Leto V., štev. 81
LfublJana, četrtek, 3. aprila 1924
Cena 2 Din
Izhaja ob 4 zjutraj.
stane mesečno 20'— Din ia inozemstvo 30-— , neobvezno
Uglasi po tarlfu.
Urednišlvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto m politiko
Upravnlštvo:
Ljubljana, Prešernov* ul. it. 54. Telet. it. 34
Podružnici i
Maribor, Barvarska ul, U. Celje, Aleksandrova fe
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812.
Ljubljana, 2. aprila. Volitve so na vidiku. Hoče jih vlada, ki čuti, (la je dolžna izzvati odločitev naroda. Opozicija pa na največjo »čudenje javnosti naenkrat izjavlja, da ji volitvo niso ljube in zahteva «ilelo».
V tem oziru treba vzeti v roko sporazum, ki so ga glede ustanovitve ta-kozvanega opozicijskega bloka podpisi gg. Davidovič, Korošec, Spaho b pristankom gosp. lladida. Ta sporazum p bil javnosti do poslednjih dni poselil neznan, kor so ga skrbno držali tajnosti. Po tem sporazumu se stranke bloka «mogu primiti vlado samo, ako bi ta vlada dobila ovlaštenje da razpusti Narodnu skupštinu i provede ilobodne Izbore«. V zvozi s tom je g. Mič odredil, da naj so odglasuje sa-no proračun, potom pa od njega podpirana vlada gre v volitve.
Iz toga in vzporednih izjav vseh opo-ticijskih vodij jo razvidno, da je šlo separatistom le za volitvo in za to, da ravno oni vodijo volitve. Kaj to pomeni v Bosni, Banovini, to ,ie znano, pa tudi v Sloveniji in Vojvodini hi na državnem krmilit krepko podpirali teror od spodaj.
Ze pri zadnjih volitvah so oboroženo Itadičeve trume doloma na konjih od vasi do vasi širile teror. Kdor jo bil na nunu, (la bl volil proti RRS.fi. je bil v nevarnosti, da mu zažgo hišo. Na ilan volitve ni bilo varno iti iz hišo, ee nisi bil pristaS IIRSS. Tudi v komisije so prihn.inli ljudje, ki so enostavno dopuščali samo Radičevo Skrinjico.
Tega teror ;a mora biti konec. Pri ra« v Sloveniji si ic ST.fi predstavljala, da bo v strahu držala javno nameščence, pro toč jim. da jih v slučaju avtonomne np prevznmo, upala jo, (ln hn nsvoiivši «Kmetiisko družbo* vplivala na kmeta in da bo stavila nnnredniake ried dva val ia rja, t. j. mod farovž in okrajno glavarstvo. Orožnike so pretili izmenjati, poštnrio preganjati, učite-liem na hi kazali Dnniokloiev moč upokojitve in premeščanja po starih lenih kraniskih vzorih. Zares lop položaj, da H bilo nad narodno zavednimi ljudmi proglašeno obsedno stanje. Vse to so jo zaprečilo z ustanovitvl-o «S,imo'.-tnlnpga demokratske,<ra klu->a». Klerikalci v strahu, da jim od 21 ticrov ostane dobra polovica mrtvih i>a bojišču. so upali na pomoč od zgoraj. da jih zavarujejo. Sedaj besnijo in to kakor brez uma.
Komunikž JDS, ki ga danes priob-fuiemo, pravilno opozarja, da se je Maj dognalo, da jo federalistični •'M Moka imel ž njim le on in to grdo šoten nam»n: dobiti v roko volilni a.na-rat in vladni pritisk ' na nacijonaine elemente. Klerikalci so toroj predno-Kavljali, da bo JDS pomagala voditi foje lastne ljudi in nacijonaine može sploh — na morišče!
Pa je šlo federalistom le za volitve pod njihovim vodstvom, so vidi tudi iz Pripora, ki ga naenkrat kaže opozicija proti volitvam, Dnsi so demokrati, vo-<leč volitve, v preSanskih krajih in po vsej državi v praksi pokazali, da jim e vsaka nezakonitost tuja, opozicija vpi,io, da ne mara volitev. To pa le zalo, kor bi jih bila rada vršila z vladno pomočjo.
Te dni bo padla načelna odločitev, Maj bomo imeli volitve v oblasti in v prodno skupščino. Napredni Slovenci. če odbijemo male drobce, ki vidijo Ptivsodi samo svoje osebice, imajo farno en interes: mesto državnoprav-iiih_ fantastov (ree.te klerikalcev, ki 'voje konjsko kopito skrivajo v avto-»omistigno obuvalo!) poslati v skupino n a ci j o n a I n e može s pro-framom pozitivnega gospo-J a r s k e g a in kulturnega d e -11 za Slovenijo.
nemogoče
RAZMERJE MED VLADO IN OPOZICIJO. — SITUACIJA DOPUŠČA LE ENDEN IZHOD: RAZPUST.
Beograd, 2. aprila, p, Položaj je ostul danes neizpremenjen. Delo v verifika« cijskem odboru napreduje ter jc dose« daj verificiranih Skupno žc 61 radičev« skih mandatov. Danes se je trdilo, da r.c Narodna skupščina sestane že v pondc« ljek, da bl v plenumu potrdila verifika« cijo, nakar bi mogli radičevci priseči. Ker pa za nadaljno skupščinsko delo ni pripravljenega nič materijala, se zdi sklicanje seje za pondcljek zaenkrat Ie malo verjetno, akoravno ni izključeno.
Čim bodo radičevski mandati verifi« cirani, nastane v parlamentu sledeče razmerje: Vlada bo razpolagala s 131 poslanci, blok pa z 01 radičevci, 33 dc« mokrati, 24 klerikalci ter 18 muslimani, kar da 136 glasov. K opoziciji je šteti šc 11 zemljoradnikov, Ncmce, džemijet, socialiste in nekaj »divjakov«. Del te opozicije jc napram eni kakor drugi strani nevtralen, zcmljoradniki so opo« zicijonalci za vsako ceno. Iz te raz« vrstitve je razvidni vsa težavnost par« lamentarne situacije. Opozicijonalni blok sc trudi na vse načine da bi pri« dobil Ncmce in džemijet ter ojačal svo jo številčno premoč. Pričel je tudi ak« cijo na dvoru, da bi prepričal krono o potrebi, da se njemu izroči volilna vla« ! de. Cuje sc, da je danes dr. Korošcc I z.iprosil za avdijenco in da klerikalci | spravljajo tudi radičcvcc pred kralja, I kar pa ti odločno odklanjajo. | Redno delo parlamenta vsekakor ni I mogoče in gre le za vprašanje kedaj sc bo skupščina razpustila. Opozicija jc silno nervozna, ker vlada ne knže no« benega vznemirjenja in opozicijski listi neprestano dokazujejo, da treba pustiti blok na krmilo. Vendar resni politični krogi smatrajo za izključeno, da bi Ra« dič mogel dobiti upravo države v svoje reke.
Rusko-rumunska pogajanja razbita
Po seji vcrifikacijskcga odbora so imeli šefi opozicije posvetovanje o na« daljni taktiki.
Za zvečer je bila sklenjena seja dc« mokratskega kluba, ki pa jc bila pod utisom simpatijskih izjav, ki prihajajo zlasti Iz vseh prečanskih krajev za po« litiko Svetozarja Pribičeviča, odpove« dana. Na tej seji bi ac imelo razprav« ljati o reorganizaciji stranke. ZA POLITIKO SVETOZARJA PltlBI CEVIOA.
Beograd, 2. aprila, p. Današnja <Rijoč» objavlja novo vrsto brzojavnih izjav demokratsko organizacijo za politiko Svetozarja Pribičeviča m. dr. iz Sušaka, z Reke, Slatine, Vrbasa, Subotice, Prijedora, Banjaluke, Gračanice, Kutine, Mitrovice, Gospiča, Srbobrana, Varaždina, Novo Gradiške, Jasenovca, Senja, Mostnra, Novega Vrbasa, Vukovara.
Split, 2. aprila, r. Sinoči se je vršila seje splitskega izvršilnega odbora DS., da razpravlja o orijcntaciji povodom nove situacije. Odobren jo bil korak samostojnih demokratov kot koristen in edini izhod iz situacije. Sklicali se bodo delegati iz vso oblasti.
OSTAVKA LJ. JOVANOVICA SE DEMANTIRA.
Beograd, 2. aprila, r. Na morodajnem mestu kategorično demantirajo vost o dozdevni ostavki skupščinskega predalnika g. Ljube Jovanoviča. Jovanovič jo bil danes dopoldne sprejet v avdijcnci pri kralju.
DRŽAVNI PRORAČUN ZA 1924—25.
SANKCIONIRAN.
Beograd, 2. aprila, p. Nocoj je bil na dvoru finančni minister Stojadinovič, ki jo predložil kralju v podpis državni proračun, ki bo na.ibiž žo jutri objavljen v •Služb. Kovinah«.
PRELOM RADI BESARABIJE. — DANES
Dunaj, 2. aprila, s. Rusko=vumunsku konfcrcnca je bila danes končnoveljav« no brez uspeha zaključena. Ruski za« otopnik Krcotinski je izjavil, dn sovjet« ska Unija vztraja na izvedbi ljudskega glasovanja in da ne more priznati Be« sarabije kot trajno posest kraljevino Rumunijc. Sklep moldavskega deželnega ' zbora, ki jc izreke! priključitev Besani« j bije P.umunski, jc izšel šele po nasilslvu nad prebivalstvom. Sovjetska Uniju te« i ga sklepa pod nobenimi pogoji nc moro priznati. Vodja rumunske dclcgacije L. Rascanu jc izjavil, da jc vprašanje plc< blscita v Bcsarabiji za rumunsko dele« gacijo ncrazpravljivo, ICrcstiuski jc na to izjuvil, da so nadoUna pogajanja
OBE DELEGACIJI ZAPUSTITA Šfi DUNAJ.
brezpomembna. V ostalem se Izjavlja, da js bil splošni ton ruske delegacija zelo agresiven iu jc ta med drugim cc« lo trdila, da tudi Bukovina ni zasedena zakonito, ker so prcbivulci Bukov inc pa večini Ukrajinci.
Praga, 2. aprila, h. Z Dunaja poročajo^ Usoda rusko >r umunske konfcrencc j« zapečatena. Konferenca uc je danes, pa svoji tretji seji brez rezultata razšla in zastopniki odpotujejo že jutri z Duna« ja. Na danušnji seji jc picdsednik Krc< stinski ugotovil, da pogajanja nc bodal iincla uspeha. Debata jc bila zaključen« in seja prekinjena. S tem so končala rud sko.-rumunsku pogajanja na Dunaju.
Poostritev konflikta z Nemčijo
NEMŠKA NOTA ODKLANJA ZAVEZNIŠKE PREDLOGE OLEDE VO. JAŠKE KONTROLE. — PREDLOGI EKSPERTOV. — SESTANEK ZAVEZNIŠKIH PREMIJERJEV.
Pariz, 2. aprila, h. Nemška nota, ki jc bila včeraj izročena v tajništvu po« slaniške konfcrcncc, jc prišla šele tl.incs v roke posameznih zavezniških vlad. V
jo. Kakor javlja «Tcinps», bodo poročila teh odborov izročena v soboto. Isto« časno bo informirano o vsebini poročil tudi časopisje. Poročilo Davvesovcga od«
diplomatskih krogih jc vzbudil zanima« 1 odbora bo obsegalo sto strani, dočim je
27 novih Radicevih mandatov verificiranih
INTERVENCIJA SAMOSTOJNEGA DEMOKRATSKEGA KLUBA ZA POSPEŠITEV DELA. — SEJA VER1FIKACIJSKEG\ ODBORA.
Beograd, 2. aprila, p. Delo verifikacij-! čn in dr. Hadžije. V mostarskem okrožju skega odbora se je danes pospešilo. Sa- j jo bila vložena pritožba. Posl. Kosič je moslojui demokratski klub, ki vsled vsto-! zahteval anketo, ki pa je bila odklonjena pa posl. Krizmana in \Vilderja v vlado z 11 glasovi proti 10 glasovom. Verifici-nima sedaj nobenega zastopnika v verifi-! r,1."i so mandati Nikole Preka in doktor kacijskem odboru, je preko svojih članov; Smoljana. V okrožju Split-l)ubrovnik-Ko-
njc ton, ki dokazuje, da je listina izde; lupa zelo skrbno in vsebuje mnogo ili« alcktiSnih argumentov, da podpre svoje predloge. V francoskih kakor tudi v j belgijskih krogih jc napravila nota zelo neugoden utis, ker pravzaprav odklanja vse predloge zadnje note poslaniškc konfcrcncc. Domneva sc, da bo vsled odklonitve zahtev poslaniškc konfcrencc zadela vsebina tudi v Angliji na odpor. Glede vojaške kontrole predlaga Nem« čija, da naj Zveza narodov ugotovi pred vsem natančen inventar oborožitvenega stanja v Ncmčiji.Ta ugotovitev inven« tarja jo vsled tega tembolj potrebna, ker so sc nemški nacionalisti v zadnjem času zelo ojačili. Skoraj gotovo jc, da sc bo poslaniška konfcrcnca ž v pri« hodnjem tednu bavila z nemško noto.
Pariz, 2. aprila, s. Oba odbora stro« kovnjakov sta imela danes plenarno sc«

Voditelji SKS in Ra&M
Pogajanja na Dunaju za skupni nastop?
Beograd, 2. aprila, r. Predsednik !emljoradnlškega kluba g. Voja Lazič je *iavll vašemu dopisniku o odnošajih 'apram radičevcem, da bi se v agrarnih socljainlli vprašanjih mogel doseči 'Porazum med zemljoradnlkl in radičev-ali vprašanje je, kako bi se mogel liaj-tudl sporazum v državnopravnih vpra-anjih. Po vsem tem izgleda, da so po-jaianja med zemljoradniki in radičevci, ' so se pričela, ostala brezuspešna. K cmu doznava Vaš dopisnik šo to, da so '"venski kmetllci poskušali na lastno Kt se pogajati z Radltem glede skupka nastopa pri volitvah ter se Je v to "rho mudil pri niem na Dunaju bivši Mlanec Robnik (? Dobnlk). Radič pa Je °KaJanj? s SKS zaenkrat odklonil.
v kabinetu poudaril svoje stališče, da se naj radičevski mandati čimpreje verificirajo. Minister Krizmau je opozoril ludi ua dejstvo, da je 011 svojo utemeljeno pritožbo proli volitvam v varaždinskem okrožju umaknil, kor smatra, da Jo treba vse storiti, da se radičevce pripelje k prisegi kralju in državi in v parlament. Vsled te intervencije SDkl. so radikali danes svojo taktiko spremenili. Oni poudarjajo sicer svojo mišljenje, da treba gledo spornih radlčevskih mandatov odrediti preiskavo, vend-r so se zadovoljili s kratkimi izjavami, tako da je verifikacija danes precej napredovala ter je bilo verificiranih 27 mandatov.
Verifikacijski odbor se je sestal ob 4. popoldne ter je najprej razpravljal o mandatih v požeški župarijl. Nastas Petrovič jo predlagal, da se pritožbe zavrnejo, češ da nimajo nobenih dokazov. Večina je odobrila njegovo mišljenje, vsled česar so verificirani mandati Ilije Martinoviča, Dragutina Kovačeviča, Ivana Čavdarevi-
lor so bile vložene tri novo pritožbe, ki pa so bile zavrnjene v istem razmerju glasov. Verificirani so mandati Josipa Vandekarja, Josipa Kiriča, Tomo Vojno-viča, dr. Stepana Buča in Rado Boškovi-fa>. Nato so jo razpravljalo o mandatih v sremski županiji, kjer je bila vložena ena pritožba, ki jo bila zavrnjena zopet z 11 glasovi proti 10 glasovom. Verificirana sta mandata Jakoba Sobloherja in inž. Avgusla Košutiča. Mandati v belo-varsko-križovski županiji so bili verificirani soglasno, in sicer mandati Franja Škrinjarja, Luke Medača, Martina Crnči-ča, Josipa čizmekovica, Tome Jalžabetiča in Mile Stupariča. V zagrebškem okrožju so bili tudi soglasno verificirani mandati Petra Rusana, dr. Ivana Perniča in Mate Ja--tiča. V modruško-reškem okrožju so bil soglasno verificirani mandati Vinka Lovrekoviča, Rudolfa Hercoga iu doktor Stanka Sibenika, v šibeniškem okrožju pa sngl-sno mandati Mato Koreta. Jutri se vrši nadaljnja seja verifikacijskega odbora.
poročilo Mac Kennovcga odbora za pe« tino krajše. Kakor poročajo, jc sklcnjc« no določiti Nemčiji moratorij na štiri leta. «Tcmpsov» dopisnik v Bruslju sporoča, da jc takoj po izročitvi poročil odborov strokovnjakov računati na sc« stanek šefov zavezniških vlad.
NEUGODEN VTIS LUDENDORFFOVE OPROSTITVE.
Pariz, 2. aprila, j. Vest o razsodbi v
Hitlerjevem procesu jc prispela semkaj ravno v trenutku, ko jo bila izročena nemška nota poslaniški konferenci o vprašanju zopetne vpostavitvo vojaško kontrolo v Nemčiji. •Malin« naravnost zatrjuje, da jc nemški zunanji minister dr. Stresomaiiti, ki jo odgovoren za državno diplomacijo, pripravil tn škandalozno razsodbo.
Poslovna seja ministrskega sveta
VAŽNI UKREPI VLADE. — PODALJŠANJE ROKA ZA PROVEDBO ŽELEZNIČARJEV. — ŠVICARSKO POSOJILO ZA ŽELEZNICE IN
PRISTANIŠČA.
Beograd, 2. aprila, p. Nocoj je bila I za gradbo železnic in pristanišč v Dal« seja ministrskega sveta, katere se mi« 1 maciji. Na predlog dr. Krizmana jc vla« nister Pribičevič, ki jc že več dni bolan I da sklenila, da državna hipotekama
ni udeležil. Prometni minister dr. Po« povič je poročal o dolu na progah in o pogajanjih glede prometne konvencije z Italijo. Razun tega je dr. Popovič za« hteval, da se rok za prevedbo promet« nih uradnikov podaljša, ker so bile pri prevajanju težkoče in zlasti v področju ljubljanske direkcije ni šc ničesar ukrc« njeno. Prevedba se mora dokončati naj« dalje do mcscca maja. Minister za no« tranje posle in vojni minister sta poro« čala o kretanju odmetnikov in knčakov v južni Srbiji. Ugotovilo se jc, da šte« vi!o kačakov pada vsak dan. Ob bol« garski meji vlada mir, kar jc poslcdica demarše naše vlade v Sofiji.
Potem jc finančni minister Stojadino« vič izvestil min. svet o posojilu drž. Hipotckarnc banke v Švici v znesku 15 milijonov švic. frankov. Vlada jc poso« jilo odobrila ter pooblastila ministra Stojadinoviča in Krizmana, da v njenem imenu podpišeta garancije. Posojilo je sklenjeno po kurzu 89 s 7 odst. obrestmi, rok 12 let. Posojilo se bo porabilo po odredbah ministrskega sveta ter so jc Qa&lno sklenilo^ da ss. vc£ii del cotabj
banka otvori v Zagrebu podružnico. Konccm seje jc minister za zunanje stvari dr. Ninčič razdelil radikalnim mi« nistrom rede, katere so dobili od itali« janske vlade povodom ugodne rešitve reškega vprašanja.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
Beograd, 2. aprila, p. Naši delegati za trg. pogajanja z Italijo so pod predsedstvom ministra dr. Krizmana imeli danes dopoldne lil popoldne konference. Razpravljal in ugladil sc je vos materijal, ki sc tiče splošnega dela trgovinske pogodbe. Ker jc italijanska delegacija žc dobila potrebne nove Instrukcljc od svoje vlade, bo po vsej priliki plcmiin žc ta teden mogel uspešno nadaljevati delo.
Beograd, 2. aprila, r. Na temelju konvencije o direktnih brzojavnih in telefonskih zvezah • med našo kraljevino in Italijo, se je dne 1. t. m. vpostaviia direktna brzojavna In telefonska zveza med Beogradom In Reko. Dne 10. aprila se bo vpostaviia direktna zveza naše drža-z.Benctkami. Trstom ln Oorica^'
Rusko-angleška pogajanja
Moskva, 2. aprila, h. Po sedanjih dispozicijah odpotuje sovjetska dolegacija ; konccm tega meseca v London. Zelo ! verjetno jo, da bo Litvinov, ki šo ni po-Ipolnoma okreval, potoval šele pozneje I za delegacijo, ko bodo pogajanja žo v lo-j ku. Kakor se govori, jo angleški mini-istrski predsednik Macdonald, ki sicer ni , ugovarjal sestavi ruske dcicgacijc, dal privatno razumeti, da bi bilo zaradi razumevanja pri pogajanjih koristnejše, čo so Rotstcin no udeleži londonskih razgovorov.
Moskva, 2. aprila, h. Contralni odbor komunistične stranko so jc posvetoval na svoji plenarni seji dno 31. marca o navodilih za pogajanja v Londonu. Kakor so doznava, tozadevno poročilo Rakov-skega ni bilo odobreno.
OBOROŽEVANJE RUSIJE.
Moskva, 2. aprila, h. V prihodnjih dneh se bo ustanovila v Moskvi družba dijakov in tehničnih krogov za kemično obrambo države. Naloga te družbe bo preštudirati tuje metode kemičnega vojskovanja in pripraviti lastne metode in sredstva na podlagi današnjih raziskovanj na polju pllnove tehnike.
GRŠKA KRALJEVA DVOJICA NE SME V FRANCIJO.
Pariz, 2. aprila, e. Po Informacijah, ki jih .ie dobila «Chlcago Tribune« iz Bukarešte, je francoska vlada odrekla bivši grški kraljici Zofiji vizum za potovanje v Pariz in ravno tako tudi kralju Juriju ln kraljici Elizabeti, kl sta nameravala poletje preživeti na francoski rivijeri.
NOVI AMERIŠKI GENERALNI DRŽAVNI PRAVDNIK.
VVashington, 2. aprila, j. Ameriški predsednik Coolidgc je imenoval danes dekana Jurldlčnc fakultete Coiumbla-unl-verze Harlanzonea za generalnega državnega pravdnika namesto pred nekaj dnevi vsled znane petrolejske afere od-stopivšega Dughbcrtyja.
STRAHOVITA NESREČA V MEHIKANSKEM KINU.
Pariz, 2. aprila, j. Iz Mehike poročajo o strašni katastrofi, kl sc je dogodila v mestnem kinu v Tucapayu. Med predstavo je vsled kratkega stika nastal požar, vsled česar je med posctnlkl nastala strašna panika. V te) gneči je bilo 26 oseb usmrčenlh In 56 težko ranjenih. Del usmrčenlh je ubila ootrgana gjca z visoka nanetostio. >'
Po monakovskem \ procesu
Miinchen, 2. aprila. J. Včeraj popoldne so odpeljali Hitlerja, Wcbra in Fric-bla v avtombilu v Landsbcrg aiti Lcth, da odsedijo kazen.
Berlin, 2. aprila, s. Razglasitev sodbe v Hitlerjevem proccsu ni povzročila tukaj nikakega razburjenja. Dakijada, kl Je bila prirejena sinoči na čast Ludcndorf fu jc potekla brez incidenta. Kahr in Scisscr sc nc bosta več vrnila na svoja mesta, ker bodo zasedena z drugimi osebnostmi.
Pariz, 2. aprila, s. O razsodbi v Hitlerjevem procesu sc v francoskem časopisju razpravlja zelo obširno. Mnogo listov dela nemško vlado predvsem odgovorno za tako sodbo. .Librc parole« piše, da ima razsodba samo to dobro stran, da je ojačila razdor med katoliško Bavarsko in protestantovsko Prusi-Jo in tako še bolj odtujila oba elementa. «L' Oucvre« nagkiša, da jc bila oprostitev Ludendorffa pripravljena od državne vlade, ki stremi za vzpostavitvijo monarhije. »Matin« povdarja dalckoscžnl pomen razsodbe ter pravi, da vsebuje monakovski izrek mentaliteto, ki sili Fran cijo k novim žrtvam, katere bl rada opustila.
ŽELEZNICARSKA STAVKA V NEMČIJI.
Berlin, 2. aprila, j. Med železničarji jc opažati grozeče stavkovno gibanje, ker zahtevajo železničarji isto povišanje plač, kakor so ga bili deležni drugi državni uradniki od 1. aprila dalje. V Berlinu se je posrečilo delavce zadržati od stavke z nekaj koncesijami, dočim so železničarji v Hamburgu po osemurnem delavnem času ustaviti službo, čeprav jc predviden daljši službeni čas.
POLITIČNE BORBE V TURČIJI.
Carigrad, 2. aprila, s. Ministrski pred scdnlk general Ismct-paša jc sklical plenarno zborovanje svojo stranke, ker jo strankin odbor sklenil, da sedanje vlado večina članov ne podpira. Na generalnem zborovanju bo stavljeno tudi vprašanje zaupnice. Ce bo opozicija dobila večino, bo vlada prisiljena dcmlsijonlratl.
NAPAD NA FAŠISTE V NIČI.
Niča, 2. aprila, e. Včeraj popoldne sta dva italijanska komunista vstopila v neki bar, kjer sta sedela za mizo dva italijanska fašista. Komunista sta se vrgla na fašista In ju smrtno nevarno ranila z bodali. Napadalca sta bila aretirana.
Organizacijam JDS v Sloveniji
Vsem demokratskim somišljenikom!
