104. številka. „EDINOST" uhata po trikrat na tedpn ▼ finstili ii-danjih ob torkih, četrtkih in aobotahlt. Zjutrnnju istlunje izhaja oh H. uri zjutraj, teći-rno ]>n ob 7. uri večer. — Obojno izil*njp »tarif: sa Jeilen mfi«"o. . t. — .Wd, irven Av.riiJ« t. 1.*» u trt iursm , . . 2.rtu , ta pol leta . . . .S.— ... M vae leto . . » 10.— ... I«.— Na naročbe brez priložene naročnine m ne jemlje oilr. Posamične številke se dohifnjo » pro-dajalnicah tobaka t' Iratu po 9 nrč.. iiven Trata po S nv£. Sobotno Tefterno tsdanje v Irntu 4 nA.. izven Trsta S o i. Izdanje za četrtek 29. avgusta __(v Trato, v četrtek zjutraj dne 21» avgustu 189S.) Tečaj XX. EDINOST Oglasi *f. rur-noe po »*rtru » petitu; ta ukiI'iIh i ■|eh>!i>; pro-tor, ko'11. i»r o(«"2» mi lnih »r»n». l'o-lnnn otoirtnire in ile, il.i- iiiriOi ot;U«i itd. ko 'n'unitjo |>.i f»o^'>r< biti fri«iiko»'iiin. k*r oefranku* •» <■< o «pr.<| imajo. h prontt« poštnine. Glasilo slovenskega političnega dru&tva za Primorsko. „f^„1(IJ< stare in poznane stvari so to, kar nam pripoveduje celjski list o bratomornem boju na Kranjskem, atnpak tudi — resnične. Ali pretresel nas je zares žalosten nasvet, ki ga daje kranjskim Slovencem štajersko glasilo v zaključku svojega člančiča; nasvet namreč, da narod naj ne posluša več. svojih voditeljev. Kajti taki nasveti, ako so le količkaj utemeljeni, so znak grozne ti a s t a v š e poli-t i š k e korupcije. „Domovina" se je tu doteknila skeleče rane; to boli res, ali — potrebno je bilo. D&, potrebno je bilo: ako se nočejo spametovati voditelji, s p a in e t u-j e j o n a j se v o 1 i I c i, — med n a r o-dom samim nastani reakcija! Pri drugačnih okolnostih bi morali le obsojati take nasvete, kakoršnega je napisala „Domovina", kajti razdiralec in grobokop svoji narodnosti je oni, ki bi hotel rušiti disciplino s tem, da poživlja narod ua upor proti voditeljem. Dobra, trdna organizacija je potrebna vsakemu narodu, koliko bolj našemu narodu, ki ima pri svoji maloštevilnosti toliko in mogočnih nasprotnikov! Dobre organizacije pa si ni mogoče misliti brez voditeljev! Nasvet „Domovine" morali bi torej smatrati herostmt-kim, ako ne bi bili odnošaji na Kranjskem dospeli do one točke, kjer stoje danes v resnici. Tako pa skoro res ne vidimo druge poti iz tega kaosa, nego je ona, ki nam jo nasvetuje „Domovina". Nočemo se prepirati danes, da-li je povsem prava diagnoza, ki jo je napisal celjski list. o strankah na Kranjskem, ali naglasiti moramo, da je nastala na vseh straneh tolika zmešnjava v pojmih, kakoršna more nastati le po skrajni politiški korupciji. Nam vsaj se ne vidi glavna nesreča v tem da imamo na Kranjskem dve stranki: .narodno* in „klerikalno" ; ampak nesreča je v tem, da je borba zadobila uprav odurne oblike. Deljenje naroda v stranke je celo dobro in koristno, dokler iste tekmujejo v poštenem delu za blaginjo na-r o d a. Tako plemenito tekmovanje povspe-šuje lepolitiško zrelost naroda in vspodbuja voditelje na obeh straneh k podvojeni delavnosti. Dokler stranki le tekmu-jeti — a se ne koljeti —, dokler se ne po-služujeti v borbi za svoja načela nelojalnih sredstev, je le želeti, da imati krepko organizacijo in pregrešno bi bilo poživljati pripadnike te ali one stranke, na upor proti voditeljem. Po taki blagohotni borbi dozoreva med ljudstvom pravi zmisel za politiško, ustavno in parlamentarno življenje, pojmi se bistrijo in slednjič pride do veljave vse ono, kar je dobrega na tej ali oni strani. Ako pa se je tekmovanje prelevilo v čisto navaden prepir, ako so na mesto načel stopile osebne ambicije, ako stranke niti ne mislijo na to, da bi z argumenti prepričale nasprotnika, ampak ga hočejo kar ugonobiti, ako stranke ne le zamečejo vsako stvar, — ne morda zato, ker je slaba, pač pa zato, ker je prišla