Babnik spravila prve belogardiste v gozd k Sv. Roku pri Smihelu. Janka Debeljaka so zavoljo tatvine državnega bencina že pred mnogimi leti izgnali lz mornarice in vse kaže, da ga je prav ta nesreča pahnila v laško obveščevalno službo, ki se ji je po nekem pričevanju vdinjal že leta 1935. Mladega novomašnika Robnika, brezdomca, pa je "bila nedavno sprejela redovna prednica, častita mati Marija Stanislava Babnlkova, kt mu je bila teta, pod samostansko sitreho notredanvskih nun v Smihelu, kjer Je neugnanl strastne* do dramatičnih prizorov vznemirjal in razdvajal srca tihih redovnih sester. Ob sumljivem spogledovanju sestre Darlne In žgoči ljubosumnosti prednice Marije Stanislave, je zlasti rahločutna se*ttra Salvntora, ki J| Je po njenih laisrtnih • besedah še najbolj« Babnik »poznal dušo In telo,« skrfvaij izlivala v dnevnik vsa nebesa In pekel viharn'h čustev do mladega duhovnika. V samostanu si Je Bobnlk uredil tudi svoje poveljstvo, si pri mestnem modnem krolaču Pelku naročil ukrojiti iz najboljšega sukna častniško obleko in s« na povelja koketno podpisoval »Oki«. i BOLENJSKI ŠTEV. 9 30. MARCA 1956 ŠTUDENT V Novem mestu vsepovsod diha preteklost. Dobili smo muzej. Vsak kamen smo postavili tako, kakor bi ga postavili naši dedje, Če bi živeli. Ob cestah smo rastrosilt arkade in dali Kresiji sveže lice. Na trgu spet žubori Kettejev vodnjak. Trdina in Kette, kako odkrita, poštena dolenjska beseda. V Novem mestu smo imeli nekoč tiskarno. Trdini in Ketteju smo že dali prostor pred rotovžem; nista samo mojstra slovenskega jezika — Dolenjski pomenita več: upornost, vera v lepit dni. Preprosta i, za mlade človeka a cesta po svobodni zemlji. Mlad človek je voljno testo; kakor ga mesiš, tako vzhaja. Živi v sedanjosti, a najraje gleda v bodočnost. Polsen celotnega kulturnega življenja v Novem mestu, njegova ustvarjalna zamaknjenost v preteklost, notranjemu svetu mladega Dolenjca kaj malo koristi. V. Novem mestu k Marijan Lapajne: Doboj"- Banjaluka, 29. kilometer Trdina je pisal Dolenjcem trde besede. Nekoč bomo odkrili spo-fninsko ploščo morda tudi na hiši, kjer je Dolenjska tiskala slovensko besedo. In tako se je zgodilo. Nesebično, navdušeno prizadevanje nas vseh je Novo mesto preobrazilo v lep spomenik naše kulturne ln borbene preteklosti. Tudi lepe spominske plošče bodo v bodočnosti vznemirjale srca naših potomcev. Največji zaklad vsakega naroda je njegova mladina. Mladega človeka lahko vzg ja obleče v črno srajco in mu med korakanjem čara bogastva tujih zemlja, lahko pa mu tudi pove, kod naj se vzpenja smo res restavrirali nekaj reprezentančno lepih zgradb, da lahko z ljudskim pevcem na novomeški mitnici iz leta 1775, zapojemo: Človek, muj, ku mimu grieš, ogled s vse stupničke, buš vidu dost okroglih vieŽ, sprejd pa spiet stebričke,: nč ne dej, če z gankov piha, vejš, u mejstu našem, viecnost diha ... Nismo pa s kulturno prosvetnim in umetniškim delom med mladino v Novem mestu utrdili in postavili na betonske stebre mostu med dvema bregovoma življenja: preteklostjo m bodočnostjo. Pove naj kdo, kdo razgrinja novo-meški mladini kulturna bogastva, dolenjske preteklosti. MLADIM KULTURNIM DELAVCEM Medtem ko se je mladina, ki se peca z raz,.iLKinu t.ai.i -,..;iii u-metnosti, v ostalih slovenskih pokrajinskih središčih združila v različ;ia kulturno-uiuetniska društva, krožke in raznovrstne klube, »o poizkusi umetniških stvaritev tako v literaturi, slikarstvu, glasbi, kritiki itd. na Dolenjskem še vedno delo neorganiziranih posameznikov. Xa pobud« Kluba dolenjskih viso-košolcev bo proli koncu aprila v Novem mestu posvetovanje mladih kulturnih delavcev Do lenjske. Posvetovanje bo šele odločMo kakšna oblika organizacije b| članstvu in samim nalogam organizacije najbolj strc7a'a. Ali naj organizirani mladi kulturni delavci predstavljalo sekcijo oziroma društvo Kluba doleniskih študentov, aH pa naj se zaradi Dpmom-bnlastl kulturno umetniškega de'-* Dolenjke rdrnžMo v *a. »,,<„„ «.,..,.«•-----,»„ v,n tudi določilo glavne točke or-gniV*Tcl'rkih pravil. Vendar la-hkio že dMtes la-nlScmn. da bo nova kulturno umetniški« organizacija združevala m'adino. ki »Dolenjski študent« je politično glasilo študentov okraja Novo mpsto ln literarno glasilo mladih ustvarjalcev Dolenjske. »rvnlciijskl študent« urejd Vio-ko Blatnik. Rokopise za vsako me s. Številko pošljite do 10. v mes.-cu na naslov: uredništvo Dolenjskega študenta. Novo mesto-pp deta v različnih kulturno umetniških panogah, pa tudi delavsko, kmečko in študentsko mladino. Pogoj za sprejem v dan sivo bodo verjetno le določeni uspehi v umetniškem delovanju in ustvarjanju, ki jih bo ob vsakem kandidatu ocenil izvoljeni odbor nove organizacije, ob samem sprejemu pa tudi članstvo slovenske preteklosti, splošne človeške duhovne preteklost'? Mladim šoloobveznim vsekakor šola, mladim ljudem, ki so šoli že odrasli, družbeno, največkrat kulturno prosvetno življenje. Kulturno prosvetno življenje v Novem mestu pa je na tako nezavidljivi višini, da si hodijo nekat-rl Novomeščani v Kostanjevico k predstavam celjskega gledališča iskat duhovnega razvedrila. Mens sana in corpore sano. In ' "i smo za mlada telesa zgradili in nasuli zemlje ob Krki, op/radili atletske steze, na kandijski strani Krke za pralnico peska preoblikujemo travnik v stadion duhovnost mladih ljudi pa naj se pase na cesti. Novo mesto -že vsa povojna leta zaman išče mtadi-nl prostor pod streho, dalo pa ji je obsežen prostor na soncu. Kaj zahteva rast našega gospodarstva in kulture, današnje visoko organizirano družbeno življenje, še vedno le prožnih mišic in ne tudi vse večjega duhovnega bogastva vsakega posameznika? Kaj ni oboževanje žoge v Novem mestu (toda samo če ga primerjamo z izobraževalnimi napori mladega človeka in možnostmi, ki mu jih za izobrazbo dajemo) le malo pretipano? Zakaj bi žoge ne smeli dajati mlademu Človeku v roke ali na noge, naj rastejo mišice, toda mladina naj si ustvari tudi bogat notranji svet. ki bo vsakemu človeku z razvojem človeške družbe vse bolj potreben. Ni si ga lahko ustvariti na cesti. Ze mnogo lažje v mladinski čitalnici ali predavalnici, ki je pa v Novem mestu ni. Odsev dolenjskih poliVčnih gospodarskih in prosvetnih razmer je tudi dolenjska beseda: umetniška, kritična, publicistična, kronistična, kakršna že. Dolenjsko umetniško besedo bi lahko predstavljala danes že pokojna »Dolenjska prosveta«, kronistično glasilo prosvete novomeškega okraja. Vendar tej svoji vzporedni dolžnosti še daleč ni bila kos. Rodila se je umetniško bleda in prav tako slabokrvna umrla. Dolenjska pro-sveta ima svojo ceno le kot pomanjkljiva kronika povojnega prosvetnega dela na Dolenjskem in predvojnega prosvetnega življenja v Dolenjski metropoli in okolici, lz te jinančne in umetniško potrebne smrti se doslej še ni rodila nova revija. Pojma publicistike in kritične publicistike lahko strnemo. Na Dolenjskem mvlogo ljudi piše. Kako Dolenjska diha, kako politično, gospodarsko in kuituHno raste, vse to nam pove vsak petek Dolenjski list. Nekaj tudi osrednji slovenski listi. Naši preprosti i,, izobraženi, Ifudje s pisano besedo sproti registrirajo gospodarska, politična in kul- turna prizadevanja različnih dolenjskih krajev in jih v Dolenjskem listu ■ sporočajo javnosti. Vestnemu zgodovinarju bodo letniki Dolenjskega lista dragocen vir za študijsko spoznavanje medvojnega (partizanski spomini) in povojnega družbenega življenja Dolenjske. Ne samo to: Dolenjski list postaja zaradi sorazmerno visoke naklade (saj se v nekaterih vaseh predstavlja tisk samo z Dolenjskim listom) in zaradi izrazite napredne usmerjenosti vse bolj učinkovita in samostojna družbena sila Dolenjske, ki je ne sinemo ob nobeni priliki podcenjevati in omalovaževati. Vez dolenjskih yasi -s svojim upravnim središčem, vse vernejši odraz§ dela naših gospodarskih in družbenih organizacij. Vendar pa je samo ta žira tiskana beseda na Dolenjskem premalo. Morda zadovolji trenutno potrebi (Nadaljevanje na 2. strani) Znana je ljudska modrost, da ljudem čas pri deiu mnogo hitreje teče kakor v brezdelju. To ste morda tudj že sami čutili. Toda kljub temu smo se začudeno spogledali, ko smo praznovali deseto obletnico svobode. Kdaj so šla leta mimo? In res; morda niso ljudem pri delu v naši zgodovini leta še nikoli tako hitro tekla, kot zadnjih 10 le*.. Toda nobeno de- na večja prostovoljna dela, mar«* več' zahteva od mlađane z vsakim dnem več znan;a in več duhovna prainostii. Jasno je, da se morajo tudi obdike dala v mladnsklh organizacijah prilagajati zahtevam sodobnega družbenega življenja. Prva dolžnost mladinske orga«-nizaeje na današnji stopnji družbenega razvoja je, da z vsestransko, predvsem pa s poliveno vzgojo usposobi mladega človeka za naloge, ki ga čakajo v življenju. Mladinska organizacija vzgaja zafo svoje Članstvo politično, hkrati pa ga usmerja v različne družbene organizacije, da Brčko—Banoviči — eno izmed naših nepozabnih doživetij BI 1 r SODELAVCEM IN PRIJATELJEM »DOLENJSKEGA ŠTUDENTA« Pred vsako številko Dolenjskega študenta pride pismonoša večkrat na naše uredništvo. Vaša pisma govorijo, da si naše glasilo pridobiva vse širSi krog prijateljev in rednih sodelavcev, vaše besede pa največkrat izražajo želje. Vendar pa vsem vašim željam ne moremo ustreči; predvsem zaradi pomanjkanja prostora ln zaradi kritične izbire poslanega gradiva. Ako bi objavljali samo vse pesmi, ki jih pošljete, bi morali vsak mesec Izhajati na štirih straneh. Seveda bi te štiri strani ne bile kakšno posebno literarno razodetje na Dolenjskem, saj pošiljate največkrat vse, kar napišete. Zato bo morda bolje, da poslej sami izbirate najboljše, kar ste napisali in le tisto pošljete. Te besede veljajo mladim pesnikom. Za prozaiste — še ena omejitev. Dvoje časopisnih strani mesečno si nikakor ne more privoščiti objavljanja romanov. Objavljali bomo le kratka prozna dela, kakor doslej. Premalo pa prihaja na naše uredništvo člankov in* razprav, ki bi oblikovali politično podobo našega lista. Se eno propagandno navodilo: nenehno vpKvajte na vašo okolico naj se naroča na Dolenjski list, saj bo vsak mesec prejemala tudi naše glasilo. Te besede niti najmanj ne povedo vsega, kar bi bilo ob tej priliki treba izreči, toda prostor je skopo odmerjen ln v aprilu se bomo tako