Na&ilstvi JDS za mariborsko in ljubljansko oblast sta se zbrali 31. maj-ca 19-24 v Ljubljani na skupno plenarno posvetovanje, kjer je prišlo po izčrpnem poročilu in debati do enoduS-nih sklepov, o kojih je izdan sledeči
KOMUNIKE, ki so priobči vsem organizacijam JDS v Sloveniji: Volitve 18. marca 1928, ki so se vodile
v znamenju koncentrične borbe proti demokratom,
8o prinesle separatistom znaten uspeli. Kot naravno posledico tega. dejstva je bilo pričakovati, da pride do koalicije onih strank, ki so prinesle ustavo. Proti separatističnemu navalu je bilo treba združiti vse sile. da se prevede ustava, da se uredi državna administracija, organizirajo samouprave in da se izenači zakonodavstvo ter bremena in dolžnosti v državi. V pozitivnem skupnem delu za konsolidacijo razmer v državi jn bila najučinkovitejša garancija proti razdiralnim namenom ojača-nih separatistov.
Tako formacijo pa je preprečila akcija separatističnih strank, kojih celi koncept obstoji v tem,
da se čim bolj razdvoje natavoverne stranke.
Zato je federalistični blok izsilil lani homogeni radikalski režim, da zaplete demokrate v neizprosen boj. Ko se mu je to posrečilo in je medsebojno sovraštvo državotvornih strank se zdelo dovolj razpaljeno, je blok se približa! demokratom, da jih kompromitira in si ž njihovo pomočjo ustvari svobodo nadaline akcije.
Naravno ie, da smo vsi demokrati, videč da homogeni režim ne more zadovoljil joče zagotoviti provedbo ustave in drugih za gospodarsko konsolidacijo potrebnih ukrepov, podpirali
pereekucijam. Široko maso bi tega stanja iso mogle razumeti drugače, nego da je edinstvena država žo obupala sama nad seboj. Ugled njono moči bi iznova padol. Volitve pod režimom, odvisnim od Ra-dičov« milosti in od podpore klerikalcev, bi pomenile poslabšano stanjo iz leta 1923., bile bi le etapa v federalizem, ki po naSem prepričani« pomeni razpad Jugoslavijo sploh in politično ter gospodarsko smrt Slovenije posebej.
Za nas jo v tem hipu bilo stavljeno vprašanje, ali hočemo biti pomočniki za režim, l:i ex offo Ščiti in forsira separatistični nastop v volitve. Ali hočemo prevzoti historično odgovornost, da smo sodelovali pri potu po strmini navzdol, o koji znamo, kje začenja, a ne znamo, je 11 no zavrfi na. ruševinah naše mlade svobode? Naš demokratski program nas gotovo ne vežo na vsako točko današ-nje ustave, ki je delo kompromisa, toda on nam absolut.no brani, da Ee spuščamo v poskuse, katerih končni, povrh šo odkrito priznani cilj jo revizija državnega in narodnega edlnstva! In akoravno nam io z ozirom na strankino disciplino težko, vendar nam gre zvestoba do strankinega programa, v katerem vidimo utelešen interes naroda in države, nad vse; zavedajoč se trdne opore v zgoraj omenjenih sklepih najvišjih instanc DS smatramo da ravnamo prav, ako nočemo biti priprega za separatistični triumf.
Zato odobravamo odločitev g. Rveto-zara Pribičovica, in njegovih tovarišev, ki so ostali zvesti programu stranke ter ustanovili Samostojni demokratski klub.
Za nas kot tradicionalne braniteije napredne misli in jugoslovenskega nacionalizma na zapadni granici države je vr-hutega bilo velike važnosti, da bi vlada opozicijskega bloka dovedla na krmilo klerikalni režim v Sloveniji.
Glasilo 81/8 nam je to čisto službeno in
vsak korak, ki jo vodil k premembi. jbrez ovinkov povedalo s pretnjo, da jo Vrhu tega smo odobravali vsak trud, da se dovede doslej odsotne poslance iz Hrvatskp v Narodno skupščino. Vneti za provedbo najširših samouprav in za popolno dekoncentraoijo državne uprave smo se energično udeleževali borbe proti režimu. Niti za hip pa. so nismo pri tem izneverili osnovni ideji našega programa, ki
v integraine.n ujedinjenju našega naroda
vidi edino rešitev našega življenjskega problema. S to idejo stoji in pada demokratska stranka. Vsak kompromis na njen račun je udarec proti ek?V
sedaj prišel moment za uničenje naprednjakov v Sloveniji.
To bi bilo tudi za krepko so razvijajočo državno in racionalno idejo v naših krajih pota s, ki bi jo vrgel nazaj za mnoga leta. Garancij, da se to prepreči, nam nihče ni nudil in dasi se nam je poprej obetalo, da se nas pozove in čuje, smo stali pred usodno odločitvijo, no da bi se nas bilo zaslišalo. Bazna dejstva so nas utrdila v prepričanju, da jo sporazum s klerikalci napravljen po velikem delu tudi na r.ačur; bitnih nacionalnih in naprednih interesov v Sloveniji. Mi in
ftenčni pravici DS. Zato sta strankin : zvestj sobojevniki onkraj Potle bi
bili brez dvoma, izročeni na milost in nemilost separatistom! Naša odločitev je olajšana z radost-
konaTes 1. 1921. in Glavni odbor lota J 1922. zabranila sodelovanje, odnosno i koalicije s strankami, ki ne priznavajo j
državnega in narodnega edinstva. Ta , n;m zadoščenjem, da je j-nerodnjna sklepa vrhovnih strankinih instanc sla ostala nepreklicna in tudi! nista rr.ogla biti preklicana.
Ko je z odstopom homogene radi-kalske vlade nastala
nova politična situacija, to se gg. Davidovič in njegovi ožji tovariši odločili za koalicijo s federalisti, to pristali na to, da prevzamejo vlado, ki bi bila odvisna orl milosti emigranta Stjepana Radiča, ki je v istem trenutku na Dunaju izjavljal, da od svojega separatističnega, republikanskega programa he popusti niti za las, ki jo poudarjal, da je prisega zvestobo kralju, narodu in državi, položena od njegovih pristašev v narodni skupščini le taktična potoza in ki vsemu svetu naznanja, da ne odneha, dokler no zruši našo Jugoslavije. Ali naj jugoslovanski demokrati pomagajo izročiti temu in takemu Radiču državno moč, da bo v bodoče. Se svobodnejše mogel razviti svoje razdiralno delo? Ali emejo ■ jugoslovanski demokrati pripeljati na državno krmilo klerikalce, ki so ostali nepomirljivi nasprotriiti nacionalne in napredni misli in ki so službeno napovedovali, da pomenja vlada opozicijskega bloka federalistično revizijo ustave?
Poskušali smo dobiti od vodstva demokratskega kluba jasno informacije. To nam ni uspelo. Doseči tudi nismo mogli razčiščenje pred edino kompolent-him forumom, glavnim odborom stranke, predsedništvo stranke ni sklicalo glavnega odbora že od oktobra 1022. in tudl tokrat je naša pismena zahteva ostala neizpolnjena. Medtem ko so ostale stranke opozicijskega bloka prepustile končne odločitve svojim vrhovnim izvršoval-nim organom, je prodaednlštvo dom. kluba postopalo po lastnem preudarku in o najvažnejših vprašanjih tičočih lo celokupne stranke je odločal neki »ožji odbor*, ki po statutu stranke v to sploh ni upravičen. Vso te okolnosti so atmosfero uepoverenja lo še poslabšale.
Selit sedaj smo izvedeli, da glavni namen bloka in glavni pogoj sporazuma, tega bloka ni pozitivno delo na podlagi ustave, ampak le
da dobi v roke vodstvo volitev. V vladi bloka bi no odločevale demokratske ideje, ona bi bila povsem odvisna od federalistov. Narod, zlasti v krajih, kjer se neposrodno bije boj s separatizmom, je že v resnih dvomih nad federalističnimi gesli. Ako pa bl videl
državno moč v rokah federaiistov, bi prišli državnemu edinstvu verni elementi v obupen položaj, da so za to tvojo vernost »postavljeni terorju in
zlomljeno nemško izsiljevanje, ki je že pretilo, da razvname opasen boj zlasti v severni Sloveniji.
Vemo, da naše glavno delo prične šele po novi volilni odločitvi, n zaupanje imamo, da bo že na podlagi obstoječih zakonov mogoče vsaj nekaj pomagati državnemu nameSčenstvu, invalidom, železničarjem ter olajšati gospodarske to-žave kmeta, obrtnika in delavca. Zagotovljena je krepka kontrola, ki more mar sikatero f-kodo preprečiti.
Mi s tem pred vsem narodom pribijamo usodno pegreške, ki jih je zakrivila večina parlamentarne delegacije Slovenije, sesloječa iz 21 klerikalcev, dveh ra-difevcov in 1 Nemca: Meslo za kruh in red, so ie borila
ra meglene državnopr&vne fantazije in s tem pomagala ubiti prvo po ustavi izvoljeno jugoslovensko zastopstvo.
Vprašati hočemo narod ob novi volilni-odločitvi, ali želi še naprej
bratomorno držn-nopravno gonjo, ali pa morda ne uvideva, da nam treba predvsem pozitivnega gospodarskega de-lr., na podlagi jugoslovenske idejo v teoriji in praksi, zlasti pa v Sloveniji, kjer potrebujemo mesto plemenskega hujskanja mnogo dela in pomoči, da naša ožja domovina do skrajnosti razvije svoje gospodarske sile, kar bo v korist celokup-nosti.
Zvesti smo in ostanemo svojim demokratskim načelom, zlasti tudi našim pogledom na gospodarska in socijalna vprašanja, našim nszorom glede potrebe široke samouprave in dekoncer.tracije državne uprave.
Verni smo in ostanemo svoji jugosloTen-
ski ideologiji. Ker pa nočemo, da bi historična ln morda zn desetletja usodna odločitev na bližnji volltvi po naši soodgovornosti stala po,, utisnm, da celo iz vrhovne državne uprave oficijelno veje separatistični, federalistični duh in teror, zato smo se odločili izreči s tem popolno zaupanje go-sp~(!u Svetozarja Pribičeviču in ostalim njegovim tovarišem v Samostojnem De-mokrnlsknm Kluba, zlasli našemu tova-riru g. Josipu Reisnerju ter šo posebno poudarjamo svoje prepričanje, da lc tem potom moremo pripomoči do zmago ido-ja:n naše Demokratske stranke.
Odmevi obsodbe sodra-škega Lovrenčiča
Svoječasno Brno poročali o obsodbi
znanega sodraškega župani Lovrončiča v Kočevju. Radi našega poročila nas jo mož ovadil državnemu pravdništvu, češ, da smo o obsodbi pisali tako, dn bi naša pisava bila mogla uplivati na javno mne« nje pred rešitvijo njegove pritožbe na vsklicno sodišče. Rekli smo zlasti v svo« jem poročilu, da naj izpade njegova pri« tožba kakorkoli, «nkti o tem možu so že zaključeni«. To je pomenilo toliko, kakor da je itak vsejedno, kakšen bo nadaljni potek ene pravde, ker so akti o tem možu žc siccr zaključeni in sod« ba o njem pred javnostjo že dovolj ob« likovana. Dastravno jc imelo poročilo Ie ta pomen, je ljubljansko deželno sodi« šče našega odgovornega urednika takrat obsodilo. Stol sedmoricc v Zagrebu kot kasacijsko sodišče je pa to razsodbo neutemeljeno radi ničnosti razveljavilo odredilo ponovno razpravo, ki se je vr« šila včeraj pred ljubljanskim deželnim sodiščem. To pot je bil naš odgovorni urednik oproščen. Sodišče je izreklo, da s stavkom oakti o tem možu so že za« ključem«, ni bi! storjen nikakšen pre« grešek. Sodraški Lovrcnčič je tako prišel ob nameravano maščevanje nad nami. Knkor znano je mod tem pogorel v glavni stvari tudi pred vsklicnim sodi« ščem, ki je le deloma omejilo prvo sodbo in jo v važnih delih potrdilo. Mož bo moral že gledati, da si najde dru« gačnega zadoščenja. S svojo ovadbo proti nam ni imel sreče.
Francija in besarabsko
vprašani e
Znano je, da je še nedavno toga, kar je francoska zbornica ratificirala pogodilo, s katero se Besarnbija prepušča Ru-munijl. Sovjetski komisar za vnanje zadeve Cičerin jo nato poslal francoskemu ministrskemu predsedniku Poincareju zelo oster telegram, v katerem očita Franciji, da jo pritrdila oropanju sovjetske države, da je pritrdila nasilju nad pravicami besarabskega prebivalstva in izjavlja, da smatra ta akt ratifikacije kot vmešavanje tretje sile v spor, ki se tiče lo Rumunijo ter Rusije, vmešavanje, ki mora ogrožali mir in ustvariti napeto razmerje v tem delu Evrope. Hkrati proglaša. Francijo kot soodgovorno za škodo, ki bi nastala za sovjetsko vlado in izjavlja, da bo sovjetska vlada iz tega izvajala vse konsekvence.
Poincare je Cičerinit odgovoril, da je francoska poslanska zbornica samo ratificirala pogodbo, ki so jo podpisale ne le Francija, marveč tudi Italija, Velika Britanija in Japonska z Rumunijo, priznavajoč tej suverenost nad Bcsarabijc. Poincaro posebno naglaša, da francoski parlament ni storil nič drugega kakor isto, kar jo napravil angleški parlament, ki je ratificiral imenovano pogodbo dne 14. aprila 1922. prav posebno pa opozarja ua to, da tega koraka angleške države sovjetska viada ni smatrala kot oviro obnovi dobrih odnošajev med Veliko Britanijo in Rusijo.
Nato se Poincare obrača zoper očitek, da pomeni ta pogodba nasiljo nad Besa-vabijo, navajajoč iste argumente, ki so uporabljajo z uradno romunske strani, zlasti pa odločilno glasovanje besarabske skupščine in da pomeni priznanje tega sklepa samo priznanje načela popolne narodno samoodločbe, ki ga je kot prva postavila baš Rusija.
lan ca vsega fašistovskega gibanja je samo ena: oslabi jen je Italijo, ki že dolgo ne pride k sebi. _
Filozofska kritika fašizma
Politične beležke
+ «Izdajstvo» ln kuluk. .Slovenec« je resnično hud radi odprave kuluka in pravi: »Demokrati bl se radi lišpall s pavovlm perjem, češ, kaj se di z Izdajstvom doseči/' Ce že tako govori, bl bilo pravilno: odpravili. Zakaj klerikalni kolovodje niso lani ob Markovem protokolu storili nič manjšega izdalstva, ko so sedli ob zeleni mizi na Radlčeva kolena, podprli homogeni režim in omogočili kuluk. In vendar so so žc takrat — po volitvali in po prvi invaziji radičevcev v Slovenijo — gledali kakor pes In mačka. Danes še huje, pa slovenskim narodnjakom ne pade v glavo, da bl klerikalcem očitali »Izdajstvo«, ker sc ljubeznivo družijo z Radičem, kl jih žuil kakor žcbell v škornju. Sporazum med dvema nacljoiiahilma strankama je pa izdajstvo. Pa nič nc pomaga. Klerikalni kuluk je odpravljen, tozadevna določba Je na zah tevo demokratov sprejeta v flnansijskl zakon In slovenski volilcl porečejo: ba-sta!
+ Kaj pravi Radlčev »Slobodni
Dom')? Svetozarja Pribičcviča imenuje za »hrvatskega krvnika«. Stjepan Radič namreč priobčuie poseben članek, v katerem navaja remlnlfcenco, da se je po* zatrdilu srbskega republikanca dr. Štefanovima pred 5 leti Priblčevič izjavil: »Dajte mi svobodne voke na Hrvatskem vsaj 4 leta in videli boste, d^ se bo Izbrisalo nelo radičevstvo. temveč tudi hr-vatstvo, kl ga nikoli nI 'bllol« O tej re-mlnlscencl, ki je ne mote nihče kontrolirati, pravi Radič, da je razmišljal cčlo lansko leto ter tudi v Londonu In na Dunaju; kar ga pa očividno ni oviralo, da je še pred mesecem Izrekel — Priblče-viču simpatijo in »Obzor« radi majhne pripombe k temu Izključil Iz — hrvatskega naroda... Zdaj naravno Radič divja proti Pribtčevlču in ga zmerja za Kalna in Tiszlnega služabnika. Tu smo končno mi na točki, kl lo bo treba temeljito razsvetliti: ker že Radič uvažuje remlnlscince, mu bo treba obnoviti spomine, kako sc jo kot potepu.škl študent ob počitnicah redil pri starlšlh svojega kolegljalncga sošolca Pribičeviča in ga neprestano gmotno Izrabljal. Komai par let nato se le v Javnem življenju ločila njuna pot, kar ic zbog Radičeve nature in Pribičevičcvcga čvrstega značaja moralo nujno slediti. In tisti Radič, kl je v hrvatskem saboru svojega najboljšega tovariša Pribičcviča denunciral za srboll-la in veteizdajniškega konspiratorja ter mu z vso podlostjo nakopal pcrsekucijc madžaronstva, Isti Radič danes očita Pribičeviču — Tiszino služabnlštvol Dobro, da sc jc Radič javil, kakor je bilo pričakovati. Narezalo se bo doslej zaprto poglavje, ki končno tudi spada v histo-rijat našega javnega življenja. — V ostalem jc omembe vredno, da najnovejši »Slobodni Dom» nc demontira znane Radičeve izjave dopisniku londonske »Mor-nig Post«. Beležka, očividno izpod peresa samega Radiča, sicer popisuje, da Radiča »dnevno obiskujejo angleški novinarji in včasi storijo tudl Kako napako.*
+ V žumalskem dadaizmu se skuša »Slovenec«. Saj veste, kaj je »Dada» v literaturi: konec koncev zmešanosti na račun lepega in dobrega. Zastran žur-naiskega dadaizma pa poglejte »Slovenca®: iz «Jutra» trga citate in jih meša v dada — prismuknjenosti. Berite pa tudi njegove uvodnike! Včeraj govori o «drugem osvobojenju«, ko šc prvega in pravega ni priznal...
ženo intervencijo zaveznikov očividno i« tedaj, ako bodo izčrpane vse motnosti, da so vojskujoče se stranke v orijentu prisili z mirnimi sredstvi k vpoštevaniu določil pogodbe o morskih ožinah.
—	Japonski princ v Bukarešti. Danes prispe v Bukarešto japonski princ Nig.v Ji Kuni in bo gost kraljevske hiše. List) poročajo, da je poset političnega značaja, kor stremi za zbližan jem Japonske in Rumunijo proti Rusiji.
—	Ameriško posojilo Belgiji. V ameriških finančnih krogih so govori, da dobi Belgija od ameriških bank podoben kredit, kakor ga je dobila Francija od Morgana. Morgan so baje pogaja z Be]. gijo glede posojila v znesku 60 milijonov dolarjev.
—	Vprašanje priznanja Rusije po Ja. ponski. Japonski zunanji minister je iz. javil na kabinetni seji dne 25. marca, da Japonska toliko časa ne bo priznala sov. jetske Rusije, dokler ne bodo urejena vsa med obema državama še viseča vprašanja
_ Novi italijanski brodovnl program, V smislu novoga italijanskega brodov. nega programa, ki se izvede od 1. 1925. do 1927., se opusti trdnjava Maddaiena na otoku Sardiniji, ki je služila kot bro-dovno oporišče in se zgradi novo opo-riščo v južnem delu Sardinije. Prva dela so žo vrše v Cagliariju, čegar pristanišče bo preurejeno za sprejem večjega števila vojnih ladij in tudi za obrambi. Vlada je dala v to svrho na razpolago 20 milijonov lir. Ni pa izključeno, da se zgradi kasneje večja brodovna baza r.a kaki drugi točki Tirenskega morja. Dalje je bila sklenjena izgradnja več po 10.000 ton obsegajoči!) volikih križark 20 cm topovi, ki bodo znatno hitrejšo kakor doscUnnje. Zgraditi se namerava tudi nekaj večjih lovcev torpedovk in motornih čolnov za boj proti podmornicam.
Borza
naročnino za ,Jutro"
Ni še poteklo pol leta, odkar je znani italijanski socijolog in zgodovinar Gugliclmo Ferrero ostro obsodil fa-šistovsko ideologijo in fašistovsko po-krete v praksi. O dot.ični njegovi knjigi (»Od Reke do Rimas*) js poročalo tudi « Jnt.ro ». Sedaj se oglaša o iftem predmetu še en mož. ki uživa nesporno reputacijo v evropskih znanstvenih krogih: filozof, profesor Benedetto Croce.
C: ure ni opredelil svojega mišljenja o fašizmu v posebni knjigi, tomveS je pojasnil svoje stališče uredniku lista »Corriere italian©», kateremu ja dovolil tozadeven razgovor. Izjavil je:
»Fašizem ne more stvoriti novega političnega sistema, in si",.!r zato ne, ker ni bistveno nič novega Začel jo s protizakonitostmi, preko katerih se vrača v popolnoma, lesralno stanje.
Smatram za dobro delo vse, kar je fašizem storil za domovino. Priznavam tudi. da je fašizem podvrgel Italijo, ki se nekako preporaja, toda obenem sem prepričotl. da se bo nadaljevalo to okrevanje zelo počasi in da je Italija pri vsom tem izpostavljena novim opasnostim.
Politična ideologija fašizma je zelo relativnega pomena.. Z ozirom nn njo som skeptik. Pisalo se ie sicer o filozofiji .ki se baje nahaja v fašizmu, toda jaz tega. o čemur se jo toliko razpravljalo, ne vidim in ne najdem nikjer . . .»
Croce ja zaključil svojo sodbo z onazko. da je fašizem delo mladih ljudi, ki so Italijo prikovali na boltiiSko posteljo s svojimi protizakonitimi de-ianji. Sedaj bi jo hoteli ozdraveli, toda tega ne morejo storiti, ker se hoje recldive. Fašistom se godi kakor tistemu, ki se je najprej otrovnl, potem p» spoznal 6vojo napako, radi katere bi sedaj hotel izločiti svoi ftreanizem. Bl-
l
Iz demokratske stranke
Danes sc vrši okrožni sestanek za« upnikov, poverjenikov in odbornikov K. o. JDS. ljubljanske okolice ob 10. uri dopoldne v tajništvu dem. stranke, Narodni dom, I. nadstr.
Na Uncu se vrši okrožni sestanek za Rakek, Unec in Planino ob 6. uri zve« čer. Kot delegat iz centrale se ga ude« leži g. dr. Rape.
Jutri v petek se vrši okrožni sesta« nek za Cirknico, Grahovo, Begunje in ostalo okolico oh pol 7. uri zvečer v hotelu pri «2umru» v CirknicI. Kot delegat iz centrale se ga udeleži dr. Rapc.
— Lozanska mirovna pogodba pred angleško zbornico. Na seji spodnje angleške zbornice, ki se je vršila v torek ce je razvila pri drogom čitanju zakonskega načrta o mirovni pogodbi zaveznikov s Turčijo zanimiva debata o konvenciji glede morskih ožin. Dočim so namreč konservativci slavili pogodbo kot mojstrsko delo lorda Cttrzona, so govorniki liberalne stranko vehemontno napadali določbe pogodbe glede morskih ožin, ki nalagajo zaveznikom, da. morajo na zahtevo Zveze narodov z oboroženo silo braniti razoroženi pas proti napadom Turčije ali proti kaki državi, ki bi bila v vojni s Turčijo. Poudarjali so zlasti, da so more Anglijo po tej določbi zaplesti v kaki rusko - turški vojni bodisi v vojno proti Rusiji ali proti Turčiji. Imenom vlade jo izjavil ministrski predsednik Macdonald, da sicer no odgovarja za vsako posamezno določbo lo-zanske mirovne pogodbe, vendar pa priporoča kljub temu ratifikacijo, ker je bojazen, da se more zaplesti Anglija v kako rusko - turško vojno, neutemeljena, gvet Zy.eze.paioiox bo zahteval obora-
2. aprila.
ZAGBGB. Na eloktncm tržišču je položaj dalje nespremenjen. — Na deviznem tržišču je bila slaba tendenca. Blaga je bilo dovolj. Tečaji so ostali v glavnem na včerajSnji bazi, Nekoliko čvrstejša je bila Italija. Trgovanje se je gibalo največ v devizah na Italijo in Švico. Notirale so devize: Amsterdam 0 do 8000, Dunaj 0.11887 do 0.11537, Bukarešta 40.375 do 43.875, Italija izplačilo 856 do 859, ček 855.5 do 858.5, London izplačilo 844 do 847, New-York ček 79.4 do 80.4, Pariz 463.75 do 468.75, Praga 237.7 do 240.7, Švica 1418 do 1423, ček 1410.5 do 1420.5; valute: dolar 78.875 do 79.875, aK 0 do 0.116, francoski franki 457.5 do 462.5; etekti: Trgobanka 48 do 50, Brodska 67 do 68, Eskomptna 147 do 149, Kreditna Zagreb 144 do 140, Hipotekama 78 do 79. Jugoslavenska 125 do 126, Ljubljanska kreditna 242.5 do 0, Obrtna 82 do 85. PraStcdiona 925 do 935, <Etno» 144 do 145, Slavenska 112 do 0, Srpska 150 do 152.5, Eksploataeija 145 <lo 146, Drava 400 do 425, «Ragusea» 800 do 900, Oora-nin 145 do 150, Sečerana Osijek 1300 do 1325, <Isis> 61 do 63. Narodna šumska 12C do 121, Nihag 130 do 135, Gutmann 03C do 1050, Slavonija 150 do 154, Strojne 175 do 220, Trbovlje 720 do 730, 7 odst. investicijsko 65.5 do 67, Vojna škoda 160 do 153.
BEOGRAD. Na današnjem borznem sestanku so popustile vse devize, razen Pariza, Milana in Ženeve, ki so neznatno poskočili. Blaga je bilo dovolj, le .povpraševanje po devizah na Ženevo in Milan jo pokrila Narodna banka. Notirale so devize: Amsterdam 2070 do 2900, Dunaj 0.114 do 0.1143, Bukarešla 42 do 42.5, Ženeva 1412 do 1414, London 346.5 do 347, Milan 356.5 do 356.75, New-York 80 do .8, Pariz 468 do 470, Praga 239.75 do 240, Solun 140 do 142.5, Sofija 58 do 59.5: valute: dolar 79.5 do 0, levi 58, francoski franki 467; otekli: Narodna banka 40« do 4100, 7 odst. investicijsko 67, Vojna škoda 152.5: 4 odst. agrarne obveznice 28.5; termini: Dunaj za 30. t. m. 0.1M3 Ženeva za 30. t. ni. 1425, Praga za 30. t. m 240 do 242, New-Yorl< za 30. t. m. 80.5.