od naspotne strani — in celo podpirajo nasprotnika naroda, da le vržejo polence pod noge domačemu nasprotniku — potem ni zameriti onim rojakom, ki se ne sučejo v tem divjem vrtinci, da ničesar ne žele bolj, nego to, da bodi k o n e c takim razmer a ni in. — t a k e m u v o d s t v u. Tako je razumeti nasvet .Domovine* kranjskim Slovencem, o katerem priča sleherna vrstica, da ga je napisala poštena slovenska duša. Žalostni so taki nasveti ; žalostno, prežalostno, da je prišlo tako daleč, da izvenkranjski Slovenci prihajajo s takimi nasveti. Nasvet Celjskega lista je sicer žalosten ali narave n pojav odnošajev na Kranjskem. Voditelji strank pa naj premislijo vendar enkrat hladno krvjo, treznim razumom in — slovenskim srce m, da-li so njim samim v posebno čast — take posledice njihovega prepira! Politiške vesti. V Trstu, i'ie 28. avgusta 1895. K položaju. Grot Badeni se je že povrnil v Lvov. Kakor javljajo poljski listi, vsprejme ga cesar vnovič dne 14. septembra, novo ministerstvo pa se sestavi še le početkom oktobra. — Namestnikom v Galiciji utegne biti imenovan bivši tlnančni minister D u n a j e w s k 1, Sodbe po raznih listih o grofu Badeniju pa skoro niso vredne, da bi jih beležili; jedni trde, da misli zasnovati približno staro koalicijo, drugi menijo zopet, da je veliko prepreviden, da bi svojo usodo spajal z usodo rapidno propadajoče stranke, kakoršna je nemSko liberalna, tretji trdi celo, da je prišel sedaj celo pravi čas za česko-poljsko zvezo itd. itd. V očigled tako raznovrstnim ugibanjem je pač najbolje potrpeti in čakati, da videtno, kaj nam prinese prihodnost, in pa pripraviti se previdno za vse eventuvalnosti. O razmerah v Gorici piše med drugim „Reichspost* : „Občinski svetovalci goriški hočejo sedaj za vsako ceno biti — lojalni. Kako se pa strinja ta vsemu svetu zglašena lojalnost z njih vedenjem ob odhodu goriške garnizije ? Po vsej Avstriji velja patrijotiški običaj, da se poslavljajočemu vojaštvu skaznjejo primerne časti, to pa tem bolj, ako se je odhajajoče vojaštvo — kakor jo bilo to v res-uici v Gorici — skozi več let vsikdar vedlo uzorno in uljudno. Našemu občinskemu svetu, Žalostna posledica domačega boja. Zadnja številka celjske „Domovine" piše: „Brezpotrebno politično strankarstvo med Slovenci na Kranjskem utegne na novo škodovati ugledu Slovencev, ako bi se n. pr. na novi razpor ozirali volilci pri bodočih deželnozborskih volitvah; kajti jedna kakor druga obeh slovenskih strank utegne svoje kandidate priporočati in smešiti kandidate nasprotne stranke ter begati volilce. Da ni prepir kranjskih Slovencev v n a č"e 1 i h utemeljen, to smo videli po ljubljanskem potresu, ko je bilo tako lahko mogoče pri mestnih volitvah doseči jedinost. Pa tudi res! Kaj mislite, da so „liberalni" Slovenci kranjski res liberalni? Kaj še: zakaj pa so njih voditelji v državnem zboru izrazili željo z družiti se s konservativnim klubom?! Ali so mar konservativni Slovenci kranjski res „klerikalni" ? O tistih možeh, kateri mislijo v imenu te stranke voditi deželnozborske volitve, se to že ne sme reči. Kakošne grehe pa imajo torej slovenske stranke na Kranjskem? Naj-veči greh je ta, da so začele zopet razpor delati, jedna kakor druga. Volilci naj bi radi tega voditelje obeh strank na ta način kaz-novali, da se v tem obziru ne ozirajo na pisanje političnih listov na Kranjskem, pa tudi ne na priporočene kandidate teh strank, zlasti kadar ne bosti gledć priporočenih oseb jedini. Ves politični razdor na Kranjskem je namreč bolj osebne nego stvarne narave, razloček je le v tem, da je konservativna stranka, če se 2e tako imenovati sme, v narodnem obziru včasih preveč mlačna in da breznačelno in brezpotrebno očita nasprotni, da je zeI6 ah izključno narodna, ko se vendar dA obema