srečali na posvetovanju sodelavcev Dolenjskega študenta. Uredništvo »Dolenjskega študenta« Mladinski komite je na pobudo OK ZKS Novo mesto in v dogo ver u s predstavni*' Klun Dolenjskih visokosti cev sklica! preteklo soboto posvetovanja vseh študentov-komunistov o-kraja Novo mesto. Posvetovanja sta se kot gosta udeležila sekretar SZDL okraja Novo mej'o Martin Zugelj. predsednica Zvj-ze »Svobod« in prosvetn b društev ok'-sia Novo m**' t\r«? Tatjana Belopavlovič, vodi pa ga je predsednik OK Livia Mu-dvik Kebe. Na ses*o«oodar=;ki razvoj naše socialistične družbe, hikrat! pa prežet t IdeaMzmom in klerikalizmom Za*o naj bi nova študentska or-ganizacijfj — Zveze š'udentx okraia Nrvvo mesto, posle) k* Hs»neje ln politično '-relele de-'ovala v svolem okolju, v svojem domačem kraju, prav tako pa naj bi nanra/Ua red tudi v "volih vrstah. Novi odbor, ki ga bo izvoli'& v prvih dneh aprila skupščina belokranjskih študentov'in študentov bivšega novomeškega u-kraja, bo Izdelal obširen na^r Svojega bodočega družbene vzgojnega in politično naprej ■nega dela v Ljubljani in doma v novomeškem okraju. Vsi komuni sti-študent je predstavljao poslej osnovno organizacijo ZKS, ki ho v tesnem stiku z mladinskim komitejem novomeškega okraja, posebn> pa še e OK ZKS Novo mesto. Siudertje k->-munisti so izvolil; tudi svoje vodstvo — tri članski sekretariat. Posvetovanje študentov o-kraja Novo mesto in predstavnikov oblasti je v celoti uspelo. ■■■■■jjjjjjfjj^BffffsfcffflHHBMi «JBMM setletje v naši preteklosti ni to- hi mladina že zgodaj samostojno liko ust var lo, kakor zadnje. Še nekaj; mladina ni prj nas še nikoli doslej s takim navdušen iem in ljubeznijo, tako enotna in močna gradila svoio bodočnost. M| vsi, ki imamo več kot dvajset let. se dobro spominjamo prvih trd.h povojnih dni in mesecev. 2e rauo je stara Jugoslavija ustvarilla za delavca dovolj revščine, toda naše ljudi je še hujše zadelo razdejanje vojne. Vse naše gospodarstvo je bilo skoraj razbito. Če bi rak rat naši ljudje, posebno še mladina, tako nesebično in požrtvovalno ne ods*ran!evali vojnih razvalin in posledic slape-ga predvojnega gospodarjenja, bi Še danes čutili v našem gospodarstvu občutke vrzeli. Zato smo takrat tehtali politično zrelost ki naprednost našjh ljudi, posebno že mladine z udeležbo na prostovoljnih delovnih akcijah in mladinskih delovnih brigadah. Ta merila politične zrelosti mladine so bila v *akratn.h naših trdih gospodarskih razmerah popolnoma u-pravičena. Saj so prva povojna leta zahtevala mnogo trdega- fizičnega dela, če je hotelo naše gospodarstvo *£ko iprolzvajalno moč, kakršno ima danes. Z leti gospodarske politične in kulturne rasti pa se je marsikaj spremenilo. Kakor delo v mladinskih organizacujah, tako tudi merila politične zrelosti mladčne. Naše življenje postaja zaradi našega vse večjega gospodairskega napredka vse višje organizirano, posebno še, ker z našo gospodarsko pomočjo rastejo in se prepletajo tudi različne oblike družbenega samoupravljanja. Visoko organizirano družbeno življenje pa ne zahteva od ljudi samo fizičnih delovnih sposobnosti, ampak tudi duhovne delovne sposobnosti. Naš delavec v tovarni proizvaja, hkrar.1 pa tovarno rudi upravlja. Hod: na seje. pozna tehnološki proces proizvodnje, zagovarja svoja stadišča, in vse bolj spoznava tudii družbeni proces proizvodnje. Mlad proizvajalec bo imel z vsakim dnem večje dolžnosti in pravice. Zato se nvora za iutri.šnjrl dan že danes pripraviti. Delno ga m^re pripravki za bodoče naloge *udi družbena vzgoja h osnovna o-ganizacia Ljudske mladine. Delo v mladinskih organizacijah je danes bistveno drugačno kot prva povojna leta. Mladinski organ.zaci j; takrat n: bilo treba iskatii »pomoči« starejših ljudi in ostal h političnih organizacij. Kaij še. Celo naspromo. Prav mladina je z nesebično delovno gorečnostjo dajala starejšim ljudem zgled, kako je treba spet sezidati porušeno domovino. Danes pa je naše gospodarsko življenje že tako u-staljeno, da ne kliče mladino več posegala v javno življenje m s» v naprednem delu oblikovala značaj. Za današnjo vsestraniko poglobljeno družbeno vzgojo mladine pa potrebuje mladinska organizacija več pomoči ostadih družbenih organizacuj kakor kdaj kodi prej. Vzgojne pomoči gospodarskih, kulturnih in političnih organizacij, pa tudi razumevanja staršev za vzgojo in notranjo rast mladega človeka. Nam vsem mora biti jasno, da bo današnja mladina v življenju uspevala le, če se ne bo samo ozko poklicno strokovno izpopolnjevada, ampak bo imela oč. za vse, kar se v življenju okrog nje godi. Oči pa ji je treba najprej odpreti. Danes ne moremo meritj naprednost in zrelost mladine s številom udeležencev mladinskega sestanka. Slabo pripravljeni mladinski sestanki so pogosto najbolj pusta ln dolgočasna oblika mladinskega združevanja, zato jih o-bišče mladina v velikem številu le prvič, kasneje ne več. Sestankom moramo dani bogato, pestro in privlačno vsebino, potem' šele lahko zahtevamo od mladine naj se-jih mladina udeležuje. Predvsem pa naj sestanki spregovorijo o tistih problemuh, ki najbolj živo zanimajo prisotne. Sestankj naij bodo organizirana oblika sodelovanja in sproščenih, razgovorov vse mladine: delavske, kmečke in dijaško-študentske. Ne samo pri delu. Tudi pri razvedrilu. Mladinski družabna večeri bi ne smeilj delati razlik med mladimi ljudmi. Pa kaj, ko ceilo v Novem mestu, središču Dolenjske, tega vprašanja še niso uredili. Mladina prireja plese na vseh koncih, mesta; delavska pri Pionirju v Bršljinu, (tja gre kdaj tudi kak mestni dijak-gorje . revežu!), učlteljiška. gimnazijska in trgovska v telovadnici novomeške gimnazije, obrtniška v gostilni pri Košaku, terenska spet po terenih. Družbeno upravljanje vsega našega javnega življenja ter delavsko samoupravljanje v podietjih in tovarnah zahtevata od sodobnega mladinca široke gospodarske, politične in kulturne razgledanosti ln globokega strokovnega znania. Mladega človeka smo dolžni nenehno vzgajati. Za vzgo-io mladega človeka^ pa n2>j ne skrbi samo mladinska organizacija, ampak vse naše množ;čne organizacije, prav *ako tudi starši, ki se pogosto za otrokovo vzgoio ne brisa »o več. čim doraste šoli. Ivan Zoran PREDSMRTNICA Neko* bom umrl. tiho kot ljudje, ki praznih rok zapuščajo ta svet: samotna kamra, svečka, to bo vse, ce bo pomlad, 5e drotisn češnjev cvet... pa Valvasor poroča Cisto drugače. Po tem viru naj bi uporniki oblekli plemkmjo Mlindorlsko ln njeni dve hčeri — o slednjih dveh pa prva vira molčita — v kmečka oblačila in Jim veleli: »Dovolj dolgo sta dobro živeli, zdaj pa le poskusita, kaj je kmečko dejo ln spoznajta, da te ubogi ljudje lahko za staro pravdo pritožijo!« Podobno navaja tudi zgodovinar prof. Hans Pirchegger v svo. jem delu »lieschichte der Steler-mark 1282—1740«. Pravi, da so kmetje na svojem zborovanju, ki MI SE JEMO grad nam požanje Pod tem naslovom sem prod 17 leti v peti *oli novomeške gimnazije pisal slovensko šolsko nalogo. Spomnil sem le P^'«* baladr, ki nosi naslov »Tlaka«, In v njej a. Aškerc opisuje, k:«ko so puntarji v maju ms zavzeli Mphovskl grad pri Novem mestu, sem z vc • eljom p'ial ln opisal iem upor tnehovsklh podloinlkov, kakor i*m si ga v svoji fantaziji s po. niočjo 7-n.mlh ?eodovln*kih po. datkov predstavljal, Danes, spet pišem. Pišem o gr.ilslii gospodi In »uhoRl (tmi»J-nl«. Imena plenilcev sem vzel '» zgodovinskih virov, uporniki pa nastopajo l<»t neznani Junaki, ki to kot poedlnci ostali po/.abMen:, čeprav so se drznili upreti boftlm In cesarskim postsvnm In zahtevali R,taro pravdo. Klluh temu. da so njihove kosti *e zdavnaj •fTohnele. |oknvall le usodo rosnodov. Skromni «0 *'vei| m up orni krvaveli po tndi noruCeno nI. dovle s> danes prlea v nekdanji nin'1 »e** eradu, VI i,- VelHI v tursk'h časih 7» trdntsvo. Ornd J« oklepalo močno oba I oje, utrje- no s petimi obrambnimi stolpi. vfd.š NVtlri rl'^e vojskovanji Idealen strateški nnln*i|. v nii>m •J J*'1* ,UH zarad' hllžnle tur«ke mete nastanjena stalna In dobro Izvežbana vojnika posadka, m vendar Je ta trdi oreh padel v rotte kmečvim puntarlenv tel vojaško nelzvežbant množipi, ki nI 'me'a druireRa omJtn ickor noll-sko orodje In primitivne sulice ter kije, KAJ PHAVHO O PADCU MK HOVSKEf./s OT»/Sr»T' ZCSODn VINSKI VIRT? »... od tod tamo krv»vi nnnt po7n"mo, boj Vltovca In rop in 1« Tur. člje . . « le 7a.ppl naS pesnik Franee Pre-leren. KoHko strani s krvlo m solzami nišane kron'ke na«lh llndl vsehulets, t« dva «»'h«! Vendar nsm nI o uporu mebovskth nod tožnikov dosti znanega Ohran'e. n'h le te malo virov, o tem r»s|_ >Ob*'rnedp nornča kr•^n|«,<, 7-nilo-vlnar .1 V. VaM'nsn* v M knt'e;i cvo.i"(r, del-« ,nle Fhre >1»v, ?f.r. lop-ibimu; Krntn«. ko med osr>l'mt ■rradoil. tr»i. «smo«-t-,nt m me«tt nu t»iVr-»tnem Kr>«<»Vi>m entanl« tndl MehovsM ^r-"i « t*M*-**>gf» ekefa in ugodos/inskega eUUIča, Kakor navaja na tem mestu, so ob slovenskem kmečkem uporu leta 1515 na dan 17. maja (po Me. glserju na praznik. Vnebohoda) zav7ell uporniki tudi ta grad, o katerem poleg ostalega poroča, da stoli na visokem šlljastem hribu ln da Jo med najbolj utrjenimi gorskimi gradovi, o čemer priča. Jo močno ohzidje In stolpi. Cim so se puntarji gradu polastili, tako piše Valvasor, so tedanjega zakupnika Kaltazarja Miindorfa, njegovega hrata. kaštelana Ga-5perla Werneeker.|a, Maxa Cllsso In s> l", druelh plemičev, k| «0 grad branMI. žive pometali preko zidov, mrtvim posekal* glave ln lih s trnnll vred pometali Č07, ob-rld|e. ZaVnonlkova sinova so za-ditvill .nluno mater MTiho roj. PhTffollseher na so slekli In jO rolo nagnali skozi eralska vrata, kler so Jo pohiti .le njeno malo hčerkico Je rešUa stara nesMinla. AI.I IE TA VIH 7/V\FSl.Tl\"> Ne. tei?a nI mouofe trditi. Valvasor on ne navala, od kod le te nnis»«ke r'rnai. ker le srvnle delo n'sal dohr'h "»0 let nornele, vendar p* 1e tndl «am nrt opl sovin 1u n-so-de. ki le era'«ke no pari«-« v roke ni|H'ir'«v doletela, protisloven. Na nekem drugem me«»n 1«>era «s'o1ef»a dela sleer noveli, rta «o no ned««n eradn ki to i»t pnntarl' • ni'-Vnlt« TavTell, etrorntl ženi Tslkltnm'ka Mttnilnrfs oM^ko s te|e«a tn 1o pf.'n nn^nill cVo»i vnts. ntenepa otroka ns »o hotoH 7-»'■•*.......M.