CURIH: Beograd 7.125, New-York 570 London 24.57. Pariz. 33.30. Milim 25.35 Praga 16.95, Budimpešta 0.000, Bukarešti 3.05, Sofija 4.15, Dunaj 0.008075.
TRST: Beograd 28 do 28.25, Duna,
0.0320	do 0.0880. Praga 67 do 07.50; Nmv vork 22.50 do 22.65; dinar 28 do 28.30 dolar 22.45 do 22.60, carinski franki (21 zlatih) 8S.75 do 89.50, uradni tečaj zla te lire 439.74.
DUNAJ: Devize: Beograd 874 do Sit Berlin 15.80 do 15.90, Budimpešta 0.90 f!
1,	Bukarešta 363 do 365, Loudon 305.50 do 300.500, Milan 3174 do 3186, New-Yor 70.935 do 71.185, Pariz 4272 do 4288, P" ga 21.23 do 21S3, Sofija 51.0 do 514, Cun 12.445 do 12.495; valute: dolarji 70.66 do 71.060, lire 3180 do 3200, dinarji do 873, švicarski franki 12.360 do 12.44 češke krone 2112 do 2128; cfokti: Trg' banka 36, Hrv. hipotekama 65, Hrvntsl eskomptna 124, Jugoslavenska 1.05, Trbo Ije 610.2, Pivovarna Sarajevo 1050. J?5 niče 1500, Zenica 1350, Guimann 80 Slaveks 390, Slavonija 121, Sečerana 0.-jek 1068, Ju! i-Sit d 428, Anglobank Bankverein 157, LKnrlerbank 261, Zivn stenskč 908, Alplne 500, Skoda 72 Datmler 29.
PRAGA: Beograd 42.50, Rim 155.: Pariz. 202.25, London 148.175, Naw-Yo 84.45.
BERLIN: Beograd 5.58, Milan Praga 12.71, Pariz 24.94, New-York 4.1 Cu-lS 72.57.
NEW-YORK: Beograd 125, tond 480.87, Pariz 500, Curlh 17.58, Rim 4' Dunai 1412, BudimpeSta 15. Praga 208-

Naši
Umor Fanike Petkovškove
PREISKAVA ŠE NI PRINESLA NIKAKE JASNOSTI. - JERAN&C SI.EJKOPREJ ZANIKA VSAKO KRIVDO. — NJEGOVA KONFRONTACIJA Z UMORJENKINIM TRUPLOM.
je z Jcrančlčem in videl je pri njej tudi njegovo sliko. NI pa opazil, da hI vladalo meti njima v zadnjem času kako nesoglasje.
Zaslišanih je bilo tudi več pokojnlčnih prijateljic, med njimi tudi že včeraj omenjena blagajničarka v kinu Matica, gdč. Jerebova, ki jc Petkovškovo šc na večer umora spremljala do glavne pošte. Izpovedala Jc, da jc bila pokojnlca dobra deklica, živahna in prijazna. Z Jerančičcin so vsi skupno precej občevali, vendar sta se 011 in Fanika žc nekaj večerov pri sprehodih prepirala. Prišlo je tudi do raznih nastopov, ki jih jc rodilo ljubosumje.
Železničar Josip Oražem je srečal usodnega večera Jerančiča in Petkovškovo, ko se je vračal Iz službe domov, nekako pred gostilno Kačlč. Njo jc poznal dobro in slišal, kako sc je smejala. — Vskliknlla je tudi trikrat: «Pa ravno danes!« Pozneje, okoli enajstih ponoči, ju jc srečal tudi železničar Anton Dcčnmn. Takrat sta stala nn kraju, kjer sc jc zgodil potem tragični dogodek In sta bila v živahnem pogovoru. Dečman ju jc še pozdravil z «Dohcr dan», nakar je nadaljeval svojo pot. Ciin pa jc stopil v hišo, kjer stanuje, jc slišal strel.
Tuifi pred truplom Fanike osumljenec taji.
Preiskava je 'danes popoldne segla po sredstvu, ki bl naj zlomilo trdovratnost osumljenca. Jerančlč je bil zaslišan pred mrtvim truplom nesrečne Fanike. Truplo je bilo že včeraj popoldne prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Danes po drugi uri so prepeljali Jerančiča brez predhodnega obvestila k sv. Krištofu ter ga postavili pred zemeljske ostanke nekdaj tako veselega in ljubeztijivega dekleta, kateremu je Jerančlč tolikokrat prisegel večno zvestobo. Z največjo napetostjo so preiskovalni organi opazovali osumljenca, ko so se odprla vrata v mrliško sobo.
V mrtvašnici so bili zbrani sodna zdravnika dr. Leon Trauner in dr. Bogdan Novak, preiskovalni sodnik dr. Petelin in drž. pravdnik dr. Lavrcnčak. Truplo pokojnice jc ležalo deloma prikrito na scclrui mizi. Pol. uadsvetnik dr. Mlckuš je peljal Jerančiča tik do mize In mu pokazal ubogo Fanlko, rekoč: «Jc-
Umorjena Fanika Petkovšek.
Ljubljana, 2. aprila.
Grozoviti umor na Vodovodni ccsti še redno nI pojasnjen. Osumljeni ljubimec lanike Petkovškove, aretirani Alojzij .Icrančič, trdovratno zanikuje vsako kriv do, čeprav so razne okolščinc zanj zelo obremenilne. Osumljenec jo noč jako slabo prespal. Danes zjutraj se jc zasliševanje, ki ga vodi še pol. nadsvctnlk dr. Mlckuš, nadaljevalo. Kljub utrujenosti Jerančič ni klonil, ampak je med jokom vedno znova zatrjeval, Ja jc popolnoma nedolžen. Vendar ni mogel pojasniti nekaterih stvari, ki so zanj obtežilne. Zlasti nikakor okolnosti, ki bi pričale za njegov alibi.
Okoli poldne Je bil Jerančič priveden z močno stražo na mesto zločina, kjer se je tekom dopoldneva zbirala velika množica ljudi. Ko so pripeljali Jerančiča na mesto, kjer je padla nedolžna mlada žrtev, se je množica razburila In je grozeče pritiskala na stražo. Culo se jc mrmranje, pomešano z vskliki ogorčenja, in straža je ljudi komaj pomirila, da niso iztrgali Jerančiča in ga linčali. Jcran-čiču je semintja sicer nervozno zaigralo živčevje na obrazu, toda ostal je miren in gledal je nekam nezavestno, kakor brez interesa, na grozeče pojave. Policijski organi so mu pokazali kje jc ležala nesrečna Fanči in kako jc bila najbrž umorjena, toda J. je ohranil duševno ravnotežje ln se je stresel samo v trenot ku, ko je opazil na tleli neznatne sledove krvi. Govoril je le malo, priznal ni nič. Njegovo privedenje na mesto, kjer jc bi! izvršen zločin, ni imelo pozitivnega j uspeha ln policija je osumljenca odpravila nazaj v policijsko zapore. Na potu ie potem svojim sprcmljevalccm ponovno zatrjeval svojo nedolžnost, vendar v tako zmešanih besedah, da je obstojal i Se skoro up, da se zlomi njegov odpor.; Toda v zaporu je zopet dobil nazaj vso I svojo energijo in ni priznal ničesar.
Kaj pravijo sorodniki in znanci žrtve
Fanika Petkovšek je stanovala pri svojem svaku, strojevodji Južne železnice, Ivanu Rejcu, na Vodovodni ccsti. Preselila se je leta 1919 iz Idrije, kjer živi njena mati z dvema hčerkama. Gospod Iv. Rejc. kl je poročen s sestro umorjenke, potrjuje, da je bila pokojnlca izredno pošteno in marljivo dekle. Vsakdo, kdor io je poznal, jo jc moral vzljubiti. Vračala se je vsak dan po končani službi v kinu Tivoli, nekako ob pol desetih zvečer, po zadnji predstavi, domov. Vedel ie, da je imela Fanika ljubavno razmer-
rančlč! Poglejte nesrečno žrtev. Tu leži pred Vami, povejte jI pri ljubezni, kl sta io gojila med seboj, danes, ko bi Imela praznovati svoj rojstni dan, da niste krivi njene smrti!«
Te besede so na vse navzoče napravilo najglobokejšl vtis. Jerančič je stal bledega obraza, tresočih se usten, toda niti za hip ni pogledal Fanike. Ko jc čul resne besede nadsv. Mlekuša, sc je stresel, a ostal je ncin. Zaman ga je pozival dr. Mlckuš: «.!crančič, olajšajte si vest.» Nič nI preostalo nego ga odvesti. Stražniki so ga odpeljali nazaj v zapore.
Obdukcija trupla.
Potem ko so Jerančiča odvedli, sta sodna zdravnika v prisotnosti komisije izvršila obdukcijo trupla. Dognala sta, da je šla krogla iz revolverja skozi inu-skulaturo desnega ramena, prodrla v poševni črti navzdol prsni koš In poškodovala pljuča tako, da je nastalo silno notranje krvavljenje. Strelni kanal jc mestoma širok za obseg dveh prstov. Poškodovane so tudi žlic odvodnice in dovodnicc. Med prsnim košem In plju-čatni se je nahajalo veliko strnjene krvi v množini poldrugega litra. Krogla jc izstopila malo nad levim bokom. Smrt je nastopila čez nekaj minut vsled iz-krvavitve.
Večerno zaslišanje osumljenca.
Proti večeru je bil Jerančlč ponovno zaslišan, toda ostal je trdovraten.
Pogreb nesrečne Fanike Petkovškove bo danes popoldne ob 2. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu.
Alojzij Jerančič.
Slika jc posneta po fotografiji, ki jo jc bil Jerančič poklonil tudi ranjkl Faniki.
Preskrba Ljubljane z elektriko
Ljubljana, 2. aprila.
Danes ob 6. uri zvečer se jc nadalje« vala razprava inženjerskega udruženja o preskrbi Ljubljane z električno cnergi« jo. Predaval jc pred polno dvorano me« stnega magistrata in zasedeno galerijo univ. prof. dr. Hinterlechner o projektih na Savi nad Kranjem in črnuškim mo« stom iz geološkega stališča.
Na podlagi geoloških študij jc prišel predavatelj do zaključka, da je med Kranjem in smledniškim mostom vsaka večja vodna naprava, ki računa na vod« no akumulacijo, neizvedljiva radi kon« glomerata, ki bi vodo propuščal. Tudi ob smlcdniškem mostu jc vsak večji na« črt iluzoren; tu so siccr žc prikaže gli« na, ki bi vodo vsaj pod jezom zadržala, nc vzdržala bi pa tako lahko pritisek jezu. — Razven tega bi pri akumulaciji vode napeta gladina segala v konglo« merat, ki bi zopet vodo prepuščal.
Iz geološkega stališča sc pojavlja šele projekt pri Medvodah kot izvršljiv, kjer bi se voda dala dvigniti še za približno 7 metrov.
Direktno izzivalna jc pa situacija tako iz morfološkega, kakor iz geološkega stališča v takozvanih medenskih vratih. Šmarna gora na eni in Medenski hrib na drugi strani zožita savsko strugo ta« ko, da ta naravnost vabi k novim pro« jektom. Predavatelj sc čudi, da projekta pri Mednem še ni, kljub temu, da je tam temelj trden in materijal za vodo nepropusten. Voda sc da tu potom jeza poljubno dvigniti in akumulirati proti scverozapadu. Preiskati in navrtati bi bilo evcntuclno šc dolinico med smled« niškimi griči in Šmarno goro, da sc do« žene, ali je po tej dolinici izguba vode možna.
Nadalje je predavatelj razpravljal o ing. Pctričovem projektu pri Tacnu. Jez, ki bi se postavil na karbonskih skrilavcih, bi stal popolnoma trdno. Pro jekt predvideva ob obeh straneh tudi nasipe. Vodotesna stena bi sc lahko po« ! stavila na živo skalo in bi Sc tako aku
muliralo vodo na površini enega mili« jona kvadratnih metrov. Iz stališča gc« ologijc ni pomislekov proti temu pro« jektu. Dr. Hinterlechner jc nadalje raz« pravljal o možnem vplivu potresa na stike jezu z nasipi.
V debati, katere so so udeležili ing. Sbrizaj, ing. Šuklje, dr. ing. Kralj in dr. ing. Vidmar so sc iznesle še razne mi« sli, med drugim tudi tu, da naj sc pri razpravah upoštevajo tudi šc projekti na Savi niže Ljubljane do Zidanega mostu. Ob pol 3. url jc ing. Šuklje za« ključi! zborovunjc z naznanilom, tla sc bodo podobne razprave nadaljevale.
Oglejto si in videli toouto,
da ima najvrčjo izbero 1314-a
oblek za gospode
in najbolj poceni vendarle
3. Močeh, Ljubljana, Hleksandroua cesta 12
[•osebni oddelek: olruška obleke, molko parila
Dopisi
KRANJ. Kolo jugoslov. sester v Kranju priredi pet večernih predavanj o sr-bohrvatski književnosti. Predava g. prof. Z. Milosavljevič. Pričetek danes dno 2. aprila ob 8. uri zvečer v ljudski šoli, pritlično, desno. Dobrodošli vsi, ki se zanimajo.
RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedoljo dno 6. aprila popoldno »PohujSanjo v dolini šent-florjanski> z gostovanjem gdč. Miro Danilove iz Ljubljane.
TRBOVLJE. V seji gerentskega gospodarskega sosveta dne 16. in 23. marca so bilo pod predsedstvom gerenta g. Fortiča sklenjono sledeče zadevo: Premostitev Trboeeljšice v kraju Trbovlje, kar bo za voznike veliko koristi, kraju samemu pa v kras. Dosedaj se jo razprostiral ravno v sredi Trboveljsko vasi umazan potok. S higijeničnoga in estotič-nega stališča jo pozdravljati ta ukrep.— V počaščenjo spomina umrlega znanstvenika - zgodovinarja dr. Kosa so jo dovolila podpora po 5000 Din za nadaljevanje njegovega največjega slov. znanstvenega dela. — Kmetijski podružnici v Trbovljah so jo dovolila podpora 25.000 Din kot prispevek k fondu za zavarovanje živine. S tem jo kmetijski podružnici omogočen začetek plodonosnega do-lovanja, kar bo v korist živinorojcom in delavstvu. — Z ozirom na stalne epido-inijo so jo sklonilo nastaviti obč. desin-foktorja. ki bo imel obenem nalogo, da stalno pregleduje vsa stanovanja, ki zahtevajo mod delavstvom in njih rodbinami voliko žrtvo. Kako potreben jo ta sklep, lahko razvidi vsakdo posebno sedaj, ko tako razsaja škrlatica med doco. — Vodovodna dela so se oddala tvrdki Miroslav Kasni v Ljubljani kot drugo-mu najcenejšemu ponudniku za znosek 1,885.000 Din. Pri delu pridejo v poštev samo domače moči, da so tako odpomo-ro veliki brezposelnosti. Rabilo so bo okrog 400 delavcov. Niti delavci niti mojstri no smejo biti inozenici ali Nemci in bo gerent v tem oziru vodil strogo kontrolo. V tem oziru bi trebalo tudi drugo korporacijo posnemati vodstvo našo občine. — O.
DRAOATUS. Kakor proti prejšnjemu dragatuškemn učiteljstvu, tako io začel naš župnik zbirati sedaj [Kidatko in pre-greško zoper sedanjega g. učitelja. Pač smola, kaj ne g. župnik, da no prido v Dragatuš noben vaš »kimovec«! Na Kva-sici so imeli pred kratkim nekako za-rotno zborovanjo pod njogovim predsedstvom. Sklonili so, da se mora sodanji učitelj za vsako ceno spraviti iz Draga-tuša. Sedaj pa vabi naš oča baje šolsko otroke v farovž in jih uči, kako naj govore in spravijo vse groho svojega učitelja pred g. nadzornika o priliki nadzorovanja. Želimo g. župniku obilo srečo in uspeha! Pravijo, da bo dobil za to
vitežkl red puhle repe, ovenčan s krond neznačajnosti in prebodon s sulico ©vati uštva, visoč, na traku ne vošči jI vos t i. Potrudilo se g. župnik, da bo ta lepa stvarca krasila vaša stara prsa!
SEMIČ. Dno 24. marca jo priredil naš Sokol tridnevni zlet na Sušak tor otoka Krk in Aleksandrovo, da seznani svojo člano s tamošnjimi osvobojenimi brati in jim pokaže krasoto našo obale ob Jadranu. Na sušaškein kolodvoru na« je pozdra vilo odposlanstvo tamkajšnjega bratskega društva pod vodstvom br. Iv. Prelovea, ki nam jo razkazal vso znamenitosti mesta. Ob 9. uri dopoldne smo se odpeljali s pamikom »Svoboda« na oto-ka Krk in Aleksandrovo, kjor nam jo šlo prebivalstvo zolo na roko. Dno 26. marca smo so vrnili na Sušak ter si oglodali naši pristanišči Baroš in Delto, paro-brodo, mejo med Italijo in Jugoslavijo, na Trsatu staro romarsko cerkev ter Frankopanski grad. Povsod se vidijo sledovi italijanske okupacijo. Italijani so razdojali vse, kar jo bilo v gradu zgodovinskega in cinkasto krste v grobnici. Vsem, ki so omogočili poučni zlet, posebno direkciji drž. žoloznlc in br. Poliču najlskroncjša zahvala. Sokol na Su-Saku praznujo dne 28. junija svojo £0-lotnlco, nakar opozarjam žo sedaj vsa bratska društva. —r.
VELENJE. Politična barka vozi zopet v razburljivo valove, kajti bližajo so občinsko volitvo. Morda bodo zopot trium-firali s črnimi trakovi podvozani inter-Jiaeionalci? Mi pa premo svojo pot, kl mora voditi k cilju. — Preteklo nedeljo so sejali Jug. Matičarji in Cirilmetodarji. Zdiužoni organizaciji imata v resnici srečno roko. Zo občni zbor jima jo prinesel nekaj sto dinarjev, pri soji pa jc ponovno spravil v njuni blagajni prebla-žen glasek g. Legata prav lepo vsotico dinarjev.
KINO IDEAL
prične v četrtek 3. aprila s predvajanjem velikega popularno znanstvenega filma o seksualnem vprašanju.
Žena-mati-dete
(Kako to razjasnim svojemu detetu.)
Seksualno vprašanje rešeno. Ta lilm sta sestavila dr. med. Oskar VVarecha in I:. Hollas s čemur sta si zaslužila neprecenljive zasluge za človeštvo. Dosedaj šc ul izšla tako modro pisana knjiga, du bl mogla tekmovati s tem tilmom. FIlm nain jasno ptedočuje k.iko starlši dostikrat nevedoma v napačni vzgoji otrok, tirajo svoje otroke v naročje prostitucije In pogube. DrugI prizor pa nam kaže pravilno vzgojo od poroda do zrelosti nc samo v pogledu seksualnega vprašanja, temveč tudi duševno In moralno, d i postanejo otroci srečni in ponos starišev. Osobito sc opozarja tudi vse športnike ogledati si ta program, kjer imamo priliko opazovati rezne stroke športa. Zatorej jc dolžnost vsakega komur leži sreča In blagostanje otrok na srcu, pogledati ta film lieprcccnljivc vrednosti.
Film sn predvaja: v četrtek 3., petek 4.,
soboto 5. In nedeljo 6. t. m. ob običajnih urah.
Spored je samo ob sebi umevno le za odrasle, torej mladini neprimeren.
Slike programov kino »Ideal« ogledajo se lahko odslej tudi v izložbi, novo otvor jene trgovine s slaščicami gospe H. Trco v Šclenburgovi ulici.
Naročajte ..JUTRO"!
Kulturni
uledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Četrtek, 3.: »Ašantka«. D.
Petek, 4.: »Cezar In Kleopatra«. F.
Sobota, 5. ob 16.: .Hamlet«. Dijaška
predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 6.: »Kamela skozi uho šivanke«. Izv.
Pondeljek, 7.: »Othello«. E.
Ljubljanska opera.
Četrtek, 3.: «Možlček» ln plesni večer. A. Petek, 4.: Plesni večer gdč. Wislakove. Izv.
Sobota, 5.: »Poljub«. E. Nedelja, 6.: »Alda«. Izv.
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 3.: »Travlata«. Izv. Gostuje ga.
Dcbicka, dvorna operna pevka. Petek, 4.: »La Boheme«. Gostuje ga. De-blcka.
Lidija Wlsiakova, slovenska plesalka, Priredi v petek 4. aprila t. 1. v opernem gledališču v Ljubljani plesni večer. Opozarjamo si. občinstvo na to prireditev, kl bo nudila izreden umetniški užitek. Več lepakih.
Dijaška predstava v Ljnbljanl. V soboto, dne 5. t. m. se uprizori v dramskem 8'edališču Shaltespearjeva žaloigra »Ham-'et> kot dijaška predstava pri znižanih C4nah. Predstava je namenjena s .Jjrvl
pregled
vrsti dijaštvu, vabimo pa tudi drugo občinstvo na poset te predstave. Začetek točno ob 1. popoldne.
Mariborsko gledališče. Kapelnik opero g. Andro Mitrovič Je že toliko okreval, da bo danes v četrtek zopet vodil predstavo »Traviato*.
»Prodana nevesta" v Mariboru
Maribor, 1. aprila, V soboto zvečer je mnriborsko gledališče proslavilo na Bvečan način stole t-nioo rojBtva velikega češkega mojstra. V ta namen na novo naštudirana in zasedena »Prodana nevesta«, Smot,inovo remek - delo, jo zbralo v glodaHšču predstavnike vseh slojev. Gostovanje g. Krl-žaja jo pritisnilo večeru šo poseben slavnostni žig. Prolog jo govoril g. profesor Hinko Družovič.
Po gladko odigrani uverturi so nas s svojim vedno svežim čarom objeli sočni in zdravi zvoki Smetanovo muze. V ospredju predstavo je stal Keeal — Križaj. Srečen Zagreb, ki ima tako odlično moč. G. Križaj je igral in pel temperamentno in dovršeno. Njegov ii&stop je bil siguren in do zadnjo podrobnosti izdelan. Križaj je nedosegljiv mojster mimike. Vkljub pristnemu basso buffo je njegova kantilena mehka in okrogla. Povska tehnika ie na viSku. Tako ustvar
ja Io inteligenten in vseskozi kultivkan pevec in igralec — skratka le umetaik. Občinstvo ni štodiio z aplavzom, ki je bi! spontan in burn. Ponovno jo bi! umetnik pozvan pred zastor. Mimo najbogatejšega moralnega priznanja za gosta -umetnika smo pričakovali od publiko in uprave tudi kakšno realno dajatev, vsaj šopok cvetja. Ce se pa smatra evetjo bolj primerno za žensko, naj bi so bilo poklonilo g. Križa ju kot moškemu tna-gari par buteljk jeruzalomskega nektarja. Saj bi bil tudi to žlahten spomin na zeleno Štajersko.
Križaj jo s svojim petjem in igro podžgal tudi vso druge solisto in zbor, ki niso hoteli zaostati za dragim gostom. Tako jo bila Vladimirovna zelo dobra Marinka. Ima simpatičen in dovolj močan glas ter razpolaga z dobro šolo. Petje podpre s premišljeno igro. G. Skriva-nič so ,io kot Janko resno potrudil. Igralsko jo bil vseskozi in pevsko vsaj v ri-žini in srednji legi dober. V celoti pa mu vloga Janka glasovno no loži. Italijanski način so da težko uporabiti pri programsko preračunani Smetanovi godbi. Brez pridržka pa moramo pohvi>!iti g. Urvalka kot Vaška. Nič banalnega v igri, vendar nad vse komičen kot ženin. Čudili smo so, da kot tujec i ako čisto ta lepo izgovarja slovenščino. Taga pa no moremo trditi o g. Govorovu, ki v iz-govarjavi ne moro zatajiti ruskega po-koljenja. Sicer pa je bil Govorov kot Krušina dobor ln jo videti, da na odru napreduje. V bodoče bo moral itgovar-javi posvetiti več pozornosti. Gdč. Koge-»va ima le" siwvni matorial. ki je vro-
den resno kulture. Kot Ljudmila nam jo | prijala. Ravnotako so bilo vse drugo | manjšo vlogo podane nad vso skrbno ' in primerno. Gospodična Petkova kot Hata, g. Stagljar kot Miha, gdč. Savlnova kot Esmeralda, g. Rasbergor kot komedijant so bili dobri. Balet, čeprav tehnično dobor, je bil žalibog premalo zaseden, tako da ni prišel do veljavo. Nn-itop komedijantov jo bil originalen in živahen. Glodo insccnacijo bi omenili, da hi kazalo za podobno prireditve pritegniti vsaj nekaj statistov. Broz zunanjega pompa in sijaja zgubi oder mnogo. Pevsko pa jo bil zbor dober in močan, -tako da mora človek kar gledati, kje da jemlje ta »mala ali hrabra četa«, komaj 15 koristov, toliko pevsko sile.
Končno naj So omenim, da je bila sobotna predstava resno ogroženo. G. ravnatelj opero Mitrovič, ki jo opero vso-skozi vestno naštudirai, jo tik pred seno r. vajo obolel na gripi. V zadnjem trenutku jo »vskočil« na njegovo mosto g. kapolnik Horcog. Po oni sami vaji v soboto popoldne jo z nepričakovanim temperamentom in sigurnostjo uspešno vodil oder in orkester. Takih zmožnosti nam g. kapelnik Horcog šo ni pokazal. Sedaj vemo, da imamo v njem izbomega dirigenta, kl nam lahko nudi najboljšo — čo hočo.	C—c.