dokazati in očitati, torej tudi pravi „narodni" ali „liberalno-narodni" stranki, da ste obe veliko premalo narodni. — Zato svetujemo kranjskim volilcem pri bodočih deželnozborskih volitvah : postavite se na svoje noge, izbirajte si sami ne samo poslance, ampak tudi kandidate in ne ozirajte se na needine Ljubljančane, toda samo dotlej ne, dokler se zopet ne združijo, kar jim iz srca in brez novega potresa želimo — in to vse le v interesu slovenstva". Verjemite, da nas je zazeblo notri v dušo, ko smo pročitali ta nasvet kranjskim Slovencem v glasilu štajerskih Slovencev. Ne zato, ker nam je morda „Domovina" ponudila novih žalostnih razkritij — ne, vse je staro, vse to so poznane stvari, kar nam pripoveduje celjski list o naravi in postanku narodnega prepira na Kranjskem. In ne le PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. 180 Zgodovinska pri po v en t XVI. veka. Spisal A. Š e no m. (Dalje.) „A kdo, kdo nam je račun pokvaril, kdo?" razvnela se je banica. „Kdo?" zmajal je brivec z rameni; „to, to vprašauje grize tudi mene. Kajti dal bi desno oko, da mi je izvohati to tajno roko, ki je pomešala mojo pajčeviuo. Sedel sem ves dan na jednem mestu ter sem si razbijal glavo, toda nič in nič. Britve mi, da bi imel jaz za lek babjo vero, mislil bi, da je sam gospod Bog. A moral je biti človek, ker niti Bog niti duh ne stavlja volčjih pastij, Da Vam povem po pravici, Vaša milost, meni se je ločiti od Vas, meni je zapustiti ta nesrečni Zagreb*. „Ti da pojdeš?" „Moram". ,A zakaj ?" „Bojim se, da mi je nekdo došel na sled, a to bi bilo zlo zame". „Ti ne smeš od mene," zapovedala je banica. „A kdo naj mi to brani ?" „Jaz". „Kako ? S čim ?" „Ovadim te". „A jaz Vas". „Pomisli, revež, da sem banica; kdo naj veruje takemu propadlemu človeku ?" „ltes je", dodal je zlovoljno brivec. „K vragu, pozabil sem na sodce in zakon. No, a kaj hočete od mene?" „Pavel hoče vzeti Doro!" „Seveda. Prvi dan po Treh kraljih poroči ju kanonik Vramec". „Tega ne sme biti!" „Ej, naj ne bode. Meni je prav". „Ne uganjaj šale. Ti moraš to zaprečiti". „A kako?" „To je tvoja briga!" „Dam gospodiča ubiti na cesti izza grma. Je-1: dobro tako?" „Vrag!" „Ali-- Brivec zašepetal je banici nekaj na uho, a ona mu je prikimala glavoj. „Tu imaš zlata!" pričela je banica glasno, ponudivša brivcu polno mošnjo. .Hvala Bogu, da sem pogodil Vaše misli. Ali ako se vse izvrši, bodem tnogel potem iz Zagreba V * „Bodeš mogel". „Ali prej pridem po svoj potni trošek". „Pridi I" V tem tretiotku prikazala se je senca na hodniku pred baničnimi vratmi in izginola iz hiše. Pevaje iu zvone polnoj inošujoj šel je brivec v svoje prenočišče, ne da bi bil opazil senco. V tem zaoril je v nočni tišini Garncov hi i pavi glas: „Gospodarji in gospodinje, dvanajsta je ura odbila! —" „Ha ha!" zašepetal je brivec za-se; „moj prijatelj Garuc kokodaka polnoč. To nekemu odklenka!" ki je po zatrdilu oficijoznih glasil „trezen* in „zmeren" in v katerem sede več c. kr. uradnikov in celo jeden c. in kr. major v pokoju, pa se ni videlo vredno truda, da bi bil spremil 7. in 13. lovski bataljon, ko sta odšla k velikim vajam in se ne povrneta več v naše mesto. Občinski svet odreja navadno, da mora mestna grrdba svirati ob manj važnih iu manj patrijotiških prilikah; v tem slučaju pa je pokazal posebno zmernost: tiho in brez slovesa morali so oditi vrli lovci! Dne 17. t. ni. so imeli v občinskem svetit polna usta patrijotizma iu zgražali so se na tem, da se dvomi o lojalnosti istega. Naslednjega dne pa ni se videlo umestno istemu občinskemu svetu, da bi bil razobesil le jedno samo črno-rumeno zastavo v proslavo rojstnega dne našega vladarja, to je ua istem poslopju, kjer so se poprejšnjega dne vsprejeli glasovito resolucijo o — svoji lojalnosti." V tej resoluciji