- , »Klnilcfl 0*,B-I^Trl1| f,H"'n r,^ r-"Vo »<^.i Ti, VI t" >»l Ml n,vr<«'(or vemo, Je v-'nr slovenskih kmetov proti zemljiški gospod: v letu IM5 Žalostno propadel, ko Je bila kmečka vojska ponolnoma uničena v bitki pri Brežicah. Po zmnK\ nad uporniki Je sledilo strasno maščevanje, padala so življenj* In ekonomski in moralni pritisk na nortiožnlke Je postal se močnejši. Sledil le v letu 1573 ponoven . upor slovenskih kmetov, tokrat pa skupno s hrvaškimi kmeti. UnomUko vstalo Je vodil Matija Oubec, a tndl ta nnor le bH zadušen. Matlla Gobec In n lego vi »odelavel na linmT.feTil. Venrtir tUdI *0 nt vrelo noeiima raTelhnn1""! ln unorni-•Vfm Podeorr-em! Vilvasor noro. ča v Se prel omen^nem delu o r"n'"ncm nne-ru m^hcvvkih pod-lofnikov v letu 160?. Uprli so so takrattiemu zakupniku Mehoveko posesti baronu Karlu Juriču. Leta je v namenu, da upor zaduši, poki.cal na pomoč svoje Uskoke. TI so kmalu prijahali, 10« po številu, toda, razburjeni puntarji so navalili na napadajoče Uskoke ln jih razpršili. "Boja so se udeležile celo ženske z burkljami. Le de. setorici Uskokov se Je posrečilo uiti, kmetje pa so utrpeli neznatne izgube: padel je en kmet, neko starko Je zadela krogla, konji so poteptali nekega otroka, Valvasor tudi opisuje, kako Je sinček vaSkega sodnika ustrelil predrznega Uskoka, ki rrru Je pri umiku pokazal zadnjico. AU so se tedaj kmetje gradu polastili ln kako- so »c dogodki da«lje razvijali, o tem ta vir molči. Letos mala bo poteklo 441 let, odkar je trda in žuljava pest dolenjskega kmeta krepko potrkala na mehovska vrata, kakor to opeva Aškerc, in terjala svojo »sta. ro pravdo«. Tiho in neopazno bo šla ta ob'etnica mimo nas kakor vsako leto. Mehovske razvaline pa molče ... Mnogo bi nam vedele povedati — toda svojo skTivnost, katere drobce najdemo še raztresene po raznih zgodovinskih virih, ljubosumno čuvajo v svoji mrzli notranjosti. Iz njihovih zidov vpije kri onih naših prednikov, ki so v *ivl davnini, v 12. stoletju aH pa še celo prej, morali prinesti na svojih razblčanih hrbtih vsak kamen na to vrtoglavo višino. Mehovske razvaline molče . .. Skoraj pred štirml stoletji In po, je zemlja, so pečine pod temi mrkimi zidinami pojile kri onih, ki so se nazivali »uboga gmajna« in so Jih naskakovall s primitivnim orožjem ter s tem Jasno dokazali propadajoč), osupli fev. dalni družbi, da samo enotni in združeni lahko priborijo sebi in potomcem pravice, ki so Jib nekdaj imeli. To, kar na Meho-vem ni nikoli zmogla turška sila, ki si Je skozi stoletja premnogo-krat srdito lomila zobe ob me-hovvkem obzidju. Je zmogel nai kmet — tiačan. dosleden borec za svoje pravice. In ko se razbohoti pomlad pod Gorjanci ter zacveto na Mehovem divje češnje, spomnimo se vsaj malo na one neznane junake-bor. ce rz davne preteklosti, katerih svetal lik Je dobrih 400 let pozneje lebdel iad partizanskimi brl« gad-mi. Mitja Ančik Grad Mehov« v Valvasorjevem (asu * Preprosta razmišljanja (Prenos s 1. strani) ro kakršnikoli registraciji ivljenja in naše trde gospodarske in duhovne poti, ne more pa že zaradi svoje vsa-kotedenske potrebne aktualnosti in elastičnosti, (saj zadovoljuje tudi potrebo Dolenjske po splošno izobraževalnem kmečkem glasilu), puščati pomembnejših brazd v kulturni zgodovini Dolenjske. Ne spomenikov. Poglobljeno kulturno umetniško delo v dolenjski metropoli bi moralo dati Dolenjski literarno umetniško glasilo. Ni dovolj, da samo delo preteklosti predstavlja slovenskemu kulturnemu občestvu zrelost in moč dolenjskega kulturno prosvetnega in umetniškega dela, cmpak tudi današnje delo. V Novem mestu smo predvsem umetnostne uspehe preteklosti Jcouali v zvezde; pa naj jih 5je dosegla v mojstrskih gradbenih prizadevanjih ali pa naj je rodila mojstre besede. To delo je v Novem mestu močno zaposlilo vsa naša kulturno prosvetna prizadevanja. Imeli smo skrbi, kakšen naj bo pri nas zunanji videz naše '■--,--*~« «.«•* Valvasorjeva slika Mehovega lz 17. stoletja Marijan Lapajne: Staro Skopi je kulturne preteklosti. Pri tem pa smo spregledali, da v Novem mestu kulturno prosvetnega dela za sedanjost in bodočnost skoraj ni, da mladina euradi naših olepševalno investicijskih del ni slastneje vsrkavala duhovnega bogastva naše napredne kulturne preteklosti. Da ckoraf ni tudi tako močne umetniške ali vsaj tako realistične publicistične dejavnosti, ki bi ji uspelo tako pretresti sedanjost, da bi se to vznemirjenje kakorkoli odrazilo tudi V bodočnosti. Največkrat oceni dela narodov, določene družbene sredine ali posameznikov šele zgodovina. Na svoje strani sprejema le globoko humana dela, dela ki sluiijo moralni in duhovni rasti človeštva ter stopnjevanju gospodarske mo-ii človeškega rodu. Dela, ki iivijo prav zaradi vere v življenje. Nekoč so bili ljudje peresa Vroči zarotniki. Z besedo so rušili stari svet', v povesti in pesmi so pravili ljudem, kak-len je nov. Cesarsko kraljevska glavarstva vseh vrst in režimov so imela za take ljudi vedno suho skorjo kruha v rokah in še dolg b'č. Danes je drugače. Pri nas *rdaj raste tisti novi svet. Ljudje vedo kje je in vsi delamo svobodno zanj. Vse dogajanje v gospodarskih, političnih in kulturnih organizacijah pri nas, vse delo za svet, ki šele nastaja, smo krstili s s stavkom: bitka za socializem. Vse, kar danes naprednega pišemo, nam hoče približati naš veliki cilj — socializem. Napredno pisanje pa je vedno le pisanje, ki ocenjuje in beleži sončne in senčne strani našega življenja: pogumna, odkrita, poštena, čeprav ostra beseda. Napredna beseda ne išče odmeua v preteklosti, malokdaj ga najde v sedanjosti, še največkrat gre ponj v bodočnost. Kje je doma sodobna dolenjska tiskana beseda, naj pove zgodovina: zanimivejše si pa bo ogledati odmeve na družbeno kritiko različnih negativnih pojavov, ki jo večkrat objavi Dolenjski list ali Dolenjski študent. 1 Mi vsj, vemo, da je publicistično pisanje lahko enostavno registriranje družbenih dogodkov, lahko pa tudi objektivna kritična ocena družbenih dogodkov, družbena kritika, kakršna že. Zapisovanje in tiskanje gospodarskih, političnih in kulturnih uspehov največkrat godi vsem, o katerih tisk piše, "kritično ocenjevanje dela družbenh organf-zacij in posameznikov, posebno še, če 2 dobrim namenom povdarjajo napake, pa povzroča svojevrstne reakcije. Odmevi na družbeno kritiko govorijo, da prizadeti mnogokrat zamenjujejo družbeno kritiko za navadno obrekovanje v tisku, hkrati pa ti odmevi s podtalnimi zakulisnimi obrambami in osebno maščevalnimi nastopi posameznikov izražajo globoko nerazumevanje vloge družbene kritike in celo kulturni primfti-Vizem kritiziranih, saj skrivajo sifojo nemoč — z javno polemiko razorožiti nasprotna stališča, za kaj malo častna Sr >z)a. 1 frimsri: Nskoč js b U v re- publiškem listu kritiziran neki direktor. Po pravici. Napako, ki jo je zagrešil, so obsodili novomeški terenski zbori volivcev. Domneval je, da je v republiški list pisal uslužbenec Dolenjskega lista. Telefonira na uredništvo: — Od nas ne dobite več niti dinarja podpore za tisk. Vsi naši delavci bodo odpovedali Dolenjski Ust. Ali pa nekdanje Lesno-industrijsko podjetje v Ribnici akviziter ju: — Niti dinarja vam ne damo, zakaj pa ste nas kritizirali! Neki prosvetni delavec, ki se je na straneh Dolenjskega študenta čutil prizadetega Dolenjskemu listu: — Ali ne boste že prenehali s temi ko2la-rijami? Nek član štipendijske komisije študentut ki si je predrz-nil v tisku ocenjevati delo te komisije: — Štipendijo ti bomo vzeli! Član nekega sveta rednemu dopisniku Dolenjskega lista: — Prepovedali vam bomo pisanje o naši organizaciji. Ali pa nam prinesite vsak članek na pregled, da ga odobrimo. Ti drastični primeri »osebnih« razgovorov po tiskani kritični oceni družbenih dogodkov, namesto javnih odgovorov ■ tisku, niso osamljeni. So pa eden izmed vzrokov, ki na Dolenjskem vplivajo na moč tiskane besede. Bojazen-pred različnimi neprilikami v javnem življenju še marsikoga prepriča, naj raje molči. Dolenjska umetniška in revolucionarna preteklost zaslužita, da jo ne častimo samo z .gradbenimi prizadevanji, ampak da smo je tudi zaradi svojega duhovnega bogastva in duhovnega dela vredni. Da je je predvsem vredna dolenjska mladina. Enajsto leto svobodne gospodarske' rasti je na Dolenjskem tako zelo potisnilo vstran vsakršno kulturno prosvetno in umetniško delo med dolenjsko mladino (od tod slab obisk koncertov, saj mladina ne ve čemu glasba, od tod pomanjkanje mladine v prosvetnih društvih), da je v Novem mestu (grobo rečeno) družbeno bolj potreben mlad odbojkaš, kakor pa mlad igralec, pevec ali recitator. Organizirano podobo kultur-no-prosvetnega dela Dolenjske za leto dni je predstavila konferenca delegatov dolenjskih prosvetnih društev in Svobod novomeškega okraja pred dobrim mesecem. Pričakovali smo, kaj bo. Morda naj bi ta vsakoletni kulturni dogodek Dolenjske ob 10 letnici osvoboditve odločneje obsodil splošno nenačrtnost in brezperspektivnost kultu,rno prosvetne dejavnosti v dolenjski metropoli in hkrati (morda j rvič) spregovoril o našem dolžnem delu in o naši dolžni odgovornosti pred bodočnostjo in zgodovino. Nič. Vsi načelni referati na konferenci so se izgubljali v splošnih poučnoblagosiavljajo- čih delovnih smernicah, medtem ko so delegati smatrali za svojo prvo dolžnost, da o delu matičnih društev čimveč poročajo. Nikjer besedice, ki bi skušala iz širokih gledišč oceniti povojna kulturna prizadevanja Dolenjske in samega Novega mesta — dolenjske metropole ter stehtati zrelost in moč današnjih kulturno-prosvetnih prizadevanj tako v prmerjavi z uspehi naše pokrajinske, kakor v primerjavi z uspehi naše slovenske kulturne zgodovine. Jasno namreč mora biti, da se naši kulturni zgodovini še daleč nismo oddolžili, če smo ji postavili le spomenike. Ta nevezana preprosta razmišljanja je rodila le zavest. VINKO BLATNIK: da bo samo današnja dolenjska mladina nekoč odločala o gospodarski, politični in kulturni bodočnosti Dolenjske. Nihče drugi. Tinta mladina, ki smo ji bili dolžni nuditi vse, da bi se za svoje bodoče naloge in delo temeljito pripravila, pogosto pa smo ji namesto tega povsod zapirali vrata in ji rezali krila. Prepričan sem, da ni nikakršna drznost izpovedati misli, ki sem jih napisal, kljub temu pa mi bo v prijetnejše zadoščenje, če bi se morebitna polemika, ako bo temu članku sledila, sprožila v tisku, kakor pa če bi jo-nekateri, po udomačeni