Ljubljanska drama. Na korist Udruženja jugoslovenskih Igralcev se je vršila sinoči predstava Knoblauchove elektne In duhovite komedije »F»vn». Gledališče. Je bilo prav dobro obiskano. Igralo se Je vobče zadovollivo. Vendar se io poznalo,
| da predstava ni bila dovolj pripravljena, | ker so so dialogi zatikali in zlasti tehnični aparat ni deloval gladko. Predvsem pa jo nedostajalo občutja in poezije, kl spremljata dejanje in prinašala zlasti zaključkom aktov globok vtisk. Vedenje ne-katerih igralcev in igralk ni bilo niti angleško, šo manje aristokratsko, izgovor angleških besed pa često napačen. Vso to so lahko še popolni. Plesalci in plesalke, kl so v znak posebnih simpatij do nošo marljive drame izvajali pred II. dej. vrsto modernih plesov prav elegantno, so želi priznanje. Zal, da jo bila godba zelo slaba. Publika Je izražala vsem sodeluj ičim igralcem in igralkam koncem dejanj živo pohvalo.
Koncert Zveze slovonskih pevskih zborov v Ljubljani, na katerem nastopi okrog 600 slovenskih pevcev, se vrši v nedeljo, dno 6. aprila 1924. ob 8. uri popoldne v Unionu. Za koncert vlada lako v Ljubljani, kakor nn deželi največje zanimanje, saj bo to plemenita tekma idealnih in požrtvovalnih kulturnih delavcev, slovenskih pevcev. Spored nam nudi naj-zamivejšo in najpestrejšo sliko našo glasbeno literature. Zastopaua je cela vrsta naših najboljših modernih komponistov. Vstopnico so v predprodaji v Matični knjigarni, ki sprejema tudi zunanja naročila. Vstopnice so zunanjim refloktantom rezervirajo ter dobe iste na dan koncerta od 2. ure dalje pri koncertni blagajni.
Povratek Hudožostvonikov v Beograd. Radi prometnih težkoč se Je povratek članov Hudožestvenega teatra, ki je gostoval v Sofiji, zakasnil zn on dan. Hudožostveniki so vsled tega priSll v Beo-.
SE O RADOVLJIŠKEM MISIJONU. j * Slovenski duhovniki v Prckmurju. -Pripovedovalo se je svoje dni, da je Polagoma bo začelo dobivati Prekmurjo blagopokojni urednik .Dolenjskih No- j M J« pr»lo končno izpod madiarakega vic« pošiljal v .Slovenca« napade pro- »kota v jurisdikoijo mariborskega Škofa ti sebi. da je nato lahko polemiziral s ■ f - Karlina poleg uradnlštva in uči eljstva - »Slovencem« in tako pridobival na1"«1} slovensko duhovništvo. lo dni je bil ugledu pri vrlih dolenjskih rojakih ... | P<*>™ v Tondšče v Prekmurja g. Anton .Slovenec, spoštujo stare tradicije m j K«»taSa, dosedaj kaplan v bolnici ob ie po svojem dopisniku poslal .Jutru« ! Dravi.
TOistifieiran dopis o radovljiškem miši- i * Nore postne sunka. Iz Beograda po-ionu. - da zdaj lahko polemizira pro-1 roiajo, da pričakuje mmlstrstvo pošto m ti njemu in pero misijonarje. Toda ! brzojava ze v bližnjih dneh prvo partijo stvar se mu ni obnesla: mi smo z ob-j v Angliji naročenih novih poštnih znamk, javlieniai dopisom povsem zadovoljni, i Ker so pri poštnih uradih ze pojavlja poker'nam prihajajo poročila, da sc jc i manjliauie znamk, jo želeti, da so nove misljon v Radovljici končno re;- vršil | panike takoj izročo prometu, tako, kakor pa jo vnaprej portretiral * Se8'«Ta ^''o3"" urinske lanfc. Se-klerikalni Janko'Kordin. Vsekakor pa | siava splošne carinske tarifo bo v kra-bi v času nremetenejših žurnalistov-j kem končana. Delo so je moralo pospešiti skih knilov novičarskenui ^Slovencu« itrgovinskih pogajanj, ki se vodijo svetoval nemški Fritzo: .Hinftlro uu- i 3 «*!«<>• bo odobrena končna redak-terlast' er solclle VVitzeS	L. "ija, se povabijo na posvetovanja posa-
mezni zastopniki interesentov.
I * Keinal-pa?a v Zasrohu. Prvi predsed-* Odlikovanje naših državnikov. Preži- njij novc turške republike, Kemal-paSa, Je dent češkoslovaške republike jo odlikoval: nn po|u , Švico s simplonskim ekspre-
na potu v Švico o simplon mini: trškega predsednika Nikolo PaSitc e0n, prispel predvčerajšnjim v Zagreb. V in minislra za vnanjo zadeve Momčila1 ppror.islvu višjega uradnika pokrajinske Xiniic'o i redom Belega leva 1. razreda, i uprave si je Kemal-paša ogledal Zagreb legacijskega svetnika pri našem poslani-! in okolico, poten pa Je nadaljeval svo-štvu v Pragi Branka Laiaroviča pa z j0 p0[.
istim redom 3. razreda.	; <• Gradbena delavnost v Zagreba. Kakor
*	Promocijo. Včeraj je promoviral na javljajo zagrebški listi, Je tamkajšnja g roški univerzi za magistra farmacije go-; mestna občina izdala v prvem četrtletju spod Ludovtk MedveŠek iz Novega mesta, i 1934. 105 gradbenih dovoljenj, in sicer
*	Zdravniška vest. V Pluju se je naspro- e5 za nove zgradbe, ostalo pa za dozidave ti Zupančičevi gostilno nastanil zdravnik i in prezidave.
dr. M. Mrgole.	i • Zn piišilce. Uprava državnih mono-
*	Odlikovanje dr. O. Ryhara. Italijanski I polov je za prihodnji teden sklicala v ff	" ,, , oblastio Po. poslanik v Beogradu, general BodreroJe j Beograd konferenco direktorjev tobačnih "tzelo^intimen prfj^
tovarn iz cele kraljevine Na konferenci tc]jsk, scstRnek v Hlni ]Mon> ri ka se bo razpravljalo o vprašanju, kako bi se sedanji tobačni fabriknti dali izboljšati, to je: kako bi se jim dal boljši aroma in prijetnejši okus, ne da bi se cene morale zvišati.
* Opozarjamo na današnji oglas glede sodne dražbe raznega mnnufakturnoga
I den dni. Vse okoinosti kažejo na to, dn | jc bil paket vržen iz mimo vozečega ! brzovlaka. Preiskava sc nadaljuje.
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Tere« zija Budun, poljska dninnrica, 49 let. — Ana Kaiser, uradnica, 32 let. — Helena Vavpotič, žena užltninskega paznika, 61 let. — Vladimir llojs, sin železniške« ga uradnika, 21 mcseccv.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 telesna poškodba, 1 ogrožanje telesne varnosti, 7 prestop« ! kov ccstncg3 policijskega reda, 1 pija« , nost, 2 prestopka nedostojnega vedenja j 1 umor, 2 slučaja kaljenja nočn. miru, [ in 3 prestopki pasjega kontumaca.
u— Dvojna tatvina. V noči na 28. 1 marca jc bilo iz zaprte kleti novozgra« J jene mestne hiiSe za Bežigradom ukra« denih 28 desk, v noči na 30. marca pa 30 kg oljnate zelene io 20 kg bele barve. Skupna škoda znaša 1962 Din.
u— Koncert. Vsak dan v restavraciji in kavarni »Tratnik« konccrt salonske kapele od 8. do 1. ure ponoči. — Vstop prost.
Iz Maribora
a— Mariborsko učiteijstvo jc prosla« vilo v torek skromno, a tem prisrčnejše petletnico prevzetja mariborskih šo! od 1 Nemcev. Dopoldne se je vršilo obi« čajno zborovanje učiteljskega društva, I na katerem je nadučitelj Hren nadalje« val s svojimi zanimivimi poročili o šol« skih in splošnih razmerah v Prckmurju, j katero je prepotoval lanske počitnice, j Predsednik Tomažič jc poročal o raz« nih stanovskih in šolskih zadevah in se je mariborsko učiteijstvo ponovno iz« i reklo za delitev višje šolske oblasti, ako ! se že delijo tudi vse druge stroke med
izrri.il predvčerajšnjim dr. Otokarju liy bafu, direktorju odelenja za izvršenje mednarodnih pogodb v ministrstvu vna-njih za.dev, leuto velikega križa italijanske krone, s katero ga Je odlikovala rimska vlada.
* Za izenačenje srhsko-hrvatskega jezika. Sekcija profesorskega društva v Spli-
je slorila prvi lrcrak za izenačenje; blaga, ki se vrši duo 0. aprila 1924. ob
9. dopoldne ler nadaljnje dni v skladišču v Ljubljani, Mestni trg St. 25, I. nadslr.
H LJUBLJANA. CANKAR. NAB. 5. Tel. 407
tmrmsBmatramsmzMmihimmiir&ii:-: taraenasre
srbsko-hrvatskega jezika v vseh ua.ših šolah. Poslala je tozadavne predlogo vsem zainteresiranim ministrstvom in ostalim prosvetnim institucijam ter zahteva, da so P' abijo kompetentnl strokovnjaki, katerim naj bi so naročilo, da v najkrajšem času izdelajo uredbo o našem naučnem jeziku za vse šolo v Jugoslaviji, izvzemši Slovenijo. Za prvi čas naj bi so sestavila slovnica za vse šole in slovar za pravopis, potem pa naj bi se delalo dalje za popolno izenačenje teh dveh jezity>v.
* Izstop iz našega državljanstva. Ministrstvo notranjih del jo odobrilo izstop iz jugoslovanske državljanske zveze Avgu-
It, Ljubljane
u— Politični klub JDS. Danes ob 6.
popoldne se vrši v dvorani kazine pre« davanjc g. ministra na razpoloženju dr. Žerjava o novi politični situaciji. Vsi somišljeniki dobrodošli, u— Važna seja odbora «Zveze slov. stu Senegačniku, uradniku tekstilne to- pevskih zborov« bo v petek, 4. t. m. ob vame v Brnu, ki ima domovinsko pravico gestii, zvečer v Glasbeni Matici, v LJubljani, ker je sprejet v državljansko S u_ j. „, »Triglav« priredi danes zvezo češkoslovaške republike.	| pri «X0vcm svetu« debatni večer. Pre«
* Src rt na kosa. V torek popoldne jo dava tov. Svigelj o »Zimskošportni olim« umrla v Ljubljani ga. Helena Vavpolič pijadi v Chamonixu. roj. 'lbic, soproga nadpaznika mestnega j u— JNAD «.!adron» priredi danes ob dohod arstvenega urada. Pogreb bo v če-' 20. v društveni čitalnici predavanje o 1rtek ob 4. popoldne iz mrtvašnice držav-' ustroju borz. Predava dr. A. Urbane, ne bolnice. — v čeraj zjutraj je umrl go-1 u— Dijaške gospodinje imajo danes spod Josip Jakusch, arhitekt in stavbeni 3. t. m. ob 4. popoldne v restavraciji vodja pri podjetju T6nnies. Pogreb bo v »-Novi svet« redni mesečni sestanek.
u— Čudna najdenina. Včeraj proti pol eni popoldne sta dve gospodični v
petek ob dveh popoldne iz državne bolnice. B!a.g jima spomini
*	Medicinski kongres v Zagrebu. Le- Levstikovi ulici blizu tira Južne želez« tošiijo jesen poteče EO let, odkar je bilo niče, po katerem je kratko pred tem v Zagrebu ustanovljeno društvo zdravni- vozij tržaški brzovlak, našli ličen omot. kov. Petdesetletnica obstoja društva se bo Pod papirjem je bil paket iz lepega svečano proslavila. V Zagrebu se bo vršil platna, v katero je bilo zavito — nedo« medicinski kongres, katerega se udeleže! nošeno dečje truplo. Gospodični sta ta« zastopniki iz vseh krajev države ter se ob- i koj obvestili policijo. PoL zdravnik dr. enem priredi tudi medicinska razprava, j Avramovič je ugotovil, da gre za truplo
•	Koliko se spije alkohola v naši drža- i 4 in pol do 5 mesecev starega nedono« ri. Glasom statističnih podatkov je v naši šenega ploda, ki je bil žc precej izsu« državi okroglo 194.000 gostiln in kavarn žen in sc je nahajal v paketu morda te« in pride torej na vsakih 60 ljudi ena gostilna, oziroma ena kavarna. V prošlem letu se je spilo v naši državi 204 milijone litrov vina, 312 milijonov litrov piva in PG milijonov litrov žganja v skupni vrednosti 10„400,000.000 dinarjev.
terem so vzbujali prijetne spomine na težavno dcio v letu 1919, ko so morali vzgojevati našo ponemčeno dcco. Go« vorili so župan Grčar, ravnatelj Humek, društveni predsednik Tomnžič in drugi. Navzoči so bili tudi drugi odlični gosti in prijatelji učiteljstva, tako da je po« tekla spominska slavnost izredno pri« srčno. Včeraj se je podala dcputacija učiteljstva k generalu Maistru, ter mu imenom učit. društva iskreno čestitala k 50 letnici rojstva.
a— Mariborski NcmcI bodo morali polagoma spoznati, da so prezgodaj po« kazali svoje pangermanske karte. Njiho« vo izzivanje iz zadnjih dni po Gostil« ničarski zadrugi in Ribarskem društvu, se bo primerno kvltiralo. Včeraj jc ma« riborski veliki župan razveljavil volitve odbora Ribarskega društva, ker se jc iz« kazalo, da so javili občni zbor članom še lc 4 dni poprej, med tem ko pravila predpisujejo 8 dnevni rok. Poskrbljeno jc, da pri bodočem občnem zboni Nem« ci ne bodo več kazali toliko viadeželj« nosti. Čas jc, da pridejo na vrsto čim preje tudi druge zadeve, ki žalijo naš narodni čut in se napravi ob meji konč« noveljavno red, n. pr. tudi v zadevi ka« zinskega društva, dijaškega doma in pa zlasti glede inozemskih nastavljcncev, ki jih mrgoli po mariborskih podjetjih in okolici.
a— Mariborska posojilnica za naroda ne in dobrodelne namene. Poleg že ob« javljene svote v znesku 86.000 Din v dobrodelne in narodne namene, je Ma« riborska Posojilnica poklonila šc društvu za podporo revnih učcncev 1000 Din in Nar. gledališču 5C00 Din. Velikodušno poklonitev objavljamo v vzgledno po« snemanje drugim denarnim zavodom, ki izkazujejo vsaj enake čiste dobičke, k a« kor Posojilnica.
a— Občni zbor protituberkulozne li« ge v Mariboru sc vrši dne 11. aprila ob 8. zvečer v mali kazinski dvorani. Na dnevnem redu je med drugim izpre«

• 0
grad šele v sredo in so nastopili tega dne zvečer s Čehovovo dramo <Črešnjev vrt>. V četrtek igrajo cStepančikovo«, v petek popoldne pa se poslove od Beograjčanov z Dickensovim <Bojem življenja«.
Odlifon posot našega domačega slikarja. Te dni sta posetila ljubljanski (francoski) konzul g. Flach in njegova soproga akademskega slikarja g. Franja Pterleta v njegovem ateljeju na Poljanski resti. Ogledala sta si slikarjeva najnovejša dela, med drugim portrete generala Maistra, ravnatelja dr. llračiča, knezoško-fa Jegliča, skladatelja Foersterja in druge. Posetnika sta se o slikah izrazila zelo laskavo. G. Flach Je velik prijatelj upodabljajoče umetnosti in se tudi sam bavi s slikanjem.
Gostovanje g. Vcsel-Polle na Dunaju. Koloraturka ga. Vesel-Polla Jo zadnje dni gostovala na Dunaju. Pela je vlogo Gildo v Verdijevem cRigolettu« ter je dosegla krasen uspeh. Občinstvo Je pevko ponosno klicalo pred zastor in jo nagradilo z burnim aplavzom.
Nadaljevanje gostovanja g. Rijavca r Zagrebu. V petek se pojo v Zagrebu prvič v letošnji sezoni Thomasova opora <Mig-non>, Naš rojak g. Josip Rijavec naslopi v tem komadu kot gost. Pel bo vlogo Viljema Meistra.
Korngoldova. opera «Mrtro mesto« prlds na berlinsko pozornico 11. t. m. Glavno žensko vlogo bo pela članica dunajskega dvornega gledališča Lola Leh-mannova.
3., petek 4., sobota
Velikanski 2 urni spored
Velika tragedija r 2 delih iu 7 dojanjih od P. P. Felnorja in Louisa Kokosa.
V glavnih vlogah
Eva Hay, Ema Morena, Straub, Eugsn 3£Sd$f£r, C. Hiisiar
Sijajno in razkošno življonjo na dvoru anjjl. kraljico Elizabete. Intrigo zavidnih in IJuboBninnih kraljičinih dvornikov proti lira_ bromu grofu Essexn. Ljubezen do lope dvorno dame in tajna po' roka. Junaška smrt na moriSčn.
KiatesagniS mam&imeratetii fžBmglti umotvori — Predstave vžak cžan ia ta soored ob 3 »t S«« 7, In 9. uri
mcmha § 8 društvenih pravil, volitev novega odbora i predavanje docenta dr. Metka o oskrbi pljučnobolnih s poach« nitn ozirom na tuberkulin. Protitubcr« kulozna liga vahi svoje ustunovnlkc, redne člane, podporniko in vse svoje prijatelje k obilni udeležbi.
a— Smrt pod lokomotivo. Na mari« borskem kolodvoru so nnšll dne L aprila pred skladiščem tvrdke Scherbaum truplo Elerika Bloša, rojenega 1869. v Temešvaru, ki se je v samomorilnem namenu vrgoi pod vlak, ki mu je odre« zal glavo od trupla.
o— Zakonski prepir v Dravi. Neka Mariborčanka se jc predvčerajšnjim s svojim možem 3prla, g katerim je šla v gostilno, se tam malo napiln, obnovila prepir z možem, ga opraskala in nato zdirjnla proti Dravi ter skočila v uma« znne valove. Mož je skočil zanjo in jo reši! smrti.
Iz Ce?ia
e— Ko!o jugoslovanskih sester v Ce« lju ima po sklepu zadnjega občnega zbora prijateljski sestanek v petek, dne 4. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Pričakuje se mnogobrojna udeležba.
e— Umrli so tekom meseca marca v Celju: Ana Synek, 63 let, soproga dvor« nega svetnika, Josip Dolžan, 24 let, tr« govski pomočnik, H ni.a NVilfling, 64 let, zasebnica, Ililda Glcšnik, 2 leti, otrok delavke, Ana Gajšek, 68 let, soproga hišnega posestnika, Simon Beloglavec, 82 let, črevljarski mojster. V celjski javni bolnici: Jurij, Pisancc, 70 let, obč, rovež, Anton Slemenšek, 25 let, stroje« | vodja j. ž., Marija Povhe, 18 let, služ« kinjn, Alojzija Košič, 52 let, zascbnica, Fcrdo Plaskan, 41 let, major, Jožef Za« gode, 76 let, dninar, Karolina Wagrandl, 41 let, kuharica, Ivan Feldln, 7 let, sin opekarja, Marija Ilomat, 72 let, strež« niča, Uršula Rehcr, 78 let, mestna rev«, Terezija \Visiak, 68 let, mestna reva. V vojaški bolnici je umrlo 9 vojakov.
e— Invalidski dom v Celju. Razširila se je govorica, da namerava oddelek za socijalno skrbstvo v Ljubljani ukiniti Invalidski dom v Celju. Udruženje In« validov, podružnica Celje, sc jc obrnil« tozadevno na kompetentno mesto ter dobila zagotovilo, da so ve slične vesti popolnoma ncosnovane. Namerava se samo v bodoče prejemati v zavod v prvi vrsti popolnoma delanezmožne in« valide, o kaki ukinitvi pa ni govora.
e— Statistika iz celjskega okrožnega in okrajnega sodišča. V letu 1923 je bilo pred celjskim okrožnim sodiščem sle« deče število civilnih in kazenskih za« dev: izvršb 61, civilnih pravd 2058, pri« zivov v civilnih zadevah 123, rekurzov proti odlokom 184, kontradiktoričnih sodb (z razsodbo končanih pravd) 131, kazenskih zadev (radi pregreška in hu« dodelstva) 1783, obtožnic radi pregre« škov in hudodelstev 657, zcmljeknjižnih izvršb 294. Pred celjskim okrajnim sodi« ščem: bagatelnih pravd 119, drugih pravd 1017, kazenskih zadev (prestop« kov) 2128, izvršb 1777, zapuščinskih raz« prav 770, kontradiktoričnih sodb (z raz« sodbo končanih pravd) 228, zemljcknjiž« nih izvršb 1827.
CERKNICA. V nedoi.io, dne 30. marca
jo v tukajšnji sokolski telovadnici ob številni udeležbi članstva predaval prof. Bajžolj o razvoju Sokolstva. Seznanil n,is jc z zgodov ino in razvojem tolovadbo od najstarejših do današnjih časov. Članstvo je z zanimanjem sledilo njegovim izva-jan jem. Obširna, snov jo bila podana v jedrnatih besedah in je vsebovala najpo-trebnojše podatke, ki jih mora vedeti vsak član sokolskega društva, kajti n pravilno pojmovanje vzvišene sokolsko ideje je noobhodno potrobno poznan;e sokolske zgodovine. Predavatelju izreka, mo bratsko zahvalo.
Iz Primorja
' Samomor upokojenca. Vpokojeni tržaški občinski uradnik Julij Klemenčlč, star 59 let, si Je v nedeljo zvečer v ne-vrastenlčnem napadu pognal krogljo v glavo. Domači so ga našli nezavestnega na postelji, nakar je bil prepeljan v bolnico, kjer pa Je že čez pol ure umrl.
' Železniška nesreča med Opčinami in Nabreiino, Železniška nesreča pri Na-brežlnl, o kateri smo poročali že včeraj, se je zgodila na sledeči način: V torek ob 4.50, je prispel na opčlnskl kolodvor tovorni vlak, sestavljen Iz 13 vozov, na-tovorjenlh s koruzo, vinom, bencinom in drugim blagom. Ko je bila lokomotiva že odpeta, so se pričeli vozovi, ki najbrže niso bili zadosti zavrti, premikati po tiru in so po strmi progi drveli z velikansko naglico proti Nabrežini. Postajena-čelnlk v Nabrežini je bil telefonlčno obveščen o dogodku in je dal napeljati utekle vozove na mrtev tir, kl ga zapira na koncu stalnata stena, kjer so se vozovi razbili z velikanskem truščemter se nakopičili drug na drugega. Med vožnjo, ki Je trajala samo osem minut, sta se dva vozova 2 km pied Nabrežino odtrgala od ostalih in se prevrnila poleg tira. Vozovi, kl so se razbili na nabre-žinski postaji, so se nakopičili na glavnem tiru, tako, da Je bil promet prekinjen. K sreči ni nezgoda zahtevala človeške žrtve, zato pa .'e niatcrijalna škoda naravnost kolosaina. Blago, ki se je nahajalo v vagonih, je deloma popolno ma uničeno. Delavstvo je potrebovalo cel dan, predno je bila zasuta proga zopet izpraznjena.
§ Zgodbica o najdenem bankovcu. Spo. gu ljrn.no gospodari na Visokem lio?.> ku in jo ca m o zave sto n kmet. Nesrečni prvi december ga je zanesel v Gornji Do-iič v Drakslerjevo gostilno, kjer jo p;j kupici mjnega vina preganjal vsakdanje skrbi tudi prevžitkar Jcromel Jernej. Ker njegovi okorni prsti le redkokdaj prepevajo stodinarske bankovce, mu jo smuknil «n tak »gospodič« neopaženo na tli. Zagledalo to ga pa ftpegnjeve iskre ori in romal jo v njegov Sep. Kor pa. na svp. tu ni nič tnko skrito, da no bi postala očito, jo potrkal nekoga dno na posest-nikova vrata orožnik ter v pričo .-o dru gib občinskih dostojanstvenikov zahteva! pojasnila, špegujev kmečki ponos pa -r jo uprl in nesrečna njegova usta so ia pregovorila več nepremišljenih besed. Prod okrožnim sodiščem v Celju je zvodel, da obstoj« paragraf 104., kl strogo kaznuje vsako najmanjšo žalitov urad no orehe. Kor tudi za ponosnega km?!n s Kozjaka ni nobeno izjeme, bo moral sedoti 10 dni in so šo vrhu tega po.«''ti na trdem ležišču.
g Težka telesna poškodba. V soboto dno 29. marca sta so zagovarjala pml celjskim okrož. sodiščem Andrej Krošelj iz Stare vasi in Julij Lupšina iz Dramelj, oba poBestnikova sina. Koncem aprila 1928. je nastal okoli polnoči vsled pre-obilo zavžitega alkohola prepir in pre. tep pred vinotočem Tv. Rožmaoa v Gre-govcih. Pri tej priliki sta bila težko po-šfcodovana Karol Arh in Janez Zmavc, Krošlja se dolži, da jo sunil z nožim v hrbet Arlia, ki jo stal nekoliko oddaljen od prepirajočih se fantov. Dočim je ena priča pod prisego potrdila, da ga ;'e .StihniU Krošelj, sta druga priča in <b-dolženoe sam z vso gotovostjo tr-liia, da ga jo moral kdo drugi raniti. Pri obdolžencu Lupšinu, ki je izmed vseli raj-bolj razgrajal in mahal z nožem okoli sebe, so je zločin neizpodbitno dokazal, dasi ravno so je izgovarjal s silobranom. Okrožno sodišče je zaradi pomanjkanja dokazov Krošelja oprostilo, Lupšina pa obsodilo na štiri tedne poostrenega ia-pora.