so bili namreč protesto-vali proti „sumnlčenju" njih lojalnosti po časopisih in v državnem zboru. Gospoda gn-vore o sumničenjih, kjer imajo pred sabo dejstva, z dokazi in vzgledi podprte trditve. Te naj ovržejo najpopred in potem naj še le — tožijo. Posebno pa ne moremo razumeti, kako so gospoda toliko naivni, da hodijo k ministru tožit — neodvisno n o v i n s t v o. Mar bi hoteli, da vlada uvede preventivno cenzuro, da le ne bi kdo zinil besede o — lojalnosti mestnega zastopa goriškega! Kes odčudovanja je vreden židovski liberalizem, naj ga že opazujemo v nemškem ali v laškem taboru !! Zato pa jo tudi spoštovanje pred tem liberalizmom povsem primerno njega — vrednosti. Papežev nuncij Aglianli itn Dunaju je med najbolj obsovražljenimi osebami v liberalnem taboru, odkar je potoval po Ogrskem in je bil pri tem toliko nepreviden, da ni hvalil cerkvene politike ogerske vlade. Ovajali so ga na Dunaju, ovajali so ga v Rimu, strmoglavili so radi njega celo ministra Kaluokyja in trdili sleherni hip, da so šteti dnevi nuneijevega bivanja ua Dunaju. Slednjič so se pa gospoda menda vendar le naveličali večnega — laganja iu pripoznavajo malodušno, da v Rimu niti ne mislijo na to, da bi odpozvali nuncija, ampak da isti sloji celo v prav dobrih odnosajih se sedanjim ministrom za vnanje stvari, grofom Gulocho\v-skim. Mi pa se veselimo, da židovsko-libe-ralna drevesa vendar n« sezajo d.) oblakov. In zapomnijo naj si, da naloga nuncija je le ta, da brani interese katoliške cerkve, ne pa interese židovstva. 42. nemški kutoli&ki sliod vrši se ravnokar v Monakovem IMeležbaje ogromna ; došli so ua shod malone vsi člani centruma v državnem zboru nemškem, več škofov in Senca, kakor da je od daleč sledila Co-kolinovim korakom. Videvša, da je brivec vstopil v hišo, krenola je proti mestnemu ozidju, spustivša se po lahko doli ua breg potoka Medvednice. Zažvižgala je trikrat pred malo kolibo. „Kdo je V" odzval se je hrupen glas, a iz bajte izstopil je haramija Uudak. „Je-li si ti, Jerko ? Dovelj sem se te načakal. KakSne novosti prinašaš?" „Zlo je — jako zlo!" odvrnol je Jerko po tiho. „Pojdi. Miloš, pojdi, poleti v Mokrice. Dopovej Pavlu, kako je francoski polkovnik hotel ugrabili Doro, a kako sem mu jaz pokvaril račune. Ali da ni še rešena. Ti ves, da zahajam pogostoma v bansko hišo. Kdo se briga zame? Kajti nem sem in gluh. Priplazil sem se do baničinili vrat. Pri banici je bil oni zlotvor, brivec". „Brivec ?* odvrnol je haramija zamišljen. „Dal bi puško, da mi ga j«' videti". (Dalje prih.) učenjak"*. Tudi vodji ogerskih katolikov, grofa Zichy in Esterhazy, d'»31a sta v Mo-nakovo. Dar ruskega carja Ćrnijrori. Iz Ceti-nja javljajo dne 27 t. m.: Ladij a .Rostov* dospela je iz Kronštata v Bar Donesi* je carjevo darilo Ornigori, : 30 000 pušk, 1.*» milijonov nabojev, več topov in mitralčz, dinamita in drugih potrebščin za vojno. Raz ic ne vesti ..Hanmbal ante portas!-', ali v moder-nem jeziku : ,.R u s i so pred vrat m i l*4 tako vsklicuje v strahu in grozi vrli naš „II M a t t i n o". Mar se je preobrnil „II Mattinov* koledar v strahu pred „sveto Rusijo*, da kaže predpustno dobo o koncu pasjih (lilij, ali pa je njegovemu poročevalcu zmešala velika vročina še ono malo pameti, kar jo je imel, vsega tega ne vemo. Neovržna resnica pa je, da trepeče JI Mattino" pred Rusi, ki so neki došli — po poročilu ,11 Mattinovega* verodostojnega (???) dopisnika — že minoli teden v Trst, naselivši se stalno na .prijaznem holmcu Svetoivanskem*. Ta ruska naselbina da hoče ohraniti popolnoma svoj narodni značaj, živela da bode patrijarhališko pod načelstvom popa, ruska „Svetoivanska* občina bode imela božjo službo v stari, zapuščeni Svetoivanski cerkvi, katera je že last omenjene naselbine (!!) in baš tako je tudi