praksi, hoteli spet med štirimi, morda šestimi ali osmimi očmi, V. b. METROPOLA V SENCI VENCESLAV POKORA: Karakteristiko pametne metle Sneg je v Novem mestu vzelo. Na starem cestnem tlaku Kan-dijskega mostu stoji v zadnjih zimskih dneh novomeški cestni pometač kakor kralj. Kdo mu kaj more? Po mostu ropočejo polni vozovi mladih ln starih pra. sičev. Cestni pometač meče v Krko zadnje zimske smeti. Metlo obrača kakor Je treba menda obračati kraljevo iezlo: oblastno Ip mogočno. Nihče ne pometa pri nas tako čisto in lepo, kakor naš cestni pometač. Cestnega pometača Imamo vsi radi. Zasluge: Cestni pometač Je ▼ Novem mestu občinski pometač in ne dviga pri* pometanju prahu. Z metlo drsi previdno in počasi po tlaku, da ljudje ne bi slišali še-lesta. Zato pometanje v Novem mestu nikogar ne vznemirja. Cestni pometač lepo in pošteno U7 — Zakaj bi se razšla? Jaz že nočem. — Ne? — Nočem? Jaz bi te rada. — Kaj bi rada? t- Ne. Rada bi dom. Vsak veter si pravil, vsako noč: Tinček bo imel tvoje oči. Tvoje oči v najinem domu. — Pravni ■— pa mine! Tone se je trpko nasmehnili: — Saj ni Tinčka. Pij I Danes ne bova šla nitj za centimeter več nazaj. Vse, kar sva prej uganila, bova počasi potopiila. Mianica! — Kaj bi rad? je vprašala ženska pri točilni mizi. — Danes greva $ Tinco narazen. Kaj ni to lepo? Nitd za centimeter ne-greva več naizaj. Kar za vedno greva vsak po svojliih poteh. Daj nekaij primernegal — Buteljko? — O, t; krčmarsko srce, kako ves, kdaj tečejo dinarja. Daj bu- Bolje je, da sva zase, ko pripelje vlak. Bolje je zate n bolje je zame. Kaj boš delala jutri? — Prodajata. In veliko bom mislila nare. jaz ne bom danes vsega potopila, kar sva nekoč u-ganila. Rada bj šla s teboj. Tone je za hip utihnil. Prekleto, s teboj, je pom.sl.il. Dekle še vedno sanja. Ne čuti, da je služba tudi kruh. Ti hudiči! in v hipu so bilj pri njem vsi trije: direktor, komercialni, delovodja. Buick počasi drsi po cesti, buick gre počasi po cesti. »Tovariši, ni kreditov.« Po stopnicah gre sekretar s papirji in Tone' gre z roko po klobuk: »Tovariši, ni električnega toka, pomirite se!« Tone vstaja, Tone rasite. udari: »Jaz sem član delavskega sveta, kje je lanki'dobiček?« Tinca ne sme niti centimeter za menoj, naj drli službo. Naijprej zagrabijo za želodec. Pa so le bili trije razkošni banketi. reljko! Natakarica je segla na po-liico, odprla buteljko in prines>la Tonetu in Tinai dva kozarca. Nato je obema natočila jn Sla stran. — Ko bova spila, ti bom segel v roke in ti boš vstala in Sla stran. To bo konec, je rekel Tone. —. Kdaj boš šel ci? — Ob štirih. Konec morava napraviti prej. Ne moreva skupaj. »Tovariš Tone, ste čltaili naše dnevno časopisje?« Komeroialne-mu igra »meh v očeh. »Član delavskega sveta se mora seznaniti z novim', načeli aase gospodarske polthike.« Direktor vozi v avtu krompir in otroke. Kaj bo naše podjetje res reducirajo delovno silo? Ljudje so v/nemlirjenl. Kaij je to: redukcija? Delovodja pra- SLIKE S PRUEnSTUfl V. šahovsko prvenstvo Dolenjske Je bilo nedvomno eno nai-mocnelđih po osvoboditvi. Na star-, tu so se zbrali najboljši šahisti iz vseh krajev Dolenjske, ki v šahu nekaj pomenijo. Vseh 1-1 udeležencev Je turnir v redu končalo, če izvzamemo Avsca, ki Je moral zaradi službsnih dolžnosti tik pred zakltučkcm odstopiti. RaElika med njimi je bila edino v tem. da so eni končali bolj, drugi manj uspešno, kakršno Je pač bilo njihovo znanje, njihova vzdržljivost, rutina in navsezadnje še sreča, kaj U tudi U večkrat poseže vmes. * Novi prvak Dolenjske Mitja Sila Je izkušen turnlrskl borec, čeprav zadnja leta zaradi študija bolj malo nastopa. Vsi poznavalci njegovega talenta so si enotni v tem. da bi' bil Sila gotovo med slovensko šahovsko elito, če bi se s šahom bolj Intenzivno bavil. Medicina Je težka m Sila ima namen postati mojster najprej n* tem področju. Sicer za šah Se vedno najde čas. toda študij mu Je valneJSi. Sila Je bil stavni udeleženec mlacl.nskih šamipionatov LRS In če bt prelistaval tabele takratnih prvenstev bi ga vedno naši- med Student Mitja Sila, šahovski prvak Dolenjske naJfcoltffiJml. Je skoraj »telm ude. letfetnec prvenstev Dolenjek« in prtipofivniti moramo, de Je tolKko-kjtrt «n*#ai, koUkokret je «-y*iei*>. val. Zmagal Je n« I prvenstvu, na lanskem in letošnjem, medtem ko na II. ln m. prvenst/vu ni sodeloval. Letošnje prvo mesto je že drugo zapored ln tretje v presledkih. Torej mu za trajno osvojitev zlatega pokala manjka le še zmaga na prihodnjem prvenstvu. Ker je tudi letos prvak Dolenjske iz študentovskih vrst, nas študente posebno veseli. Lani Je bU uspeh študentske trojice ie večji, torla tudi letošnjemu uspehu se nI pritoževati. Edini, ki je nekoliko zmešal račune Je ing. Volk. ki se Je po lanskem neuspehu tokrat dobro držal in če b| bil le majhen »kiks« Sile. pa bi šel pokal drugam. Povedati moramo, da Je bila udeležba Sile vse do III. kola problematična in je že čakal Novak iz Črnomlja, da ga nadomesti. Imel je tako smolo, da so bili izpitni roki ravno na začetku tur nirla m se za turnir ni mogel posebej pripraviti. Toda lepiti g« niso zadržali Medtem ko so ostali udeležene) igrali prva kola. se Je Sila dvobojeval s profesorji. Po uspešno končanem dvoboju na fakulteti se le odpravil v nove boje tn tudi tu odnesel kožo popolnoma celo Zanj bi morda veljal znani Cezarjev Izrek: Veni, vtdl, vicll Prišel, videl, zmagali Da bo Sila glavni favorit, so pokazala že prva kola. S solidno igro Je pokosil vse. kar Je prišlo pod koso njegovega solidnega zna- Od* Zivčrui napetost Je dosegla vr. hnnec v zadnjem kolu. Ing. Volk nI hotel popustiti v borbi za prvo mesto. Oba s Silo sta vstopila v zadnje kolo z Istim Številom točk. veefdar z različno močnimi nasprotniki. Sila se Je hitro otresel nervoze, ki mu je lani preprečila, da bi bil sam. brez spremstva na prvem mestu, ln v lepi partiji »polotil« Vlahovlča. Delitev 1. mesta mu m mogla uiti. Popolnoma drugače je bilo z ing. Volkom. Koblerju Je bila važna vsaka po-lovlčka, zato se ni dal ukanltl. Ko pa Je in*. Volk le izvlekel -prednost, se je Sila. ki se nI mogel odtrgati od te partije, že skoraj pomiril z delitvijo I. mesta. Toda Kobler »e ni dal. S solidno ob-ramtK) si Je po skoraj šestin n; storbi zagotovil ie«rU. s katerim Je dondtel Primca. »iia »e je oddahnil. 24^«xlo*>ln* ae ni ponovila. JJfcadi letu je ka*. »red ASdKiekn kolom pol točke naskoka, kar pa ni mogel izkoristiti. Bil le toliko živčno zdelan, da Je s Klemencem samo remlziral. medtem ko sta SkerU in Sitar svoje nasprotnike premagala.) t * Sitar Je sicer nekadilec, toda na turnirjih ga skoraj vedno vidiš s cigareto v roki ali ustih. Cigarete ga pomirjajo. Navadno kadi Zeto, včasih pa tudi Moravo. Ka smo ga vprašali, kdaj kadi ene in kdaj druge. Je odgovoril, da Je to odvisno od kvalitete nasprotnika. Sila t?a Je podražil, da bodo pri njihovi partiji gotovo na vrsti Morave, toda Sitar ga je »•potolažil«, da bodo zanj dobre Zeta. In res. Sitar ie držal besedo in — Izgubil. Pa recite, da kvaliteta cigaret ne vpliva na kvaliteto Igre. Sitar Je dokazal, da Je prt šahist.h, čeprav samo priložnostnih kadilcih igra odvisna od kvalitete cigaret. Kako bi bilo lele pri strastnih kadilcih ... * Bližal se Je konec kola. Večina partij le bilo že končanih. V kotu pri peč, le neka prijateljica Sa-histov kvartala Vsi okoli, tako partnerji kot kibici so bili šahisti. Ker Se ni poznala vseh prisotnih je »Dako« opravil vse formalnosti predstavljanja Predstavljal je takole, kar brez priimkov ln imen: »Ta ie prvak Dolenjske, t« 1e prvak Kočevja, oni tsm je prvak SUČne 'n oni prvak •Novega mesta« Vse sam; prvaki Ker pa se sam ni predstavil, ga 1e vprašala še po njegovi tituli. Tu se Je »Dako« takoj znašel: -Jaz pa sem prvak Irce vasi.« * Ob koncu «e malo statistike in superlativov. V B dneh prvenstva so v 13 kolih odigrali »l partij s skupno 3 4.18 potezami, kar je povprečno 38 potez za partijo Vsi udeleženci so porabili skupno 277 ur vn 3« minut časa aH. povprečno 3 ure in J minute za partijo Ste. vilo potez ln porabljenega časa Je Izredno visoko K> kaže. da so bili udeleženci zelo borbeni. NaldaHSa parilja Je trajal 8 ur in 42 minut In je Imela M potez. Najstarejši udeleženec je bil Fink (BO let) najmla.JSl Mestek (1.1 leti. naJborbenejSI Je btl Prime, ki pa se je potrudil šele takrat, ko i« bil v slabšem položaju. Najlepše partije sta biit med Skerljem in Dok lom ter med Meatekotn in Monarjem, vi: »Le lenuhj bodo šli.« »Tovariš, Tone, saj vi ste vendar pol-proletarec! Tisto kamenje so zavohali. »Fojdlte domov, saj razumete: Z eno nogo na vasi, z eno v mestu — ne gre!« Res ne gre! Famt naj gre zato nazaj v tisto prekleto dolino. Nihče ne pride iz te doline ven. Tone si je z dlanjo otrl čelo in pogledal Tinoi v obraz. — Reci: jutri bom prodajala. Jutri ne bom več nudila nate. — Ne bom povedala tega. Briga me trgovina! Jaz bi šla rada s teboj. — Ne moreš. Nihče ne pride iz naše doline več nazajj. Nočem, da bi tiho ugašala. Nihče ne gre v naši dolini nikoli v svet. — Povej kaj o vaši dolini! — Bos iutni pametno prodaija-la? Kakor da nI niČ? — Bom. — Kako? — Kakor vsak dan. Vsak dan sva se srečala. Pa sem večkrat gledala stran; tj si prišel k meni, — Tiho bodi! Spet nisi pametna. Povej, kako boš prodajala! — Rekla bom: »Dobro jutro, gospa!« Sef posluša, če lepo rečem »gospa«. Rekla bom spet: »Kaj želite?« Potem bo šef rekel: »Izvolite gospa!