9 Ii Kmetijske družbe. Podpredsednik Kmetijske družbe, prof. Evgen Jarc iz Novega mesta je o priliki živinske sllnav ko javno obdolževal šefa veterinarskega oddelka, vi. svetnika Pavlina, da je kriv razširjenja te bolezni po naših krajih, ker je veterinarski urad odrekel. Zadnja besoda je v dialektu nekam čudno zvenela in tudi očitki so bili tako hudi, da so je stvar obravnavala pred ljubljanskim deželnim sodiščem, ki je prisodila prof. Jarcu globo r znesku 600 Din.
g Poglavje o ženski zvestobi. K prijazni Micki se je odpravil vaaovat njen fant in jo povabil g seboj šo prijatelja, da bi z združenimi močmi zapola najlepšo ljubavno posem. Ko sta tako priro-mala do njene kamrice, sta zapazila, da je pristavi jena lestva k njenemu oknu in da je okno vzlic hudemu mrazu na ste-žaj odprto, kar jo za Štefanov praznik pač značilo prekipevanje gorkote v sobi. Fant jo urno splezal po lestvi in pri oknu prižgal žvoplenko — in glej, pod odejo se je skrila Micka in z njo mož postavo, ki je tisti dan prišel malo na obisk v Rovte. Razočarani in varani fant je imel pravo duševno prisotnost: pograbil je orožnikovo obleko, ki je ležala pri oknu, in je hitro smuknil po lestvi navzdol k prijatelju. Nato sta lestvo odmaknilo, obleko pa spravila. Ker ja prvi odšel k vojakom, jo je shranil drugi pri sebi, dokler jima niso prišli na sled. Ljuhljnnsko deželno sodišče je obsodilo hranjevalca obleke na B dni strogega zapora, ki jih je že odsedel v preiskovalnem zaporu.
IZJAVA.
Podpisana Izjavljam, da moja mati dO danes ni poravnala niti enega vinarja za mene. Kajti naščuvana je od njene hčerke Marije Verdier, ki je uslužbenka pd g. notarju Hudovernlku v Ljubljani. 1095__Milka Verdier,
Ulite teli Jutro"!
poročilo Ljubljana 2. aprila 1924. Ljubljana 808 nad morjom_						
I Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavin«: mm '
Ljubljana . Ljubljana . Ljnbljana , ] Zagrob . . Beograd . Dunaj , , Praga . . Inomost .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	781 3 753 6 7M0 7607 7IU-2 754'8 758 1 7587	84 11-8 8'8 7 0 80 4-0 30 3-0	jug. rzh » brezvetra vzhod brezvetra lever brezvetra	dež oblačno dož »> oblačno dež oblačno dež	' 8-7 ' 140 110 01 1-0 30
VLjubljani barometor Tišji temper. nižja
Dunajsko vremensko poročilo. Nad vso celino prevladuje hladno in deževno vreme. Vetrovi prihajajo iz severozapa-da. Mestoma dežuje. Temperatura ie od
Solnce vzhaja ob 6'37, zahaja ob 18,91 včeraj zopot padla in znaša povprečno opoldne pod +10 stopinjami., NapovM za četrtek: Nikake bistvene spremenita Deževno in hladno.
o
m sveta
Najnovejša dunajska senzacija
Dunajska publika ge ni pozabila afe-Kadiveo in njenih sadističnih prijateljev. žo ima novo Škandalozno senzacijo, ki jo zanima in raz,burja tem bolj, ker fo je vršila v najvišjih krogih današnje dunajske družbe. Sin znanega Luegerjevega adjutanta. bivšega ministra in voditelja krščanskosooijalne stranke dr. Gessmanna. dr. Albert
Vsa javnost pričakuje sedaj z ogromno napetostjo, ali in kako so bo policiji posrečilo razvozljati misterijozno zadevo.
Tretja ekspedicija na Mount Everest
V tretjič se je angleška ekspedicija te dni podala na pot, dn se popno na najvišjo goro svetn. Priprave so bile tokrat obsežnejše kakor pri prvih dveh ekspedicijah.
Gcssmann, ni plodil svojemu očetu v j člani 60 najskrbnejše izbrani, upoštevala politični karijeri, ampak so jo posvetil ! so so vsa izkustvo prejšnjih poizkusov, bolj plodonosnim gospodarskim pos- Pogumni hribolazci so prepričani, da se Joni. Tn to z uspehom. Danca jc predsednik velike dunajsko »Baukredlt-bank» in predsednik nižjcavstrijske Kmetijske družbe. Njegovi letni dohodki znašajo v naši valuti lepe milijone. Predlanskim se je ločil od svoje prve ženo Pavle in se kmalu nato po-ročil z ločeno baronico Puttkammer. s katero je imel ljubavne odnošaje žc za časa svojega prvega zakona. Tudi s to feno sta se rnzstala že dvakrat, a se obkrat zopet znašla,
Srerli minulega tedna je poklical Albert Gessmann zdravnika docenta dr. Sar.la ponoči k sebi, češ, da ima silne krče v želodcu. Izjavil nut je sum. da je bržčas zastrupljen, nakar io zdravnik preiskal kavo, katero jo bil Gos*-mann pravkar nil, a jif Šo nekaj pust.il
v	ča?i. Zdravnik ic v kavi res našel male količino arzenika. Ker r>a si ie Ocssmann kmalu opomogel, zdravnik slučaja ni naznanil.
Pa1- dni nato je povabil Gp«sma-nn k sebi znanega inženjerja t<»r vpričo njega prijel svojo ženo in ji očital, da ca je hofola zastrupiti. Inženjer jc irovo-ri! pač, o tom prizoru tudi z drugimi hi tako jc zvedela o njem policija. Kn se je naslednjo jutro zglasila ha policijskem uradu gospa Gcssmannova in zahtevala. za sobo potni list v inozemstvo. jo bilo seveda policiji še hnlj pufnljlvo in pridržala jo ?o«no v a poru. Uvedla je taknj nadaljne poizvedbe. ki na niso mnrrie dogodka pnii«nl-ti in zlasti nc razkriti motivov, ki naj bi privedli Cessmannovo do posknše-noga zločina. Pač pa sc je dr. Ger.s mann v svojih Izpovedbah zapletel v taka protislovja, da je nastal sum da j? on sam finrrir.il napad na sehp in >-i sam nnsnl arzenika v kavo. Pridržali sn zato tudi njega v zaporu. 7 odličnimi zvezami pa. ki jih ima, so mu jo posrečilo izposlovati. da je bil zopet izpuščen. dočim se nahaja njegova Jena žc vedno v zaporu.
Policija nadaljuje preiskavo z vso vnemo, ne pride pa niti koraka dalje. Sc dane« nima nikakšnib zanesljivih indioij, ki bi govorile bodisi za tn, la si jc nasul Gcssma.an nrzenik sam. bodi si za tn. da Ta ie hotela zastrupiti njc-trova žena. Pač. pa je preiskav." razkrila silno gnilobo, ki so jc razpasla pn tnkozvani najboljši dunajski družbi, rgrvt.ovila jc. da je Gcssmannova homoseksualna in da je imela intimne od-nnšajo r. mnosriml enakimi norečnica-ml. med niimi z ženo nekega splošno znanega dunajskega, industrijalca ln bankirja ter s proslulo plesalko Anito PeTber. Zlasti ta Pa tudi nekatere druge njene prijateljice so zlorabljate perverznost Gessmannove v trajno izsiljevanj«. tako da so dobile od nje milijone in milijone, deloma v denarju, doloma v dragocenostih. Gessmanno-
vi	je takn seveda vedno primanjkovalo denarja, pa ie haff radi tega prišlo mod njo in njenim možem do ponovnih konfliktov.
Gessmann s svoje strani ie bil pravi dunajski kavalir in zelo lahkoživ. Svo-jo življenje utemeljuje s tem. da je bila njegova žena za ljubezen popolnoma nedostopna, da je moško naravnost mrzlla in da si ie zato pač moral iskati razvedrila drugje.
jim tokrat posreči priti nn vrh gore. Vod jn ekspedicije, general Bruce, najboljši poznavalec Himalaje, poroča pred odho-dena težavno in nevarno pot sledeče:
V tretjič so člani ekspedicije zbrani v Darjeelingu. Tri, mislim, je arečna številka, posebno pri podjetju, kakor je naše. Četudi smo bili predlonskim dobro opremljeni, smem vendar trditi, da smo sl pri oni ekspediciji nabrali dragocenih izkustev. Čeravno nismo dosegli cilja, rno vendar silno napredovali v primeri s prejšnjim prizadevanjem, povspdi se nn najvišji vrhunec naše zemlje. Izrek alpinista Mummereya: »Sprva absolutno nemogoče, potem najtežja partija v Alpah, nazadnje pa lahka partija za dnino jo vkijub njegovemu humorju točno oprtal razvoj planinskega športa. Pred letom 1922. so drzni planinci le eno noč preživeli 28.000 čevljev visoko. Ce uvažujo-mo silne uspehe volikili pionirjev planinskega športa, ue moremo dvomiti o tem, da so bili telesno vsaj ennkoveljavni r. modernimi hribolazci. Navdujnl pa jih je strah, da utegnejo omagati v višavah, katerih so danes ne ustrašimo. Danes vemo, da pri zadostni vaji nihče ni lako slaboten. da bi skoraj neomejeno dobo ne mogel zdržnti v višavi 21.CC0~čevljov in tudi višje. Z drugimi besedami: odločilni Je duševno slauje. Zanimivo je, da jo v času, ko sn se evropski učenjaki še prepirali o tem, ali človek »ploh more živeti vrh Montblanka, pot preko Khombule v višavi 19.000 čevljev že nešteta stoletja biln v trajni porabi.
General Bruce poroča nadalje o izredno številnih ponudbah nosačev, ki jih je prejel v Dnrjeelingu. Vkijub razmeroma mali odškodnini, ki so jo prejeli pri predlanski ekspediciji in vkijub silnim naporom so se vendar mnogi teh nosačev priglasili za udeležbo, med njimi tudi dva, ki sta edina rešila svoje življenje pri nesreči, ki jo doletela skupino ude-ležnikov zadnje ekspedicije. Pri odhodu je krajevni lama blagoslovil ne le libe-tan'' o noseče, marveč tudi Evropejce.
Letos — pravi dalje poročevalec — biiio imeli srečo, da smo že 1. marca imeli v Darjeelingu zbrane preizkušeno člane t kspedicije in tako smo lahko popolnoma mirno izvršili vse potrebne prijavo ter prenesli v Phari Dzong — to je točka, kjer krenemo z glavne poti v Lhaso — ves naše zaloge m aparate za kisik ter točno oznamenovali tudi ono zaloge, ki jih potrebujemo na pohodu in ki jih deponiramo v raznih skladiščih. Te ukrepe smo storili upoštevajoč izkustva 1». le'a 1K22. Na ta način si prihranimo mnogo dela ter skrajšamo znatno naš pohod. Računati smemo, da bomo, če pojde na pohodu skozi Tibet vso po sreči, vsaj teflon dni več kakor leta 1922. in dn se povspne-mo na vrh Everesta.
Družba je sestavljena iz šestero starih in sedmero novih članov. Mallory je edini, ki se je udeležil vseh treh ekspedi-cij in trdno se nadejamo, dn bo njegova vztrajnost imela tokrat popolen uspeh. Sicer ni mogoče določiti v naprej učinek višav Himalaje na posameznika, ali, kakor so da presoditi, nimamo v skupini, ki pojde na vrh, niti enega člana, ki bi ne bil kos velikim naporom ekspedicije.*
t. delom največjega svetovnega plavalnega bazena, kjer je prostora za 10,000 ljudi. Bazen je sezidan iz železobetona, leži fi km južno od rtiča House in je oddaljen od morja 140 tn. Zidanje v vlažnem nabrežnem pesku in uporaba morske vnde je povzročilo veliko tehničnih težav, ki so jih pa vse uspešno premagali. Bazen je dolg 305 m in širok 30 m; napolnijo za z centrifugalno sesalko, kl potegne na minuto 20.000 1 vode. Da dobijo popolnoma čisto morsko vodo, je vodovodna ccv napeljana daleč od obale v morje v globočino 05 m. Zgradba, ki sprejme skoro 30.000 kubičnih metrov, stane državo 80.000 dolarjev.
X Virgilova proslava. L. 1930. se bo v nekem kia.iu blizu Mantove v Italiji vršila proslava 2000 Ictnicc rojstva latinskega pesnika Vlrgiil. Za to priložnost so žc sedaj v teku velikanske priprave. Vlrgllova soha bo visoka pet metrov In bo stala na deset metrov visokem podstavku. Italijanska javnost razmotriva vprašanje, ali bodo hoteli duhovniki blagosloviti spomenik ali nc. Kakor znano, so v srednjem veku Virgila smatrali za masa lu celo sam Dante ga je vzel za spremljevalca po peklu. Vrgli je umrl 17 let pred Kristani, toda ga kljub temu smatrajo ::a krščanskega pesnika.
X Zavarovani prsti. Previdni ljudje se zavuruejo proti vsakterim nezgodam. Med vsemi zavarovanji pa so gotovo naj zanimivejša zavarovanja umetnikov, posebno virtuozov na Inštrumentih. Poljski pianist Padarewskl je svojčas na turneji po Ameriki zavaroval vsak prst na svoji roki posebej. Samo za levico bl oil prejel v slučaju poškodbe okoli četrt milijona frankov. Za izredno visoko vsoto jc zavaroval svoje reke in nohte na prstih vijollnlst Kubcllk. Ruska plesal ka Pavlovna je pred odpotovanjcin v Ino zemstvo zavarovala svoje prste na nogah za pol milijona frankov, Rva'"l (boksarji) imajo navado, da zavarujejo svoje pesti, s katerimi ne bi se mogli za slučaj poškodbe več biti.
zatopljen v svojo vlogo, da ni čutil pod sabo desk gledališkega odra. Lucasacra Jc k sreči le lahko ranjena in bo okrevala.
X Klinika za ljubezenske bolezni.
francoski pisatelj in tllozof Mamice Maetcrlluck, po pokolenju Belgijec, se je po 18 letih zakonskega življenja z Ucor-gclto Leblanc ločil od nje. Gcorgctta jc po ločitvi odpotovala v Nc\vyork in je tam otvorila bolnico za zdravljenje ljudi, ki bojujejo na — ljubezni. Dama spre jema pacljente od zore do mraka ter jim daje nasvete, kl jih zajema Iz Izkustva svojega zakonskega življenja. Poleg tega prireja jkvna predavanja. Nedavno jc pred številno publiko zagovarjala nauk, naj ljubijo ljudje, kolikor jili jc volja, le da nc smejo pri tem pozabiti na lastno osebnost. Ljubezen namreč ni nič stalnega, zato mora človek vedno skrbeti za primerno rezervo. Najboljše je po nienem mnenju, če sc zaljubljenec bavl s športom. Skupni vzgoji moških In žensk, o kateri sc danes toliko govori In piše, bo
sledila nova doba v ljubezenskem življenju, ki jo (Jcorgetta Imenuje dobo »vele-ljubezni.. To da bo nekaj povsem mo. dernega. »Veleljubczn. bo z lahkoto nadomestila .romantično ljubezen«, ki se vedno prevladuje v našem življenju.
X Homo diluvll testis. Po naše: človek, priča vesoljnega potopa! Švicar Johan Jakob Schcuchzer iz Curlha je izdal I. 1708. knjigo, v kateri nastopajo okamcninc rib in sc bridko pritožujejo nad tem, da ljudje nočejo verjeti, da bi bile njihove okarnenine res ostanki ril', kl so svojčas živele na zemlji. Isti Jalto!' Schcuchzer je opisni in v svoji knjigi tudi rcproduciral okostnlco, kl jo Je smatral za preostanek predpotopnega človeka: homo diluvll testis; dodal jc opazko; Bctriibtes Belngerllst von elnem altcm Siindcr, erweiche Stcln In Herz der nc-ucn Bosheltsklnderlv Kasneje se je dognalo, da jc to okostnica velikega izumrlega močerada; našemu učenemu možu v spomin jo je imenoval slavni Ciivlcr »Andrias scheuclizcri».
Po slovanskem svetu
Dokazov dovolj, da boste tudi Vi zadovoljni izvrstno prilegajoče ie obleke, ako si jo uuhavito pri	:
Drago Štab, Ljubljana t
Poljsko-jngeslov. kolo
Varšava, koncem marca.
Pred par dnevi so je v avli varšavske j univerzo vršila ustanovna skupščina akademskega Poljsko - jugoslovanskega ko-; la. Prisotni so bili naš poslanik JaSa Si-j uiič, rektor varšavsko univerze Ly-o\v-{ski, icktor glavne poljedelske šole So-1-j nouski, zastopnik ministrstva vnanjih 'poslov vicoministor Ticrtoni, šef novin-skega urada Natansov. profesorji visokih ' Sol t. dcknni, zastopnik ministrstva prosveto generalni sekretar K. Dawidovski. i Avla je bila natlačeno polna mladeži vseh j varšavskih visokih šol. j Bilo je voč pozdravnili govorov; za \ našo mladino je govoril Vladimir Niko-lič. Govorniki 60 naglašali ponien nastajajočega Kola za zbližanje omladiae bratskih narodov in za lajšanjo študij jugo-slovcnsko mladine na Poljskem. G. Niko-lič jo v poljskem in srbskem govoru na-vdušeno pozdravljal poljski narod in novo Kolo. Nato so se sprejeli statuti in | volil odbor: predsednik je M. Klas, poil-j predsednik Nikolič, sekretarja Zb. Dom-iorovski in Slobodan Petrovič.
Ustanovitov Kola J« prav vose! pojav, ker kaže, kako so naš jugoslovonski svet razen s češkim narodom sodaj tudi trdno spaja z drugim slovanskim narodom, z velikim narodom poljskim.
ko je izhajalo Dot! časopisov, dočim nom-šklh le '138. Ob prevratu jo bilo razmerje sledečo: ua Češkem 878 čeških. 40.: nemških, na Mora vi 211 čeških ia 81 nemških. V vseli čeških zemljah skupa, je tn leto izhajalo 1007 čeških časopisov iu 520 nemških.
Intenzivnost kulturnoga življenja dobro ilustrirajo sledeče številko: V vseh čeških deželah (na Češkem, Moravekem j in v Sleziji) jc izhajalo letu 1818. -10 političnih. nič narodno - gospodarskih, 1 | zdravniški in prirudoslovni, l nledali»l; . i glasbeni in umetniški, II boletriatičniii 1 in liumorističnih in nič ženskih listov, j Loto 1SU8. očituje pa sledečo sianjo: C" t političnih, 38 (1. 1914., 1601) narodno -igospodaiskih, -Tj zdravniških in prlrodn-slovnih, 09 gledaliških itd. (1. 1914., 107!) ; 70 belotrističnih in 13 ženskih listov. — ■ Danes prido 1 časopis na 4551 prebivalstva na češkem, dočim na Slovaškem I časopis na 20.540 prebivalcev. Na Co-škem en nepolitičen li6t na 5820 piebi-valcev.	— Z—
X Največje svetovno kopališče. V
San Pranciscu so pred kratkim končali
X Celovški <diiitver», vpodobljen I. 1590, jc res živel! Toda nc kot zinaj, temveč kot nosorog. Ta nosorog (Rhino-ccros antkiuitatis) jc bil pračlovekov sodobnik v ledeni dobi, iz neke jame v južni Franciji (Font-de-Oaume) nam jc ohranjena cclo slika te živali, ki jo je slikal umetnik-pračlovek, prebivalec te jame. Celovški iintver-nosorog pa ic počival kot okostnjak na Oosposvetskcm polju; tam so ga našli in prepeljali v Celovec. Lobanjo so ob vhodu v rotovž diall v verige; kiparju koncem 16. stoletja je služIla kot model za slavnega celovškega zmaja.
X Harla, ki je stara 3700 let. Med redke starinske zanimivosti, ki so sc nedavno preuredile v pariškem Louvru, spada tudi divna harfa, o kateri trde poznavalci, da je stara okolu 3700 let. Instrument je bil napravljen baje v 17. stoletju pred Kristom. Harfo je našla francoska arheološka misija v Siriji, kl je iskala stare predmete.
X Pozabil Jc, da Je na odru. Pred kratkim se je v napuljski operi pela Bi-zetova fCarmcn». Gostoval je španski tenorist Santagostino, kl jc pel ulogo Don Josca. Njegova partnerka jc bila ga. Lucasaera, ki je igrala Carmen. V zadnjem dejanju, ko zabode Jose Carinen, je Santagcstino potegnil nož in pevko v rcsnici zabodel. Carmen se je zgrudila na tla in občinstvo je začelo ploskati. Toda istočasno jc moral pasti zastor ln pevko so odnesli k zdravniku, ki Jo jc obvezal. Tenorist pravi, da je bil tako
Razvoj češkoslovaškega časopisja
Lansko leto je izdal dr. Jan Nilhlnv-sky v Pragi izredno zanimivo publikacijo: »Časopisi v češkoslovaški republiki dne 31. decembra 1920.», kjer jo podal natančen statističen pregled časopisja na Coškcm, Moravi in v fileziji od I. 1818. dalje. Delo ima svoj veliki pomen, posebno tudi zato, ker nudi zanimiv vpogled v razvoj češkega kulturnega življenja, v njegovo intenzivnost in obseg. Vzporedno z njim ilustrirajo ti podatki tudi nekdaj vladujoče nemško pleme in so vostno zrcalo za karakter razmerja med obemi plemeni.
Glasom prve tabele jo izhajalo leta 18-18. na Češkem 16 čeških in 25 nemških časopisov, na Mnravskom 0 čeških in 13 nemških. V letih 185?.—1850. pade število čeških časopisov na 8, oziroma 7, dočim se nemško ne zviša. Na Moravsko m v istih letih npad, a ne tako močan. Z 1. 1857. pričenja za češko časo-pisjo čas razmaha, ki ni bil skozi do osvobojenja nič več udušen. Leta 18(15. kaže že sledečo razmerje: 42 čeških, 42 nemških časopisov, na Moravi 18 čeških in 24 nemških. In koncem stoletja: na Češkem 440 čoških in 238 nemških časopisov, na Moravi 127 čeških in 80 nemških. Te štovilko pričajo o naravnost ogromnem narodnem in civilizačnom napredku.
Najvišje število jo doseglo čoško časopisje na Češkem leta 1923. in 1924.,
500 Ictnica smrti Jana Žižka. 2''. marca jc v Pragi začcia oficijclna pro« slava češkega narodnega junaka Jan i Zižkc. V Smetanovi dvorani občinske hiše sc jc vršila slavnostna akademija katero so priredili češkoslovaški legijo j narji. Prireditev jc začelo s husitsko bojno pesmijo «Kdo ste božji bojev, niki«. Nato je član ><N'ar. divadla« igr i' lcc Maren rccitiral Ncrudovc pesmi, P'>« svcčcnc husitski epopeji. Minister za. nar. obrambo Udržal jc imel velik go« vor, v katerem ic podčrtava! zasluge Jana Žižke za češko narodno zgodovino. 'Praško pevsko društvo «Smct!'.nu» jc z.i ! tem pelo Focrstcrjevo parnfrnzo staro. ! češkega korala «Svctl Vucliiv«. Sledilo j jc izčrpno predavanje češkega historll.a
jbolišega pnznavalca Žižke, prof.
| dr. Jos. IJrbancka o hrabrem vojsko« vodji, ki jc s svojo vojsko prišel na Hm ; rnvsko, cla uduši katoliško reakcijo. Svo j čanost sc jc zaključila z državno himno : in jc napravila na vse navzoče globok I utis. Prisostvoval ji jc prezident Masa« I rvk, zastopniki vlade, reprezentanti č l. armade, delegati vseh kulturnih inšti. j tucij ter mnoi|o izbranega občinstva, j «Masarykov zbornik«, časopis, ki so havi z Masarykovim življenjem in de« lom jc nedavno izšel v praški založbi «Cin». Uredil ga je V. K. Skrnch. V zborniku nahajamo cclo vrsto zanimivih prispcvkov.Hromadkovo analizo moralne kulturne filozofije Masarykovc, Tvrdv« jevo razpravo o uplivih pozltivistov na Masarvka. «Impromptu hi9toriquc», v katerem se nam predočuje paralela med Leninom in Macdonahiom, Masarvkovi nazori o sodobni Nemčiji itd. itd. — Zbornik prinaša tudi Trockcga kritiko Mnsarykovega obširnega dela <rRusija in Evropa«.
Rešimo mMtfti Mor!
Joža Keršmanc:
Zabava
... V tisto bajno razsvetljeno dvorano je stopil, kamor so zahajali tedaj mladi in stari veseljaki predvsem zaradi bleščeče lepote gospodično Adai-gize. o kateri je rekel gospod Roman nekoč svojim prijateljem: «Tz njenega solnička bi pil... tako je lepa!»...
Godba jo svirala najbolj poskočne, bile so to arije iz dunajskih operet, katere je gospodična Adalgiza zaradi njihove veselosti in brezskrbnosti posebno ljubila. Gospod Roman, ta večer izvoljenec gospodične Adalgize, don •itian brez primere, vnot pevec, še boljši pivec, ilobor šahist, izvrsten plava 8, brezprikoren turist, polog tega še al-kimi«t in pesnik, je sedel pri mizi zamišljen, kar sicer ni biLa njegova navada, in bolj ogledoval visoko steklenico sekta prod seboj kakor belo, pred njim na mM vzproženo golo laket, de-mtmondke, laket eksotično divno, polno, s svilenim puhom nepoznane rlra-Sesti izzivajoče, lakot, zaradi katere io bilo uprto vanj toliko zavistnih pogledov ...
»Povabil si me k svoji mizi in prišla som, ker si lep dečko... Tebi pa so sedaj niti govoriti no ljubi...» je oči-bijoča pogledala gospodična Adalgiza svojega viteza in dvignila k ustom vitko čašico, v kateri se je penil sekt. .♦Povej mi kaj lepega. drt«i moj ^
vsaj veselo se posmej, da mi ne ole-deni pri tebi srce!«
In ga jc objela z golo laktjo okrog vratu.
Gospod Roman pa se ji je narahlo izvil iz objema.
«Ne. Adalgiza, sedaj ne!» je rekel razmišljajoče in si pridigal cigareto.
sZaboga vendar — kaj je to, kaj naj to pomeni? Pehaš me od sebe kakor cigansko siroto!«
Planila ie pokonci, v lica žareča, plamtcča. in treš.čila čašico na tla, da so je razletela v drobne kc-scc.