pokupljeno zaruskonaselbino vse zemljišče, ležeče okolo cerkve (!!!) Najstrašnejše pa je to, da je ta »ruska naselbina*, — o kateri seveda ne zna živ krst ničesar — le nekaka „avantgarda", kateri bode sledi a ? kratkem še cela tolpa ruskih rodbini Ubogi „Mat-tino* I Ti barbarji požro gotovo vse Lahe, nas pa, ki smo „rusofili", objamejo v bratski vzajemnosti. Mar ni to strašna usoda, ki preti .miroljubnim* tržaškim Lahončkom, ali ni to prava pravcata „marea slava* od daljnjega Vstoka?? Kar zjokal bi se človek! — A kje je pobral vrli „Matiino* to strašno novico? „Slišal je nekje zvoniti, a ne zna pri kateri cerkvi", kakor pravi naš narod. Vse to strašilo se omejuje na dejstvo, da so trije pruski podjetniki (a ne ruski I!) pokupili pri Sv. Ivanu dokaj plodnega sveta!! O „Mattiuo*: buona gente — mangia ,la foglia" — e uon sa tiiente. „II Piccola* skrbi. Na drugem mestu govorimo o gorostasni .raci", katero je izvalil vrli „Matiino*. To budalost posnel je po svojem „confratellu" klepetee „II Piccolo* v včerajšnji svoji številki. Po svojem starem običaju uganja neslane svoje šale z „rusko naselbino pri sv. Ivanu* in zaključuje z vprašanjem, da-li bode trebalo, da nam ruski konzulat potrdi potni list, kadar bodemo hoteli k sv. Ivanu? Ne, tega ne; ali „Piccolo* naj nam verjame, da se bodemo uiogli i nadalje Kvoboduo gibati, ne le pri sv. Ivanu, ampak po vsej tržaški okolici, ne da bi iskali dovoljenja za to pri — italijanskem kon* zulatu! „Piccolove* skrbi so torej prazne, kajti nikdar nismo še čuli, da bi Rusi niti v sanja!. mislili na gospodstvo v tej pokrajini, pač pa čivkajo že vrabci na slednji strehi, da nekdo drugi že od nekdaj prav poželjivo preži po tem našem tržaškem o-zemlji ter da je tu li med nami lakilt izdajic, ki popolnoma soglašajo s hrepenjenjetn ,,o-uega drugega", predobro poznanega „nekdo*. O dobri „II Piccolo", mi poznamo le predobro — tvoje skrbi! Je-li to knjiga za avstrijske iole? Sloveč italijanski pisatelj obelodanil je prekrasno knjigo, katera je prevedena v razne evropske jezike. Knjiga je, kakor rečeno prekrasna; Italijani smejo se diviti izvirniku, morejo občudovati lepoto jezika, a morejo se tudi ponašati z — vsebino. Ta vsebina pa je vendar po nekod taka, da mora žaliti patrijo-tiški čut vsakega Avstrijca; umevno je torej, da knjiga nikakor ni za rabo v naših šolah, kjer naj se naša mladež vzgaja v čistem avstrijskem duhu. A kljubu temu zahtevajo učiteljice na ženskem liceju v Trstu — in Trst pripada baje še Avstriji — kategorično, da mora vsaka gojenka imeti to knjigo. Da li se na ta način vzgaja avstrijsko mišljenje, sodi naj sleherni iz naslednjega članka, priobčenega v tej knjižici pod zaglavjem „Italia". Ta člančič slove v točnem prevodu: „Italija. — Pozdravi jo, domovino o nje slavnostnih dnevih tako-le: — Italija domovina moja. plemenita in mila zemlja, kjer sta se rodila oče in majka, kjer bodeta pokopana, kjer se nadejam živeti in umreti, kjer vzrastejo in umrejo m«ji otroci; krasna Italija, velika in slavna skozi mnogo vekov, zeditijena in svobodna od nekoliko let sem, ki >i obsevala svet z lučjo božanstvene umnosti in za katero je padlo toliko hrabrih mož v boju in poginilo tolike junakov na krvniš'.em odru ; vzvišena mati treh sto m-št in trideset milijonov otrok; jaz, dete, ki te še ne pojmim in te še ne poznam popolnotra, jaz te častim in te ljubim z vso svojo dušo in ponosen sein, da si me rodila ti ter da se smem zvati tvojim sinom. Ljubim tvoja blesteča morja in po-nosne tvoje planine, ljubim tvoje resnobne spomenike, ljubim tvojo slavo in tvojo krasoto; ljubim te in častim te vso, kakor oni dražestni tvoj del, kjer sem prvikrat zagledal solnce in čul tvoje ime. Ljubim vas vse v jedni ljubezni in z jednako hvaležnostjo: junaški