« in gospa bo želela in jaz -bom prodajala. Zdatj pa ti pove i! Tone je vzel iz žepa svinčnik in zamazan papir. S svinčnikom je potegnil po papirju krog. —Tu je vas. Cisto na dnu doline. Sonce sije največkrat mimo. — Kje ima'e sonce? — Največkrat gre mimo vasa, sem rekel. A precej ga je na rebri. Vidiš, tukaj! Tu so vinogradi — Tvoji? — Naši. Vsa vas gre vsako po»» mlad v reber: otroci, "žene, starca. Nihče pa ne gre naprej. — Kam naprej? — Otrok! V sv« pravim. Tako lepo je v rebri, da ljudje nočejo v svet. Tn Šele na jesen pridejo nazaj v vas. — To pa res ne verjamem, da bi ljudie živeli kar v gorioi. — Ne smeš či9to tako razumeti. Povedati hočem, »kako se življenje v naši dolini vsako leto zaganja v vinsko reber in spet pada nazaj. Kako nikoli ne pljusne čez. Da tako življenje brez haska gori in gre. Petdesetkrat približno gre naš človek v naš breg: vsako leto hitreie ugaša. Potem pa kar brez. haska mine. — Kaj vedno misliš na ljudi? Na? Človek. Vsakdo mine. Vsakdo naj zase živi, dokler ne mine. 5e včeraj si rekel, da sva na sveto samo jaz in ti. — Kaj praviš? — Kai te briga io rirv ljudje v dolini. Taz ln ti. Jaz te imam rada. In to c res. — Pij Tinca! Ko boš spila, ti bom segel v roke in t. boš vstala in šla stran. To bo konec. — Zaka.j si. Tone, ti tak? — Zakaj pa hočeš vedno nazaj? Kar je nekoč bilo ne pride več. — Jaz bi rada dom! Dom, je trpko pomislil- Saj :e. hudiča, naše doline ne boji. Pa ni za kmee. Ni. — Vče>ij m dala spet šminke na lica, Tinca. Tj si prelepa za kmete. Ti kar poveš ljudem, da si lepa. Nekoč bo že prišel fant. — Nočem fanta. Jaz «e ne bom r>orooila t nikomur zares. In nikoli. — Nobena lepa trgovka ni devica. Ne bodi žalostna! Najprej razgrinja kramo po mizi, potem da zraven srce. Kako le morebiti? — Kako moreš biti tak? — Zdaj boš .pa šla. Jaz bi rad zdaj sedel še sam. Marsikaj moram prem: si i ti. — Reci, da me imaš rad! Samo Če boš rako rekel. grem. — Rad *e imam! — Reci, da bova mklva imela nekoč dom. Potem bi pa lahko Ha.. — Midva bova imela nekoč dom. Tinca ie pogledala Toneta v oči. in po licu so ti spolzele sou-re: — Taiz kar ne morem iti. — T iHko boš šla, če ne bol gledala nazaj. Saj bo spet prilla jvimlad. — Ti pridi raie nazaj, Tone. Kdaj boš prišel? — Nltofl Nikoli mu ne p»Si! Tone je h!r,ro vetaJ in segal Tin-ci v roko. Potem je Tinca n *r»-eii sobe »roti vraaum. Prodru ]s ilvl. Nlkolt doslej nI naredil naS cestni pometač našim občinskim možem sivih las ali kaj škode, stroškov, skrbi ali kaj podobnega, ampak Jim dela le čisto veselje. Cestni pometač pometa umazanijo na Javnih prostorih. Tam se v blato vsakdo spotika, vsem je na zobeh. Naši volivci smeti tam najprej vidijo ... In tako Je prav. Zato našega cestnega pometača občina rada plačuje. Zakaj ne? Nikoli nI naš cestni pometač vi i. kal metle v mestna dvorišča, da bi bilo ljudi umazanije pred pragi sram. Živi v mejah socialistične previdnosti. Brez skrbi; če bi se našim volivcem kdaj kaj takega zgodilo, bomo že pisali, pa nič več karakteristike pametne metle. Poskrbeli bomo, da bo cestni pometač z metlo za vselej opravil; morda naj Jo prelomi in vrže v ogenj, morda v Krko z zadnjimi smetmi. Se nekaj: občina bi poslej cestnega pometača pač ne plačevala več ... Ciganske navade Lepo oblečen mestni otrok Je Sel proti šoli na Ločenski cesti In tudi Jaz sem šel po tisti poti kot on. To vem: ne poznam ga in v drevoredu sva hodila takrat sa. mo midva in sonce je topilo sneg. Ko sva si bila že močno blizu, sem segel po klobuk, da bi odzdravil, pa otrok je obstal m odprl usta: — Tovariš, dajte mi in din! Hitro sem segel v večno prazen fep in pogledal okrog. Za seboj na poti sem videl dekle, kako me lačudeno eteda. — Tovarišicn, dajte ml 10 din, Je rekel otrok glasneje in prijel dekle za krilo. Spustil sem drobiž nazaj v žep ln šel naprej med kostanji. Starejši človek ml je šel nasproti nekam na okraj ln tudi Jaz sem šel po tisti pnti kot on. Poznam ga. Oče treh otrok, po »liniji« de la z mladino. To vem: v drevQ*e. du sva bila takrat samo midva in sonce je tooilo sneg. Ko sva si bila že močno bl'zn. sem segel po klobuk in rekel: — Zdravo! Bil Je topel, skoraj pomladen dan. Lepo oblečeni starejši tovariš Je Sel ob meni tiho in Je gledal, kako na drugi strani ceste vrabci posedajo po električnih žicah. P-RIMC JOZF: Umetnik Takoj pri vratih le obstal, poizkušal srfati mirno in se pi»dstavil: —- Jaz sem umetnik! Gostilna se je tresla od smeha. S-tal je tam pri vratih, zmedeno gledal po ljudeh. stiKkal svoje »■klce in slike pod pazduho, v levici ipa Je imel škatlo z goslimi. Bil je suh, da je obleka čudno visela na niiMn ln pijan kot vedno. Zob ni imel. Vrag vedi. kdo vse snu Jih nI zbijal, dokler Je imel fie kakšnega. Slike na mizi. gosli pod mizo, pijani umetnik za mizo. Ljudje si ogledujejo slike ln zbadajo umetnika. Natakar, nikoli pijan in nikoli trezen, je nesel pivo umietni-ku. čeprav Je vedel, da ne bo dobil nikoli plačanega. Debeli, kateremu hi človek lah-ko prisodil \ise »poklice) od izobraženca do. kmeta, Je začel: — Ta zafcec je pa nekam čuden tovariš umetnik. Umetnik, ki n| maral debelih, Je pel: — Ja. Ja. veste, zajci so sploh čudne zverine. Gostilna se Je smejala. — Voda teče v hrib. — Saj se mi smilite. Revčki trte. VI tie^a ne morete razumeti, ampak Jaz vas imam vseeno rad. Smehu nI bilo konca. Smejal s« Je Debeli, čevljar se Je smejal, smejali so se pijanci, vsi so te smejali, ie kmetje so se previdno nasmihali. Uirutnik je pil. Nekdo je zinil: — Daj. zaigraj nam. teslo pijansko: Umetnik se nI dal dolgo prositi. Vstal je, vzel gosli in Raigralt »Kje so tiste stezice?« Lok je pijano božal strune, prsti levice so pijansko krčevito stiskali gosli in strune in vrag vedi. kako so iz te razbite tkitfee mogli priti tisti mehki, lepi, božajoči glasovi, ki so tajali srca ln silili, da se Je človek zamislil tja dale* nazaj — v mladost, v ljubezen . . . Gosli so pele ln jokale hkrati, umetnik Je pijano Jokal aH se Je morebiti smejal, nihče ne bi mogel reci, kaj Je pomenilo tisto njegovo kruljenje, ki niti kruljenje ni bilo... Preden se Je umetnik vrnil S stranišča, so mu namazali lok z milom, ko je poizkusil sipet zaigrati, je prihajalo ite tiste Rtare skat'«!* . samo cvMenje-nič-nič-in .spet cvilenje. Gostilna se je tresla od smeha. Umetnik Jih je žalostno pogledal: — Zakaj ste to storili? Tega ne bi smeli storiti! — Kaj? Se zafrkaval nas boš? Je zinil Debeli. In zgrabili so ga. Umethlk se Je oe-pal, pravzaprav Je otepala samo obleka, bil je straino smešen. Vrgli so ga čez prag v blato. Za njim so priletele slike 'M. Se gosli. Po dobro opravljenem delu so se ljudje smejali: — Ha,ha, umetnoist v blatu! Debeli pa Je dodal: — Naj živi umetnost! Ha, ha. ha. Počasi ae Je pobrala umetnost, obrisala krvavi gobec, vtaknila umetno zobovje v žfznala je, da je rej konec. Iz torbice je vzela robec in si obrisala solze: prekleti kmet, je m'sliila. Preklet*, lažnivi krnc*. Ko bi držati v fa-brikj jezik, bi imel še danes delo. Naj gre, bo vsjij vedel kaj je imeil pri nas. Sla je najprej po cesti in pločnik« in potem čez most. Pomladno sonce ji je sokze it čisto pcksusolo iln t rrnjo dohro corpAmo warm«vvaro hrbet. Miloš Jakopec: TRENUTEK Sva srečala se, ko Je drevje cvelo, ko komaj Je zadihala .pomlad, krog naju vse v zelenju Je bnstelo. Kot cvet dehtela si ln zreli sad< Prešerni vrisk visoko v oblake kot bi presekal toplo majsko noc, tako vsa tiha brc« besede vsake obstala sva v nsisadu. zroc drug v drugem, kar Je v sanjah noč rodila ln v naju sprožil hrepenienJa platt. Cez hipec si po stezi oddroblla, ko si odšla, odšel «j?«m tudi Jaz... PomJad Je spet prišla in natrosila je na vsak pedenj zemlje nežni cvet V nasadu, kjer sva le trenutrk u/.ila na stezi Iščem tvojih nožtc sled ..« Ivan Perhaj: Misel MoJa misel nagajiva, Uho k njemu, tiho pluj; kod pohaja, kaj počenja v tej minuti, prislu.škujl Ce vesel Je ln prepeva, pusti naj se veseli; te Je legel in počiva, naj najprej spokojno spil MoJa misel nagajiva, tiho k nJemu, tiho pluj, če nesrečen kje popiva, reci mu: ne obupuj! NIKOGAR NI Nikogar nI, da bi ga čakal, nikogar m ob url tej. Povsod Je mir In tebe nI, čemu bedim naj Se poslej? V krošnje se Je mesec splazil, tiha noč na vejah gpl. Čemu bedi spomin pri meni, ko tebe davno že več nI. BODICE Reševanje stanovanjskega problema v Novem mestu v lun Izšel, da krčme ne bo več privatne imel. Smo leto« slavili, kaj za k^i n etri t: v koe.RircIh s« vrn*» pi*vwtno l«dnk „*m-. Stev. 13 (316) "»DOLENJSKI LIST« * Stran 5 1 Čas tčče ZNANJE OSTANE Kakor p/ejšnja leta, tako smo lahko s pridom uporabile kot »Gumb«. Prireditev je obiskalo tudi letf^i , imeli gospodinjsko kuharski te6aj. Organiziral ga je ob'^nski ljudski odbor, ki je tudi Vplačeval učiteljico. 21. te-č&/ic iz več občin je prihajalo r«no na predavanja. O gospodinjstvu in kuhanju je predavala Kristina Majerletova, računstvo 14 podobne predmete učitelja Mirko Rauh in Jarnovič, o živinoreji pa veterinar Osred-kar iz Kočevja. , Tečaj je v redu potekal ln upamo, da so si tečajnice pridobile mnogo znanja, ki ga bodo »Takih ečajev še več!« pravijo v Mokronogu V torek 13. marca so v Mokronogu zaključili uspeli zdrav-»tveno-prosvetni tečaj Rdečega križa, ki je trajal 4 mesece. Obiskovailo ga je 42 deklet in žena iz Mokronoga, pa tudi iz •ddaljenih okoliških vasi. Razveseljivo je, da so prav veliko zanimanja pokazale tudi žene in matere, saj so resno poslušale Važna predavanja, ki so bila vsaik torek po 4 ure. Nekatere Izmed tečajnic so obiskovale tudi- gospod i njskti tečaj. Za zaključek tečaja sla predavala inženir Ivo Zobec in ravnatelj Novomeške bolnišnice ginekolog dr. Slavko Penko; obe predavanji je poslušalo nad 350 žena, mater dn deklet, ki so predavateljema hvaležne.za trud in zanimivi predavanji. Odbor Rdečega križa se prav-tako zahvaljuje predavateljema, pohvali pa tudi vse udeleženke tečaja, posebno tečajnice, ki bo Me letos izredno vztrajne in dovzetne za vse, kar so zvedele poučnega tudi od krajevnega zdravnika dr. Rada Kuharja. Rdeči križ Tokronog sodobne gospodinje. veliko ljudi, ki so bili videti za- rt. marca so tečajnice za za- dovoljni z razstavo in kulturnim ključek priredile kuharsko raz- programom, stavo, veseloigro v treh dejanjih Pridne tečajnice zaslužijo po- »V Ljubljano jo dajmo« in skeč hvalo za uspehe in vztrajnost. PROSLAVA OBČINSKEGA PRAZNIKA V MIRNI PEČI V počastitev občinskega praznika je prosvetno društvo »Katja Rupena« v Miru; peči pripravilo v četrtek 16. marca svečano akademijo. Poleg domačega pevskega zbora ln recLtatorjev so sodelovali tudi člani vajenske šole iz Novega mesta. Skupno-so izvedli spevoreportažo »Iskre v plamenih«, avtorja Borisa Sav-niika. Z njo so simbolično prikazali težko obdobje okupacije. Pod taktirk j Bortisa Savnika sta v'o-gi izredno dobro odigrala Neži-ka KoncHjeva in Stanko ReSe-tič, učenca vajenske šole iz Novega mesta. Mirnopečani telesne spevoreportaže še niso videli. Poleg predstavnikov ostalih množičnih organizacij se je akademije udeležil sekretar Mestnega komiteja ZK Novo mesto tov. Ludvik Golob, ki je našo prireditev lepo pohvalil. ♦♦»»♦♦♦»♦»*M« M«»«■♦♦♦♦♦«♦>»♦» Izpred