«To je impertinentnol*
Skoraj kričala je.
Gospod Roman pa so jo tedaj veselo posmoja-1.
«0 ženska vihravost!« je pričel de-klamirati (v njem se je iz don Juana vzbudil pesnik'). «0 ženska nepremišljenost, divjost, razkačenost! Kaj .jc bilo tega treba. Adalgiza? Glej. študiram ... in ob taki priliki sem malce raztresen ... O Adalgiza, ti najlepša izmed žen na svetu, ti moja boginja nocoj, sedi nazaj k meni in rmriiiri se!»
Pomirila po jc in zopet sedla nai.aj k njemu. Ali grudi so ji burno kipele.
»No maram te, pesnika!« se je privita k njemu. »Mnogo ljubši si mi don Juan, tak, kakor si so mi na-smohnil, ko sem te prvič ugledala na tem mestu. Pesniška stroka pa mi ne ugaja, po pravici povedano, škrjanček moj.. Joda ti sedaj študiraš, praviš?«
Potisnil ji je v usta širok piškot, — znamenje, naj utihne.
ti študiraj z menoj, Adalgiza!«
Poslušala ga je, ali oči so se ji bliskale tako zagonetno; iz užaljenega sanmi inbja je prikrito pršela maščevalnost . . .
Vnovič jc zasvirala godba, sladko, razkošno. i<:iknr da vabi na ples; šampanjec se je. penil, from dvorane so vzžnrcvala v mamečo boli svetlobi globoko dekoltirana pleča, ohramja in ors' lepili blodnic. odetih v svilo, s srebrnimi in zlatimi zapestnicami in ovratnicami pozvončkljavajočili. kadarkoli so se zgonila prešestna telesa. Zuborenie napoliz,govorjenih besed, valovanje vseh mogočih vrst- smeha, blešč-anjp pogledov, zaljubljenih, flir-tajočih. izzivajočih, otopelih, ugašajoči.b — vse to je napolnjevalo dvorano, odbijalo se nd belino ženskih lakti in tilnikov, prešlo kakor zlat dež v cven-ketanje penečih se čaš in sc spajalo v en sam hrupen akord: Živeti, živeti, živeti! —
Srcdj dvorane, pod bleščečo svetil-ko. pa jo sedel on. Popolnoma sam jo souel za široko mizo, pokrit, s črnim povehedrnnim klobukom, pred seboj liter vina. Rok« so mu počivale na mizi kakor dvoje kosmatih medvedjih šap, a hrbet je bil usločil, da .ic bila polovica tršSateg* trupla nagnjena nad mi-zo; to je pomenilo, da se je mož stA-novitno veedel. in ..da ne a&mwav», t^
ko iziepa zapustiti čarobnega valovi-šča. Iz širokega obraza so mu štrleli I pod debelim rdečim nosom košati brki, j s katerimi je ne.prest.an-o vzmigaval. i Po dvorani jo pogledaval samo v dol-;gih presledkih in to le z belino svojih izbuljenih okroglih oči. Zdnj pa zdaj si je natočil iz steklenico vina v kozarec in pil počard, cmakaje in napolml-žč. Kadarkoli pa jo svirala godba po-skočnicc, je čudovito zaživel, zacepetal z nogama, vzmahnil z rokama in zateilo zavriskal: »HoppAaaal«
Klobuk sc mu je zazibal na glavi, obramje mu ,ie podrhtevalo, oči so mu mežikale, a iz raztegnjenega obraza, iz široko odprtih ust jc odmevalo: •Hoippiiiiaa!«
Ali je dajal mož s tem duška ivo-iemu veselju nad godbo, ali pa se jc iz vsega skupaj norčeval? — —
•Pa reči, Čc ni vreden opazovanja, študiranja?« so je nagnil gospod Roman k svoji Dnlcineji.
»Tisti čudni možic tam nod svetil ko?« se je zasmojala.
«D:1, tisti čudni možic . . .» »K njemu pojdem na kratek pome-nek!« še jc nepričakovano odločila lepa Adalgiza: zrlolo se ji jo namreč, da je nastopil baš ugoden trenotek, da izvrši svoje maščevanje. «Ti vitez mc-j, pa imaš sedaj priliko, da so enkrat pošteno naSfcudirae ... Saj ta brkati ko-ronj^k.i^rom pred seboj je pravda*
prav krasen dečko, in kakor so mi -.di, pesnik gotovo ni . . . torej sc ob nj-'m ne bom dolgočasila . . .»
In je vstala in odšumela. polna in gibka, s svetlimi zapestnicami in ovratnico pozvončkljavajc, proti sredi dvorano in sodla korenjaku nasproti.
•Dober večer, gospod!«
»Dober večer Bog dni. lepa, dima!«' jn odzdravil korenja!:. »Povejte n.i. čo imate pri sobi pratiko! Rad bi vedel, kakšno vreme bo jutri: ali bo solnčno ali oblačno.«	_;
»Kako originalen možic, kako originalno izprašujete! ...» se je : ladku zasmojala lepa orešcstnica in ga prijela za roko. »Nimam sicer pratikc, pa vseeno vem. kakšno bo jutri vreme: lepo solnčno . . .»
Korenjak je bušknil v krohot.
»Hitro sem vas vjel v past, lepa dama! Ničesar ne veste! Trojka! Ravno nasprotno jo res: oblačno bo jutri . . . Porlojte. pratika kaže tako!«
In jo izvlekel iz žepa pratiko in jor polo?i! i"' mizo.
»Pustimo šale!« ga je objela. »Prišla sem k vam. da se pogovoriva kaj veseleča, a ne da bi razpravljala o vremenu . . . Postanite moj mož. leni gospod . . . moj mož za to noč in za vekomaj!«
Rkrivnest.nn so jo nasmehnil korenjak, ko jc čul te besede.
«Pa vendar ni danes pustni totrek, da govorite tako, lopa dama!»
Prijava za trošarine prosto žganje
Kakor sino žo v Članku tžganjnrski kot-li gostilničarjev in trgovcev) omenili, smejo oni, ki prodajajo ali točijo alkoholno pijače, kuhati žganje iz doma pridelanih snovi brez vsake prijave in ua poljubnih žganjarskih kotlih, morajo pa skuhajo žganje zatrošariniti, kolikor nimajo dovoljenja, da se jim dotično žganje pusti ta domačo potrebo trošarine prosto.
Dovoljenje za trošarino prosto žganje so podeljuje gostilničarjem in trgovcem z alkoholnimi tekočinami (vinom, pivom, žganjem, špiritom, likerji itd.) vedno lo za eno leto. To leto pa ni koledarsko leto, ki se prične 1. januarja, temveč tako zva-na proizvodna doba, lci prične s 1. septembrom in konča z 31. avgustom prihodnjima leta.
Količina žganja, ki se pusti trošarine prosto, se določa po številu družinskih Planov, starejših od 18 let. Za družinsko člane se štejejo člani rodbine iu služab-ništvo (hlapci, dekle), ne pa tudi delavci.
Ako ne šteje družina več nego 5 članov, «e pusti trošarine prosto 23 heklolltrskih stopenj alkohola, če šleje preko 3 pa nc več nego 10 članov, so pusti 50 hektolilr-skih stopinj alkohola, a če šteje nad 10 članov, se pusti 75 hektolitrskih stopinj alkoholu.
V	Slovenji se kuha povečini 40 stopinj-sko žganje, zalo sme oni. li ima do o članov, skuhati približno (50 litrov žganja, drugi pa sorazmerno več (120 ali 180 litrov).
Kdor hoče dobiti dovoljenje za trošarine prosto žganje za domačo potrebo, mora vsako leto najkasneje do dne !3. avgusta prijaviti svojo zahtevo pri pristojno-ni i županstvu, da ga to vpiše v poseben seznamok, ki ga mora do 20. avgusta I -i iložiti oddelku finančno kontrole v preizkušnjo. Ce se ugotovi, da je prijava v redu, izroči oddelek upravičencu iz sc-znamka izrezan kupon, na katerem je navedeno, koliko hektolitrskih stopinj alkohola (ae koliko litrov zgrinja) sme prijavitelj imeli nezalrošarinjenega. Ta kupon mora upravičenec priložili svojemu eregi-stru o žganju, Skuhanem iz sirovin lastnega pridelka*.
Na prijave, ki sc vložijo po 15. avgustu, se ne ozira. Izjema ie nri onih osebah, ki začno trgovali z alkoholnimi tekočinami po 15. avgustu. Te osebe so smele do pričetka trgovanja kuhati žganje kakor se jim je ljubilo, pa jim tudi ni bilo treba nobenega žganja za domačo potrebo utrolariniti. četudi so ga kuhale iz kupljenih snovi. S pričelkom trgovanja z alkoholnimi tekočinami so prišlo pod strožji) kontrolo in obveznost, da morajo tudi žganje za domačo potrebo zatrošariniti. Pustiti so jim sme trošarine prosto le iz-vestna količina po številu družine. Ker p.i dne 15. avgusta, ko je rok za vložitev 1 "ave potekel, Se niso inogli prijave vložili, se jim rok za prijavo določi z 48 urami po pričetku trgovanja ali točenja. Takim osebam se seveda ne dovoli enaka količina žganja, kakor osebam, ki skoti celo leto trgujejo, temveč le sorazmerno s številom mesecev, ki še manjka do konca dotične proizvodne dobe. N. pr. čo nekdo začne trgovati dne 11. januarja, pa ima 3 rodbinske člane, stare preko 10 let, se mu odmeri količina takole: do 31. avgusta je še 7 popolnih mesecev, zato se mu dovoli ie sedem dvanajstin od 25 hektolitrskih stopinj alkohola, t. j. 15 stopnj.
V	avgustu lanskega leta so veljali še st.-ui predpisi, ki niso poznali predhodne prijave, zato tudi noben gostilničar ali trgovec ni prijavil svoje zahteve za trošarine prosto žganje. Ker pa nikakor no gre, da bi zaradi izpremembe predpisov trneli oni, ki niso do 15. novembra 1923. pokuhali žganja trošarine prosto po starih
predpisih, je generalna direkcija posred-1 nih davkov z dno 18. januarja 1924., šte-1 vilka 2053 (Finansijslta služba, stran 2-1) j
pojasnilo, da ni itbbcnega zadržka proli
temu, da se priznajo osebam, ki ločijo ali prodajajo žganje, pa do 15. novembra i— še niso izkoristilo dovoljenja za trošarino prosto žganje po starih predpisih, ono količine žganja, ki jim pritečejo pu novih predpisih.
Gostilničarji iu trgovci, ki imajo 5o drozgo iz lastnih snovi na razpolago, pa lansko jesen niso kuhali trošarino prosto, smejo torej že sedaj zahtevati, da so jim ousli za domačo potrebo skuhano žgan jo trošarino prosto. Treba jim je le svojo za- j htevo pri županstvu prijavili. Dovoliti so ; jim pa morajo one količine, ki so dolo čene zn celo leto in no le za b mesecev.
šana, ker so ccne radi splošnih fiskal« nih obremenitev visoke. Jugoslovansko blago precej uspešno izpodriva avstrij«. sko. Na čehoslovatkem trgu so v zad« njem času ccne rasle, čemer pa bo go« tovo napravila konce čvrstoča čehoslo« vaške krone. Povpraševanje inozemstva po čehoslovaškcm lesu jc precejšnje. Madžarska malo kupuje. Francija, Ana glija, Belgija in Holandska zopet močno povprašujejo po lesu. Anglija kupuje zlasti švedski les.
Položaj na lesnem trga
Prilike r.a naših lesnih tržiščih so se, kakor je podoba, v zadnjem času m:« dalje /boljšale. V državi sami sicer lc%' na kupčija nc uspeva najpovolnejJc, pač pa jc povpraševanje iz inozemstva v zadnjem času picccj oživelo. Povprašc« vanje po stavbrem lesu s strani doma« čili kupcev je letos znatno manjše nci<o je bilo v istem času prošlcga leta. Te« ir.u jc kriva deloma denarna kriza, dc« lom.i pa zmanjšana stavbna delavnost ki ki ic mnogo manj živahna, kakor je bila zadnja letu.
Izvaža se ics največ v Italijo, posebno iz Siovcnije, nadalje v Grčijo h. Sever« no Afriko. Odkar sc jc popravil franco« ski frank, sc ie začela živahnejše rani« mati za naš les tudi Francija. Po speci« ialnih vrstah lesa povprašujeta posebno Nemčija in Avstrija. Ukinjenjc promet nih omejitev na obmejnih postajah v Buchsu in St. Margarcthen bo zelo po« godoviio lesnemu Izvozu v Francijo.
V ,Sloveniji saini so veliki izvozniki lesa nedavno šc tožili o mrtvilu, a sedaj prihajajo tudi ti polagoma na svoj ra« čun. Italijanski interesinti sicer žc da« Ijc časa enako povprašujejo po našem rezanem lesu, toda so jim bile pred tedni cene pri vclcizvoznikih previso« ke, tako da so nakupovali raje Ics pri kmetih. Da so v Sloveniji previsoke cc< nc, tožijo tudi Srbijanci. Tako poroča beograjsko časopisje, da so sc licitacijo dne 24. marca, katere jc razpisalo mini« strstvo za agrarne reforme za grad",liri lesenih hiš, udeležili tudi Slovenci, ki so ponujali tesani stavbni materija! po 600 Din kub. meter, franko postaja v Sloveniji, a rezani stavbni materijal po !'00 Din. Tc cene označuje beograjsko časopisje za pretirane. Izvoz iz Slove« nije jc ":'.dnjc rini vendar posta! prcccj velik in gre preko Jescnic v inozemstvo dnevno .">0 do ('0 vagonov rezanega lesa.
Cene na jugoslovanskih tržiščih so prcccj stalne in valovanje dinarja ni mnogo uplivalo nanje. V Slavoniji so notirale zadnje dni povprečno: hrastove klade I. 1800 do 2300, II. 1200 do 1800. hrastove klaclc za furnirje 2300 do 3500, hrastovina na zrcalni rez 5300 do (>000, hrastove deske, do 5 cm, obrezane 2209 do 2800, preko 5 cm, obrezane 2500 do 3100, hrastovi buli 3200 do 3C-00, francosko dožicc, 1000 komadov, 15.000 do 22.000, sirovi frizi, ozki, 1600 do 2300. široki 1400 do 1600, bukove k!adc I. 300 do 400. bukovi frizi 750—900, javorovc klade I. 700 do 800, jasenove klade I. 700 do 900, brestove klade I. 500 do 650, mehko tesano b'ago 600 do 800, mehko žagano blago 600 do 800, drogi za brzo« jav, hrastovi 40 do 150, jelovi 50 do 80, železniški pragi, hrastovi 40 do 80, bu« kovi 30 do 50, drva za kurjavo, bukova, I., vagon 2700 do 3000, II., vagon 2200 do 2400, mešana 2400 do 2700, oglje, vagon 9500 do 10.000 Din.
Na avstrijskem tržišču vlada stagna« cija. Konkurenčna sposobnost avstrij« skega lesa na inozemskih trgih jc zmanj
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (2. t. m.)
Pšcnica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst., 2 vagona 323 do 325. Ječmen: baški, 66 j do 67 kg, 1 vagon 335. Oves: baški, du« j plikat kasa, 2 vagona 280. Turščica: ba« ska, 31 vagonov 235 do 247.5. Moka: «0», duplikat kasa, 1 vagon 505; «6», 1 vagon 320 do 325. Tendenca nespretne« njena.
Zagrebški tedenski sejem (2. t. m.) Sejem jc bil slab radi deževnega vremena. Kirpccv jc bilo zcio malo. Ino« zcniecv sploh ni bilo. Cene popuščajo. Notlrajo za kg žive teže: voli domači 1. 14 do 14.75, II. 13 do 13.75, III. 12 do 12.5, bosanski I. 13 do 13.5, U. 11.25 do
12,	lil. 10 do 11, krave domače I. 12 do
13,	II. 11.5 do 12, III. ') do 10, biki 14 do 15, cokli 10 do 11, jtinicc domače 1. 13.5 do 15, II. 12 do 13, bosanske U do 12, junci domači 14 do 15, bosanski 13 do
14,	teleta 15 do 16.5, svinje do 1 leta 20.35, nad 1 letom 20 do 22, ncpitanc 20.25 do 22.4, pitane 23 do 24 Din. — Konji po komadu: težki 14.000 do 15.000 kmečki 6500 do 7500, srednji SOOO do 9000, jezdni 8000 do 10.000 Din; za kla« nje po 2.20 do 4 Din za kg žive teže; žrebeta po komadu: enoletna 4500 do 5000, dvoletna 5500 do 6000 Din. Krma: navadna detelja 1?5 do 150, luccrna 150, seno neprešano I. 125. II. 75 do 100, prešano I. 150 Din za 100 kg.
Zagrebška vinska borza (2. t. m.) Bilo ni povpraševanja in ne zaključkov. Za blago so ugotovljene nastopne cenc: belo namizno vino 1923, 9.23 odst., ste« njevaško, franko vagon Stcnjcvac 5.50; belo zagorsko, 8.5 odst., Konščina ali Zlatar v vagonu natovorjeno 3.50; vrša« Sko, belo, novo, 10.5 do 11 odst., pari« teta Zagreb, 4.12 in pol; vršaško, črno, 12 odst., 4.50; dalmatinsko, črno, 11 do 12 cdr,t„ Sušak, p.-, m-iiig. 37.50; dalma« tinsko, belo, Sušak, po malig. 40 Din.
= Fuzija Jadranske banke 3 Podunav-sko - trgovačUo - akcljon.irskim društvom v Beogradu je bila pretočeno nedeljo zaključena. Podrobnosti o tej fuziji še niso znano. Vo se b toliko, da bo kapital fuzionirane banko znašal 320..000.000 Din. Uprava Jadranske banke prevzame Podunavsko - trgovačko ako. društvo v Beogradu. Centrala fuzionirane banke bo v Beogradu. Ljubljanska centrala Jadran sko banko sc razpusti. Podunavsko trgovačko d. d. jo po svojih zastopnikih ocenilo notranjo vrednost delnic Jadransko banko na nižjo vsoto nego je nominalna vrednost. Glavno ravnateljstvo prevzame direktor Podunavskega a. (1. S. Kara-mata. V uBtroisivu Jadranske banko in zlasti v njeni upravi se izvršijo znatne izpremembe. Novi zavod se bo imenoval •Jadransko • podunavska banka*. S to transakcijo je zaključena ena, najbolj tuž-nih epizod v našem gospodarstvu. Upati ja, da bedo novi gospodarji uvideli, da morajo odločno prekiniti z vsemi po-greškaini, ki jih jo delala prejšnja uprava. Kakor bo zavod glede tega in glede naših narodno - gospodarskih interesov obnašal, teko bo stališčo našo javnosti napram njemu.
= Cene mesu in mactl v Zagrebu so zaenkrat nespremenjene, čeprav co eono svinjam znatno nazadovale, to pa zaradi tega, kor povpraševanje po izdelkih, posebno po boljših vrstah narašča. Cene
v Zagroliu so: tvorniška mast v sodili 35, čista svinjska mast 86.5, sveža slanina 34, praška gnjat 50 —■ 52, cesarsko meso 37, safaladb, ekstra in pariško 37 Din vso na debelo.
= Zabrana prevoza vžigalic iz novih pokrajin v Srbijo. Iz Beograda poročajo, da jo po naredbi generalno direkcijo državnih žoloznic želozniškim postajam v novih pokrajinah države zabranjciio pie-vzemanjo pošiljk vžigalic, naslovljenih na oblasti v starih mejah Srbijo in Južne Srbije.
Za zboljšanje pomorskega prometa. V prvi polovici aprila sc bo vršila v prometnem ministrstvu v Beogradu konferenca, na kateri so bo razpravljalo o stanju in zboljšanju našega pomorskega promota, ki bo, kakor so izgledi, igral vedno važnejšo vlogo.
= Nova carinska tarifa bo dovršena po vesteh iz Beograda tekom 10 do 15 dni.
— Žrtev dunajske špekulacije s frankom. Z Dunaja poročajo, da jo bančna filma Herman>'i urd Herzmann ustavila svoja plačila zaradi velikih izgub, ki jih je imela pri ponesrečeni špekulaciji lia bnisso francoskega franka. Nekriti dolgovi znašajo 12 milijard aK.
= Naraščajoči obtok bankovcev v Madžarski. V tretjem tednu marca se }3 obtok bankovcev v Madžarski ponovno znatno povečal in sicer za 45.2 milijarde mK. Država je dobila 20 milijard mK kredita.
Sokol
Sokol I. t Ljubljani. Prosvetni odsek priredi v soboto dno 5. aprila ob S. uri zvečer v društvenih prostorih predavanje. Predava dr. Fran Čadež: «0 skrivnostih elektriko. Bratje in sestre, udeležite se polnr številno.
Sckolsko društvo v .Šiški priredi v nedeljo 6. aprila cTelovaduo akademijo z bogatim sporedom. — Pričetek ob 20. v društvoni dvorani. — Število vstopnic je omejeno; dobe se v predprodaji pri br. Tušarju, Kolodvorska cesta in bratu VVeilgoniju, Celovška cesta. — Zdravo! Odbor.
Sokol Ježica. Prosvetni odsek Sokola priredi v soboto 5. aprila točno ob četrt na devet pri Ruskem carju predavanje g. profesorja Dolžana iz Ljubljane. Ka« kor svojčas o «pračlovcku», bo tudi sc« daj vsem lahko umljivo in znanstveno pojasnil »nastanek naše zemljo in nje današnjo geološko zgradbo. Vstop vsem prost.
Spori
Službene objave LLAP
(b seje tehničnega cdbora dne 31. III.)
Kouptirata se za Lask Kandarc L. ter za S. K. Primorje Sancin S.
V	splošno jury za ialikoatlctske prireditve LLAP. se imenujejo še sledeči gospodje: ing. Debeljak, Fink in Kandarc Boris.
V	nedeljo 6. t. m. sc vrši cross-coun-try za prvenstvo Siovcnije. Start in cilj na igrišču S. K. Ilirije. Začetek ob 10. Tekmovalci morajo biti na igrišču najpozneje cb 9.30. Na razpolago jim Jc garderoba S. K. Ilirije. Prijave naj sc pošljejo do sobote na naslov Franc Zadnek, univerza, s prijavnino 10 Din. Podsavez-ni sodniki gg. Bar, ing. Bloudck, Bru-mat, ing. Debeljak, Fink, Gregorič, Kandarc, B., Ludvlg, Marinko, Sancin Danilo in Savo, Slamič, Švigelj Zd., Vodišek,
Ing. Vučlna In Zadnek se poživljajo, da sc udeleže sestanka v soboto 5. t. m. ob 20.30 v kavarni Emona, damska soba.
Olimpijski dan 13. aprila. Vsi klubi, včlanjeni v LLAP. morajo postaviti za propagandno štafeto skozi mesto vsaj eno moštvo z osmimi tekači. Udeleže se Je lahko neveriflclranl tekači. Za popol-dne mora postaviti vsak klub vsaj eno moštvo za olimpijsko štafeto in damsko štafeto 4 X 60 m. Prijave naj sc pošlje, jo do 9. t. m. opoldne na naslov F. Zadnek, univerza. Natančni razpis za to dan sc objavi pozneje. — Tajnik.
Olimpijski dan 1924. Letošnji ollm. pijski dan se vrši v nedeljo 13. aprila po vsej državi iu v največjem stilu za zbiranje sredstev za oilmpijado. Po Sloveniji se vrši v Mariboru, Celju in v Ljubljani. Najvažnejše točke sporeda so telovadna akademija, športna manifestacija, stafetni tek po mestu, nogometne in lahkoatlctske tekme, kolesarska dirka in večerna zabava. Po liicstu sc bodo prodajale olimpijske srečke In olimpijski znaki. Olimpidaja prične že meseca maja ter je skrajni termin, da zberemo po svojih močeh za olimpijski fond. Kupujte olimpijske srečke.
Manijcstacijski obhod športnikov na olimpijski dan bo za Ljubljano izredno važna prireditev. Sprevoda sc udeleže športniki v vseh panogah, ki sc pri nas goje. Zastopani bodo nogomet, lahka atletika, iiazena, težka atletika, plavanje, veslanje, tennis, zimski športniki, turisti, kolesarji, inotocikllsti in avtoinobiilsti. V vsem jc dosedaj prijavljenih prilično 700 športnikov, ki nastopijo deloma v športnih dresih in s športnih orodjem. Podrobnosti o manifestaciji še objavimo, istotako ulice, kjer bo šel obhod.
Oradlanski se jc v torek zvečer vrnil s svoje turneje po Turčiji v Zagreb. Mnogobrojno zagrebško občinstvo Je pozdravilo svoje športnike zelo prisrčno ter jim priredilo živahne ovaelie.
Seja upravnega odbora LNP. vrši se v petek, 4. t. m. ob 18. uri v sobi Športne zveze, Narodni dom. — Tajnik I.
Iz upravnega odbora JNS. Iz seznama JNS. sc črta Athletik-Sportklub (Celje), ker je razpustil svojo nogometno moštvo.
S. K. Primorje. Odbor vabi vse dame, ki želijo pristopiti v hazensko sekcijo, da javijo svoj pristop na naslov: S. K. Primorje, kavarna »Zvezda«. Odbor.
Llubllanslii športni klub. V petek, dne 4. t. m. ob 8. zvečer sestanek vseh članov veslaške In plavalne sckcijc v gostilni pri Mraku radi udeležbe pri olimpijskem dnevu.	Tajnik.
Šah
MOJSTRSKI TURNIP V NEW-YORKU.
Po enajstem kolu so se odigrale vse viseče partije. Bogoljubov jo dne 20. marca prekinjeno igro z dr. Lasltarjem opustil in sc obenem remislral visečo partijo z Aljehinom. Marshall Je po 78 potezah porazil Jnnovskega, Capablanca po 77. Yatesa. Partija Maroczy-Yates je končala z zmago prvega.