Tinin, ponosna Genova, učena Bohinja, dražestne Benetke, mogočni Milan; vse vas ljubim z jednako sinovsko udanostjo, uljudnaFlorenca in Palerma grozovita,ogromni in krasni Neapelj, in čudnpolnl, večni Rim. Ljubim te, domovina sveta ! In prisegam ti, da hočem ljubiti vse tvoje sinove kakor brate, da hočem v svojem srcu vsikdar spoštovati tvoje živeče velikane in tvoje velike pokojnike ; da bodem delaven in pošten državljan, vedno prizadevajoči si oplemeniti se, da postanem tebe vreden, vporabivši najskrom-nejše svoje sile v to da nekega dne izginejo raz tvoje lice beda, nevednost, krivica, zločin in da bodeš mogla živeti in razširjati se mirno v veličanstvu svojega prava in svoje moči. Prisegam, da ti hočem služiti kakor mi bode možno: z umom, z rokami, s srcem, pohlevno in drzno in ako pride dan, v katerem bodem moral žrtvovati zate svojo kri in svoje življenje hočem umreti, kli諧 v nebo sveto tvoje ime in poslavši zadnji svoj poljub blagoslovljeni tvoji zastavi.* Lepe, krasne besede — z italijanskega stališča; ne moremo si pa misliti, da sodijo taki spisi v a v s t r i j s k e zavode, kjer se vzgajajo avstrijski državljani!! 0 zadrugi gostilničarjev in krčmarjev Čujemo, da namerujejo par zavednih slovenskih gostilničarjev sestati se dne 3. septembra ob 4. uri pop. na zaseben pogovor v kavarni .(Jommercio* o razmerih pri tržaški zadrugi gostilničarjev in krčmarjev, Uverjenje je splošno da je sedanji zistem po rečeni zadrugi le škodljiv in bilo bi res na svojem mestu, ako bi se stavili na občnem zboru primerni nasveti za spremembe. Mi se svoje strani poživljamo slovenske gostilničarje, naj se polnoštevilno udeleže občnega zbora zadruge ki bode dne 5. septembra ob 4 uri popoludne v z a-družnih prostorih Muogo jih je morda, ki niso še dobili ali morila tudi ne dobe povabila; toda to naj jih ne plaši, kajti pravico priti na občni zbor ima vsaki, naj je že plačal svoj prispevek ali ue. Razstava plastične podobe bitke pri Ku-stoci. Obiskovanje te razstave bilo je doslej jako povoljno. Med nami živi več vojaških veteranov, ki so se bili udeležili te bilke in umevno je, da prihajajo po večkrat ogledat si ta umotvor, M vzbuja v njih srcih toli ponosne spomine na nedavno minulost. — Opozarjamo še jedenkrat,da je podoba razstavljena v dvorani društva „Austria", ulica Corso list. 47 ,1. nadstropje. Razstava je odprta, kakor smo že omenili, vsak dan od D do 12. ure dop. in od l do 7. ure pop. Ustopnina je 20 nč. Kmetijska šola na Grmu pri Novemmestu na Dolenjskem. Slavni deželni odbor kranjski razpisuje ravno zdaj deželne ustanove te šole. V razpisu navaja tudi, da na Grmu i plačujoče učence sprejemejo. Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki prav toplo priporočali te šole našim trdnim gospodarjem. In zakaj jo priporočamo ? Zato, v prvi vrsti, ker se v nji poučuje v narodnem slovenskem jeziku. Na Grmu ni potrebno, da je nemščine nezmožni mladenič, jedno, to je prvo leto le za to v šoli, da se nemščine v toliko priuči, da zamore izključno nemški pouk v drugem in tretjem letu razumeti, kakor je to n pr. v štajerski deželni vinarski šoli. Na Grmu dovrši vsak učenec šolo v dveh letih. V drugi vrsti priporočamo pa to ' šolo zaradi njene popolnosti. Ona je vinarska, sadjarska in poljedelska. Z bodočim šolskim letom prične strokovnjak tudi predavati o gozdarstvu. Svojo lastno sirarijo zadobi ista, kakor čujemo, tudi prav v kratkem. Vsi nastavljeni učitelji so sploh poznati strokovnjaki in narodnjaki. Poučuje se pa pač v vseh, kmetovalca dandanes neobhodno potrebnih predmetih. Kakor posnemamo iz letnega poročila šole, so njeni učni predmeti ti-le: verouk, slovenski jezik, zemljepisje, računstvo, geometrija in geom. risanje, zem-Ijemerstvo in zemljem. risanje, fizika in