sodišču Tečajnice iz Starega trga ob Kolpi so lahko vesele, saj znajo I ► KOTEKS - LjUbljOTlII zdaj marsikaj novega ? kupuje suho, zdravo smrekovo lubje in ga dobro plača, zato ne sekajte smrckovine prezgodaj, marveč počakajte še nekaj tednov do soka. Za denar, ki ga boste prejeli za 1 u b j e , ne bo šel les iz gozda! Iz G a b r j a se oglaša mladina Včasih je bila mladina v Ga- je po njem. Manjka nam tudi berju pod Gorjanci zelo marlji- primeren prostor za sestanke va, zadnje čase pa ne več tako Tudi oder močno pogrešamo. In ie smo bili v strahu, da bo aktiv propadel. Pred kratkim pa so se mladinci in mladinke, tudi mlajši, zbrali na sestanku, kjer so sklenili, da bodo skušali delo poži-veti in vključiti v organizacijo čimveč mlajših mladincev in mladink, ker se tiati nad 20 le*, počutijo že prestare. Ustanov" 11 bodo folklorno, drama-tsko in pevsko skuoino i'n tako poživeli prosvetno življenje v naši vasi. Sprašujejo, zakaj nas več ne o- Na sestanku je bil izvoljen novi odbor. Želimo, da bo delal in dvignil delo našega kolektiva na primerno višino. Veseli bi bih če bi nem pri delu pomagali tu d.l člani družbenih in političnih organizacij. Ob njihovi pomoči bi bilo naše delo lažje in uspešnejše. AMiv LMS Gaber je NIKOLI NE VEMO, ali in kje nas čaka nesreča. Poravnana naročnina Dolenjskega lista vam jamči brezplačno nezgodno zavarovanje! VLOM V POSLOVALNICO KZ ŠMINEL 22. marca ponoči je nekdo vlo- V Otočcu smo zimo srečno prespali Kakor je žalosten naslov, tako j« bilo letlošnjo zimo žalostno v Otočcu. Otočani smo že dolgo vrsto let navajeni, da ■ od jeseni do pozne spomladi gledamo razne kulturne prireditve. Lr3to3njo zimo pa nismo videli niti ene igre. Mnogi se sprašujejo — zakaj? Veliko jih tudi ve, da je upravni cdbor društva Partizan že jeseni skfienil popraviti oder, ki je bil v takem stanju," da bi se lahko podrl. Odobreni kredit pri občinskem LO nam je zagotovil, da se bodo dela v kratkem za^eia, pa ni bilo vse tako Nekaj denarja se ' j« porabilo za strešno opeko in rfikaj gradbenega materiala, ni lepem rt je bil kredit ustavljen in deto seveda tudi. Kje je vzrok - ne vemo. A.V ni sramota, da so vse nage dobre ' igralske družine- , v bišče potujoči kino. Dolgčas nam mil skozi okno v skladišče poslovalnice kmetijske zadruge v Smihelu pri Novem mestu. Tam je pobral nekaj sladkorja, nato pa si je utrl pot še v prodajalni-co, kjer je vzel iz dveh predalov 23.000 din, žepni nož. nekaj Otočcu in okolici skoro prespale zimo? Veliko prijavljenih go- Ostro je treba obsoditi zlasti malomarnost staršev mladoletnega B. A., ki vzgojno zanemarjajo otroka in ga puščajo, da je padel tako daleč. Ko se je vrnil z zadnje tatvine, je na primer fant doma dejal, da je bil v kinu. Več skrbi in ljubezni stovanj drugih društev je b;lo cigaret, keksov in raznih drob- do otrok, pa bi ne bilo takih odpovedanih zaradi ruševin domu. Igralska družina Dobovo je edina to zimo naštudiraia igro, pa je ne more prikazati domacVamu občinstvu. V društvu pridno dela le tamburaški zbor pod vodstvom tov. Lapajr^ta, ki zasluži s svojimi pridnimi tamburah vso rr>hvalo, saj so se v kratkem času naučili toliko, da so nastopili na proslavi 8. marca. Želimo, da bi jih še večkrat slišali. Kdo je kriv, da kulturna dejavnost v Otočcu spi? Da bi se v bodoče takim stvarem izognili, bodo morali odborniki na se- Svojevrstno muhavost Je 23. jah malo bolj poskrbeti z® dvig marca ponoči pokazal 28-letnl narij. Organi javne varnosti so bili storilcu takoj na sledu. 14-letni A. B., doma ž Grma pri Novem mestu, je priznal, da je vlomiil, v zadrugo in tudi pokazal, kako je potekla vlomna tatvina. Imel je še 21.000 din pri sebi, nekaj pa je zapravil s sošolci. Priznal je tudi, da je ie 16. marca skušal vlomiti v trafiko v Kandiji, pri čemer pa Je bil pregnan, večkrat pa je ukradel tudi kaj drugega. Zažgal je stanovanjsko barako primerov! OBZORNIK dobite v., vseh knjigarnah, kioskih in trafikah. Župnik Verderber kaznovan zaradi kupčije s tujo valuto in zlorabe vere in cerkve v politične name"* Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu se je pred nedavnim zagovarjali župi^k Jožef Verderber iz Vinice pri Črnomlju zaira-di kazn.vih dejanj kupčevanja s tujo valuto in zlorabe vere ki cerkve v politične namene. Ugotovljeno je namreč bili o, da je svojčas prodajal dolarje znanima in medtem kaznovanima prekupčevalcema dolarjev Ivanu Stegne-tu starejšemu in Ani Stegne. Tega kasneje sicer ni več delal, ker se mu je »zdelo nevarno«, kakor je dejal na kazenski razpravi. Svoj negativen odnos do družbe in naše družbene ureditve je župnik Verderber še bolj pakazal lani v dveh pridigah v cerkvi na Sinjem vrhu. Tam >e pridigati o razpadu Jeruzalema in o usodi judovskega naroda, pri čemer je dvoumno dejal, da se prav lahko zgodii, da bo 'udi kakšna evropska država izginila « zemeljske oble. Govorili je namreč o zgodovini krščanstva in pri tem primerjal vso stvar z našimi domačimi razmerami, tako da so verniki razumeli, da meri-s svojimi izjavami na propad naše ^države. Lani je v isti cerkvi tudi pridigal, da so tisti fantje in dekleta, ki so zapustil; domove in delajo zdaij v tovarnah, »obrnili Kristusu hrbet v prepričanju, da bodo tako boljše živeli in v službi boljše napredovali«. Župnik Verderber ie s tem zlonamerno prikazoval naš gospodarski napredek ln boljše življenjske pogoje delavcev, češ da se v tovarnah zbirajo brezverci in da dobro žive zgolj zato, ker so odpadli od vere. Tako pridiganje je seveda prikrita sovražna propaganda proti državi, je pa hkrati izkoriščanje čustev preprostih vernikov v politične namene. Verderber je s *a* kiml izjavami samo potrdil, da je protj naši ustavi, saj izjavlja, da se ne strinja z našimi ustavnimi določili, po katerih vlada pri nas svoboda vere. Če upoštevamo, da je bil župnik Verderber svojčas že kaznovan zaradi utaje davkov na Škodo skupnosti in da je preproda jal dolarje, nam postane'ra-zumljiivejše 'rodi njegovo pridiga- nje. Okrožno sodišče ga je za- postopka zategadelj nI na mestu* radi teh kaznivih dejanj obsodilo O pritožbi okrožnega Javnega na 4 mesece in 15 dni zapora, tožilca bo razsodbo Vrhovno so- pogojno za dobo dveh kt, opxo- dišče LRS. srilo pa ga je piač'ila stroškov kazenskega postopka. Proti sodbi Okrožnega sodišča se je Javni tož.lec pritožil, češ da pogojna odložitev izvršitve kazni za dobo dveh let ni na meru. Kolo je ukradel Niti dokaj stroge kazni ne preženejo, posameznikom apetit po tujih koles. Zasaiftni pri tatvini se izgovarjajo na • vse načine. Ta je bil pijan, pa ni vedel, k«j de- Obroženi Verderber je že pred- la> dn^i si je hotel kolo" samo kaznovan, iz kaznivih dejanj no- »posoditi in ga pot-am vrniti, i ,' ri. tretji se je zimotil in nI vedel, či- ve obsodbe pa je prav tako viden gavo je ,„ pwJobno. njegov negativen odnos do druz- Dragan Marinkovič. hermomlkaS bene ureditve v naš: državi s ka- lz Ćuprije, se je na Silvestrovo tero se ne strinja, kakor je sam kratek čas zadržal v gostilni Fer- kiavii Boli bi Wio treba v sod- U* v Novem mestu. Ko je šel jzjavn.^Duij d> oj;o treoa v sou v6n> je vzel ^ kolo< bi upoštevan rudi družbeno ne- last F v Pi,jan iot ie bil_ se Je varnos: kvršenih dejanj, saij je z nj:m precej trudil proti Preč-dobro znano, kako negativno lah- ni, kamor Je Sel prenočevat k ciko vpliva duhovnik v cerkvi na 8«"«"- Ko Je slišal, da gredo v- t* j. •,■ - « • proti nJemu ljudje, je kolo odlo-mnozico ljudi s pridigami, ki pre- 4ll v Clbcestim Jarek in o^^i hajajo v več ali manj pr.krito naprej. Po zaslug; poštenih ljudi, sovražno propagando. Prav tako ki so kolo pobrali :n prijavili zaje znano, da ima župnik na Vi- devo lM> ie lastnik dobil kolo - l^llU- j,—„„ nazaj še isto noč. Za tatvino konaci s podružnično cencrtio na , . -„__•,___,, .__,M _ c. . r , , •ji ji 'esa Je Marinkovič obsojen v od- binjern vrhu sraJen vj dohodkov sornosti na 6 mesecev zapora. iz svojega pokJJca, za kar je tu- ■ ■ ' ■ .....■■ ■ ■ ■ d i obdavčen, po'eg te?a pa uživa tud? nadarbimVo posest-vo. Opro-stlitfcv pfllaciiLa scroSkov \sodnega Dopisujte v Dolenjski list! A CM) # w Gajski - brzopotezni prvak Redni brzopotezni turnir za prvenstvo Novega mesta za mesec marec je bil, kakor kaže. težko pričakovan, saj že dolgo ni bilo podobnega tekmovanja. Mogoče je bila prav zato tokrat udeležba več kot zadovoljiva, saj se je za prvenstvo prijavilo nič manj kot 17 šahistov. Poleg članov SD Novo mesto so sodelovali tudi 3 gimnazijci, člani SK »Stojan Puc«, ki kot gost še član trebanjskega šahovskega društva, o katerem pa je zadnja leta bolj malo slišati in bi bi3o prav, če bi tudi to šahovsko enoto spet obudili iz trdega spanja. Ze prva kola so pokazala, da bo Gajski glavni favorit, ln vsak, ki je tako mislil, se tokrat ni uštel pri prognozi. Gajski Je vodil od začetka do konca m Je varjem (3. razr.), Krajničamcem (2. razr.), Redkom im Gabrijedči-čem (oba 4. razred). Izven »konkurence« so igrali Picek, Mikec in prof. Dobovsek, od katerih sta zadnja dva svoji partiji dobila,' medtem ko Je Picek že popolnoma dobljeno partijo izgubil. Na prihodnji siftiultanki bo igral proti višješolcem in nižješolcem novomeške gimnazije petoplasirar ni na prvenstvu Dolenjske, drugo-kategorniik Jože Prime. Simultan« ka bo v nedeljo ob 9. uri dopoldne v gimnaziji. Dva brzoturnirja in simultanka Gajskega ' Mladi šahisti na novomeški < i-naziji so čedalje marljivejši. t i-ra1 ni tedna, da ne bi igra!