Stanje po XI. kolu je sledeče: Dr. Ema-nuel Lasker 7 in pol, Aljehin 6 in pol, Capablanca in Reti 0, dr. Tartakowor, Bogoljubov, Marshall in Maroczy 5, Janowskl 3 in pol, Edvard Lasker 3, Yates 2 in pol.
S tem je končana prva polovica turnirja, v kateri je ostal zmagovalec stari svetovni mojster dr. Lasker, ki vrh tega ni izgubil nobene partije, število njegovih točk odgovarja 75 odstotkom. Vendar pa so more splošna sli'-a še znatno izpreme-niti, ker Je treba odigrati še 11 nadaljnjih iger.
»Pustni torek imamo tu vsak večer, vsako noč, čeprav ga ni v vaši prati-ki!» ga je poljubila, vzpenjajo se z desno nožico na njegova kolena, z rokama. na njegovem širokem obramju. »Mi se tu ljubimo in uživamo, vedno
v brezdelju, a vendar vedno siti — no poznamo, kaj je trpljenje, poznamo samo veselje, samo radost, hihej!*
«Tako, tako ...» se je zresnil korenjaku obraz. »Ne veste, kaj je trpljenje — poznate samo uživanje in veselje. pravite--»
»Pojdi z mcnoj!> ga jo zavabila, ne da bi ga poslušala, »Najlepši si farne 1 vseli teli veseljakov v dvorani . . . lepši celo od mojega viteza Romana . . .»
Obraz korenjaka pa je postajal čim-daJjo bolj rosen in mrk.
♦Torej v brezdelju živite, ob ljubezni, šampanjcu in pečenki--» je za-
hropel votlo, stiskajo pesti, »a narod tam dela kakor črna živina in mora biti zadovoljen, ako ne strada ovsenega kruha . . . Ne, ne pojdem s t"boj, punčka moja, kajti meni se hoče drugačne zabave . . . zabave, kakršne gotovo še ni bilo v tem lepem paradižu . . .»
In korenjak je shrumej s stola kviS-ku tako naglo, da je obležala gospodična Adalgiza s pre vrnjenim Stolom vred na tleh pred njim prej, nego 3a je mogla vprašati, kako je prišlo do tega, tako naglo, da niti opazila ni, fcdaj je potegnil nenavadni gost izpod suknjo bič jn se zavrtel ž njim v vih-
teči desnici visok in plečat besno po dvorani. Ko se je ozrla, .ie videla samo, da se sklanja nad njo njen vitez Roman in jo dviga s tal — vso dvorano pa jo napolnjeval hrošč in trušč, da še nikoli takega.
»Delat, delat, delat!» je grmel korenjak in njegov bič jo neusmiljeno švrital po glavah šampanjca pijanih mladičev in starcev, po golili plečih v svili bleščečih vlačug. »Vi lenuhi, potepuhi v cilindrih in frakih, vi lažni kultiviranci, puhleži, lci vam jc bog trebuh, gola ženska in denar, — vi domišljavi ženski stvori v svili in bro-katu, ki se valjate v prešestvu in pražimo gledate vsakogar, kdor vam ne poje slave---jaz vam bom pokazal!»
Godba je utihnila, gostje so vstajali s stolov, dvigale so se posti, da bi udarile po korenjaku in mu iztrgate bič.
»Norec, norce, noreči» je kričala množica.
Korenjak pa, se ni da! tako zlepa ugnati v kozji rog. Vrtne, se spretno po dvorani jo šc bolj udrihal z bičem po glavah in plečih.
»Delat, delat, delat, ti gadna dni-halU
Panika v dvorani je bila na višku. Kakor preplašene ovce so begale sem-intja dame, gospodje pa so naskako-vali besnečega junaka v svojih frfota-joSih frakih in ga obmetavali s črnimi cilindri.
»Norec, norec., norec!» Vse zaman! Korenjak kakor da jc bil nepremagljiv. Njegov bič je žvižgal dalje, in kamor ,ie udaril, je udaril izdatno --
Pa so so odprla vrata v dvorano hrupoma nastežaj in nad glavami bega-jočih in riftskakujočih so sc posvetili kakor odrešenje ostri bajoneti orožnikov.
»V imenu postave!* V nekaj trenotkih je bil korenjak uklenjen. Kakor razbojnika so ga peljali iz dvorane — on pa se je smehljal, se pri vratih šo obrnil proti množici in zateglo zarenčal:
»Kaj ni bila to imenitna zabava, slavna gospoda — zabava, z batino?l» Ob strani gospoda Romana je slonela gospodična Adalgiza temna, drhteča; z levico je objemala svojega viteza. z desnico jo dvigala z mizo polno čašo sekta, a njene ustnice so šepetale:
»Maščevati sem se hotela nad teboj, Roman, pa je došlo maščevanje nad mene . . . Rilo .ie strašno! ... Ta čaša šampanjca na tvojo zdravje, da bom zanaprej zvesta samo tebi, škrjanček moj!»
Gospod Roman pa je stiskal svojo skesano Dulcinejo na prsi in ji tako-le odgovarjal:
»Samo da te ta čudni hudi možic ni pohrustal, Adalgiza, ti najlepša izmed žen na svetu, ti moja boginja nocojl»
ci ur
Od torka na sredo je prenočilo v Ljubljani 165 tujcev in sicer v hotelu:
UNION 49, med njimi: Backhaus H„ inženjer, Dunaj; Briickner Viljem, in« ženjer, Gradec; Brcsciani Bartolo, leso« tržeč, Modcna; Forgač Franc, trgovec, Zagreb; Freund Rudolf, trgovec, Dunaj; Fonzari Basilio, trgovcc, Villese; dr. Fonzari Seb., trgovcc, Villese; Fonzari Emil, trgovcc, Villese; Grom Franc, trgovec, Trst; Hochman Kari, trgovec, Dunaj; Ivičič Ivo, trgovcc, Zagreb; Iv. Jcrstmaycr, trgovcc s konji, Cclovec; Jug Ivan, trgovec, Zagreb; Kovač Maks, trgovcc, Zagreb; Klepetar Emil, trgo« vcc, Zagreb; Lončarič Josip, industrija« lec, Zagreb; Lissetz Hans, trgovec, Ce« lovec; Mandl Lavoslav, trgovec. Novi Sad; Ncumann Žiga, trgovec, Zagreb; Pavlin Feliks, trg. potnik, Dunaj; Jakob Steiner, trgovec, Dunaj; Sturzeneggcr Hans, potnik, Milan; Miiller Alfred, tovarnar, Dunaj; Schonbcrger Moric, trgovec, Budapcst; \Viener Ivan, trgo« vcc, Dunaj.
SLON 31, med njimi: Angelino Ni« kola, industrijalce, Trst; Bcrtiglia Fran,
trgovcc, Casal; Cltter Armando, trgo« vcc, Trst; Grundner Rajmund, zastop« nik, Dunaj; Krajcar Pavel, trg., Zagreb; Kolonič, trgovcc, Pančevo; Mallini Ko« Kolonič, trgovcc, Zagreb; Mallini Ko« sta, trgovcc, Novi Sad; Rccar Štefan, lesotržec. Trst; Sanpictro Dolfino, trg., Alessandria.
JU2NI KOLODVOR 15, med njimi: Anzel Domenico, trgovec, Tarcento; De Gorgio Alojz, trgovcc, Udine; Ma« ranesi Santo, trgovec, Rovato.
I,LOYD 7, med njimi: Mijoč Ivo, tr> govcc, Livno.
TRATNIK 5.
SOČA 12.
ŠTRUKELJ 15, med njimi: GjurskI Branislav, trgovec, Zagreb; Sanzenba« cher Frida, baletka, Hamburg.
Poleg tega v gostilnah: Do Schiava 9, Stari tišlar 8, Ravnik 5, Lozar 4, Kovač in Možina po 2, Amerikanec 1.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij cJutra*
Odgovorni urednik Fr. Brozorii, Tisk Delniške tiskarna, d. d. v Ljubljani.
To milo dala teti Mici, najboljši v kraju sta perici-ta vidi pene in se čudi, kaj milo «Zlatorog» vse nudi.
<NwUII«viaJ« »lediJ
Memoari
Pred vojno smo poznali lz tujega slovstva n. pr. memoare Napoleona ali carice Katarine ali Giacoma Casanovc ali [lismarcka In Crispila. To so bili klasični memoari. Iz ožjega domačega slovstva so pomembni in zanimivi spomini Vošnja-l:ovi, Krncslinc Jclovškovc, manj Alciov-lovi ln Andreja Pajka; velezanimlvl In Ilustrativni so srbski spomini protc Matije Nenadoviia ali Graličevl. Koliko zgodovine, koliko bolesti In nad, koliko srčnih utripov je v takSnlli spominih! Zrcalo dobe In roda so to. V tem zrcalu vidiš naše prednike, njih dušo, govor, misel, čutenje; spoznavaš njih vzgojo, njih nagibe in slabosti, jih razumeš. Jim včasih odpuščaš ali korigiraš sodbo o njih. Tout comprendre c' est tout pardonner. Kvo, kako živi so Pivhovl spomini na Garzano! Zal, da šc vedno nl peresa, ki bi napisalo doživljaje naših v Dobrudžl in v Rusl.il, ali delo naše mafije, ki Jc širši javnosti ostalo sploh neznano!
Nekateri se v svojih spominih vračajo v davno dobo. Spominjajo se le zase nanjo, jo še enkrat prežive, zadovoljno pušijo svojo pipico ln ležejo zvečer k počitku, kakor gospod jVUrodolski. Drugi se v spominih poslavljajo od življenja i obžalovanjem, da je že zatonllo; pod račun potegnejo črto In prezentlrajo saldo. Evo, sodite! Tretji pa se branijo, ali obtožujejo, ali vsiljujejo drugim svoja očala, ali sc delajo interesantne, ali pa celo zavestno korigirajo zgodovino. Oblika memoarov je le zunanja, «spomln!» so že postali bojno sredstvo.
TakSnih memoarov je v zadnjih letih Izšlo na stotine, morda na tisoče. Vsakdo bl že rad pisal memoare, od prvega vodilnega državnika do zadnjega pod-repnlka ali predsobnika, kl je smel diplomatu vrata odpreti, pa misli, da je tudi on delal zgodovino. Memoare pišejo aktivni In penzlonlranl diplomati, propadli poslanci, predsedniki, agenti, komorni sluge, tiskovni šefi, generali, atašeji, dame, — memoarov je legljon. Čudno je le to: Vsi so zanimivi Res ali ne, prikrojeno ali Iskreno ali potvorjeno, od
angleškega diplomata ali dementiranl od Katarine Sehratt, — vsi so zanimivi. Vsak takšen spomin je dokument, včasih le document humani, včasih političen dokument prvega reda, a nikdar lesen, nikdar dolgočasno žaganje. Mojc police se šibe takšnih knjig, vedno več Jih Je In vedno novi Ijudjo sc »spominjajo«. Zal pada z naraščajočim številom kvaliteta teh spominov. Nekoč so memoari gospoda Manolescn-a, Kneza hotelskih tatov«, bili ln so še danes prav intere-santnl; toda samo — senzacijonalne špekulacije raznih skrahlranlh eksistenc «" prav plehke, tako spomini neke dvorne dame na cesarjevlča Rudolfa in barono-so Večero; ali Leopolda ilurga in W!)l-liana »razkritja« ničevosti. To so boli spisi za honorar, založnikov račun na kanaljo, ki šc vedno rada In s tiho po-božnostjo sočustvuje z najvišjimi In najveličastnejšimi. Ti memoari na mojo polico nimajo dostopa.
Kmalu po sklenitvi premirja je Izšla brošura kneza Lichno\vskega: «Moja misija v Londonu«, krepka, pogumna knjiga. Lichnovvskl Je bil nemški poslanik v Londonu 1914., a sc je protivil ofici-Jalni nemški politiki ter padel zato v nemilost. Njegova bro!>ura ie krepka obtožnica proti Wi!he!mu in njegovi dip-lomatsko-generalski nesposobni kliki. Llchnovvskcga spis je na široko odprl vrata. F.duard Bernstein je v mirnem, lepem spisu podal spomine na leta svojega ekslla v Londonu; knez Bitlo\v se je zaman poskusil opravičiti ln obtožiti zaveznike v »Dcutsche Politik«, dolgočasni Bcthmann-Holhveg, nemški kancler 1914., Je sledil z »Betrachtungen zum Weltkricg». Iz tega spisa se jasno vfdl, kako jc ta kancelar taval poštenega srca, toda zavezanih oči naokrog, se odločil takorekoč po gumbih fn vodil politiko kakor kakšno loterijo, kadar mu niso vzeli vodstva v svoje roke g g. generali. Drugačen je energični Erzbcrger, kl z mnogo več sile In manj prctcnzlje docela subjektivno ponavlja svoje «Erlcbnisse im VVeltkrleg« In Jalove poizkuse, kako bi Nemčiji pomagal iz močvirja, v katero so jo zavozlll njeni odgovorni.
Sploh so se izprva največ .spominjali« poraženi. Ogromna literatura Je nastala najpreje iz obtožb, kakor Llchnovvskcga In Iz impotentnega slikanja, kako so propadli. Potem so sledili obrambni spomini, ln končno odgovori nanje s nasprotnimi argumenti. Vmes pa par .senzacij« brez vrednosti. K. F. No\vak je napisal «Den Weg zur Katastroplie«, kako jc Kari Poslednji migljal sem in tja ln končno vse skupaj Izgubil. Gcsscnov •Arhiv ruskoj revoluciji« je zbornik takšnih spisov ln spominov na partlzanščl-no (rusko državljansko vojno); resni do-eument humaln so carlčma pisma Nikolaju II. In njegov dnevnik; No\vakovemu sličen je spis generala Kovtarova o polomu ruskega carstva o slavni abdikaclj-skl sceni v vagonu glavnega stana. NaJ-resnejšl ali za razumevanje ruskega carskega poloma najbolj instruktlvnl pa so spomini ruskega Bistnarcka., Sergcja I. Witte-.la, kl ie poizkusil rešiti carstvo malo pred poldmom in ki podaja v svojih .Vaspomlnanlja, Carstvovanlje Nikolaja II.« pretresljivo sliko propadanja velike in silne države, kl je nikdo ne vodi. Na eni strani je zanimiv pendant Wltteju L. N. Trockij, ki opisuje zgodovino prve ruske revolucije 1905., svojo obsodbo, pot v katorgo in dramatični svoj pobeg Iz Sibirije. Drugi pendant Witteju je pa proslull IV. zvezek Bismarckovih spominov. Popreje so bili dopuščeni le prvi trije, četrti Je ležal pri založniku Cottl In čakal boljših časov. Tl so prišli (za založnika) s prevratom; vkljub protestom nemile ez-cesarskc rodbine ln tudi vkljub njeni privatni tožbi je IV. Bismar-ckov zvezek Izšel. Kakor Wltte nesposobnost Nikolaja II., tako obtožuje Bis-marek nesposobnost obeli Viljemov, zlasti II., in oba avtorja rišeta svoja gospoda tudi po značaju v prav slabi luči.
Sledi nov val. Oeneral Cramon le v svojih spominih podal svoja opazovanja v avstro-ogrskem glavnem stanu, nabrana v 4 letih, ko jc avtor v nJem zastopal enakolmeno nemško institucijo. Oeneral-oberst von Hausen Je Izdal svoje «Spomine na bitko ob Marnl«, gcncraloberst von Kluck svoj »Pohod na Pariz« (Kluck ie bil šef tiste nemške armade, ki Je prodrla 1914. najdalje čez Mamo in bila ob premembl vojne sreče v največji opas-nosti). Nemški kronprinc Wllhclm je izdal kar dvoje knjig: Memoare, in Spomi-
ne do vojne. Poslednji so mestoma prav brezsrčni. Proslull general Erich Luden-dorfl je Izdal dokumente nemškega generalnega štaba In poleg njih svoje osebne Spomine iz vojno, sllčno spomine tudi veliki admiral von Tirpitz, Liman von Sandcrs-pain pa «Pct let v Turčiji«. Vsi ti branijo ali žele braniti svojo In VVlIhcl-movo politiko, so pa seveda in nehote le odkrili vse mišljenje in vso krivdo nemškega cezaro-iinperijalizma in militarizma. Njega avstrijskega dvojnika je razgalil — nehote ln v drugačnem namenu — v svojih IV. gostobesednih zvezkih veliki .Vorscliuss-sicger« Conrail von Hctzendorl, ki ncženlrano opisuje, kako so na Dunaju pripravljali vojno in jo želeli in v njo rinili in drveli.
Memoarov Je še več In več in več. Princesa Blliclicr (Angležinja) Je napisala .Intimne zapiske o dogodkih, politiki In dnevnem življenju Nemčije med vojno In socialno revolucijo 1918«. Geor-ges Clčmenceau je v polemični obliki Izdal svoje spomine, branitelj Pariza general Ga Mini svole .Mčmolres«, James Gerard, ameriški poslanik v Berlinu do 1916., Je izdal dva zvezka: .Štiri leta v Nemčiji«, in »Iz oči v oči s Kaiseriz-motn«. Plcrre Gilllard, domači učitelj ruskega careviča, je Izdal svoje spomine z naslovom »Tragična usoda Nikolaja II. In njegove rodbine«, Aleksander Izvol-skij, ruski poslanik v Parizu, svoje viso-kopomembne »Mčmolres«, admiral Jelll-coe dc Scapa spomine in strokovno poročilo o svojem delu za obnovo angleškega brodovja; Lee Meriwether, ataše ameriškega poslaništva je Izdal svoj »Dnevnik 1916 — 1918«, ravnotako ameriški poslanik v Carigradu do 1916. Henri Morgenthau, ameriška mirovna delegata polkovnik House ln Charles Sey-mont (»Kaj se je zares godilo v Parizu 1918/19.«)
Ali naj naštevamo neštevilne memoare raznih oficirjev, kl so s svojih oklop-nlc ali torpedovk gledali bitko pri Jut-landu, ali uničenje nemškega brodovja v Magalhacnsovcm prelivu, aH ki so kri-žarlll po Tihem occanu, ali stražlli Sueški prekop, ali letali iz Italije na Dunaj, aH preko Sahare In Palestine, aH ležali v ruskih močvirjih, ali sabotirali ameriške munlcijske tvornice, šplonirali, lezli pod žičnimi ovirami Iz jetniških taborišč, organizirali revolucijo, bili obsojeni, itd?
Takšne spomine so pisali In še pišejo Angleži In Američani, Ncmci in Lahi, Francozi, Riimunl, Cehi, Avstrijci, Poljaki, Rusi, Grki, Madžari, Portugalci, Ka-nadijcl in Avstralci. Od Jusoslovenov so zastopani Pivko, pokojni Jelene in Maii-tii (»S krvavih poljan«); med Srbi lu Hrvati pa ic več emigrantske literaturo (Franko PotoCnjak. Slcpčovlč, llinko-vii). Dobrudža, Albanija iu Solun živo v narodni pesmi, dostojnega pisca šc niso našli.
Daljnje .spomine« je izdal Asriuith, kl je odgovarjal Betlimann-Hollvvegu. Med najlepše spadajo pa .Spomini mojega življenja« Glolittllcvl, ki jc v dveh zvezkih podal zgodovino liberalne Italije zadnjih 30 let. Glollttijcvl Spomini so vzor starih klasičnih memoarov, kakršne sta izdala Crispi ali Dlsracli in drugi klasični državniki evropskega slovesa. .Mnogo pozornosti je tudi vzbudil neznani pisec s svojimi spomini iz francoskega glavnega stana med vojno, dalje Tardieujcv dnevnik o mirovnih pogajanjih iu, da nc pozabimo, veliki spomini \Viisonovi, dokumentarno delo, s katerim sc bedo smeli meriti le žc napisani pa ic neobjavljeni spomini Masarykovl.
Med novejšimi spomini naj še omenimo one grofa Karolyja, — madžarska vlada jih .ic zabranila; iu pa v celoti ?e neobjavljene spomine barona Borovicze-nyja, ki Je odlomke prodal angleškim novinam. Opisuje polom Karlovih avantur, Horthvja in slične za nas sedaj man; zanimive zadeve, ter obdolžuje llrianda, da je vedel za Karlove restavracijske poizkuse.
Med ženskimi spomini so vzbujali radovednost In zanimanje oni gospe Mar-got Asnuithove, in stare kneginje Pavline Mettcrnlchove, kl ie živela v Parizu od Izza Napoleona 111. do Milleranda in na evropskih dvorili doživela ves veliki prelom dveh dob.
Poplava memoar traja. Morda njena plima še ni dosegla svojega viška. Morda nam dozorevajo tudi jugoslovanski spomini? Iz dobe naših očetov in dedov pripravlja svoje spomine g. Suklle. Nai nc bi ostal osamljen in naj bi nam kmalu dal prvi zvezek. Maša doba potrebuje razmišljanja In poglohljcnja.	Bbfl.
Obnovite naročnino!
■un mkt b»M4* 60 par. t* .Dopisovanje" In .fenltv." m taftuna mkl bw.da 1 »ln. — PriobtuJeJ. e. 1« mati ogla. t, kl m plataai v »apr.J Plat. •• lahko tudi » znamkah. Na vprašanja odgovarja npra.a 1«, e* Ja vpratanja prllolena inauka ta odgovor ur maolpulacljaka ptutojkloa (J Din).
i Pritlična hiša
I z vrtom in gospodarskim po-j slopjcro v ljubljanski okolici, bo ugodno proda. — Naslov povo uprava „Jutra", 6844
Pozor. Amerikanci
In trgovci! — Naprodaj Jo ! l.pa novourejensi hl&e v Slov. nistrlcl tik kolodvora, s 3 stanovanji, hlevom, kletjo, sadnim ln zelenjednlm vrtom.
Lepo stanovanje
Kot družabnik
na deželi, ohstojeto tr treh b i t s 1. o p 11 v dobltkanosno sob z elektr. razsvetljavo, podjetje Cenj. ponudbo pod vodovodom ln vrtom, pol uro »Uro „1.'0.000 Uln" na upr. z vlakom od Ljubljane — »e ,,Jutra", zamenja s stanovanjem v LJubljanl. Cenjene ponudbe pod ,,Stanovanje 1." na upr. ,, Jutra",	0810
V latinščini
Lesni manipnlant
veSt vseh pisarniških del, alovcnStlne, nemščine in srbo-Urv., korespondenco, Btroje-i.	«.n „.„„.„„,1 pifia. kakor izvozno manlpu-
in matematiki lell poučevati , 1Je rtrot,ovnjak v trdem VIsofcoSolec; ev. tudi druge ,MUJ 4t„ preIJra|tl roMto.
v	pod Slfro ponu(jbe po(i Lesna stroka"
„.N. O. 2 na upr. »Jutra^ na upravo ..Jutra". 6831
Uradnik
mlaJSa, agllna In zanealjtva
mot, z Industrijsko ln bantno prakso, želi premenitl službo — Cenjene ponudbe pod Slfro ,,Za-1792" na: Publlcltas, d. d., Zagreb, Gundullteva ulica 11.	6863
(dobe)
Krojaški pomočnik
illobro Izvežban, se sprejme. Janko Rozman, Zgornja SlSka It. 24. Ljubljana VII. 6816
Učenko
tdravo, ■ primerno Šolsko Iz-tbrazbo, poStonlh staršev, •prejme vetja trgovina na
deželi. Prednost Imajo hter-	..„. ------i,-,". „„::
ko žteeanltarjev Ponudbo na	lt,ml b'po.tr,l. — Naslov pove
• ■ ■■ -	uprava „Jutra" " 1nn
Ugodna prilika!
Prodam kompleten, popolnoma dobro ohranjen Inventar r.a trgovino z me*nnlm blagom I u troje Izložbenih oken 8i7t»i debelimi, 3 vell-
Upravo ,,Jutra' »PoStena uCcnka'
pod
Slfro 6004
Majar
»t sprejme v sluibo takoj ali poznole: n/tiijr.nl imrito pred-Jon. Plača po dogovoru. — Nailov pove uprava „Jutra".
6031
Delile
l&r*vo in pridno, s primerno a&obrazbo, se ISCe k 1 In polletnima. otrokoma, kl bl pomagala tudi prt posprnvljn-»Ju sob, se sprejme takoj, f>aalov pove uprava ,,Jutra".
O80S
pod St. 100. 6S31
namočena, ho dobi vaak petek ter tudi med tednom pri tvrdki Fr. Khnm, nasproti hotela „UuIon".	390
(iščejo)
Knjigovodja
k trgovako-eksportno. bančno
Nova ohedniea
r uro, kt Je bila na maviVor-skl razBtavl (moderniziran renezanftnl slog), se pod lenimi izdelnimt stroSkl (Pin :10.000) proda. — Slika kaUor tudi pojasnila v upravi ..Jutra" v Mariboru in Ljubljani.	6784
Osebn auto
..Puch". Tip VTir.. 80 P. S., nov in Se ne rabljen, velike moderno koroserlje, se radi ln tovarniško ' prakso, "voS6 selitve po nizki ecnl proe'.a. italijanščine, francoSSlne In Naslov povo uprava .,Jutra anjjleSfllne, želi premenitl mesto Iz družinskih razlogov le
V LJubljani. — Ponudbe pod ».Porfekt 30" na upr. .Jutra*.
6516
Temeljne kre.de
za sobosllkarje In barvarjo 3e nekaj rajonov Iz akla-| dISča v Kranjski pori, Imam ■ za oddati. A. Jauežii, Bled T.
6681
Obleke
od Din 800. povrKnlke od Pin 760, iz PeSkega In priBtnega angleftkega stikno v velikanski izberi nudi tvrdka J. Ms "pit v Ljubljani, Aleksandrova eeeta 12,	6617
Kontoristinja
» prakso, vesta vseh pisarniških del, lSCo službe v metu ali na deželi, fetudi a
Mmo oskrbe. Ponudbe pro5i 'od ,, Zanesljiva SOOO" na »Pravo ,,Jutra".	6872
Dramatičnim odsekom!