meteorologija, kemija, coologija, botanika, mineralogija. poljedelstvo, rastlinstvo, živinar-stvo, urejenje kmetijskega gospodarstva in knjigovodstvo, živinozdravilstvo, trtarstvo-kletarstvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo, čebe-larst.o, gozdarstvo, nemški jezik, kakor ne ohligaten predmet. Posestvo šole na Grmu je jako obsežno in izgledno obdelano. Šolsko poslopje, kakor tudi gospodarska poslopja, so vsa namenu primerno urejena. S kratka, kmetijska šola na Grmu zasluži vse priporočitve. In zato svetujemo našim trdnim kmetiškim gospodarjem, da pošljejo svoje gospodarstvu namenjene sinove, katere bi morali na kaki drugi neslovenski kinetiški šoli vzdržavati na lastne stroške rajši na Grm. Iz raspisa slov. dež. odbora je razvidno, da plaučuie plačujoči učenec na Grmu za hrano in stanovanje le 9 gld. na mesec, za šolnino pa 20 gld. na leto. Hrana je prav dobra, stanovanje prav lepo in posebno snažno Res je sicer, da Primorci nimajo pravice do deželnih ustanov kranjskih, čujemo pa, dobodo prav lahko izdatne podpore od visokega c. k. ministerstva za poljedelstvo. Slednjič nam poroča vodstvo, da so se vsi dosedanji učenci na tej šoli s Krasa, iz Trsta in Istre vel' prav hvale vedno; bili so napredni iu pošteni. Neki posestnik donel je osebno na Grm zahvalit se, ker je njega sin na tej šoli postal ves drug človek. Izletnikom v Prago naznanja odbor, da se s privoljenjem dotičnih železnic dobivajo legitimacije, oziroma vozni listki do 31. avgusta pri odboru, a zadnji dan, to je dne 31. avgusta pa na vseh postajah, na katerih bode naš posebni razstavni vlak vprejemal popotnike-izletnike. Tako je omogočeno pridružiti se vlaku tudi tistim rodoljubom, ki se morejo še le zadnji trenotek odločiti za potovanje na narodopisno razstavo češko v Pragi. Kužna bolezen na parniku. Predvčerajšnjem opoludne dospel je iz Santosa v naše pristanišče parnik „Szent Istvan" parobrodne družbe „Adria". S tem pamikom dospel je krmar Matej Babič, rodom iz Lovrane, bolan za osepnice (koze). Poveljnik je stvar prijavil kompetentni oblasti, vsled tega prišla je zdravniška komisija na parnik. ki je dala bolnika prepeljati v bolnišnico, parnik in popotnike pa temeljito razkužiti. Kolera. Iz Lvova poročajo dne 26. t. m.: V Tarnopolu je obolela zopet jedna, torej peta, oseba za kolero. Umrle so doslej tam za to kngo 3 osebe. Okrajno glavarstvo odredilo je strogo preiskavo stanovanj gledč čistoče itd. — V občini Dubno (ruska Poljska) širi se kolera. Nevarnost je tem veča, ker v kratkem vojaštvo odide k vajam in z vojaki zapustijo tudi vojaški zdravniki mesto, civilni zdravniki pa niso kos svoji nalogi. Policijsko. Predvčerajšnjem okolo II. ure dop. vtihotapil se je neznan tat s pomočjo ponarejenega ključa v skladišče sena Štefana Hervatina, ulica Rafflneria hšt. 2, ter ukradel iz zaprte miznice in blagajne: razne srečke, vredne 60 gld., 1 stotak, l petdesetak, 4 bankovce po 10 gl., 6 po 5 gl., jeilno žepno uro z verižico vred, vredno 18 gl. in 2 raenjici. Drznega tatu iu lepi njegov plen išče policija. — Posestnica Kliza udova .Tungher prijavila je policiji, da ji je neznan tat vkradel voz, vreden HO gld., ki je stal pred vratmi nje stanovanja v ulici Bnschetto hšt. 34. — 34 letno brezposelno deklo Frauico Krese iz Toplic na Dolenjskem so zaprli, ker se je po noči klatarila po ulici Miramar. — 24 letni dninar Ivan Tens iz Ti žiča na Goriškem razgrajal je pijan v ljudski kuhinji v ulici Farneto. Stražarji so ga spravili v zapor. Koledar. Danes (29.): Obglavljene Janeza Krstuika. — Jutri (30.): Roza Liman-ska, devica; Herinet, muč. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 5. uri 23 min., zatoni ob 6. uri 44 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 21 5 stopinj, ob 2 pop. 27.5 stop. C. Književnost Slovanska knjižnica. To prevažno književno podjetje g. Andr. Gabrščka v Gorici je že dospelo do 41. snopiča. Doslej smo prejeli 17 čeških, 7 ruskih, 6 hrvatskih, 5 poljskih, 3 lužiške, 3 srbske, 2 slovaška prevoda pri-povestij, novel, slik in dr. ter 8 slovenskih izvirnih snopičev. Lepo število! Vsak Slovenec in vsaka Slovenka bi morala biti naročnica te bogate in velezanimive knjižnice! — V dvoj« natem snopiću 38.— 39. so izišle Funtkove „Izbrane pesmi*, od katerih čisti dobiček je namenjen podrti Ljubljani. Funtkove pesmi se ne odlikujejo po globočini mislij, raznovrstnosti in izvirnosti motivov in idej, pač pa po svoji ljubeznivi priprostosti, prisrčnosti in - resnosti. Funtek ne pozna tiste nezdrave, zoprne sentimentalnosti; on ne joka in stoka, ne božka vsake rožice, ne opeva vsake zvezdice, — on je pesnik — mož, ki pozna življenja Sladkosti In britkosti iz lastne sku-šinje, ne iz blodne domišljie, zato ne pretirava nikdar. Naj bi segli torej rojaki po njegovih pesmih, katerih je g. Gabršček tiskal 1000 izvodov nad število naročnikov! Cena 50 n/* tako nizka, da bi niti med Nemci ne d za ta denar tako lepe in dobre knjig ki je zlasti primerna za godovne, rojstvene in praznične darove! — Snopič41. nam je prinesel .sliko iz življenja v pol* pretekli dobi": „Posavček*, spisal Anton Sušnik. Dasi ni snov kar nič nova, izvirna in smo čitali v raznih literaturah že nešteto povestij o .najdenčkih", — dasi bi mnogi dogodki potrebovali za svojo verjetnost večjih, krepkejših motivov, — dasi so značaji motni« često nerazumljivi in posebno psihologiCni zapletek in razpletek jako površen, bode povest splošno ugajala. Pisana je mično, spretno; tudi jeziku ni kaj prida očitati. (Le nekatere fraze so — amerikanske! N. p. boj roji: krokarska mati; vzdih se privali ; karijero učiniti i. t. d.) Nevarna pa in prav nepotrebna je lokalizacija povestinega dogodka v Ljubljano. Sila zoprna je tudi uloga dr. Svetine pri porotni obravnavi. Tak efekt je sila obrabljen in čisto neverjeten. Reja 1 n o s t je pač vsa drugačna! Tisti dolgi samogovori morilke in samomorilca so tudi tak6 smešni, da bi sodili v — glumo. Kako se vede n. pr. „ubogi Jonatan* s pištolo! — Torej več psihologične motivacije, manj fraz in več izvirnosti! Nadejamo se od g. Sušnika kaj zrelejšega in — novejšega. — Žal, da je g. Sušnik umrl ravno te dni. (Op. ured.) J o s. Golobov. Najnovejše vesti. Trst 28. Cesarica odpotuje z Dunaja v Trst istega dne, 31. t. m., ko zapusti cesar 1*1, da odpotuje k velikim vajam na Oesko. Dne 1. septembra se vkrca cesarica na jahto .Miramar*, ki jo prepelje na otok Krt". Cesarica ostane baje 3 tedne na otoku Krf. Bad Gaatein 28. Glasom piBma, došlega v hotel „Germania", dospe knez Bismarck tu sem dne 17 septembra. Tiflis 27. .Tifliser Zeitung* objavlja oklic armenskih škofov v Bitlisu in Mostu do ruskih Armencev, naj pomagajo turškim Armencem. Neki armenski list javlja iz Bey-rutha dne 29. julija t. 1., da so oboroženi roparji napadli neki armenski samostan ter da so zlo ravnali s tamošnjimi dušebrižniki. Tr^ovIn«ko brzojavk«. Eailmpitita. Pfienioa /a »pomlad 0.76—6 78 ršoi ioK xa september i896 «.30 «l<> 6.31. Oves z« ionen 5.85—3.8'* It* za jelen 585-IV86 Komna /a juli-argst 5-28—0.10 zainaj-juui 1896 4-49—4.51. J'Aouioo nova od ih kil. f. 6 05-615 ml 79 kil. »'. 6l0-G.20\ ud »0 kil. t. «.15-0-30 od 7» kil. f. 6 25 -6 35, ud «2 kil. fnr 6.35-6.40. le^uiHii «"70 -7—; jiromi G----rt-tfO rž nova 5.40-5.30. Menica: stalna, dober promut, Prodaja 35000 nit. Hr/ 5 nvč dražjo, Vrem«: lepo. fraga. N«ruuiiiiani Hludkor ta argunt f. 12.05. nuva lotina 12 37. malo mirneje l'raga. Comrifugal novi, ponavljan-r Trat in carino vred odpošiljate* priicoj f.28 25-38-50. HTguit aept. (. 28.50--.— Coneani