* kakega brzoturnirja ali simultanka Z novomeškim šahovskim društvom so se dogovorili, de bodo ■vsako nedeljo dopoldne igrali si- povsem zasluženo osvojil natSuov multanko z najboljšimi novome- prvaka mesta. Za drugoplasirane, ga Avseca in prav tako za četrto-plasiranega Primca je končni izid skoraj majhno presenečenje. Oba kulture v Otočcu. Ivan GriCar Nudimo kavč« (oreh, furnir) po nizkih cenah. — Izdelujemo vse vrste pohištva In izvršujemo vsa v mizarsko stroko spadajoča popravila. — Obnavljamo staro pohištvo. Priporoča se MIZARSKA DELAVNICA, Brod št. 1 p. šmihel pri Novem mestu Telefon: Novo mesto 148 Anton Plantan, brezposelni ključavničar, stanujoč v Novolesovi baraki na Prešernovi cesti v Novem mestu. Podnevi je popival v Novem mestu, ponoči pa, ko se je vračal domov, je vzel v kozolcu M. T. nekaj slame in jo odnesel v barako, kjer sam stanuje. Sredi hodnika je med lesenimi stenami slamo zažgal, nato pa šel v sobo kjer je prisluškoval, kaj bodo počeli sostanovalci, ko bo požar izbruhnil. K sreči so ljudje v baraki ogenj pravočasno opazili in takoj pogasili, Plantan pa jo je nato pobrisal skozi okno ln se oborožil z nekim železom, če bi mu kdo oviral pot do bližnjega mlina. Kmalu nato je bil v rokah varnostnih organov, pred sodiščem pa bo že v kratkem lahko povedal, zakaj je hotel .pnestečiti skromne sostanovalce. Skerlj in Sila (tretje in prvo plasirani s prvenstva Dolenjske) merita moči šk'mi šahisti. Prvj je preteklo nedeljo igral n. kategornlđc Ivan Gajski s 35 nasprotniki. Pohvalno sta začela bolj slabo, toda fin'š frjg? ^«*r* ie bil presenetiliv. Avsec le po dekleta, saj do sedaj o ženskem šahu na Dolenlskem še ni bilo slišati. Vsekakor pe bi bilo .pravilno, da bi na bližnjem okrajnem In kasneje reipublišikem prvenstvu Igrala tudi ženska ejtipa novomeške gimnazije. Rezultat simultanke je 133 v korist Gajskega. Edino dvema 1e uspelo premagati Gajskega. To sta bila osmošolec Miha Hrovati6 in petošc-lka Marija Mikec. Za brzoturnirje smo že omenili, da so postali zelo priljubljeni. Na zadnjih dveh je igralo 22 mladih Sahisiov. Na prvem Je med 12 udeležene; zmagal. Jure Picek z 10 in pol točke, takoj za nJim pa sta bila Hrovatič irl. la1 ameriški film »Macao«. Pred-etnvn v nedeljo ob ts.3fl url. MOKRONOO! 1. s-prlla: amerl-akl uturvni Mm »Kapitanov ra.1«. DO!.. TOPMCE: 31. mnrca In 1. aprl'la;! švedski film »Gospodična JuTjJa«. Predstavi obakrat ob ]fi no url 1. aprila: a-merljkl barvni film »AHce v pravljični deželi«. Pred«tnva ob iS 30 uri. 1 aprila: »mer'Ak! fMm »Nanuk s severa«. pr(Vy*tBVa ob 10.30 uri. i. aprila: •menflikl film »Rdeč! znak za hra-brn*t- Prciionva ob 19 30 url. 7IT7.EMBERK: 1 nnriift; ame-ItAk' film »Trile knvnl'ril«. i>"AOAvrS: u, marce m X. •oriln: angleški fPm »Dolgo je pomnil«. Potujoči kino Novo mesto predvaja smeriak! film .Podvodna črta«: v prtek, 30 mnrca. od jn url v Prefnl: v »nboto, 31. marca ob 19 ur v Otočcu v nedeljo, i. s-orila. ob M, uri v Rkoc-Jo>>i-«*ool1e priredi 10, npr'hi 1-cVitev. V»,r»onlc« od so do i no d'n dobite pri obč. CJZ vldern-DoUre-Po«e. MALI OGLASE KUPIM VSE VRSTE1 rabljenih ck-'ik različne velikosti m debeline. Ponudbe na uprave liota (126-56). MLINARJI POZOR! Prodr.m vodno mlinsko kolo (železno) z železnimi rozetaml in prlpada-Jočmi zobčanikl (trtbami) 8 pre'dležjem ln ležaj i za 15 HP, več ležajev (bronastih) 50—80 mm 0 ter nekaj detov za žage Mlin Kovačič, Novo mesto PROOAM otroško posteljico. Naslov v upravi lista (lftl-56). FRIZERSKO DAMSKO pomočni. c« sprejme takoj salon Zupan, £1« v Metliki. KUPIM VSE VRSTE rabljenih desk različne velikosti in debeline. Ponudbe na upravo Usta. (126.56) OPOZORILO Podpisani Martin Kaplar 'Marija Gerdeštč In Alojz Povše iz Novega mesta izjavljamo da bomo tožili vsakogar, kdor bi kad govoril o našem zasebnem življenju. IZ MATIČNIH URADOV NOVO MESTO V preteklem tednu Je bo rojenih 10 dečkov to 14 deklic. Umrli so: Stlpanlč Amalija roj. Jakša posestnica. 57 let lz Kloštra. KavSek Marija ^tharlca v pok 59 let iz Žužemberka. Kirnje Leopold, posestnik. 70 let. z Moč. vlrj«. Porok ni bilo. G0TNA VAS Umrli so: Pire Ana, gospodinja. 68 let lz Dol. Lakovnlc. Pcnca Franc užitkar 8!) let. s Sol pri Ratežu. Muhi* Franc, kmetovalec. 83 let. iz, Jurn« vasi. Luzar Janez, krnet. 7* let, s Sel pri RatežU Iz novomeSke porodnišnice Pretekli teden so v novoineikl porodnišnic; rodile: 1'avUn Marija iz Gotne vasi — dečka. Slepnn Ivanka tz Bojanje vasi — dečka Abrnm Ivank:i iz Lodeče vasi — dečka Cekutn Ivonka Iz Dol. Prekope — deCka, Soni^ar Marija iz Stnolenje vnsl — dekilco. Mmkovič oUa iz Bistrice — dečka Ramovš Jutka s HcVna — dečka. Petrina Marija tz Metlike — deklico P,učnr Antonija z RetLI — deklico, Pasi'* Katarina z Vrtače — deklico Blait-n'k Franč'ftka lz Vel. Llnovca ■-detkllco. .Turan Martina iz Metlika — dečka. Zupan Nez« Dol. Prekope - dečka Jevšek Marija lz Cegeilnlce — dečka Martar Blažena lz LJubljane — dečka, Jerak Angela z Dobrave — deklico.. Zlrar vera iz Novega mesta — deklico. Zupan Marija it Trebnjega — deklico Mal| Marija s Krke — dečka, Vidrih Olga lz Ločne — dečka SovanJ Marija iz Novega mesta — dečka; Buko. vec RozaliJa lz Dečtne - dečka. De Reggi Marjeta tz Novega mesta — deklico Jožef Sliva lz Ha-rinje va*t — dečka Sva^ger Antonija iz Črnomlja — dečka. Kronika nesreč Pretekli teden so s« ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: BartolJ Stanka. Šiviljska vajen- ka Iz Irce vasi, se Je pri delu 7.bodla z Iglo v levo nogo. Jak-ljevl* Ana. žena posestnika 1« svržakov. Je padla ln si poškodovala levo roko GerđcSlč Matija, sin posestnk« z Goleka, Je padel po stopnicah ln si poškodoval levo nogo Por Kirel. prl-lc4no«tni delavec z Orošja. al Je pri vlačenju hlodov z verigo po-ftkorlovBl 2 pršita leve roke. Janeza Mavsarja. sina po^stnika z Iglenika je na cesti pri Oiehku ,kokazaln viden napredek. Naoadalec Garnl-zile Bukvi* se Je Izkazali s 13 goli. Rokometni tekmi med Partlza nom ln OnrntzMo Črnomelj] so poleg domačinov prisostvovali te-lesnovzeolrv uč'tplll in profesorji okrala Noto mes+o ki so bili na sestanku v Črnomlju, M.k in lojer imajo na razpolago telovadne rekvizite. Je telesnovzgoj-no življenje na visoki ravni, med, tem ko na drugih šolah kljub ničar, Skobe, Segedin, Okrogli* prizadevanjem učiteljev in profe itd. Veliko pričakujemo od mla- pereča vprašanja telesne vzgoje davnim z«ji«t oživelo, Se nadalj- na šolah. Kjer je dana možnost nih vidnih uspehov. sorjev Df zadovoljivih uspehov. Na takih šolah je najbolj priporočljiv rokomet, ker z njim lahko zainteresiramo vse dijake na navadnih igriščih. Mnogo Je bilo govora o športnih dnevih, kako naj bi jih čim bolje organizirali, in o načinih Izvedbe, s katerimi bi bili tudi dijaki zadovoljni. M-k Slovo od zimskih športov Iz naših telesnovzgojnih društev svoje vrste. Sedaj so se najprej prihajajo razveseljiva poročila, da obrnuli na dijaško mladino ln so dobro Izkoristila ugodne snež- uspeh nI izostal. Mladi gimnazlt n)e razmere. Naj ob čami, ko se cl so se za ta šport že navdušili 7itna poslavlja, zapišemo, da so v 1n že pridno trenirajo. Na prvih Žužemberku . priredili enoteden- tekmovanjih so nekateri dosegli k mufarsXtl tecaJ, đa Je bil0 prav solidne rezultate. Najboljša ' „„„ra mPKt„ t«*itov r»a sta bila Dušan Trampu* in Jože v, N«yem mestu Ve* tečajev iza Mikec, ki sta od 50 možnih do- pionirje In cicibane Itd. Bilo Je seglB 41 krogov. Za nitma ni dosti tudi ve* tekmovanj, o katerih zaostajal Falkner Stanko (39 kro- smo !c pisali. Zc1q dobro so bile dih strelcev, ki mnogo obetajo. Temelji strelskega športa v Novem mestu so postavljeni. Upa mo, da pridni novomeški strelci ne bodo odnehali v dobro zastavljenem delu. S. D. Mladi gimnazijci med strelci Novomeška strelska družina »Vinko PaderiHč« je začela z množičnim vključevanjem mladine v gov) Upajmo. da novomeški slretcl pripravljene društvene tekme na Mirni, kjer le tekmovalo nađ 30 ne bodo ostali samo pri vklluče- tekmovalcev. Tekmovanje je pri- vartju dijaške mladine. ampsk da bodo skušali pritegniti tudi delavsko m vajensko mladino, ki Je prav tako potrebna zdravega razvedrila v športu. F. M. NOVOMEŠKI STRELCI V LJUBLJANI Predzadnjo nedeljo so bil! novomeški strelci na republiškem tekmovanju z zračno pu*Vo v Ljubljani. Čeprav niso mogli stre. ljatl s svrtlim orožlem, so dosegli dobre rezultate: ekipa Je zbrala 2001 točko od 3000 dosegljivih. Posamezniki : 1. Ivkovi* Marjan (Mirna peč) 217 točk (od 300 možnih). 2. Skobe Anton (Novo me«to) 214, 3. Ple-ničar Andrej (N. m.) 238. 4. dr. Parit* Marlan (N m.> 236. 5. RlfeJl Dani (N. m.» 728, «. Rozman Anten fVflrna pe'1 207, 7. Kpferle Anton ,u"mu. Zares ni samo skrb društva, kako bo reševalo težka maWal"a vpr-šanja, ki ga tarejo. Njeeovo delo mora dobiti večfo pomoč družbe saj je njegova de'avnost namerilna izobraževanju ln prosvetlievanju_ ljud^ih množic. Zamiel. sm-ožr-no na občnem zboru o vsaj dveh koncertih leto. ki bi j h pripravili vsi no-vrnie^ki pevci in pevke (*lanJ 7borov KD. Svobode, Novoteksa. Smihela In drugih kolrkVVov) bi »uresničeno toplo pozdravili vsi, ki i!m je pri srcu kulturen napredek novomeške občine. Prav tako pa bomo veseli, ko bodo uresničeni tudi ostali Dlo-dni sklepi občne?a z^ora Prosvetnega društva D-'šan Jereb, k~kor se ie prejšnje KD pre;me-novalo. Novemu odboru žeHmo pri delu, ki mu ga je začrtal zbor v petek 16 mar a. zares kar največ uspehovI (Nadaljevanje) Vendar pa ne smete misliti, da je stanovanjska stiska, ki je v Novem mestu že kar prislovična. edini vzrok kaznivih dejanj zoper čast. Sodišče je obravnavalo tudi primere, ko je prišlo do tožbe med osebami, ki imajo dovolj udobna in moderna stanovanja. Tu tiče vzroki drugje. Ta očita oni, da ji zapeljuje^ moža, ona očita tej amerikanske pakete, tu je spet po sredi staro sovraštvo in podobno. Vidimo, da tudi v mestih niso redki primeri, da pride do žalitve iz ljubosumnosti. V mestih se tudi pogosto dogaja, da v primeru, kadar se dva stanovalca iste hiše spreta ln do onemoglosti ozmerjata, oni, ki je bolj borben, vdre v stanovanje svojega nasprotnika, kamor se je slednji umaknil, ter ga tam še premikasti. Večina so predmet »razžaljen-sk:h tožba« besede, ki skoro niso vredne omembe med pametnimi ljudmi. Vsak količkaj kulturen človek bi šel mirno preko tega in tako bi ostal osramočen tisti, ki ga je hotel sramotiti. Tožarjenje za take malenkosti je samo zapravljanje časa, denarja in povzročanje nepotrebnih potov in razburjenja sebi in drugim. Tudi sodnik ni tu Izvzet. Verjemite mi, da se mu včasih kar meša od * rafalov »sladkih« besed, ki švigajo sem ter tja po razpravni dvorani! Ob teh prilikah ima priložnost marsikdaj slišati sočnejše izraze, kakor pa v najzakotnejši pristaniški beznici! Potrebneje bi bilo sodniku reševati težje* primere kriminala, kakor pa take »jezikarske« zadeve! Vendar je treba tudi take stvari vzeti v roke. Nasprotno pa se naleti včasih pri kaznivih dejanjih zoper čast na skrajno nesramne in vse obsodbe vredne primere. Strupen jezik pokonča več ljudi, kakor pa vojaški meč — tako pravijo stari ljudje in rečem vam. da se niso zmotili. Neverjetnih podlosti In nizkotnosti so zmožni nekateri ljudje! S takim težjimi in obsodbe vrednimi primeri, kakor tudi s primeri, za katere je škoda izdati vsakega dinarja, je sodna, kronika silno bogata. Naj jih nekaj naštejem. Neki poročen moški, ki je prišel v spor zaradi vrta s svojo prav tako poročeno sosedo, se je pričel pred ljudmi ustiti, kako in kolikokrat je z njo »občeval«. Razumljivo je, da je njen mož pobesnel in da* se Je pojavilo vprašanje razveze zakona. Ženska je nesramineža seveda tožila in s tožbo uspela, ši-rokoustneža pa je sodišče poslalo za 10 dni v zapor. S tem je le-ta predobro pokazal svoj zna- Takih tečaj ev ne bo nikoli dovolj KMETIJSKO-GOSPODINJSKI TEČAJ V ŽUŽEMBERKU JE LEPO USPEL Ob koncu novembra lanskega leta se je v 2užemberku zadel kmetijsko gospodinjski tečaj. Sprva Je bilo celo nekaj pom-slekov, naj bi tečaja lotos sploh ne bilo, toda prijav je bilo vedno več. Kmetijska zadruga Je dala prostor v Zadružnem domu, nabavila štedilnik, občina Je prispevala za nabavo posode in nekaterih kuh njstkih potrebščin . in. dala kurjavo, gospodinjska učiteljica Zvonka Baškovič pa je ■ pomočjo KZ organizirala in vodila tečaj. 