Dober rntinlron Igialec, z izpitom dram. Šole, ISCo uradnike službe. Prosti ?a» po-»veti laliko dramatiki. Ponudbe jiod ,,Agilen 108" na upravo ..Jutra".	6870
Kontoristinja
* nekoliko prakse. veSfa vseh pisarniških del, IS«e službo v Pisarni ali trgovini kot bla- vseh vrst. na veliko In mnlo. MlnlSarka. — Naslov pove po najnižjih rennh, prodaja »Prava »Jutra". 6889 Hud. Sever, Oeipoavataka c. —_________________ It. 6.	(180
Moški površnik
nov, srednja velikosti, pro-
Moška zimska suknja
so proda za 800 Din. Naslov pove uprava ,.Jutra". 6885
Dve žimnici
skoraj novi, se prodaata. —
Naslov povo uprava „Jut,ra".
6888
Tri ženske obleke
spomladanska, v najboljšem
stanju ln poceni naprodaj. Outnlk. Kongresni trg St. 1.
6880
Auto pnevmatika
rar.nlh dimenzij, se ccno odda. 2užek, Sodna ulica St. 11 6001
Lahko motorno kolo
1 In pol IIP, popolnoma novo, ss poceni proda. — O. Žužek, Sodna ulica 11. 6S99
Pueh-aiito tipa VIII., 38 IIP, 0 sedežen, malo rabljen, so poceni proda — O. Žužek, Sodna ullen 11.
«807
Lep otroški voziček
so proda po ugodni coni v Sv. rtorljana ulici St. 27/11.
6802
Čebelnjak
popolnoma nov, s panji na delCIco, takoj prodam. — Naslov v upravi .,Jutra" pod Slfro ..Čebelnjak". 0868
Skoro nova baraka
pripravna za vsaleo obrt ali skladišče, so proda Naalov povo uprava ,,Jutra". 6752
Sage dolga
Drva
odrezkl od parket in bukova ln hrastova, po 26 Ptn 100 kp, kratka po 30 Din 100 kj? ln žoganje od trdega lesa po ugodni ccnl, oddaja doklpr traja zaloga Ivan 6 1 S 1: a. tovarna parket in parna y,nga. Ljubljana, Metelkova ulica i. 6360
KP.5 Veverlčne
polhove kože In od vse drugo divjačine, kupuje za Inozemstvo v vnakl množini O. Zdravit, trg. usnja, Ljubljana, Sv. Klorljana ulice 0.
439
Pozor!
dam za 000 Pln. Naslov nove Kupujem po visokih cenah uprava »Jutra"	- - - ......
Zimo
staro obleke. Čevlje tn pohištvo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Pramfl
50 vrtnih stolov
Snažna soba
»Me »n. nlive r travu k - " odda solidnemu gospodu, obdelane njive in travnik. —, Nt,lov poye upraT1 ..Jutra '.
Vso zemlJitCo leži skupaj ter obsega ca. 4 orale. — Naslov pove uprava „Jutra". 6842
dobro ohranjenih, kupim. -Ponudbe pod ..Vrtni atoli' na upravo „jutra". 6270,	Posestvo
--------i r. gospodarskim poslopjem, 4
„ ,	. , , , | jobe njive In travnik, pri Ko-
Bukove hlod« I. I njlcah. se proda za 110.000 od 30 c» naprej, broz grC In Din- - NaBlov pove uprava ravne, kupim. Dolžina 2'50 ..Jutra do 4'50 m. Cenjeno ponudbo pod „Buk. hlodi" ca upravo »Jutra".	6902
..Jutra
6S33
636»
Kupi se čoln.
Ponudbe na upravo pod ..čoln".
..Jutra" 6894
Lepa soba
prazna ali opremljena, se odda v novi hlSl. Istotam ho sprejmeta 2 gospoda ali go-RPodlCnl na dobro hrano. — Naslov pove uprava „Jutra".
6S62
Za Veliko noč
«o ravnokar došli
damski in dekliški slamniki
po najnižjih ceuah. Trcs-vzrmam tudi va» popravila,
ESlnka Horvr.t
močiš! ka fiil.a
Zaloga klavirjev
in planlnov, najboljših tovarn liliscndorfer, Czapka, Khr- LjubUana. Stari tr" 21 bar, Schwelghofer, Original 1 "J""^1"", Stlugl Itd. Jerica llubad. roj. | Dolenc. l.Jubljaua, Ullfterjevi, ulica St. 6.	611
Kupim:
^iajifini^rfiiilil
Stanovanje
.1 sob, predsob. In velike »o- | '	»	„7™
be za služkinjo v aredlol me- 1 njsklm blagom v bližini me. sta. so zamenja z manjšim. ?'»•	pr02," ^
- Ponudbo pod ..Zamenjava" P" u«°d„nl rT °,' TT Ns„"7'°; na upravo ..Jutra". 6768 j P°v° uPr0T1 "Jutra • 8700
Lokal
z opravo za trgovino s ftpoce-
Pianino
hII klavir, dobro ohranj.:n, boljšo tvrdko, kuplin. — Ponudbe b točnim opisom notranjo konstrukcijo ln zad- , njo ceno. Naslov povo uprava ,.Jutra .	6675 i
re&t^
Čitajte pesniški Jj zbirki Fr. Zbašnik
!
Jarorovlh plohov, 50--80 mm 2'50 m naprej — okrogel Bmrekov In Jelkov les, 6 do 8 »n dolg — več vagonov desk, 2f> mm III 16 cm naprej, 13-J5-20 mm III 14 cm naprej, tramov 8/3, 6/7, 4—10 m. Ponudbo pod ,,Bols" na upr. „Jutra".	6802
Krompir
zdrav, pobran, Jedilni, 1 1'30 Din ploCam franko postaja vagon. Ofcrte na upr. ,,Jutra" pod ..Krompir st."
6661
Mlin na 2 tečaju v dobrem stanju p stanova-njom, s«, proda 2n 30.000 Dm. Vodna sila dovolj močna. — Kupec bo lnbko takoj vseli. Pojasnila daje: Alojzij Prah. pletarskl mojster, Breg 6t. 39 pri Celju.	G776
Stanovanje
Dve trgovski hi§i
blizu plovnega kolodvora, na
zelo prometnem kraju, so V-roda vsled nakupa druger<a pos^tva. Kupcu na razpola go takoj velik lokal. Na^lo*-pove uprava ..Jutra". 6713
Enonadstropna biša
pripravna r.a trgovino (s steklom brez konkurence), na najbolj prometni točki trga Gor. Radgone, se vsled sollt-vo takoj proda. Cena 175.000 Din. Ponudbe pod .BodoCnoot' na upravo ..Jutra". 6455
v novi hlfil, 2 sobi ln kuhinja. se vzame takoj v najem. biwhii ______ ___
Plačam dobro. — Ponudbe na 1 pod nobra plača", upravo „Jutra" pod „Dobro plačilo".	6671
Suh, svetel prostor
ISfcm za delavnico v velikosti 100—120 m*, po možnosti v sredini mesta. Cenj. ponudbe
6605 !revna
Klavir se poučuje
tudi začetnike. Cona zmerna. Naslov pove uprava ,,Jutra".
6878
Izgubila je
Prazno sobo
išče mlad zakonski par brez otrok, s souporabo kuhinje v sredini me?ta. Pismeno ponudbo na upravo ., Jutra" pod .,April 005".	6610
Sobo s brano
event. g klavirjem, ISčo gospodična. Naalov pove upr. ..Jutra".	6877
Na stanovanje
event. samo nn hrano, se p p r e J m e takoj gospod. — Naslov pove uprava ..Jutra".
1881
Opremljeno sobo
oddam gospodu. — Vlzjak, Resljcva ceeta 27/1. 6820
Letovišče.
1—2 !>ob| z uporabo kuhinje, f,e !6čo zn ,vrč tednov v okolici Celja, najraje ob Južni železnici. Ponudbo pod ..Tri oeobe" na upravo ..Jutra".
6830
Gostilna s koncesijo se vzame v najem v mestu ali okolici. — Najemnina postranska stvar. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,.Dobro idoča".	6507
Klet
prostorna ln svetla, pripravna za delavnico ali skladišče, event. porabna tudi za bivanje, se odda. — Naslov pove uprava ,.Jutra".	6832
ženska na kolodvoru rdečkasto listnico z vsoto K 7000. PoSten najditelj naj Jo odda nn naslov : Franc Janer. pletarski mojster, Dolsko, p. Dol pri Ljubljani. 6851
PESMI
Vez. 21 Din, lire'.. lCDIn, poŠt. 1 to Um
A. Dcbeljak
Solnce in sence
Vor. 15 Din, broš. 9 Din, i' poŠt, 1'2'j Din
NaroČite pri [• Tiskovni zadrugi j; v Ljubljani | ifi iimuTunOTnnrr
d. f>
I
t. j. manufakturnega blaga, trikotaž, predvsem pa velikih partij postelj »i h bstiranih odej ter vsega inventarja se prične dn© S. apriSa 132--3 ob 9. uri cJopeHcSine ter nadaljuje
Mlada živali, gospodična
Iz boljSe rodbino, želi resnega znanja, najraje z boljšim trgovcem ali akademsko na-obraženim gospodom od 26
do 30 let strlm. Popise pod	, , , ,	, , „,,	n-v
„Oorer.Jska Mina " na upravo j prihodnje dlVl V SkladlSČU V LjUfc •
,.jutra".	'ijani, Mestni trg štev. 25,
i. nadstropje.
Prodajalo se bo proti gotovini. Inventurni zapisnik jo na vpe-gled v pisarni konkurznega upra-'ismenft0 vprašanja (vitel ja dr. Sva Benkoviča, 0(i-
Lcpa priložnost
Enonadstropna lti«a
Lepa soba
r. dvema pozicijama, elektr.	1 n"
razsvetljavo in posebnim vbo.	Podjetja. Piimona -------------
dom, event., mano. se ukoj ° Vr SV/rib""! vstinka v Ljubljani, Miklošičeva
odda. — Naalov povo uprava	slov.Lirago K-rope«, raarioor,	"
.Jutra".	6870	Aleksandrova cesta St. 48/L j cegta	18M i)
Večjo ali man.|5o sobo
prnmo sil opremlleno, oddam takoj v sredini mesta. Naslov pove uprava ..Jutra".
6855
z vrtom, pripravna za trgovino, lokal s sktadifttcTn. sto- , novnnjem in veliko kletjo, j
pripravno tudi za vinskega ] -—---------——
trgovca, se ugedno proda. — j
Naslov pove uprava „Jutra". 1	»'razno sobico
6804 istem: plafsm za vet me«e-— | cev naprej. Ponudbo na upr.
u, ,, .	. ..Jutra" pod ..Plntam zn vet ;
V VrM na Vrb. jezent : mesecev".	eseo
tik gozda, prodam krasno [
Martin, Ljubljana, Sv. Jako- v I 1 o s 7' sobami. 2 kuhinja-
ba nabrežjo 29.
Raznovrstne deske
ln tram. vseh dimenzij, kupim. V prvi vrsti rabim 20 in 28 mm smrekove. — Naj
Koncertna iirralka I t»vrtt,a met, vlrtuozlnja na! Salonska garnitura
violino, dlrlgentlnja, lit. nova, banja ln klavir, m	nižje ponudbe franko postaja
»'rta V Jugoslaviji. Na- proda po ugoitnt cen! —	T Sloveniji oa upravnistvo
£tr,r,; . ,._..ia.k.ii. m..,.. ■«,. ....... v,,»v." tu,.." mi n.km hi..a'*.
Kmltlja Schelle, NmIsv BftV. W»KT> »Jutra". ;,Jutra" pod ..Dobro blego.....
q'":Tgasi. fiaivJL	I Pt^lllHa taknl. j" JflBl ..Jutra'! nad „VU»'V
ma Itd. Zraven Jo tudi 1 joh vrta. Cena primerna. Pismene ponudbe na upr. „Jutra" pod „Vrba-Korolko". 6861
Enodružinska vila
z majhnim rrtom v bližini Celja ali Maribora, se kupi. Pismene ponudbe ni upravo
Opremljeno sobo
ISt. mlad uradnik ca takoj. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,Miren".	6868
Opremljena soba
Ba takoj odda solidnemu gospodu. — Pojasnila daje: Marija LamovSck. Xri»E''a c. " "	MKL
Pravi
francoski vinski evei
(Žganje)
uporabljana redno za čiščenje ust, obvarujo obolenja na
kataru in infiuonci. Dobi se povsod t	Pazile na Ime „DI; na".
Mala steklenica. , . . . . Din 9'—
Srednja........24—
Velika ....... 43—
Olavno zastopništvo ln zaloga: Jugopharm.icla, d. d,, Dtana-oddelek, Zagreb, Priiaz 12,
4l5a II
MAORI« USlANt:
T16ROVI
Sledil je nov daljši molk, ki ni značil manj kakor misel: V onih dveh urah, dokler je brigadir Mazeroux spal, si tudi ti imel materijalno možnost, da si odprl vrata ln obetna Fatt-villoma zavdal.
Zasliševanje sc je torej razvijalo, kakor je Pcrenna pričakoval, in krog okoli njega se je vedno bolj zoževal.
«Za vraga,» si je mislil, «če si nedolžen, se včasih težje zagovarjaš, kakor če si kriv. Levo in desno krilo ste že popustili. Radoveden sem, če bo inogel center odoletl.»
Po kratkem posvetovanju s preiskovalnim sodnikom vpraša Desmalions Iznova: «Ko jc sinoči gospod Fauville odprl železno blagajno v vaši ln brigadirjevi prisotnosti..., kaj je takrat bilo v blagajni?«
«Dve plasti papirja nad kupom načrtov in sredi tega papirja zvezek, ornotan v sivo platno. Ta zvezek je izginil.«
«Vi se tega papirja niste dotaknili?«
»Niti blagajne!« gospod prefekt. «Mislim, da vatn je brigadir Mazeroux referiral tudi, da me je držal daleč od teh predmetov.
«Vl torej sploh niste prišli v kontakt z blagajno?«
•Nikakor!«
Desmalions pogleda preiskovalnega sodnika in skloni glavo.
Ce bi Perenna žc uc imel gotovosti, da se bo sedaj nastavila past, bi se mogel o tem prepričati s kratkim pogledom na Mazerouxa, ki je bil ves zelen. Desmalions nadaljuje:
«Vi, gospod, ste že imeli priliko, da ste se bavill s policijskimi preiskavami. Vprašanje, katero bom sedaj stavil, jc torej stavljeno staremu poklicnemu policijskemu funkcionarju.«
«Odgovarjal bom po najboljši moči, gospod prefekt.«
•Evo: vzemite slučaj, da najdete sedaj v tej blagajni kakršenkoli predmet, n. pr. draguljo, briljant, izluščen iz kra-vatne igle in vzemimo, da ni prav nobenega dvoma, da je padel ta briljant iz kravatne igle osebi, katero poznamo in katera sc
je vso noč nahajala tukaj v palači, kaj mislite, kj bi pomenila skladnost teh dejstev?«
»Smo žc tukaj,« si misli Percnna, «evo pasti. Jasno je, da so našli kakšnega vraga v blagajni in si domišljujejo, da so našli kaj mojega. Dobro. Treba si je pa v tem primeru tudi misliti, ker se jaz blagajne nisem dotaknil, da mi je kdo kaj ukradel ln dotično reč podtaknil v blagajno, da kompromitira mene. To jc pa zopet nemogoče, ker se jaz bavlm s to zadevo šele od sinoči in dvomim, da bi kdorkoli mogel v tako kratkem času pripraviti proti meni tako zamotano intrigo. Zato ...»
Policijski prefekt prekine to premišljevanje s ponovljenim vprašanjem: »Torej, kakšno bi bilo vaše mnenje?«
«Qospod prefekt, ne dd se tajiti relacija med prisotnostjo dotične osebe in med storjenim zločinom, ali najmanj bi bil upravičen sum.«
«Mi imamo torej pravico, da osumimo dotično osebo.«
«Da.»
«To je torej vaše mnenje.«
«Brez vsakega dvoma!«
Desmalions vzame iz žepa papirnat omot, ga odpre iu vzame iz njega z dvema prstoma majhen turkiz in ga pokaže:
«Evo, ta turkiz smo našli v blagajni. Ta turkiz spada brez dvoma k prstanu na vašem prstancu.«
Don Luisa pograbi strašna jeza. Skozi stisnjene zobe zamrmra:
»Vragovi, priznati moram, da so presneto prefriganl. Toda nc, ne morem še verjeti...»
Ogleda si svoj prstan, ki je v sredini imel velik turkiz, obdan s krogom majhnih bledomodrih turkizov. Med njimi pa eden manjka. Tisti, kl se nahaja v rokah Desmalionsovlh, se popolnoma sklada s praznim mestom.
Prefekt Iznova vpraša: «No, kaj mislite?«
»Pravim, da spada ta turkiz v moj prstan, ta prstan pa mi je svoj čas daroval Kozma Mornington, ko sem mu prvikrat rešil življenje.«
»Torej sva istega mnenja?«
«Da, gospod prefekt, istega.«
Don Luis prične korakati po sobi gori in doli in premišljuje. Ker stopijo agenti k raznim vratom in oknu, razvidi iz teh kretenj, da je njegova aretacija že v naprej sklenjena. Samo še prefektova beseda in brigadir Mazeroux sam bl ga prijel. ! Pogleda ga, Mazerous pa zmigne z rameni, kakor da bi hotel
reči: »Zakaj, vraga, čakate z odločilno besedo? Sedaj Je pri; praven trenutek, da imenujete pravega krivca.« Don Luis sq
zasmeje.
«Kaj je,» vpraša prefekt v tonu, iz katerega sc nc čuje niti sled one vljudnosti in nehotene simpatije, s katero je pričel zasliševanje.
»Je..., je...*
Perenna pograbi stolico, jo z veliko močjo zaobrne, seda in mirno pravi: »Pomenimo se.«
To besedo je izgovoril s toliko odločnostjo, da zamrmra prefekt začudeno, »Nc razumem prav...«
»Takoj boste razumeli, gospod prefekt.«
Počasi, toda jasno izgovarjaje pravi Perenna in naglaj^ vsak zlog:
»Gospod prefekt, položaj je jasen. Sinoči ste ml sami dalj dovoljenje, ki zelo obremenjuje vašo lastno odgovornost. Zato potrebujete za vsako ceno krivca takoj ln brez odloga. Zata naj bom tisti krivec jaz. Obtožuje me moja prisotnost, dalje dejstvo, da so bila vrata od znotraj zaprta, in končno dejstvo, da je brigadir Mazeroux spal do odkritja zločina. Te podrobnosti so resne. To moram priznati. K temu pride še strašni sum, da sem baš jaz imel ves interes na smrti Fauvilla in njegovega sina, kajti čim izgineta ta dva Morningtonova dediča, pripade dvesto milijonov meni. Prav. Ne preostane mi torej nič drugega, kakor da vam sledim v zapor... ali pa..,».
«Ali pa?«	; ,
«Ali pa, da vam izročim pravega krivca.«
Policijski prefekt sc ironično nasmehlja, potegne uro, pogleda nanjo in suho odvrne: «Pričakujem vašega razkritja.*
»Potrebujem zato največ eno uro,« pravi Perenna. «Seveda, če mi pustite povsem svobodne roke. Mislim pa, da je istina, vredna ene ure potrpljenja.«
»Čakam,« ponovi prefekt.
«Brigadir Mazcroux, storite mi uslugo in javite stražaju Silvestru, da ga gospod policijski prefekt tukaj pričakuje.*
Desmalions prikima, Mazeroux odide, don Luis pa pojasnjuje:
Darujte, da rešimo = sokolski Tabor!
Prva preoblikovalnlca damskth slamnikov In
možklh klobukov
BarMMi
LJUBLJANA
Mestni trs 7 Izdeluje po najnovejših
modelih. sjt/a Velika zaloga damsklh slamnikov, praznih, nakltcnih, In raznovrstnega nakita.
nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, poceni in jih je prijetno nositi. 722/a
Prodajo s© štiri
Dobro obrt
ei lahko takoj vsak ustanovi doma v svojem kraju. Za začetek zadostuje kapital 6 do 7 tiso« kron. 1'ošljito za pojasuiio v pismu znamko za 2 Din in svoj naslov pod „Dobra Obrt" na upr. «Jutra» v Ljubljani. 1239/a
v skupni izmeri 3256 m'. Prodajo se posamezno DiCSBl - illOtOF ali skupno. Poizve se pri lastniku Antonu' Kramarju ali pri gosp. Jožetu Seidlu, Ljubljana 7, Celovška cesta 2. i57i/a
<f
Tužaim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancom žalostno vost, da jo naSa iskreno ljubljena hčerka, sestra, tota in svakinja, gospodična
dne 31. marca v 21. lotu starosti, zadeta od zločinsko roke, preminula.
Pogreb di-ugo pokojnice bo v četrtek ob 14. uri popoldno ie mrtvašnice Sv. Krištofa ua pokopališče k 8v. Križu.
Bodi ji lahka žemljica!
Ljubljana-Idrija, dne l.apria 1924, Žalujoči rodbini:
Petkovšek - Rejc.
13 PS 1568/a skoraj nov, malo rabljen,
se jako ugodno proda.
Interesenti uaj so pismonim potom obrnejo lia tvrdko „ZOBA", Ljubljana, Kralja Petra trg 2.
Najceneje
edino lz Trboveljskega revirja
PREMOG
večje In male množine tudi
tt vrečah
dostavlja na dom. Naročila sprejema:
H. Petrlč,
Gosposvetska cesta 16/1. [ Telefon 343. 166/a
B. Hlm ASLb
r
ITI — BCP—1
in moderni površniki
po zelo niikih cenafo
v oblačilni industriji
K TJ N CJ
Ljubljana, Gosposka ul. 7
Naznanilo preselitve. Družba „ZOR A" v Ljubljani
obvešča svojo p. n. odjemalce,
da se je preselila s I. aprilom 1924
iz dosedanjih pisarniških prostorov na Dunajiki cesti št. 33 (pri »Balkanu«) v nove lokale na
Kralja Petra trg št. 2
(pritličje), nasproti sodnlje, kjer sprejema
celodnevno naročila. Telefon it. 534. Skladtifie se nahaja pa na
Martinovi cesti št. 32
med Kollnsko tovarno ln tovarno za klej, kamor naj izvolijo p. n. odjemalci pošiljati svoje voznike po blago ali pa vračati
prazno posodo. Cenjenim odjemalcem se najtopleje priporočamo za nadaljnjo naklonjonost iu podelitev naročil z zagotovilom najsolidnejšo postrežbo.

zHiooH mor m miimi
najboljših tovarn BBsendorfer, Czapka, Ehrbar, Schwelghofer, Original Stlngl
.. itd. ,,
Ma Hubad, roj. Dolenc
a LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica št. 6.
1677/a
Gradbeno podjetje G. Ton-nleti, dr. z o. z. v Ljubljani javlja žalostno vest, da jo njega dolgoletni sotrudnik, stavbeni vodja, gospod
dne 2. t m. po daljšem bolehauju preminul.
Vrlemu možu in strokovnjaku ohranimo trajen spomin.
V Ljubljani, dne 2. aprila 1924.
v ocenilni vožnji Pariz - Nizza
bo si priborili 2, 3/4 HP. 1 cilinder,
Zlato medaljo 3 V« HP. 1 cilinder,
Zlato jneda^lo B. S. A. Team: Pierre-Seraaond - Pokal Generalno zastopstvo ln zaloga za Jugoslavijo 1321-a
Jugo-Auto
Liubliana. Dunaiska cestOG
Pozor lastniki kino-gledališč
Čuvajte se slabih aparatov in nadomestkov, ki jih je mnogo. Vsak aparat, ki v resnici ni posnotek in ki je popolnoma vreden, kakor tudi yso sestavine imajo zgorajšnjo zaščitno znamko in samo za te jamčimo in sprejemamo iste v popravilo. Stroji kakor tudi posamezni sestavni deli broz te zaščitne znamke so po-naredbe nižje vrste.
Glavno zastopništvo Krupp -Ernomann-Ktno-Werke O. m. b. H. Dresden za vso državo SHB.
„Kinematikfi£
ZAGREB, Marovska ul. 10
Telefon 28—46	1250 a

Priporočamo knjigo t
StcjanouiE il., Rumanovsha bitka.
Popis bitke In njen pomen z dvema zemljevidom«. Knjiga velja i poštnino vred Din 81'— ter se naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani,

Vsa hiti
v modno trgovino, Mestni trg 19
. Sinkovic nasl. K, Soss
kjer se vrši do konca tega meseca
=inventurna prodaja =s
Posebno ugodno naknpite: kožuho-vino, perilo za dame, gospode, deco.
Pletene jopice, trikotažo. Predpasnike, nogavice, rokavice. Svilo vseh vrst, kravate naramnice itd. Zunajna naroČila poitRO obratno
Oblastveno dovoljena popolna RAZPRODAJA
oddelka za pletenino, trikotažo In perilo.
Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi Se večje množine različnega blaga kakor:
DJLHS£ ■ P°rUo> bluze, predpasniki, nogavloo ln
7q Q fl O Dfl fSp ■ triko perilo, svlterjl, srajce, ovratniki, naramnice, al A UUui ulJJj i nogavice, rokavice, gamaše ln dokolenlce.
Za otroke ln Me: rvCji;TS'e nntno
Brisače, različna galanterija ln k03mettka Vse to blago razprodajamo pod tržnimi oenaml, samo dotlej, ;osa	dokler traja zaloga.
A. & E. SKABERNE, Ljubljana, Mestni trg 10.

d. d.
v Ljubljani
prodaja
127
mogovnikov
vseh kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja ln razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne ln domačo uporabo, kovaški premog, Srni premog ln briketo
PROMETA! ZRUOD ZR PREMOfi, D. 0., U l]U8l]RB!
-- DIMiEMevi G««t« Itev. 15/11. -
Hp>iT«i«i»i|i»iMiiiiMiiMiiiniiiiiiiiiiiriror