34 deklet Je redno 4-krat tedensko prihajalo v Žužemberk. Le neikaj Jih Je bilo domačink, ostale so prhajale lz okoliSfcih vasi, precej iz okolice Sela — Žužemberk, Križa, Vrho-ve^a, s TrebČ in Budganje vasi. Dvakrat tedensko so posluAala predavanja o kmetijstvu, vrtnarstvu, mlekarstvu, svinjereji ln kokosjerej:. Za te predmete sta iz Novega mesta prihajali tov. Cmlovanova ln Ing. Robidova. Dekleta so poslušala še predavanja o gospodinjstvu, negi dojenčka, o zdravi prehrani, higieni. Tov. Vute J h je seznanil z našo družbeno politično stvarnostjo,. V dveh skupinah so po dvakrat tedensko kuhale pod vodstvom mlade, a izurjene domačinke Karmele Mlakarjeve. Ročnih del jih je učila tov. Baškovičeva. V mesecu februarju so pripravile družabno ^prireditev :n nastopile z veselo enodej aniko na odru. Enkrat jih je obiskal ln predaval o razvoju človeka dr. Oblak iz Novega mesta. V nedeljo, 14. marca Je bil tečaj zaključen z lepo pripravljeno dejo na vrsto ob posebno slovesnih priliikah. Pokazale ■ so tudi izdelke ročnih del. Razstavni prostor je bil okusno opremljen in so ga tudi to pot poživljale slike domačina tovariša Mlakar- razstavo. N* njej so prikazale preprosto, s zdravo jn okusno pripravljeno hrano za delovnega Človoka, s posebnim poudarkom glede vtta>m nov in boja proti alkoholizmu. Seveda' ni manjkalo tudi kuharskih umetnij, ki pri- ja. Razstava Je ves dan privabljala Številne obiskovalce. Med drugimi sita si Jo ogledala tudi tov. Cešarikova in tov. Kastelic iz Novega mesta. Dekleta so povabila svoje starše. Njim in tečajnicam je spregovoril najprej /naJtucđ Tekla sta zkozl gozd ie dobro uro, ko je pričelo rahlo d.-ževati., Vliče je pozabil, da je starejši tabornik, ki si je zaslužil že nekaj odlikovanj in ki Ima že vrsto taborniških izpitov in veščin. Rad .i* prepustil vodstvo mlajšemu tovarišu. Vedel je, da je njegovo znanje načrpano iz knjig, Rok pa je v resnici preživel otroška leta le v gozdovih. Vsaka kretnja mladega pollndijanra Je Izražala toliko trdne volje in samozavesti, da Je bil Vilče vesel, da ga ima za tovariša. Deževalo je vedno močneje In Vllče se Je spraševal, kje bosta prenočila. »Kaj ko bt poiskala kakšno votlino, Rok?« »Ne, votlina je poleti zelo mrzla. Najti morava hojo, tam si urediva prebivališče.« .9. Se sta tekla precej časa ln Čeprav sta bila mokra, ju ni zeblo, ker sta se naglo gibala. Naenkrat se Je Rok ustavil ln splezal na veliko drevo. Ko so Je razgledal, je v daljavi opazil skupino lepo rnšče-nih hoj. Brez besede se je spustil na tla in fanta sta v lahkem drncu spet tekla. Radovednost je gnala Vllčeta, da ni zaostajal za Rokom. tO. Pritekla sta do velike hoje. Rok je upognil spodnje veje In Jih s količki pritrdil na tla. S svežimi gostimi vejami so padale ua veje in polzele na tla. 11. Ko sta se v spleteni koči spogledala, Jima je bilo toplo, saj sta napela pri delu vse svoje sile. Izpod sosednjih dreves sta nagrabila v uto kup jelovih igel. Indijanec Je veselo se smeje zlezel ■» kup ln se pregrnll z iglami. Vllčeta je slce- rba-dalo... 12. ...vendar Je posnemal Roka. »Tu bova spala .do jutra«, je dejal Rok. »Morda ho dež ponehal, potem bova zakurila ogenj. Ce ne, ostaneva tu ln počakava. Koža ho kmalu utrjena In naju ne bo zeblo.« »Kaj pa živež?« Je zaskrbelo Roka. »Ne hoj se, vsega je v gozdu dovolj: jagod, korcnlulc, rib...« predsednik KZ Tone Blatnik. Pohvalil je vnemo deklet za izobraževanje in poudaril potrebo po takih tečajih. D:razii Je upanje, da bo marsikatera od deklet poskušala izboljšati življenje doma. Rekel Je, naj se ne nehajo izobraževati ]n naj skušajo vplivati Še na domaČe fante, da bi obiskovali kmetijsko nadaljevalno Solo. Spregovorila sta tudi tov, Kastelic in upravnica gospod njeke-ga centra iz Novega mesta, tov. Cešarkova. Poudarila J« dobro lastnost vsake gospodinje, da s preprostimi sredstvi nudi družini zdravo in dobro prehrano. Vodstvu tečaja in vsem, ki so kakor koli pomagali, da Je tečaj lepo uspel se je zahvalila ena izmed tečajnic. L* težko so se dekleta ločila, saj so tri mesece preživele povezan« a skupnimi skrbmi, težavami in uspeh i. Za konec so zapele ie nekaj narodnih pesmi ln svojo kuharsko himno. Tudi slikale so se za spomin. Prav gotovo se bodo uspehi tečaja pokazali marsikje že kmalu, da se bo ž vljenje na trdi in skopi suhokrajnski zemlji izboljšalo ln postalo lepše v domovih, ki J.lh bodo vodile in urejale mlade izobražene gospoduje. M. K. Kako so v Metliki sprejemali v Partijo Po Italijanski kapitulaciji je bil olajšan sprejem novih članov v KPS. Pa so šli AtareJši član i-aktivisti do ljudi, ki so se izkaza.! v borbi proti okupatorju in sploh aktivno podpirali narodno osvobodilno borbo, ter j in povabili med članstvo Partije. Tako je prišel aktivist tudi' k nekemu možakarju v Metliki, ki je bil znan naprednjak že izpred vojne In tudi med vojno je ve* •čas sodeloval z NOB. Ko mu je aktivist razložil kako in kaj, pa je možakair dejal: »Veš, ne čutim se zrelega za v Partijo. Predlagam pa, da na mesto mene vpišete mojo ženo Micol« Kam se boš skril? Tudi to je bilo med vojno v Metliki, Neki možakar se Je spretno izmikal službi v partizanskih enotah, hhneč hudo bolezen. Domačini so vedeli, kako je z njegovo »boleznijo«, pa so napisali na steno njegove hiše. »Kam se boš skril, ko pride svoboda?« To ga seveda ni prizadelo. Takoj ob osvoboditvi je Izvlekel iz skrivališča osebni avlo in pričel z njim služiti denar. Napisu na steno hiše »Kam se boš skril, ko bo svoboda?«, se je pridu-užii še pripis: »V avto!« Ko v starih fcr"* V okraju Cačak je 30 poštarjev dobilo trobente. Z njimi bodo sporočali Hudem svot prihod v vas. Pametno ln zanimivo, čeprav malo starinsko. Uspešen K v Pavo Kukrič lz Vidova sela (pri Drvarju) ]a ujel 240 kun zlatic. To je bil bogat lov ne samo po številu kun, ampak tudi po zasiužku — Kukrič je za vsako kožo dobil 15.000 din. Pretep svetopisemskih* agentov Dogodilo se je v ameriškem mestu Terre Haute. država In-dinna, da sta se na cest' stepla dva prodajalca svetih pisem. Vzrok je bila menda nelojalna konkurenca pri prodaji »svetih bukov«. Da le bil postavljen spet »mir na >emlji« Je morala posredovati policija. čaj. Tudi če bi res kaj' ime!* med seboj, bi moral biti ttolikfll moža, da b; to, kljub nastakvnu sporu med njima, obdržal za*.^ Katoliška vera uči svojega bližnjega ljubiti, vendar pa s« je pred nekaj meseci v razpravni dvorani okrajnega sodišča v* Novem mestu pokazalo, da s* nekateri »goreči« verniki te zapovedi ne drže. V neki vasi Ifcrjj pobožna ženska, ki vsako nedeljo hodi k maši. Po maši pa j« zbirala pred cerkvijo krog ver-, n:h poslušalk in jim pravila v najbolj banalni obliki, kako j» neko dekle splavilo. Te govorice so se razširile po celi dolini, ker ženska tudi drugod nii mirovala z jezikom. Tako So> prišle na ušesa tudi prizadete, rnu dekletu, ki je žensko zaradi obrekovanja tožilo. Prinesla j* zdravniško potrdilo, ki pravi, da je ©poino nedotaknjena, zdrav-, nik pa je še pripomnil, da so take govorice slabo vplivale Ca duševno stanje dekleta, katero se je zdravilo že na živčnem! oddelku bolnišnice v Ljubljani. Tako so te perverzne trditvs obdolženke padle v vodo in ss pokazale, kot podla izmišljotina. Zaradi svojih nedeljskih, »pomašnih« pridig, je moralat obrekljivka seveda v zapor. Črnka Autherine Lucy se bori za enakopravnost To se je dogodilo na amerM škem jugu v mestu Birming-. ham, kjer so prepovedali Studij na univerzi črnki Lucy. Ckire- kli so ji pravico, da bi se izobraževala med belimi ljudmi. Zaradi tega so nastale velike demonstracije. Ves napreden svet obsoja tako zapostavljanje ljudi drugačne polti ki to v Ameriki, kjer tako radi poudarjajo svobodo !n enakopravnost. Federalni sodnik v tej državi je odločil, da univerza mora sprejeti, črnko med svoje slušatelje. 26-letna Autherine je odločila, da se bo borila za enakopravnost, ker to ni samo boj za njeno pravico, pač pa za pravico vseh črnopoltih ljudi v Amjerikri, OH OGLE MIRNA KRI Dicntlemen John je prčsel v trgovino. 'Rad bi zvdro, veliko vedro*. Trgovec mu ga prinese. John si ga nataćno ogleda ^pa pravi: »Tole b*> dobro. Prcsvm, zavijte 'ga in pošljite v Spifaigfidd ulico st. lr>. Ko ie fnl že nwd vrati, se obrne in doda: >Pa ("impre) ga pošljite, veste: hisa nam gori.* FILMSKA ZVEZDA Filmska »zvezda* je sla po potni Ust. »Ste poročeni?* je, vpraial ur.-.dnik. »Da, od časa do f&sa .. .* PRAZNOVERNOST »Ali pomeni nesrečo, fe sreča* mo črno mačko?* »Ja, odvi trto je, kai) ste: č&ovek aH — rmš!* SE ZGODI... Obtoženec; »Ne pozabi te, da sem se poročil leta 1942... Cez nekaj dni je izbruhnila vojna.* «k| .Sodnik (ki je tudi oienjen): »Prav res, tudi to se zgodi...€ NAROBE SVET »Veš, zadnjič sta se pri Vrhniki hudo zaletela s svojima a?;(omobilom.u Šoferja »Mleko-promet* in »Sloreni-ja-nno«. Spasno, ti pot>em.«r »Kaj bo špasno, če je bilo nesreča??« . »Čakaj: komisija je namreč ttaotouila, da je bil Šofer »Slo-venija-vino« trezen, šofer »Mleko-prometar pa nasekan.« »Lepa reč, meni ze ne bi prišlo na misel, da bi pomival posodo!« »Haj tudi meni nI, pač p« moji ženi!«